za korist) delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi )e moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEHIK.I
Od boja do zmage 1
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 6
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Poet-Offloe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 187t
Chicago, 111., 10. februarja 1911
Kdor ne misli syobodno, se ne more boriti sa svobodo !
Leto X
Razgled po svetu.
Prebivalstvo grozi.
Dunaj, 8. feb. — Na prebivalstvo obeh mornarhij je delegacija v Budapešti naredila jako slab utis, ker ibodo morali davkoplačevalci oborožen mir tako drago plačati. Delegacija je dovolila za armado ,$40,000,000 in za ‘ekstra’ podporo za mornarico celo $65,-000,000, katera svota se bo razdelila na prihodnja 4 leta. Ker pa so blagajne prazne, si ministri ne-vejo iz zadrege drugače pomagati, kot. najeti novo posojilo v Franciji ali kot drugod. Ljudstvo je jako razburjeno in občna nezadovoljnost se 'bere v vseh listih, ker to “delo” delegatov je napravilo celo na naj večje “patriote” mučen vtis.
Za škofa v Trstu
namesto Nagla, ki je postal ko-adjutor dunajskega nadškofa, je vendar le imenovan ljubljanski kanonik Karlin. Kranjski klerikalci so toraj zmagali tudi tu in -se sedaj bahajo s tem imenovanjem, liberalcu ga pa kristilizira-
jo. —
Petrova skala se ziblje
papež pa škili v Avstrijo, da bi se tam naselili. Taka poročila sedaj prihajajo iz Rima. Nadalje pravi poročilo, da je papež sit provokacij brezvercev in prostozidarjev, ki hočejo vtem letu te provokacije še poostriti in so napravili začetek ‘že z znanim Nathanovim govorom. Poročilo pravi nadalje, da bo pobral papež vsa svoja šila in kopita in se izselil iz Rima. (toraj novo pregnanstvo?). Na-migava se v poročilu tudi, da bi si izbral papež za svoje bodoče bivanje naj oPže^.&vstfijo,' ker bi ga “častno in prisrčno” sprejeli.
Kranjska “šparkasa” v Ljubljani poka.
Kdor je čital naše članke o nemčurski “Kranjski hranilnici”
v Ljubljani, je dobil gotovo jasen vpogled v ta denarni zavod, ki stremi z Siidmarko na čelo, kako bi slovensko deeo potujčila. Sedaj ljubljanski slovenski dnevniki prinašajo vesti o Kranjski hranilnici in sama vlada se ne u-pa poseči vmes, ker Kranjska hranilnica v Ljubljani že v resnici PROPADA.
Slovensko časopisje svari rojake v Ameriki, da bi še v naprej zaupali denar Kranjski hranilnici. Danes plačuje “Kranjska hranilnica” še vloge in obresti, prišel bo pa kmalu čas, ko tega ne bo več mogla_in bodo izgube neizogibne.
Gorje neprevidnežem! Tisti, ki bodo zadnji prišli po svoj denar bodo dobili od goldinarja samo 70 ali 80 krajcerjev in za Vaše vloge pri “Kranjski hranilnici” v Ljubljani ne jamči nihče.
Pozor torej !
Interesantni manevri.
Berlin, 8. feb. Na tukajšnjem vojaškem polju so bili včeraj zvečer manevri. “Interesantno” je bilo gledati puškine — krogle, ki so za seboj puščale svetlobo. Tudi raketi in drugi eksperimenti «o se poskušali in dobro obnesli, tako, da se je vojake, skrite v snegu lahko opazovalo in streljalo. Nemci so vsi iz sebe! —
DENARJE V STARO DOMOVINO
poiiljamo:
za S 10.35 ................. 50	kron,
za $ 20.45 ................ 100	kron,
za $ 40.90 ................ 200	kron,
a a $ 102.25 .............. 500	kron,
za $ 204.00 .............. 1000	kron
za $1018.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je «Šteta pri teh arotah. Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. NaSe denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesli« po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Oortlsnd St. Niw Yoek «104 St. CUir Ati., N. K.	Clvil»a4, Ohio
“ČRNA SMRT.”
Na tisoče oseb umrlo na koleri.
Harbin, Mandžuria, 9. feb. —
O strašni morilki kugi ki vlada sedaj v Aziji se piše vsak dan, ljudstvo pa le nima pravih podatkov in se, skoro bi rekli, za to strašno vest ne zanima. Do danes so našteli do 6000 mrtvili in to samo v mestu Harbin! 4800 je od teh Kitajcev; 1000 jih je umrlo v ruskem oddelku mesta. Okoli mesta gore grmade in na njih se cve-rejo okuženi. Zdravniki iz celega sveta prihajajo na željo kitajske vlade, da opomorejo in uničijo grozno morilko; umrljivost je pa tudi med zdravniki velika, ravno tako med njihovimi strežniki in nosilci okuženih.
Stvari ki so se v Evropi v sedemnajstem stoletju doigrale, se sedaj ponavljajo. Vse govori o “črni smrti’’ in prebivalstvo beži na .vse kraje. V začetku kuge so Kitajci mrtva trupla skrivali pred zdravniki, da jih pokopljejo po verskem starem običaju. — Sedaj pa, ko so sprevideli, da i-majo zdravniki prav in ne oni in njihova vera, sedaj je brat proti bratu, žena proti možu in hčer zoper mater. Tisti, ki so od kuge napadeni, jih spode na cesto, kjer morajo umreti o'd lakote ali pa od kuge. Nekateri nagi rjove po cestah in si grizejo roke in noge a nihče se več ne zmeni zanje, ker je stvar že prenavadna. Zdravniki in strežniki in nosilci nosijo na obrazu maske in telo ovito v ban-dage.
Kar se doigra vsaki dan na Harbinskih ulicah ni mogoče popisati; čast evropskim zdravnikom, ki hodijo v gotovo smrt za bližnjega.
Manifestacija delavstva.
Berlin, 7. feb. — Ob priiiki pogreba social demokratičnega poslanca in ljudskega prijatelja Paul Singer-ja, je organizirano delavstvo najsijajnejše manifestiralo. Pri pogrebu jih je bilo — 175 tisoč in ves Berlin je bil pokonci in se čudil, da je kaj tace-ga mogoče.
Smo še daleč za Nemci!
Parlament otvorjen.
London, 7. feb. — Kralj Juri in kraljica Mary sta prvič otvorila parlament v hiši lordov.
Govor kralja je bil kratek in nezanimiv. Spominjal se je svojega očeta, kralja Edvarda; nadalje zveze z Japonsko; z mahina-ciami Perzije. Nadalje je spodbujal parlament, naj deluje po najboljši moči za’ljudstvo.
Japonska proti koleri.
Tokio, 8. feb. — (Vlada se jako boji, da se kolera razširi tudi na severne dele Mandžurije in še lahko na samo Japonsko. Dr. S. Kitasate je poslan z več drugimi zdravniki, da nesrečo odvrnejo. Japonska vlada jim je dovolila $500,000 podpore.
\
Sestanek kraljev.
Rim 8. feb.---Sem je prišlo po-
ročilo, da cesar Viljem marca meseca obišče italianskega kralja Viktor Emanuela; ravno tako se govori da pride ob istem času angleški kralj Juri in Norveški kralj Haakon in francoski predsednik Fallieres. Kralj Peter bo prišel v Rim 15. feb. V Rimu bodo velike slavnosti, ker se bo obhajala 50 letnica razglašenja Rima kot glavnega mesta cele Italije. —
Kam gre denar.
Nek Italijanski časopis iz Rima pravi, da so v privatni blagajni predkratkim umrlega papeževega blagajničarja Alfonza Vin-eigguerra, našli 1,000,000 lir denarja. Pismo, ki ga je njegov sin zraven denarja našel pravi, da mu je ta denar izročil prejšnji papež Leo XIII. proseč ga, naj ga hrani do smrti ter še le potem izroči njegovemu nasledniku. Gornji list pa zatrjuje, da se je Leo hotel za vsak slučaj preskrbeti, kar je zelo vrjetno, ker je dokaj razkošno za jetnika živel.
Iz delavskih krogov.
Štrajk krojačev v Chicagi je končan.
Grozen je bil ta štrajk, ki je trajal 22 tednov. Policija je neusmiljeno nastopala, da brutalno in ne glede na to, so krojači vendar deloma dobili kar so zahtevali to je, da se jim je tvrdka Hart, Schaffner & Marx podala ter sprejela vse njih predloge. V o-stalem pa je ta štrajk tako izpadel da nihče ne ve pri čem je. niti na kaki podlagi se je zaključil ta boj.
Med štrajkarji je bilo skoraj polovico takih, ki imajo svoje lastne domačije, ki so prvih par tednov vstrajali potem pa šli ske-bat, in med temi garjevci je ‘bilo tudi par Slovencev.
V podporo
štrajkarjem v Pennsylvaniji. 28. januarja so v Yale, Kans. samci vprizorili veselico. Čistih dohodkov je bilo $14.20: k tej svoti sta še prispevala Vinko Štraus $2.00 in Matevž Izlakar 50c. Toraj skupaj $16.70 in jo darovali za štraj-karje. Svoto smo prejeli mi in odposlali na pristojno mesto. Iskrena hvala požrtvovalnim yalskim pečlarjem. — Rojaki, posnemajte
jih! —
Za stradajoče kitajce.
Kongresman Humphrey' iz Washingtona je 4. t. m. v državnem kongresu stavil predlog, ki določuje, ako bo sprejet, da naj vojni tajnik oskrbi čimprej prevoz živil stradajočim na Kitajsko. —■
Lepo je to, in vse hvale vredno, a domačinov ki gladu in mrazu umirajo pa noben hudič ne vidi. Kapitalisti znajo; že čez en milion vrednosti so nabrali za gornji namen, sedaj iščejo prevoza milodarov, in zopet se bo ameriška patrijoticna srca v tuje-zemskih publikacijah slavilo, — a tebi ameriški delavec figo.
Pod Morganovo kontrolo.
Brzojavna poročila iz New Yor-ka javljajo, da so že vsi mesečniki in tedniki, to so takozvani “magazines”, ako že ne Morganova last, pa pod njegovo kontrolo, razen treh v vseh Zdr. državah. Ostali magazini, ki še niso pod njegovo kontrolo čutijo pa njegovo jezo, in tako nesmejo pisati kar ¡bi hoteli ali morajo pa trpeti jezo kapitala newvorške Wall ulice.
Kdor ve ceniti moč vseh teh magazinov bo tudi vedel, kaj naj pomeni kontrola enega človeka kot je Morgan nad njimi.
Leo Deutsch.
New York, 7. feb. — Leo Gregorič Deutsch, slavni ruski revolucionar si je izbral za stara leta mesto New York, za zadnje pribežališče.
Deutsch je poznam po celem svetu po svojih delih kot “Šestnajst let v Sibiriji” in “Moj beg iz Sibirije” idg. Z 18 letom se je Deutsch pridružil ruskim revolucionarjem in bil dvakrat prijet in poslan v Sibirijo. Bil je 16 let vklenjen v železje in opravljal najtežja dela ob kruhu in vodi v sibirskih rudnikih. Posrečilo se mu je uiti. Prijeli so ga pa zopet in ga poslali nazaj v Sibirijo, a posrečilo se mu v drugo uiti in bežal je v Pariz, kjer je bil urednik lista “Glas ljudstva”. Tudi v New Yorku bo začel izdajati ruski napredni časopis.
Amerika protestira
Carigrad, 7. feb. — J. Ridgeley Carter, ameriški poslanik za Ru-munijo, kateri je sedaj sprejel tudi začasno poslaništvo v Carigradu, ker je Štraus odstopil, se je danes pri turški vladi pritožil in protestiral, da se proti ameriškemu blagu na tihem izvršuje bojkot.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Razne novice.
LINCOLNOV ROJSTNI DAN
12.	feb. je Abraham Lincolnov rojstni dan. Kolike slave si je to ime priborilo med ameriškim ljudstvom, je vsakemu znano. — Lincolnov rojstni dan je povzdignjen v praznik; le nekatere južne države, kjer je najbolj vladalo suženjstvo, se praznik ne obhaja. Pa to Američanov ne moti. Posebno Črnci vedno Lincolnov rojstni dan na najlepši način praznujejo in se spominjajo njegovih besed kot kandidata za predsednika, ko je rekel na suženjskem trgu: “Če mi bo dana prilika, da bi to zalego Udaril, jo bom udaril močno!” In res, velik mož je svojo obljubo izpolnil in kri je tekla v potokih. En milion ljudi je zgubilo v meščanski vojski svoje življenje za “črno” (kri. In ko so mu “ljudski politi-kaši” (¡današnjega'kalibra) nasvetovali neke vrste “ kompromis ”-a jim je javno zalučal v o-braz: “Lahko goljufaste nekatere ljudi celo njihovo življenje; lahko goljufaste nekatere ljudi le nekaj časa; ne morete pa goljufati vseh ljudi, ves čas!”
Da takih ljudskih predsednikov Amerika ni imela na izbero ve vsak. Abraham Lincoln se je iz priprostega delavca povzdignil v najvišji stan, ki stoji ameriškemu državljanu na razpolago.
Ker je sam trdo drvdtril in pozneje vozil težke splave po Mississippi reki in si tako v potu svojega obraza služil vsakdanji kruh, je to potem, ko je postal predsednik, vedno imel pred očmi in bil opravičeno rečeno:	ljudski
prezident, ki se je držal zvesto gesla : svoboda, bratstvo, enakost. Ko se je hotelo zatreti prosti govor, je vzkliknil: “Naj kraljuje prost govor, svoboda časopisja in prosto ljudstvo.”
Naj živi Abraham Lincolnovo ime, dokler se sme svobodno govoriti. —
Lincolnu spomenik.
Washington, 8. feb. — Senat je dovolil $93,678,582 za vojaštvo; zraven se bo za celo armado uredila zobotehnika in se bo vojakom zdravilo zobovje zastonj. Po desetletnem boju je bil tudi sprejet predlog z 141 proti 39 glasom, da ima vlada pravico kupovati poslanikom, konzulom in odposlancem v Inozemstvu poslopja in zemljo.
Ker se bliža Lincolnov rojstni dan, je senat sklenil, da se nepozabnemu predsedniku postavi velik spomenik v Washington-u, ki naj bi stal $2,000,000. Predlog je bil soglasno sprejet in se delo poveri največjim umetnikom.
Washington, 8. feb. Vlada je naročilo dr. R. P. Strong, ki je sedaj voditelj ameriškega rdčega križa na Filipinih, naj se takoj poda v Mandžurijo, da deluje proti koleri in jo zraven študira.
General Cronje mrtev.
Ivlerksdorp, Transwaal, 6. feb. General Pief Cronje, eden najbolj slavnih generalov iz bursko-angleške vojske, je tu v starosti 77 let umrl.
(Cronje je otrok nekega Hugenota, ki se je iz Holandske preselil v Transwaal, Južno Afriko v Bursko ozemlje.) Že v svoji rani mladosti se je junaško bojeval proti črncem in Angležm. V letu 1881 je prisilil zvitim potom trdnjavo Potehefston, da se je podala. Leta 1896 je preprečil Jamen-sonov napad na Kriigersdory. V času bursko-angleške vojne je bil svetovalec v Kriigerjevem štabu. Lord Roberts ga je naipadel z 60,-000 možmi in 125 velikim topovi. Cronje je imel samo 5000 mož in se je udal, kar so mu Buri jako zamerili.
Leta 1902 je bil v Ameriki in predaval o vojski in nabiral denar za svoje tovariše, da bi si od Angležev zopet mogli kupiti ukradeno zemljo.
V snegu in ledu.
Zima, ki je za 14 dni se spremenila v južne dneve, je z nedeljo zopet pritisnila z vso robostjo in zahtevala tudi v našem mestu pet človeških žrtev. Poulična in nadulična železnica sta se komaj pregibali pod težo snega. Škode je milion dolarjev. Največ od tega miliončka gre na škodo transportnih, brzojavnih in telefon-čnih družb. Mrtvih ljudi, žrtve zime, je do danes najdenih pet. Dva sta se obesilila, ker jima je brezdelje in novi sneg vzel vso e-nergi.jo za daljše eksistiranje. Poškodovanih je pa na legije.
Pa tudi konjem se godi slaba in si lomijo na debelo noge radi zdrsnelosti.
“Velika vojska” brezposelnih je pozdravila sneženi vihar, kot odrešitelja, čeprav samo za par dni. “Jack Frost” jim je prišel kot dobrodošel gost.
Mestni očetje so se “branili” izdati (kaj je njihov) denar za “nepotrebno” odkidovanje snega. Železniške Idriižbe so pa na mestno upravo (!) skočile kot histerične in grozile z “ordinanca-mi” in tako se je denar moral dati za čistenje ulic in malo zaslužka napol izstradanim državljanom, namesto, da so sami ta denar spravili v svoje žepe. Imamo v resnici vse časti vredno mestno upravo!
Tepež za Tolstojovo zapuščino.
Peterburg, 7. feb. — Skoro vsak dan se bere v časopisih o Tolstoju, oziroma o vdovi Sofiji i Tolsti, katera zahteva, da se zapuščina pokojnega Leva spremeni v toliko, da ne bodo še v naprej lastniki zemlje muziki, kar jim je daroval umrli filozof, temveč, da se ji povrne zemlja nazaj, ker rabi za sinove. Posebno jezo goji do mlajše hčere Aleksandre, katero je pokojni učenjak najbolj ljubil. Tolstojev testament se nahaja v Tolstojevem muzeju v Moskvi.
Celo stvar imajo sedaj v rokah odvetniki. Če se bo dana zemlja vzela mužikom, bo s tem zadnja želja velikega moža neizpolnjena in kršena.
ROJAKOM
v Clevelandu priporočamo g. Jerneja Urbas, kot zastopnikom Glas Svobode. G. Urbasov naslov je 982 E. 67. St.
Cleveland, kot ena največjih slovenskih naselbin potrebuje najbolj stalnega in zanesljivega zastopnika in z pridobitvijo g. Jerneja Urbas bo gotov za list in naročnike Gl. Sv. jako ustreženo, ker vživa imenovani gospod vse-obče zaupanje in kdor ga osebno pozna, ga ve ceneti po delavnosti in ystrajnosti.
