633 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 633—643 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:09/2024; spr eje t o/ Accep t ed:10/2024 UDK/UDC: 27-528-732.3"1962/1965" DOI: 10.34291/B V2024/03/K r ajnc2 © 2024 K r ajnc, CC B Y 4.0 Slavko Krajnc Recepcija in udejanjenje liturgične prenove drugega vatikanskega cerkvenega zbora v Cerkvi na Slovenskem The Reception and Realisation of Liturgical Renewal of the Second Vatican Council in the Church of Slovenia Povzetek: Razpr a v a 1 ž eli pok az a ti, da je bila litur gična pr eno v a drug eg a v a tik ansk e- g a ce r k v e ne g a zbor a sad v e čde se tle tne g a litur g ične g a g ibanja o z. ‚ spodbud od spodaj‘ , ki so našle v očeh pape ž e v , še posebej Pija X. in Pija XII., priznanje in potr dit e v . T e spodbude so pos t ale znamenje in prič a neuničlj iv e mlados ti Cer- kv e t er osno v a k ons titucije o bog oslužju. R ecepcija pr eno vljeneg a bog oslužja v Slov eniji je spodbudila najpr ej duhovnik e k š tudiju bog oslužja (»ritus e t pr eces«, B 48), na t o pa še v ernik e k boljšemu r az ume v anju, plodnejšemu sodelo v anju in tudi bolj z a v z e t emu življenju iz skrivnos ti bog oslužja. Pri udejanjanju k or ak o v pr eno v e bog oslužja, ki je t eme ljila na z v es t obi izr očilu (z a t o pos t opni, poč asni k or aki posodabljanja) t er upr a vičeni odprt os ti r az v oju (it. aggiornamento), pa tudi na iz dajanju na v odil, prir očnik o v in litur gičnih knjig , slo v ensk a Cerk e v z a dr ug im i ni z aos t ajala, am pak je v s v oje m na v duše nju dr ug im nar odom sle dila in jih – t o v elja v saj z a nek a t er e posame znik e – tu in t am posnemala celo v pr o- gr esi vni h ods t opanji h od do v oljeneg a. V erniki pa so po z aslugi vne tih i n z du- ho vnim ž ar om pr e ž e tih slo v enskih duho vnik o v , ki jim je litur gija pos t ala »spol - nit e v du ho vnišk e službe« (D 2, 4), bog oslužje spr ejeli k ot šolo , pa tudi k ot »vir in vrhunec kr šč ansk eg a življenja« (B 10). Ključne besede: li tur gično giban je, pr eno v a bog oslužja v Slo v eniji, drugi v a tik anski cerkv eni zbor , litur gične knjig e Abstract : This paper seek s t o sho w ho w the litur gic al r ene w al of the Sec ond V a ti- c an Cou ncil w as the r esult of se v er al dec ades of litur gic al mo v emen t or r a ther of “incen tiv es fr om belo w ” , which f ound in the e y es of the P opes, especially Pius X. and Pius XII., r ec ognitio n and appr o v al. These incen tiv es ha v e bec ome a sign and witness of the indes tructible y outh of the Chur ch and the basis of the Cons titution on the Sacr ed Litur gy . The g ener al accep t ance of the r ene w ed 1 P r ispe v e k je nas t al v ok v ir u r azisk o v alne g a pr og r am a P 6 -0 2 6 2 („ V r e dnot e v judo v sk o-k r šč ansk ih v ir ih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “) in r azisk o v alneg a pr ojek t a J6-50212 („Moč čus t e v in s t a tus ž enskih lik o v v r azličnih lit er arnih ž anrih St ar e z a v e z e “), ki ju sofinancir a Ja vna ag encija z a r azis k o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS). 634 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 litur gy in Slo v enia enc our ag ed fir s t the pries ts t o the s tudy of litur gy (“ritus e t pr eces” , SC 48), and then the f aith ful t o a deeper under s t and ing , fruitful c oo- per a tion and gr ea t er en thusiasm f or the lif e fr om the secr e t of litur gy . In the r ealiz a tion of r ene w al s t ep s of the litur gy , which w as based on lo y alty t o the tr adition (hence slow upda t e s t ep s) and en titled openness f or de v elopmen t (“aggiornamento”), as w ell as issuing ins tructions, manuals and litur gic al book s, the Slo v enian Chur ch did not lag behind other s, but r a ther in its en thusiasm it f ollow ed other na tions and, some individuals, her e and ther e imit a t ed e v en pr ogr essiv e de via tions of the permitt ed. Belie v er s ha v e o wing t o Slo v enian pri- es ts, who w er e in flamed and imbued with spiritual en thusiasm, t o whom litur - gy has bec ome “the fulfilmen t of their pries tly office” (PO 2,4 ), accep t ed litur - gy as a school, as w ell as the “ sour ce and summit of Chris tian lif e” (SC 10). Keywords: litur gic al mo v emen t, r ene w ed litur gy in Slo v enia, the Sec ond V a tic an Council, litur gic al book s 1. Liturgična prenova - sad več desetletnega liturgičnega gibanja K o se je pape ž Benedik t XVI. spominjal z ače tk o v k oncila, je z apisal, da so na k on- cilu »ponovno odkrili bog as tv o in globino bog oslužja, ki je bilo do t edaj sk or aj z aklenjeno v duho vnik o v em Rimsk em misalu, medt em k o so ljudje molili iz s v o- jih molitv enik ov . T ak o s t a obs t ajali sk or aj dv e v zpor edni bog oslužji: duhovnik z minis tr an ti, ki je obhajal mašo po Misalu, in laiki, ki so med mašo sk upno molili iz s v ojih molitv enik o v in v niso bis tvu v edeli, k aj se dog aja na olt arju.