SbpLčtou d.ctjL\ Na dane 7 \ e kmetijske Tečaj V. srèdo 22. ynidna 1847. j. is t o J5 V Sirota. ujte ata! cujte mama! Kam se božca čem podať? Sim na svet« reva sama Vsmilí se me Bogec zlat!" Tak sirota tam žaluje Na In se djati kam ne véj gomilah omaguje 5 Kjer roditelji leže. In glej ! po enakim poti Milo Pride mož po grobih vprék itopi zdaj k siroti, Kér je slišal njeni ^ ék ?5 Pod nevsmiljeno gomilo milo i i Pravi k nji Bog le sliši vpitje grôb globokj Vslišal gaje, ljub? otrok." je hmelja, koliko pa sladniga (moljcoviga) i z léčka potreba, de se dober vol naredi, bo tudi lahko prevdarií, koliko se bo té z me si za eno kuho potřebovalo. Dozdej so se le majhne poskušnje koristnost imenovaniga ravnanja dokazale, pa ni dvomiti, de jo bojo kmalo vsi vólarji poterdili. Gosp. Janez Adamič, uradnik c. k. poobl. avstri janskiga Lloyda v Terstu, je poslal unidan nekaj taciga s hmeijam zmešaniga izlecka vodstvu naše obertniške družbe v Gradec za po skušnjo, ki je dalo v 98. listu občinskiga obert niškiga časopisa (I. Oe. allg. Indust. u. Ge werbe-Blatt, Gratz^ imenovano znajdbo na znanje I M L/ JO I U I I ^ V" t t* V ďd J IIII^IIU T HIIV filll UMV 111* #^111 Če bojo daljne skušnje to znajdbo poterdile ne bomo opustili v Novicah jih berž na znanje dati. Na vert božji me je gnalo j Tù Tukaj moja liči leži5 Kér do iskalo, i tolažbe ni." In i previdnost božja svéta! Ko tolažbe ni nikjer Najdeva si Jez ? ti o č e t a, sirota, v tebi h č e r ! Emanvel Tomšič Xova znajclïia : dober hmelj delj CćlSci ohraniti. (Za vólarje.) Že davnej si vólarji (Bierbrauer) prizadevajo pomoček znajti, kakó bi se dal hmelj veliko lét dober ohraniti Ziiaiiinja doliromolzuih krav Veliko je pri kupovanji ali pri živinoreji na tem ležeče. de se zvé. ktera krava veliko mléka , V. V, «TV,, » V W »» . da. Po raznih skušnjah imamo vec ali menj gotove vunanje znamnja, po kterih se da zvediti, po koliko se od krave na dan, čeravno ne práv na tanjko na maslice, pa vender saj po verhu, mléka namoize. Take znamnja se vidijo: 1. Na vimenu. 2. Na mlečnih žilali. . 3. Na koži in dlaki. * 4. Na kostéh in na truplu sploh. 1. Vime, mlečno posódo, v ktero se mléko nabera, bomo nar pred ogledali. Ima namreč krava 5 pa nihče ni mogel kaj gotoviga veliko mléka^ mora tudi veči posódo od druzih dosihmal znajti. Zdej pa pravijo, de je gosp. Rič, krav imeti; ravno zató jo je tudi natora z večim svetovavec kneza Oettirigen » AAlivy it M I lAVf MA v* w j v I V ^vivn vx/A w " • *** Wallensteinskiga, tako vimenam preskerbéla, ktero se vselej po obilnosti pomoč znajdel, ktera po njegovim svetu v tem mléka tudi razširjuje. Tode veliko vime ni vselej de naj se přiděláni hmelj ali berž ali pa znamnje, de da krava veliko mléka, kér veliko mesce s sládnim ali moljcovim vime je dostikrat le mesnato, brez de bi posoda obstoji čez kake ali izlečkam (Malzextract) zmeša, in dobro posu- prostorna bila; skušen živinorednik se bo tega kmalo sen v sodce ali kište terdo zapahá (do terdiga prepričal, če le kravje vime pošlata, ako ima zatlači), de ne more vunanji zrak do njega, pa tudi dobro posódo za mléko, ali pa le mesó in mast. To 1 • i v • njegovo dišeče olje ne izpuhtéti. Takó se da hmelj natanjko zvediti, se mora vime pred in po molzi brez spremembe dolgo časa dober ohraniti. Kér je vsacimu vólarju dobro znano, koliko ÍXUV14IJJ I\v ^ * V/UH I j ill VI t* » i ^ * ^ ^ Jr natanjko ošlatati. Pred molžo, posebno zjutrej zató kér se v njem čez noc nar več mléka nabere ? 