Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred ai v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. » '/. „ • — fl. 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. » V« » • — fl- 70 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Podučiven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. Štv. 53. V Mariboru 31. decembra 1868. Tečaj II. Et® Z tem listom se konča drugi tečaj „Slov. Gosp.". Pri ti priliki ponavljamo še enkrat prošnjo, naj nas rodoljubi z obilno naročbo podpirajo, ker bode vprihodno leto za lesoreze več stroškov. Še enkrat izrekamo srčno zahvalo vsem našim dosedajnim prijateljem in podpornikom, ki so nas prve dve leti duševno in materialno tako krepko podpirali. Vredništvo. I i iS na starega leta den. Dnes snemamo koledarček 1. 1868. raz stene, kderje visel celo blaženo leto. Denemo ga v stran, v marsikteri hiši ga pripnejo k dolgi vrsti že dosluženih koledarčekov, ki visi kot malo cenjena roba, le takrat ga v roke vzemejo, kedar je treba oslabelemu spominu v pomoč priti. Malo cenjena roba, kajti zato, kar je bilo, nikdar nič ne da. Vendar mi še hočemo tudi enkrat, predno koledarček denemo v stran, ga v roke vzeti in premetovati listeke, ki kažejo čas preteklega leta in se spominjati, kaj nam je bilo leto, ki dnes mine v morje večnosti, hočemo v kratkem pregledati črte, ki smo si jih načrtali v teku doteklega leta. Naj globijeje nam v srce segajo spomini, ki so navezani na našo lastno hišo. In kdo ne bi imel v lastni hiši iz tega leta veselih ali žalostnih spominov? Življenje ni brez spremembe. Videli smo iz one hiše srečno nevesto spremljati pred oltar, doni še nam po ušesih veseli buk in godba in strel, okinčane svatovce so se že dolgo časa spreoblekle in nevesta skrbljiva žena že kolovrat suče, ta dogodba letošnjega leta pa ostane v koledarčeku te hiše zavedno rudeče podčrtana. Tudi smo videli krst ali pogreb ali hudo bo-lenje, srečo ali nesrečo v gospodarstvu, vsak posameznik ima svoje vesele ali žalostne spomine v tem preteklem letu. Toda javnost praša le po narodnih in državnih spominih, ker človek je ud človeštva, je ud države,, je ud naroda, zanimiva nas tedaj današnji den tudi v pratiko ali koledar ček pogledati in se prašati, koji spomini nas vežejo na letošnje leto, za koliko je prišlo človeštvo naprej ali nazaj, kako država, kako naš narod slovenski, z drugimi besedami kaj se je to leto na svetu imenitnega zgodilo, kaj v naši državi kaj med našim ljubljenim narodom slovenskim? Kaj bi rekli, da gre človeštvo naprej. Imele so v Petro-gradu države shod in so odločile, da pri prihodnih vojskah nočejo več rabiti takih ustrojev, ki usmrtijo na eden strel množino vojakov. To bi bila stopnja naprej. Po španski revoluciji, ki je kraljico iz prestola pregnala, se je izreklo da od onega dne naprej v spanskih naselbinah rojeni su-ženski otroki postanejo vsi svobodni. To je tudi spomin, ki znači napredek človeštvu. Na Angleškem je vsled nove volitve Gladstone stopil na državno kormilo, in pričakuje se, da pridejo po njegovem uplivu stiskani Irčani do svojih pravic. Ravno tako se sme volitev Grant-a za prvosednika severo-amerikanske republike šteti med vesele dogodke, kajti od njega se pričakuje sprava z' južnimi državami in da se sužnost popolnoma odpravi. Ruska država se je zdatno razžirila po Aziji, pot se odpira blizo do Indije po suhem, turško gnezdo se razdira, železnice in omika se širijo do tje med narode, ki so se dotlej še med divje šteli. Med žalostne svetovne dogodke moramo šteti veliki potres v Ameriki, krvolitje na Kreti, umor Srbskega knjeza Mihajla. Kaj pa se je v naši Avstrijski državi to leto posebno imenitnega zgodilo? Pod kormilom novega cislajtanskega ministerstva smo dobili, tele imenitne postave: 1. Zakonsko postavo, ki dovoljuje sklepanje in ločitev zakonov po državljanskih postavah in v sili se sklepa tudi brez crkvene poroke. 