238. številka. Ljubljana, četrtek 18. oktobra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. lahaj* vsak dan, isvaemii poneueljko in dneve po prasnicih, ter velja po polti prejemati sa tvitro-ofterike deiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 flil., M faut leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ia t'»vrt leta 3 jjld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poftiljanje na 4tm m raecna 10 kr. za mesce, 30 kr. za eetrt leta. — Za t nje de iole toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za slljake velja milina cena in aioer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti projeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetinttopne peti t-vrste 6 kr., Se so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj oe izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hili I*. 3 „gledaliSka stolba". O p? a r n i i t to , aa katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, osnaniia, t. j. administrativne redi, je v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej hili Telegrami »Slovenskemu Narodu". Peterburg 17. oktobra. Iz Ka-rajala se 16. oktobra oficijalno poroča : Ko je 14. okt. kolona generala Lozareva dovršila obkolili 10 gibanje, Turke odrinila z višin Orto-kanskib proti Karsn in Visiiikoju, začel se je 15. okt. zjutraj splošni napad proti Muktarjeviin razpoloženjem. Opoludne je bila vzeta utrjena gora Tolijar, ključ k Muktarjeviin pozicijam. S tem je bila turška armada prodrta. En del turške vojske, ki se je proti Karsu obrnil, bil je od Rusov proganjan in do petih popoludne popolnem t ep en, razpoden, in je izgubil strašno mnogo mrtvih, več tisoč ujetih in 4 kanone. — JSa desnem krilu ostale tri turške d i v i z i j e so pa bile vržene se svojih pozicij v Alaiši in proti osniej uri zvečer prisiljene udati se. Mnogo ujetih Turkov je, mej temi sedem pašev, 32 kanonov, dosti vojnega materijala dobljenega. Muk-tar je ubegnilv Kars. Rusi primerno nijso mnogo izgubili. Peterburg 16. oktobra. Oficijalno. Ruska kavkazka vojska je 1 5. t. m. priboj evala veliko zmago nad Muk- Na naših gorah. (Povest iz šestnajstega stoletja, spisal L!bi3tius.) VII. (Dalje.) Večerno solnce vpre potem svoje zadnjo žarke v sive razvaline, ter obseva z nekako čarobno lurjo na pol razruščeuo zidov je in vtop Ijeuega tujca poleg njih. A kakor bi opomnil bežeči dan Krivca že nekega važnega opravila, ki ga čaka denes, plane kvišku, poravna v večerni sapi razvejene lase, ter otide urnih korakov proti nasprotni strani, kamor je bil namenjen prej. Temno je uže bilo istega večera in luna se je skrila za oblake, ki so sem ter tja zakrivali višnjevo poletno nebo. Župnik Montinus je sedel v svoji sobi in prebiral neko veliko knjigo, o katerej ne vemo, kaj je pripovedovala. A tega celo radoveden Jupniški sluga Urban nij mogel uganiti, ki je tar-paso. Mnogo kanonov so Rusi priplenili in mnogo turških ujetnikov naredili, Turke s ceste na Kars proč odrinili. Natančnostij še manjka. Peterburg* 16. oktobra. Pri Eleni je bilo 13. t. m. 1000 turških baši-bozu-kov odbitih. Turki so se koncentrirali nasproti armadi carjeviča naslednika. Carigrad 16. oktobra. Pri Kndi-kioi so bili mali boji. Razgledovanje je pokazalo, da pri Djerme, ne daleč od Medžidije, Rusov nij. — V Zibki je huda kanonada. — Rusi utrjujejo cesto v Ga-brovo. Dunaj 16. oktobra. „Pol. Corr." poroča: Turki so svoje kanone iz retlute Osman pred Plevno ven vzeli in nazaj se pomaknili. Rumuni se boje, da je ta re-duta izpodkopana in podminirana. Pariz 16. oktobra. „Temps" šteje, da je bilo voljenih 317 republikancev, 99 bonapartistov, 45 monarhistov, 44 legiti-mistov in 11 orleanistov. Šumi a 14. okt. Rusi so oni teden nad Su-liuo naredili plavajočo baterijo in bombardirajo mesto, ki je uže zapuSčeno od prebivalcev, uže tri dui ter veliko škodo delajo. Turško baterije na suhem nijso mogle uglušiti prikritih ruskih. Turška kanonska ladija, rekognoscirujoča, je bila od ruskih torpedov v zrak zagnana in je 17 turških povodnih vojakov pri tem konec vzelo. Belgrad 15. okt. General Ranko Alim-pič je nalog dobil pri Sakaru kakor hitro mogoče narediti šance, rove ia redute. Poveljnik drinske vojske je šel na Drino vodit utrje-vanjska dela. postavivši kupo vina pred gospoda, bolj skrivaj črez njegovo