Domoznanski oddelek
tp 07 SNEŽNIK
2005
070(497.12 Ilirska Bistrica)
2000672,
Tel.:“+ 386(0)5 705 00 00 Fcx: +386(0)5 705,00 18 robert.dodic® porsche, si
COBISS ®
TISKOVINA
Ilirska Bistrica, letnik XIV - št. 181. - oktober 2005 - cena 350 SIT
771318
365006
^—: i—	^—i
Banka Koper

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO
NOVI DOM GLASBENE ŠOLE
Zadnji septembrski petek seje začela dolgo pričakovana selitev glasbil in ostale opreme Glasbene šole (GŠ) Ilirska Bistrica v nove prostore, saj je doslej delovala na treh lokacijah. V prenovljeni stavbi ob Gimnaziji bo na 750 kvadratnih
metrih 16 učilnic, zbornica, mala dvorana ter tri pisarniški prostori. Le oddelek baleta bo začasno, še leto ali dve, gostoval v knjižnici sosednje Gimnazije. V starih prostorih so sicer imeli večjo skupno kvadraturo, vendar neustrezne prostore z vidika namembnosti, saj so bile nekatere učilnice prehodne.
Obnovo je financirala občina, kot j e poudaril ravnatelj Laszlo Balazs, gre zahvala županu Antonu Šenkincu in občinskim svetnikom, “ker so uvideli, da GŠ res potrebuje ustrezne prostore". Prav tako so v kolektivu zadovoljni, da bodo vsi pod isto streho. Kot j e dodal Lazslo, bodo učenci laže sodelovali in se spoznali.
V ponedeljek, 7. novembra, pripravljajo dan odprtih vrat, na katerih se bodo učitelji in osebje srečali z učenci in njihovimi starši ter ostalimi obiskovalci. Neuradno bodo tako odprli nove prostore, uradno slovesno otvoritev pa bodo prilagodili umiku šolskega ministra Milana Zvera.	mr
§© @©®ra® ™š@
NA MAŠUNU
Na Mašunu je 7. oktobra odprla vrata Gozdna hiša, v kateri je Informacijsko-izobraževalno središče.
Nekdanjo Šircevo hišo na Mašunu so uredili vzporedno s projektom Life III - Ohranitev velikih zveri v Sloveniji, katerega namen je bil prispevati k dolgoročni ohranitvi rjavega medveda v Sloveniji, posebna skrb pa je bila namenjena zagotavljanju pogojev za sobivanje medveda in človeka. Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije so v okviru projekta Life uredili tudi pravi medvedji brlog na gozdni učni poti na Mašunu. Informacijski center bo vodila postojnska območna enota Zavoda za gozdove, ki je z Gozdnim gospodarstvom Postojna lastnik stavbe.
®DJ©W£\ NOTA £L©n NOVEMBRA
Glavni akterji: Aleksander Borenovič (voditelj), Dejan Ujčič (scenarist in režiser) ter Miloš Valenčič (režiser)
Glasbeno zabavni festival Rijova nota 2005 so bo zgodil 19. novembra v športni dvorani Osnovne šole Antona Žnidaršiča v Ilirski Bistrici. Nastopilo bo 14 izvajalcev z avtorskimi skladbami, organizatorji (TV Galeja in KD Zgbljena Legija) pa obljubljajo še boljšo zabavo, kot jo je ponudila prva izvedba festivala Pred petimi leti. Glasbenemu delu so dodali še igrane video predstavitve 14 krajev v občini, na dan prireditve pa bodo obiskovalcem ponudili CD z vsemi skladbami.
Vstopnice so v predprodaji (2.500 SIT) na voljo v Ilirski Bistrici (Oaza, Knjižnica Makse Samsa, Triglav Pub, Tomex bar, Okrepčevalnica Trnovo), v Podgradu (Picerija Coccolo), in Knežaku (Bar Štirna).
Računovodski servis
OKI BOSTBOStKB
mjoSmosb
V knjižnici Makse Samsa je bilo pod večer 20. oktobra skoraj premalo stolov za vse, ki so želeli prisluhniti predavanju mlade Postojnčanke Ksenije Čermelj, ki je skozi diapozitive, glasbo in besedo podoživljala svoje popotovanje od Pakistana do Afganistana in Kitajske.
Diplomantka kulturologije in študentka na podiplomskem programu antropologije je življenje tamkajšnjih ljudi naslikala s humorjem in pristnim poznavanjem kultur ter zgodovinske vpetosti zahodnih civilizacij v življenja številnih tamkajšnjih ljudstev. Obiskovalci pa so bili lahko zadovoljni, saj so lahko še z druge plati spoznali del življenja v državah, ki jih sicer skoraj vsak dan spremljajo na televizijskih ekranih. Vsekakor pohvalen izbor organizatorjev.
mr
CERKVENIK
MA PL-ACU
sveže ribe zamrznjerve^rib e školjkegrMf “bacajain b[arf6s, konzerve
TSTftfcA
Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579
BOJUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593
M O DR
I A OSI.
'/»4 zn Lt I® Rozman<>va ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica Q6DI(Gl TEL: 05/71 OO 333, MOB: 031/779 169
♦	PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV
♦	PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME
♦	SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ
jČt«
mmmmmmiE
j>gJ)@©[D)K]110i[l
VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV
Emn
NOViUMTS
PONEDELJEK-PETEK 8” -12“ in 15”-19°° SOBOTA 800- 1200
Vojkov drevored 2, <5250 Ilirska Bistrica. Tel./Bojc.: 05-710 14 99, GSM: 040 838 520
Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva.
KOREN JOŽKO
URNIK 8.00-18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto

ZUNANJE IN NOTRANJE ČIŠČENJE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118
beseda urednika
Za nami je oktober, mesec, v katerem smo obeležili teden otroka, teden vseživljenjskega učenja, dan boja proti revščini, dan OZN, pa kakšnega sem verjetno spregledala. Mednarodni dnevi in tedni so nedvomno pomembni, saj takrat močno ‘potrka’ na vest človeštva, a vendarle bi morali ljudje vse leto ravnati v skladu z duhom teh dni in tednov.
Nemalokrat se zgodi, in tu boste pritrdili, da starši s svojimi otroki ravnajo ne le neodgovorno pač pa celo nečloveško. Verbalno nasilje je začetek v piramidi zlorab, ki so mu nekateri otroci priča vsakodnevno. In že tu bi moral vsak od staršev zastati in premisliti. Morda boste rekli, da tega pri nas ni, vendar bi bilo to preveč naivno. Za vrati domov se skrivajo neštete zgodbe, nešteto trpljenj, a tudi nežnosti.
Tudi pred revščino in drugačnostjo si ne bi smeli zatiskati oči, saj je povsod okrog nas in del sveta. Pri tem ne mislim zgolj na televizijske posnetke iz tretjega sveta, na marginalizirane skupine, ki se nas (vsaj tako večina misli) ne tičejo, še bolj, če so čimdalje od nas. In vendar smo vsi, taki in drugačni, lačni in siti, del tega pisanega človeštva. In vsi imamo isto pravico do življenja na tem planetu. Nič vas ne stane, če boste prijazni s soljudmi, če boste ponudili roko nekomu, ki potrebuje pomoč ali pa le prijazno besedo. In če imate dovolj materialnih dobrin, verjetno lahko kaj odmaknete za tiste, ki so tega potrebni. Mnogi, v to sem prepričana, to že počnete.
In če se navežem na drugega od omenjenih tednov v tem mesecu, teden vseživljenjskega učenja, bi poudarila, da se lahko tudi prijaznosti in tolerantnosti ter empatije učimo vsak dan. In ne le tega, katerega koli znanja. Starši lahko svoje otroke učite, naj se enako obnašajo do vseh sovrstnikov, naj tudi tiste, ki so drugačni, sprejmejo medse, predvsem pa jim z zgledom to sami pokažete. Otroci se lahko učijo novih veščin, jezikov in umetnosti, prav tako odrasli. Vsak dan, vse življenje se lahko učimo, tudi kako biti boljši človek, boljši sin ali hči, boljši partner, boljši brat, teta ali prijatelj.
Znanje je naše orožje, tudi v boju z revščino, nasiljem, predvsem pa pri gradnji boljšega sveta, boljših pogojev za življenje in sobivanje.
Mateja Rolih
s______________________________________________________
PRVI BISTRŠKI LOKALNI VODNIKI
Imamo jih! Končno smo tudi v Ilirski Bistrici izpeljali tečaj za lokalne turistične vodnike, ki je obsegal štirideset ur in je vseboval štiri tematska poglavja: Vodstvo turističnih potovanj, Dopolnilne zvrsti vodenja, Vsebinske predmete in Praktično stimulacijo vodenja. Vsi sodelujoči so morali pripraviti govorne vaje, seminarske naloge, zadnji dan pa še vodenje na terenu. Kam na izlet? Radovednost nas je gnala vse povsod in začudeni smo ugotovili, da bi lahko po naši občini »lutali« najmanj pet dni. Na koncu smo jo ucvrli po Bistrci do Sušca in Gradine, nato jo z avti mahnili v Brkine, pogledat Harije, kal pri Pregarjah, Prem. Se odpravili še na Bač h cerkvici in na Nikogaršnjo zemljo, do Kalca in v Knežaku do tektonskega okna. Veste za vse te poti, ste že bili tam? Kdo neutrudno govori, da pri nas ni nič za videti? Mi smo se prepričali, da nam za pogovor o zgodovini, geografiji, etnologiji in drugih stvareh ne bo zlepa zmanjkalo niti besed niti virov. Ob koncu našega izleta in zaključku tečaja smo ugotovili, da bi še raziskovali, zato smo se odločili, da bomo do prvih snežnih dni mahnili še na kak izlet, v bodoče pa snovali korake za boljšo prepoznavnost Bistrca v drugih krajih.
Za začetek občanom pa tudi vsem ostalim, ki vas zanima naša občina, prepuščamo v branje naše seminarske naloge o krajših izletih po občini, običajih, pokrajinah, spomenikih in življenju. Spravili smo jih v elektronsko obliko na stran www.sviscaki.net. Upamo, da vam bodo pomagali odkriti nove poti in vam popestriti popotne dneve.
Zahvaljujemo se TIC-u Ilirska Bistrica in Iztoku Bončini iz agencije Palladio za odlično izveden tečaj.
Turistični vodniki
POGOVOR S PREDSEDNIKOM NK ILIRSKA BISTRICA
JOŽKOM BERGINCEM
Trimčkarji, ki so si zaradi strahu pred možnim srečanjem z medvedom ali iz bojazni do klopov, morda celo zaradi »lenobe« in udobnosti, izbrali stezo za hojo ali tek na stezi ob nogometnem igrišču v Športnem centru Trnovo ali na »Kampu« poleg Doma starejših občanov, lahko z ostalimi mimoidočimi v popoldanskih urah med tednom uživajo ob pogledu na živahno dogajanje na igriščih. Mladi športni nadebudneži pod budnim nadzorom trenerjev požrtvovalno in disciplinirano tekajo za žogo...Nogomet je nedvomno pri nas zelo popularna igra, ki vsak drugi konec tedna privabi na ogled tekem precejšnje število navijačev, ki bodrijo enajsterice domačega Nogometnega kluba Ilirska Bistrica, posebno seveda člansko ekipo. Da pa vse ni tako idilično, smo izvedeli od nekdanjega dolgoletnega aktivnega nogometaša, sedaj pa dinamičnega in upornega predsednika kluba Jožka Berginca.
Spodobi se, da najprej zapišemo	nekaj
zanimivosti o Tebi. Koliko let se ukvarjaš z »najpomembnejšo postransko stvarjo na svetu«?
Od rosnih let; 14 let sem imel, ko sem se vključil v takratni NK Transport (pred nekaj leti se je preimenoval v NK Ilirska Bistrica). Žal smo ob spremembi imena izgubili tudi dolgoletnega sponzorja in tudi zaradi tega doživljali krizo, kije vrhunec dosegla še prej, leta 2000. Stvari se umirjajo, a prepočasi... Aktivno sem igral do svojega 38. leta, ko sem postal predsednik kluba, kar sem še danes, pri 43-ih. Poleg tega sem vrsto let trener ene od selekcij.
Slišati je, da nameravaš odstopiti z mesta predsednika. Zakaj?
Res sem vodstvu ponudil odstop. Moj mandat je potekel, utrudil sem se ob neprestanih naporih za normalno delovanje kluba oziroma v najhujših trenutkih celo za njegovo preživetje. Odstop ni bil sprejet... Za ilustracijo neugodnega stanja naj omenim premalo razumevanja s strani lokalnih oblasti: do sedanjega župana, kljub nuji, ne moremo priti že celih 8 mesecev. Zakaj, ne vem. Še več, na našo prošnjo za sprejem celo odgovora nismo dobili. Menim, da smo si vsaj to zaslužili.
Motiv našega nesojenega obiska je bil naslednji: Nogometna zveza Slovenije je v razpisu po zelo ugodni ceni ponudila igrišče z umetno travo. Seveda bi morala za nakup svoj finančni delež prispevati tudi naša občina. Slišal sem, da je, ob vsem spoštovanju do NK Piama iz Podgrada, bil omenjeni delež namenjen prav temu klubu. Nič nimam proti umetni travi na podgrajskem igrišču, vendar bi morala veljati prednost igrišču v občinskem centru, z veliko številnejšimi igralci...Sežana se lahko pohvali z umetno travo, Postojna jo bo dobila letos...Res je, da se za nakup umetne trave nismo niti prijavili, saj brez dogovora z županom to sploh ni bilo mogoče.
Koliko aktivnih igralcev vadi in tekmuje v sklopu NK Ilirska Bistrica?
Naši najmlajši nogometaši so stari 8 let. Trikrat tedensko redno trenira pod vodstvom trenerjev kar 7 selekcij, od tega je v javnosti najbolj izpostavljena članska ekipa. V tekmovalnih sistemih Nogometne zveze Slovenije pa predstavlja naš klub skupaj kar okrog 120 igralcev.
Pod različnimi imeni deluje bistriški nogometni klub že dolgo vrsto let. Koliko?
Pred kratkim smo skromno obeležili 80-letnico. Želeli smo praznovati bolj svečano, pa ni šlo. Se ve zakaj. Je pa takšen jubilej verjetno tudi stvar občine.
Specifika?
Šport, ki ga gojimo ni dvoranski.
Potrebujemo igrišča in vse kar spada zraven: ogrevane slačilnice, tu je zalivanje in košenje trave na igrišču, po vsakem tekmovanju ne sme manjkati topla voda za obvezno tuširanje... Športna zveza je veliko pripomogla pri postavitvi centralnega ogrevanja. Vse to je še posebej pomembno za otroke. Pravila Nogometne zveze so zahtevna, sodniki strogi, morebitne kazni hude in tako je prav; predstavlja pa trajno hud poseg v klubsko blagajno. Skratka: »Kampo« in nogometno igrišče v Športnem centru Trnovo, ki sta v naši domeni, vzdržujemo in ju obnavljamo. Prispevek občine zadošča za tekoče vzdrževanje, za vse ostalo pa denarja ni. Menim, daje občinskega denarja za vzdrževanje obeh občinskih objektov premalo.
Kaj pa drugi finančni viri?
Transport je odpadel. Lokalna skupnost bi lahko bila bolj darežljiva, a ta zgodba je bila že stokrat premleta. Klub, ki ga ne bom imenoval, in bi ga lahko nekako primerjal z našim, bo letos za dejavnost, brez vzdrževanja, prejel od občine skoraj dvakrat toliko kot mi. To boli. Finančno, pa tudi moralno, nam je v največjo pomoč Franc Lipolt, ki se za razliko od marsikaterega sponzorja tekem tudi udeležuje.
Kaj pa Lesonit ?
Na žalost nič. Tam sem sindikalist in se borim za pravice delavcev. Verjetno je ta moja dejavnost vplivala, da smo tega sponzorja izgubili. Prispevek Lesonita ni bil ravno velik, a smo ga bili veseli. Od sponzorjev, katerim velja zahvala, naj omenim Banko Koper in Zavarovalnico Triglav. Posebej nam j e v pomoč Dom starejših občanov. Je blizu »Kampota« in nam tam perejo drese, nudijo toplo vodo in še marsikaj drugega. Ne smem pozabiti Zdravstvenega doma in dr. Kauzlariča ter njegovih zdravniških pregledov...Manjši sponzorji nam pomagajo že 8 let pri izvedbi vsakoletnega turnirja Pokal mesta Ilirska Bistrica.
Za naše gledalce in navijače je najzanimivejša članska ekipa...
Spremljam delo vseh ekip; je pa seveda članska ogledalo kluba. Sestavljajo jo sami domači fantje, »uvoženih« ni. Naj omenim Došo Lazareviča, trenutno najboljšega strelca v celi ligi. Za tega perspektivnega igralca se kljub njegovi mladosti (spada med mladince, ne med člane) že zanimajo prvoligaški klubi. Potem so tu Borut Brozina, Marko Kovačevič, pa moj sin Sandi... Vsi še zelo mladi. Kapetan prestižne ekipe Erik Volk je ustvaril zares homogeno ekipo, tovariško in prijateljsko. Seveda ne gre brez uspešnega trenerja; to zahtevno delo uspešno opravlja Ivan Primc. Tehnični vodja, ki skrbi da vse poteka
brezhibno, je Ciril Volk.
Morda bo tokrat v Enotni primorski ligi naša ekipa osvojila celo prvo mesto in se uvrstila v višjo tekmovalno raven, v Tretjo slovensko ligo. Ob uspehu bi me navdal kanček žalosti, saj denarno tega napredovanja ne bi mogli zdržati, pa tudi igrišča in ostali objekti tej ravni ne ustrezajo (stranišča, dodatni sedeži...)
Kaj pa skupine z mlajšimi igralci?
Naše želje so, da jih čimveč pripravimo za igranje v članski ekipi. Omenil bom le nekaj imen, ki se jih trenutno spomnim in to seveda niso vsi, ki si zaslužijo pohvalo. Iz naših vrst j e izšel sedanji zelo uspešen igralec Mitja Zadkovič, ki sedaj igra za NK Primorje iz Ajdovščine. Tadej Tomažič je npr. kapetan slovenske reprezentance Ul7 in je član prvoligaša iz Domžal. Letos je odlična generacija U14 (do 14 let). V svoji ligi je osvojila 2. mesto. Trije njeni člani so igrali v primorski reprezentanci: Borut Smajila, Uroš Janežič in moj mlajši sin Denis. Denis igra tudi za U14 pri NK Koper (trenutno na 1. mestu). Vesel sem, da sta moja sinova dobra fanta in uspešna nogometaša...Trije člani U14 so sprejeti na športno gimnazijo, v nogometni razred.
S še mlajšimi kategorijami trenerji delajo dobro, sistematično, in rezultati so vidni...
Tvoja prihodnost v klubu?
Rad bi ostal v vodstvu, ki bi ga morali kadrovsko okrepiti. Najprej pa bi morali poiskati novega predsednika. Biti bi moral vpliven mož, morda gospodarstvenik, ki bi znal poiskati sponzorje. Ekonomija, politika in šport so pač povezani. Jaz sem pa tudi že nekoliko otopel od vedno istih problemov. Apeliram na podjetja, naj pomagajo našemu klubu, pa tudi drugim športnim dejavnostim, saj je naš skupni cilj, da naši otroci zrastejo v poštene in zdrave državljane. Kot oče vidim, da mojim otrokom šport pomaga premagovati fizične napore, bržkone pa bi tudi eventuelne psihične. Naj spomnim na probleme z drogami, ki pri nas dosegajo previsoko raven.
Tvoje sporočilo ob zaključku?
Rad bi, da bi ljudje, ki obiskujejo Športni park Trnovo, upoštevali opozorila in obvestila iz tabel, postavljenih poleg vhoda na nogometno igrišče. Naj ne hodijo s psi po travnih površinah, ki jih negujemo z velikimi napori in so namenjene izključno nogometu. Za hojo in tek je primerna tekaška steza, kljub temu da ni v najboljšem stanju. Pristojne za vzdrževanje ostalega dela centra pa pozivam, naj končno poskrbijo za ostale, zelo zanemarjene površine. Našim navijačem se zahvaljujem za dosedanjo podporo. Vabim jih, prav tako ostale ljubitelje nogometa, na ogled prihodnjih tekem. Prva bo na sporedu 6. novembra, ko se bodo člani pomerili z ekipo iz Idrije. Kljub hladni jeseni bo tekma vroča.
Dimitrij Bonano
V času od 4.11. do 13.11.2005 vas vabimo na tradicionalno Martinovanje Vinakoper.
Vsak dan od 9. ure zjutraj boste lahko poizkušali Žlahtna vina in martinove dobrote in se zabavali ob spremljevalnem programu.
Vabimo vas tudi, da obiščite našo prodajalno in poizkusite vina iz posebne ponudbe za mesec november. Izbirate lahko med kakovostnimi ali vrhunskimi belimi in rdečimi vini.
V novembru vam tako po posebno ugodni ceni ponujamo
naslednja
VINA MESECA:
Refošk 0,751	950 sit
C apr is beli 0,75 l	690 sit
Capris rdeči 0,75 1	770 sit
Sladki muškat 0,75 l	950 sit
Prodajalna in vinotoč Vinakoper
Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 Tel. 05 714 23 72
Umik:
pon. pet. 9.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 sob. 8.00 - 12.00 www.vinakoner.si
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
k
OBVESTILO
V začetku meseca oktobra je prišlo do naslednjih sprememb v otroškem in šolskem dispanzerju'.
Od ponedeljka, 3. oktobra, dalje je razporejen na delo v OTROŠKEM DISPANZERJU zdravnik Ivan KAUZLARIČ, dr.med., spec.šol.med in spec. ped. Delal bo vsak ponedeljek popoldne, ostale delovne dneve dopoldne. Vsak torek dopoldne bo posvetovalnica.
Na delo v ŠOLSKEM DISPANZERJU je razporejena zdravnica Sunčana ŠEGOTA, dr.med. Delala bo vsako sredo in vsak 1. in 3. petek v mesecu popoldne, ostale delovne dneve dopoldne. Sistematski pregledi šolarjev bodo vsak četrtek in vsak 2. in 4. petek v mesecu dopoldne.
Za paciente, ki so do sedaj imeli izbiro pri Ivici SMAJLA, dr.med.,spec.ped. in so mlajši od 7 let, priporočamo izbiro pri Ivanu KAUZLARIČU, dr.med.. Pri njem lahko ohranijo izbiro tudi njegovi dosedanji pacienti, ki so mlajši od 18 let. Starejšim priporočamo izbiro drugega zdravnika.
Za šolarje (nad 7 let), dijake in študente pa priporočamo da izberejo Sunčano ŠEGOTA, dr.med. Izbiro pri njej lahko opravi tudi nekaj starejših oseb.
Za dodatne informacije se lahko oglasite v Zdravstvenem domu ali pokličete 714-11-98.
HVALA ZA ZAUPANJE IN RAZUMEVANJE !
Direktor ZD Ilirska Bistrica: Vojko Mihelj, univ.dipl.ekon.
1
J
Iliriade_______________________________________________________________________________________
REFORME NJET!
V tem času pred morda največjim slovenskim praznikom, Sv. Martinom, slišimo veliko o reformah. V Evropski uniji na veliko govorijo o reformah, v Sloveniji veliko govorijo o reformah, v Bistrici veliko govorimo o reformah. No ja, dva od treh je še vedno v redu.
Hudič pa se kot vedno skriva v podrobnostih. V Evropski uniji se obseg in odnos do reform zelo razlikuje od države do države. V Sloveniji se sicer na veliko govori o reformah, rezultat pa zna biti bolj v stilu tresla se je gora, rodila se je miš”. Ko so bila pri Slaku Trenja o Reformah, je bilo vprašanje za gledalce, ali bi si bili pripravljeni zatisniti pas za reforme.
Ponavadi na ta vprašanja in odgovore nanje ne dam kaj veliko, ampak tokrat sem bil impresioniran nad prodornostjo tistega, ki sije to vprašanje zamislil. Vede ali nevede j e namreč dobil odgovor na vprašanje: "Ali vam gre dobro ali slabo?” 85 odstotkov ljudi je odgovorilo, da jim gre dobro, pardon, da si ne bi zatiskali pasu. In s tem ni pravzaprav nič narobe. Če so namreč ljudje proti spremembam pomeni, da so (ajd kolikor toliko, da se razumemo) zadovoljni. In to je dobro.
Zakaj namreč reforme? Ker da se namreč konkurenčnost našega gospodarstva slabša, ker nas izza vogala čaka demografija, ker moramo odgovoriti na izzive globalizacije.
Ja, kje pa to piše? Slovenska gospodarska rast sicer ni na ravni Kitajske ali Estonije, je pa kar solidna in robustna. Materialni standard j e zadovoljiv, razlike med regijami so majhne (ne verjamete, a? - malo pobrskajte po podatkih za druge države), pokojnine so glede na plače relativno visoke (da so ene in druge bolj mizemeje seveda druga zgodba), do pretiranih socialnih razlik (še) ni prišlo.
Torej lahko z reformami mirne duše počakamo na kakšno krizo, ko pač ne bomo imeli druge izbire in jih bomo lepo izvedli. Kajti s krizami je tako, da zagotovo pridejo. Le daje takrat cena reform višja. Lahko tudi zelo visoka. Ne rabimo reformirat davkov. Vsaj dokler ne bomo ugotovili, da državi zmanjkuje virov in bodo potrebni radikalni rezi porabe ali pa turbo zadolževanje. Ne rabimo reformirat sociale in zdravstva. Vsaj dokler ne ugotovimo, daje sistem tik pred kolapsom in lepo ukinemo solidarnost in “brezplačnost” in podobno. Ne rabimo reformirat pokojninskega sistema. Vsaj dokler ne pride čas, ko bo obstajal bolj na papirju, ker itak ne bo denarja zanj. Ne rabimo reform javne uprave. Vsaj dokler... In tako naprej.
Seveda bo vlada nekaj in nekatere reforme izvedla. Tiste namreč, ki ne bodo dvignile veliko prahu. Že samo dejstvo, da se reform loteva v času, ko ji je podpora iz stratosferskih višav padla pod magično mejo 50 %, ji zožuje manevrski prostor. Kljub temu, da prvi minister kritizira gradualistični pristop prejšnjih vlad, bomo tudi sedaj dobili ravno to. Na primer, ne enotne davčne stopnje, ampak nekaj poenostavitev davčnega sistema in mogoče znižanje naj višjih stopenj obdavčitve.
Ker postopnost (ok, bom rekel gradualizem, če je to bolj in) je tisto, kar večina ljudi želi. In dokler živimo v demokraciji nam liberalni ekonomisti pač ne bodo krojili usode po svoje. Nič ni narobe s tem, da si ne želimo zatiskati pasu. Vendar pa se moramo zavedati, da ima vse svoje posledice. Zaščita delovnih mest pomeni, da brezposelni težje dobijo zaposlitev. Visoki davki pomenijo, da se manj naredi, ker ljudje vseeno rajši delamo zase kot za državo, in da plače počasneje rasejo.
Pa še to. Nekateri že živijo to reformirano ekonomsko realnost. In njih nihče ne predstavlja po omizjih in nihče se ne poteguje za njihove pravice. Še omenja se jih ne. Populizem je zelo poceni za tistega, ki ga izvaja, ceno vedno plačajo tisti, ki prikimavajo.
Še do pred kratkim sem bil vnet zagovornik reform d la Mrkajič. Sedaj nisem več. Videl sem namreč, da te reforme zagovarja samo nekaj liberalnih ekonomistov (sicer čisto nov pojav v slovenskem prostoru, še leto nazaj teh idej ni bilo moč brati, videti in slišati praktično nikjer, sam sem se te bolezni nalezel iz tujega tiska). Politiki so za bolj napol, vsi drugi civilnodružbeniki, strokovnjaki in “strokovnjaki", da o “neodvisnih” publicistih niti ne govorim, pa so proti.
Poleg tega pa zagovorniki v javnosti ne uspejo prepričati niti mene, ki sem pravzaprav že prepričan, kaj šele koga drugega. Kot da še sami ne verjamejo.
Zato nisem več zagovornik reform. Zakaj pa bi ljudem tlačili po grlu navzdol neko stvar, kije nočejo, v katero njihovi voditelji ne verjamejo in katere njihovi snovalci ne znajo prodati niti tistim, ki so tako rekoč že podpisali ček ?
In o Bistrci nič? Kaj da ne. Pridite na Rijovo noto, zna bit kar dobro. Rdeča nit tokratnega festivala je pot po občini. Prikladna metafora. In dober konec nekega filma.	Dejan Ujčič
INSTALACIJE
Kovačič Stojan s.P.
Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868
DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ:
* CENTRALNO OGREVANJE
VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE KLIMATSKE NAPRAVE
POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE
Buderus (flc vie|mann
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244
)Q3t3Q