2. Šolsko postavo, ki duhovščini upliv do šole menjša. 3. Medverska postava, ki vse v državi pripoznane vere imenuje ravnopravne. 4. Odvetništvo ali advokacija je pogojema prosta. 5. Novo vojaško postavo, ki vojake pomnoži in še prida deželno hrambo in črno vojsko. Na dolgu nam je pustilo to leto posebno izvršilno postavo §. 19, porotnice, pre-membo kazenske postave. Cislajtanski zbor je zboroval brez Čeških poslancev. V Translajtanskem zboru v Pešti se je dovršila zveza ali v Hrvaškem smislu podvržba trojedne kraljevine pod Ogersko krono, toda brez Dalmacije; se še ne ve, gre-li v Cis- ali Translaj-tanijo. Sklenolaseje narodna postava, pa ne po godu nema-djarskim narodom, ampak Srbi, Slovaki, Rusini, Romani, Nemci se čutijo tlačene. Avstrijske države naslov se odslej glasi: avstrijsko-oger-ska jlržava. Drugi posebni dogodki t. 1. so bili izjemni stan na Češkem. Češkega deželnega zbora Češki poslanci niso obiskali, posebno dosti obsojenih vrednikov na Češkem, nesreča na zeležnici v Horovicah in v solnijah v Velički. Kaj pa smemo mi Slovenci na starega leta den reči ? Kteri spomini naj vežejo na staro leto 1863 ? Recimo, naše sv. Mohorsko društvo je imelo nad 10 tisoč udov. Okoli Trsta se je napravilo 6 novih čitalnic, osnovalo se je v Ljubljani politično društvo^za hrambo narodnih pravic, imeli smo tabore v Ljutomeru, Žalcu in Šempasu, dijaški in učiteljski zbor v Ljubljani. Ideja za zedinjenje vseh Slovencev se je živo izrekala, nad 100 prošenj je prišlo v tem smislu v Gradec. Vdeležili smo se pri polaganju temeljnega kamna za narodno gledišče v Pragi po dr. Vošnjaku, na svet je stopil politični časnik „Slovenski Narod"; smemo zadovoljni biti, dasi nismo brez neljubih spominov. Iz sredine naše je bil pri novi politični vredbi ^prestavljen naš prvi in naj krepkejši javni zagovornik Štirski g. M. Herman, „Glasnik" je sred leta zaspal, dogodki v Trstu, peresna vojska proti politiki naših državnih poslancev, ki jo sicer le zato obžalujemo, ker je ostala brez ploda. Obečalo je nam 1. 1868 še domače železnice in nove šole, in narodne šole, in narodne urade in že so si uradniki pisali spričala ali to so obečanja, ktera si dobro zapomnimo in jih zapišemo tudi v prihodni koledarček kot tirjatev. Potovanje §. 10. (Konec.) Zdaj pa stopi nek drug mož pred uradnika, mu tudi slov. pismo da, sliši ravno tisti odgovor, pa se ga ne vstraši. Lepo slov. reče gospodu: „V časnikih sem bral postavo, ktera pravi, da so vsem narodom jednake pravice podeljene, vsak sme tirjati, da se mu v uradnijah v tistem jeziku odpisuje, v kterem svoje pismo vloži, to je v tistem, kterega narod, med kterem uradniki živijo, govori. Tukaj smo Slovenci, za to hočemo tudi, da se nam slovensko odpisuje". To je mož, sem si mislil, vidim, da je časnike prebiral, da se je že izuril, da ve, kaj mu po pravici gre. Tudi gospod se je umaknol, vzel pismo in obljubil, da hoče že storiti, kar bo mogoče. Da bi le več takih možev bilo, kteri bi povsodi svoje pravice tirjali pošteno, saj bi še več dosegli. Zapustim to hišico, kder moje povelje tako izpolnujejo, ter grem v drugo, kder ljudje nekoliko bolj glasno govorijo. Ko v njo pridem, sem videl, da sem v sodniškem hramu. Stranka, ktera se