Priporočamo ga torej Slovencem v Clevelandu in želimo, da mu ob novem poklicu stoje prijateljsko na strani.
Upravništvo ozir. lastništvo “Slovenskega Naroda” v Puebli, Colo opozarjamo na poštenost dolgoprstneža in zvestobo v hiši, ako je lastnik slučajno oženjen, da ne bo potem tudi od Vas zahteval $500 za žrtev, ko bi imel pričati pri razporočitvi. Ker pri njem ni le uribi et or bi pač še urgi et orgi. Tozadevna pisma, kakor tudi sodnijske prepise iz stare domovne, ko je bil Cok že sedemkrat kaznovan radi Unter-fiilschung, so na razpolago.
Ni častno za noben časopis, dati, zavetje takemu svinjarju,' kot je Cok.
Gosp. Čoka samega pa 1\udi o-pozarjamo, dokler še dela, da poplača svoje dolgove vsaj v Pull-man svojim ožjim prijateljem in Nemcem od katerih je izvabil denar. —
Listnica uredništva.
Dopisi ki niso v današnji številki, pridejo v naslednji na vrsto.
Mestne novae.
“Pojasnilo”.
Od avstro-ogrskega konzulata v Chicagi smo prejeli neko vrsto “pojasnila”, katerega pa ne moremo priobčili, ker nočemo poročila, ki smo jih že priobčili pred mesecom dni še enkrat ponatisniti. Za tako počasne si nismo mislili gg. uradnike pri avstro-ogr-skem konzulatu. Zraven sloni pa poročilo na napačni podlagi. Kon-zularstvo govori o “denarnem polomu” na Kranjskem. (Ne pove pa, da so ga klerikalci inscenira-li.) Največja nesramnost od kon-zularstva pa je ta, da v svojem “pojasnilu” agitira za klerikalno “Ljudsko posojilnico” in pravi da uživa “splošno zaupanje”. Radi bi vedeli, zakaj nas imajo ti gospodje, z g. konzulom Silvestri na čelu?
Napredujemo ka-li?
Sedaj v prvič in sicer nekako pred enim tednom po noči so pri mostu na Centre ave. in 16 cesti .uprizorili dva Slovenca in neki Hrvat cestno tolovajstvo. Nekemu pasant.u, Slovaku, ko je na povelje vzdignil roki kvišku, so pobrali okolu $22. Hrvat zagle-davši nekoga prihajati, jo je še pravočasno odkuril, a oni ki so prišli so bili slučajno detektivi, in Slovenca Flek in Mrak, ker Slovenec res nima nikjer sreče, sta se znašla pa v rokah pravice, in sedaj premišljujeta ameriško svobodo v špehkamri. Koliko ričeta jima bodo določili se še ne ve.
Sodnik se je izrazil napram časnikarskem poročevalcem, da se še ni pripetilo, da bi sodil Slovence radi “rok kvišku”.
Model ladje Mauretania.
Lep model brzoparnika Mauretania je postavljen za ogled v izložbenem obtu-trgovine Alexander H. Revell & Co., na Adams cesti tu v Chicagi.
Model ni samo izvrstno ročno delo umetnika temveč je tudi iz finega mahogany in obdelan z jeklom in glaževino prve vrste. Velikost 18 čevljev in S^'inee v dolgosti 3 čevlje 5x/2 inč, v široko-sti 5 čevljev in S1/^ inč in tehta 3,500 funtov.
Na modelu se lahko vidi “screw” brezžično postojanko, krov ladije in kapitanovo kabino in njegov most. Krasen model je stal $12,000 in ga priporočamo rojakom v ogled če se nahajajo v bližini mesta ali so tam po poslih.
De Kalb, 111.
Rojaku Frank Kokalj je 25. jan. t. 1. umrla edina petletna hčerka in se je pogreba udeležilo veliko število rojakov; da vživa Kokalj druižina povsod simpatije je najbolje pokazal lep pogreb in udeležba old' strani Slovencev. Materi in očetu naše soižalje!
Vabilo na
PREDPUSTNI KONCERT PEV SKEGA DRUŽTVA “SLOVAN”
v nedeljo, 12. feb. 1911 ob pol ' uri zvečer v Frank Medosb dvo rani, Ewing ave. in 95. cesta.
Spored bo jako zanimiv in ra zen Slovencev in Hrvatov, nasto pi tudi nemški ¡pevski zbor ‘ ‘ Man ner Chor”.
Slovenska godba ibo tudi skušala oživeti rojake ii rojakinje in vse kaže, da bo kon cert prve vrste.
Za ljubitelje slovenske dramatik se je tudi poskrbelo
in se bo igrala nad vse komien enodejanka
“BRAT SOKOL”,
povzeta iz slovenskega malomesi nega življenja. Nastopijo najbol še moči dramatičnega odsek društva ‘ ‘ Slovan ’ ’.
PO IGRI PROSTA ZABAVA IN PLES.
Začetek, kakor že omenjet točno ob 6:30 zvečer v nedeljo 1 februarja.
Igra slovenska godba.
Vsi dobrodošli!
odbo:
*
Zahodna
Podporna
Bolniška Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
IÏ
V»tanovljena 25. aprila io Inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravenedale. Waih. Tajnik, FR OK TOSTOVRŠNIK, Box 70, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANT. LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
'	J.1 PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elu n. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
“Pri kraji je tvojega sluge modrost!” Aškerc.
Tisto noč je imel Groga kaj nemirne sanje. Zdelo se mu je, 'da sta odpotovala z majorjem v velikanskem balonu na luno. Kozol je bil namreč odjenjal gospodovim prošnjam, ko mu je major obetal, da gresta prvič in zadnjič z zemlje, in da bodeta gori na mesecu takoj bratovščino pila. In res, pri kupici brinjevca sta se pobratila. Potem je major takoj nabiral nekov rožmarin, katerega je zalotil v razorih. Groga pa je grabil srebro, posejano po luni na gosto in debelo, kar oberoe in ga tlačil v žepe, v škornje in kamor je mogel. “Sedaj pa le naglo doli, ti major, da se preveč ne navadiva, sicer bodeva še mesečna!” potikal je majorja prijateljski in vteknil še lep kos svetlega srebra pod srajco “za stare dni”. Major se je urno spustil po dolgi, dolgi vrvi zopet na zemljo in pomigal Grogi, naj pride tudi on. Spustil se je tedaj tudi Kozol. Toda pre-tožak je bil. Preveč se je bil nabasal. Tisti kos lune, za katerega sta bila privezala vrv, ulomil se je, in Groga je padal, padal . . . Strašno hitro je šlo. “Da bi se le ne razletel!” skrbelo je Grogo. “Prav mehkega se naredi!” In veter ga je zanesel, in padel je Kozol v sredo Blejskega jezera in splaval. Prišel pa je hud vrtinec in vlekel Grogo na dno, da se je udiral vedno bolj. Čudno pokaje so zabučali valovi — in Groga se je pogreznil. Tačas se je vzbudil in videl, da se mu je udrla postelja.
Kako pa se je trudil odsihdob pokazati svojo hvaležnost “go-I spodil in drugim,” o tem naj pri-; povedujojo naslednja poglavja. V tem poglavju bodi omenjeno samo še to, da je razbil, premišlju-: joč veselje svojega rešenega ‘-‘pol-majorstva”, brez nobene slabe j; namere jedno izmed dvanajstorice | tankih kavnih čašic od najlepšega sevreškega porcelana.
II.
jj “Géronte: Que diable alloit-il faire dans cette galère? Ah! maudite gelère!” Molièpe.
“Jasno in gotovo, ma chere! Le vse dobro je, kar vam želim prav od srca. Ni tebi, ni drugim ne bode žal, nikdar žal, ljuba svakinja. ako se ravnate po mojih nasvetih. Nisem se zastonj šolala v trdi šoli življenja, draga Ana!” Te besede je bolj šepetala, nego govorila starikava dama velik lic, šiljastega, voščeno-prosojnega nosu, tankih, strogo črtanih ust nic, s temnimi sencami pod očmi. Sedela je v naslanjaču tako sve čano-elegantno in gledala tako resno, oholo, mrzlo, praznično in odločno kakor trdo einancipirana učiteljica kakega zavoda za “višje hčerke”. Vsa je plavala v eter-,skih čipkah: čipke okolo vrata, ||| čipke pod vratom, čipke ob roka-!; vih, čipke od prsih, čipke na čepici — zdelo se ti je, da se vse te
lii
-čipke zdajci vzdignejo v zrak in .poneso gospo Emilijo pl. Jeliče-: vo v neznane višave. Črnosvilena | obleka, časih rahlo šumeča, skrbno spleteni lasje, okolo temena že nekoliko osiveli, tihi, vender od-
ločni glas, vsa osebnost, 'vsak gi-bec in vsaka guba — vse je kazalo malenkostno natančnost in na obe oči slepo njeno zaljubljenost v leseno etiketo. — Kar se tiče “trde šole življenja”, dovoljena bodi “faktiška opazka”, da je gospa pl. Jeličeva nekoliko pretiravala. Kruta usoda jo je pehni-ia v nežni dobi osemintridesetih let bogatemu staremu samcu v odprte roke. Ta čas se je pričela tista “trda šola življenja”, pa ne gospe Emiliji, temveč gospodu pl. Jeliču, ki je siromak -doslej lepo mirno živel v temnih zmotah ne oženjenega ljubljenca posvetne sreče. Sladki pojem o prosti vo lji je v svojem slovarju takoj izbrisal prve “medene” dni s sra mežljivi-mi solzami v očeh in s trpko žalostjo v oženjenem srcu. — Spoznal je, da bi bil poleg govorniških zmožnostij gospe soproge sam Demosten le ubožček; zato je odgovarjal nje daljšim razlagam in razpravatp kratko in udano : “Oh, Emilija, Emilija!” Tako je izhajal, dokler mu ni prišla zadnja ura. Zgolj od veselja, da sme zopet jedenkrat ravnati prostovoljno, volil je svoji objokani soprogi obe dolenjski graščini, bogate vinograde, gozde, -polje, hranilnične knjižice, vrednostne popirje in druge posvetne sladkosti.
Odslej je nosila gospa Emilija "življenja težko pezo” in svoje lahke čipke sama. Nje visokost je vzrasla na vatle in kilometre. Vsako leto pa je poselila Stojanove za -mesec dnij -ali za dva meseca v Ljubljani in na Javoricàh na posebno nezadovoljnost brata majorja in obči nemir vseh drugih. Grad je bil skupna svojina obeh bratov, majorja Pavla Stojana in odvetnika doktorja Ivana Stojana, pa bogate sestre Emilije pl. Jelieeve.
Ma chère, ljuba svakinja in draga Ana”, trije naslovi, jedna sama oseba, je bila soproga odvetnika Stojana. V srednjih letih, vedno še lepa, je bila le nekoliko prebu.jnih oblik in jako flegmati-ška. Pregloboko se ni nikdar zamislila, nego živela je vedno v jednakomerni plitvi zadovoljnosti. Z možem sta se strinjala in se ljubila, kakor bi ne bila nikdar v zakonu.
Opravljena je bila v temnosiv-kasto poletno obleko, vender brez onih dodatkov in prišitkov, katerim -smo se čudili ob gospe E-miliji.
Dami sta sedeli v hladnem salonu, v katerem so bile zavese nas pol zastrte, steklena vrata, držeča na balkon nad parkom, pa -skrbno zagrnjena in zaprta, da bi branila zunanji soparici popoldanski.
“Svet poznam kakor malokdo,” padaljuje gospa pl. Jeličeva in si pahlja z lično pahalnico dolgočasni obraz. “Zato se nadejam, da odobriš, kar ti sedaj povem.” Svakinja jo mirno posluša, tiho sklonjena nad pisanim vezilom in počasno vbadajoč iglo.
“Dekleta v nekih letih” povzame zopet teta, Emilija, “si namreč domišljujejo, da si le one same lahko izbero pravega moža, in d-a drugim ob tem ne gre nič besede. Kaj pa ve neizkušeno dekle o življenskih razmerah in zahtevah? Treba torej, da o takih prilikah kdo svetuje tem mladim
modrijankam še o pravem času, da niso potem žrtve zaljubljenih ro-mantiških nazorov. — To se tiče tvoje Milene,* ljuba Ana!” “Milene?” začudi se malce gospa Stojanova. “Kako misliš to?” “Da, da, Milene! Milenica naša je sicer pametna, ali — lahko se zgodi, da je vetemjak ali ni-manič preslepi mlado glavico. — Vedi, da se jaz nečem več omožiti; otrok nimam. Tvoja Milena in Stanka sta moji dedi-činji. Njiju teta in kuma, izberem jima tudi dostojne ženine. 'Stanka je še premlada, za Mileno pa sem že poiskala. Nikar me ne glej tako prestrašeno . . . Vedi, da nimam predsodkov o plemstvu. Ali, naj reko ljudje, kar hočejo:	mnogo
več veljaš, ako imaš na posetnici krono ali grb. To vem dobro. In vedi torej, Milena dobi plemenitega moža. Kaj meniš, kdo mi je v mislih?”
Svakinja jo nemo gleda. 0-prezna tetka pa hiti, ne brez veselja in ponosa:	“Baron Lahn-
berg, katerega sem uvedla leto^ našo hišo. V Berlinu ima strij-ca, kakor mi je sam pravil, strij-ca, ki je zelo bogat in brez otrok. No vidiš! Ali si zadovoljna ž
či-h se domov. Mnogo jih je, pa Pipifaks ne izpusti nobene. Vsaki privošči vzpodbuden pogled in galanten nasmeh. In tresejo se pisani solnčniki in šo.lski zvezki v nežnih rokah, in burneje vtriplje-jo srca oh! Toda Pipifaks ...” Dalj e prihodnjič.
DOPISI.
njim?”
Jaz že; tega pa ne vem, kaj poreče Milena.”
Kako si čudna! Devetnajstletno dekle ni da bi kaj reklo. Pa saj je Milena pametno dekle brez nobenih nazorov.”
“In če bi se upirala?”
“Svoji sreči bi se upirala. Beži no! Stavim kaj. da ji ugaja galantni kavalir že zdavna. Reci ji o priliki kaj besed.”
“To je težko. — Pa saj je še premlada!”
“Premlada? V najnevarnejših letih, pravim ti. Ali -veš to? No, govorila bodem pa jaz ž njo, ako ti nečeš. Ravno prihaja.”
Starejša hčerka Stojanova, Milena, ki je stopila sedaj v salon, je bila preljubko dekletce, “rosna rožica”, ki je v pusti salon prinesla nekaj kakor sladke vonjave in svežega klitja pogorskih gozdov okrog -Javoric. Stavim kaj, prijazni bralec, da bi bil rajnji Platon temeljito preosno-val svojo teorijo, da je kdaj vi del te čiste, nežne in mehke poteze mladega obraza, polnega jasne miline, to dvojico črnih mirno se smejočih, nekoliko sanjavih zvezd, ta na pol še detin-ski, na pol resni ponos prave ženske plemenitosti, ta harmoniš-ki, vitkobujni stas in v licih te jami ci, v katerih so se domače gracije naselile in “se igrale skrivalnice.”
“Ljuba Milena”, izpregovori teta Emilija po nekaterih ovin kih in o-gleduje fotografijo, ka tero je vzela -z mizice raz stekleno stojalo, nasajeno na srebrni podstavi, “ljuba Milenica, kako ti kaj ugaja baron Lahnberg?”
“Rekši, dama strogo opazuje obrazek Milenin in čaka, kdaj se pojavi na njem ona znana izda jalna rdečica, ki pove mnogokrat več, nego sto besed. — Toda nežna polt se ni izpremenila mladenki niti za senco. To seveda že ni kdo ve kako prijalo stari gospe, že menj pa ji je ugajal Milenin odkritosrčni odgovor.
“Gospod Lahnber? Oh!” zasmeje se Milena in sede poleg te te. “Ali veste, kako mu pravi sodnikova Minka? ‘Pipifaks’ mu pravi, in nam drugim1 se zdi to ime prav srečno izbrano. Ah, ma ma, Pipifaks, to je res dobro, ali ne?”
“Ali, Milena!” posvari jo gospa Jeličeva, položivši sliko na staro mesto, “ne tako glasno! To se ne spodobi za take mlade dame, kakor si ti. To ni lepo! Govori tišje? Kako pa imenujejo' barona tvoje prijateljice, nam ni treba vedeti, kaj ne, Ana? Ali ni Lahnberg kavalir od nog do glave?”
“Kavalir, res, teta! Čakajte, kaj mi je doktorjeva Elza vse povedala o njem, kakšne ‘vtiske’ je delal zadnjih štirinajst dnij po Ljubljani. Zjutraj, to se pravi, proti poldne, kadar je vstal in se šel sprehajat, stopil je komaj črez prag, in že uzre mlado dekle, iz šole gredoče. Pogleda jo, veste, tako svetlo jo pogleda skozi monokelj, namižikne ji, milostno se ji nasmeje — in že je u-boga gospodičina izgubljena! 0-ha zardi, povesi oči, gospod Pipifaks pa nadaljuje zmagovito svojo pot in sreča celo kohorto pri
Babberton, O. Uredništvo Gl. Sv.: —
List Gl. Sv. se mi jako dopade, pošiljam za ostalo naročnino in za leto 1911. Tudi bom povsod agitiral za ta list in upam da bom imel uspeha.
Kap se dela tiče je tu«bolj slaba in se delo težko dobi. V tovarnah se dela 4—5 dni v tednu. V društvenih ozirih smo že precej no dobrem stališču. Tudi trgovinstva se jih je več prijelo, kot grocerij-stva, a vsi falirajo. Pravega vzroka ne vem temu. Vsak pravi, da denar, ki ga je založil, je zgubljen, da, celo saloonar nam je pobegnil, čeprav nas je večina prijateljev ječmena. Seveda, preje je imel v rokah kopita, potem pa kar naenkrat “business” to ne har-monira vedno. No, pa vsak lahko riskira in poskuša; vsak je svoj gosjpodar.
Tu pri nais bi obstal dobro kak pek. Dobili smo pa novega saloonar j a. Slovenca, ki zgradi tudi dvorano za družtva in veselice, za kar se vsi zanimamo.