5 péto,terd naj se pregleda: ali je polno, svitlo in de med nogama globoko doli ne visi pak de se po dolgim stuj in am m o 1 pa « tudi koža perstov delj časa na moki poznati; med perstmi se mora mehka, voljna, pa vender nekoliko rokim pod vampam razpro- čversta im ojstra čutiti ; ako se z nožem po nji kadar je krava do čistiga pritisne, se mora moćno na obadva kraja razger pomolzena, mora biti vime mehko, rabio in prazni > niti, in iz ni o s n j enako. \ brez teh znaminj niso inolz terdo postati. Ce se ti suha ampak Ie mesnate S če Ie eden dp se morajo vsi štirje molzti dati; se vél de mora vime popačeno biti. del poblojena moka. vodo napravljeno testé mora kmalo moka, kader jo v pesti skupej stisneš in namizo položiš, ne razsuje, ampak v kepi ostane, je vselej dobra; drugači pa je veči 5 Tudi se take krave dob i juj ktere imnjo r&zuii o 11- uulu v uiua^ i « ^ u i u jul v ^u j manjši sesca, ktera pa ne Režéna dobro somljeta in otrobov prosta Lastnosti dobre moke raznih žit so pa téle: mo ? se ? mora molzeta: te baže krave — namreč s šestimi sesci brez so del za mléko dobre Skušnja učí, de so take in prahli ne prestara in y krave, pri kterih so vsi štirje sesci enako veliki in / « * ■ I lit V i • fl i - t • eden od druzi oki in predebel delj amp stoj dol g ? in de in ta n i k ? be!a, suha, gosta in rahla, čistiga in dobriga duha in okusa preležana, ali pa ravnokar somljeta biti, in se mora, pre- če se pràv spravi in večkrat premeša, dolgo časa narMHfiH MHIÉÉI^^HIH^^^^B ^ÊÊM _ hraniti dati. Slaba ali spridena je pa rumena ali boljši. Vsak izrasťik nâ sescih, naj bo bradovica rujava, vlažna, svalkasta, zatuhnjena, plésnjiva, ali pa kaka druga gerča ali rana, mléko zaderžuje trohljiva, grenjka, červivá, cunjava, kakor tudi kra 5 kader ? i au i a il c m j ni luivu /iuuv/i /ju « v v Jl J J 5 ? llj ^ » ^ 5 ^ui^vi mui bolečine prizadeva. Zvedeni zoperniga duha in okusa. — Nar boljši pšenična kmetovavci tako vime nar več obrajtajo , ktei je 1110 ka je tis ta 5 ki golo, kocinc ali pa le z majhnimi, tanjk ami obrašeno. in svitli bela mora biti kakor c v é t (Mundmehl) pravijo ; med perstmi sneg ? lahka 2. Mlečne žile, zmed kterih se stranéli vampa po dve veči vidite, so veljavne nja, r n a p é t e, to je, p 01 n e in debele, in pri tem krive, zavité in voz late; potem, če so j voljna in popolnama suha; ako se med dlanama obedveh mane, mora rahlo šumeti, se v osmih delih mlačniga mléko raztopiti, in po verhu imeno am kropa ali je krava ciobromolzna ali ne. Ce so očitno vane razmoke ne sme nié luskoviga ali kaj druziga plavati. Kader je pa pšenična moka v koscih, mo rajo kosci veliki in Iahki, mehki in brez vsiga duha in tudi c e j v sebno na ktere se mlečne žile na vampu podaj 1 • I • • V 4 , 5 str tove znamnja velike 1 » ® # V • • ? velike in tne: so to go zbera in sp mlečne posóde, kámor se mleko de ima krava okusa, in znotraj, ako se razdrobi, beli kot sneg ; če so pa rumeni ali sivopisani ali pa plésnjivi, it • 1 1 4 1« 4 li9« A • 1 • V if il J t 1 gotovo obilo mléka. Tukaj moramo « lit j «t v t % 1*1 li pri dobri klaji pridna. biti če po kislobi ali trohljivosti dišé, takrat ni moka . 