CJ 1.9

,:A

;oe
A
)£
a o
c5GT
)£
J(T\
o G
N
/■
ilo
c J l?
01C Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242"
o ! 1 o n I l n
p j: n o J L o r> J l o
\7db\A C J L O C J v9
v
C J
7)(V
o er
A
CJ G)
Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 131"1- 1930 in torek T- 1330
tel. 714 22 30, 714 11 98©
— ^ ...............—
Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2030 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01©
Lepo se glejmo!
Nedelja in prazniki jB
d as® ^
Delovni cas:
Delavnik
Sobota
Dežurstva
Delavnik	j
Sobota	|
Nedelja in prazniki
od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00
POHOD ZA ZDRAVJE “DROBTINICA 2005”
V meglenem nedeljskemjutru 16. oktobra se je na parkirišču pred Žabovico v Ilirski Bistrici zbralo 83 ljubiteljev hoje, ki so se udeležili že 4. pohoda Drobtinica. Pohod so pripravili Rdeči križ, Športna zveza, Društvo Diabetikov, Društvo invalidov in Zdravstveni dom - vsi iz Ilirske Bistrice - ob svetovnem dnevu hrane. S simbolično startnino
invalidov, ki zaradi zahtevnosti proge, poti niso mogli nadaljevati z nami in so se po isti poti vrnili nazaj. Ostali pa smo pot nadaljevali mimo TV antene do Trpčan, preko Jablanice, Vrbice in Vrbova nazaj v Ilirska Bistrico.
Čeprav je bil del poti nekoliko težje prehoden in smo s seboj odnesli
. . . . . -
, i*
je OZ RKS zbral 44500,00 SIT, ki
jih bo namenil za šolsko malico socialno ogroženim otrokom iz Ilirske Bistrice, pohodnikom pa v zameno pripravil malico - jabolko in kruh. Po uvodnem pozdravu smo pod odličnim vodstvom g. Zdravka Debevca iz Športne zveze Ilirska Bistrica krenili na 16 km dolgo pot preko Dolnjega Zemona do cerkve v Gornjem Zemonu. Med krajšim postankom smo se okrepčali s čajem, ki so nam ga pripravili člani društva Studenec iz Gornjega Zemona, zdravstveni delavci iz ZD Ilirska Bistrica pa smo ob pomoči članov Društva diabetikov udeležencem izmerili krvni pritisk in krvni sladkor. Megleno jutro se je prelevilo v lep sončen dan. Težko smo se poslovili od tistih udeležencev, predvsem
kar nekaj blata, smo se vsi vrnili brez poškodb ter veseli razgibani in zadovoljni.
Da nam je dan minil lepo so nam pripomogli:
1.	Pekarna JURE Postojna
2.	Pekarna TUŠ
3.	Sadjarstvo MIŠE Sabonje
4.	Sadjarstvo AMON Vrbica
5.	Zavarovalnica ADRIATIC Ilirska Bistrica
6.	Društvo STUDENEC iz Gornjega Zemona
Vsem iskrena hvala.
Zahvaljujemo se tudi pohodnikom za udeležbo in denarne prispevke in si želimo, da bi se z nami na pot podali še kdaj.
Andreja Rebec
■K
gg!
Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica
za vse vrste vozil za osebni in tovorni program:
vsakdan 7.-17. ure v soboto 7.-15. ure
Informacije dobite na tel.: 05 / 70 40 116 KDOR VARČUJE, NA TIBu GUME ZAMENJUJE!
*«*■* *	*»*■»*"**• -S
VULKANIZERSKA DELAVNICA H ~
TOVORNA VOZILA	OSEBNA VOZILA 1
EVROPSKI DENAR ZA SLOVENSKE GOZDOVE
Priložnost za pridobitev finančnih sredstev, s katerimi lahko intenziviramo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi.
Lastniki gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov so povabljeni k oddaji vloge na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev na podlagi Enotnega programskega dokumenta (EPD) za investicije v gozdove, kije bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 7. 10. 2005. Razpisanih je skupno 836 MIO SIT. Sofinancerja sta Republika Slovenija in Evropska Unija, vsaka v deležu 50%.
Vloga na razpis na predpisanem obrazcu mora biti oddana najpozneje do 22. novembra 2005 s priporočeno poštno pošiljko na Agencijo Republike
Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana. Vloge bodo odpirali sproti po vrstnem redu, kot so bile oddane s priporočeno pošto, obravnavane pa bodo do porabe sredstev. Na vseh 14 območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije bodo revirni gozdarji pomagali lastnikom gozdov, njihovim združenjem in zakupnikom, da se prijavijo na razpis in bodo vloge pravočasno poslane.
V Sloveniji, kije bogata z gozdovi, je velika potreba po negovalnih sečnjah, predvsem redčenjih v mladih gozdovih v zasebni lasti. Poleg te potrebe tudi usmeritve za izrabo obnovljivih virov energije in stanje okolja kažejo, daje treba povečati rabo lesa in zato intenzivirati gospodarjenje
z gozdovi.
V zasebnih gozdovih, ki obsegajo več kot 70 % vseh gozdov v Sloveniji, realizacija gojitvenih in varstvenih del ne dosega načrtovane ravni. Eden od razlogov v preteklosti so bila tudi premajhna sredstva za investicije v gozdove iz proračuna Republike Slovenije. S članstvom Slovenije v EU so se ta sredstva na podlagi Enotnega programskega dokumenta EU v okviru ukrepov za investicije v gozdove povečala, kar predstavlja priložnost za intenziviranje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi.
Zavod za gozdove Slovenije pripravlja vse potrebno in pričakuje, da se bodo lastniki zasebnih gozdov, združenja lastnikov zasebnih gozdov in zakupniki zasebnih gozdov takoj obrnili na njihove krajevne in območne enote ter se z njihovo pomočjo pravočasno in pravilno prijavili na razpis.
Zavod za gozdove RS, OE Postojna, OE Sežana
6§ I ITI IIteoDaooeDegEZ
OpgjoBfiooG] Bod pceBarodkigG] dL®=®=
ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica
n.c. telefon: 05/711 02 00 teta 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si
Poštni nabir(alnik)
VAJA DELA MOJSTRA
DRUGI DEL
Resje, kot pravi star slovenski pregovor, da vaja dela mojstra, ampak spoštovani gospod novinar Petar Nikolič je v prejšnji številki napisal nekaj besed o prvih mojstrih v Podgori in to je bil povod, da sem se odločila napisati nekaj besed.
Mislim, da se s tem člankom dela krivica res prvim mojstrom in mojstricam v ilirskobistriški občini, saj so prvi mojstri opravili mojstrski izpit že mnogo pred oktobrom 2005 (če bo uspešno opravljen), in sicer 15. novembra 2001. Prvi trije mojstri v občini so namreč Emilija Prosen -mojstrica kozmetične nege (doma iz Podgore), Anton Lazar - mojster avtomehanik in Nives Saftič - frizerska mojstrica (dela v Podgori -Podgrajah).
Ob koncu bi še dodala, da je lepo, da se piše o mladih ljudeh, ki ustvarjajo in delajo na svojem, saj je kruh vsakdanji iz dneva v dan težje dosegljiv, da v naši občini niti ne govorimo. Gospod Nikolič pa bi lahko, preden se je lotil pisanja, preveril na Obrtni zbornici, če imajo kakšen podatek, kdo, kje in koliko je mojstrov v občini, in od kdaj so, saj na ta način izgleda, kot da so eni vse, drugi pa da niti ne obstajamo.
Nives Saftič
I™ fk±nica &
TRGOVINA IN STORITVE d.o.o
tel.: *-386 (0)5/714 23 68 Gregorčičeva 26, 6250 Ilirska Bistrica
□n	□
P
o
PRI TISKANJU z nakupom kvalitetnih kompatibilnih črnil - SEDAJ ŠE CENEJE !!!
So samostojne, ventilacijske, z daljinskim upravljanjem. Imajo možnost gretja cevno v več prostorov in priključitve na radiatorje.
PEČI NA PELETE
jgEDgaga] m Ksaam p@E%5in,	„i)
RAČUNALNIKI V JESENSKI AKCIJI
EXTRA 4+ (2.6GHz,256MB,DVD+/-RW,
BOGB HDD, grafika ATI Radeon 9250) -u%/|5
od 90.990 SIT dalje!!!	.sE,,MlKftu
(Lahko tudi na 24 obrokov)_RAČUN^*^
Za vse dodatne informacije pokličite Kakež d. o. o., tel: 05/714-23-68. 040/410-447.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
Pokrajinski odbor ZVVS Notranjske je v sodelovanju s policijskim veteranskim društvom SEVER za Notranjsko in Kras ob 15-letnici ustanovitve in delovanja
Transport Ilirska Bistrica je postavljena spominska plošča, ki priča, daje v tej stavbi leta 1990 in vse do 26. junija 1991 delovalo tajno skladišče orožja in vojaške opreme (več kot 200 kosov
projekta Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) pripravil slovesnost, ki so se jo udeležili člani MSNZ iz vseh notranjskih občin, pripadniki milice iz leta 1990, ki so v projektu aktivno sodelovali, prejeminiki priznanj »Slovenska družina«, predstavniki državnih organov in drugih organizacij, ki so v letu 1990 opravljali za nastajajočo novo državo Slovenijo pomembne naloge in drugi gostje. Na Pročelju upravne stavbe podjetja
pehotnega orožja, nekaj desettisoč raznih nabojev, protioklepna sredstva in drugo), le nekaj deset metrov od vojašnice takratne JLA.
Prisotne sta najprej pozdravila predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Notranjske Vojko Štembergar in predsednik policijskega veteranskega društva SEVER Vojko Otoničar. Pozdrave in priznanje vsem, ki so v letu 1990 sprejeli pomembne naloge na svoja pleča, je
poudaril v pozdravnem nagovoru tudi župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc.
Svečani govornik Anton Krkovič, načelnik republiškega štaba MSNZ 1990 in sedaj brigadir Slovenske vojske, je v svojem govoru orisal okoliščine, ki so pripeljale do ustanovitve MSNZ. Še posebej je poudaril vlogo posameznikov -pripadnikov MSNZ, ki so v najobčutljivejšem obdobju nastajanja slovenske države sprejeli odgovornost za organizacijo projekta in nadaljevali delo do uresničitve postavljenih ciljev. Brez posameznikov, ki so delovali v skupinah in dobre organizacije na celotnem prostoru Slovenije, bi vojna za osamosvojitev verjetno dobila drugačno podobo, zato se lahko danes vsem tem posameznikom, skupinam in enotam zahvalimo za njihov prispevek k graditvi nove države.
V programu slovesnega odkritja spominske plošče sta sodelovala pihalni kvintet orkestra Slovenske vojske in pevski zbor Občinskega štaba TO Ilirska Bistrica, ki letos praznuje 30- letnico svojega delovanja (sedaj nosi naziv vojaški pevski zbor 24. VTP).
Spominsko ploščo sta odkrila Vojko Štembergar in Danilo Štemberger, leta 1990 odgovoren za organizacijo tajnega skladišča v tem objektu.	vš
USPEŠNA DELOVNA AKCIJA V
KNEŽAKU
Knežani so v soboto, 15. oktobra, dokazali, da prostovoljno delo še živi in da ob množični udeležbi pokaže vidne rezultate. Na jesenski delovni akciji za ureditev vasi in okolice se je zbralo preko 70 marljivih krajanov.
V Knežaku Krajevna skupnost (KS), skupaj z društvi in študijskim krožkom že več zaporednih let organizira spomladanske in jesenske delovne akcije, h katerimi skušajo organizatorji privabiti čim več krajanov. Ker so skrb za urejanje zelenih površin v vasi prevzeli najbližji sosedje, skušajo s prostovoljnim delom krajanov urediti širšo okolico vasi, ob tem pa je potrebno marsikdaj popraviti Posledice malomarnosti nekaterih sokrajanov, ki jim za okolje ni mar.
Za letošnjo jesensko akcijo so si zastavili kar veliko nalogo, saj so organizirali delo na več lokacijah, k sodelovanju pa so povabili poleg Knežanov tudi krajane iz Bača in Koritnic. Po nekaj letih slabše udeležbe, je bil tokrat odziv odličen, saJ je bilo zjutraj na zbornem mestu Preko 70 vaščanov Knežaka, kar nekaj Pa se jih je pridružilo še pozneje. Na žalost odziva iz drugih dveh vasi ni bilo 'n čast jim je reševal le en Bečan, ki ga Ve*ja imenovati - Anton Nadoh.
Največja skupina je urejala okolico Pokopališča pri Sv. Barbari in nastajajoče mrliške vežice. Posekali so Preveč bujno grmovje ob dostopnih P°leh, uredili živo mejo na parkirišču, Počistili traso vodovodne napeljave, Pokosili okolico pokopališča in očistili zaraščen pokopališki zid, uredili nekatere točke na pokopališču (križ, grobovi iz II. S V)... Pogled na predel °b vhodu na pokopališče je bil po akciji resnično precej drugačen, čeprav je
ostala še dobra polovica dela na drugi strani, ki je precej zaraščena, rešiti bo treba stare lipe, odlagališče odpadkov...Naj bo to izziv za ponovitev akcije na kakšen lep zimski dan!
Druga skupina se je trudila z urejanjem okolice studenca Na Lukuci, kjer je bilo treba počistiti bujno zelenje, gasilci pa so ponovno očistili notranjost studenca. Kljub trudu pa niso našli vodnega vira, kije napajal studenec in je poleti presahnil, tako da se bo treba za zajetje dobre in poznane pitne vode v ta najstarejši vaški studenec še potruditi.
Manjše skupine so urejale še okolico spomenika NOB in odstranile suho drevje. Naj starejša in redna udeleženca akcij, oba sta Ivana Smrdelja in štejeta skupaj preko 160 let, sta se lotila čiščenja zaraščene lokve/mlake ob koriški cesti. Peščica
najmlajših udeležencev pa je pobrala smeti okrog pokopališča in po delu vasi.
V zgodnjem popoldnevu se je večina udeleženk in udeležencev zbrala Na Lukuci, kjer je, kot se spodobi po napornem delu, KS poskrbela za malico. Še bolj kot to je bil pomemben razgovor o opravljenem delu in o načrtih za naprej. Vsi prisotni so ugotavljali, daje dela še veliko, vendar pa so udeleženci akcij skoraj vedno eni in isti. Na žalost tistih, ki radi zapeljejo smeti na nedovoljena mesta, ki se izživljajo nad prometnimi znaki, ki pustijo ceste po oranju umazane od zemlje, ki širijo svoje premoženje na javno dobro...., običajno ni zraven in se ne morejo ničesar naučiti.
Zakaj le, saj zanje delajo drugi in najlepše je gledati izza vogalov in kritizirati?!
Vojko Mihelj
RAZSTAVA DRUŠTVA VEZI
Čeprav smo Društvo Vezi bralcem Snežnika že predstavili, je razstava likovnih izdelkov njegovih članic in članov, ki so jo uredili na Premskem gradu, priložnost, da o njem spet zapišemo nekaj besed. Razstavo slik, poslikane svile, posebnih steklenih sveč, kvačkanih ter lesenih izdelkov... so si obiskovalci lahko ogledali od 26. septembra do 3. oktobra.
Društvo je bilo na pobudo Centra za socialno delo Sežana ter staršev članov ustanovljeno leta 1988. Sodelovanje s Centrom za socialno delo Ilirska Bistrica je kmalu obrodilo sadove; tako je najprej začela delovati skupina za samopomoč, iz nje pa seje razvil dnevni center, ki je v letih 2001 do 2004 deloval trikrat tedensko po nekaj ur. Od leta 2004 so njegova vrata odprta vsak dan. Vodi ga socialna delavka Katja Brezec.
Glavni namen društva in razlog za njegov obstoj je nuditi pomoč in podporo ljudem s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem, jim pomagati, da kljub težavam z zdravjem najdejo veselje za neko dejavnost in tako omilijo svoje težave. V ta namen v društvu izvajajo različne dejavnosti: kreativne, športno-rekreativne ( telovadba, pohodi, planinski izleti..),
gospodinjske (kuhanje, peka, pranje...). Pomembna je delavnica za osebnostno rast, pri kateri skozi socialne igre in vaje za sproščanje izvajajo trening asertivnosti (trening za uveljavljanje posameznika na primeren način). Društvo v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje izvaja tudi program zaposlitvene rehabilitacije. Tako jim je uspelo zaposliti tri člane za dobo treh let, kar je za današnje razmere lep uspeh. Vse dejavnosti so vodene strokovno (izvajajo jih socialne delavke, likovne pedagoginje...).
Društvo vabi vse, ki imajo težave z duševnim zdravjem, da postanejo njegovi člani, saj jih bodo tako lažje razumeli in premagovali.
Pokličite številko 041 384 255 ali 05/714 16 20.
Anica Kocjančič
KUKMAK REKORDER
Strastna nabiralka gob Marjana Štemberger še v sanjah ni pomislila, da bo prav ona pobrala kukmana rekorderja. No, toda ta sreča jo je doletela, ko se je odpravila kot vsak dan, v spremstvu svojega zvestega psa, na sprehod po mlakah, kot jim pravijo Vrbičani. Po komaj dobrih tristo metrih je na njivi imenovani Okroglic zagledala gobe. Najprej je pobrala ta male, za konec pa si je pustila kukmak -čutmak rekorder. Taje namreč tehtal celih 680 gramov, obseg je imel 80 cm, počez j e meril 28 cm, pecelj pa je bil dolg 18 cm. Rekorder bo po besedah gospodinje Marjane končal v kozarcu za ozimnico. Mi pa seveda gospe Marjani želimo še veliko takih gobarskih uspehov.	Pet ar Nikolič
AVTOŠOLA
Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125
Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik.
OD DOMIŠLJIJE JULESA VERNA DO REALNOSTI XXI. STOLETJA
»Poštni promet, promet človeškega glasu, promet premikajočih slik, -veliki dosežki tega in prejšnjih stoletij imajo še vedno en sam in najpomembnejši cilj - zbližati ljudi med seboj.«
Antoine de Saint Exupery, Veter, pesek in zvezde, 1939
Organizacija združenih narodov je določila številne svetovne dneve. Od 1979 leta dalje obeležujemo tudi svetovni dan turizma in sicer vsako leto 27. septembra, na dan, ko je generalna skupščina Svetovne turistične organizacije ( WTO) sprejela svoj statut. Dan, ki sovpada z zaključkom glavne turistične sezone na severni polobli in z začetkom glavne sezone na južni polobli.
Sekcija za gostinstvo in turizem Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica seje lansko leto prvič odločila, da obeleži svetovni dan turizma. Obisk sicer ni bil najboljši, zato so letošnje praznovanje prestavili na primernejši dan, petek, 30. septembra. K sodelovanju so povabili širši krog ljudi, poskrbeli za večjo obveščenost in prireditev pripravili v sodelovanju s članicami Turističnega društva Ilirska Bistrica.
Svetovni dan turizma, ki je tokrat potekal v znamenju prometa, pod sloganom »Od domišljije Julesa Verna do realnosti XXI. stoletja«, je bil načrtovan kot popotovanje po eni izmed petih ponujenih smeri ali kombinaciji slednjih, s katerimkoli prevoznim sredstvom ali peš. Na posameznih kontrolnih točkah so bili popotnikom na voljo posebni evidenčni kartoni. Popotniki, ki so zbrali štampiljke vseh udeležencev ene izmed poti, so sodelovali v nagradnem žrebanju.
Start prve poti je bil sorazmerno zgodaj, ob 14. uri, na Plaču, kjer so članice Turističnega društva Ilirska Bistrica, s prireditvijo Klepet ob vodi, obeležile društveni dan. Ob tej priložnostijebilav Hodnikovem mlinu postavljena zanimiva razstava predmetov zadnje Hodnikove. Nadaljevanje poti je bilo zamišljeno kot sprehod po Cankarjevi ulici v Foto atelje Maraž. Osebje fotografskega ateljeja, poznano po prijaznosti in ustrežljivosti, seje tega dne še posebej potrudilo: pripravili so vrsto popustov,
akcijskih prodaj, razstavili prodajni program in zanimive stare pripomočke za delo, kijih v Ilirski Bistrici vsak dan res ne vidimo. Tik ob ateljeju je odprla vrata Cvetličarna Polona. Pripravila je bogato razstavo cvetja in redke obiskovalce sprejela s simboličnim nageljnom. Čez cesto je vabila na klepet frizerka Eleonora Zjačič, z veliko mero dobre volje in nasmehom na obrazu. Da bi zmogli sicer nekoliko obsežno, a prijetno pot po mestu, so poskrbeli v Piceriji Prak. Gostilničarka Lilijana Primc je popotnike pogostila s pico in pecivom. Frizerski salon Sonja Dekleva na Bazoviški ulici je sodelovanje označil s šopom balonov. Pri njih tega dne niso delali izjem, prav vsem so nudili popust, na vse storitve, tako da bi dan ostal še v lepšem spominu. Po postanku v Frizerskem salonu Brigita Mikuletič s.p., prav tako na Bazoviški, je pot vodila do brivnice Brico. Brivec - frizer Milan Dovgan je pripravil pravo pojedino. Zapuščen vhod v nekdaj prestižen objekt je okrasil s pisanimi baloni, daje bil vsaj ta dan nekoliko bolj zanimiv in se še sam podal po delčku poti, da bi tudi tako privabil nekaj več obiskovalcev. Žal je bilo slednjih bolj malo. Cilj popotovanj je bil hkrati lepa priložnost za predstavitev naših obrtnih obratovalnic ali kot bolj moderno pravimo »dnevi odprtih vrat«. In vrata so res na široko odprli na Brinškovem klancu, kjer se je predstavljala rodbinska naveza Primc, po domače pri Poslovodjevih (hišno ime najbrž izhaja iz časov, ko je bil stari oče in prastari oče podjetnih potomcev, poslovodja v tovarni testenin Pekatete). Moči so združili Cvetličarna M, Margita Gartner s.p., Izdelovanje turističnih spominkov Mašnca, Milojka Primc s.p., Trgovina As, Aleš Pipan s.p.,
Šiviljstvo Sanja, Sanja Udovič s.p. in Optika in zlatarna P3, d.o.o. Pripravili so bogat srečelov, obiskovalce pogostili z domačim pecivom in pijačo, za vse, ki niso bili najbolj srečnih rok pa pripravili tolažilne nagrade. Tik ob zaključku poti so v Frizerskem salonu Sandra Žnidarič s.p. v Trnovem po želji uredili pričeske. Jeklene konjičke pa so pričakovali v Hitrem servisu Anton Jaksetič s.p., kjer je izurjena ekipa ves čas brezplačno opravljala montažo avtomobilskih gum.
Druga pot je potekala v Podgradu. V Pizzeriji Coccolo je bila na ogled razstava idrijskih čipk ga. Valerije Vičič iz Harij, razstava izdelkov domače obrti podjetnice Branke Počkaj s.p. iz Račič, razstava ob 100-letnici Narodnega
doma in 80-letnici gasilstva v Podgradu. Na voljo so bile nove razglednice Podgrada in spominski poštni žig. Gostilničarka Silva Vičič Renko je obiskovalce postregla s pecivom. Vsi, ki so se tega dne odločili, da si uredijo pričesko v Frizerskem salonu Medeni d.o.o. v Podgradu, so prejeli poseben bon za kavo in bili deležni vrste popustov in drugih ugodnosti.
Smer tri je zajemala gorski predel naše občine. Na Sviščakih in Mašunu so bili ves dan (brezplačno) na voljo vsi športni objekti, kolesa in drugi športni pripomočki. V okrepčevalnici Sviščaki so gostili z joto, na Mašunu z gobovo juho. Okrepčevalnica Zala v Knežaku je skrbela, da obiskovalci niso odšli žejni iz teh krajev.
Izhodišče smeri štiri je bila gostilna - pizzeria »Škorpion«. Postregli so s »čjšpovmi njoki« in kozarcem mošta. Kot zanimivost naj zapišem, da se je gostilna s »čjšpovimi njoki« predstavljala na nedavnem GTZ v Portorožu in zanimanje obiskovalcev je bilo tolikšno, da so le stežka uspeli
vsem ugoditi! Ob 17. uri je čolnarska skupina pod vodstvom podjetnika Stojana Boštjančiča s čolni popeljala obiskovalce po reki Reki na enkratno in nepozabno doživetje. Rečne mornarje, pa tudi ostale, ki se niso odločili za prevoz s čolni, je na Topolcu pozdravila frizerka Dolores Zidar. Da ni le dobra frizerka, ampak tudi odlična gospodinja, so potrdili vsi popotniki, ki so bili njenemu priča gostoljubju in prijaznosti. Kljub dopustu, so ob tej priložnosti odprli vrata gostilne Povodni mož in postregli s slastno obaro. Sploh je bilo na Topolcu tako pestro in zanimivo, da je moral šofer Kramer, uslužbenec Prevozništva Srečko Sanabor s.p. iz Harij, kar priganjati, da so popotniki končno
vstopili v avtobus. Ob prijetni glasbi in občudovanju razsvetljenega Premskega gradu, j e vožnja do gostilne Pod gradom v Gornji Bitnji minila, kot bi trenil. V prijetnem okolju znane gostilne je bil po dvajseti uri velik dren, kljub temu j e spretnemu osebju uspelo, da so v rekordnem času pripravili odlične brkinske palačinke in postregli s pijačo.
Zagotovo najdaljša smer je bila proga pet, s startom v Frizerskem salonu Erika Novak s.p. v Jablanici, kjer so obiskovalcem odobrili poseben popust za modna striženja. V okrepčevalnici Kudra Gregor Derenčin s.p. v Vrbovem, je bilo na voljo ravno prav hladno pivo, ki je popolnoma zadostovalo do obiska Avta Martinčič d.o.o. v Ilirski Bistrici. Obisk mehanične delavnice in avto salona je bil zanimiv z vidika ogleda in hkrati koristnosti, saj so imeli obiskovalci na voljo brezplačno kontrolo podvozja in izpušnih sistemov. Ob kavici ste lahko spoznali proizvodni in trgovski program podjetja Irbis d.o.o. v Kosezah, s frizerskimi veščinami pa se spoprijeli v Frizerskem salonu Majda Dolgan s.p. in Frizerskem salonu Estetica Katarina Hrenovec s.p. na Dolnjem Zemonu. Zemonska vaga je znana še iz časov tovorništva in furmanstva, zato pot do nje zagotovo ni delala težav (za razliko
od nekaterih frizerskih salonov, ki so vam jih povzročili kar nekaj!). Pripravili so repino joto s suhimi rebrci in po pripovedovanju ga. Frelihove iz Ljubljane, je bila jota res odlična. Zelo pestro je bilo na parkirišču pred gostilno s prenočišči Potok. Imeli so kar tri programe: za moške, ženske in ljubitelje dobre hrane. Za moške je žganjar Branko Grahor kuhal »šnopc« na tradicionalen način, osebje Potoka pa je poskrbelo za medico. Za ženski program je skrbela znana izdelovalka cvetja iz krep papirja ga. Danica Željkovič iz Zabič, za vse programe pa gostilničarka ga. Emilija Deželak, kije pripravila izvrstne njoke z jurčki. Načrtovali so še četrti program: glasbo z domačo harmoniko, žal je zaradi skromne udeležbe odpadel. V pivovarni Pek Danilo Čekada s.p. v Dolenjah so prišli ponovno na račun ljubitelji piva. Pijača za razne okuse in hitro balinanje je bila na voljo v baru Šlosar, v Novokračinah. Pot se je zaključila na Sušaku, v okrepčevalnici Videm Sabrina Kalčič s.p. Z jabolčnim zavitkom in dobro voljo so pričakovali množico obiskovalcev.
Žal je bilo slednjih le za vzorec, čeprav v primerjavi z lanskim letom veliko več. Je pa res, da vsak projekt potrebuje nekaj časa, da se ga ljudje »navadijo« in »da se prime«.
Izid nagradnega žrebanja »OD DOMIŠLJIJE JULESA VERNA DO REALNOSTI XXI. STOLETJA«:
-	kosilo (za dve osebi) v Gostilni s prenočišči Potok, Emilija Deželak s.p., Dolenje, prejme Vlado Butinar, Podgrad 74, Podgrad
-	pico »Park« (srednjo) v Piceriji Park, Lilijana Primc s.p., Ilirska Bistrica, prejmeta Aleksander Jagodnik, Podgrad 3c, Podgrad in Janez Penko, Snežniška 3, Ilirska Bistrica
-	zunanje pranje osebnega avtomobila v Avtopralnici Joško Koren s.p. Koseze, prejmejo: Nataša Kinkela - Tavič, Podgrad 32, Podgrad, Andrej Šestan, Podgrad 127, Podgrad, Suzana Velenik, Hrib svobode 6, Ilirska Bistrica, Marija Simčič, Vojkov drevored 6, Ilirska Bistrica in Darinka Žbogar, Rozmanova 28 a, Ilirska Bistrica
-	menjavo gum na osebnem avtomobilu v Hitrem servisu Anton Jaksetič s.p. Ilirska Bistrica, prejme Igor Penko, Snežniška 3, 6250 Ilirska Bistrica
-	žensko striženje s pranjem v Frizerskem salonu Estetica Katarina Hrenovec s.p., Dolnji Zemon, prejme Heda Vidmar, Prešernova 36, Ilirska Bistrica
-	moško striženje s pranjem v Frizerskem salonu Estetica, Katarina Hrenovec s.p., Dolnji Zemon, prejme Mitja Torjan, Koseze 23 a, Ilirska Bistrica
-	pico po izboru v Pizzeriji Coccolo Silva Vičič Renko s.p., Podgrad, prejme Marjan Muha, Velika Bukovica 19, Ilirska Bistrica
-	kosilo (za dve osebi) v Gostišču Mašun, Erika Bolčina Antončič s.p., Mašun, prejme Anica Kocjančič, Prešernova 36, Ilirska Bistrica
-	lončnico Cvetličarne M, Margita Gartner s.p., Gregorčičeva 7, Ilirska Bistrica, prejme Katarina Penko, Snežniška 3, Ilirska Bistrica
-	mešani krožnik s kalamari, solato in pijačo (za dve osebi) v Gostilni - pizzerii Škorpion, Rajko Jenko s.p., Rečica la, Ilirska Bistrica, prejme Alojz Gombač, Harije 3, Ilirska Bistrica
-	dmžinsko pico v Okrepčevalnici Zemonska vaga, Andrej Primc s.p., Dolnji Zemon, prejme Dušanka Zlosel, Prešernova 34, Ilirska Bistrica
-	moško striženje v Frizerskem salonu Lea, Eleonora Zjačič s.p., Bazoviška cesta 18, Ilirska Bistrica, prejme Silvester Uljančič, Topole 81, Ilirska Bistrica
-	kosilo (za dve osebi) v Okrepčevalnici Sviščaki, Davor Jolič s.p., Ilirska Bistrica, prejme Friderika Smuk, Cankarjeva 6, Ilirska Bistrica
-	oblikovanje ženske pričeske v Frizerskem salonu Erika Novak s.p., Jablanica 32, Ilirska Bistrica, prejme Viktorija Matievich, Vodnikova 3, Ilirska Bistrica
-	kontrolo podvozja in izpušnega sistema osebnega avtomobila v Avto Martinčiču d.o.o., Bazoviška 42, Ilirska Bistrica, prejme Slava Gombač, Podgrad 38a, Podgrad
-	kalamare s prilogo ( za dve osebi) v Gostilni Pod gradom Dunja Frank s.p., Gornja Bitnja 2, Prem, prejme Darko Polh, Harije 9, Ilirska Bistrica.
-	darilni paket Šiviljstva Sanja Udovič s.p., Gregorčičeva 7, Ilirska Bistrica, prejme Silvana Gombač, Harije 5, Ilirska Bistrica
-	žensko striženje v Frizerskem salonu Sandra Žnidarič s.p., Kosovelova la, Ilirska Bistrica, prejme Mihaela Molan, Prešernova 36, Ilirska Bistrica
-	moško striženje v Frizerskem salonu Dolores Zidar s.p. Topole 32a, Ilirska Bistrica, prejme Alojz Gombač, Harije 5, Ilirska Bistrica.
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo !
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri nastajanju in realizaciji projekta, vsem tistim, ki ste prispevali nagrade, še posebej sponzorju Zavarovalnici Adriatic d.d. ter časopisu Snežnik.
B.D.G. O.K.
Spoštovani bralci rubrike, najprej vam namenjam opravičilo, ker smo zadnji dve številki mesečnika izpustili zaradi obilice dela, ki smo jo imeli v jeseni.
Prijavili smo se na razpis evropskega podjetniškega sklada, na razpis za vzpostavitev podjetniških informacijskih točk, zasnovali smo projekt tematskih poti, pripravili okroglo mizo na temo turističnega sodelovanja obmejnih občin, pripravili tridnevno prireditev Bistriški dnevi gospodarstva in še bi se kaj našlo.
V prihodnjih mesecih se pripravljamo na ponoven razpis Interrega SLO-HR-HUN. Skupni cilj programa, ki združuje kar tri države Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško je razvoj trilateralnega obmejnega območja v skupno gospodarsko in družbeno okolje usmerjeno v prihodnost, z namenom izboljšanja konkurenčnosti v evropskem merilu, izboljšanja ravni življenjskih pogojev prebivalcev v okolju in pomoči pri premostitvi razlik v regionalnem razvoju, ki jih povzročajo meje. Strateška cilja sta naslednja:
A.	Razvoj gospodarskih in družbenih pogojev za vzpostavitev celostnega regionalnega gospodarskega prostora
B.	Krepitev čezmejnih odnosov med ljudmi, organizacijami in ustanovami na vseh področjih, kjer se pričakujejo strukturne spremembe.
Upravičeno območje izvajanja programa zavzema:
Slovenija: Pomurska, Podravska, Savinjska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška statististična regija
Madžarska: županije Vas, Zala, Baranya in Somogy
Hrvaška: Osiječko baranjska, Virovitičko-podravska, Koprivničko-križevačka, Medimurska, Varaždinska, Krapinsko-zagorska, Zagrebačka (brez mesta Zagreb), Karlovačka, Primorsko-goranska in Istarska regija.
Prednostne naloge in ukrepi programa pa so:
1- Ekonomska in socialna kohezija ter razvoj človeških virov
1.1	Skupen gospodarski prostor
1.2	Skupen razvoj človeških virov
1.3	Skupen turistični in kulturni prostor
2.Trajnostni razvoj
2.1	Trajnostna raba naravnih virov in varstvo okolja
2.2	Varstvo narave
2.3	Dostopnost
Vabim vse, ki vas to področje zanima, da se oglasite pri nas.
\ PODJETNIŠKI FORUM:	\
Podjetnico zanima kaj mora storiti podjetnik ob zapiranju dejavnosti?
Vzroki za odločitev podjetnika za zapiranje dejavnosti so lahko različni, bodisi finančne narave ali drugi objektivni j
■	razlogi, lahko pa tudi zgolj posledica prostovoljne subjektivne odločitve obrtnika. V praksi so nadalje pogosti primeri, I I ko ima podjetnik vse pogoje za upokojitev, nima pa pogojev za nadaljevanje dejavnosti ob upokojitvi (t.i. »izvzem iz I | zavarovanja«). Takšnih primerov bo iz leta v letu več, saj se starostni pogoj, ki omogoča »izvzem iz zavarovanja«, v |
| prehodnem obdobju vsako leto povečuje. Vsaj pri moških je ta odmik od starostnega pogoja za zgolj klasično upokojitev |
I pri polni pokojninski dobi in najnižji možni starosti vsako leto večji in bo po preteku prehodnega obdobja znašal celih | | 5 let (63 let za izvzem oziroma 58 let za upokojitev). Prav tako so znani primeri iz prakse, ko bi podjetnik lahko i I nadaljeval z dejavnostjo kljub upokojitvi, pa tega noče. V obeh navedenih primerih ima podjetnik, ob predpostavki, i . da ne bo prenesel dejavnosti na naslednika - da želi s podj etništvom prenehati, določene obveznosti, bodisi do delavcev, .
če jih seveda ima, kakor tudi do države.
Obveznosti podjetnika po določbah ZGD
Podjetnik mora ob odločitvi za prenehanje opravljanja dejavnosti upoštevati seveda tudi zahteve Zakona o I I gospodarskih družbah (ZGD), ki v 76. členu določa, da podjetnik priglasi prenehanje poslovanja organu, pristojnemu I | za javne prihodke (davčni upravi). To stori s pisno vlogo za izbris iz vpisnika samostojnih podjetnikov posameznikov | I in to najkasneje 15 dni pred datumom, s katerim njegovo poslovanje preneha. Vsaj tri mesece pred priglasitvijo | i prenehanja poslovanja mora na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, v poslovnih prostorih) | i objaviti, da bo prenehal poslovati ter ob tem navesti tudi dan prenehanja poslovanja. Ob priglasitvi prenehanja poslovanja ■ . mora podjetnik praviloma dokazati, daje na primeren način in pravočasno objavil, da bo prenehal poslovati. Objava ■ ! prenehanja poslovanja v Uradnem listu ali na oglasni deski občine sicer ni potrebna oziroma za takšno obveznost ni .
' nikakršne pravne podlage, je pa vsekakor tudi možna. Nekateri davčni uradi imajo v ta namen že pripravljene obrazce [
I izjave, s podpisom katere podjetnik, ob upoštevanju civilne in kazenske odgovornosti, potrdi, daje predhodno izpolnil • I vse potrebne zgoraj navedene zakonske obveznosti.
Obveznosti podjetnika po določbah ZDR
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) te primere obravnava v 108. členu - »drugi primeri prenehanja delodajalca«, | i ki določa, da v takšnih primerih uvedbe postopkov za prenehanje delodajalca, le-ta lahko redno odpove pogodbe o g i zaposlitvi zaposlenim delavcem s fiksnim 30-dnevnim odpovednim rokom ne glede na delovno dobo delavca ter v i
■	skladu z določbami ZDR, ki opredeljujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Delodajalec pa lahko > . sam ali skupaj z drugimi delodajalci oblikuje sklad, iz katerega se poplačajo terjatve iz 109. člena tega zakona. .
Zaenkrat je to bolj mrtva črka na papirju, saj oblikovanje tega sklada še nima ustrezne davčne podpore.
Odpravnina
Pomembno pa je delodajalce opozoriti, da je po uveljavitvi novega ZDR delodajalec ob zapiranju dejavnosti I | dolžan delavcem izplačati odpravnino, kar po starem zakonu ni bilo potrebno. Osnova za izračun odpravnine je | | povprečna mesečna bruto plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih | | pred odpovedjo. Minimalna odpravnina j e določena različno glede na čas trajanja zaposlitve delavca pri delodajalcu. I
L_____________________________________—_______________________________________________________— J