Pozdrav vsean čitateljem,
L. Bolant.
KDO ME BODE OZDRAVIL?
To vprašanje muči vsakega, kateri oboli, a se vsled izkušnje drugih bolnih prijateljev ne upa poveriti kakemu navadnemu zdravniku, še manje pa kakemu zdravišču, ali Medikal Institutu; ker zdravljenje vseh teh zdravnikov je žalibog rojakom dobro poznato.
Vsled tega uzroka se morajo vsi bolniki poveriti samo onemu zdravniku, kateri je leta in leta žrtvoval v korist človeštva, da izpopolni svojo “NOVO METODO“.
Najboljšo in najuspešnejo pomoč za hitro ozdravljenje vsake še tako težke in nevarne bolezni
MOŽA IN ŽENE
— katere so nastopile vsled spolnih nepravilnosti in zlorab, — dobi vsak, ako se zaupno obrne na znamenitega zdravnika
Dr. Ferd. Hartmann-a
svetovnoznanega Specialista za moške in ženske bolezni.
Springfield, 111. Uredništvo Gl. Sv.: —-Delavske razmere so tukaj sedaj jako slabe. Sicer je mnogo premogovih rovov a vsi slabo delajo, le v Central jami se dela vsak dan, pa tudi v tisti jami se slabo zasluži, ker je preveč ljudi in torej ne svetujem sem za delom hoditi.
V tem slabem času je pa par farskim možakarjem prišlo na um, da bi ustanovili svojo faro. 29. jan. so imeli svoje glavno zborovanje in odločili, da bi se obdavčilo vsakega “farana” za $1 mesečno. Toda, ti bedaki so ta predlog “za sedaj” odložili, ker dolar” sedaj ni nič, v začetku, 10, 20, 50 dolarjev, je bil predlog nekega umobolneža; na vmk način pa najmanjši “priče $2—3.
Iz neke stare šole mislijo narediti cerkev in stvari, ki so za cerkev potrebne, mislijo tudi takoj nakupovati.
Slovenci, čitatelji Gl. Sv.:	Po
šest mesečnem štrajku in sedaj zopet brez dela in ko večina nima za najbolj nujne stvari potrebnega denarja, pa pridejo ljudje, bedaki, našega rodu, pa hočejo, da bi revni, izstradani delavci kupovali Mariji “zlato” kikle in tudi druge svetnice in svetnike spodobno oblekli! Ja ali ni to nesmisel? Sebi sami kupite obleke in pustite Marije in jezuščke, kjer so in skrbite za se
Slovenci imamo bridke izkušnje. V stari domovini smo prosili od cerkve in vlade in od “boga”, a nikoli nič prejeli, kaj se mislimo tudi v deželi svobode nazaj u-kleniti v jarem farštva ? Ljudje, ki bodijo z trebuhom za kruhom, potrebujejo vse kaj druzega kot “cerkve” in druge rimske oslarije. In če smo še Slovenci v Springfieldu, se bo videlo po tem, če se bo črnosuknežu zaprlo vrata, v slabih in dobrih časih. Kdor si z žulji in znojem služi vsakdanji kruh, ta že v tem pri naša najivečjo daritev za človeštvo in cerkev ga ne bo odrešila, temveč še bolj potisnila v blato. ■Slovenci, delavci! Ogibajte se cer kve in da boste v vseh ozirih na boljšem, če se ravnate po mojem nasvetu, boste v kratkem sprevideli. Springfieldskkn norcem pa malo več pameti in naj se tudi sa mi na tihem priporoče “sv. duhu za razsvetljavo”.
Zaveden delavec.
NOVA METODA
njegovega zdravljenja je natanko opisana v njigovi knjigi, katero je on napisal za koi ist našega naroda. — V tej knjigi so opisani izviri različnih boleznij moža in žene, kakot tudi to, kaj je potrebno za čim prejno ozdravljenje.
Pišite še danes po njo, ter pri naročilu v pismu priložite nekaj znamk za poštnemino.
Prečitajte nekaj pismov> kakoršna on vsaki dan prejme od svojih bolnikov:
^isokospoštovani g. d >ctor Hartmann I
Vaša zdravila vporabljam šele pet dni, a se počutim že veliko boljšo, kar imam zahvaliti Bogu in Vam. Zato dragi Slovenci, obrnite se na njega, kateri Vam bode ponudil svojo pomoč. Vam gospod doktor ostajam hvaležna do groba z spoštovanjem,
ANTONIJA RADOŠEVIČ,
Cent, Candy pod No. 71, Calumet, Mich.
Veleučeni gospod
Štejem si dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za priposlana zdravila s katerimi sem v dveh tednih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Ob jednem Vas prpsim. da mi dopošl-jete zdravila za slabo prebavljanje, na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna.
HELENA PAJAN,
10818 Torence Ave., So. Chicago, 111. 3
Visokoučeni g. Dr. Hartmann:
Dolžnost mi je, se Vam najtopleje zahvaliti za dobroto ker ste me obranili pred skoro smrtjo. Bolehal sem od težkega prehlajenja vnetja pljuč, ter sem po kratkem zdravljenju popolno zdrav. Priporčam Vas vsim onim ubogim, ki ne morejo svojega zdravja dobiti, ker prepričan sem, da jim lahko pomagate, Prisrčna Vara hvala Vaš
NIKOLA MIŠKULlN 26 Wash. St.	N. Y. C.
Veleučeni gospod Dr. Hartmann !
Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih popolno.; a ozdravil, in upam da mi ne bode treba več rabiti zdravil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še enkrat prisrčno zahvaljujem na Vašem zdravljenju. Vas Hvaležni
FRANK BORAK.
Box 123. Josephine, Pa«
Da zamorete dobiti jeden dober svet glede Vaše bolezni, pišite še danes na:
Dr. FERD. HARTMANN-a
231 E. 14th St.	New York, N. Y.
Štrajtkarji zahtevajo, da kom-panisti vzamejo na mesto vaga-ča, moža iz delavskih krogov, ker so prišli raznim sleparijam, delavcem na škodo, na sled. Tudi tisti bahači, ki se postavljajo, da so “American”, so sedaj hlapci komjpanije.
Štrajkarji so izjavili, da se drže in da ne gredo prej na delo, dokler kompanija njihovi opravičeni M ji ne ugodi.
Kompanisti so odslovili okoli 30 Slovencev, ker so stopili v — unijo.	J. Pogorelc.
Pueblo, Colo. Jredništvo Gl. Sv.: —
Tu smo priredili že dve igri in dramatični odsek družtva Zarja jako napreduje. Sedaj se bo igrala “Županova Micka”, ker je pa oder za večje igre premajhen, smo ga pustili za 4 čevlje podaljšati. Upamo tudi, da se kmalu odpre čitalnica in čc bo šlo tako naprej, bo naša naselbron prišla na boljši glas, kot ga danes zavzema pri rojakih.
V Puebli so pa tudi “fantje od fare” in “naprednost duha” o-paziš lahko povsod. Priporočal bi pa nujno, da bi si tudi čtivo malo bolj pozorneje izbirali in če bi kaj več zavitkov Gl. Svobode prišlo, se bi stvar še bolj spreobrni-a in prava zarja prišla v naselbino, ker kdo čita. nekaj “ve”, kdor pa nič, pa tudi ve ne nič.
S pozdravom
F. Pin drugi.
pravniških kandidatinj, vračajo- sto z štrajkarji simpatizira.
Curtis, Colo. Uredništvo Gl. Sv.: ;—
Za novi stroj so prispevali sledeči rojaki. J. Nagode 25c; B. Se-ferin 25c; A. Nagode lOc in John Nagode 5c.
Tu so zaštrajkali Slovenci in Srbi v “Coal Mine”: le dva Li eana, sta šla od Slovanov na delo od drugih narodnosti pa skoro vsi. Ko bi Poljaki potegnili štrajkarji, bi bila zmaga gotova tudi vsi črnci štrajkajo in vse me
Prihodnji oktober nimajo iz S. Chicage vsaj člani Lovreneevega družtva nič dobrega pričakovati: tja bodo šli možje brez rezila in zavezniki, jezuitov in menihov. Ti “tretjeredniki”, imajo kot pravi tako lepo nemški pregovor: “Molek v rokah — hu - - ca v zobeh”.. Ta primera za to jaro odposlanstvo “paše”.
25c pošljem tudi za stroj; 5c za to, ker mora Andrej Slak avstrijsko koklo in rumeni trak nositi; 5c, ker je bil samo eden tako v Nevvburgu srečen, da je fa-rovško kuharico vjel; 5c, ker 'Vrli ovski molči in 5c pa za to, ker Laurič ne more denarja nabrati,, da bi farovž delali in 5c, ker se tudi že imenovani ne upa več pod varstvo avstrijskega državnega orla.
Pozdrav rojakom!
Zvest naročnik.
Cleveland, O.
Uredništvo: —
Ubogi delavski stan vedno tlačijo ene in iste stvari, ko pa pri dejo volitve, pa je vse pozabi j e no in volijo staro stranko, ki jih pozna samo ob volitvah. Naj še o-meniim, da sem čital v št. 3 Am. Slov. kako se uredniki K. S. K. J sami sebe hvalijo, kako regiment-no žive na stroške članov. Pa tu di Gl. A. je malo brcnila v stvar, seveda zopet narobe. Znano je še vsem kako se je njen urednik ob času konvencije z odborniki “po bratil” in kako so si šli medsebojno na roko. Z denarjem se bahati, ki so ga drugi prištedili, bi tudi meni ne bila težka stvar. Če jim pa ni en ali drugi član všeč, ga pa makari brez vzroka “sunejo”. Sedaj se vozijo gg. gl. odborniki po deželi in reprezentira-jo vso svojo ošabnost, koliko je s tem narejenega za slovenski narod, jaz ne vem; dosti pa škodi društveni blagajni, članom. Za kake druge stvari ,pa denarja “ne bo”.
No, pa če je članom po volji taka nova pot zapravljen ja svojega denarja, zalkaj bi se jaz razburjal ob njej!
Gilbert, Mimi. Glas Svobode: —■
Kar se dela tiče, ni ne dobro,, pa tudi ne preveč slabo; človek se pošteno preživi. Druga stvar-nas ne moti, kot potujoči cerkveni agentje, ki od nas vedno maličijo denarja za “velike cerkvene potrebe”. In z fratrom Shiff-rarjem vred se vsi črnosukneži smejejo v pest zabiti masi, ki jih podpira. Ti gospodje nimajo drugega na jeziku kot:	skrbite za
hišo božjo in svoji k svojini. Potem dobimo pa še v roke poročilo, koliko je denarja, dolga itd. in vrag ve, kaj še vse, ko je tiskano v tujem jeziku! A ni sramota od slovenskega župnika, da se ni: tudi v slovenskem jeziku natisnilo poročilo. Toliko za danes.
Zastopnik.
Dobrosrčen
Ljudje pravijo, da človek, ki redno in zdravo zavživa svojo hrano, je dobrosrčen; tacega človeka ima vsak rad'. Tisti, ki se o-giblje družbe in tisti, ki so nervozni in občutljivi, so bolni in nepriljubljeni. — N j igo v želodec,, cela notrajšeina ali jetra so izven reda in njihova kri ni čista in tudi ne dovolj močna, da bi dajala celemu sistemu do vel j gorkote in moči. V takih slučajih rabite pripomoček, ki bo izčistil celo telo,, ne da bi mu škodoval. Tak pripomoček je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ono izžene vse slabe snovi iz krvi. bo povrnilo tek najslabejšemu želodcu, jetraim in slabim živcem. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111..
Delavci, širite svoje glasilo “Glas
Svobode”!
Slovanska
vGbQilûtîiisel
Podp. Zveza
Chicago, Illinois.
USTANOV. 19C 8
INKORPORIfA 1900. GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOSIP CVETKOVIČ, Box 201, Frontenac, Kans.
FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEF IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsapisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jo3. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne odpošiljat ve pa na Ivana Kalan, 314—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”.
Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
PRISTOPU NOVI ČLANI IN ČLANICE.
K družtvo št. 3 De Pue, 111.: Ivan Novaik, cert. št. 2048.
K društvo št. 4 Blacik Diamond, Wash.; Jakob Raanše, 2049; Jakob Škof, 2050.
R društvo št 8 McGuire, Colo.: Alois Amlbrožič, 1985.
K dr. št. 9 Leadville, Colo.: Peter Crnetič, 1986; Jos. Zakrajšek, 1987;
K dr. št. 11 Staunton, 111.: Anton Guiselj, 2051.
K dr. št. 13 Witt, 111.; Karl Muskotovec, 2052; Peter Kokalj, 2053.
K dr. št. 14 Yale, Kans.: Martin Venišnik, 1988.
K dr. št. 15 Taft, 111.: John Koman, 2054; Franc Krančič, 2055.
K dr. št. 17 Aurora, Minn.: Frank Zajec, 1989.
K dr. št. 19 So. Chicago, 111.: Vinko Drešar, 1990; Alois Bokal, 1991; Terezija Bokal, 1992.
K dr. št. 20 Cleveland, O.; Franc Bogatin, 1993.
K dr. št. 22 Indianapolis. Ind.John Buck, 1994.
K dr. št. 24 Milwaukee, Wis.: Ivan Krolnik, 1995; Anton Bev-šek, 1996.
K dr. št. 26 Collinwood, Ohio: Anton Benedetič, 2056; Ignacij Kotar, 2057; Anton Klein, 2058; Leopold D. Worski, 2059.
K dr. št. 31 Farmington, W. Va.; Anton Malieseveski. 1997.
K dr. št. 32 Wenona, 111.: Henrick Misibacher, 1998.
K dr. št. 34 Oregon City, Ore.: Math. Potočnik, 1999.
K dr. št. 35 Franklin, Kams.; Franc Grah, 2000; Bartol Oblak, 2001; Karl Hlelbec, 2002.
K dr. št, 36 Springfield, 111.; John Kotnik, 2070.
K dr. št. 37 Lowlber, Pa.; Andrej Širc, 2003.
K dr. št. 38 Jenny Lind, Ark.: Maria Paushe, 2071.
K dr. št. 48 Brezzy Hill, Kansas; Frank Šarc, 2004; Math Rott, 2072.
K dr. št. 50 Milwaukee, Wis.: Alojzija Koren, 2005; Jera Jelenc, 2006; Jožefa Gratoner, 2007.
K dT. št. 51 Ravensdale, Wash.: Ignac Košar, 2008;
K dr. št, 52 Sorrierset, Colo.; Anton Kovačič, 2062; Matevž Kovačič, 2063; Bartel Medved, 2064;Alojs Javoršek, 2065; Tomaž Žakelj, 2066.
K dr. št. 55 Broughton, Pa.; Alois Gričar, 2009.
K dr. št. 60 Pueblo, Colo.: Frank Vodland, 2010; Anton U-heraik, 2011.
K dr. št. 61 Barberton, O.: Valentin Hiti, 2067.
K dr. št. 63 Sheboygan, Wis.: Frank Bovhan, 2012.
K dr. št. 64 St. Michaels, Pa,: Anton Zvonarič, 2013; Vincenc Lukarič, 2014; Mihael Lukarič, 2015; Kuzma Kolar, 2016; Mato Težak 2017 ; lirnest Petrovič; 2018.
K dr. št. 67 Johnston City, 111.; Vincenc Petrovič, 2019; Jos. Bolite, 2020.
K dr. št. 68 Isisaquah, Wash.: Frank Cuderman, 2021; Anton Omeje, 2022; Jacob Kochevar, 2023.
K dr. št.. 72 Hillsboro, 111.; George Bogojevič, 2024; George Jandjekovič, 2025; Jos. Pančič, 2026; John Krehn, 2027; Anton Dinec, 2028; John Onefreid, 2029; Anton Sornik, 2030; Daniel Badovinac, 2031; Mato Drobnič, 2032; Marian.Šabalj, 2033, Frank Kropi, 2034; Ana Derzich, 2035.
K dr. št, 73 Girard, 111.: Maria Jurčič, 2037; Mihael Osif, 2038; Mihael Lukas, 2039; Mihael Cory, 2040; John Čorba, 2041; Frank Pokomy, 2042; Anton Lubrant, 2043; Karol Koschevitz, 2044; John Leo, 2045; Franjo Štirna«, 2046; Franjo Gašparac, 2047.
ZOPET SPREJETI.
K dr. št. 20 Cleveland, O.; Jos. Kvas, 1423; Jakob Hočevar, 500; Ignac Longar, 651; Alois Turk, 1169.
K dr. št. 55 Broughton, Pa.: Anton Debelak, 1367; Anton A-ravec, 1353; John Gore, 1368.
PRESTOPLI ČLANI.
Od dr. št. 2 Claridge. Pa.; Anton Šač, 726, k dr. št. 33 Livingston, 111.; John Planinšek, 294 k dr. št. 36 Springfield, 111.; Karl Močnik, 37; John Močnik, 45 k dr. št. 52 Somerset, Colo.; Henrik Lamut, 62; John Jeras, 624; John Strebermark, 841 k dr. št. 71 Marianna, Pa.
Od dr. št. 4 Black Diamond, Wash.: Gasper Lozekar, 115 k dr št. 12 Sublet, Wyo.
Od dr. št. 5 Darragh, Pa.: Andrej Možir, 124 k dr. št. 33 Livingston, 111.
Od dr. št. 6 Winterquarters, Utah: Jos. Bergant, 143 k dr. št. 56 Rock Springs, Wyo.; Fr. Videgar, 639 k dr. št. 53 La Salle, 111.
Od dr. št, 12 Sublet, Wyo.: Blaž Bozovičar, 185 k dr. št. 33 Livingston, 111.
Od dr .št. 14 Yale. Kans.: Alois Strasberger, 1136 k dr. št. 48
Breezy Hill, Kans.
Od dr. št. 17 Aurora, Minn.: Jos. Praznik, 474 k dr. št, 69 Brewster, Ohio.
Od dr. št, 20 Cleveland, Ohio Aiatija Ulepič, 387, k dr. št. 48 Breezy Hill, Kans.
Od dr. št. 21 Naylor, Mo.: Jos. King, 1086, k dr. št.. 22 Indianapolis, Ind.
Od dr. št. 27 Forest City, Pa.: Frank Kastelic, 957 k dr. st.