1 m -v 1 -t é 1 f Vf • v ** avadna ali srednja pšenična moka mora elik tacih rednikov ktei v opomniti, de kri vili mislih močnó taj 7 kér meni jo pu napete zile zató obr (le je lék v lah mléko v vime priteka f j i h in de Ta pa ni res teh pa nekoliko rumenkaste farbe, suha in težka biti; če se v roko vzame, se mora perstov prijeti in v kepe stísni ti- dati, tudi ne sme disati. Slaba moka je ako je kerhka 5 to je 5 ako se ne da v kepo stisniti % ? 1111 en o vane mlečne žile nimajo mlel sebi pak le v ? IZ tere se še le v vimenu mleko delà Ra z un i; po i tega niste obedv mlečni žili ako mocn strani veći idi vselej ena in sicer na druge, ktera se zató tudi pogl tna mlečna žila imenuje. Ako se imenovani dve od slabili ločiti. posebno moka snetjave pšenice, ali če je vmazana ali slabiga duha, stara in preležana. — Moka iz laškiga pšena (rajža) mora pràv pràv drobná, čista, lepó bela in suha biti, in ne sme nobeniga druziga slaja in duha imeti. — Po teh lastnostih se da tudi dobrota vsih druzih mok lahko spoznati in veliki jamic; zih V v e c m zilic z razločnimi delite, preden se na vampu končate: Prijatelske VOSÍ je to znamnje posebno dobre krave. Tudi koža in dlaka ste znamnji iz te im Q j I m i*oj a l&a 111. Prijazno se moramo po mén i ti, kaj je práv, kaj ne rih se pozná, ali je krava za molžo ali ne. Kož dil de kakó bi se dal ;e bo : poma mora dlaka kr a t k t a n j k a, lahka, v 01 j 11 a in g i b in hl 1 biti Krave z debelo V nekterih s p 0 d nj i h kraj ih naše domovine, kterih in terdo kožo, z debelo in pokonci stoj dial mi posamezno imenovati ni treba, je revsina kmetov takó niso za m Život nima pr ko obrajtai v r 5 velika, de se Bogu usmili. Od ene strani to res mnoge debele biti 5 • » t in g 0 b il ] 1 del ima širok, spred nj i pa kost naj bos ta pa ne pre olga, za okoljšine tell krajev store, ktere se ne dajo odverniti y bet ra ven, ne terdijo, de pognj pa dolg in tenak biti. Nektei je tudi tista krava za molžo dobra, ktera od druge strani pa so té revsine mnoge napake krive, ktere se morajo zgol kmetam pripisati, in sicer zató: si^HHHH š&ti skorej nie ne prizadevajo, kmetijstva pobolj in kér 2) šeg ne opustijo. ktere njih premozenju ima tànjke in svrtle roge. Dobro živinče mora sred bolj drobnig velik velik kvár delajo. Kar kmetijstvo zadene, vedno pri starim tičijo lije velikosti, in skorej ekel t u d ? vot biti Kd ki iz teh v / •/ se s kravami delj časa pečá ? nj ze o per ali je za molžo kaj vredna ali ne. (Konec sledí. bo pogledu spoznal takó de njih kmetovanje ni na visji stopni zdaj, kakor je bilo pred 200 ali 300 lé ti. Zlasti pa so v obdelo-vanji sadnih dreves — ne recem rad strasno zanikerni. Ko bi se s sadjorejo pridniši pecali, ali vsaj moka. sto in sto praznih krajev s sadnimi drevesci zasadili koliko več živeža in denarja bi si pridobili! Ali nic menj kot to. Od dedov vsajene dre Znamnja, po kterih se da dobra moka spoznati, vesa pustijo rasti in sad nositi, kakor same hočejo ; so tele: Dobra mok a kd\j • \i \j k t* niuaa 86 HlOTcl perSlO\ přijeli «, nu aunivu JilA 0 ^ guociiumga pa skozi vsako luknjico se preveč vsipati, ako je le bi jih včasih oklestili, obřezali ? ne koliko jih še gosenčniga mešieevja ne otrebi, ne pa de • f koljčikaj žakelj preguljen; v nesti se mora ? .) 