ramo pogledal, hoteč se prepričati, kuj gospod, ki je uže tako dovelj moder in učen, vedno bere. V tem tienotku se Čuje trkanje zunaj na duri in kmalu potem stopi v župnikovo sobo nuš znanec Komati Krivec. „Ne zamerite, gospod župnik, da vas nadlegujem v tej uri," pravi prišlec, in vpre oko v starca in pristavi potem: „I)an denes se slabo godi popotnikom. Vsak zapira duri pred njimi. In kako bi bilo drugače V Nevedno ljudstvo Be slepi in svari, da je v slednjem trenotku vera v nevarnosti." „Tako je, prav imate prijatelj," pravi /upnik, potem sname raz nosa velike naočnike, je položi v knjigo, katera leži na mizi v znamenje, kako daleč da je bral, in meri radovednega očesa svojega nepričakovanega gosta. „ Vendar vi ne poznate izgovorjenega natančneje, ker živite v mirnem kraju samemu sebi," pristavi zopet tujec nalašč in čakaje kaj da odgovori župnik. Vojska. Denes vendar enkrat veselo poročilo z bojišča: velika ruska zmaga v Aziji. Zgornji naš telegram jo obširno poroča. Zanesljiv je, ker je oficijalen in dozdaj so llusi tiko resnično poročali, da jim celo sovražniki nijso mogli nič ugovarjati. Nasledki te velike dobljene bitve bodo za Ruse velikanski. Vse se bode preokrenilo drugače, nego je dozdaj bilo. Sovražniki Slovanstva so se uže veselili in nesramno ponavljali, da je vojska v Aziji uže zoper Ruse za letos zmagovito na korist Turkom končana, a so prorokovali, da v Bulgariji bode končana, brzo. Zdaj so Rusi z velikim činom naredili veliko črto črez račun turkoljubom, po drobili so v Aziji svoje sovražnike. Kakor so bratje Rusi baš zdaj na konci suhega leta v Aziji zlomili vrage in na sramoto deli vse zlobne protislovauske proroko-valce, tako bode Bog dal, da tudi v Bulgariji Rusi še pred zimo pretero Turke. In potem bode vendar le naša ostala istina, ki smo jo pisali v gnjevu, ko so okolo nas vriskali triumfi nemškutarskega sovraštva, ko je ble-ščilo magjarsko razsvetljevanje in se širila malodušnost celo v poštene kroge: kdor Be zadnji smeje, tist se najbolje smeje! Iz taborja car j evičevega se 10. t. m. iz Dolnjega Monastira telegrafuje v „Daily Newsw : Hud vihar z mrazom in dežjem divja uže osem dnij neprestano. Trpljenja vojakov so nepopisna, ker se nij priprav storilo za tako hitro zimsko vreme. Iz Filipoplja se piše v „N. Fr. Pr.u: Izmej G000 turških prostovoljcev, ki bo 17. „Da, da, miren sera in v miru živim prijatelj in povem vam, kdor ima toliko izkušenj in ne najprijetnejših, kot jaz, vam trdi, da je resnica, da starost potrebuje počitka." „Pred kratkim časom ste govorili drugače, kakor se spominjam. Se ve da, tedaj nijste bivali v razruščenein zidovji, temuč uživali čast mestnega pridigarja ondi na Nemškem. Imena nij potreba izgovarjati." „Kaj, pridigar? Ali se vam meša, ali ste ob umVu vsklikne zdajci župnik, zarudi v svoje bledo, nagubaučeno lice, in meri strupenega pogleda svojega gosta in maje z glavo, kakor da bi ne mogel umeti, od kod izvirajo zaduje besede. „0, meša se mi glava in ob um sem, tako mi pravi vsaj to pobožno ljudstvo, ki je gluho in slepo pravici. A tudi vi ste bili nekdaj brez uma, če smem trditi tako, in tedaj ste bili v časti in zdaj, ko ste modri, živite zapuščeni od vseh." „Prijatelj, gorje ti, kdo si, da mučiš s svojo strupeno sodbo človeka, ki ti nij storil avgusta Sturmali Šibko, je palo najmenj 1000 Turkov. Kakor „Vjestnik* poroča, je šlo 8. t. m. en bataljon tvrdnjavske a rt i le rije, obstoječe is 452 mož in 9 oficirjev pod komando stotnika PluČinskega iz Kronstata na bojišče v Bulgarijo. Carigrad je utrjen zdaj. Naredili so okolo mesta 17 nasipov, v katere deno kanone. Utrdba Adrijanopolja pa nij še končana. Kakor se poroča flPr.a iz Poradima, pri-Slo je 12. t. m. k ruskim prvim stražam trideset turških ubežnikov, ki so pripovedovali O velikej bedi, katero trpe turški vojaki v Plevni. Vso vojsko tare glad; kruha nemajo; oprava je zelo slaba, bolezni razsajajo. Prostaki in častniki zahtevajo udaje, ker se boje, da ne bi prišli še slabši časi. Samo Osman paša se temu upira. Zavetni prikop, ki je proti zahodu od Grivice, so Turki popolnem nehali braniti. Rusi dobivajo vsak dan pomoči. Dopisnik angleškega lista „Times" brzo-javlja iz Bukarešta 10. t. m.: Kdor misli, da je vojska za letos končana, se bode zelo motil, predno mineta prihodnja dva