ISSN 0350-5561 za konectedna Deloma jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V soboto že rahle padavine. številka 12 četrtek, 26. marca 2009 Veselimo torej se . Veselimo torej se, mlada nam je duša ...je odmevalo minuli petek in v soboto v pražnje okrašeni Rdeči dvorani v Velenju, kjer so šole Šolskega centra Velenje pripravile maturantski ples. Letošnji je bil 32. po vrst. V petek so zaplesali dijaki zaključnih letnikov tehniških šol, v soboto pa dijaki Splošne in strokovne gimnazije. V tem šolskem letu zaključuje šolanje na šolah centra 671 dijakov, od tega jih bo predvidoma 150 opravljalo zaključni izpit, 303 poklicno in 164 splošno maturo. Maturantski ples je za večino dijakov in tudi njihovih staršev eden od nepozabnih dogodkov in prijeten spomin na srednješolsko izobraževanje. Sedaj čaka dijake še matura oziroma zrelostni izpit in nato novi življenjski izzivi. Želimo jim, da bi jim bilo tudi pri tem tako lepo kot na maturantskem plesu. ■ Tp, foto: Aljoša Videtič Gorenje na 32-urnem delovniku Velenje - Glede na to, da se obseg naročil tudi v tem mesecu ni povečal in da so delavci koristili dodatne proste dneve, se je uprava Gorenja odločila, da preidejo v IPC, Notranji opremi in proizvodnji gospodinjskih aparatov s 1. aprilom na 32-urni delovnik. Sporazum o tem naj bi z obema sindikatoma podpisali danes. Po besedah predsednika sindikata SKEI Žana Zebe pa se s tem plače ne bodo znižale, saj bo Gorenje zaprosilo za dodatno državno subvencijo, ki jo bo v celoti namenilo delavcem. Medtem se razmere v proizvodnji gospodinjskih aparatov še naprej zaostrujejo in mnogi že izgubljajo boj. V Gorenju pripravljajo v prihodnjih dneh prodajno konferenco, po njej, pa se bodo odločali za morebitno nadaljnje ukrepanje. Golte na evropski smučarski karti Turistično rekreacijski center Golte se je odlično odrezal na mednarodnem ocenjevanju o urejenosti smučarskih prog. Več kot 220 anonimnih smučarskih ocenjevalcev v okviru projekta Skiarea test oceni več kot 25 smučišč v Avstriji, Švici, Italiji, Nemčiji, Franciji in v Sloveniji. Projektu, ki poteka že 16 leto, so se v tej zimski sezoni pridružili tudi na Golteh in si prislužili naziv »Zmagovalec testa 08/09 v kategoriji urejenosti prog.« Po besedah direktorja, Ernesta Kovača, so se za mednarodno ocenjevanje kakovostne turistične ponudbe v različnih kategorijah odločili, da se uvrstijo na evropski zemljevid najboljših smučišč v Evropi. Razglasitev najboljših v posameznih kategorijah bo konec aprila letos v Innsbrucku, ko bo znano tudi več podrobnosti o udeležencih in doseženih točkah najboljše uvrščenih v posameznih kategorijah tekmovanja. Laskavi naziv kot spodbuda za delo vnaprej je tudi izziv obiskovalcem, da tudi sami preverijo urejenost smučarskih prog, in to do 13. aprila, ko bodo na Golteh tudi uradno sklenili letošnjo spomladansko smučarsko sezono. Gradnja šestega bloka že teče Gradbena priloga - za vse, ki gradite, obnavljate ali preurejate svoj dom ... O- 28 1,30 EVR IRANIO VELENJE Zupan (in) ali poslanec? Milena Krstič - Planino Slovenija je država, kjer je dovoljeno kombiniranje dveh pomembnih funkcij, župana in poslanca v eni osebi. Izvršilne in zakonodajne oblasti. To dvojnost in prekrivanje, so pretekle vlade že poslušale odpraviti, a je ostalo zgolj pri poskusu. Menda je bil županski lobi (pre)močan, interes strank, ki so imele župane med poslanci, ali pa župane, ki bi bili izvoljivi za poslance, pa (pre)velik. Konec koncev je to, da so župani bolj izvoljivi kot drugi kandidati, jasno. Med 90 poslanci prejšnjega mandata je bilo 18 županov, v sedanji sestavi državnega zbora jih je že 24. Prav ta državni zbor, z dobro četrtino županov poslancev, pa naj bi bil tisti, ki bi na tem področju zadeve uredil na novo. Določba, da župani ne bi bili poslanci, bo verjetno postala aktualna do prihodnjih državnozborski volitev, torej leta 2012, zadev za nazaj ni mogoče spreminjati. Zadeva - dve funkciji na enih ramenih - je naporna. Že zato, ali pa tudi zato, ker opravljajo naloge na dveh različnih koncih Slovenije. Prisiljeni so v vsakodnevno vožnjo, ki jim delovni dan podaljša. Ob tem se pojavi vprašanje učinkovitosti. Koliko je lahko župan poslanec, razpet v dve smeri, učinkovit v svoji občini in koliko v državnem zboru?A po drugi strani so občine, ki imajo župane za poslance, gotovo v prednosti pred drugimi. Veliko bližja jim je - županom - kaka informacija in tudi vrata, za katerimi se da kaj zlobirati za »svoje«, so bliže. Plače in nagrade tudi niso zanemarljive. Oboje skupaj nekaj nanese. Ce je potrebno kje zato, ker je župan poslanec, napraviti podžupana za profesionalca, trpi najbrž tudi javni denar, proračun. Ce te potrebe - profesionalizirati podžupana - ni, pa se pojavi novo vprašanje. Je sploh potrebno, da je župan profesionalec, če pa se kaže, da lahko stvari funkcionirajo tudi, če ni? Kot že rečeno, kar nekaj vlad pred to, ki zdaj poskuša, je na to področje že segalo, pa nobena ni prišla do konca. Bo ta? ,ENI-25% Predprodaja nalepk za tenis -25 % od 30.3. do 6.4. Bela dvorana 041 500 380 razveseljuje. Naj razveseli tudi vas. Sodelujte v NAGRADNI IGRI. Več informacij: notranja stran ovitka na lončku jogurta ^feffflto^ ali www.mlekarna-celeia.si Pokal EHF@četrtfinal gorenje MS- silkeborcfidan) Rdeča dvorana, nedelja, 29.03. ob 17.30 umm w sponzor tekme: Opt|jTjO* Golaž pred tekmo in druženje z igralci po tekmil Nedelja od 16.00 dalje. Se vidimo doma. 000 ZAVAROVALNICA MARIBOR premoženjsko zavarovanje _„ „ _ z osebno in pravno asistenco 808 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si mz mz 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA ""HAS 26. marca 2009 lokalne novice Bele Voded obijom rliškov ežico Šoštanj - Občina Šoštanj je pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo mrliške vežice oziroma spominskega hrama v Belih Vodah. Spominski hram bodo zgradili v središču naselja. Naložba je vredna 100.000 evrov, začetek gradnje pa je predviden še to pomlad. Spominski hram bodo gradili v petih fazah, dokončno pa naj bi ga uredili prihodnje leto. ■ mkp Zac este bo skrbel Andrejc Šoštanj, 11. marca - Občina Šoštanj je za vzdrževanje cest za obdobje od 15. marca letos do 15. marca prihodnje leto podpisala pogodbo s podjetjem Andrejc, d. o. o. Za vzdrževanje cest bodo namenili 649.000 evrov. Občina skrbi za 115 kilometrov lokalnih cest, 97 kilometrov javnih poti, vzdrževalec pa bo skrbel tudi za pločnike in parkirišča v lasti občine. ■ mkp PodP ustimg radom Nadaljevanje izgradnje kanalizacije na Koroški V Šoštanju nadaljujejo urejanje kanalizacije na Koroški cesti. Naložba je ocenjena na 56.000 evrov, zajema pa sekundarni kanal in priključitev šestih stanovanjskih objektov na javno kanalizacijsko omrežje in s tem Centralno čistilno napravo Šaleška dolina. tekel v več smeri, tudi v tisto, znano iz časov, ko je bila Kališnikova pevka pri ansamblu Avsenik. Van da li dela jo medv ikendom V Šoštanju se zadnje čase van-dalizem pojavlja med vikendi. V zadnjem času so si vandali za kraj svojih aktivnosti izbrali okolico bivše osnovne šole Bibe Roecka, kar se pozna tudi po razbitih šipah na objektu. Zima vpr oračunu V občini Šoštanj, kjer imajo veliko kilometrov cest v višjih legah, je zadnjo zimo posebej občutil proračun. Tudi takrat, ko snega v nižinah ni bilo, je morala biti zimska služba v višjih predelih na delu. Marsikje je bila njena prisotnost potrebna tudi konec tega tedna. Koliko je zimska služba letos stala, pa še ni znano. JožiK ališnik v mestnig aleriji Zavod za kulturo Šoštanj bo v petek, 27. marca ob 19. uri, gotovo napolnil mestno galerijo. V okviru galerijskih večerov se bo predstavila Joži Kališnik, pevka, urednica in zbirateljica ljudskega blaga, ki jo bo spremljal citrar in glasbeni ustvarjalec Franc Plahutnik. Pogovor, ki ga bo vodila Milojka Komprej, bo Svoboda v Spet doma Šoštanjčani so v nedeljo z zanimanjem spremljali nastop »svojega« mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj pot taktirko Anke Jazbec v oddaji TV Slovenija Spet doma. V drugo so se z nastopom kosali z dekliškim pevskim zborom Gimnazije Kranj in bili pri gledalcih prepričljivejši. Številnepri reditve v častm ateram Ob mate rin skem dnevu so letos pripravili veliko prireditev, med drugim tudi v krajevnih skupnostih Zavodnje in Ravne. Včeraj (25. marca) je ob materinskem dnevu v kulturnem domu v Šoštanju pripravil koncert tudi Pihalni orkester Zarja z gosti. ■ mkp Ugotovite, ali imate alergijo Po vsej Slovenij i bodo od 1. do 20. aprila v devetih pulmoloških ambulantah potekala alergološka testiranja - Za Šaleško dolino jih bo izvaj ala ambulanta Pulmoradix Golnik - Velenje - Pomlad je čas, ko se število in intenzivnost alergijskih obolenj znant-no poveča. Veliko ljudi ima različne težave, ki jih alergija povzroča, a niti ne vedo, da imajo alergijo, oziroma ne vedo, za kaj so alergični. Prav zato tudi ne morejo ustrezno ukrepati in alergije preprečiti ali vsaj omiliti z zdravili. Glavni znaki, ki dajejo slutiti na težave z alergijo, so kihanje, draženje in srbenje v nosu, zamašen nos in izcedek iz njega, srbeče, rdeče oči in solzenje. Kaj težave povzroča, lahko potrdijo le kožni testi alergije. Ti so enos- tavni, neboleči in hitro pokažejo na izvor težav. Ker je vedno več ljudi, ki trpijo zaradi različnih alergijskih bolezni, bodo letos na pobudo Bolnišnice Golnik - Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo in v sponzorstvu farmacevtskega podjetja Schering-Plough konec marca in v prvi polovici aprila potekala brezplačna testiranja alergije v devetih krajih in alergoloških ordinacijah po Sloveniji. Za področje Šaleške doline in Koroške bodo pregledi potekali v Slovenj Gradcu. Vsi, ki bi želeli preveriti, ali tudi sami trpijo zaradi alergij in odkrili vzroke zanje, bodo lahko to storili od 1. do 20. aprila 2009 v Pulmoradix Velenje - Pulmološki in internis-tični ambulanti, ki jo vodi prim. mag. Igor Koren. Ambulanta ima sedež na Parizanski poti 16 v Slovenj Gradcu (naročanje z napotnico na 02 882 35 88 in 051 623 588). Testiranja bodo brezplačna. Zaradi nekaterih posebnosti samega testiranja pa je pred tem potreben posvet pri osebnem zdravniku. Zato bo vsakdo, ki sodi, da ima alergijsko bolezen, šel do svojega osebnega zdravnika, ki bo po odvzemu anamneze (pogovoru) presodil, ali je testiranje potrebno ali ne. Če je potrebno, bo izdal posebno za ta namen pripravljeno napotnico, s katero se bo lahko bolnik prijavi! na testiranje v ordinaciji Pulmoradix. Število testov je omejeno na 50. Iz občine Šmartno ob Paki Kdaj do drugih prostorov za knjižnico? Eno od perečih vprašanj v tukajšnjem okolju je velika prostorska stiska knjižnice. Na občinski upravi so povedali, da se tega zavedajo in da pri reševanju ne stojijo križem rok. V zadnjem času se menda v zvezi s tem vendarle nekaj premika. Lokalna skupnost in Knjižnica Velenje naj bi menda našli skupno formulo za rešitev težave, skupaj pa si prizadevata tudi za zagotovitev sredstev za obnovo prostorov bivšega marketa. Dela naj bi začeli že v kratkem. Vprašanje smo naslovili na občinsko upravo V odgovoru je ta zapisala, da se zavedajo pomembnosti lokacije in da so že navezali stike z vodstvom Zdravstvenega doma Velenje ter šmarške zdravstvene postaje o možnostih širitve zdravstvenih storitev v zdravstveni postaji. Obstaja pa vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev za odkup, saj jih lokalna skupnost v tem trenutku nima. Bodo pa iskali primerno rešitev tudi s Pošto Slovenije in upajo, da bodo skupaj poiskali možnost, ki bo omogočila koristno izrabo tega prostora. Kaj v prostore sedanje pošte? V Mercatoijevem trgovskem centru pospešeno urejajo prostore, v katere naj bi se preselila pošta. Po predvidevanjih naj bi bila otvoritvena slovesnost sredini meseca junija. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kaj bo v sedanjih prostorih pošte. ■ tp Razhajanja glede odcepitve vrtca Šmartno ob Paki -V ponedeljek, 30. marca, se bodo sešli na seji občinskega sveta šmarš-ki svetniki. Med predvidenimi 10 točkami dnevnega reda so tudi težave v zvezi z drugačno organiziranostjo vrtca v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Kot je znano, so bile že pred časom dane pobude o ločitvi enote vrtca v Šmartnem ob Paki iz Vrtca Šoštanj ter o pridružitvi enote k šmarškemu javnemu zavodu Osnovna šola bratov Letonje. Iz priloženega gradiva za sejo občinskega sveta je več kot očitno, da so si nekateri sredi aktivnosti za drugačno organiziranost sedaj premislili in z drugačnim mnenjem precej zapletli zadevo. Medtem ko je šmarški občinski svet že sprejel sklep o vključitvi vrtca v osnovno šolo in je tudi svet Občine Šoštanj nekako potrdil razdružitev, se je začelo zapletati v odnosih med Vrtcem Šoštanj, lokalno skupnostjo in svetom staršev enote vrtca Šmartno ob Paki. Ti so na Občino Šmartno ob Paki poslali dokaj ostro zahtevo, da ostane enota vrtca sestavni del zavoda Vrtec Šoštanj. Med argumenti, s katerimi podpisnice še zdaleč niso prepričale vseh (sploh pa ne tistih, ki se v problematiko bolj poglobijo), med drugim navajajo skrb, da bi kakovost vzgoje malčkov »padla« ob novi organiziranosti. Glede na to, da ob drugačni organiziranosti ne bo kadrovskih zamenjav, očitno podpisnice zahteve zelo malo zaupajo delu vzgojiteljic, varušk, ki skrbijo za njihove malčke že danes. V gradivu je tudi poročilo računovodkinje Vrtca Šoštanj, ki ga, mimogrede, ni podpisala ravnateljica omenjenega zavoda. Kar pri tem prav tako bode v oči, je podatek, da je Občina Šmartno ob Paki prispevala v skupno vrečo kar dobrih 86 tisoč evrov več, kot je bilo porabljenih sredstev za vrtec v Šmartnem ob Paki, občina Šoštanj pa dobrih 85 tisoč manj, kot jih je porabila. Iz tega je razvidno, da je v bistvu šmarška občina plačevala razliko v financiranju oziroma vsaj tako je razbrati iz računovodskega poročila. Očitno bodo potrebna dodatna pojasnila, tehtni argumenti in odprte karte, da se bodo lahko svetniki odločili v dobro vseh vpletenih. ■ V naših vodah je pogosto nekaj več Reke in jezera čuvajo skrivnosti - Zadrževalniki da, a brez škode - Na meji je dišalo po golažu -Ni videti, a vlada dela dobro - Med in mleko Čeprav domala vsi, ki imajo v rokah slovenske vodovode, zagotavljajo, da pijemo pri nas kakovostno pitno vodo, se občasno ljudje na posameznih območjih le razburjajo, da je v vodi, ki priteče iz pip, »nekaj več«. In je treba občasno posamezne vodovode tudi zapreti. To se dogaja zaradi neurij ali pa tudi zato, ker brezvestni posamezniki v bližini zajetij zlivajo gnojnico. Takih primerov je zdaj, ko je manj tako imenovanih krajevnih vodovodov in zajetij, sicer manj, a so še. Stvari, ki se znajdejo v vodi, so lahko nevarne, so pa veliko manjše od tistih, kijih lahko najdemo v potokih, rekah in jezerih. Predvsem ob različnih čistilnih akcijah lahko čistilci opazijo, kaj vse skrivajo naše vode. Tudi ob zadnji nedelji, svetovnem dnevu voda, so v raznih krajih pripravili več čiščenj rek in jezer, marsikje bodo take akcije pripravili, ko bo vreme malo bolj prijazno. A bodo lahko našli podobne stvari. Posameznikom se namreč zdi veliko bolj enostavno, da razne stare stvari enostavno »zabrišejo« v vodo; ne le kakšnih manjših, tudi večje. Pa se v vodah znajdejo stari gospodinjski stroji, kolesa, avtomobilske gume in še kaj večjega. Nekateri pač mislijo, da so naredili bolje, če so tako staro kramo vrglo v vodo, kot da bi jo zapeljali na kakšno divje odlagališče. To, da bi jo odpeljali tja, kjer je prostor zanje, jim ni prišlo na pamet. Pa čeprav v večini krajev večkrat letno pripravijo tudi brezplačne odvoze kosovnih odpadkov. Drugod na našem območju imajo ljudje drugačne težave z vodo. S tako, ki po potokih in rekah prihrumi na njihova zemljišča, zalije polja in hiše. Že dolgo je v povodju Savinje znano, da seje treba ozreti nazaj, ko so bila določena izlivna polja, kjer je voda stekla iz strug, da ni v krajih nižje ogrožala hiš. V primeru Savinje velja to predvsem za Celje in Laško. Ker so v zgodnjem toku ponekod preprečili razlitje, se je nivo vode dvignil in v spodnjih krajih je bilo še huje. Zdaj še dolgo načrtujejo ureditev zadrževalnikov, a jim ljudje - tam, kjer naj bi se voda razlivala - niso najbolj naklonjeni. Še posebno ne, če za to, da bodo za poplave žrtvovali svoja zemljišča, ne bodo dobili nobenega nadomestila. Tudi na nedavni predstavitvi projekta v Spodnji Savinjski dolini so bili nad razlago načrtovalcev kar precej nejevoljni. Je pa na potrebo po zadrževalnikih okoljskega ministra Erjavca pred dnevi v Celju opozoril tudi tamkajšnji župan. Celje je namreč poplavno še vedno močno ogroženo. Tu pa še vedno niso opravili veliko del, ki so jih začrtali ob zadnjih večjih poplavah. Na jožefovo pa je močno dišalo po golažu v Bistrici ob Sotli. Taka kuha priljubljene jedi ne bi bila nič posebnega, če je ne bi kuhali župani, in to ne le slovenski, tudi gostje z druge strani meje, s Hrvaške. Tudi ta tradicionalna prireditev dokazuje, da ljudje ob meji nikakor niso sprti. Kolikor se le da, živijo »po starem«, čeprav seveda morajo spoštovati nekatere meddržavne ukrepe. Še posebno, ker je tu vendarle že nekaj časa šengenska meja. Meja seveda ločuje, a dobra volja združuje in take prireditve so še kako dobrodošle ob siceršnjih meddržavnih kresanjih visokih politikov in državnikov. V takih odnosih seveda tudi vlada nima lahkega dela, še posebno, ker se mora ukvarjati še s preprečevanjem posledic finančne in gospodarske krize. Nekateri sicer opozarjajo, da ukrepi, ki jih je v zvezi s tem sprejela, niso dobri, vsaj ne dovolj dobri. A kljub temu zadnji čas podpora vladi raste. Raste tudi našemu premieru, čeprav mu mnogi očitajo preveč mlačnosti. Prerekanja celo v koalicijskih vrstah vladi očitno niso preveč škodovala. Ali pa se znova kaže, da slovenski narod veliko prenese. Čeprav mnogi menijo, da se nam zaradi krize vsaj še nekaj časa nikakor ne bosta cedila med in mleko, bi lahko rekli, da glede medu ne kaže tako slabo. Čebele so letos kar dobro prezimile - to so potrdili slovenski čebelarji konec tedna na srečanju v Celju. Teže kaže mlekarjem, predvsem tistim na zahodu države, ki mleko prodajajo v Italijo. Tam je odkupna cena precej padla. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. GOSPODARSTVO Gradnja šestega bloka že teče V Šoštanju je tudi fizično gradnja šestega bloka že stekla, v slovenski javnosti pa še vedno odmevajo tudi drugačna mnenja - V prihodnjih dneh bodo porušili kegljišče in do jeseni na tem mestu zgradili telekomunikacijski center in poslovno stavbo Mira Zakošek Gradnja šestega bloka je v Šoštanju že stekla. Zabrneli so stroji in v nekaj dneh bodo porušili stavbo sedanjega kegljišča. Takoj zatem bodo začeli izkopavati gradbene jame za telekomunikacijski center z upravno stavbo, ki bo postavljena že do oktobra letošnjega leta. V naslednji fazi bodo porušili obstoječo upravno stavbo, v kateri je tudi telekomunikacijski center, in tako sprostili prostor za nadaljnjo gradnjo šestega bloka in njegovih spremljajočih objektov. Gradnji tega velikega energetskega objekta, katerega investicijska vrednost presega milijardo, je prižgala zeleno luč že prejšnja vlada, ponovno zagotovilo pa so dobili svetniki vseh treh občin Šaleške doline tako od ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahov-nika kot direktorja Holdinga slovenske elektrarne dr. Jožeta Zagožna. Pa vendar je v tem času spet veliko ugibanj in namigovanj, da gradnja ni utemeljena in da državno poroštvo za najem kreditov ni sprejemljivo. Tudi ob tem ostaja direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik optimističen. »Vedno so kakšna nasprotovanja, mislim pa, da ta niso tako velika, da bi lahko preprečila izgrad- Hrup bo nižji za 70 odstotkov njo projekta. Sam mislim, da si tudi ostali projekti, ki bodo sledili temu, zaslužijo državno garancijo. Gre za projekte, pomembne za celotno državo, ki bodo zagotovo prispevali h konkurenčnosti celotnega gospodarstva.« Kako pa potekajo priprave na gradnjo šestega bloka? »Priprave potekajo intenzivno že vse od leta 2004. Ko gledam nazaj, se mi zdi, daje bilo enostavno izdelati investicijske programe in se dogovoriti za ustrezno tehnološko opremo. Veliko večji zalogaj pa je pokrivanje finančne konstrukcije , ki jo moramo uskladiti do septembra, da bomo potem lahko s projektom nemoteno starta- li. Finančno konstrukcijo imamo sicer že dokaj zaprto, a manjka nam pika na i, kije zelo odločilna. In to piko iščemo že pol leta. Upam, dajo bomo čim prej našli.« Dr. Uroš Rotnik Vlada je finančno poroštvo že sprejela, je to že dovolj trdno? »Državna garancija še ni dokončna, a nam dobro kaže. Za nas je izjem no pomemb na, saj potem tudi drugi posojilodajalci bistveno drugače gledajo na projekt, bolj verjamejo vanj.« Kako pa je zastavljena nadaljnja izgradnja? »Najprej bomo prestavili telekomunikacijski center in upravno stavbo in v prihodnjem letu začeli pripravljati »hribine« nad lokacijo bloka. Vzporedno s tem bodo V Termoelektrarni in Premogovniku bodo delovna mesta zagotovljena do leta 2050 stekle tudi že priprave na gradnjo hladilnega stolpa, zato bo treba porušiti tudi hladilne stolpe prvih treh blokov. Gradbeno jamo za blok bomo začeli kopati leta 2011 in objekt do leta 2013 tudi zgradili. Takrat se bo začela montaža, oprema in vsi potrebni poizkusi. Konec leta 2014 naj bi blok začel poskusno obratovati.« Je oprema že naročena? »Velik del opre me je naro čen, predvsem za turbinsko in kotlov-sko področje ter za celotno upravljanje. Odprtih pa imamo še veli- ko raz pi sov za osta lo pomož no opre mo, za kate ro se še ne mudi tako zelo.« Je zaradi prej omenjenih nasprotovanj še vedno možno, da do gradnje ne pride? »Dokler objekt ne bo obratoval in proizvajal električne energije, je še vse mož no. Vemo, da so v Evropi že bile investicije, pretežno v nuklearne elektrarne, pa niso nikoli obratovale. Vendar pa mi verjamemo, daje vse, kar delamo, Namesto štirih bodo za isto količino elektrike porabili tri tone premoga prava pot do objekta in osebno sem prepričan, da bo ta leta 2014 zagotovo obratoval.« In kakšna je konkurenčna prednost, zaradi katere naj Slovenija ostaja pri tem projektu? »Blok šest zagotavlja nižjo ceno električne energije, kot jo dosegamo trenutno v Termoelektrarni Šoštanj. Ekonomski učinek je torej viden, prav tako pa tudi eko loški. V okolje bomo spuščali kar 30 odstotkov manj dušikovih oksidov in žveplovega dioksida. To je seveda nujno, saj bodo začele veljati leta 2016 bistveno nižje dovoljene vrednosti teh emisij. Po tem času bloki ena, dva, tri in štiri ne bi mogli več obratovati, pa tudi za blok pet bomo potrebovali precej finančnih sredstev, da ga bomo usposobi li za takš no obra tova nje za naslednjih deset let. Skratka, brez Emisije CO2 se bodo zmanjšale s sedanjih 1,2 kg /kWh na 0,85 kg/kWh bloka šest si proizvodnje termoe-nergije na tej lokaciji ne predstavljamo in bi se brez njega tukaj končala energetska zgodba nekako oko li leta 2020. Seve da pa so to tako črni scenariji, da nanje sploh ne pomislimo.« Pa vendar so tudi drugačna mnenja, sliši se tudi, da ekološke rešitve novega bloka niso tako bleščeče? »Kar se ekologije tiče, bolj bleščečega termoenergetskega objekta sploh ne more biti. Blok bodo sestavljale najsodobnejše naprave in tehnologije z vsemi kriteriji, ki zadovoljujejo tudi ekološke predpise. Saj drugače tudi ne bi dobili kredita od evropske inve sti-cijske banke. Še enkrat trdim, da trenutno premogovne tehnologije bolje, kot jo bomo postavi li mi, sploh ni mogoče.« ■ Esotech začenja v Makedoniji Verj amej o, da bo kljub negotovosti in stiskam leto uspešno MilenaK rstič -P laninc Velenje, 30. marca - V Esotechu, d. d., v prvih treh mesecih letos beležijo relativno dobro zasedenost, ki je plod pretekle prodaje in nekaterih projektov z večletnim trajanjem. Na tej osnovi, pravijo v družbi, bodo tudi prihodki skladni s pričakovanji. Gospodarska kriza je Esotechu prinesla nekaj novih izzivov. »Predvsem se vtem obdobju pozna pomanjkanje novih naložb pri nekaterih naših zelo pomembnih kupcih v zasebnem sektorju. Nekoliko pa smo razočarani, ker so naložbe skoraj popolnoma zamrle v delu javnega sektorja, s katerim smo v preteklosti tudi sodelovali s svojimi storitvami,« pravi predsednik uprave Marko Ško -berne. Letos sicer pričakujejo rahlo povečanje prihodkov in poleg širokega nabora projektov v Sloveniji tudi začetek v Makedoniji, nadaljevanje v Bosni in Hercegovini ter Črni gori, kjer imajo pogodbe že podpisane. V nadaljevanju leta bodo še večjo skrb namenili denarnim tokovom, čeprav jim, kot pravijo, kupci za zdaj še bolj ali manj redno poravnavajo obveznosti in to štejejo za veliko boniteto sektorja, v katerem poslujejo. »Kadrovsko gledano smo stabilni, s sodelavci pa gradimo nov koncept medsebojnega sodelovanja in razumevanja. Že ta teden bomo izplačali tudi prvi del regresa,« pravi Škoberne in zaključuje, da so v Esotechu glede na situacijo optimisti in verjamejo, da se bo leto ob vseh negotovostih in stiskah vendarle končalo uspešno. MarkoŠ koberne:» Predvsem se v temo bdobju pozna pomanjkanje novih naložb.« Varnost pri delu ključna Za Premogovnik Velenje sta varnost in zdravj e pri delu ter obvladovanje vseh nevarnosti pri izvaj anju tehnološkega procesa v j ami izjemnega pomena Milena Krstič - Planine Vele nje - Premogovnik področju varstva pri delu, enem od strateških ciljev podjetja, namenja veliko pozornosti. Varnost in zdravje pri delu ter obvladovanje vseh nevarnosti pri izvajanju tehnološkega procesa pridobivanja premoga v jami sta za podjetje ključnega pomena. »V to področje tudi veliko vlagamo. V zadnjih letih »Vsakič, ko se pripeti nezgoda, se vprašam, ali bi se jo dalo preprečiti.« smo nivo varnosti pri delu močno dvignili, k čemur sta pripomogla tudi razvoj opreme in uvedba ustreznih tehnoloških rešitev,« pravi vodja Službe varstva pri delu mag. Bogdan Makovšek. Z delom in delovnimi procesi v Premogovniku, kjer se je zaposlil pred dvaindvajsetimi leti, ima bogate izkušnje. Bilje vodja in tehnični vodja obrata Škale in Pesje, vodja in tehnični vodja obrata Priprave, pred prevzemom novega področja dela pa je bil Lani je bilo zaradi ene nezgode v poprečju izgubljenih 29 dni. odgovorni vodja rudarskega projekta. Biti vodja Službe za varstvo pri delu je velika odgovornost. Kako jo občutite? Mag. Bo gdanMak ovšek:» V zadnjih treh letih smoi meli vedno manj kot sto nezgod.« "Predvsem se trudim delo opravljati strokovno in kakovostno. Se pa dejansko vedno, ko se na področju varstva pri delu zgodi karkoli, sprašujem, kakšna je pri tem moja odgovornost. Vsakič, ko se pripeti nezgoda, se vprašam, ali bi se jo dalo preprečiti. Sem storil dovolj, da se ne bi zgodila? Kakšne so poškodbe delavca?« Se pa v rudarstvu neljubim dogodkom ne da vedno izogniti. Do nezgod prihaja. Koliko jih je bilo lani? »Osemindevetdeset. To je sicer nekoliko več kot leto pred tem, še vedno pa v mejah zadnjih treh let, ko smo imeli letno vedno manj kot sto nezgod. Naj več nezgod je bilo na odkopih, manj na pripravskih delo-viščih. Ocenjujemo, daje takšno število nezgod posledica težav pri pridobivanju premoga, ki so nas pestile lansko leto, in večjega števila opravljenih dnin. Prisotna je bila tudi menjava generacij. Mlajši so manj izkušeni, pa tudi manj previdni pri opravljanju potencialno nevarnih faz tehnološkega procesa.« Kakšne so bile posledice? »K sreči večina, štiriindevetdeset, lažjega značaja, le štiri so bile težje. Šlo je za stisnitve in zlome okončin. V poprečju pa je bilo lani na eno nezgodo izgubljenih 29 dnin.« Se razlogi, zaradi katerih prihaja do nezgod, kaj spreminjajo? »Razlogi ostajajo bolj ali manj enaki. Precej nezgod se zgodi zaradi padcev kosov premoga, stisnitev, pride do zvinov gležnjev in podobnega. Veliko nezgod je posledica nepravilnega dela, neupoštevanja navodil za varno delo.« Da bi zagotovili varno delo, v to področje veliko vlagate, sprejemate številne ukrepe. »Da bi zmanjšali število nezgod, smo med ukrepi, ki smo si ji zadali, začeli tudi z oživitvijo in posodobitvijo projekta z naslovom Ali delam dovolj varno?. Prevetrili in pospešili bomo posamezne podprojekte, ponovno skušali prepoznati kritične faze dela, pri katerih največkrat prihaja do poškodb, in bolj usmerjeno iskati tehnične in tehnološke rešitve. Okrepili bomo izobraževanje, poučevanje in preverjanje znanja iz varstva pri delu ter kontrolo izvajanja procesov. Še več pozornosti pa namenili tudi komuniciranju o varnem delu, obravnavi nezgod in analizam nevarnih dogodkov z vsemi zaposlenimi.« Tudi zdravju zaposlenih namenjate veliko skrb. »Zdravje je najpomembnejše. Tega se dobro zavedamo. Načrtno izvajamo sistematske preglede zaposlenih, letno analiziramo zdravstveno stanje, organiziramo različne aktivnosti in delavnice na temo zdravja. Lani je bilo pregledanih 995 delavcev. Letos že četrto leto zapored v projektu Skrb za zdravega delavca med drugim organiziramo šolo hujšanja. »Tudi naši delavci niso imuni na nezdrave prehranjevalne navade.« Tudi naši delavci niso imuni na nezdrave navade, predvsem hiter način prehranjevanja, kar se posledično odraža v nekoliko slabših laboratorijskih izvidih in povečani telesni teži. Zaposleni lahko dvakrat letno na testu hoje na 2 kilometra kontrolirajo vrednost holesterola, sladkorja v krvi in splošno kondicijo. Velik poudarek dajemo preventivni rekreaciji, ki jo za delavce, ki so izpostavljeni večjim fizičnim obremenitvam, organiziramo skupaj s Športnim društvom. V zimskem in letnem času pa se naši zaposleni lahko udeležujejo različnih skupinskih vadb, od odbojke, malega nogometa, streljanja, košarke, telovadbe in tako naprej.« AKTUALNO 26. marca 2009 Kako se rešiti zelezniskih zapornic? V Šoštanju imaj o na razdalji 200 metrov dvojne železniške zapornice in nezavarovan železniški prehod - Reševalno vozilo na interventni vožnji v bolnišnico pred njimi stalo štiri minute in pol Milena Krstič - Planine Šoštanj - Železniške zapornice, ki vsake toliko časa zaustavijo cestni promet v mestu Šoštanj, so že vrsto let velik križ. Marsikateri voznik, ki obstoji pred njimi, kadar so te nerazumno dolgo spuščene, pošteno benti. Če pa pred njimi cele štiri minute in pol stoji reševalno vozilo, ki je na poti v Bolnišnico Topolšica, kot se je že zgodilo, s čimer nas je seznanil Šoštanjčan Vojko Ržen, pa lahko stvar postne celo usodna. V mestu Šoštanj se na razdalji 200 metrov pojavita namreč dva zavarovana železniška prehoda in še eden, ki ni zava rovan, ampak udeležence v prometu na prihod vlaka opozarja le Andrejev križ. Čeprav si v Šoštanju že vrsto let prizadevajo preseči tako stanje, tudi danes ni videti, da bi bilo to v krat kem mogo če. »Skoraj leto in pol smo na zvezi z upravo Slovenskih železnic. Dogajanje so si ogledali tudi inšpektorji in sami videli, kaj se dogaja v prometu, ko se zlasti v konicah zapornice spustijo in koliko časa so te spuščene. Pospešeno si prizadevamo, da bi se zapornic rešili, je pa vprašanje, kdaj se jih bomo res,« pravi župan Darko Menih. »Ena možnost bi bila, da pri Osnovni šoli Šoštanj zgradimo podvoz, tam se namreč na šolski poti vsakodnevno giblje veliko otrok, na Kajuhovi cesti pa postavi mo avto mat ske zaporni ce. Dokler pa projekta za podhod pri šoli ne bo oziroma dokler ne bomo vede li, ali je ta sploh možen, pa nadaljnji koraki niso mogoči,« pra- vi. Dodaja, da namestitev avtomatskih zapornic pomeni dopolnitev oziroma zamenjavo vse signalizacije do Celja, kar pa bi za Slovenske železnice predstavljalo velik strošek, zato morajo biti zadeve dobro premišljene. Čeprav v Šoštanju zatrjujejo in tudi verjeti jim je, da si za rešitev te zagate pospešeno prizadevajo, pa razplet ni odvisen (samo) od njih. Bojimo pa se, da bomo o teh zapornicah in možnih rešitvah pisali še velikokrat. Upamo le, da ne v povezavi s kakšnim nesrečnim primerom. Zz apornicami je vŠ oštanju žev rsto let križ. Naposled rušenje! Šoštanjska sramota, objekt stare Kovinotehne, bo konec tedna padla Milena Krstič - Planine Šoštanj - Vrsto let so si v Šoštanju prizadevali, da bi razpadajoč objekt, med prebivalci znan pod imenom stara Kovinotehna, ki stoji nasproti Mercatorjeve blagovnice v samem središču mesta, porušili. Konec tega tedna se bo to naposled zgodilo. Zapuščeni objekt je poleti 2003, ko se je v njem zgodil umor brezdomca, postal znan po vsej Sloveniji. Po tistem so v Šoštanju še bolj vneto kot prej začeli iskati možnosti, da ga porušijo. Ko je pred leti začel ogrožati tudi mimoidoče in mimovo ze če, so oko li objekta, da jih zaščitijo, namestili varovalno ograjo. Vsake toliko časa je kakšen Šoš- tanjčan opozoril na sramoto v neposredni bližini občinske zgradbe nasproti lepo urejenega Kajuho-vega parka in povprašal, kako daleč je rušenje. A v upravi Občine Šoštanj, kjer so si prizadevali najti rešitev, so šele po letih truda z bivšim in sedanjim lastnikom našli skupen jezik. Velikokrat so bili v dogovorih že skoraj pri koncu, pa se je vedno znova kje kaj zapletlo, zato tudi v upravi konec tedna pričakujejo z olajšanjem. Računajo, da bodo rušenje opravili v petek, soboto in nedeljo, zaradi česar bo v okolici objekta tudi spremenjen prometni režim. Da so bili predhodni postopki zapleteni, je potrdil župan Darko Menih, ki pa tudi ni skrival veselja nad tem, da se bo po rušitvi objek- Postopki so bili dolgotrajni, intenzivno so potekali vse od umora v tem objektu leta 2003. ta v središču mesta sprostil dragocen prostor. Začasno ga bodo uredili v parkirišče, prihodnje leto na pomlad pa zače li na tem mes tu udejanjati tisto, kar načrtujejo že dlje časa, ureditev delno pokrite in delno odkrite tržnice, nad njo pa izgradnjo prepotrebnih stanovanj- skih enot. Središče Šoštanja bo s tem dobilo ne samo drugačno podobo, ampak tudi kakovostnejšo vsebino. Novi avtobusni postajališči Šoštanj - Ob lokalni cesti Šoštanj-Topolšica, v Metle-čah, je občina zagotovila dve novi avtobusni postajališči. Sodita v sklop celovite prenove ceste skozi Metleče, ki je zajela obnovo voznih pasov, meteorne kanalizacije, enostranskega pločnika, javne razsvetljave ... Ta čas v Metlečah potekajo ureditvena dela in gradnja kanalizacije. Vrednost manjkajoče kanalizacije (Metleče, I. faza, 2. del) je 73.000 evrov. Postavitev in ureditev avtobusnih postajališč je občino stala 14.000 evrov. Sestavni del so panoji, namenjeni plakatiranju. ■ mkp Cestas koziM etlečed obivak ončnop odobo.( foto: B.T.) Občina Šoštanj Na podlagi 16. in 106. člena Statuta občine Šoštanj - UPB in Sklepa občine Šoštanj št.: 03200-6/2008 o letnem načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Šoštanj za 2009, z dne 07.07.2008 OBČINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12.3325 Šoštanj, objavlja POIZVEDOVALNI RAZPIS za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, na lokaciji hmeljišča v Metlečah, parcelna št.: 597, k.o. Šoštanj 1. Namen poizvedovalnega razpisa: Občina Šoštanj namerava na lokaciji hmeljišča v Metlečah urediti Poslovno cono Šoštanj, ki bo namenjena opravljanju dejavnosti gospodarskih subjektov in institucij podpornega okolja, ki se ukvarjajo z razvojem, spodbujanjem in izobraževanjem gospodarskih subjektov. V ta namen in na podlagi analize prejetih informativnih ponudb na podlagi tega poizvedovalnega razpisa, bo občina Šoštanj predhodno ugotovila interes zainteresiranih subjektov za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj. V kolikor bo na podlagi tega poizvedovalnega razpisa izražen interes za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, bo občina Šoštanj po postopkih in na način, ki jih določajo akti občine Šoštanj, izvedla Javni razpis za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj. 2. Pogoji za sodelovanje: V postopku zbiranja informativnih ponudb za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj lahko sodelujejo samostojni podjetniki in pravne osebe s področja gospodarstva ter institucije podpornega okolja, namenjene razvoju, spodbujanju in izobraževanju gospodarskih subjektov, s sedežem v Republiki Sloveniji. 