■<«¥»

Ttautm

K«t&r**«5u

legend,
O S-Li te-1tocCex\
C22Rstresih tutssticti «£.0*; t-Zi Grctitum <<3p*tne<»
LZ Huligan srt co-unfccr-
Budapcsl

ScxMa and
iUld I lct2CT>0\-«iU
Upravičeno območje izvajanja programa Interreg SLO-HR-HUN
Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja, na katere bi želeli odgovor, se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvojni@siol.net.
Naslednjič: družba z neomejeno odgovornostjo II.del
mag. Milena Urh
Turizem pod drobnogledom___________________________________________
3. MOTIVACIJSKO SREČANJE LOKALNIH SKRBNIKOV PORTALA
Dne 7. oktobra 2005 smo se udeležili 3. Motivacijskega srečanja lokalnih skrbnikov portala, ki je bilo letos v Kranju v hotelu Bellevue na Šmarjetni gori.
Motivacijsko srečanje je tudi letos organizirala Slovenska turistična organizacija. Seznanila nas je o novih pristopih na slovenskem portalu, o razširitvi jezikovnih različic, tokrat tudi v francoski jezik (poleg že obstoječih v nemški, italijanski in angleški jezik), o gostovanju na vseh slovenskih in svetovnih spletih, tako da gost ne glede na to, iz katere države prihaja, vedno in hitro lahko dobi potrebno informacijo. Predstavili so nam pomembnosti opisov naravne in kulturne dediščine ter drugih lokalnih ponudnikov.
Naj vas seznanimo s podatki, zakaj je pomembno, da smo prisotni na portalu: v letu 2005 je www.slovenia.info od januarja do konca avgusta obiskalo že okrog 900.000 obiskovalcev portala, seveda so si tukaj pregledali informacije o celotni državi, med drugimi tudi o občini Ilirska Bistrica
večja možnost opaznosti in povpraševanj po rezervacijah turistične ponudbe. S portalom, ki se na pomembnih iskalnikih uvršča na vodilna mesta, ste bolj opazni kot le z lastnimi stranmi
povezava vsebin iz www.slovenia.info v Evropski turistični portal, kar omogoča večjo vidljivost in obiskanost vnesene turistične ponudbe kraja.
Vsi, ki še niste vključeni v portal slovenske turistične ponudbe, se pa ukvarjate s tovrstno dejavnostjo, se lahko vključite v sklopu naše Lokalne turistične organizacije.
Več informacij na 05/ 710 13 84 ali e-pošta: center.razvoini@siol.net
Lep pozdrav do prihodnjič,	LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon
Prireditev Bistriški dnevi gospodarstva je bila namenjena vzpostavitvi poznanstev in pridobitvi novih znanj in izkušenj z metodo prenosa dobrih praks. Na podlagi izkušenj Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne Zbornice in uspešnih Sospodarstvenikov smo poskušali prikazali celostno podobo našega gospodarstva in nakazali možne rešitve za njegov Najnostni razvoj. Prireditev je imela dober odziv, načrtujemo, da bi postala tradicionalna ter hkrati osnova in podpora ^postavljanju partnerstev med podjetji in sodelovanjem z razvojnimi institucijami. Na prireditvi so se predstavljala domača Podjetja, samostojni podjetniki, društva in pa tudi posamezniki, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostno obrtjo. Rdeča nit Prireditve sta bila vsekakor gospodarski in energetski forum, ki sta bila žal slabše obiskana, ampak sta vsekakor nakazala smeri nadaljnjega razvoja.
Prireditev ne bi uspela brez Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so Jeršinoviču, Vitri iz Cerknice, zaslužnih posameznikov in podjetij, ki	nam kakorkoli pomagali, da je	Komunalnemu podjetju Ilirska
So s svojim delom in sredstvi zmogli	prireditev uspela predvsem pa Jožetu	Bistrica, Banki Koper d.d., Slovenici
nekaJ> kar že dolgo pri nas ni bilo	Franku - Ipil d.o.o., Vojku Tomšiču -	d.d., Adriaticu d.d., Stanovanju d.o.o.,
Mogoče, to pa je stopiti skupaj in	Pro-tom d.o.o., Stojanu Kovačiču,	Emilu Smajli s.p., KalisterMarjanu s.p,
narediti nekaj za vse.	Stanislavu Skoku, Vladimirju	Udovič Jožetu s.p., Gradbeništvu Ujčič
Goran s.p. ter Silvu Kmetcu, za srečelov so prispevali: Irbis d.o.o., Turistična agencija Oaza, La scarpa, Ilirska Bistrica, Venex d.o.o., Euro MB d.o.o. in Piama Pur d.d. Posebna zahvala gre društvom, ki so pripravili kulturni in otroški program (DPM, KD A. Mihelčič, KD Ahec in Karate klub Špele Muha) vsem sodelujočim na forumu (GZS območna enota Postojna, Območna obrtna zbornica, ter podjetjema Plaming d.o.o. ter MADD d.o.o.) v gospodarsko promocijskem filmu so bila predstavljena podjetja
(Libumija d.o.o., Šenkinc d.o.o., Ipil d.o.o., Krovstvo Smajla, Madd d.o.o., Mano d.o.o., ter Avtoprevozništvo Jaksetič) in prav res za konec gre zahvala še Milošu, Zorku in Šimetu, brez katerih zagotovo ne bi šlo.
Po prireditvi smo si bili vsi organizatorji enotni, da je potrebno s prireditvijo nadaljevati, seveda z določenimi spremembami in popravki. Tako upamo, da bomo čim prej pripravili osnutek za drugo leto ter ga predstavili podjetjem, da se bodo lahko pravočasno pripravila za sodelovanje.
j PRED NAMI JE ! RIJOVA NOTA 2005
Pred petimi leti je bistriško občinstvo do zadnjega kotička napolnilo | telovadnico OŠ Antona Žnideršiča, da bi si ogledalo Festival RIJOVA NOTA ■ 2000.
Izkazalo se je, da je bila prireditev, sicer zamišljena kot parodija na I festivale zabavne glasbe, veliko več. Skozi besedila, napisana večinoma na I glasbo znanih, uveljavljenih popevk, so avtorji ironizirali tudi bistriški aktualni | vsakdan, hkrati pa je bila Rijova nota svojevrstna promocija Brkinov in vsaj | v tem okviru nadaljevanje gledališke farse Brkinske tragedije. V pričakovanju I RIJOVE NOTE 2005, videli jo bomo 19. novembra, smo avtorje novega ■ spektakla zaprosili, naj nam zaupajo nekaj zanimivosti o njegovem nastajanju.
Kakšen je koncept Rijove note 2005; v čem se razlikuje od tiste pred | petimi leti?
Zamišljena je kot popotovanje po občini, v katerem se tradicionalno | prepleta z modernim. Štirinajst krajev bomo predstavili skozi pesmi in video ■ posnetke, ki smo jih snemali v najboljši monty pythonovski tradiciji ter v > slogu nekdanjih Nadrealistov. Glasba je v celoti avtorska, narejena v bistriških . studiih, tehnično veliko bolj dodelana, kot je bila na prvi Rij o vi noti; zaradi _ tega bo projekt, upamo, velik korak ali kar več korakov naprej.
S prvo Rijovo noto ste predvsem uspeli nasmejati številno občinstvo. I Verjetno tudi pri tej ne bo manjkalo humorja...
Brez humorja seveda ne gre, prisoten je v besedilih in aranžmajih; pri | videoposnetkih prevladuje situacijska komika. Gre pravzaprav za neko | univerzalno parodijo na odnose med ljudmi, odnose z določenimi | karakteristikami, ki so sicer posebnost našega kraja, vendar jih lahko i prenesemo v katerokoli okolje. Erotiki(?) se tudi nismo mogli izogniti, saj je ■ in je vedno bila del življenja. Seveda pa si bodo o vsebini gledalci sami « ustvarili svoje mnenje.
Kdo je sodeloval pri nastajanju projekta?	*
Zelo veliko ljudi, vendar bomo tu navedli le nekatere. Scenografija in I celostna podoba je delo arhitektke Jeronime Kastelic; producenti glasbe so I Srečko Kovačič, Aleks Maglica, Adnan Zubčevič, Dimitrij Bonano ter Borut | Kaluža; avtorji scenarija Sandi Borenovič, Miloš Valenčič in Dejan Ujčič; | režiserja Dejan Ujčič in Miloš Valenčič. Posebno poglavje je bilo snemanje | videofilmov, pri katerem so ljudje zelo radi sodelovali, čeprav gre za zahtevno | delo, ki smo se ga tudi mi lotili prvič. Pripravljenost za sodelovanje so nam, ■ na primer v Knežaku pokazali tako, da so celo očistili teren, na katerem smo ■ snemali (družina Urbančič).
Koliko čas je nastajala Rijova nota 2005?
Miloš je o nujnosti novega projekta prepričeval Dejana dve leti, Dejan I Sandija šest mesecev, in tako je zamisel dozorela spomladi, ko smo pričeli z I intenzivnim delom.
Ali boste tokrat Rijovo noto ponavljali?
Projekt je tehnično,vsebinsko, logistično in finančno tako zahteven, da | ponovitev ni možna. Tako kot Rijova nota 2000 bo tudi Rijova nota 2005 le ■ enkratna prireditev. Glede na zanimanje za prireditev upamo, da bodo ■ vstopnice razprodane teden dni pred predstavo, v tem primeru dodatnih kart . ne bomo mogli dati v prodajo.
Kot se za vsako »fešto« spodobi, bo po festivalu na Žabovci organizirana J spremljevalna prireditev z glasbo, plesom in še s čim, med samo prireditvijo ■ pa bodo starši, ali bolje rečeno stare mame, svoje otroke oddali v organizirano I varstvo.
Za konec nekaj utrinkov s snemanja: snemalci in igralci so se večkrat | namakali v mrzli vodi, voditelj Sandi Borenovič je prvič v življenju zajahal | konja in odjezdil do premskega gradu; junaki so oblekli krila, junakinjam so | zrasle brade...
Anica Kocjančič ■
L__________________________________________________________________________-I
Toaletni kotiček
desno: V kuhinji sta združeni praktičnost in estetika; spodaj levo: Kopalnica z bidejem (konec 19. stol); spodaj desno: Meščanski pogrinjek
KLEPET OB VODI
Turistično društvo Ilirska Bistrica vsako leto na poseben način obeleži društveni praznik, kot spomin na prvi znani zapis o ustanovitvi Olepševalnega društva za Ilirsko Bistrico, Trnovo in okolico. Letošnje praznovanje je potekalo v petek, 30. septembra. V Hodnikovem mlinu sta Mojca Hodnik in Milojka Primc uredili etnološko zbirko »Mickina kuhinja«. Vse eksponate, stare preko sto let, je za razstavo posodila družina Hodnik. Istočasno so članice Turističnega društva pripravile tudi zanimivo razstavo o darovih jeseni, ki se jih na različne načine shranjuje za zimski čas.
Anica Kocjančič
A OKREPČEVALNICA
■■-5L- TRNOVO
Tei.: 05/714 12 07, 041/424 974 VABIMO VAS NA
C30 GB® WS®GB®u® ®QD &©□ [S^LDSo © ©CSatPGK®
SPREJEMAMO NAROČILA ZA ZAKLJUČNE DRUŽBE NA VOLJO VEČ VRST MENUJEV.
* REZANA POLIURETANSKA PENA
Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.:	05/783-62-10 centrala
05/783-62-11 direktor Fax:	05/783-63-20
GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net
NA MEJI BREZ MEJE
Prireditev Na meji brez meje sega v čas po nastanku državne meje med Slovenijo in Hrvaško. Na pobudo takratne matuljske kulturne animatorke Borke Kalčič ter Dimitrija Bonana, tajnika ZKD in predsednika ZKD Franeta Gombača, sta Ilirska Bistrica in Matulji pričela z vsakoletnimi srečanji, z željo, da bi ohranili vsaj kulturne stike, ki so prebivalce obmejnih krajev, poleg gospodarskih, povezovali že od nekdaj.
Letošnja prireditev, 8. oktobra v Novokračinah, je bila zastavljena mnogo širše kot prejšnje. V dopoldanskem času so potekale športne igre, ki so se zaključile s podelitvijo priznanj in pokalov. Poseben pečat pa sta ji dala srečanje županov občin Klana, Matulji, Opatija in Ilirska Bistrica ter okrogla miza na temo
Možnosti turističnega sodelovanja obmejnih občin. Vodila jo je mag. Milena Urh, direktorica Razvojnega centra Ilirska Bistrica. V uvodnih
besedah j e opisala nekatere značilnosti dosedanjega sodelovanja med obmejnimi občinami, ki je bilo
predvsem kulturnega značaja. Predstavila je še način financiranja preko pobud skupnosti in naštela projekte, pri katerih so občine že
sodelovale ter tiste, pri katerih še nameravajo sodelovati. Bistriški župan Anton Šenkinc je po uvodnem pozdravu potrdil, da nas je meja zagotovo razdvojila, vendar je potrebno iz danega potegniti najboljše in ponovno vzpostaviti povezave. Izpostavil je možnost črpanja evropskih sredstev, ki jih lahko pridobivamo le skupaj. Dotaknil se je problemov infrastrukture in cestne povezave, kijih bo potrebno reševati. S podobnimi ugotovitvami so v razpravi sodelovali tudi: župan občine Matulji Bruno Frlan, župan občine Klana Ivan Šnajdar, predstavnik mesta Opatija Jan Bernd Urban ter turistični delavci vseh štirih občin, ki so se udeležili okrogle mize. Razpravo je zaključil bistriški župan, ki je predlagal, da bi ponovno oživili pobratenje med občinama Ilirska Bistrica in Opatija ter da bi se naslednje leto zopet srečali, morda v obliki dneva odprte meje. Izpostavil j e tudi, da so vse štiri občine daleč od centrov moči, odrinjene na rob in da si bomo morali pomagati sami.
Celodnevna prireditev se je v poznih popoldanskih urah zaključila s kulturnim programom.
Anica Kocjančič
Utrinki iz kulturnega programa
PREDŠOLSKI OTROCI PONOVNO K
URAM PRAVUIC
.sušeč
mPTTTm
V knjižnici Makse Samsa se je v četrtek, 6. oktobra, zbralo približno 70 otrok v starosti od treh do petih let. Pod vodstvom Vlaste Kirn in Tamare Udovič bodo, razdeljeni v tri skupine, trikrat tedensko pridno poslušali pravljice in razvijali svoje ustvarjalne sposobnosti.
Anica Kocjančič