meseca. Buska konjica je za hrbtom Osman paše zelo delavna, in razmere v ruskem taboru kažejo vspeh novega vodje, ki nadzoruje vse operacije proti Plevni. Glavni oskrbniki ruske vojne so mi povedali, da je mej Bukareštom in Svištovim za en mesec dovelj moke navožene, a da v Bukarešta čakajo še ogromne zaloge. Pečenega kruha ravno ne privažajo mnogo, ker je teško toliko ga pripraviti, da bi ostajal, a dokler ima toliko moke, ni misliti nij, da bode trpela glad vojska v Bulgariji. Tudi je še mnogo bulgarske govedi na razpolaganje, ki se da porabiti, predno bi vojska res imela trpeti pomanjkanje. V članku, kjer se pregledno popisuje stanje na bojišči, piše „Augsburger Allg. Zei-tung": „Z ozirom na negotovost o sedanjem razpoloženji ruske vojske in o namerah ruske armade vodstva in ker še zmirom nijso prišla vsa pomočna krdela, ne moremo do cela soditi o sedanjem položenji. Zdi se nam vendar, da bode glavna težnja Rusom, operirati proti Plevni, dokler Be jim ne posreči, Osman pašo popolnem odrezati in nikdar zalega ?" pravi potem glasneje in pogumno župnik, prepričavši se, da ga tujec ob-sojuje tako neustrašljivo. „Kaj vam koristi moje ime, če ga vam tudi imenujem, kajti vi, nekdanji občudovani Učitelj ste osramoteni od svojih učencev in moja osoba vam nij bila draga nikdar," povzame zopet mirno a zbadljivo Konrad Krivec. „Molči, nesramnež, kedaj sem te poznal jaz, kdo ti je dovolil sodit: moje mišljenje in zasluge," vskliknne raz vnet župnik, in dvigne kakor maščevalno kožčeno pest, a jo zopet pusti pasti, sam pa omahne v naslonjač in zakrije obraz. „Gospod Podgorski, ne mislite, da j** vaš tovariš, ki vam je bil nekdaj trn v očesu, izginil iz sveta, kakor ste morda želeli. On stoji pred vami, le poglejte ga in ima govoriti imenitne reči, predno zapusti ta kraj," povzame pridigar še glasneje in meri svojega nasprotnika s strupenim pogledom. „Gorje mi, pomagajte!" vsklikne zdajci malo po malo po načrtu Totlabenovem proti njemu delovati ter: ga prijemati z oblegovalnimi in drugimi baterijami, ob jednem pa ga z obkopi tako obdati, da se mora ukloniti. Ako je vest o takojnem vstopu Srbije v akcijo resnična, mogla bi srbska vojska vendar vsaj postaviti se onim turškim oddelkom nasproti, kateri mogć od Sofije zabranjevati ob-sedanje Osmana paše. Ako ostane pri Plevni glavna vojska, treba jej še takovih oddelkov, da se ojači za slučajno ofenzivo proti Sulej-manu toliko, da mu more biti kos ter ga zmaga in si pridobi zemljo do Razgrada-Osmana-Bazara in da obkoli Ruščuk, kar bi se pa moralo še zdaj, ob dobrem vremenu, izvršiti. Morebiti pomore silovitost sovražnikova tudi zdaj carjeviču nasledniku do vspe-hov v defenzivi, kateri bi se dali tudi porabiti napo Uni za to, da se odžene nazaj protivnik ter cernira Ruščuk." Iz Azije se tudi angleškim novinam „Daily Nevvs" piše, da so bili Turki, ki so 14. t. m. Ruse na gori Jagnie napali, odbiti, a da so Rusi potem svoja strategična gibanja nadaljevali. „Daily Telegraf" pa ima iz Erzeruraa 14. t. m. telegram, ki pravi, da seMuktar pred Rusi nazaj pomika, ker so ti veliko pomoči dobili. On hoče na jugu od Karsa utrditi se in sprejeti bitko. Po francoskih volitvah. Zadnjo nedeljo je francoski narod dal vsem družim narodom sijajen izgled moževno-sti in politične zrelosti. Proti vsej vladnej sili, proti složnej agitaciji aristokracije in mimo VBega pritiska Mac-Mahonove in po Napoleonu spridene birokracije, vladnih Mac-Mahonovih krivic in brezobzirnostij, smelih proganjanj časnikov, obsodeb narodnih agitatorjev, odstavljen) poštenih uradnikov, konfiscirati] domoljubnih časopisov, — nij se dal francoski narod premotiti, OBtal je zvest sebi in narodnej svobodi, volil je prave francoske narodnjake, republikance. Za to pa po zasluženji ves omikan svet te dneve vrle Francoze slavi, in celo njih edini sovražnik, Nemec, jim mora hvalo peti, rekoč, da v zgodovini tega stoletja ga nij dneva, ki bi bil podoben glede moči in čistote vspeha dnevu 14. oktobra tega leta! Francozje so v tem težkem boji za svo- bod nosten princip in za pravico samodoločbe premagali ne le svoje reakcijonarce, temuč tudi vse druge po inih deželah. Vsi tlačitelji so dobili udarec. Vsi oni, ki so protivni strankam, deželam, narodom, kateri hote samo-določbe in narodno svobodo, imajo tu v volitvah francoskega