Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK UpravniStvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12*50 četrtletno . . . K " mesečno . . . K 2' 10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30--Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h. za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 223. Telefonska itevilka 65. Celje; v soboto, 1. oktobra 1910. Čekovni raCnn 48.817. Leto II. Konec pogajanj v Gradcu. V Celju, 1. oktobra 1910. Komunike, katerega sta izdala klub ustavover-nih veleposestnikov in klub nemških nacijonalcev v štajerskem deželnem zboru o včerajšnjih svojih plenarnih sejah, konstatira, da oba kluba glede položaja v štajerskem deželnem zboru soglašata in da sta odobrila postopanje svojih načelnikov pri zadnjih spravnih konferencah v Gradcu. To se pravi z drugimi besedami, da vstrajajo Nemci pri svojem dosedanjem intransingentnem stališču in da se za sedaj najbrže sploh ne marajo spuščati v nadaljna resna pogajanja s slovenskimi klerikalci. Iz tega seveda sledi, da bode sedanje zasedanje štajerskega deželnega zbora že danes ali jutri' zaključeno. Namestnik Clary je odšel s svojim poročilom o tej kratki. kakor se sedaj vidi, popolnoma nepotrebni de-želnozborski kampanji na Dunaj. In iz nemškega časopisja odmevajo grožnje z maščevanjem in vsemi posledicami obstrukcije ... S svojo ošabnostjo in s svojo intransingenco celo pri važnih narodnih vprašanjih so nas klerikalci sami izrinili iz bojnih vrst proti Gradcu. S tem so vzeli svoji obstrukciji pečat splošnega narodnega boja in ji dali popolnoma klerikalno lice. Skrbeli so s svojimi izjavami po časopisju in še skrbijo s pustim hujskanjem po shodih za to, da vidijo ljudje v njih one, ki se v Gradcu »bojujejo«, a ki tudi nosijo celi riziko tega neenakega boja. Klicalo se bode torej samo nje na pomoč, ko nastopi gospodarska sila in na odgovor, ko pride žalosten poraz... Saj na kai drugega moremo po dogodkih na Dunaju in v Gradcu težko upati. Strumno in čvrsto udarjanje po nasprotniku ima sicer nekaj na sebi, kar navdušuje idealiste in za trenutke celo mase; ali premisliti je treba, je-li bo mogla vzdržati roka pri udarcu in ali jo bode podpiralo oslabelo telo? škoda, ki jo trpimo avstrijski Slovani, naše volilstvo, vsled obstrukcije na Dunaju, je tako velika, da se oglašajo na vseh straneh možje, katerim se ne more očitati, da so bo-jazljivci, a vendar zahtevajo konec obstrukcije, začetek drugačne taktike. In v Pragi so doživeli — priznajmo si — Cehi zopet poraz. O vzrokih ne kaže na novo razpravljati; trezen politik, ki upošteva vse okoliščine in možnosti, bode v takih razmerah pomislil, kaj dela ... Zato so nas čudno dirnile tirade po koncu pogajanj v Gradcu, katere je priobčil »Slovenec«. Zelo neizkušen in nepreviden je tisti člankar, ki piše, da so v Gradcu »zlezli vsenemci pod mizo in da so se sramotno skrili«. To prvič ni res, kar bodemo žali-bože kmalu, prav kmalu čutili — in drugič jemljejo take otročje fraze resnost našemu boju in političnemu stremljenju spodnještaj. Slovencev za svojo neodvisnostjo in boljšo bodočnostjo. Cemu dražiti ljudi, ki so danes in ostanejo vedno na Štajerskem gospodarji, dokler nimamo autonomije? In za to se bodemo morali vendarle biti in pogajati z — ravno istimi ljudmi, katere otročji klerikalni petelin v »Slovencu« zasmehuje. Naš