fizprašuje, je čisto slovenska, sodnik pa ne zna toliko slovenski, da bi se mogel ž njimi pogovarjati, koliko manj še zapisnik v narodnem jeziku spisati. Ljudje so že bili nekoliko razkačeni, ker se niso mogli z uradnikom porazumeti. Na zadnje neka ženska, ktera je polleta med Nemci služila jezna izkliče; „Ich hob" „pričen". Vsi so se nekoliko temu izrazu posmejali, pa razumeli ga niso. Zdaj pokliče sodnik „tolmača", da bi posredoval med njim in stranko. Videlo se mu je že, da je diurnist, kteri ima na mesec 25 n. goldinar. Zdaj se začnejo razgovarjati, pa tolmač s sodnikom vred je tako slovensko govoril, da sem hitro razumel, to je tako imenovana „nemškutarska sproha". Pozvedel sem zdaj tudi, kar je ova žena povedati hotela, namreč da ima priče, ktere znajo potrditi to, kar ona zahteva. Nekoliko časa še sem poslušal, pa jezik, kterega so gospodje uradniki govorili, je bil tako strašen, da me je začelo v želodcu jesti po črevah pa gristi in moral sem oditi ker drugače bi „koliko" dobil. Spoznal sem tukaj, zakaj se uradniki soperstavljalo slovensko pisati, ker, akoravno med slovenskim narodom živijo, se vendar jezika nočejo naučiti, zato bi bil čas, da bi se odločil vsem uradnikom čas, v kterem se morajo naučiti jezika naroda, med kterem živijo. Prepričal pa sem se tudi, koliko koristi ljudem časnik, kteri jim razloži, kaj imajo pravico tirjati, ker tako bodo vsi po pravem potu hodili, pa tudi dosegli, kar jim gre, kar jim narava sama in zdrava pamet priznati mora. Odidem iz uradnije, da poiščem gostivnieo, v kteri bi dobil prav dobro staro vino, da si želodec popravim. Žalosten sem tudi bil nekoliko, ker sem se prepričal, da gospodje tako malo prisego držijo. Kdo jim bo zaupal! Najdem tudi kmalo gostivnieo, v kteri sem našel na mizi „78 št. Slovenskega Naroda". Vzamen ga v roke in na tretji strani nahajam dopis deželnemu zboru krajnskemu, v kterem tirja, da se mora postava zarad posilnega razdeljevanja pašnikov, ktera je le v slovenskem jeziku pisana, v nemški prestaviti, ker drugače je ministerstvo ne bi moglo naj viši potrditvi predložiti. O strašna jednakopravnost! Še oni kteri tolikokrat trdijo da spoštujejo in varujejo pravice vsakega naroda ne privoščijo celo krajnski deželi slovenskega jezika, ter tirjajo nemško prestavo. Kako bi še tirjali potem od podložnih uradnikov spoštovanje. Narodnjaki v Ljubljani so se na noge postavili, ali, kakor mi drugi list pravi, so sklenoli prestavo v nemški jezik. Le samo po polovici, po tem bodemo dosegli pravice, ktere nam narava priz-znava, potem pridemo naprej. Gospodarske stvari. Kako se da zemlja izporabiii. Preteklo jesen sem obiskal pridnega in mislečega vrtnarja vErfurtu in ta mi je o porabljenju svojih zemljišč sledeče priobčil : Rano spomladi se seje na zemljo, ki je dobro gnojena in globoko obdelana, salata, mesečna redkev in kapus. Salata se, ko hitro prva preresca pokaže, za dobro ceno deloma proda, deloma presadi. Med tem, ko se mesečna redkev piplje, se kolrabe po malem tako presade, da je cela greda ž njimi nasajena. Potem ko se te porežejo se med zelerijo salata seje in kartiol sadi. Za zadnjega se spet z močnim in dobro obležanim gnojem gnoji, ko se tudi te rastline poberejo, se še enkrat salata seje. Tako zemlja skoz polletje ne za pol dne prazna ne leži. Tega se veda ne bo mogel kmet nikdar doseči, pa ravno tako ne sme svojih njiv neobdelanih, prašnih pustiti. Prašenje je podedovanje iz prestarih časov in je stalo z tlačanstvom v ozki zvevi, ko se je pa to v novejšim času odvezalo, mora vsak kmet svoja