59 Conemaiugh, Pa.
Od dr. št. 30 Bishop, Pa.; Luka Žagar, 1499, k dr. št. 13
Witt, 111.
*-. i'ím. 4 —libnrA
I1Ü
GLAS SVOBODE
POTUJOČI ČLANI.
Od dr. št. 4 Black Diamond, Wash.:	Franc Podlinsek, 632;
Jos. Majik, 1011.
Od dr. št. 6 Winterquarter, Utah: Anton' Odcepek, 640; Andrej Jovan, 304.
Od dr. št. 10 Moon Run, Pa.: Jos, Mahne, 937; Ivan Erjavec, 1677; Frank Mali, 1809; Anton Stanovnik. 256; Karl Telban, 245. Od dr. št. 16 Clinton, Ind.: Valentin Podobnik, 568.
Od dr. št. 17 Aurora, Minn.: Josef Zorman, 1161; Math Pirnat, 1325.
Od dr. št. 20 Cleveland, Ohio: Jos. Kvas, 1423.
Od dr. št. 22 Indianapolis, Ind.: Jos. Brneli, 1994.
Od dr. št. 27 Forest City, Pa.: Frank Lisjak, 1338; John Lenarčič, 660; Frank Milavec, 953.
Od dr. št. 33 Livingston, Ul.: Anton Tomažič, 784.
Od dr. št. 52 Somerset, Colo.: Vincenc Kaučič, 923.
Od dr. št. 55 Broughton, Pa.: John Kastelc, 1352; John Zem-va, 1856.
SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE.
Od dr. št. 4 Black Diamond, Wash.: Jacob Kolenc, 113; Franc Stermšnik, 114; Jacob Pečnik, 634; Jos. Sempremožnik, 105.
Od dr. št. 5 Darragh, Pa.: John Ulčič, 1142; Fr. Levšek, 1143. Od dr. št. 14 Yale, Kans.: Jos. Peterka, 1015.
Od dr. št. 16 Clinton, Ind.: John Mufler, 446; Jos. Kuč, 447; Geo. Kubla, 1095; Anton Primožič, 942; Andrej Hahoš, 1687.
Od dr. št. 25 Reading, Pa.: Ana Košmerl, 1430.
Od dr. št. 27 Forest City, Pa.: Karol Krzič, 952.
Od dr. št. 30 Bishop, Pa.: Jacob Beržič, 927.
Od dr. št. 31 Farmington, W. Va.: Dmitro Kobitansky, 1438; Jacob Gumunkov, 1602; Jos. Zupančič, 1256; Marko Mahan, 1106; Nik. Spehač, 705; Jurij Fumič, 713.
Od dr. št. 55 Broughton, Pa.: John Renko, 1358; Jurij Bizjak, 1351.
Od dr. št. 58 Greenland, Mich.: Martin Kapš, 1628.
Od dr. št. 61 Barberton, Ohio: Jos. Medol, 1638.
ODSTOPLI ČLANI
Od dr. št. 1 Chicago, 111.: Peter Geshel, 28.
Od dr. št. 17 Aurora, Minn.: Anton Mahnič, 460.
ČRTANI ČLANI.
Od dr. št. 1 Chicago, 111.: Štefan Fistrovič, 1571.
Od dr. št. 2 Claridge, Pa.: Štefan Jagodič, 663.
Od dr. št, 9 Leadville, Colo.: Ignac Junkar, 302; Anton Grandovec, 537; Ignac Levstik, 242.
Od dr. št. 16 Clinton, Ind.: Andrej Ladiha, 431.
Od dr. št. 28 Madison, 111.: Jos. Oblak, 1250; Albert Benk, 1247; Anton Kolenc, 620; Ivan Majnarič, 698.
Od dr. št, 30 Bishop, Pa,: Frank Pintar, 929.
Od dr. št. 31 Farmington, W. IVa.: Mike Vasilj, 1107.
Od dr. št. 41 Ambridge, Pa.: Mihael Preskar, 969.
Od. dr. št. 55 Broughton, Pa.: Franc Godič, 9370.
Od dr. št. 58 Greenland, Mich.: Jos. Poje, 1399.
Od dr. št. 68 Issaquah, Wash.:	Jos. Sile; Rudolph Čampa;
Anton Kotnik; John Kocjan.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
15. REDNA SEJA GLAV. ODBORA S. S. P. ZVEZE.
Seja otvorjena ob 8 uri 25 minut zvečer 25. januarja 1911. Navzoči so bratje: Anton Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, Ford. Glojek, Anton Duller, M. V. Konda, Jacob Tisol in Jos. Ivanšek.
Društ. štev. 4 v Black Diamond, Wash., zadeva radi zapuščine preloži na prihodnjo sejo. *
Društ. štev. 8 v McGuire, Colo., bolniška podpora bratu J. Velič, kateri je bil pri delu od delovodja obstreljen, se začasno ne izplača, ker se čaka natančnejših podatkov. — Radi brata Miliča se pa sklene, mu plačati še ostanek po pravilih določene svote za bolno podporo, ako se podvrže zdravniški preiskavi ter izpolni zahtevane dokaze tudi za izgubo očesa svoto $75.00 od usmrtnine.
Društ. štev. 10 v Moon Run, Pa. zadeva brata Matevž Dolinar se je vzela v pretres, ter se konečno predložila na prihodnjo st jo ; pričakujoč natančnejših podatkov od strani družtva.
Društvo štev. 16 Clinton, Ind. Vmen ček se je prejel ; uradnikom se zahvaljuje za vestno poslovanje.
Družtvo štev. 15 Granville, 111.. Poročilo radi brata Drolc se je vzelo na znanje. Kakor hitro dotični svojo izjavo pred oblast-nijo potrdi, se ga naj sprejme v družtvo. ter objeduem izpolni listine radi zadnje bolezni.
Usmrtnina pokojnem bratu Anzeljnu se je sklenila izplačati po odbitku svote $26.00.
Družtvo štev. 61 Barberton, O. Zadeva brata Anton Benko se radi nejasnosti predloži, ter čaka natančnejših podatkov.
Društ. štev. 32 Wenona, 111. Poročilo o smrti brata Urh Vidmar se vzame na znanje; zadeva radi spremenitve oporoke pa se predloži na prihodnjič.
Poročilo družtva štev. 37 v Lowber, Pa. Umrl je brat Anton Zidar.
Družtva štev. 51 v Ravensdale, Wash., da je ubilo v premo-gikopu brata Aloizij Mavrič.
Družtva štev. 59 v Conemaugh, Pa., da je umrl brat Anton Planinšek; se vzamejo na znanje, ter se čaka daljnih navodil.
Na pritožbo “Glas Svobode Co.” se slklene, da se morajd družtva držati pravil, ter biti na “Glasilo” naročena.
Soglasno se sprejme tudi predlog brata Glojek, da se da zve-zina lastnina zavarovati proti ognju in sicer za svoto $500.00.
Dalje predloži brat tajnik več računov, kateri se odobre in sprejmejo.
Seja zaključena ob % na 12. uro zvečer.
WILLIAM RUS, zapisnikar.
ZAHVALA.
Tem potom se zahvaljujem za poslane podpore:	Prejeli od dr.
št. 13 iz Witt, 111., po bratu Re-poluku. Od družtvo štev. 39 iz Agular, Colo., (po bratu Frank Po-zil svoto $9.00. Darovalci so sledeči : po 50c: Franc Povzol, Matija Lukežič, Anton Šumah; po 25c: John Boš, Anton Pozil, Karol Bertah, flos. Bertah, Pavel Pavlovič, Jos. Marof, Jos. Toder-ko, Andrej Kohnar, Frank Krivec, Peter Boštjak, in $5 je bilo darovano iz društvene blagajne.
Prisrčna hvala vsem darovalcem, ki se spominjajo v uri potrdite nas, ubogih štrajkarjev, ki že dolgih 10 mesecev bijemo boj proti kapitalistični tiraniji ameriški.	!
Naznanjam tudi, da smo tisti ček prejeli, zaradi katerega je bila takrat smešnjava. Ček smo prejeli in se darovalcem lepo zahvaljujemo.	Mike Rajer.
Milijon kron ukradel. V Nagy-Koros-u na Ogrskem je udrl v občinsko hranilnico tat in odnesel 1 milijon kron, ki so bile shranjene in last protestantovske cerkvene občine. Tat je jurist Franc Szivos. Pri njem so dobili na stanovanju 6000 K denarja, vrednostne papirje je pa skril, toda vse so že dobili.
Volilna pravica za ženske na Danskem. Danska vlada predloži poslanski zbornici načrt o spremembi volilnega zakona. Volilno pravico za volitve v poslansko zbornico dobijo ženske, ki so dovršile 25. leto svoje starosti.
■ ' - ' ■■
____________________________________________________________	3
B9I
Slovensko Zdravišče
V NEW YORKU
glavni zdravnik in ravnatelj
Dr. J. E. THOMPSON
POZOR.
SLOVENCI,
Neovrgljiva resnica je, da je le isti zdravnik najbolši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narod. Ravnatelja od Slovenskega zdravišča hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja, kateri je bil bolan 2 leta in ga nisu drugi zdravniki mogli ozdraviti.
Zahvalno pismo Dr. Thompsonu
Cenjeni zdravnik!
Prosim Vas da mi ne zamerite, ker tako dolgo nisem pisal. Naznanjam Vam. da sem sedaj popolnoma zdrav, se dobro počutim in delam vsaki dan. Prav lepo se Vam zahvaljujem za Vaš trud pri zdravljenju; jaz sem že mislil, dani zdravnika, kateri bi me mogel ozdraviti. Kot sem se slednjič obrnil še do Vas, ste me pa popolnoma ozdravili. Povsod
ki se Vam
Vas bodem priporočal .in pohvalil kako se prizadevate, da ozdravite vsakega.
zateče.
Končno se Vam še enkrat zahvaljujem za to, ko ste tolko potrudili, da ste me ozdraveli. Če bom še kedaj pomoči potreboval, prosim, da mi boste še pomagali.
Vas lepo pozdravim,
John Suhorepetz, 514 N. gth Street
SHEBOYGAN, Wis.
ROJAKI! Ne dajte se toraj nadalje motiti od kakih sumljivih kompanij ali lažnih zdravnikov, temveč idite ali pišite v slučaju bolezni le na to zdravišče, kjer bodete sigurno najbolše postreženi.

Pisma pišite v materinskom jeziku ter ih naslavijajte edino ie na sledeči naslov :
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE”
Dr. J. E. THOMPSON a
342 West 27th St.	New York, N. Y. f
Uradne ure so; Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od n do 2 ure popoludan.

Al iT\\t /"V	Ml VAS SEZNANIMO Z	Al/MI/N
NOVO kamnov NOVO
pristnih	1*1 I ■ w vsebuiočo uro.
pristnih
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati za prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratus" ur in sicer samo za S5. 75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ”gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
fnniso^modo- garantiramo za 20 let
bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na ogled. Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne
Mireskiramo vse. \tll
EXCELSIOR WATCH
uro pošljite na nage stroške nazaj, žica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
CO
DEPT. 505,
CHICAGO, ILL., U. S. A.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi par obrodi.
La Provence La Savoie.
.30.000 HP .22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Pristanišče 57 Nirth Ri/er vznožje 15ta St., New York City
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. New Ycr t.	MAURICE W. KOZMINSKI.
glavni zastopnik za zapacl, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
&
| Pijte najboljše pivo
g Peter Schoenhofon Brewing Go. ^

PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
W.SZYMANSK1
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 >Blue Island Ave-, Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
»luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
ATLAS BREWING CO.
LAQER j MAGNET | GRANAT
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki._________
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------ in velja-------------
K A AMERIKO:
Za celo leto.........$2.00
za pol leta..........$1.00
tA EVROPO:	_ ,
Zaceloleto...........$2.50
za pol leta..........$1.25
Naslov za Dopisu in PoSiljatve ji
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike Aa nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Štabi naslov.
TO PRIDE OD TEGA
Iz Washingtona je prišlo poročilo, da se na novo pripravlja o-semurnik vladnih delavcev spremeniti v deset urnik.
Ta zakon velja za delavce, ki so uposleni pri gradenju 'bojnih ladij in v drugih delavnicah zvezne vladie. Sedaj pa na novo poskuša mornarični tajnik Meyer, osemurni zakon odpraviti in ga nadomestiti z deset urnim. Meyer svoj korak opravičuje s tem, ker osemurno delo zavlačuje hitro gradenje bojnih ladij in tudi za voljo tega več stanejo. Ta napad na osemurnih je toliko bolj nepričakovan, ker ni dolgo temu, kar je senat zakon še zboljšal. -— Meyer tudi pravi, da se vse tvrdke zoperstavljajo podpisati nove kontrakte z vlado, ker so prisiljeni delati samo osem ur dnevno, pri čemur pridejo oh velik del — dobička. Vsi izgovori obstoje torej na zgubljenem 'dobičku! — Mayer se na izjave kontraktorjev najbolj opira, če prav si bi vlada zbrala lahko druge ladjedelnice, ki bi bile vesele in ponosne, da so dobile vladna naročila. Tu pa sedaj narekuje trust in zoper tega si gsopdje ne vejo drugače pomagati, kot da lepo privolijo v nesramne zahteve, ki jih narekuje “zgubljeni” dobiček.
Toda najbo, kar se napravi; z govorjenjem se položaj ne bo spremenil in danes trusti in vlade ne povprašujejo kaj je nam prav, temveč so prvi sami in njih zavezniki in moči tako nihče nima, da bi se jim mogel postaviti po robu. Delavstvo bo pa na tihem zopet oropano svojega zakona. —
Osemurni zakon za zvezine delavce obstoji že petnajst let in po preteku 15 let pridiejo plačani in siti ljudje im hočejo z silo delavski zakon razveljaviti. Tukaj se pokaže, kako za nič je, ameriška del avs k a organizacija z svojo taktiko vred.
Če se je moglo do sedaj še pokazati kak uspeh “pravih” organizacij, je to bil gotovo zakon za osemurno delo.
V ameriški delavski zgodovini je bil čas, ko se je v resnici nekaj naredilo za delavce in hotelo v Splošnem odpraviti več kot o-semurno delo in tako celemu svetu pokazati, kaj je ameriška organizacija delavstva. Ta ideja je živela in se razširjala takoj po grozni meščanski vojski od leta 1866 do 1868, kjer je vse delavstvo vstalo kot živa druga vojska in zraven gospodarskih zahtev tudi grozila, da stori graf tu na političnem polju za vselej konec. Ker je še vse dišalo po smodniku in krvi, so se vodniki v beli hiši zibali in naredili takoavani osemurni zakon za zvezine delavce. To je pomagalo, ta zakon za zboljšanje delavskega stanja so torej priborili delavci sami po krvavi vojski in ga z vsemi silami varovali in petnajst let se je vlada tudi v resnici po njem ravnala.
Komaj pa je potihnila ona huda burja, je z njo umrla tudi ljubezen do osemurnega delavskega zakona! Zakaj? Zato, ker se je politična stran delavske organizacije vrgla na denarne reforme, razdeljevanje farm, oziroma obdelane zemlje, katere pa ni tudi več danes za dobiti; v tem času prekucije so pa ljudski politika-,ši že ponovno skušali odpraviti delavski zakon in nikoli še ne tako energično, kot z zadnjim napadom tajnika Meyer-j a. Pred štiridesetimi leti je bil ta zakon koncesija, iker se je moral dati delavčem, ki so grozili, da vsta-
nejo kot vojska, nad vse slabo. Po štiridesetih letih pa skušajo zakon zopet odpraviti. Šele sedaj so prišli “kontraktorji” na to ‘ ‘ moro ’ ’!
Eno moramo reči: ameriška delavska organizacija ni znala svojih pravic varovati. Lahko trdimo, in to je jako žalostno za nas, da ameriška delavska organizacija je danes skoro na isti stopinji na političnem in gospodarskem polju, kot v letu 1868. To velja posebno za ¡mesto New York. V času propagande za osemurno delo, v letu 1871 in 1872, je v našem mestu več ljudi delalo osemurno, kot — danes. To seveda mislimo proporcionelno z obsežnostjo mesta in velikostjo prebivalstva. — Ker je bilo takrat še v mestu Chicago malo tovaren in okoli 100,000 prebivalcev, je vendar mesto imelo skoro izključno osemurno delo in na daleč presezali današnje razmere.
Pred štirdesetimi leti je bilo mesto Chicago majhno mesto. Delavci so hodili na svoja dela peš, tja in nazaj, Danes je to druga stvar. Velik del delavcev Chica-ge mora danes porabiti dve, tri ure, prej ko pride do svoje delavnice, tja in nazaj- Kdor je leta 1872 delal osem ur, porabi danes za isto delo 10 in tudi 11 ur iu 12 do 13 ur, če ima deset urno delo. In čas do tovarne in zopet domov, se mora te ure prištevati k delavnemu času.
One so “družabno” potrebne (“ gesellschaftlich nothwending”) če se hoče delavski quantum dovršiti.
Lahko vidimo, da je delavni •čas 1. 1911 večji, čeprav imamo toliko delavskih organizacij. In kaj je temu vzrok. Ameriška delavska propaganda je iz svojega programa (komu na ljubo?) popolnoma izpustila, ali se ji ni zdelo vredno, politično Imoč delavstva pokazati, temveč se je po angleškem tonu držala neodvisna in nikoli stopila v akcijo, katera je potrebna, če se hoče na gospodarskem polju priti do veljave (za vzgled imamo delavstvo Nem čije in .njene uspehe!)
In da se danes kradejo delavcem pravice in uničujejo delavski zakoni, ki so bili v veljavi pol stoletja — to pride vse od tega.
ŠE MALO RESNICE.
Ker smo že podali nekaj zanimivih podatkov o samskem življenju urednika lista Sl. Narod v Puelbli, Colo., nas spodbuja neka tajna moč, da tudi drugih resnic ne zamolčimo in povemo v kolikor najbolj mogočem dobrem tonu še nekaj “dogodljajev”, ki jih je pretrpel g. Cmok na račun svojih ,Miznih — ker mimogrede bodi povedano — on prav rad živi na račun drugih ljudi in se je tej metodi tako privadil, da jo obožuje kot najbolj praktično in njega vredno. Pa preidimo k stvari.