« (Benedik t XVI. 2013, 4–5) Z a t o je bila nujna litur gična pr eno v a, k a t er e gla vna nalog a je bila pas t or ala v duhu ‚aggiornamenta‘ , pri k a t er em pa »ne gr e z a prilag ajanje s v e tu in njeg o v emu načinu mišljenja ali življenja, ampak z a posodabljanje in podanašnje- nje v smislu poti, ki jo je pok az al K ris tus – t o pa je pot učlo v ečenja Bo žje Besede. Z a t o lahk o g o v orimo o »aggiornamentu k ot v edno no v em učlo v ečenju K ris tusa po Cerkvi v t a s v e t« (V alenčič 1983, 105). Litur gična pr eno v a drug eg a v a tik ansk eg a cerkv eneg a zbor a je sad priz ade v anj t ak o litur gičneg a gibanja k ot tudi spodbud pape ž e v , ki so litur gičnemu gibanju dali cerkv enopr a vno r az se žnos t. 1.1 „Mediator Dei et hominum“ - krona liturgičnega gibanja Okr o žnic a pape ž a Pija XII. „Sr ednik med Bog om in ljudmi“ , ki v elja z a »magno charto litur gičneg a udejs tv ov anja«, je v polnem pr ev odu iz šla let a 1957. Njen pr e v ajalec v slo v enščino Jo ž e f P og ačnik je v uv odu z apisal, da okr o žnic a prinaša t eološk e t emelje, pos t a vlja cilje in meje v sak emu litur gičnemu priz ade v anju. Ž e v pr v em dese tle tju po s v ojem izidu je v zbudila močne v alo v e no v eg a in zlas ti globlje - g a notr anjeg a življenja v Cerkv i. Z a t o je njen pomen pr er ošk o pomemben (Pij XII. 1957, 1). V r ed n o s t o kr o žn i ce se k až e v t em, d a o b p o gl ed u n a l i tu r gi čn o gi b an je 635 635 Slavko Krajnc - Recepcija in udejanjenje liturgične prenove ... o vr ednoti njeg o v a priz ade v anja, pobude in k or ak e, k ot so nujnos t š tudija obr edo v , osr edinjenos t kr šč ansk eg a življenja na z akr amen t e – med k a t erimi v elja e vharis ti- ja z a vir in vrhunec kr šč ansk eg a življenja –, po v abilo k notr anjemu in z unanjemu deja vnemu sodelo v anju, poudar ek na občes tv enos ti in edino s ti v bog oslužju it d., po drugi s tr ani pa nak az uje pr ogr am litur gične pr eno v e in poudarja, da bo bog o- služje v prihodnje osr ednja t ema dušnopas tir s tv a Cerkv e. 1.2 Liturgična priprava na koncil - upoštevanje pobud ‚od spodaj‘ Le t a 1955 je pape ž Pij XII. z odlok om „De rubricis ad simplicior em f ormam r edi- g endis “ (22. 4.) litur gični r e f ormi dal no v eg a duha. V opisu odlok a je r ečeno , da gr e z a »pr vi k or ak na poti globlje in šir še z amišljene litur gične r e f orme, ki se bo s t opnje v ala v t ek u naslednjih le t. V šk ofijskih Spor očilih je z apisano , »da je K on- gr eg acija upoš t e v ala pobude ‚od spodaj‘ , k ar je znamenje z dr a vja hier arhično ur e- jeneg a živ eg a or g anizma Cerkv e /…/, in da v se t o dela s v e ti oče v ž elji, da ne bi pos t ala cerkv ena litur gija podobna muz eju, mimo k a t er eg a gr e t ok življenja, ne da bi se zm e nil z anj.« (SpMb 1 9 5 5 , š t. 9 : 5 8 ) T ak o je ob pape ž e v ih k or ak ih »v duhu slut enj v elikih r eči« (58) in priz ade v anjih z a deja vno sodelo v anje v ernik o v (OkLj 1956, š t. 6:3; 1956, š t. 11:1–3; 1958, š t. 5:1) tudi slo v ensk a Cerk e v pripr a vljala in tlak o v ala pot k litur gični pr eno vi – in t o z r azno vr s tnimi pobudami in k or aki. Pri t e m so z no v im i lit ur g ič nim i na v odili, r azlag am i, pr e dlog i in spodbudam i – najpr e j k pog loblje ne mu š tudiju litur g ije in litur g ičnih na v odil, pot e m pa tudi k v se de ja v- nejšemu obhajanju bog oslužja – pomembno vlog o odigr ali pr a v šk ofijsk a Spor očila (Maribor) in Okr o žnice (Ljubljana). V elik o k ur esniče v anju litur gičnih in pas t or alnih smernic drug eg a v a tik ansk eg a zbor a v se od le t a 1967 prispe v a tudi pas t or alna r e- vija Cerkev v sedanjem svetu, ki je duho vnik om in laik om še danes z elo dr ag ocen in na v dihujoč vir pas t or ale. 1.3 Pobude slovenske Cerkve in prvi sadovi priprave na koncil Litur gično gibanje je od le t a 1925 napr ej pot litur gični pr eno vi pripr a vljalo tudi pri nas. Slo v ensk a Cerk e v je litur gično pr eno v o spodbujala z r azličnimi smernic ami, ki so v ernik e na r e f ormo ne le pripr a vljale, ampak jo po k or akih na s v oj način ž e udejanjale – še posebej, če pomislimo na iz dajo pr e v oda Rimskega obrednika leta 1932 t er ink ulturir ano iz dajo (Zbirk a s v e tih obr edo v) le t a 1933. Med v ečjimi pobudami Slo v ensk e Cerkv e v le tih 1955 in 1957 je nar očilo du- ho v nik om , naj spr e m e nijo način o znanje v anja, t o je , naj se iz og ibajo ‚ pr idig ar sk e- g a t ona ‘ … in upoš t e v ajo nas v e t k ar dinala Manning a, da mor a »pri dig ar bolj pri- pr a viti sameg a sebe k ak or s v oj g o v or« (54–55); naj na določene nedelje names t o pridig r azlag ajo obr ede v elik eg a t edna (SpMb 1956, š t. 1:2, 11; 1956, š t. 5:29); se pos v e tijo r azmišljanju in pridig anju o maši in pri k a t ehe zi mlade spodbujajo k de- ja v ne jše m u sode lo v anju pr i maši (š t. 10: 59 ). V pomoč naj jim bo ‚ zbor na maša ‘ , k i naj jo obhajajo v saj enkr a t na t eden (š t. 6:32). V por očilu o ‚ mašne m le tu‘ 1958 so šk ofje s v oja opaž anja s trnili t ak ole : »V pr e- t eklem mašnem le tu so dušni pas tirji šir om šk ofij v ernik e z v eselim na v dušenjem 636 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 uv ajali v boljše r az ume v anje s v e t e maše in jih prit egnili k plodnejšemu sodelo v a- nju. V er niki so se odz v ali v abilu duho vnik o v in so se z r az ume v anjem poglabljali v odr ešilno bis tv o no v o z a v e zne daritv e in z ačeli bolj ali manj ak tivno pri njej sode- lo v a ti.