Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitv« je ? Kopitarjevi nL6/IH
S£0VENEC
Telefoni aredništra: dnevna slniba 205« — nočna 2996, 2994 in 209«
Ček. rnčnn: Ljubljana it 10.650 i« 10.549 za inseratei Sarajevo Stv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Utaj« vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ta dneva po praznika
Vzgojitelj
Ko sem nedavno tega na tem mestu govoril o naši šoli, o kateri se opetovano sliši mnenje, da glede na narodno in državljansko vzgojo še ni na potrebnem višku, sem opozoril na več momentov, ki jih je pri razmotrivanju tega vprašanja treba upoštevati, ako naj bo naša sodba pravična. Od šole — tako smo dejali — sploh ne smemo zahtevati, naj nam proizvaja kar na vse strani pravilno prikrojene državljanet ki naj vseskozi ustrezajo zahtevam obstoječega sistema, družabnega reda in vladajočega po-kolenja. Šola tega namena nima in imeti ne more, ker to sploh ni noben vzgojen ideal, četudi bi se dal doseči. Idealna vzgoja je tista, ki vzgaja v prvi vrsti človeka, to je etično utemeljeno, v tenkočutni vesti ko-renečo in po naravnem vzgonu k najvišjemu etremečo osebnost, ne pa tista, ki hoče mlado dušo stlačiti v kalup nekega oficijelnega tipa. Dejal sem že zadnjič, da taka vzgoja, ki je v resnici le dresura, svojega namena sploh ne dosega, ampak ima le ta resultat, da poleg črede koristolovskih vetrenjakov vzgaja tem-hujše revolucionarje, čim bolj je šolski sistem delal mlademu človeku silo m skušal zavirati njegovo samorazmišljanje in samousmerjanje v etično osebnost po predpisanih čustvih in več ali menj potvor-jenih »dejstvih«. Mi vsi, ki smo šli skozi bivšo cesarsko-kraljevo šolo habsburške monarhije, vemo, kolika je vrednost take šolske vzgoje. Ne smemo se tudi ne dati zmotiti po Mussolinijevi in Hitlerjevi »edinstveni soli«, prvič, ker naši miselnosti ni prikladna, drugič pa, ker bodo uspehi takega nasilje-vanja duha brez vsakega dvoma bolj negativni kakor pozitivni, kar bo pokazala bodočnost. Tudi sovjetska etatistična šola bo v par desetletjih stala pred pokolenjem, ki bo mislilo in čutilo ter delalo drugače, ako ne naravnost nasprotno temu, kar so mu vte-pali ljeninovski in stalinovski vzgojitelji pravoverneži.
Mladi duši je najprej treba zaupati, v vsakem je a priori treba gledati pravega državljana in pristno že iz nepokvarjene narave narodno mislečega in čutečega človeka, in ta čustva brez vsakega duševnega nasiljevanja in mćranja razvijati do čim dovršenejše moralne osebnosti, ki bo iz sebe delala in se sama usmerjala v korist svoje narodne celote in državne skupnosti. Kam kdo življenjsko-bitno spada, to ve vsak nepokvarjen človek sam, ki se od svojega ljudstva ni odtrgal, ki mu je vse njegovo — vera, narodna nrav in zgodovinsko izpo-ročilo — sveto in nedotakljivo. Vsak naš človek ve, da spada razun k svojemu narodu enako bitno, čeprav deloma po drugih odnosih svojega bitja k jugoslovanski narodni, politični, kulturni skupnosti, ki je širša, ne da bi posrkala to, kar je prav osobito mojega. Šola ima nalogo, da v tem oziru razširja otrokovo obzorje, da mu pokaže na članih te širše naše skupnosti to, česar sam ne vidi in videti ne more, da mu pomaga vglobiti se v sorodno narodno dušo in doumeti ter začutiti njeno lepoto in zaklade. Kdor to ume — seveda je v to svrho treba od vzgojitelja zahtevati nekoliko nadpovprečne inteligence, predvsem pa etično vseskozi izobraženo in prešinjeno duševnost in izklesano značajnost — temu ne bo treba segati po metodah, ki mlademu človeku priskutijo pouk in vzgojo po prisiljenosti, pri: učenosti in mehaničnosti, ob kateri se takoj čuti, da učiteljevo srce in ljubezen nista pri stvari. Narodna vzgoja in vzgoja polnovredne državljanske zavesti more in mora, naslanjajoč se na dejstvo naravne pripadnosti mladega človeka k svojemu narodu in državi, izvirati iz globine osebne n r a v -stvenosti, v kateri je utemeljeno vsako plemenito in pozitivno vredno čustvo, vsako odkrito prepričanje in ljubezenska povezanost s skupnostjo isti jezik govorečih, iz iste kulture črpajočih in isti državnopolitični celoti pripadajočih soljudi. Nikakor pav se resnična globoka in etična narodna in državna miselnost ne da graditi na goli krvno-plemenski podlagi, na samih animalskih nagonih in precenjevanju golih pasemskih osobin naroda, kakor to dela romanski in germanski fašizem — še menj seveda^ bo vzgojil narodnega človeka in dobrega državljana, kdor ne uči in ne vzgaja toliko iz moralnih nagibov in polne lastne prepričanosti kolikor iz razlogov oportunizma aH pa, ker je tako zapovedano, in iz podobnih manjvrednih motivov.
Tako vidimo, da je vprašanje vzgoje, v prvi vrsti vprašanje učitelja in vzgojitelja, vprašanje njegove osebe, to je njenih etič-n i h kvalitet. Za učitelja in profesorja ni vsak dober kakor ni vsak dober za duhovnika. Kar se tiče inteligence, ki jo mora učitelj, profesor in vzgojitelj imeti vsaj nekoliko nad navadno mero, pa ni toliko razumeti učenosti ali naučenosti, množine znanja, kolikor sposobnosti kolikor toliko globoke intuicije stvari in širokega razgleda. Lo taki učitelji in vzgojitelji nam bodo dali dobre Slovence, Hrvate, Srbe in dobre Jugoslovane ter državljane pa dobre ljudi v smislu prave krščanske humanitete. Treba je priznati, da se naša višja učna uprava zelo trudi za narodno šolsko omiko, dn kaže v tem oziru izredno vnemo in da hoče biti čim bolj sodobna in napredna. Ne bo pa brez koristi, če opozorimo merodajne činitelje na neobhodno nujnost, da se šolsko prosvetno delo (zelo nerad rabim ta po racionalizmu dišeč izraz) osredotoči predvsem In z vsemi silami okoli vprašanja, ki smo ga že zadnjič obravnavali in smo ga danes širše razpredli, okoli vprašanja poglobitve našega šolskega poduka ln vzgoje v nravstvenost osebe in narodne skupnosti ter krščanskega človeka. Da mora učitelj v tem pogledu biti vzor in da mora to biti, kar uči, to pa je stara resnica, ki ne potrebuje dokazovanja.
Mussolini in Madjarska
Odgovor na grožnje iz Rima
Važne ugotovitve uglednega švicarskega lista — Madjare že boli glava
M u s s o 1 i n i
Ženeva, 21. 3. Z. »Journal des Nations« je dozdaj prinesel najbolj kritično izjavo o protokolih, ki so bili podpisani v Rimu in o govoru Mussolini-ja v nedeljo dopoldne. Značilno za ta list je, da je že od prvih začetkov svaril pred stvarmi, ki se pripravljajo v Rimu, češ, da Mussolini od svoje že zdavnaj znane zunanjepolitične črte ne bo prav čisto nič odnehal, in da je bilo čisto otroško, če so ponekod mislili, misleč pri tem Francijo, da se je Mussolini spokoril in da bo v Podonavju otvoril politiko harmoničnega sodelovanja. Zato ni prav nič začuden, ko je potek dogodkov pokazal, da je bilo njegovo stališče pravilno. Mussolini je rešil Avstrijo zase, to mu je zadosti. Sedaj je zopet lahko prijatelj Nemčije in prijatelj Madjarske, izrabljajoč eno in drugo za svoje revizioni-nistične namene in za svojo protiirancosko in protimalozvezno politiko.
Mussolini o Madjarih
Nato citira list oni del Mussolinijevega govora, ki govori o Madjarski in ki se glasi:
»Zakaj bi tudi dajali protokolu prisilne razlage! Med Italijo, Avstrijo in Madjarsko obstojajo prijateljski odnošaji že od zdavnaj in povojna zgodovina jih je upravičila ter jim
dala še bolj Široko podlago. Madjarska, osamljena in oropana ozemelj, ki so na vsak način madjarska, je našla v Italiji polno razumevanje in solidarno podporo. To razumevanje ni nastalo šele včeraj in je prišlo do izraza že neštetokrat v zgodovini naše zunanje politike. Madjarska zahteva pravico in ona zahteva tudi, da se ji obljube dane ob priliki podpisovanja mirovnih pogodb sedaj tndi izpolnijo. Italija je njene zahteve podpirala in jih še podpira. Madjarski narod je močan, on zasluži in bo tudi imel boljšo bodočnost.«
K tej brutalni izjavi pristavlja list sledeči komentar: »Tako je govoril šef vlade, ki se je svoje dni podpisala na trianonsko mirovno pogodbo, ki jo je sedaj zavrgla. Takšne so te besede, ki bi v drugih mednarodnih prilikah bile istovetne z napovedjo vojne. Vračamo se torej nazaj k podonavskemu neredu in srednja Evropa pada nazaj v negotovost, ki je sedaj večja, kot je bila kedaj po-preje, in ki je tako škodljiva njenemu gospodarskemu zdravju Na podlagi zgoraj navedenega besedila Mussolini|evega govora, ni več treba zavijati njihovo pravo vsebino. Mussolini je meril na države Male zveze in Mala zveza je to tudi pravilno razumela.«
Za nobeno ceno ne!
»Kako malo vendar poznajo srednjo Evropo. Kdor pozna notranjo utrjenost in mišljenje narodov Male zveze v kolikor tiče madjarskega revizioniz-ma, ta bo vedel, da ni ena država Male zveze bolj, druga pa manj odločna, da se temu protivi, marveč so vse tri enako pripravljene, da preprečijo, da se povrne prošlost. Za nobeno ceno) Če se je šefu italijanske vlade kedaj sanjalo, da bi mogel razdružiti blok držav Male zveze, bo imel priložnost spoznati, da izgublja svoj čas. Kajti če obstoja kakšna solidarnost med temi tremi državami, ob-: V,ta, ki je izšla iz bojev zn narodno neodvisnost, namreč, da se bodo branile z vsemi žrtvami in rama ob rami meje svobode.«
Avstrija se že giblje
Dunaj, 21. marca. p. V avstrijskih industrijskih krogih so že začeli proučevati možnost čimprejšnjega izvoza industrijskih izdelkov v Italijo na podlagi novih koncesij, ki jih je dala Italija Avstriji v rimskem sporazumu. V poštev bi prišli naslednji predmeti: železo in jeklo, stroji, papir, celuloza, razni izdelki iz železa in jekla. Pričakovati je, da se bodo detajlna pogajanja za razdelitev kontingentov začela še ta mesec.
Madjari se boje Nemcev
„Jugoslavija in Bolgarija pomenita za Nemčijo mnogo več kot Madjarska, hi se strahopetno oklepa Italije"
Budimpešta, 21. marca. b. V tukajšnjih političnih krogih, zlasti revizijonietičnih, vlada ne-pritajeno nezadovoljstvo, ker se je kardinalno vprašanje o reviziji mirovnih pogodb sploh izpustilo iz rimskega pakta. Mussolini je sicer v nedeljo v svojem govoru po radiu to napako popravil, najbrže na prošnjo predsednika madjarske vlade Gombosa, toda način, kako je Mussolini to napako hotel popraviti, je sedaj prizadejal madjar-skim političnim krogom še večje skrbi, kajti šel italijanske vlade je ta problem tesno povezal s teritorijalnimi zahtevami Italije v Afriki. S tem fe samo oslabil možnost italijansko-francoskega sporazuma, od katerega je bila v prvi vrsti odvisna vsaj diplomatska rešitev revizijonističnega vprašanja. Radi tega so rimski pakt v gotovih madjarskih krogih sprejeli z zelo deljenimi občutki.
V istih krogih se zatrjuje, da je madjarska zunanja politika zabredla v pogubonosno cono, ki že prihaja do izraza pri zbližanju med Belgradom in Berlinom. Tu ne gre končno samo za Jugoslavijo, ampak vse kaže, da bo Madjarska izgubila na Balkanu še eno prijateljico, namreč Bolgarijo, ki po potovanju kralja Borisa in generala Žekova v Berlin istotako pokazuje, da je pripravljena, da se približa Nemčiji, obenem pa postajajo odnosi med Sofijo in Belgradom vse tesnejši ne glede ua to, da je Bolgarija odklonila, da podpiše balkanski pakt. Po mnenju mrdjarskih revizijonističnih krogov je meroda.no predvsem, kako se orijentirajo vojaški krogi. General Žekov se je takoj po po-vratku iz Berlina, kjer se je sestal z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem, odkrito izjavil za jugoslovansko-bolgarsko sodelovanje. Zaradi tega lahko pomeni za Madjarsko rimski pakt nekaj ravno nasprotnega, kar je Madjarska želela doseči. Gombos sicer drži v žerjavici dve palici železa, toda to pomeni skoraj isto, kakor da sedi na dveh stolih. Jugoslavija in Bolgarija pomenita za Nemčijo mnogo več, kakor pa Madjarska, posebno ona Madjarska, ki se oklepa Avstrije in Italije.
Dr. Beneš govori o Podonavju
Edino možna rešitev
Praga, 21. marca. P. Pred zunanjepolitičnim odborom senata in poslanske zbornice je imel češkoslovaški zunanji minister dve uri trajajoči govor o aktualnih političnih vprašaujih, predvsem pa se je bavil z avstrijskim problemom.
Uvodoma je dejal, da se pri avstrijskem vprašanju vidi, kako hitro se od meseca do meseca menja mednarodni politični položaj. Vprašanje Avstrije pa je mednarodni problem, ki ne zauima samo Češke, odnosno Male zveze, ampak predvsem tudi Italijo in Nemčijo. Za ureditev tega vprašanja so bile doslej podane tri smernice:
Tri možnosti
Prva je bila nemška rešitev, ki je računala z Anschlusisom, toda že v mirovnih pogodbah je bila takšna rešitev odstavljena z dnevnega reda, ker so jo pogodbe prepovedale.
Druga možnost ureditve uvstrijskega vprašanja je bila italijanskega izvora ter je računala z možnostjo carinske in gospodarske zveze Avstrije z drugimi državami.
Tretji način reševanju avstrijskega problema pa je bil: ustvaritev federacije med Avstrijo Ln Madjarsko. Tej federaciji bi nujno sledila obnova Habsburžanov in avstrijska neodvisnost bi šla v pozabljenje.
Zgodovina avstrijskega problema
Na to se je dr. Beneš pečal s zgodovino avstrijskega vprašanja od svetovne vojne naprej. Avstrija je bila vedno predmet sporov in njen problem ni prišel nikamor naprej. Toda dobili sino že leta 1922 prvi poskus rešitve tega problema na široki evropski bazi in sicer z ženevskim protokolom.
Ta protokol je sankcioniralo kasneje tudi haaško mednarodno razsodišče. To je bilo leta 1931, ko sta tedanji zvezni kancelar dr. Schober in nemški zunanji minister Curtius skušala izvesti carinsko zvezo. Semkaj spmla tudi protokol o finančni podpori Avstriji iz 1. 1932 (lauzanski protokol, h kateremu je pristopila tudi ČSR in pa izjava veleeil z <[ne 17. februarja 1934.
V tej zve.zi je dr. Beneš navedel, da je predsednik Мавагук že za svetovne vojne mislil na priključitev Avstrije k Nemčiji, da po so Italija, I' ranči ja in Voljka Britanija že I 1017 odbile to zamisel. Odtlej tc države niso i/pre-menile svojega »tališča. To velja tudi ш pri-
mer, da bi v Avstriji zmagali nacionalni socialisti.
Anschluss se pa kljub željam nemških narodnih socialistov ne more izvesti, ker sc temu upira Italija, proti je Mala zveza, proti so velesile, pa tudi nekatere male države, kot je na primer Madjarska sama.
Italijanski načrt
Zato je prišel italijanski načrt, ki je predvsem gospodarskega značaja. Italija si je hotela zagotoviti v Podonavju odločilen politični vpliv ter gospodarske ugodnosti v trgovinskem prometu. V tej smeri je izdelan italijanski memorandum iz oktobra 1933, toda do konkretnih pogajanj še ni prišlo na tej podlagi.
Glede najnovejših pogajanj v Rimu je dr. Beneš povedal, da ne mara niti Češkoslovaška niti Mala antanta, da bi o teh pogajanjih sodila že vnaprej neugodno. Pač pa jemljejo na znanje italijan-siko izjavo, da je treba pripraviti teren za splo-
šno sodelovanje na podlagi pogodib, ki so v veljavi, V tem smislu, pravi dr. Beneš dalje, bomo proučili tudi rezultate teh pogajanj brez predsodkov in z željo do skupnega sporazuma.
Žal, je nadaljeval dr. Beneš, ni dvoma o tem, da neki odstavki Mussolinijevega govora zmanjšujejo možnost takega splošnega sporazuma. Poizkusi podobne vrste bi naleteli na odpor in posledica tega bi bila ta, da bi morali izpremenitd ali sploh opustiti protokol iz 1. 1922.
Če pa bi italijanska rešitev pripravljala širšo rešitev in če bi predvidevala sporazum med drža* vami Podonavja na podlagi obstoječih pogodb in v sodelovanju z Italijo, Francijo in Nemčijo, potem bi bil to pomemben prispevek k evropskemu miru.
Dr. Beneš je nato govoril o rešitvi avstrijskega vprašanja na podlagi takozvane podonavske federacije. Proti taki rešitvi je odločno Italija, ki vidi v njej obnovo nekdanje habsburške države, samo še v nevarnejši obliki. Tej rešitvi nasprotuje tudi Nemčija. Prav tako je nemogoča avstro-madjarska rešitev, ker bi ustvarila dva nasprotna podonavska tabora. Ta rešitev bi izzvala stalne borbe proti italijanskemu in nemškemu vplivu. Mala antanta, je nadaljeval dr. Beneš, pa nasprotuje tej rešitvi predvsem zato, ker bi pripravljala po-vratek Habs-burgovcev. To pa bi pomenilo nove borbe v oblaki raznih iredentizmov in revizio-nizmov.
Brez nas in brez Nemčije ne!
Čefrfa, najboljša rešitev
Dr. Beneš je nato govoril o zadraji rešitvi. Ta rešitev je po njegovem mnenju edina, ki je sprejemljiva. Rešitev bi slonela na tehle načelih:
1.	Avstrija mora ostati avstrijska.
2.	V Avstriji se ne sme vpeljati noben sistem, ki bi bil proti Nemčiji.
3.	Podonavske države so že dovolj zrele, da ne potrebujejo nobenega varuha.
4.	Nobena država ni taka močna, da bi mogla drugim vsiliti svojo rešitev avstrijskega vprašanja. Vsaka pa je dovolj močna, da prepreči rešitve drugih držav.
Čc hi torej v tem vprašanju ne bilo sporazuma, potem je spopad neizbežen. Dr. Beneš je dejal, da bi na avstrijskem ozemlju mogla vzplamteti iskra vojne, kakor tista, ki je 1. 1914 zanetila svetovno vojno. Vse zainteresirane države bi morale sprejeti načela ženevskega protokola iz I. 1922. Napram Av-
Poleg aplikacije ženevskega protokola, ki bo predstavljal evropsko jamstvo za s;i-mostojnost in nedotakljivost Avstrije, pa jo treba ta protokol izpopolniti na podlagi razgovorov med Francijo, Nemčijo in Italijo ter državami Male zveze z gospodarskimi določili. V tem primeru bi bil čisto gospodarski problem Avstrije lahko rešljiv. Sklepi konference v Stresi in italijanska spomenica bi mogla po mnenju dr. Beneša tvoriti podlago za zadevna pogajanja. Dr. Beneš je povdaril, da je češkoslovaška vlada v popolnem skladju z ostalimi državami Malo zveze in z vlado francoske republike.
Med vzroki, da je prišlo do tolikih diskusij o tom vprašanju, jo na prvem mestu treba omeniti splošno politično negotovost glede Avstrije ter naraščajočo revizijoni-stično propagando. Češkoslovaška hoče biti do Avstrije objektivna. Spoštovati hoče njeno neodvisnost ter stoji na načelu, dn se ne bo vmešavala v notranjenvstrijsko zadeve. Stališče Češkoslovaške je lojalno ter vodeno po iskrenih simpatijah do avstrijskega na-
striji naj prev7.im«jo te države iste obvez- t roda. Na teh smernicah politične lojalnosti nosti, knkor jih imajo štiri podpisnice tega bo tudi v bodoče razmerje med obema drža-urotokolu.	i vama aloueio.
Na pomoč Celjuskinu
„Krasin" odpotuje na 47 dni dolgo pot skozi panamski prekop
Habarovsk, 21. marca. TG. Trife sovjetski letalci, Vodopjanov, Dališev in Doronin, ki so pred tremi dnevi odleteli iz Habarovska na pomoč bro-dolomcem »Celjuskina«, so danes prileteli v Ok-hodsk ter so na ta način preleteli v Ireh dneh 2000 km v najslabših vremenskih okoliščinah. Do mesta Providencc na severni obali imajo ie 2500 kilometrov. Letalci so morali od Nikolajevska dalje leteti 2000 m visoko ter so komaj vzdržali, kot pravi njihovo radio-poročilo, proti besnim snežnim viharjem.
Moskva, 21. marca. TG. Smirnov, poveljnik lcdolomilca »Krasina«, je danes sprejel časnikarje ter jim izjavil, da bo ledolomilec odplul iz Leningrada v dveh dneh. Zaradi vremenskih neprilik so morali prvotni načrt, da bi »Krasin« potoval po
Severnem ledenem morju in po severni sibirski obali do Schmidtovega taborišča, spremeniti in bo »Krasin« potoval sedaj črez Atlantiško morje skozi Panamski kanal, nadalje čez Tihi ocean do Aleutskih otokov in dalje ob obali Alaske do Beringovega morskega prehoda, blizu katerega sc nahaja posadka »čelfuskina«. Za to 12.380 milj dolgo pot bo »Kiašin« potreboval 47 dni ali 11 dni manj, kakor če bi potoval skozi Sueški prekop v Indijski ocean in ob kitajski obali proti severu. Smirnov je izjavil, cla upa, da bo mogel poročati samo o lepih uspehih, najrajši bi pa videl, če bi med potoma že slišal, da je posadka bila rešena s pomočjo letal, ki bodo seveda nadaljevala reševalne poskuse.