V zadnjih številkah smo opisali nekaj dogodljajev iz romantičnega Omokovega ameriškega življenja. Cmokovega? Kaj se g. Cok naenkiat piše Cmok? No, ni talke pomote v tem imenu, saj na naš račun ne, ali da bi kdo mislil, da obrekujemo tako podlo ljudi in jim pridevamo k polnemu imenu še “spicelname”. Ne. Cmok, tako se je podpisoval g. Cmok, ko je bil še v Wisconsin državi in uganjal pod izmišljenim imenom razne sleparije, o katerih navedemo le najbolj pomembne.
Nek slovenski fant se je izrazil v navzočnosti Cmoka, da bi rad poslal očetu denar, ki mu ga je slednji dal za vožnjo v Ameriko. Ker se je Cmok hvalil, da dela pri “German” Ibanki in se fantu ponudil, da bo po tisti banki “najhitreje” denar poslan domov, je tudi vresnici fant Cmoku denar izročil, da urn ga pošlje domov, ker Cmok je delal, kar se tiče familiarnega nastopa, na vsakega še precej pošten utis in ker je 'bil še učitelj nemškega jezika, tudi pri vseh Slovencih poznan.
Med ljudmi se je pa razneslo, da je Cmok tudi na neko slabo stran udarjen in .nekdo je celo zatrjeval, da g. Cmok sploh na German banki ne dela. V fanta, ki mu je izročil denar se je sililo, da naj kaj poizve, kako je z njegovim denarjem. In res, šel je na dotieno banko in tam so povedali, da tega človeka ne spoznajo in tudi ni ibil noben denar po njem poslan v staro domovino. Tiček se je ujel in se ga je dalo areto-
vati in je bil zaprt nekaj čez dva tedna; .pri njem se je našlo še 40 dolarjev, drugo je bilo fuč. Pa ne samo to; tudi pri Nemcih je naredil velike “pufe” in nobenega vrnil in vse to pod krinko poštenega kavalirja; masko sleparja pa skrbno nosil v žepu, dokler ga ni roka .pravice, zadela. Mož bi gotovo rojake po Wisconsin, O-hio, Illinois-u in drugod še bolj opeharil, da se mu ni povsod prišlo še ob pravem času na dolge prste.
Imamo pa še druge zanimive podatke, ki vsebujejo zraven sleparstva še nagnenja k spolu, ki je nevaren in s katerim je tudi Cmok, pravilno Cok, ekspremen-tiroval in zalezel v nerazrešljive spore, da mu ni bila usoda vsaj malceno mila.
In tak človek, ki ima vse grehe na sebi vstane in se upa govoriti, pisati in lagati po privatnih pis-mah o Glas Svobode in Gl. N.
Stem, da smo priobčili nekaj resnice o njegovem “privatnem” življenju, smo storili le svojo časnikarsko dolžnost in ljudem, ki sedaj občujejo z njim tudi morebiti prihranili trpke posledice.
Če bo svarila in resnice še potreba, smo na razpolago morebiti že v prihodnji številki.
V ljulbljani, dne 16. prosinca 1911.
Slavno
upravništvo lista Glas Svobode, Chicago, 111.*
Z ozirom na razmere, ki vladajo pri tukajšnjih denarnih zavodih, pošiljamo Vam članek, ki ga blagovolite priobčiti v informacijo naših amerikanskih rojakov, ki pošiljajo sem svoj denar.
Kakor Vam znano, je lansko leto “falirala” na Koroškem klerikalna Zveza posojilnic, pri kte-rem polomu je bilo prizadetih nad 70 posojilnic. Primanjkljaj je znašal 4 milijone kron. Koncem leta je morala ustaviti izplačevanje “Glavna posojilnica” (liberalna) v Ljubljani. Tudi druge tukajšnje posojilnice omagujejo vsled nerednega pristranskega gospodarstva. Trdne so jedino hranilnice, ker stoje pod strogim nadzorstvom vlagateljev in vlade. Zato je tudi denar varen le v hranilnicah.
Upamo, da boste v interesu svojih naročnikov ustregli naši želji.
Upravništvo “Sloge”
v Ljubljani.
* Ker vladajo zadnje čase zmešnjave in mnogi rojak ne ve, kaj je resnica in kako v resnici stoje danes denarni zavodi na Kranjskem, si štejemo v dolžnost, po slano priobčiti, ker sloni na popolni resnici.
ROJAKI! SLOVENCI!
Zakaj ste zapustili svoj dom, svoje žene, svoje otroke in šli v daljno Ameriko ? Šli ste, da si pridobite denarja, si pridelate premoženja, da poplačate svoje dolgove, da preskrbite sebi na starost mirno življenje in svoji rodbini ustanovite lastni dom.
Toda, rojaki! Kako ravnate srečo, ki jo iščete? Kam spravljate svoj denar, ki si ga s krvavimi žulji pridelujete po rudokopih, tovarnah in planjavah? Ali pazite nanj ? Ali skrbite za njegovo varnost? — Ne in ne! Vi zaupate svoj denar in ga nalagate v posojilnice, pošiljate ga v “Kranjsko hranilnico” v Ljubljani. Ali pa je Vaš denar tu varno spravljen? NIKDAR! Vse te posojilnice v Vaši stari domovini in nem Ška “Kranjska hranilnica” t Ljubljani, so le navadna privatna društva od danes do jutri. Vsi ti denarni zavodi obstojajo le iz nekaj oseb, ki tvorijo društvo in ki gledajo v prvi vrsti na to, da se z Vašim denarjem sami obo-gate, zato se spuščajo v nevarne špekulacije, posojajo Vaš denar na nevarna podjetja, kupujejo si z Vašim denarjem tovarne in posestva, da jih parcelirajn, ustanavljajo družbe itd.
Brali in slišali pa ste že neštetokrat, da je “falirala” zdaj tu zdaj tam kaka posojilnica in da so oni, ki so imeli pri teh denarnih zavodih naložen svoj denar prišli večkrat ob vse svoje pre m oženje.^ In kaj je bil temu vzrok? Špekulacija in le špeku lacija!
Zato pa, rojaki! Ako hočete spati mirno, ako hočete imeti svoj denar res na varnem, tedaj nalagajte ga v one zavode, pri ka
terih je vsaka špekulacija z Vašim denarjem izključena, v one zavode, pri katerih jamči za Vaš denar ne le nekaj oseb, ampak po cele občine, to je, nalagajte svoj denar le v hranilnice.
Hranilnice le, za katere jamči kaka občina, so jedino varen denarni zavod; hranilnice, one stoje pod kontrolo javnosti, pod kontrolo svojih vlagateljev in pod kontrolo C. KR. DEŽELNE VLADE, katera slednja po svojem komisarju zlasti strogo pazi na vsak vinar, ki ga hranilnica posodi.
Ravnateljstvo in upravni odbor takih hranilnic imata natančno in strogo predpisano, do katere meje smeta dovoljevati posojila člani ravnateljstva si od hranilnice same ne smejo izposoditi niti vinarja denarja.
Pri hranilnici je torej izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem, izključena torej tudi vsaka izguba tega denarja.
Vrb tega pa še jamči pri takih hranilnicah za varnost denarja zraven rezervnega fonda vedno še občina z vsem svojim premoženjem, z vso svojo davčno močjo.
IZVZETA je jedino nemška ‘Kranjska hranilnica” v Ljubljani. Za njo ne jamči nobena občina, ona je privatno društvo, kakor so posojilnice. Zato tudi denar, vložen pri nemški “Kranjski hranilnici” v Ljubljani, NI varno naložen.
Ker jamstvo občine nikdar ne preneha, je denar pri hranilnicah naložen, varen tudi za ..časa vojske.
Ravno zaradi varnosti, ki jo nudijo vlagateljem take hranilni ce, vlagajo v te hranilnice c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar; PREPOVEDANO pa je, vlagati tak denar v posojilnice. Posebno veliko denarja dobivajo hranilnice od Slovencev v Ameriki.
Zato pa, rojaki Slovenci, če hočete svoj denar spraviti res varno, če hočete spati res brezskrbno, pošiljajte in nalagajte ga le v HRANILNICE!
Kot največja in najvarnejša hranilnica v stari domovini pa je
MESTNA HRANIL”: CA LJUBLJANSKA
v Ljulbljani, Prešernova ul. št. 3, Kranjsko.
Ta hranilnica je imela koncem leta 1910 vsega denarnega prometa 564 milijonov kron, stanje njenih vlog znaša okoli 40 milijonov kron, in njen rezervni zaklad šteje eden milijon dvesto-tisoč kron. Ni se toraj čuditi, da je ravno ta velikanska Mestna hranilnica ljubljanska amerikan-skim Slovencem najbolj znani denarni zavod v njih stari domačiji, v katerem imajo varno spravljeno že več milijonov svojega denarja.
Denar na Mestno hranilnico ljubljansko lahko pošiljaš ali sam po pošti, ali po Franku 'Sakserju v New Yorku, 82 Cortland St., ali pa tudi po kaki drugi zanesljivi banki.
B'
M. A. WEISSKOPF, M. D.
B
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoiudne	814 Ashland Ave.:
od I_3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav uujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
10,
m-
GB
£jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcm, mogoče še popolnoma zdrave zobef Pnsti si jih zaliti s zlatom ali sre-brom,kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
644 BLtE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,
mati morilke in ustrelila v cerkvi med mašo ljubimca svoje hčere. Razjarjena množica je letela za skrunilko cerkve ki je bežala v občinsko hišo, kamor so ljudje u-drli. Toda pod je bil slab in 40 oshb je padlo skozi pod na tla. Mnogo se jih je pri tem ranilo.
Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupni vselej omenite iGlas Svobode. To pomaga listu.
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pilače 20o. Večerja s pijačo samo IBo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenije
vogal 19. ul.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN, WIS,, grocerijsko prodajalno H Ger-lacba, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljst' oodjemalcev. Naročila na dom vozi Frank Paugarcer.
H.GrERLACH & C0.
Trgovci
blaga, grocerijsklh potreb-
ščin, moke in živeža
2201 1 151h ST, SHEBOYGAN, WIS,
Telefon 630 White.
SVOJI K SVOJIM!
PODPORA ZA NOV STROJ LINOTYPE.
J. Škrbine 50e. M. Drmota 50c. Neimenovan v Indianapolis, Ind. $2.00. Fr. Levstek >25c. ,T. Gradi-šar 50c, zato, ker sva se z Cirilom pri Cink šmelci sporekla. Naročnik iz Newburg, O. 25c. Štraj-karji v Curtis, Colo. 95. (glej dopis.) J. M. Puhek 25c. IM. Tomazin 25c za “štrof” ko nisem o pravem času naročnine obnovil Fr. Jeras $2.00. Fr. Kokalj 25c. J. Gross 25c. S. Prešern $1.00.
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc. Widetič & Co,
1622 ArapahceSt.Dsnver, Colo
Angleščina
brez učitelja 1 Slovensko-Angleška» Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane satr.©» $1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St., New York, N. Y-
Največ a zaloga slov. knjig. Pišite pocenik!
CUNARD
Ogrsko - Amerikanska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMORJE
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra
CARONIA s dvemi vijaki
SLOVENCI POSEČAJI E
“Little BoEemio”
kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Auheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna Kutiluia, Fina vina in sniodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18. ul.
GOSTILN As
kjer je največ zabav« in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo se dolbi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl.
Telefon Canal 1+39.
Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji.
s dvemi vijaki 1 nova f 25 čev. dolga •< od leta v in nosi 18.000 ton.	( 1911. )
FRANCOMA
CARMANIA Odpluje 7. jan. 18. Feb.
CARONIA odpluje 21. jan.
Roman iz življenja. V vasi blizu A vel in a v Italiji se je izselil mlad mož v Ameriko. Došlo mu je poročilo, da je zapeljal njegov oče njegovo mlado ženo. S prvim parnikom se je pripeljal v domovino ter zabodel očeta z bodalom. Istočasno je pa umorila mlada žena, ko j e mož je bil v Ameriki, svojo taščo, ker ji je očitala, da je prelomila zakon svojemu odsotnemu možu. Morilec očeta iu morilka tašče sta prišla pred porotnike in oba sta bila obsojena pri eni obravnavi na 4 leta ječe. Ko sta prestala kazen, sta se zaljubila in pričela med sabo ljubavno razmerje. Sedaj se je pa vjezila
FRANCONIA odpluje II. mar. Prvi vožnja
Ogrsko-Ameriška pastrežba
iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na dva vijoka ladje.
SAXONIA -	-	14.300 tonov
CARPATHIA -	13.600 tonov
PANNONIA - - 10.000 tonov UITONIA - -	i0.400 tonov
Prve vrste kabina $60, do Neapola $65, do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
J. F. HALLER
GrOSTH-iIST-A.
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21. St*
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
lrgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank..
Gostilna “Slovenski Dom"
na
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
2236 So. Wood cest«
to je medi Blue Mandl ulico in 22' JOHN MLADIČ.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemaničih
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
í -msi!


■■ .........................
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko tâZîï Društvo
Ustanov. 21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI OiDiBOB:
PREDSEDNIK.: Jo». Hauptman, Darrag>hs Pa. Box 140. POSDPEHDfiEDiNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. ffAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. gAPTSINHHTAiR: Ivan Flere, Adamsiburg>, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa.
NAiDtZOBlNIIKI:
AINTTOIN KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETfNA, Adamsiburg, Pa. Box 108.
BOLAŽ ČHL3K. Adamsiburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GTX3RGE BOEHM. Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
DRUŽTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa. : Preds,
Anton Klanchar, Box 114, Arona; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh ; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa. : Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122 ; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 3 v Claridge, Pa.: Preds. John Batieh, in taj., Box 487; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451 ; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111. : Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. John Stražišar, 611 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.:
Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are-stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230; blag. Josip Renko, Box 222; vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 8 v Marianna, Pa.: Pred. Fr. Sedminek, Box 122; taj. John Jeras, Box 226; blag. Jobn Sever, Box 226; vsi v Marianna, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mi-helieh, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans.; blag. Johp Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
MRTEV!
f' j 1	! SPREJETA NOVA DRUŽTVA. fHHTi!?*!
Št. 8 v Marianna, Pa. Sprejeto dne 21. dec. 1910.: Frank Sedminek, cert. št. 176; John Jeras, 177; John Sever, 178; Mihael Zavašnik, 179; John Laharne, 180; Mike Malgaj, 181; Albin Karnič-nik, 182; Egidij Ograjenšek, 183; Hieronim Leskošek, 184; John Škarja, 185; Jakob Kovač, 186; Silvester Casagrande, 187; Alojs Matelko, 188; Karol Batieh, 189; Josef Oblak, 190; Anton Lamuth, 191.
Št. 9 v Skidmore, Kans. sprejeto 28. jan. 1911: John Zakrajšek, cert. št. 198; Simon Repovš, 199; Ignac Mishmash, 200; Anton Mihelich, 201; Frank Repovš, 202; Louis Repovš, 203; George Drozk, 204; Ignac Zore, 205; John Berčan, 206; Andrej Perko, 207; Alois Perko, 208; Anton Rupar 209; John Gregorčič, 210; John Repovš, 211.	,
SPREJETI NOVI ČLANI.	r " *
K dr. št. 4 v Wauikeegan, 111.: Josip Korenin, cert. št. 193. —-Družtvo šteje 24 članov.
K dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Fr. Klemenčič, cert. št. 192.— Družtvo šteje 9 članov.
K dr. št. 7 v Livingston, 111.: Jakob Korošec, cert. št. 195, Mike Kaxmirslky, 196; Frank Sebič, 197. Družtvo šteje 48 članov.
Od dr. št. 1 v Darragh, Pa., Anton Kotar, cert. št. 194. Družtvo šteje 17 elanov.
PRESTOPLI ČLANI.
Old! dr. št. 1 v Darragh, Pa.,k dr. št. 7 v Livingston, 111.: Fr. Plazzotta, cert. št. 9; Fr. Čopi, 16; Fred Haering, 28. Družtvo šteje 8 članov.
Od dr. št. 3 v Claridge, Pa.,k dr. št. 8 v Marianna, Pa.: Henry Lamuth, cert. št. 49. Družtvo šteje 18 elanov.
POTUJOČI ČLANI.
Od dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: F. Toman, cert. št. 115; Martin Smolšnik, cert. št. 126.
IZKLJUČENI ČLANI.
Od dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Fr. Obid, eert. št. 97.
J. HAUPTMANN, glav. taj
Rusinski spisal Vasil Stefanyk.
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller ” se je izborno iakajzal pri nastopu zavrat ne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vro einske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller“, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljen j e je loženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
Vlak je letel v daljno. Notri je sedel v kotu kmet na klopi in je jokal. Da bi ga nihče ne videl jokati, skrival je svojo glavo svojo pisano pleteno -usnjeno torbo. Solze so mu padale kakor dež. Kakor bi se utrgal oblak, so mu padale in zopet ponehale.
Trdi udarci železnice so odmevali' v kmetovi duši kakor udarci 'kladiva.
“In še zadnjič se mi je o njem sanjalo. Tedaj jemljem vodo iz vodnjaka — pa ga vidim nekje prav na dnu v tako raztrganem kožuhu, da se bog usmili! Skoro, skoro bo utonil. ‘Nikolaj, moj sinček. — sem mu povedal — kaj pa ti tu delaš?’ In on na to: ‘Oh, oče, jaz ne morem več zdržati pri vojakih.’ In jaz mu nato še pravim; ‘Le potrpi in uči se in imej vse v redu.’ In glej, že se je izučil . . .’’
Debela solza mu je pritekla po obrazu nizdoi na torbo.
“K njemu grem in vem, da ga ne dobim več. Ali bom pa tudi i-mel še ‘koga, h kateremu bi se mogel vrniti? Čez polje je letela za menoj, prosila je in jokala krvave solze, da bi jo .vzel s sabo. Noge so ji povišnjele od snega, golčala je kakor blazna. Jaz sem pa pognal konje in oddirjal dalje, Mogoče, da je že zmrznila kje na polju . . . Moral bi pač vzeti staro k sebi? Kaj pa rabiva še zdaj? Naj se porabi ves denar, naj živina pogine lakote. Takima mrličema, kakor sva midva, kaj nama je še treba? Par beraških torb naj še skrpa skupaj, in potem bova beračila med ljudmi, da prideva do kraja, kjer bo Nikolaj počival v grobu.