« (1958, š t. 2:7) Le t a 1957 so se mnogi spr aše v ali o smislu litur gične pr e no v e in opiso v ali sado- v e pr vih k or ak ov – z izr azit o e v f oričnimi besedami, pa tudi z bog oslužjem, pr e ž e tim z na v dušenjem nad litur gičnimi spr emembami, če tudi so bile glede na t o , k ar je sledilo na drug em v a tik ansk em cerkv enem zboru, še v z ame tkih. In čepr a v so bili nar ejeni šele pr vi k or aki, so jih pr epo zna v ali k ot poseben Bo žji dar , saj so z v elikim na v dušenjem pisali, da so se v erniki cerkv eni molitvi k ončno pridružili in s trme odkrili neslut ena bog as tv a, zbr ana v t eh besedilih. Z ačeli so seg a ti po S v e t em pi- smu, iz k a t er eg a cerkv ena molitv ena besedila izhajajo. Uv edba no v eg a p salt erja, obno v a v elik eg a t edna, odobrit e v obr ednik o v v ljudsk em je zik u, v ečerna maša, pa tudi olajšanje e v har is tič ne g a pos t a – v se t o je dos t op k s tude nc u odr e še nja z e lo olajšalo , obenem pa je bila odvrnjena ne v arnos t otrplos ti. Z na v dušenjem so z apisali: »Imamo najv ečji pr epor od v z adnjih tisoč le tih. P o s t ole tjih otrpnjenja je k onč ana, k ak or v v elik em plane tnem v ek u, nek a ledena doba . Ena z a dru- g o se tr g ajo ledene g or e od s v ojih gmot ok oli t eč aja in nam odpir ajo pr os t o morje. Dušno pas tir s tv o pos t a vlja v sr edišče besedo , bog oč as tje in z akr a- men t /…/ Mrtv ašk a tišina v Bo žji hiši je s trt a. V se Bo žje službe so oblik o v a- ne k ot sk upno sla vje. Ljudje po slušajo in ume v ajo s v e t opisem sk a besedila in cerkv ene molitv e. V erniki se z a v edajo , da so soudele ž eni pri s v et em dejanju, ki se opr a vlja ob olt arju. Nas t aja no v a vr s t a pobo žneg a kris tjana, kris tjana, ki živi s Cerkvijo in ki mu s v e t a e vharis tija k ot daritv eni obed, ki se g a pr a viloma udele žuje s s v e tim obhajilom, v elja z a najv ečje dejanje njeg o v eg a v er sk eg a življenja. Skr a tk a, litur gična obno v a naše dobe je no v a pr ič a o ne uničljiv i mlados ti Ce r k v e , da zna ob v sak e m č asu nas t opiti z ope r ne v arnos t otrpnjenja in je prip r a vljena od podedo v aneg a otr e s ti t o , k ar je pos t alo mrt e v balas t. T ak o Cerk e v v s t opa v no v o dobo. In v t ej dobi bo od- ločilno vpliv alo na usodo Cerkv e t o , k ak o bodo kris tjani obhajali Gospodo v spomin.« (SpMb 1957, š t. 7:40–41) Ob t em nena v adnem sla v ospe vu litur gični pr eno vi pa ne po z abijo izpos t a viti v zr ok o v nepr a v e g a obhajanja bog oslužja. T e so z azna v ali pr edv sem v ljuds tvu ne- prilag ojenih obr edih, z a t o menijo: »N i do v olj, da se r a v namo z g olj po r ubr ik ah, t o je , da obhajamo bog osluž- je t očno in v se os t ane ›sicut er a in principio e t nunc e t semper‹. T udi ni do v olj, da se obhaja Bo žja služba, ampak je pomembno pr edv sem, k ak o se obhaja. V cerkvi se mor a g oditi nek aj, k ar ljudi dvig a, bog a ti, jim ima k aj po v eda ti; vr šiti se mor a daritv e no sla vje. Če se obhaja bog osl užje br e z r e- sn o s ti i n d o s t o j an s tv a, b r e z u d el e žb e, b r e z so d el o v an j a l j u d s tv a, t ed aj b o- leha v sa f ar a na sr cu, t o pa pomeni na t em podr očju smrtno bole z en.« (40) 637 637 Slavko Krajnc - Recepcija in udejanjenje liturgične prenove ... V se t o potrjuje, da se litur gična pr eno v a ni omeje v ala le na nek aj z unanjeg a, pač pa zlas ti na obhajanje v ‚ duhu in r e snici‘ . K t ak šnemu deja vnemu sode lo v anju in soobhajanju bog oslužja so v ernik e spodbujali nov onas t ali šk ofijski litur gični sve ti , 2 pas t or aln e k on f er ence (SpMb 1957, š t. 7:34), litur gične r ek olek cije (1962, š t. 3:38), In t er diece z anski litur gični odbor , litur gično-pas t or alna r e vija Božja služ- ba (OkLj 1960, š t. 12:3; 1961, š t: 12:3), litur gični t eč aji (1962, š t. 1:3; 1964, š t. 4:4; 1965, š t. 1:3), ki so bili pog os t o z druž eni z duho vnimi v ajami (SpMb 1963, š t. 2:66), in dek anijski litur gični s v e t o v alci (OkLj 1964, š t. 8: prilog a). 