1 m srn oj ili i. t. d. ako se skupej stisne, v kepo sprijeti. 11e pa skozi perste murbe práv dobro obnašajo vsuti, in če se z rokó potlačí, se mora takó rekoč práv lepi Skušnja je pokazala, de se v marsikterim kraji 1 in de se od židnih gosénc mesicki (kokoni) dobé; vender ne vem ne eniga % 203 kmeta tistih vaší, ktere tukaj menim, ki bi bil le eno tako drevesce, samo za poskušnjo, vsadil. — — Ja kaj noviga poskusiti, desiravno se je že kje drugej dobro obneslo, in ce tudi vsiga k poskusnji potrebniga v lasti imajo , bi jih mende sam divljenje anjciga koraija gosp. Valentina Stanica (P Bog ne pripravil; kajti vedno se izgovarjajo: „Nasi dedje in preddedje so ravno takó ravnali, pa so tudi živéli; zakaj bi tedej tudi mi pri starim ne ostali ? ce se pa nam slabji godi, kakor se je našim Valent 1774 v Bod dohtarju Švabu.) S t a n i g na G o r i š k (Stanić) so bili 24. svečana im od kmetiških staršev rojeni. Umerli so korar in c. k • i v • viksi maliga trav 1847 ogleda šol 29 dedam godilo, tega nismo mi, ampak hudi časi krivi." V svojim, 73 lét dolgim življenj so se ranjki ve Tega pa ne pomislijo de drugi casi hočejo druge liko prizadevali za pravo ljudsko srečo, za domov ljudi iméti, in de kdor se s časam naprej ne pomikuje, v starini omedljuje. Ali se je potem čuditi, de jim in za dobr sih ih stvar božjih ? menu s svojim blagim ? cam in in so k temu na-ajdeno glavo tudi tako slabo gré ? mnogo pripomogli Predeljec bi nas peljalo > vse bla^e namene in delà in ves trud ranjciga tukaj popisati; ven Revšino teh milovanja vrednih kmetov, ktere tu- der bo to malo, kar bomo tukaj êkli kaj v mislih imam, pa še bolj poviksate dve stari šegi ? dovelj ? v bravcih ? m sicer: V • spostovanj do teg visokocenj možá obuditi prascinj e, o predolge svatbě. Kader namreč prešiče kolejo , povabi vsak gospo jih k nasledovanju spodbosti ? m dar Ranjki korar so se v mladili dneh nekaj v G ? naj bo bogat ali reven, vso svojo zlahto, bližnje nekaj pa v Solingradu (Salcb j znance, prijatle in soséde na praščinjo (kolíno). O" & izsolali, in so od tacih praščinjah, ktere od večera do ali pa polnoč terpijo, se vcasi ? v ce je stevilo gostov Na čez veliko še več kot pol prešiča pojé , in toliko vina popije, de bi šinah pa so si pridobili delavnost, serčnost in nekako « v , -■ • V 1 1 < 1 . • • 1 . ... . .........._ svojih star moč so se perzadevanjem tudi sami per sebi našli. V tacih okoli mogli le malo pomoci iméli. Sami na svojo po-zanašati, in so jo s svojim trudam in revna kmecka hisa po malim začelo leto dosti imela, lastno voljo, kar se je nad njimi do zadnj ure y> Enkrat z bàtam, enkrat s psam u ? Ko na liko dobrih zalozajev bi bil kmet cez léto imel město de jih je brez potrebe kakor v prepad vergel! Jedí o tacih priložnostih na masti plavajo. in so (de se zode valo. V tih dobrih lastnostih so bili stanovitni in nepr makljivi, takó de so ravno olj oje nepremakljivosti laglje pije) síane kakor čič; med létám se pa mnogokrat brez začimbe in solí jé, in ni kosčka kruha pri hiši. nekterikrat per svojih