Pritisnil je svoj obraz na šipo, m solze so tekle dol po oknu.
“Oh, stara, kaj sva morala dočakati ! Kako krasen venec sedaj krasi najine sive lase! Kako pač butaš sedaj s-svojo glavo ob steno, ljuba moja, kako pač moraš tarnati sedaj!’’
Kakor majhno dete je zajokal starček. Jok in železnica sta privzdigovala njegovo sivo glavo. Njegove solze so tekle kakor voda iz skalnega prepada. Naenkrat se zdi kmetu, da sliši glas svoje stare, kako leti bosa in prosi, da 'bi jo vzel s sabo. On pa le poganja konje s svojim bičem. Samo stok se čuje daleč po polju.
“Gotovo je ne najdem več žive. Če bi vsaj mene tudi z Nikolajem zagrebli v grob! Da vsaj skupaj strohniva, če že ne moreva skupaj živeti. Četudi noben pes ne zalaja za nama v tuji deželi, da sva le skupaj! Kako naj bi revež sam ostal v brezsrčni tujini!”
Vlak je dirjal neprestano dalje.
“Škoda, da si bil ra,ščen kakor hrast. Kar le prime, kar zaiskri se pod temi njegovimi rokami. — Odsekati bi ti bili morali eno, ko si bil še majhen . . .’’
Vlak je hitel proti velikemu mestu.
Z ljudmi je tudi on izstopil. Na cesti se je ustavil. Zidovje, nič kakor zidovje, in med zidovjem ceste, in po cestah tisoč in tisoč lu-
in zdihoval. Ko je ležal nekoliko časa, se je pričel opotekati po cesti naprej. Njegove noge so se tresle kakor ohromele in se zaletavale.
“Sinček, moj sinček, in ti si sam položil roko nase! . . . Povej mi vender, sinček, kaj te je gnalo v grob? Zakaj si sam zavrgel svojo dušo za vedno? Oh, lepo tolažbo od tčbe prinesem tvoji materi. Zgubljeni smo sedaj, za vedno!’ ’
V mrtvašnici na veliki beli plošči je ležal Nikolaj. Njegovi lepi lasje so bili krvavi. Čelo je odskočilo kalkor orehova luščina. Čez njegov trebuh je bil začrtan križ, ker razparali so mu bili trebuh križema in ga zopet sešili.
K Nikolajevim nogam je padel starec na kolena in molil. Poljubljal je noge svojega sina in tolkel z glavo na hladni dder.
“O gorje, moj otrok, z materjo sva se že pripravljala za tvoje že-nitovanje, najela godce, in ti si šel od naju ...”
Nato je vzdignil mrtvo truplo, objel njegov vrat in vprašal, kakor bi hotel zvedeti od njega:
“Povej vender, za koliko maš naj damo, koliko naj podarimo u-bogim, da ti Bog tega ne šteje v greh? ...”
Solze so ‘kapljale na mrliča in na belo, mrzlo ploščo. Jokajoč je oblekel svojega sina v mrtvaško oblačilo. Belo srajco s pisanimi vzorci; pleten usnjen pas ri klobuk s pavovim perjem mu e nadel. Pisano torbo je položi pod njegovo glavo, k glavi po javil gorečo svečo, da bi svetila za zgubljeno dušo.
Kako vrl, lep fant s krasnim pavovim perjem! Mirno je počival tu na hladni, mramornati plošči in zdelo se je kakor bi se še mrtev smehljal svojemu očetu.
Kržetov.
KJE
ma pri
JE Paul Dobrovnik, do-sv. Frančišku na Štajerskem. Zanj bi rad, radi važnih stvari, izvedel njegov prijatelj John Gradišnik, Box 77, Diamond-ville, Wyo.	(10-17-11)
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
V
srn
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Laura..........4. Jan. 1910
Oceania........H. Jan. 1910
Alice........ 18. Jan. 1911
M. Washington .. 28. Jan. 1911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne ii pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r
SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO

Kašparjeva Državna Banka,
-------vogal Bitte Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE S3,700,000.00 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $150,000.00
Prra i« edina češko državna banka v Chiangi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na ne dele
prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polioe.
Ve kri	V' • cin :m<	a sli irjev	)ve Y 1	nskih -a Salle, 111.
	tOOl JHJ±j±X LJ PIVO.			
	PERI	D BEER	GOI	MPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!				
VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN
POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODGO-
VOR POVSEM ZASTONJ! ! !
či, visečih na vrvi. Luč se je skri-
pri-
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St,, New York, N Y.
N. B. —•' Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.
vala v temo, trepetala je. Kmalu, kmalu mora pasti in nastane črn pekel. Toda luči so se zopet trdno prijele v.temi in niso popadale dol.
“O, Nikolajko, da bi te le mogel zopet videti, čeprav le mrtvega! Tukaj bo tudi 'kmalu mene konec, sinček !”■
Sedel je poleg zidu. Torbo je položil na kolena. Solze niso več padale na njo. Zidovi so se pripogibali drug k drugemu, vse luči so padle skupa j in se igrale v mavričnih barvah. Oklenile so se kmeta, da bi se ga dobro nagledale, ker iz daljnih krajev je semkaj priromal. Dež je pričel kapljati. Kmet se je stisnil še bolj in je začel moliti.
“Mati Kristofva, saj vsem dobrim ljuldem daješ pomoč in rešitev, in tudi ti, sveti Nikolaj...” in potrkal se je na prsi.
Policaj se je približal in mu pokazal pot v vojašnico.
“Gospod vojak, ali je tu umrl Nikolaj Černyj?”
“Obesil se je tam v jelševju zunaj mesta.. Zdaj leži v mrtvašnici. Pojdite le po cesti dol, tam Vam bo že kdo dokazal.”
Vojaik na straži je stopal dalje gorindol. Kmet je ležal na cesti

IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA
Ali imate dober tek (apetit)?.......
Ali ste nervozni in slabotni? ......
Ali hujšate?........................
Ali ste zaprti ?....................
Ali se debelite?....................
Ali so Vam nosnice čiste ?..........
Ali ste hitro utrujeni?.............
Ali ste raztreseni ? ...............
Ali so Vaše oči slabotne in težke?....
Ali imate bolečine v obljižjusrca?...
Ali imate kilo (bruh) ?.............
AH so Vaši otroci zdravi?...........
Ali imate prehlajenjev plečih? .....
Ali so Vaše roke in noge vnete ?....
Aii so Vaši členi trdi in otečeni?....
Ali slabo slišite?..................
Ali ste slabovidni?.................
Ali imate bolečine v ncsn?..........
Ali je Vaš jezik nečist?............
Ali težko dihate ?. ................
Ali je Vaša koža suha in vroča?.....
Ali je Vaše grlo suho in kedaj?.....
Ali je Vaša voda motna ali gosta?.. .
Ali je Vaša slina gosta/............
Ali slabo prebavljate/..............
Ali kašljate, suho in na kratko?....
Ali kašljate po noči?...............
Ali imate slab okus v ustili?.......
Ali ste vrtoglavi?..................
Ali Vam teče iz ušes?...............
Ali pljuvate rumene ali sive izmečke?
Ali dobro spite?....................
Vas spanje okrepča?.................
Ali pijete mnogo vode?..............
Ali pijete mnogo opojnih pijač?.....
Ali pušite mnogo tobaka?............ **
Ali opažate, da izgubljate moč?.....
Ali Vam je slabo po jedi ?..........
Ali so Vam noge in roke težko? .....
Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih?
Ali ste hripavi po kašlju?.'........
Ali imate črne kolobarje pod očmi?. .
Ali Vam srce močno in prehitro bije?
Ali imate bolečine, praskanje v grlu?
Ali imate glavoboli?. kedaj?........
Ali Vas glava boli na čelu?, sencih?.
Ali velikokrat vodo pnščnte?.........
Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?..
Ali imate bolečine v sapniku?......
Ali imate kake rane na telesu?......
Ali imate katar v nosu?, .vratu?....
Ali imate reumatizem?...............
Ali imate slabosti v želodcu?.......
Ali imate kake notranje bolečine?Kje?
Ali Vas boli temem, vrh glave?......
Ali Vas ledice bolijo ?.............
Ali ste otečeni pod očmi?...........
Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?.....
Ali imate bolečine v trebuhu?......
Ali imate kako spolno bolezen?.....
Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez razlike,kolikoje bolezen stara?
Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno.
IZREŽITE TO
Vrhovnemu Zdravnuku Collins N. Y. Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tičoča se moje . bolezni. Prosim da mi od-1 govorite, kaj da je z menoj, i Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj.
Ime.........................
Naslov.
COLLINS.
Slavni profesor, ustanovitelj naj-večjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute.
TA KNJIGA VAM
ZAMORE
REŠITI ŽIVLJENJE
To je največja in najobšimeja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje obraniti.
Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige.
Pridne osebno ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S. Hyudman-a Medikalnega direktorja od
140 W. 34IŠ1 ST., NEW YORK CITY.
Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp. Vsaki torek in petek od7-8 ure zvečer.
iooipisi.
|| .	So. Lorain, Oliio.
Olas Svobode : -—
Prvo kar gotovo zanima čita-telje, ki so po večini delavskega stanu je, zvedeti, kakšne so delavske razmere. Sedaj delamo 6 (Mi tedensko, s tem pa ne mislim prigovarjati rojakom, da se podajo sem za delom. Tudi tu je dosti rok in se delo dobi težko.
Tukaj je precejšnje število Slovencev. Mnogo jih spada pod rimsko bandero in precejšnje število pod rdečo, delavsko napredno zastavo. Svetih mož, ki nabirajo za “sv.” cerkev se tukaj ne’ manjka. Pa pri nas v Lorainu i-mamo lepše krščanske navade kot po drugih slovenskih naselbinah : Prvo prideta dva ‘cerkvena” mola. S 30c sta zadovoljna; čez par idini, ali pa čez par ur prideta pa sopel dva in ko jim povemo, da se smo že odvezali, začudeno vprašata, kaj sva midva potem zastonj prišla? Zopet posezi in daj za spodnjo ¡kitijo “matere božje No ja, ena pišika več ali manj!
Cerkvena bisaga nima dna. s tern nisem nič preveč povedal in «Lovenski narold je še vedno tako nespameten, da daje in zopet da
•je ■ • •
Ko sem jaz omenil pri neki kolek ti za cerkev, da bi bilo tudi dobro, ko hi se iza West mor eland-ake štrajkarje kaj nabralo, ker oni bolj potrebujejo kot vse Ma rije in Jozuščki. Pa bi videli, ka ko sem naletel! In cerkven mož mi odgovori: delat, delat, naj gre do mrcine! Kaj pa se to pravi štrajkati, še je krulha dosti. Ali vas žalost ne obide g. urednik?
Kako se bo preobrnilo take ljudi? 01. Sv. jih je še mnogo hujše vrste spreobrnila in tudi Ti niso zakleti, samo ida dobe pravo čtivo v roke! Pozdrav,
Naročnik.
|J* ti** k »	-----
í	Depue, 111.
Uredništvo Gl. Sv.: —
Delavske razmere so se poslabšale. Največ‘Slovencev nas je u poslenih v Magnet rudokopu, dve mile od tukaj, delamo pa slabo komaj .po dva dni na teden, ali pa samo po šest ur.
Tovarnah se pa še precej dobro dela, vendar pa ne dobe novi pri Sleci nobenega dela, ker .se vsak dirži. Pravijo, da bo spomladi de la preveč (Mi bi pa bili radi vedno siti!). V društvenih zadevah nam gre pa še precej dobro. Drugič več! Pozdrav,
Jos. Urbanc.
Johnstown, Pa. Uredništvo 01. Sv.: —
Upam, da mi ne odrečete malo prostora. — Kar se dela tiče je tu prav slaba, komaj zaslužimo za hratno in stanovanje. Ker sem pri naročnini zaostal, pošljem tudi za kazen 50c.
V Johnstown je precejšnje število .Slovencev, ki so vposleni po največ v rudokopih, ki se še dobro zasluži, kadar se dela s celo paro, ne pa sedaj.
Na društvenem polju smo precej bogati “imamo pet podpornih društev, ki vsa lepo napredujejo Pred letom Idini smo ustanovili socialni klub, ki še danes lepo na prednje, čeprav je “klubaš’’ J. R odnesel iz klubove blagajne $35.75 in ise podal nekam daleč na “West”,
Poživljam rojake, da se bolj o prijemljejo lista Glas Svobode in škandal je, da našo naselbino o-biSk ujejo farski in drugi nedelav «ki listi v večji meri, kot Gl. Sv Pozdrav vsem čitateiljem,
Math Pečjak, član ' k' ;	soc. Ikluba št. 15
Aurora, Minn. Uredništvo Gl. Sv.: —
Tajnik dr. Delavec št. 7 S. S. P. Zveze je odpotoval in na njegovo mesto izvoljen Vinc. Miku-lič, na katerega se naj vsa korespondenca pošilja. Redne seje se bodo vršile vsako drugo nedeljo mesecu in se člani poživljajo, da pridejo 12. t. m. ob 9. uri do-poludne gotovo k seji, ker je na dnevnem redu veliko važnega.
Društveni prispevki in zaostali dolg se mora plačati do meseca aprila. Če je kdo bolan, naj se tajniku javi takoj.
Z delom gre tukaj jako slabo ; ne svetujem ¡sem za delom hoditi,
pozdrav vsem čitateljem Gl. Sv. in članom in članicam S. S. P. Zveze.	Vinc. Mikulich, taj.
L. Box 21, Aurora, Minn.
■	Sheboygan, Wis.
8. jan so imeli cerkveni možje sejo in so se odločili, da plačujejo Črnetu letno plačo. Vprašan je bil, koliko zahteva letne plače Zahteval je $600 in cerkveno ko lelkto ; cerkveni možje pa stem ni so bili zadovoljni, temveč so mu dali $500 letne plače.
To se ;mi ravno tako vidi kot tista resnična prigoldbica, ki se je enkrat 'doživela v Mokronogu na Dolenjskem na sledeči način: Nek kmečki fant pripelje na semenj krepkega junca; pride ne ki kmet in vpraša fanta, koliko zahteva za junca? Fant odgovo ri: 100 K. Kmet mu je pa odgo voril, če je zadovoljen <z 60 gol diharji ?! Fant pravi, še en dolar oče, .pa je jumc vaš. In take prismode so tudi naši cerkveni možje Jos. Malar
Indianapolis, Ind. Cenjeni uredništvo: —
Namenil sem se tudi jaz, da malo poročam iz naše velike slovenske naselbine.
Kakor drugod, tako gre tudi tukaj z delom bolj slabo, namreč zaslužek je vedno manjši.
Tukaj v Hauglhiville, je samo e-na tovarna, in vodstvo iste je sklenilo, da hoče Slovence ‘.pofiksat’ keir niso pri zadnjih volitvah za njihovo stranko volili. Tu obstoječa naselbina obstoji večinoma, iz Slovanov, namreč iz Slovencev in Macedomeev, in vsi smo neor ganizovani, in raditega smo tudi prisiljeni za vsalko plačo delati, katero nam “skopa”-ponudi. O kaki organizaciji nočejo Slovenci prav nič vedeti, ker pravijo ”ja potlej pa b’ bli mi solecisti “kaj bo pa bub reku”. Luther Martin pa je drugače mislil in je rekel: kdor se na “boga” zapusti. ta je gotovo -zapuščen.
Če bi se mi organizirali, bi bolje zaslužili in imeli bi ugled, tako pa nas nazivljajo Angleži z “lianjaki”. G. urednik, upam, da mi bodete oprostili, ako malo kri tiko povem o naših rojakih, mo goče bo malo pomagalo, in da bo do postali ne solecisti, ampak pravi delavci — socijalisti.
Zaslužek v tej “shopi””, Marble Castings Co. so si Slovenci sami pokvarili s tem, ker hočejo na enkrat preveč zaslužiti. V imenovani tovarni je plača od kosa piece work”. Slovenci pašo prihajali notri vsaki dan oh 5 uri zjutraj, da zaslužijo kolikor mogoče veliko. To je vse lepo, da se zasluži veliko. Sedaj pa pravijo kapitalisti, to je preveč za enega človeka 4—6 'dol. na dan, seveda to ne pomislijo, koliko ur da delavec dela na dan. -Sedaj pa idejo z plačo 'dolj, in vsakemu odtegnejo kolikor je mogoče. Če hi de lavci tako delali, da bi zaslužili od $3.50 do 4 dol. in to brez vsake muje, to hi bilo bolje, kakor pa sedaj, ko moramo “garati”, ako hočemo zaslužiti $3.00. Zakaj kva rite plačo sa.mi sebi. Marsikateri pravi “ja saj bom šu kmal u staro kontro”. To ni prav! Mi moramo gledati, da bodemo samo 8 ur de lali, in dobro zaslužili, in ne 12 — 14 ur, in pri tem drugim plačo kvarili. Veliko je takih, ki pravijo : “saj bom šu v staro kontro” v istini gredo, ali zopet kinali nazaj pridejo, in nemorejo dosti zaslužiti, in seveda zakrivili so večinoma sami. Toliko danes kar se dela tiče.
V drugim oziru pa smo Slovenci tudi dobro podkovani. V prvi vrsti imamo dosti in dobrih salonarjev in drugih trgovin. V zadnjem času smo pa tudi dobili kar smo dolgo pričakovali dobro slovensko groce-rijo, in tako nas naši prijatelji Angleži nemorejo nič več škubiti, kakor je bila to pri njih prej .navada.