naroda opomin, da traje „vsaka sila do vremena'1, krivica trpi le malo časa, ideja je močnejša nego oui, ki se jej ustavljajo. Zatirati in pritiskati na stran se dajo narodove želje in terjatve, a z a t re ti se ne dajo. Če pa to pravimo, nečemo, da bi nas kdo napak razumel, kakor da bi iz tega volilnega izida pričakovali uže precej stvarnega vspeha in dobička. Ne, dobiček bode za zdaj najbolj moralen. Materijalen se bodo pokazal stoprav v bodočnosti. Dobljena je velika bitka v boji za svobodo. Sovražnik pa nij še uničen. Še bode delal nove poskuse. Ne vemo še kakove. To pa je gotovo, da bod# francoske domoljube še bolj pogumne, narod bolj discipliniran in bolj izšolan našel, nego je bil dozdaj. Uže to je velike koristi. 0 Ali se bode Mac-Mahon zdaj, ko je britko lekcijo dobil, da se dežela od njega ne da strahovati, udal kakovim kompromisom z zmernimi republikanci, ali pa bode svoje Žu-ganje po konci vzdržal, katero je v svojem korporalskem proglasu izrekel, da se namreč ne bode nikdar „demagogiji" udal — to bomo še le videli. Vsčina je t ki misli, da bode prvo. V interesu mini in razvitka pravnega in svobodnostnega mišljenja bi bilo prvo želeti. Če pa bode nastopil drugi pot, pot nadaljevane sile in krivice, imamo več nade nego dozdaj, da bode francoski narod vstrajal izgled dajati vsem drugim. Politični razgled. K otro nje «t*ic«!ie. V Ljubljani 17. oktobra. Glede vojnike postave nameravati baje obe vladi, na,"a in ogerska, tako pogoditi se, da bode zdaj po izteku 10. let njena veljava začasno za 2 leti podaljšana. Iz M*i%4tffe se poroča, da je vprašanje pomirjenja ali zloženja strank čeških v eno narodno stranko še vedno predmet dogovorov in se ima upanje dobrega vspeha. V j.v L t*m „Czasu" Groholski dokazuje, da Poljaki morajo nevtralni ostati v orijentalnem vprašanji. Nepotrpežljivost poljskih sorojakor v tej zadevi da je škodljiva kakor omamljen duhoven in hoče bežati iz sobe, a hrome noge mu ne dopuščajo. Videvši Konrad župnikov strah in nemir, pristopi k njemu, ter mu zašepeče na uho: „Ne bojte se, jaz vas ne izdam, le povedati mi morate, kje je ona osoba, katerej sem daroval vse svoje življenje, in zaradi katere stojim nocoj tu pied vami in vas ne zapustim prej, da izvem resnico." „0, molči, molči o tem, prijatelj! Zdaj je ..prepozno, zdaj nij mogoče. Zahtevaj od mene, kar hočeš, le tega ne," pravi župnik in sklepa proseč koščene roke. „Tako, prepozno je, mogoče nij! In prej je bilo prerano, moje ime premalo častno," ponavlja še hujše razjarjen Krivec in z urnimi koraki divja po sobi, kakor da bi hotel zadušiti s tem svojo strast, ki se mu je izbudila z nepopisljivo močjo. „Ne jezi se, prijatelj, in pomisli, da se je moje mišljenje izpremenilo, da sem se vrnil nazaj v naročje pravej veri in z menoj ona osoba," nadaljuje potem župnik, predramivši se iz prejšnje otožnosti. „Tako, to so tvoje prisege, to tvoja beseda, ki jo prelomljaš na robu groba," kriči zdajci pridigar. „A pomisli, da izve svet tvojo minulost, da te vpraša pravica za ono osobo, katero tajiš, in te čaka zaslužena kazen tvoje nepokojne vesti, kazen za uničenje ouih najsvetejših čutil, ki polnijo srce Človeško. „Ne grozi mi, pomisli, da stojiš na zemlji Grobljiskej, katere gospodar mi je prijatelj !" „Tako, dovolj, znano mi je vse," vsklikne pridigar. „0n ti je na srcu, graščak, mogočen, slaven, katerega si pregovoril tudi ti od luči in svobode, — kateremu je namenjena osoba, katere največja sramota je, — da ima tebe, izmeček človeštva, za — očeta." „Zblaznel je, zblaznel je," kriči zdajci župnik in zgrabi, morda nevedoma velik oster nož na mizi, ter ga vrže za pridigarjem. A on je uže izginil za vratini in orožje je obtičalo v durih. sodba znana, izstopijo letos vsled izžrebanja po treh letih iz trgovske sekcije gospodje: Dolenec, Kordin, Lasnik, Seeman; iz obrtniške pa gg.: Lorenzi, Peter Thoman, Wernig. — Torej bomo imeli kmalu zopet volitve. Ali se jih bomo po izpremenjencm volilnem redu mi udeležili in kako, to bode morala stranka odloČiti. Za take odloke in posvete živo čutimo pomanjkanja narodnega kluba. — (Redka starost.) 