2. Udejanjenje prenovljenega bogoslužja v luči „Konstitucije o bogoslužju“ 3 „K ons titucija o bog oslužju“ je magna charta pr e no v lje ne g a bog oslužja in sad dol- g ole tne litur gične pr eno v e, pa tudi sad r azpr a v in smernic litur gičneg a gibanja, pape ž e v in K ongr eg acije z a bog oslužje. V se t o z g o v orno potrjujejo tudi najr azlič - nejše no v os ti, ki jih k ons titucija nar oč a in ki so jih v nek a t erih ž upnijah ž e dolg o pr ed t em vsaj delno upoš t ev ali, r az glašali in udejanjali. T ak o ž e le t a 1955 z asledimo izpos t a vljen gla vni cilj litur gične pr eno v e z besedami, ki so bolj ali manj iden tične tis tim v sedem le t po znejši „K ons tituciji o bog oslužju“ , namr eč »da bi po bog o- služju pos t ali dobri kris tjani« (SpMb 1955, š t. 7:39), medt em k o je v K ons tituciji r ečeno , da si je »s v e ti cerkv eni zbor pos t a vil nalog o , poskrbe ti, da bodo v erniki v edno bolj kr šč ansk o živ eli« (B 1). Ena izmed pomembnih no v os ti litur gične pr eno v e je š tudijski pris t op k bog o- služju. T ak o k ons titucija (B 15) k ot motupr oprij P a vla VI. „Sacr am litur giam “ (1) nar oč a t a, da mor a biti na t eoloških f ak ult e t ah litur gik a med gla vnimi pr edme ti, da se bo z ag ot o v o pr ouče v ala in da š tuden tje pr odr ejo v duha bog oslužja, saj nam »z emeljsk o bog oslužje nudi pr edok us nebešk e litur gije in nas k njej v odi« (SpMb 1964, š t. 1:17) – ali k ak or pr a vi pape ž P a v el VI. v motu pr opriju „Sacr am litur giam “ , »da na t e m podr očju nimamo z a v ažne jše k ak or t o , da se k r is tjani, še pose be j du- ho vniki, t emeljit o pos v e tijo š tudiju k ons titucije, da bodo njene določbe s popolno z v es t o b o i zp o l n j e v al i « (OkL j 1964, š t. 3:1; S p Mb 1964, š t. 12:75–76). Z a t o j e p o- membno , da »mor ajo duho vniki t o , k ar ž e sedaj imamo in k ar še pride, t emeljit o po zna- ti, ne le po črki, t em v eč pr edv sem po duhu. Ne gr e le z a spr emembo je zi- k a v litu r giji, t em v eč z a no v eg a duha, s k a t erim naj se duho vniki in v erniki 2 Maribo r ski litur gični s v e t je bil us t ano vljen z odlok om z dne 5. 2. 1955 š t. 387, ljubljanski pa ž e eno le t o pr ej, medt em k o je do us t ano vitv e Slo v ensk eg a medšk ofijsk eg a litur gičneg a s v e t a prišlo šele 6. 4. 1964 (OkLj 1964, š t. 6:5; SpMb 1955, š t. 2:9; 1964, š t. 6:51); sledili so dek anijski litur gični s v e t o v alci (OkLj 1964, š t. 8:prilog a), naslednje le t o pa ž e Slo v ensk a litur gična k omisija (1965, š t. 12:66). 3 K ons titucija o bog oslužju je pr vi dok umen t drug eg a v a tik ansk eg a cerkv eneg a zbor a in pr vi dok umen t k oncila v z g odo vini Cerkv e, pos v ečen izključno bog oslužju. Pr vič v z g odo vini je bilo na k oncilu na pr v o mes t o pos t a vljeno bog oslužje. V rh t eg a je drugi v a tik anski cerkv eni zbor pr vi ek umenski k oncil, ki je g o v oril o celotnem bog oslužju – naj bo z biblično-t eološk eg a ali s pas t or alno-obr edneg a vidik a. Z a t o lahk o upr a vičeno r ečemo , da je K ons titucija o bog oslužju ‚magna chart a ‘ pr eno vljeneg a bog oslužja. 638 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 udele ž ujejo Bo žje službe. Ne v arno bi bilo , če bi se oklepali pr edv sem no vih oblik in se ne bi do v olj trudili z a t o , k ar hoče Cerk e v doseči – da naj bo ›bo- g oslužje vrhunec, h k a t er emu t e ži delo v anje Cerkv e in hkr a ti vir , iz k a t er e- g a iz vir a v sa njena moč‹ (B 10). Pripr a vi na z g odo vinsk o v ažne spr emembe v obr edu s v e t e maše mor amo v prihodnje pr a v r esno pos v e titi v se s v oje delo.« (SpMb 1965, š t. 1:1) 2.1 Recepcija liturgične prenove med duhovniki V eličina litur gične pr eno v e se je najpr ej udejanjala z uv ajanjem domačeg a je zik a v bog oslužje. K e r smo imeli Slo v enci ž e od le t a 1932 v se obr ede, r az en mašneg a, v domačem je zik u, no v a do v oljenja z a pr e v ajanje obr edo v z a nas niso bila t ak o pomembna k ot pri drugih nar odih. Z a t o lahk o r ečemo , da se pri nas vrhunec li- tur gične pr eno v e k až e pr edv sem v iz daji mašne knjig e o zir oma Rimsk eg a misala. K o je P a v e l VI . ut e m e lje v a l iz id M isa la , je z a pisa l: »T r dno upa m , da se bodo du- ho vniki in v erniki na t a način bolj s v e t o pripr a vljali na Gospodo v o v ečerjo.« (1992, 12*) Z a t o je šk of Lenič z apisal: »K njig a sama je sicer polna pr ebog a t e v sebine, ki je ne bo mo nik dar iz črpali, pa je v endarle mrtv a knjig a. Duha in življenje ji mor a- mo da ti sedaj mi duho vniki ob sodelo v anju naših v ernik o v .« (1975, 161) P ot em k o je izpos t a vil potr ebo po enotnos ti, pa opo z arja, da kljub priz ade v anju z a enotnos t ne smem o po z abiti, da nam no v a mašna knjig a daje v elik o pr os t or a z a samoinici- a tivnos t in kr ea tivnos t. T ak o lahk o našim mašam damo ma vrično pes tr os t na tis tih mes tih, kjer nam je odprt o s v obodno oblik o v anje (162). Da bi duhovniki slo v ensk a bog oslužna besedila pr a v r az umeli in spr ejeli, je pr ed- sednik Slo v ensk e litur gične k omisije, šk of Lenič, z apisal: »K dor bi novi t ek s t primerjal z la tinskim iz virnik om, naj se z a v eda, da nismo hot eli nar editi dobesedneg a pr e v oda, ampak da smo v skladu z na v odili o pr e v ajanju litur gičnih besedil ohr anili v sebino , pa jo sk ušali izr aziti k ar naj- bolj jasno , pr epr os t o in sodobno slov ensk o , da bi v erniki ob poslušanju no v e molitv e z ar es r az umeli in dojeli njiho v o o znanje v alno moč. Pri t em smo upoš t e v ali tudi tis t e tuje pr e v ode, ki so nam bili dos t opni.