Filipini — svobodna država?
Moskva, 21. marca. TG. Veliko senzacijo )e danes vzbudil komentar tukajšnje »Pravde« o sklepa ameriškega parlamenta, da se načeloma sprejme zamisel neodvisnosti Filipinskih otokov. »Pravda« pravi, da namerava Amerika s tem nevtralizirali Filipinsko otočje, ki je s strategičnega stališča neizmerne važnosti, s pomočjo mednarodne
Državni proračun pred senatom
pogodbe, v kateri bi vse prizadete velesile jamčile neodvisnost in nevtralnost tega otočja. To da je 1 edini način, da se prepreči, da bi kedaj Japonci segli po Filipinih in jih zasedli. Amerika pa namerava ozdržati v Filipinih nekatere mole otok«, več ali manj neobljudene, ki bi jih uporabila za zgradbo opirališč za svoje brodovje.
Na Češkoslovaškem se zbirajo
katohcam Združitev češke in slovaške tjudske stranke
Praga, 21. marca. Z. Današn|a »Prager Presse« poroča, da se vršijo že nekaj časa pogajanja med ' češko in slovaško ljudsko stranko za ustanovitev trajnega sodelovanja med obema katoliškima strankama. Obe stranki si prizadevata, da bi prišlo sploh do polne združitve v neki blok katoliških političnih strank v češkoslovaški republiki. Pogajanja so do danes uspela že v toliko, da sla obe stranki sprejeli v načelu polno sodelovanje. Ker sta ob« stranki bili ločeni skozi dolgih 10 let, se je nakopičilo med njima precej ovir, med katerimi je aajvečja ta, da je češka ljudska stranka organizirala pod svojim lastnim imenom strankine podružnice tudi na Slovaškem (dr. Mičura) proti če-mnr je slovaška ljudska stranka (prelat Hlinka) neprestano protestiral. V slovaški ljudski stranki se je zadnje čase vedno bolj uveljavljalo mnenje, da dosedanja opozicija ni bila prav nič koristna in dn je treba vrniti se v bolj pozitivno politiko. Predstavniki tega pokreta so slovaški mladini. Pre-
lat Hlinka je uvidel upravičenost njihovih zahtev in tako omogočil pogajanja s češko ljudsko stranko, ki je bila na pogajanja tudi pripravljena z ozirom na notranje in zunanje-politični položaj države. Sodelovanje med obema strankama naj bi se izvršilo na podlagi sledečih pogojev:
1.	Slovaška ljudska stranka naj pošlje svojega zastopnika v vlado.
2.	Sodelovanje naj se v začetku omeji na politična in kulturna vprašanja.
3.	Slovakom naj se v parlamentarnih odborih odmeri pravično zastopstvo.
O enotnem in skupnem političnem klubu dozdaj še niso sklenili ničesar, pač pa je to neizogibno in bo do tega tudi prišlo, kakor hitro bo češka ljudska stranka pristala na to, da svojo organizacijo na Slovaškem enostavno razpusti, ter tako prepusti Slovaško slovaški ljudski stranki. Iz tega sklepajo tukaj, da se katoličani pripravljajo na večjo politično aktivnost v bližnji bodočnosti.
Belgrad, 21. marca. m. Na današnji dopoldanski seji senata se je pričela proračunska debata, ki jo ie otvoril poročevalec finančnega odbora Mi-loje J o v a n o v i č. Za njim je govoril finančni minister dr. D j o r d j e v i č , nakar je dobil besedo senator dr. M a j s t o r o v i č.
Govor predsednika vlade
Na njegova izvajanja je odgovoril predsednik vlade Uzunovič, ki je izjavil, da se za ureditev banovinskih samouprav ne morejo postaviti nikakršni roki. Za prejšnjo vlado je bilo to vprašanje že postavljeno na dnevni red, vsled preobilnih drugih važnih poslov pa se ni moglo rešiti. Sedanja vlada je to delo nadaljevala in ga tudi v bodoče ne bo zanemarjala. Uredile so se že občinske samouprave in so se po novem obiinskem zakonu že izvršile tudi občinske volitve. Vprašanje občinskih samouprav se bo rešilo še pod njegovim mandatom, seveda če se ne zgodi ničesar političnega, kar bi to preprečilo. Nato poudarja, da ni tukaj takih politikov, niti takih opozicionalcev, ki bi lahko preprečili proces našega državnega in narodnega duhovnega ujedinjevanja. So pa pojavi, ki ta proces zadržujejo. Zaradi tega apelira predsednik vlade na vse, naj ne zavirajo in ne zadržujejo tega razvoja, ker je to glavni pogoj za napredek države i naše bodočnosti. Izrazil je željo, da bi se več ne razpravljalo o nikakšni državni ureditvi, ker je to vprašanje enkrat za vselej rešeno.
Predsednik vlade preide nato na vprašanje jugoslovanstva in izjavlja: »Jugoslovanstvo? Go-
MIRIM KRALJICA ČOKOLADE
Recept za pariške »Mirimc-šibice. Napravi testo iz 14 dkg mnndehnov, 14 dkg slad-koria. 14 dkg naslrtiane i<uhiniske čokolade »Miriinc, žlice ruma, 1 beliaka, cimeta in klinčka. Zvaljaj pol cm debelo, pomaži z ledom, ra'.reži v 8 cm dolge in 1 Cin široke šibice tur jih osuši v eh'aieni pečei. Led: Mešai 1 beljak in 8 dkg presejanega sladkorja lako dolgo, da se kaplja, ki io kaneš na krožnik, ne razteče. primešaj par kapljic soka od limone ali malinovca.
Kuhajte z »Mirimc kuhinjsko čokolado.
spod predgovornik je iz onih krajev, kjer je govorništvo zelo razvito in jaz sem s posebnim zadovoljstvom poslušal njegova izvajanja o integral« nem in sintetičnem jugoslovanstvu. Res, tako jel Pa pustimo vsa izenačevanja, jugoslovansko integralnost in sintezo in recimo: en narod in ena država, ena preteklost, ena sedanjost, ena bodočnost, en kraj, ena vlada, eno zakonodajno telo, en zakon, eno pravosodje, vse je enakopravno, vsi bratje, vsi Jugoslovani. (Odobravanje in ploskanje.) Pustimo vse drugo ob strani in se zavedajmo samo svojih nalog, ki nas čakajo. Pustimo ob strani vse te osebke in povedke ler bodimo Jugoslovani, bodimo bratje, bodimo vsi enakopravni, vsi kot eden.« (Odobravanje.)
Predsednik govori nato o punktacijah in izjavlja, da so glede teh punktacij mnenja zelo de-ljena in da je težko presoditi, če so punktacije škodovale ali koristile. Predsednik vlade izjavlja, da je pred kratkim govoril z nekim prijateljem iz dravske banovine, ki mu je dejal: »Hvalabogu za punktacije dr. Korošca, kajti v primeru, če bi jih ne bilo, bi pri zadnjih občinskih volitvah zelo slabo odrezali.« Nikola Uzunovič je nato še prosil, naj mu poslanci oprostijo, da ne bo kaj več govoril o punktacijah dr. Korošca. Govoril pa je še dolgo o drugih punktacijah, posebno na široko pa je razčlenil punktacije Ljube Davidoviča.
Na očitek predgovornika, da vlada poklanja premajhno pozornost naši mornarici, izjavlja predsednik vlade, da temu ni tako. Vlada da našemu Primorju toliko, kolikor mu le more dati. Če bi imela pa več, bi mu pa tudi več dala. Nato je govoril zopet Majstorovič zaradi osebnega pojasnila, za njim pa še senator Milan Simonovič, nakar se je dopoldanska seja senata prekinila.
Popoldne se je seja nadaljevala ob 4. Prvi j« govoril dr. Fran Novak, takoj za njim pa dr. Benjamin Š u p e r i n a , član Narodnega kluba.
Takoj je govoril zopet predsednik vlade Nikola U zunovič, ki je v daljšem govoru zavrnil vse trditve in kritike predgovornika. Predsednik vlade je v svojem govoru med drugim izjavil, da obžaluje, da se podajajo v senatu take izjave kot jih podaja dr. Šuperina.
Nato je govoril Milan M a r j a n o v i č , ki je istotako zavračal govor dr. Šuperine. Za njim je govoril senator Franjo Kukuljevič-Sakcij-s k i. Seja še traja.
Ustaški teroristi pred sodiščem
Ameriški delavci za svoje pravice
„Stavka, ki je svet še ni doživel"
Vsak trenotek lahko izbruhne splošna slavita v Združenih državah
Washlngton, 21. тпагеа b. Ce se predsedniku Rooseveltu ue posreči, dn pregovori lezniške družbe, da popustijo pri svojih pogojih, ki so jih stavile delavstvu, bo izbruhnila še v teku toga tedna v Združenih državah stavka, ki jo svet še ni nikdar doživel. Železniško osobje zahteva 20% zvišanje plač, družbe pa hočejo železničarjem znižati 10% njihovih prejemkov. Poleg tega odklanjajo delodajalci priznanje splošnega delavskega sindikata kot ustanovo, ki nnj predstavlja delavstvo. V avtomobilskih tvornicah v De-troitu se je izvršil že včeraj prvi poskus ustavitve dela in če do četrtka no pride do sporazuma, se bo delo v teh tovarnah popolnoma ustavilo. Predsednik Rooseveit jo pozval voditelja splošnega delavskega sindikata Groona Colinsa, da odpošlje sindikat svoje zaupnike v \Vashington, da sc udeležijo pod predsedstvom samega Roosevelta s podjetniki železniških družb, avtomobilskih tovarn, predsedniki rudarskih podjetij ter z ostalimi industrijskimi mngnati, pogajanj. Na tej konferenci bi delavski zaupniki s predstavniki delodajalcev izdelali novo pogodbo. Ta odločilna konferenca bo v četrtek popoldne v Boli hiši. Predsedniku Rooseveltu se je še v zadnjem trenutku posrečilo, da odgodi pričetek splošne slnvke v Avtomobilski industriji zn 24 ur. Predsednik Rooseveit je obiskal predstavnike železniških družb in nvtoinobilskih tovarn. Ce se delavski zaupniki ne združijo s predstavniki industrijskih podjetij, bo vlada takoj poslala svojo komisijo, da intervenira. Grožnja predsednika Roosevelta ni prestrašila podjetnikov, ki pa so vseeno pristali na predlog Roosevelta, da prično pogajanja z delavskimi zaupniki.
V političnih krogih naglašajo, da je wi-rndi napovedi splošne stavke prišel predsednik Rooseveit v zelo neprijeten položaj in v velikanske težkoče, kajti generalna stavka zares izbruhne, polem je ogrožen tudi ves Rooseveltov načrt za gospodarsko ob-novilev Združenih držav. Ako se Rooseveit postavi na stran delavstva, se bodo borili proti njemu naenkrat vsi magnati avtomobilske industrije, ki so doslej podpirali načrte predsednika Roosevelta. Ce pa so Roo:-e-velt odloči za to, dn jiodpre avtomobilske to-vane, si bo nakopal zopet sovraštvo vsega delavstva, zn katero je znano, da ima največje zasluge, da je bil Rooseveit izvoljen za predsednika Združenih držav. Splošno se smatra, da sc bo Rooseveit v slučaju, če ne pride (lo sporazuma, raje postavil na stran delavstva, vendar pa bo uporabil ves svoj vpliv, da pride do mirnega sporazuma nied obema taboroma.
Polom splošne stavke v Španiji
London. 21. marca. Iz Madrida jioročajo: Ker se jc stavka 20000 delavcev električnih jiod-jetij v Barceloni končala, se je položaj na španskem nekoliko popravil in ne grozi več takšna nevarnost pred izgredi. Toda v nekaterih španskih mestih jc še zmerom nekaj stavk in zato je vlada sklenila, da ne prekliče tako imenovanega stanja pripravljenosti, ki ga je razglasila 8. marca t. 1. Vsckako |ia nosku« generalne sta v k e ni uspel, že zato ne, ker se ni mogel doecči spornzum med socialisti in drugimi ekstremniini levičarskimi elementi. Zaupanje prebivalstva v civilno gardo in pomožno policijo, ki se zbira iz vrst srednjega stanu, je znatno naraslo.
Hitler govori o dela
Berlin, 21. marca. p. Na avtomobilski cesti državna meja—Monakovo je danes imel državni kancler Adolf Hitler na delavce, ki so zaposleni pri gradbi te ceste, daljši nagovor, s katerim se je začela takozvana druga bilka za delo v Nemčiji. Govor državnega kanclerja so prenašale vse nemške radijske jx)S'taje, pa tudi postaje v Ameriki in Afriki. Iz njegovega govora je posneti, da zahteva sodelovanje vsega naroda na polju gospodarske obnove, kajti le tako bo mogoče, da pride ves narod do kruha. Kruha pa ne bodo dale teorije, ampak ono delo, ki bo uslvarik) možnosti za zaslužek.
Plača po vrednosti dela
Moskva, 21. marca k. Knlinin, Molotov iu Djenikidzc so danes podpisali naredim, po kateri bodo odslej naprej v Sovjetski Rusiji deln vel plačani po vrednosti dela ne pa po tarifi. Ce delavci ne bodo dovolj delali, se lnliko odpustijo nli premeste v nižjo kategorijo.
Železniška nesreča v Rusiji
London, 21. marca. AA. Reuter poroča iz Moskve, da se je v Sovjetski Rusiji pripefita nova strašna železniška nesreča. Na železniški postaji v Ta-vatuju (Ural) se je potniški vlak zaletel v tovorni vlak. 33 potnikov je nailo »mrt, 68 jih je pa nnje-nih med njimi 22 zelo nevarno. Med ranjenci je tudi več železničarjev.
Goringov odgovor:
Sporazum s Francijo!
Pariz, 21. marca. c. V tukajšnjih političnih krogih je izzvala najprijaznejši odziv senzacionalna izjava pruskega ministrskega predsednika G6-ringa, ki jo je dal nekemu francoskemu časnikarju. V tej izjavi poudarja Goriug. da je v vprašanju razorožitve danes možen takojšen sporazum med Francijo in Nemčijo. On je prepričan, da bo do lega sporazuma zelo kmalu prišlo, ker se morajo v najkrajšem času odstranili vsa ona dejstva, ki povzročajo toliko nezaupanja med obema državama.
V francoskih političnih krogih se ta izjava Gfiringova tolmači kot odgovor nemške vlado na zadnji Mussolinijev govor. Nemčija namreč po zadnjem Musso!ini;'evein govoru ne računa več na Italijo, ker sc njuni interrsi v Podonavju pobija o. Zato Nemčija danes proži roko Franciji, da onemogoči italijansko politiko v Podonavju.
Spor s Keimtvchrom zaradi prevelike zvestobe demokraciji
Dunaj, 21. marca. AA. Iz Inompsla poročajo, da sc spor med tamkajšnjimi heinivvehrovoi in krščanskimi socialisti čedalje bolj fioostruje. Do tega spora je prišlo zato, ker heimvvehrovci zahtevajo, da mora iz tirolske vlade izstopiti dr. Gampcrt, ki heimwehrovceni ni po voliji, ker je izrazit pristaš demokratskega krila krščansko socialne stranke. Zastopniki heimvvehra v deželni vladi izjavljaj«, da ne bodo sodelova'i v vladi vse dotlej, dokler bo v njej sedel dr. Gampcrt. Mislijo, da bo moral rvezni knnc'er dr. D 41f:ise zastaviti vso svojo osebno avtoriteto, da sc la spor •pravi s svata.
Belgrad, 21. marca. m. Pred Državnim sodiščem za zaščilo države se je davi nadaljevala razprava proti Petru Orebu in tovarišem. Na razna vprašanja predsednika senata je Oreb izjavil: Ker nisem izvršil atentata na Jelačičevem trgu, me je Begovič nagovarjal, naj grem na Markov trg in naj tam izvršim atentat. Na to nisem hotel pristati, ampak sem zahteval, da me odpeljejo v stanovanje. To se je tudi zgodilo. Tu sem odložil orožje in odšel z Begovičem v bližnjo gostilno, kjer sem prvič videl Podgorelca. Begovič mi je ob tej priliki dejal, da je Podgorelec njegov stric, V tej gostilni smo večerjali in popili dva litra vina ter nato skupno odšli v stanovanje. Begovič mi je dejal, da bi bilo dobro, če bi ob tej priliki zaprisegli tudi Podgorelca. Podgorelcu je dejal, da sem prišel z namenom, da izvršim atentat na kralja in mu je tudi podrobno izpovedal, zakaj atentat popoldne ni uspel. Begovič je ob tej priliki pokazal Podgorelcu orožje in bombe.
Se istega večera sem hotel odpotovati ob 11, Begovič pa me je nagovarjal, naj ostanem do naslednjega dne in naj ponovno poskušam izvršiti atentat v katedrali, kjer bo zahvalna služba božja. Nagovarjal me je, naj se oblečem v duhovniško obleko, da tako ne postanem sumljiv. Odgovoril sem mu, da nočem ponovno poskušati atentata, ko že prvi poskus ni uspel in zopet sem ga prosil, da me odvede na postajo, ker je bila že ura 10. Begovič pa me je prosil, naj mu pokažem, kako se upravlja z bombo, da bo jutri on sam izvršil atentat. Ob tej priliki je zaprisegel Podgorelca in je nato tudi Podgorelec pričel prositi, naj ostanem do naslednjega dne. V stanovanju smo medtem popili precej vina, ki ga je prinesel iz bližnje gostilne Podgorelec. Ker sem bil nekoliko vinjen in utrujen, sem pristal, da ostanem še do naslednjega dne v Zagrebu.
Na vprašanje predsednika, če je Podgorelec že preje vedel, da namerava Oreb izvršiti atentat, izjavlja obtoženec, da je Podgorelec za to dobro vedel in kategorično izjavlja, da je ostal do naslednjega dne v Zagrebu samo na prigovarjanje Segoviča in Podgorelca. Oreb nadalje izjavlja, da je istega večera nato takoj zaspal. Okoli 5 zjutraj pa je bil v stranišču, Begovič in Podgorelec pa sta že vstala in brala jutranje časopise, da bi zvedela za gibanje Nj. Vel. kralja. Oreb je ponovno legel v posteljo in je slišal, kako sta se pogovarjala, da bo šel zjutraj kralj v katedralo k zahvalni službi božji. Skoraj istočasno je dvakrat zazvonilo. Bego-več je v tem trenutku odšel na hodnik. Istočasno pa se je pojavil pri vratih neznanec, ki je vprašal, če je on Begovič. Ko je Begovič to potrdil, je neznanec rekel, da mora iti takoj z njim. Oreb si je takoj oblekel hlače, v onem trenotku pa je stopil neznanec v sobo in tudi njemu dejal, da mora oditi nemudoma z njim. Oreb je takoj vedel, za kaj gre. Slišal pa je tudi, kako je nekaj počilo. Ne ve, če je bil strel, ali če so zaloputnila vrata. Radi tega je tudi on takoj segel po revolverju in začel streljati na neznanca, ki je padel. Na vratih se je pojavil drugi neznanec, ki sem ga tudi ustrelil in je padel ranjen na tla. Koliko strelov sem oddal, ne vem. Podgorelec se je v tem trenutku nahajal v sobi, Begovič pa na hodni'<u. Oba sta lahko videla kar se je dogajalo. Oreb je takoj nato hitro oblekel suknjo, pograbil revolver, bombe in bodalo ter se izgubil na ulico. Po Zagrebu je taval celi dve uri, nato pa je zapustil mesto in je šel mimo neznanih majhnih hišic. Naenkrat se je znašel med cigani, katerim je ponudil, da zamenjajo z njim obleko. Rekel je, da ga policija preganja, ker je komunist. V hiši nekega cigana se je nato preoblekel, tam je pustil tudi bombe, revolverje in bodalo, rekoč, da pride po te stvari pozneje. Nato je odšel z nekim ciganom, ki bi mu moral pokazali pot proti Dalmaciji. Pozneje pa se je Oreb premislil in je sklenil, da bo raje prekoračil jugoslovansko-madjarsko mejo. Ciganu je dal 200 dinarjev, da mu pokaže pot. Cigan ga je začel ocenjevati in mu grozil, da ga prijavi policiji. Nato ga je Oreb nagnal in sam nadaljeval pota. Po kratkem begu pa je Oreb padel v roke policije.
Posamezni člani senata so stavili Orehu razna vprašanja. M«! drugimi ga je vprašal dr. Bilbnnj, čc bi lahko izvršil atentat nn kralja tudi zineeta, "ko se jo od,s(ranil iz prvih vrst v ozadje špalirja. Oreb mu je odgovoril, da bi atentat izvršil tudi od tam, ker pa je vedel, da bi bilo v tem slučaju, če bi pometal vse tri bombe, najmanj 200 ljudi nirNih, [>rnvi. dn bi raje uJ>Ll samega eobc kakor pa toliko drugih.
Sodnik dr. Paljič je vztrajal, da mu Oreb opiše svoja psihološka čustva v trenutku, ko sa je odločil, da atentata ne izvrši. Izjavlja, da ja odstopil od svojega sklepa zaradi tega, ker je uvidel, da ne bo mogel pobegniti in zaradi tega, ker ie narod tuko navdušeno pozdravljal kralja.
Po odmoru, ki ga je odredil predsednik senata, se je prešlo na zasliševanje obtoženega Antona Podgorelca, ki lakoj v začetku prosi sodišče, naj mu oprosti, ker bo izpovedal še ne* katere stvari, ki jih je prej zamolčal. Priznal bo vse. Pravi, da ni kriv, ker je preveč verjel svojemu nečaku Begoviču, katerega je imel zelo rad. Pravi, da je bil 11. decempra
goviču in du sta takrat prišla k njemu znanca. Ob tej priliki ga je Begovič ods¥fifWil iz stanovanja. V soboto pa mu je Begovič dejal, naj gre k folografti, d« bo slikal nekega gospoda. Popoldne je bil z Begovičein še nek drug človek v gostilni in so nato skupaj odšli v Begovičevo stanovanje. On, da je kuhal čaj in ko se je vrnil v eolio, je videl tri bombe in dva revolverja na mizi. Tedaj je tudi zvedel, da je Oreb prišel zaradi tega v Zagreb, da izvrši atentat na kralja. Takrat ni prav nič mislil, ampak se je samo zelo ustrašil. Predsednik senata je konfrontiral Oreba in Podgorelca. Oreb je dejal Podgorelcu, da ga je nagovarjal, naj izvrši atenlat in da je celo dejal, da ga l>o izvršil o-n. Podgorelec to odločno zanika, nakar mu obtoženi Oreb pravi: »Lažeš, povej rajše resnico, ker se bomo samo tako lahko rešili.« Razprava je bila nato prekinjen«1 in se nadaljuje jutri zjutraj ob 8.
Dve smrtni kazni
(Obsodba morilca Neudorferja)
Belgrad, 21. marca, AA. Državno sodišče za zaščito države je danes opoldne izreklo razsodbo zaradi zločina iz čl, 1 in 2 zakona o zaščiti javne varnosti in zaradi soudeležbe pri umoru pokojnega bivšega ministra Mirka Neudorferja. Obsojeni so: Franjo Z r i n j s k i na smrtno kazen in na trajno izgubo častnih pravic. Stevo P i z e t a na smrtno kazen in na trajno izgubo častnih pravic.
Tomo Kermen na dosmrtno temnico in na trajno izgubo častnih pravic. Mijo K e 1 e m e n na leto dni strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic. Marko K r o b o t na 5 mesecev strogega zapora in na dve leti izgube častnih pravic. Smrtna kazen se izvrši z obeše-njem. Preiskovalni zapor se obtožencem všteje v prostostno kazen. Oproščena sta Josip Petkovi? in Mijo Brodar.
Kongres Glavne zadružne zveze
Belgrad, 21. marca. m. Kongres Glavne Zadružne zveze v Belgradu se vrši v nedeljo, 25. marca v Belgradu v dvorani nove univerze. Na dnevnem redu so trije referati i. s.: inž. V. D j o r d j e -v i č : Kriza in naše zadružništvo; inž. St. H r š a k: Naše zadružništvo in poslednje uredbe; dr. J. B a-saj: Naše zadružništvo in zakonodaja. — G. minister za promet je za ta kongres dovolil polovično vožnjo vsem udeležencem v času od 21. do 29. marca. Cela karta, ki se kupi za potovanje v Belgrad, velja tudi za vožnjo za nazaj. Legitimacije so na razpolago pri Zadružni zvezi v Ljubljani Tyrševa 38.
Osebne vesti
Belgrad, 21. marca. m. Napredovali so: v 4, pol. skupini 1. stopnje dr. Anion Debeliak, prof. na I. rcal. gimn. v Ljubljani; v 6. pol. skup. Bogomir Tepli, prof. klasične gimnazije v Mariboru, v 7. pol. skup. Alojzij Merčun, prof. real. gimn v Kranju. Za profesorja 4. pol. skup. 2. stopnje i» postavljen na klasični gimnaziji v Mariboru Mat-ko Ravter, doslej ravnatelj nepopolne gimnazij«, v Murski St>lx>li. Na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze je napredoval za docenta 5. pol. skup. dr. Alojz Odar. V Narodnem gledališču v Ljubljani je napredoval za člana 6. pol. skup. Robert Primožič. Na drž. konzervatoriju v Ljubljani ie napredovala v 5. pol. skup. učiteljica Angel* Trost.
............II II m I ИИИИИ—i
Dunajska vremenska napoved. Poslabšanje.
Oblačnost se bo od zapnda in juga sem raztegnila na vzhod s padavinami. Temperatura bo nazadovala.
Bler. 07.
мгштвпвС«, dne ZZ. marca ЛВ4
Stran 8.
Bosanski veteran
Ljubljana, 20. marca.
Tam gori v ŠiSkl pri Goessu stanuje naš junak Jože Cunder, ki je preteklo soboto (17. marca) obhapal svojo 80 letnico, včeraj pa svoj god. Rojen je bil v Tomačevem 17. marca 1854.
Ko je mladi in krepki Jože bil 20 let star, je šel v vojake, katere je pošteno služil 3 leta pri 33. lovskem bataljonu na Ogrskem
in v Dalmaciji. Ko se je vrnil od vojakov, se je oženil. A že 1. 1878 je z rezervisti moral na vojsko, okupirat Bosno in Hercegovino.
»No, kako je bilo pa tam? Ali se kaj spominjate? ga je poprašal naš poročevalec.
»O, nič posebnega mi ni bilo. Samo enkrat sem bil malo bolan, ker sem pil slabo vodo.«
»Ali so bili hudi boji? O tem kaj povejte!«	\
»O tisto pa. Najhujše je bilo 19., 20. in 21. avgusta, ko smo tri dni uaskakovali neko turško utrdbo v Hercegovini. Ko smo jo vzeli, so nam pa rekli: »Vse zažgite!« In smo zažgali. Zažgali smo tudi neko turško mu-nieijsko skladišče. To je bila le dolga lesena baraka, ki je vsa zgorela. Vmes pa je mu-nicija eksplodirala, da je hudo pokalo. Mi smo pa za zidom na trebuhu ležali, drugače bi bili vsi mrtvi. Potem smo zasedli Stolac, nakar smo prišli v Mostar, Tam so nas nekaj rezervistov dali k vojaškemu oskrbova-lišču, k pekom. Vse dni smo skladali oves in ga nosili v neko turško mošejo. Po 200 voz smo zložili na tedeu. Pa smo se pritožili, da preveč trpimo. Dali so uas zato k živežu, kjer smo pretakali vino in rum ter rezali kruh in špeh. Potem pa so starejše rezerviste poslali domovt nas mlajše pa ceste delat. Sli smo v Gacko cesto delat. Ko smo se nekega dne vračali z dela, smo videli pred vojašnico, ki je stala ua griču, gTučo ofičirjev. Eden nam je na vse pre-, tege mahal z roko v pozdrav. »Fantje«, smo rekli, »domov pojdemo! Zato tako maha!«
In res so nam povedali, da pojde od kom-panije 50 mož na dopust. Marširali smo na Trebinje en dan in eno noč. Ko smo zvečer ob pol 10 nekam prišli, smo bili tako trudni, da smo polegli kar po tleh in spali ko pre-siči. Prišel pa je polkovnik, nas videl in vprašal s
»Kaj pa je tot Kdo so ti ljudje?« Naš Sastnik mu je povedal, da gremo domov. Polkovnik je pa rekel:
»Prišel je telegram, da vas ladja čaka v Boki Kotorski. Vi ste pa tako trudni, da ne pojdete ob 3 zjutraj naprej. Na mojo odgovornost boste do 9 zjutraj spali.« Drugo jutro nam je dal celo vrsto voz. Nekateri
ga niso mogli ua vozove, ti so morali pes oditi 7 ur. Potem nas je ladja prepeljala v Trst, odtod pa železnica v Ljubljano. Peljati smo se morali še v Celovec, kjer smo se preoblekli.«
Tako pripoveduje stari veteran svojo zgodbo. Žena mu je umrla 1. 1916, istega leta pa je v bolnišnici v Krakovu .umrl njegov najmlajši in najljubši sin, ki je ušel iz ruskega ujetništva.
»Kako se vam godil«
»Delam že težko, a dobri ljudje mi radi
Strašna smrt rudarja
V rudnika Lese raztrgalo očeta 4 otrok
Leše pri Prevaljah, 19. inarca.
Kakor blisk ee je davi raznesla po Le šali in okolici grozna novica, da je Krebla Štefana ponoči v jami pri eksploziji popolnoma raztrgalo.
Na jami Frančiški delajo delavci »šoht« v globino ter iščejo premog. Sedaj namreč na Le-šah ni premoga; >šoht< pa je že sedaj globok okrog 80 m. bi tako je šel tudi pokojni Krebl s tovariši na delo včeraj v nedeljo pop. Ker je rov zelo ozek, morejo delati samo 4 delavci na 8 ur, dva kopljeta spodaj, druga dva pa vozita vozičke ven na piano. Kjer jc trda skala, pa streljajo z dinamitom, da gre delo hitreje od rok. In KrcbJ je zvečer šel, da si napolni dina-mitne patrone, iz »šohtac na glavni rov, kjer imajo zalogo raznih eksplozivnih snovi.
Kako je prišlo do eksplozije, nihče ne ve, ker je njegovega tovariša pri detonaciji vrglo
20 m proč. Po Lešah se širijo гагле vesti, tako, da ni mogoče dobiti pravih informacij, tovariš pa je tudi nezavesten. Vzrok bo dognala šele preiskava.
Pokojnega Štefana Krebla je dobesedno raztrgalo: roke, noge in glava — vse je bilo odtrgano od telesa, prsno ogrodje tudi iztrgano, da ga sploh ni bilo mogoče spoznati. Krsto so kar ponoči pripeljali na rov Frančiško, opravili vanjo ude ter davi pripeljali na njegov dom.
^ Krebl Štefan, ki mu je bilo šele У2 let, zapušča žalujočo ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
Pogreb tragično umrlega delavca-trpina bo dine 20. t. m. popoldne na farno pokopališče v Prevaljah.
Bog mu bodi milosti ji v!
Žalujoči ženi in vsem njegovim pa naše iskreno sožalje.
Morilec obsojen na 20 let ječe
Smrt Ivane Rakefove svetna pravica maščevala
Ljubljana, 21. marca.
Tragična smrt 72 letne posestnice in goetilni-čairke Ivane Rakefove v Tunjišikd Mlaki je še v živem spominu prebivalstvu kamniškega okraja. Bilo je 28. aprila, ko ®o okoli šestih zjutraj našli starko mrtvo na zo£i v gostilniški sobi. Sprva so mislili, da je ženica umrla naravne smrti ter so jo pokopali. Čez nekaj mesecev pa je prišlo na dan, da jo je umoril njem sorodnik Anton Vombergar s pomočjo nekega Ivana Košnika in Avgusta Hafnerja. Pred velikim senatom sta bila že lani obsojena Vombergar na 20, a pomagač Hafner na 10 let robije. Glavni morilec, ko je izvedel, da so umor odkrili, je pravočasno pobegnil v Avstrijo, kjer se je skrival, a naposled je lani avgusta vendar prišel pravici v roke.
Ivan Košnik, drzen tihotapec s saharinom, 26 leten čevljarski pomočnik, je bil danes pred velikim senatom obtožen umora Ivane Rakefove na ta način, da jo je kritično noč v gostilniški sobi stisnil za nos in usta tako, da se je zadušila. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Adolf H u d n i k , javno obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hin-ko L u č o v n i k.
Senatni predsednik pu prečitum obtožnici: »Priznate krivdo?« — Obtoženec kratko: »Pri-znaml« — »V kolikem obsegu?« — »V toliko samo, da sem preskrbel strup.« — »Ali ste vedeli za umor?« — »Sem vedel.« Obtoženec je nato gladko, kakor da bi se bil naučil, opisoval podrobnosti, kako je prišlo do umora in kdo je posredoval. Strihnin je kupil v Avstriji. Predsednik: »Kakšen je bil strup?« — »Rumenkastobele baTve.« Prizor na Vombergarjevem domu kratko: »Šla sva ž nijim v salon. Vprašal je: Ali je res strup? Odvrnil sem: Res. Če ne verjameš, pa ga poskusi. Ali ga boš takoj dal? — Takoj, sedaj je najboljša prilika. Vombergar je šel v sobo, jaz sem ostal v salonu. Teta ga je vprašala: Ali še nisi šel spat? On: Ali hočete kavo? Ona: Prinesi, če ie topla. On: Jc toipla. — Prinesel je kavo. Čez pet minut je zavpita: Tone, Tone! Ali si mi zavdal? In pes je zagodel. Nato je vse vtihnilo. Prerekala sva se, kdo jo je umoril. On je dejal: Oba sva jo! Ti si dal strup, jaz sem jo zastrupil.« Predsednik: »Ali ste bili prepričani, da je bila zastrupljena?« Obtoženec: »Prepričan. Dal sem mu strup in moral jo je zastrupiti.« Proti državnemu tožilcu obrnjen: »Za dva tisoč dinarjev ne bom hodil ljudi moriti«
Priči, obsojena Anton Vombergar in Avgust Hafner, ki sta bila pripeljana na sodišče iz mariborske kaznilnice, sta izpovedala prav nasprotno. Hafner je omenjal, da je bilo govora o strupu, toda Košnik je pripomnil: »Lahko pridejo na to, če bo zastrupljena.« Zasliševanje obeh prič je bilo zelo natančno. Predsednik Hafnerju: »Kaj ste dobili za posredovanje pri umoru?« Hafner: »Takoj nič. Pozneje mi je Vombergar dal hranilno knjižico za 10.000 Dim, da molčim.«
Predsednik je nato čital razne listine Zanimivo je, da se je Vombergar zelo zanimal, kdaj bo
pomagajo. Sicer sem pa še zdrav. Moj oče so bili 88 let stari. Boštjan jim je bilo ime, meni je pa Jože,« se je starček prijazno po-smejal. In ločila sva se.
teta umrla za vodenico. Pozneje po smrti je prišel k zdravniku v Kamnik in pripomnil: »Točno »te napovedali smrt tete, le za par ur ste se zmotili.«
Državni tožilec je vztrajal pri obtožbi m zahteval za Košnika najstrožijo kazen. Branilec po službeni dolžnosti pa je navajal okolnosti, da Košnik ni kriv umora in da se naj oprosti.
Po kratkem posvetovanju je bil Ivan Košnik obsojen na 20 let robije ter v trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Sodišče se je postavilo na stališče, da je Košnik res starko zadušil. Predsednik obsojencu: »Ali sprejmete kazen?« — Košniik ogorčen: »Kako naij sprejmem, če je nisem umoril!« Razprava je trajala od 11,30 do 14.30.
Odgovori na vprašanjet
KJERKOLI BOD
M POVSOD!
ČOKOLADO?
SEVEDA ZOPET SAMO
OŽmojt,
Zborovanje bojevnikov v Trebnjem
V nedeljo 18. marca je bilo v Trebnjem javno zborovanje »združenih borcev«, katero je nad vse pričakovanje dobro uspelo. Prostrana stara šola je bila že precej pred pričetkom zborovanja pol-nošteviLno zasedena, tako da £ain,i že niso dohdi več pmsiora in so morali oditi. Zbor je vodil lav. Blagotinšek, vojni invalid, kot govorniki pa sta nastopila zastopnika »Boja« tov. Stane Vidmar in tov. Marinko, ki sia povedala v glavnem isto, kar sta že na velikem mariborskem zboru 11 mana. N una govora sta bila večkrat pr:t:iieia z viharnim odobravanjem in pritrje/aniem navdušenih zborovalcev. Višek vsega pa je bi , ko ie stopil na go orniški oder trebaniski dekan, markantna osebnost, g. Tomažič, navdušeno po^ iravijun. On je v svojem govoru bodril in navduševal navzoine za lepe bojevniške ideje bratske sloge in vzajemnosti, poštenja in pravičnosti, ker le potem bo 'udi nam enkrat zasijala zvezda lepše bodočnosti. Vsa-■ ka njegova beseda je bila sprejeta z viharnim I odobravanjem.	F. G.
Kako spraviti ljudi do kruha?
XIX.
Ker smatram nekatere odgovore na to vašo anketo, kakor: odprava vseh carin, odpust veeh žen iz službe, uničenje vseh racionelnih strojev itd. za popolnoma neizvedljive ter bi ti radikalni ukrepi celi stvari več škodovali kot pa koristili, se lotimo tega kočljivega vprašanja nekoliko bolj stvarno. Ni mogoče napraviti magične formule, s katero bi se dala kriza in brezposelnost v vseh državah enako pobijati. Treba je v prvi vrsti iskati vzrokov, ki so posamezno državo spravili v ta težek položaj. Smatram, da so privedle pri nas do tega težkega položaja naslednje okolnosti:
1. Vsa večja rudarska podjetja za pridobivanje premoga, svinca, bakra, mangana, bauxita, cinka, zlata itd. so skoraj izključno v inozemski posesti in gredo ogromni dohodki vseh teh narodnih bogastev v tujino ter poslabšujejo z nedovoljenimi deviznimi manipulacijami našo plačilno bilanco. — 2. Vsa veleindustrijska podjetja za proizvajanje čevljev, tekstilij, gumija, lesa so tudi last inozemcev. Če tvrdka Bata s 1400 delavci izdela dnevno 10.000 parov čevljev, je s tem vzela zaslužek tisočerim malim čevljarskim obrtnikom. Še hujše zlo teh inozemskih podjetij pa je to, da dobivajo od svojih matičnih central, ki se vseskozi nahajajo v inozemstvu, sirovine dva- do trikrat tako drago zaračunane, kakor je borzna cena in s tem že pri uvozu spravijo ogromen dobiček če® mejo. Bilance vseh teh podjetij so sila nizke, ker je šel dobiček v obliki plačil za predrage sirovine v inozemstvo.
_ 3. Siromašnoet naše zedimjene države, ker je
odtok našega državnega denarja premajhen. — 4. Nelikvidnost naših denarnih zavodov, ker je s tem pretežni del privatnega kapitala zamrznjen. — 5. Visoka obrestna mera naše Narodne banke in e tem v zvezi previsoke obresti vseh denarnih zavodov. — 6. Zadolžitev države v inozemstvu. — 7. Pomanjkanje točno očrtanega gospodarskega programa. — 8. Preobremenitev najšibkejših slojev z raznimi davki. — .9. Osiromašenje našega kmeta radi nizkih cen agrarnih proizvodov.
Da pridemo do izboljšanja razmer in da spravimo Ij-udi do kruha, je potrebno:
1. Revizija vseh pogodb tujih rudarskih družb. Zemeljski zakladi so itak last dTŽave. Če drugače
ne gre, naj se napravi nov rudarski zakon. Pri izrabljanju naših rudnikov po inozemciih naj si zagotovi država primeren delež.
2.	Tu,jiim tvrdkam, kakor Bata, ki je upropa-stila tisoče in tisoče čevljarskih mojstrov in pomočnikov, naij se prepove obratovati.
3.	Država naj gleda na to, da se ustvari zadovoljen in močan srednja stan, kateri je, kakor to vidimo v Franciji, najjaoji državni faktor,
4.	Narodna banka naj priskoči denarnim zavodom na pomoč, da bo privatni kapital prost za gospodarske namene, ker bo s tem mogoče zaposliti velik del brezposelnih.
5.	Obrestna mera naše Narodne banke, ki je na celem svetu najvišja, na) se zniža na minimum. Tudi denarnim zavodom naj se maksimira kvečjemu 4% obrestna mera, ker bi edino v tem primeru naraslo zanimanje za državne papirje, ki bi v tem primeru nekoliko več nosili,
6.	Državno zadolžitev v inozemstvu smatram za nesrečo, ker s tako politiko lahko pridemo v položaj, kot je bila predvojna Turčija in Kitajska.
7.	Iz dohodkov prej navedenih točk naj se napravi na podlagi vseh gospodarskih faktorjev v državi večletni gospodarski in investicijski program in se naj gleda v glavnem na lo, da pride čimprej in čim več ljudi do kruha.
8.	Naše narodno gospodarstvo, osobito sred nja in manjia narodna podjetja, naj se vzame kar največ pod zaščito. Dovoli naij sc jim največje ugodnosti, da se more zdravo razviti. Vse državne dobave naj se oddajo izključno domačim tvrdkam
9.	Če drugače nc gre, naij se dinar na novo stabilizira in sicer na faktično vrednost, kakor je to napravila pred kratkim Češkoslovaška, Amerika Anglija in nebroj drugih držav.
10.	Zaščita domače trgovine in obrti, da nc bo še to, kar je ostalo in kar umira, res umrlo. Če pomislite, da je samo v naši banovini leta 1933 odglašenih 1200 obrti in trgovin več, kakor pa priglašenih, je jasno, da jc izgubila s tem država 1200 davčnih objektov.
i
Ne zanašajmo se na nobeno tu,jo pomoč ter i začnimo sami graditi; z modrimi ukrepi bi se dalo to zlo mnogo omiliti.	H. F.
Ne pačite slovenščine!
Berlinsko pismo. XVIII.
Ko sem vam popisoval, kako me je zdravnik-čudotvorec prof. Kojc zdravil in da sem se moral dvanajst dni postiti (Fastenkur), sem ed dovolil opazko: Voda se »me piti ali vodo smeš piti, — ni pa pravilno rečeno: vodo ee sme piti. Kako, sem dejal, da jezikoslovci k temu pačenju slovenščine tako molčijo? — Kar dobim pisemce od profesorja Koštiala iz Novega meeta, kjer mi v vsej prijaznosti našteva, kje so se napake v pisavi že vse grajale: v Breznikovi slovnici in njegovem Pravopisu v njegovem (Koštialovem) »Brusu«, v Kolaričevem »Rešetu« itd. — Gosp. profesor me je s svojim opozorilom prav razveselil in sem se mu zanj tudi zahvalil. Pravi pa, da so vsa pTavila in nauki glas vpijočega v puščavi — športnikov. Temu ee čudim. Kako ee pa vendar dijaki uče drugih težjih predmetov, če ee svojega jezika, ki ga morajo že itak znati, ne morejo pravilno naučiti?! Če bi bili mi delali take napake v latinščini ali
trščini, kakor jih delajo zdaj v slovenščini, bi bili obUi dvojko. Kako da ee v tujih jezikih ne smejo napake delati, a v domačem ee smejo — nekaznovano? Sicer bi ne bilo mogoče, da ljudje, ki so dovršili gimnazijo, ne znajo pravilno slovenščinell To mi je uganka. Kako ie pa zdaj vendar slovenščina poučuje?!
Sicer pa pri tem ne gre samo za dijake, ampak za vse. Grde napake v pisavi so ee tako razpasle, da bi jih bilo mogoče iztrebiti eamo z radikalno »kuro«. Kako? Samo v slovnicah in posebnih razpravah je premalo, ker tega ne berejo vsi. Vsi pa, katerih to tiče, berejo časnike. Zato bi bilo potrebno, da bi to nalogo prevzeli časniki. »Slovenec« naj bi prinesel večkrat kratka in jasna pravila o tem, v čemer se delajo napake, potem pa naj bi vedno sproti grajal napake, ki jih kritik zasledi kjerkoli. — »Slovenec« je s tem enkrat že pričel, a prehitro j« to prenehalo, Potrebno bi bilo, da se dosledno nadaljuje.
Jaz nisem jezikoslovec, pač pa sem prijatelj poštene, domače besede, pristne ljudske govorice: zato me oa vsako načenie slovenščine zbode.
kakor bi me s šivanko ušinil. In zato mi dovolite, da prvi spregovorim jaz, nestrokovnjak, nekaj v prilog poštene slovenske slovenščine, nadaljevanje pa prepuščam strokovnjakom. Profesor Koštial mi piše, da je tudi v Berlinu študiral slavistiko. Pa resi Pa iz Berlina ali iz Nemčije sploh trebimo nemške in druge spake v slovenščinil
Koga bomo pa vprašali, kako naj slovenščino I pravilno pišemo? Kje je vir jezika? Kje ima svoje korenine? V narodu, v ljudstvul Ne narod se ima ravnati po kakih poljubno narejenih pravilih, ampak pTavila se imajo prikrojiti po ljudski govorici. To jasno in naravno pravilo je poudarjal Levstik proti takratnim pačilcem jezika; danes ga je treba poudarjati bolj ko kdaj .
Mi starejši se čudimo, kako mlajši rod ne zna več slovensko in nam pači jezik. Najprimitivnejših pravil več ne poznajo. Slišali so n. pr., da se ni-kalnica v slovenščini veže z rodilnikom ne s tožil-nikom, in zdaj skačejo s tem rodilnikom okoli, da je groza! Večkrat ga ne rabijo tam, kjer je treba; še večkrat pa ga rabijo, kjer ni na mestu. To pa navadno v zvezi s tistim nesrečnim »se«, ki se je najedel v slovenščino kakor molj v kožuh.
»Tega se socialistom ne more očitati.«
»Eberta se ne more stavili v isto vrsto.«
»Novih zavarovanj se več ne sprejema «
Ali vas ne bolijo ušesa?! Kogar ne bole, pač nima čuta za pravilno slovenščino. Sami napačni stavkil In kako nerodni! »Novih zavarovanj se ne sprejema.« Kje ste se pa učili slovenščine?! Vas je mati učila tako nerodno govoriti? Gotovo ne! Pravilno je:
»To se socialistom ne more očitati.«
»Ebert se ne more staviti v isto vrsto.«
»Nova zavarovanja se več ne sprejemajo.«
Pravilno pa je tudi:
»Tega socialistom ne moremo (aU: ne morete) očitati.«
»Eberta ne moremo (ne morete) staviti.«
»Novih zavarovanj več ne sprejemajo (ali sprejemamo).«
V čem tiči napaka v prvih stavkih? Rodilnik (genitiv, 2. sklon) se rabi pač namesto tožilnika (akuzativ, 4. sklon), a ne namesto imenovalnika (nominativ, 1. sklon). Torej: Namesto -hiš" I (4. (kloni niso zadali« pravilno: »hiš* niao zidali«:
napačno in neznosno grdo pa »hiše (2. sklon) »e ni j zidalo«; prav: »hiša (1. sklon) se ni zidala«.
Ta nesrečni »se«, ki zdaj tako šari in gospodari I v slovenščinil Seveda se »ee« tudi v slovenščini i sme in mora rabiti, tam kjer je mestu; kakor je v ravnokar zapisanem stavku; a ne tam, kjer ni na mestu. Kdaj pa je na mestu in kdaj ni? Na mestu je, kjer pomeni v nemščini »sich«, ker »se« res pomeni »sich«. Na mestu pa ni, kjer se mora v nemščini rabiti »man«. Treba bo torej najprej nemško znati, da bomo znali slovensko, ker je ta spa-ka prišla k nam po nemščini! Za ta »man« v elo-i venščini ni pravega izraza in se mora drugače iz-' ražati. Kako pa? Treba je pač slovensko znati! Kdor govori, kakor ga je mati učila, mu kar slovenski »nos« pove, kako jo je treba povedati. Ta »man« je v nemščini nekak samostavnik in če se rabi mesto njega »se«, se stavijo sami napačni grdi stavki.
»Izjava ne pomenja, da se ga tolerira.« Napač-nol Prav: »da ee tolerira« ali »da ga toleriramo (tolerirajo)«,
»S katerimi se more primerjati samo plakate.« Napačno! Prav. »S katerimi se morejo primerjati samo plakati,« ali: »s katerimi moremo primerjati samo plakate«.
Enkrat sem slišal v Ljubljani, da je oče svaril otroka: »Na sprehodu se ne hodi po travi, ampak se gre tam, kjer se |e« (!!). Wo man ist. Ali vam ne prihaja slabo, ko slišite svoj jezik tako neusmiljeno pačiti?!...
»■Da bi se ga razumelo.« Seveda dobesedno poslovenjeno »Dass man ihn veTsteht«! Kako je le mogoče tako nerodno govoriti, ko se vendar da tako preprosto reči »da bi ga razumeli«.
Mesto nemškega »man« je v slovenščini pogostokrat na mestu »človek«. »Na sprehodu človek ne sme po travi hoditi, ampak tam, kjer je.«
In takih »kozlov« zdaj po časnikih in knjigah mrgoli. Zato pravim, še nevem, kako zdaj slovenščino poučujejo, da je kaj takega sploh mogoče.
Utegne se mi ugovarjati: Jezik se pač spreminja, napreduje; če niste časih tako govorili, zdaj pa govorimo — Da, jezik se razvija, napreduje, toda razvija iz sebe, iz svojih elementov ali sorodnih (slovanskih) ne tujih. Na hruški tudi poganjajo novi poganjki, a nikdar na Urueki a« bo po-
gnala češtninova veja. »Se ga je obesilo« ni bilo in j ne bo nikoli slovensko. Obesili so ga!
O Levstik, kje si vendar?l Kako te pogrešamo, j da bi zarohnel nad takimi pačitelji slovenščine in ' jih ošvrkal, kakor si le ti znali
Marsikaj bi bilo treba še omeniti in grajati. Večkrat opažam, da ljudje ne ločijo »saj« in »vsaj«, dasi sta to dva popolnoma različna pojma. Saj — doch; vsaj — wenigstens. — Enako ne ločijo »nikomur in z nikomer«, »ničemur, z ničemer«. To jc že prav višja matematika! — V pogojnih stavkih ne ločijo preteklega časa od sedanjega. Mnogokrat se piše: »To bi se ne zgodilo, ko bi ne šel,« pa mislijo na preteklost: Ko bi ne bil šell — Vsesplošno se piše, nikoli ne bomo drugače slišali in brali kakor »šolski otroci«. In vendar je to napačno, natančno prevedeno »Schulkinder«, kar se pravi slovensko »šolarji«. Berite »Slomška«, ki vedno govori o šolarjih! V moji mladosti tudi nihče ni drugače dejal; bili smo »šolarji« in »šolarice«. Šolsk otroci« so otroci šolskega hišnika ali upravitelja kj v šoli stanujejo. To natezanje slovenščine na nemško kopito je prišlo v navado šele zadnja desetletja. Kdo je prej kdaj slišal »svinjski hlev«, ko imamo vendar »lepo« beeedo »svinjak«! Profesor Marn nas je opozoril: Glejte, kako imamo lepe besede namesto nemških sestavljenk: Nemec pravi »Maulwurfshiigel«, mi pa kratko »krtina«. Ali kdo je slišal: »V katero šolo pa gre,« namesto »hodi«? Takih »nemčizmov« pa še vse polno. Po eni strani se mnogi nemščine branijo, po drugi pa tiščijo vanjo. »Izvleček«! Te besede nismo časih nikdar brali; diši po nemščini, da je kar grdo. Slovensko »posnetek«. Čisto naravnol Ko se mleko skisa, se nabere na vrhu smetana. Ta se posname in to ie res to, kar Nemec imenuje Atiszug,
Iz Nemčije vam torej kličem: Slovenci, učite se vendar svojega jezika, da mu ne boste delali nečastil Govorite, kakor vas je mati učila, — seveda če ni tudi ona že pokvarjena po slabo pisanih časnikih in knjigah. Tudi jaz sem slovnico že zelo pozabil, a to znam, kar sem prinesel iz domače hiše. Nekaj slovnice mi je pa tudi še ostalo, in je potrebna! — Poklicani možje pa bolj skrbite za lepoto in pravilnost slovenščine! Tole delo nadaljujte vil — Vendar želim jaz prihodniič povedati t* atkat.
Ljubljanske vesti:
Po slarih varnih vodah
Ljubljanski občinski proračun je torej pod streho in voditelji mostnega občinskega gospodarstva se bodo sedaj mogli oddahniti, f.nni je bila proračunska razprava skoraj viharna, letos pa je le dr. Cepnder poskušal skromno z vetrom opozicije. Govorniki so sieer semintja pretresali to in ono poglavje proračuna, prišlo je tudi do nekaterih čudnih Izjav, kakor n. pr. do one o gledališču, vendar pa so proračun gladko sprejeli. Zal nam je, da se v občinskem svetu ui našel nihče, ki bi s svoje strani podvrgel vsaj skromni analizi celotni sistem mestnega gospodarstva. Zvesti svoji dolžnosti, da budno spremljamo vse, knr so v našem javnem življenju dogaja, bomo skušali to opraviti mi.
Pri mestnem gospodarstvu je zgrešeno to, da se križa na njem več interesov in da mestna občina nima enotnega pravca. Zato trpi mestno gospodarstvo le preveč na koncesijah raznim skupinam in celo osebam. Občinsko gospodarstvo pa je javna zadeva iu mestna občina ni nobeno zasebno podjetje ter mora torej v prvi vrsti in izključno služiti koristim celotnega ljubljanskega prebivalstva. Zato je predvsem potrebna ostra kontrola nad gospodarstvom. Občinski svetnik Žituik je sicer tako kontrolo zahteval in upamo, da misli rosno ter da ni govoril skozi okno, prišel pa je s predlogom zelo pozno, zakaj že vsa leta zahtevamo to mi_ in vsi dobro hoteči v mestu. Tako kontrolo je svoj; čas izvedel tudi pokojni dr. Vinko Gregorič ln znano je, da so bile njegove ugotovitve za občinsko gospodarstvo porazne. Ako bi se taka kontrola res izvedla, bi se morali držati tudi nekaterih moralnih načel, ki so za javno zadeve po vsem svetu veljavne in bodo slejkoprej uveljavljene tudi v Ljubljani.
Prva zahteva bi bila, da občinski svetniki nikakor ne smejo v nobenem primeru biti dobavitelji občine. Tisti podjetniki, ki se udeležujejo občinskih del in ki dobavljajo mestni občini, bi morali izstopiti iz občinskega sveta ali pa prepustiti dobave drugim. Isto velja tudi za inteligenčne stanove. Tako po našem mnenju nc bi mogel biti odvetnik, ki je občinski svetnik, hkrati tudi pravni zastopnik mestno občine. Ali eno ali drugo. Občinski svetniki bi morali opustiti tudi vsakršen svoj vpliv pri oddaji služb. Ljubljansko prebivalstvo ima svojo mnenje o dejstvu, u. pr. da sedi v klopeh občinskega sveta g. oče, v ozadju pa stoji kot občinski uradnik g. sin. Ne trdimo, da se gode pri oddaji javnih del, pri dobavah in pri oddaji služb kakšne nepoštenosti, toda moralična zahteva je, da se javno funkcijo od tega oddvoje.
Mestno gospodarstvo pada iz ene skrajnosti v drugo. Včasih je ua mestuem ma-jristratn vse prednmače, včasih pa je tako-zvani »trgovski princip« izvedeu do absurda. Mestni vodovod ima n. pr. svojo bilanco, lina jo pa tudi mestna klavnica. Razumemo pa, da hoče vodstvo mestnega vodovoda svo-• jo bilanco izboljšati prav tako, kakor jo hoče vodstvo mestne klavnice. Nesmiselno pa je, da zgolj zaradi bilaučnih raeuuov mestna klavnica prrudi svoj vodovod, ker ne more dobiti od mestnega vodovoda cenejše vode. Prebivalstvo že dovolj plačuje mestnemu vodovodu, da bi mestna klavnica vodo iz vodovoda mogla dobiti magari zastouj. S
Senelelderjev
prosvetni večer
Ljubljana, 21. marca.
Snoči jc priredil »Grafični prosvetni krožek« v dvorani »Delavske zbornice« prosvetni večer v spomin 100 letnice smrti Senefelde.rja, izumitelja litografije. Pred napolnjeno dvorano občinstva se je razvijal sledeči program: Gledališki odsek »Grafike« je uprizoril veselo enodejanko »Mastka satana«, zatem je orkestralni odsek »Grafike« pod taktirko g. Nachtigala izvajal nekaj skrbno izbranih in z umetniško silo podanih del znanih glasbenih mojstrov. Sledilo je pevsko društvo »Grafika«, ki ima izvrstni glasovni materijal in iz katerega je (kolikor smo mogli presoditi iz podanih pesmi) dirigent g. prof, Grobming ustvaril prvovrstni pevski moški zbor z odlično zaključeno celoto. Za temi izbranimi točkami je poudaril predsednik grafi-čarjev g. Drago Kosem pomen in življenjsko pot izumitelja litografiije ter pojasnil prikaz Scnefel-derjevega izuma, ki ga je grafičaT Lojze Hartman priredil za ta večer.
Tu smo samo nakazali vsebino večera, ki ie Ma živahna in je odgovarjala spominu velikega moža. Tudi ob tem večeru so se izkazali slovenski grafičarji, kako znajo ceniti znamenite prednike svojega poklica. Tri dni zapovrstjo (18., 19. in 20. marca) pa so naši litografi razstavljali v dvorani OUZD med drugim zgodovinskim materijalom tudi svoje lastne proizvode in dokazali z njimi, kako visoko so se že povzpeli. Dokazali so, da imamo izvrstne domače delavce, ki dosegajo nai-spretneiše tujce. Saj so znana imena bratov Janeza in Jožeta Trpina in Janka Žagarja. Ti fantje so se spopolnili [x> velikih državah in so prve sile naše litografije. Sploh si organizacija graličarjev prizadeva, da razpošlje svoje ta.lentiranejše člane po svetu, kjer si dopolnjujejo znanije. Zato moremo dane« mirne duše reči, da imamo premnogo sipo-sobnih domačih sil na razpolago, ki zaslužijo pri nastavitvah v službo vso pozornost, daleč pred tujci I
0 Služkinje! Hočevar Jožefa, zvesta članica »Poselske zveze«, je po dolgi in mučni bolezni včeraj zaspala v Gospodu. Bila jo .'14 let v službi kot kuharica v gostilni »Novi svet«. Pogreb rajne Jožefe bo 23. L m. to jo v petek ob 15.60 uri popoldne, izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. Prosimo, da se udeleži pogreba čimveč služkinj. Priporočamo jo v molitev. »Poselska zveza«.
0 Zbor Hdočepn križa. V torek zvečer je imel krajevni odbor Rdečega križa svoj občni zbor v restavraciji iZvezda«. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Fet-tlch, ki je opravičil odsotnega predsednika linnovinskoga odbora dr. Krejčijn. Predsednik je nato opisal nn kratko uspešno delo-vnnje Rdečega križa, ki je priredil razne nkcije ter izrazil zadovoljstvo nad napredkom narn«čn.ia Rdečega križa, to je snmn-ritannv. () delu Rdečega križa in raznih od-
tem bi bil močno razbremenjen tudi konsum mesa. Saj dajatve mestni klavnici so zelo visoke in mesarji te dajatve seveda prevale na konsumenta. Prav tako ni potrebno, da nastopajo zasebni podjetniki in mestna pristava pri mestnih vožnjah kot konkurenti. Tudi če bi bila mestna priprega pasivna. snirio dn opravi sama vse mestne vožnjo, potem mostnemu knjigovodstvu nikakor ne bi bilo trebn za priprego oddajati vsnko leto toliko gotovine (in ta je v današnjih časih redka) zasebnim velepodjet-nikom. Svojčas pa smo ravno v tem primeru navajali šo drugačne primere, ko so bili interesi mestne pristave zelo kršeni. Tudi ni dalje treba, da razni mestni uradi in podjetja oddajajo razna dela drugam, ko bi jih lahko opravili mestni delavci sami. Občinstvo ne bo zamerilo dejstvu, ako bi bile razne mestne delavuice nekoliko pasivno, ker bi vedelo, da so opravile mnogo koristnega za mestno občiuo samo. Ne razumemo gonje proti mestnim delavnicam. Kaj naj n. pr. mestna elektrarna pokliče za vsako žaruico posebej elektrotehničkega obrtnika, ko pa ima sama nastavljene in še kar dobro plačane lastne iu prav tako dobro kvalificirane obrtnike? Kaj naj niestui gasilci za vsak par templaiicev na škorujih pokličejo čevljarskega mojstru, ko so pu sami bivši čevljarski mojstri? Kriza obrtništva je drugje, ue pa v mestnih dclavuieah. Mi bi tudi nasprotovali, ako bi mestne delavnice delalo v splošnem prometu konkurenco zasebnikom. Tako pa delajo izključno lo samo za mestno občino in prihranijo s tem mestni občini ogromne zneske. Sicer pa moramo povdarjati, da občina daje obrtništvu zelo velika dela in zaslužka.
Načelo porazdelitve davščin je v Ljubljani zelo pogrešeno. V Ljubljani so uvedene po večini samo take davščine, ki nc obremenjujejo pretežno premožnih temveč so enakomerno razdeljene na vse sloje prebivalstva. Posebno je obdavčen kousuiu z raznimi trošarinami, tržniuami, tehtninami itd. Občinske doklade vržejo komaj desetino vseli občinskih davščin. Te so pa tudi edini neposredni davek mestne občine. Kazmerjc med neposrednimi iu posrednimi davščinami, ki je kakor 1:5, je v Ljubljani strašuo. Pod tem razmerjem trpi predvsem mali človek, ki gu mestna občina prav v isti meri obdavčuje kakor bogatejše sloje.
Kakor kaže, bodo lotos odpuščeni iz mestne službe dvojni zaslužkarji. Saj sklenjeno je tako. Toda mestni občini nastanejo s lom nova bremena, zakaj plačati bo treba znatne odpravnine. Tako se nad občinsko upravo maščuje greh, ki ga je počenjala prej, ko je nastavljala razne upokojence z lepimi pokojninami.
Nočemo biti osebni in nam ni za posamezne primere. V vseh svojih dosedanjih kritikah občinskega gospodarstva, kakor sploh v vsaki javni zadevi, nam je slo vedno za načela. Proračunska debata in oblika mestnega proračuna pa kažeta, da vodstvo mestne občine še veduo ni pripravljeno dosledno izvajati načel, ki so masa ob sebi umevna in ki jih povdarjnmo mi. Barka mestne občine bo torej Se naprej plavala po starih in za sedauje vodstvo mestne občine varnih potih.
Zahtevajte Gaglova vrtna aemenaJ
/
gajnižko poročilo. Na predlog revizorja ToSe lgliča je nila odboru izrečena razrešnica, blagajniku pa zaradi vzornega vodstva polivala. Nalo je bil soglasno "zvoljen stari odbor e predsednikom g. Oblakom n« čelu. Prečitana je bila še vloga šolskih slug zaradi priznanja polne stanarine; v tej zadevi bo društvo posredovalo pri g. direktorju.
0 Ogenj v ruskih barakah. Pred tovornim kolodvorom stoji še vedno ena baraka, vse druge je mestna občina že dala podreti. Ta zadnja baraka bi danes kmalu postala žrtev požara. Mala pečica, s katero si je hotel ruski emigrant ogreti borno stanovanje, ni bila dovolj izolirana proti leseni steni, ki se je danes okoli 2 popoldne vnela. Ogenj se je zelo naglo pričel širiti. K sreči so se emigranti kmalu zbrali ter pričeli takoj gasiti požar. Prihiteli eo tudi poklicni gasilci z motorno brizgalno in trenskim avtom ter hitro zadušili požar. Pogorelo je kakšiie tri kvadrutne metre strehe, del lesene stene in pa nekaj tal. škoda sicer ni velika, ker vsa baraka nima nobene vrednosti, pač pa je prizadet ubogi emigrant, ki sedaj nima niti bornega stanovanja več.
O Zveza gospodinj opozarja, da se bo v njenih prostorih Breg št. 8 jutri ob 16 predvajalo nazorno pranje po naj>bolišem načinu. — Predvajalo se bo tudi pranje s Schichtovim Radionom. Vabljene vse gospodinje. Vstop prosti
0 Vsaka dama, katera rabi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anita, Krekov trg 10, Ljubljana.
Dev, Mariia v Polju
Na praznik sv. Jožefa so imeli tuk. bojev
niiki svoje zborovanje v Ljudskem domu, kjer se jih je zbralo nad 400. Govorili so predsednik in tajnik domače skupine ter gg. Kuster in Fabjančič od Združenja borcev v Ljubljani.
Mariborske vesti:
Snežno belo perilo
je ponos vsake gospodinje.
»P E RIO N< Vam opere Vaše perilo rea
belo in mu ne škoduje. Pazite na znamko: »PERIONc.
Brezposelnost med šolano mladino
LJUTOMERSKA IN RADGONSKA
VINA
v sodih in steklenicah
ter svoj priljubljeni
SEKT nudi
Vinogradniško veleposestvo in vinske kleti
CL0TAR BOUVlER v GOR. RADGONI
Zastopnik: KAREL FAVAI. Ljubljana, Celovška cesta 44, istotam
ZALOŽBA KLET IN BUFFttT
sokov ter o raznih prireditvah in dobrodelnih akcijah jo poročal tajnik g. Malnarič. Rdeči križ ima v Ljubljani 1780 članov. O zbiranju sredstev je poročala podpredsednica in načelnica prireditvenega odseka gospa kroi'tova. O samaritanskem odseku je poročal dr. Mis. (Na opazko g. dr. Misa, da so sainaritani dobili od prirediteljev stadionske slovesnosti le zaboj limon v vrednosti 54 Din, ugotavljamo, da jp prireditveni odbor vse samaritane dobro pogostil, za kar so bili_ samarltani zelo hvaležni in je Rdeči križ izrekel zahvalo voditelju samaritansko pomoči dr. Drobniču.) Blagajniško poročilo je podal g. Mlejnik. Zanimivo poročilo je podal upravnik skladišča g. Jagodic, ki jo navajal, da je Rdeči križ zbral in tudi razdelil med reveže nad 5000 kosov oblačil ln obutve. Pri volitvah je bil nato soglasno izvoljen za predsednika ponovno dr. Fettleh, za podpredsednico gospa Kroftova, v ostali odbor pa po večini dosedanji člani.
