Inserati se sprejemajo in volji tristopna vrsta:
8 kr., de se tiska lkrat,
12 °
n n n ii " >i
„ n i, i, 3 »i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedicija na Starem trgn h. it. 16.
Političen list za slovenski narofl.
Po pošti	prejeman velja:
7.a celo leto	. . 10 gl. —
za pol leta	, . 5 —
za četrt leta	. . 8 „ 50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. AO za pol leta . . 4 „ $0 za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljnbljani na dom poši velja 60 kr. več na leto.
Vredni4tvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
Govor slovenskega poslanca dr. Vošnjaka.
Gospoda! Posvetovanje in sklepanje državnem gospodarstvu pozivlje samo po sebi h kritiki vladne sisteme, vladnih namer, in pripomočkov, ki vladi rabijo; to tem bolj, ker je ta sistema v neutajljivi zvezi z naroduo-gospodarstveno krizo, ktera na vse kroge tišči.
Dovoljujoči mi vladi sredstva za vladanje, imamo pravico in dolžnost vprašati, ali ona sebi izročeno oblast tako rabi, da se država krepča, ljudstveno blagostanje vzvišuje in večina narodov in dežela vstrijskih s tem vladanjem zadovoljuje.
Ker je že več govornikov od te (desne) strani zbornici politično in gospodarstveno delavnost vlade osvetilo, ostaje mi le še delavnost pojasniti, ktero vlada razvija v narodnem obziru nasproti slovanski narodnosti, ker ta delavnost po mojem mnenji ni koristna niti za prospeševanje avstrijskega domoljublja, niti je v skladu s tolikanj slavljenimi državnimi osnovnimi postavami.
Ako že sistema strogega državnega centralizma nahaja pri večini avstrijskih narodov in dežel ostro protivnost, ker se ne daje zedi-niti s posebno sestavo te države in njenimi potrebami, — vzporeja se pri Slovanih še drug predmet vznemirjenja, in to so izrečno neinško-valne namere, ktere vlada izkazuje nasproti slovanski narodnosti pri vsaki priliki.
Odkar je minister Schmerling s famoznim volilnim redom od 26. februarja leta 18C1 za deželne zbore pokazal, kako se na podlogi interesnega zastopstva manjšine v večine pre-strojajo, vleče se skozi celo delavnost v.-eh centralističnih ministerstev kakor rudečanit. neko prizadevanje, Slovane celo v onih deželah, j
kjer imajo naravno večino prebivalstva, v manjšino spraviti, slovansko narodnost in slovanski jezik odrivati, sploh poskušati iz Slovanov narediti Nemce.
Tudi zdanje ministerstvo hodi po teh za Avstrijo osodnih potih.
V šoli in uradu, povsod kjer imajo vlada in njeni organi odločilen in merodajen vpliv, upotreblja se ta vpliv v smislu slovanski narodnosti protivnem.
Kar se nas Slovencev tiče, smo svoje pravične pritožbe ne samo v deželnih zborih, v ktere naš narod svoje zastopnike pošilja, nego tudi v ti visoki zbornici večkrat po resnici razložili. A naša pričakovanja, da bode vlada te pritožbe uslišala in pomagala, do denes se nijso izpolnila, naprotiv nam kaže cela vrsta vladnih naredeb in dejanj njenih organov, da vlada meni, da more nam Slovanom nasproti ne zmeniti se za načelo enake pravice za vse.
Da pa se mi ne bode očitalo, da le v splošnosti obtožujem, a taktičnega dokaza resnice ne podajem, hočem iz obilice materijala, ki je pred menoj, nektere kričeče izglede za podstavljonji! svoje trditve navesti.
Šola iu časopisje sta ona dva faktorja, ki imata na izobraževanje in razvijanje vsacega naroda odločilen vpliv. In prav teh na tveh ob-lastjih nam vlada najhujše prizadeva. Da si je nas Slovencev, ki od Drave do adrijanskega morja v kompaktni celoti prebivamo, nad eden milijon, nimamo niti jedne srednje šole s slovenskim učnim jezikom, akoprem je na tem širnem ozemlji cela vrsta srednjih šol vzdrža-vanili od države.
Ta isti nančni minister, ki je pred nekaj leti obljubil na to delovati, da se bodo na graškeni vseučilišči tri učne stolice s slovenskim učnim jezikom za praktično-juridične stroke ustanovile, is!i naučili minister je še
Podlist efc*
Preširnova oporoka.
(Govoril pri besedi dunajsk. akad. društva ,,Slovenija" 12. t. m. g. A. Ferjanitč.)
Spisal J. Stritar.
Mrači se; noč mi skoraj svet zakrije,
Na veke trudne zamiže oči; Naj bo! Naj beli dan jim več ne sije,
Dovolj so gledale, kaj svet trpi; Čas, da serce ubogo si počije, Nemira vednega se oprostf. Končan je trudapolni pot, pokoja Željno je truplo, željna duša moja.
A predno v kraj, kjer spijo bolečine,
V	kraj večnega miru nastopim pot; Kjer up in strah, serca nepokoj mine,
Kjer hrepenenja nij, strastij in zmot: Povzdignem še iz serca globočine v Glas tebi, mili moj slovenski rod! ČUj pevca, ki umira, oporoko —
V	spomin, serce si vtisni jo globoko.
Drevo v domačo vsadil sem dobravo, Ki ne rodi ga zemeljska pomlad;
Sladko ti diha blagi cvet vonjavo, Telo in dušo ti oživlja sad;
Pod njim položi v senco vročo glavo, Uteši bolečine njen ti hlad:
Jaz vsadil sem drevo ti v zemlji tvoji,
Ti hrani, brani ga, ti zvesto goji!
Gorje narodu, kteri slep zameta Nebeške poezije blagi dar;
Za sVf-tnim blagom vedno spelian leta, Dejanje vodita mu prid in kvar;
Iz serca globočine pesem peta Serca ne dviga, blaži mu nikdar!
Gorje Sloveli ti, ako pevska Vila
Jokajo bi kedaj te zapustila!
Ti mladi rod! Oči zaupajoče V te vpirajo pogled poslednji svoj;
Če v tebe nij mi upati mogoče, Kako bi mirno ločil duh se moj ?
Ti boje doživiš duševne vroče — Ko pride dan, na mestu svojem stoj!
Za dom, svobodo bori se, resnico,
Za bratoljubje gori in pravico!
ono malo koncesijo, ki jo je njegov prednik v službi z ustanovljenjem paralelnih razredov s slovenskim učnim jezikom na ljubljanski šoli narediti izvolil, opovreči poskusil, da celo, on hodi še dalje in hoče tudi še na naše ljudske šole sekiro položiti.
Po učnem načrtu za slovenske ljudske šole, kteri je bil letos deželni učiteljski konferenci v Gradci od strani ministerstva na odobravanje predložen, ima biti namen ljudskih šol naučenje nemškega jezika, kar je popolno krivo razumljenje namena ljudskih šol. Tako bi šola imela postati samo zavod, v kterem se dresira nemški jezik, ne da bi bila izobraže-vališče.
Ker uprav o gospodu naučnem ministru govorim, ne morem nekterih opomb o oddajanji učiteljskih službenih mest zamolčati, da si vem, da spada to v področje eksekutive. Čudno je namreč, da gospod naučni minister pri podeljevanji učiteljskih služeb na srednjih šolah v deželah, kjer Slovenci prebivajo, nobenega obzira ne jemlje na znanje slovenskega jezika, da si je vendar večina učencev posebno v prvih letnikih srednjega učilišča, le celo nepopolno zmožna nemškega jezika, torej bi bilo za dosego učnega namena gotovo znanje slovenskega jezika za učitelja nujno potrebno.
A ni čisto nobenega pomanjkanja tacih učilnih moči, za to se mora kot uzrok tega ministerskega postopanja zopet le znana ger-manizatorična nomera ministerstva iskati.
Od ljudske šole se obračani k novinarstvu, in tu so zopet žalostne izkušnje, ktere mora imeti narodno novinarstvo, odkar se je objektivno postopanje uvelo. Zdaj namreč zadostuje izrek objektivnega postopanja za konfiskacijo na podlagi kacega koli paragrafa kazenskega zakonika; največkrat se jemlje paragraf o zločinih in prestopkih proti javnemu redu. Časo-
Nikdar te v boji slepa strast ne vodi,
Ne moti te, kaj dela ona stran; Orožje v svetem boji sveto bodi,
Serce naj čisto bo in čista dlan! Ti druge milo, sebe ostro sodi:
Izgled naj blagodušja bo Slovan! Sovraštvo naj ti bode vedno tuje, Brat brata naj nikdar ne zaničuje!
Prikaže se na svitlem ti prestoli
Malik — zlata, ti kaže blesk, rekoč: „01ej, to ti dam, poklekni ter me moli!"
Tedaj kreposti svoje kaži moč! Nikjer nikdar v krivico ne privoli,
Sovraži dela, ki rodi jih noč; Pravice domovine svoje brani, Njej v skušnjavi vsaki zvest ostani I
Ime slovensko sveto tebi bodi —
Ne srami ga, sramfti ga ne daj! Da bode spoštovano med narodi,
Surovosti, podlosti ne poznaj; Povsod naj plemenitost tebe vodi, Ta pravega Slovenca znači naj! To prosi pevec te umirajoči, To mu obljubi — rad potem se loči.
pis je in ostane konfisciran in vsak ugovor je za zdaj brezvspešen ostal. Konfiskacija se namreč od deželnega kot tiskovnega sodišča potrjuje, obravnanje ob ugovoru se \rši pri istem tiskovnem sodišči, in tako nij misliti, da bode ena in ista oblast enkrat izgovorjeno sodbo ovrgla. Nadaljni priziv na višje inštance je pač dovoljen, ali za provincijalne časopise neprimerno drag, in je kakor dosedanje izkušnje posebno čeških listov dokazujejo, tudi zrnirom brez vspeba ostal.
A celo to objektivno postopanje, ki vsako pravo tiskovno svobodo nemogočo dela, celo to se zdi nekterim vladnim organom premalo ostro. Tako je v novejšem času v Ljubljani zgodil se eklatanten slučaj, ki naše zdanje tiskovne razmere tako jarko in rezko osvetljuje, da se ne morem vzdržati, da ga ne bi vam razložil.
Bil je namreč početkom novembra tam naroden list kofisciran, — kar nij nič nenavadnega ; deželno kot tiskovno sodišče je to konfiskacijo in objektivno postopanje potrdilo; državni pravdnik pak se ni s tem zadovolil, nego je tožil urednika tega lista zarad zanemarjenja uredniške dolžnosti. Posamezni sodeč res urednika pred-se pokliče in ga obsodi kratkim potem, ne da bi bil ta tiskovni pregrešek kdaj pred porotnike prišel, na 300 gld. izgube kavcije in osemdnevni zapor. Zdaj, gospoda moja, vprašam, ali je tiskovni zakon, kteri tiskovne pregreške odkazuje porotnim sodiščem, pri nas še pravno veljaven, ali so slovenski časopisi brezpravno vsaki samovolji izročeni?
Gotovo je to nevarno stanje, ako se v enem delu prebivalstva čut razširjati začenja, da pravica ni gotova, da pred pravico nismo vsi enaki; ako ljudstvo začenja dvomiti, da-li ima res postava za vse enako veljavo. Iz tega lehko oni pesimizem iu ona apatija nasproti državi in državnim zavodom izvira, ktera sta za domoljubje najbolj škodljiva in imata za državno bitje najopasnejše nasledke.
A ne samo v oblastji šole in novinarstva, nego povsod v javnem življenji, kjer je vladi kakov god vpliv odprt, upotrebljuje se ta vpliv v smislu, ki je slovanski narodnosti protiven, da si se mi Slovani moremo glede svoje požrtvovalnosti in svojega patrijotizma z vsacim družim avstrijskim narodom meriti.
Jaz sem že v teku te sesije imel priliko na njegovo ekscelenco gosp. ministra notranjih stvari interpelacijo staviti zavoljo neke na-redbe, vsled ktere je bilo uvedenje slovenskega jezika v knjige župniških matic prepovedano. Na podlogi te naredbe je bil nek župnik, ki
je matične knjige slovensko vodil, na 100 gld. globe in plačanje preiskovalnih stroškov obsojen. Na to interpelacijo od strani ministra notranjih stvari še zrnirom nij odgovora.
Ali celo pri c. kr. davkarstvih, kterim bi bilo pač vse eno, ali davkovske denarje na podlagi nemške ali slovenske pobotuice sprejemajo ali oddajajo, celo tu slovenskim strankam, ki nemškega ne znajo, delajo take sitnosti iu zapreke, da ostro grajo zaslužijo.
Tako si je dovolil davkarsk uradnik na vlogo, izročeno v slovenskem jeziku, odgovoriti tako, da je besedo „liquidirt1 v tacem smislu poslovenjeno na vlogo napisal, v kakoršnem se rabi beseda v študentovskih krogih.
Stoprv te dni mi je bilo iz mojega volilnega okraja poročeno, da je davkarsk kontrolor v čisto slovenskem okraji osorno ustavljal se, od župana slovensko pobotnico sprejeti, in ta-cih slučajev bi lahko dosti navedel.
Vlada se res ne more za prestopke vsa-cega njenih organov odgovorna delati.
Ali taki dogodki karakterizirijo duh, ki vlada v nekterih uradniških krogih, kteri mislijo, da se s tem pri višjih prikupijo, če proti slo-venskej narodnosti sovražno postopajo.
In ta nazor nij brez bistvene podloge, ako se bero različna imenovanja in avanziranja, ki sum bude, da je nespoštovanje slovenske narodnosti kot posebnega ozira vredna kvalifikacija tu in tam odločilna.
Prigodili so se eklatantni slučaji prestavljanja uradnikov ,iz službenih ozirov", pri ka terih se pa mora misliti, da so bili vsi drugi oziri bolj merodajni, nego službeni. Tako je bilo na primer od nj. e. trgovinskega ministra kratko po sklepu državnega zbora letošnjo spomlad osem poštnih in telegrafskih uradnikov, ki so bili slovenskega jezika zmožni, prestavljenih iz Ljubljane na vse kraje monarhije, omenim le Suczava, Črnovice, Oderberg itd., in na njih mesto so bili uradniki iz Dunaja poklicani, ki so samo nemškega jezika zmožni. Kakor se je tačas obče govorilo in se od nobene strani ni resno tajilo, zvršila so se ona prestavljenja vsled denuncijacij, vsled popolne proskripcijske liste uradnikov, ki se je pod bivšim kranjskim deželnim načelnikom naredila in ki je imela nad 100 imen tacih uradnikov zaznamovanih, kateri so bili na sumu, da nijso dovolj sovražno proti slovenski narodnosti postopali. (Klici na desni: čujtel čujte!)
Še eno drugo dejanje trgovinskega inini-nistra moram tu navesti, ki tudi eklatantno označuje duh, ki v vladnih krogih vlada na-
sproti slovenski narodnosti, in to je pred kratkim izvršeno razpuščenje ljubljanske trgovinske in obrtnijske zbornice. Po statntu, ki je za to zbornico še zmirom veljaven, ima se zbornica tako ponavljati, da vsaka tri leta pol udov izstopi. Gospod trgovinski minister se pa tega ni držal, nego je kratkim potem zbornico razpustil, tako, da je vidno, da pri ■azpuščeuji niso odločevali narodno-gospodarski, nego zopet le neki narodno-politični obziri.
Gospoda moja I Ko se gospodarstvena kriza razteza na vse dele države in vse kroge prebivalstva, v trenotji občnega pritiskanja in bede, kjer državljani svoje moči na najskrajnejši način napenjati morajo, da visokim tirjatvam države, kar se davkovskih bremen iu vojske tiče, zadostujejo, v tem trenutku se vladi primerno zdi, vznemirjati in žaliti posamezne narode z nespoštovanjem njih narodnih pravic, ki so jim celo v državnih osnovnih postavah garantirane, ter tako k splošnim kalamitetam še poseben uzrok nezadovoljstva prizadevati.
Visoka vlada naj bi, da si izhaja le iz ene stranke, vendar nikar povsod svojega strankarskega stališča ne kazala; naj bi pomislila, da je v prvi vrsti avstrijska vlada, da prebivajo v Avstriji poleg ustavovercev še mnogi drugačemisleči, in poleg Nemcev še neko število Slovanov, iu da ti zadnji celo činijo večino prebivalstva. (Bravo! na desni!)
Lehka, vesela vojna z narodnostmi, ta dedščina necih birokratskih reminiscenc, gotovo ne služi niti za okrepčanje države, niti za zadovoljenje narodov, in zadržuje celo v mnogih obzirih gospodarstveni prospeh.
Dokler se mora namreč kak narod za najnaravnejšo svojih pravic, za pravico svojega materinega jezika boriti, dokler načelo enake pravice za vse ne prodre in do polne veljave ne pride, je piospešno delovanje, skupna vzajemnost vseh moči k zajednemu cilju državne blagosti nenaravno zadržavano. Gospodarstvene krize pak dobivajo pod vtisom tega nezadovoljstva, nezaupanja, katero gojiti ima velik del prebivalstva proti vladi in njenim tendencam polno vzrokov, strahovite oblike, kakor imamo uprav pri nas v Avstriji žalostno priliko videti v načinu, kateri celotno nacijo-nalno premoženje tako strašno o škoda va.
To sem menil, da moram povedati, da se ne bode sklepalo, ako preidemo v špeci-jalno debato, da bi sedanji sistem imeli za sposoben, državo okrepčati, ljudstveno blagostanje vzvišiti in večino narodov in dežel v Avstriji zadovoljiti. (Pritrjevanje na desni.)
Profesor i bibliotekar Matija Cop.
To je naslov sestavku, ki ga je napisal profesor Ivan Zupan v programu kraljevske više gimnazije na Reci (Fiume) koncem šolske godine 1873/4 str. 3—31, in smo ga pred ne-kterimi dnevi dobili v roke.
Skoro o nobenem učenjaku ni se pisarilo toliko koj o smrti in pozneje, kot o M. Čopu, dasiravno je on sam spisal malo in nikakor ni bil pripraviti k temu, da bi iz obilnega zaklada svoje učenosti književno podal bil kaj tudi rojakom svojim. To napako je jako čutil iskreni prijatelj njegov Prešern, toraj mu v Kr. Čbelici (III. 20.) spusti sršena: „V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, — Od sebe pa ne da nar manjši fige". — Na prezgodnjem grobu vendar zapoje mu: „Ako bi daljši časi b'li mu dani, — Svoj narod bi s pismi razsvitlil bil, — Pero zastavi komaj stare Slave, — Buditi rod: odnese val ga Save".
Kedar se govori o Čopu in njegovi veljavi v slovenskem slovstvu, povdarjajo se vzlasti tri zasluge, in sicer a) da je Čop buditi jel mlade pesnike, da je izrojilaKranjska Čbelica; b) da je vodil slovensko Abecedno vojsko, da je tedaj vzmagala Bohoričica nad Metelčico; iu c) da je sostavil novoslovensko bibliografijo ter poslal jo J. P. Šafariku v Novi Sad že 1. 1831. Iz teh in vzlasti iz teh njegovih del se resnično da, skazati velika M. Čopova popiemba v našem slovstvu.
Popcvali in popisovali so ga koj o smrti po nemški in po slovenski; posebno prisrčno proslavljal ga je Prešern; dokaj dobro opisal ga je 1. 1850 Navratil, 1. 1857 Kosmač, 1.18G5 prof. Melcer itd. Znana je Kr. Čbelica; popisana že tudi po slovenski Abecedna vojska. Slovstveno zgodovino slovensko je nekoliko porabil Šafafik v Čas. Česk. Mus. 1. 1833 34 po češki sam, bolj natanko pa v istem časo-pisji 1. 1859-GO V. Križek. Po Čopu je raz-lagoval Metelko, iu po njem ter po Šafariku
opisal jo J. Valjavec v Slov. Bčeli 1. 1853 in naslednje leto A. Janežič v slovnici svoji s kratkim pregledom slovenskega slovstva. Rusom jo je nekaj izdelano poslal V. Klun 1. 1859; Čehom v Nauč. Slovnik 1. 1863 J. Macun, in nekoliko dovršeno je tedaj priobčil posebej tudi Hrvatom. L. 1804 dal jo je J. Jireček popolnoma v izvirnem spisu na svitlo v Pragi z naslovom: „P. J. Šafafik's Geschishte der Siidslaw. Literatur. I. Slovenisches Schriftthum" (8. S. 1 — 149). Potem je jako umetno načrtal slovensko književnost prav po Čopovem spisku prof S. Ljubic v II. knjigi str. 538-585 v „Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske na podučevanje mladeži" ~ na Rieci 1. 18G4 do
1869 itd. —
Iz tega se vidi, da Čopovi učeni spisi mnogo koristijo že vsem rodovom slovanskim, in da je slava njegova občna. Potrebno se nam je zdelo opomniti to, da ne bi slovanski učenjaki sploh in bratje Hrvatje posebej po edinem sestavku sodili vseh Slovencev. — Veseli
Politični pregled.
V Ljubljani 14. deccmbra.
Avstrijske dežele.
V državnem Kboru se je 10. t.m. dr. Schaffer lagal, da slovenske šole ne bi imele učencev, da v šolali, kjer je bil nemški učni jezik odpravljen, so ga morali zopet vpeljati. Da ga ni sram očitno ponavljati, kar je bilo že tolikokrat ovrženo. II a ran t in Pflugel sta opisovala slabo stanje šolstva. Sii s ju je 11. t. m. zavračal, pa sam pripoznal, da je mnogo napačnega. Grcuter je pojas-noval vedenje liberalcev, ki hočejo prodati za poldrugi milijon obligacij učnega zaklada, dasi postava od 25. maja 18G8 naravnost pravi, da ne istina, ampak le obresti se imajo porabiti K predlogu, da naj vlada tudi v Galiciji osnuje postaven šolski svet, je dr. Razlagnasvetoval da naj vlada gališkemu deželnemu zboru predloži postavo, po kteri naj se deželni šolski svet tako osnuje, da bode zadostoval tudi potrebam Rusinov. Pri glasovanju je ta predlog padel, še dr. Razlag sam ni za-nj glasoval, kakor poroča „N. fr. Presse". 12. t. m. so obravnavali potrebščine kupčijskega ministerstva Zschock je zopet omenjal gospodarske krize pa poslanci ga niso hoteli poslušati. Živahno pregovarjanje se je pa vnelo o resoluciji, da naj se obrtnijske in kupčijske šole izroče nad zorništvu učnega ministerstva. Vladi ta reso lucija ni bila po volji in jo tudi zbornica ni sprejela.
O šolstvu „Vaterland" prinaša izvrstne članke, v kterih med drugim beremo, da mariborski realci so se nedavno pri spovedi tako obnašali, da se je vse zgledovalo, od sv. obhajila pa so precej hiteli iz cerkve ter so si zunaj norčevaje sv. hostijo kazali. To je sat brezvernega šolstva in vendar Vrečku še to ni dovolj, marveč hoče, kakor je razodel pri nekem volilnem shodu v Celji, krščanski nauk iz šol čisto odpraviti.
V	Gradcu sta pri ožji mestni volitvi zmagala konservativna kandidata.
Vnanje države.
V	Aruiauovi pravdi so 10., 11. in 12 izpraševali priče iu brali pisma med Arnimoui in Bismarkom, iz kterih je razvidno, kako se je prejšnja prijaznost med njima razbila. Važno je neko pismo Arnimovo do Bismarka, v kterem popisuje Thicrsovo nezmožnost za vla danje ter pristavlja, da pri novi razprtiji med njim in skupščino utegne nastati notranja vojska. Bismark pa bi bil najraje videl, da
T h i e r s ostane na krmilu in da se vstanovi-tev monarhije spodbija, ker bi sicer Francoska dobila pri vnanjih državah zaveznikov. 12. t. m. popoldne je bila tajna seja, ker so se bali, da očitno branje cerkveno-političnih pisem bi utegnilo kje kaliti javni mir in red. Danes in jutri bodo govorili še grofovi zagovoruiki, v četrtek pa bode sodnija storila razsodbo.
!%ciii»ki državni poslanec in vradnik „Germanie" Majunke je bil 11. t. m. zaprt, da dosedi eno letno kazen, h kteri je bil zarad tiskovnih prestopkov obsojen. Poslanci so v zboru enoglasno sklenili vprašati, če se poslanec med zborovanjem vsled prejšne razsodbe sme zapreti in kako bi se to v prihodnje odvrnilo.
JVa Fraticoikeni se še vedno razne stranke prepirajo. Arnimova pravda bi jim vendar morala oči odpreti ter pokazati jim, da le monarhija jih zamore rešiti.
]\Ta Š|ianjskem je bila 7. in 8. t. m. pri Tolosi huda bitva med republikanci in Karlisti. Republikanci so se hrabro držali, pa so bili vendar premagani in zgubili okoli 700 ljudi. Loma se je vrnil v San Sebastian, pravijo, da zarad slabega vremena (?). Don varlos je v Vergari.
nas, da slovenski sinovi, učeči med Hrvati, naučijo se jezika hrvaško-srbskega koj, da pri kazujejo se v njem delujoči na književnem polji. Iskreno spisan ima tudi sestavek: Pro fesor i bibliotekar Matija Čop - mnogo zna menitih črtic iz njegovega življenja in delovanja vzlasti na Reki, kjer bode toraj v posebne pomembe ter v častno zaslugo spisatelju Iv. Zupanu, profesorju povestnice, nemščine in filozofije.
Gimnazija na Reki, kteri je ravnatelj sedaj duhovnik prof. Ljudevit Slamnik, je imela lani poleg njega trinajst pravih in namestili i učiteljev; učencev pa je v VIII. razredih naučnim jezikom hrvaškim v začetku štela 172, na koncu le 140. Zrelotno skušnjo jih je ko nec 1. 1873 delalo in tudi dodelalo 18, zre i z odliko so 4, med njimi Ivan Vončina iz Karlovca. Rojak naš prof. Ant. Mazek, kteri je nekaj let na Reki služil za profesorja, med letom odšel za ravnatelja velike gimnazije v Požego.
Izvirni dopisi.
\r borovniške okolice, 12. dec. (II ubije nje. — Novi sodnik.) Od vsih krajev se slišijo pritožbe zarad pritiskanja na davke od c. kr. davkarij in tudi pri nas se enaka godi; rubijo in blago prodajajo revnemu ;metu, da je groza. Skoz dva meseca je bila živinska zaprtija, in revni kmetič zavoljo kuge, ki je bih v sosednjih krajih, nikamor ni smel s svojo živino ganiti se, da bi si bil kaj prislužil, zdaj pa imamo tako zimo, da si zopet ne moremo nič pridobiti. S čem bo potlej revni kmet davke plačeval? A naši davkarji se veliko zato ne zmenijo, ampak plačaj, dobi kjer hočeš; mislimo pa, da bi zavoljo živinske zaprtije vendar-le morali nekoliko ozira na to imeti in ne tako pritiskati.
Prav veseli pa nas, ker smo dobili novega okrajnega sodnika, ki nam skoraj vse slovensko v rad uje, in svoja dela prav hitro izvršuje, vse drugače, kakor prejšni okr. sodnik, znani barantavec in nemškutar g. Mullej, kteremu so zdaj pri nas podelili notarsko službo, akoravno ni zmožen skovati le enega slovenskega pisma. Njegov tajnik se je izustil, da kdor bo slovenska pisma zahteval, ga bosta poslala v Ljubljano, kar pa mislimo, ne bo tako lahko šlo, dasiravno je lepa cesta proti Ljubljani.
Tudi bi imel še marsikaj pisati o kakšnem škandalu, ki se v časih tukej pri nas prigodi, ali o kakošnem tukajšnjem železniškem vrad-niku, ki večkrat kam zabrede, pa bolje je, da molčim, da me ne kamnjajo kot sv. Štefana
■#, {gornje Istre, 9. dec. (Goveja kuga. — Koze. — Revščina.) Skoraj iz vseh krajev mile Slovenije dohajajo spročila v »Slovenca", le iz tužue Istre ni nobenega glasu kakor bi vse spavalo, ali pa se prav nič novega in znamenitega ne pripetilo. Da svet zve, kako je v naših krajih, prosim malo prostora v vašem cenjenem listu. *)
Iz tužne Istre že od nekdaj dohajajo le tužni glasi, žalibog, tudi jaz v svojem prvem dopisu ne morem nič veselega in radostnega povedati. Letina je pri nas srednja, kar se tiče žita, vino se je sploh po vsi Istri dobro obneslo, repe in zelja je bilo prav obilno, a krompirja je segnjilo več ko polovica. Ubogi
*) Prosimo večkrat kaj.	Vred
istrski kmetič bi si bil vsaj pri nas za silo prihranil, ako bi ne bil poslal Bog druge velike nesreče in hude šibe. V naši okolici je, kakor je pred kratkim že gosp. dopisnik iz Notranjske Bistrice omenil, že mesec in pol goveja bolezen. Najprej se je prikazala bolezen na Liscu, vasi dve uri od Jelšan oddaljeni. Od ondi je tisti Gajbar, kakor so »Novice" naznanile, zatrosil kugo pričetkom meseca oktobra na Kranjsko v ribniški in ložki okraj. V naših krajih takrat ljudstvo ni še kar nič znalo o bolezni. Pričetkom novembra začno bolehati goveda na Liscu, potem v Skalnici, pičlo uro od Lisca, daleč proti Kastvi na stari reško-šentpeterski cesti. Obe dve omenjeni vasi spadate pod veliko raztreseno jelšansko faro. Kmalo potem se je bolezen prikazala tudi v bližnji klanjski fari. V omenjenih treh vaseh je že čez sto goved počepalo. Bil sem pred tremi tedni v Liscu, in že takrat so gospodarji tožili, da so trije hlevi, razun po eno govedo, izpraznjeni. Prej omenjenemu Gajbarju je počepalo vseh 6 živinčet, drugemu 5, tretjemu 1 itd. Šel sem od ondot v Klano. Klanjski gosp. župnik mi je povedal, da je v Klani enemu gospodarju 6 goved poginilo, med temi 4 voli, ki so bili več ko 600 gold. vredni, 4 živinčeta je imel še v hlevu bolna.
V Klani jc bila pocepana živina tako malo zakopana, da so jo psi odgrebli, mrhovino žrli in tudi psi poginili. V Skalnici je nektere dni po :3, 4 goved poginilo. Najboljši kmet, župan Krpec, je imel dva lepa vola, gotovo 500 gold. vredna, in še troje goved, nesrečnež je zgubil vse. Bolezen se razširja vedno dalje proti kranjski meji, in že je v Rupi, vasi pol ure od JelŠan in dobri dve uri od Notranjske Bistrice. V Rupi posebno poslednji čas nesrečna bolezen mori ljudem toliko potrebno živino, skoraj ne mine dan, da bi eno, dvoje ali troje živinčet ne poginilo, danes n. pr. pa jih je celo šest.
Ljudstvo je prestrašeno in zdihuje, da se Bogu usmili. V Jelšanah je do sedaj počepalo enemu kmetu troje goved, drugemu pa eno. V Dolenjah je do sedaj še le pri eni hiši vseh živinčet poginilo. Zadnje tri vasi so poleg šentpetersko-reške ceste, Dolenje le eno uro od Male Bukovice, ki spada pod trnovsko faro in bistriški okraj. Do 4. t. m. je v omenjenih 5 vaseh, v jelšanski fari in v Klani, 134 živinčet poginilo. In čudom, ljudem se je še le včeraj prepovedalo na pašo goniti živino in vozariti! Pasli in gonili so na vodo tedne in tedne, pa ni prišla nijedna zapoved, da naj se živina doma krmi in napaja. Tržaško namest-ništvo je poslalo v Klano nekega zdravnika iz Tomina na Goriškem. Mož se je le v Ljubljani nekaj živinozdravništva učil; trdil je, da bolezen ni nalezljiva, da ni treba živine zapirati, toliko manj pobijati, kakor so storili na Kranjskem. Bolezen, pravi, je le neka driska, ,,ti-fose Iluhr", in pri tem je ostalo. Bolezen pa se je vedno bolj in bolj širila, in sedaj je že G vasi okuženih. Preteklo nedeljo, G. t. m., sta prišla gg. zdravnika iz Postojne in Notranjske Bistrice v Rupo pregledovat živino, ki je prejšnjo noč počepala. Pravijo, da sta poslala v Trst drob in kri deželnemu zdravstvenemu svetu. Saj je pa tudi skrajni čas, da bi se tržaško namestništvo pobrigalo in ubogemu ljudstvu kaj pomagalo. —
Naši kraji, kakor sploh v Istri, so ubogi in siromašni. Zemljišče je na drobno razdeljeno, n. pr. v Rupi je 44 hiš in le 7 zemelj (gruntov), v Lipi, stari in nekdaj znameniti vasi, kjer je bila velika pošta med Reko in Bistrico, je 68 kmetov, pa tudi le 7 gruntov,
in še to malo, kar je, je vse med kamenji in pusto, da poleti nastane suša, ako le 10 dni ni dežja. Ljudje iščejo zaslužka pri cesti. Pre, je bilo mnogo vožnje med Bistrico oziroma Šentpetrom in Reko, sedaj je vse pošlo, zahajajo pa še nekteri na Pivko in v klanjski cesarski gozd, da trgujejo z lesom in vozijo drva v Reko. Kaj bo pa sedaj, voličev, edino kar je pri hiši kaj veljalo in družino preživilo — ni več; kupiti jih ni s čem, druzega za služka ni, malo zemlje, kar je je, le pičle pridelke daje; bo joj, da Bog pomagaj! —
V bližnji Kastavščini na Zvonečih in Ber gudu so že več časa koze, mnogo ljudi, posebno mladih gospodarjev in gospodinj, je že umrlo za kozami. Tudi ondi so zapuščene sirote brez zdravniške pomoči. Prej jim je počepala živina, tržaško namestništvo je držalo križem roke, sedaj bolehajo in umirajo ljudje, pa ni ga, da bi jim pomagal, razun duhovnega pastirja, ki jih tolaži in osrčuje. Resnično, ako kje, je v Istri kmet trpin.
Domače novice.
Ljubljana, 15. decembra.
(Deputacija) 15 udov in sicer zastopniki deželnega zbora, razpuščene knpčijske zbornice in obrtnikov je bila v nedeljo pri deželnem načelniku vit. Widmannu v zadevah kupčijske zbornice. Govoril je gosp. dr. Costa, ki se je hudo pritoževal zoper pristranost volilne komisije ter posebno povdarjal to, da volitve se tako ne morejo in ne smejo vršiti, kajti poznejše pritožbe bi nam nič ne pomagale. Deželni načelnik se je izgovarjal s tem, da so mu bili udje komisije kot vsega spoštovanja vredni znani, in da jih je sestavil po prejšnjim volilnem redu, po kterem so bili nekteri zastopniki obrtnikov. Gospod Petričič je na to prav dobro opomnil, da če bi se bilo pri sestavljanji komisiji le na to gledalo, kar gospod načelnik vit. Widmann pravi, bi se pač ne bili smeli tisti udje kupčijske zbornice izbrati, ki so dobili pri volitvah najmanj glasov, marveč tisti, ki so bili voljeni s trikratno večino glasov in imajo zato gotovo več zaupanja nego ti, ki so zdaj v komisiji. Slednjič je napotil vladni načelnik deputacijo do minister-stva, češ, da on ni gospodar komisije. V ravno tej zadevi so bili naši poslanci IIohen\vart, Barbo in Vošnjak pri ministru, ki je ukazal, da se obrok za reklamacije podaljša do 20. decembra in se volilni zapisniki pošljejo tudi okrajnim glavarjem, da vsakdo tam svojo volilno pravico reklamuje. To je že nekaj, a zakaj bi se ti zapisniki ne poslali k davkarijam, kakor je bilo doslej v navadi in kar bi bilo za volilce veliko bolj prilično? Na neko vprašanje tu odgovarjamo, da mora le na en patent brez priklad plačevati 8 gld. 40 kr. pridobnine, kdor hoče v kupčijskem oddelku imeti volilno pravico.
(Pritožba do magistrata.) Več prebivalcev št. jakobske in trnovske fare nam je poslalo dopis, v kterem tožijo, kako zapuščena sta zlasti zimski čas ta kraja ljubljanskega mesta. Cele mesece ni doli videti nobenega mestnega „očeta", da bi se z lastnimi očmi prepričal, kako težko je tam do vode priti in kakošna so pota. Pa če tudi pride in vse to vidi, če se tudi kdo naravnost do magistrata pritoži, kak mu je odgovor? „Denarja nimamo!" Ali pa ta izgovor velja? Ali ni ravno pred kratkim magistrat pokazal, da ima denarja in sicer v obilnosti, dovolivši mornarjem severnega pola za darilo znesek, kteri bi bil za naša pota, za snažnost mesta veliko boljše obrnjen. Mi tej
pritožbi dostavimo še to, da je zadnje dni Ljubljana ne le po omenjenih krajih, ampak povsod taka, kakor kaka ogerska vas. Pač se res vidi, da imajo naši očetje povsod drugje oči in ušesa, le v Ljubljani ne. „Tako mestno starešinstvo ali pa nobeno, je vse eno", nam je rekel nekdo, ki bi bil grede proti Bregu na Novem trgu v snegu in vodi kmalo vtonil.
(Morilec Mav,) ki je svojega strica pri Kamniku umoril in bil pri porotni sodniji v Ljubljani k smrti na vislice obsojen, je po cesarju pomiloščen v ječo za vse žive dni.
(Obtni zbor Čitalnice ljubljanske) v nedeljo je bil primerno obiskan. Po poročilo blagajnika in tajnika je bil voljen novi odbor in sicer: za predsednika gosp. dr. Jan. Bleivveis, za blagajnika gospod F. Ivadilnik, za odbornike pa gg. dr. Karol Blehveis, dr. Costa, F. Drenik, Juvančič, Kremžar, Ivreč, Pakič, dr. Poklukar, F. Ravnikar, Turk, J. Vilhar, L. Klinar, dr. Zupanec.
(Tat) je po noči od petka do sobote vlomil v kancelijo g. Pregel-a v Križankih ter ukradel 200 - 300 gld.