15. t. m. je umrla v Ljubljani, na sv. Petra cesti štev 70, vdova Maria Bernot v 102. (reci Bto in drugem) letu. — (Za cepljonje koz) so bili odlikovani od ministra Lasserja z darovi gg. Anton Trajec v KoČevji (03 gld.), Matija Janžekovič na Vrhniki (52 gld.) in Rudolf Lukež v Senožečah (42 gld.) — (Družinska nesreča.) V predzadnjem listu smo povedali, da je gospodarju Novaku iz Dobrunjske občine pri Savi v dveh dueh pet otrok umrlo. Včeraj smo slišali, da je potem pokopal tudi še šestega svojega otroka, ki je tudi na bolezni v grlu umrl. — (Žandarm ustrelil) je pri Železnikih necega fanta, kateri je vsled strela umrl. Ali je dotični čuvaj javnosti prav in ob pravem času rabil svoje orožje, to bode preiskava pokazala. Razne vesti. * (Nečloveška obsodba.) 28. sept. je nekemu ogerskemu kmetu pogorel na pol sezidan in z blatom ometan hlevček, in v ognji je tudi poginila krava. Imel pa je pogorelec brata, ki je bil na pol ob pamet. Tega je jel sumičiti za požigalca in cel trop ljudstva je šel tija, reveža, ki je ravno ležul na gnjilej slami, prijel in začeli so ga mučiti. Iztrgal se jim je ter bežal po vasi v hišo svojih bratov, da bi tam našel pomoči. A tam so ga zopet njeli, iztrgali mu dolnjo čeljust ter z brizgalnico vodo va-nj gonili, da je bil polu mrtev. Klical je svoje brate, naj mu za „kri-žanega boga" pomagajo, — a ti se nijso ni zmenili zanj. Naposled ga je tiralo razjarjeno ljudstvo na pogorišče, ter ga vrglo v žerjavico, kjer je revež umrl. Župnik je ljudi komaj preprosil, da so ga na pokopališče pokopali — in sodnija? — ta se še do denes nij zmenila za to. Res, lepa paralela z zverstvi v Bulgariji! * (Nesreča v ogljenici.) Londonski listi od 12. okt. prinašajo žalostno novico, da se jo v ogljenici „King" v Pembertonu (Lan-cashire) po eksploziji unesrećilo od 70 delav- cev 35. Poleg tega je Btorilo še nekaj Ijudij, ki so jim prišli na pomoč v podzemeljske rove, nesrečno smrt, tako, da je vseh skupaj 40 mrtvih. Poftlatiio. V „Slov. Narodu" odi 3. t. m. se je zljubilo nekomu perfidno laž po svetu zagnati, da nova stolpa v Laščah nijsta simetrično zidana. Ne da se druzega lehko misliti, nego, da oni siromak niti ne ume, kaj je pravi pomen besede „simetrija," in potem o simetriji še govoriti ne more in ne sme; ako pa pozna nje pravi pomen, ne more se đruzega reči o tacem dopisniku, nego da je bil pijan ali da je imel „katzenjamer," zato sta se mu stolpa vrtila pred meglenimi očmi; ali pa je škiljasi;, ki vse navsicriž gleda in vidi, in zatorej tudi nij sposoben izrekati sodbe o tej zadevi. Človek z zdravo pametjo ne bi nikoli zatnogel trditi tolike bedarije. — Toliko v zabrambo mojega mojstrskega kredita in še nadalje splošne zaupljivosti, s katero me slavno občinstvo uže toliko let po vsem Kranjskem počastuje. V Laščah, IG. oktobra 1877. Franc Faleschini m. p., zidarski mojster. Dostave k. Zvonika sta ne le popolnem simetrično, ampak tudi posebno lepo okusno zidana — v cerkvi primernem zlogu. Sjdošna sodba — ne le domačega občinstva, ampak tudi strokovnjakov v stavbenih zadevah — je enoglasna ta: da zares krasna zvonika z novim ravnokar dodelanim sprednjim cerkvenim licem bi bila lepota za vsako glavno mesto. Tega se bo tudi vsak zunanjec zamogel prepričati iz fotografije, ki bo v kratkem izpostavljena pri kakem bukvarji v Ljubljani. V imenu vseh faranov Jauez Tomšič m. p., M. Frelih m. p., župan. župnik. Matija Hočevar m. p. svetovalec Dostavek uredništva. Po tem imamo izreči le, da od dotičnega človeka mi odslej ne bomo nobenega dopisa več sprejeli. Uredn. I Biiril v IJiitoIJttiit od 12. do 15. oktobra: Anton Podlogar, dvojček delavčev, 6 mesecev, za božjastjo. — Marija Kovačič, delavka, 24 let, za vnetjem trebušnice. — Josip Perko, malinski pomagač, 3t> let, za SUiloo, — Josip Grasel, c. kr. uradnik, 90 let, za stirosljo. -■ Jakob <'orar, vrtnar, 77 let, Apoplezla cerebrt. — Josipina Štrukelj, soproga žel. delavca, Hf> lat, za srčno vodico. — Marija Bernot, vdova, 1U2 let, za starostjo. — Josip B tenc, otrok vrtnarjev, 5 let, za vnetico krhlja. — Marija •Jančar, osobojnica, 47 let, za oalabljonjem. — Jo-I sip Pavlic, želoznični čuvaj, 39 lot, za mrzlico. V na ni Je driftv- V Belgratlt* je Lazar Catargiu izročil svojo poverjenico kot poslanik Rumu-nije. — Prvi nasledek neodvisnosti te države. Dokaz, kako ostro je ffimvosfcn vlada agitirala je to, da je sam minister Four-tou pisal vsem prefektom v provincijo, da je bil Gambetta, v drugič zarad svojega proglasa in žaljenja maršala v preiskavi obsojen na tri mesece in 4000 frankov globe. Dalje polemizuje minister zoper časopise, ki so oznanjali zvezo Italije z Nemčijo zoper Francosko in prorokuje: „Od vseh strani j Francoske se glase poročila konservativnej stvari ugodno. V več kot tristo volilnih okrajih so kandidatje maršalovi svojega vspeha gotovi." Potem se sklicuje minister še na časnike druzih narodov, ki menijo, da bodo zmagali konservativci." — No kako so zmagali, kazal je vspeh, kateri nas poleg tega'tudi uči, da celo ministri ne morejo vselej prav prorokovati. 