« (R e v en 1975, 163) Pr e v ajanje je sledilo naslednjim načelom: najpr ej, da je mašna knjig a pr edv sem knjig a molitv e, ki naj dvig a sr c a k Bogu, z v es t o in r azumljiv o podaja kr šč ansk o o zn an i l o so d o b n emu kri s tj an u t er o d g o v arj a p o tr eb i n j eg o v e d u še p o p o g o v o ru z Bog om. K ot drug o načelo so priv z eli, da no vi misal ni samo rimsk a, ampak tudi slo v ensk a molitv ena knjig a. Z a t o so sk ušali misli, pr ošnje, čus tv a in v zklik e v eselja, v danos ti, k esanja in z aupanja izr aziti čim bolj t ak o , k ot bi jih ma t erni g o v or ec. T r e- tje nače lo pr a vi, da naj bo no v a mašna knjig a namenjena sedanjim ljudem. Z a t o so podobe in izr az e, ki so sedanjemu člo v ek u bliz u, skrbno oh r anjali – tuje, ner a- z umljiv e, z as t ar ele ali napačno r az umljene pa so sk ušali nadomes titi z drugimi, bolj domačimi in z a t o r az umljiv ejšimi. K ot če trt o načelo so upoš t e v ali, da bo no v a mašna knjig a namenjena zlas ti z a ja vno upor abo pri bog oslužju. Z a t o mor a biti 639 639 Slavko Krajnc - Recepcija in udejanjenje liturgične prenove ... besedilo pr egledno , br e z z a vitih z v e z in vrinjenih dos t a vk o v , pr edv sem pa po v e- dano čim bolj enos t a vno , da mu misel po vpr ečneg a člo v ek a sledi z določeno lah - k ot o. Ob v seh t eh načelih aggiornamenta pa so le sledili načelu, da slo v enski mi- sal še v e dno os t ane r im sk i m isal, da je t ak o pr ič a ne spr e m e nje ne v e r e in ne pr e tr- g aneg a izr očila Cerkv e (V esenjak 1975, 166–168). Z odlok om z dne 7. mar c a 1965 je z ačelo v elja ti do v oljenje, da se maša lahk o obhaja v domačem je zik u. Gr e z a do v oljenje, ki vključuje celotno mašo , r az en h v a- lospe v a z e v har is tično molitvijo in apologijami, k i so os t ale še v la tinščini (SpMb 1965, š t. 2:11). Slo v enski šk ofje so omenjeni odlok spr ejeli z v elik o mer o pr e vi- dnos ti t er duho vnik e in v ernik e opo z orili, da naj z unanja spr ememba v odi v no- tr anjo o zir oma, » d a n i č n e p o mag a sp r emen i ti p ri maši j e zi k, če n e sp r emen i mo tu d i mi- šljenja in sr c a; da ni do v olj, da smo pri maši samo na v z oči, t em v eč mor amo z mašni k om deja vno sodelo v a ti, z njim sk upaj moli ti in mu odg o v arja ti; da je prisos tv o v a ti maši danes v elik o pr emalo , ampak je tr eba deja vno sode- lo v a ti in sicer t ak o , da v erniki, s tr e žniki, br alci in pe v ci pobo žno opr a vljajo v sak s v ojo službo , v sak s v ojo posebno nalog o in da obno v a bo žje službe ni le v t em, da bo nedeljsk a in pr aznična maša odslej v domačem je zik u, spr e- meniti se mor a tudi duh, s k a t erim bomo pri maši.« (P as tir sk o pismo z a le t o 1965) Medšk ofijski litur gični s v e t pa je opo z oril, da bo tr eba paziti, da ne ob s t anemo , ampak da v not r anjem in z unanjem sodelo v anju z ar es napr edujemo – pr edv sem pa, da naj ne opus timo s v ojeg a g or ečeg a litur gičneg a priz ade v anja. Naše g eslo naj bo: »v edno globlje, v edno popolneje in v edno šir še z v sem občes tv om v duhu li - tur gične k ons titucije in k oncilskih odlok o v .« (SpMb 1966, š t. 4:1–2 [prilog a]) Dv e le ti po uv edbi nov eg a mašneg a obr eda (ur adni z ače t ek 7. 3. 1965) je ank e t a pok az ala, da so nek a t eri duhovniki nov o oblik o maše in s t em sodelov anja pri maši spr ejeli z lahk ot o , drugi pa le z v elik o t e ž a v o. T am, kjer so imeli ž e z elo r az gibano li- tur gično življenje, z no v os tmi ni bilo t e ž a v . St ar ejši in na v dušeni la tinci – posebej tis ti, ki se jim je z del la tinski je zik del skrivnos ti – pa so bili og or čeni in naspr otujoči, češ z uv edbo slov ensk eg a dela bog oslužja Bo žje besede se je skrivnos t maše iz gu- bila. Kljub z ačetnemu odporu je ank et a pok az ala, da so vse župnije, sk or aj br e z izjem, no v os ti deja vneg a sodelo v anja spr ejele (Jer eb 1967, 185). K er notr anjeg a ž ar a z a litur gično pr enov o ni zmanjk alo , jo je Cerk e v nadalje v ala in t ak o 13. aprila 1967 do- v olila, da se sme v domačem je zik u moliti tudi celotna e vharis tična molit e v (OkLj 1967, š t. 12:75–76; SpMb 1967, š t. 5:33). T o so slov enski šk ofje v eselo spr ejeli in z 2. sept embr om 1967 dov olili upor abo mašneg a k anona v slov ensk em je zik u. V ob- ja vi t eg a dov oljenja je šk of Mak similijan Drž ečnik z apisal: »Duhovnik mor a br a ti k a- non glasno in r azločno , da g a bodo v erniki mogli r azume ti. T o bo lažje iz v edljiv o pri olt arjih, ki so obrnjeni pr oti ljuds tvu.