O Občni zbor nižjih mestnih uslužbencev. Te dni je imelo Društvo nižjih mestnih uslužbencev svoj redni letni občni zbor, na katerem so bila podana prav zanimiva poročila. Občni zbor se je vršil v mestni posvetovalnici in gn je vodil predsednik g. Karel Ohlnk. Opravičil
I f* tr J I i rr»L Inr i n Ilin/lilfn in L- i 1Л Ia 1
ie g. direktorja Jančigaja, ki je bil zadržan. I/, predsedniškega poročila jc bilo razvidno, da je društvo naslovilo nn župana in na direk-
torja spomenici o rcdukeiji plač ter se je |>o-srcčilo doseči, da se plače do 2000 Din niso reducirale. Predsednik je jioudnrjal, da imajo n. pr. uslužbenci zagrebške občine večje plače knkor ljubljanski. Službene obleke letos uslužbenci niso dobili, zato po sta jim za prihodnje leto obljubljeni knr dve. Nekateri uslužbenci iinnjo žc do b let službe, рл še danes niso nastavljeni. Ker че je že enkrat kršila prngma-
tika. se jc bati, du se bodo plače še naprej reducirale. Tajniško poročilo je podal J. Furman. Društvo šteje 9S članov. I/ctos društvo zaradi
krize ni priredilo običajne veselice. Nižji mestni uslužbenci ustanavljajo «rw>rtni klub in pevsko drufctvo. Blagajnik Kačar je podal bla-
Brezposelnost v vrstah šolane mladine postaja nič manj pereče vprašanje, kakor brezposelnost delavskih slojev. Bavila se je s tem vprašanjem naša javnost le zgolj teoretično in šele Zveza mladih izobražencev v Mariboru je bila prva, ki je načela pri nas ta problem tudi praktično ter dosegla že nekaj uspehov. Najvažnejši uspeh njenih prizadevanj pa je dejstvo, da so se začeli praktično baviti s tem vprašanjem še drugi poklicana faktorji. Tudi vodstvo mariborske pomožne akcije je na svoji zadnji seji ožjega odbora podrobno razpravljalo, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se nudi brezposelnim izobražencem najnujnejša pomoč. Vodstvo pomožne akcije je v tem oziru že izvršilo prve korake ter zaposlilo iz svojih sredstev v nekaterih službah 4 izobražence, ki so bili dolgo brez službe. Določil ee bo še večji znesek, iz katerega se bo nudila brezposelnim izobražencem še nadaljnja pomoč. Ugotovilo pa se je hkrati, da i vsa ta sredstva ne bodo zadostovala, da se vsaj I delno olajša položaj brezposelnih inteligentov. Po-| trebno bi bilo čimprejšnje uveljavljenje uredbe na i podlagi pooblastila finančnega zakona ter prenos ! izvršitve v prakso. Za Maribor bo posebno važuo
П Velika noč brezposelnih. Na borzo dela in druge socialne ustanove se je pričel pravcati naval brezposelnih revežev. Bližajoči se velikonočni prazniki so jih spravili na noge celo v daljni okolici ter prihajajo v Maribor peš, proseč za podporo, da bodo imeli za praznike nekaj priboliška. Zlasti veliko je teh revežev iz Dravske doline, kjer je beda med brezposelnimi kamenarji, lesnimi in kovinarskimi delavci res velika.
Q Težave stanovanjskih najemnikov so se obravnavale na zadnjem občnem zboru Društva stanovanjskih najemnikov. Društvo se je lani živahno gibalo ter je inicijativno posegalo v obrambo najemniških interesov. Tudi kongres najemnikov v Belgradu se je vršil na pobudo Maribora. Najvažnejše zahteve — zakonske zaščite — se žal ni posrečilo uresničiti. Društvo je večkrat posredovalo preko organizacije hišnih posestnikov za svoje člane ter doseglo na ta način lepe uspehe. Za nekatere deložirance je poskrbelo streho v občinskih zgradbah, drugim je nekaj časa plačevalo prenočnino, v slučaju sodnih sporov pa je preskrbelo članom brezplačnega odvetnika. Članov šteje 1007. Izvoljen je bil nov odbor: predsednik Bajt, podpredsednik prof. dr. Pečovnik, odborniki: Hiti, Mohor, Kamer, Mohorko, Homer, Vahtar, Feldin, Božičev, Tumpej. Nadzorni odbor: Doležal,, Šnuderl, Ribič, Krajcer.
□	Pregled pomožnega dela. Na zadnji seji ožjega odbora mariborske pomožne akcije je podal župan dT. Lipold pregled stanja brezposelnosti in dosedanjih uspehov pomožnega dela, ki so letos še učinkovitejši, kakor prejšnja leta. Maribor je zbral za pobijanje brezposelnosti letos preko 700.000 Din sredstev. Zaposluje se sedaj iz tega fonda pri javnih delih 177 oseb, samih družinskih očetov; v javni in mestni kuhinji se prehranjuje dnevno 350 ljudi. Veliko število dobiva pa izkaznice za živila in druge važne potrebščine,
□	Poročili so se te dni v Mariboru: Anton Fi-lipančič, trgovec, in Ljudmila Gungl, trgovka; Štefan Kraut, carinski posrednik, in Stana Nabcrgoj, zasebna uradnica; Anton Korban, učitelj, in Štefka Germek, magistralna uradnica. Novoporočencem obilo sreče!
□	V cvetu let, stara komaj 24 let, je umrla v Mlinski ulici 11 Margareta Lorbak, hči železniškega uradnika g. Lorbeka. Blagi pokojnici svetila večna luč,
n Malo dekletce pilo strupi Usodna nesreča se je pripetila v Čeipincih pri posestniku Trpljanu. Minulo nedeljo jc šel oče v cerkev, mati pa v gozd po suhljad. Troije dekletc v starosti od 9 do 3 let je ostalo doma ter se igralo. Naenkrat je mala 3 letna Cilka našla steklenico z ocetno kislino ter napravila požirek Zgrudila se je v krčih in nič niso pomagala sredstva, ko so prestrašeni domači in sosedje poskušali, da bi otroka rešili. Umrla je kmalu v strahovitih mukah na posledicah smrtonosnega strupa.
□	Razburljive stvari. V Mestni hranilnici. Pride žena po posmrtmno po raiinkem možu. Takoj se ji posmrtninski znesek izplača v gotovini. Medtem pa ee iz ozadja pojavi eksekutorjeva postava, s katere se sprosti roka z energično gesto po denarnici z izplačano posmrtnino. Za denarnico se razvije Ijuta borba, sredi katere nastopi stražnik, nakar se bitka za denarnico prenese na policijo, kjer se je zadeva uredila in pojasnila.
П 6 mesecev za poskušeno cerkveno tatvino. Včeraj je obsodil mali senat posestnika Rudolfa Arnuia od Sv. Urbana pri Ptuju na 6 mnecev »tmgega zapora ш 3letno izgubo častnih pravic,
vprašanje zmanjšanja števila zaposlenih tujih državljanov, pri katerih sicer sedaj banska uprava nekaj strožje postopa, imamo pa še celo vrsto obratov, ki zaposlujejo tuje uradnike, ki niso nobeni neobhodno potrebni tehnični strokovnjaki. Število brezposelnih izobražencev v Mariboru ia ni točno dognano. Kot bazo za tozadevno zanimivo statistiko smo vzeli število maturantov na mariborskih srednješolskih zavodih za 4 leta nazaj, torej od 1930 do 1933. V tem času ie maturi-ralo na teh zavodih skupno 859 dijakov, od tega 399 iz Maribora. Od omenjenega števila Mariborčanov jih študira 159. pri vojakih jih je 25, v službi 69, v bogoslovju 31, redovniki 3, doma brez posla im zaslužka pa 112. Po zapiskih Zveze brezposelnih izobraženceev pa je v Mariboru brez zaslužka: 51 učiteljev in učiteljic, 1 šumarski inže-ner, 1 strojni inžener, 26 tehnikov in zasebnih nameščencev in 5 profesorjev. Seveda so vse te številke le približna slika stanja brezposelnosti v vrstah izobražencev. Mnogo je staref&ih, ki niso nikjer prijavljeni, mnogo takih, ki nimajo ma-ture^ ali samo bivšo trgovsko šolo, ki je nismo vzeli pri statistiki v poštev.
ker je poskušal dne 2. decembra lani okrastl škrabico v proštijski cerkvi v Ptuju.
□	Avto za 3000 Din. Dne 28. marca bodo imeli interesenti priliko kupiti avto na dražibi na okrainem glavarstvu. Cena je označena s 3000 Din.
□	Ogenj v falskem gradu. Na falski graščini, svojčas v lasti grofa Zabeo, sedaj pa v posesti Wogererja in Glantschnigga, je gorelo. Vnelo se ,e prazno gospodarsko poslopje ter pogorelo do tal. Škode je 6000 Din.
Celje
& Profesor Josip Kožuh — osemdesotlet« nik. Danes obhaja g. Josip Kožuh, upokojeni profesor celjske gimnazije svoj 80 rojstni dan. Vse Celje ga pozna in spoštuje. Posebno v prijetnem spominu ga imajo pa njegovi številni učenci, v prvi vrsti tisti, ki so v času svojih študij na celjski gimnaziji imeli priliko, da so uživali dobrote Dijaško kuhinje, kateri predseduje naš današnji jubilant že od 1906. leta, od prevrata dalje je pa tndi njen upravnik. Za našega slavljenoa posebno velja pravilo, da življenje mu bilo je delavni dan. Krivice ni storil nobenemu, rajši je delil dobrote. Poleg drugega je znan tudi kot pisatelj kartografičnih spisov, iz katere stroke je objavljenih več del. Številnim čestitkam, ki jih bo prejel g. profesor danes za svoj 80. rojstni dan, se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da bi ga ohranil Bog čilega in zdravega, kakor je, še dolgo, let in da bi storil še veliko dobrega za di-jaštvo.
& Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici sta umrli: Kmecl Frančiška, 54 letna žena posestnika na Zg. Hudinji; pokojnica je sestra g. kavarnorja Lebiča. — Vošnjnk Gabrijela. 7!) letna kuharica v Celju. N. v m. p.
& Hišni posestniki so zborovali v tovek zvečer v hotelu Pošta. Poleg običajnih društvenih poročil so razpravljali celjski hišni posostniki tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih. Društvo je napravilo na mnsristrut vlogo, da bi se nameravana prepoved za ra-zohešanje perila na Masarykovem nnbrežju ob Kapucinskem mostu ne izvedla oziroma, da bi dala mestna občina za to na razpolago drug prostor. Razpravljalo se je tudi o novem davčnem zakonu, po katerem bodo posebno hišni posestniki v mestih zelo prizadeti. Društvo je tudi ugovarjalo glede obremenitve za regulacijo Savinje, ker jo doba 10 let zn nmortizacijo knpitnla prekratka. Pri volitvah je hil z malimi spromembnmi izvoljen stari odbor. Predsednik Društva hišnih posestnikov iz Ljubljane g. Frelih je tudi predaval o uastnlem položaju z ozirom na nove davke.
Ptuj
Smrtna kosa. V Spuhlji je umrl vpokojeni želez.ničar Leopold Satran v 54. letu starosti. Na Grajeni pa je umrl občinski revež Franc Milhlstein т 78. letu starosti. Naj v miru počivata.
Muzejsko društvo v Ptnju je založilo šest vrst razglednic v bakro-tisku in večjem formatu, ki predstavljajo najznamenitnejse umetnine iz ptujskega muzeja in starega Ptuj«. Razglednice »e dobe v trafikah in stanejo i dinar komad
Zopet 2 požara na Dravskem pot ju
Trem posestnikom zgorelo sedem gospodarskih poslopij
Ptuj, 21. marca.
Na Dravskem polju je izbruhnil na dveh krajih požar in sicer pri posestniku Jakobu Trčku v Sikolah, kateremu je zgorel skedenj, parma in kolarnica z vsemi poljskimi pridelki in poljskim orodjem. Požar se je razširil na sosednje poslopje posestnika Medveda Štefana. Tudi temu so zgoreli trije gospodarski objekti do tal. Gasilci iz Šikol, Cirkovcev in Mihovoc-Dragonja so ogenj lo-kalizirali in s tem preprečili nadaljno nevarnost. Trčko ima 30.000 Din, Medved pa
Dobra prebava
pol zdravja!
Labko normalno izpraznjenje pri zagatenju lenivosti črevesja vam omogočijo »ARTIN«
dražeje Vsebina škat-lje za Din 8- zadostuje za 4—6 krat
Dobivajo se v vseh lekarnah.
Odobreno od min. soc. politik« in naroil, idravja S. Br 22115 od 12. decembra 1933
Zanimiva
tiskovna pravda
Ljubljana, 21. marca.
Pred malim kot tiskovnim senatom ee je da-лее popoldne vršila poldrugo uro trajajoča tiskovna pravda. Predmet obravnavi je bil 13. maja lani v »Pohodu« priobčeni članek z nadpisom: »Črnomelj. — Nacijonalni skopuh in defetist« Članek je očital g. Peru Korenu, trgovcu v Črnomlju naslednje: »Videl bi rad, da bi bil on edini trgovec v Črnomlju, vsi drugi naj poginejo, še najbednej-šim branjevcem ne privošči skromnega zaslužka. Je pa tudi veren poslušalec tendencijoznih in alarmantnih vesti o Jugoslaviji iz proslulih italijanskih radiopostaj in uživa s tem, da lahko te vesti oddaja naprej svojim odjemalcem v trgovini.« Članek zaključuje: »Nacijonalnim Črnomaljcem pa ta članek v blagohotno razmišljanje.«
G. Koren je naperil proti piscu in odpošilja-telju članka g. H. P tiskovno tožbo zaradi prestopka klevete po čl. 52 tiskovnega zakona. V članku je bilo navedeno nekaj neresničnega, kar utegne škodovati osebni časti tožiteljevi, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu.
Senatu je predsedoval s. o. e. g Adolf Hudnik, sosodnika sta bila gg. Kobal in Orožen. ,u}.(ižitelja je zastopal odvetnik dr. Juro A d 1 e š i č, toženca H. P., pisca članka v »Pohodu« pa odvetnik dr C e p u d e t.
Obtoženi H. P. je prvotno nastopil dokaz resnice in skušal podkrepiti člankove očitke. Zaslišanih je bilo mnogo uglednih Črnomaljcev, ki so v svojih izjavah izpodbili očitke na celi črti.
Zastopnik tožiteljev dr. A d 1 e š i č je kratko utemeljeval obtožbo, poudarjajoč, da se je dokaz resnice ponesrečil. Članek sicer ne navaja dobesedno imena tožiteljevega, imenuje pa ga kot enega glavnih zastopnikov trgovstva v Črnomlju, ki ni domačin. Tožilec ee je namreč v Črnomelj priženil 1. 1922, kjer ima sedaj največjo trgovino.
Med rinom in vinom je raslikal
Še večja razlika pa je med poedinimi mineralnimi vodami. Poskusite enkrat Radenske vodel (Zdravilni ali Kraljev vrelee) Radenske vode vsebujejo največ litija v vsej Jugoslaviji, lftij pa je glavni mineral zoper sečno kislino. Radenske vode vsebujejo tudi največ ogljikove kisline v vsej Jugoslaviji, a ona je poleg zdravilnih mineralov va en panhormon. Radenske vode so ed'ne v vsej Jugoslaviji, v katerih so našli in določili težke metale ki se nahaiajo tudi v krvi in so važni za zdravje. Radenske vode so tudi radioaktivne. Zato so te vode tako zdravilne in pitkel
40.000 Din škode, ni pa z zavarovalnino kritn. Vzrok požara ni znan. — Drugi požar je bil v Stražgonjcih, občina Cirkovci, pri posestniku Jerneju Kirbišu. Zgorelo je gospodarsko poslopje s poljskim orodjem, krmo ln živili. Gasilcem iz Cirkovcev, ki so prihiteli na kra.j požara, se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, ki stoje tik drugo drugega, pokrita s slamnatimi strehami. Škode okrog 40.000 Din in jo krita z zavarovalnino. Kako jo nastal požar, tudi tu ni ugotovljeno.
Vei v Črnomlju so tako razumeli, da je članek naperjen proti tožilcu, kar obtoženec sam priznava.
V imenu obtoženca je dr. C e p u d e r izjavil, da je članek slonel na napačnih informacijah in da zato obtoženec obžaluje njegovo vsebino. Predsednik senata je kratko reasumiral rezultate preiskave. Obtoženi H. P. je bil obsojen zaradi prestopka klevete po tiskovnem zakonu na 1500 Din denarne kazni, dalje ima plačati zasebnemu toži-telju odškodnino 500 Din, dolžan je objaviti sodbo v »Pohodu« in plačati vse stroške kazenskega postopanja. Sodba naglaša v razlogih, da se je obtožencu dokaz resnice ponesrečil v celoti
Koledar
Četrtek, 22. marca: Lea; Katarina Genov., vd. Novi grobovi
+ Ravnatelj Fran Trdina. V Ljubljani je v torek popoldne mirno v Gospodu zaspal gospod Fran Trdina, mestni računski ravnatelj v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne Kaj v miru počival 'Žalujočim naše globoko sožaljel
+ V Cirkovcih na Dravskem polju je 20. t. m. umrla Antonija Koržc v starosti 74 let. Blaga jiokojnica je bila globokoverna žena, zlata mati svojim otrokom in vedno odprtih rok do revežov. Pogreb bo dnnes ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Cirkovcih. Naj počiva v miru!
Ostale vesti
—	Potomec slavnega skladatelji Schuberta umrl v Bački. V Baoki Palanki je te dni umrl godec Josip Schuibert, eden poslednjih potomcev slavnega skladatelja Franca Schuberta. Schubertova rodbina se je naselila v Bački pred več ko sto leti ter je do smrti slavnega sorodnika vzdrževala z njim stike. V tem času je skladatelj živel zelo slabo in je pošiljal svoje skladbe sorodnikom v Bačko Pa-lanko, kijer so jih ti prodajali tamkajšnjim Nemcem. V zadnjih desetletjih se Schubertovi potomci niso bavili z glasbo razen zadnjih dveh, to sta Josip, ki je zdaj umrl, in Ггапс, ki je bil član orkestra kraljeve garde in živi sedaj v Argentini.
—	Sejem v Moravčah na Veliki ponedeljek sc vrši letaš dva dni prej, to jc v soboto pred Cvetno nedeljo, dne 24 marca 1934.
—	Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čašo naravne »Franz-Josef «-grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josef«-voda urejuje delovanje črev krepi želodec, zboljšuje kri. pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek in jasno glavo.
—	Pri požaru se ponesrečila. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali 70-letno poljsko clninarico Marijo Teranovo in njenega 3-let-negn vnuka Ivana iz šmartna v občini Cerklje, Teranovim je v noči na včeraj pogorela domača hiša in so se domačini le z največjo težavo rešili iz hiše. Pri reševanju sta dobila stara mati in vnuk hude opekline po vsein telesu. Zdravniki v bolnišnici se trudijo, da jima rešijo življenje, vendar pa se bodo posledice opeklin poznale obenta najbrže vso življenje.
—	Gostilničarje opozarjamo, da se dobi za njihov obrt poseben: Pripomoček za sestavo davčne najiovcdi za pridobnino — za gostilni-čarski obrt.. Vsebuje ta vzorec vse morebitne dohodke in vse dovoljene odbitke, katere bi mogel imeti posamezen gostilničar. Tiskovina stane t Din. V interesu vsakega gostilničarja jo, da se tega pripomočka poeluži pri letošnji
Masznanila
Liubljana
1 Kino Kodeljevo. Danes ob 20 »Trans-atlantik «po znižani ceni Din 4, 3 iu 2, balkon 5 Din.
I Ciklus predavanj o sodobni Nemčiji. Radi praznika je bilo Kreftovo predavanje v radju preloženo na prihodnji ponedeljek ob pol 7 zvečer. Nadaljna predavanja bodo naslednje ponedeljke ob istem času.
1 Francoski institut v Ljubljani. V petek 23. marca bo predaval v društvenih prostorih g. Ja-cques Ancel, profesor pariškega inštituta za mednarodni študij. Naslov zanimivega predavanja je: »Pravo narodov in geografija«. Začetek ob 20.
1 Ruska Matica in Kemični seminar priredita v čast spominu ruskega učenjaka kemika Dimitrija Mendeljcjeva, 23. marca t. 1. ob 18 v zbornični dvorani univerze nre-davalni večer s sledečim sporedom: 1. Uvodna beseda — univ. nrof. dr. Evgenij Spek-torski; 2. Dimitrij Mendeljejev kot kemik — univ prof. dr. Marius Rebek; 3. Dimitrij Mendeljejev kot statistik in nacionalni ekonom — univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič.
1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v petek 23. marca ob 18 v predavalnici v bolnišnici za ženske bolezni znanstveni sestanek. Predaval bo g. dr. Rudolf Trušnovič o temi: Zdravstvo v Rusiji. Gospod predavatelj se je mudil nad petnajst let v Rusiji, odkoder se je vrnil pred par tedni, zato bo predavanje gotovo zanimivo. Vsi gg. zdravniki vabljeni!
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Reslieva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 24, tn dr. Kmet, Tyrševa cesta 41.
Celie
c 51 redni Icini občni zbor Hmeljarskega
društva zn Slovenijo bo v nedeljo, dne 25. t. ni. ob poi S dopoldne v Rublekovi dvorani v Žalcu z običajnim dnevnim redom.
Ideala« gumijasta (la. Harmonija barv In prostorov Udobno in elegantno!
ТШКЛ GOMME
„SEMPERIT" ZAGREB, NIKOLIĆCV« •
Maribor
m Kristusovo življenje in trpljenje v slikah. V soboto, dne 24. t. m. ima vseučiliški profesor dr. Lambert Ehrlich ob osmih zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6 skioptično predavanje o Kristusovem življenju in trpljenju. Vstop prost.
m V studeniški Ljudski univerzi predava drevi ob 7 sodni svetnik dr. Vladimir Travncr o ustanovitelju ljudskih vseučilišč. Skjoptične slike!
m Dobava mesa. Mestno načelstvo v Mariboru ojiozarja, da se vrši dne 22. t. m. ob II v upravi komande mesta prva javna licitacija za dobavo mesa mariborski garniziji v času od 1. aprila do 30. septembra t. 1. Pogoji so interesentom na vpogled v omenjeni upravi.
m Poselska zveza ima na Cvetno nedeljo ob pol 5 popoldne svoj redni sestanek. Skiop-tične slikel
m V baziliki Matere Milosti bodo danes, v četrtek, jutri, v petek in soboto ob 7 zvečer verski govori za može in mladeniče. V nedeljo ob 6 zjutraj skupno sv. obhajilo. Mladeniči in možje iz župnije in mesta povabljeni k obilni udeležbi.
m Francoski krožek. V soboto, dne 24. t. m. predava gosfia S. Jeras v francoskem jeziku o »Kmetu v francoski literaturi«. Predavanje bo v Vesni, Aškerčeva 6, s pričotkim ob 18. Vstopnine ni.
Drugi kraii
Godbcno društvo v Domžalah uprizori v nedeljo, 23. t. m. lepo dramo »Golgota« od S. pl. Tučiča. Začetek je ob 7 zvečer.
Ptuj. Pevski zbor Glasbene Matice v Ptuju priredi v soboto, dne 24. t. m. ob 20 v mestnem gledališču pevski koncert t bogatim sporedom. V nedeljo, 25. t. m. se koncert ponovi ob 11 za šolsko mladino in okoliško ljudstvo. — Jugo-slovansko-čcškoslovaškn liga v Ptuju ima svoj redni občni zbor v pclek, 2". t. ui. ob 20 v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
najmvedi pridobnine. Tiskovino ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Razglas. Okr. glavarstvo v Celju razpisuje
Ervo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza, icitacija bo 20. a-'-ila.
—	Nabava |.'».oleja. V intendantski pisarni poveljstva dravske divizijske oblasti bo 29. t. m. ob enajstih dopoldne licitacija za nabavo večje količine petrohja. Informacije dobijo ponudniki v prej omenjeni pisarni.
—	Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (llexcnschuss) st uporablja naravna »Franz Joselova« votla z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala
—	Veliki teden -- ali obredi velikega tedna, priredil Jože Pogačnik, 322 strani, cena z rdečo obrezo 28 Din, z zlato obrezo 35 Din. dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Bogoslužje velikega tedna jo po vsebini najpomembnejše in po obliki najlepše v vsej katoliški liturgiji. Pričujoči prevod hoče biti v pomoč duhovniku pri opravljanju teh molitev in obredov, predvsem pa jo namenjen laikom vseh slojev in izobrazbe, da bodo to velike častne obrede boljo n.zumeli in vzljubili, se jih radi udeleževali in molili s sv. Cerkvijo. S pridom bodojvzeli v roko to knjižico cerkovniki in strežniki, da bodo lažje vršili dolžnosti, ki jih nalaga veliki teden pri njihovem opravilu. Ker »rno Slovenci na la prevod precej dolgo čakali, bomo sedaj segli s tem včjlm navdušenjem lio knjižici, ki nam najlepše razlaga obrede velikega tedna, katere opravlja duhovnik. Knjižico vsem toplo priporočamo.
—	Nove I.avtižarjevc Šmarnice: Marijina božja potu v Evropi, druga knjiga, sc <lobc tudi pri U. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva 2.
—	Adresar industrije, obrti, trgovine, bankar-stva, zadružništva in drugih ustanov ter tuisko-prometnih industrij, ki ga je pravkar zelo pregledno urejenega za dravsko banovino izdal Ju-goslovenski industrijsko gospodarski kompas, se naroča pismeno pri redakciji: Jugoslovenski industrijsko gospodarski kompas, Ljubljana-Moste, Po-hlinova 3. — Cena 120 Din.
—	Za svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vedno in povsod zahtevajte Radensko Slatino!
—	Pozor! Različne ostanke raznovrstnega blatra: jako ugodno lahko kupite v novem Bazarju Ivanka Štrukelj, Ljubljana, Kopi-tarjeva 1.
—	Pri nagnenju k maSčobi. protinu. sladko-sečnosti lzboljšuie naravna »Fraaz-Josefova« grenčica delovame želodca in črevesa in traino pospeši prebavo.	__
Nova preureditev
slovenskih občin
1.	Občini Boštanj se priključi del k. o. Vrh iz občine Tržišče (šolski okoliš).
2.	Iz občine Kostanjevica se izločijo kraji Veliki in Mali ban in Rakovnik ter priključijo občini St. Jernej; priključijo na sc Kostanjevici kraji Gornja in Dolnja Prekopa in Gruča iz občine Št. Jernej.
3.	Ime občine Krško-okolica se izpremeni v Lcskovccjjri Krškem.
4.	line občine Krško-mesto se izpremeni v Krško.
5.	Občina šmarjeta se ukine. Od njenega ozemlja se priključi k. o. Zagrad občini Škoci-jan k. o. Gorenja vas in Zburc r>a novi občini Smarjeta-Bcla cerkev v novomeškem okraje.
6.	Občini Škocijan sc priključila k. o. Kr-sin j vrh iz občine Tržišče in k. o. Zagrad iz dosedanje občine Šmarjeta.
7.	Iz. občine Tržišče so izloči k. o. Krsinj vrh iu del katastrske občine Vrh (šol. okoliš).
Okraj Ljubljana-okolica.
1.	Ime občine Devica Marija v Polju se izpremeni v Polje, ime občine Gornja šiška j« v šiška.
2.	Občini Tomišelj se priključi k. o. Jezero iz občine Prcserje.
3.	Občin. Ig se priključi bivša k. o. Iška Loka iz občine Totnišelj in k. o. Golo iz občine Želimlje.
4.	Iz občine Brezovica se izloči bivša u. o. Log kot samostojna občina Log. kateri se priključi kraj Brezje iz občine Dobrava.
Okraj Novo mesto.
1.	Občina Bela cerkcv-št. Peter se ukine. Ustanovi se nova občina Šmarjcta-Bela cerkev, ki sestoji iz k. o. Gorenja vas in Zbure, iz u. o. Šmarjeta (srez krški), nadalje i z bivše u. o. Bela cerkev in iz k. o. Žaloviče.
2.	Iz občine Brusnice sc izloči kraj Potov vrh in priključi občini šmihel-Stopičc.
3.	Občini Mirna sc priključita kraj Stara gora in grad Landšpreš iz občine Trebnje.
4.	Občini Prečna se priključi bivša u. o. St. Peter brez k. o Žaloviče.
Okraj Murska Sobota.
L lz občine Martjanci eo izloči bivša u. o. Mlajtinci in se priključi u. o. Tcšanovci.
2. Iz občine Murska Sobota-okollca s r izloči bivša u. o. Gradišče in se priključi u. o. Tišina.
Okraj Konjice.
1. Iz občine Vitanje se izloči bivša občina Kozjak iu priključi občini Minlinjc okraj Sloveli j g radec.
SpOtI:
Borba za svetovne rekorde v Planici
9 Norvežanov, 8 Avstrijcev, 2 Poljaka, 6
Jugoslovanov!
Tekmovalci za velike .Ilirijaneke tekme ▼ Planici so se pričeli zbirati. Ruud Signiuod, Guttornisen in lloff so pris|>eli v Ljubljano včeraj zjutraj, zvečer pa jiod vodstvom Birger-ja še Alstad, Ulland, Sorensen in Toni Murstad. Dance so prijavili tudi Avstrijci svoie prvake, in sicer: Sepp Dailer, Ilans Mariacner, Josef Klinger, Josef Gunipold, Rudolf llrabie, Viktor Weisscnbacher, Gregor Holl, Ilans Schroll, tedaj 8 najboljših predstavnikov avstrijskega emučarstva! Poleg teh prisjio še tekom prihodnjih dni Poljaki, ki so prijavili doslej Czecha in Maruszarza iu pa seveda naša garda, k-i bo dostojno pokazala, da smo Jugoslovani v skokih dobro napredovali in da smo sposobni za borbo tudi 6 takimi knnoni.
Taka močna norveška ekijvi že dolgo nI nastopila na kakem prvenstvu ali tekmovanju v Srednji Evropi, Planica bo lahko ponosna na evojo konkurenco.
Službeno iz LNP. Na sejo k. o. dne 22. marca v tajništvu LNP, nebotičnik IV, sc |>ozivajo: ob 19.30 Batič Viktor (Slovan), Poljšak Marjan (Slovan); ob 19.45 Hribar Janez (Korotan). Karel Klingenstein (Mars); o!) 20 Derenda taido (llermes), Brodnik Milan (llermes). Naprošajo sc gg. odborniki k. o., da sc seje, ki sc začne točno ob 19.30 sigurno udeležijo. Tajnik III.
SK Ilirija (lahko-atlctska sekcija). Drevi ob pol 19 bo iz garderobe nn drsališču obvezen eountry trening za vse seniorje in juniorje. Ob 20 bo v klubski sobi kavarne »Evropa« važna seja načelslva, katere naj se udeleže gg. major Jane, Baltesar, Vodišpk, Ostrcinan, Banko, lla« bič, šporn, Jcrančič, Gradišar.
Sonja o svoji diskvalifikaciji
Te dni so poročali listi, da bo Sonja Henie, svetovna prvakinja v umetnem drsanju, diskvalificirana, češ, da se je pregrešila proti amaterskim pravilom. Tudi naš list je zabeležil to senzacijo-nelno novico, ki so jo lansirali v svet razni svetovni športni listu Sedaj pa poslušajino kaj pravi v tej zadevi Sonja sama. Predno preidemo na njeno izjavo, bi še enkrat spomnili cenj. čilatelje, da
ie bila svetovna jvrvakinja obtožena, da i* zahtevala za svoj nastop na Finskem od tamkajšnje .cveze 100.000 finskih mark. Sedaj je javnost slišala samo tožitelja, zato je prav, da sliši tudi toženca, ker le na ta način si bo mogla ustvariti pravo sliko o celi aferi.
Ko je potovala Sonja pred kratkim na svojo turnejo v Ameriko, je pariški »L'Aulo« porabil to priliko, ter stavil Sonji razna vprašanja, zlasti glede predmetne obtožbe. Najjireje je govoril nien oče, ki jo spremlja na poti v Ameriko, nato je pa še sama posegla vmes ter izvajala takole: »Jaz eem že vajena, da me vselej, kadar ne morem kakemu prireditelju ugoditi, namreč, da bi nastopila na njegovem mitingu ali slično, obdolžijo kakih kršenj amaterskih pravil. Toda jaz končno ne morem bili povsod zraven in je tudi znano, da se ne odzovem nobenemu povabilu, ako nimam zato od svoje norveške zveze tozadevnega dovoljenja. Vsako povabilo pa mora preko mo;e zveze.
Novinarji so pa običajno zelo radovedni in seveda tudi oni od L'Auto ji je stavil še tole vprašanje: »Kaj je po Vašem mnenju vzrok te obdol-žitve?« »Pravi vzrok cele zadeve mi je popolnoma znan. Na Finskem so imeli dve veliki prireditvi v umetnem drsanju. En prireditelj je za svoj miting povabil in rezerviral vse naiboljše lokalne mojstre. Da bi pa nasprotnik prekašal svojega rivala, e prišel na idejo, da priredi isti dan miting, na katerega ie povabil tudi mene. Toda moje sodelovanje je bilo nemotfoče, ker je, prvič moja zveza obljubila moj start drugje, in drugič tudi sama ne bi hotela sodelovati na talih konkurenčnih manevrih. « — »Kaj pa z onimi 1<0 000 markami,« pravi dalje poročevalec. Nato je Sonja takole odgovorila: »Ali je verjetno, da bi bili dva prireditvi v Helsingforeu v stanju (brati tolikšno sveto? Zakaj mi niso kar en milijon ponudili?« Končno je pripovedovala o svojih nastopih v Ameriki, in upa, da bs tam lahko skupno nastopala s Schaferjesa, ki i* ž« tam.
Ruske čete ne vzdrze japonskega
To je mnenje starega ruskega generala	UOVOSa ?
Proti kislemu vremenu
Vprašanje Daljnega vzhoda Je vedno razburja duhove v Evropi in po vsem svetu. Govori najodgovornejših sovjetskih politikov na zadnjem komunističnem kongresu in posebno govor poveljnika stalne vojske na Daljnem vzhoda, generala Blticherja so napetost še povečali. Kljub bolj pomirjevalnim vestem z Daljnega vzhoda ni izključena možnost, da vsak trenutek izbruhne spor. Ne samo sovjeti, temveč tudi ostali svet stalno pretresa vprašanje, ali bodo mogli Rusi braniti Pri-morje in Daljni vzhod. Sovjetski generali sicer vedno poudarjajo, da ne odstopi Moskva niti pedi ruske zemlje in da je pripravljena braniti z vso odločnostjo Primorje in Vladivostok. Bllicher je v j svojem zadnjem govoru omenil, da se je moč so- I vjetske vojske na Daljnem vzhodu v zadnjem času 1 tako povečala, da Japonci ne bodo imeli poguma, -da stopijo na sovjetska tla. Njegov govor so sovjetski listi priobčili v celoti.
Mikavno je danes vedeti za mnenje znanega ruskega strokovnjaka za vprašanje na Daljnem vzhodu, bivšega načelnika ruske Akademije generalnega štaba gen. N. N. Golovkina, ki živi zdaj v Parizu, a se še vedno zanima za vojaška vprašanja. General Golovkin je napisal že več pomembnih del o teoriji bojevanja, ki so bila prevedena na irancoski jezik. General Golovkin še vedno študira položaj na Daljnem vzhodu. Sodeloval je tudi pri velikem delu »Tihomorski problem«, to je pri knjigi, ki je na glasu najboljšega dela o tem vprašanju. To dni je general Golovkin predaval v Parizu o vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu.
»Pred letom dni — je dejal predavatelj — je imelo rusko poveljstvo v rajonu Vladivostok-Ni-kolsk-Usurujsk dve pehotni diviziji, v Zabaj kali ji štiri pehotne divizije. Po vesteh iz Japonske imajo sedaj Kusi v rajonu Vladivostok-Nikolsk-Usurujsk koncentrirane štiri rdeče pehotne čete in poldrugo konjeniško brigado, med Habarovskotn in Blago-veščenskom tri pehotne divizije in eno konjeniško brigado. Ena rdeča pehotna divizija in ena konje- j niška brigada so v Zabajkaliji. V Blagoveščensku ;
in na postaji Daorija je pripravljenih stalno 400 sovjetskih tankov. Sovjetsko letalstvo ima na Daljnem vzhodu okoli 300 letal.
Po predavateljem mnenju lahko Japonska vrže v primeru konflikta v Mandžurijo 17 pehotnih divizij. Za rezervoji ostane 17 brigad. Takšna japonska armada ima možnost, da lahko pusti na južni meji Mandžurije in Mongolije opazovalno vojsko proti Kitajski in drugo vojsko proti rdeči vojski v Zabajkaliji, vse ostale sile okoli 12 divizij pa lahko vrže proti rdeči vojski, zbrani v Primorju.
V takšnem položaju bi rdeča vojska ne mogla braniti ruske zemlje. General Golovkin meni, da bi se vojne operacije razvile takole: Ze pogled na zemljevid nam pove, da je spričo takšne razdelitve sil obramba rdeče vojske nemogoča. Ker so Japonci z zavzetjem Mandžurije zavzeli osrednjo strateško pozicijo, je verjetno, da se ne bodo niti spuščali v boj za Vladivostok. temveč da pošljejo eno svojo armado na Habarovsk, da tako privežejo nase rdečo vojsko, ki je zbrana v rajonu Vladivostok-Nikolsk-Usurujsk. Na ta način nameravajo Japonci odsekati rdečo vojsko v Primorju od Rusije. Rečna mornarica Japoncev in države Mand-žukuo na reki Sungaru bo po zasedbi Habarovska lahko popolnoma obvladala položaj na rekah Usuri in Amuri. V takšnih razmerah ne bo Amur prav nič več oviral Japoncev pri zasedbi amurske železnice, ki se vije v pasu ob severnem bregu te reke. Ta predhodna operacija bi v smislu besed generala Golovkina zagotovila likvidacijo rdeče vojske v Primorju. Zelo problematično je vprašanje, ali bodo mogli sovjeti svojo rdečo vojsko v primeru vojne hitro pomnožiti in ojačiti. ker je sibirska železnica prešibka za tako velik promet. Za ruska letala so važna pomorska in politična središča na Japonskem težko dosegljiva in rdečim letalom težko uspelo, da do njih prodrejo; poleg drugega so Japonci zelo utrdili svojo zračno obrambo
Takšno je mnenje generala Golovkina, strokovnjaka bivšega ruskega generalnega štaba.
V Rimu so podpisali »rimski sporazum« med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Slika nam predstavlja Mussolinija, ko podpisuje. — Desno: kancler Dollfuss in madjarski ministrski predsednik Goinbos
Nezaposleni razumniki, vaša ura \e prišla!
Dvojni zaslužkarji lahko mirno spe
Kriza nezaposlene inteligence se je nekoliko razbistrila. Seveda ne smemo preveč zahtevati od sedanjih težkih časov, temveč bodimo veseli tudi malega napredka. V Budimpešti je zapadlo po Novem letu izredno veliko snega. Magistrat, ki je mobiliziral pri pospravljanju več tisoč brezposelnih, je dokaj nerad zaposlil tudi 600 mladeničev z univerzitetskimi diplomami. To se je zgodilo na prigovarjanje mestnega socialnega urada, a mestni očetje so bili prepričani, da iz te moke ne bo kruha. Izkazalo pa se je, da vihtijo kandidati jur. in phil. lopate prav tako dobro kakor njihovi kolegi brez visokošolske izobrazbe. Pod vplivom tega prijetnega presenečenja je obljubil magistrat v Budimpešti, da bo zaposlil več sto akademskih izobražencev tudi pri poletnem kopanju mivke, ilovice, gramoza! Iste razveseljive novice prihajajo iz Amerike, kjer je nastavil »Paramount-Hotel« v New Yorku za tri pomočnike glavnega vratarja tri doktorje slavne Harvardske univerze. Tudi drugi
prvorazredni hoteli so sledili Paramountovemu zgledn in vtaknili več absolviranih akademikov v strežajske suknjiče. Poročevalec londonskega lista, ki je opazoval delovanje doktorjev klasične lilolo-gije in rerum politicarum na novem področju, se je prepričal, da bo dvignilo kulturno višino potujočega občinstva. Saj so poprej gostje vpraševali slnžinčad kvečjemu, koliko napitnine prejema šoter hotelskega avtobusa, ali kje je najbližji umetnik na področju kurjih oči? Zdaj je vse drugače. Neki gentleman z dežele je vprašal natakarja v čitalnici, kdo je prav za prav ta Shakespeare, čigar dramo predvaja mestno gledališče? Neka dama, ki je reševala težko »križajko«, je takoj zanesljivo zvedela od vratarja ime onega neznanega moža, ki je zaklical: »alea jacta est!« To je jako pripravno za goste in odkriva nove vidike pri zaposlenju izobraženega proletariafa...
Dvojni zaslužkarji se zdaj lahko potolažijo, njihova mesta niso več v nevarnosti.
Razrezal 100.000 mrličev
V društvu dunajskih zdravnikov so proslavili obletnico slavnega zdravnika in profesorja patologije g. Rokitanskega. Dne 17. marca je namreč poteklo 100 let, ko je Rokitanski imel prvo lekcijo na vseučilišču o anatomiji. Po zaslugah prof. Rokitanskega je govoril anatom prof. Maresch. Omenil je, kako je Rokitanski v času svoje 30 lčfne prakse razrezal več kakor 100.000 mrličev. Rokitanski si je pridobil izredne zasluge za medicinsko fakulteto in za patološki institut.
Wilhelm Meyer-Forster, nemški pesnik, je umrl v starosti 72 let. Posebno je znano njegovo delo »Alt-Heidelberg«, ki so ga uprizorili v 22 državah
Nova katoliška cerkev v Moskvi!
Že leta 1330 so v Moskvi v Kremlju zgradili Jožefovo katedralo. Letos bodo to cerkev porušili, da pridobijo prostor za razširjenje uradov komunistične stranke. Obenem pa dobi Moskva novo katoliško cerkev. V pogodbi z Združenimi državami je bilo namreč določeno, da mora sovjetska Rusija pustiti verske svoboščine ameriškim državljanom. Med temi so seveda bili katoličani. Nedavno je prispe! v Moskvo rimsko katoliški duhovnik, p. Leopold Brovvu. in sicer iz Združenih držav. Med Američani je mnogo katoličanov in pater je takoj pričel z odločno akcijo za zgradbo nove katoliške cerkve. Denar za novo cerkev je že zbran. Sovjetske oblasti so tudi že odkazale stav-bišče za novo cerkev. V najkrajšem času bodo pričeli graditi novo zgradbo.
Zgodovina teka v karikaturi časnika »The Sketch«
Japonska trgovina z inozemstvom se je v zadnjih letih tako razvila, da je smatrala japonska vlada za potrebno, da odpove trgovinski dogovor v Ženevi, sklenjen 1. 1927, kakor tudi carinsko premirje, sklenjeno v Londonu lansko leto. Japonska je prepričana, da te pogodbe ovirajo njen izvoz. Ta korak Japonske bo gotovo izzval pravo gospodarsko vojno med Japonci in evropskimi državami ter Ameriko
Ema Holandska, mati sedanje kraljice, je umrla v starosti 75 let
Zopet sta se spoprijeli moštvi vseučilišč v Oxfordu in Cambridgeu in zopet je Cambridge zmagal za 4-5 doliine ш ie z Ш minutami ia 3 sekundami postavil hov rekord
Nič ne pomaga
Kapetan urejuje svojo četo in opazi, da sredi vrste moli dolg nos. »Narednik!« zakliče, »kako se imenuje ono tele z dolgim nosom?«
Narednik: »Miiller, gospod kapetan.«
Kapetan: »Postavate ga v drugo vrsto!«
Narednik: »Gospod kapetan. saj že stoji v drugi vrsti.«
Zanimivo pismo
Prijatelj znanega humorista Lichtenberga je nekoč potožil, da bi rad pisal ženi pismo, pa da ji nima ničesar zanimivega poročati. — »No,« pravi Lichtenberg, »tu ti lahko pomagam. Vzemi pero in piši: Draga žena, pišem ti, ker se grozno dolgočasim, in sedaj končam svoje pismo, ker ti nimam ničesar zanimivega povedati.«
Pozabljen otrok
Gospa Durand si ogleduje slike v galeriji. »Tu pa mora biti najbrž pomota. V katalogu stoji »Pozabljen otrok«, a na sliki ne vidim nikakejja otroka.« — »Nič čudnega,« odgovori sosed. »Otroka so namreč pozabili.«
Pošteni najditelj
Sodnik: »Zakaj niste vrnili najdene denarnice?«
Obtoženec: »Bilo je že pozno zvečer.«
Sodnik: »In drugo jutro?«
Obtoženec: »Drugo jutro ni bilo ničesar več v njej.«
*
»V tem klobuku boste, gosna. vsai 90 let m!aj?e,«
»Toda jaz sen vendar samo 22 W stara-« '
Kdaj je človek pijan?
Po odpravi prohibicije je smatrala vlada države Virginija za potrebno, da reši težko vprašanje, kdaj naj se smatra človek za pijanega. Ta okolnost igra pri procesih izredno važnost. Da bi se ta nganka vendar končno rešila, je vlada predložila poslanski zbornici zakon, ki vsebuje definicijo pijanca. Kdor je toliko alkohola popil, da vpliva na njegovo obHašanje, na njegov govor in zunanjost sploh, se mora smatrati za pijanega. Kdor se ga lorej naleze, a se zna obvladati, ni v smislu te definicije pijan.
Angleži niso pevci
Znani angleški glasbeni kritik sir Thomas Bicham je objavil v dnevnem tisku članek, kjer naznanja, da ni nobenega upanja na ustanovitev stalne londonske opere. Anglija je slejkoprej edina evropska dežela brez lastnega opernega gledališča, ki posluje samo z gostovanji. Prijatelji glasbe z Bichamom na čelu bi imeli na razpolago potrebna sredstva, a so po dveh letih napornega raziskovanja ugotovili, da ni na Angleškem nobenega domačega tenorista in nobene sopranisfinje, ki bi zadostovala za opero. Med tem onemogoči sedanja postava o zaščiti domačih delavcev stalno zaposle-nje inozemskih solistov in zbora.
Rtov. (TT
»ST/)VTCNTCC<, dne 22. пмгт 1<*4
Stran 7.
KULTURNI OJiZJ>RJjJJL
Slovenski protestantski pisci
Zbirka »Slo v en-sk i pisatelji«. Izbral in uredili dr. Minko Rupel. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1934. Str. XLV in 328. — S knjigo »Slovenski protestantski pisci« smo dobili prvo antologijo onih slovenskih piscev, ki so pred blizu 400 leti prenesli slovensko besedo s kmetskih ust v knjigo in tako postavili nepoznani slovenski jezik v vrsto priznanih evropskih samostojnih jezikov. Če prebiramo uvode k posameznim izdajam knjig, prevode ali samostojne sestavke, pridemo do sledečih razmišljanj: slovenski protestantski pisci so zavedno gojili slovenski jezik; to »e ne čuti le iz napora in prizadevnosti za pristno ljudsko izrazoslovje (bili so pač od doma vsa študijska leta in deloma tudi kesneje, zato se jim je nujno izmaknilo dosti Ljudskih izrazov; vendar pa veje iz vseh sestavkov arhaična neposrednost takratnega ljudske-ga jezika Dolenjske in drugih slovenskih krajin), marveč tudi iz dejstva, da so uvajali slovenščino tudi v šole! Posebno izrazita ljubezen do slovenskega jezika je izražena v predgovoru »Ta prviga dejla tiga Noviga testamenta«: Bog ve, da sem že v tistem času, ko sem že pri vas pridigal v sloven-sikem jeziku iz latinskih in nemških knjig, često vzdihinil... k Bogu, naj se... ozre tudi na naš ubogi, preprosti, dobrosrčni slovenski narod, naj . .. ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik ,pisal in bral kakor jezik drugih narodov ... (s>tr. 17). Dasiravno je bil takrat pojem narodnosti še zastrt (namesto narodov so govorile absolutistične države), vendar se vsaj v prvih obrisih čuti zaključena narodna enota (seveda le na podlagi iezikal) v istem predgovoru (str. 17), kier izroča Trubar svoje delo »vsem pobožnim krist'a-nom, ki prebivajo v deželi Kranjski, Spodmještajer-eki, Koroški, na Krasu, v Istri in v Slovenski marki«. Tretje, kar nam pride na misel, ie verska gorečnost slovenskih reformatorjev Zajel iih je oni verski fanatizem, ki je lasten vsem prvobo-riteljem novih verskih struj in ki ne pozna ne žrtev ne smrti. Da delajo prav, pa naj krenejo v katerokoli smer in naj porabljajo katerakoli sredstva, so do dna srca prepričani. Tudi Trubar, Krelj, Dalmatin, Bohorič in ostali, ki so rasli v času verskih nemirov, a »o bili osebno podjetni in moderni duhovi, so se oklenili novih verskih gibanj, vsrkali fih v svoje duše in šli z vsemi sredstvi na delo. da uravnajo pot novim verskim tokovom tudi med
Hermanu 1Vendel o knjigah Jugoslovanske knjigarne
»Prageir Presse« z dne 14. marca objavlja oce-do Hermana W e n d e 1 a o najnovejših izdaijah zbirke »Kosmos«, ki izhaja v založbi »Jugoslovanske knjigarne« v Ljubljani, Ocena se glasi takole:
»Jugoslovanska knjigarna, katere založniško delo predstavlja že dalje časa prave vrhunce teh-nične opreme knjig, se je spet pojavila z dvema iizdajjama, kateri izredno privlačno učinkujeta po svoji zunanji podobi: papirju, tisku in vezavi; obe spadata k zibirki »Kosmos«, katera obsega širšemu krogu bravcev namenjena, pa vendar znanstveno docela neoporečna dela iz najrazličnejših področij. »Uvod v ekonomsko vedo« je napisal dr. Aleksander B i 1 i m o v i č. Bilimovi-čevo delo je zamišljeno v prvi vrsti kot pripomoček za slušatelje pravne fakultete v Ljubljani, na kateri predava avtor že od leta 1920 narodno gospodarstvo, torej z drugimi besedami: povezana predavanja. Na temelju svojega zanesljivega obvladanja ogromne tvarine v najrazličnejših evropskih jezikih, osvetljuje Bilimovič predmetne probleme _ v kolikor je mogoče po površnem pregledu knjige ugotoviti — brezstrastno, z željo po objektivnosti, a ne nekritično. — Na isti visoki šoli predava zgodovino srednjega veka in pa pomožne historične vede mlajši generacija slovenskih znanstvenikov pripadajoči Milko Kos. Izpod njegovega peresa je izšla »Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije«. Knjiga nazorno pojasnjuje zgodovino zapadnega jugoslovanskega rodu na njegovem naselitvenem ozemlju, ki se je od devetega do devetnajstega stoletij a skrčilo od 70.000 na 24.000 kv. km, vse do Luthrovega prevrata. V bistvu je to zgodovina naroda, ki je pod premočnim nemškim gospodstvom zdrknil na stopnjo nezgodovinskega življenja. »Ko je slovenska zemlja,« pravi Kos, »ob koncu srednjega veka postajala vedno bolj »evropska« in se je pod. vodstvom Habsburžanov, ki so iz velikih političnih kriz 15 stoletja izšli zmagoviti, že uvrščala v nastajajoče evropske državne sisteme, ie bila politična veljava slovenskega kmeta, ki je predstavlial ogromno večino in jedro Slovencev, še vedno m-čeva Kmet — ali kakor bi že skoraj smeli reči Slovenec — nima politične besede, ne soodločuje
0	politični usodi svoji in svoje zemlje. Šele ob času, ki ga obča zgodovina označuje kot začetek evropskega novega veka* zaznamuje zgodovina Slovencev nekatere pojave, ki kažejo, da se je
1	udi slovenski kmet, zavedno ali nezavedno, začel opraščati svoje politične in jezikovnoikiillurne pasivnosti.«
Gostovanje tenorista Šimenca v ljubljanski operi. Po samostojnem samospevnem koncertu, ki ga je pred kratkim priredil tenorist Mario Šimenc v Ljubljani, se je te dni predstavil v svoji boljši strani pevskega izživljanja — v operi. Gostoval je v dveh predstavah m sicer v nanovo uprizorjeni operi »Carmen« ter v na hitro in zato malce površno postavljeni slovenski operi »Gorenjski slav-ček«. Kar sem pisal ob njegovem koncertu, to vzdrži, kajti Šimenc se je res v teh dveh nastopih močneje uveljavil. Sicer je res, da je to njegovo pevsko podajanje z onim, ki čivi v našem sipominu iz časa njegovih zanositih početkov, že nekoliko prizadeto v zvočnosti in prožnosti, vendar ne gre zanikava ti, da ima njegov polni glas še vedno lepo vrednost. Pač pa bi pristavil, da je Šimenc prišel v fazo, ko je prisiljen že previdno izbirati svoje vloge. _ Občinstvo ga je zelo toplo sprejelo. V. U.
Za slovensko folkloro. Mladinski list »Razori« jc začel navajati svoje bravce v sistematično nabiranje slovenskega narodnega blaga in sicer z duhovnega in materialnega področja, Zadnja številka prinaša praktična navodila in naznanilo, da bo ok-tnberska številka posvečena izključno elovenski folklori. Ta način reševanja slovenske folklorne kulture јз uidvomro posrečen (delno ga opravlja tudi »Mladika« z objavljanjem redkih narodnh pesmi), zakaj brez velikih besed in načrtov utegnemo rešiti prenckatero ostalino, ki bi bila sicer zapisana pozabljenju.
»Prehlcd« o Finžgarju. Katoliška revija »Svato-vaclavske lige« v Pragi »Prehled« prinaša v 6. številki Um tek oris pisaielia Finžgarja kot človeka in tvorca slovenske leposlovne knjige.
svoje rojake. Odtod slovenska tiskarna, slovenska knjiga, slovenska slovnica .,. Kar so napravili za uničenje katoliške vere na Slovenskem, jc bilo storjeno iz osebno globokega, doslednega prepričanja. Zato gremo katoliški Slovenci danes z razumevanjem mimo tega, lem bolj, ker so na drugi strani naši protestanti pripomogli (vprav zaradi proti-obrambe katoličanov) do poglobitve in resnejšega življenja katoliških Slovencev, radi česar je, kakor pravi Prijatelj, še »danes verski čut tako razvit v našem ljudstvu«. Poleg tega pa, kar je neizmerne vrednosti, so dali vprav ti slovenski reformatorji podlago za ves slovenski kulturni in narodni razvoji
Urednik knjige dr Rupel je porabil mnogo si', da je uredil in literarnozgodovinsko pospremil pisce in njihova dela. Napisal je predvsem obširen uvod z zgodovinskim orisom in karakterizacijo piscev. Reči moramo, da je ta uvod stvaren in podstavljen z neipobitnimi dejstvi. Le en stavek se nam zdi preširok: »Zmagal je katolicizem, zmagal je državni absolutizem.« Nepravična zveza, če je mišljena vzročno. Mar se je ta državna oblika spremenila, kjer je zmagal protestan'izem? Nasprotno, proteslantizem ni ničesar storil proti državnemu absolutizmu. Primer: nemške države. Sicer pa avtor kesneje sam priznava, da bi bilo »zaman iskati vezi med novo vero in kmečkimi punti, kajti v socialnem pogledu se novi nauk ni razlikoval od starega (podčrtali mi). Kakor je Luther obsojal nemške vstaše, tako je ludi Trubar izrečno obsodil slovenski punt iz 1515 in 1573«. Zastopani so v tei antologiji Primož Trubar (naiobilneje: str. 1—176), Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič, z manišimi delci pa Jurij Juričič, Lukež Kline, Janž Mandelc, Janž Tuiščak, Janž Schvveiger, Hieronim Megiser, Andrej Savi-nec, Feliciian Trubar, Marko Kumpreht, Janž Zno-jilšek in dva anonimna. Tekste je uvrstil urednik po časovni zaporednosti, transkribiral jih je po sodobnem črkopisu, jezik je ohranil prvoten Tekst prevodov in zlasti uvodov je izbral tak, da dobimo iz njega duhovno podobo časa in trišl;en:a takratnega človeka, posebnosti jezika itd. Kn;igi, ki io je ilustriral inž. Omahen, so dodani fotografski posnetki nekaterih knjig Trubarjevega pisma ter obširne opombe (okr. 50 strani),	L. G.
Gospodarstvo
Devizne olajšave v ČSR j>neu!Zfa
»Župnik iz cvetočega vinograda« — dramatiziran. Znano Timmermansovo delo »Župnik iz cvetočega vinograda«, čigar prevod (Jugoslovanska knjigarna) smo dobili tudi Slovenci, je prišlo te dni na oder manheimskega gledališča. Toda, kakor beremo nemške liste, dramatizacija, kar je razumljivo, ni uspela. Roman je namreč poln vonja krajine in trt, kar je prešlo na kuLise, posamezne osebe, župnik in zlasti deklica Leontina, pa sta le v sebi zaključena in ne nudita dramatske rasti in napetosti, radi česar je roman kot drama obtičal. t mirni površini brez potrebne motorne sile.
Mednarodni gledaliiki kongres bo koncem leta v Rimu. Sklicala ga bo Kraljevska akademija, a predsedoval mu bo znani dramatik Pirandello. Na kongresu bodo razpravljali med drugim o da--našnjem položaju draimskih gledališč z oziTom na opero, film, radio, dalje o gledališki arhitekturi, o tehniki gledališke opreme, o državnih gledališčih ter o drami in morali narodov.
A
K. S. Chandan: Les Nouveaux Balkans. Izšlo v založbi »Le Danubien«, Pariš, 1934. Str. 270, cena 15 frankov, — Chandan je znan izdajatelj tednika »Le Danubien«, ki piše v prilog Male zveze in njene oficielne zunanje politike. Tudi knjiga »Novi Balkan« je orientirana v tem pravcu. Pobudo za spis je dal podpis balkanske pogodbe le-bruarja letošmjega leta. Sicer pa je velika večina knjige posvečena Bolgariji in njenim oHcielnim odnosom do drugih balkanskih držav, zlasti do Jugoslavije. Glavni del tvorijo citati listov, ki so pisali ob raznih pomembnih prilikah balkanske politike izza zadnjega časa, na pr. obisk jugoslovanskega kralja v Bolgariji in protiobisk kralja Borisa v Belgradu, podpis balkanske pogodbe, izjave ministrov male zveze. Zelo obilno so tudi zastopani citati prijateljskih francoskih listov. Chandan je marljivo zbral vse številne glasove listov, jih spretno združil z oficielnimi i/zijavami ministrov in z vsebino diplomatičnih aktov ter povezal z lastnimi opazovanji in nam tako skušal podali kar moči izčrpno sliko meddržavnega političnega položaja na Balkanu. Linija za medsebojno zbližanje je oči-vidna, vidi pa se tudi vsa silovita politična igra Italije, ki stori vse, da ne bi prišlo do popolnega zibližanja balkanskih narodov. Chandanova knjiga bo zlasti za političnega zgodovinarja in pa za časnikarja ohranila svojo trajno veljavo.
Radio
Programi Radio Ljubljana»
Četrtek, 22. marca: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Čas, plošče, tS.OO Preduvanjc o gluhonemi deei (Vilko Mazi), ts.30 Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel), 19.00 Plošče po željah, 19.30 Pogovori s poslušalci (prof. Prezelj), 20.00 Večer na Golgoti, izvaja glasbeno društvo »Ljubljana«. 20.40 Orgelski koncert g. šterbcnca, 21.15 Plošče (religiozna glasba), 22.00 Čas, poročila, radio orkester.
Petek, 23. marca: 11 Šolska ura: Nc kra* rli! (Pero Horn). 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče. — 18.00 O gluhonemi deei (Vilko Mazi). 18.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andro.ika). 19.00 Sokolski vestnik (Lu-bej Franc). 19.30 Predavanje Narodno odbrane. 20 Prenos iz Zagreba. 22 Čas, poročila, plošče.
Drugi programi t
Četrtek, 22. mnren: Belgrad: (9.00 Narodne pesmi, 19.^0 Ijihka glasba, 20.00 Molierova komedija, 20.45 Zborovski koncert, 21.15 llndio-orkester. — Zagreb: 20.00 Belgrad. — Dunaj: 19.10 Viole d anion r, 17.55 Klav. konccrt, 19.00 Zabavni koncert, 21.00 Velikonočno potovanje. — Budimpešta: 1915 Harfa, 20.15 Koncert opernega orkestra, 21.35 Recitncija. — Milan-Trst: 20.30 Mojstri pevci niirnbcrški (AVngnerjeva onem). — Rim: 20.45 Ork. in viol. koncert,21.30 Mlečna cesta (veseloigrn). 22.10 Ork. in violin, koncert. — Prasa: 19.20 Hišni mir (igra). 50.05 Simf. koncert. 22.40 Smetanov koncert. — Vnr-šava: lf>.53 Pelje in violina, 20.15 Slavnostni 1 koncert. — Vsn Nemčija: 11.00 I/, nckončanih ' oderskih del Franca Schubcrta. i
Češkoslovaška Narodna banka je sporočila nemški zvezi industrijcev ta-lc svoja opazovanja o vplivu devalvacije na kliring:
V	prometu z Jugoslavijo: če je bila protivrednost v Jugoslavijo izvoženega blaga |X)ložena na zbiralni račun v Belgradu, je tedaj nastala terjatev v kronah brez razlike, če se je prvotna faktura glasila
, na češke krone ali kakšno drugo valuto. Z devalvacijo se na njegovi terjatvi ni nič izpremenilo, kajti , terjatev v kronali ostane neizpremenjena. Ker pa dolžnik po klirinškem sporazumu z Jugoslavijo s položitvijo na klirinški račun ni ojiroščen svojega dolga, ampak še-le s trenutkom, ko dobi češkoslovaški upnik plačilo, ima upnik, čegar ]>rvotna terjatev se je glasila na kakšno drugo valuto, ne na češke krone, možnost uveljaviti pri jugoslov. kontrahentu, da ni dobil polne vrednosti v kronah |X> novem tečaju.
Ce je bilo blago plačano v dinarjih po devalva-| ciji, se preračuna plačilo češke krone po novem kur-zu. Fakture, ki se glase na drugo valuto, ne na češke krone, se jx> valutni pariteti preračunajo v češke krone, oziroma če gre za nestabilizirane valute, jx> tečaju curiške borze. Na ta način dobljeni znesek v čeških kronah se po klirinškem tečaju spremeni v di-. narje. Upnik ima na vsak način terjatev v Kč, v katere se vsako dinarsko plačilo takoj izpremeni.
Zasebne kompenzacije dovoljene.
Češkoslovaška Narodna banka je uvedla veliko in dalekosežno novost v plačilnem prometu. Ta no-
Potrebe
ljubljanskega trgovstva
Dne 20. t. m. je bila seja novoizvoljene uprave ljubljanskega Združenja trgovcev pod predsedstvom novega načelnika g. Karla Sossa.
Komunalna politika.
V	uvodu je načelnik g. Soss poročal o ljubljanskih financah s katerimi se bo uprava pečala ]>odrobiieje še v prihodnjih sejali. Na predlog fxxl-predsednika g. Smrkolja je bilo sklenjeno, da uprava nastopi proti uvedbi novih davščin, katere nameravajo uvesti pri mestni občini. Nove davščine bodo tvorile zopet novo breme trgovstva, le nekatere so izmed predlaganih take, da bi bile znosne. Vpoštevati morajo pri občini tudi, da je trgovstvo že itak preobremenjeno z raznimi socialnimi dajatvami in da je iznajdljivost v iskanju novih bremen škodljiva. G. lanko Krek se zavzema za obdavčenje velike reklame, katero izvajajo izvenljubljanska industrijska podjetja v Ljubljani. Nadalje ie bila izražena zahteva, da bi moralo imeti ljubljansko trgovstvo zastopstvo v magistratnem gremiju, ki rešuje važna vprašanja, ki zadevajo trgovske interese. Član uprave g. Fabiani je poudaril, da se s krošnjarji premalo strogo postojM Kaznujejo se premalo in tako imamo v Ljubljani celo vrsto zastopnikov, ki nemoteno krošnjarijo po mestu. Zaradi tega bo uprava Združenja nastopila pri g. županu, kjer bo zahtevala, naj mestni magistrat strogo kaznuje vse krošnjarje, katere zalotijo. O. Milan Česnik je sprožil vprašanje prodajalne mestne elektrarne, ki konkurira davkoplačevalcem in pledira za intervencijo uprave pri g županu.
Važno vprašanje je sprožil g. Ivan Bahovec. Govoril je o bednostnem skladu, o katerem je dejal, naj dobe iz njega sredstva res potrebni brezfio-selni, nikakor pa da se ves fond- izdaja v gradbene svrhe, dočim so sredstva za podjx>re drugod jx>pol-noma izčrpana. Na predlog blagajnika g. Verbiča je bilo sklenjeno, naj se doklada pobira v isfi višini kot lani. Tajnik g. Smuč je izčrpno jKiročal o socialnem zavarovanju trgovstva, ki je vedno bolj
Cotrebno. Izvoljen je bil jx>seben odbor, ki se bo rigal za organizacijo zavarovanja. V odboru so gg. Kavčič, Soss, Smrkolj, Verbič, Bahovec, Krek in Vidmar.
Končno je bilo sklenjeno prirediti družabne sc-• Stanke ljubljanskega trgovstva, na katerih bodo podana ]xiroči!a o vseh aktuelnih trgovskih zadevah ter se bo lahko razvila diskusija o vseh potrebah i trgovskega stanu.
Združenje trgovcev v Ljubliani priredi za svoje ! člane sestanke, na katerih se bo razpravljalo o perečih gospodarskih vprašanjih, predvsem o davčnih vprašanjih. Prvi sestanek se vrši za člane iz Šmartinskega okraja v četrtek, dne 22. t. m., ob S zvečer v prostorih gostilne Mencinger, Šmartinska cesta, za okraj Sv. Jakoba v petek, dne 23. t m., ob 8 zvečer v firoetorih gostilne Kavčič na Privozu, [ za Šiško pa v ponedeljek, dne 26. t. m., ob 8 zvečer v prostorih gostilne Štepic. Uprava vabi vse trgovce na te sestanke.
Zaposlenost v januarju
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja, da je znašalo v januarju število zaposlenih delavcev v vsej državi 484.232 (v decembru 1933 513.074, v januarju 1933 pa 482.449). To pomeni v primeri z decembrom zmanjšanje zaposlenosti, kar je vsakoleten sezijski pojav. Vendar je od decembra lani na januar letos padec veliko manjši kot je bil prejšnja leta, kar je ugodno znamenje. Poleg tega moramo zabeležiti tudi dejstvo, da je letos število zavarovancev višje kot je bilo meseca januarja lani. Lani je bilo število zavarovancev višje v aprilu in oklobru kot v odgovarjajočih mesecih leta 1982.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Mencingerja Tomaža, trgovca v Ljubljani, Sv. Petra c. 43. Narok za sklepanje poiavnave 27. aprila, oglasiti se je do 20. aprila. — Nadalje jo razglašeno poravnalno postopanje o imovin, tvrdke Flora Lager Neckormann v Celju. Narok za sklepanje poravnavo 26. aprila, oglasiti se je do 21. aprila. Narok iu prisilno poravnavo v zadevi Prve jugoslovanske tovarne hladilnih strojev, d. z o. z. v Ljubljani, Šelenburgova 8 (nudi 10% upnikom 111. razreda).
Indeks ren zagrebške delavske zlinrniee v veletrgovini je znašal februarja 1090 (januarja 1092), indeks detajlnih ren je padel v februarju v primeri z januarjem od 1.260 na 1.254. —■ Indeks življenjskih stroškov za delavca v februarju 1173 (1183), za delavsko družino 4 članov pa 1.128 (v januarju 1.138).
Velik dvig izvoza avstrijskega lesa. Od januarja 1933 na januar 1034 je avstrijski izvoz lesa narastel od 46.000 na 82(XX) ton, v vrednosti od 3.6 na 5.2 milij. šilingov.
Švicarski vzorčni velesejem v Bazlu bo tudi letos dobro obiskan. Udeležba ivicanskih tvrdk obeta biti prav velika in posebno naši interesenti bodo lahko videli nebroj prtdinetov, ki bi prišli v poštev za našo državo Na velesejmu bodo pa lahko dobili tudi vse potrebne trgovske informnciie. Obiskovalci imajo na vseh železnicah znaten popust. Tako stane vožnia Ljuht,ana—Basel— Ljub-
kliring
vost ima namen dvigniti izvoz iz nekaferih držav r
Češkoslovaško, da se na ta način stajajo zamrznjene terjatve Češkoslovaške do teh dr?av. Narodna banka bo namreč do nadaljnega dovoljevala zasebne plačilne kompenzacije za izvedbo blagovne zamenjave z Jugoslavijo. Romunijo, Madjarsko iu Bolgarijo. V |irometu z Jugoslavijo je določeno razmerje na 140 proti 100, v prometu z ostalimi državami pa 125 proti 100. To jx)nieni, da se more iz Jugoslavije uvoziti 140 enot za izvoženih 100 enot iz ČSR v to državo. Dovoljen je izvoz vseh vrst blajja razen tobaka in jietroleja.
Češkoslovaški izvoznik bo moral samo saldo 40, oz. 25 plačati na klirinški konto, ostalih 100 enot pa bo lahko privatno izravnal s poljubnim češkoslovaškim izvoznikom.
Češkoslovaška Narodna banka opozarja vse interesente. da si morajo prej, predno začno to izvajati, pridobiti slično dovoljenje od organov one države, odkoder hočejo nabaviti blago, da se jx>tem lahko izvrši privatna kompenzacija v okviru deviz nih predpisov obeh držav.
Omenjena naredba češkoslovaške Narodne banke je že stopila v veljavo dne 19. t. m.
V zvezi s tem je važno zabeležiti fudi dejstvo, da je devizno gospodarstvo v ČSR vedno manj vezano. V nedeljo je bila zof>et objavljena cela vrsta predmetov, za katere ni treba odslej izkazovati več deviz. Seveda pa ostanejo v veljavi še predpisi, ki vežejo uvoz na dovoljenje trgovinskega ministra.
C^ASnA 3,R v^era' na promenadi vzbu-VSViafJoS, Jaij po/ornost ker so Vaše noge, oblečene v nogavice z gornjo varstveno znamko, zbuiale sjilošno pozornost Če še ne veste, le nogavice se <ioLe v vseh b',!jših trgovinah
Ijana za II. razred brzovlaka 1.730 Din, za 1П. razr. pa okoli 1.020. Legitimacije, ki so brezplačne, dobe interesenti pri uradih Putnika in pri švicarskem konzulatu v Zagrebu, Draškovičeva 30
Stavbne hranilnice v Nemčiji. V Nemčjii je 15 javnih stavbnih hranilnic. Pri teh 15 javnih stavbnih hranilnicah je bilo včlanjenih koncem leta 1933 58.435 varčevalcev, ki so imeli pogodb za 294.1 milj. mark. Koncem leta 1932 je bilo včlanjenih 50.211 varčevalcev z 257.9 milj. mark.
Organizaci.,a italijanske bombažne industrije. Ker je izvoz italijanske bombažne industrije zelo padel, v glavnem radi japonske konkurence, je vlada odredila, da naj Istiluto Cotoniero Italiano postane prisilni kartel, ki bi jxibiral jx>sebno takso 0.30 lire pri kilogramu uvoženega sirovega bombaža, donos te takse (60 milij. lir) pa bi porabil za subvencioniranje izvoza.
Borza
Dne 21. marca 1934.
Denar
Danes so ostali neizpretnenjeni le tečaji Cu-riha, Pariza in Prage, popustila sta Amsterdam in Newyork, narasli pa so Berlin, Bruselj, London in Trst.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi ne-izpreinciijen 9.15—9.25, na zagrebški borzi je pa popustil na 9.105 in belgrajski pa 9.14 in 9.10. — Grški boni so notirali v Zagrebu 34 blago, v Belgradu pa 33—34.
Ljubljana. Amsterdam 2309.85—2321.21, Berlin 1354.58—1365.38, Bruselj 802.24-804.18. Curih 1108.35-1113.85, London 174.86-176.46, New>ork 3399.94- 3428.20, Pariz 225.88 227, Praga 142.34 -143.20, Trst 293.90—206.30.
Curih. Pariz 20.38, London 15.805, Ne\vyork 300.25, Bruselj 72.175, Milan 26.56. Madrid 42.20, Amsterdam 208.375, Berlin 122.425, Dunaj 73.30 (56.60), Slockholin 81.55, Oslo 79.45, Kopenhagen 70.60, Praga 12.85, Varšava 58.325, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes slaba in so tečaji bili nižji kot včeraj, vendar so oslabeli dolarski papirji manj kot n. pr vojna škoda. Zaradi neizvestne tendence jc bil promet slab in je znašal na zagrebški borzi: 47.644, begi. obveznice 160.000 in 7% Bler pos. 2000 dol.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70—73, agrarji 36 -37, vojna škoda 311—314, begi. obv. 53 -54, 8% Bler. pos. 55- 50, 7% Bler. pos. 52—53, 7% pos. DIIB 64-66, Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb, brž. papirji: 1% invest. јхзч. 70—73, agrarji 36—37, vojna škoda 312—314, 4. in 5. 311 —313, 6% begi. obv. 53.50 54.50 (53.75, 54), 8% Bler. pos. 55.25—55.75, 7% Bler. pos. 52.25 - 52.50 (52.25, 52.50), 7% pos. DHB 65.50- 68. Delnice: Narodna banka 4200- 4500, 1'riv. agr. banka 257-259, Osj. sladk. tov. 144—150, linpex 50 den., Ir boveljska 110-112.
Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 72 73 (72) agrarji 36.25—37 (36.50), vojna škoda 313 314 (315, 313)- 3. zaklj. 312, 6% begi. obv. 53.50—53.75 (53.60, 53.25), 8% Bler. pos. 55.25 den., 7% Bler. jx)S. 5230—53.50, 7% pos. DIIB 6550—66). — Delnice: Narodna banka 4300 4370 (4370, 4350), Priv. agr. banka 257—258 (258.50, 258).
Žilni tre
Pšenica je nadalje čvrsta, ker jo je začela kupovali 1'riv. izvozna družba za izvoz v Avstrijo, da izporisti prcfercncijal, ki ga imatno odobrenega v trgovinski pogodbi. Poleg tega gredo manjše količine izbranega blaga tudi v Švico. Trenutno siane bač. blago 107.50—110. ban. pa 105-107.50. V koruzi je zasebna trgovina potisnjena v ozadje, saj kar se tiče naku|*>v za [»asivtie kraje, kamor prihaja vse blago jx> železniških nakaznicah јчз znižani voznini na županstva. I rnutno umetno sušenega blaga ni, staro banalsko blago stane 81, za času primerno suho blago za april, maj zahtevajo 77.50—80, za času primerno suho banalsko proinpl-no blago pa zahtevajo 72.50 - 75 po postaji. Izvoz koruze še vedno gre dobro Moka je ostala v ceni neizpremenjena 195 205. Mlini težko prodajajo boljše vrste, dočim gredo črne moke dobro v Bosno. i itreegovino in Dalmacijo.
Strežno m Zidno lahke gradbene plošče, za medstene „Porolith", ОрСКОПШ 10)(СГ$1)СГ$, OPChO ¥S€h vrst votl° °Pek0>tlakovnike itd- dobavlja v najboljši	Ггап( DerWUSCh€k,
- in skrajno odporni kakovosti najcenejše KoSakl pri Narlborn - Telelon šf. 20-1б.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1*—; ienltovanjekl oglasi Din 2°—. NelmanJ&l znesek za mali oglat Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska S mm visoka pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba prfloiHI znamko.
Pomladanski piaSCi
zadnje mode — €le$tlll(lll že od Din I"U " le pri	naprej
Drago 60RUP A Co.. Lfabliana.
iihiotiteva cesm 16/orvo nadsiropte
Tudi Vaš« obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično Gstiti in barvati v tovarn'
JOS. REICH
Ljubl|ana
Poljanski najip Pralnica — Svetlolikalnica
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert, (h)
Krojašk. pomočnika iPetsobno stanovanje
za velike kose, lina dela, I komfortno, se odda po sprejmem. Kopač Stanko, Zg. Šiška.	(b)
Službo majerja
iščem. Sem oženjen brez otrok. Dopise na upravo
»Slov.« v Celju.
la)
шш\
Vajenca (-ko)
zdravega, pridnega in poštenega - se sprejme. — Prednost z znanjem nemščine- Ponudbi je priložiti šolska spričevala in »liko. — R. Dolinar — trgovina, Jesenice. (v)
Dekle
poštena, se sprejme v mlekarno. Kavcija 1500 Din. Prednost šivilje. — Ponudbe na upravo »SI « pod »Mlekarna« št. 3141.
Boljša ženska
perfektna kuharica in gospodinja - išče službe v župnišču ali drugje. Zna šivati in opravlja vsa druga dela. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3130.	(a)
Dva preddelavca
zmožna, samostojna, in sicer enega za tvornico testenin, enega za tvornico keksov — išče za t. april Zagrebška tvornica testenin in keksov, Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve ln zahtevo plače je poslati pod »Testenine«, Zagreb, glavna pošta,
pošt. pret. 347.

(b)
Posredujem
bančne in posojilne vloge. Jos. Augustin, agentura bančnih poslov, Ljubljana. Aleksandrova 4. (d)
Restavracija
Napredak v Sarajevu se odda z vsem inventarjem 1. junija t. 1. v najem. • Ponudbe je poslati na naslov: Srcdišnje uprave Napretka, Sarajevo, Aleksandrova 51, najkasneje do 10. aprila t. L (n)
se
zmerni ceni s 1. majem v Zarnikovi ulici 16-1. (č)
i Enosobno stanovanje
lepo, s pritiklinami, od-
Hlapcc
starejši — se sprejme.
Plača po dogovoru. Po- dam solidni stranki z nudbe pod »Marljiv« št. j aprilom v Mostah, Pre-3183 na upr. »Slov.«, (b) dovičeva 28.	(č)

Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov iemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana, (r)
Davčne prijave
pridobnina, rentnkia, izvršuje strokovnjaško — »Gospodarska pisarna«, Miklošičeva 7-II. nadstr.
Poizvedbe
Izgubila sem
črno boo dne 16. marca od škofije do Tržaške c. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v podružnici uprave »Slovenca«, Miklošičeva cesta.	(e)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kanale
po naiviSlih cenah ČERNE. luvelir. Liubhana, Woliovs ulica it 3.
Posestva
Denar naložite
najbolj varno, ako kupite stavbne parcele na lepem, mirnem kraju v neposredni bližini mesta. — Vse ugodnosti; vodovod, elektrika, plin, tramvaj. Plačate lahko s hranilno kniižico Ljudske posojilnice. Kie — izveste v upravi »Slovenca« pod št. 2249._(p)
Parcela
na Tyrševi cesti naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« it. 2958. (p)

Tvrdka A. Volk
Lrnbljaoa. Км1)ет« reiu 24. ondi aajernejp »M vrste pienifnc muke tn nruge mle»«ke iKrtelke
Zahtevajte ceniki

Telefon 2059
PREMOG KAltBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica Si. 5.
Citajte in širite »Slovenca«!
ЕИШЗ
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Preloft. Ljubljana Židovska ulica in Stari trg. (1)
Orehova jederca
m cele orehe — nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5.	(1)
Kočija
dobro ohranjena — se proda. Izve se: Binder, Slomškova ulica 16. (1)
Zastonj
Karbo paketi se ne dobe nikjer, vendar najboljše, najhitreje ste postreženi pri tvrdki Velepič, Ljubljana, Jerneja 25. Tvrdka nudi prvovrsten premog, koks, drva, kolobarje po najugodnejših cenah. Telefon 27-08.	(1)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Botfohuba« naročate inserate io dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 eiu-trai do pol 1 popoldne ui od 2 do 6 popoldne.
IIMC]I
Basel
od 7. do 17. aprila 1934 Znatni popusti za potovanie
Informacije in sejemske legitimacije pri vseh potniških uradih in pri SVICARSKEM KONZULATU v Zagrebu.
MAGISTRA
ali
M A G I STR O
z večletno prakso in znanjem nemškega jezika išče za stalno lekarna Savost, Maribor
Naznanjamo žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni oče, gospod
Fran Trdina
mestni računski ravnatelj v pokoju
v torek, dne 20. t. m. ob 2 popoldne boguvdano umrl,
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 22. t. m. ob 4 popoldne iz hiSe žalosti Slomškova ulica 17 na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sočutja. V Ljubljani, dne 20. .marca 1934.
Joža, Mara, Nina, dr. Silva, hčere. Antonija Semmelrock roj. Trdina, sestra. Ing. Ivan Vidic, zet. Mitja, vnuk.

Velepomembtia novost Frana Erjavca
Zbrano Delo
UREDIL DR. ANT. SLODNJAK
Prvi zvezek
VSEBINA:
Uuod (Življenjepis Fr. Erjavca, spisat urednik dr. Slodn/ak) — Žaba, Mraolja, Vulkanske moči. Kako se Je Sllnorlu z Oolouca no svetu godilo, Velblod, Žluall popotnicm. Odkod Izvirajo gliste tn kako se soremln/ajo. Rastlinske soatbe. Rok, — Opomnje, Urednikovo poročilo. Obseg 264 strani. 9 slik aa umetniškem papir/a.
Naročnikom »Zbirke domačih plsatel/eo< Je knjiga te razposlana. Cena vezanemu Izvodu za nenaročnlke Din 60'—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA Ljubljana
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je moja dobra kuharica
J o žela Hočevar
ki je 34 let zvesto pri meni služila, danes, previdena s sv. zakramenti, po daljši težki bolezni umrla. K večnemu počitku jo pospremimo dne 23. t. m. ob pol 4 iz splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 21, marca 1934. Ivana GorSe, restavraterka, »Novi Svet«.
Vsem, ki so ob bridki izgubi naše ljubljene matere, stare matere, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Marije Kahnetove
z nami sočuvstvovali, vsem, ki so ji prinesli vencev in cvetja, ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, se
n a j i s k r e n e j S e zahvaljujemo
Zahvaljujemo pa se še posebej g. dr. Lj. Merčunu za vso skrb in trud v raj-ničnih zadnjih dneh ter čast. sestram za ljubeznivo nego, železničarskemu pevskemu društvu »Slogi« pa za ganljivo petje.
Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala!
V Ljubljani, dne 21. marca 1934.
Žalujoči rodbini: Savinšek in Kahnč.
Ludvik Ganghofer:	45
Samostanski lovec
»Izgubila lc je zacepetalo dekle. »Spaeti so mi morale, ko — ko me je.. .< Umolknila je.
»Pač hudo si se prestrašile I«
Stala je tiho s povešenimi trepalnicami.
»Pozabi, Gitka! Veš, pater je ubog, bolan mož — bolan v srcu.c
Svetlo je pogledala gospoda Henrika.
Prijazno ji je pogladil z roko laee. »Le pomisli, preden je pater stopil v božjo službo, je bil vitez, imel je mlado, lepo ženo in ljubke otroke in je vse svoje ljudi moral izgubiti v eni sami noči I«
Gitki so se oči ovlažile. »O moj Boglc
»VeS in od tedaj je včasih ves v sanjah, kakor bolnik — ln ko si mu prej prižla nasproti, je mislil prav zares, da se mu je prikazala njegova ljuba žena .. .<
»Bo res,« je naglo segla Gitka vmes, > za klical je tudi ime, kakor se jaz ne imenujem.«
»Vidiš!«
»O, zdaj se mi pa smilile Globoko ginjena je etegnila roko proti gospodu Henriku. »Le povejte mu, da nisem nič huda nanj in tudi ne bom več.«
»Da, otrok moj, to mu povem in veselilo ga bo. Tudi ne smeš z nikomur o lem govoriti; ljudje ne vedo vsega in ne razumejo.«
Odkimal« je z glavico.
»Pa daj, u.sedi se za trenotek. Kar sam sem, bova malo pokramljala.«
Boječe 9e je usedla na klop in si gladile gube Aa krilcu.
»Koliko si pa stara, Gitka, povej mil«
»Lani na jesen sem spolniln petnajst let.«
»Petnajst let?« je ponovil gospod Henrik. In po kratkem premišljevanju je vprašal: »Pa ne veš morda tudi za dtm, ko si se rodila?«
»Pač, pač, goepod, na dan svetega Pelagija.«
Osuplo je pogledal prošt deklico. Na svetega Pelagija — saj to je bilo deset dni po bitki pri Anipfingu in en dan po požaru falkenberškega gradu! Tu se je narava čudovito poigrala, ali. .. Globoko dihaje je zmajal gospod Henrik z glavo in vprašal: »Kje ste pa bili doma?«
»V Dorfih, gospod, pa ne v vasi sami. Naša hišica je stala čisto na samem v gozdu, kor je oče kuhal oglje.«
»Ali se moreš še spomniti na očeta in mater?«
Pogledala ga je z vlažnimi očmi. »Ali more kdo pozabiti očeta in matere? Saj molim vsak dan zanju in ju pri tem vidim kar pred seboj: oče velik kakor drervo z dolgo brado, in veete, goepod, sivel je že po malem... toda mamica, da, ona je imela pa kite še vedno kakor kaka mlada. In tako dobro je znala gledati, in roko je imela če se je le koga dotaknila, se je človeku zdelo kakor zvečer, ko je prav toplo in te boža vetre po licih. In tako, tako rada me je imela! Mislim, da še živ človek na svetu ni imei tako dobre mamice ko jazi« Obrisala si je z roko oči.
Gospod Henrik je vetal, stopil k Gitki in vzel njena lica v svoje dlani. »Te mamice ti ne vzame nihče več, in če bi ti mogel dati tudi drugo!«
Vprašujoč ga je pogledala, ker ga ni razumela.
Prikazal se je brat Severin. »Fant jc doma!«
»Naj pride sem!«
Vulti je stopil v izbo, in dočim je gospod Henrik z njim tiho govoril, je Gitka vstala in se splazila ob steni k vratom. Zunaj »i je še enkrat obrisala oči in odšla proti lovski koči. Toda preden je prišla do nje, je obstalo, kakor bi se nečesa domislila... in je potem stekla nazaj po poti v Peščeno drago. Hotela je poiskati izgubljena vijolice.
Ko je prišla na potni prelom, se je prestrašeno umaknila. Tam je na kamenu še vedno sedel pater; v svojih rokah je držal njen veiičič in
strmel nanj z negibnimi očmi. Zdaj je začula tudi korake za sabo — prihajal je Valti z dvema gorskima palicama in smolnato baklo. Tiho je smuknila za grm in čakala. Cula je, ko sta onadva govorila in odhajala.
Potem je prišla ven in začela iskati. Toda ven-čdča ni in ni našla.
»Zdaj ga je pa še s seboj vzel!« je zajecljala; jeaila se pa ni. »Morda pa ima zaradi tega svoje veselje!« In človeku, ki je toliko pretrpel, pač smeš privoščiti veselje. Ženo in otroka izgubiti v eni noči! Kdo ne bi imel z njim usmiljenja, ako ne ona? Saj je tudi ona izigubiki očeta in mater v enem dnevu... takrat ko je gospodarila v deželi volika smrt.
Dolgo, dolgo je stala tam in zrla za njim, kako je izginjal med mešanico skal in se spet pojavljal, se zgubil med temnim grmovjem in se spet pokazal.
Sveži večerni veter ji je plal krilce in se poigraval z njenimi kodrastimi lasmi. Spodaj v gorskem gozdu se je oglašala kukavica, prva, ki je bila prišla s pomladjo, in nad bregovi so strme stene, mod katerimi so se kazale samo še redke zaplate snega, začele toplo rdeti.
18.
Mrak, ki je nad gorami pletel svoje prve nitke, je zagrnil dolino že v siv pajčolan.
Wolfrat se je bil vrnil iz solarne in je sedel z Zefo za mizo. Pred dvema dnevoma si je toliko opomogla, da je zapustila ležišče — bila je moč, ki jo daje žalost in skrb.
Svojo skromno večerjo sta že použila, a sta še obsedela molče; vsak se je naslonil z rokama no m.izo in z izgubljenim pogledom tuhtal predse.
Lipče je klečal na klopi in kukal skozi odprto okno na prosto. Iznenada je zekllcal: »Glej, mamica, gore gorijo!« Ni ga molilo, kor ni dobil od-
gla-
govora. »Tako, tako,« je momljal, kimaje z vico, »in če zgori teta Dita, tam gori!«
Wolfrat je burno vstal, premeril parkrat izbo gori in doli in se spustil v kot k peči, da je klop glasno zahreščala, Zefa si je z dlanmi zakrila obraz.
Prešla je tiha minuta in več; potem je Lipče radovedno stegnil vrat; čul je, da so zaškripala vrtna vratca.
»Oče, moški gredo k nam!«
Zefa je pobledela. VVolfrat je skočil k oknu.
»Prihajajo, Zefa!« je rekel hripavo in zgrabil za mizo, kakor bi se ga polaščala omotica.
»Jezus, Marija!« je jeknila žena, planila k njemu in se ga oklenila s tresočima se rokama.
Zravnal se je. »Zberi se, Zefa,« je dejal mirno. »Ne smejo čuti nič škodnega. Daj, usedi se, tule...« potisnil jo je na klop. »In besedice ne zini! Z obraza ti v somraku ne bo mogel nobeden kaj razbrati. In če bi se utegnilo le slabo iziti... pa ne verjamem, Zefa, pa bodi kar mirna... kar tako pravim, za vsak slučaj...« znižal je glas do burnega šepeta, »ti pustim za pomoč v sili... zaklad, ki g<i dvigni, meni je zaprt, dokler živim ... toda, če bi mene več ne bilo, potem boš imela vsaj ti nekaj od tega, in moj fant... zlat zaklad. Zefa ... in ključ zanj je dekie.«
Buljila je vanj vsa iz sebe; od vsega, kar ji je govoril, je razumela le eno; da je mislil na najhujše.
Okno je potemnelo, ko so šli zunaj možje mimo WoIfrat se je naglo usedel spet za inizo.
Oba hlapca, ki ju je poslal gospod Schlutteniann, sta stopila v sobo; ukazni k, ki sta ga hila vzela e seboj, je ostal zunaj pred vrati.
Lipče je zdrknil jadrno s klopi, steke.l k materi In se stisnil za njeno krilo.
»Ali je Polzer doma?« je vprašal hlapec.
»Doma, doma,« je rekel WolIrat. »Kaj bi pa rada?«
ia »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Urednik. Loiie Oolobii.