sklepih na zavére zadevali. Ena sama prigodba razodeva, kakošniga duha sov mladosti bil je jelo po Ko so bili v Solingraskih solah glavi iti ? de še ? nihče ni bil dosihmal jim rha Kér v tistih krajih skorej vsak osebenik kakosin kosčik tertja (tersja) irna, v kterim se vsako léto toliko pridelati nadja, de bo vse tisto léto storjene dolgove véiiciga Gloknarja, zaliga hriba na mej Tiroljskim > Koroškim in Avstrijanskim, 11,669 čevljev visočine, do- V ti misii so jih tudi prijatli poterdili. Storili so segel poplaćati zamogel, posojujejo v1 sili—kakor pravijo sklep verh hriba dose či, in so tudi dostali T prigodbo na (prihodnji) most, kolikor se le da, takó, de jim so per neki pr sami takóle pripovedovali tega jeséni, ko so posodnike izplačali, le v dobrih létih sim na verh hriba přišel y> i snn idil ? Ko de me je mise! O a prosí za zamero, de gre ves pla še pre&erčin plezovec po hribih, in to Iastnost je ze cati ne more , na zadnje pa v se zopet za posojevanje hoj po 3d evala, h hribih. Tudi na njih Prijetno bi bilo brati popise njih hój našim očaku Trigl \t4 »i* na prihod nji most, sebi in posodniku upanje delà, de se bo drugo léto tergatev boljši obnesla. Prositi pa umejo ti ljudjé takó milo in takó stanovitno, de bi se kamnitno sercé so bili 21. kimovca 1808, in so rekli, de jih je sosebno mi kalo na nje^M. Kar je bilo zdaj rečeno , tiče mlade dni ranjci priti ? ganilo. Ako se pa vender poprejšnji posodnik ozrímo se pa zdaj na njih v • ljenje, kar so bili 6 k novirnu posojevanju na mošt nikakor pogovoriti ne prosenca 1802 mašnik posvećeni. S tisto zbuj sere da, poprosijo druziga, ki njihovih okoljsin ne vé ? in stjo dosežejo večidel svoj namen. i ki so jo poprej pod milim nebam, po ledinah in v Ce pa kar se rado zgodi toča dve leti po versti v tistih krajih pobije? oj, potlej se revni kmet v de se iz njega (kér tudi še potlej, kar zmirej kakošno hudo divjih visočinah razodevali, jih zdaj dovitnim Gosp o do vi m prizaclevanjem gradu idimo delati v ro z velikim trudam in dolg zakoplje, je le moč, na posodo jemlje, in še čede Baji za časno in večno srečo sebi zrocene Nar pred so bili šest let in pet meseov v er so skozi deset lét i potem v R vreme nasledí) takó njega ne zakopljejo. dolgo izkopati ne more ? dokler Tega Sin, kteri po ocetu nograd dedva, dedva tuđi đolg. enimu ali več posodnikam poverniti, na posodo in pet meseov dvéh tavžent oveic čedo pasli. Bili so iz globočine serca prijatel človeštva in zlasti mladosti, to- cerkvi, v šoli in pri so svoje soke dolznosti v vsaki lepi priložnosti spolnovali s priserenostj i jemlje, kakor se je od očeta naučil, — na mošt. Kaini on poplačal, bo zapustil sinu, ta zopet sinu ali h ceri, in tako naprej. Desiravno nočem nostj bilo in tostjo, de jih je bilo veselje viditi gorec- Ni je nesreće, de bi oni ne bili pomagali, ako so le mo AV. reci ? de vsa ta revšina ođ po zlasti tišti čas od 1802. do 1819. léta, ko so vojske Svojim ter- in lakota ljudém tolikanj hudiga prizadele pisanih prašcinj izhaja; vender té k nji dosto pripo pecim bratam poma°* morejo beškig Učenika »ati, ziveli • • izgledu svojiga ne (Konec sledí,) veličím pomanjkanj so sami po v evangeljskim ubožtvu Ko so mladost učili, jim niso v nikoli » delavnosti