14. zvečer je po pariških boulevardih valila se množica in upila „živela repubika!" Policija jo je razgnala. Neredov nij bilo. Zoper mnogo konservativnih volitev se je vložil protest in torej od večine ne bodo potrjene, če so vršene pod pritiskom kake nepravilnosti. Št*sfif*n9s'r narodne komore predsednik Crispi je onidan v Berlinu napil Nemčiji kot zaveznici zjedinenje Italije. Francoske pa še omenil nij. Zi to mu pravi francosk list: Nehvaležnost je neodvisnost srca. Na bojiščih Lombardije leže kosti 50.000 Francozov, ki so za zjedinjenje Italije konec vzeli. . . JPruski minister grof Eulenburg je bil dal svojo ostavko, katere pa cesar Vilhelm nij sprejel temuč dal Kulenburgu daljši odpust. Domače Ntvari. — (Ljubljanske poslopijske iz-premembe.) Slišali smo sledeče vesti od tukaj: Ljubljanska hranilnica hoče prodati svoje znano poslopje c. kr. erarju, da bode umestil finančne urade v njem. Hranilnica bi potem kupila takovzano Novakovo hišo, „pri zaponi" (Schnalle) poleg kazine in tam zidala poslopje za svoje urade. — Finančni urad bi pa potem svoje prostore v „starej opaldi" prepustil državi za učiteljiške šole. To je, pravi naš vir, za zdaj v črteži in namenu. Ali se bode to koncem res dogodilo, to je v sklepanji odločilnih faktorjev ležeče, — pametno pa bi bilo, zdi se nam, da si se na posled posebno ne zavzimamo za vso stvar. — (Iz kranjske trgovinske in obrt nij ske zbornice), o katerej je naša VIII. Vrnimo se zopet v Grobljiski grad. Ondi krog mogočnega temnega ozidja se prostira vrt, napolnen z mnogim drevjem in evetljič-jem. Kar biva gospodičiua Gizela v gradu, se je tu mnogo izpremenilo. Lepe vrste duhtečih rož so stale ob potu, vsajene od nežnih ženskih rok, steze so bile zboljšane in posute z belim drobnim peskom in nova zelena koliba je stala ob kraju na vzvišenem mestu, od koder se je videlo po dolini in bližnjej gošči. Stari sluga Martin tega nij mogel umeti, kako da dovoli osoren graščak, da ravna deklica po svojej glavi na njegovem posestvu, da posipljo vrt s peskom, kjer je rastla prej najlepša trava, da sadi cvetlice, kjer bi poganjala lehko izvrstna zelenjad, da stavi lepo novo kolibo, akoravno streha na konjskem hlevu uže dva meseci pušča močo, itd. V takem trenotku je vedno stresaval starec z glavo, mrmral nekaj nerazumljivih besedij in pristavil posled glasneje : „Svet se meša in preobrača in naš graščak tudi ž njim, da trpi take neumnosti." In v resnici, v zadnjem času se je v gradu mnogo izpremenilo. Graščak je ostajal pogosteje doma, kakor je bila sicer navada in je prijazneje govoril z družino in s tlačani, kukor prejšnje čaše. Kdo je bil temu kriv, je vedel najbolje hlapec Štefan, ki je namežikal več potov svojemu tovarišu, hedar je stopal graščak vese-1 obraza na vrt, kjer je sedela Gizela :.i pristavil: „Le poglej ga, kako se mu mudi. Preverim te, da mu je ta deklina zmešala glavo in možjane, če jih je kedaj v resnici kaj imel." „ Molči in ne govori t ':o! Gorje nama, če naji čuje in opazi," migne mlajši in bolj boječi tovariš in otidc, da se r:ši take nevarnosti. „Le meni verjemi, da je res," odvrne zopet prvi. „On je človek, kakor ti. Lepa lica so mu povšeči, kot tebi tista debeluhasta Ina iz vasi, akoravuo bi ne rekel dva pota, da je grajska deklica lepša od vseh tu okolo." A prepričavši se posled, da mu je strahopeten tovariš uže upihal in ne posluša njegovih modrih besedij, otide sam v grajsko kuhinjo, le tako tja v en dan brez opravka, ker se s kuharico tako-le m koliko bolj poznata, ne da bi dejal, da bi bilo kaj posebnega. Gospodična Gizela je sedela isto po polu dne kot je bila njena navada v vrtnej kolibi in pred njo na mizi je ležalo nekaj ženskegi dela in mala knjižica. Na njenem obrazu se v zadnjem času nij brala niti radost niti žalost, kakor človeku, ki se privadi svoje osode, živi tako-le tja v en dan, ne meneč se za dobro in slabo, Nekoliko pozneje ne Bedi deklica več tiha in vtopljena v vrtnej kolibi, njeno delo ne leži več mrtvo na mizi in njeno lice je ru-deče, kakor vitnica, ki se priklanja v o polu danskem solncu k tlam, kakor da bi se sramovala svoje slabosti v primeri z mogočno lučjo na širnem nebu. (Dalje p.:h.) Tujci. 16. oktobra: Pri Slona i Deutsch ii Gradca. — Stenovec i/. Zagorja. — Schlesinger iz Dunaja. — Fremont is Reke. — Kaušok iz Dunaja. — Kotnik iz Vrhnike — Human iz Radovljico. Pri Malici t Brandt iz Dunaja. — Englhofer iz Gradca. — Bauman iz Dunaja. — Schneider iz Brna. — Lukas iz Dunaja. — Schinidt iz Trsta. Pri Zamorci x Leyer iz Dunaja. — Spindler iz Ljubljano. — Calvi iz Zadra. Tržne cene T Ljubljani 17. oktobra t. L Pšenica hektoliter 9 gld. "5 kr.; — rež 6 gld. BO kr.; — ječmen 5 gld. 36 kr.; — oves 3 gld. -41 kr.; ajda 6 gld. 18 kr.; — proso 5 gld. 85 kr. - koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 04 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; m isl, kilogram — gl. 92 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — špeh trišen — gld. 68 kr.; — špoh povojen — gld. 74 kr.; jajce po P/, kr.; — mleka liter 7 kr.; govedmne kilogram 54 kr.; — teletnine 64 kr.; — svinjsko m .... 54 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 96 kr. — slame 1 gold. 70 kr.; — drva trda 4 kv. metrov -i gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 17. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. d< Ig v bankovcih . 64 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 n 40 n Zlata renta ........ 74 rt 35 n 110 fl — w Akcije narodne banke . . . 832 jt — n Kreditne akcije...... 206 n 80 i» 118 60 n Napol.......... 9 50'/. n 5 n 66 n 104 n 30 n 58 ii €0 » Stanovanje. V križovniškej ulici, št. 6, oddaje se takoj v prvem nadstrop i na ulico ležeče stanovanje, ki ima 3 sobe, kuhinjo, shrambo, klet in drvarnico, ter se more o sv. Jlibelu va-njo priti. (307—2) Natančneje se poizve pri hišnem gospodarji ali v uradu c. k. notarja g. dr. B. Zupan ca. Vseii uoima iitoc m zdravje urez leht in brei stroškov po izvrstni Revanš« do Baru 30 let iie je sij boleni, ki bi jo ae bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i otrocih brez medicin in stroškov; sdravi vse bolezn v ielodcu, na živcih, daljo prane, i na jetrah; ilezt i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro bavljenju, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ slabosti, zlate iUo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo inmenje v ušesih, alaboati in blevanjo pn nosečih otoinoat, diabet, trganje, shujšanje, bledičioo in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenoo in jo bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo val zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spri Sevala proleaorjs Dr. Wurzerja, g. h. V. Bcneka, pra voga profeaorja medicine na vseučilišči v Mariboru, ■dravilnega svetnika Dr. Angelfitema, Dr. Sborelanda Mr. Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle ■tuart, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj, Kratki laku iz 80.000 spričevalov. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Frešlo je uie sedem mest cev, oda ar Bem bii v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih ia čut ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dno do dne \idno ginil, in to zsprečilo je dolgo časa, moje •tu d (je. Cul sem od Vaše čudapoine Kevaleaciere prkel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim Co mesečnem užitku Vaše tečne in okuaue Kova isciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega trestnja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cen 6 in okusno hrano, kot i.aj boljši pripomoček, ter oatanem Va« ndani Gabriel Teiohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje bujsanja in bolečin vsake vrste aedem let aem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo prebav ljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili bo vse, brez da bi moje bolečine zlajfiali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Bevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri meaece, zahvaljujem se bogu. Kevaleaciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovijenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega Bpoštevanja. Markize de Brčhan. St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeuji, neapanji in huj sanji. St, 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjl dusnika, omotici in tiščanji v prsili. Kevaleaciere je ftkTM tečuejša, nego meuo, te ■e pri od-aščenih in otrocih prihrani 60krat več m ceni, ko pri zdravilih. V piehavuh puiioah po pol funta 1 gold. 5 I h 1 funt 2 gola 50 krn 2 luuta 4 goid. BO kr., c fon tov 1C gold., 12 fantov 20 gold., 21 funtov 3i> , — Kovaleaciero-liiaomten v pušioah in Kevaleaciere Chocolatče v prahu iS tas 1 gid. 60 kr., a4 ,au 2 gi AO ar., 48 tU 4 gl. 60 kr., v prahu s& 120 tal IU . Prodajo: Da Bsrry JiComp. na Ueanajf, WaU-flMitKaaate tu 8, kakor v vseii caootik pri dobtit lekarjih in špecerijskih trgovcih j tudi razpošilja ua najsks tuša ua vso kraje po počtnih ušhazn caa ki I>ov»o«jih. V k-Jj^tiji^i-i liid s,: „ nr, J. S v o o oda. ekar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarja J.Pro damu, v Celovcu pri lekarju Biru oaoherju, . M|kljetu pn lekarju A lj i no vicu, v Trotu pr lekarju Jakobu JJorrsvalio, pri urogeriatu P. Boooa in J. Hiraeku, v /udru pri Androviču. ^i.".*.* V nujno pomoč za brezposelne in brezkrušne tkalce in čipkarje v Krkonoših in Budnih gorah. Sedanja velika siromaščina Sedanja velika siromaščina v čeških liiKonoHili WMffET Rinliiili morali daje povod 30 let obsto- ječej in splošno znanoj ces. kralj, dvornej tovarni za platno in perilo Henrika MiicHMmewja «§• ( o#///>. ■Dunaj. Brandstiitte št. 3, poleg Štefanovega trga, da se delavcem brez kruha da zaslužek, izprazniti veliko zalogo platna in perila svojega izdelka in jo xul polovico con« vsuisžuti, in sicer: Perilo za gospode: 1 možka srajca, bela ali barvana 75 kr. 1 amerikanska Linkoln-srajca gld. 1.50. 1 možka srajca iz najlinojega sifona, z gladkimi ali nagubanimi prsi gld. 1. 1 barvana oksford-srajca z 2 zavratniki in 300 mnogovrstnim iiniui izgledi gld, 1.50, 2, 2V«. 1 možka srajca iz pravega belega platna, glauaa ali zgubana gld. 1.50, 2. 1 možka srajca iz finega angl širtiuga, gladka ali zgubana gld. 1.6U, 2, -.50. 1 možka srajca iz pravega holaudskega platna, lepo ročno delo gld. 2, i'/si 3, 4. 1 možke hlače iz težkega čistega platna 75 kr. 1 možke hlače iz pravega šlezkoga platna, nem aki, francoski ali ogoraki kroj glo. 1, 1.50. 1 možke hlače iz pravega rumburškega platna, nemški, trancoski ali ogerski kroj gl. 1.70, 2l/> Perilo za gospti. 1 ženska srajca, pletkaua, iz pravega širtiuga gld. 1. 1 ženska srajca iz pravega belega platna, za za- drbniti gld. 1, 1.50, 2. 1 ženska srajca fantaBie, iz širtiuga s Čipkami iz Budnih gord gld. 1.50, 2. 1 ženska srajca iz pravega liolandskega platna z lepo pletenino gld. 1.80, 2.30. 1 ženska srajca u belgijskega čistega platna, jako pletkaua, a cvirnatimi čipkami iz Budnih gora gld. 2.50, 3, 4. 1 ženska srajca fantaaie, iz platna, elegantno narejena, z valeucienakimi čipkami gld. 3, 4, 6, 6, 7. 1 ženska srajca modna, platneua, različno narejena, s kiučeni iz Budnih goni gl. 8*/ti 3, 4, 6. 1 ženske hlače iz najboljšega širtiuga, obrobljene gld. 1. 1 ženske blačo iz najboljšega angleškega sirtinga, krasno vrezane, okusno garnirano gold. 1.30, 1.76, 2. 1 ženske hlače, platnene, z jako ph tkanim kin-čem rudnogorakim gld. 2, »*/•• a« 1 ženski koraet iz sifona, krasno okinčan gl. 1. 1 ženski korset iz najtinejega angleškega sirtinga, lepo okinčan, najnovejši kroj glu. i.60, 2, 2'/g, 3. 1 ženski korset z lepo pletkanimi uatavki rud- nogorskimi gld. 2, xlJa, d, 4, 5. 1 žensko spodnjo krilo iz najtinejega širtiuga gld. 1.50, 2, 2'/», 3. 1 žensko spodnje krilo, kostim ali šiep, krasno okinčan z volanti in robci gld. 2*/ti 8, 4, 6. 1 žensko spodnje krilo, kostim ali siep, fautauie, zelo bogato pietkano gld. 3, 4, 5, 0, 7, 8. 1 ženski predpasnik, eleganten, krasno okinčan 80 kr.,.g!d. 1, l\a, 1 ženska nočna avbica, elegantna, 80 kr., gl. 1, l1/*. Platna i-i omizje. 30 vatlov *U belega platna gld. 4J/a, 6*/«. 30 vatlov pravo barvane posteljine gld. 8'/a, 4'/«. ■n—a Popolne opreme za nevesto od 200 gld. počenši. Vse po najnovejšem kroji. "DnVvo4- blago za tO gold. se dobo po vrhu 1 itlutiieitu Krajcu, 1 platnene liluče, IX(X\J