« (SpMb 1967, š t. 9:53) Iz po v e dane g a je r az v idno , da so duho v nik i no v e obr e de na splošno spr e je li z v el i ki m n a v d ušen jem i n n akl on jen os tjo. L e tu i n t am so se n ek a t eri p osame zni ki 640 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 določenih odpr a vljenih znamenj, drž in na v ad – ki jih je Jo ž e V esenjak v ztr ajno gr ajal in imeno v al juridiz em (1967b, 116–117), cer emoniz em in cer emonio znos t (1967a, 17–19) – še oklepali. 2.2 Recepcija liturgične prenove med verniki K ak o so v erniki no v os ti litur gičneg a obhajanja spr ejeli ž e v pr vih k or akih pr eno- vljeneg a bog oslužja, nam v elik o po v e ank e t a o litur gični obno vi le t a 1965, ki pr a vi, da je bil o nad 90 % v ernik o v , še posebej mladina, z litur gičnim i spr emembami z a- do v oljnih; da je bilo sode lo v anje laik o v r az v e se ljiv o – in da je t o dok az v e čle tne g a v ztr ajneg a dela dušnih pas tirje v . Pr a v t ak o je izpos t a vljeno , da je sedaj v ečje š t e- vilo minis tr an t o v iz višjih r azr edo v; in čepr a v je sicer r es, da mar sikje z br alci niso z ado v oljni, so ti or g anizir ani ž e v mnogih ž upnijah. T udi pr ošnje v ernik o v imajo ob nedel jah ž e po v sod , v nek a t eri h ž upn i jah tud i ob del a vni ki h. Gl ed e l jud sk eg a pe tja so z elo z adov oljni, še posebej pa, da š t e vilo v ernik ov nar ašč a in da imajo oltar versus populum ž e mnog e ž upnije, v še š t e viln ejših so amboni, medt em k o imajo sede ž e z a mašnik a z aenkr a t še r edk okje (SpMb 1965, š t. 7:1–2 [prilog a]). Marjan Smolik pa je nek olik o k asneje ug ot a vljal, da v Slo v eniji nismo z apadli v k ak šne skr ajnos ti, ki bi nam po dir ale bog oslužno življenje …, t oda če bi udele ž en- ce ‚ t eh t ali‘ glede na t o , s k ak šno miselnos tjo prihajajo k nedeljski maši ali drugim z akr amen t alnim slo v esnos tim, bi videli mar sik aj, k ar nam še manjk a (1979, 168– 169). Z a t o meni, da bo tr eba na bog oslužje gleda ti bolj t eološk o in manj ‚prir edi- tv eno‘ , bolj o vr ednotiti njeg o v molitv eni in č as tilni znač aj, poskrbe ti z a v eč medi- t a tivne zbr anos ti in manj uv aja ti no v o , neprič ak o v ano ali neuv elja vljeno – naj bo no v o in s t ar o v primernem r a vno v esju (168). Da so v erniki litur gične spr eme mbe in duha k oncila z ar es spr e jeli, nam ob pr vi oble tnici maše v anja v slo v enščini z g o v orno por oč a Medšk ofij ski litur gični s v e t, ki pr a vi, da je litur gi ja pos t ala živl jenje naših ljudi; da je po v sod uv edeno maše v anje v slo v enščini, po v sod z unanje in notr anje sodelo v anje ljuds tv a; po v sod se trudijo z a obno v o litur gičnih pr os t or o v in obr edo v , r az ume v anje maše je boljše, v ečja lju- be z en do s v e tih skrivnos ti in boljša udele žba pri obhajilni mizi, k ar je k asneje po- tr dila tudi ank e t a v ljubljanski in maribor ski šk ofiji (SpMb 1966, š t. 4:1–2 [prilog a]). 3. Prevodi liturgičnih knjig v službi recepcije duha prenovljenega bogoslužja Če tudi smo imeli Slo v enci litur gični je zik bolj ali manj oblik o v an ž e pr ed litur gič- no pr eno v o , saj smo imeli (k ar z a v ečino drugih nar odo v ni v eljalo) ž e le t a 1932 ur adno pr e v eden rimski obr ednik in z a ljudsk o pobo žnos t celotni mašni obr ed, so se ob pr e v od u no v eg a rimsk eg a mašneg a obr eda z ar adi no v ejšeg a slog a litur - gičneg a je zik a poja vljale posame zne os tr e kritik e. T ak o je na primer St ank o K ahne n o v p r e v o d o s tr o o b so jal z r azl ag o , d a n o v a o b l i k a p r e v o d a n i sp e vn a, še man j ri t- mi čn a i n se je z a t o z a v z emal z a s t ar e u s t al jen e p r e v o d e (K ah n e 1968, 134–135). 641 641 Slavko Krajnc - Recepcija in udejanjenje liturgične prenove ... P o v sem d ru g ače j e r azmi š l j al L o j z e K o z ar , ki j e g o v o ri l o n ep ri mern o s ti o h r an j an j a tr do živih neslo v enskih oblik v slo v ensk em litur gičnem je zik u. Pr edlag al je celo vr- s t o l ažje r az umlji vih, v l uči današnjih l itur gi čni h na v odil i po v sem nespr ejemljivi h izr az o v (K o z ar 1971, 60–61). V sek ak or pa mor amo (t akr a tni) no vi pr e v od Rimsk eg a misala vr ednotiti v luči op o z ori l šk of a L en i č a, ki je z ap i sal : »K d or b i n o vi t ek s t p ri merjal z l a tin ski m i z vi r- n i k o m, n aj se z a v ed a, d a n i smo h o t el i n ar ed i ti d o b esed n eg a p r e v o d a, amp ak d a smo v skladu z na v odili o pr e v ajanju litur gičnih besedil ohr anili v sebino , pa jo sk u- šali izr aziti k ar najbolj jasno , pr epr os t o in sodobno slo v ensk o , da bi v erniki ob po- slušanju no v e molitv e z ar es r az umeli in dojeli njiho v o o znanje v alno moč. Pri t em smo upoš t e v ali tudi tis t e tuje pr e v ode, ki so nam bili dos t opni.