3. Rc >rmativne ponudbe: Rok za oddajo informativne ponudbe je do 06.04.2009. Ponudniki pošljejo ponudbo v zapečateni pisemski ovojnici z označbo „Informativna ponudba za najem in/ali nakup poslovnih prostorov", s polnim naslovom pošiljatelja na hrbtni strani ovojnice, priporočeno na naslov PERSPEKTIVA d.o.o., Šoštanj, Trg svobode 5, 3325 Šoštanj, najkasneje do 06.04.2009. 4. Obvezna sestavina ponudbe: Ponudba mora vsebovati: Firmo in sedež ponudnika, 4.1. Registracijo ponudnika - za družbe fotokopijo izpisa iz sodnega registra, ki ni starejši od šest mesecev; za samostojne podjetnike fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in priglasitveni list davčnega urada. Dejavnost, ki jo bo ponudnik opravljal v poslovnih prostorih poslovne cone Velikost potrebnega poslovnega prostora za najem, v m2. Velikost potrebnega poslovnega prostora za nakup, v m2. Pričakovano dobo najema poslovnih prostorov, v letih. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. 5. Splošni pogoji: Najem poslovnih prostorov bo možen za dobo vsaj 5 let, z možnostjo podaljšanja in odpovednim rokom najmanj 6 mesecev. Prednost pri najemu poslovnih prostorov bodo imeli tisti ponudniki, ki bodo ponudili daljšo dobo najema. Natančni pogoji najema in nakupa poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, bodo opredeljeni v Javnem razpisu za najem in/ali nakup poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj, na lokaciji hmeljišča v Metlečah, parcelna št.: 597, k.o. Šoštanj. Pridobljeni podatki se bodo uporabljali izključno za analizo ugotavljanja interesa najema in/ali nakupa poslovnih prostorov v Poslovni coni Šoštanj. Vse dodatne informacije lahko dobite v družbi Perspektiva, d.o.o., Šoštanj, na telefonu št.: 03 891-1240 ali na e-naslovu: info@perspektiva-qroup.com. Občina Šoštanj DOGODKI Letos začetek, konec prihodnje leto ? Pedagoški objekt Gaudeamus vreden blizu 4 milij one evrov - Temeljni kamen predvidoma maja, izgradnja glede na razpoložljiva sredstva - Naslednji večj i proj ekt na Trgu mladosti ograj a TatjanaP odgoršek Sredi lanskega oktobra so takratni minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik slovesno podpisali dogovor o sofinanciranju izgradnje pedagoškega objekta Gaudeamus. Objekt naj bi zgradili med stavbo gimnazije in rudarsko šolo na Trgu mladosti v Velenju, s pridom pa naj bi ga koristili dijaki in študenti višje, visoke šole in fakultete. Po nekaterih informacijah naj bi gospodarska kriza izgradnjo zavrla. »Informacije ne držijo. Res je, da projekt Gaudeamus spravljamo na svetlo že nekaj let. Iz začetnih 450 kvadratnih metrov pred skoraj 10 leti se danes pogovarjamo o objektu s skoraj 3800 kvadratnimi metri bruto površin. Naložba je po projektantskih ocenah vredna blizu 4 milijone evrov. Številke dokazujejo, da gre za zah teven projekt in temu primerno tudi izvedljiv. V okvi- Ivan Kotnik: »S predstavniki občine, visoke šole in fakultete smo še enkrat opravili analizo in ugotovili, da Gaudeamus ni v »nevarnosti« in da sodi v kampus med obema osnovnima šolama, glasbeno šolo in šolskim centrom.« ru praznovanja 50-letnice mesta Velenje bomo v maju položili temelj- ni kamen, izgradnja pa bo stekla glede na razpoložljiva finančna sredstva,« je povedal direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik. Denar naj bi v največji meri zagotovila ministrstvo za šolstvo in šport ter Mestna občina Velenje. Ministrstvo naj bi sfinanciralo klet, pritličje. To bo namenjeno predvsem srednješolcem. Tu naj bi namreč uredili prehranjevanje zanje in tudi prostore za njihove mirne dejavnosti ter aktivnosti, ki bodo omogočile druženje z dijaki ne samo med poukom, ampak tudi v njihovem prostem času. Preostali dve višji nadstropji, kjer bodo predavalnice, kabineti, laboratoriji za potrebe študentov, pa naj bi sfinancirala lokalna skupnost. Ta ima menda predvidene različne vire financiranja, med drugim naj bi se za Gaudeamus ter še nekatere druge projekte prijavila na vrsto razpisov. Šolski center je - po besedah Ivana Kotnika - pooblaščen za pripravo investicijske, gradbene in lokacijske dokumentacije, kar tudi počnejo. Gradbeno dovoljenje pričakujejo v teh spomladanskih mesecih. Po predvidevanjih naj bi začeli gradnjo objekta še letos, končali pa do jeseni prihodnje leto. Za zdaj še kaže, da so na dobri poti, da bodo torej stvari končali tako, kot so predvideli. "V skrajnem primeru je možna tudi fazna izgradnja." Z izgradnjo pedagoškega povezovalnega objekta med stavbo gimnazije in rudarsko šolo na šolskem cen tru o kak šni pro stor ski stiski naj ne bi več govorili, kar pa še ne pomeni, da bodo vlaganja v zidove s tem tudi končali. »Vedno imamo kaj za bregom. Nenazadnje so nekateri naši objekti stari 50 let in potrebni že zaradi energetskih zahtev temeljite obnove, kar je običajno še večji zalogaj kot izgradnja novega objekta. Sicer pa bo na Trgu mladosti v Velenju večji projekt potem samo še postavitev ograje,« je sklenil pogovor Ivan Kotnik. Velenjski dijaki ustvarjalni in nagrajeni V sredo v Mladinskem centru prikazali štiri predstave v tujih jezikih, v četrtek v Celju »pobrali« dve nagradi Velenje - Gimnazijci Šolskega centra Velenje so se v velenjskem Mladinskem centru prejšnjo sredo dobro odrezali. Predstavili so se s kar štirimi gledališkimi nastopi -dvema v francoskem, po enem pa v nemškem in španskem jeziku. Slišati je bilo tudi angleško poezijo, francoski šanson, solo na violino ter »domači« band. Za nas to pe so se pri pravi li s pomočjo svojih profesoric - mentoric Alice Čop, Olge Pavič, Alenke Gortan, Jožice Tiršek Drčar, Darje Joger Avberšek in Danice Pirečnik. Naslednjega dne, v četrtek, 19. marca, pa je gle da liška avtorska skupina, ki so jo sestavljali dijaki Jan Gomboc, Bojan Domazet, Tilen Bezgovšek in Grega Gradišnik z mentorico Alice Čop odpotovala v Celje na dneve franko-fonije. Na srečanju seje zelo uspešno predstavila tudi šansonierka Mojca Marš. Na Frakofonskih dnevih v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se že enajstič zapored zbrali lju- bitelji francoskega jezika in si ogledali kar 22 gledaliških in pevskih nastopov dijakov iz cele Slovenije. Dogodek je organiziral Francoski inštitut Charles Nodier v Ljubljani, v sodelovanju s celjskim gledališčem, I. Gimnazijo Celje ter Zavodom RS za šolstvo. Med gledališkimi nastopi so zmagali dijaki iz Nove Gorice, velenjski dijaki pa so delili drugo mesto s Škofjo Loko. Dijakinja četrtega letnika Splošne in strokovne gimnazije Mojca Marš pa je Velenju pridobila zmago s šansonom Céline Dion »Pour que tu m ' aimes encore«, ob plesni spremljavi Helene Plazl. Nastop sta pripravili skupaj s prof. Olgo Pavič. Čestitamo! ■ bš Dijaki son avdušili že v sredo, ko sos vojo produkcijop rikazali v velenjskemM ladinskem centru. Vč etrtek so v Celju dobili dven agradi. Več za pomočk metom Velenjska občina objavila razpis za ohranjanj e in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2009 - Razdelili bodo dobrih 26 tisoč evrov nepovratnih sredstev Vele nje - MO Velenje je 13. marca v uradnem listu objavila javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za področje kmetijstva. Na lanski razpis so prejeli 35 vlog, med prosilce pa so razdelili skoraj 18 tisoč evrov pomoči. Letos je na voljo še več sredstev, rok za oddajo vlog pa se izteče 13. maja, razen za pomoči pri plačilu zavarovalnih premij. Tu imajo kmetovalci čas, da vloge za pomoč oddajo do 28. avgusta. Lan sko leto je bil odziv na tovrsten razpis večji kot prejšnja leta. So se pa prijavljali tudi kmetje, ki bi se lahko prijavljali na državne raz pi se, pri katerih so pogoji drugačni, zneski pomoči pa višji, zato opozarjamo, naj bodo kmetje pozorni tudi na državne razpise. Na MO Velenje so lani razpisali štiri ukrepe: pomoč za naložbe v kmetij sko gospo darstvo, pri katerih so razdelili dobrih 13 tisoč evrov, za plačilo zavarovalnih premij nekaj manj kot 500 evrov, za teh- nično podporo v kmetijskem sektorju so razdelili dobra 2 tisoč evrov, za nalož be v dopol nil ne dejavnosti pa dobrih 1000 evrov. Letos razpisana področja ostajajo ena ka. Med pro sil ce bodo po točkovanju vlog razdelili skoraj 25 tisoč evrov za naložbe v kmetijsko gospodarstvo, plačilo zavarovalnih premij in pomoč pri nakupu kmetijskih strojev. Za naložbe za zagotavljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa bodo namenili 1500 evrov. Dokumentacijo za prijavo na razpis lahko kmetje dobij o na spletnih straneh MO Velenje ali v sprejemni občinski pisarni. ■ bš Mestna občina Velenje Mestna občina Velenje, Komisija za priznanja, na podlagi Odloka o priznanjih MOV (UV 1997, št. 2) in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o priznanjih MOV (UV 2003, št. 12) objavlja OBVESTILO o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2009 i. Pobude za podelitev priznanj lahko vlagajo: - občani Mestne občine Velenje, - združenja občanov, ki delujejo v Mestni občini Velenje, - pravne osebe s sedežem v Mestni občini Velenje. II. Podeljujejo se priznanja: 1. Grb Mestne občine Velenje 2. Plaketa Mestne občine Velenje 3. Priznanje župana Mestne občine Velenje Pogoji za podelitev so zlasti: Grb Mestne občine Velenje Grb Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju. Podeli se lahko tudi združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so bistveno prispevali k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. Plaketa Mestne občine Velenje Plaketa Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam, ki so dosegli vidne dosežke na področju organizacije, delovanja, obstoja ali razvoja posamezne ali več dejavnosti, ki združujejo občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda Mestne občine Velenje. Vsako leto se lahko podelijo največ tri priznanja. III. Priznanje župana Mestne občine Velenje Priznanje župana Mestne občine Velenje se lahko podeli posameznikom, združenjem občanov ali pravnim osebam za enkratne dosežke na kateremkoli področju, ki ima pomen za razvoj ali prepoznavnost občine. K listini je priložen spominski stekleni grb Mestne občine Velenje ali protokolarno darilo. Priznanje župana podeljuje župan in ni vezano na to javno obvestilo, ker je pobudo možno vložiti pri županu vse leto. IV. Pobuda za podelitev priznanj mora vsebovati naslov predlagatelja pobude in naslov kandidata za podelitev priznanja, naziv pričakovanega priznanja in utemeljitev. Komisija za priznanja lahko v soglasju s predlagateljem pripravi predlog za podelitev drugega priznanja, kakor je bilo prvotno predlagano v pobudi. V. Pobude je potrebno poslati na naslov Svet Mestne občine Velenje, Komisija za priznanja, Titov trg 1, 3320 Velenje do vključno 19. maja 2009 do 12. ure. Pobude morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako „NE ODPIRAJ - POBUDA". Vsak pobudnik lahko poda samo en predlog za podelitev priznanj. Komisija za priznanja si pridržuje pravico, da po tem roku prispelih ali nepopolnih pobud ne bo obravnavala. Izjema so priznanja župana Mestne občine Velenje, o katerih ne odloča Komisija za priznanja. Predsednica Komisije za priznanja Mestne občine Velenje, mag. Dragica Povh, s. r. UTRIP 26. marca 2009 'i? Od jrede do ponedeljka - svet i n domovina a žabjor perspektiva Utrdbe Živa Vrbič Pred davnimi časi je za devetimi gorami, sedmimi jezeri in tremi potoki v prijaznem mestecu z imenom, sestavljenim iz dveh besed, živela deklica. Rada se je vozila v tetinem belem fičotu, še posebej spredaj (in v ta namen iznašla posebno taktiko, kako se skriti pred potencijalnimi miličniškimi zasedami). Kadar se je z že katerega izleta (morda tistega v daljno in širno prestolnico zelene dežele) vračala v rodni kraj, se je vedno razveselila belega gradu na levi, ob skakalnici. Beli grad ji je namreč povedal, da je doma. V tistih dneh se je z roza kolesom s pomožnimi kolesci vozila od babice po Industrijski cesti proti jezeru. Okolica se ji je zdela malo čudna in nevarna, napol divja, napol škatlasto zagrajena, predvsem pa prazna. Takrat je z mamico najraje hodila peš v mesto. Gledat lutkovno predstavo, kupit puhasto žemljo v Namo (in polovico le-te pojest še pred blagajno), polizat sladoled na avtomat in včasih celo pohrustat pomfri iz rdečega kioska, zavit v zamaščen, prosojno bel papir z modrimi snežinkami. Vse je bilo lepo, megličasto, rožnato in puhasto ... Vsaj tako se spominja. Deklica je namreč že velika. In ime njenega mesta se napiše le še z eno besedo. Kadar je slabe volje, kritizira vse povprek, kar gre spodobnim ljudem tudi v nos. Včasih je bila prepričana, da so stvari, kot so, ker take pač morajo biti. Danes pa ve, da so stvari tudi (in večinoma) slabe, puhle in gnile. In da je zato nujno, da se z njimi kaj ukrene. Tetin beli fičo je že dolgo v fičastih nebesih. Deklica že dolgo sama šofira (različne) avtomobile. In ni se ji treba skrivati pred policajci (celo kakšen kozarček rujnega lahko brez skrbi popije). Tako se kar naprej vozi v prestolnico, ki ni več niti daleč, niti širna ni, niti ni bela, temveč srednje sivkasta. Nekega dne se torej v rumenem avtu vrača v očetnjavo. In se začudi. V grapi pred ovinkom, za katerim se skriva beli grad, se namreč nekaj dogaja. Nekaj se širi in debeli, nekaj ven štrli. Nekaj ogromnega, betonskega, na cesto segajočega in grdega. Stvor prekriva gozd. Divjaška grapa se spreminja v nakupovalno grapo! V vsako grapo nakupovalni center, to je to! "Velkom to Velenje!", nam kliče. Beli grad je passé, prestar je že in preveč betežen, ni dovolj moderen, da bi še želel dobrodošlico naključnim avstrijskim motoristom in nizozemskim avtodomarjem. Sploh pa ne prinaša nobenega dobička. Pokažimo: smo v koraku s časom. Kriza je sicer velika, vendar, ah, ljudje bodo VEDNO imeli dovolj denarja za nakupe. Nakupovalni center v grapi bo, bleščeč in svetal, pika na I našemu malemu mestu. Kot utrdba nas bo branil pred nasledniki turške in ostale nevarne drhali! Pomemben bo tudi v numerološkem smislu, ob že izraslih trgovskih bratih bo osmi po vrsti (ali deveti ali deseti, odvisno od kriterijev), kar je tibetansko sveto število. Sčasoma bi lahko začeli razmišljati celo o povezavi velenjskih nakupovalnih površin (v bližini nekoč napol divje Industrijske ceste, v tem sestavku že nostalgično omenjene, jih je nedavno tega namreč vzklilo lepo število in vse imajo nekako germansko zveneča imena). Tak kompleks bi zaokrožil staro mestno jedro in dodal vrednost piktoresknim panoramam. Gradimo, gradimo, gradimo, trgujmo, menjujmo, kupujmo, zbijajmo cene, višajmo obresti, naj leti, leti, leti, denar. Zaprimo zastarele industrijske obrate, kdo pa še rabi neestetsko slovensko pohištvo ali dolgočasne kristalne vaze ... Naj za nas delajo Kitajci, tako in tako jih je preveč, zdaj so že moji sosedje, jutri bodo tvoji in vsak dan se bo pojavil kakšen nov otročič krivih oči. Mi bomo že preživeli (kar pride za nami, ni naša skrb), nagrmadili bomo gore čudovitih predmetov okrog naših bednih življenc, pozabili, da so v grapi kvakale žabe, da se je, če si rahlo dvignil pogled, videlo nebo, da je neka deklica hodila peš v mesto kupit presto, v grapo pa nabirat zvončke; če ne v dotično, pa v katero drugo... Sreda, 18. marca Kakor hitro so bile izrečene, so mediji v središče že postavili besede premieija Pahorja, ki v nasprotju z ministrom Vlačičem ni bil zadovoljen z načinom izbora novega direktorja Slovenskih železnic. Novi direktor Matic Tasič je bil namreč imenovan brez javnega razpisa, zato je premier že sporočil prometnemu ministru, naj preuči možnosti, kako ga izvesti. Predsednik vlade je potrdil tudi novico, kije mnoge osrečila: potrdil je, da sta se s svetovalcem za zunanje zadeve Dimitrijem Ruplom sporazumno odločila za končanje sodelovanja. Ljubljansko okrožno tožilstvo je vložilo obtožni predlog zoper nekdanjo veleposlanico v Sarajevu Natašo Vodušek. Afrika je dobila najmlajšega predsednika, saj se je na oblast na Madagaskarju povzpel komaj 34-letni nekdanji DJ Andry Rajoelina. Po nekaj tednih protivladnih protestov je madagaskarski predsednik Marc Rava lo ma na na odsto pil, potem ko je večina vojske podprla njegovega nasprotnika in nekdanjega župana prestolnice Antananarivo Rajoelino. Veliko prahu je dvignilo papeževo nasprotovanje kondomom kot odzivu na širjenje aidsa. Benedikt XVI. je dejal, daje aids tragedija, kije ni mogoče preseči le z denarjem ali z razdeljevanjem kondomov, saj to, prav nasprotno, povečuje težavo. S svojo izjavo je razburil mnoge aktiviste, zdravsteven delavce in politike, ki so papeževe besede označili za nerealistične, neznanstvene in nevarne. Še več novinarjev pa je bilo zbranih na sojenju Josefu Fritzlu, kije priznal umor novorojenčka in zasuž-njevanje. S tem je preklical pone- I ■ _ _— -fc I r Po slišanem pričanju hčere krivde ni več zanikal. deljkovo pričanje, kjer je sicer priznal posilstvo hčerke, a se je v primeru umora novorojenčka in zasuž-njevanja izrekel za nedolžnega. Francoska narodna skupščina je s 329 glasovi za in z 238 proti podprla ponovno vključitev Francije v vojaško poveljniško strukturo zveze Nato. Četrtek, 19. marca Danilo Türk je pripravil pogovor o problematiki zaposlovanja, pri katerem so sodelovali ministra Svet- O krizi razmišljajo mnogi. lik in Golobič ter predstavniki sindikatov in delodajalcev. Türk je poudaril, daje posvet spodbuda za razmišljanje in iskanje kakovostnih rešitev. Vlada je odobrila plačilo treh mili- jonov evrov za pripravo univerzija-de, poleg tega pa sprejela več predlogov finančnih zakonov, med njimi tudi tistega o jamstveni shemi. Walter Wolf je proti Sloveniji, Avstriji in Finski vložil tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Njegov odvetnik je dejal, da zaradi nespoštovanja 6. člena evropske konvencije o človekovih pravicah od omenjenih treh držav zahtevajo skupno 2,5 milijona evrov. Ulice francoskih mest je zavzelo na stotisoče ljudi, ki so nezadovoljni z ukrepanjem predsednika Nico-lasa Sarkozyja v obdobju krize. K stavki, ki bo že druga množična stavka letos, so delavce pozvali sindikati, ohromila pa je predvsem cestne in železniške povezave ter letališča, medtem ko je delo zastalo tudi v vladnih uradih, prazne pa so bile tudi šole. Izrael so pretresla pričanja vojakov, ki so sodelovali v ofenzivi v Gazi, kjer so pobijali palestinske civiliste in namerno uničevali lastnino. Sodišče je odločilo, da je Josef Fritzl kriv vseh obtožb in ga obsodilo na dosmrtno ječo. Obsojeni je napovedal, da se na izrečeno kazen ne bo pritožil, saj po besedah njegovega odvetnika meni, da je kazen pravična. Petek, 20. marca V Planici se je s poleti začel slovenski športni prazniik. Dušan Kumer je zara di zadeve Brezigar predlagal izredno sejo komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, Černač je zahteval dopolnila predloga, Kresalova pa je zagotavljala, da postopki potekajo zakonito. Poslanec SD Dušan Kumer je namreč dejal, da zadnje navedbe v medijih, vezane na povezave in nadzore komunikacij v primeru Patria, zahtevajo ustrezno V središču pozornosti je bila Barbara. Ta teden Brezigarjeva. pojasnilo. Pri tem je posebej izpostavil poročanje o tem, da »naj bi policija med preverjanjem izpiskov telefonskih pogovorov osumljenih v tej aferi odkrila, da je imela z enim izmed njih stike tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar.« Hrvaški premier Ivo Sanader je prispel na svoj tretji obisk v Srbijo in prvega po hrvaškem priznanju Kosova pred letom dni. Hrvaška je za zdaj prva v čakalnici za članstvo v Evropski uniji in Sanader je Srbiji zagotovil, da se pri njenem priključevanju evropskim integracijam do nje ne bodo vedli tako, kot se vede Slovenija proti Hrvaški. V Hormoški ožini sta trčili ameriška jedrska podmornica in ameriška vojaška ladja. Barack Obama je po televiziji nagovoril iransko ljudstvo in se zavzel za preseganje razlik in nov začetek odkritega sodelovanja z Iranom. V eni najodločnejših izjav je Obama poudaril, da se Washington zavzema za vzpostavitev konstruktivnih vezi z islamsko republiko in si želi, da bi Iran zavzel pravo mesto na svetu, če bi se odpovedal tero- riz mu in sprejel mir. V ekvadorski prestolnici Quito je v stanovanjsko stavbo treščilo vojaško letalo, v nesreči pa je umrlo sedem ljudi. Sobota, 21. marca Medtem ko se je v Planici odvijala ekipna tekma v smučarskih poletih, je Petra Majdič bistveno zaostala za tekmico in športni komentatorji so že dvomili o njenem velikem V Planici je ta vikend potekal slovenski športni praznik. kristalnem globosu. Praznovali so klovni zdravniki, ki že pet let po bolnišnicah osrečujejo otroke. Tožilstvo je ovrglo vse ovadbe, ki jih je Janez Janša po predvajanju oddaje Resnica o Patrii vložil proti Bojanu Potočniku, Milanu Švajger-ju in Dragu Kosu. Odločitve glede ovadbe novinarja finske televizije YLE Magnusa Berglunda še niso sprejeli. 4,25 milijona slovaških volilnih upravičencev je izbiralo novega slovaškega predsednika. A ga niso izbrali; drugi krog bo potekal 4. aprila. Na enem največjih protestnih shodov zoper mafijo v zadnjih letih se je na ulicah Neaplja zbralo okoli 100 tisoč Italijanov. Tokratni shod je bil že tradicionalen, saj se Italijani vsako leto na prvi pomladni dan odpravijo na ulice v znak protesta proti mafiji, ki vleče pomembne niti v delovanju juga Italije. Severna Koreja, kije potrdila, da je prijela dve ameriški novinarki, je odprla vojaško vročo linijo z Južno Korejo dan zatem, ko je ta končala vojaške vaje z ZDA. Pjongjang je še nakazal, da bo znova odprl mejni prehod, ki povezuje Južno Korejo s skupno industrijsko cono na ozemlju Severne Koreje. Nedelja, 22. marca Postalo je jasno: z 12. mestom je Majdičeva zasedla skupno drugo mesto v smučarskih tekih, po več preklicanih serijah pa je Robi Kranjec v Planici zasedel tretje mesto. Socialni demokrati so zasedali na kongresu. Za predsednika stranke so znova izvolili Boruta Pahorja, ki je napovedal »skoraj zgodovinske« reforme. Kot je dejal, bodo Socialni demokrati kljub kritikam uspeš- Borut Pahor bo po kongresu (na katerem je bil tudi edini kandidat) še naprej vodil SD. no izpeljali nalogo, ki so jim jo zaupali volilci. Po njegovem mnenju je med krizo pravi recept še zmeraj politika konsenza, ne pa denimo avtoritarni vzorci. Za podpredsednika stranke sta bila izvoljena Miran Potrč in Patrik Vlačič, novi podpredsednici pa sta Alenka Kovšca in Majda Potrata. Ob svetovnem dnevu vode smo slišali, da Zemljani porabimo preveč te tekočine. Poraba vode postaja s podnebnimi spremembami in vztrajnim dvigovanjem temperature ena najbolj grozečih težav sveta. Nemška policija je priprla 17-let-nika, kije osumljen, daje v noči na soboto pod vplivom alkohola s sekiro umoril svojo spečo mater. V Makedoniji so ob strogih varnostnih ukrepih potekale četrte predsedniške in pete lokalne volitve po razpadu Jugoslavije. Za predsedniški položaj se je potegovalo sedem kandidatov, med njimi trije Alban ci in ena žen ska. Ponedeljek, 23. marca Opozicijske stranke so vložile zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti glede izbrisanih. Jože Tanko je povedal, da koaliciji očitajo pripravo in izvedbo štetja izbrisanih, neustrezno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča, sumijo pa celo, da je v teh postopkih prišlo do koruptivnih dejanj. Po mnenju poslancev SDS, SLS in SNS sta za to odgovorna ali nekdanji notranji minister Rado Bohinc ali pa zdajšnja notranja ministrica Katarina Kresal. Nadzorni svet Interevrope je razrešil predsednika uprave družbe Andreja Lovšina, na njegov položaj pa imenoval Zvezdana Marke-ži ča. Odbor za finance je podprl zvišanje trošarin na tobačne izdelke s 1. majem za okoli 10 centov, s čimer naj bi dosegli 24 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Bilje to tudi dan letalskih nesreč. V nesreči v ameriški zvezni državi Montana je umrlo 17 ljudi, nesreča tovornega letala blizu Tokia pa je bila usodna za oba člana posadke. V Libanonu je bomba ubila Kamala Medhata, namestnika vod- Tik pred povišanjem cen goriv smo izvedeli, da se bodo maja podražili tudi tobačni izdelki. je Palestinske osvobodilne organizacije, in tri njegove varnostnike. Nesreča se je zgodila v bližini begunskega taborišča Mieh Mieh v bližini Sidona, v eksploziji pa je eno vozilo vrglo s ceste, drugo pa je bilo hudo poškodovano. Torek, 24. marca Bojan Šrot je ponudil odstop z mesta predsednika SLS in kot razlog navedel obremenjenost z delom, ki ga opravlja v Celju, zaradi česar naj bi težje dostopal do Ljubljane. Mediji so ob tem poročali, daje zdaj najresnejši kandidat za predsednika stranke Radovan Žerjav. Poslanci na izredni seji o ravnanju poslancev, ko se udeležujejo mednarodnih dejavnosti DZ--ja, niso razpravljali, ampak so le podprli sklep zunanjega odbora. Slišali smo, da je v večini skladišč Rdečega križa le še nekaj prehran- skih paketov za razdeljevanje, pri Karitasu pa so zaloge minimalne. Razsodišče Zdravniške zbornice Slovenije je obtoženi zdravnici v primeru Nekrep izreklo ukrep začasnega odvzema licence, in sicer za obdobje dveh mesecev. Starši so se na odločitev odzvali ogorčeno. Urad za makroekonomske zadeve in raz voj je napove dal, da bo Slovenija zabeležila štiriodstotno skrčenje obsega bruto domačega proizvoda. Premier Pahor je ob tem dejal, da ni razlogov za paniko. V družbi ABC revizija so ugotovili, da Istrabenz leta 2007 v bilanci stanja ni izkazal nakupa delnic Petrola in Zavarovalnice Triglav. Zgodba je vse bolj zanimiva. Obenem niso prikazali niti termin-skih, opcijskih in podobnih dogovorov. V holdingu so razložili, da tega niso storili zato, ker ponudba ni bila zavezujoča in ker posel ni bil izve den. TURIZEM Naložbi ne bosta končani do predvidenega roka V Naravnem zdravilišču Terme Topolšica načrtuj ej o nekajmesečni zamik pri dokončanju wellness centra in apartmajskega naselja - Lani nekaj manj nočitev kot predhodno leto - Poskušali bodo najti skupen j ezik z večinskim lastnikom TatjanaP odgoršek Leto 2009 naj bi bilo za Naravno zdravilišče Terme Topolšica prelomno v mnogih pogledih. Levji delež naj bi k temu prispevali dve naložbi, ki naj bi zaznamovali nadaljnji razvoj zdravilišča. Z novim wellness centrom, katerega izgradnje so se lotili maja lani, naj bi popestrili izvirno ponudbo raznih možnosti razvajanja, kongresno in seminarsko dejavnost ter temu primerno obogatili kulinarično ponudbo. Hkrati pa so začeli priprave na izgradnjo apartmajskega naselja z 98 ležišči, pripadajočimi parkirišči in ostalo infrastrukturo na Ocepku. Obe naložbi naj bi končali do letošnjega okto-b ra. Zara di posle dic gospo darske krize pa se to naj ne bi zgodilo. »Naša investicijska dejavnost ni neposredno povezana s splošno gospodarsko krizo, zato izvajamo aktivnosti pri obeh projektih. Je pa res prišlo do časovnega zamika iz najrazličnejših razlogov, kar tudi rešujemo. Zato naložbi ne bosta končani do predvidenega roka, ampak z nekajmesečno zamudo,« je pojasnila direktoržica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh. Naložbi sta vredni 12 milijonov evrov, za zagotovitev potrebne vsote pa je zdravilišče poleg evropskih sredstev najelo tudi kredite, ob katerih pa imajo banke zaradi posledic krize precejšnje pomisleke. "Tudi to rešujemo, se dogovarjamo predvsem z matično banko NLB, ki spremlja razvoj zdraviliš- ževa, so v zvezi s tem izdelali podobno analizo, ta pa je pokazala na upad števi la gos tov prav v zadnji štirih mesecih lanskega leta. Je pa spodbudno, da v letošnjih mesecih beležijo porast nočitev v Tudi manj opravljenih medicinskih storitev, pravi Fijavževa, ne morejo pripisati gospodarski krizi, ampak manjši napotitvi na stacionarno zdraviliško zdravljenje, ki pa je v domeni zdravstvene zava- ževa odgovorila: "Finančni rezultati so ugodni, dobička pa je manj kot leta 2007. Po nerevidiranih kazalcih je ta presegel 330 tisoč evrov." V letu 2009 poleg omenjenih raz- Lidija Fijavž Špeh: »Spodbudno je, da smo v letošnjihmese cihz abeležili večn očitev vp rimerjavi z enakimi anskimo bdobjem.« ča že nekaj let in pri tem sodeluje." Za zdaj so posledice gospodarske krize odražajo le pri številu nočitev v letu 2008. Teh so lani zabe leži li dob rih 97 tisoč, kar je slabih pet odstotkov manj kot predhodno leto. Kot je povedala Fijav- NaO cepku naj biz gradilia partmajskon aselje z9 8l ežišči. primerjavi z enakim lanskim obdobjem. »Kriza je prisotna, vendar se ji v zdravilišču prilagajamo z zniževanjem cen, obvladovanjem stroškov, s ponudbo.« Še vedno njihove nočitvene zmogljivosti v 60 odstotkih zapolnijo domači gostje. rovalnice. Prav tako se s slednjo že nekaj let ne morejo dogovoriti, da bi širše odprli vrata za storitve programa ambulantne fizioterapije. Ta ostaja enak vsa leta in ne zadošča potrebam prebivalstva v regiji. Na vprašanje, kakšno je bilo leto 2008 glede poslovanja, pa je Fijav- vojnih naložb kakšnih vlaganj ne načrtujejo. Bodo pa poskušali najti skupen jezik z večinskim lastnikom, Rogaško, d. d. Temu za zdaj še ni uspelo prodati svojega deleža, prav tako še ni rešen raz plet na sodišču glede njegove zahteve po izplačilu precej višje vsote dobička, Dolina si zasluži, da ostane naravni vir v nje ni traj ni las ti! Lidija Fijavž Špeh: »Cilj zaposlenih, lokalne skupnosti oziroma Šaleške doline in tudi večinskega lastnika naj bi bil razvoj zdravilišča. Kakšni so tovrst ni pogle di seda nje ga večinskega lastnika, je ta pokazal z zahtevo, ki jo rešujemo na sodišču. Zato sem še toliko bolj prepričana, da si dolina zasluži, da ostane ta naravni vir v njeni trajni lasti, da je uporabljen v dobrobit tukajšnjega prebivalstva. Nenazadnje, zdravilišče je bilo zgrajeno s sredstvi samoprispevka. Obstaja torej tudi moralni dolg, da ostane dolini in se še najprej razvija v korist vseh. Podjetje ustvarja dobiček, torej daje tisto, kar gre lastniku. Nekaj zanimanja v dolini za tovrstna prizadevanja je bilo, vendar niso dala želenih učinkov. Mislim, da bo pokazal čas, katera pot je prava. Upam, da bo na želen način tudi čim prej ures ni če na.« kot so ga dosegli v letu 2007. »Skupen jezik je potreb no naj ti v dobro podjetja in gostov,« je sklenila pogovor Lidija Fijavž Špeh. Kriza ne sme ogroziti izobraževanja Tudi na občnem zboru Univerze za III. življenjsko obdobj e Velenje se niso mogli izogniti pogovoru o sedanjosti in negotovi prihodnosti Velenje, 19. marca - Minuli četrtek so se člani velenjske Univerze za 3. življenjsko obdobje zbrali na letnem občnem zboru. Program je bil takšen kot njihova dejavnost: MOV Ana Roza Hribar pa je nazorno predstavila razmišljanja in načrte občine, ki vplivajo na življenje starejših in socialno šibkih. Poročilo o delu v letu 2008 in donatorjev je bilo izobraževanje poceni in zaključni račun pozitiven. Načrti za leto 2009 pa so še zahtevnejši. Poleg že znanih oblik izobraževanja načrtujejo še več pro- Študenti inš tudentket retjeu niverze so biii obp regiedu deia vi anskem ietu več kot zadovoljni. izobraževalen, deloven in inventiven. Uvodni izobraževalni del je prispeval dolgoletni sodelavec Univerze prim. Janez Poles, dr. med. tudi inštruktor nordijske hoje. Predavanje na temo Telesna aktivnost starejših je bilo aktualno in prikazano tako, da se bodo mnogi odločili za več gibanja. Podžupanja plan za leto 2009 sta predstavili Anica Satler, namestnica predsednice, in predsednica univerze Marija Vrtačnik. Preteklo leto je bilo zelo uspešno. Slušateljev krožkov je bilo 670, poučevalo jih je 31 mentorjev na 19 različnih krajih. Vso organizacijsko delo je prostovoljno, ki ga je brezplačno opravljalo okoli 80 članov. Zaradi njih in jektnega dela, sodelovanja v lokalni skupnosti in na državni in meddržavni ravni. Glasno so se strinjali, da izobraževanja in prostovoljnega dela kriza ne sme ogroziti. Nasprotno, z ustvarjalnostjo vseh članov bodo omogočili sebi in okolju prijaznejše življenje. ■ bš Festival agrumov OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE 30. marec - 7. april v Citycentru Kako sta se Ostržek in mojster Pepe rešila iz objema velikega kita pa boste izvedeli v petek, 3. aprila ob 17. uri, ko nam bodo lutke zaupale zanimivo zgodbo. Pridružite se nam še v ustvarjalnih delavnicah, kjer bomo ostržkovo zgodbo tudi narisali. cf£y7cBntBr Vse najboljše! AKTUALNO 26. marca 2009 Poplavna varnost izboljšana, ne pa še v celoti rešena Na delovnem srečanju z ministrom za okolje in prostor v Mozirj u o poplavni varnosti v lokalni skupnosti, Ločkem j ezu, cesti na Golte ... TatjanaP odgoršek Mozirje, 20. marca - Minister za okolje in prostor Karel Erjavec se je na letošnji prvi pomladni dan skupaj s sodelavci mudil na delovnem srečanju v Mozirju. Na njem je mozirski župan Ivan Suhoverš-nik skupaj še z nekaterimi vodstvenimi delavci lokalne skupnosti izpostavil predvsem težave pri zagotavljanju poplavne varnosti reke Savinje in vodotokov, obnovo Ločkega jezu, plazov, dotaknili pa so se še težav z naravovar-stveniki glede soglasja za rekonstrukcijo ceste na Rekreacijsko-turistični center Golte. Minister Karel Erjavec je v uvodu poudaril, da je področje, za katero je pristojno ministrstvo, zelo pestro, široko, težav pa ne manjka tudi zaradi zatečenega stanja v preteklosti, zlasti na področju ravnanja z odpadki in zagotavljanja poplavne varnosti. Katere projekte 210 občin bodo lahko uresničili in katerih ne, bo odvisno od proračunskih sredstev. Rebalans je ministrstvu sicer navrgel za letos 20 odstotkov več denarja od prvotno predvidenega, vendar to še zdaleč ne bo zadoščalo za vse projekte lokalnih skupnosti. Po njegovem mnenju bodo v občini Mozirje z dodeljenimi sredstvi za izvedbo ukrepov lahko precej izboljšali poplavno varnost, ne pa je v celoti rešili. K varnosti bo veliko pripomogel Ločki jez, za katerega je namenjenih v naslednjih dveh letih 228 tisoč evrov. V zvezi z izgradnjo male hidroelektrarne, ki jo želi na njem postaviti PV Invest iz Velenja, pa je bilo slišati, daje potrebno sanacijo jezu in izgradnjo hidroelektrarne izpeljati sočasno. Za urejanje vodotokov Trnava, Mozirnica in Ljubija pa bo Agencija RS za oko- lje v letu 2009 zagotovila 900 tisoč evrov. Sicer bo pri uresničevanju obsežnega projekta urejanja povod-ja Savinja potrebno tesno sodelo- postopki, ki so pomembni za črpanje evropskega denarja, »je povedala mag. Bernarda Podlipnik, generalna direktorica Direktorata za vanje države in lokalnih skupnosti. Stekel naj bi po letu 2011 oziroma »vse bo odvisno od tega, kako hitro bomo uspeli z administrativnimi evropske zadeve in investicije na ministrstvu. Kot je še povedal Erjavec, na ministrstvu zaradi težav, ki jih imajo v lokalnih skupnosti v zve- zi z dokumentacijo in projekti za odpravo posledic neurij v letih 2007 in 2008, razmišljajo o podaljšanju prijavnega roka. S tem bi lahko uvrstili v program odprave posledic tudi objekte, škodo, ki so jo v lokalnih skupnostih ugotovili naknadno. Seveda pa bodo te denar lahko pridobile le na osnovi priložene ustrezne dokumentacije in pripravljenih projektov. Za to imajo časa še slab mesec. Po bese dah Ervina Vivoda, vodje sektorja sanacij naravnih in drugih nesreč pri ministrstvu, je država zagotovila za odpravo posledic neurja septembra 2007 9 milijonov evrov, občine pa so izkoristile komaj 30 odstotkov predvidene vsote, ker niso ažurno in dovolj hitro pošiljale potrebne dokumentacije za izvedbo sanacijskih del. Neporabljena sredstva so s predlogom rebalansa prenesli v leto 2009, v katerem je zagotovljenih še dodatne 4 milijone evrov, denar pa bodo namenili le projektom, za katere bodo dobili pravočasno ustrezno dokumentacijo. Minister Erjavec pričakuje več težav pri sanaciji plazov zaradi premalo odmerjenega denarja zanje in tudi zaradi tega, ker občine nimajo izdelane potrebne dokumentacije za sanacijo. Občina Mozirje je za te namene izkoristila vsa razpoložljiva sredstva, ima pa le malo časa za izdelavo načrtov za sanacijo dveh novo nastalih plazov. Za obnovo ceste na RTC Golte je država potrdila projekt v vrednosti 192 tisoč evrov, zagotovila pa naj bi jih v treh letih. Gle de težav, ki jih ima občina z naravovarstveniki pri pridobivanju soglasja, pa je Erjavec menil, da je s pravim pristopom in projektom predvidena dela na cesti v krajinskem parku Golte možno izpeljati, saj pri tem ne bodo odprli novih ran v oko lju. Povezuje jih tudi rudarska tradicija Velenje -198 članov Kluba upokojencev Premogovnik Velenje od 1.010 vpisanih se je v sredo, 18. marca, zbralo v Domu kulture na občnem zboru. Kot je običajno, je bil zbor namenjen pregledu delovanja kluba v preteklem letu ter načrtovanju dela za letos. Uvodoma je udeležence nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Izrazil je zadovoljstvo nad naraščajočim številom članov kluba, ki upokojenim sodelavkam in sodelavcem Skupine Premogovnik Velenje nudi možnost za sre- čevanja, sodelovanje v različnih dejavnostih, stik z nekdanjim podjetjem, pa tudi negovanje rudarske tradicije. Orisal je dosežke in težave pri pridobivanju premoga v lanskem letu ter predstavil glavne načrte, ki si jih je Premogovnik Velenje zastavil glede osnovne dejavnosti do leta 2015. Klubu upokojencev je zaželel uspešno delo, njegovim članicam in članom pa veliko druženja in aktivno preživljanje prostega časa. Povabil jih je na prireditve, kijih organizira Premogovnik Velenje, posebej ob dnevu rudarjev, ter na priredit- ve, ki se bodo letos odvijale ob 50-letnici Velenja. O delu kluba v prvem letu delovanja je poročal njegov predsednik Pavle Župevc. Člani plačujejo pet vrst članarine in od tega so odvisne ugodnosti, kijih lahko koristijo. Precej zanimanja je bilo lani za vpis v sindikalne apartmaje, prav tako člani dobro koristijo ugodnosti na športnih igriščih, v bazenih in trgovinah, ki jih nudi Športno društvo. Upokojenci lahko balinajo, se rekreirajo v telovadnicah in hodijo na planinske pohode, zanje so brezplačni ogle- di nogometnih tekem NK Rudarja na domačem igrišču. Ob dnevu rudarjev so se množično udeležili parade, skoka čez kožo in rudarskega piknika, spomladi so napolnili dva avtobusa in si ogledali Kras. Februarja letos so smučali na Golteh in bili povabljeni na gledališko predstavo. Pavle Župevc je pred stavil tudi načrtovane aktivnosti za letos. Nameravajo organizirati dva izleta, različne oblike rekreacije, rekreativno-družabno srečanje v TRC Jezero, gledališko predstavo in prednovo-letno srečanje. Pavel Župevc je še pove dal, da pobiranje članarine za letos dobro poteka, mogoče pa jo je plačati do konca aprila. O svoj em delu klub obvešča člane prek spletne strani Premogovnika Velenje (www.rlv.si), brezplačnega telefonskega odzivnika (080 9893), internega časopisa Rudar, vsako sredo od 9. do 11. ure pa imajo v stekleni direkciji na Rudarski 6 v Velenju odprto pisarno. ■ Diana Janežič Mladi godbeniki in šaleški študentski oktet vabijo Velenje - Vprogramu 3. koncerta abonmaja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje se bodo v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega v Velenju predstavili člani Pihalnega orkestra Glasbene šole pod vodstvom mag. Matjaža Emeršiča. Kot solist bo nastopil Tilen Šlogar na ksilofonu, v goste pa so povabili Šaleški študentski oktet. Program bo povezoval Uroš Kuz-man, tudi član ŠŠO. Program bo zagotovo mladostno naravnan, saj se bo na pihalih, trobilih in tolkalih predstavil podmladek starejših velenjskih godbenikov, od katerih nekateri že občasno nastopajo v »velikem« orkestru. Šolsko leto 2008/09 so pričeli s prenovljeno ekipo, ki je izšla iz Mlajšega pihalnega orkestra Glasbene šole. Tudi Šaleški študentski oktet je lani doživel menjavo članov, vendar to ni slabo vplivalo na njihovo priljubljenost in kakovost, zato lahko upravičeno pričakujemo zelo prijeten glasbeni večer. Rezervacija izvenabonmajskih vstopnic je možna pri Lov-ru Vrzelaku na telefon 041-921-816. Naši glasbeniki na državnem tekmovanju V Velenju, Žalcu, Celju in Ljubljani je med 16. in 20. marcem 2009 potekalo 38. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije. V različnih kategorijah so letos tekmovali med seboj glasbeniki v naslednjih instrumentih: violina, viola, violončelo, kontrabas, harfa, kitara, orgle in komorne skupine s pihali. Naši učenci in dijaki so se zelo uspešno predstavili in osvojili zavidljivo število plaket. Tekmovanja se je skupaj udeležilo 477 tekmovalcev iz slovenskih glasbenih šol in zamejstva, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje pa je bila po številu sodelujočih tekmovalcev kar na četrtem mestu. Naši mladi glasbeniki so uspešno igrali pred strokovnimi komisijami in osvojili 7 zlatih, 5 srebrnih, 5 bronastih plaket ter pet priznanj in v svojih kategorijah osvojili dve 1. nagradi, tri 2. nagrade ter dve 3. nagradi v svojih kategorijah. V prejšnji številki smo objavili rezultate prvih dveh tekmovalnih dni, tokrat so tu rezultati druge polovice tekmovanja. V hudi konkurenci sta v sredo nastopila še dva violinista in sicer Jure Smirnov Oštir, ki je prejel zlato plaketo, 2. nagrado in posebno nagrado za izvedbo obvezne skladbe ter Aleksander Rogina, ki je prejel priznanje za udeležbo. V Žalcu sta tekmovala dva violončelista (Neža Trebižan in Valentin Rogina) in dobila priznanje. V četrtek so bili v Ljubljani v različnih kategorijah uspešni mladi organisti: Ana Glušič (zlata plaketa, 1. nagrada), Karmen Zidar Kos (srebrna plaketa in 2. nagrada), Rozalija Pavše (srebrna plaketa in 3. nagrada) in Saša Atelšek, Petra Menih, Tjaša Drovenik (bronaste plakete). Na glasbeni šoli v Velenju pa so nastopili najboljši slovenski harfisti, med katerimi so blesteli domači glasbeniki: Brina Zamrnik (zlata plaketa, 1. nagrada), Astrid Ana Kljun (dve zlati plaketi, 2. nagrada), Naja Mohorič (zlata in srebrna plaketa, 3. nagrada) in Jure Puc (srebrna plaketa). Tekmovanje je bilo izvrstna prilika za prikaz visoke ravni našega glasbenega izobraževanja, poleg velenjske šole pa se ga je udeležilo še 38 drugih glasbenih šol in akademij. Rezultati kažejo dobro večletno delo in trud učencev ter njihovih mentorjev, zanje pa zaslužni tudi starši, ki so podpirali delo svojih otrok. Tekmovanju sta v tem tednu sledila dva koncerta nagrajencev v Ljubljani in Mariboru. ■ Ne lej ubilejno, tudius pešno leto Člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki lani uresničevali zastavljene smernice delovanja - S Furmanskim praznikom najlepše zaznamovali 10-letnico delovanja društva - Pridobivanje novih članov in strokovno izobraževanje letošnji prednostni nalogi TatjanaP odgoršek Za člani Konjerejskega društva Šmartno ob Paki je ne le jubilejno, ampak tudi uspeš no leto, je med drugim ob pregledu opravljenega dela v letu 2008 na rednem občnem zboru društva menil njegov predsednik Martin Ramšak Po večletnih prizadevanjih so lani organizirali Furmanski praznik, ki je po mnenju obiskovalcev prireditve lepo uspel. Pri tem so jim pomagali tudi člani sosednih konjerejskih društev, s katerimi dobro sodelujejo. S praznikom so najlepše zaznamovali 10-letnico delovanja društva. Poleg tega so pripravili še dve strokovni predavanji, izvedli dve samostojni prireditvi (pohod konjenice po mejah občine in blagoslov konj na štefanovo), velik zalogaj je bila tudi obnova dotrajanih privezov za konje pri društveni brunarici ter ureditev njene okolice. Svoje vrste so okrepili s šestimi novimi člani, njihovi jezdeci in lastniki konjskih vpreg članov društva pa so popestrili marsikatero prireditev v domačem okolju in prireditev, na katere so jih povabili drugi. Med drugim so sodelovali tudi pri odpravljanju posledic požara na Kolarjevi domačiji. Ker jih je organizacija Furmanskega praznika zelo zaposlila, niso izpeljali dveh načrtovanih družabnih aktivnosti, si jih pa bodo prizadevali izpeljati letos. »Ob tej priložnosti se moram zahvaliti vsem, ki so nam pomagali, članom, ki so sodelovali v aktivnostih, hkrati pa naj pozovem tudi ostale, da v večji meri sodelujejo pri uresničitvi letošnjega delovnega programa.« Med prednostne naloge so tudi tokrat uvrstili pridobivanje novih članov, strokovno izobraževanje, izvedbo že tradicionalnih samostojnih prireditev, sodelovanje na prireditvah v domačem okolju in na tistih, kamor jih bodo povabili. Prav MartinR amšak:» SF urmanskim praznikom smo n ajlepše zaznamovalil 0-letnico delovanja društva.« tako nameravajo nadaljevati prizadevanja pri urejanju društvenih prostorov in okolice brunarice, na novo pa so v program uvrstili prikaz dejavnosti društva učencem osnovne šole in malčkom v vrtcu. »Program je okviren. Dopolnjevali ga bomo sproti z nalogami, ki jih bodo narekovale potrebe članov in čas,« je še poudaril Martin Ramšak. 26. marca 2009 HA h:as NASI KRAJI IN LJUDJE 9 Pomladi pelo kar 976 mladih pevcev Zaradi velikega števila pevcev kar štirje koncerti Velenje, 19 in 20. marca - Prejšnji četrtek se je začela vsakoletna pevska revija »Pozdrav pomladi 2009«. Zaradi velikega števila pevskih zborov in pevcev so organizatorji - velenjska Izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - nastope otroških in mladinskih zborov razdelili na 4 koncerte. Dvorana velenjskega doma kulture je bila na vseh štirih koncertih polna, saj so nastopili najmlajši pevci, ki jim praviloma pride prisluhnit tudi po več družinskih članov. Na prvem koncertu, v četrtek ob 17. uri, so se predstavili zbori Vrtca Lučka, enote Ciciban, pevskega krožka osnovne šole Šoštanj, zborček podružnične šole iz Topol-ši ce in mla din ski pev ski zbor osnovne šole Bratov Letonje i z Šmartnega ob Paki. Na drugem so zapeli Murenčki iz vrtca Vrtiljak, otroški pevski zbor osnovne šole Gorica Velenje, otroški zbor šole Šoš tanj, mla din ski zbor glas be ne šole Velenje ter mešani mladinski zbor Šolskega centra Velenje. Dejstvo je, da so vsi štirje koncerti publiko navdušili, saj se zbori na revijo vedno skrbno pripravijo. Tudi zato, ker jih posluša državna selektorica. Letos je to Mihaela Pihler, glasbena strokovnjakinja, kije po koncertih opravila kratek razgovor z zborovodji, pozneje pa bo podala še pisno oceno nas to pov. Naj bolj ši zbo ri bodo zapeli na regijskem festivalu za mladinske in otroške pevske zbore, ki bo 29. maja 2009 v Slovenskih Konjicah. Na prvem delu letošnje pevske revije Pozdrav pomla di 2009 se je na odru velenjskega doma kulture zvrstilo kar 6 otroških pevskih zborov iz Vrtca Velenje, 10 otroških pevskih zborov in 6 mladinskih pevskih zborov, v katerih poje kar 976 pevcev. ■ bš Antona Aškerca ter iz osnovne šole Gustava Šiliha. Sledila sta nastopa mladinskih pevskih zborov teh dveh velenjskih osnovnih šol. V petek so se na prvem koncertu predstavili OPZ Ringaraja iz vrtca Tinkara, sledila je skupina Kla-virček iz vrtca Tinkara. Za njimi so zapeli še glasbena skupina prvo-šolcev OŠ Gorica, OPZ OŠ Livada Velenje in OPZ glasbene šole Velenje ter mladinski zbor OŠ Šoštanj. Na drugem petkovem koncertu so peli: OPZ iz vrtca Naj dihoj-ca, OPZ predšolske glasbene vzgoje glasbene šole Velenje, OPZ OŠ SPECIALISTIČNIH STORITEV IN DIAGNOSTIKE Specialistična zdravstvena dejavnost UROLOGIJA • Specialistični urološki pregledi • Transrektalni UZ pri urologu • Uroflovv • Obravnava motnje erekcije • Neinvazivno zdravljenje inkontinence • Celostni urološki pregled RADIOLOGIJA • Ultrazvočne preiskave abdomn • Ultrazvočne preiskave ožilja na vratu • Ultrazvočne preiskave ven spodnjih udov • Ultrazvočne preiskave arterij spodnjih udov • Ultrazvočne preiskave arterij in ven spodnjih udov ORTOPEDIJA • Ultrazvočne preiskave sklepov Osnovna zdravstvena dejavnost LABORATORIJSKE PREISKAVE • Venski odvzem krvi • PSAtotal • PSA prosti • Kompletni urin Managerski program • Osnovni managerski programi se izvajajo v sodelovanju s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Informacije in naročanje: Efenkova cesta 61, Dijaški dom, 1. nad. bloka C, Velenje e-naslov: narocanje@medicinski-center.com Iz dela gasilskih društev Lani 14, letos že 5 intervencij Vinska Gora - »Za nami je eno bolj napornih let v delu naše operativne enote, ki pa je zaradi dobre opreme, vozil in tudi ustrezne pripravljenosti znala odgovoriti na vse izzive. Nekako kaže, da bo letošnje leto še bolj naporno, saj smo imeli že pet intervencij.« S temi besedami je občni zbor PGD Vinska Gora začel poveljnik društva Danilo Sedovšek. V nadaljevanju je poveljnik navedel, da so lansko leto člani društva opravili kar 14 intervencij. Trikrat so gasili požar na gospodarskem poslopju(enega v Črnovi, na pomoč pa so šli tudi v Kavče in na Konovo), enkrat so gasili goreč avto, elektro steber in travniški požar. Ob hudi prometni nesreči pri kozolcu pred odcepom za središče kraja, v kateri sta umrli dve osebi, so posredovali zaradi nevarnosti zrušitve kozolca. Za prelepe balkone V teh dneh se odločamo, katero cvetje bo pol leta krasilo naše domove in okolico. Toplo vreme nas pogosto pre ma mi, da rast li ne tudi posa di mo. Zato, da bo naš dom lep tudi na zunaj, na balkone in okna posadimo cvetoče balkonske lepotice. Korito pred sajenjem do vrha napol ni mo z zem ljo. Pazi mo na glo bi no saje nja, kaj ti pre glo bo ko posa je nim rast li nam, zlas ti pokončnim pelargonijam, hitro začnejo gniti spodnji listi. V korita se ponavadi upre sonce, površina na kateri uspeva rast li na je maj hna in zato potre bu jejo še dodat no nego. Pri nakupu zemlje moramo biti pazljivi. Vsaka zem- lja ni dobra za sajenje okenskih in balkonskih rastlin, doma pripravljena zemlja pa lahko vsebuje tudi številne škodljive organizme. Da bodo rastline zadovoljne vse do pozne jeseni, izberemo visokokakovosto zemljo plantel-la balkonia, ki vsebuje vseh pet komponent za uspešno rast okenskih in balkonskih rastlin: hranila in minerale v ustreznem razmerju, vlakna bio culta za rahlo strukturo, kakovostno huminsko šoto, organska hranila v obliki guana ter aktivatorje cvetenja. Po enem mesecu je potrebno cvetoče rastline vsaj enkrat tedensko dogno-jevati z visokokakovostnim tekočim gnojilom plantella cvet, ki poleg hranil vsebuje kar 11 vitaminov, ki jih balkon ske rast li ne potre bu jejo za cvete nje in zdra vo rast. Dopiiite manjkajoče besede v besedilu in se potegujte za 5 nagrad | PLAMTEllA |. ^ Vse za zdravo rast balkonskega cvetja zagotovimo, če jih posadimo v petkomponentno zemljo za balkonske in okenske rastline_. Mesec pozneje pa jim hranila dodajamo s tekočim gnojilom za cvetoče rastline_, ki ima 11 vitaminov za boljše cvetenje. Izpolnjeni zgornji del Izrežlte In s svojimi osebnimi podatki do 6.4.2009, pošljite na naslov Klub Ga/a, sinja Gorica2,1360 Vrhnika. Rezultati bodo objavljeni na intemetni strani www.unichem.si Po poletnih neurjih so njihovi člani dvakrat odšli na pomoč na Ptuj ... «Najbolj zahteven je bil požar na gospodarskem poslopju v Črnovi, saj je ob našem prihodu ogenj uničeval dva gospodarska objekta hkrati. Skupaj s kolegi iz ostalih društev smo požara uspešno pogasili in preprečili širjenje na stanovanjsko hišo. Na tem mestu se zahvaljujem vseh enotam in gasilcem, ki so tisti večer pomagali pri gašenju, predvsem gasilcem Velenja, Šaleka, Pes-ja in Šentilja. Lahko nam ni bilo tudi na posredovanju ob prometni nesreči, saj je takrat življenje izgubila dolgoletna in prava prijateljica našega društva,« je še povedal poveljnik. V lanskih intervencijah je sodelovalo 109 gasilcev z 17 vozili, ki so vložili veliko truda in dela, dobra novica pa je tudi, da pri posredovanju nihče ni bil poškodovan. Opravili so tudi nekaj prevozov pitne vode. Veliko časa in energije so posvečali izobraževanju. V letu 2008 so na tečaje poslali 7 gasilcev. Imajo novo mentorico mladine, tri nove gasilce operativce in tri gasilce usposobljene za delo z motorno žago. Dva gasilca sta bila na tečaju uporabnik IDA, vendar praktičnega dela nista opravila. To ju čaka letos. Bogatejši so tudi za številno opremo. Da je bilo lansko leto res delavno, je zatrdil tudi predsednik društva Andrej Rupreht. »Toliko aktivnosti, druženj, usposabljanj in tudi intervencij že dolgo nismo imeli,« je dodal. Povedal je, da so nadaljevali z urejanjem in obnavljanjem gasilskega doma; prebelili so dvorano, položili ploščice na stopnišču in tako postali prvo društvo v Gasilski zvezi Šaleške doline, ki jo ima. V enem letu jo je obiskalo kar 140 000 obiskovalcev, kar je v primerjavi s podobnimi stranmi izredno veliko. V avgustu so izvedli svečano sejo ob 80 letnici, naslednji dan pa je veselica zaradi toče žal odpadla. Bodo pa zato letos, 20. junija, Gasilci Vinske Gore so lansko leto obeležili 80. letnico. Veselica je zaradi toče odpadla, pripravili jo bodo letos, 20. junija. in v stolpu, vgradili okenske police, njihov član Edo je slikovno opremili nekaj sten in uredil manjši zgodovinski kotiček, prebarvali fasado, za domom so uredili teraso za druženja ... V čast praznovanja 80 letnice so izdelali tudi zemeljski nasip z napisom Na pomoč 80. Veliko so vložili tudi v izdelavo spletne strani pripravili veselico z ansamblom Spev. Tokratni občni zbor je bil tudi volilni. Člani društva so se odločili, da jih še en mandat vodita poveljnik Danilo Sedovšek in predsednik Andrej Rupreht. Sprejeli so tudi nov statut društva in na koncu podelili nekaj zahval in priznanj. ■ bš Za naročnike kar 9 številk zastonj! Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo. 3 ¡I In kako se lahko naročite na Naš čas? Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. KULTURA 26. marca 2009 » Poezija je najlepše in najbolj pomembno delo na svetu « Tako j e po prej emu nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica 2009 zatrdil letošnji prej emnik Vinko Moderndorfer - Umetniški program navdušil Četrto čašon esmrtnosti/velenjico je dobild ramatik,r ežiser, pisatelj inp esnikV inko Moderndorfer, ki je bil nagrade iskreno vesel. Velenje, 21. marca - Akademija Poetična Slovenija je vsakoletna književna prireditev ob slovenskem dnevu poezije in lutk (21. marca), na kateri partnerska organizatorja Književna asociacija Velenika in ustanova Velenjska knjižna fundacija pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Ministrstva RS za kulturo in Mestne občine Velenje, letos pa tudi Premogovnika Velenje, podeljujeta književno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica. Nagrado za desetletni vrhunski pesniški opus, ki je v zadnjem desetletju pomembno zaznamoval slovensko poezijo, je prejel umetniško večstranski Vinko Moderndorfer. Prireditev je bila letos posvečena tudi 50-letnici mesta Velenje. Prav nagrajencu, ki je bil znan že pred prireditvijo, izbran pa je bil med dvanajstimi vrhunskimi slovenskimi ustvarjalci, je bila posvečena tudi sobotna prireditev v orgelski dvorani velenj ske glasbene šole, ki je iskreno navdušila vse v dvorani. Umetniški program so pripravili učitelji glasbene šole Velenje: orglistka Andreja Golež, sopranistka Gordana Hleb, harmo- povezovanje dogajanja na odru in predstavitev nagrajenčeve poezije. Brez pretiravanja lahko zatrdimo, da so vsak zase in vsi skupaj ustva- REKLI »Poezija je skrita v vsem« Nagrajenec Vinko Moderndorfer nam je po prireditvi povedal: »Občutki so zelo lepi. Vedno sem verjel, da je poezija najlepše in najbolj pomembno delo na svetu. Ta nagrada me potr-ju je v tem, da je bilo vred no osta ti pesnik. Prvo uradno pesniško zbirko pri založbi, »Rdeči ritual«, sem izdal kot študent prvega letnika akademije, že kot srednješolec na celjski gimnaziji pa sem izdal kar nekaj pesniških zbirk na ciklostilu, ročno vezanih. Imenujem jih knjige in se jih ne sramujem. Prepričan sem, da je poezija skrita v vsem, tudi v gledališču in dobri prozi. Za dober roman vedno rečemo, da je poetičen, prav tako za dober film. Zato sem prepričan, da vse umetnosti, tudi slikarstvo in arhitektura, izhajajo iz občutka pesmi.« Vinko Moderndorfer je za svoje delo prejel že več nagrad, tokrat prvič za poezijo. »Kakšno dramsko igro sem napisal v upanju, da bom dobil nagrado, poezije nikoli. Zato me je čaša nesmrtnosti/velenjica veselo preseneti la in sem pono sen nanjo.« M t_J_ T i , v f.' V* Jj,__ Vrhunskiu metniškip rogram sop ripraviliu čiteljiv elenjske glasbene šole. ni kar Primož Krajnc, vio li nist ka Jerneja Pačnik, trobentač David Špec Jezernik, pianist Nikolaj Žli-čar ter MUZAGET Lirikonfesto-vega Olimpa, ki je poskrbel za rili vrhunski kulturni dogodek. Presenečenje večera, tako za nagrajen ca kot vse v dvorani, je »prišlo« na koncu. Po tem, ko so pokrovitelji letošnjemu nagrajen- cu predali čašo nesmrtnosti v obliki umetniške skulpture kiparja Jureta Smoleta - dobil je tudi denarno nagra do v skup ni vred nos ti 5.000 evrov - je organizator dogodka književnik Ivo Stropnik napovedal nastop nagrajenčeve sestre Vite Mavrič, ki jo je ob petju čutnega šansona na klavirju spremljal Gregor Strniša. Ganjen ni bil le nagrajenec, ampak prav vsi v dvorani. V četrtek, 2. aprila, ob 19.19 uri, bo Vinko Moderndorfer gost literarnega večera v Knjižnici Velenje. Takrat bo zagotovo povedal več o svojem bogatem življenju in delu. ■ Bš Velenje v publikacijah in na razglednicah V Knjižnici Velenje j e na ogled zanimiva razstava, ki prikazuj e mesto v preteklih sto letih - Razstava bo odprta do 19. aprila Velenje - Velenje v besedi in podobi v preteklih sto letih je tema razstave z naslovom Velenje v publikacijah in na razglednicah, ki so jo pripravili v Knjižnici Velenje. Kako se je spreminjala podoba Velenja od konca 19. stoletja do osemdesetih let 20. stoletja, od vaškega trga do mesta, nazorno prikazuje približno sto razstavljenih razglednic. V razstavljenih publikacijah je prav tako Velenje osrednja tema, načini obravnavanja našega mesta pa so raznoliki, od propagandnih, publicističnih, strokovnih do literarnih besedil, od zgodovinskih, socioloških do arhitekturnih tem. Rdeča nit pregledne razstave je Velenje kot glavna tema publikacij in kot podo ba na raz gled ni cah. Razstavljene eksponate lahko gledamo tudi v luči razvoja Velenja od vaškega naselja preko trga do mesta s čedalje več urbanimi značilnostmi. Ta razvoj se seveda neprimerno bolj očitno in premočrtno kaže na razstavljenih razglednicah. Najstarejši sta barvni litografiji iz konca 19. stoletja, razstava pa se kronološko zaključi z razgled- nicami iz osemdesetih let prejš-njegas toletja.G lede na letoi zida je med razstavljenimi publikacijami najstarejše delo Das Dekanat Schallthal iz leta 1884, v katerem je avtor Ignac Orožen obdelal zgo- graščine v narodnem izročilu iz leta 1936 avtorja Janka Orožna. Tudi v drugi polovici 20. stoletja je sprva izrazito skromno število publikacij, ki imajo posredno ali neposredno opraviti z Velenjem. razvojem velenjskega gospodarstva in drugih institucionalnih oblik javnega življenja pričnejo v čedalje večjem številu izhajati publikacije, ki jih izdajajo podjetja, zavodi in društva. Kasneje, predvsem od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje, pa že lahko govorimo o sistematični publicistični in založniški dejavnosti. Omenimo le tedanji Kulturni center Ivana Napotnika in njegovo zbirko Šaleški razgledi, zbornik razprav o mestu in okolici z naslovom Velenje iz leta 1999, Razstavljener azglednice so izz asebnez birkeF renkaŠ pilerja ter izM uzejaV elenje in KnjižniceV elenje. dovino tukajšnjega območja, kije bilo identično z območjem velenjske občine pred zadnjo spremembo občinskih meja. Temu sledi zgodovina velenjske Matere božje, ki je izšla leta 1926, in Gradovi in Prva publikacija, ki je izključno posvečena našemu mestu, z naslovom Novo Velenje, je izšla ob otvoritvi mestnega središča leta 1959 in jo imamo lahko za predhodnico kasnejših monografij o Velenju. Z pod enakim naslovom in v založništvu Erica leta 2001izide zbornik raziskovalnega tabora in še bi lahko naštevali... ■ SilvoG rmovšek V Cefurščina »Cefur je oseba, ki živi na ozemlju določene države, vendar ni pripadnik tamkajšnje nacionalne večine. V našem primeru so to ljudje, ki prihajajo iz krajev južno ali vzhodno od reke Kolpe. Med čefurje v večini primerov štejemo tudi njihove potomce ... Njihove osnovne življenjske značilnosti so: ljubijo lagodno življenje, preklinjajo, radi imajo alkohol, nežnejši spol, nogomet . Njihova aklima-tizacijska doba je v večini primerov zelo dolga.« Iz pesmi Čefur Roberta Pešuta - Magnifica Ravno te dni se prebijam skozi novejšo, nagrajeno in aktualno knjigo Gorana Vojnovica Cefurji raus! Magnificov citat so tudi uvodne besede h knjigi. Pa ne bom govoril o glavnih akterjih knjige - o Marku in njegovih starših Radovanu in Ranki. Pomembna stvar sem mi zdi v povezavi s problemom priseljeništva njegov jezik, sporazumevanje, pa tudi prilagoditev (akomodocacija) in asimiliacija ter stopitev z večinsko nacionalnim telesom ob prilagoditvi načina življenja le-temu. Slovar slovenskega knjižnega jezika govori o asimilaciji predvsem v kontekstu z vključevanjem v določeno okolje, s prevzemanjem njegovih značilnosti in lastnosti, medtem ko slovar tujk v družbenem smislu poudarja tudi pojem »raznaroditi se«. Pri študiju sociologije in demografije se mi je to vprašanje mnogokrat izpostavljalo in tudi opredeljevalo kot zapleteno socialno vprašanje, ki ima tisočero odtenkov. V bistvu pa se mi zdi v končni fazi precej enostavno. Ali se hitro prilagodiš in zliješ z večino ter na svoj način simbolično ohranjaš vez s svojo skupnostjo, čeprav si čisto vraščen v večinsko družbo, ali pa se počasi in problematično prilagajaš novi skupnosti in ohranjaš trde vezi svojim narodom. Bistvo in posebnost prilagoditve priseljencev iz Vojnoviceve knjige je predvsem ta, da akterji želijo plavati s tokom in se mu hkrati na svoj način dokazovati in upirati. To pa je v socialnem smislu precej neproduktivno. Z drugimi besedami. Ce se upiraš asimilaciji, boš imel v vseh fazah veliko problemov, občutil boš odrinjenost iz družbe in socialno nestrpnost. In kar je najpomembneje, čutil boš razdvojenost in odtujenost na svoj način. Skozi to, da nisi vključen v večinsko družbo, ki jo hkrati preziraš in od nje podzavestno jemlješ vzorce obnašanja. Ko se jih zaveš, jih zelo preziraš, a jih hkrati ne moreš opustiti. Ravno to prehodno obdobje je najtežje, zahtevno v iskanju identitete, zavestnega prilagajanja in neprilagajanja in predvsem zahtevno tudi pri sprejemanju večinske populacije. V njej se poraja nestrpnost, agresivnost, nacionalizem, ki to vzpodbudi še v zahtevnejši in neredko močnejši obliki tudi pri priseljencih. Pa Vojniviceva knjiga za razliko od teme, ki jo obravnava, ni neproduktivna, ampak je zaokrožena v večni tok nasprotij, ki se pojavljajo s tem aktualnim vprašanejm. V tem je Vojnovicevo delo izjemno. Kako pa razmišlja povprečen Slovenec in kaj »boli« povprečnega priseljenca? Dober primer bi bil lahko jezik, slovnica. Kot piše Vojnovic v poglavju svoje knjige Cefurji raus! Z naslovom Zakaj mi gre Slovenija na kurac: »Najbolj me pa razpizdi, ko mi napišejo (priimek) Djordjič (s trdim č) . Mene stalno jebejo v šoli s temi skloni in sklanjatvami, pa gospa gospe pa te fore, a oni ne znajo napisati enega priimka Dordič. Šest črk. Dva d, pa mehki c. Na vsaki tipkovnici jih imaš... Ker ko pa bereš črno kroniko v časopisu, pa ropi, pa pljačke pa mafija pa to, so pa vsi Hadžihafisbegovia pa Dukici, pa vsi čefurji imajo lepo d pa c. Ce pa bereš športno stran, potem pa imajo vsi Nesterovici lepo trdi č. Pa Bečirovici pa Lakovici pa Ačimovici pa Zahovici... Naj gredo po Fužinah, pa da vidimo, če ima Nesterovic na vratih trdi č . Ce bi pa ta isti Nesterovic oropal menjalnico, bi imel pa mehki c čez celo stran .« Ampak čefurščini se zadaja pri Slovencih nov udarec. Standardizirala se je slovenska računalniška tipkovnica, do sedaj smo uporabljali »čefursko«. Kdor jo bo uporabljal, bo samo prispeval svoj delež h kulturni asimilaciji. Za znake d, c in izpis kakšne čefurske besede boš moral uporabljati control, alt, shift, to pa so računalniški ukazi, s katerimi si na tipkovnici podredimo bližnjice za izpis kakšnega nenavadnega znaka in simbola, bližnjice. In da boste vedeli, prav ti ukazi imajo tudi slovenska imena, ki pa jih ne poznam, slišal sem jih in so mi tuji, čeprav so slovenski. In kako znano in tuje hkrati. Angleščina mi je v tem računalniškem primeru pač zelo topel in priročen jezik. Ker uporabljamo evropske x, y in q, bi lahko tudi kakšen d in c. Tudi zato, ker jih poznamo, pa tudi zato, ker bodo Hrvati tako ali tako čez nekaj časa v EU in bodo del te naše velike skupnosti, v kateri smo vsi različni in vsi enakopravni. ■ Matjaž Šalej 26. marca 2009 ""HAS 107,8 MHz 11 tADÜjSKÜ IDÜ ČAS©PDSD0l Glasbene novičke Varstvo pri delu -odlično Je že tako, da pri zahtevah države glede izvajanja zakonov, pravilnikov in še česa ni izjem, menda. Tudi v naši časopisni in radijski hiši jih moramo izpolnjevati, če ne, sledi kazen. Med take zahteve sodi tudi varstvo pri delu. Pred tednom dni smo iz tega opravljali izpit. Lahko smo zelo malo prepisovali drug od drugega, saj so imeli - na primer - propagandisti pole z nekaj drugačnimi vprašanji kot radijski tehniki, novinarji, ostali administrativni delavci in seveda tudi direktor. Smo si pa očitno od zadnjega preizkusa in razlage marsikaj zapomnili, saj smo pred dvema dnevoma izvedeli, da smo izpit iz varstva pri delu vsi uspešno opravili. Z odliko. Bolj kot omenjenega izpita pa smo bili veseli obiska osnovnošolcev z osnovne šole Gorica. Mlade novinarje šole je zanimalo, kako nastaja časopis. Naš odgovorni urednik Stane Vovk je za kaj takega pripraven ne samo po funkciji, ampak tudi po poda- janju informacij. Je pravi pripovedovalec, animator, ki zna pritegniti mlade, kar se je pokazalo tudi tokrat. Pozorno so mu prisluhnili, še z večjim zanimanjem pa pogledali njegovo »stavnico«, s katero jim je pokazal, kako je včasih »nastajal« časopis. Še eno stvar je potrebno omeniti v mozaiku. Prilogo Gradimo skupaj. Zaradi nje je današnja številka nekoliko debelejša kot običajno. Pomlad je pač najprimernejši čas za spremembe v stanovanju, domu in njegovi okolici. Na 12 straneh priloge boste zanesljivo našli od primerne ponudbe oglaševalcev, trgovin, do nasvetov strokovnjakov in ponudbe glede alternativnega izkoriščanja energije. Seveda pri »stvari« sodelujejo še banke, ki so prepričane, da lahko z najetjem kredita pri njih lažje uresničimo svoje sanje. ■ Tp Z obiska učencev Osnovne šole Gorica v naši časopisni hiši ... na kratko... CARPE DIEM Skupina Carpe Diem, znana tudi po predelavi uspešnice Z Goričkeg v Pran Vlada Kreslina, predstavlja nov komad z naslovom Jutr. Skladba naznanja nov album, ki bo izšel predvidoma jeseni letos. MARKO VOZELJ Po uspešni predstavitvi singla in videospota Zdaj moj svet na male ekrane prihaja še en videospot Marka Vozlja, tokrat za novo uspešnico Moje srce je tvoje v režiji Igorja Zupeta. Poleg tega je Marko začel s serijo koncertov, na katerih predstavlja uspešnice s svojega prvenca. Spremljevalno skupino je poimenoval Band, James Band. I.C.E. Slovenska rock zasedba I.C.E. na radijske postaje pošilja novo skladbo Živim brez navodil, ki jo najdemo na njihovem uspešnem prvencu Na liniji. Gre za udarno in poskočno rock skladbo, kakršna je tudi večina pesmi na njihovem prvem albumu. THE STROJ Na sceno se vračajo prenovljeni The Stroj. Skupaj z Dan D so nastopili na Viktorjih, predstavljajo pa tudi novi single Terminator. Vodja zasedbe, Primož Oberžan, je v dveh letih zatišja izdelal povsem nove instrumente, bend pa je prenovil tudi glasbeni koncept. Dodali so ženski vokal. PIKSNA Zasedba Piksna po nedavnem izidu singla Senca predstavlja še videospot za omenjeno skladbo. Fantje so material za spot posneli konec lanskega leta na tradicionalnem koncertu v mežiškem Narodnem domu, avtor videospota pa je Uroš Medved - Ukš. PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. DAN D- Google Me 2. ALESHA DIXON-The Boy Does Not 3. AMY McDONALD-Run Google Me je po skladbi Jutranja drugi single z novega albuma novomeške skupine Dan D z nenavadnim naslovom Ure letenja za ekstravagantne ptice. Dolgo pričakovani album je izšel 27. februarja. Z novo skladbo, ki ste jo ta teden izbrali za popevko tedna na Radiu Velenje, fantje ne reklamirajo enega najbolj priljubljenih spletnih iskalnikov, temveč ostro kritizirajo duhamorno stanje današnje družbe. I----- ■ LESTVICA DOM I ■ I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 4. 3. 2007 (št.: 719): 1. Ans. Bratov Avbreht - Stare modrosti držijo 2. Ans. Bobri - Zastonj pomlad se trudi 3. Domen Kumer s prijatelji - Hočem polko nazaj 4. Brežiški flosarji - Solza 5. Ans. Korenine - Vrnil se bo 6. Polka punce - Maturantski ples 7. Ans. Nagelj - Bitje novega srca 8. Jodel Express - Do ušes zaljubljena 9. Ans. Odpev - Kam odšle so sanje 10. Ans. Ceglar - Skrita sreča . več na: www.radiovelenje.com U2 avgusta v Zagrebu Irska skupina U2 je na seznam petnajstih evropskih mest, v katerih bo nastopila v okviru trneje U2 360 stopinj, uvrstila tudi Zagreb. Od objave tega podatka na spletni strani skupine 9. marca velja za dogodek veliko zanimanje v celotni regiji. Ze zdaj so Eft h f v * d t L i l organizatorji prejeli okrog 25.000 zahtev za rezervacije vstopnic, katerih uradna prodaja se sicer začenja 27. marca. Skupina bo nastopila na stadionu v Maksimiru 10. avgusta, za vstopnice pa bo potrebno odšteti od 33 do 266 evrov. Orlek: CD, DVD ink njiga za 20 let r * ► * i ■ i ■ i Zasavska skupina Orlek, ki ima svoj domicil v Zagorju, bo letos upihnila dvajset svečk. Pri ZKP RTV Slovenija bosta ob tej priložnosti izšla novi album Anduht ter DVD z videospoti in dokumentarcem Orlek rock gre v Pakistan. Poleg tega bo luč sveta ugledala knjiga 20 let knap'n'rolla izpod peresa novinarja Zdenka Matoza, ki jo bo mogoče dobiti v kompletu z avdio in video ploščo. 28. marca bo skupina v domačem Delavskem domu v Zagorju odigrala prvi pro mo cij ski kon cert. Novi koncertni program, ki je po napovedih zvokovno mehkejši, bolj akustičen in bogatejši, bodo odigrali skupaj s člani Celjskega godalnega orkestra in drugimi gosti, poleg skladb z nove plošče pa bo mogoče slišati tudi nekaj starejših pesmi v drugačni preobleki. Praznovanje jubileja bodo Orleki zaključili novembra z velikim koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu. EJp rotigr avitaciji Elvis Jackson napovedujejo drugi single z albuma Against The Gravity, kije izšel 13. marca. Tokrat so Elvis Jackson, za razliko od prvega uspešnega singla This Time, naredili hitrejšo skladbo v melodičnemu punk rock stilu, ki pre mo re vse, kar se od tovrstnega žanra pričakuje. Not Here To Pray je adrenalinski šus, ki ima prepoznaven kitarski rif, melodičen refren, energijo in se izvrstno dinamično stopnjuje. Videospot, prvi z novega albuma Against The Gravity in šesti po vrsti, so fantje posneli februarja v enem samem dnevu v opuščenih skladiščih v Ljubljani. Snemanja spota se je lotila prekaljena ekipa pod vodstvom režiserja Jureta Matjažiča. Stoner rock vM ladinskem centruV elenje Mladinski center Velenje v sodelovanju s Šaleškim študenskim klubom in Društom Špil vabi na koncert skupin El-Thule in Black Rainbows. Koncert bo v soboto, 28. marca ob 22. uri, v Mladinskem Centru Velenje. Obe skupini prihajata iz Italije. Black Rainbows so nastali leta 2005, dve leti kasneje pa izdali album Twilight In The Desert. Sodijo v skupino tako imenovanih stoner rock zasedb, v njihovem zvoku pa je čutiti vpliv skupin MC5, Black Sabbath ter mlajših Nebule, Blue Cheer in Kyuss. Skupina, ki deluje kot trio (kitara, bas, bobni), trenutno snema svoj drugi album. Skupina El-Thule prihaja iz Bergama in deluje od leta 2001. Svoj prvi album No Guts, No Glory je objavila oktobra 2004, leta 2007 pa je izšel že njihov drugi album Magic Green. Skupino sestavljajo trije člani z nenavadnimi vzdevki (El Komandante na basu, Mr. Action je kitarist in vokalist ter bobnar Gweedo Weedo), ki prisegajo na stoner rock in rokenrol 70-ih let. PREMOGOVNIK VELENJE PREMOGOVNIK VELENJE, d. d. Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Slovenija Premogovnik Velenje je konec leta 2007 prvič razpisal posebne štipendije za študente iz Šaleške doline za katerokoli smer študija. S tem smo želeli spodbuditi razvojna razmišljanja mladih in podelitev štipendije povezati z izdelavo raziskovalne naloge na z razpisom določene teme. Januarja 2008 smo sklenili tri štipendijske pogodbe s študentkami iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za raziskovalne naloge na teme pod naslovom: Sonce, neizčrpen vir obnovljive energije; Vzgajajmo za energijo v prihodnosti in Pristop k varčevanju z energijo, gospodarjenje z energijo in varovanje okolja v papirništvu. Naloge bomo širši javnosti predstavili v ponedeljek, 30. marca 2009, ob 11. uri v Centru Nova v Velenju. Prireditev bomo združili tudi z razglasitvijo zmagovalcev natečaja SAŠA inkubatorja »Zmagovalna ideja« 2008 za najboljše start-up podjetje SAŠA regije. AX 26. marca 2009 Ponoči vijolice ne cvetijo j2_SPORT IN REKREACIJA Rudarji še tretjič potopili Dravo Tudi po četrti spomladanski zmagi četrti - V soboto bodo preizkusili svoje znanje z Zagrebom - Nadaljevanje prvenstva 4. aprila Nogometaši Rudarja so gotovo hit spomladanskega dela prvenstva. V 25. krogu so gostili zadnjo Dravo in jo še tretjič premagali v tem prvenstvu. Izid je bil 3 : 2. S tem so zadržali visoko četrto mesto. Zmaga nad Ptujčani je bila že peta Rudarjeva v drugem delu prvenstva. Čeprav v igri niso blesteli, je bila povsem zaslužena. Njihovo premoč odražajo morda tudi žoge s kotov. Izvedli so jih kar trinajst, gostje pa le tri. Kar dva gola, strelca sta bila Nikola Tolimir in Ozren Peric, so dosegli po udarcih s kota. To je bil že peti Peričev zadetek v tem prvenstvu. Z njim je postal prvi Rudarjev strelec, kajti Edin Junuzovič, ki je jeseni kar 13-krat prisilil vratarje, da so pobirali žogo iz mreže, ni več njihov igralec. Sicer pa v polju niso igrali igre najbolje, saj jim žoga ni stekla, kot je želel trener Marijan Pušnik in kot so gotovo želeli sami. Očitno so pod vplivom poraza proti Primor-ju v krogu pred tem igrali premalo zbrano, ker so pač vedeli, da jim navijači ne bi oprostili poraza z zadnjim na lestvici, še zlasti, ker so tudi v prejšnjem krogu izgubili s tedanjim zadnjim na lestvici, Pri-morjem. Čeprav so dvakrat vodili z dvema goloma razlike, so bili gledalci, Prvenstvo bi se sicer moralo začeti že prejšnji vikend, a je vodstvo tek" movanja tekme 14. kroga prestavilo na ponedeljek, 27. aprila. Šaleški ligaš Šoštanj je v tem krogu gostoval v Zrečah in s kandidatom za vrh moštvo Zreč izgubil tesno, z 1 : 2. Dario Pranjič je deset minut pred koncem prvega polčasa pa tudi trener, do konca zaskrbljeni za izhod, saj se po njiju Ptujčani niso predali in so do zadnjega upali, vsaj na točko. Domači so po obeh vodstvih za dva gola nerazumljivo zaigrali preveč sproščeno, kot da je že vsega konec, in dovolili gostom, da so pripeljali tekmo v negotovost. Še zlasti je za dramatičnost srečanja poskrbel najstarejši mož na tekmi 34-letni Senad Tiganj. Tri minute pred koncem rednega dela je spretno v kazenskem prostoru obrnil Rusmina Dedica, sodnik se je odločil za najstrožjo kazen, Tiganj pa je bil sam zanesljiv strelec. Ob samem koncu je imelo lepo priložnost, da se ob prvem prvenstvenem nastopu v Rudarjevem dresu vpiše tudi prvič med strelce še novi igralec Uroš Veselič, vendar je za nekaj cm z udarcem po tleh zgrešil mrežo gostujočega vratarja Tomaža Murka. Tik pred koncem je bilo še upanje za Tign-ja, a je žogo poslal v nebo. Za zmago dva dni odmora Trener Rudarja Marijan Pušnik je bil po tekmi zelo zadovoljenj: »To je super za klub. Pet tekem, štiri zmage. Takšnega nadaljevanja prvenstva nismo pričakovalo, smo popeljal Šoštanjčane v vodstvo. Zrečani pa so izenačili v deseti minuti drugega dela po oceni gostov po neupravičeno dosojeni enajstmetrovki. Eden domači igralcev je namreč poslal dolgo žogo v gostujoči kazenski prostor, vratar jo je odbil, pri tem sta trčila z domačim napadalcem. Na presenečenje gos- si ga pa seveda na tiho želeli. Vedeli smo, da imajo Ptujčani težave ob prekinitvah, zato smo se ves teden pripravljali prav na ta element igre. Ne zaman, na mojo srečo smo dve prekinitvi tudi izkoristili. Fantje so si res zaslužili zmago. Pridno trenirajo in dobro delo se vselej povrne. Poleg glavne nagrade - premije -bodo fantje dobili najmanj dva dni V soboto v Zagreb Včeraj so nogometaši že nadaljevali trdo delo, saj se želijo čim bolj pripraviti za gostovanje v Domžalah, saj so ti v vse boljši formi. Te dni bodo odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Danes dopoldne v Zavrču s tamkajšnjim istoimenskim članom MNZ Ptuj, v soboto pa bodo v hrvaškem glavnem mestu preizkusili svoje znanje s prvoli-gaškim Zagrebom. Omladič, Tolimir in Mijatovič na Malto Mladi Rudarjevi igralci Nik Omladič, Nikola Tolimir in Boris Mijatovič pa so včeraj odšli z mlado reprezentanco do 21 let na kvalifikacijsko tekmo z Malto za EP 2011 v 8. skupini. Ta bo v torek, 31. marca, na Malti. ■ vos tov je sodnik pokazal na belo točko in rumeni karton njihovemu vratarju, ki se je pri tem poškodoval in ni mogel nadaljevati tekme. Domači so z udarcem z enajstih metrov izenačili, slabih petnasjt minut pred koncem pa zabili še zmagoviti gol. Sicer pa so prve spomladanske tekme v tej ligi postregle kar z nekaj presenečenji. Prvovrstno je bilo v Rušah, kjer je Peca z 1 : 0 premagala Pohorje. Zanimivo dogajanje je bilo tudi na tekmi med vodilno Pesnico in Ormožem. Domači so zmagali z 2 : 1, pa čeprav so zadnjih dvajset minut igrali brez dveh izključenih nogometašev. S tem so zadržali točko prednosti na prvem mestu pred drugimi Zrečani. Šoš-tanjčani pa so s 17 točkami deseti. Nogometaši Šmartna v osrednji tekmi 16. kroga izgubili s Kovinarjem z 0 : 1 -Tekma je bila odločena že v peti minuti - V nedeljo s Čardo Na igrišču iz umetne trave in pod reflektorji je potekalo srečanje 16. kroga 3. SNL - vzhod, derbi med Kovinarjem in Šmartnim. Za slovenske razmere spodobno število gledalcev se je sicer v dokaj hladnem prestopalo sem in tja, se grelo na svoj način in spremljalo dokaj zanimivo srečanje. Po koncu sta bili akterjem in gledalcem nejasni vsaj dve stvari. Domačinom ni bilo jasno, kako so lahko zmagali v srečanju, v katerem so le nekajkrat prišli preko polovice igrišča, Šmarčanom pa verjetno še danes ni jasno, kako so to srečanje sploh lahko izgubili, še posebno zato, ker sta jih okrepila posojena igralca Rudarja Nik Omladič in Boris Mijatovič. Tisti, ki so se 5 minut prepozno odlepili od šanka ali kako drugače zamudili ta del, so bili prikrajšani za vodilni in končni zadetek domačih. Po na videz nenevarnem prostem strelu so v 16 m prostoru šmarški branilci skupaj z vratarjem čakali na ugodne razmere v zraku za skok, vendar je gostujoči napadalec skočil v brezveterju ter poslal žogo pod prečko. Potem pa se je začelo. Štorčani so postavili »maginotovo« obrambno linijo, v kateri je v glavnem 9 igralcev skrbelo za panično izbijanje žoge od svojih vrat. Že res, da so Šmarčani s svojo tekočo in kombi-natorno igro prepričali tudi kibice Štorčanov, da znajo igrati, vendar pa so bili streli na vrata odličnega Pusovnika zgolj plašilni manevri. Po drugi strani pa ni nihče od vojskovodij ugotovil, da se bitke vodijo po sredini, zmage pa dobivajo na bokih. Tako sta v prvem polčasu razpoloženi Senad Jahič, v drugem pa Anže Podgoršek le tu in tam dobila kakšen odpadek z žogami bogate sredine. Tudi obe »špici«, dva Dejana, nista prenašala sape štorskih branilcev in sta bolj begala od gola, ob ponujenih priložnostih pa nekako nista vedela, kaj početi z žogo. Tako so domačini božji dar pretvorili v tri točke, Šmarčani pa za sicer lepo predstavo le komplimente za umetniški vtis, ki pa žal ne debeli točkovnega salda. Prepričani smo, da bo že v nedeljo slika drugačna, ko bodo Šmarčani gostili Čardo in bodo gotovo poskrbeli za nasmeh na ustih zvestih navijačev. ■ Martin Pačan Na prvih dveh mestih brez spremb Vodilna Dravinja je gostila zad-njeuvrščeno Šmarje. Domači z igro niso upravičili vodilnega položaja na lestvici, vseeno pa so zmagali z 2 : 0 in zadržali prednost štirih točk pred Štorčani. Pred tretjo, Koroško Dravogradom, pa so ga povečali za točko, saj so Korošci na svojem igrišču z Malečnikom igrali le 0 : 0. Tudi Šmarčani so kljub porazu zadržali četrto mesto. Za vodilnimi Konjicami po tem krogu zaostajajo za osem točk, pred petimi Odranci, ki so v tem krogu izgubili v Celju s Šampionom, pa imajo še vedno šest točk prednosti. Navijači pozabili na spodobno navijanje Rudarjevi navijači so doslej sloveli po zelo športnem navijanju. Na tekmi z Dravo pa so pozabili na to vrlino. Zaradi njihovega nešportnega vedenja, metanja papirnatih trakov, prižiganja bakel, petih rumenih kartonov ... bo moral klub plačati kazen v višini 820 evrov. Maribor pa bo prav tako zaradi nešportnega vedenja navijačev, metanja petard, prižiganja bakel ter slabe organizacije tekme (varnostna služba ni zadovoljivo opravila pregleda pri vhodu na stadion) s Primorjem v blagajno Zveze nakazal 640 evrov. Kljub vodstvUz 2:0 trepetali_ za zmago prosto; tega bodo gotovo najbolj veseli. Pa tudi meni bo prav prišlo malo odmora.« Odrezali so se Pretekli vikend so tekmovalci Taekwon-do kluba Skala preživeli na Češkem. V kraju Frydek Mistek je potekal 5. mednarodni turnir v tekvondoju za dečke, deklice, mladince in mladinke, na katerem so poleg domačih tekmovalcev nastopili še njihovi vrstniki iz Slovaške in Madžarske. Velenjčani so se odlično odrezali in osvojili pokal za drugi najboljši klub tekmovanja. Tudi Skalini mladinski reprezentanti, ki so se udeležili prvenstva, so že dobili prvo potrditev, da se zelo uspešno pripravljajo na bližajoče se evropsko prvenstvo. Dve prvi mesti je osvojila Staša Lipnik (mladinke, forme Il.dan in borbe -64kg). Zlate medalje so si priborili tudi Borut Sobota (mladinci, forme I.dan), Aljaž Žvikart (mladinci, borbe -57kg) in Jaka Zalu-beršek (mladinci, borbe -51kg). Druga mesta so osvojili Nejc Rakuša (dečki, forme zeleni pas), Klemen Vogler (dečki, forme rumeni pas), Borut Sobota (mladinci, borbe -57kg) in Aljaž Žvikart (mladinci, forme I.dan). Tretji pa so bili Jerneja Jenšterle (deklice, forme rumeni pas), Teja Rakuša (deklice, forme zeleni pas) in Jaka Zalu-beršek (mladinci, forme zeleni pas). Teden pred tem pa so se udeležili mednarodnega prvenstva v Taek-wondo-ju verzije ITF v Srbiji. Zlate medalje so osvojili Jerneja Jenšterle (deklice, forme, rumeni pas), Nejc Rupreht (dečki, forme, modri pas) in Borut Sobota (dečki, borbe, -55 kg). Drugi so bili Nejc Rupreht (dečki, borbe, -35 kg), Borut Sobota (dečki, forme, črni pas I.dan) in Žan Polc (mladinci, forme, rumeni pas).Žan Polc je osvojil tudi tretje mesto v borbah (mladinci, -75 kg). ■ Spet zmaga Velenjčanov V soboto, 21. marca, so igralci velenjskega Tempa odigrali nadvse pomembno tekmo z moštvom Olimpi-je v boju za obstanek v 1. državni ligi. Tokrat je bila sreča bolj naklonjena domačinom, ki so slavili z rezultatom 5:3. Najbolj uspešen je bil Jure Slatinšek, ki je osvojil vse tri zmage, dve zmagi pa je dosegel Nenad Bojnič. Prva nogometne liga Telekom, 25. krog Rudar - Labod Drava 3:2 (1:0) Strelci: 1:0 Tolimir (41.), 2:0 Peric (50.), 2:1 Tiganj (61.), 3:1 Mujakovic (82.), 3:2 Tiganj (87., 11-m). Rudar: Savič, Jeseničnik, Dedič, Cipot, Sulejmanovic, Tolimir, Kolsi, (od 46. Omladič), Trifkovic, Peric (od 75. Veselič), Grbic, De Moraes (od 64. Mujakovic). Trener: Marijan Pušnik. Vrstni red: 1. Maribor 51 (52:30), 2. MIK CM Celje 41 (36:24), 3. Domžale 37 (34:28), 4. Rudar 37 (34:29), 5. Nafta 34 (29:33), 6. HiT Gorica 36, 7. Interblock 34, 8. Luka Koper 24, 9. Primorje 22, 10. Labod Drava 20. Pari 26. kroga, 4. aprila: Domžale - Rudar, Maribor - HIT Gorica, Primorje - Koper, Celje - Interblock, Nafta - Koper. 16. krog 3. SNL-vzhod Kovinar Štore - Šmartno ob Paki 1:0 (1:0) Strelec: 1:0 Krljanovič (5). Šmartno: Vrejič, Se. Jahic, Mijatovic, Volk, Vasic, Kolenc, Jelen (do 70. Kladnik) , Plesnik (od 75. Mešic), Podgoršek, Omladič, Podbrežnik (od 86. Vrtar) . Trener: Drago Kostajnšek. Tako so igrali Drugi izidi: Mons Claudius - Čarda 0 : 1 (0:0), Koroška Dravograd - Malečnik 0 : 0, Črenšovci - Tehnostroj Veržej 3 : 0 (3:0), Dravinja Kostroj - Trgovine Jager 2 : 0 (1:0), Paloma - Stojnci 1 : 3 (0:2), Simer Šampion - Odranci 3 : 0 (1:0). Vrstni red: Dravinja 40, 2. Kovinar Štore 36, 3. Koroška Dravograd 32, 4. Šmartno 1028 32, 5. Odranci 25 , 6. Stojnci, 7. Malečnik 24, 8. Tehnostroj Veržej 21, 9. Simer Šampion 20, 10. Čarda 15, 11. Mons Claudius 15, 12. Črenšovci 13, 12. Paloma Sladki Vrh 13, 14. Šmarje pri Jelšah 8. 17. krog, 29. marca: Šmartno - Čarda (15.00). Štajerska nogometna liga, 15. krog Zreče - Šoštanj 2:1 (0:1) Strelci: 0:1 Pranjič (36), 1:1 Pučnik (55, 11-m), 2:1 Slatinek (78). Šoštanj: Mušič (od 57. Smajlovič), Gegic (od 82. Hukič), An. Jahič, Kljevkovič (od 85. Pezič), Bovha, Bulajič, Kurnik, Softič, Andrič, Linič, Pranjič. Vrstni red: 1. Tehnotim Pesnica 31, 2. Zreče 30, 3. Pohorje 27,4. Partizan Fram 23, 5. LKW Gerečja vas 23, 6. GIC Gradnje Rogaška 23, 7. Podvinci 21, 8. Holermuos Ormož 19, 9. AHA EMI Bistrica 19, 10. Šoštanj 17, 11. Bukovci 16. 12. Peca 13, 13. Brežice 8, 14. Jarenina Šentilj 12. 17. krog: Šoštanj - Pesnica (28. marca, 15.00). Košarka Elektra Esotech - Union Olimpija 79 : 84 (21 : 23, 33 : 45, 56 : 64) Elektra Esotech: Novak 12 (1:2), Sjekloča 6 (0:2), Ivanovič 20 (4:6), Cup 16 (4:8), Radunovič 17 (2:2), Karalič 8 (1:1) Vrstni red: 1. Helios, 2. Krka, 3. Union Olimpija, 4. Geoplin Slovan vsi po 2, 5. Zlatorog Laško, 6. Elektra Esotech, 7. Hopsi Polzela, 8. Luka Koper vsi po 1 1.A DRL, ženske, 21. krog Krka - Velenje 41:29 (18:18) Velenje: Prelc (6 obramb), Vajdl, Jankovič 11, Halilovič 6, Oberžan, Guberinič 3(1), Musič 3(3), Javornik 4, Grobelnik Fedran, Šabič, Nakič 2, Hofinger, Čater, Crnobrnja (1 obramba). Trener: D. Kovačič. Sedemmetrovke: Krka 7(5), Velenje 4 (4). Zadnji krog: Velenje - Piran (sobota, 28. marca, 19.00, telovadnica Šolskega centra Velenje) Izključitve: Krka 4, Velenje 6 minut. Vrstni red: 1. Olimpija 42, .9. Škofja Loka 10., 10. Brežice 10, 11. Sava Kranj 8, 12. Velenje 8. Povedli, a izgubili Minuli konec tedna so se začele tekme 15. kroga pomladanskega dela prvenstva v Štajerski nogometni ligi - Šoštanjčani " nezadovoljni s sojenjem SPORT IN REKREACIJA S Proštovim moštvom za med štiri Rokometaši Gorenja se bodo v nedeljo v velenjski Rdeči dvorani, v prvi četrtfinalni tekmi evropskega Pokala EHF pomerili z izjemno atraktivno in kakovostno dansko zasedbo Bjerringbro-Silkeborg Dovolj zgovoren podatek o moči nasprotnika je že dejsvo, da so v osmini finala izločili odlični nemški Lemgo, ki letos kroji sam vrh nemške lige. Silkebrog je hkrati bivši klub velenjskega čuvaja mreže Ivana Gajiča in novo okolje bivšega vratarja os Primoža Prošta. »Kaj kluba srbski vratar Ivan Gajič: »Gre za močnega nasprotnika, a prepričan sem, da se lahko enakovredno kosamo. Morali se bomo dobro pripraviti in prav gotovo nas čaka odličen dvoboj,« na vprašanje, kdo so njihovi najnevarnejši igralci, pa dodaja: in seveda koncentracijo na najvišji možni ravni, kajti Silkeborg je tipičen predstavnik danske šole rokometa. Ta goji hiter in dinamičen rokomet, kar pomeni, da so zelo nevarni v protinapadih. Poleg tega bo seveda zelo pomemben dejavnik tudi občinstvo, ki lahko ustvari dodat- naj rečem. Moram priznati, da sem osebno želel Gorenje za nasprotnika, medtem ko so se v klubu predvsem želeli ogniti Gummers-bachu in Astrahanu zaradi dolgega potovanja. Sicer bi lahko dobili lažjega nasprotnika, a vseeno smo bili glede na atraktivnost in moč Gorenja z žrebom zelo zadovoljni. Mislim, da bomo videli dve zelo kakovosti tekmi. Zanesljivega potnika v polfinale ni. Jaz pa dajem razmerje v možnostih 50 : 50, a vendarle smo mi v vseeno v malo v prednosti, ker igramo drugo tekmo pred svojimi navijači,« je povedal postavni Trboveljčan, ki mu gre na Danskem zaenkrat vse kot po maslu. Na drugi strani je dober poznavalec tako okolja kot »Prav gotovo je najboljši Milutin Dragičevič, ki bo od naslednje sezone dalje član nemškega Kiela. Lani je bil MVP danske lige in tudi letos ima za sabo izjemno sezono. Zelo spreten in hiter je tudi levo krilo Andreas Toudhal, bil pa je nekaj časa poškodovan. Danski reprezentant in levi zunanji Mads Nielsen je prav tako izjemno nevaren strelec z razdalje, a tudi on je imel pred tedni težave s poškodbo. Če bosta oba zdrava, bomo morali biti še toliko bolj zbrani in čvrsti.« Velenjčani imajo priložnost, da se še tretjič v zgodovini uvrstijo v polfinale katerega od evropskih pokalov, a zato bodo potrebovali zvrhano mero poguma, taktično pretkanost en pritisk tako na nasprotnika kot tudi na sodnike. Vlogo navijačev poudarja tudi dolgoletni kapetan moštva Sebastjan Sovič: »Vsekakor bomo skušali narediti vse, da se uvrstimo v polfinale, toda zavedamo se težavnosti naloge. Verjamem, da bo na prvi tekmi Rdeča dvorana nabito polna in da bodo gledalci naš osmi igralec na poti do pozitivnega rezultata.« Veliki rokometni spektakel se obeta v nedeljo ob 17.30, v klubu pa so za dvigovanje vzdušja pred tekmo poskrbeli še z dogajanjem pred Rdečo dvorano in brezplačnim golažem. Vstopnice so že v prodaji po 8 evrov, imetniki sezonskih vstopnic pa imajo pri nakupu 50-odstotni popust. Na Everest gre_ Simona Pogač pred novim izzivom: Everestom 2009 Simona Pogač, o kateri smo pisali konec lanskega leta, po tistem, ko se je povzpela na osmi najvišji vrh na sveta, 8.163 metrov visok Manaslu v Himalaji, se bo konec tega tedna, 28. marca, pridružila odpravi Extreme summit teama Everest 2009 z željo povzpeti se na 8.844 metrov visok najvišji vrh sveta. Odpravo bo vodil Dragan Jači-movic, ki mu Pogačeva, kot pravi, povsem zaupa. Z njim je sodelovala že na odpravi na Manaslu lani. »Vesela sem, da se pridružujem tej Simona Pogač lani na vrhu Manasluja. odpravi, ker del ekipe že poznam. V njej bo kar pet žensk, dve iz Srbije, dve iz Hrvaške in jaz kot edina Slovenka. V odpravi smo zbrani predstavniki vseh bivših republik nekdanje Jugoslavije, pridružil se nam je tudi Italijan, tako da bo to, lahko rečemo, mednarodna odprava.« Plan odprave, ki bo trajala od 30. marca do 6. junija, je vzpon na vrh s tibetanske strani po severnem grebenu. »Mesec april je predviden za dostop pod goro in aklima-tizacijo, maj pa je mesec, ko bo šlo zares - čakali bomo na primeren trenutek, ko se bo gora odločila, da nas spusti na vrh in nazaj,« pred odhodom pravi zaljubljenka v gore. Celotni potek odprave lahko spremljate na spletu na www.simona.adventurerace.si. Od leta 2005 do leta 2008 je Simona Pogač sodelovala na šestih odpravah in od tega petkrat dosegla želeni cilj - vrh (Ebrus, 5642 m, Kavkaz; Aconcagua 6962 m, Andi leta 2005, McKinley, 6190 m, Aljaska leta 2007, Alpa-mayo 5947 m, Andi in Manaslu 8163 m, Himalaja leta 2008). Na vseh dosedanjih odpravah je dokazala, da ne rine brezglavo naprej, da pa se zna takrat, ko je potrebno, potruditi. Simona, drži se in naj bo tudi tokrat tako! ■ mkp Dostojen odpor Union Olimpiji V prvem krogu lige za prvaka so košarkarji Elektre Esotech v svoji dvorani gostili evropsko uveljavljeno Union Olimpijo. Tekma je bila ponovitev letošnjega finala pokalnega tekmovanja Spar. Podobno kot v Laškem je tudi tokrat šoštanjska ekipa uglednemu nasprotniku nudila več kot dostojen odpor. Ob koncu je bilo celo zgolj pet točk prednosti za Ljubljančane - 84 : 79. Union Olimpija je sicer nadzorovala celoten potek srečanja, največjo prednost je imela ob koncu prvega polčasa, ko je vodila s 16 točkami (45 : 29). V nadaljevanju pa se Šoštanjčani niso vdali, odlično je bil ponovno razpoložen kapetan Nik Ivanovič, ki je ob koncu dosegel 20 točk, 17 jih je dodal Balsa Radunovič, 16 pa Dejan Cup. Elektra Esotech se je tako nekajkrat nevarno približala, vendar je Union Olimpija dovolj kvalitetna in izkušena ekipa, da je uspešno odbila napade Šoštanjčanov. Kljub porazu so bili ob koncu v domačem taboru upravičeno več kot zadovoljni. Borut Cerar, trener Elektre Esotech: »Olimpija je upravičila vlogo favorita. Menim pa, da še nikoli nismo bili tako blizu zmage nad Union Olimpijo. Svojemu moštvu čestitam za odlično igro.« Prvenstvo se je nadaljevalo že sinoči, ko je v Šoštanju gostoval Helios Domžale, v soboto Elektra Esotech potuje v Ljubljano h Geo- plinu Slovanu, v sredo, 1. aprila, ob 20. uri pa jih v šoštanjski športni dvorani čaka srečanje z novomeško Krko. ■ tr, foto: D. Tonkli Hrgota 'osvojil' tudi Planico Robi Hrgota je minuli konec tedna nadvse uspešno nastopil na finalu svetovnega pokala v Planici. Ob bučni podpori večtisočglave množice navdušencev smučarskih poletov je že na četrtkovem treningu in kvalifikacijah dokazal, da gre za izjemno nadarjenega smučarskega skakalca, nad katerim pozorno bdi njegov klubski tren- tudi s kvalifikacijsko serijo in se z 210 metri zanesljivo uvrstil na petkovo in nedeljsko posamično tekmo. Čeprav je vse nadaljnje dni tekmovanje motil dokaj močan veter, je Robi kot izkušen tekmovalec nastopil na vseh treh tekmah. S 23. mestom v petek in 22. v nedeljo je znova osvojil točke svetovnega pokala. Na sobotni ekipni tekmi Berlot in pristal pri 171 metrih. S tem je tekmovalni del sezone 2008/2009 končan, vendar se bodo priprave zaradi bližajoče se olimpijske sezone začele prav kmalu. Kot smo že pisali, so v ognju za nastop v Vancouvru kar trije skakalci SSK Velenje, in sicer poleg Hrgote in Berlota še kombinatorec Marjan Jelenko, vendar bodo er Igor Jelen. V prvi trening seriji je pristal pri 197 m in nakazal, da se na letalnici odlično znajde. V drugi seriji pa je pristal kar pri 210 metrih, kar je pomenilo njegov osebni, klubski in štajerski rekord (prej Primož Pikl, Ljubno BTC 208 metrov). Rutinsko je opravil pa je skupaj s Piklom, Jernejem Damjanom in Robertom Kra-jncem osvojil 5. mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala je tako v svoji krstni sezoni zbral 26 točk in osvojil skupno 52. mesto. Na preizkusu letalnice pa je v sredo poletel tudi kombinatorec Gašper morali do potrditve izjemnih letošnjih rezultatov še trdo garati. V klub vabijo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki, vsi začetniki pa lahko pričnejo vaditi z alpskimi smučmi. ■ Jožef Ograjenšek nikoli s ami 1f 17 ±1 J/ j Ozz 14 MODROiiii KRONIKA 26. marca 2009 Zagotovljena visoka stopnja varnosti Rezultati dela in javno mnenje kažejo, da so se varnostne razmere na območju pristojnosti Policijske uprave Celje lani izboljšale Milena Krstič - Planinc Celje, 17. marca - Varnostne razmere na območju PU Celje so se lani v primerjavi z letom pred tem izboljšale, sta na tiskovni konferenci, na kateri sta predstavila poročilo o delu v preteklem letu, poudarila Robert Videc, vodja Sektorja uniformirane policije, ki po pooblastilu v. d. generalnega direktorja policije vodi celjsko upravo, in Jože Senica, vodja Sektorja kriminalistične policije, in to navkljub temu, da se je trend povečane okrnjenosti zasedb enot policije nadaljeval. Lani je PU Celje zapustilo 44 delavcev, med njimi jih je 14 odpovedalo pogodbo o zaposlitvi, novih zaposlitev pa je bilo 24. Manjk aznivih dejanj,bo ljša preiskanost Policisti in kriminalisti na Celjskem so lani obravnavali skoraj 9 odstot- Največ žrtev prometnih nesreč je bilo na območju PP Celje (8), PP Žalec (8) in PP Velenje (7). kov manj kaznivih dejanj kot leto pred tem (7.315), preiskanost pa je bila za 2,6 odstotkov boljša in je znašala 53 odstotkov. »Tako dobre pre-iskanosti ni bilo zadnjih pet let,« ocenjuje Jože Senica. »Najbolj se je zmanjšalo število kaznivih dejanj tatvin in velikih tatvin, ki predstavljajo največji delež v celotni masi kaznivih dejanj.« Po oceni policije so storilci s kaznivimi dejanji lani povzročili za okoli 11 milijonov 400 tisoč evrov škode (leto pred tem, ocenjujejo, 12 mil- Delo Policijske uprave Celje sta predstavila Robert Videc in Jože Senica. reda so policisti posebno pozornost namenjali vsem oblikam nasilja, še posebej nasilju v družini in preprečevanju kršitev na javnih prireditvah. »Pravočasno in dobro načrtovanje ter organiziranje dela je prispevalo k razmeroma ugodnemu stanju na tem področju. Manj je bilo kršitev s hujšimi posledicami, množična kršitev pa je bila le ena, medtem ko jih je bilo leto pred tem sedem,« je pove -dal Videc. Predvsem je preteklo leto zaznamovalo manj kršitev s hujšimi posledicami, izvršenimi v okolici večjih gostinskih objektov (diskotek in nočnih klubov), kjer je pred tem prihajalo do med se boj nih pretepov med različnimi skupinami. ijonov). Lani je bilo obravnavanih 206 (pred tem 234) kaznivih dejanj, katerih storitev so osumljeni mladoletniki. Največji upad je zaznan na področju premoženjske kriminalitete, povečanje med mladoletnimi storilci pa beležijo pri kaznivih dejanjih ropa, goljufije in izsiljevanja. Mladoletnika pa sta lani na Celjskem zagrešila tudi dva uboja. Poseb na p ozor nost nasilju Na področju varovanja javnega Policisti so ugotovili 12 odstotkov manj kršitev cestnoprometnih predpisov in odredili 4 odstotke več preizkusov alkoholiziranosti. Posle di ce prometnih nesreč: 33mr tvih Varnost v cestnem prometu se je lani izboljšala glede na leto pred tem. Število obravnavanih prometnih nesreč seje zmanjšalo za dobro četrtino, na kar je gotovo vplivala tudi sprememba predpisov. Poprečni čas zvonjenja klica na številko 113 je bil lani 8 sekund, predlani 9,1 sekunde. V prometnih nesrečah je umrlo 33 ljudi, leto pred tem 41, kar je pod večletnim poprečjem. Manj je bilo tudi hudo telesno poškodovanih. »Gotovo je k izboljšanju prometnih razmer nekoliko prispevala uvedba vinjet in s tem preusmeritev dela prometa na avtoceste in spremem- ba zakonodaje glede možnosti ukrepanja zoper vinjene voznike s pridržanjem,« ocenjuje Videc. »Kljub temu da so ceste na tem območju lani terjale petino mrtvih manj kot leto pred tem, pa s stanjem varnosti v cestnem prometu ne moremo biti zadovoljni. Žrtev je preveč. Še posebej skrb zbujajoč je delež alko ho li zi ra nih voz ni kov, ki so povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom, saj ta znaša dobrih 48 odstotkov.« Lani je bilo 17 požigov. Največ ponovno na območju pod pristojnostjo Policijske postaje Velenje, tako kot leto pred tem. Lani do konca leta je bilo na območju PU Celje pridržanih več kot 1.000 vinjenih voznikov, zaseženih je bilo 122 vozil, leto pred tem 21. Policisti so lani izvedli 61 regijskih poostrenih nadzorov prometa, v katerih so sodelovale vse policijske postaje. Nadzori so bili usmerjeni v ugotavljanje tistih kršitev predpisov, ki so poglavitni vzroki za povzročitev prometnih nesreč oziroma njihovih posledic: hitrost, alkohol, stran oziroma smer vožnje, varnostni pas ... Pet ina k li cev na 113n ujnih Na interventno telefonsko številko policije 113 je bilo lani sprejetih 75.700 klicev, kar je približno toliko kot leto pred tem. Petina klicev je bilat akšnih, ki soz ahtevaliu kre-panje policije, največ med njimi na področju prometa. ■ Mladoletnika sta zagrešila dva uboja, v Celju je 17-letni sin ubil očima, v Velenju je mladoletnik sodeloval pri uboju. Požar podtaknil lastnik Šmartno ob Paki, 19. marca - V četrtek, malo po 13. uri, je zagorelo na stanovanjski hiši in gospodarskem objektu v Šmartnem ob Paki. V požaru, ki so ga poga si li gasil ci, je nastalo za dobrih 30.000 evrov gmotne škode. Lahko bi je bilo še več, če gasilci ne bi tako hitro ukrepali. Požar je tako uničil le kuhinjo v stanovanjski hiši, a je gospodarski objekt pogorel v celoti. Kaj kmalu je bilko znano, da je bil ogenj podtaknjen, osumljenec pa 53-letni lastnik, ki so ga policisti še istega dne s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku.Požigalec in lastnik se je tega dopoldne s policisti že srečal. V baru Anja je kršil javni red in mir. Trk z ukradenim vozilom? Velenje, 20. marca - V petek ponoči je na parkirišču pri pekarni na Cesti talcev neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so znane) zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran osebni avto in s kraja odpeljal. Vozilo so policisti kasneje izsledili, o vozniku pa še zbirajo obvestila, saj je lastnik vozila podal prijavo o odvzemu motornega vozila. V steber traka Šoštanj, 23. marca - V ponedeljek zvečer se je v Šoštanju, na regionalni cesti pri termoelektrarni, zgodila prometna nesreča, v kateri sta se poškodovali dve osebi. Pogorišče dan pop ožigu.( foto: T.P.) Voz nik oseb ne ga avto mo bi la je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v steber transportnega traka, kjer se je vozilo prevrnilo. Pri trčenju sta se sopotnik in sopotnica v vozilu lažje poškodovala. Z reševalnim vozilom so ju prepeljali v dežurno ambulanto. Trem sto pi li na prste Velenje, 17-. marca - Velenjski policisti so na temelju dobrega sodelovanja s policisti v torek dopoldan odvzeli prostost trem moškim, starim 39, 31 in 25 let, ki jih sumijo vloma v stanovanjsko hišo na Sončni poti. Skupaj s kazensko ovadbo so jih privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Bo obrtnik? Velenje, 19. marca - V četrtek dopoldan je bilo vlomljeno v tovorni avto mo bil, parki ran na Koroški cesti. Vlomilec je odnesel nekaj električnega in drugega orodja, stroj za mešanje lepila, aparat za merjenje višine, stroj za rezanje siporeksa, vrtalnik in škarje za železo. Nepridiprav izkoristil nepazljivost Velenje, 19. marca - V četrtek zvečer je na stopnišču stanovanjskega bloka na Foitovi neznanec izkoristil nepazljivost lastnika prenosnega računalnika v platneni torbi in ga, medtem ko je ta nosil stvari v stopnišče - odnesel. Vlo mi lec kadi Marlboro? Velenje, 20. marca - V petek zjutraj so policisti obravnavali vlom v lokal Oaza na Cesti na jezero. Vlomilec je odnesel dnevi izkupiček in več zavitkov cigaret. Porisal avto Velenje, 22. marca - V nedeljo dopoldne je neznanec na parkirišču pri Beli dvorani na cesti Simona Blatnika v celoti porisal tam parkiran osebni avto. Lastniku je povzročil za več tisoč evrov škode. Kole sa rim - ali sem varen? Do 30. aprila bo na območju Policijske uprave Celje potekala preventivna akcija z naslovom Kolesarim - ali sem varen? Namen preventivne akcije je vplivati na kolesarje, posameznike in klube, da razmišljajo o varni vožnji, uporabi zaščitnih sred-dstev (čelada, svetleča oblačila, svetlob na tele sa na kole sih) in pravi lih vožnje s kolesom v naselju in izven njega. Kolesarji so v prometu druga najbolj ogrožena skupina udeležencev - takoj za pešci. Brezskrbno na spomladanske ceste Piše: Adil Huselja Že vrsto let nam planiški poleti poleg veselja ob dolgih in atraktivnih poletih smučarskih skakalcev, naznanijo, da se smučarska tekmovanja zaključujejo. Čeprav je v okolici planiške velikanke še obilo snega, kar velja tudi za gorske vrhove naše regije, se zima vendarle počasi poslavlja. In če kdo, smo vozniki veseli lepšega, toplejšega in bolj svetlega obdobja, kije veliko bolj prijazno do udeležencev v prometu, saj ni več praskanja ledu s stekel, bolj udobno in sproščeno se usedemo v avto, na cesti pa ni več poledice in snega. A vendarle je potrebno upoštevati dejstvo, da se moramo pripraviti tudi na te bolj prijazne razmere, saj prinašajo tudi nekaj novih okoliščin, od poškodovanega vozišča, ostankov peska ter kolesarjev in motoristov, ki jih je vsak dan več na cesti. Prelomnica med zimsko in spomladansko sezono je ponavadi menjava pnevmatik, toda naj ne ostane le zgolj pri tem. Pa še pri tem moramo biti pozorni, da tega ne naredimo prezgodaj, saj so jutra precej mrzla, skoraj vsako leto pa nas preseneti tudi kakšna snežna ploha. Po menjavi pnevmatik je potrebno poskrbeti, da le-te najprej očistimo umazanije in obrišemo do suhega, nato pa postavimo na suho mesto. Priporočljivo je, da pnevmatike položimo plosko drugo na drugo, jih prekrijemo in preprečimo, da so izpostavljene sončnim žarkom ali kemičnim sredstvom. Če pa so pnevmatike dotrajane ali poškodovane, jih ne odvržemo za prvim vogalom, ampak jih raje pustimo pri vulkanizerju. Pred namestitvijo letnih pnevmatik jih moramo pozorno pregledati in izmeriti globino profila. Zakon določa 1,6 milimetra, vendar če ugotovitmo, da je profil manjši od 2 milimetrov, je bolje, da nabavimo nove, sicer bomo morali opraviti menjavo sredi poletja. In ker se pnevmatika oprijema vozišča le z majhnim delom tekalne površine, mora biti profil ustrezen, da je oprijemanje čim boljše, kar se pozna predvsem na mokrem in spolzkem vozišču. Ne pozabimo tudi na rezervno kolo, ki mora biti v brezhibnem stanju. Ker je letošnja zima bila radodarna s snegom in mrazom, se to pozna tudi na naših avtih, saj so vzdrževalci cest le-te več posipavali s peskom in soljo, kije sicer eden največjih sovražnikov avtomobilske pločevine. Zato je zelo priporočljivo temeljito pranje avta, še najbolje z visokotlačno napravo in ročno krtačo. Pri tem ne smemo pozabiti tudi podvozja, kije najbolj izpostavljeno vplivom s ceste. Na čistem avtu bomo tudi lažje odkrili poškodbe karoserije ali laka, kijih je potrebno popraviti in tako karoserijo zaščititi pred nadaljnjim rjavenjem. Ker je dobra vidljivost zelo pomembna, pregledamo tudi stekla, stanje tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla in metlice brisalnikov, ki tudi v pomladnem času morajo biti brezhibne. Tako bomo tudi odprli pokrov motorja in pregledali nivo motornega olja, akumulator in ostale sklope. Po potrebi ga tudi operemo, vendar smo pri tem previdni, da voda ne bi prišla v električne ali elektronske dele. Pozornost namenimo tudi notranjosti vozila, ki ga najprej temeljito očistimo, preverimo, ali se kje pojavlja vlaga, odstranimo zimsko opremo in pripomočke, da jih ne prevažamo v vozilu. Preverimo tudi delovanje prezračevalnega sistema oziroma klimatske naprave, saj se tam zbirajo prah, saje, bakterije, pršice in druge snovi, ki se med delovanjem razpršijo po notranjosti in tako škodljivo vplivajo na zdravje potnikov. Zelo priporočljivo je razkuževanje klimatske naprave in menjava protiprašnega filtra, s čimer zagotovimo, da imamo v avtu vedno svež zrak, ki je zelo pomemben dejavnik za varno vožnjo, da ne postanemo zaspani in utrujeni. Zatorej, srečno in varno tudi na spomladanskih cestah! Iz policistove beležke Kajuh je vse videl V sredo, 18. marca popoldan, je pri spomeniku v Kajuhovem parku znanec udaril znanca. Preden so tja prišli policisti, je odšel. Plačilni nalog pride po pošti. Natakarica ni dala V četrtek, 19. marca dopoldan, se je v baru Anja v Šmartnem ob Paki pijani gost najprej sprl z natakarico, ker mu ta ni postregla z alkoholno pijačo, potem pa jo je udaril. Kršitelju, sicer povratniku, so policisti izdali plačilni nalog. Pijan mož nad ženino prijateljico V četrtek, 19. marca, so policisti posredovali pred stanovanjsko hišo na Šmarški cesti, kjer je pijan moški, sicer povratnik, razbijal po vratih stanovanja ženine prijateljice. K njej se je nekaj dni prej zaradi nasilja zatekla žena. Med udarjanjem po vratih je razbil steklo, ki je poškodovalo njega in stanovalko. Ker se tudi ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve, poleg tega pa mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja in mu izdali plačilni nalog. Namesto kozarčka pridržanje V petek, 20. marca zvečer, je pred lokalom Čuk v Starem Velenju razgrajal mlajši moški. K temu ga je napeljalo to, da v lokalu ni dobil alkohola. Policisti so ga, ker se ni pomiril niti pred njimi, pridržali do iztreznitve in mu izdali plačilni nalog. Znanec odšel, prišli policisti V petek, 20. marca ponoči, so policisti posredovali pred Rdečo dvorano, kjer jih je čakal mlajši moški in povedal, da ga je med priporom udaril znanec in ga poškodoval. O dejanju policisti zbirajo obvestila. Vredno pohvale Tudi tokrat je vredno pohvaliti nekaj dejanj prijaznih občanov, ki so iz zadrege spravili tiste, ki so izgubili, pozabili, kakšno stvar. Pohvaliti velja občana, ki je v sredo, 18. marca zjutraj, na Koželjskega ulici v Velenju našel prometno dovoljenje in ga prinesel policistom, da ga bodo vrnili lastnici, in občanko, ki je istega dne prometno dovoljenje našla na Šlandrovi v Velenju. Lastnik ga bo vesel. Nekdo pa bo posebej vesel, ko bo zvedel, kako pošteni še znajo biti ljudje. Občanka je v četrtek, 19. marca, na policijsko postajo prinesla zlat prstan, v katerem je vgraviran napis Matura ATI MAMI 06. Ga iščete? Pri policistih, ki so ga shranili, je. Posebno pohvalo si zaslužili tudi občan, ki je v petek, 20. marca dopoldan, na bencinskem servisu Petrol na Partizanski cesti, v reži bankomata našel 150 evrov in jih prinesel policistom. Lastniku, ki je dokazal lastništvo, so popoldan denar tudi vrnili. Pa tudi občana, ki je v soboto, 21. marca, ponoči na avtobusni postaji v Velenju našel moško denarnico z dokumenti in jo prinesel na policijo, velja pohvaliti. 