(Koncert), ki je bil v nedeljo v reduti, je je bil po vsem sijajen. Občinstva je bilo polne prostore in sicer iz najodličjnejših krogov. Videli smo gospoda vladnega načelnika vit. Wid manna, gospoda deželnega glavarja vit. Kalten-eggerja, gospoda župana Lašana; več plemenitih rodovin, gospoda dr. Bleiweisa, dr. Costo itd. deloma z družinami. Program se je izvrševal gladko in vrlo, zlasti dvospev gospodične pl. Neugebauer-jeve in gosp. Nolli-ja, ki sta ga morala dvakrat peti. Žive podobe so naravnost očarale občinstvo. Le pri prvi podobi e menda nagajal magnezij, ker ni bila vsem asna: pri takih bi se moralo pač prej skrbeti, da ničesar ne zmanjka. Tudi bi bilo želeti, da bi se prihodnjič prizor, kterega žive podobe predstavljalo, na naznanilih kratko pojasnil, da bi ga poten; vsak lahko razumel. Jako vrlo se je držal čitalniški moški zbor, kar moremo tim bolj pripoznati, ker je v kratkem času imel že čvetero besedi in se je moral mnogo novega učiti. Dohodka čistega je bilo menda nekaj Čez 200 gld., toraj je bil dosežen tudi blagi namen koncerta.
Razne reči.
—	Iz ljutomerske okolice se nam piše: Slaba letina prejšnjih let je kriva tudi pri nas denarnih zadreg, ki so sicer po vsem Avstrijskem doma. A naš glavar s svojim davkarskim nadzornikom nima usmiljenja z nami. Na tak način in tako nujno tirjajo naše davke, kakor do sedaj še nikoli v navadi ni bilo, in kakor da bi rešenje naše države le od davkov tukajšnje davkarije mogoče bilo. Pritožbe se sicer že delajo zoper to trdo postopanje. — Pri nas imamo neugodno vreme, ne mrzlo, ampak blatno in mokro zimo, da ni mogoče hoditi, ne voziti se.
—	Papirnat čoln. V starem svetu delajo papirnate sode in vrče, v novem svetu so napredovali še bolj, ker že zdaj izdelujejo ladije iz papirja. Neki B;shop je odvesljal v takovem papirnatem čolnu dne 21. oktobra iz Trova in misli plavati v njem celo do Ne\v-Yorka. 24. oktobra se je ustavil v Irvingtonu, 25. pa odplaval dalje proti Filadelfiji in Now-Yorku. Kakor sam sporoča, mu čoln iz papirnate tvarine jako dobro služi.
Umrli so:
8.	dec. Šimen Jenko, delavec, 20 I., za srčno napako. — Julija Piankar, kajžarska hči, G"2 1., za pljučnim oslabljenjem.
9.	dec. Viktorija Sorič, otrok stotnika v pokoju, 3's 1., za vnetjem vratu.
10.	dec. Antonija Omahen, revidenta vžitniue hči, 38 1., za vročinsko boleznijo. — France Pa-dar, delavec, 24 1., za oslabljenjem.
12.	dec. Miha Prosenec, tržnega nadzornika otrok, 3'2 1., m., za božjastjo. — Gašper Do-berlet, posestnik, 73 1., za srčnim in pljučnim oslabljenjem. — Ana Mehlhar pl. Rezterburg, vdova žebčarskega nadzornika, 72 1., za vodenico. — Marija Dobnikar, delavčeva vdova, 73 1., za pljučnim vnetjem.
13.	dec. Antonija Kališek, dninarja hči 5 I., morbus Brygthic.
TelecriiCleti** drimriif «•»>«!»•
14. decembra.
Papirna renta 69.75. — Srebrna renta 74.75. — l&flOletno državno posojili) 109 70.— Hankine akcije 1000 — Kreditne akcije 236.25. — London 110 65. — Srebro 106 90.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.8'J.
(32-16)
lar jriaieljn" v LjRMjani, iiunaisRa cesta,
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane ZtlraVlliŠkc llrOgC :
Od vsake zobne iu ustno bolezni obvaruje vsakdanje rab-
ljenje moje ustne vode in mojega zobnega pralni, kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojafi zobuo meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se hrani zdravi duh sape in naravna barva zob, da so zavarujejo pred kostnim jedenjem. pred zobnim kamerom, ki je zobni glazuri tako nevaren. Cena llaše ustni- vode tiO kr., škatlja zobnega prnlm 40 kr. I^lpf^pL' 17 ( IlillP in rnkp Najboljši dozdsj znani želodčni liker; pospeši cirkulacijo, l^lt/UCIV Ifj V.II1IIO 111 ^OAt/' "lajša prebavljivost, in poda različiiim organom in členom novo moč 111 novo življenje. Cenn llaše 80 kr.
Analherinova ustna voda in zobni prah.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici, tt^p.rt.^Tl^u
je pa izkušena istina, in vsak bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, da je najkrepkejše in najgotovejše sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. Flaša telja 80 kr.
Pravo norveško dorševo jetrno olje,
ševo olje proti revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti škrofeljnom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. <'ena origf-nnliie llaše 80 kr.
Prav i Seidlilzev prall, 1 tucat škatljic 7 gold, posamne 80 kr.
Pravo borovniško žganje s soljo, lfla5a60kr.
PagliailO-Sinip iz Florence, 1 flaša 1 gold.
Vnrl*l linpjietpi'«kp lililP (Lancaster's Lily-Water.) Ta voda da koži neuadcjano belost T UUCt JalIva3H_/I »IVO lilijo ;„ niebkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ter naredi, da vidoma zginejo. Dalje se rabi, da se prežeuo pege in mozoli, in se ozdravi naglo poke, ktere so narode zaradi suše ali negladka. Z eno besedo, ta voda je pravi zaklad za toaleto, zarad česar jo po pravici vse dame, kterim jo za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cenn llaše 1 «ol(l. Karočila zunaj Ljubljane na zgoraj imenovane droge, kakor tudi na vsa druga zdravita se, če mogoče, * rračnjočo pošto proti poštnemu povzetju izvršujejo. "VLt Stroške za embalažo in ekupedieijo i. t. d. nagradijo gospodje komitenti.