« (R e v en 1975, 163) Z a lažje r az ume v anje in r ecepcijo no v eg a slog a bog oslužnih besedil je pr a v , da si ogledamo še načela, ki so jih pri pr e v ajanju upoš t ev ali: najpr ej, da je mašna knjig a pr edv sem knjig a molitv e, ki naj dvig a sr c a k Bogu, z v es t o in r az umljiv o po- daja kr šč ansk o o znanilo sodobnemu kris tjanu t er odg o v arja potr ebi njeg o v e duše po pog o v or u z B og om . K ot dr ug o nač e lo so pr iv z e li, da no v i m isal ni sam o r im sk a, ampak tudi slo v ensk a molitv ena knjig a. Z a t o so sk ušali misli, pr ošnje, čus tv a in v zklik e v eselja, v danos ti, k esanja in z aupanja izr aziti čim bolj t ak o , k ot bi jih ma- t e r ni g o v or e c . T r e t je na č e lo se k až e v t e m , da na j bo no v a m ašna k njig a na m e nje- na sedanjim ljudem. Za t o so podobe in izr az e, ki so sedanjemu člov ek u blizu, skrbno ohr anjal i – tuje, ner az uml ji v e, z as t ar el e al i napačno r az uml jene pa so sk u- šali nadomes titi z drugimi, bolj domačimi in z a t o r az umljiv ejšimi. K ot če trt o nače- lo so up oš t e v ali, da bo no v a mašna knjig a namenjena zlas ti z a ja vno upor abo pri bog oslužju. Z a t o mor a biti besedilo pr egledno , br e z z a vitih z v e z in vrinjenih do- s t a vk o v , pr edv sem pa po v edano čim bolj enos t a vno , da mu misel po vpr ečneg a člo v ek a sledi z določeno lahk ot o. Ob t eh načelih aggiornamenta pa so vendarle sledili načelu, da slo v enski misal še v edno os t ane rimski misal, da je t ak o prič a nespr emenjene v er e in nepr e tr g aneg a izr očila Cerkv e (V esenjak 1975, 166–168). Ob z aneseni in po v sem upr a vičeni odprt os ti z a r az v oj, ki jo je pape ž poimeno- val aggiornamento, pa lahk o tudi pri nas z asledimo , da so nek a t eri šli t ak o daleč, da so od s t opali celo od dopus tneg a. Z a t o je o t em 10. ok t ob r a 1974 r azpr a vljala tudi šk of o v sk a k on f er enc a in z a v z ela naslednje s t ališče: »Z z askrbljenos tjo gleda- mo in slišimo , k ak o nek a t eri duho vniki, šk ofijski in r edo vniški, z a v es tno ali ne v ede, kr šijo bog oslužn e pr edpise pri litur gičnih dejanjih. P osebej nas boli, da duho vniki celo v e vharis tični molitvi ne spoš tujejo odr edb Cerkv e in na s v ojo r ok o spr emi- njajo besedilo.« Ob t ej ug ot o vitvi glede no v eg a s t anja in duh a, ki se širi med du- ho vniki, nar oč ajo: »Bog oslužni služ abniki ne smejo z a t e obr ede upor ablja ti drugih besedil, bodisi da so bili v nek danjih, ner e f ormir anih obr edni h knjig ah, bodisi, da so nar e je ni na no v o br e z odobr itv e šk of o v sk e litur gične k omisije in br e z potr ditv e Apos t ol sk eg a sede ž a /…/ Pr a v t ak o opo z arjamo , da ni do v ol jeno l i tur gi čno fu nk- cijo opr a viti br e z pr edpisane litur gične oblek e.« (SpMb 1974, š t. 11:60–61) 642 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 4. Sklep Z a sklep naj omenim, da je pape ž P a v el VI. pr ed sklepom k oncila spr ejel jug oslo - v ansk e šk of e in se jim z a sodelov anje na k oncilu z ah v alil. Ob t em se je spomnil znamenit eg a g o v or a k ar dinala Tisser an t a, ki je ob odporu šk of o v pr oti uv edbi na- r odnih je zik o v v bog oslužje dejal, da s t a nar odni je zik v rimski obr ed pr ed 1000 le ti uv ed l a ž e s v e t a br a t a Ci ri l i n Me t od – i n t o z do v ol jenjem S v e t eg a sede ž a; s t em g o v or om je bil odpor šk of o v pr oti uv edbi nar odneg a je zik a v bog oslužje pr emag an (SpMb 1966, š t. 1:4). P o eni s tr ani je t o , da se je pape ž po tr eh le tih t eg a g o v or a spomnil, z e lo pome nljiv o – po dr ugi s tr ani pa k až e na de js tv o , k ak o je de lo v anje s v e tih br a t o v Cirila in Me t oda bilo in os t alo na v dihujoče tudi med k oncilom. Litur gična pr eno v a na Slo v ensk em se je t or ej bolj ali manj dosledno drž ala k on- cilsk eg a načela, ki pr a vi »z v es t oba izr očilu in upr a vičena odprt os t r az v oju«. Na ž alos t pa se je t a odprt os t z a r az v oj v z adnjih dese tle tjih močno zmanjšala – tudi na r ačun nos t algičneg a hr epenenja po pr edk oncilsk em obr edu, ki omog oč a le no- tr anje sodelo v anje; t eg a bolj ali manj motivir a le sledenje duho vnik o vim kr e tnjam in la tinsk im v zk lik om, k i jih spr e mlja tihot a. Z v e s t oba izr očilu nik ak or ne izk ljučuje odprt os ti z a r az v oj, ampak pom eni z v es t obo K ris tusu, ki je v edno nag o v arjal in še v edno nag o v arja k onkr e tneg a člo v ek a v njeg o vi k onkr e tni življenjski situaciji, po- g ojeni z družbeno političnim in z g odovinskim okvirjem, k ar je v t edanjem č asu nemalokr a t pomenilo tudi pr elom z judo v sk o tr adicijo , iz k a t er e je Je z us K ris tus sam izhajal. V t em k on t ek s tu je potr ebno gleda ti na izr očilo o z. tr adicijo , k ot na prilo žnos t dialošk os ti, živ os ti in ne k ot na ok os t enelos t t er popolno odsotnos t k on flik t a in napr edk a. (P e