26. marca 2009 HA h:as RAZVEDRILO 15 Nagradna križanka Osmica virtualni bowling Koroška cesta 44, Velenje Tel.:03 586 41 01, 031 654 635 www.OSMICA-BOWLING.COM osmica.bowling@siol.net OSMICA je v prostorih starega kina na Koroški 44 v Velenju odprla prvi virtualni bowling v Sloveniji in novo prodajalno z živili. Če si želite privoščiti kaj novega, zabavnega s prijatelji ali družino, preizkusite svojo spretnost s podiranjem kegljev ... virtualnih! V prostorih starega kina v Velenju, vsak dan od 16. do 23. ure, v soboto in nedeljo pa od 19. do 23. ure. Vsem, ki virtualnega bowlinga še ne poznate, je namenjeno naše vabilo. Enako je klasičnemu kegljanju, a nudi enkratno doživetje in neomejene možnosti kegljanja, kjer čisto prava krogla vstopi v virtualni svet. Ko jo vržete po stezi, senzorji odčitajo hitrost in smer meta in na podlagi izračunov na velikem monitorju spremljate, ob spremljavi orginal-nih zvokov kegljanja, uspešnost vašega meta. Prav posebna zanimivost je virtualnost, s katero popeljemo kegljanje na čisto drugi nivo bowlanja. Na velikih monitorjih na koncu steze, lahko izrišemo stezo po vašem okusuo od klasične steze, piščančjih farm, raziskovanja vesolja, .grafične podobe, v katerih še posebej uživajo otroci! Cena ene ure bowlanja znaša 10 €, v petek med 19. in 23. uro pa 15 €, čevlje si lahko izposodite brezplačno, nogavičke pa so 0,50 €. Virtualni bowling je lahko tudi odlična ideja za malo drugčno zabavo za rojstni dan. Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.; Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "OSMICA" najkasneje do 6. aprila. Izžrebali bomo tri nagrade. 3x dve uri bowlanja. M Mv ••« • I .«v I Knjiznjicni kotiček Gregorz Kasdepke: Detektiv Iskra Bi rad postal/-a detektiv/-ka? Potem moraš prebrati knjigo, v kateri boš skupaj s prikupnim detektivom Iskro reševal zanimive uganke. Detektiv Iskra je zanimiva, a čudaška oseba. Na podstrešju stare hiše, kjer se vsi med seboj dobro poznajo, ima svojo detektivsko agencijo Rožnata očala. Detek- ne gre, so na koncu knjige zapisane rešitve ugank. Če te je knjiga navdušila, lahko prebereš še knjigi Nove težave detektiva Iskre in Spominki detektiva Iskre. Barbara Habič: Babičina hiša tiv vedno sam najde svoje stranke in skuša takoj rešiti težavo. Radi ga imajo prav vsi otroci, saj zna rešiti tudi njihove najtežje uganke. Plačilo, ki ga ob dobro opravljeni nalogi dobi od otrok, je beseda »hvala«. Otroci mu tudi kar naprej prinašajo bonbone in čokoladke. V knjigi je zbranih petnajst zgodbic - ugank. Lahko z znanjem, ki si si ga pri do bil/-a doma ali v šoli rešiš vse? Potrudi se in sam/-a najdi rešitev. Naj se v tvojih možganih kar iskri od razmišljanja. Če Vbabičini hiši prebivajo deklica Nina, njena starša, teta Kamila in upokojena učiteljica glasbe, ki so jo vsi klicali Naša gospa. Glavna oseba v hiši pa je seveda babica, ki pripoveduje zanimive zgodbe iz preteklosti. Babica je majhna in okrogla, vedno je nosila živo-pisane predpasnike in rute, zavezane pod brado. Vedno je največ vedela in znala tudi najbolje svetovati. Bila je nekaj posebnega, saj je z veliko strastjo zbirala rute. Vedno jih je nosila. Imela jih je že več sto. Bile so babičina radost in njen ponos. Vsak dan se v babičini hiši zgodi kaj posebnega: zapade prvi sneg, na vratih se pojavijo pustne maška-re ali pa pride kdo na obisk. Pozimi se kar naprej vrstijo prazniki in to po babičini zaslugi, saj praznuje vse po vrs ti. Ob babi ci si čutil mir in varnost. In zato je bilo z njo tako lepo. V var nem in toplem zavetju njene hiše Nina odkriva svet in ljudi, medtem pa iz majhne punčke zrase v prvošolko. Ta tenkočutna, prisrčna, delno avtobiografska pripoved vas bo očarala tudi z ilustracijami Jelke Reichman. Pripravila:E ditaŠ incek-Prah Dragi, bi trojčke? Digitalne? Bi vzeli le digitalno telefonijo v kombinaciji z internetom? Bi sploh šli na digitalno telefonijo ali bi imeli od istega ponudnika le televizijo in internet? Koliko in katere programe pa bi pravzaprav radi, saj imajo člani družine različne interese pri izbiri programov? Lahko vso to zmedo rešim an preprost način? Seveda! Bi Trojčka pri UPC Telemachu? Najbolj udobno in tudi najbolj cenovno ugodno je, da za vse poskrbi en ponudnik. Tako je vse na enem mestu. Če je kaj narobe, lahko poišče napako en center za pomoč, in ni treba klicati več ponudnikov storitev. In nenazadnje - račun je le en, skupen. UPC Telemach ugotavlja, da je največ zanimanja za paket trojček, ki vsebuje širok izbor TV programov, internet in telefonijo. V zadnjem času se 80 odstot kov novih upo rab ni kov odlo ča za paketno ponudbo trojčka. Pakete lahko izbiramo glede na naše potrebe. Če potrebujemo le 'normalno' telefoniranje in osnovno brskanje po internetu ter že kar pester izbor TV programov, je že za 25 evrov na mesec na voljo Digitalni trojček S. »Največji paketi s prenosom 24 mega-bitov na sekundo so primerni le za resnejše uporabnike interneta; največkrat za podjetja, ki prenašajo večje datoteke. Potrebam navadnega uporabnika povsem zadošča hitrost dva megabita na sekundo. Takih povezav je tudi v svetovnem merilu okoli 90 odstotkov,« pojasnjuje Roman Volčič, direktor marketinga in prodaje pri UPC Telemachu. V UPC Telemachu bodo razvoju hitrejšega interneta sledili s krepitvijo te storitve, ki bo na voljo že nasled nje leto. Sosed odmeva K ugodni ceni paketne ponudbe prispeva tudi digitalna telefonija, ki je od klasične cenejša za 30 do 40 odstotkov. Kljub skokovitemu napredku digitalnega telefonskega sveta ostaja klasična telefonija 'po žici' še naprej najzanesljivejša. Nenazadnje ima vedno rezervno napajanje elektrike, tako da ob izpadu le-te nemoteno deluje naprej, medtem ko digitalna 'ugasne'. Več motenj se pojavlja tudi tam, kjer internet in telefonija delujeta po istem kanalu. Pri UPC Telemachu so zadevo rešili tako, da sta kanala za internet in telefonijo ločena. Motnje oziroma otroške bolezni digitalne telefonije so pri UPC Telemachu odpravili s tehničnimi posodobitvami in nadgradnjo sistema. Če že pri de do motenj, so vzro ki navad no mehanske narave (ko denimo kakšna javna služba po nerodnosti preseka kabel). Za nezahteven družabni pogovor je digitalna telefonija povsem zadovoljiva, predvsem pa pre pro sta in cenov no ugod na. Zakaj digitalno? Digitalizacija televizije je rezultat hitrega razvoja digitalne tehnologije, ki ponuja višjo kakovost slike in zvoka, odslej Ko ste pre bred li že vse zad re ge z izbiro novega TV sprejemnika, gladko preš li z ana log ne na digi tal no televizijo, zamišljeno skomignili z rameni glede izbire prenosa signalov preko navadnega, koaksialnega ali optičnega kabla, plačali zadnji račun za telefon, nekaj dni pozneje še za internet, skoraj pozabili plačati še račun za TV, ste naleteli na novo vprašanje: izbira paketa. Kakšen paket izbrati? Najbolj udobno in tudi najbolj cenovno ugodno je, da za vse poskrbi en ponu dnik. Informacije za izbor paketov in hitrosti pretoka podatkov so na voljo na www.upc.si/paketna_ ponudba pa tudi videa. Prednosti digitalne televizije so številne, do štirikrat ostrejše slike, dvakrat večje kapacitete kanalov, več-ka nal ne ga zvo ka, pa vse do digi tal nih podnapisov, elektronskega vodiča (EPG) in televizije visoke ločljivosti. UPC Tele-mach je s pre ho dom na digi tal no televi -zijo ponudil kakovostnejši sprejem slike in zvoka ter dodatne storitve, hkrati pa v svojem omrežju ohranil tudi analogno televizijo in tako uporabnikom prepustil izbiro tehnologije, ki jim najbolj ustreza. »Veseli smo, da lahko našim naročni- kom nudimo visokokakovostno digitalno televizijo, ki prinaša zares bogato televizijsko izkušnjo,« razlaga Roman Volčič, direktor marketinga in prodaje pri UPC Telemachu. »Naša ponudba zadovoljuje še tako zahtevne gledalce, ki v dobi razmaha ploskih televizijskih sprejemnikov s širokimi zasloni in z visoko ločljivostjo iščejo čim večjo kakovost slike in zvoka ter želijo izkoristiti dodatne storitve digitalne televizije.« Za sprejem digitalne televizije je potreben pri me ren televi zij ski sprejem nik, raču nal nik z ustrez nim sprejem ni kom ali poseben digitalni sprejemnik, tako imenovani set-top-box. Za nemoten sprejem vseh, tudi plačljivih programov je UPC Tele mach naroč ni kom pri pravil tri digi -talne sprejemnike priznanega proizvajalca Handan, ki so v uporabi tudi v kabelskih omrežjih UPC v tujini. Vsi trije sprejemniki - CV-5000 CINX iL, CV-6000 DVR in CV-7000 HD - ponujajo enako kakovost digitalne slike in omogočajo dodatne storitve, kot je elektronski programski vodič, razporejanje programov v skupine priljubljenih, sprejem večka- nalnega zvoka in večjezične podnapise. »Last nos ti digi tal ne ga kabel ske ga omrežja so primerljive oziroma v mnogih pogledih tudi zmogljivejše kot pri drugih oblikah digitalne televizije,« razlaga Roman Vol čič. »Digi tal ni sig na li po kabel skem omrežju potujejo neokrnjeni, zato je tudi pri konč nem upo rab ni ku kakovost sig -nala na najvišji možni ravni. V kombinaciji s ponujenim digitalnim sprejemnikom CV-60000 DVR je naroč ni kom na voljo tudi edinstvena lastnost snemanja priljubljenih oddaj brez omejitev.« EPP 5 razlogov za digitalne trojčke UPC digitalni video snemalnik Digitalni trojčki prinašajo številne prednosti: 1. več kot 100 programov digitalne televizije 2. hitrost prenosa podatkov na internetu do 24 Mb 3. cenejši pogovori z digitalno telefonijo 4. edinstven digitalni video snemalnik za televizijo po vaši meri 5. privlačne nagrade ter ugodnosti tv • internet • telefon * Slika je simbolična Glavno nagrado Mitsubishi Colt bomo izžrebali 15. maja. Več informacij na akcije.upc.si. Preprosto za vsakogar 080 22 88 www.upc.si upe * 16 26. marca 2009 ^ Fotograf Tomo Jeseničnik, vodja izobraževalnega centra Premogovnika Boris Potrč, specialist internist gastroenterolog Zdenko Kikec na otvoritvi razstave v črni garderobi muzeja premogovništva. Prvi je razstavljal, drugi je pozdravljal, tretji pa je spremljal. Fotograf in zdravnik se poznata že dolgo. Povezala ju je Koroška. Jeseničnik se je tam rodil, Kikec pa tam dela. d Takole prešerno sta se nasmejala in pogovorila evropski poslanec Lojze Peterle in upokojeni profesor Martin Pustatičnik ob srečanju na velenjski tržnici. In o čem sta govorila? Zagotovo tudi o zdravi hrani, saj sta si potem ogledala ponudbo na stojnicah. Da je beseda tekla tudi o medu, tistem domačem, slovenskem, sploh ne dvomimo. Lojze Peterle je namreč ne le velik zagovornik čebeljih izdelkov, ki dobro vplivajo na zdravje, ampak tudi zagrizen čebelar. Svoj med je promoviral tudi v Bruslju, kjer ga je razdelil članom predsedstva Konvencije o prihodnosti Evrope. Ne dvomimo, da jim je teknil. P Mag. Majda Završnik - Puc, ravnateljica Osnovne šole Šoštanj, in njen stanovski kolega, ravnatelj Osnovne šole Gorica Velenje Ivo Planinc redka medsebojna srečanja izkoristita med drugim tudi za izmenjavo mnenj. »Veš Majda, sem slišal, da vaša šola ni organizirala športnega dne na drsališču, ki si ga imela pred nosom. Mi v take projekte lokalne skupnosti gremo zaradi več stvari. Po eni strani, da zagotovimo večje število obiskovalcev, po drugi strani pa potem lažje izstavimo kakšen račun. Sicer pa pravijo, da ni nikoli za nič prepozno. Glede na to, da bo občina poskrbela za drsališča in verjetno spet štela drsalce, ti predlagam, da se prijaviš prva in poleg sankanja, pohoda in smučanja uvrstiš med zimske športe tudi drsanje.« Kaj jim »nuca«... Kaj koristi delavkam Elkroja, če »nosijo hlače«, če pa jih nočejo nositi moški. Teharski plemiči V Velenje prihajajo Teharski plemiči. V bistvu bi jih, čeprav prihajajo iz Celja, morali v Velenju dobro sprejeti. Saj so bili trn v peti gospodi Celjski. Bolj temno V marsikateri občini razmišljajo o omejitvi javne razsvetljave. Ob tem se pojavljajo eni, ki so proti, in drugi, ki so za. Proti so tam, kjer že zdaj menijo, da so preveč v temi, za so seveda nepridipravi, ki so jim temačne ulice najboljši delovni prostor. Brez zlobe Slišim, da je bila francoska veleposlanica navdušena nad Velenjem. Vsaj nekdo! Cenejše Ena naših energetskih družb nas je presenetila in ponuja cenejšo električno energijo. Nekateri odjemalci so skeptični in ne vedo, ali naj sprejmejo njeno ponudbo ali ne. Bojijo se, da jih bo kljub cenejši elektriki kaj streslo. Ob delo in službo Zadnji čas je tudi pri nas vse več ljudi, ki so ob službo. Veliko je tudi takih, ki so ostali brez dela. Kriza in odpadki Kljub krizi je pri nas veliko odpadkov. In zaradi njih je v marsikaterem kraju prava kriza. Delo, ki je zaman Vsako pomlad se lotevamo del, ki se vedno izkažejo, da so povsem zaman. Čistimo okolje! Čistilci delajo prostor onesnaževalcem. Malo čudno Nekaterim se zdi malo čudno, da sta dan poezije in dan lutk skupaj. Saj sodi eno v kulturo, drugo pa predvsem v politiko. Sodniška Naši sodniki močno zaostajajo, mnogi športni sodniki pogosto na različne načine prehitevajo. LCA JOGURTI ZELENE DOLINE Skrb za zdravje, čvrste kosti, zdravo srce in urejen prebavni sistem predstavlja vedno pomembnejšo vlogo v našem vsakdanjem življenju. Pri tem lahko izbiramo med množico izdelkov. Pa vendar, kako lahko ločimo najboljše od ostalih? Trdno verjamemo, da so znanstvene podpore ključ do uspešnega razvoja ustreznega izdelka. Vendar izjemen izdelek je potrebno tudi poznati. Kaj pomeni oznaka BENEO? Oznaka BENEO združuje prehranske vlaknine s strokovnim imenom inulin in oligofruktoza (v nadaljevanju BENEO). Medsebojna sinergija že omenjenih prehranskih vlaknin se kaže v obliki stimulacije aktivnejšega delovanja koristnih bifido-bakterij v črevesni/prebavni flori, vpliva na splošno izboljšanje prebavnega zdravja in na aktivnejšo absorpcijo kalcija. BENEO stimulira koristne bifidobakterije v prebavni flori Črevesna flora igra ključno vlogo v obrambnem sistemu telesa. Je namreč skupno ime za milijarde bakterij v našem prebavnem sistemu. Večina teh bak te rij ima dob ro dej ni uči nek, ven dar so neka te -re za naše zdravje lahko škodljive. Prehranske vlaknine, ki jih vsebuje posamezni izdelek in so označene z imenom BENEO, selektivno stimulirajo koristne bifidobakterije. S tem se le-te krepijo ter posledično se zagotavlja preprečevanje razvoja slabih bakterij. Zato lahko upravičeno zapišemo, _ - -Ll -..' da PRHRANSKE VLAKNINE spodbujajo optimalno črevesno funkcijo in tudi delujejo kot prebiotik. BENEO vpliva na splošno izboljšanje prebavnega zdravja Redno vnašanje prehranskih vlaknin vpliva na: • krepitev rednega praznjenja črevesa, • izboljšanje prehodnosti črevesja in • izboljšanje črevesnega metabolizma ter • pomaga pri zaščit ravnotežja v prebavni flori. BENEO vpliva na vrhunsko učinkovitost pri povečanju absorpcije kalcija in kostne gostote Izredna kombinacija prehranskih vlaknin LCA www.beneo.com ne vpliva samo na izboljšanje zdravja prebavil ampak tudi na učinkovitejšo absorpcijo kalcija. Kalcij je eden od najvažnejših mineralov za zdravo funkci o ni ra nje naše ga tele sa. Ven dar koli či na kalcija, ki ga absorbiramo v povprečju ne zadostuje za gradnjo zdravega in močnega okostja, kar lah ko vodi do krh ke struk tu re kosti in več je tve -ganjen jihovih lomov. Prehranske vlaknine »BENEO« s svojim aktivnim delovanjem prispevajo k povečanju absorpcije kalcija in posledično povečanje deleža kalcija v kosteh v zgodnjem življenjskem obdobju, kar kasneje vpliva na zmanjšanje tveganja krhkih kosti in njihovih ■ _ . lomov , LCA jogurti so tisti mlečni j izdelki, ki vsebujejo prehranske \ vlaknine s strokovnim imenom ' inulin in oligofruktoza ter to ozna- ) čeni z znamko BENEO. Z rednim uži- i vanjem LCA jogurtov vplivamo na povečano delovanje bifidobakterij v 1 črevesni flori, povečano aktiviranje j imunološkega sistema ter na poveča- | noabsorpcijokalcijavtelo. 1 Ne pozabite! anes jih mogoče ne potrebujete, jutri pa boste hvaležni, da ste jih uživali! zefene cfofine 26. marca 2009 Jllf HAS GRADBENA PRILOGA 17 Gradimo skiroaj Vsem, ki gradite, obnavljate, urejate ali preurejate svoj dom, bo današnja priloga v dragoceno pomoč. Veliko vas je, ki gradite sami, v lastni režiji, in prav zato smo pripravi I i nekaj nasvetov, podrobnejše pa boste dobili pri naših oglaševalcih. Za vas smo s pomočjo arhitekta Edija Vučine pripravili zelo uporaben in zanimiv članek o izbiri zemljišča. V prilogi boste našli še nekaj zanimivih nasvetov in člankov, ki vam bodo v korist pri nadaljnjih odločitvah. Če morda še ne razmiš Ijate, da bi se lotili takšnih del, kupili stanovanje ali si zgradili hišo, je prilogo pametno shraniti, saj vam bo z njo veliko lažje takrat, ko bo takšna želja dozorela. Vsi, ki vas zanima karkoli v zvezi z dovoljevanjem gradnje objektov, lahko izkoristite priložnost in se udeležite kratke predstavitve pogostih problemov pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo. Danes ob 12. uri ste vabljeni na Upravno enoto v Velenju na DAN ODPRTIH VRAT, v učilnico v 2. nadstropju. rrrxm M Skorno 8,3325 Šoštanj Tel.: 03/ 898 6900, Fax: 03/ 8986907 Gsm: 041/619 160 E-mail: zagarstvo.mesic@siol.net • Zagarstvo • Izdelava embalaže • Leseni balkoni • Montažni jež nosilci • Montažne garaže Vrtne ograje Lesene fasade iz sibirskega macesna Sušen rezan les, strešne letve... ZELO UGODNO KRITINE, OGREVANJE, SEKALNIKI za sekance. Urejamo predračune, dobave in montaže. LINDAP d.o.o. - Šentrupert 41 - 3303 Gomilsko - tel.: 03-700 05 00 www.lindap.si Novosti pri garažnih vratih Podjetje Matjaž s svojo celotno storitvijo, ki zajema svetovanje in izmere na objektu ter montažo in servisiranje vrat Hörmann, poskrbi, daje nakup garažnih vrat, ki ustrezajo vašemu življenjskemu slogu, enostaven in prijeten. Zadovoljstvo, ko boste upo rab lja li svoja nova garažna vrata Hörmann, ni odvisno le od kakovosti izdelkov. Natančnost meritev, ustrezna izbira rešitve, kakovostna montaža, zanesljiv servis in vzdrževanje lahko bistveno vplivajo na vaše počutje ob prihodu in odhodu od doma. V letošnjem letu so ponudili kupcem garažna vrata Hormann z novimi površinami v t. i. izvedbi Decograin in z vrati, ki so opremljena s površino fasade, s t. i. izravnano prekrivno masko. Med novosti spadajo tudi novi elementi za upravlja nje pogo nov in nov pogon za drsna dvoriščna vrata. — - LA NAJBOLJŠE ZA MOJO DRUŽINO! Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hormann ŽE ZA 929 €! Cena zajema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, vvoodgrain), dimenzije: 2375 x 2000, 2375 x 2125, 2500 x 2000 in 2500 x 2125, motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Akcija traja do 31. 5. 2009! Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. • T +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana • T+386(0)1 24 45 680 www.matjaz.si * info@matjaz.si matjciž Ustvarjamo pozdrave Površina Decograin Pri izbiri garažnih vrat so investitorji nemalokrat v dilemi: les dobro izgleda, jeklo ima najboljše lastnosti med materiali, kot je boljša toplotna izolacija, boljša zatesnitev pred vetrom in dežjem, minimalna občutljivost na vremenske vplive in lažje vzdrževanje, saj redno barvanje odpade. Zato povezujejo površine Decograin proizvajalca Hörmann naravnost lesene površine z vzdržljivostjo jekla. Noviteta v programu so tri nove barvne variante: Light Oak daje svetel, topel videz hrasta, Night Oak je temna in intenzivna imitacija hrasta. Že v letu 2008 pa se je paleta razširila na površine Rosewood in Dark Oak. Na voljo je tudi nova izvedba površine Decograin Titan Metallic, ki daje s svojim kovinskim efektom v temni antracit barvi žlahten in zelo kakovosten videz. Dobro se ujema z eks-kluzivno in sodobno arhitekturo. Garažna vrata s površino fasade, izravnano s prekrivno masko Garažna vrata so ogledalo zgradbe in imajo lastnosti moderne arhitekture: pri-vlač no masko za fasa do. Nova garaž na sekcijska vrata Hörmann sedaj omogočajo, da v oblikovanje fasade vključite tudi garažna vrata. Vrata je mogoče optično skoraj brez vidnih stikov vključiti v fasado. Sekcijska vrata so skonstruirana in izdelana tako, da so lahko v sodelovanju z izvajalcem fasade opremljena z enakimi elementi fasade kot sama zgradba oz. garaža. Da bi zagotovili harmoničen videz vrat, je seveda treba že pri načrtovanju upoštevati višino maske za garažo. Micrograin - element za moderno oblikovanje Eleganten in moderen element za sodobno oblikovanje vrat predstavlja nova površina Micrograin, katere privlačen videz je v finih linijah. V jeklo vtisnjen valovit profil daje žlahtne efekte svetlobe in sen ce. Gradbenistvo-posrednistvo RibežhSamb sspír ^ "Rú'stóiPQlieisi&L ** 333;1I Nazarje] Odpiranje vrat s pomočjo čitalca za prstne odtise Kdor je svoja garažna vrata opremil s pogo nom, jih lah ko odpi ra z radij sko vodenim daljinskim upravljanjem ali z vnosom elektronske kode. Še udobneje pa je to z novim elektronskim čitalnikom prstnih odtisov. Le-ta omogoča zelo enostavno odpiranje garažnih vrat s pomočjo prstnega odtisa. V prenesenem pomenu, uporabnik ima "ključ" za odpiranje ved no pri sebi. Mini steber s fotocelico za še večjo varnost Krilna in drsna dvoriščna vrata se morajo v skladu z zakonsko določenimi pred pisi ustavi ti ob morebitnem trku. Za še večjo varnost vam sedaj proizvajalec Hörmann nudi mini steber STL s fotocelico. Ta brez dotika ustavi krilna ali drsna dvoriščna vrata, takoj ko se pre ki ne svet lob ni žarek foto ce li ce. To najbolje preprečuje poškodbe ljudi ali ško do na vozi lih. Tel: 03 / 838 5Olí fesMmi|j531 174 e-pošta: samo.ribezl@siol?netl rušenjeTobjektovTžIodvozomlmateriala ^^ite^rekainimiffl^^^rmn^MB ■montaž^hišnihlčisti^ ■cimgSTzemefi^^ Za gradnjo hiše najprej potrebujete zemljišče Če bi me vprašali, kaj so tri najpomembnejše stvari, na katere moramo biti pozorni, preden se lotimo uresničevanja sanj mnogih, ki jih predstavlja gradnja lastne hiše, bi ponovil že znani odgovor. Najpomembnejša je lokacija, nato ji sledi lokacija in na tretjem mestu je spet lokacija gradnje bodoče hiše. Vse potenci al ne težave, s kate ri mi se bos te more -biti spopadli v času pridobivanja ustreznih dovoljenj, v času gradnje stavbe ali pa v času uporabe objekta, praviloma izvirajo iz odločitve o legi predvidene stavbe v prostoru. V naslednjih nekaj vrsticah bom vsem, ki še niste izbrali gradbene parcele, nanizal nekaj nasvetov in opozoril, ki vam bodo olajšali, morda pa tudi otežili, odločitev za nakup zemljišča, na katerem boste uresničili svoje sanje in si ustvarili nov dom. Izberite si svojo občino Družinska stanovanjska hiša se praviloma gradi za pretežen del življenja, zato velja dobro premisliti, v katerem delu Slovenije želite živeti. Če niste zagrizen lokal patriot, boste svoje bivališče morebiti zgradili v bližini delovnega mesta. Po drugi strani pa nestabilnost delovnih mest ni najboljši kriterij, saj se mora danes delovna sila prilagajati trgu (mora biti mobilna). Če računate na družino, bo kriterij prav gotovo tudi bližina šole, morebiti vrtca ali starih staršev. Če bo vaša služba odvisna od avtomobila, bo bližina ceste prav gotovo igrala pomembno vlogo. Trg nepremičnin pa že upošteva razdalje do pomembnejših prometnic in zato cena zemljišč raste glede na bližino mestnih središč ter prometnic. So pa pomembne razlike po pokrajinah, saj so cene ob oba li ali na seve ru Ljubljane neprimerno višje od tistih v Prek-murju ali kje, kjer jih muči demografska ogroženost. Danes se tudi ve, kje imajo težave s pitno vodo, kje s čiščenjem odplak, kje z odlaganjem smeti in kje z onesnaženim okoljem, če izpostavim nekaj najpogostejših regionalnih težav. Tudi med posameznimi občinami so lahko občutne razlike. Ne samo višina komunalnega prispevka, ki ga občina zaračuna za komunalno opremo zemljišča, tudi stroški bivanja (višina nadomestila za stavbno zemljišče, komunalne storitve, cene vrtcev...) se lahko od občine do občine razlikujejo. Evidenca trga nepremičnin (ETN), ki jo vodi Geodetska uprava RS in je preko spleta dostopna vsem, že odraža regionalne posebnosti, ki se kažejo v ceni zemljišča. Pomen smeri neba in naklona terena Sonce je dragocena dobrina, ki nam lahko olajša ogrevanje bodoče hiše, a je hkrati lahko v poletni vročini tudi nadloga. Ne glede na podnebne spremembe je pla zovi so v naši državi pogosta nad lo -ga, ki so skupaj z zidovi odnesli že tudi kakšno življenje. Zazid Ijivost in občinski prostorski akt Pred nakupom se boste seveda pozanimali, ali kupujete zemljišče, ki ima status zazidljivosti, kar pomeni, da ne gre za zemljišče, ki je v občinskih planskih dokumentih predvideno za kmetovanje, gozd ali kak drug namen, ki ni name njen grad - pokvarili poglede iz pravkar kupljene parcele. Zgodi se, da na prazno zemljišče pred vašo parce lo nato zgra di jo viso ko stavbo, ki bistveno spremeni stopnjo osončenosti vašega zemljišča. Predpisa, ki bi ščitil vaše zemljišče pred senco sosednjega objekta, namreč ni. Podobno velja za smrad, ki je dejansko moteč, a ni reguliran s predpisi. Če je v bližini kakšna živalska farma, zna biti zelo moteče. Moteči so lahko tudi drugi vplivi (prah, hrup, mete or ne vode . ) prisojna lega dobrodošla, pomembno pa je, daje osončenost čim daljša prav pozimi, ko se son ce naj prej skri je za bliž nje hribe. To je še toliko pomembneje, če načrtujemo energetsko varčno ali celo pasivno hišo, ki praviloma izkorišča sončno svetlobo. Pri slednjih je pravilno osen-čenje (brisoleji, drevesa ...) prav tako pomembno. Z načrtom, ki bo prilagojen na strani neba, bo lažje zagotoviti sožitje objekta z naravnimi danostmi lokacije. Večina tipskih hišk, ki nam jih ponujajo številni proizvajalci, so projektirane za ravnino. Gradnja na ravnem terenu ima vsekakor svoje prednosti, a tudi zemljišče s primernim naklonom se da z ustreznim načrtom dobro izkoristiti. Je pa tudi res, da vkopane gradbene jame in z zemljo zasute stene lahko predstavljajo dodatne stroške in večjo možnost napake pri izvedbi (zamakanje, nestabilnost zemljine, dodatni oporni zidovi, dražja zunanja ureditev...). Kadar nameravate gradi ti v strmem naklo nu, naj vam geo log dobro pregleda stabilnost terena, kajti nji bivalnih objektov. A pozor! Zazidljivost zemljišča še ni dovolj, da bo na zemljišču res možno pridobiti gradbeno dovoljenje. Da bo projekt, ki gaje potrebno priložiti k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, lahko izdelan v skladu s prostorskim aktom, mora biti v aktu, ki obravnava vaše zemljišče, izrecno navedeno, da je gradnja take hiše, kot jo dejansko želite zgraditi, res dovoljena. Včasih so prostorski akti v svo jih zah tevah prav podrob ni in poleg velikosti določajo tudi lego, odstotek zazi-danosti zemljišča, obliko strehe ali celo vrs to kri ti ne. To pome ni, da tako ime no -vani tipski projekt mogoče ne bo ustrezal določilom občinskega akta in bo treba načrt pri la go di ti zah tevam obči ne. Pa še nekaj je potrebno vedeti. Prostorski akti so živa stvar in se pogosto spre -minjajo. Na pristojni občini preverite, če slu čaj no prav kar ne pote ka pos to pek spremembe. Morebiti občina spremembo prostorskega akta šele načrtuje. Mogoče na sosednjih zemljiščih načrtuje gradnjo objektov, ki vam ne bodo všeč in bodo Skrivnost udobja Oblazinjeno pohištvo, pa naj bo to stol, fotelj ali sedežna garnitura, nam morajo nuditi udobnost in prijetno počutje, kamor se z veseljem zatečemo po napornem dnevu. Zato je zelo pomembno, kako je oblikovano, iz kakšnih materialov je in tudi barva je zelo pridobila pomen. Nekoč so prevladovale temnejše bar ve obla zi nje ne ga pohištva ( črna, rjava), pri dru ževa la se jim je večno lepa bela, danes pa modni trendi vse bolj narekujejo uporabo živahnih barv, ki popestrijo sobo, dom in poživljajo naše čute in duha. Udobna namestitev pred televizorjem nas napolni z energijo ali zaziba v prijetne sanje. Oblazinjeno pohištvo mora nuditi harmonijo z nami, časom in prostorom. Pri nakupu moramo imeti pred očmi kakovost, prefinjenost in dovr še nost, kaj ti to je kos pohištva, ki ga kupi mo za dalj še obdobje in nam mora ustrezati ter nuditi ugodje vsaj nekaj let. Pa ne le to, pogostokrat smo premalo pozorni tudi na funkcionalnost, ki pride prav, kadar imamo goste; torej če v našo hišo zahajajo prijatelji, ki občasno tudi prespijo, moramo biti pozorni, da izbermo takšno sedežno garnituro, ki se lahko po potrebi spremeni tudi v posteljo. Sedežna garnitura mora ustvarjati občutek domačnosti in topline. EKOTRADE d.o.o. Otiški vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu tel.: 02 8786797 faks: 02 8786796 E-pošta: prodaja@ekotrade.si www.ekotrade.si Izberite udobje ... neskončne možnosti kombinacij Na voljo so vam v vseh večjih salonih po Sloveniji, za vas nablizja sta Lesnina Leveč in Hoče. SEDEŽNE GARNITURE EKOTRADE! Komunalna oprema in potrebna soglasja Načeloma velja, da je gradnja objektov možna le na komunalno opremljenih zemljiščih. Kjer pa vsaj minimalne komunalne opreme še ni, jo morate dograditi sami. To pa na nekaterih zemljiščih sploh ni enostavno, včasih pa sploh ni možno. Med tisto obvezno komunalno infrastrukturo spada dostop do zemljišča, pitna voda, električna energija in odvajanje odplak. Če ni javne kanalizacije, se odplak lahko znebite z malo čistilno napravo. Če ni javnega vodovoda, si vodo mogoče lahko priskrbite z lastnim zajetjem in vodnim dovoljenjem. Toplotno energijo pa je možno pridobiti tudi iz alternativnih virov, manj to velja za električno energijo. Če imate možnost bodoči objekt priključiti na javno infrastrukturo, bo tre ba pri uprav ljal cu posa mez ne ga komunalnega, energetskega ali telekomunikacijskega voda preveriti, kje je priključno mesto in pod kakšnimi pogoji boste lahko svoj objekt priključili. Ostane še cesta do vašega zemljišča, ki pogosto predstavlja največjo težavo. Še veliko cest namreč ni ustrezno last-niš ko ure je nih, kar lah ko pome ni, da si morate za uporabo obstoječe ceste urejati včasih zapletene služnostne pogodbe. Zato vsako cesto do gradbene parcele preverite na zemljiški knjigi in si že pri nakupu zemljišča uredite dostop. Preverite tudi, kako je z vzdrževanjem ceste, kdo pozimi odstranjuje sneg. Pri dostopu je potreb no pomis li ti tudi na orga ni -zacijo gradbišča. Bo dostop gradbenih strojev možen, bo možno graditi montaž no ( dostop dvi ga la), kam z grad be ni -mi odpadki, kje skladiščiti material, ipd? Računajte tudi na to, da boste za morebitni prekop sosedovega zemljišča prav tako potrebovali pogodbo in daje sosed mogoče zaradi različnih razlogov ne bo hotel podpisati. Prav tako je potrebno preveriti, če morebiti občinski prostorski akt dopušča odmike od sosedove meje le ob predhodnem soglasju. Bo sosed tako soglasje sploh dal? Preveriti je potrebno tudi, če na zemljišče slučajno ne sega kakšen infrastrukturni ali drug varoval ni pas (pli novo di, dalj novo di, vod -na zemljišča, ceste, železnice, kulturni spomeniki, naravne vrednote, vodovar-stveno območje, poplavno območje, pri-dobivalni prostor premogovnika in še mno gi dru gi), kar posle dič no pome ni, da ste odvisni od pogojev upravljavlcev infrastrukture in varstvenih območij. Pretehtajte stroške gradnje Predvidevam, daje bralcu tega besedila jasno, da je cena zemljišča, kjer boste lahko zgradili svojo hišo, odvisna prav od vseh naštetih lastnosti gradbene parcele. A po drugi strani je trg nepremičnin v naši državi šele v povojih, zato se lahko ponudbene cene med seboj bistveno razlikujejo. Varčevanje pri izbiri lokacije se mi tako ne zdi smiselno, saj lahko pravilna izbira lokacije bistveno zniža stroške investicije in zagotovi prijaznejše bivanje. Že sam komunalni prispevek se med obči na mi lah ko raz li ku je do take mere, da lahko z ustrezno izbiro občine prihranimo za celotno kupnino zemljišča. Včasih se splača kupiti tudi že pozidano zemljišče. Dotrajani objekt, ki nam zniža komunalni prispevek in ostale stroške komunalne opreme lahko nadomestimo z novim, pri čemer pa je potrebno upoštevati še stroške odstranitve starega objekta. Tudi varčevanje pri projektni dokumentaciji ni na mestu. Le dober projektant (preverite reference) bo lahko v celoti izkoristil prednosti ter hkrati omilil slabosti lokacije, če bo seveda znal uskladiti vaše želje z vsemi parametri zemljišča, na katerem bo načrtoval objekt. Pri tipskem projektu to praviloma ni možno. Pa še en nasvet. Izbranemu projektantu s pooblastilom prepustite tudi pridobitev gradbenega dovoljenja, saj ni nobene potrebe, da bi svoj dragoceni čas zapravljali s sicer zapletenimi upravnimi postopki pridobitve gradbenega dovoljenja. ■ Zab odočei nvestitorje zapisal: Ed i V UČINA, univ. dipl. inž. arh. VRTNARSTVO Koroška cesta 40 A, 3320 Velenje, www.pup.si, info@pup.si, tel.: 03/896-87-00, fax.: 03/896-87-60 GRADBENA PRILOGA Za ogrevanje porabimo preveč Pravičnejše plačevanje ogrevanja v stolpnicah in blokih - obvezno od l.oktobra 2011 dalje -Pavšalno plačevanje ogrevanja j e nepravično in neekonomično Zakaj meriti porabo toplote? Nesprejemljivo je, da stanovalci plačujejo ogrevanje po kvadraturi oziroma neodvisno od svoje porabe. Ljudje imajo namreč različne življenjske navade. Prav je, da vsak pla ča le toli ko, koli kor porabi. Po uvedbi plačevanja v skladu s porabo stanovalci zapirajo okna, jih dodatno zatesnijo, znižajo temperaturo v prostoru, priprejo radiatorje ob odhodu na dopust ... Obnašajo se bolj varčno, prenehajo se prepiri med sosedi, med-sebojnio dnosi sei zboljšajo. Za 1 °C nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranka pri energiji Samo finančni prihranek stimulira ljudi za varčevanje. Zato ne preseneča, da plačevanje toplote po kvadraturi ljudje povsod zavračajo kot zastarel in nepravičen način. Plačevanje ogrevanja v skladu z dejansko porabo je obvezno celo v Romuniji, Bolgariji, Turčiji, na Češkem - od 1. oktobra 2011 dalje bo tudi pri nas. Pravočasna odločitev je pomembna. Kolikšni so prihranki? V praksi največkrat dosegamo prihranke toplote od 15 do 35 %. Starejše stavbe kot največje potroš-nice toplote ponavadi največ prihranijo. Povprečno stanovanje v Sloveniji ima 4 do 5 radiatorjev. Če predpostavimo, da za ogrevanje porabi 500 evr/leto, potem lahko računamo s prihranki približno 100 evrovl etno. Strošek vgradnje delilnika toplote je cca. 20-40 evrov na radiator, investicija se tako povrne v letu do dveh, kar je bistveno hitreje kot pri izolaciji zgradbe, zamenjavi oken ali katerem koli drugemu krepu. Kako poteka odčitavanje in obračun? Odčitavanje ponavadi poteka enkrat letno, podobno kot pri elektriki, vodi in plinu. Podatki se odčitajo po končani kurilni sezoni, in sicer na dva načina: • z vstopom v stanovanje pri cenejših, elektronskih delilnikih ali •na daljavo pri dražjih, radijskih delilnikih. Pri obračunu se upoštevajo fiksni stroški (cca 30 %: cevi, skupni prostori ipd), deljivi stroški (cca 60 %: odčitani iz delilnikov) in redukcije porabe toplote za vremensko izpostavljene lege stanovanj (vogalna stanovanja, pritličje ...). Največkrat se poračun izravna v prvih polož ni cah nasled nje kurilnes ezone. Dansko podjetje Brunata z izkušnjami od leta 1917 in vrhunsko tehnologijo je zagotovilo za pravično plačevanje porabljene toplote. Ali so možne goljufije? Ne. Delil ni ki so na radi a tor ponavadi točkovno privaijeni, tako da jih ni mogo če sneti. Poleg tega se podatki o porabi shranjujejo, tako da lahko razberemo morebitno nenavadno obnašanje. Sodobni delilniki merijo temperaturno razliko od 0,1 °C naprej. Le-taki so primerni tudi za radiatorje s ter-mostatskimi ventili in sodobne nizkotemperaturne sisteme. Točnost je zagotovljena, možnost goljufanjai zničena. Po desetih letih se menja samo baterija - naprava ostane ista Z merjenjem porabe toplote pozitivno vplivamo na družinski proračun in na čistejše okolje. Stroški so relativno nizki, ukrep je enostaven, prenehajo se med-sosedski prepiri - pridružite se klubuv arčnih tudi vi! Prihranite pri ogrevanju in plačajte le toliko kot porabite! Z delilnikom toplote bodo vaši stroški ogrevanja nižji za 15 % do 35 %. Podjetje Brunata z vrhunsko tehnologijo zagotavlja pravično plačevanje porabljene toplote. Stroškovni delilnik toplote na vsakem radiatorju Za večstanovanjske objekte tel. 01 / 565 77 90 e-naslov: brunata@brunata.si BlM \ \ > £¡0 nizke in visok \*1 Josip Petrak s.p., Stantetova 13, Velenje tel.:03/ 89110 03, 041/ 624"l66 Olf&l 1 SiiiEElU itiiiUHSUU Toplota iz okolice Brez tople sanitarne vode in primerne bivanjske temperature v prostoru si danes skoraj ne moremo predstavljati svojih domov. Na srečo uporabnikov je ponudba pri izbiri različnih načinov ogrevanja precejšnja. Pravilna odločitev in najprimernejša izbira pa je vedno tista, ki uporabniku z najnižjimi stroški skozi vse leto in v vsakem trenutku zagotavlja potrebno toplotno energijo. V pomladanskem času, ko se nekako končuje ogrevalna sezona, se velikokrat odločamo, kako pa priskrbeti toplo sanitarno vodo, z možnostjo da naš domači proračun ne bi imel prevelikih izdatkov. Najbolj razširjen način priprave tople sanitarne vode še vedno predstavljajo elek-trič ni mi grel ni ki, kate rih pred nost je nji -hova neodvisnost, slabost pa najdražji način. Solar ni siste mi so moč no odvis ni od vremena in obvezno potrebujejo dodatni vir. Ostali kotli na fosilna goriva pa so večinoma dimenzionirani za ogrevanje in zara di tega zelo potrat ni. Zaradi takšnih lastnosti konvencional-nih načinov ogrevanja se je v svetu začel pred več kot pol stoletja razvoj toplotnih črpalk. V Evropi je tovrstna naprava prisotna dobrih 30 let. Z vedno večjim prizadevanjem svetovne javnosti za zmanjšanje toploemisijskih plinov in nizkim stroškom ogrevanja pa uporaba le teh v gospodinjstvih v zadnjih letih strmo narašča. Toplotna črpalka je naprava, ki odvzema nekoristno energijo iz bližnje okolice in jo pretvarja v koristno energijo za ogrevanje sanitarne vode in stanovanja. Tehnologija toplotnih črpalk tako omogoča stroškovno optimalno izkoriščanje energije, saj dobimo okvirno 3,5-krat več energije, kot smo jo vložili. Več o toplotnih črpalkah lahko preberete na www.tehnohlad.si ■ JožeT urinek, Tehnohlad, d. o. o. www.rgp.si Skupina MOKRE BETONSKE MEŠANICE V naši betonami, ki se nahaja na območju NOP (poleg Premogovnika Velenje) lahko dobite širok spekter mokrih betonskih mešanic, ki jih na vašo željo pripravimo tudi po posebnih recepturah. Cenik si lahko ogledate na www.rgp.si Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61 SliSa f^ BO 1«X)I E-074 OW1IOT H-OOT RGP d.o.o. Rudarska 6, SI - 3320 Velenje tel.: + 386 (0)3 8982 170 fax.: + 386 (0)3 5869 152 RUDARSKE GRADBENE STORITVE izgradnja podzemnih prostorov, statične ojačitve objektov, geotehnična dela, jet grouting, minerska dela, vrtanje, projektiranje in tehnično svetovanje... PROIZVODNJA KAMENIH AGREGATOV proizvodnja kamenih agregatov, rušenje objektov, reciklaža gradbenega materiala... PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA proizvodnja suhih in mokrih betonskih mešanic, mešanic za brizgane betone, razne malte... Gradite, obnavljate, sanirate ENOSTAVNO! Za VAS smo pripravili kakovostne in cenovno ugodne cementne in podaljšano cementne malte pod blagovno znamko TORMALT, katerim pred uporabo dodate le vodol Izdelke TORMALT (kontaktna malta, malta za zidanje, omet PCM, estrih 30) poiščite v vseh bolje založenih trgovinah z gradbenim materialom. Za vse dodatne informacije pokličite: 03 896 63 61 KAMENI AGREGATI V kamnolomu Paka vam nudimo pisano paleto kamenih agregatov, ki bodo zadostili vsem vašim potrebam. V kamnolomu lahko prav tako deponirate vaš gradbeni odpad in dobite drobljeni gradbeni odpad. Cenik si lahko ogledate na www.rgp.si Za vse dodatne informacije pokličite: 03 898 6786 PdPizvOPHjn IHTOHIMH titmit ■ Tlehavu - liJflkt * Cevi - Vrt(4 vminoriiikl ■ Kamini - Cf ctlkna kirite - Bâltnllit pïdièç . /fint/uiif ti/Zalili XAXûVvST-' TnADiClJ* ^ * SMlPrtualjr ^wteiniii Avberšek Anton, s. p. Montaža notranjih HnSHflfflHfl pleskanje prostorov. suhomontažnih predelnih sten, [HE^^H spuščenih stropov, kakovostno. PV Invest Koroška cesta 62b 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 66 40 Fax: 03/ 899 66 35 E-mail: info@pvinvest.si O J V J J J JJJJJJ • «MM ->->-> j J J -> J J n -» • j J -» J 111 -i H ill 111 s o C U1 I 1—1 o ^ zakoličbe objektov in komunalnih naprav urejanje mej in parceliranje geodetski načrti (M 1:500) za potrebe lokacijske dokumentacije in tehničnih prevzemov objektov geodetski načrti komunalnih vodov spremembe vrste rabe - vris objektov v kataster izdelava etažnih načrtov za vpis stanovanj v zemljiško knjigo nastavitev in vzdrževanje topografskih plasti geografskih informacijskih sistemov izdelava projektov izvedenih del za komunalne vode in naprave svetovanje elaborati etažne lastnine pravno svetovanje s področja nepremičnin ALFA & GEO g. i.ž. GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE GEODETOV ŠALEŠKE IN SAVINJSKE DOLINE Trg Mladosti 6,3320 Velenje Desa Ramšak, s. p. - GSM: 041/ 768 995,03 897 58 31 STRAT, d. o. o. - Zoran Gregorn - GSM: 041/ 249 222,03 897 25 00 Del. čas za stranke: vsak delovnik od 7.00 - do 15.00, ob sredah od 7.00 - do 16.00. GRADBENA PRILOGA Ustvarite svojo simfonijo iz izdelkov svetovno znanih proizvajalcev talnih oblog: • vinil • linolej • guma • tekstil • gotovi parketi • laminati • pluta • orientalske preproge • tekači in predpražniki, letve, profili • materiali Thomsit za vgradnjo talnih oblog Po želji naročite naš orkester, ki vam ponuja: • strokovno svetovanje • vgradnjo vseh vrst talnih oblog KEMO ^PLAST razstavno-prodajni salon Ljubljana BTC, Hala 10 Šmartinska 152 1000 Ljubljana t. 01 /541 90 01 razstavno-prodajni salon Šentjur Drofenikova 7 3230 Šentjur t. 03 / 746 42 00 info@kemoplast.si www.kemoplast.si PARKET se že stoletja izkazuje kot odlična talna obloga na najrazličnejših področjih uporabe, tako v stanovanjskih prostorih kakor tudi v drugih objektih. Edinstvena lepota, njegova toplota in estetski videz navdušujeta vse več ljudi. S starostjo pa še pridobiva svojo lepoto in atraktivnosti. Gotovi parketi so postali trend, saj so rešili težave in prispevajo h krajši izvedbi ter zagotavljajo vrhunsko kakovost površinske obdelave in možnost polaganja na klik (utor se zaskoči v pero brez lepljenja). Proizvodni programi podjetij Weitzer iz Avstrije ter Tarkett iz Srbije in Švedske obsegajo masivne, dvo- in tro-slojne gotove parkete, športna tla ter letvice, ki zaključijo neko bivanjsko enoto. V programu Weitzer pa najdete tudi kompleksne rešitve lesenih stopnišč. LAMI NATI veljajo za največjo konkurenco parketu, saj so odpornejši na obrabo, mogoče jih je preprosteje položiti in na koncu so tudi cenejši. Prednost lam-inata je, da ga lahko položimo na obstoječo talno oblogo in pod njega damo debelo penasto folijo (2 do 3 mm), ki deluje kot dober zvočni in toplotni izolator. Bodimo pozorni na klasifikacije (na primer: razred 31 - primeren za vse stanovanjske površine in manjše obremenitve v javnih prostorih), termično prevodnost, antistatičnost, nevsebovanost formaldehidov, slabšo gorljivot Cfl-sL Za proizvode Quick Step vam vodilni proizvajalec laminatov Unilin Flooring iz Belgije nudi 20-25-letno garancijo. Na voljo imate tudi laminat Lagune, ki je primeren za mokre prostore (razred 32) in ima robove posebej zaščitene proti vlagi. VINILNE TALNE OBLOGE so v Sloveniji še vedno v samem vrhu prodaje. Poznamo jih več vrst in se razlikujejo po različni obdelanosti materialov. Groba TEKSTILNE TALNE OBLOGE in PREPROGE (itisoni in tapisoni - razlika je v obdelavi), ki so narejene iz kvalitetnih sintetičnih vlaken: poliamidnih (nylon 6.6), poliakrilnih, poliesternih in akrilnih ter seveda naravnih vlaken - živalska (volna in svila) in rastlinska (bombaž, lan, sisal, kokos, juta, papir, morska delitev je na heterogene (poznane kot topli podi) in homogene vinilne talne obloge. Inovativnost proizvajalca Tarkett (vodilnega svetovnega proizvajalca talnih oblog) se izraža v novi kolekciji homogenih vinilnih pododv IQ Gemstone. Ino-vativni iQ PUR za celotno površino v celotni življenjski dobi ne potrebuje vos-kanja niti poliranja in kljub temu ohrani odpornost proti madežem in nečistoči. Tu pride v poštev dejstvo, da vgradnja predstavlja le 8 odstotkov vseh stroškov, vse ostalo so skupni stroški čiščenja in vzdrževanja. Tako Tarkettova usmerjenost v konstrukcijo površinske zaščite talne obloge zagotavlja 30 odstotkov nižje stroške čiščenja in vzdrževanja. Obiščite nas v naših razstavno prodajnih salonih v Ljubljani in Šentjurju, kjer Vam bomo podrobneje predstavili naš prodajni program, trava ...). Za objekte moramo paziti, da talna obloga vsebuje določene kvalitete. Test GuT nam pove, da talna obloga ne vsebuje okolju in zdravju škodljivih snovi. Tu je še oznaka TFI, ki pove, da je tekstilna talna obloga trpežna in kvalitetna. Kupec lahko po številki atesta na inštitutu v Aachnu preveri verodostojnost podatkov. Važno je vedeti, da je talna obloga antistatična, težko gorljiva, impregnirana s Scotchgard ali Teflon zaščito. V našem programu boste našli proizvode visokokvalitetnih itisonov, tapisonov in preprog firme Norddeutsche Teppichfabrik iz Nemčije, Lano Carpets iz Belgije, Dura Tufting iz Nemčije, Maltzahn Carpets iz Nemčije in Daljnega vzhoda ter Mc Three Carpets iz Belgije. I; KEMO jPLAST Energijsko varčne Ytong hiše Na trgu so novi projekti Ytong tipskih hiš Vedno več investitorjev se zaveda, da se kakovost hiše ne sodi le po najdražji keramiki in lepi barvi fasade. Veliko pomembneje je, kako se bodo v last nem domu počutili in predvsem koliko energije bodo v hišo vložili med gradnjo ter koliko v letih pričakovane uporabe. Zakaj je do tega pri šlo, je povsem jasno. Spreminjajo se klimatske razmere, svetovni trg je zato vse bolj občutljiv, cene goriv so nepredvidljive, prav tako njihova razpoložljivost, zato uporabljamo in še iščemo alternativne vire. Dokler te spremembe niso segle v naše denarnice, smo jih preprosto zanemarjali. Z rastjo cen hrane in ogrevanja pa je večina ljudi začela razmišljati povsem drugače. Zato je umestno, predvsem pri gradnji pa tudi pri obnovi obstoječih objektov, že na začetku razmišljati za nekaj let naprej. Tega se dobro zavedajo vXelli, kije eden najpomembnejših akterjev v procesih osveščanja investitorjev na področju varčne gradnje. V ta namen so osvežili ponudbo tipskih projektov Ytong hiš, od katerih je kar pet nizkoener-gijskih hiš. Na slovenskem trgu praktično ne boste našli tipskih projektov nizkoenergijskih in pasivnih hiš masivne gradnje, zato odločitev za nakup 3-litrske Ytong zunanje zidove predvideli vgradnjo novega izdelka Ytong Multi-por. Gre za odlične mineralne toplotnoizolacijske plošče, ki imajo enako surovinsko sestavo kot Ytong in so paropropustne. Hiše, ki so dodatno toplotno izolirane z Ytong Multiporjem torej dihajo in skrbijo za izjemno bivalno klimo. Poleg odlične toplotne zaščite je Ytong tudi izjemno požarno odporen, je med najprimernejšimi mate ri a li za upo ra bo na potresnih območjih, saj je lahek in hkrati nosilen (v vseh smereh ima isto nosilnost), proizvodnja Ytonga je varčna in ekološko neoporečna. Gradnja z Ytongom je hitrejša in bolj čista, objekti pa so hitreje suhi in primerni za vselitev. Bodoči graditelji se o načinu gradnje z Ytongom pogosto prepričajo na lastne oči, tako da se udeležijo dnevov odprtih vrat, ki jih pripravi Xella na gradbiščih Ytong hiš. Tako od lastnika hiše dobi nasvete iz prve roke. Vsak, ki razmišlja o gradnji, pa bo tudi na spletni strani www.xella.si dobil ogromno informacij o načinu gradnje z Ytongom in tipskih Ytong hišah. Uporaba Ytonga prav zaradi vse večje osveščenosti bodočih lastnikov hiš zelo narašča. To dokazuje tudi podatek, da na vsakih 10 novih hiš zgradimo skoraj 2 hiši iz Ytonga. Nova tipska hiša Eva, projektant Ingra hiše bodočim investitorjem krepko poceni pripravo projektne dokumentacije in prihrani iskanje informacij pri različnih ponudnikih. Projektiranje in celovita ponudba sistemov za področje nizkoenergijske in pasivne gradnje je nas namreč še vedno v povojih. Seveda so tudi ostale tipske Ytong hiše zasnovane kot energijsko varčne stavbe, ki bodo v času uporabe za ogrevanje porabile približno 50-55 kWh/m2 oz. 5-5,5l olja/m2 bivalne površine. Pri tem je pomembno to, da je ta izračun narejen za enoslojni zunanji zid, ki je zgrajen iz zidakov Ytong, debeline 40 cm, torej brez dodatne toplotne izolacije. To pove, da imajo Ytong zidaki izjemne toplotno izolativne lastnosti, ki so posledica enakomerne strukture por, ki v sebi zadržujejo zrak, za katerega vsi vemo, da je najboljši toplotni izolator. Zaradi načina izvedbe nizkoenergijske hiše, ki v vsakem primeru zahteva dodatno toplotnoizo-lacijsko oblogo, smo na Ytong * mi fT'1 J Nova nizkoenergijska tipska hiša Iva, projektant Ingra Svetovalec za ogrevanje Prijetno bivanje doma je tesno povezano s toploto ter z brezhibnim delovanjem kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav. Če bivamo v hiši in imamo individualni ogrevalni sistem, moramo zanj skrbeti sami. V stanovanjih, kjer je ogrevanje urejeno daljinsko ali iz skupne kotlovnice, pa za primarni ogrevalni sistem skrbijo vzdrževalci. S primerno skrbnostjo lahko pri stroških ogrevanja kar precej prihra ni mo. Spremljanje porabe Pomembno je, da porabo uporabljenega energenta (ekstra lahko kurilno olje, zemeljski ali utekočinjeni naftni plin, petrolej ...) spremljamo redno in v različnih ogrevalnih sezonah. Ob tem vam svetujemo, da letno porabo primerjate s sosedi ali znanci, ki imajo podobno hišo ali stanovanje. Tako boste lahko relativno hitro odkrili morebitno nenormalno odstopanje od povprečne porabe. Kakršnakoli odstopanja povedo, daje z našim ogrevalnim sistemom nekaj narobe. Kje ležijo vzroki za povečano porabo? Lahko so posledica pomanjkljive toplotne zaščite hiše ali nepri-mer nih bival nih navad, ali pa je kri vec zastarel ogrevalni sistem, ki nima primerne regulacije ogrevanja... Porabo energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode pa lahko ob upoštevanju nekaterih napotkov bistveno zmanjšamo. Nasveti strokovnjakov • Če nam ogrevalni sistem to dopušča, svoj sta ri kotel čim prej zame njaj mo z novim nizkotemperaturnim kotlom, saj lahko Tako porabo energije zmanjšamo kar za 30 do 40 odstotkov. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da kotel menjamo vsaj vsakih 15 let. • Zelo pomembno je uravnavanje temperature v prostoru. Novejši ogrevalni sistemi nam tako omogočajo uravnavanje na način, da se temperatura med prostori, ki imajo vgrajen ustrezen regulacijski modul, razlikuje (tako je na primer temperatura v dnevni sobi lahko drugačna kot v spal ni ci). • Če imamo na zunanjem zidu ali v prostoru vgrajena temperaturna tipala, lahko želeno temperaturo prostora ohranjamo z avtomatsko regulacijo. Ob tem je potreb no poseb no pozor nost name ni ti pravilni nastavitvi ventilov, s čimer zagotovimo ustrezen pretok ogrevnega medija (hidravlično uravnovešenje pretoka ogrevne vode). • Zagotovimo, da ogrevala oddajajo toploto v prostor neovirano. Kakršnekoli ovire ( na pri mer bri sa če ali zave se na radi -atorjih) preprečujejo kroženje zraka. • Rolete in zavese naj bodo v nočnem času spu šče ne. • V prostorih, ki jih ne ogrevamo, morajo biti cevi centralnega ogrevanja izolira ne. • Temperatura sanitarne vode naj ne bo višja od 60 °C. • V ogrevalnem sistemu - instalacijah za ogrevanje - ne sme biti zraka, ker leta poslabša oddajanje toplote. • Bistveno zmanjšanje porabe energije lahko dosežemo s pravilnim prezračevanjem. Kratkotrajno intenzivno prezračevanje pomeni bistveno manj izgub kot okna, ki so ves čas le priprta. Pri prezračevanju se prostor ne sme preveč ohladiti, sicer tvegamo nastajanje plesni. • Zmanjšanje temperature v prostoru za eno samo sto pi njo (1° C) pome ni za 6 odstotkov manjše stroške ogrevanja. Čez dan naj temperatura v prostoru ne preseže 20 °C, ponoči pa jo je smiselno znižati še za 5 ° C. Vzdrževanje ogrevalnega sistema Vsak ogreval ni sistem, pa naj gre za hišo z individualnim ogrevalnim sistemom ali za stanovanjski blok, v katerem je ogrevanje urejeno daljinsko ali iz skupne kotlovnice, je sestavljen iz več naprav, ki potrebujejo redno vzdrževanje. Pri tem lahko določena dela opravimo sami, dolo- čena prepustimo strokovnjaku, vsekakor pa vsak ogrevalni sistem potrebuje nekaj pozornosti. Kaj lahko naredimo sami? Pri vzdrževanju ogrevalnega sistema lahko enostavna dela opravimo sami: • preverimo zalogo goriva in zabeležimo količino pred začetkom ogrevanja; • pospravimo ves gorljiv in ostali material, ki ga imamo v kurilnici, ter uredimo varen dostop do vseh naprav ogrevalne ga siste ma; • preverimo, če je ob prezračevalnih napravah pro sta pot za dovod in odvod zraka v prostor s kurilno napravo; •preverimo tesnilnost rezervoarja za kuril no olje in dovod nih cevi do goril ni ka; • preverimo stanje filtra za olje pred gorilnikom, 1x letno gaje priporočljivo zamenjati; • preverimo tlak vode v kotlu in jo po potre bi dodaj mo; • če smo v sistem dodatno natočili vodo, ogrevalni sistem odzračimo. Odzračeva-nje je potrebno ponoviti, ko vodo segre-jemo na 80 do 85 °C, i n sicer zato, da iz nje odstra ni mo kisik; • preverimo obratovanje obtočne črpalke (če ne deluje, z izvijačem zavrtimo rotor motorja); • preverimo stanje vseh zapornih armatur kuril ne naprave; • antikorozijsko zaščitimo vse površine OâSE d.o.o., Praprotnikova 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03/ 839 03 60 Fax: 03/ 839 03 61 E-mail: asc2000@siol.net TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Vse za vodovod in ogrevanje Delovni čas: vsak delovnik od 7h - 17h, sobota od 7h - 12h Izkoristite moč sonca za pripravo sanitarne vode - talno ogrevanje - toplotne črpalke - kotli za biomaso - solarno ogrevan|e - klimatske naprave Kotli na biomaso ogreval ne ga siste ma, ki so pod vrže ne koroziji; •toplotno izolirajmo neizolirane cevi; • preglejmo tesnost kurilne naprave, dimnika in sekundarnega ogrevalnega sistema (stanje dimovodnih naprav glede na nove predpise enkrat letno preverja pooblaščena dimnikarska organizacija). Vsa ostala dela moramo prepustiti strokovnjaku oz. serviserju. Kako ravnamo v primeru zelo nizkih temperatur Pri še tako kakovostnem kurilnem olju je treba računati na njegovo omejeno uporabnost pri nizkih zimskih temperaturah. V takem primeru pride do izločanja kristalov parafina, kar najprej povzro- www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55 Naj nič ne ustavi vaših načrtov. Krediti z najugodnejšo fiksno obrestno mero V banki SKB se zavedamo, da življenje tudi v teh negotovih časih prinaša vsak dan nove izzive, želje in cilje. Med najpogostejšimi so potrebe po nakupu ali obnovi nepremičnine, novih gospodinjskih aparatih in drugih pripomočkih ter potovanju. S krediti z najugodnejšo fiksno obrestno mero boste lahko tudi letos uresničili svoje želje in načrte. ■ Če se odločate za nakup nove hiše, stanovanja ali adaptacijo doma, je za vas pravi stanovanjski kredit. Za nakup novega gospodinjskega aparata, pohištva ali daljše potovanje, poroko, nakup otroške opreme, nov računalnik ali plazemski televizor izberite gotovinski kredit. Nov ali rabljen avtomobil pa tudi motorno kolo si lahko kupite z avtomobilskim kreditom. Krediti s fiksno obrestno mero za varno in stabilno prihodnost V SKB ponujamo kredite s fiksno obrestno mero, ki vam tudi v trenutnih negotovih časih zagotavljajo predvsem varnost. Obrestna mera bo v tem primeru ostala enaka celotno obdobje odplačevanja kredita, tako da ne boste izpostavljeni spreminjanju referenčne obrestne mere (npr. Euriborja). Naj nič ne ustavi vaših načrtov! Podrobnejše informacije o ponudbi SKB kreditov in informativne izračune dobite v vseh poslovalnicah SKB, na spletni strani www.skb.si ali na SKB TEL-u (01) 471 55 55 (vsak delovni dan med 8. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro). skb Lepo vas je videti. SOCIETE GENERALE GROUP ARCLIN - VOJNIK. V modernem stanovanjskem naselju se prodaja 14 stanovanjskih enot - novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Objekti so velikosti 113, 145 in 163 m2 neto bivalnih površin s pripadajočimi zemljišči velikosti 400 - 730 m2. Del objektov je pripravljeno za prevzem, ostalo je v zaključni fazi. Informacije: LŠ projekt d.o.o. 051393 458,041222 657,041797 206; e-pošta: info(5>ls-projekt.si ter na spletu http://www.ls-proiekt.si/ či motnost, v nadaljevanju pa strjevanje goriva. Gre za posledico same sestave kurilnega olja, ki pa se ji s pravilnim skladiščenjem in manipulacijo da v celoti izogni ti. Kako? Zašči ti mo olj no nape ljavo. Zanes lji vo obratovanje ogrevalnega sistema zagotovimo s takšno vgradnjo in zaščito rezervoarjev ter cevovodov, da ti niso izpostavljeni neposrednim vplivom nizkih zunanjih temperatur. Že kratek del nezaščitene oljne napeljave namreč lahko povzroči prekinitev dotoka goriva. Bodimo pozorni na temperaturo goriva Najnižja temperatura strdišča kurilnega olja, ki jo predpisuje slovenski stan- dard, mora prek celega leta dosegati vsaj -9 °C. Ker pa se pri tako nizki temperaturi gorivo že strjuje, lahko na bolj občutljivih delih napeljave, na primer filtrih, težave nastopijo že prej. Zato poskrbimo, da temperatura goriva ne pade pod -5 °C. Poma gaj mo si s poseb ni mi dodat ki. Strdišče kurilnega olja lahko izboljšamo z upo ra bo kemič nih dodat kov, ki so na voljo v specializiranih trgovinah. Prav za vse tovrstne dodatke pa velja, da so učin kovi ti samo, če jih gori vu doda mo takrat, ko je še bistro. Zagotoviti je treba tudi dobro meša nje z gori vom, zato jih dodajamo pred ali med dotakanjem nove ga gori va. Zgodi se, da nas mraz preseneti. Če je izlo če ni para fin gori vu že pre pre čil pretok do peči, pomaga samo dvoje: demontaža in mehansko čiščenje delov napeljave, kjer nastajajo zapore, ali pa ogrevanje kritičnih delov, s čimer zagotovimo ponovno pretočnost goriva. Kurilno olje s tem svoje uporabne vrednosti ne izgubi. Pazite - odprtega plamena v ta namen ne smemo uporabljati! ■ Pripravil: JureBe ričnik Vir: http://www.petrol.si/ index.php?sv_path=122,150 www.skb.si / SKB TEL (01) 471 55 55 Naj nič ne ustavi vaših načrtov. Varni krediti brez presenečenj in z najugodnejšo fiksno obrestno mero*. ' Velja za kredite za fizične osebe. Več na www.skb.si. Poslovalnica Velenje Cankarjeva 2a tel.: (03) 898 60 70 skb Lepo vas je videti. SOCIETE GENERALE GROUP GRADBENA PRILOGA Zidna plesen Lise po stenah, ponavadi črne, rdeče ali zelene barve (v kotu, za omarami, v kopalnicah) ne izgledajo le lepo, marveč so lahko zelo nevarne - povzročajo vam lahko zdravstvene težavice, za katere bi si najmanj mislili, da je povzročitelj vsega ravno plesen. Kako plesen odpravimo? Na trgu dosegljivi produkti, ki obljubljajo učinkovito in trajno odpravo plesni, bazirajo na osnovi klorovih vezi, vezi med žveplom in dušikom ali celo na organskih vezeh cinka. Predvsem sredstva, katerih osnovna sestavina je klor, lahko zelo hitro učinkujejo, vendar so za človeka lahko zelo nevarna, zato previdnost ni odveč. Kot okolju prijazni domači sredstvi lahko uporabite špirit ali kis (z več kot 25 % kisline), vendar zgolj v začetnem stadiju nastanka plesni - oziroma kot preventiva. Če je stadij razvoja plesni nekoliko dlje, se kot primerno sredstvo ponuja alkohol. Nanesite izbrano sredstvo na krpo ali krtačo in drgnite ob obolel predel stene (če je potrebno tudi večkrat). Pazite na to, da je prostor ob izvajanju vašega napada dobro prezračen, predvsem pa da imate zaščitene oči in dihalne poti. Ukrepi za dolgoročno odpravo plesni •Redno prezračevanje prostorov, tako da za nekaj minut odprete v prostoru nasproti si ležeča okna. •Vrata od kopalnice in kuhinje, kjer se ponavadi nahaja veliko pare, zmeraj imejte zaprta. •Vrata do neogrevanih prostorov imejte zmeraj zaprta. •Pralni stroj, sušilni stroj in vso vlažno perilo spravite v kletne prostore. •Pri plesni, ki se pojavlja na zemlji od sobnih rastlin, zgornja 2 cm lete nadomestite s peskom. •Toplotna telesa se morajo nahajati prosto v prostoru in ne za, recimo, kakimi omarami, na stenah katerih se z lahkoto lahko nabira plesen. Relativna vlaga v prostoru naj ne bi presegala 60 %! Navajamo postopek, ki je primeren za preventivo in kurativno zaščito proti notranji zidni plesni: 1. Morebitne bakterije odstanimo tako, da na steno nanesemo sredstvo proti zidni plesni, (algicid ali antmuffa bi ...) na suho podlago. 2. po 3-5 urah nanesemo zidno barvo proti plesni (Murival 2000 tix antimufa ali Jupol citro.) 3. po 3-5 urah nanesemo drugo plast barve proti zidni plesni (Murival tix antimufa ali Jupol citro.) Na površine iz mavca po prvem koraku - pred nanosom barve proti plesni - nanesemo eno plast akrilnega utrjevalca, razredčenega z vodo 1:5. Po 3-5 urah nadaljujemo, kot je opisano v točki 2. Pri obnavljanju na podlagah z izrazitim pojavom plesni moramo: 1. na prizadeto površino nanesti proizvod proti zidni plesni; 2 . po 3-5 urah s krpo ali krtačo očistiti plesnivo območje in ponovno nanesti sredstvo proti zidni plesni po celotni površini; 3. nadaljevati, kot je opisano v točkah 2 in 3. NOV* pri prodASi/ univerzalna barva na vodni osnovi K81 -BARVA ZA VSE VRSTE (železo, beton, les, PVC -ENOSTAVNA ZA NANAŠANJE - NAREJENA PO MERI OKOLJA NA VODNI OSNOVI . -DOBRO PREKRIVNiT -VEČ TISOČ BARBU - IZREDNO OBSTOJN KVALITETNA 1¡gsg^iSt Tel.: 03 5471 718 - Gsm: 051 612 240 KUP http//: www.ara-barve.si S TEM KUPONOM UVELJAVITE PRI 1 Delovni čas: 7.00-18.00 NAKUPU Z GOTO' 'popust' sobota: 7.00-12.00 M Vse za streho M Kleparstvo VRES Vgradne omare Pogosto se nam dogaja, da so naše klasične omare polne, njihova notranjost narejena po nekih ustaljenih normativih, ki v modernih časih našim potrebam in željam ne zadostujejo več. Prava odločitev je vgradna omara. Vgradne omare so pomemben del pohištva, ki vedno bolj izpodrivajo klasične omare. Primerne so za vsak dom, za vsak še tako zahteven okus, izmislimo si lahko kombinacijo številnih elementov, od predalov, košaric, poteznih obešalnikov, obešalnikov za hlače, pasove, kravate, izvlečnih polic do likalne deske. Vgradne omare nam prostor zapolnijo od tal do stropa od stene do stene in nam omogočijo popoln izkoristek prostora. Običajno so opremljene z drsnimi vrati, kar omogoča dobro preglednost, lahkotnost pri odpiranju in moderen videz. Vgradne omare običajno naročimo oziroma damo izdelati po meri, ker si tako lahko izberemo takšno, ki nam bo všeč, po našem okusu in se bo zlila s prostorom (funkcionalna, moderna in unikatna). S prilagodljivostjo prostoru in neskončnimi možnostmi notranjosti predstavljajo vgradne omare pomemben, če ne že kar obvezen del stanovanja. Z vgradnimi omarami postanemo gospodarji prostora v svojem domu. MATERIALI ZA MIZARJE IN DOMAČE MOJSTRE -pohiitveno okovje, laki, lepila, kljuke za vrata, ročaji, kuhinjski pulti, letve, mize, stoli... V^jDeiibBiSGIBD© topeCD^S!® ^□020®§EOqoB HOBY LES Trgovina Škofja Vas Škofja vas 3/b, 3211 Škofja vas tel: (03) 425 17 OO ■ HOBY LES Trgovina Nazarje Prihova 46,3331 Nazarje Tel. (03) 839 50 90 hobyles@siol.net, www.hobyles-sp.si ČAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI Ob izbiri pohištva Alples vas čaka DARILO! \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ Brezplačno je privlačno! Ob nakupu kateregakoli pohištvenega programa Alples vvrednosti nad 660 evrovvam podarimo večnamenski regal Alpi. Akcija velja od 30. marca 2009 naprej, za prvih 500 kupcev. Obiščite trgovino Sanles v Velenju ali Polzeli in spoznajte pestro ponudbo. brezplačno 1 kos f\Li=> www.alples.si Fasadne barve Kakšno barvo fasade bomo izbrali, je odvisno od okolja, našega okusa, velikosti, dizajna hiše ... Spekter barv j e širok in vsak lahko najde barvo po svojem okusu, vendar moramo pri izbiri upoštevati vsaj nekaj dejavnikov, kot so paro-propustnost, dihanje, odpornost na vremenske vplive, prostor (senčna, sončna lega), barvna pokritost, ki jo barva omo-go ča . 7.00 - 19.00 in sob 7.00 - 12. S 837 07 80, 837 07 81. 837 07 82 in 051 602 923 Na voljo imamo akrilne, silikatne, silikonske in mineralne fasadne barve. Akrilne fasadne barve so barve, ki se sušijo počasi, so najbolj vodo-odbojne in najmanj paropropustne (v primeru paropropustne barve zid "diha" in preprečuje nastanek plesni). Izdelane so na osnovi vodne disperzije in akrilnega vezi va, zato jih lah ko red či mo z vodo. Mineralne fasadne barve so naj bolj paro pro pust ne, ven dar tudi najbolj vpijajo vlago iz okolja. Silikatne fasadne barve so po sestavi podob ne akril nim z raz li ko, da imajo dodano vodno steklo. Silikonske fasadne barve pa imajo dodano silikonsko vezivo, so odporne proti vremenskim neprilikam in so paro pro pust ne. Temne barve močneje vpijajo toploto, kar ima za posledico večjo obremenje- Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z. o. o. Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad PC Mozirje: Gradbeni material - I cement, apno, maltit, lepila, vse vrste cevi, armaturne mreže, rebrasto železo, železo vseh profilov, zidaki vseh vrst, strešniki različnih vrst, tlakovci, robniki, sistemi za fasade, barve (zunanje in notranje), vse za izolacijo, zaščitni premazi,... Elektro program - kabli, podaljški, stikala, žarnice vseh vrst, drobni elektro-inštalacijski material. Delovna zaščita - čevlji, škornji, nhleke čelade nčala rnkavice ... Žična pletiva (mreže) Živko v akciji nost in krajšo življenjsko dobo slojev nad izolacijo, temnejše barve je priporočljivo uporabljati le v dekorativne namene na dovolj majhnih površinah ali na delih stavbe, kot so na primer vhod, balkon in podobno. Svetle barve manj vpijajo toploto in so bolj obstojne. Ponudba fasadnih barv obsega barve za prvo in vzdrževalno barvanje gladkih ali hrapavih površin. Odvisno od vrste, kvalitete, starosti in stanja fasadne pod- la ge lah ko izbi ra mo med bolj ali manj paro pre pust ni mi ozi ro ma vodo od boj ni -mi barvami. Prebarvani fasadi podaljšamo življensko dobo in izboljšamo estetski videz. Fasadne barve naj bodo sestavljene iz kvalitetenih veziv in svetlobno obstojnih pigmentov. Na tržišču je široka in pestra ponudba različnih barvnih odtenkov, ki zadovoljijo še tako zahteven okus. Koliko energije še boste izpustili skozi vaša okna? S premišljeno izbiro oken in sistema vgradnje do občutnih prihrankov AJM sistem vgradnje stavnega pohištva piše novo poglavje energetsko-varčne gradnje. Ne glede na namembnost stavbe lahko z modro odločitvijo o izbiri oken, poleg estetskega videza privarčujemo še veliko energije. V podjetju AJM, vodilnem slovenskem ponudniku stavbnega pohištva, se zavedajo pomena energetske varčnosti in svoja okna, vrata, senčila in zimske vrtove prilagajajo usmeritvam države in Evropske unije na področju učinkovite rabe energije. Temu so prilagodili tudi svojo montažo. Poimenovali so jo AJM energetska montaža, ki jo izvajajo po RAL standardu. Energetsko montažo je na pasivni hiši, pred pridobitvijo certifikata »Znak kakovosti v graditeljstvu za montažo«, preveril ZRMK d.d. iz Ljubljane. Pridobljeni certifikat strankam AJM zagotavlja kakovostno izvedbo montaže in garancijo. AJM energetska montaža - montaža po RAL standardu Uporaba kvalitetnih materialov, ki so preizkušeni v praksi, in kvalitetna montaža stavbnega pohištva sta nujna pogoja za zagotavljanje dolgoročne ter kvalitetne uporabe oken in vrat. Temu sledi tudi AJM energetska montaža, izvedena po RAL standardu. Elementi vgrajeni na tak način dosegajo odlično zvočno izolacijo, spoj med okvirjem in špaleto pa ne predstavlja toplo- tnega mosta. Spoj je vodotesen in zrakotesen. AJM8000- za največje energetske prihranke Okno AJM 8000 je eno najprimernejših za montažo po RAL standardu v vse tipe energetsko varčnih objektov in pasivnih hiš. Pohvali se lahko s trikratno zaščito: toplotno, zvočno in protivlomno. Okna AJM 8000 so izdelana iz okolju prijaznega in razgradljivega PVC, ki je odporen proti ultravijoličnim žarkom, ekstrudirana tesnila so elastična in zelo odporna proti staranju. Zaradi svojih izrednih lastnosti, ki omogočajo varčevanje z energijo, ustrezajo izdelki AJM pogojem za pridobitev državne subvencije Ekološkega sklada RS. Boljši pogled na svet! Z izbiro oken, vrat, senčil in zimskih vrtov AJM, privarčujete pri porabi energije tudi do 24% letno. www.ajm.si Do konca aprila 2009! Do konca meseca aprila 2009 vam podarjamo 7% sejemski popust ob nakupu PVC in ALU stavbnega pohištva iz proizvodnega programa AJM. Popusti niso združljivi, druge akcije so izvzete. NEKATERIH STVARI NE MOREMO PREDVIDE Obrok za odplačilo stanovanjskega ali potrošniškega kredita pa je lahko v Abanki vsak mesec enak. V časih, ko so obrestne mere nepredvidljive, je fiksna nominalna obrestna mera dolgoročnih potrošniških in stanovanjskih kreditov stalnica, ki zagotavlja, da mesečna odplačila kredita ostajajo ves čas enaka do odplačila celotnega kredita. Posebna ponudba velja od 10. 3. 2009 do 10. 5. 2009 in je namenjena vsem strankam Abanke in tudi tistim, ki bodo to še postali, tako da bodo odprli osebni račun in nanj prejemali redne mesečne prilive. Stanovanjski kredit za ročnosti nad pet do vključno deset let oziroma nad deset do vključno petnajst let so namenjeni za nakup stanovanja ali hiše, novogradnjo, prenovo starega stanovanja ali hiše, plačilo prispevkov ali stroškov urejanja gradbene dokumentacije, nakup zemljišča, poplačilo dednih deležev in druge namene za reševanje stanovanjskega vprašanja. Potrošniški krediti za ročnosti nad tri do vključno pet let oziroma nad pet do vključno osem let so lahko nenamenski (gotovinski) ali namenski, za nakup avtomobila, stanovanjske opreme, bele tehnike in druge namene, za katere stranka prinese predračun. Obrestna mera dolgoročnega potrošniškega ali stanovanjskega kredita je lahko še ugodnejša ob sočasni sklenitvi namenskega ali rentnega varčevanja z minimalno ročnostjo pet let, ki pa je lahko tudi daljša. Pri potrošniških kreditih z odplačilno dobo od tri do vključno pet let, pa je doba pri namenskem varčevanju najmanj enaka dobi kreditiranja. Namensko ali rentno varčevanje sklenejo stranke po vsakokrat veljavnih pogojih redne ponudbe, ki se lahko, v skladu s poslovno politiko banke, spremenijo. Informativni izračun rentnega ali namenskega varčevanja vam bodo z veseljem pripravili v vseh poslovalnicah Abanke. Povprašajte po posebni ponudbi kreditov in informativnem izračunu za želeni znesek kredita v najbližji poslovalnici Abanke. www.abanka.si I info@abanka.si I Abafon 080 1 360 BANKA PRIJAZNIH LJUDI GRADBENA PRILOGA Izkoristite energijo narave Označevanje energetsko učinkovitih, človeku in okolju prijaznih izdelkov ima dolgo tradicijo tako v državah EU kot drugod. Oznake izdelkov, ki porabijo za enakovredno delovanje manj energije, končnega uporabnika spodbujajo, da pred načrtovanjem in gradnjo pomisli tudi na rabo energije. Učinkovita raba energije je le eden od vidikov kakovosti, ki ne vpliva samo na zmanjšanje stroškov za energijo, ampak je tudi strateško pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti od uvoza. Uporaba moderne tehnologije povzroča vedno večje izpuščanje plinov v ozračje, zato z uporabo sončnih kolektoijev tudi vi lahko prispevate pomemben delež k ohranitvi čistega okolja. Energija sonca je ekonomska in ekološka alternativa klasičnim gorivom, saj sonce greje najtopleje in najceneje. Na trgu je velika ponudba sončnih kolektorjev, ki so glede na razvoj tehnologije razvrščeni v štiri generacije: od ploščatih, vakum-skih cevnih vsesteklenih, U-cev-nih do naprednih - vakumskih cevnih "Heat Pipe" sončnih kolektor- jev. Kupec sam težko presodi, kateri ko lektor je zanj najprimernejši. Pri izbiri so pomembne tehnične lastnosti, učinkovitost in seveda tudi cena na pridobljeno kWhe nergije. Zakaj izbrati vakumske cevne sončne kolektorje Vakumski cevni sončni kolektor-ji s suhim toplotnim spojem in toplotnimi cevmi GreenLand Systems imajo pred ostalimi vrsto prednosti. Imajo visoko učinkovitost tudi v skrajno neugodnih klimatskih pogojih v vseh letnih časih. Solarne vakumske cevi so odporne proti zmrzovanju, toči do premera 3,5 cm in prenesejo visoke tlake grelne tekočine. Zaradi suhega toplotnega spoja je kolektor zelo enostavno sestaviti, namestiti in vzdrževati. Primerni so tudi za ses tavo v veli ke siste -me. Ob odpovedi ali poškodbi posamezne vakumske cevi lahko sistem deluje tudi med popravilom. Pri menjavi cevi med obratovanjem ne prihaja do izgub solarne tekočine. Zamenjava cevi je zelo enostavna, kot menjava žar- nice. Sprejemnik ima nizko toplotno inercijo in temperatura grelne tekočine hitro narašča, kolektor pa lahko izkoristi toploto tudi v kratkih intervalih osončenja. Tehnologija izdelave je sicer dražja kot pri ploščatih ali cevnih kolektoijih z dvostenskim steklom (termopan), a je več kot konkurenčna tudi zato, ker kolektorji GreenLand Systems delujejo vse leto, iz njih pridobljena kWh energije pa je n aj ce nej ša. Posamezne vakumske cevi lahko rotiramo in tako dosežemo najboljši vpadni kot sončne svetlobe, kar pri drugih kolektorjih ni možno. Tip kolektorja s polkrožno oblikovanimi absorberji (PT) pasivno spremlja vpadni kot sonca in tako dosega podoben učinek, kot bi se kolektor čez dan obra čal za s on cem. Sprejemniki sončne energije GreenLand Systems vam bodo učinkovito greli ne le nekaj mesecev ali nekaj let po instalaciji, ampak z enako učinkovitostjo skozi celotno življenjsko dobo sprejemnika. Dtopclom skupina ^Spoštaj ne r Za male in velike mojstre. OD TEMELJEV DO STREHE www.postajner.si,www.topdom.si Pomladanska akcija strešnih kritin! £ RAMAO Strešnik DONAV AKCIJA -20% 7ÏÏÏÏÏÏTÏ7I0 TONDACHstrešniki " m AKCIJA do -25% UM-i.wjM.i-ij.urwr IZREDNO UGODNE CENE VSEGA OSTALEGA GRADBENEGA MATERIALA. PRODAJA TUDI NA OBROKE - . SBEMCTE 8ÏÏ8ÏÏGC28 «S® ) BIOaPLANET Leskoškova 9e, LJ, 01 5240 320 www.bioplanet.si NAJUČINKOVITEJŠI VAKUUMSKI CEVNI HEAT PIPE SONČNI KOLEKTORJI, v •• ■ w ■ »v Energijsko varčne hise Ne samo kvaliteta bivanja, ki je zagotovo pomemben dejavnik našega življenja, pomembna je tudi tudi varčnost, pa ne le pri denarju, ali pač, ker ga največ izgubimo tam, kjer bi ga z leti lahko veliko prihranili. Torej, ko se odločimo za gradnjo hiše ali obnovo, j e pomembno, da ne varčujemo pri izbiri materialov, izolaciji. Čas je, da prihranimo denar potem, pri ogrevanju ali hlajenju. Prijetna klima in dobro počutje so del v mozaiku našega vsakdana, in kako se bomo počutili, je predvsem odvisno od nas. Energijsko varčne hiše morajo že v osnovni izvedbi poleg odlične toplotne izolacije izpolnjevati visoke standarde zrakotesnosti, kar je ključnega pomena pri učinkovitem zmanjšanju potreb po energiji za ogrevanje. Odlična termična in zvočna izolacija, večplastne stene, debeline vsaj 30 cm, ki se na zunanji strani zaključijo še z izolacijsko fasado, so prvi korak, ki nas vodi k varčnosti. Hiše, ki so energijsko varčne, nam morajo nuditi prijetno bivanje pozimi in poleti, kar pomeni, da nam je v mrzlih dneh prijetno toplo in ne izgubljamo energije, poleti pa prijetno hladno brez klimatske naprave. Ključnega pomena je zagotovo tudi upoštevanje načel naših prednikov, da moramo pri gradnji upoštevati odprtost hiše na jugu proti soncu in zaprtost proti severu, oziroma znati izkoristiti energijo sonca v svoje dobro. tl L-rrno c NIZKOENERGETSKE MONTAŽNE HIŠE Izdelava idejnih načrtov Izdelava PGD Lastna proizvodnja Uporaba kakovostnih materialov 051 367 214 031 349 510 ¡nfo@pergola.si benjamin.krobat@pergola.si Pergola, d.o.o. Dravska pot 24, Lovrenc na Pohorju r9o/a Poštajner, d.o.o. Ravne 21,3325 Šoštanj, tel.: 03 897 09 90; GSM: 041441448, e-pošta: info@postajner.si Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 -39.00; sobota: 7.00 -13.00 m Enostavna gradnja z jeklom Lahke montažne jeklene konstrukcije lahko sestavimo in razstavimo, saj so vsi elementi predhodno pripravljeni. Montažne jeklene konstrukcije, kot so jeklene montažne hale, garaže ali montažne etaže, temeljijo na hitri in kakovostni gradnji. Pri manjših objektih obstaja celo možnost, da prihranimo stroške montaže in konstrukcijo enostavno postavimo sami. Rudi Pirečnik, direktor podjetja Pireli, ki se ukvarja z izdelavo lahkih jeklenih konstrukcij, poudarja, daje na področju lahkih konstrukcij na voljo tudi več tipskih objektov, vseeno pa se je možno prilagoditi tudi posebnim željam naročnika. Lahka konstrukcija iz kakovostnega jekla Pirečnik razlaga, da so elementi lahke konstrukcije izdelani iz vroče pocinkanih tankostenskih hladno valjanih profilov, kijih dobijo iz Belgije. Profili so izdelani iz visoko kakovostnega jekla. Celotna tehnologija je podprta s CNC-tehno-logijo, tako da sta zagotovljeni največja možna kakovost in natanč- nost. Atestiranje materiala opravlja inštitut ZAG v Ljubljani, tako da imajo konstrukcije slovenske ateste za vse vgrajene profile. Vezni elementi konstrukcije so izdelani iz jeklene pločevine kakovosti St37, izdelani pa so z lasersko tehnologijo in so galvansko pocinkani. Skoraj tako enostavno kot sestavljanje kock Pirečnik poudarja, da je fleksibilnost gradnje in hitrost montaže dosežena z ustrezno pripravo. Vsi elementi konstrukcije morajo namreč biti predhodno pripravljeni z vsemi luknjami, priklopi in veznimi elementi. Objekt je zato možno enostavno in brez škode razgraditi in prestaviti na drugo lokacijo, možno pa ga je tudi podaljšati, razširiti ali drugače prilagoditi željam investitorjev. Taka konstrukcija je približno 30 odstotkov lažja od klasične jeklene konstrukcije, kar se pozna pri konč ni ceni, saj se porabi manj materiala za konstrukcijo in tudi za temelje. Jekleno konstrukcijo lahko oblečemo po želji Za pokrivanje lahke jeklene konstrukcije se uporabljajo paneli KINGSPAN iz materiala IPN, za kate re ga Pireč nik pravi, da je negorljiv, obe nem pa ima vse izo -lacijske in mehanske lastnosti poli-vretana, po želji pa se konstrukcija lahko prekrije tudi s paneli... Po želji naročnika ga je možno obleči v siporeks, steklene obloge, les ali drugo oblogo. Tudi pri strešnih kritinah Pirečnik omenja panele KINGSPAN, debele 150 milimetrov. S spodnje strani se montira trapezna pločevina v beli barvi, ki služi tudi kot strop, nanjo se položi mineralna volna, z vrhnje strani pa folija in trapezna strešna pločevina, ki ima lastnost dobre požarne odpornosti. AS Strehe Streha predstavlja pomembnejši del hiše, tako iz estetsko arhitekturnega vidika kot tudi prihranka energije. Varuje in kljubuje vsem vremenskim nevščnostim. Dobra streha mora poleg vodo-tesnosti preprečevati pregrevanje poleti ter ponujati prihranek pri stroških energije pozimi. Tradicionalna opečna kritina spada med ekološke izdelke in se pri nas precej uporablja. Glina kot naraven material ustvarja zdrave bivalne pogoje. Material diha, kar omo go ča sušenje. Dobro zasnovana in pravilno izvedena opečna streha s svojimi značilnimi lastnostmi omogoča stanovalcem dobro počutje tako v letnem kot zim skem času. V zadnjem času se pri nas vsebolj uporabljajo alu-jeklene kritine, ki so prevlečene z različnimi premazi. Ena takšnih je kritina Gerard, ki ima lep videz, dolgo življenjsko dobo, poleg tega pa je var na in trpežna v vsakem bivalnem okolju. Strešniki Gerard so že pokazali odpornost na vremenske vplive in potresno aktivnost. Izdelani so po mednarodnih standardih ter nudijo varnost in zanesljivost v vsakršnih raz me rah. Vsa ka plo šča je Poleg različnih kritin pa je pri strehah velikega pomena dobra izolacij a. Ena boljših izolacij streh so Ter-motop plošče, ki so izdelane v velikosti 200 x 100 cm, lahko pa izbirate med 6 in 8 mm debeline. Ter-motop preprečuje pregrevanje poleti ter ponuja velik prihranek pri stroških pozimi. Plošče se položijo preko špirovcev in zaščitijo z varovalno kritino, ki je parapro-pustna sintetična folija. Plošče in folija se s pomočjo kontraletev, ki potekajo v smeri od špiravcev, s posebnimi vijaki pritrdijo v špirov-ce. Na kontraletve se vgradijo letve in izbrani tip kritine. Npr. klasične letve, bitumenske skodle, nizko-profilne, aluminijaste jeklene kritine. Med špirovce se pred montažo stropa vgradi klasična toplotna izolacija, katere debelina je enaka debelini špirovcev. Ta izolacija naj bo obvezno iz materiala vlaknin-ske strkture (npr. kamena volna, steklena volna). Pri sanaciji se ta izolcija vgrajuje oz. dodaja pred montažo Termotop plošč. izdelana iz viso ko kakovostnega jekla, prevlečenega s cin aluminijem, ki daje trdnost, tradicionalni videz pa še polepša sloj kamnitih drobcev. Ponuja široko paleto barvnih kombinacij. Na ploščah posip iz naravnega kamenja ni umetno obarvan ter se z leti ne razbarva. P0LAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65, Gsm: 051 607 337 Fax: 03 891 51 90 Email: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si 55 LETNA TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. Betonska strešna kritina P0LAK je izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji • Preizkušena je v ekstremnih skandinavskih razmerah • Izdelujemo vse dodatne elemente • Lasten prevoz z razkladanjem • Zelo ugodne stare cene do razprodaje zalog NOVO: Dodatni material za streho NOVO: Tiakovci POLAK različnih oblik in barv Radegunda 6, 3330 Mozirje tesarstvo.napotnik@gmail.com gsm: 051 431 242 Tesarstvo, krovstvo, kleparstvo - Izdelava in namestitev ostrešja - Pokrivanje streh z vsemi vrstami kritin - Montaža strešnih oken -Izdelava teras in napuščev - Obnova kozolcev PRODAJA in MONTAŽA Boris Korun s.p. Dolenja vas 98, 3312 Prebold GSM: 041/ 626 814 :: STAVBNO POHIŠTVO (les, alu, pvc) :: SENČILA vseh vrst (rolete, notranje in zunanje žaluzije, pliseji, komarniki) :: MONTAŽA stavbnega pohištva UGODNO * HITRO * KVALITETNO GRADBENA PRILOGA Energijsko varčna fasada Energetsko varčnih stavb in kvalitetnih bivalnih prostorov si ne moremo predstavljati brez ekspan-diranega polistirena (EPS) - stiro-pora. V mnogih konstrukcijskih sklopih je zaradi izjemnih fizikalnih lastnosti nenadomestljiv. Uporabljamo ga povsod kjer potrebujemo toplotno in zvočno izolacijo zidov, streh, tal in drugih konstrukcijskih sklopov za vse vrste stavb: bodisi individualne zgradbe, več-stanovanjske bloke, poslovne zgradbe, tovarne, šole ali druge javne in industrijske objekte. Stiropor se z energetskega stališ- ča izredno hitro povrne. Samo en kilogram pravilno uporabljene toplotne izolacije iz Stiropora prihrani v petdesetih letih 400 litrov kurilnega olja. Stiropor, neodvisno od lastne gostote, sam ne sprejema vlage iz oko- lice - z drugimi besedami ni higro-skopičen. Poleg tega, da je okolju prijazen, je edini toplotnoizolacij-ski material, ki omogoča 100 % recikliranje. To pa zato, ker vsebuje samo en polimer in nima nikakršnih veziv ali impregnacij. Ko govorimo o paropropustnosti, moramo poudariti, daje difuzijski koeficient vodni pari za stiropor celo nižji kot pri lesu. Zaradi vseh teh lastnosti se Stiro por uvršča med univerzalne toplotnoizolacijske materiale. Stiropor za kontaktno toplotnoizolativno fasado Fasadne plošče morajo poleg lastnosti plošč za druge namene odlikovati tudi velika odpornost na striž-ne sile, velika razplastna trdnost, visoka stopnja dimenzijske stabilnosti in tudi ustrezna paropropust-nost. Poleg tega morajo fasadne plošče imeti ravno ustrezno togost, ne premajhno in tudi ne preveliko. Veli- r 1AGER f CENTER VELENJE živila: 03/896-41-30 tehnika: 05/90-77-422 tekstil: 03/896-41-32 od ponedeljka do sobote od 7:!t -20:Jt ure, nedelje in prazniki od 8:-" do 12:JU ure www.trgovinejager.com AKCIJSKE CENE GRADBENEGA MATERIALA rešna kritina Bandažirni trak Placo Mavčnajmoščal RL'Átoll *20>x*Z' m" debelina 13 mm, modra, vodoodporna, cena za 1m2 = 2,91 EUR MOŽNOST DOSTAVE Z AVTODVIGALOM. www.trgovinejager.com Stiropor EPS 70 SGP15, trdi,15kg/m3, CE evropski certifikat, plošče 50x100 cm, cena za nrr Opeka modul 6/1 ZAGREB, I. vrsta, dimenzije 19x19x29 cm, na paleti 120 komadov, pakirano v PVC foliji. mm Stiropor fasadni, EPS 70 odležan, CE evropski certifikat, cena za m2. z utorom, 5 cm, MUŽEK z utorom, 8 cm, MUŽEK z utorom, 10 cm, MUŽEK z utorom, 12 cm, MUŽEK z utorom, 15 cm, MUŽEK brez utora, 8 cm brez utora, 10 cm brez utora, 12 cm idRiii -J ka napaka je, če za fasado uporabimo kar običajne stiroporne plošče. V teh primerih nimamo zagotovljenih vseh potrebnih lastnosti fasadnih plošč in tudi ne izpolnjujemo pogojev, ki jih zahtevajo mnogi ponudniki fasadnih sistemov. V Sloveniji je na voljo več vrst in proizvajalcev stiropornih plošč, med njimi tudi posebej za fasadni sistem razvite stiroporne plošče dimenzije 1000 x 500 mm z mikrozarezami v rastru 10 cm x 10 cm, priznanega evropskega proizvajalca BACHL, ki zmanjšujejo napetosti v fasadi in s tem zmanjšujejo možnost poškodb ometa in zaključnega sloja. Te vrste stiropor je na voljo v bolje založenih trgovinah z gradbenim materialom (npr. Prodajni center Jager 2 Velenje), in sicer že od 5 evr/m za 10 cm debelino. Visoko kvaliteto potrjuje tudi pridobljeno evropsko tehnično soglasje po najnovejši evropski smernici za kontaktne fasade ETAG 004 : 2000 (za zunanje toplotne-izolacijske sestavljene sisteme z ometom). ■ Boštjan Jager AvtOfKevcznlfitva in grad In na mohatflutíid F RANC FAJDIGA Stona B&3H5SoWpn| Dejavnost: - ki por prevozi - gradbena mehanizacija - nizke gradnje - ru{enje objektov - gradnja cest - možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije (nabijači (žabe), vibraplošče, vodne črpalke)... Tel./fax: 03 588 26 07, mobitel: 041 650 830 lesnina PE LEVEČ, Leveč 18, Petrovče Sedežna gartnitura Lunarlus 599 €* NAJBOLJŠE ZA VAS IN VAŠ DOM Regal Cantos 299 €* Največji izbor - najnižje cene - Lesnina Leveč! Í" 1AGER CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30 p í AGER P tuso vi ne Akcijaveljado 10.04.2009 oz.do prodajeakcijskihzalog,vsecenevkljucujejoDDV. I Ptrgovine Notranja vrata Včasih so notranja vrata spadala v kategorijo stavbnega pohištva. To pomeni, da so graditelji poleg oken in vhodnih vrat istočasno vgrajevali tudi notranja vrata. Vrata je vgradil kar zidar takoj po tretji fazi gradnje. Z razvojem pa je nastal suho-montažni podboj, ki je omogočil, da so vrata monti ra li šele po vgrad nji tal nih oblog. S tem se je seveda spremenila vloga notranjih vrat in preskočila so v kategorijo pohištva. Vrata v tej kategoriji torej nimajo le vloge zapiranja odprtine med dvema prostoroma, ampak je njihova vloga postala tudi estetska.Podoba vrat se mora ujemati s konceptom hiše, talnimi oblogami, barvami sten in vrsto pohištva. Vrata imajo v hiši ogromno vlogo, saj so del pohištva, ki ga večkrat dnevno srečamo, primemo, odmaknemo, primaknemo, zaloputnemo... Odprta imajo svoj pomen, prav tako tudi zaprta, z njimi torej izražamo tudi svoje počutje in odnos. Površina vrat v hiši predstavlja velik delež vertikalnih površin, zato ni vseeno, kaj visi na naših stenah. Zaradi takšnega pogleda na arhitekturo je nastala zelo velika ponudba raz lič nih vrat na trgu. Te so name nje ne raz lič nim okusom in tudi različnim potrebam. Vrata v sanitarije so npr. drugačna od vrat v kuhinjo, vhodna drugačna od kletnih, vetrolovi drugačni od vrat v kleti... Pri izbiri ni pomembna le cena, ampak predvsem funkcija in estetika. Cenejša vrata so praviloma zgrajena iz iverice in folije ali kakšnih drugih umetnih tvoriv, kar pa dolgoročno pomeni večkratno menjavo vrat v stanovanju ali hiši, kakor tudi estetsko manj kakovosten produkt. Bivalni prostor izža reva dru gač no energi jo, če so v njem naravni materiali, usklajene barve in funkciji primerni izdel ki. V takš nem pro sto ru se človek dobro počuti, zato priporočam izbiro masivnih vrat za notranje prostore. V podjetju Melu, d. o. o., imamo v te namene zelo širok program za vse želje in okuse. Moderne dizajne, klasična vrata, funkcijska vrata iz različnih vrst lesa, z različnimi površinskimi obdelavami in vseh možnih dimenzij lahko kombinirate z vašim okusom. Na objekt pridemo izmerit odprtine in vrata Vam izdelamo po vaših merah in željah. Poleg lese nih vrat nudi mo tudi steklena vrata, saj imamo zastopstvo za zna- no nemško steklarno. Pri teh vratih je podboj klasičen - lesen, krilo pa je v celoti ali delno stekleno. Steklo je kaljeno in ni nevarnosti, da se bo raz bi lo. Nasvet: pri izbiri notranjih vrat je najpomembnejša funkcija in estetika, cena igra šele drugo vlogo, saj je poceni nakup lahko dolgoročno tudi zelo drag in povzro ča stal no sla bo voljo. ■ Selišnik Alojz, u.d .i. IUI Hal STUDIO P6I1 Salon pohištva, Mariborska SO, Celje, tel.: 03/ 428 66 33, www.studiotrend.si Pohištvo vodilnih modnih trendov Stilno pohištvo Pohištveni program visoke kakovosti Izjemno ugodne cene GRADIMO Z VAMI Pomladni čas je kot naročen za gradnjo hiše ali prenovo doma. Tudi povsem majhne spremembe lahko bistveno vplivajo na naše počutje. Zato osvežite svoj dom in ga odenite v tople pomladne barve. Na novo polakirajte parket, zamenjajte okna in razmislite o novi izolaciji vašega bivalnega prostora. Včasih je za pravi učinek dovolj le zamenjava razsvetljave ali talnih oblog. S tlakovci v naravnih odtenkih pa lahko polepšate dvorišče pred hišo. V primeru, da gradite dom, vam v Mercatorjevem Centru tehnike in gradnje Velenje, Kidričeva cesta 53, z veseljem svetujemo pri izbiri strešne kritine, fasade, keramike in drugih gradbenih elementov in materialov. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolna slika. Promocijsko besedilo. ■ ■ d.o.o. t- < podjetje za projektiranje in gradbeni inženiring Aškerčeva 28, Mozirje Tel.: 03/ 583 17 27, GSM: 041/ 764 315 Izdelamo - idejni projekti (IP) in pridobimo - projekti za gradbeno dovoljenje (PGD) Vam celotno - projekti za izvedbo (PZI) projektno - projekt izvedbenih del (PID) dokumentacijo: - projekti za adaptacijo in rekonstrukcijo - projekti zunanje ureditve - načrti za legalizacijo objektov - tipski načrt Vso dokumentacijo Vam izdelamo v najkrajšem možnem času in po konkurenčnih cenah! Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! podarimo vam +2cm izolacije! ZAGOTOVITE SI USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! 5 LETNA GARANCIJA! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 f^asaderstvo (jradbeni'stvo .Svetovanje IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO Sešče 48/a, Prebold, tel. 03/705 30 57,041/042-643, E-mall: termo.sgd@emall.sl www.termosBd.com ELEKTRO mosihinen ...arbeitet mit Ihnen! ...works with you! ...dela z vami! Zamenjajte vaš stari (delujoči ali nedelujoči) visokotlačni čistilnik katerekoli znamke z novim Visokotlačni čistilnik HDEm 190-Car Wash "+ dartlo: sesalnik MC 2600 S čistilnik: priklopna moč 5,0 kW/400 V, max. tlak 210 bar, delovni tlak 30-190 bar, pretok vode 780 l/h, max. temp, dovodne vode 60 C sesalnik: moč motorja 1300 W/230 V, sesalni pretok 200 m3/h, volumen posode 10 litrov, priložena vsa oprema za suho sesanje vključno s teleskopsko cevjo Nakup je možen po predhodnem naroČilu. Redna cena: 1.309,30 EUR Jermenski batni kompresor E 351/9/100 Top Line sesalni pretok 348/min., 2 valja, tlak 9 bar, motor 2,2 kW, el. napetost 230 V, volumen tlačne posode 100 litrov, cilinder iz sive litine Ednn,_!na: 482,04 EUR Industrijski sesalnik VC 6401 moč motorja 3 x 110 W, napetost 220-240 V, sesalni pretok 510 m3/h, volumen posode 62 litrov, standardna oprema: sesalna cev 2,5 m, 2x kovinski podaljšek, krtača za suho sesanje, krtača za mokro sesanje, sesalni nastavek za špranje, okrogla ščetka Kompresor E 500/9/200 Profi Line 400 V, sesalni pretok 480/min., delovni tlak do 9 bar, moč motorja 3,0 kW, rezervoar 200 litrov Nakup je možen po predhodnem naročilu. Redna cena: 901,00 EUR 699,00 EUR Kompresor E 650/11/270 Industrie Line 400 V sesalni pretok 660/min., delovni tlak do 11 bar, moč motorja 4,0 kW, rezervoar 270 litrov Nakup je možen po predhodnem naročilu. Redna cena: 1.269,00 EUR 989,00 EUR Kompresor E 1200/11/500 Industrie Line 400 V sesalni pretok 1200 l/min, delovni tlak do 11 bar, moč motorja 7,5 kW, rezervoar 500 litrov Nakuf možen po prediodnem naročilu. Redna cena: 2.009,00 EUR 1.599,00 EUR Center tehnike in gradnje Velenje Kidričeva ulica 53, tel.: 03/898 87 10 26. marca 2009 "»HAS TV SPORED 29 ČETRTEK, 26.m arca TV SLO (7 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Pri medvedih, 23/52 09.35 Male sive celice, kviz 10.15 Maina Sofie in iskanje zlatega jelena, 2/4 10.45 Turbulenca 11.40 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Peta hiša na levi, 11/16 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Gumbek in rjavček, 26/26 16.05 Dežnik, morda ljubezen, igrani film 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Jasno in glasno 18.25 Žrebanje deteljice 18.40 Nuki in prijatelji, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tednik 21.00 Dosje: Slobodan Miloševic 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.30 Besede in slike, 3. oddaja 23.45 Tv dnevnik 26.3.1991 00.10 Dnevnik 00.45 Dnevnik zamejske Tv 01.10 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 07.30 Tv prodaja 08.00 Tv dnevnik, 26.3.1991 08.20 Na lepše, oddaja o turizmu 08.55 Seja državnega zbora, prenos 14.10 Sp v biatlonu, sprint (M), prenos 15.40 Izjemne živali, 7/7 16.00 Evropski magazin 16.30 Lynx magazin 17.00 Mostovi 17.30 To bo moj poklic: kamnosek, 1. 18.00 Želite, milord?, 2/26 18.50 Z glasbo in s plesom ■■■ 19.25 Kitarski ansambel GŠ Franc Šturm in Ljudmil Rus 20.00 SP v umet. drsanju, športni pari, prosti program, posnetek 21.30 David Nolande, 3/6 22.20 Skrivnosti in umori, 1/4 00.00 Zabavni infokanal pop 06.20 24ur 07.20 Divjina Evrope, dok. serija 08.20 Goreče maščevanje, nad. 09.15 Ricki Lake, pogov. oddaja 10.10 Tv prodaja 10.40 Duševne bolezni pri otrocih, dok. oddaja 11.40 Konjenica zmage, nan. 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pog. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Viktorja, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Trenja 21.45 Na kraju zločina, nan 22.40 24ur zvečer 23.00 Zdravnikova vest, nan. 23.55 Enota za posebene primere, nan. 00.50 Seks v mestu, nan. 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 38. oddaje 11.05 Odprta tema, pogovor 12.05 Pop corn, glasbena oddaja 12.55 Videospot dneva 13.00 Jelena, telenovela, 81/110, ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 39. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 82/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna - o kilah 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Videospot dneva 21.10 Vabimo k ogledu 21.15 Naša. Evropa, izobraževalna 21.30 Javna tribuna: Prihodnost RTV programov posebnega pomena, 3. TV mreža 23.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.40 Vabimo k ogledu 00.45 Videospot dneva 00.50 Videostrani, obvestila tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Trojčice: Tom Sawyer, nan. 09.35 Dežnik, morda ljubezen, igrani film 09.50 Enajsta šola 10.30 Jasno in glasno 11.25 To bo moj poklic: elektroinštalater, 2. del 11.50 To bo moj poklic: kamnosek, 1. del 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Mussolini .- veliki zapejivec, 14.05 Piščalka, dok. feljton 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Kaj govoriš?-So vakeres? 16.00 Risanka 16.05 Iz popotne torbe: škrat 16.25 V pričakovanju božiča, 15/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba 17.40 Tv pogled 17.50 Duhovni utrip 18.05 Umko 18.40 Lojzek, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Peta hiša na levi, 12/16 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 00.10 Duhovni utrip 00.25 Tv dnevnik 27.3.1991 00.50 Dnevnik 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.45 Infokanal TV SLO C? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Tv prodaja 07.30 Tv dnevnik, 27.3.1991 07.50 Glasnik, tv Maribor 08.15 Umetni raj 08.40 Besede in slike, 3. oddaja 08.55 Seja državnega zbora, prenos 13.35 Tv prodaja 14.10 SP v biatlonu, sprint (Z), prenos 15.30 Mulčki, 1/5 16.05 Tv prodaja 16.35 Minute za ..., tv Koper 17.05 Študentska 17.25 Mostovi 17.55 V dobri družbi z Blažem tv Maribor 18.55 Zlata šestdeseta, Miroslav Košuta 20.00 Sp v umet. drsanju, moški, prosti program, posnetek 21.30 Zelite, milord?, 11/26 22.20 Vrata raja, am. film 01.55 Zabavni infokanal POP 06.45 Trenja 08.35 Goreče maščevanje, nad. 09.30 Ricki Lake, pogov. oddaja 10.25 Tv prodaja 10.55 Kri na pečinah, 1/6 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pog. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Specialci, am. film 22.00 Pod lupo pravice, nan. 22.55 24ur zvečer 23.15 Bilo je nekoč v Mehiki, am. film 01.05 Noro življenje Vivienne Vyle, nan. 01.45 24ur, ponovitev 02.45 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 39. oddaje 11.05 Javna tribuna: Prihodnost RTV programov posebnega pomena 12.45 Jelena, telenovela, 82/110, ponovitev 13.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 40. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 83/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Dravske doline, informativna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, informativna oddaja 21.30 Utrinki iz Evropskega parlamenta, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila SOBOTA, 28.m arca tv slo rr 06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Križ kraž Zajček Bine, lutkovna nan. Timotej hodi v šolo, ris. nan. Ribič Pepe, 24/36 09.05 Bunkec, šved. film 10.45 Polnočni klub, ponovitev 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tranzistor, 10. oddaja 13.50 Bacek Jon, risanka sledi sledi sledi 13.55 Dežnik, morda ljubezen, igrani film 14.10 Rožnati panter, risanka 14.20 Hej, gospod, franc. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.10 Labirint-alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Zakaj pa ne 17.30 Na vrtu, tv Maribor 17.55 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Dinko pod krinko, risanka 18.45 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Moška stvar, am. film 21.40 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar 23.35 Deadwood, 6/12 00.30 Tv dnevnik 28.3.1991 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.15 Dnevnik zamejske tv 01.40 Infokanal TV SLO ® 06.30 Zabavni infokanal 09.10 Skozi čas 09.20 Tv dnevnik 28.3.1991 09.50 Polemika 10.55 Posebna ponudba 11.15 Minute za ..., tv Koper 11.45 Študentska 12.10 SP v biatlonu, zasledov. tekma (M), prenos 13.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 SP v biatlonu, zasled. tekma (Z), prenos 15.00 Tv prodaja 15.35 SP v umet. drsanju, plesni pari, prosti program, posnetek 17.10 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Severna Irska - Poljska, prenos 19.00 Gal in galeristi, tv Maribor 20.00 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Slovenija - Češka, prenos 23.00 Bleščica, oddaja o modi 23.30 Alpe, Donava, Jadran 00.00 Legenda o boksarju, am. film 02.20 Zabavni infokanal POP 06.25 Tv p 06.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Avstralije 08.05 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.15 Mojster Miha, ris. serija 08.25 Pingvini v vesolju, ris. serija 08.50 Otroška kuharija, kuh. oddaja 08.55 Art Attack, izob. oddaja 09.20 Bratz, ris. serija 09.45 Bakuganski bojevniki, ris. serija 10.10 Transformerji, ris. serija 10.35 Super Ed, ris. serija 11.00 Dinotopija, nan. 12.00 Upornica na konju, nan. 13.00 Človeška narava, dok. serija 14.10 As ti tud not padu?! 15.45 Šola za pare, nan. 16.15 Sveža kandidatka, 5/6 17.20 Tistega lepega dne, slovenski film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Njeni tastari, am. film 21.55 Bratovščina, nan. 23.00 Igra solz, ang. film 01.00 Povratek v tolpo, franc. film 03.05 24ur, ponovitev 04.05 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 83/110, ponovitev 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 40. oddaje 11.00 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: Srečko Hren, župnik v župniji Sv. Duh , Celje 18.45 Asova gibanica, informativna 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1730. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Državljanski forum evropskih poslancev v Murski Soboti 22.30 Dalmatinske klape in Vinko Coce, posnetek koncerta 00.55 Videospot dneva 01.00 Videostrani, obvestila NEDELJA, 29.m arca tv slo rr 07.00 Ziv žav sledi Telebajski, 1/90 sledi Zobna vila, kje si?, ris. film sledi Darilo za zmeraj, ris. film 09.45 Mulčki, 2/5 10.15 Čarobno drevo, 3/7 10.50 Minute za ..., tv Koper 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 15.00 NLP, razvedrilna oddaja sledi Glasbeni troboj, prvi del 15.15 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj, drugi del 15.30 Glasbeni troboj, tretji del 15.40 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.50 Šport 16.00 Družabna 16.30 Za prste obliznit, kuharska oddaja 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 17.20 Fokus 18.25 Zrebanje lota 18.40 Maks in Rubi, risanka 18.45 Jani Nani, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.20 Zrcalo tedna 19.50 Tv pogled 19.55 Spet doma 21.45 Večerni gost: Keith Miles 22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Kriv, 1/2 00.40 Tv dnevnik 29.3.1991 01.05 Dnevnik, ponovitev 01.25 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanal TV SLO ET 06.05 Zabavni infokanal 06.40 Skozi čas 07.20 Tv dnevnik 29.3.1991 07.45 Globus 08.15 Tranzistor, 10. oddaja 08.50 Lynx magazin, tv Koper 09.20 Tv prodaja 09.50 Koroška poje 2009 10.20 Alpe-Donava-Jadran 10.55 SP v biatlonu, skup. start (M), prenos 11.50 Turbulenca 12.55 SP v biatlonu, skup. start (Ž), prenos 13.50 Nogomet, kvalif. za SP 2009, Slovenja - Češka, posnetek 15.45 SP v umet. drsanju, ženske, prosti program, posnetek 17.25 Velenje: rokomet (M), prva tekma četrt. finala pokala EHF, Gorenje - Silkeborg, prenos 19.20 Koncert Aleksandra Mežka na festivalu Greenbelt, Knebworth park, Velika Britanija 1983 20.00 Kokainski dnevniki Alexa Jamesa, dok. oddaja 20.50 Podkralji, 4/4 21.40 Ukradeno življenje, 2/3 22.30 Na utrip srca 23.55 Med resnico in lažjo, kanad. film 01.25 Zabavni infokanal POP 07.15 Tv prodaja 07.45 Formula 1, prenos dirke za VN Avstralije 10.00 Otroška kuharija, kuhar. oddaja 10.10 Art Attack, izob. oddaja 10.35 Bratz, ris. serija 11.00 ŠKL 12.00 Medicina zelo drugače, dok. serija 13.05 Oprah pripravlja presenečenja, dok. serija 14.05 Starševstvo, am. film 16.15 Tožilka, nan. 17.10 Jamie: Osnove kuhanja doma 17.45 Medvedek Pu in slovon, ris. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.45 Zvezde na sodišču, nan. 22.40 Vihar vseh viharjev, am. film 01.00 Vincent, nan. 02.20 24 ur, ponovitev 03.20 Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Miš maš, otroška oddaja 1729. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Duhovni vrelec: Srečko Hren, župnik v župniji Sv. Duh , Celje 1730. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Ministrski stol, pogovor. Gost: Karl Erjavec, minister za okolje in prostor Vabimo k ogledu Lokalni utrip - Dravske doline, informativna oddaja Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 13.45 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Čas za nas, mladinska oddaja Pop corn, glasbena oddaja Dalmatinske klape in Vinko Coce, posnetek koncerta 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Videostrani, obvestila 09.40 10.05 10.10 10.30 10.35 10.50 10.55 11.55 12.00 12.45 18.05 18.45 19.40 PONEDELJEK, 30.m arca tv slo rr 06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Gumbek in rjavček, 26/26 09.35 Oddaja za otroke 09.55 Mulčki, 2/5 10.20 Iz popotne torbe: Škrat 10.40 V pričakovanju božiča, 13/26 11.10 Velikani Himalaje - K2, dok. 12. 13.00 Ljudje in zemlja Poročila, šport, vreme 13.15 Reševanje redkih kokoši, dok. oddaja 13.55 Zlatolaska, 2. oddaja 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Svet Petra zajca in prijateljev, 7/8 16.10 Ribič Pepe: Mrzli severni tečaj, 24/36 16.30 Bine: Nakupovanje, 5/8 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Dragi Domek, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Tarča 21.10 Frasier, 22/25 21.30 Na lepše, oddaja o turizmu 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.10 Podoba podobe 23.35 Glasbeni večer 01.05 Tv dnevnik 30.3.1991 01.15 Mrzlokrvno življenje, 4/5 02.05 Dnevnik, ponovitev 02.35 Dnevnik zamejske tv 03.05 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.20 Tv prodaja 11.50 Sobotno popoldne 14.05 Kaj govoriš?-So vakeres? 14.20 Tv prodaja 14.50 Slovenski utrinki 15.20 Posebna ponudba 15.40 Tv dnevnik 30.3.1991 15.50 Osmi dan 16.20 ARS 360 16.35 Alpe, Donava, Jadran 17.05 Prvi in drugi 17.30 To bo moj poklic: kamnosek, 2. del 18.0 Frasier, 3/25 18.20 Odkar si odšla, 3/8 19.00 Ne povej mami, igrani film 19.15 Bela gospa, 3/3 20.00 Mrzlokrvno življenje, 4/5 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 City folk: Praga 22.45 Klavirski blues, am. dok. film 00.20 Zabavni infokanal POP 06.05 24ur, ponovitev 07.05 Jamie Oliver: Avstralija 08.00 Goreče maščevanje, nad. 08.55 Ricki Lake, pogov. oddaja 09.50 Tv prodaja 10.20 Medicinske uganke, dok. serija 11.00 Kri na pečinah, 2/6 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pog. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Lepo je biti sosed, nad. 20.55 Razočarane gospodinje, nan. 21.50 Žametna mafija, nan. 22.45 24ur zvečer 23.05 Zdravnikova vest, nan. 00.00 Enota za posebne primere, nan. 00.55 Seks v mestu, nan. 01.25 24ur, ponovitev 02.25 Nočna panorama .00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1730. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Državljanski forum evropskih poslancev v Murski Soboti 13.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 41. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela 84/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, kontaktna oddaja. Gost: Bogdan Barovič, poslanec SNS v DZ RS 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Lokalni utrip - Dravske doline, informativna oddaja 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila TOREK, 31.m arca TV SLO (7 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Na potep po spominu, 2/3 09.25 Marija Lucija, portret 09.40 Ribič Pepe, 24/36 10.00 Bine: Nakupovanje, 5/8 10.30 Zgodbe iz školjke 11.05 Mrzlokrvno življenje, 4/5 12.00 Večerni gost, Keith Miles 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 ARS 360 13.40 Podoba podobe 14.05 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Nekoč je bilo ■ življenje, 22/26 16.10 Profesor pustolovec, 5/10 16.25 Potplatopis, 13. oddaja 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Invazivke, dok. oddaja 18.00 Knjiga mene briga 18.20 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Milan, risanka 18.45 Hupko, trobilka in pihec, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Piramida 21.00 Pozabljeni otok, dok. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Kult samomorilskih napadalcev, 2/2 23.55 Prava ideja!, poslovna oddaja 00.20 Invazivke, dok. oddaja 00.50 Tv dnevnik 31.3.1991 01.10 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik zamejske tv 02.10 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.05 Tv prodaja 08.35 NLP, razvedrilna oddaja 11.40 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 12.35 Na lepše, oddaja o turizmu 13.05 Dober dan, Koroška 13.35 City folk: Praga 14.05 Bleščica, oddaja o modi 14.35 Studio city 15.30 Tv dnevnik 31.3.1991 15.55 Minute za ■, tv Koper 16.25 Tv prodaja 17.00 Glasnik 17.25 Mostovi 18.00 V dobri službi s Smiljanom, tv Maribor 19.00 Zvočnost slovenskih pokrajin: Koroška 19.20 Koroška poje 2009 20.00 Indija, izob. serija 20.35 Globus 21.05 Prava ideja!, poslovna oddaja 21.30 Ludvik XIV. prevzame oblast, franc. film 23.05 Vrhunci ang. nog. lige 00.00 Tranzistor, 10. oddaja 00.35 Veliko potovanje, franc. film 02.20 Zabavni infokanal POP 06.35 24ur 07.35 Ko sloni pobesnijo, dok. oddaja 08.40 Goreče maščevanje, nad. 09.35 Ricki Lake, pog. oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Kri na pečinah, 3/6 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pogov. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Ellini starši, ang. film 23.00 24ur zvečer 23.20 Zdravnikova vest, nan. 00.15 Enota za posebne primere, nan. 01.10 Seks v mestu, nan. 01.40 24 ur, ponovitev 02.40 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 41. oddaje 11.00 Poslanska pisarna, pogovor. Gost: Bogdan Barovič, poslanec SNS v DZ RS 12.00 Jelena, telenovela, 84/110 12.50 Videospotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 42. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 85/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1731. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Asova gibanica , informativna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila SRE DA, 1.a prila tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro Poročila Nekoč je bilo ., 6/26 Svet Petra zajca in prijateljev, Profesor pustolovec, 5/10 Potplatopis, 13. oddaja Berlin, Berlin, 20/20 11.00 Knjiga mene briga 11.25 Invazivke, dok. oddaja 12.00 Pozabljeni otok, dok. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polemika 09.10 10.00 10.15 10.35 14.25 Alpe-Donava-Jadran 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Ptice se prepirajo, 36/52 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Turbulenca, izob. oddaja 18.25 Žrebanje lota 18.35 Tinček, risanka 18.40 Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Ferrari, ital. film 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.10 Omizje 00.25 Turbulenca 01.15 Tv dnevnik 1.4.1991 01.40 Dnevnik, ponovitev 02.15 Dnevnik zamejske tv 02.40 Infokanal TV SLO £ 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški kanal 09.00 Zabavni infokanal 10.50 Tv prodaja 11.20 Koroška poje 2009, 1. del 11.50 Sozvočje svetov 12.05 Vrhunci ang. nogom. lige 13.00 Spet doma 14.45 Hri-bar 15.45 Tv dnevnik 1.4.1991 16.10 Prava ideja!, poslovna oddaja 16.35 Tv prodaja 17.10 Mostovi 17.40 Črno beli časi 18.00 Samo bedaki in konji, 5/45 18.30 Samo bedaki in konji, 6/45 19.00 Kmetje, 12/13 20.00 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Severna Irska - Slovenija, prenos 23.00 Nogomet, kvalif. za SP 2010, Češka - Slovaška, posnetek 00.35 Zabavni infokanal POP 06.40 24 ur, ponovitev 07.40 Preverjeno, ponovitev 08.40 Goreče maščevanje, nan. 09.35 Ricky Lake, pog. oddaja 10.30 Tv prodaja 11.00 Kri na pečinah, 4/6 12.40 Tv prodaja 13.10 Zdravniki, pogov. oddaja 14.05 Urgenca, nan. 15.00 S cukrčkom do sreče, nad. 15.55 Angeli brez kril, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Viktorija, nad. 18.00 Goreče maščevanje, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Priča umora, kanad. film 21.35 Na kraju zločina, nan. 22.30 24ur zvečer 22.50 Zdravnikova vest, nan. 23.45 Enota za posebne primere, nan. 00.40 Seks v mestu, nan. 01.10 24ur, ponovitev 02.10 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti,ponovitev 42. oddaje 11.05 1731. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 12.00 Jelena, telenovela, 85/110 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, 43. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, ponovitev 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 86/110 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena 20.55 Regionalne novice 2 21.00 AKTUALNO: Kako posledice krize rešujejo v Gorenju? Gost: Franjo Bobinac, predsednik Uprave Gorenja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila 30 OBVEŠČEVALEC, PRIREDITVE UU h:as 26. marca 2009 VELENJE Petek, 27. marec 20.00 Rdeča dvorana Velenje Maturantski ples Gimnazije Ravne na Koroškem Sobota, 28. marec 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00 - 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Danes zdravstveno predavanje Šentilj pri Velenju - Danes zvečer ob 20.uri pripravlja krajevni odbor Rdečega križa Šentilj zdravstveno-preventivno predavanje. Potekalo bo v dvorani doma krajanov Šentilj. O preventivi pri boleznih srca in ožilja bo predavala višja medicinska sestra Branka Drk. Kdaj - kje - kaj Knjižni sejem - Vsi kupujemo, vsi prodajamo 15.00 - 18.00 Mihaelov dom Šoštanj Predavanje: Priprava na zakon 19.30 Dom kulture Velenje Opera - Benjamin Ipavec: Teharski plemiči 21.00 Mladinski center Velenje Rock koncert - El-Thule, Black Rainbows Sreda, 1. april 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure ŠOŠTANJ Četrtek,2 6.m arca 16.00 Mestnak njižnica Šoštanj Ure pravljic za otroke od 4. do 8. letas tarosti 19.-00 Mestna galerijaŠ oštanj Galerijski večer zJ ožico Kališnik Sobo ta, 2 8. m ar ca x Dobrovlje Planinski izlet po E6: Motnik -Dobrovljel 077m - Lipa ŠMARTNO OB PAKI Sobota,2 8.m arca 10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice Nedelja,2 9.m arca 10.00 Rekreacijski pohod (Veliki vrh - Dobnik) - OI Šmartno ob Paki 12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Mmotozbor MK Packenstein z blagoslovom in panoramsko vožnjo; od 12.00 do 16.00 zbor motoristov z mož nost jo ude lež be na orientacijsko-panoramski vožnji okrog občine Šmartno ob Paki, ob 16.00 zaključek vožnje s podelitvijo nagrad najboljšim, ob 16.30 blagoslov dekana Ivana Napreta vseh motorjev in motoristov, sledila bo skupinska vožnja po Šmartnem in okolici z zaključkom na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih ter zabavo do večernih ur. 16.30 Nogometna tekma, Šmartno 1928 : Čarda Torek, 31. marca 18.00 Hiša mla dih v Šmart nem ob Paki Joga KINOVELEN JE:: SPORED VELIKA DVORANA HOTELA PAKA : GOMORA (Gomorra) Kriminalna drama, 137 minut Režija: Matteo Garrone Igrajo: Salvatore Abruzzese, Simone Sacchettino, Salvatore Ruocco, Vincenzo Fabricino, Vincenzo Altamura idr.. Petek, 27. 3., ob 20.15, Sobota, 28. 3., ob 18.00 Film, ustvarjen po protimafijski knjižni uspešnici Roberta Saviana, gledalca popelje v osrčje neapeljskega organiziranega kriminala, ki je postal del življenja vseh družbenih slojev: 13-letni Toto se skuša dokazati s skrivanjem orožja, Don Ciro prinaša denar družinam zaprtih kriminalcev, učeni Roberto se zaplete v nelegalno odlaganje odpadkov, nadarjeni krojač Pasquale naskrivaj sodeluje s kitajskimi konkurenti, vročekrvna najstnika Marco in Ciro pa med sanjarjenjem o mafijskih podvigih zabredeta v smrtonosno spletko. Evropski film leta! S podporo Ministrstva za kulturo! FROST NIXON (Frost Nixon) Politična drama, 122 minut Režija: Ron Howard Igrajo: Frank Langella, Michael Sheen, Sam Rockwell, Kevin Bacon, Matthew Macfadyen, Oliver Platt, Rebecca Hall idr.. Petek, 27. 3., ob 18.00, Nedelja, 29. 3., ob 20.00 V filmu, posnetem po resničnem intervjuju s kontroverznim nekdanjim predsednikom ZDA, Richardom Nixonom, spoznamo zvezdniškega voditelja televizijskih oddaj Davida Frosta, ki se nekaj mesecev po Nixonovem odstopu zaradi afere Watergate odloči z njim opraviti obširen pogovor. Toda Nixon se izkaže za zelo spretnega sogovornika, ki zna vsako besedo speljati na svoj mlin. Frostu pomagata nadarjena raziskovalna novinarja, a ko skušajo Nixona spraviti v past, se razplamti prava besedna, miselna in psihološka bitka, iz katere lahko le eden odkoraka kot zmagovalec. Film je prejel pet nominacij za zlate globuse in pet nominacij za oskarje '09! S podporo Ministrstva za kulturo! ROŽNATI PANTER 2 (The Pink Panther 2) Komedija, 92 minut. Režija: Harald Zwart Igrajo: Steve Martin, Jean Reno, Emily Mortimer, Andy Garcia, Yuki Matsuzaki, Alfred Molina, Aishwarya Rai, idr.. Sobota, 28. 3., ob 20.30 Nedelja, 29. 3., ob 18.00 HIGH SCHOOL MUSICAL: ZADNJI LETNIK (High School Musical 3: Senior Year) Najstniški glasbeni romantični film / muzikal Režija: Kenny Ortega. Igrajo: Zac Efron, Vanessa Anne Hudgens, Ashley Tisdale, Lucas Grabeel, Corbin Bleu, Monique Coleman, Bart Johnson idr. Nedelja, 29. 3., ob 16.00- otroška matineja Najbolj priljubljen mladinski muzikal se v tretje vrača ob zaključku gimnazijskih let nadobudnih Troya in Gabrielle, ki se soočata z dilemo ločitve, saj odhajata na različne univerze. Da bi skupaj s prijatelji izrazili vsa svoja doživetja, bojazni in upanja za prihodnost, se odločijo uprizoriti veličasten spomladanski muzikal, poln nove glasbe, divjih plesnih koreografij, veličastnih scenografij in romantičnih izpovedi resnične ljubezni. Naslednji vikend od 3. 4. do 5. 4. napovedujemo: komični dokumentarec GOLA RESNICA, srhljivko SIROTIŠNICA, kriminalno dramo ČAST IN SLAVA, epsko dramo NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTTONA, animirano družinsko komedijo MADAGASKAR 2 (podnapisi) Koledar imen ■ RADIO V E L E N J E Marec (sušec) 26 . četrtek - Evgenija, Larisa (Lara) 27. petek - Rupret, Lidija 28. 29. 30. sobota - Bojan, Milada nedelja - Ciril, Metod ponedeljek -Amadej, Bogoljub, Janez (Anžej) 31 • torek - Benjamin, Vid April (mali traven) 1. sreda - Hugo, Teodora (Ljuba) Od te nedelje do zadnje nedelje v oktobru bomo spet prej vstajali, saj bomo v noči od sobote premaknili urne kazalce z 02.00 na 03.00 in se ravnali po poletnem času. ČETRTEK, 26. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27. marca: I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. Lunine mene ■ NEDELJA,29.marca Nagrajenci nagradne križanke Balonarskega kluba OPA objavljene v tedniku Naš čas 12. marca so: Polet z balonom za eno osebo prejme Maja Arbeiter, Jenkova c. 23, 3320 Velenje Dežnik prejme Miran Jančič, Lajše 207 / b, 3325 Šoštanj Šampanjec prejme Bojan Dvoršek, Šmarska 33, 3320 Velenje Geslo križanke se glasi: Velenjski balonarji. Nagrajenci dvignejo nagrade na sedežu balonarskega kluba OPA, na Trgu mladosti 6 v Velenju, s potrdilom uredništva. S seboj prinesite osebno izkaznico!. Čestitamo! 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 30. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 31. marca: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 1. aprila: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Zgodilo se j e ... ^ od 27. marca do 2. aprila - leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl Velenjčan dr. Karel Verstovšek; - 27. marca 1991 so v Šoštanju ponovno odprli krajevno pisarno; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje; - v nedeljo, 30. marca 1919 so v Šoštanju v Vasletovem hotelu (današnji Kajuhov dom) šoš-tanjski igralci izvedli ljudsko igro s petjem "Naša kri" avtorja Frana Saleškega Finžgarja; - Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita. Delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo. Dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev. Prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav. Oku- Pogled na Velenje (arhiv Muzeja Velenje) pator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; - 30. marca 1970 so po 15. amandmaju zvezne oziroma 13. amandmaju republiške ustave sprejeli nov statut Rudnika lignita Velenje, ki je uvedel nove oblike organiziranja v združenem delu; - v prvih dneh aprila leta 1991 je v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27341, Šoštanj 2946, Šmartno ob Paki pa 613 prebivalcev; - 2. aprila 1913 se je v Št. Rupertu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lokovici; - 2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski "Sončni park". Pripravlja: Damijan Kljajič ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. mar. 2009 do 22. mar. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. mar. 2009 do 22. mar. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA VELIKI VRH SKORNO □ 16,mar i17.mar s18.mar o19.mar B20.mar m21.mar s22.mar OBVESCEVALEC m oroskoo mali OGLASI Oven od 21. marca do 20. aprila Vsak lepši dan, četudi ne bo pomladansko topel, vas bo napeljal na misel, da boste veliko razmišljali o poletju in tistem pravem, dolgem dopustu. Če si nalijete čistega vina, že nekaj let o njem le razmišljate, na koncu pa načrte spremenite v nekaj kratkih dni od doma. Dobro veste, da je to premalo, saj to tudi občutite. Ko bo pogovor med prijatelji naletel na to temo, boste dobili odlično idejo. Glejte, da ne bo ostalo le pri ideji, saj bo tokrat res vse odvisno od vas. Dela boste imeli vrh glave, vendar boste zmogli vse, kar si boste naložili. Tudi s partnerjem bosta lepo usklajevala službo in prosti čas. Tega bosta še vedno najraje preživljala skupaj. Zdravje? Nekaj težav, ki se ponavljajo, bo spet aktualnih. Ukrepajte. Bik od 21. aprila do 21. maja Iskali boste srečo, pa sami ne boste vedeli, kaj pravzaprav hočete od življenja in kaj bi vas osrečilo. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe ali da kaj ne bo šlo po vaših načrtih in željah, se bodo vaše želje po drugačnem življenju še okrepile. Nehote se boste obremenjevali tudi s stvarmi, ki bodo komaj kaj vredne vaše pozornosti. Zato bi bilo še najbolje, če se čim bolj zaposlite. Morda je ravno v tem, da nimate pravega dela, vzrok vašega malodušja. Potrebujete predvsem fizične aktivnosti, pri miselnih vam bodo prehitro v glavo spet prišle temne ideje. Če se boste lotili fizičnega dela ali rekreacije, pa pazite, da ne boste pretiravali. Tudi zabave ne bodo rešile vašega počutja. Dvojčka od 22. maja do 21. junija Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste v začetku aprila, ki se hitro bliža, preživeli zelo lep čas, ki vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri delu in obveznostih, ki vam jih nalagajo tudi zato, ker vedno vse naredite. Na zanesljive ljudi pa se vedno zgrne več dela. A prav april bo prinesel tudi čas, ko boste končno lahko več časa posvetili tudi sebi. Tudi finančno stanje se bo krepko popravilo, ker boste uspeli do konca izpeljati projekt, ki bo tudi odlično finančno nagrajen. Uspeh pa tudi ne bo izostal. Rak od 22. junija do 22. julija Če kdo, potem boste vi res lahko rekli, da se vam nenehno nekaj dogaja. Pravzaprav se vam bodo iz dneva v dan dogajale nove stvari. Kot vedno v življenju boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na tleh. Pristanki nikoli ne bodo ne lahki in ne nežni, ker ste tip človeka, ki se najbolje znajde, ko pride do težav. Velika sreča za vašo prihodnost bo, ko se bo izkazalo, da je tisto, kar je izgledalo najbolje, na koncu izkazalo za najslabše. Izučilo vas bo, da ne boste več delali zelo dolgoročnih načrtov. Na prvo mesto boste zavestno postavili sebe, zdravje in svoje najbližje. Ti bodo to znali ceniti. Lev od 23. julija do 23. avgusta Ko bo v deželo prišla pomlad, ne le koledarska, ampak tudi vremenska, vas bo začela grabiti panika, da ste v zimskih mesecih premalo delali. Ne le, da ste v zaostanku s tistim, kar ste si zastavili takoj po novem letu, ideje bodo še kar deževale. Ena bo rodila drugo in vse se vam bodo zdele odlične, pa še izvedljive hkrati. Če želite, da tudi zaživijo, si morate narediti natančne plan. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in stroške. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti. Partner bo vesel, ko boste dobre volje in si boste vzeli čas tudi zanj. Vedel bo, da tega ne počnete le zato, ker je prav. Ampak zato, ker vas ima rad. Devica od 24. avgusta do 22. septembra Telo vam je že pošiljalo signale, da morate spremeniti svoj način življenja in tudi prehrane, vi pa ste jih skoraj preslišali. Sedaj se bodo oglašali tako na glas in zagotovo jih ne boste mogli več ignorirati. Lahko poskusite sami in to tako, da takoj spremenite življenjske navade. Če ne bo nič bolje, pa tako veste, kaj morate storiti. Obisk ----f zdravnika bo zagotovo pregnal vsaj dvome in vprašanja, zato boste zagotovo lažje dihali. Sicer pa boste pomlad občutili tudi drugače. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. Bo to dovolj za sanjarjenje? Nič čudnega ne bi bilo, če se vam bo tudi zato, ker boste spet hrepeneli in sanjarili, odvalil kamen od srca. Bali ste se že, da ne znate več kazati čustev. Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Trudili se boste kazati vesel obraz, a v vas se bo nabirala jeza in tudi žalost. Sprememba, ki jo je prineslo neko slovo, bo vsak dan bolj občutna. Ne bo vam lahko. Če si boste to priznali, boste že na pol poti do uspeha. Čeprav ne kažete radi svojih čustev, jih tokrat dajte. Boste videli, kako dobro dene, če jih ne tiščite v sebi. Včasih pomaga tudi, če kričite ali objemate drevo. Vsekakor pa teden ne bo slab na poslovnem področju. Uspeli boste dokončati neke pogovore, kar boste zapečatili tudi s podpisom, ki bo zelo pomemben. Želeli si sicer boste, da bi lahko bili nekaj dni čisti zapečkar, a ta želja se vam še ne bo uresničila. Čaka vas aktiven teden. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Ste človek, ki lažje prenaša vročino kot mraz. Zato ste po dolgi zimi že močno naveličani slabega vremena. Tudi zato, ker ste se že lotili nekega dela, za katerega je pomembno, da je vreme lepo. Nikar ne hitite, če ne gre. Narava je vedno močnejša od vseh nas. Boste pač malo prekinili in si vzeli čas zase in tudi za sanjarjenje, ki vam bo v teh dneh prav godilo. Za samske velja, da se lahko iz simpatije, ki jo že lep čas gojite do zelo simpatične osebe, že kmalu rodi kaj več. Pravzaprav ste sami krivi, da se ni še nič zgodilo, razlog pa je verjetno v tem, da še niste bili pripravljeni. Sedaj ste. Vezani boste še naprej zadovoljni in srečni, da imate takega partnerja, ki vas razume. To bo ta teden dokazal vsaj dvakrat. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Za vami je razburljivo doživetje, ki ga nikakor niste pričakovali. Zato so občutki še toliko boljši. Veselite pa se že vsega novega, ki bo tudi posledica sedanjih dogodkov. Ker bo sreča in zadovoljstvo na kupu, boste neverjetno učinkoviti. Tudi pri, ki ga morate opraviti v nekaj dneh, boste zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreče bo na zdravstvenem področju, kjer bo nekaj manjših težav, a nič takšnega, da bi vas ustavilo na poti do novih ciljev. Za svoje počutje in dvig imunskega sistema letos še niste naredili prav veliko, saj ste se ves čas izgovarjali, da boste bolj aktivni, ko pride pomlad. Sedaj je tu. Ukrepajte. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Ker se vam bo spet dozdevalo, da je dan preveč enak dnevu, vas bo nenehno zaposlovala misel, kako to spremeniti. Zato ne bo nič čudnega, da boste v nekaj dneh začutili, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti. Nehajte sanjariti, kar sicer zadnje čase zelo radi počnete, in se lotite dela. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, težava pa je v tem, da vam nihče ni postavil roka. Če nimate postavljene meje, pa se dela nikakor ne morete lotiti. Če boste svojo ustvarjalnost usmerili v pravo smer, izdelek pa pokazali tudi drugim, uspeh ne bo izostal. Morda boste potem bolj srečni tudi na zasebnem, čustvenem področju. Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Če je bil doslej marec poln dela in na trenutke kar preveč naporen, boste v naslednjih dneh, sploh pa v prvi polovici aprila, pravo delo prav pogrešali. Upali boste, da gre za zatišje pred viharjem, saj tako sploh ne znate več živeti. In izkazalo se bo, da je res tako. Priložnost, ki jo boste dobili prihodnji teden, ne bo majhna. Čeprav ste marljivi in kreativni, tokrat ne bo šlo zelo zlahka. Zato pazite in se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju. Najmanj, kar potrebujete je, da vas nič krivega in nič dolžnega potegnejo v kakšne spletke. Kar se ljubezni tiče, slednje velja tudi za to področje. Sanjarjenje o nekom, ki je oddan, se bo nadaljevalo. Vse ostalo pa ni odvisno od vas. Ribi od 19. februarja do 20. marca Ponudba bo sicer mamljiva, a ko boste o njej temeljiteje razmislili, vam sploh ne bo več tako všeč. Tudi zato ne, ker se boste zavedali, da vam lahko to, da pristanete nanjo, popolnoma premeša načrte za letošnje leto. Ste človek, ki nima rad sprememb, pa vendarle se podate vanje, če veste, da greste na boljše. Tokrat bo to nemogoče reči, še manj pa vedeti, kaj bo, če rečete da. Zato si vzemite kakšen dan več za razmislek, predvsem pa se o vsem temeljito posvetujte s partnerjem. Prav družina vse, kar se vam dogaja, najbolj občuti. Zato nič ne počnite mimo nje. Vaše počutje bo nihalo skupaj z vremenom in razpletom dogodkov. DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA). lice Velenja, vitka, želi spoznati prijatelja do 50 let. Resno. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si NUDIM PODARIM POMOČ in nega bolnih in ostarelih na domu. Gsm: 031/816-479. KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. TROSED, raztegljiv v posteljo, podarim. Telefon: 5866-252. 1.323 m3, dodatne stranice višine 50 cm. Cena 1.700,00 eur. Prodam tudi snežni plug širine 160 cm, višina 70 cm z dodatno prednjo hidravliko za 400,00 eur in jeklene sani za spravilo drv na s prikolico nedostopnem delu gozda za 150,00 eur. Dodatne inf. na tel.: 03/5893-769, gsm: 041/335-694. habit nepremičnine HMlo.a,Kamlkniill,lM«i|e tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223 NEPREMIČNINE VOZILA STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima preko 1500 oglasov in reklam in temu ustrezno veliko osamljenih ljudi iz vse države, ki si želijo poštenih zvze. Gsm: 031/836-378, telefon: 03/5726319. DEKLE išče zvestega, poštenega fanta, s katerim bi si ustvarila družino. Gsm: 031/836-378. IZOBRAŽENKA išče urejenega, zvestega življenjskega sopotnika. Telefon: 03/5726-319. SIMPATIČNA, 52-letna, Velenjčanka, urejena, želi spoznati prijatelja do 63 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si PRIVLAČNA, 36-letna ženska iz oko- 3-SOBNO stanovanje na Šercerjevi v Velenju prodamo. Gsm: 041/602-965. 3-SOBNO stanovanje v Šoštanju, 2. nadstropje, Kajuhova 7 a, prodam. Gsm: 041/396-083. RENAULT Clio, letnik 2002, 1. lastnik 93.000 km, redno servisiran, nekaram-boliran, prodam. Gsm: 041/527-795 PRIDELKI KUPIM TRAKTOR IMT 533 ali 539 ter kiper prikolico kupim. Gsm: 031/867-838. RAZNO MOTOKULTIVATOR robi 66, 4 delovne ure, prodam. Gsm: 031/835661 DVOREDNO sejalnico pan agria za koruzo prodam. Gsm: 041/776-176. TROSTRANSKO kiper prikolico domače izdelave za Tomo Vinkovič, znotraj pločevina, dvojna kolesa, dvojna zavora, nosilnost 2.500 kg, prostornina SADIKE vrtnic in ciprese - thuja, smaragd, prodam. Dolinšek gsm: 041/354-575 ali 031/750-106. HLEVSKI gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671. ŽIVALI TELIČKO, limuzin, težka 120 kg in bikca, rjavosivega, težek 130 kg, prodam. Gsm: 031/640-369. PRAŠIČA, težkega 80 kg, za nadaljnjo Hišo nad Topolšico, 80 m2,1954, etažnost K+P+M, parcela 4600 m2, 75.000€.HIšajev3etažah, večji del zemljišča je stavbno, del pa kmetijsko, na parceli sla lesena drvarnica in garaža. S parcele je čudovit razgled na Šaleško dolino in okoliške hribe. Bližina Term Topolšica. Vredno ogleda. Ugodno. 1-sobnostanovanjevVelenju - na Goriški, etažnost 5/5,43 m2,1978, 61.000 €. Delno obnovljeno, stanovanje obsega kuhinjo z jedilnico, otroško sobo, dnevno sobo in kopalnico vredeno ogleda,... Bližina šole, vrtca. 3«obno stanovanje v Velenju - na Jenkovi 1 .nad, 87 m2,1958,110.000 €. Popolnoma obnovljeno z zastekljenim balkonom, v pelorčku. Obsega večjo predsobo, kuhinjo z jedilnico in shrambo, spalnico, dnevno sobo, dva kabineta, kopalnico, stranišče, klet.... Našim strankam nudimo akcijske kreditne pogoje. več na www.habit.si rejo ali zakol prodam. Lahko tudi polovico. Telefon: 5893-578. BIKCA, starega en teden, pasme frizek, prodam. Gsm: 041/311-928. tSTVA Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO Spo što va ne zava rovan ke, spo što -va ni zava rovan ci, obve šča mo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zara di bolez ni ali poškod be ogro že no življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna vVelen ju: Lekar na Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 28. in 29. 3. - ANA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil -ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. TRGOTUR Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monika@trgotur.si □ □ 1. VARILEC: obvezno znanje argonskega in elektro valjenja, prostih več delovnih mest! 2. ORODJAR: poznavanje klasičnega rezkanja in struženja, montaža orodij za plastiko (Daplast d.o.o.)! 3. PRODAJALEC AVTOMODILOV: poznavanje avtomobilske industrije! 4. STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE: ustrezen izpit, izkušnje na podobnih delih, zanesljivost, vestnost (Sovič Franc s.p.)! 5. AVTOMEHANIK: izkušnje niso potrebne, pričakujemo zanesljivost, poštenost, interes in voljo do dela, prostih več delovnih mest! Podrobnejše Informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika). GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81) HIDRAVLIČNI CEPILNIKI pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301 KMETIJSKI SEJEM v KOMENDI Od 02. do 05. April 09 Obiščite nas na razstvnem prostoru KC LAH www.uniforest.com UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Pelrovče, Tel.: 03/ 71314 10, info@uniforest.si i U □ GI BANJ EP REBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poro ke ; Porok ni bilo Smr ti : Ana Pusovnik, roj. 1957, Studence 40; Jakob Stubičar, roj. 1952, Vrhe 9, Sl. Gradec; Pavlina Oprešnik, roj. 1954, Slov.Konjice, Mestnitrg 12; Silvestra Bešic, roj. 1936, Šoštanj, Cankarjeva c. 17; Ivan Mrak, roj. 1945, Lokovica 132; Ana Rozman, roj. 1931, Žalec, Ul. Savinjske čete 6; Alojzija Tepej, roj. 1919, Škale 83. NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Ugoden najem strojev za čiščenje tepihov in izinjenega pohištva. i(B7 MHz FM Maliogl asi inos mrtnice 9 898 17 50 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, ome MARIJE JELEN 21. 11. 1937 - 11. 3. 2009 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku pomagali. Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej zdravniku Polesu, dr. med. Hvala govorniku za besede slovesa, pevcem, godalnemu kvartetu, gospodu duhovniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Žalujoči: vsi njeni Izbiramo naj osebnost februarja l Kupon za predlog naj osebnosti februarja 4 f Glasujem za * * Kupon za predlog naj osebnosti marca 1 • o _ A Glasujem za f Obrazložitev • O _ A Obrazložitev • O • O • O • Moj naslov • o • • Moj naslov • O Le še z današnjim kuponom lahko daste svoj glas Izutinu Smajlovi-ču in Goranu Bračiču ter Robertu Hrgoti, ki so kandidati za naj osebnost meseca februarja. Upoštevali bomo kupone, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 31. marca do 10. ure). Glasujete pa lahko tudi na Radiu Velenje, na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz (897 5003 in 895 5004) vsak dan malo pred 17. uro. V današnji številki pa objavljamo tudi že kupon za zbiranje predlogov za osebnost meseca marca. ■ Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 5, bomo izžrebali robčke za čiščenje ličila Eva Garden. Nagrajenci prejšnjega tedna: atraktivni kozmetični torbici Juvena z vzorci za nego obraza Juvena Parfumerije Beauty World prejmeta Karin Ograjenšek, Kraigerjeva 1, Velenje. Jožica Šporin, Pod parkom 32, Velenje. Robert Hrgota, odličen smučarski skakalec, letos prvič nastopil na svetovnem prvenstvu kar je zgodovinski dogodek ne le za klub ampak tudi za Velenje IzutinS majlovič in GoranB račič, hrabro in junaško sta rešila deklico in nje no mamo iz Velenj ske ga jezera. Ekskluzivni pokrovitelj DROGOUe wweue \ world Ob nakupu dveh izdelkov, robčki za čiščenje ličila GRATIS* Velenje, Standard in Canter Nova Šaleška ctsta 1 a, MUSWS790 Salaika 11, tel.: MS 57*1 Celje, Planet Tus in Cclciapark Mariborska c. 111. Aikirčna c. 14, 1«!.: 03/ 485 H 85 tel.: 03/ 435 M M Več prijav kot za tekoče šolsko leto Na Šolah šolskega centra Velenje več zanimanja za poklicne in tehnične programe - V vseh programih še prosta mesta, razen v programu umetniške gimnazije - Rezultati vpisa 2., rok za prenos prijav 14. aprila Tatjana Podgoršek V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo prijave za vpis v srednješolsko izobraževanje za šolsko leto 2009/2010. Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) so zanj razpisali 630 mest v 21 srednješolskih izobraževalnih programih, prejeli pa so 418 prijav. Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na Splošni in strokovni gimnaziji ŠCV, je povedala, da so z vpisom zelo zadovoljni, saj so preje li več prijav kot za šol sko leto 2008/2009. Predvsem jih veseli večje zanimanje za poklicne in tehnične programe, v katerih je največ zanimanja predvsem za programe elektrotehnik in tehnik računalništva, nekoliko manj pa za program strojni tehnik in geotehnik, še vedno pa je manjše zanimanje za nekatere 3-letne programe elektrikar, oblikovalec kovin - orodjar in trgovec, kar je tudi sicer vsesplošni slovenski pojav, saj zanimanje za programe poklicnih šol, žal, vse bolj upada. Večje zanimanje pa je v primerjavi z lanskim letom med triletnimi programi za avto serviserja in geostrojnika. »Kljub spodbudnemu vpisu je v vseh razpisanih programih ŠCV število kandidatov manjše, kot je razpisanih mest, razen v programu umetniške gimnazije in v programu tehnik mehatronike, kjer je prijav toliko, kot je razpisanih mest.« Ministrstvo za šolstvo in šport bo podatke o vpisu na posameznih šolah objavilo na svojih spletnih straneh v četrtek, 2. aprila. Istega dne ob 17. uri bo na to temo na Radiu Velenje tudi kontaktna oddaja, v kateri bodo poslušalci lahko izvedeli vse o nadaljnjih korakih v zvezi z vpisom. Rok za prenos prijave je 14. april. Do tega datuma lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in prenesejo prijavo v drug program ali v isti program na drugo šolo ne glede na število prijav. Po tem datumu prenos prijave ne bo več mogoč do zaključenih izbirnih postopkov v programih, v katerih bo ministrstvo za šolstvo in šport vpis omejilo. Učenci in njihovi starši bodo najbrž razmislili o tej možnosti zlasti tam, kjer je prijav v določenem programu več, kot je razpisanih mest in je v istem oziroma sorodnem programu na drugi šoli še prostor. Stanje prijav po roku za prenos prijav bo javno objavljeno v torek, 21. aprila, na spletnih straneh ministrstva: www.mss.gov.si. Natančnejših podatkov o številu prijav za vpis v prvi letnik Visoke šole za varstvo okolja in ekotehno-logijo v Velenju za študijsko leto 2009/2010 podatkov na prijavni službi v Ljubljani še nimajo. Znani naj bi bili v naslednjih dneh. Naslednji teden naj bi tudi Univerza v Mariboru svojim fakultetam, med njimi tudi Fakulteti za energetiko, ki ima svojo enoto v Velenju, sporočila podatke o številu prejetih prijav za posamezne programe v prvih letnikih prihodnjega študijskega leta. Otrocii majo lutke radi Velenje, 21. marca - Na svetovni dan lutkarstva sta Festival Velenje in Lutkovno gledališče Velenje pripravila več kot odlično obiskano prireditev, ki so jo poimenovali Juhuhu, lutke so tu. V prostorih galerije Velenje so si najmlajši sku- Pol utkovnip redstavi son ajmlajšiu živali vu stvarjalnih delavnicah,mn ogi pa so si odbl izuo gledalil utke, sk aterimi lutkovnog ledališčeV elenjeu stvarjap redstave. paj s starši najprej ogledali predstavo Afriška pravljica v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, potem pa še debelo uro uživali v ustvarjalnih delavnicah, v katerih so pod vodstvom mladih mentoric izdelovali lutke. Obenem so si lahko ogledali zanimivo razstavo lutk, ki jih v svojih predstavah upo- rabljajo igralke Lutkovnega gledališča Velenje. Mirno lahko zatrdimo, da so se sobotni dopoldnevi, ki jih od začetka marca v Galeriji Velenje pripravljata že omenjena organizatorja vsakih 14 dni, odlično prijeli med Šalečani, saj imajo otroci lutke radi. ■ bš Življenje piše zgodbe... Pepca Razbornik je gotovo človek, ki ima kaj povedati. Prejšnji teden je praznovala devetdeseti rojstni dan. Vem, da mi bo oprostila, da omenjam letnico, čeprav je na srečanju v krožku pogovorne angleščine dejala: "Začela bom lagati, saj mi je že malo zoprno, ko ljudje toli ko poudarjajo ta leta. Živim pač!" Veseli smo bili, da se nam je po krajši odsotnosti zara di bolez ni pridružila, in dve uri sta minili, kot bi trenil. Nje na življenj -ska pot ni bila vedno lahka, a o tem malo govori. Kot cenjena pravnica, dobra mama in soseda ter naša štu dent ka pa se naj bolj razgovori, ko pripoveduje o svojih potepanjih po svetu. Kmalu je začutila, dajo spoznavanje drugih in drugačnih krajev bogati. Neštetokrat jo je kar sama mahnila po svetu, nima slabih izkušenj, spoznala je mnogo ljudi s podobnimi izzivi in se vselej zelo rada vračala domov. Na nekaj poti je že zelo zgodaj popeljala hčerko, ki verjetno ni nključno postala učiteljica od ude leženk. Res nam je vzor in spodbuda. Nasmejali smo se njeni pripovedi: "Pred nekaj dnevi sem padla, ko sem lovila mačko. Smilila se mi je, ker ni več prepoznala našega ostriženega psa in kar nekaj dni ni priš la domov." Ja, ta je pa dob ra, in to je morala povedati tudi zdrav- 1 # 7 m geografije in zgodovine. Ko smo obujali spomine, nismo mogli mimo njenih domačih nalog. Opisi v angleškem jeziku so zanjo mala šala. "Če zmore Pepca, zmorem tudi jaz!" sije večkrat mislila in tega dne glasno povedala ena niku, ko je pristala na urgenci. Želimo ji še veliko korajže, pomladno sonce pa ji naj pomaga pri okrevanju, dajo bomo spet videli na spre ho dih in morda tudi na krožku. ■ Magda Žist Mladi gasilci imajo radi šport Šoštanj, 22. marca - V okviru Gasilske zveze Šaleške doline deluje mladinska komisija, ki pripravlja športna in gasilska tekmovanja. Te komisije delujejo tudi v vsakem gasilskem društvu. V nedeljo sta gasilski društvi Topolšica in Gaberke združili moči in v Gaberkah pripravili tekmovanje v pikadu in namiznem tenisu za starejše pionirke in pionirje ter mladinke in mladince. Obeh tekmovanj se je udeležilo veliko mladih iz cele Šaleške doline, spremljali pa so jih njihovi mentorji. Rezultati v pikadu, starejše pionirke: 1. Gaberke, 2. Paška vas, 3. Šentilj; starejši pionirji: 1. Topolšica 2, 2. Topolšica 1, 3. Šmartno ob Paki; mladinke: 1. Velenje, 2. Bevče, mladinci: 1. Šalek 2, Gaberke, Vinska Gora. Rezultati v namiznem tenisu, starejše pionirke: 1. Gaberke, 2. Šentilj, 3. Vinska Gora, starejši pionirji: 1. Topolšica 2, 2. Velenje, 3. Gaberke; mladinke: 1. Bevče, 2. Velenje; mladinci: 1. Gaberke, 2. Šalek, 3. Paška vas. Priznanja in pohvale so jim podelili predsednica mladinske komisije pri GZ Šaleške doline Eva Kumer, predsednica pri PGD Topolšica Zali-ka Mikuš in predsednik pri PGD Gaberke Peter Borovšek ter poveljnik društva gostitelja PGD Gaberke Aleksander Judež. ■ TinaVidemšek Važno je bilos odelovati, a tudiz magati ni bilo kar tako.( fotografija: arhiv PGDG aberke)