Slovenci kaj radi sedaj .pri s-vo jih rojakih kupujejo, posebno kar je .mladine. Seveda kaka stara že niča še zmirom reče: zakaj bi jaz pri -Slovencih kupovala, mi feršte engliž. ”
Potrebujemo pa tudi še -dobre ga brivca (pa ne da hi štenge de lal v nebesa), kateri Slovencev je v tej .stroki izurjen, istemu je tukaj eksistenca zasigurjena. Da bode število trukajšmh klub ase v napredovalo, se podpišem z imenom	Klubaš št. 4.
so prinesli na nosilnicah iz rova dne 23. m. m. ob 3% uri popol.; padel je nanj pol tona težak kamen; umrl je isti dan ob 11% P°' noči. Trije poklicani zdravniki so pronašlli vzrok njegove smrti, u-darec na levi strani glave. Pri izpraševanju “Coronerja” je njegov “body” izjavil, da se je onesvestil in pri padcu zadel z glavo ob kamen. Govori se, da je tisti dan pred dosti alkohol-a popil, in drugi dan je bil strašno žejen, in moral dosti vode piti, .slabi zrak zmešan z dimom od smodnika, sta ga zrušila na tla. Star je bil 40 let in član Slovaško evangelskega spolka. Pogreb je bil na 26. m. m. kterega so se udeležili pokojniko-i društveni bratje. Dne 16. m. ¡m. je vrgel “conductor” poulične železnice iz voza človeka., rodom O-gjra, tako surovo, da je namestu umrl. In to isamo zato, ker ni imel siromak “nickelna” da bi plačal car fare”.
Dne 18. m. m. sem jo pa sam tudi dobil. V rovu delava skupaj z Madjarom, in si morava pomagati kare porivat eden drugemu; ko sva porinila prvo mojo sva šla po njegovo. Potem “track” okre-ne navzdol. Jaz odpeljem svojo karo” v moj prostor a on je njegovo “karo” popustil, ne da bi pritrdil zaviračo na njej in potem muje ušla in mene dohitela ter me udarila v nogo pod kolenom. K sreči ni zlomljena ampak jako pretrta. Posteljo sem tudi že za pustil a vsejedno ne morem na nogo, ker mi je jako narasla. Iščem primernega čevlja, da bi se obul, a ga ne morem najti.
S pozdravom,
Frank Leustek.
za
50,000 KNJIŽIC

V DAR LJUDEM.
VsaKa Knjižica je -Vredna £10.oo VsaKemu bolnemu člo-VeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni Človek piše po našo urejeno Zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi : Sifilis ali zastrupl jena kri,, slabotni život, zgubitek moïi, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu n* vranci, led .icah in v mehurju. Ako ste zgubili Dado in ako vam priseda zabadav- denar dajati, tako pišite po oao zdravilno knjižico, katero vam neinaüom i pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljuji je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebu je znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pcšljemo popo.ncma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO , Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlite.
Ime........................................ ....
Pošta......................................Država.
Cleveland, O.
Glas Svobode: —
(Vodja podrepnikov se je zopet oglasil v svoji razupiti pratiki Cl. Am. Talko urednik Pirc pripravlja svojim čitateljem vsak teden šp-as.
Čudno se mi pa zdi, da se ta možicel boji vsake stvarne polemike z menoj. Ali je njegova “verstand b-aksa” res tako slaba, kot sem nekaj časa na,zaj bral v Gl. Sv.? Vse kaže da!
V št. 9 t. 1. zopet t.uli v luno in da bi mu odgovarjal na tiste bedarije, bi mi vsak zameril. Povem le toliko:	L. Pirc, urednik
Cl. Am. in solastnik iste stare šare, ki jo je kupil od propadle družbe, je navaden navihanec, kot so vsi farski petolizci. Seveda, bi rad živel na račun nevednih, zato tako zavijanje in budalosti. Ko bi omenjeni ostal v lemenatu, bi se mu podalo, v tej službi pa to ne gre vsaj vedno ne! In kje je že ta človek vse bil: v lemenatu, i-skal kruha pri Gl. N., pometal pri “Novi domovini” in sedaj je u-rednik Cl. Am. Možatosti ni nič pri nje-mu, kot ne pri vseh tistih, ki iščejo pri njem zavetja. Clevelandskim Slovencem pa. toliko v pojasnilo: kar so znali pri N. D. to, znajo sedaj pri Cl. Am.
Z N. D. so prišle v naselbino zdražbe; tej vedi so na razpolago tudi “plajjdelci’< v Cl. Am., samo če nese. Ali ni sploh škandal, da taki ljudje sploh dobe kako podporo od slovenskega naroda, ko jim je vendar zadnji deveta briga?
Oglejte si vendar ta list Cl. Am., potem pa primerjajte čtivo iste z ostalim slov. časopisi v A-meriki in razlika je taka, da bi človek kmalu ne verjel, da se za-more kaj taeega tiskati in prodajati v 20. stoletju.
Cl. Am. drži edino za oglase; ti nekaj nesejo in to je Pirčetu vse.
Kdor pozna Cleveland, tako kot jaz, naše trgovce in gostilničarje; pri nekaterih je vse v redu; postrežba dobra; so pa tudi prostori, -kjer se moraš paziti, da odideš z zdravo kožo. In tisti pretepi in pobojstva niso nam preveč v čast in so angleški časopisi že večkrat izrekli svoje mnenje. O tem in mnogem drugem, Cl. Am. nikoli ne poroča. Želim še enkrat, -da mi g. Pirc stvarno odgovori, za sedaj pa dober tek!
August Kužnik.
Barton, Ohio.
Glas Svobode: —
V št. 1 sem poročal, da se v tu-kajšnim premogovim rovu dela vsalk dan, a v 'zadnih dveh tednih se je to spreobrnilo samo na tiri dni v tednu. Enega Slovaka
ZGUBA.
Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptoni nerednega prebavljenja
potem so :
JOSEPH THIN EE'S
'Er v/JJ
RECIST.CRCO
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje.
S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
| Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker:
popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom te-lesa- ....
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil.
Tile Konrad Schreiei Co.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA/
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
8?—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Naznanilo.
Društvo št. 64 S. S. P. Z. v St. Michaelu, Pa., vabi na svojo dru-žtveno veselico vse člane in Slovence. Veselica se vrši 22. feb. 1911. Na roj. dan Washingtona. Tudi bratje Hrvatje se vabijo, da nas posetijo. Pri veselici bo igral hrvaški tamburaški zbor. — Ustopnina $1, dame proste. Dober prigrizek. Vabi	Odbor.
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL”
naša Specialiteta.
410 Greenfield Ave.
Milwaukee, Wis.
Phone: 1574 J.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
4 Največja slovenska lekarna v Chicagu I
*
*
*
*
*
*
*
*
*
a
I
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddejek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
Pridite in prepričajte se
C. G. FOUČEK
že 25 let v te] trgovini na itlem prostoru
1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Narodni Dvorani v Chicagu 111.

4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4


^rXzNO IN DRUGO*}
Iz Jasne Poljane. Ruski listi pišejo, da bo Tolstega Jasna Poljana razparcelirana in razprodana tamkajšnjim kmetom. Dediči Tolstega !bi za posestvo radi dobili dva milijona rubljev. Parcelacijo bo izpeljala “Kmečka banika”.
Komedija. Praška nemška univerza je imenovala nemškega cesarja Viljema za častnega doktorja medicine. Za katere zasluge — človek zaman Vprašuje. Pa naj bo že, kalkor hoče, nemški cesar je danes častni doktor nemške univerze v Pragi, in sredi februarja se mu bo med starodavnimi ceremonijami izročila v Berlinu doktorska diploma. K promociji se bodo peljali rektor, dekan in promotor ter nadpedel in pedel medicinske fakultete.
Koliko je Poljakov? Po najnovejših statističnih podatkih je Poljakov 23, 324.000. Od teh jih živi na Ruskem 11,424,000, na Pruskem 4,086.000, v Avstriji
4.864.000,	v Severni Ameriki 2,-
750.000,	v Braziliji 80,000, v drugih evropskih državah 100.000 in v ostalih -delih sveta 20.000.
Conan Doyle “prakticira”. — Znani pisatelj Conan Doyle, ki je spisal znane detektivne in kriminalistične romane, hoče poskusiti svojo srečo tudi v praksi in se je ponudil londonski policiji v službo. Policija je s hvaležnostjo sprejela njegovo ponudbo in mu je dala na razpolago svoje najboljše detektive.
Zanimiva pisma. Profesor dr. Birkenmayer je našel v univerzitetni knjižnici v Upsali in v državnem arhivu v Stockholmu doslej neznana pisma slavnega zvez-darja Kopernika.. Med njimi je pismo iz 1. 1516, naslovljeno poljskemu kralju Sigmundu; obsega težke obtožbe nemškega viteškega reda in nemških križarskih vojsk. Če je ta dopis vresnici pravi, bo za vedno dokazal, da Kopernik ni bil Slovan le po rodu temveč tudi po duhu in mišljenju.
Babilon. Pri zadnjem ljudskem štetju je napisala neka dunajska rodbina sledeče jezike v oddelek “občevalni jezik”:	gospa nem-
ško, gospod špansko, ena guve-ranta francosko, ena angleško in kuharica češko. — Bog ve, kako se razumejo'?
Šest največjih mest na svetu.
Zadnje ljudsko štetje kaže, da i-ma London 4,834.000 (s predmestji 7 milijonov) prebivalcev, New York 4,767.000, Pariz 2,764,-000 (s predmestji 4 milijone), Berlin 2,064.000 (s predmestji 3,687.000), Chicago 2,185.000 in Dunaj 2,050.000 prebivalcev.
Anarhist dr. Gori je umrl v Portoferrano v Italiji. Izvrševal je odvetniško prakso v Milanu in bil tudi pesnik.
Poročnik Shackleton in lasje.
Raziskovalec južnega tečaja poročnik Shackleton je dognal, da ni ¡boljšega sredstva za lase kakor je mraz. Vsi udeleženci njegovega potovanja na južni tečaj so se vrnili z gostimi grivami. Ljudje so delali cel dan pri temperaturi pod ničlo, kar je zelo blagodejno vplivalo na lase, in čim večji mraz je bil, tem gostejši so bili lasje.
Vseslovanska pevska zveza. —
Odbor sofijskega kongresa je vsled predloga najuglednejših članov odločil, da se bo tekom prihodnjega leta vršil v Belgra-du veliki vseslovanski koncert z udeležbo 50—60.000 elanov in članic raznih slovanskih pevskih društev. Ta koncert bi se naj vršil isti čas ko vseslovanski časnikarski kongres, ki se bo vršil tudi prihodnjega leta v Belgradu.
Dekret proti modernizmu v Rusiji neveljaven. Dunajski “Vaterland” poroča, da je ruski mini-sterski predsednik Stolipin poslal vsem katoliškim škofom in nadškofom v Rusiji- okrožnico, v kateri jih opozarja, da morajo vse odredbe papeža in rimske kurije, v kolikor se tičejo katoliške duhovščine v Rusiji, iti preko ministerstva za zunanje stvari. Ker ni dekret proti modernizmu došel ministerstvu, nima oni “motu proprio” papeža v Rusiji nobene veljave in vse osebe, ki bi se podvrgle, ibi bile strogo kaznovane. Omenjeni list je zvedel, da so se ruski škofje obrnili na rimsko kurijo in zahtevali tozadevnih navodil.
Najdena nova dela Tolstega V
književni zapuščini Leva Niko-
“Ko me vsa zdravila, katera sem poskušal, niso mogla ozdraviti hudega kašlja in pre' !ada, sem kupil Severov Balzam za Pjuča in Tablete zoper Prehlad in Hripo — kmalu sem bil popolnoma o-zdravljen. Brez dvoma je vaš balzam najboljše zdravilo ‘za pljuča in grlo, (kar sem jih kdaj rabil To smete natisniti, da bodo vedeli drugi bolniki, kje iskati pomoči.”
Gorenji odstavek je povzet iz pisma, katero je poslal g. George Grega, Hazelton, Pa. tvrdki W. F. Severa Co., ki izdeluje zanesljivi
Severov Balzam za pljuča
IM ol Uij\ ** •*
«A M»-
u«s f»«'. »«'*• pneurnonfo« C«>UP» 0rff<ets»	__J
~~ vzssxï^r*:.- Z
■pR|CEj.O_SENTS.
SL
■MjtffrB «¡j,
jpjSy am rauss. ,ö*‘
Dvoje velikosti : 25e in 50c
Že trideset let je nepresegljiv po izbornosti kot zdravilo čez vsa zdravila za trdovratne, dolgotraj ne kašlje, prehlade, vnetje sapnika, naduho, težavno dihanje, izgubo glasu, vnetico grla, o-slovski kašelj, nahod in vnetje pljuč, hripavost, in slična obolenja sapnih prehodov.
Pazite, da ne vzamete kacih drugih pripravkov, ki se dostikrat ponujajo namesto pristnih Severovih Zdravil samo za to, ker donašajo druga manjvredna zdravila prodajalcu več dobička.
Se lahko dobite Severov Almanah in Kažipot do zdravja za leto 1911, Vprašajte svojega lek arnika ali pišite nam,
Zdravniški svet zastonj
potrebujete obleke ali obuee, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
J. J. DVORAK & Co
1853-55 Blue Island Ave
Telefon Canal 1198
lajeviča Tolstega so našli nekatera dela, ki niso bila še tiskana, in ki jih namerava sedaj izdati grofica (Sofija Tolsta. Prvo mesto med novo najdenimi deli zavzema drugi del glasovitega dela “Kazaki”. Prvi del “Kazakov” je izgubil Tolstoj na kvartanju s Katkovim. Katkov je izdal ta prvi del v svojem mesečniku “Ru-skij Vjestnik”, ali ga je tako predelal, da mu ni hotel Tolstoj dati drugega dela, in po pogodbi s Katkovim ga ni smel niti tiskati. Sedaj so ga našli in kmalu zagleda beli dan. Našli so tudi zvršetek dela “Beležke služabnika” in izpoved Nehljudova. Nadalje so našli eno celo poglavje dela “(Vojna in mir”, in neke odlomke iz dela “Sébastopol j v avgustu” in “Iz detinstva in mladosti”, ki so morali radi cenzure izostati. Neka zgodovinska novela, ki so jo našli, nosi naslov “Kuzmičev dnevnik”, a vsebuje slike iz življenja Katarine IL, A-letksandra I. in velikega kneza Konstatina Pavloviča.
Mednarodni kmetijski kongres
Pri seji takozvane “Commission internationale d’ agriculture”, kateri so prisostovali tudi zastopniki dunajskega c. kr. kmetijskega druživa, se je sklenilo prirediti IX. mednarodni kmetijski kongres leta 1911 v Madridu in sicer v maju. Na tem kongresu se bodo raizmotrivala gospodarska vprašanja.
Stradivarijeve gosli najdene. V
Thiiringenu je dobil kurator muzeja, Stelljes, Stradivarijeve gosli iz leta 1736, ki so brez vsake hibe in ki nosijo v notranjščini napis:	“Antonius Stradivarius
Cremoniensis faeiebat. anno MDCCXXX VI. ” Stradivarij je izdeloval svoj čas gosli, ki so sedaj najbolj dragocene.
“Slovanska Enota” Uvedla se je akcija za reorganizacijo “Slov. Enote”. Parlamentarna komisija češkega kluba je sklenila, naj se začno takoj nova pogajanja za reorganizacijo S'ov. Enote. Posvetovanja med Cehi in Jugoslovani so pričela. —- Slovenski klerikalci so že proglašali politiko proste roke ter jadrali med vladne stranke, ali akcija od strani Cehov jim je ustavila pot; sedaj “premišljujejo”, kaj je storiti. Baje ne kažejo preveč nagnenja za Slov. Enoto, baje prevladuje Krekov nazor, da naj bodo klerikalci neoidvisni od Cehov in dragih Slovanov. Hočejo se otresti vsake kontrole od strani drugih Slovanov. Odločitev pade v kratkem. — Parlamentarna komisija “Slov. kluba” šteje 8 članov, Krek, Povše, Grafenauer so za politiko proste roke proti vladi, Korošec je za najstrožjo opozicijo. Najbrže odloči Šušteršič za Krekovo taktiko !
Najstarejša banka v Evropi. —
Ta je bila ustanovljena Benetkah leta 1157., ko je bil trgovski promet “Kraljice Jadranskega morja” v polnem cvetju. V tistem času se je vršil velik promet med Azijo in Evropo skozi Perzijski zaliv iu Črnomorje v Aleksandrijo in Egipt, roba se je vozila na brodili preko Sredozemskega in Jadranskega morja v Benetke, od tam se je razdeljevala v razne dežele Evrope. Benečanska republika je slovela v onem času zbog svojega bogatstva in kredita. Ustanovila je banko, za katero je jamčila vlada. Ta banka je uživala velik ugled v trgovskem svetu. Beseda “banka” prihaja od laške besede “banco”, to je klop ali stol. kjer so šteli denar in sklepali kupčije. — Po “T. L.”
Nekaj o ženski in o ljubezni. Lord Monmouth je zapustil vse svoje premoženje večidel družinam svojih nekdanjih zabav, svo-' jemu nečaku pa je volil samo manuskript, v katerem je opisal podrobnosti svojega občevanja z ženskami. Ta manuskript se je sedaj našel iu povzamemo iz njega bogat zaklad izkušenega bonvi-vanta. Nekaj njegovih aforizmov hočemo v naslednjem podati. Žena je čuvajka nravnosti. Ce jo hočeš dobiti za sebe, moraš se tako obnašati, da se obupana vpraša, kako dolgo še hočeš kljubovati njenim čarom. — Če si bogat, obdajaj se s sijajem bogastva ; če si reven, zatrjuj, da vse bogastvo ne odtehta moči strasti. Če. imaš slovito ime, očaraj jo s svojo slavo, če nisi slaven, delaj, kakor da ti ni nič za slavno ime. Žena ne ljubi onega, nad komur more vladati brez strahu, onega se sa-
mo oklepa, za katerega se boji, da se ji izneveri. Drugo proti drugi moraš izigravati. Zato pa si poišči malo ljubezen, ki te ščiti pred samoto in ti veča samozavest. Sijaj, s katerim te obdaja ljubezen ene, očara drugo. Dokler hočeš, da se žena za tebe zanima, bodi hladen. Če si slučajno kje sam ž njo dvori ji tako, da nehote pričakuje, da se ji bližaš še bolj. Prihodnjič pa se delaj, kakor bi se prav nič ne bilo zgodilo. Če ne veš ali te ljubi ali ne, izmisli si neko ljubezen do druge in ji razodeni svoje skrbi. Gotovo spoznaš iz njenih odgovorov, ali smeš kaj pričakovati ali ne. Stori ravno nasprotno tega, kar sem tu opisal. Sama se ti potem izneveri. Ženske s kostanjevimi lasmi so nam moškim bolj podobne kakor blondinke. Njena ljubezen pozna vrhunec in vsled tega tudi pojemanje. Lahko jim ljubimkanje tudi preseda. Ljubežen blondink je vedna razburjenost brez presledkov, nenasitne so in njih ljubezen nima ne začetka in ne konca. Ničesar se ne nauče in naj so še toliko izkusile. Nikdar ne vedo ničesar, samo čutijo. — Mnogo bolj pa so ženske čuteče,, vendar se hitreje utrudijo. Ko-stanjevolase so bolj interesantne, morda pa jih nikdo ne ljubi tako kakor blondinke.
Štiridesetletnica nemškega cesarstva je dala vsem listom priliko, da so pisali o uspehih Nemčije v doibi zadnjih 40 let. Dočim se vobče priznava, da se vsi nemški nameni, ki jih je postavil kancler Bismarck, niso uresničili, se vendar ne da tajiti, da je vzra-stel upliv Nemčije na celini. Dr. Dillon, ki vestno zasleduje vse dogodke v evropski politiki je napisal v “Contemporary Review" članek o uspehih germanizacije v Evropi, kjer pravi: Nemčija in Avstrija, se smatra od a-neksije sem za eno državno telo. Zbližanje Nemčije in Rusije pa ni odkrito. Leta in leta že polni Nemčija rusko zemljo s svojimi kolonisti. Rusija ima sicer zakon, ki je obrnjen pred vsem proti Poljakom, in določuje, da skoraj v 20 ruskih zapadnih kolonijah tujec ne more postati posestnik ruske zemlje. Ta zakon pa ne brani nemško naseljevanje in dovoljuje Nemcem, da postanejo ruski podaniki, ne da bi s tem prestali biti nemški državljani. V treh gubernijah na nemško-ru-ski meji je do 100.000 nemških kolonistov. V IV’olinjski guberniji spada 12 del ozemlja Nemcem. Nemci iz Nemčije skrbe za to/da med temi kolonisti ne izgine narodna nemška zavest. Tako je bila zbirka nemških pesmi na povelje nemškega cesarja razposlana nemškim konzulatom, pevskim društvom in raznim drugim nemškim družtvom v Rusiji, na Poljskem in drugod. Pastor Pahls je v varšavski guberniji ustanovil dništvo za propagiranje nemške misli v rusko poljskih pokrajinah. V zapadno ruskih mestih se ustanavljajo nemški strelski klubi, ki v uniformah, oboroženi s puškami prepevajoč pangerman-ske pesmi, hodijo po mestnih ulicah. Nemške banke dajejo nemškim kolonistom posojila, da kupujejo rusko zemljo, pod zelo u-godnimi pogoji, celo po 2r/, in u-spehi kažejo, da bo denar dobro naložen. Nemci ustanavljajo povsod šole, prirejajo razne patrijo-tične slavnosti in monopolizirajo trgovske informacije. In to ne samo v Rusiji. —• Ko je bil dr. Dillon v Madridu so tam svečano or tvorili nemško srednjo šolo pod protektoratom španskega nauč-nega ministra. V Braziliji so nemške šole in mnogo nemških časopisov. V nTrčiji in v Mali Aziji je nemška propaganda, v Belgiji se čutijo Nemci kakor doma, v Antverpenu je nemški kapital in nemška trgovina. Podobno piše Battine o nemških uspehih na Nizozemskem, v angleških kolonijah. v Južni Ameriki in tudi na francoskih tleh. Posebno Turčija mika Nemce. Turška armada ima nemške oficirje za inštruktorje. Turčije kupuje nemške ladje, izposoja si v Nemčiji denar pod u-godnimi pogoji. Carigrad in druga nemška mesta kar mrgole nemških bankirjev in trgovcev in razne židovske podjetnike radi proglašajo za nemške podložnike. V nemških rokah so banke, železnice, ladje in trgovina. Tako pišejo o nemških uspehih angleški politiki, ki s pozornimi očmi zasledujejo razvoj Nemčije.
: I
SVOJ’ K OJIM! ___
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO,
82 Cortlandt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
^ Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^
5>VoJI K. 8VUJ1M!
W	F Cevc	>DA CEDAR RAPIDS
w	■ " - OEVE	KA WO. Iowa * • • • ' * . • _ ■ . . :
ODVETNIK
PATENTI !
CARL STR0VER
(Sobe Stev 1009)
140 WASHINGTON ST.	CHICAGO, ILL
Tkl, 3988 MAIN
Dobra Unijska Gostilna kjer,e
1? dobi
Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delile* Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo »rejenim kegliščem in »veže SehoeaAofen pivo priporoča
4NTON MLADIČ,
937 Bin« Island Ave. Chicago m
t
Ta teden se nudi našim odjemalcem velika prilika
da pod nizko ceno nakupijo
bombaževinasto blago
S vsakim kupljenim predmetom dobite ALBERT LURIE CO. varčne znamke. DVOJNATE znamke vsako sredo in soboto do 5 ure.
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
Napoleonova vojska na pirenejskem polotoku.
Silovite izpremembe so strašno razkačile narod španjolski in nič ne ni dal potolažiti, ko so mu francoski oblastniki ponujali novo svobodoumno ustavo in obetali druge koristne naprave, kakor-šne je bila na Francoskem obrodila velika prekucija. Po vseh večjih mestih, ki še niso prišla sovražnikom v pest, napravile so se “junte” ali odbori, ki so vsak v svojem kraju v imenu kralja Ferdinanda osnovali nekako začasno vlado ter skrbeli za hrambo domovine. Predrzni vodniki so nabralli cela krdela oboroženih kmetov ter se z njimi skrivali po gorskih soteskah, odkoder so zdaj tu, zdaj tam planili na potujoče francoske vojščake in jih hudo pritiskali. Obzidana mesta so se branila proti naskakujočim Francozom s takim junaštvom, da so se jim po vsej Evropi čudili. V nekaterih krajih so se duhovniki postavili na čelo pobožnega ljudstva, ki je v Francozih videlo brezverce, ki so prišli, da bi Španjolcem zatrli državno, narodno in versko isvobodo. Tako se je po vsem Španjolskem začela grozna mala vojska, ki je za Francoze že zato bila jako pogubna, ker se jim nasprotniki niso na odprtem bojišču v bran postavljali, ampak samo v zasedah prežali na-nje. Tudi se je pripetilo, da so Španjoki francoske vojščake po noči na stanovališčih zavratno umorili ali pa jim ostru-pili jedi in pijačo. Prav za prav so Francozi samo v Madridu bili gospodarji ali tudi tu se kralj Josip ni varnega čutil, itn že dne
1.	avgusta 1808 je šel iz mesta, ko je komaj štirinajst dnij bival v njem. Prestrašilo ga je poročilo, da so Španjolci pri Baylenu v Andaluziji ujeli francoskega generala Duponta s celim njegovim krdelom, nad -dvajset tisoč mož, ki so skoraj vsi žalostno končali.
Po zgledu Španjolcev ohrabrili
so se Portugalci ter tudi osnovali domorodne “junte” in nabirali vojščakov. Angleži so kmalu iz-prevideli, da bodo na pirenejskem polotoku Francozom najlaže prišli do živega in jeli so vstajnike podpirati z novci in vojščaki. Meseca avgusta 1808 stopil je zvedeni poveljnik Wellesley z angleško vojsko na Portugalskem na suho in dne 17. avgusta je zmagal Francoze pri Wimieiri. Jnnot se je nato dne 30. avgusta v Cin-tri udal proti temu, da se je z vso svojo vojsko na angleških ladi-jah prepljal domu na Francosko.
Tako se je leta 1808. Portugalska osvobodila, in bilo je misliti, dia ho skoraj tudi na Španjolskem konec francoskemu gospod-stvu, kajti že so se vse francoske vojske morale ivnikati nazaj za reko Ebro. Toda Napoleon, ki je toliko kraljev pahnil s prestola ter cele države pokoril oblasti svoji, ni se nikakor še dal zastra-šiti po črni vojski priprostih špa-njolskih kmetov. Brž ko se je v Erfurtu pobotal z ruskim cesarjem, podal se je sam na pot črez pirenejske gore. Iz nemških trdnjav je pobral francoskih vojščakov, kolikor jih je mogel, poren-ski zavezniki so mu tudi dali pomoči, a doma na Francoskem je oborožil no-vince, ki bi jih sicer še le imeli leta 1810 vzeti v vojščake. Vsa njegova vojska na Španjolskem je tedaj štela malo da ne tri sto tisoč mož. Španjolci so jih imeli komaj za polovico, katero so razpostavili v dolgi vrsti od biskajskega morja do Sa-ragosse ter jo tako še bolj oslabili. Najprej so Francozi pri E-spinosi razkropili levo nasprotno krilo, a takoj nato se je Napoleon sam z veliko močjo zagnal na o-stalo vojsko in jo zmagal pri Tu-dieli ob reki Ebru dne 22. novembra 1808. Brez velikih težav je francoski cesar zdaj dalje stopal in prve dni meseca decembra je že -bil v Madridu. Tu je ostro kaznoval ujete nasprotnike, odpravil
inkvizicijo in druge starinske naprave, zaprl mnogo samostanov, potem kraljevo oblast povrnil bratu svojemu Josipu, a dne 23. januarja 1809 je bil zopet v Pa-! rižu.
Ali po vsem tem še ni Napoleon nikakor mogel reči, da je u-pokoril Španjolce; njegovi generali so morali nadaljevati vojsko v severnih in južnih krajih, a pred črno vojsko niso Francozi itak nikjer in nikdar bili varni. Po bitki pri Tudeli se je junaški Palafox z levim krilom umaknil v Saragosso. Tu je že prejšnje leto hrabro olfoijal naskakujoče Francoze; zdaj pa je mesto bolje zavaroval, založil se z živežem ter se z večjim navdušenjem uprl sovražnikom, ki so dne 20. decembra, zopet prišli pred mesto in ga jeli oblegati. Črez mesec dnij je vse njihovo prizadevanje bilo zastonj. Hrabri brambovci so z dobrim uspehom odbijali sovražne napade, a večkrat so se nenadoma iz mesta zagnati ter potrli mnogo nasprotnih topov, med tem ko je kmečka črna vojska prišla Francozom za hrbet. Toda ved-nemu streljanju mestno zidovje naposled le ni moglo kaj, in konec januarja 1809 podrlo se je na treh straneh. Brambovci so svečano prisegli, da se ne udajo, dokler še bo kje stal kak kos zidu, za katerim se bodo mogli braniti, in tako je tudi bilo. Prišedši v mesto morali so si Francozi vsako hišo posebej osvajati, in začel se je grozen boj, kakoršnega dotlej niso pomnili. Kedar so nesrečni prebivalci opešali in'se niso mogli dalje bojevati, podali so se v podzemeljske kleti in kakor hitro so nad seboj čutili kako stopanje, zažgali so smodnik in 'hiša se je skupaj s Francozi razletela v zrak. Kmalu je Saragossa bila velika razvalina; kdor ni bil za orožje, tičal je v podzemeljskih jamah in rovih, in od dne do dne se je krčilo število brambovcev. <V tem se je začela kuga in pomorila je po tri do štiri sto ljudi j na dan. Blizu petdeset tisoč Španjolcev je poginilo in ni jih bilo mogoče pokopati, ampak kar po ulicah je ležal mrlič
pri mrliču; kakih dvanajst tisoč drugih je ležalo bolnih, in ni ga bilo, ki bi jim dajal kake pomoči. Ko je tudi Palafox zbolel, u-dala se je dne 20. februarja 1809 sairagoska “junta” Francozom, ki so španjolske vojščake kot u-jetnike gnali na Francosko. Bilo jih je nekaj črez deset tisoč, po večjem bledih in bolnih, a med njimi bil je tudi Palafox. Med potjo so Francozi kar takoj vsakega ustrelili, kdor od slabosti ni mogel dalje. Žalostni konec Sara-gosse je le še bolj ohrabril špan-jolsko ljudstvo, a tudi po ostali Evropi je obudil splošno sovraštvo zoper Francoze in željo po maščevanju.
Daljo prihodu j ič. -------------- , j' tri
DOPISI.
______ ! '1, ■'
Jenny Lind, Ark. Uredništ vo Gl. Sv.: —
Z naročnino tudi nekaj besed. Kar še dela tiče, je sedaj tukaj slaba. V premogovem rovu št. 17 in št. 18 se je delo ustavilo, požar je 2. jan. t. 1. uničil popolnoma rov št. 18. V rovu št. 17 se je pa še naprej delalo; nazadnje je tudi zadnji “zaštapal”!
Zadnji teden smo delali samo 4 dni. Če se razmere kaj na boljše spremene, bom poročal.
Rojakom priporočam Glas Svobode.	Naročnik.
Aurora, Minn. Uredništvo Gl. Sv.: —
Tu vam pošiljam nabrano svoto po Ivan Rožanc za Linotype, $2.10, darovali so: John Turk 25c, za to, ker je dal zadnji kvoder, ki ga je na Miller zaslužil in še 5c, ker je naš rojak trikrat predsednik pa se baha in še 5c zato, ker pri sobratu wisko pijem. Neimenovan 25c, za to, ker nisem bil že pet let pri maši pa vseglih dobro živim in še 5e, ker žena ni bila še v cerkvi kar je na Aurori. Fr. Bernik 25c, ker sem pri tistem kamnu krščen, kakor Rev. Pirnat in še 5c, ker pijem ga rat.
J.	Žnidaršič, 5c., ker Glas Svobode berem že štiri leta pa je ne opustim. V. Mikulič 10c, za to, ker me Rev. Pirnat ne glajha in še 5c, ker na Aurori leseni svetniki mrzlo pivo pijejo in še 5c, ker si je družtvo Delavec naročilo zastavo. Ivan Rožanc 25c, za to, ker se je bik istrgal, pa so se krave smejale in še 5c, ker ljudje v c e tk vi stoje, pa so klopi prazne in še 5c, ker grem mimo vrat pa nočem notri in še 5c, za to, ker ne bodo ¡knjig za mano lučali. — Neimenovan 5e za to, ker narodna jednota neče bjind-pige podpirat. Frank Zajc 25c, za to, da ljudem oči odpre, da bi pristopili k družtvu Delavec št. 17 S S. P. Z. Ivan Rožanc 10c, ker je že ena ura in trideset minut popoludne. Neimenovan 10c, ker Pirnati nič ne dam. Neimenovan 5c, ker Rev. Pirnat rad karte igra cvik in ajnc.
V.	M.
Iz črnega brloga.
Portugalski jezuitje so kupili neko veleposestvo pri Brnu na Moravskem. Naša ljuba širša Avstrija bo menda res zadnje pribežališče te golazni, med tem, ko se morajo pridni domačini izseljevati v Ameriko. In potem pa še pridigujejo o nekem patriotizmu take klerikalne brezdomovinske vlade kakoršna je Avstrijska.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov, slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York. N. T.
KJE se nahaja moj prijatelj Ivan Peskar? Star 26—27 let. Doma iz vasi Lesa; v Ameriki je že 5 let. Pred dvema letoma sva bila skupno v Clevelandu, O. in pred 1 letom je bil v Joliet, 111. Kedor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi na Louis Zaletel, Box 601, De Pue, Bureau Co., 111.	(2-10-11.)
IŠČEM prijatelja imenom Jernej Končar, doma iz Vač pri Litiji. Imam mu važne stvari poročati; če kdo rojakov ve za njega naj mi to naznani, pa ali se naj sam javi. Louisu Prelošek, Bowie, Colo.
JOHN NEMETH
Inkorporiran pod zakoni države New York.
K A.PIT AL: 25,000.00.
Denar se pošilja v staro domovino brzojavnim potom. — Prodaja vozne listke in notarijat.
BRATJE SLOVENCI POZOR!!!
Vsaki dan pošiljate svoje tež ko prislužene denarje v staro domovino. Ta denar pošiljate skozi razne “bankarje”, kateri se nad zaupanem denarjem večkrat izpozabijo. Vi pošiljate svoj denar po ljudeh, katerih ne poznate in kateri nimajo tudi po zakonih urejene bančne posle temveč se žive le od nevednosti drugih ljudi.
Takozvani bankarji se spuščajo v razne nevarne spekulacije, kupujejo zemljo in tvegajo Vaš denar in če se jim ne posreči za-puste svoj posel in ljudje pridejo ob svoj denar.
Bratje! Šola uči! Skušenj je že bilo mnogo in v našem interesu je, da vas svarimo, da ne poslušate samohvale takih ljudi. Naša firma nikoli ne špekulira z ljudskim denarjem; mi pošiljamo denar takoj, tudi telegrafičnem potom, na pristojno mesto in vas denar je v desetih dneh doma.	*
Bratje Slovenci! Pozor pred ljudmi, katerih ne poznate in ne dopustite več, da se vaš denar tvega v špekulacije. Pošiljajte svoj denar po ljudeh, ki so .v zvezi z domačimi denarnimi zavodi in kjer se denar hitro in brez vseh sitnosti izplača.
Pošiljajte denar le skozi tvrdke, o katerih vsakdo ve, da so poštene. Kadar hočete poslati denarje v kraj, ali kupiti vožnji listek in kadar potrebujete zakonskega sveta, obrnite se na firmo John Nemeth.
Ta firma obstoja že 30 let v Ameriki in vsi Slovani se obračajo zaupno do nje.
Pišite po cenik na naslov
John Nemeth,
457 Washington Street, New York, N. Y.
John Nemeth, predsednik.
Bivši c. kr. konzul, agent.
V času dela in jela, spomni se | na ne-delo in ne-jelo. -
§ Zemlja za kmetije, in kmetije g
~ MISSOURI!	MISSOURI! g
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake A vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol. ¡jj aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. n Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
$ F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo.
Pridite in si oglejte
Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje
Največja izbira v Cbicagi po ecni od..............
$7.50 do $25.00
Oleke in suknje za dečke.
$2.00 do $10.00
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.
HRANITE!
Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav!
Uložite svoj denar v
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od č do 8 ure zvečer.
VSTANOVLJENA 1890.
Vsak slovenski delavec naj Čita “GLAS SVOBODE”