v ec R o zman 2012, 622). V bl ag or edinos ti Cerkv e je me dt em pape ž Fr ančišek zno v a op o z oril, da je edi- na pr a v a pot Cerkv e in njene litur gije z ačrt ana v duhu drug eg a v a tik ansk eg a cer- kv eneg a zbor a in da so »pr eno vljene litur gične knjig e, ki s t a jih r az glasila s v e t a pape ž a P a v el VI. in Jane z P a v el II. edini izr az ‚pr a vila molitv e ‘ (lex orandi) rimsk eg a obr eda« (Fr ančišek 2021). T o je slo v ensk a Cerk e v z v elikim na v dušenjem – in k ot vidimo po 60 le tih, nadv se sadu polno – spr ejemala, o znanjala in obhajala. T ak o je duh pr eno vljeneg a bog oslužja drug eg a v a tik ansk eg a cerkv eneg a zbor a še danes os v e ž ujoč a s tudenčnic a z a življenje in delo v anje Cerkv e na Slo v ensk em. Kratice B – K ons titucija o s v e t em bog oslužju [K oncilski odloki 1995]. D – Odlok o službi in življenju duho vnik o v [K oncilski odloki 1995]. OkLj – Okrožnice Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani . SpMb – Sporočila škofijskega ordinariata Lavantinski duhovščini / Sporočila škof- ijskega ordinariata duhovščini Mariborske škofije. 643 643 Slavko Krajnc - Recepcija in udejanjenje liturgične prenove ... Reference Benedikt XVI. 201 3 . G o s p o d zm a g u j e. Communio 23 : 1 – 13 . Frančišek . 2021 . Pi s m o p a p e ž a Fr a n č i š k a š ko f o m v s e g a s v e t a, k i s p r e m l j a a p o s t o l s ko p i s m o – m o t u p r o p r i j T r a d i ti o n i s C u s t o d e s o r a b i r i m- s ke g a b o go s l u žj a p r e d p r e n o v o l e t a 1 970 . K a t o l i š k a C e r ke v . 1 7 . 7 . H t t p s : / / k at o li sk a - c e r - k ev . s i / p ap e z ev o - p i sm o - sk o fo m - k i - sp r e m l j a - - mo t u p ro p r i j -t r ad i t io n is - cus t o d e s - v a r u h i -t r a - d i c ij e (p r i d o b l j e n o 2 4 . 9 . 202 4 ). Jereb, Vladimir . 1 9 6 7 . L i t u r g i č n o ž i v l j e nj e v n a š i h ž u p ni jah . Cerkev v sedanjem svetu 1 : 18 5 – 18 6 . Kahne, Stanko . 1 9 6 8 . S l o v e n s k i l i t u r g i č n i j e zi k . Cerkev v sedanjem svetu 2 : 13 4 – 13 5 . Koncilski odloki. 1 9 9 5. L j u b l j a n a : D r u ž i n a . Kozar, Lojze. 1 97 1 . N a š l i t u r g i č n i j e zi k . Cerkev v sedanjem svetu 5: 6 0 – 61 . Lenič, Stanislav . 1 975. S l o v e n s k i m a š n i k nj i g i n a p o t . Cerkev v sedanjem svetu 9:161 – 16 2 . Ljudska zborna maša . 1 9 5 7 . L j u b l j a n a : [ s . n . ]. Okrožnice Nadškofijskega ordinariata v Ljubljani . 1 9 5 6 – 1 9 6 7 . L j u b l j a n a : [ s . n . ]. Pastirsko pismo za leto 1965 . 1 9 6 5. V : S p M b 1 9 6 5. Pavel VI. 1 9 92. M i s s a l e r o m a n u m . A p o s t o l s k a ko n s ti t u c i j a . V : Rimski misal , 11 * – 1 2 * . L j u b l j a - n a : S l o v e n s k a š ko f o v s k a l i t u r g i č n a ko m i s i j a . Pevec Rozman, Mateja . 201 2. R o l e a n d I m p o r t a n- c e o f T r a d i ti o n i n C o n t e m p o r a r y C u l t u r e. Bogo - slovni vestnik 7 2, š t . 4 : 6 1 9 – 62 6 . Pij XII. 1 9 5 7 . M e d i a t o r D e i . L j u b l j a n a : C i r i l s ko dr u š t v o sl ov e nsk i h b o g o sl ov c ev v L j ub l j an i. Iz v i r n a o b j av a : Acta Apostolicae Sedis 19 4 7 , 521– 59 5 . Reven, Zdravko . 1 975. O b r o j s t v u s l o v e n s ke g a m i s al a . Cerkev v sedanjem svetu 9:16 2 – 16 5 . Rimski obrednik. 1 932. L j u b l j a n a : V z a l o ž b i l av a n - ti nsk e g a i n l j ub l j ansk e g a o r di n ar iat a . Smolik, Marjan. 1 97 9 . O b n o v l j e n o b o go s l u žj e – p r v i s a d ko n c i l a . Cerkev v sedanjem svetu 1 3, š t . 1 1–1 2 : 1 6 8 –1 6 9 . Sporočila škofijskega ordinariata duhovščini Mariborske škofije . 1 9 6 2 – 1 9 7 5 . Mar i b o r: [ s .n . ] . Sporočila škofijskega ordinariata Lavantinski duhovščini . 1 9 5 1 – 1 9 6 1 . M a r i b o r : [ s . n . ]. Valenčič, Rafko . 1 9 8 3 . O b d v aj s e ti o b l e t n i c i z a č e t - k a 2. v a ti k a n s ke g a c e r k v e n e g a zb o r a ( 1 9 62– 1 9 8 2). Bogoslovni vestnik 4 3, š t . 2 : 101 – 1 2 6 . Vesenjak, Jože. 1 9 6 7 a . L i t u r g i č n e s l a b o s ti – c e r e - m o n ize m : Po p o t n a o p azo v a nj a . Cerkev v seda- njem svetu 1, š t . 1 / 3 : 1 7 – 1 9 . – – – . 1 9 6 7b. J u r i d ize m – p i s m o o l i t u r g i č n i h s l a b o - s ti h . Cerkev v sedanjem svetu 1, š t . 7 – 9: 11 6 – 1 1 7. – – – . 1 975. Po k a t e r i h n a č e l i h s m o s l o v e n i l i m i s a l . Cerkev v sedanjem svetu 9:16 6 – 16 8 . Zbirka svetih obredov za lavantinsko in ljubljan- sko škofijo. 1 93 3 . L j u b l j a n a : V z a l o ž b i l av a n ti n - sk e g a i n l j ub l j ansk e g a o r di n ar iat a . Zborna maša s petjem: Za škofijski evharistični kongres v Mariboru dne 8. septembra 1934 . 1 9 3 4 . Mar i b o r: [ s .n . ] . Žužek, Miha. 1 9 6 8 . En k r a t p a d r u g a č e : U t r i n k i o b v e li k o n o č n i h o b r e di h . Cerkev v sedanjem svetu 2: 59 – 6 0 .