dovelj priporočiti ? n mol in d Namoštnike imenujeje tište, ki (pri drugih) na mošt posojujejo Nemški popis tega hoda so mi rajnki gosp. Stan i g malo pred svojo smertjo poslali. Vrednik. laj!" je bil njih poglavitni nauk. Ljudska sreca jim je prelomiti. Nobedin zark luci tolikanj pri sercu bila, de niso samo pri tem ostali, kar ni sam, ampak vsak obstoji iz brez stevila veliko druzih razno barvanih žarov, kar jih je njih duhovna dolžnost vezala, ampak so tudi dru- lahko vidimo v mavrici, v raznih kapljicah rose god pomagali in dobro storili, kjerkoli se je le moglo. vode in per vec druzih rečeh. In te barve , ki se ob tacih Skorej gotovo je J de so oni bili sprožili, de so se na priloznostih vidijo, naravoslovi imenujejo poglavne barbe, Goriškimjéle koze cépiti. Pri pomočkih svoj namen do- med ktere stejejo: rudeco, pomorancno, rumeno, zeleno, višnjevo, indijsko in vijolnato; neskončno veliko je pa seči so imeli zmirej dobre misli, in kej posebniga; takó so koze cepiti poskušali s terna m. Veliko veselje medbarv, to je tacih, ktere se s poglavnimi prečudno so imeli do vertnarstva, in so učili, in sami z last- sklepajo, in se ena v drugo cedijo. Zadnjič, akoravno nimi rokami Ijudém kazali, kakó naj sadně drevesa luč, kér je neskončno majhna in tanjka osnova (rečj, zasevajo, množijo in zboljšujejo. Ravno tako skerb nima sama v sebi ne merziote ne gorkote, ima vender posebno moč in zmožnost, v druzih truplih in rečeh skrito so imeli, kmeta učiti in buditi, kakó naj svoje kmetijstvo vodi, de bo njegov trud polaj san, in vender dobro splačan. (Konec sledí.) Slovensko slovstvo. Sveto pismo stariga zakona. Poslovenil in razložil P. Placid Javorník, benedikti gorkoto mikati in jo zbuditi. Iz teh lastnost svetlobe (luči) se vidi, de je bila v resnici in po vsih ozirih In je ločil svetlobo od teme. že v stvarjenji storil, kér je luči to de po svoji natori tčmo odganja in 5 nar ? c. k. učeník sv. pisma stariga zakona in iztočnih popolnama dobra." To ločenje je Bog lastnost in moč dal vse tèrnne kraje predere in sabo napolnuje. Kér je pa Bog doslej še le osnovo svetlobe stvaril, in luč tako rekoč še ni bila peržgana, zatorej je še zmirej tri pri- jezikov na bogoslovskim učilišu v Celovci. I. zvezik. hodné dni tema bila nad breznam." Perve Mozesove bukve, od I-XX. lavja. (líonec.) raba Kar ni hvaliti, temuč le poterpeti ? Je prepog osta Kar stavo sv. pisma zadeva, je po nauku nase besede, na kterim « V «. * ft m mm y * * W^* t ki ni lika, ampak spodtika naše gladke svete cerkve rečena, beseda kratka in gladka, kakor se spodobi za toljko svete reci ? postavim: pervo po 5? glavje od 1. do 6. verste: „V začetku je Bog stvaril nebo in zemljo. Zemlja je bila pusta in prazna, temà ;?je bila nad breznam , in duh božji se je prostíral nad vodami. In Bog je rekel: Bodi svetloba! In svetloba je bila. In Bog je vidil svetlobo, de je bila dobra: in je se tudi naše hvale vredne Novice prerade spodtikajo. Mislim, de ni pisati prija- > pri- nedela, nedelc i. t. d.. kér Korošci in Go- j telj jatel učitelj, nedelja, nedeljc, ampak učitel renci le prijatev, nedevc i. t. d. pravijo. Tudi bi lehko 7) 7) na zemli ločil svetlobo od teme. In je imenoval svetlobo dan, temo pa noč; in je