4
>
A
IRBIS d.o.o.
Koseze 32 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285
www.irbis.si
info(Q>irbis.si
GODCI GOD'JO PRAV NA GLAS
Pod tem naslovom je v četrtek, 20. oktobra, v Pokrajinskem muzeju Koper potekalo odprtje razstave ljudskih glasbil in ljudskega glasbenega izročila v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem.
Razstava predstavlja ljudsko glasbeno dediščino z dveh vidikov, kot otipljivo in neotipljivo dediščino. Glasovi, vrednote, tradicija, jeziki, ustna zgodovina, ustvarjalnost, prilagodljivost in razlike med ljudmi... se kažejo skozi oblačilno kulturo, prehrano, bivalno kulturo, uporabo ljudskih glasbil v vsakdanjem življenju. Tako kot so se v tem mejnem prostoru mešale tu živeče etnične skupnosti, so se prepletale tudi glasbene značilnosti ter soustvarjale posebnosti tega območja.
Kot zunanji sodelavec za bistriško-brkinsko področje j e pri nastajanju razstave sodeloval Romeo Volk, kije muzeju posodil velik del razstavljenih eksponatov. Nekaj fotografij in starih instrumentov so prispevali še: Tomo Šajn, Jožica Vidmar, Vitomir Dekleva, Andrej Jelen, Danijel Cek, Andreja Martinčič, Anica Primc in Stano Vičič. Romeo Volk je s svojim družinskim triom Volk-folk poskrbel za glasbeni del ob odprtju razstave. V zborniku, ki sta ga finančno podprla Mestna občina Koper in Ministrstvo za kulturo in medije Republike Slovenije, je izšel njegov prispevek O godcih in godčevskih zasedbah v Brkinih, na Bistriškem in v Zgornji Pivki v letih 1800 do 1950.
Anica Kocjančič
NA POTEPU ZA BISTRŠKO MUZO 2005
Sredi oktobra je potekala v gostišču Potok četrta izvedba slikarske kolonije Bistrška muza. Slikarke in slikarji so se zbrali že v petek, 14. oktobra, v priljubljenem gostišču in opravili študijski ogled na terenu. Pot jih je vodila preko Prema do Tater in naprej v Slivje ter Hrušico, kjer so jih presenetili Hrušiški fantje z ubranim petjem. Kot v nekih drugih časih, ko je na vasi pred večerom odmevala ljudska pesem pod lipo oz. vaško cerkvijo. Zdenka Vinšek Faganel, vsa leta vodja projekta, se je v nadaljevanju oddolžila pevcem in KS Hrušica z darilom: motivom Hrušice, izvedenim v akvarelu na papirju.
V soboto se je 14 ljubiteljskih slikark in slikarjev iz raznih koncev Slovenije, ki sta se jim pridružila tudi domačina, predsednik Likovnega društva Franceta Pavlovca Rajko Kranjec in likovna pedagoginja Jerica Strle, podalo v brkinske vasi. Na letošnjo temo kolonije Brkini nekoč in danes, sije vsak od udeležencev zastavil delo na svoj način. Vsi so imeli na razpolago platno ali papir v formatu 60 X 50 cm; odločitev za slikanje v tehnikah akvarela, akrila ali olja pa je bila prepuščena avtorjem. Odkrivali so natanko tiste na pol pozabljene vaške vedute, arhitekturne značilnosti brkinskih domačij, kijih domačini neredko spregledamo. In premalo cenimo.
Drugi so bili nekoliko manj nostagični in so si umislili tihožitja z motivi jesenskega poljskega cvetja in dozorelih jabolk. Torej sporočilo s simbolnim pomenom o skrivnostnih silah narave, darovih in končno preživetju. Ob tem se nam poraja obvezno vprašanje: ali nam j e za te naravne in kulturne danosti sploh mar? Ko stikamo za bio jabolki, kisom, sadjevcem, slivovcem itd. načeloma že. Čeprav nas modema potrošniška romantika bolj zapeljuje z lepo zunanjostjo kot pa vsebino. Zato je lahko tihožitje na steni lepa tolažba; z lepimi jabolki v katera nam ni potrebno ugrizniti. Likovna dela so na razpolago po enotni ceni 60.000,00 tolarjev, kar je morda res preveč za domače tržne razmere. Cene za razstavljena dela so iz leta v leto približno enake, povpraševanje pa zastaja predvsem zaradi večje konkurence na trgu, kljub doseženi kvaliteti del v zadnjih letih. Tudi nizek življenjski standard marsikomu onemogoča zadovoljevanje tovrstnih kulturnih oz. duhovnih potreb.
Velja spomniti, da bo razstava na ogled do konca decembra tega leta v gostišču Potok.
Kot soorganizatorja sta se koloniji pridmžila Likovno društvo Franceta Pavlovca, Območna izpostava JSKD in donatorji: Zavarovalnica Triglav enota Postojna, Gostišče Potok, Prevozi & domača obrt Srečko Sanabor, Poteza d.o.o.	RG
Kultura
Elmerjev dan 19. 10. 2005
Ljudska univerza Ilirska Bistrica je v okviru Tedna vseživljenskega izobraževanja v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije pripravila dve prireditvi, pravljično delavnico in brezplačno testiranje iz znanja tujih jezikov.
Pravljično delavnico »Pravljice za male in velike«, na kateri se je zbralo kar lepo število staršev in otrok, je Ljudska univerza izvedla v sodelovanju s šolsko knjižnico OŠ Antona Žnideršiča. Na delavnici smo brali pravljice o Elmerju, pisanemu slončku, se pogovarjali o knjigah ter sami izdelovali papirnate slončke in lutke. Otroci so vsak svojega pisanega slončka napolnili z vato, starši pa so lutke zašili. Ker je bilo pisanih slončkov zelo veliko, smo ta dan poimenovali Elmerjev dan.
Tako starši kot otroci so bili nad delavnico navdušeni in so spraševali, kdaj se bomo naslednjič dobili. Obljubili smo jim, da jih bomo še povabili na podobna druženja.	lu
PTUJSKO SREČANJE UPOKOJENSKIH ZBOROV SLOVENIJE
Po predhodnih izborih strokovnih žirij, ki so potekali v različnih krajih po Sloveniji - za južno Primorsko v Ilirski Bistrici - seje 21. oktobra na 5. reviji pevskih zborov Društev upokojencev Slovenije predstavilo 14 zborov. Več kot 400 pevcev je v Gorišnico pri Ptuju pripotovalo iz Slovenj Gradca, Krškega, Murske Sobote, Novega mesta, Maribora, Trbovelj, Metlike, Celja, Radovljice, Tolmina, Cerknice in Ilirske Bistrice.
Bistriški MePZ DU, ki ga že več kot dvajset let uspešno vodi zborovodja Dimitrij Grlj je južno Primorsko tokrat zastopal že tretjič. Z ljudskima ‘Nikdar ne bom pozabil’ v priredbi Tomaža Habeta in ‘Dajte, dajte’ v priredbi Alda Kumarja, si je prislužil dolg in iskren aplavz ter skupaj s celjskim in tolminskim zborom pokazal visoko raven petja. Pevce sta strokovno spremljala dirigenta Franc Lačen in Mitja Gobec, kije tudi vodil zaključni, skupni nastop vseh zborov.
Da petje res povezuje in tke prijateljske vezi ter krepi občutek pripadnosti, so pevci, kot vedno, dokazali po zaključku prireditve. Kljub temu, da jih je večina prišla od daleč, se jim ni mudilo nikamor.
Slika 2: Utrinek iz dopoldanskega potepanja po Ptuju. Kulturna skupina iz Istanbula je na povabilo občine Ptuj pred mestno hišo v tipičnih oblačilih zapela nekaj vojaških pesmi.
Anica Kocjančič
ŽELVE
Želva je plazilec s trebušnim in hrbtnim oklepom. Ločimo več vrst želv, kot so: glavata želva z veliko glavo in močnimi čeljustmi, kopenska želva z zelo močnim hrbtnim in trebušnim oklepom, močvirska želva s plavalno kožico med prsti in morska želva, v morju živeča, s ploščatim, srčasto oblikovanim oklepom.
Želve so popolnoma odvisne od zračne in talne toplote, saj jim brez primerne toplote zastanejo vse življenjske funkcije. Zagotoviti jim moramo toploto med 19 in 29°C. Skrajno neprimerna so tako hladna betonska in mokra tla kot tudi prevelika toplota. Torej jim moramo omogočiti tudi senco ali pa dati možnost, da se zakopljejo v mehko zemljo. Če so želve na prostem, dobijo dovolj ultra vijoličnih žarkov, ki so nujni za normalni potek najrazličnejših fizioloških procesov v njihovem telesu. Želve nujno potrebujejo svetlobo, saj jedo le ob njej, zato jim jo moramo omogočiti najmanj 8 ur dnevno. Kopenske želve zahtevajo suha tla. Občutljive so za mokroto, posebno v mrazu. Kopenske želve potrebujejo mnogo več prostora kot vodne. Rade veliko hodijo, zato so jim ljubši večji prostori. Nerade zaspijo kar na odprtem, mrak in tema pomenita zanje nevarnost. Zaradi tega se pred spanjem zavlečejo v kakšno votlino ali pa se zakopljejo v kup zemlje, še raje pa v kup sena. Zelo pomembno je, kakšna so tla. V naravi se želve sprehajajo po razgibanih tleh, bodisi daje to zemlja, trdo kamenje ali ruša. Zaradi te raznolikosti terena, po katerem se gibljejo, se enakomerno in pravilno razvijajo njihovi kremplji in mišičje.V ujetništvu ima lahko želva veliko nevšečnosti. Na ostrih robatih tleh ali na grobem in ostrem betonu si poškoduje trebušni del oklepa ali pa si rani kremplje vse do mesa. Na gladkih plastičnih tleh ne najde prave opore, zato ji drsi; posledica tega je deformacija sklepov. Če se na takšnih gladkih tleh želva zvrne na hrbet, se ne more več sama obrniti na pravo stran. Na tleh ne sme biti seneni drobir, žagovina, mivka ali pa šotni prah, ker se želvi zamašijo nosnice; prah ji leze tudi v oči, hrana pa se na takšnih tleh onesnaži. Najprimernejša tla so izpran srednje grob okrogel kremenčev presek. Hrano mnogo raje iščejo same, kakor da jim jo nastavimo. Če hočemo napraviti želvi nekoliko raznoliko življenje in življenjske razmere čim bolj prilagoditi naravnim, moramo teren v vrtu ali pa v večjem terariju napraviti zelo razgiban. V ujetništvu preži na kopenske želve mnogo več nevarnosti kakor na vodne želve, ki so bolj ali manj v zaprtem prostoru. Od želv ne moremo pričakovati, da se bodo znale varovati nevarnosti, ki jim jih prinaša ujetništvo, zato mora zanje skrbeti gojitelj. Tudi če bo želva zbežala iz ograjenega vrta, bo najverjetneje poginila, če je ne bo našel drug ljubitelj, saj bo prej ali slej postala žrtev avtomobilistov ali pa ne bo preživela hladne zime. Vedeti moramo, da so ptice roparice, posebno ko krmijo mladiče, zelo nevarne za naše želve v vrtu, zlasti če živimo zunaj gosto naseljenih krajev. Če imamo manjše želve, jih ptice roparice celo odnesejo, če pa so želve večje, jih obrnejo na
hrbet in se lotijo mehkih delov njihovega telesa. Prehrana Kopenske živali so vsejedci in zaradi tega j e lahko njihov jedilnik izredno pester. Vsekakor je želvam težko dajati tako raznoliko hrano, kot jo imajo v naravi. Tam jedo travo, zelišča, grmovje, cvetove in sadeže. Polži in manjše živali, še posebno deževniki, so jim prava poslastica. Priporočljivo je, da jih hranimo s cvetovi, plodovi, semeni travniških rož, divjimi in vrtnimi sadeži. Če je želva preveč hranjena, ne more potegniti glave in nog v oklep zaradi nakopičene maščobe. Skrbeti moramo za raznolikost obroka, v katerem je dovolj balastnih snovi, ki spodbujajo prebavo. Od hrane živalskega izvora so zlasti primerni polži, deževniki, kobilice, metulji in hrošči. Od vrtnin imajo želve izredno rade špinačo, solato, paradižnik, kuhan ali surov korenček, fižolovo listje ali fižol. Hrana naj bo sveža, ne premrzla in primerno narezana. Se posebno jim tekne zrelo sladko sadje, kot so maline, grozdje, banane, ananas, breskve, marelice, češnje, sladka jabolka in hruške. Nekatere želve jedo tudi gobe. Ovseni kosmiči in različne otroške kaše so primerna dodatna hrana. Nekaterim želvam zelo ugajajo siri, vendar ne smemo pretiravati z njimi. V naravi zelo rade jedo gnilo sadje in blato sesalcev. Čeprav je v sadju in zelenjavi veliko tekočine, ne smemo pozabiti, da so želve tudi žejne. Pitna voda naj bo čista in ne premrzla. Želve iz toplejših krajev, ki preživijo poletje v našem vrtu, morajo med svojo skrajšano dobo dejavnosti dobiti dovolj hrane, da si ustvarjajo zalogo za zimski počitek. V tem primeru je priporočljivo, da umetno podaljšujemo poletje v primernem toplem terariju. Tako tudi skrajšamo predolg zimski počitek, povezan z nevarnostmi. Če krmimo želve tudi pozimi, moramo imeti ustrezno temperaturo in svetlobo. Hrano jim dajemo zmeraj na suhih površinah. Pri hranjenju ni pomembna le količina, ampak tudi njena kakovost, pa tudi temeljna pravila higiene.
Prezimovanje Dejavnost želv, ki izvirajo iz zmernega podnebnega pasu, je tesno povezana z dolžino dneva in se močno zmanjša v oktobru. Če želve odklanjajo hrano, j e to znamenje, da j ih prenehamo krmiti. Namesto tega jih moramo v tem obdobju teden dni vsak dan po 10 minut kopati v vodi s temperaturo 24 ° C do 26 0 C. S tem pripomoremo, da se črevo popolnoma izprazni, kajti ostanki hrane v prebavilih, ki ne delujejo, razpadajo; to povzroča obolenje prebavil in vsega organizma. Pred zimskim počitkom je priporočljiv pregled blata zaradi zajedavcev in ustrezno zdravljenje. Po kopanju znižamo temperaturo prostora od 20 °C do 16°C. Če se želva na to odzove z zmanjšano dejavnostjo, je pripravljena na zimski počitek. Želva prezimi v zaboju , ki naj bi bil dolg in
širok 70 cm in visok 70 do 80 cm. Ob strani zaboja naredimo špranje, da bo v njem dovolj zraka. Dno napolnimo z 10 cm debelo plastjo kroglic iz žgane gline, ki vpijajo vlago. Nato napolnimo tri četrt posode s šoto ali mahom. Nad plastjo gline lahko damo plast listja, nato šoto, vse to pa prekrijemo z gazo ali z žičnato mrežo, da lahko zrak odteka. Zaboj namestimo v kleti, kjer naj bo temperatura 5 do 7 0 C. Šoto lahko popolnoma zamenjamo z bukovim ali hrastovim listjem. To naj bo nabrano v jesenskem času. Zaboj lahko napolnimo z žaganjem, ki mora biti tudi bukovo ali hrastovo. Med prezimovanjem izgubi odrasla želva 10% telesne teže, mlada pa 20%. Če prezimuje več živali skupaj, zaboj ustrezno povečamo. S pokrovom preprečimo dostop gledalcev, ki bi lahko obgrizli speče želve. Sam potek prezimovanja je tesno povezan s temperaturo, dolžino dneva in intenzivnostjo svetlobe ter je v organizmu pod hormonalno kontrolo. Organizem se pred prezimovanjem pripravlja na to stanje, kajti želvi se poveča tek in v organizmu se oblikujejo zaloge, ki jih pozneje porablja kot rezervne hranilne snovi; te vzdržujejo takrat upočasnjene funkcije organizma. Zaradi tega moramo med pripravo na prezimovanje želve čim bolje hraniti, saj slabotni organizmi težje preživijo obdobje mirovanja. Prezimovanje na prostem je za gojitelja razmeroma preprosto. Na vrtu opazujemo mesto, kamor se želva zakoplje, in ga prekrijemo z slamo. S tem preprečimo, da bi želve zmrznile. Lahko izkopljemo tudi jamo in jo obložimo z mrežo, ki jo napolnimo z listjem. Vse to prekrijemo z žičnatim pokrovom in s slamo. Dolžina počitka je odvisna od temperature oz. od letnega časa. Za mlade želve zadostuje že 4 do 6 tedensko spanje. Prezimijo lahko le zdrave, dobro hranjene živali.
Prebujanje Želva se lahko prebudi prezgodaj. Tedaj je priporočljivo, da postopoma dvigujemo temperaturo in da žival kopamo v posodi z vodo temperature 22 do 26 ° C; tako ji nadomestimo izgubljeno tekočino. Pogosto želve po prezimovanju izločajo belkaste kroglice sečnih snovi, ki se jih preprosto zdrobi, za razliko od jajc, s katerimi jih dostikrat zamenjamo. Na ponovno krmljenje se želve privajajo 3 do 5 dni, včasih tudi več tednov.
Za mlade, majhne želve je boljše, če jih ne prezimujemo, ampak jih med hladnim obdobjem vzdržujemo v terariju, kjer temperatura ne niha. Živali, ki so stare več kot 2 ali 3 leta, redno prezimimo. Tudi po večletni nenehni dejavnosti pri želvah ni bilo opaziti posebnih zdravstvenih težav, vsekakor pa spada prezimovanje v njihov življenjski ciklus, ki je nujno potreben za njihovo razmnoževanje.
G. Kinkela
r — —------------------—---------------------—-----------------i
| SLOVO OD ZDRAVE PAMETI |
Beli človek je ogrožen in veliko vprašanje je, če bo preživel s ptičjo I gripo ali brez nje. Slovenci nismo izvzeti iz globalnih pandemij, pa naj so to ptičje ali pa kakšne druge. Važno je, da nam jih ne zmanjka. Sami sebi pa smo največja grožnja, da nas jutri ne bo več. Samomori, duševne motnje, alkoholizem, padec natalitete in še marsikaj drugega nas močno ogroža, da se kot narod ohranjamo in razvijamo.
Da pa ne bo vse tako čmo in tragično, si vsakdanje življenje razsvetlimo . s humorjem. Malo neresnosti nam takoj požene kri in smo bolj pripravljeni na nove izzive, ki nam jih življenje meče pod noge. Tole osmrtnico sem dobila s prošnjo, dajo posredujem naprej. In to pravkar počnem. Naj bo še komu v veselje in smeh vsaj za en kratek trenutek.
j OSMRTNICA	|
Sporočamo vam žalostno novico. Danes je preminila naša ljubljena ■ Zdrava Pamet.
Dolga leta je bila z nami. Nihče ne ve, koliko je bila stara, saj seje njen rojstni list že davno tega izgubil v birokratskih predalih. Spominjali sejo bomo po tem, daje ohranjala in drugim posredovala pametne nauke, J kot so, da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod streho in ne pod kap, da kdor prvi pride prvi melje in da življenje ni vedno pošteno.
Zdrava pamet j e živela preprosto, držala seje načela, da lahko zapraviš le toliko, kolikor zaslužiš. Vedela je, kaj je zdravo starševstvo (da so glavni | starši, ne pa otroci).
Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer dobronamerna pravila, ki pa sojih ljudje vzeli preveč resno. Ko je slišala, da so šestletnika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je poljubil sošolko, da so najstnike izključili iz šole, ker so po malici uporabili ustno vodico in da so učitelja odpustili, ker j e kaznoval trmoglavega dijaka, seje njeno stanje močno poslabšalo.
Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za dovoljenje * staršev, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev obvestiti, če učenka zanosi in hoče splaviti.
In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so prepovedali deset zapovedi, ko je cerkev postala posel in ko so začeli z zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami.
Ko je gospa Zdrava Pamet izvedela, da se je gospa polila z vročo kavo, se pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še zadnji dih. Za njo žalujejo njeni starši, Resnica in Zaupanje, njen mož Preudarnost, hčerka Odgovornost in sin Razum.
Preživeli stajo tudi obe polsestri, Moja Pravica in Jaz Oče. Pogrebcev je bilo malo, saj se večina ni zavedala, daje umrla.
Če se je še spomniš, povej to osmrtnico naprej. Če se je ne, pa kot I velika večina ostani križem rok.
Neta Vergart |
L — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — .1
Člani Mladega foruma »Šajeta« Ilirska Bistrica čestitamo
našemu predsedniku in občinskemu svetniku ROKU JENKU, ki je 27. septembra »CUM LAUDE« (Z ODLIKO) diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti na temo Primerjalnopravne ureditve regionalizma v okviru EU.
Rok Jenko je v naši občini dejaven na veliko področjih. Kot predsednik Mladega Foruma Šajeta je na zadnjih lokalnih volitvah postal eden izmed najmlajših občinskih svetnikov, poleg tega pa je že vrsto let dejavni član Kluba študentov Ilirska Bistrica, kjer letos opravlja funkcijo podpredsednika. Ob vseh teh obveznostih je redno študiral na ljubljanski Pravni fakulteti, kjer mu je, tako kot malokomu, uspelo diplomirati v rednem času študija, in to celo z odliko.
Pravkar je vpisal še podiplomski študij, tako da mu poleg nadaljnjega študija in udeleževanja na občinskih sejah ter soupravljanja Kluba študentov, dela še zlepa ne bo zmanjkalo.
Ob tej priliki mu želimo vsi še veliko življenjskih uspehov na vseh področjih.
Za MF Šajeta Astrid Maljevac in Ivo Tijan
MF ŠAJETA NA IZOBRAŽEVALNEM SEMINARJU V VELENJU
Za vikend 7. - 9. oktobra je v Velenju potekal izobraževalni seminar za novo članstvo, katerega smo se udeležili tudi člani Mladega Foruma »Šajeta« iz Ilirske Bistrice.
V petek zgodaj popoldan smo že prispeli v Velenje, kjer smo se namestili v odličnem hotelu Paka ter se takoj seznanili s programom seminarja. Kmalu za tem se je pričel posvet vodij klubov, na katerem nas je zastopal naš predsednik Rok Jenko.
Vsi skupaj smo se kasneje udeležili uvodnega predavanja seminarja za novo članstvo, z naslovom Država, pravo, človek, ki gaje vodil dr. Patrik Vlačič, strokovnjak za pomorsko pravo, piranski svetnik in član strokovnega sveta Socialnih demokratov (SD). Takoj zatem je sledilo še predavanje Sebastjana Jeretiča, tudi piranskega svetnika in bivšega predsednika Mladega Foruma (MF), kjer smo spoznali nekaj osnovnih stvari o političnem komuniciranju.
Po večerji smo se še enkrat zbrali z namenom, da se bolje spoznamo in skupaj odidemo na zabavo, kije trajala dolgo v noč. Zabavala nas je skupina Heavenix.
Naslednje jutro po naporni noči so se takoj po odličnem zajtrku začela predavanja, na katerih smo bili skozi skupinsko delo seznanjeni s splošnim
delovanjem organizacij, z delovanjem in strukturo Mladega Foruma ter idejami in vrednotami na katerih le-ta temelji.
Sledilo je kosilo in krajši odmor, nato pa predavanje o aktivnostih
Mladega Foruma ter projektno delo po skupinah in evalvacija minulega dne. Po večerji je, podobno kot prejšnji večer, sledila zabava v enem od lokalnih disko barov.
Zadnji dan seminarja je bil za večino najbolj zanimiv, saj smo se lahko odločali med različnimi temami (socialna politika, nova politika drog, mladinska politika ...). Tako smo se razvrstili v nekaj skupin, znotraj katerih so nam predavatelji dali jasno sliko o določeni tematiki, ki smo jo kasneje
predstavili še ostalim skupinam.
Znova je sledila evalvacija, kjer nas je večina izrazila zadovolj stvo nad preživetim vikendom ter kosilo, s katerim se je seminar tudi zaključil, zato smo se le še poslovili od novih in starih prijateljev in še pred večerom prispeli v Ilirsko Bistrico.
Tečaj je bil izjemna priložnost za naše nove člane, da dobijo vpogled v samo delovanje Mladega Foruma ter hkrati osvežitev za stare člane, ki so tudi izvedeli veliko novih informacij. Vsi skupaj pa smo navezali nove stike s kolegi iz drugih krajev oz. poglobili poznanstva s starimi
prijatelji.
Velja še omeniti dobro organizacijo seminarja s strani centrale Mladega Foruma ter vsekakor luksuzni hotel Paka, ki menda velja za enega izmed boljših hotelov v Sloveniji, znan pa je predvsem po odlični slaščičarni, kije v sklopu hotela.
Seminar nam je dal nov zalet za delovanje organizacije in z veseljem pričakujemo podobna srečanja v prihodnosti.
Za MF Šajeta
2. VSESLOVENSKI SHOD KMETOV NA PONIKVI
Na pobudo in v organizaciji Tonjota Janežiča, svetnika SKZ - Slovenske kmečke zveze pri KGZS OE - Postojna seje ob pomoči in sodelovanju 00 SLS Slovenske ljudske stranke Ilirska Bistrica Rudija Celina, Kmetijsko svetovalne službe Ilirska Bistrica, Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica, Predsednika Čebelarskega društva AŽ Zorka Šabca in drugih posameznikov zbralo za avtobus kmetov v želji po udeležbi na skupnem srečanju kmetov v rojstnem kraju svojega zavetnika A. M. Slomška na Ponikvi. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je letos kot glavni soorganizator sodelovala pri pripravi 2. vseslovenskega shoda kmetov, kije potekal v nedeljo, 2. oktobra, na Ponikvi.
Prireditev seje pričela s sveto mašo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, med katero je pomožni škof dr. Jože Smej večkrat poudaril pomen trdnih podeželskih družin ter opravljanje poklica kmeta skozi čas polpretekle zgodovine. Spomnil je na težko preteklo obdobje za slovenskega kmeta, opozoril na njegovo sedanjost in prihodnost, za katerega je glavno stičišče zvestoba slovenstvu, slovenski zemlji, znanju, slovenski besedi predvsem pa krščanstvu. Prav te vrednote pa je uspešno združil in uspešno vnesel med slovenske kmete prav Slomšek. Med sveto mašo so predstavniki posameznih regij in društev pred oltar prinesli darove -značilne pridelke in izdelke za svoje kmetijsko področje. Špela Sedmak, študentka biotehnične fakultete, kiji ni tuje niti delo na domači kmetiji, je v imenu članov Čebelarskega društva Anton Žnidaršič iz Ilirske Bistrice, Društva sadjarjev Ilirska Bistrica, Kmetijske zadruge Ilirska Bistrica in ostalih kmetov iz občine Ilirska Bistrica izročila na oltar skupno zahvalno darilo ilirskobistriških kmetov - čebelje proizvode in kmetijske pridelke značilne za ilirskolastriško in brkinsko področje. Tako pri darovanju sv. maše kot na slavnostni akademiji je
Čebelarsko društvo Antona Žnidaršiča iz Ilirske Bistrice zastopal praporščak Cveto Prosen.
Svečana akademija je potekala pred rojstno hišo blaženega Slomška na Slomu, s pesmijo jo je obogatil Mešani cerkveni pevski zbor Peter Pavel Glavar iz Komende. Prisotne kmete iz vse Slovenije so pozdravili župan občine Šentjur mag. Štefan Tiselj, Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Iva Zupančič, predstavnica Zveze kmetic Slovenije ter Matjaž Glavan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine.
Čez kulturni del prireditve z naslovom »Pesem spremlja kmečko delo« je prisotne popeljala Dušica Kunaver. Množica ljudi je v prijetnem razpoloženju prepevala stare slovenske pesmi, ki so nekoč spremljale delo na poljih, sadovnjakih ter družijo in povezujejo družine in prijatelje ob večerih, praznikih ali drugih družabnih srečanjih še dandanes. Za prijeten preostanek dneva je poskrbela mlada glasbena skupina »Mladi upi« iz Ponikve, svoje dobrote pa so prispevale še kmečke žene iz okoliških vasi in več podjetij živilsko predelovalne industrije.	tj
RATEČEVO BRDO
Lega in ljudje Vas Ratečevo Brdo leži dva kilometra od glavne ceste Ilirska Bistrica - Pivka na 519 metrih nadmorske višine. Z glavne ceste
Nad vasjo, ki leži na ravnini, se dviga Gradišče, 791 metrov visok hrib, ki se navezuje na Grmado in Tabor. Kot izhaja iz ustnega izročila,
Svečano okrašena vaška cerkev po zaključku obnovitvenih del
Vhod v gostilno turistične kmetije Jenežinovih
zavijemo proti vasi pod Premom, iz Dolnje Bitnje. Ratečevo Brdo je del krajevne skupnosti Dolnja Bitnja, skupaj z Gornjo Bitnjo, Janeževim Brdom, Pristavce in Kilovčami. V vasi je 14 hišnih številk, od tega so štiri prazne, v njih pa živi 36 ljudi, tri so osnovnošolci, ki obiskujejo šolo v Ilirski Bistrici, štiri pa srednješolci. Nekatere od nenaseljenih hiš služijo kot vikendi lastnikom, katera od starih hiš pa je tudi na prodaj.
naj bi bila prvotno vas tik pod Gradiščem, po domače v Podguri. Prej omenjeno hribovje meji na Kneško in Zagorsko guro v občini Pivka. Pravijo, da ti hribi vas varujejo pred hladnejšim zrakom iz Snežnika in pivškega, dokaz za to pa so tudi limone, fige in lovor, ki uspevajo v vasi. Pri eni od hiš imajo tako 15 let star limonovec, ki vsako leto dobro obrodi, letos, na primer, je na njem okrog 165 limon.
Nekoč Tudi
Ratečevo Brdo je bilo kot mnoge vasi v občini požgano, in sicer 4. junija 1942. Ognjeni zublji so prizanesli le cerkvi, na kateri je danes spominska plošča, posvečena 16 vaščanom, ki so jih tistega dne usmrtili fašisti, pokopani pa so v skupni grobnici na Premu. Z večine so bili to takratni gospodarji domačij, potomci pa so na spominsko ploščo zapisali tudi ostale sovaščane, padle v drugi svetovni vojni. Ob požigu vasi so ostale, predvsem žene in otroke, odgnali v internacijo. Po vrnitvi so začeli obnavljati domove in začeli
V nekaterih od starih hiš so si lastniki uredili vikende obuj ati nekdanj e
10ZE 1895
^TOfj jeo, --j) VIK 1906 |IH ALOIZ 1896 tiSEL. JOŽE-19031
IH IVAH 188.8
-r*Y-C AEuit is®
- mu m S ••
SESA AHldK 45E5
Torne
i Ivan 188.8 ' m vim is« •
„ENGČ ANDREJ 1.83S VAlENČICte.'^
'	- PADU 'V VOJNI
6ARB0 MiM* M .
' PENRO SIMM n« „>
. ŠABEC IVM m j : j*
življenje v vasi. Sprva je bilo zelo težko, saj je bila večina žensk z majhnimi odraščajočimi otroki, a vendarle jim je uspelo.
Danes Ljudje se danes na Ratečevem Brdu ukvarjajo s kmetijstvom, znani pa so predvsem po zaslugi kmečkega turizma ene od družin, ki slovi po dobri hrani, prav tako pa imajo vrtnarijo z nekaj rastlinjaki. Tisti, ki še niso v pokoju, so zaposleni v Ilirski Bistrici, na Kozini, v Neverkah in še nekaterih krajih.
Vasje sicer majhna, a v njej živijo delavni ljudje, ki gojijo okrog 80 glav živine. Ta se pase na pašnikih nad vasjo, kjer so tudi lokve primerne za napajanje. Kmetje se trenutno soočajo z veliko škode, ki jo napravi divjad, zlasti divji prašiči in medvedi.
Na okoliških poljih je veliko starega drevja - sliv, jablan in hrušk -sadje je bilo nekoč pomemben del zaslužka, saj so z njim dodatno zaslužili. Prodajali pa so ga na Reko ter vasi na pivškem.
Cerkev, šolstvo Na Ratečevem Brdu stoji cerkev Marije pomočnice, zgrajena leta 1909. V cerkvi j e zaradi
njene majhnosti le en oltar, to je glavni oltar, ter kor, ima pa dva zvonova, ki zadnja leta delujeta s pomočjo elektrike. Cerkev je bila namreč temeljito obnovljena leta 1997, večino sredstev pa so z velikimi prispevki zbrali domačini.
V vasi imajo tri znamenja s križi, na začetku, v sredi in na koncu vasi, še eden pa stoji ob železniški progi. Posebno simboliko ima predvsem križ ob vhodu v vas, saj se tam ustavijo ob pogrebih, ko se tam vsi vaščani
tradicionalno poslovijo od pokojnega.
Vas spada v zagorsko faro, umrle pa pokopavajo na Taboru v pivški občini, tako da so precej razdeljeni med matično, ilirskobistriško, in pivško občino. Tudi zgodovinsko so bolj vezani na slednjo, saj so še pred sto leti, v Kettejevem času,
Ratovci hodili v šolo v Zagorje. Kasneje so hodili osnovnošolci na Prem, danes pa v Ilirsko Bistrico.
Okolica Če se povzpnete	po
makadamski poti proti pašnikom (v smeri proti Taboru), boste lahko občudovali razgled na celotne Brkine, posebej pa na Prem. Omenjena pot je bila, predvsem po zaslugi vaškega župana, popravljena, tako da je sedaj tudi prevozna in povezuje
Ratečevo Brdo z makadamsko cesto proti Taboru in Zagorju na pivški strani. Kot pravijo, zadnja leta vas obišče veliko pohodnikov in turistov, večina verjetno po zaslugi turistične kmetije.
Prostovoljno delo Za napredek vasi je bilo potrebnega veliko prostovoljnega dela in zagnanosti. Kot pravijo domačini, seje v zadnjih 20-ih letih veliko naredilo. Napeljali so vodo iz bistriškega vodovoda, telefon, po vasi so uredili kanalizacijo,
asfaltirali in razširili so cesto, ki vodi v vas, obnovili električno omrežje. Vaščani so se rešili še enega bremena in skrbi, saj so 2001. uredili nezavarovan in nepregleden železniški prehod, ki je bil dotlej prizorišče številnih nesreč, tudi ene s smrtnim izidom. Po tragični nesreči
Križ ob vhodu v vas
so zaprosili za pomoč takratnega župana Ilirske Bistrice in 24. decembra leta 2001, kot že rečeno, dobili avtomatske zapornice. Takrat so si vsi v vasi oddahnili.
Tekst je pripravila Joža Valenčič, foto Mateja Rolih in arhiv jv
Odprtje zavarovanega prehoda čez železniško progo
Na Ratečevem brdu uspevajo čisto prave limone
InstaIacIJe
Brenčič Jože s.p.
IUrsUa BisTRicA
V7-
x
(HJ © 0£3
" © 3
c*
igi
im
: >|
Ecoheat Eco Part Eco Air
TOPLOTNE ČRPALKE Vtik
A 51 ASI
Buder us
0RJELLO
Eurotherm
IH]
© s
^ Ota
5=>
©
tel: 05 714 16 91 mob: 041 830 408
Bistriške gasilske novice
OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI
PGD Ilirska Bistrica je v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, izpeljalo kar nekaj operativnih in preventivnih akcij. V začetku meseca so se naši najmlajši člani društva udeležili občinskega tekmovanja, ki ga je GZ Ilirska Bistrica organizirala na športnem igrišču Gimnazije. Ekipe pionirjev so se pomirile v vaji z brentačo in prenosu vode, mladinci pa v vaji z motorno brizgalno in štafeti z preprekami. Obe naši ekipi,
tako pionirska kot mladinska, sta osvojili prvi mesti in se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki bo v Sežani. Na tekmovanju je sodelovala izven konkurence tudi ekipa naših najmlajših pionirjev in dosegla odličen rezultat.
Pionirska ekipa je bila tudi povabljena s strani naših gasilskih kolegov iz Dobro voljnega vatrogasnega društva Viškovo - Halubljana, kjer so na njihovem tekmovanju goransko - primorske županije zasedli odlično tretje mesto.
Izpeljali smo tudi nekaj preventivnih akcij. Tako smo v knjižnici Makse Samsa pripravili gasilsko razstavo, udeležili in sodelovali smo na preventivnem dnevu, ki ga je organiziral svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na obeh osnovnih šolah smo razpisali natečaj za najboljši spis in risbo na temo ‘Požarna varnost v nakupovalnih centrih’, plakatirali smo plakate ‘Iz majhnega nastane veliko’, ki opozarjajo na mesec požarne varnosti.
V sklopu operativnih dejavnosti smo izpeljali usposabljanje članov po načrtu GZ Ilirska Bistrica, v sklopu usposabljanja pa smo izpeljali tudi dve manjši vaji. Prva je vključevala stavbni požar, v katerem je bilo potrebno odstranit plinsko jeklenko in rešiti pogrešano osebo. Dmga vaja pa je v prometni nesreči vključevala
reševanje dveh ponesrečenih in ukleščenih oseb, prisotno pa je bilo tudi razlitje nevarne snovi, zato j e bilo treba reševanje izvajati pod izolimimi dihalnimi aparati, kar je reševanje še otežilo.
Kot organizator društvo pripravlja v OŠ Dragotina Ketteja tudi večjo vajo POTRES 2005, v kateri se bodo predstavile tudi dmge reševalne službe s svojim načinom reševanja ob tovrstnih nesrečah.
Janko Slavec, PGD Ilirska Bistrica
KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA
Prešernova 7, Ilirska Bistrica
EVAKUACIJA 2005
...in stresla so se tla. Na osnovni šoli Knežak je v kotlovnici prišlo do napake na plinskem gorilniku, ki je začel nepravilno delovati in spuščati ogromne količine dima v prostore... nekatere nosilne stene so dodobra zrahljane in ne dajejo več varnosti zaposlenim ter otrokom, ki se nahajajo v notranjosti šole...
Takšen je bil uvod v scenarij gasilske prikazane vaje v petek 7. oktobra, ko seje v prvem koraku začela nenapovedana evakuacija Osnovne šole Toneta Tomšiča, ki so jo izvedli člani PGD Knežak. Potres, ki naj bi kmalu po vstopu gasilcev reševalcev v šolo zasul zadnjega izmed njih, je zahteval evakuacijo otrok in zaposlenih skozi okna razreda in večnamenskega prostora, saj drugega varnega izhoda reševalci niso našli. Ko so bili vsi na varnem v evakuacijski coni, so ugotovili, da manjka eden izmed otrok, za katerim seje izgubila vsaka sled po izstopu iz razreda. Nemudoma j e stekla reševalna akcija in rezultat le-te je bil prestrašen, a nepoškodovan otrok, ki so ga reševalci ob pomoči dihalnih aparatov prinesli na svež zrak. V akcijo reševanja so se nato nemudoma vključili vodniki reševalnih psov Kluba vodnikov reševalnih psov iz Postojne, ki so s pomočjo psa našli in rešili zasutega reševalca na vhodu v šolo. Leta jo je srečno odnesel z nekaj praskami.
Tako se je srečno zaključila evakuacija osnovne šole, ki je zaposlenim prinesla nove izkušnje, ter razkrila nekatere pomanjkljivosti ob pojavu takšne elementarne nesreče, ki pa jih bodo skušali odpraviti z nadaljnjimi usposabljanji. Toda evakuacijam bila vse, kar seje dogajalo tistega sončnega dne, saj je sledil še celoten program, ki smo ga v sodelovanju z osnovno šolo pripravili gasilci PGD Knežak. Kmalu za evakuacijo je sledil prikaz gašenja začetnih požarov z uporabo gasilnih aparatov na prah in C02. Slednjega smo gasilci uporabili pri gašenju računalniške opreme, ki je dandanes stalnica v vsaki organizaciji. Da pa vse ne bi ostalo le pri prikazu, so gasiti poskusili tudi zaposleni in nekateri otroci, ki so komaj čakali, da poprimejo za gasilni aparat. Toda med samim gašenjem je to željo po gašenju prekinilo še večje presenečenje, ki je prišlo s samega neba. Otroške oči so se kar zasvetile, ko so nad seboj ugledale policijski helikopter, kije pred pristankom naredil dva preleta nad
prikaznim prostorom in nato pristal na vnaprej pripravljenem prostoru. Po varnem pristanku in pilotovem dovoljenju, so se otroci v gasilskem spremstvu podali v bližino helikopteija, kjer so jih dočakali policijski observerji, kisov nekaj besedah opisali delo policije v zraku. Toda otroci ne bi
domačega gasilskega dmštva.
Edini sončen dan v tistem tednu j e, kot že rečeno, prinesel vsem udeležencem nove izkušnje, razkril nekatere pomanjkljivosti pri reševanju, predvsem pa je dan prinesel nasmehe na usta otrok, saj se jim je predčasno začel vikend. Seveda si ob tem gasilci
bili otroci, če se ne bi v njihovih glavah porajala mnoga vprašanja, na katera so poskušali odgovoriti tudi piloti helikopterja. Po mnogih izčrpnih odgovorih, ki sojih podali slednji, se je program zopet nadaljeval s pripravljenim še enim reševanjem izpod ruševin, ki pa smo ga gasilci nekoliko otežili z lesenimi deskami med mševinami. Toda, tudi to je bila mala malica za psa, kijev kratkih dveh minutah našel ponesrečenca ter veselo zalajal in pokazal nanj. Reševalnim psom se je kmalu zatem pridružil še službeni pes policije, ki je s pomočjo vodnika in »vlomilca« prikazal vlom v avto in prijetje vlomilca, ki bi v realni situaciji izkoristil paniko in protipravno prišel do kakršnihkoli sredstev za nadaljnjo prodajo ali celo denarja.
Zaključek celotne razširjene prikazane vaje je sledil na šolskem igrišču, kjer je osebje Zdravstvenega doma prikazalo oživljanje ponesrečenca ter reševalno opremo v vozilu. Poleg njihove opreme so si otroci, zaposleni na osnovni šoli in mnogi drugi obiskovalci lahko še ogledali opremo in vozila Policije ter
vedno želimo, da do take situacije ne bi nikoli prišlo in da bi bil vedno prisoten le smeh otrok.
Erik Delost, PGD Knežak Foto: Stojan Spetič
silver mod
trgovino - zastopstva
Vojkov Drevored 2 6250 Ilirsko Bistrico tel: 05/71 00 300	^
plašč ž. dolgi 80% volna... 31.990
jaknaž. 80%volna.........26.990
bunda ž.................17.990
bunda m.

16.990
Lisca perilo Galeb perilo ž. in m.
Ob gotovinskem plačilu zgornjih artiklov 10% popust

‘T/'if"T 1? /TTfTTHTi
SI
TAPETNIŠTVO
ŽELF/S=
Pot k studencu 8, 6257 Pivka
www.tapetnistvo-zele.com
llTiTuATA
OThA^INiTNT! e.A TOTTiŠTTA
tel.: 05/757-15-32 tel/fax: 05/757-16-44
-	moderno
-	funkcionalno
-	udobno
-	kakovostni in vzdržljivi sodobni materiali
-	izdelava po merah strank
-	bogata izbira blaga in usnja
-	uporabnost kot ležišče
Z izdelavo po merah nudimo strankam možnost, da si same izberejo sestav, ki ugaja njihovim željam in potrebam. Majhna stanovanja in prostori niso ovira, da si nebi izbrali udobno in moderno sedežno garnituro iz katere lahko naredite ležišče za vsakodnevno spanje.
Sedežne garniture Tapetništvo Žele so privlačnih in modernih oblih ter nudijo udobje in sprostitev za vse generacije.
KULTURNO NARAVOSLOVNI DAN
V petek, 23. septembra, smo šli v Predjamski grad. Najprej smo šli v Unec. Ko smo prispeli, smo pomalicali, nato smo odšli v likovno delavnico. Fantje so naredili: čelado, meč in ščit. Ena dekleta so delala krone, druga pa ogrlice. Ko smo to naredili, smo se odpravili proti Predjamskemu gradu. Tam nas je že čakal vodič. Govorili smo o Erazmu. Ko smo si ogledali grad, smo morali poiskati zaklad. Na njem je
pisalo, naj gremo proti Planini. Ko smo prispeli, smo našli škatlico. V njej je bil majhen kelih, iz katerega so v starih časih pili bogati ljudje. Po kosilu smo si ogledali lutkovno predstavo. Po predstavi smo oblikovali glino in se preizkusili v lokostrelstvu. Ko sem prispela domov, sem domačim pripovedovala o doživetjih. Tega dne ne bom nikoli pozabila.
Katja Valenčič?), r., OŠ Jelšane
POSLEDNJI LOVEC
Lani sta se letošnji 8. in 9. razred vključila v Eko literarno akcijo “OČISTIMO OKOLJE.” Narisali so risbo in jo poslali v Ljubljano. Bila je najboljša med desetimi. Za nagrado so dobili 50 kino vstopnic. Učiteljica seje odločila, da bo v Kolosej odšla kar cela šola. 15. septembra smo se ob S.uri odpeljali v Ljubljano. Šofer nam je na avtobusu zavrtel film Butec in butec, da nam ne bi bilo dolgčas. V Ljubljani smo najprej pomalicali, nato smo se odpravili v dvorano. Pred dvorano
so nam učiteljice pustile kupiti pokovko. Že prej nam je učiteljica povedala, da si bomo ogledali film Poslednji lovec.
Ne gre za igrani film, pač pa za dokumentarnega. Poslednji lovec je film, ki popelje gledalce po stopinjah resnične osebe, ki se iz
dneva v dan sooča z novimi težavami in pustolovščinami. Nekje v Kanadi obstaja človek, ki še vedno živi v naravi po starih lovskih običajih narave. Temu Poslednjemu lovcu je ime Norman. Star je 50 let in živi z Nebasko, Nenanni Indijanko. Film prikazuje eno leto življenja Normana, Nebaske in njunih psov ter vse težave, s katerimi se morajo vsak dan spopadati. Film Poslednji lovec je potovanje v svet, kjer so narava, živali in človek kot eno.
Film je primeren za gledalce vseh starosti, nam je bil film zanimiv.
Nika B. in Jernej Š., OŠ Jelšane
ROM-POM-POM
FESTIVAL
V šoli nam je učiteljica razdelila prijavnice za pevski festival ROM-POM-POM, ki gaje organiziral radio 94. Festival je potekal v domu na Vidmu meseca marca 2005.
Iz naše šole je tekmovalo sedem učencev in učenk, med njimi sem bila tudi jaz. Tekmovalci so prišli tudi iz ostalih šol naše občine. Nastopajoči smo bili razdeljeni v dve skupini, jaz sem bila v skupini od 7 do 12 let. Pesem, ki sem si jo izbrala, meje popeljala med zmagovalke.
Uvrstila sem se na zaključni nastop, ki je bil 25. junija v glavnem parku pred Postojnsko jamo. Odpela sem isto pesem kot v Ilirski Bistrici. Na moje veliko začudenje sem tudi tukaj zmagala! Čeprav sem potihem upala, da se bom uvrstila med dve najboljši, meje izid nadvse osrečil.
Zelo rada pojem, zato upam, da se bom še kdaj udeležila podobnih tekmovanj.	Tadeja Logar, novinarski krožek,
OŠ Podgora Kuteževo
POHOD NA SV. KATARINO
(prvi športni dan)
Šestega septembra smo se ob 8.30 zbrali pred šolo, pripravljeni za pohod.
Z nami seje odpravil tudi lovec g. Igor Apath ter učiteljica Dora Kalčič. Pot nas je vodila po cesti do Brančka, kjer so se nam pridružili tudi naši prvošolarčki. Ne boste verjeli, toda na vrhu Katarine so bili prvi. Bila sta samo dva. Med potjo smo jedli maline in si ogledovali različne gozdne rastline. Na vrhu nas je pričakal oskrbnik koče g.
Anton Šlosar. Povedal nam je nekaj o zgodovini sv. Katarine in njeni okolici.
Nato je učiteljica Dora Kalčič sprejela prvošolarje med planince.Vsak si je izbral planinsko ime. Odšli smo na vrh h kapelici. Od tam smo gledali z daljnogledom na morje, vendar ga na žalost nismo videli. Odpravili smo se proti domu, čez Jurček, po naši učni gozdni poti. Prvi športni dan je bil zanimiv. Imeli smo se lepo.
7. razred OŠ Jelšane
VSE JE KRASNO
“JAZ NE GREM V ŠOLO, NE NE GREM V ŠOLO, JAZ BOM KAR POČITNICE IMEL...”
Tako je zadonelo v našem večnamenskem prostoru. Ja, ja, zares je bil med nami prav avtor te pesmi - Adi Smolar. In kako smo peli zraven ter se smejali.
Marsikaj zanimivega o njem smo spoznali, ko so naši novinarji z njim intervju skozi dajali. Zanimiv, preprost, vesel, poln idej in nasvetov pred nami je stal in nam veliko svojih pesmic zapel in zaigral. Kako na hitro z njim čas je minil, kot bi mignil, že konec je bil. Preden se je poslovil, še nekaj nasvetov je razdelil:
“Sreča je odvisna od želja! Ni je, če si lakomen, a hitro pride, če si skromen! Vsak trenutek v sebi srečo ima! Verjamem, da vi to že veste!"
Upam, da bomo skupaj z njim še kdaj zapeli.
Aleš Štemberger 9.r„ OŠ Jelšane
KAČJI PASTIR
MLAKA PRELEPA SE V SONCU BLEŠČI,
IZ VODE POGANJA VELIKO ZELI.
MLAKA PRELEPA SE V SONCU BLEŠČI,
IZ VODE POGANJA VELIKO ZELI.
NA MAJČKENI VEJICI ROGUSA MLADEGA SE ZVESTI
NEKAJ NENAVADNEGA.
DOBRO POGLEDAMO SE ČUDIMO ZELO KAČJI PASTIR TAM SE SONČI LEPO.
SE NE PREMAKNE,
NE ODLETI,
SE NAMNASTAVUA DA FOTOGRAFIRAMO GA MI.
ŠPELA IN NINA, 4.r. OŠ Jelšane
EXTEMPORE
30. septembra smo se spodaj podpisani učenci pod vodstvom Franeta Dolgana odpravili na Extempore v Podgrad. Vsi udeleženi smo se zbrali na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici ob 8.30 in se odpeljali v Podgrad. Čez približno 20 minut smo prispeli v Podgrad. Tam so nas pozdravili in nas postregli s toplim čajem in s sendvičem. Nato nam je naš učitelj likovne vzgoje dal načrte. Razdelil nam je kovinske ploščice, na katere smo morali drgniti z žebljem. Peljal nas je v stari del Podgrada, in sicer k stari hiši, ki je bila zapuščena. Risali smo okna, vrata in dimnik. Po 30 minutah smo svoje mišljenje o stari zapuščeni hiši spremenili, saj se je prižgala luč in iz nje je stopil stari moški, ki smo se ga vsi zelo ustrašili. Težavo pa je kmalu rešil naš profesionalen učitelj. Na list papirja smo si skicirali to, kar nam je bilo dano, in se hitro umaknili. Svoje delo smo končali v podgrajski šoli in svojo grafiko odtisnili na papir. Ob 13. uri so nam postregli s kosilom. Sledila je podelitev priznanj in skromnih daril. Ker je avtobus prišel komaj ob 15. uri, smo se tudi malo poigrali na bližnjem igrišču. Letošnji Extempore si bomo za vedno vtisnili v spomin, saj smo doživeli veliko razburljivih trenutkov.
Samanta, Klemen, Martina in Nika, OŠ Jelšane
17. SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV EX TEMPORE
»Snežnik 2005«
V petek, 30. septembra, so se zbrali sodelujočih šolah. Konec novembra mladi likovniki osnovnih šol občin bodo razstavljena tudi v Domu starejših Ilirska Bistrica in Pivka na 17. ex tem- občanov ter v Knjižnici Makse Samsa, pore »Snežnik 2005«. Gostovali so na Učenci in njihovi mentorji radi likovno Osnovni šoli Rudolfa Ukoviča ustvarjajo in tako bogatijo naš kulturni Podgrad. Učenci so po krajšem prostor.
družabnem srečanju s svojimi mentorji spoznavali Podgrad ter v starem delu vasi poiskali motive za likovno ustvarjanje. 28 likovnikov je s svojimi likovnimi deli še enkrat dokazalo, da med nami živi veliko ustvarjalnih mladih ljudi, ki jim je treba dati priložnost za medsebojno spoznavanje in ustvarjanje. Razstavljena likovna dela na osnovni šoli Podgrad so tako po motivih, tehnikah kot tudi osebnem slogu ustvarjalcev raznolika ter likovno dobra. Slike in grafike mladih likovnikov bodo na ogled na vseh
Likovno delo so vodili naslednji mentorji: Frane Dolgan, OŠ Antona Žnidaršiča Ilirska Bistrica in OŠ Jelšane; Jerica Strle, OŠ Podgora Kuteževo; Marija Štrancar, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad; Jadranka Čosič, OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje; Mariza Golle, OŠ Pivka; Urška Tušar, OŠ Prestranek in OŠ Košana. Pod vodstvom gospoda Romana Gustinčiča vsakoletno srečanje mladih likovnikov organizirata JSKD OI Ilirska Bistrica ter Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica.	M. Š.
Se spomnete tiste...
'Ta pravi: Pijmo!
Ta pravi: Jejmo!
Ta pravi: Kje bomo pa vzeli?
Ta pravi: V mamini skrinjici.
Ta pa vse popije, vse poje in vse mamici pove. ’
Izštevanke in prstne igre so krajšale čas že našim dedkom in babicam. Za otroke v vrtcu sta jih v igrici ‘Miška kaško kuhala’ obudila lutkarja in zbiralca kulturnega izročila Jelena Sitar in Igor Cvetko. Uporabila sta najmanjši oder in najspretnejše igralce na svetu - naše dlani in prste. Samo še v pravljico jih je bilo Potrebno zaviti in že so prstki obirali hruške, nosili v mlin, pekli kruhek, kradli iz mamine skrinje, ‘špecali’, z miško kašo kuhali in kot otroci ne želeli zaspati. Celo uro so otroci s ponavljanjem, pesmijo in gibom sooblikovali predstavo in Proslavljali Teden otroka. Bili so veseli in zelo ponosni nase.
Za OŠ Antona Žnideršiča, Enota Vrtec zapisala Ingrid Fatur
VARNO NA AVTOBUS
Na naši šoli imamo veliko število učencev vozačev. Ob organiziranih dnevih dejavnosti pa smo vozači vsi, zato je pomembno, da se o pravilih vame vožnje še dodatno poučimo. V petek, 7. oktobra, smo se učenci nižjih razredov zbrali pred šolo. Ob prisotnosti policista Iztoka Ljubiča smo na avtobus podjetja Sanabor večkrat pravilno vstopili in izstopili.
Pogovarjali smo se tudi o obnašanju na avtobusu. Učenci smo obljubili, da bomo navodila policista in voznika zmeraj upoštevali.
Julijana Šajina, 4.razred OŠ Rudolfa Ukoviča PODGRAD
OD ZRNA DO KRUHA V NARINU
V začetku oktobra smo se učenci razredne stopnje odpravili v Narin na kmetijio Petrovi. Naš namen je bil, da bi spoznali, kako so v starih časih iz pšeničnega zrna pridelovali moko in iz nje pekli kmh.
Sprejela sta nas gostoljubna gospodarja. Preden smo pričeli z delom, sta nas postregla s čajem in okusnim domačim kruhom.
Peljala sta nas v čmo kuhinjo, kjer smo si deklice nadele predpasnike in rute, fantje pa dolge modre predpasnike in slamnate klobučke.
Gospod Darko nam j e natančno predstavil postopke predelave pšeničnega zrna, gospodinja Majda pa nam je prikazala mesenje kruha. Dobili smo vsak kos testa in ga zadovoljno gnetli. Testo smo oblikovali v hlebčke in jih po vzhajanju dali v vročo krušno peč.
Ko so se hlebčki spekli, smo jih z užitkom pojedli, nekateri učenci pa so jih odnesli domov.
Anja Zidar in Ana Mavrič,
OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad
EKSKURZIJA
V sredo, 28. septembra, smo se odpravili na ekskurzijo po Dolenjski.
Izpred šole smo se odpeljali okrog sedmih, na avtobusu pa so se nam pridružili tudi učenci iz Jelšan, Podgrada, Pregarij in Knežaka.
Ko smo bili vsi zbrani, smo se odpeljali proti Stični, kjer smo si ogledali znani stiški samostan in poslušali kratko predavanje o starodavnem gradu Turjaku, kije svoje nenavadno ime dobil po izumrlih, bikom podobnim živalim, turih. Ogledali smo si tudi grb, v katerem je upodobljen tur. V stiškem samostanu hranijo tudi ene izmed prvih rokopisov napisanih v slovenskem jeziku, in sicer t. i. Stiške rokopise, ki jih je napisal češki menih. Čeprav so ti zapisi stari več kot 600 let, je jezik v njih precej soroden današnji govorici.
Iz Stične smo se odpravili v Muljavo, kjer se je rodil pripovednik Josip Jurčič. Ogledali smo si rojstno hišo, Krjavljevo kočo, v posebni sobi pa razstavljene prevode njegovih del.
Pot nas je potem vodila v Ribnico, kjer smo si ogledali muzej suhe robe. Vodička nam je prijazno odgovarjala na vprašanja in nam razložila, kako so včasih izdelovali suho robo in kako jo sedaj.
Preden smo se odpravili proti končnemu cilju, Rašici, nam je razkazala še mučilne naprave, na katerih so mučili čarovnice. Ob pogledu nanje nas je spreletaval srh.
Najdlje smo se ustavili v Rašici, rojstnem kraju očeta slovenske knjige Primoža Trubarja. Po zanimivem predavanju o Trubarjevem delu in življenju smo sodelovali pri nastanku knjige. Mislim, daje bil ta del najbolj zanimiv.
Iz Rašice smo se po napornem dnevu odpravili proti domu, bogati z znanjem in s sklenjenimi novimi prijateljstvi.
Darja Celin, 9. razred novinarski krožek OŠ Podgora
ŠPELI MUHA BRON NA PRVENSTVU JV EVROPE
V	soboto, 1. oktobra, je glavno mesto Srbije in Črne Gore (SČG) Beograd, gostilo 140 reprezentantov iz 9-tih držav na 1. prvenstvu jugovzhodne Evrope.
Tekmovanja se je udeležila tudi žal maloštevilna slovenska reprezentanca z le tremi tekmovalci. Bor Dereani iz karate kluba Lovrenc na Pohorju, Matija Matijevič iz karate kluba Zmaj Ljubljana, bistriški karate klub pa je zastopala najboljša slovenska tekmovalka v katah Špela Muha.
V	prvem delu tekmovanja sta naša predstavnika nastopila v kategoriji kate posamezno. Špela
Muha in Bor Dereani sta morala priznati premoč nasprotnikov šele v polfinalu in tako oba osvojila bronasti medalji. V nadaljevanju pa je Matija Matijevič v kategoriji športnih borb -75 kg osvojil 1. mesto.
Tri medalje so odmeven uspeh male delegacije slovenskega karateja v družbi evropskih velesil kot so Grčija, Rusija, Turčija, BIH, Hrvaška in SČG, zato vsem trem iskrene čestitke.
6. TURNIR SLOVENIJA OPEN
V soboto, lS.septembra, so karateisti SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA, pod vodstvom trenerke Špele Muha, nastopili na prvem tekmovanju v šolskem letu 2005/2006. V Šempetru pri Gorici je v okviru dveh domačih klubov (karate klub Samurai Nova Gorica in športno društvo Nova Gorica) ter v okviru Karate zveze Slovenije potekal 6. ODPRTI TURNIR SLOVENIJE. Na tekmovanju je sodelovalo 458 tekmovalcev iz 56. klubov in reprezentanc iz 10. držav (Irske, Nemčije, Avstrije, Italije, Slovaške, Hrvaške, Latvije, SCG, BIH in Slovenije).
Bistriški tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Anita Janežič, 5.-6. mesto, kategorija kate deklice 7-9 let, Tamara Brozina, 3. mesto, kategorija kate deklice 7-9 let, Urška Jenko, 5.-6. mesto, kategorija kate deklice 10-11 let, Žiga Turk, 5.-6. mesto, kategorija kate dečki 10-11 let, Tiln Muha, 5.-6. mesto, kategorija kate dečki 12-13 let, Rosana Uljan, 3. mesto, kategorija kate kadetinje, Tine Maljevac, 3. mesto, kategorija kate kadeti, Karin Gerečnik, 3. mesto, kategorija borbe +50 kg, 12-13 let, Špela Muha, 2. mesto, kategorija kate, članice.
TINETU 3. MESTO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V nedeljo, 23. oktobra, je v športni dvorani Bonifica v Kopru, v organizaciji Karate zveze Slovenije in tehničnim organizatorjem tekme DBV Piran in KK Funakoshi Koper potekalo Državno prvenstvo v karateju za kadete, kadetinje, mladince in mladinke za leto 2005, in sicer v katah posamično, katah ekipno ter v športnih borbah.
Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica je zastopal Tine Maljevac. Tine je tekmoval v dveh kategorijah, in sicer pri kadetih v katah posamezno, kjer je žal izpadel v prvem kolu ter v športnih bojih -65 kg. V močni konkurenci seje Tine z odličnimi borbami prebil vse do pol finala. V borbi za finale športna sreča ni bila na njegovi strani in tako gaje za las zgrešil, je pa v borbi za tretje mesto suvereno premagal nasprotnika ter tako zasluženo stopil na tretjo stopničko.
Čestitke vsem!
SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA ILIRSKA BISTRICA
PODJETJE ZA MODERNO
Intel* Product
Integrator
____ IWHH>
TEHNOLOGIJO d.o.
V novembru ugodna ponudba notesnikov!
Svetovanje
Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme | svmantec.	Registracija domen
1	Postavitev in gostovanje spletnih strani
Obročno odplačevanje
HM
SONY
Aothod t*d	\
Prestlglo \
PartnerV/'^
Modd d.o.o.
Vojkov drevored 2 Ilirska Bistrica tel.: 05 710 14 98 fax: 05 710 14 99 e-mail: lnfo@madd.si http://www.madd.si
Od ponedeljka do petka od 8 do 12 in od 13 do 17
m
Microsoft
19 MEDALJ BISTRIŠKIM KARATEISTOM NA 2. POKALNI TEKMI
Karate zveza Slovenije je v soboto, 8. oktobra, s pomočjo tehničnega organizatorja Karate kluba Žalec v tamkajšnji športni dvorani organizirala 2. Pokalno tekmo za dečke in deklice v starostnih kategorijah najmlajši, malčki in malčice, mlajše in starejši dečki in deklice, ter mlajši kadeti in kadetinje, in sicer v katah posamično in ekipno ter v kihonu, jiyu in športnih borbah. Bistriški karateisti smo se zopet udeležili tekmovanja v velikem številu ter se ponovno odlično izkazali in domov odnesli kar 19 odličij, in sicer 10 bronastih, 4 srebrne in 5 zlatih kolajn.
V kategoriji kate posamezno je pri malčicah Tamara Brozina dosegla 5,-6.mesto, v isti kategoriji pa je na najvišjo stopničko zasluženo stopila Anita Janežič. Pri mlajših deklicah je Urška Jenko suvereno premagala vso konkurenco. V kategoriji mlajši dečki je Luka Tomšič osvojil 5.-6.mesto, Žiga Turk pa si je izboril 3.mesto. Starejše deklice je zastopala Monika Tomažič in osvojila 5.-6. mesto. Pri starejših dečkih je nastopal Tiln Muha, ki je s tekmovanjem zaključil v četrtfinalu. V kategoriji mlajših kadetinj je barve Bistriškega kluba branilo kar 5 deklet. Tamara Kovačevič, kije zaradi nepristranskosti
sodnikov izpadla že v prvem kolu, Doris Brneje tekmovanje zaključila v drugem krogu, Eneja Celin je osvojila 5.-6. mesto, Saša Štefančič je na koncu pristala na 3. mestu ter Rosana Uljan, ki je v finalu zaradi napake izgubila zagotovljeno zmago ter tako osvojila 2. mesto. V kategoriji mlajši kadeti je Darjan Smajla za las zgrešil najvišjo stopničko in z rezultatom 2:1 pristal na 2.mestu.
V kategoriji kihon, jiyu in proste borbe je pri malčicah v kihonu -33 kg Anita Janežič osvojila 5.-6. mesto, Tamara Brozina pa je bila tretja. Urška Jenko je pri mlajših deklicah v jiyu -33 kg osvojila 3. mesto. Pri mlajših dečkih v
jiyu -33 kg sta si 3. mesto delila prav naša tekmovalce Žiga Turk in Luka Tomšič. Pri starejših deklicah v borbah +55 kg je Monika Tomažič osvojila 5.-6. mesto, Karin Gerečnik pa je v isti kategoriji osvojila 3. mesto. V kategoriji mlajše kadetinje -48 kg je Eneja Celin osvojila 3,mesto, Tamara Kovačevič, pa je v isti kategoriji stopila na drugo stopničko. Pri mlajših kadetinjah -55 kg je z zmago presenetila Rosana Uljan, v kategoriji višje, +55 kg pa se je zlate medalje veselila Doris Brne. Darjan Smajla je pri mlajših kadetih, v borbah -64 kg osvojil 3. mesto.
Piko na i pa so postavila dekleta v kategoriji mlajše kadetinje v katah ekipno. Ekipa v sestavi Samanta Mikuletič, Karin Gerečnik, Karin Troj ar je osvojila 3.mesto, ekipa v sestavi Eneja Celin, Rosana Uljan, Monika Tomažič je osvojila 2. mesto, 1. mesto pa so osvojila dekleta v sestavi Doris Brne, Tamara Kovačevič, Saša Štefančič.
Mladi športniki so ponovno dokazali, da krojijo sam vrh slovenskega karateja in da takšni rezultati pridejo le z dobro organiziranim in načrtovanim delom v klubu ter z veliko podporo staršev, ki jim v vsakem, dobrem in slabem, trenutku stojijo ob strani.
ODLIČNE IGRE BISTRIŠKIH NOGOMETAŠEV
V PRIMORSKI LIGI
S »SAMOPRISPEVKOM« DO NOVE OPREME
Člansko moštvo NK Ilirska Bistrica kljub že omenjanimi likvidnostnimi težavami in še vedno brez novega vodstva kluba še naprej razveseljuje ljubitelje nogometa pod Snežnikom.
V enotni Primorski nogometni ligi v sezoni 2005/06, kjer nastopa kar 16 klubov, je bilo do 24. oktobra odigranih devet krogov. Bistričani so do sedaj zabeležili 7 zmag, 1 poraz in I neodločen izid in se nahajajo na prvem mestu na lestvici. Uspehi so rezultat resnega dela mladih, doma vzgojenih nogometašev, ki so še včeraj nosili majice mlajših selekcij. Končno smo v Bistrici dobili generacijo, ki je sposobna -seveda, če bo ostala skupaj-v nekaj letih ponoviti preboj v tretjo slovensko ligo. Po znanju tja nedvomno sodi. Seveda znanje ni dovolj, potrebna je močna uprava kluba, katere pa na žalost ni na vidiku. Nogometašev vsaj zaenkrat to ne zanima. Trenirajo in igrajo predvsem zaradi veselja do te igre, ki je številka 1 v svetu. Žal je v Ilirski Bistrici številka 1 vse kaj drugega, česar pa mladcev in peščice zanesenjakov, ki se ukvaija z njimi, niti ne čudi. Pogoj za igranje nogometa je osnovna oprema, ki vključuje majice, hlačke in nogometne čevlje. Da si igralci sami kupujejo tako imenovane kopačke, je znano, da pa so si sami kupili komplet dresov za zastopanje našega kraja v Primorski ligi, pa je že spoštovanja vredno dejanje. Ja, prav ste
prebrali. Igralci so sami zbrali denar in si kupili nov komplet dresov in tako pokazali pripadnost klubu, ki tega ne zmore in pripadnost domačemu kraju - na hrbtih igralcev namreč piše NK Ilirska Bistrica. S to gesto so pokazali, da jim ni vseeno, kaj bo v bodoče s klubom, ki nosi ime naše občine. Nekoč je klub nosil ime največjega prevozniškega podjetja nevarnih snovi v bivši jugi, ki pa v današnjih časih klubu ne more več biti glavni sponzor. Brez tega pa skoraj ni mogoče igrati niti v Primorski ligi. Koliko časa se bo klub imenoval po domačem kraju in koliko časa bo še obstajal, pa vendarle
ni odvisno samo od nogometašev, a o tem morda kdaj drugič.
Dobri rezultati članske ekipe so k sodelovanju privabili nekatere sponzorje in tokrat se za pomoč pri izvedbi dela programov kluba, ki skrbi za preko 100 nogometašev vseh starosti, člani iskreno zahvaljujejo: Gozdnemu gospodarstvu Postojna oz. njenemu direktorju Frenku Kovaču, družbi VA d.o.o. iz Ilirske Bistrice, družbi Tomex, Domu starejših občanov Ilirska Bistrica in gostinskemu lokalu Štab Pub oz. njegovemu lastniku Mariu Štefančiču.	ZK
DOLORES ČEKADA SREBRNA NA EVROPSKEM PRVENSTVU 2005
Na 16. evropskem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu na Rogli, ki seje odvijalo od 11. do 18. septembra letos, smo ponovno dočakali zelo lep uspeh naše bistriške lokostrelke Dolores Čekada. Na prvenstvu je tekmovalo 142 lokostrelcev in lokostrelk.
Že od prvega dne eliminacij je bila ves čas med prvimi tremi tekmovalkami. Drugi dan je obdržala tretje mesto. Tretji eliminacij ski dan j e še vedno držala tretje mesto med preostalimi, v prvih dveh eliminacijskih dnevih 16
kvalificiranimi tekmovalkami. Po treh dneh je bila tretja, za Italijanko Iorattijevo in Belgijko Prelepceanovo, četrta pa je bila Švedinja Kottstroemova.
Četrti, najnapornejši dan se je odvijal v boju za kolajne. V finalnem krogu je Dolores z rezultatom 48:38 premagala drugouvrščeno Belgijko in se uvrstila v veliki finale. Pot do zlate kolajne je bila odprta.
Finale je bil pravi stres za obe tekmovalki in le za krog j e Švedinji, ki je pred tem premagala prvouvrščeno iz eliminacij Italijanko, uspelo premagati
našo Dolores. Odličen uspeh in čestitke vseh bistriških lokostrelcev in ljubiteljev lokostrelstva ter športa nasploh.
Bronasti medalji iz ekipne konkurence na sredozemskih igrah v Španiji, pa petemu mestu iz Svetovnih iger v Nemčiji, je Dolores tako dodala še eno.
“Vse medalje so mi pri srcu, vendar sem te srebrne še posebej vesela, saj sem jo osvojila na domačem terenu pred svojim občinstvom na Rogli, 'je povedala ilirskobistriška lokostrelka na svečanem srečanju ob vrnitvi, ki so ji ga pripravili člani LK Ilirska Bistrica. “Če sem iskrena, imam še cilj, ki ga želim uresničiti, saj je to cilj vsakega športnika, udeležba na Olimpijadi. Vem, da ne bo lahko, ni pa nemogoče," je bila polna optimizma Dolores. Za osvojeno srebrno medaljo ji je čestital predsednik LK Ilirska Bistrica, pridružil pa se mu je sekretar občinske Športne zveze Zdravko Debevc ter ji v imenu bistriških športnikov in športnih delavcev zaželel še veliko uspehov v športu.
Drugi član našega kluba Matija Žlender v drugem krogu ni uspel nastreljati dovolj krogov in je dosegel končno 19. mesto.
vš,pn
ZAKLJUČEN PROGRAM VIKEND ŠPORT
Z zadnjo prireditvijo - zaključnim podeljevanjem priznanj, kije po slabem in deževnem vremenu potekalo v petek, 26. avgusta, v športnem parku Nade Žagar, seje uradno zaključil celoletni program društva VIKEND ŠPORTa. Čeprav so bili po zaključku programa organizatorji malce razočarani nad odzivom mladine, pa je kasneje le prevladala ocena, da potrebuje prireditev čas, da dozori in da bo drugo leto boljše.
V ŠD BAS ŠPORT so program (presenetljivo) pri nogometu trojke,
VIKEND ŠPORT zasnovali pozimi 2004/2005 in ga izvedbeno pripravili v aprilu in maju 2005. Gre za počitniški program, namenjen aktivnemu preživljanju počitnic za mladino, ki je bil sestavljen iz šestih različnih prireditev, ki so bile običajno pripravljene na vsakih štirinajst dni.
Programje tako potekal od začetka leta. Tako se je na OŠ Antona Žnideršiča in OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici dogovorilo za predstavitev in skupno obveščanje šolske mladine v mesecu juniju z razdeljevanjem predstavitvenega letaka programa. Organizatorji ocenjujejo, da so k predstavitvi pristopili prepozno, ob koncu šolskega leta, kar je rezultat slabšega odziva mladine na Pripravljene akcije. To seje neposredno odrazilo na udeležbi pri akcijah v Poletnih mesecih, ki so bile vse po vrsti slabše obiskane. Največja udeležba se je beležila na prvi, junijski prireditvi -tekmovanju v rolanju, ko je bilo prisotnih 28 udeležencev, najmanj pa
kjer so sodelovale le tri ekipe z 9 udeleženci. Pri ostalih prireditvah je bilo število sodelujočih naslednje: košarka trojke 16, kolesarjenje 10, odbojka na mivki 12 in zaključna prireditev 40 udeležencev. Skupno število udeležencev v programu VIKEND ŠPORT je bilo tako 115.
Čeprav so organizatorji pri večini prireditev imeli srečo z vremenom, pa je deževje pokvarilo tekmovanje v odbojki na mivki in zaključno prireditev. Tako se je zaključne prireditve zaradi slabega vremena udeležilo manj od pričakovanih obiskovalcev, pravzaprav le tisti, ki so zmagali na posameznih prireditvah, tako da seje akcija zaključila z malce slabšim rezultatom, kot je bil pričakovan - posebej pri številu udeležencev. Pri tem so v društvu pravzaprav razočarani, saj se je v promocijo prireditve in organizacijo vložilo precej finančnih sredstev in prostega časa, pravega odziva med mladino pa ni bilo. Očitno je, da mladi
041/811 593
:
GRADBENIŠTVO SAFTIC
SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545
www.gradbenistvo-saftic.si
potrebujejo športne prireditve, namenjene predvsem zabavi in manj tekmovalnosti, vendar pa je bil odziv bolj slab. Morda tudi zato, ker je celoten projekt potekal med poletnimi počitnicami, ko so več ali manj prosti in na dopustu, vendar pa je bilo to tudi pričakovano. Zato bo potrebno v prihodnjih podobnih projektih vzpostaviti bolj prilagojen program današnji mladini oziroma način, kako pridobiti mlade k sodelovanju. Eden izmed razlogov za slabo udeležbo j e bil po organizatorjevi oceni tudi neustrezen pristop k obveščenosti otrok, zato čaka člane ŠD BAS ŠPORT kar zanimivo delo pri organizaciji naslednjega Vikend športa.
Kakorkoli že - prireditve med počitnicami so dobrodošle, zato je potrebno z začetim nadaljevati. Upajmo, da že v naslednjih - zimskih počitnicah.
Aleš Zidar
z----------------------------\
ŠD BAS ŠPORT
se zahvaljuje
vsem članom in posame-znikom, ki so pomagali pri realizaciji njihovega programa, v primeru Rapalske meje pa še posebej Trap klubu Ilirska Bistrica in Lovski družini Trnovo, ki sta nesebično odstopila svoje prostore (koče) za normalno izvedbo prireditve. Hvala.
NOVO LOKOSTRELSKO STRELIŠČE ZA TRENINGE NA PROSTEM
Bistriški lokostrelci upajo, da bodo že spomladi 2006 lahko pričeli s treningi na novem strelišču. Sedanji teren, ki so ga uporabljali v dogovoru s kinološkim društvom, so namreč prodali novemu lastniku. Tako je bil upravni odbor kluba prisiljen iskati novo lokacijo in v soglasju z domačim komunalnim podjetjem dobil odobritev za ureditev zapuščenega, poraslega in neprimernega terena za kakršnekoli druge potrebe v bližini čisitilne naprave pri Zarečju. V spomladanskih mesecih so pričela strojna dela, v septembru pa so člani na dveh celodnevnih akcijah opravili še ročna dela -čiščenje terena, fino poravnavanje, sejanje detelje-, ki so osnova za ureditev strelišča. Čaka jih seveda še veliko dela, vendar so izredno zadovoljni že z dosedaj storjenim.
Ob tej priložnosti se želijo lokostrelci za razumevanje in pomoč zahvaliti občini za možnost uporabe zemljišča ter Komunalnemu podjetju, proizvodno gradbenemu podjetju Snežnik ter podjetjema TIB Transport Ilirska Bistrica ter EURO MB nizke gradnje.	vš
CARINA - POLICIJA 8:2
Cariniki in policisti z mednarodnih mejnih prehodov Jelšane in Starod so se 26. septembra v Košani pomerili v nogometu. Tokrat so bili konkretnejši cariniki in policiste premagali z rezultatom 8:2. Za carino so igrali: Frančeškin, Ujčič, Štunf, Mikuletič, Počkaj, Željko, Kevc, Colja, Afrič, Jenko in Jovetič, za policijo pa Leskovar R., Leskovar F., Draganič, Dedek, Svenšek, Kofol, Kontrec, Praha, Lekič, Merhar, Šiško, Brožič in Česnik. Tekma je potekala v prijatelskem vzdušju, po zaključku pa je sledilo še družabno srečanje. Carina je vrnila žogo in policisti so na vrsti, da pomladi dajo revanšo.	Z.K,
KLJUB SLABEMU VREMENU IZPELJANA ŠPORTNO TURISTIČNA PRIREDITEV »KOLESARJENJE PO RAPALSKI MEJI «
V nedeljo, 18. septembra, j e Športno društvo BAS ŠPORT izpeljalo po svojem programu zadnjo letošnjo prireditev - Kolesarjenje po Rapalski meji. Na žalost je organizatorjem ponagajalo slabo vreme, saj je močno deževje z burjo onemogočilo normalno izpeljavo kolesarjenja. Zato je bila tudi udeležba bolj slaba, saj seje na startu prireditve pojavilo deset kolesarjev, med katerimi so bili le štirje dovolj pogumni za kolesarjenje. Tako so kljub nemogočim razmeram prekolesarili celotno traso in zaslužijo posebne čestitke.
V društvu so bolj zadovoljni z udeležbo pohodnikov, saj j e bil sestavni del prireditve tudi pohod. Skupina 12 udeležencev sije ogledala dva vojaška objekta - kaverne na Milanji, kjer so se seznanili s potekom Rapalske mejo in tehnično dediščino tega obdobja. Eden izmed ciljev prireditve je bil namreč tudi spoznavanje s potekom Rapalske meje in pripravo na izdelavo turističnega produkta. V ta namen je bil po pohodu in ogledu organiziran tudi sestanek organizatorjev z županom občine Ilirska Bistrica Antonom Šenkincem, predstavnikom Turistične Zveze Slovenije in Olimpijskega Komiteja Slovenije Tomažem Marinkom, predstavnico Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš mag. Sašo Jereb in predstavnico Razvojnega centra Ilirska Bistrica (LTO) mag. Mileno Urh, kije bil zelo produktiven in uspešen za nadaljnji razvoj projekta.
Kljub slabi kolesarski udeležbi pa organizatorji prireditev ocenjujejo kot uspešno iz več razlogov. Prvi je
vsekakor uspešna priprava in realizacija priprav na prireditev. Tako finančno kot organizacijsko je bila prireditev izpeljana brez problemov, z dobro medijsko promocijo prireditve, pa tudi interes za udeležbo na prireditvi je bil precejšen. Drugi razlog za uspešno oceno je dejstvo, da so člani ŠD BAS ŠPORT ponovno uspeli k organizaciji pritegniti kar nekaj društev iz Ilirske Bistrice - Trap klub Ilirska Bistrica, Lovsko družino Trnovo, Razvojni center - LTO Ilirska Bistrica, lokalne turistične vodnike, Foto klub Sušeč in Moto klub Bistre iz Ilirske Bistrice. Pri izvedbi prireditve je sodelovalo 20 prostovoljcev. Tretji razlog za uspešno oceno prireditve pa je dogovor o nadaljnjem sodelovanju pri izdelavi turističnega produkta Rapalske meje.
V društvu že pripravljajo načrte za naslednje leto, med katerimi bodo zagotovo svoje mesto našle vse letos izpeljane prireditve. O tem pa kaj več v naslednjih mesecih. Aleš Zidar
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. aparat, stroj, 8. ploščat, štirioglat predmet, 14. lečje, ki da sliko brez barvnih robov,
21. unikat, 22. priprava za vzpenjanje ali izstopanje, 23. enoglasno, 24. rusko žensko ime (drsalka Ivanova), 25. novost, vest, 27. vrsta granita, 29. okrajšano angleško ime (Edward), 30. zmikavt, 31. del jedilnega pribora, 32. ameriški pop pevec in filmski igralec (Frankie), 33. poljski književni kritik (Jan, 1914-2001), 34. otočje v Novi Gvineji, 35. slovenski alpinist (Franc), 36. okusni tropski sadež, 37. duhovnik, župnik (slab.),
38. mesto na severu Sicilije, 40. staro portugalsko mesto na lagunah v pokrajini Beira, 42. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva moka, 45. krilni oddelek rimske legije, 46. severnoameriška država, 48. pripadnik judovske ločine v 1. ali 2. stoletju pr. n. š., 50. belgijsko zdraviliško in turistično mesto pod obronki Ardenov, 51. sedma umetnost, umetniško delo iz slik na filmskem traku, 53. kvartopirski izraz, 54. kraj pri Borovnici s tehničnim muzejem Slovenije, 56. ruska reka na severu sibirskega nižavja, 57. slovenska galerija v Ljubljani, 58. tropski komar, 59. srbski pravnik, vodilni jugoslovanski strokovnjak na področju mednarodnega prava (Milan, 1901-1974), 60.
Davidov kitajski jelen, 61. tehnika okrasnega vozlanja, 63. astronomska mera za merjenje oddaljenosti zvezd, 65. zbiranje darov v dobrodelne namene, 67. vrsta uganke, premetanka, 68. indonezijska tiskovna agencija, 69. staro mesto na Nizozemskem.
Navpično: 1: sladek rastlinski sok, ki ga nabirajo čebele, 2. Blomdhalova opera, 3. evropska država z glavnim mestom Lizbona, 4. uničevalka železa, 5. začetnici dirigenta Nanuta, 6. vinska trta, trs, 7. mesto v indijski državi Maharaštra, središče bombažnega področja, 8. nekdanji češki smučarski skakalec (Pavel), 9. v grški mitologiji ena od rek v podzemlju smrti, 10. nadležna žuželka, 11. okrajšava za število, 12. letovišče pri Poreču, v zahodni Istri, 13. oporišče NATA v Italiji, 14. oboi podobno antično pihalo, 15. mesto v notranjosti Dalmacije, 16. zadnjica (vulg.), 17. središče vrtenja, 18. šport z motornimi vozili, 19. švicarsko-francoski pisatelj, avtor romana Ariana (Claude), 20. nemški nacistični zločinec, minister za oboroževanje od 1940 do 1942 (Fritz), 26. izvir, poreklo, 28. ime švedskega pesnika, pisatelja in literarnega kritika Hanssona, 31. telovadna prvina, 32. kraj južno od Tampereja na Finskem, 33. glivična bolezen na vinu, 36. prvotna grška muza petja, 37. zastava, prapor, 39. mesto v Nemčiji, ob reki Donavi, 40. romunski biolog, ihtiolog in oceanolog (Grigore, 1867-1944), 41. francoska pevka zabavne glasbe, bolgarskega rodu (Sylvie), 42. slovenski novinar, publicist in urednik (Mitja), 43. prodajalna monopolnega blaga, 44. noju podoben ptič iz Avstralije in Nove Gvineje, 46. velika cunjasta snežinka, 47. četrti rimski kralj, 48. Estonec, 49. kloaka, 51. govorica, ljudski glas, 52. država na Bližnjem vzhodu, 53. globoka nezavest, 54. švicarski skladatelj (Walter), 55. prebivalka evropske otoške države, 58. skrbnost, vnema, 59. angleška znamka motociklov in tovarna, 60. črka hebrejske abecede, 62. začetnici skladatelja Gobca, 64. skrajni del kopnega v morju, 66. začetnici pravega imena in priimka pisatelja Voranca.
Dimitrij Grlj
SLOVARČEK
ALKMAAR - STARO MESTO NA NIZOZEMSKEM B4R5EK- ASTRONOMSKA MERA ZA MERJENJE ODDALJENOSI ZVEZD
KOLEKTA - ZBIRANJE DAROV V DOBRODELNE NAMENE
OPALTA - PRODAJALNA MONOPOLNEGA BLAGA BARTOŠ- SRBSKI PRAVNIK (MILAN)
KAZUAR - NOJU PODOBNA PTICA, KI ŽIVI V GOZDOVIH AVSTRALIJE IN NOVE GVINEJE ANTIPA - ROMUNSKI BIOLOG (GRIGORE)
KOTT-POLJSKI KNJIŽEVNI KRITIK (JAN)
[pacransEum
PARK

VABUENI NA MARTINOVANJE 11.11.2005 OD 18. URE DALJE
RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE
5IB inštalacije d.o.o.
Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica
tel.: 05 714 85 15
fax: 05 714 85 IG
GSM: 041 714 394
e-mail: sibist@siol.net


emsMM, K®§*rooa*s<§) dm ss^isiiemeo) ffiSjasmU® TtiSiMKS t#KEnl @DS@MMa
OM žsum,
KOTLI NA POLENA IN PELETE
vie|mann Buderus sime
-vveishaupt- Unical Eurotherm cTc
0RIELLO WVterm A biabi viadrus
Ptu JS
12.11.
MARTINOVANJE Zabaval vas bo ansambel Snežnik, večer bo popestrila ženska klapa
19
20
REŠITEV SEPTEMBRSKE KRIŽANKE:
1. PRIŠČ, 6. ASPIRIN, 13. MANAS. 18. RATAR, 19. STEČINA, 20. ARE AL, 21. START, 22. TON, 23. ATS, 24. EZDRA, 25. TILA, 26. KOPT, 27. LETA, 29. EROS, 30. ANI, 31. KARPOV, 33. ROSINANT, 35. NEKTAR, 37. ADEN, 39. PETA, 40. ALOD, 42. ARIA, 44. PELTON, 48. ASTROLOG, 52. ZAVESA, 54. REA, 55. MARA, 56. IMOH, 58. GALA, 59. PERM, 60. AKANT, 62. ABI, 63. ALI, 64. DANTE, 65. RANTA, 66. GABARIT, 68. ESTER, ORION, 70. KRAVATA, 71. STARA.
OPRAVILČILO
V zadnji številki Snežnika se je pri križanki prikradel škrat in je pri opisih prišlo do pomanjkljivosti. Križanka pa je bila vseeno rešljiva. Za te pomanjkljivosti se opravičujemo!
r,		NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILU DANILU, za rešitev avgustovske križanke prejme:		
	NATAŠA FRANK, Vodnikova 7, ILIRSKA BISTRICA	
	ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”!	
—			L
r——————————————————————i
|	REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE	|
nam pošljite do 20. NOVEMBRA 2005 na naš naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU
|	GOSTIŠČE - PRENOČIŠČE Tel.: 05/714 15 17	|
Za vse, ki bi nam radi pisali:
sneznik@kabelnet.net
■
Še vedno pričakujemo vaše fotografije za rubriko foto utrinki. Pišite nam, poleti se marsikaj dogaja.
ODTRGAJTE SE OD RUTINE...
Če želite izboljšati svoje psihofizične sposobnosti, se naučiti ravnati z orožjem, izuriti za preživetje v različnih okoliščinah, če želite okusiti vojaško življenje, se pridružite rezervni sestavi Slovenske vojske.
Biti morate polnoletni, imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo in izpolnjevati predpisane pogoje. Če imate odslužen vojaški rok ali če ste se prostovoljno usposabljali za obrambo, vas bomo vključili v program specializiranega usposabljanja, če nimate odsluženega vojaškega roka, pa najprej v program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja.
O vseh ugodnostih, obveznostih in pogojih vas bomo seznanili na Upravi za obrambo Postojna, v izpostavah v Kopru (tel. 05 639 22 76), Postojni (tel. 05 728 01 31) ali Sežani (tel. 05 734 55 54) ter pisarnah v Izoli (tel. 05 641 72 33), Piranu (tel. 05 674 60 02), Cerknici (tel. 01 7091087) in Ilirski Bistrici (tel. 057145591). Oglasite se lahko tudi pri skupini za pridobivanje kadra v Vojašnici Postojna (tel. 05 7281401).
Veseli bomo vašega obiska.
... IN PRIDRUŽITE POGODBENI REZERVI
SLOVENSKE VOJSKE.
www.slovenskavoiska.si
; : ■ ;
o
MfUBtKAStCMENUA
2MMNSKA VOSKA ViUfcAnmtm.
Snežnik
Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica.
Cena izvoda je 300,00 SIT.
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@kabelnet.net
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce” d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica
Glavni in odgovorni urednik:
Borislav Zejnulovič Urednica: Mateja Rotih Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger, Heda Vidmar, Bojan Oblak, Aleš Zidar in Anica Kocjančič.
Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p.
Naklada: 1500 izvodov
Nenaročenih člankov ne honoriramo.
Rokopise in fotografije vračamo.
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347.
^ostoi^
BREZ SKRBI NA POTI S SUZUKIJEVIMI VOZILI NA ŠTIRI KOLESNI POGON
SUZUKI GRAND VITARA 2.0 TD 4x4, ABS, avt. klima...	SUZUKI JIMNY 1.3 VX 4x4, ABS...
VROČA CENA : 5.190.000 SIT VROČA CENA : 3.490.000 SIT
tel.: 05/613-70-30
Istrska cesta 55, 6000 KOPER
Afov/ SWIFT
NA ZALOGI !!
AVTOPLUS d.d. Koper
Pooblaščeni prodajalec in serviser
KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA
Iva Dujmovič S.P.
Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007
URNIK
PONEDELJEK/SREDA/PETEK
7-14
TOREK/ČETRTEK
12-19
SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI
ZAPRTO
ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!!
PLAMING
Plaming,
X
X
tehnološke opreme, d.o.o. x ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica
tel.:+386 (0)5/70-410-0 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si^Jjs

TELES
X
Ilirska
Bistrica
z_

50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAM
KABELSKI INTERNET ZE OD 2,400,- Sil MESEČNO
TELES, telekomunikacije, d.o.o.
Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica
/7®= JH S®
.....
•BS
od ponedeljka d
Dom na Vidmu
i O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00
VIDEO TOP 1Q
1.	NEBEŠKO KRALJESTVO-zgod.
2.	MESTO GREHA-triler
3.	PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV-drama
4.	HITCH - komedija
5.	RIDDICKOVE KRONIKE-zf
6.	ROBOTI - risanka
7.	PROPAD - zgodovinski
8.	Ml ŠE VEDNO NISMO ANGELI - YU 9.7 SEKUND - kriminal.
10. TRENER CARTER - resnič. dog.
NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O.
$> □ o D ° 0 (DW o 0 [M]im^
ttz-isi®*
tivjdvu ijiTjSjmuii^ 2 o An ut siAAas ‘ ofupnj§A ‘vfvpojj
jsdojf 0009 ‘9/Z t}A3p3iqaa ‘jsdotf	ffljjtS.
8£I"6£8"ltO m - pmsia ^.iJIIA -»»nora Ul J3SIAJ3S
lSHdOd DISNIA0109 -
!4sajqo Z3jq j>jojqo + 6o|od -
(D|3| e-j) 4!P3J)| -
•.ofopojd
M
pjuoseued
'
NIZKE GRADNJE
NEPREMIČNINSKA
AGENCIJA
PRODAJATE
NEPREMIČNINO ?
PRVA NEPREMIČNINSKA AGENCIJA NA BISTRIŠKEM Z LICENCO MOPE
Brezplačni mali oglasi
PRODAM
V	Ilirski Bistrici prodamo večjo dvostanovanjsko hišo, razgibano, nadstandardno, večja parcela na zanimivi lokaciji, letnik 1962, cena 35 mio SIT. Tel.: 031/487 227
Prodam enoinpolsobno stanovanje, 45 m2. Tel.: 041/566 889
Prodam zidani garažo v Tomšičevi ulici -Trnovo. Tel.: 031/682 124
Prodam zmrzovalno omaro (šest predalov) za 10.000 SIT. Samo resni pokličite na tel.: 040/640429
Prodam dvosobno stanovanje, 55 m2, v Ilirski Bistrici, rozmanova ulica. Tel.: 041/230 853
Prodam dobro ohranjen Ford Orion 1,4i za rezervne dele, cena po dogovoru. Tel.: 05/ 714 20 92 ali 051/603 141
V	Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini. Tel.: 041/739 829
Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primerno tudi za gradnjo.
Tel.: 041/590 793
Prodam moško gorsko kolo Specialized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/339 204.
Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov.
Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2600 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031/672 050
Prodamo zazidalno parcelo. Okolica Ilirske Bistrice. Tel.: 05/71 42 150 ali 041/353 397.
Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/71 45 704
Prodam 3-tonsko vitlo za drva.
Tel.: 05/753 03 87
Stane Lavrenčič, Nadanje selo 10, Pivka
Ugodno prodam kabelsko za stanovanje. Tel.: 070/450 033
V	Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/573 943
Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520
Se želite znebiti še voznega starega Vuga, Lade ali katrce (R4)? Pokličite za dogovor! Tel.: 040/650 650
ODDAM
Oddam lokal v Ilirski Bistrici (bivša Planika). Info: 031/453 340 ali 041/245 160
V	centru Ilirske Bistrice oddam prostor, primeren za pisarno ali trgovino (25-30 m2), lasten vhod. Cena po dogovoru. Tel.: 05/714 5018
Oddamo poslovni prostor v Jelšanah, primeren za različne dejavnosti. Tel.: 041/363 422
V	najem oddamo opremljeno pisarno površine 40 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616411
NAJAMEM
Najamem stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/769 004
Najamem garažo za osebni avtomobil v okolici Grgorčičeve ulice v Ilirski Bistrici. Tel.: 041/449 786 (v večernih urah)
ŽIVALI
Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749
STORITVE
Starejša gospa iz Zarečice išče pomoč v gospodinjstvu ter 24-umo oskrbo. Informacije na 05/714 64 77
mm ffscMM §
Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500
REDNI PROGRAM: široka ponudba
*	izdelanih zaves
*	dekorativnih zaves
*	metraže (brezplačno šivanje po naročilu)
ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba
*	posteljnine
*	brisač
*	prešitih in navadnih odej
*	posteljnih blazin in pregrinjal
NOVOST V PONUDBI:
*	posteljni program Meblo (jogi vzmetnice)
*	plastificirani prti •um.m= usnje-skaj

URNIK
NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 | NEDELJE IN PRAZNIKI
ZAPRTO

OD 14 DO 28 NOVEMBRA
METRAZA od -10% do -30%
4/r
.
POSTEUNINA IZ FLANELE do -40%
1 VZGLAVNIK 60X80 cm 1.600 SIT
Nudimo redni mesečni popust na metraino blago, brisače in flanelaste rjuhe.
' karnise


koUSter
Dolenje 2a, 05 / 788 60 10
O V t O________PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30
NOVA PONUDBA
MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV
delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. m Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 WM Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta
AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO
NOVA OPEL ASTRA
m- POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ■ ■E ORIGINALNI REZERVNI DELI ■ Dve leti garancije
■< ORIGINALNA DODATNA OPREMA J
Nudim varstvo otrok na svojem domu v Jelšanah. Tel.: 041/242 563 ali 05/788 50 79
Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 040/905 356, 05/72 10 888
Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija
Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429
Izpiti iz slovenskega jezika za pridobitev državljanstva. Informacije na 041/762 724
I----------------------------------------1
V Ilirski Bistrici je pričela I delovati skupina anonimnih alkoholikov.
Srečanja so ob četrtkih ob 19.30 v prostorih Centra za socialno delo, na Tavčarjevi 15, blizu avtotrgovine.
I	I
Za informacije lahko pokličete na tel. št. 041 626 258
l---------------------------------------1
r	i
Brezplačne male oglase sprejemamo do 20. v mesecu na tel. št 05/710 03 20 ali po e-pošti.
PROSIMO še, da nam sporočite, ko objava oglasov ni več potrebna
k._____________________A
-Ju
P R 0 J I N G
Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV
PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ
PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI
DOLGOLETNE IZKUŠNJE
BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net
GOSTILNA s prenočišči
H K I
^ / Ema Deželak c n
r ~DofenjeJ54, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648
	
iSBfiBa
POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE
OD 16. 9. 2005 DO 15.10. 2005
Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 32 kaznivih dejanj, od tega 11 kaznivih dejanj tatvine, 2 kaznivi dejanji vloma, 2 kaznivi dejanji ponarejanja denarja, 6 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji ogrožanja varnosti, 2 kaznivi dejanji goljufije in 3 kazniva dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja. Poleg navedenih kaznivih dejanj so policisti obravnavali še po eno kaznivo dejanje nasilništva in poškodovanja ter uničenja javnih naprav. Obravnavali so tudi 3 kazniva dejanja prepovedanega prehajanja državne meje ali ozemlja države, kjer so zalotili storilce, kateri so v R Slovenijo iz R Hrvaške ilegalno pripeljali ilegalne prebežnike, ter zoper njih podali kazenske ovadbe.
Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 55 oseb, ki so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnem organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom, nekaj pa jih je zaprosilo za azil in so bili nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani.
V	navedenem obdobju so policisti obravnavali tudi 11 kršitev javnega reda in miru, tako na javnih krajih kot v zasebnem prostoru. Zoper kršitelje so bili podani obdolžilni predlogi in se bodo morali zagovarjati pri sodniku.
V	prostoru za pridržanje sta se znašla tudi voznik in voznica, katerima so policisti zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola odredili preizkus z alkoskopom. Tako voznik kot voznica sta preizkus z alkoskopom odklonila, zato jima je bila nadaljnja vožnja prepovedana. Ker prepovedi policistov nista upoštevala in sta z vožnjo nadaljevala, soju policisti ponovno ustavili in zaradi neupoštevanja odredbe odredili pridržanje do iztreznitve. Zoper oba je bil podan obdolžilni predlog in se bosta zagovarjala pred sodnikom.
Policisti so obravnavali še 1 požar v kuhinji stanovanjskega bloka v Ilirski Bistrici in 1 požar v okolici Ilirske Bistrice, kjer j e zagorelo v gospodarskem poslopju. Hitremu posredovanju gasilcev pa se gre zahvaliti, da se požar ni razširil na ostale objekte.
V	enem primeru pa je bila po prijavi občana najdena neeksplodirana bomba, za katero so poskrbeli pirotehniki. Prav tako so policisti obravnavali še eno delovno nezgodo, ter dogodek, kjer je prišlo do eksplozije na pači centralne kurjave.
V	navedenem obdobju seje na območju naše policijske postaje pripetilo 15 prometnih nesreč, od tega 4 prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami in 9 prometnih nesreč, v katerih j e nastala samo materialna škoda. V dveh primerih sta povzročitelja prometne nesreče s kraja pobegnila in so ju policisti kmalu izsledili. Zoper vse kršitelje bo podan obdolžilni predlog in se bodo srečali s sodnikom. Policisti so dodatno obravnavali še 8 poškodovanj motornih vozil na parkirišču.
Policijska postaja je v mesecu oktobru in v tednu otroka izvedla dve preventivni akciji.
Prva preventivna akcija se je odvijala 7. oktobra v Knežaku, kjer je prostovoljno gasilsko društvo izvedlo akcijo - evakuacija šole s predpostavko, daje prišlo do požara.
V	akciji so sodelovali še člani kinološkega društva s psi za reševanje iz Postojne, delavci zdravstvenega doma in rdečega križa ter policisti.
Po končani vaji so policisti na igrišču predstavili svojo opremo, ki jo uporabljajo za odkrivanje ilegalnih prebežnikov (nočne opazovalne naprave in termo vizij o), ter ostala sredstva, kijih uporabljajo pri svojem delu. Posebno pozornost je vzbudil elektronski alkoskop za preverjanje alkoholiziranosti, katerega so obiskovalci z veseljem preizkušali. Preventivno akcijo pa sta še posebej popestrila pristanek policijskega helikopterja in nastop policijskega psa.
Druga preventivna akcija, v kateri so sodelovali policisti, pa seje odvijala v soboto, 15. oktobra, v parku N. Žagar, kjer je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil preventivno akcijo z likovno delavnico, predstavitvijo gasilcev iz PGD II. Bistrica in poligona jumicar - šola učenja in spoznavanje prometnih situacij. Slednje so otroci z velikim veseljem izkoristili in se pri tem učili pravil v cestnem prometu.
Tudi v okviru te preventivne akcije so policisti predstavili svojo opremo. Največjo pozornost je tokrat ponovno vzbudil elektronski alkoskop in njegovo preizkušanje (tokrat seveda zastonj in brez posledic).
POSEBNA OPOZORILA:
Kljub temu, daje stanje prometne varnosti na območju PP Ilirska Bistrica zadovoljiva, ugotavljamo, da se število prometnih nesreč povečuje, tudi tiste s hujšimi posledicami. Zaradi navedenega naprošamo vse udeležence v cestnem prometu, da spoštuje cestno prometne predpise. Glede na bližajoče se praznike, ko se bo promet v naši občini ponovno nekoliko povečal, pozivamo vse udeležence k strpnosti. Še posebej pa ob Dnevu spomina na mrtve, ko bodo občani množično obiskovali grobove. Pri tem pozivamo vse občane tudi na samozaščitno ravnanje, tako da naj ne puščajo vrednejših predmetov v vozilih in vozila zaklepajo.
Opozorili pa bi še na bližajoče se Martinovanje, ko SV. Martin spremeni mošt v vino. Policisti bodo v tem času poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov ter zoper vse kršitelje striktno ukrepali. Da bi se zaradi vožnje pod vplivom alkohola izognili prometnim nesrečam in da bi morali policisti čim manj ukrepati zoper vinjene voznike, pozivamo vse voznike, da v kolikor zaužijejo alkoholne pijače, ne vozijo sami, temveč si priskrbijo prevoz, da se varno vrnejo k svojim najbližjim.
Božidar ŠTEMBERGER, KOMANDIR POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II
OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA
V skladu s 34. členom Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/ 95, 18/97, 30/98 in Uradni list RS, št.31/99) in Odlokom o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2005 (Uradne objave glasila Snežnik št. 6/2004) župan Občine Ilirska Bistrica objavlja
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem predlogov za sofinanciranje organizacije prireditev v Občini Ilirska Bistrica v mesecu decembru 2005
Predmet razpisa so trije sklopi prireditev:
1.	Izvedba osrednje prireditve ali niza prireditev ob praznovanju sv. Miklavža
Sofinancirana bo osrednja prireditev ali niz prireditev, organiziranih tako, da bodo zajemale celotno območje Občine Ilirska Bistrica.
Občina Ilirska Bistrica bo sofinancirala prireditve/prireditev do 190.550,00 SIT.
2.	Izvedba osrednje prireditve ali niza prireditev ob praznovanju Božiča in Novega leta (dedek Mraz) za otroke osnovnih šol in vrtcev Občine Ilirska Bistrica
Občina Ilirska Bistrica bo sofinancirala prireditve/prireditev do 190.550,00 SIT.
3.	Izvedba osrednje prireditve Silvestrovanja v Ilirski Bistrici
Sofinancirana bo osrednja prireditev Silvestrovanja v Ilirski Bistrici dne 31.12.2005, ki lahko vključuje tudi niz spremljajočih prireditev. Osrednja prireditev naj bo organizirana na Trgu maršala Tita v Ilirski Bistrici. Občina Ilirska Bistrica bo v ta namen sofinancirala prireditev v višini do 1.020.000,00 SIT.
Predlogi morajo vsebovati:
-	osnovne podatke o predlagatelju (ime, naziv, sedež, odgovorna oseba, davčna številka, matična številka, pooblaščena oseba za sklenitev pogodbe),
-	izkušnje in reference z organizacijo tovrstnih ali podobnih prireditev,
-	vsebinski in terminski plan prireditve/prireditev s finančno konstrukcijo in viri financiranja,
-	izjavo, da bodo pri izvedbi upoštevani predpisi, ki urejajo javno naročanje blaga in storitev.
Posamezni ponudnik se lahko prijavi za izvedbo in sofinanciranje posamične prireditve ali vseh prireditev.
Obravnavane bodo pisne prijave, ki bodo dospele do 17.11.2005 do 12.00 ure na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica, ali vložene neposredno v tajništvu Občine Ilirska Bistrica, II. nadstropje, s pripisom: »Javni razpis za sofinanciranje prireditev 2005 - ne odpiraj«.
Odpiranje ponudb bo 18.11.2005 ob 12.00 uri. Odpiranje ponudb ni javno. Predloge bo ovrednotila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan Občine Ilirska Bistrica. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni od odpiranja ponudb in pozvani k sklenitvi pogodbe.
Merila za ocenjevanje predlogov so:
-	program, kakovost in obseg prireditve,
-	višina predvidenega sofinanciranja,
Podrobne informacije so na voljo pri oddelku za družbene dejavnosti,
tel. 05/714-13-61.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
IZ KOLEDARJA PRIREDITEV V NOVEMBRU...
V knjižnici Makse Samsa...
3.11.	ob 18.00 Kmecljeva monodrama
Lovro Toman »Ko je prvič razvil slovensko zastavo«
3.11.
ustvarjalne delavnice za otroke
20.11.	ob 17.00 Literarni večer
s Cirilom Zlobcem
ves mesec
Razstava slik Bruna Padovana
Dom na Vidmu..
18.11.
10. obletnica delovanja pevske skupine Resa
LTO Ilirska Bistrica Mojca Memon
Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5e, ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/71-45-855, 041/422-007
Vse za vaš avto...
	moo‘°arna ▼	Shell
	basal
	izpušni sistemi in katalizatorji
	
	amortizerji, 2 leti garancije ...ter vsi ostali avto deli
	
	ODPRTO
	8-12 in 13-17
	ob sobotah 8-12
op-nKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA
Tel.: 05/71-00-510
Trgovski cener PIVKA Tel.: 05/75-71-530
LEČE.........1.500 SIT
Prodam SEAT LEON, letnik 2000, rdeča metalik barva, klima, ABS, 85.000 km, servisna knjižica, ohranjen za 1.650.000 SIT. Tel.: 041 / 546 214
r ljubitelji živalT
Oddam dve mladi tigrasti muci. Tel.: 05 / 71 00 320
NAGRADNA IGRA ILIRIKE TURIZEM
Last minute center llirike turizem in Snežnik vam podarjata silvestrovanje
Nagrada vključuje: silvestrovanje za 1 osebo v Beogradu 3 nočitve v hotelu 3* v vrednosti 25.000 tolarjev.
Odgovor in svoje podatke pošljite na dopisnici na naslov:
Snežnik, Za počitnice llirike turizma, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica.
Žrebanje bo 15. decembra 2005.
Ime nagrajenca bo objavljeno v decembrski številki Snežnika. Nagrajenec bo obvestilo o nagradi prejel po pošti.
r
L
ČETRT SKADARLIJA se nahaja v: a.) Beogradu	b.) Ljubljani	c.) Opatiji
Ime in priimek:_____________________________________________
Ulica, hišna številka:______________________________________
Poštna številka, kraj:______
Podpis:__________________ Davčna št:_______________________
Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva.
Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 7100110
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si
Last minute center Ilirika turizem vas v mesecu novembra vabi na počitnice na otok Djerba. V hotelu 3*, 7 dni polpenzion že za 79.900,00 SIT.
Obiščete lahko tudi Egipt. Sharm El Sheikh je idealen kraj za čisto prave potapljače, ki jim zadostujeta le maska in plavuti, za igralce golfa, za družine, ki si želijo počitnic na peščenih plažah in pod toplim soncem, ki vas razveseljuje tudi pozimi. Podvodna čudesa Sharm El Sheikha slovijo po vsem svetu in izkušeni potapljači opisujejo koralne grebene le s presežniki. Tako se lahko tja odpravite že za 89.900,00 SIT v hotel 3*s 7 dnevnim polpenzionom.
Last minute center Ilirika turizem vas vabi tudi v Jordanijo, kjer si boste poleg počitka lahko privoščili kar nekaj ogledov zgodovinskih in naravnih znamenitosti, kot so: Petra, antično rdeče mesto, ki je pod zaščito UNESCA, ki so jo pred 2000 leti zgradili Nabatejci - arabski narod; Mrtvo morje, kamor se popeljete na poldnevni izlet ter puščava Wadi Rum, kjer doživite rdeče peščene sipine vjeepih; lepota Wadi Ruma je v izrednih kombinacijah in spreminjanju barv kamnin, dolin, »jabals«, hribov in gora visokih do 1750 metrov. Vse to v hotelih 3*, 4* in 5* že za 101.900,00 SIT.
Last minute center Ilirika turizem vas v novembra popelje na prelepe obale Kenije, dežele ponosnih Masajev, divjih živali, Orienta, peščenih obal, visokih zasneženih gora in prostranih planot, kjer si lahko privoščite prelep in poučen safari. Odhodi so možni z Dunaja in Munchna, za 14 dni že od 200.800,00 SIT.
Last minute Ilirika turizem vam ponuja tudi sproščujoče počitnice v slovenskih termah. Rogaška Slatina, hotel Sava, 3 dni polpenzion za 30.900,00 SIT. Radenci, Kapelski hram, 7 dni polpenzion za 36.900,00 SIT. Moravske toplice, hotel Vivat, 2 dni polpenzion za 12.200,00 SIT.
Last minute Ilirika turizem pa vam ponuja tudi programe raznih sejmov, izletov, individualnih programov ter skupinskih izletov za zaključene skupine.
Oglasite se v Last minute centru llirike turizem v Ilirski Bistrici na Cankarjevi 2 ali nas pokličite na telefonsko številko 05/7100110 in poiskali vam bomo najugodnejše počitnice. Nudimo vam tudi plačilo na 12 obrokov.
Ilirika Turizem d.o.o. Cankarjeva ulica 2 tel.: 05 710 0110
Last Minute Center®
www.lastminutecenter.si

Pozor!
Nevaren oglas!
,SVD
svd d.o.o. * varnost pri delu požarno varstvo
Cankarjeva 1 SI-6230 Postojna
www.svd.si » info@svd.si m +386(0)5 72 11 620 r +386(0)5 72 11 626 ■

BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D.
*	posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi
*	kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo
Naše poslovalnice:
KOPER	POSTOJNA	AJDOVŠČINA	LJUBLJANA
05/672-72-32	05/726-10-50	05/366-14-94	01/425-80-74
SEŽANA	ILIRSKA BISTRICA	NOVA GORICA
05/734-14-10	05/714-19-35	05/333-42-43
MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
(25. 9. - 25.10. 2005)
Na Ljubljanski borzi j e bilo v zadnjem času največ zanimanja za delnice Krke. Družba je v tretjem četrtletju še pospešila prodajo svojih izdelkov, tako da prihodki od prodaje za 16% presegajo primerljive lanske, kar je še bolje kot ob polletju, družba pa je napovedala okoli 20 mrd SIT dobička skupine v tem letu ter okoli 15% rast dobička v naslednjih letih. Dodatno pa je ceno navzgor pognala še objava analize ene tujih finančnih inštitucij, ki delnice ocenjuje znatno više, kot je njihova trenutna tržna cena. Pa tudi namera za kotacijo na tujih borzah lahko pozitivno vpliva na tečaj delnice. Delnica Krke seje strmo povzpela in dosegla najvišjo vrednost 98.000 SIT. V zadnjih nekaj dnevih seje povpraševanje po teh delnicah nekoliko umirilo, s tem pa je tudi cena delnice nekoliko padla.
Drugi vrednostni papirji borzne kotacije so nekako obtičali v senci farmacevta. Šele po več kot enotedenski rasti Krke so rasti začele slediti tudi nekatere ostale delnice, kar pa je bila bolj ali manj posledica popravkov ob predhodnih padcih.
V senci Krke seje začasno povzpela cena delnic Gorenja in dosegla nivoje, ki sojih lastniki nazadnje videli za prvomajske praznike. Ob vedno uspešnejši prodaji družbe, predstavljajo največji problem rastoči stroški surovin, v preteklem letu pa tudi neugodno gibanje tečaja ameriškega dolaija. Cene njihovih ključnih surovin so se v letošnjem letu ustalile in sredi leta so za nekaj časa celo upadle. Prav to pa daje poznavalcem upati, da bo letošnji rezultat presegel napovedi družbe. Ob polletju so prihodki skupine za 15% presegali primerljive lanske, dobiček iz poslovanja in čisti dobiček pa sta bila na ravni lanskega, kar j e sredi leta zmanjšalo zanimanje za to delnico. Špekulacija na ugodnejše pogoje poslovanja v drugi polovici leta pa v zadnjem času krepi povpraševanje po teh delnicah. Družba namerava tudi močno povečati promocijo svojih izdelkov, med drugim tudi z oglaševanjem na svetovno znani TV postaji CNN. Glede smotrnosti slednjega so nekateri sicer skeptični, kar j e pred koncem septembra tudi povzročilo kratkotrajen padec delnic. Po nekajdnevni rasti seje cena delnic sicer zopet hitro spustila na nivo okoli 5.600 SIT.
Zanimiva je tudi reakcija vlagateljev na spremembo izračuna cen naftnih derivatov. Cena delnic Petrola je sicer že pred tem kar lepo drsela, navedeni dogodek pa je pahnil ceno delnic na najnižje nivoje v letošnjem letu. Na žalost družba ni podala ocene vpliva spremembe določanja cen na poslovni rezultat družbe, vendar pa je glede na nekoliko bolj umiijeno gibanje cen nafte v zadnjem obdobju moč pričakovati, da zadnje četrtletje ne bo bistveno skvarilo dobrega polletnega poslovnega uspeha družbe. Veliko večjo težo bodo verjetno imela vedno nova namigovanja glede prihodnosti uprave družbe. Pri ceni pod 60.000 SIT pa so vlagatelji le ocenili, daje kljub negotovi upravi cena primerna za nakup, tako da se je padec ustavil.
Končno seje začelo trgovati tudi z delnicami družbe Droga Kolinska, s katerimi je bilo prvi dan trgovanja sklenjenih kar lepih 23 mio SIT poslov. Prvi enotni tečaj seje oblikoval pri 3.276 tolarjih, vendar pa je cena delnic v naslednjih dnevih strmo padla, tako da seje ravnotežje ustvarilo šele pri 2.900 SIT za delnico. Objavljena knjigovodska vrednost delnice je ob polletju znašala 3.132 SIT. Na poslovni rezultat, kije bil v prvih dveh mesecih poslovanja lepo pozitiven, pa znajo letos vplivati stroški odpuščanja delavcev, ki pa se bodo poznali šele v poslovnem rezultatu v drugem polletju, po drugi strani pa družba napoveduje precejšnje prihranke zaradi racionalizacije poslovanja.	Karel Lipnik
SIMPLY CLEVER
KLJUČ DO VASE
NEODVISNOST
c^L. 1 ...
ŠkodaFabia
m

s
od 4,480 SIT* na teden ali z do :	prihranka
♦škoda krcditPlusje storitev družbe Porsche Kredit in beusthg SLO. cf.o.o.. in je odvisna od valutnih razmerij ter velja na dan 5.10. 2005 ob : naslednjih pogojih: 60 mesečnih obrokov, 30 % polog, stroški obdelave 19.385 Sil, rizični sklad 17,245 Sl F, prevoženih do 10.000 km na : leto, ostanek kredita 876.960 SIT, HOM 7,53 %. EOM (efektivna obrestna mera) se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od navedenih elementov, upoštevanih pri izračunu.
Malgaj Postojna, Tržaška 84, 6230 Postojna, tel.: (05) 721 14 00
GRAFIČNI ATELJE
ALMA ZEJ NULO VIČ sp.
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124
*	GRAFIČNO OBLIKOVANJE
*	OFFSET TISK
*	SITOTISK ■ nalepke, tisk na majice ...
*	VEZAVA KNJIG, DIPLOMSKIH NALOG
*	IZDELAVA REKLAMNIH PANOJEV, TRANSPARENTOV...
ŽELEZNIŠKO-CESTNI PREHOD PRI BLAGOVNICI MERKATOR NA VOJKOVEM DREVOREDU, BO ZAČASNO ZAPRT PREDVIDOMA MESEC DNI V MESECU NOVEMBRU. V TEM ČASU SE BO IZVRŠILA REKONSTRUKCIJA SIGNALNOVARNOSTNE NAPRAVE NA PREHODU. PRIČAKUJEMO RAZUMEVANJE KRAJANOV.
J	PREDAVANJE	|
Predavanje o Klamatski algi in njenem učinku na imunski sistem otrok bo
10. novembra ob 19. uri v Domu upokojencev na Bazoviški ulici. Predavala bo dr. Mirjana Kostov Došeit.
V PETEK,
25. NOVEMBRA 2005,
OB 19.30 URI
DVORANA DOMA NA VIDMU PREDSTAVA JE ZA ABONMA IN IZVEN PREDPRODAJA VSTOPNIC TA OAZA IN URO PRED PREDSTAVO V DOMU NA VIDMU
Hlaj hitrejši način
pošiljanja denarja po svetu
Vplačate v tolarjih
Dvignete v tuji valuti
The fastest way to send money worldu>idem
te več kot 150 let je pošiljanje denarja prek VVestern Uniona naj hitrejši in najbolj varen način pošiljanja denarja po svetu. Na voljo je več kot 212.000 VVestern Unionovih vplačilno-izplačilnih mest v več kot 195 državah na vseh celinah.
Če v tujini potrebujete denar, vam ga prek sistema VVestern Union posredujemo v nekaj minutah. Vaši sorodniki ali prijatelji v kateri od naših poslovalnic vplačajo želeni
znesek v tolarjih, vi pa ga lahko dvignete v krajevni valuti na najbližjem vplačilno-izplačilnem mestu. Za seznam teh mest nas še pred odhodom v tujino pokličite ali si jih oglejte na spletni strani www.westernunion.com!
Na voljo smo vam 24 ur na dan in vse dni v letu na telefonski številki + 386 1 477 20 01.
Vabimo vas, da nas obiščete v poslovalnici Pivka ali pokličete na tel. številko 05-757-01-50 ali 041-319-712.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Poslovalnica Pivka