polja brez prašen j a obdelovati in zemljo siliti. Sedajni časi pa tudi zahtevajo tako kmetovanje. Množeče se prebivalstvo, potreba drago polje kolikor mogoče noseče storiti, vsled železnic boljše in hitrejše oddajanje gospodarskih pridelkov, sedajna niža vrednost denarja, veče tirjatve države do kmeta, veče potrebe za življenje vse to sili k drugemu gospodarjenju, k pomnoženju žetev. K temu je se ve da misleče glave, pridne "roke potreba, pa nemogoče ni, kakor kažejo mnogi primeri iz vsakdanjega življenja. Kaj je storiti če krava pri molzenju mleko zadržal a ! Amerikanski gospodarski list „The Prairie Farmer" piše o tem, če krava mleko zadržavajo, se od tega lehko ozdravi, če se ji kisel o mleko piti dava. To priporoča namreč neki skušen gospodar Johuson, ki pravi: Ko je krava mleko popila in začne lizati posodo, v kteri se je kiselo mleko nahajalo, se mora začeti molzti in vsikdar bo rada vse mleko dala. Temu gospodarju je ta pomoček vsikdar pomagal tudi pri onih kravah, ktere niso več mleka puščale, kakor samo dve tretjini. On jim je dal vsikdar piti kiselega mleka in ko so začele posodo lizati, je je začel molzti in dobil je vsikdar mleko od krave. Pravi, da jim je prej skusil davati soli, moke in še marsikterih drugih stvari, ktere so se mu priporočale ali vse zastonj, samo kiselo mleko je vsikdar gotovo pomagalo. Posušeno meso. Če hočeš imeti prav okusno posušeno meso, moraš ono meso, ktero hočeš posušiti, še celo toplo iz zaklane živali vzeti in taki v že pripravljeno mešanco vložiti, ktera se mora napraviti iz 1 lota na prašek zdrobljenega salitra in iz 1 funta kuhinske soli, meso moraš v tej mešauci prav dobro po valjati iu če si to storil, se mora meso krog in krog dobro z rženimi otrobi posipati tako da jih kolikor naj več mogoče na mesu prilepljenih ostaue; meso se po tem ali taki v dim obesi ali pa se prej s tiskarskim papirjem obvije iu tedaj v dira obesi. Otrobi odvračajo vse žarke dimove delkein ubranijo ob enem, da se meso preveč ne posuši. Na ta način posušeno meso ima prav lepo črleno barvo, je dosti bolj okusno kakor na navadni načiu posušeuo in se lahko dolgo prav dobro ohrani. O grobanju. Pred adventom sem bil na svojem posestvu in jako se čudil, da sem v vsej okolici le na enem kraju grobati videl; drugi je „oslice" uarejal ali prst v dolge kupe pod vinogradom nametoval; tretji pa trto obrezoval. Nehote mi pride pri tej žalostni prikazni na misel: Človek je sam sebi naj veči zločin ! Ljudje pravijo, da bo spet 19 let minolo, preden se dočakajo tako dobre izvrstne vinske kapljice. Toda v obče ljudje nične vedo, iu so si sami naj veči zločini, pri tem pa še hudobno predrzni, ker se le na božji blagoslov operajo, roke pa v krilo polagajo; trdim jaz. Res je. Bog je ljudem prejšuo jesen dal precej obiluo in prav dobrega vina; pa tudi prijetno jesen; k temu še čvrsto dozorelo trtino rožje, kar ni vsako leto vzlasti, ko je od toče natolčeno. Grozno se mora človek čuditi nad samopašnostjo mnogih vinorejcev! Menda si mislijo: Vinograde smo grozdja oprostili, si lagve in pivnice napolnili — sedaj pa križ Božji ! — Ali umni vinorejec ne misli tako; on se zlate priložnosti poprime in Boga hvali, da mu jo ponuja. Strah je votel in prazen, da bi se jame vode natekle in pogrobana trta trpela, splesnila ali celo strohnela. Saj vsak umen vinorejec ve, da gre globoko jame za grobanje kopati in trto ne na trda tla raz-položiti, temučna rahlo dobro prst jo razpeljati, da še dovolj vlaga ali voda, če bi jame zares preslabo potlačene bile, pod pogrobano trto se odcejati zamore na vse strani ali kraje, kar tudi drugim bližnjim pa slabejim trtam veliko pripomore, da čvrsteje rastejo, ker voda skozi gnoj in dobro parst še le do vejnika, ali kder se vejnik v jame ne devlje, do zra-hlane prsti napojeno vodo zboljšajo in zrahljajo, kakor dalječ pride. Razun tega se gnoj pred razkroji tu razveže, da hitreje koristi trti v veselejšo rast, ker trta nima zobov, da bi zamogla gnoj zobati ali ga jesti. Nezapopadljivo je tedaj, zakaj vinorejci ne dado trt s tako zdravim in lepim rožjem grobati o tako ugodni jeseni, kakor smo jo imeli! — Pri tem bi si tudi viničarji in sploh delavni ljudje kteri krajcar zaslužili, kar jim gotovo ne bi škodilo. — Ta neumni izgovor: Drugi tudi ne grobajo: tedaj že ne velja — se meni dozdeva prosta sebična lakomnost, s ktero se pravi. Boljše je drži ga, ko lovi ga! — Verjemi mi, ako boš hotel vedno držati, časoma še kaj loviti ne boš imel. Kar se „drugih" tiče, ni res, da ne bi saj nekteri pa-metneji vinorejci grobali. — In če boš vedno na druge gledal, ne pa zdravega lastnega uma in poskušenih naukov se držal, ki se ti zastonj dajajo, ha! Bog me boš s praznim želodcem in mošnjo ter s kislim obrazom na cedilu ostal — saj veš star pregovor: Bolj boš groba, več boš doba. Ako drugi o ugodnem jesenskem času ne grobajo, bi menda radi spomladi grobali, pa še trte o pravem času obre-zati ne bodo mogli, da se ne bi jokala ali sok iz nje tekel, kar jo jako cslabuje; tudi je takrat že večidel vinograška kop pred dvermi: v otepi kopati, pa se pravi, na pol obrati. Dela ne gre nikoli odlagati, kar se dans lahko dogotovi, ne odlagaj na jutraj : ne bo te grevalo. Po takem ne boš drugih polne mošnje zavidal, ki si umijo iz matere zemlje, od koje vsi živimo in se redimo, večih pridelkov pridobiti. Ne-vošljivost je črnih visokih in uizokih duš skoraj prirojena, vteleseua strast in porod vseh krivic. — Varuj se tega ko steklega psa, ki se lahko opomoreš, ako si pravičen, delaven in umen, ne pa lenuh ali raztresenec. Zadosti, če ti Bog kako nesrečo pošlje, ne narejaj si še sam veče z neumnostjo in vtragljivostjo, naj že nosiš svitlo suknjo ali se ogrnuješ s kožuhom. Ti dopolnuj dolžnosti svojega stanu na vse plati, da bo tebi v korist, bližnejemu v izgled in Bogu v čast: gotovo boš v boljši koži kakor si. Škoda, da nisem grof ali kaj — da bi zamogel vspesnejše ljudem oči odpirati in jih v srečnejši stan napeljevati; tako sem pa le — Kuhar. Iglic pri županu. Semenko (sedi in zabija arebljo (cvcho) t> podpl flT j dinu t> s o jO 3 fcšj o f> v a 3 S k. fl. k. d. k. fl.jk- Pšenice vagan (drevenka) . 3 35 4 40 4 80 4 20 Rži „ .... 2 65 3 15 3 40 8 _ Ječmena „ .... 2 50 _ _ 3 20 Ovsa „ .... I 80 1 95 2 1 70 Turšice (kuruze) vagan 2 45 2 85 2 80 2 70 Ajde „ . . 3 — 2 85 3 2 60 Prosa „ 40 2 50 2 80 2 40 Krompirja „ . . . \ 25 _ 90 1 10 1 Govedine funt .... _ 19 _ 26 _ 24 25 Teletine „ .... _ 22 _ 29 26 _ 26 Svinj etine črstve funt _ 28 _ 28 26 25 Drv 36" trdih seženj (Klafter) 11 — _ - 80 11 18" li ° n H * _ _ 5 55 __ __ _ ,. 36" mehkih „ . 6 50 6 7 45 7 is- „„ . _ _¡ 3 80 _ _ _ __ Oglenja iz trdega lesa vagan _ 80 _ 60 _ 45 _ 90 „ „mehkega,, ,, — 60, — 50 _ 35 70 Sena cent .... 1 20 1 20; _ 90 ~1 . Slame cent v šopah 1 10! 1 10' ___ 70 90 „ ,, za steljo — 80, — 70, _ 60 70 Slanine (špeha) cent 42 — 40 _ 45 _ 42 Jajec, pet za .... — 15 - io: _ 10 - 10 Cesarski zlat velja 5 fl. 69 kr. a. v. A/i jo srebra 117.65. Narodno drž. posojilo 64.—. Loterij ne srečke. V Trsu 2-3. decembra 1868: 30 60 47 7 37 Prihodno srečkanje je ,9. januarja 1869.