bil večer, in je bilo jutro, pervi (en) dan" i. t. d. misliti dam. vecidel pred e ino i pogresali ino raj brali : zemle, kakor pa: na zemlji — zemlje. ampak le za poja vomi ko vim Kar pa sam mislim, drugih ne silim ? Tudi so nam v gosp Kako kratko in veličastno! razlaganji nektere besede in stave nekoljko predolge, Za toljko obširniši na dolgo in široko, visoko in glo ? boko, nam pa stave sv. pisma razlagajo. Ni skoraj ime- nitne skrivne besede, ki bi nam je ne razjasnili, pa tudi ne misli, od ktere bi nam ne povedali, kaj in kako velja. Razjasnijo nam skrivne besede sv. pisma, povejo misli če je ravno tezko, kratko pa dobro povedati. — Vse te moje zabave so pa tako lehke ino prijazne, de bojo slavno delo lehko več priporočile , kakor ograjale. Saj se le po domače zmenimo , kar mislimo; ino ne moja, ne tvoja ampak prava naj velja! svetih cerkvenih ocakov, pa tudi oživijo nauka sveto toljko ? moč, ki bravca povzdigne k toljko dobrotlivimu Stvarniku. Pokusimo razlaganje 4. verste mogocnimu Priporočaje pa to zalo delo, želimo še tri reči: Javorník, pridni delavec, ne ope- gosp perviga bila dobra. poglavja : n In Bog je vidil svetlobo de je Vidi Bog svetlobo vender ne, kakor uinetnik ali rokodelc, kteri svoje storjeno delo preiskuje in se veseli, ako taisto svoji namembi de je pervic, de bi šali prej ko dodelajo, česar so se lotili ; drugič naj bi zvestih pomagavcov s svojo pokušnjo obudili ino dobili, kteri bi jim vse sv. pismo po tej osnovi izgotoviti pomogli j m pregleduje, Bog, popolnama primerjeno najde; ampak vidi svetloba dobra, svojimu namenu popolnama vgodna, samo He- , kér — alj če tudi krajši tretjič naj bi pràv pràv veliko prijatlov dobriga delà po vsih Slovenskih krajih najdli ne le v besedi, ampak tudi v djanji — takih prijatlov i V zató, kér jo je on stvaril, in za dobro spoznal. brejska beseda tob ima silno velik obsežin pomén kterim predrago ni, kar je za bozjo cast, izvelicanje dus daj srečo ino pa za povelicanje materniga jezika. Bog » v Ljubomir. namrec pomeni: dobro ? lepo p e r j[e tno, per ročno, žalostila noviea. i v g o d n o, namembi permerjeno i. t. d. in vse te lastnosti se svetlobi perležejo, če njene lastnosti pre-vdarimo. Svetloba je tanjka, urna, prelomljiva, pisana ima tudi zmožnost v sebi, gorkoto mikati in jo zdramiti. Tanjkost svetlobe je tako čudovitna, de je ne moremo Vithalmovo veliko poslopje „koliseum" v Ljub ljani je v pondeljik zjutrej pogorélo. ? razumeti ; po vsih kotih in prostorih, po celim svetu je svetloba tako rekoč razcejena ; ni kraja, tudi ne pičice, kjer bi ona ne bila, in vender je tako čudno od Stvar-nika osnovana, de nobene tudi nar manjsi reci ne moti. Ravno tako čudna je nje hitrost ali urnost. Zvezdoznanci îias zagotoviio, de je zvezda Jupitar 42,000.000 milj od naše zagotovijo, de zemlje delječ, in vender luč to strašno dolgo pot v 16 minut, in 15 sek. dokonča; po njih nauku je solnce 21,000.000 milj od naše zemlje, in vender luč to daljavo v 8 minut, in 71 2 sek. predirja; iz tega lahko vidimo, kako neizreceno urna de mora svetloba biti. Tudi ima svet loba to lastnost, de se da navleči in odgnati, kriviti in JTfc V « V • Pre si ci gold. cent. Vrednik Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani