Eraajsko in male otroke iz zibelke vkradejo. Ti tolovaji zaajo več jezikov govoriti, se preoblečejo sedaj v kapca, sedaj v meaiba, skrivajo se po gostib šumab in pozaajo V8e poti. Leta 1562 za ceaarja Ferdiaaada I. je prišla velika trama martolosov v Lutoraer (Lutteaberg). V tistem času je po SloveBskeai bilo vsakojaških aadlog. Leta 1560 velika lakota, posebao se ai aič viaa pridelalo, tako da ao krč* mari smeli brez raavtaiae ia dače odkodgoder viao privažati ia točiti. Zravea tega je bil bad pomor, posebao po dravskem polja, zato se sedaj Bajdemo toliko nasipaaih go mil, pod kterimi so mrtve pokopali, ia kamaatib križev aa tih gomilah po dravskeai polja. _ Tudi laterško kri vo vers t vo se je razširjalo po  Štajarskem, ia aestrpljivi Luteraai eo braaili skoz tedea duhovBom mešuvati, v Gradcu še celo 15 let aiso smeli procesije z presvetim rešajiai Telesom aa Telovo obbajati. —  Sloveaci so zvesti ostali svoji stari sv. katoliški veri, le v  Radgoai, pri sv. Leaarta y sloveaskih Goricab ia pa v gradu viadeaavskeBi so imeli svoje luterške tempeljae. Nekaj časa ¦, popreje so kobilice vse viaograde ia žitaa polja poškodile, jk vsem tem Badlogam pa še pridejo Turki v deželo. Z mladletja leta 1562 jib je privrelo vse polao skoz Ogersko aa Štajarsko, ia aa lotmerškem polju je bila buda vojska. Polaaci ao bežali v gorice ia so se v klaajcih jaaaško braaili, cesto, ki drži v Jeruzalem z železaimi vratami zadelali, zato se še sedaj kraja pravi železaa vrata. Tudi žeae so zgrabile za orožje ia se aioško braaile v eaem klaacu, kteri še daaes ime ima: babji klaajec. Pravijo, da je eaa srčua Sloveaka s koso prerezala turškega vojvoda z žrebcem vred, aa kterem je jahal. Pustili so ga aa mestu jz koBJem vred ležati ia aihče ga ai pokopal. Ljudslvo še jdaBas temu kraju pravi m r z 1 o polje, kar so potle Bemške :kaaclije prestavile v Todteaheagst. Tarški zgodoviao pisec Bedževi piše o tej vojski: Naš padišah (ime turškega cesarja) je premagal meato Gradžaš cGradec), za Bečem aaj lepše mesto, prebivalce je aaš meč požrl. Iz Latoberda so martolo8i odpeljali dosti jetBikov. Lu t o bi er, Lotmerg veli; V starejšib pismih se  . , D —, Lutenwerde, toje: ] u t a brda — ostro, strmo bregovje, iz tega je poaemčeao : Lateaberg, ia iz Luteaberg — sopet popačeai Lotmerg,  " ¦-•¦-• ----•-• — •.: i: t . ¦...... .- T . • Po pravici bi toraj pisati aiorali: Latobrdo ali Lutbreg, lutoberški ali lutobreski, aikdar pa ae: lotmerški.  Sedraega juaija 1562 je cesar FerdiaaBd I. z Turki aa oaem let mir skleail. Martolos je iz škipetarskega jezika a r m a t o 1 o s, bojaik , ia to iz Iatiaskega armatus, orožeB. Martolosi 80 tedaj večidel bili Škipetari — Albaaci — Araaati. Zgodovinski spomini. Martolosi. Spisal Davorin Trstenjak. Se današnji daa vsak strpeče, če čuje besedo : marto- I08. Stariši otroke strašijo, če Biso pridai : Cakaj, čakaj,bode prišel martolos po tebe! Kdo so bili martoloaiVValvazor (XII. atr. 115) piše o ajih : Martolosi so Tarkiip turški Vlahi (Škipetarje, Albaaezi-Araavti), kteri sem tertje deželo obbajajo ia iščejo, kje bi kaj dobili ia ukradli.PosebBo pa si prizadevajo male otroke odpeljati, aje v Tur-čiji prodati, kjer iz faatov postaaejo Jaaičari Catražpiki tur-škega cesarja), deklela pa, ko odrastejo, pa si Turki deBejov svoj harera. Ti neusmiljefli martoloai večkrat pridejo na