boj se bo moral biti in do- končati na — postavnih tleh, in zato bodemo morali iti zopet v Gradec k eni mizi z vsenemci, ki so sedaj bojda zlezli pod njo. Dostojnost in resnicoljubnost pa nam ne bodeta škodovali tudi v tem težkem položaju ... Klerikalci morajo vedeti in čutiti, da se nas lahko sedaj na Štajerskem, ko ni rednih razmer niti v parlamentu niti v deželnem zboru, oškoduje, draži in ščiplje na vseh koncih in krajih. Tisti fantin, ki kaže komu na cesti figo, dobi zasluženo zaušnico; upamo za to, da nas klerikalni pisači ne bodo dalje na tak način diskreditirali. Kajti kake garancije nam da vseh 12 klerik. dež. poslancev in vse slamnate buče ponosne »vseslovenske ljudske stranke« za to, da se ne bode do skrajnosti pritiskalo od države in dežele na spodnještaj. Slovence? Zato je v takih slučajih treba pameti, treznosti in zmernosti — kajti ljudstvo izgubi vse navdušenje za fraze, kadar se gre za življenje in za denar ... Ako se klerikalcem poljubi imenovati to naše stališče »izdajalsko, zahrbtno, sebično« — prosto jim. Ali mi dobro vemo, da mislijo vsi trezni 'in pametni ljudje, ki jim ni za politično komedijantstvo, temveč za resne uspehe, z nami... »Straža« priobčuje kar dva članka o pogaja-janjih v Gradcu. Prečitali smo jih, a pogrešamo seveda v njih odkritosrčnega priznanja, da so šli klerikalci itak na minimum — a niti tega niso hoteli nemški nacijonalci sprejeti. Krivi so torej razbitja pogajanj nemški nacijonalci, a če je treba slov. klerikalcem častitati in občudovati njihovo »možatost« pri pogajanjih, to bodemo videli takoj. Po soglasnih nemškonacijonalnih, klerikalnih in socialističnih poročili je dr. Korošec popustil tako daleč, da je sam desavuiral vse klerikalno radikalno vpitje o velikih in važnih nar. zahtevah kot smešno bramabarziranje. Klerikalci so namreč konečno bistveno zahtevali prvi dan le še odpravo \Vastiano-vega predloga; glede delitve dež. šol. sveta in dež. kulturnega sveta so hoteli vedeti le še »stališče« nemškonacijonalne večine. Vsakdo si lahko sedaj na prstih izračuna, kako lahko bi se Nemci potegnili iz zagate in koliko »korist« bi imeli Slovenci od tako opevane obstrukcije... In »Slovenec« piše o tem: »Z vso vnemo, odločno, možato se bore za pravice našega zatiranega ljudstva...« In drugi dan, v sredo, je dr. Korošec po sporazumu s klerikalci v nemškem taboru zahteval celo samo sprejetje Hagenho-ferjevega predioga za klerikalno večino v dež. šol. svetu... No, dvomimo, da bi se naše ljudstvo od teh pravic odebelilo. V naprednih krogih na Sp. Štajerju pa bo zveza z nemškhni klerikalci napravila najslabši utis. Naši klerikalci so naenkrat očitno pokazali, da jim je pri obstrukciji glavni cilj poklerikaljenje našega šolstva, zatiranje naprednega učiteljstva. In pri tem boju ne moremo kot slovenski naprednjakf pod nobenim pogojem pomagati klerikalcem. Vzroki za to so jasni in z našega principijelnega stališča umevni. .. Vprašal bo kdo, ali je to torej najnujnejša potreba spodnještaj. Slovencev? Dosti je treba zahtevati in različne stvari, se je izrazil sinoči dr. Ben- kovič pred svojimi prijatelji pri »belem volu«, a dosegli bodemo samo jedno; to je parlamentarično postopanje. In tisto jedno je, kakor vidi vsak razsoden človek, poklerikaljenje našega šolstva in učiteljstva. Vse narodne fraze so prazna navlaka, katere je pustil g. Korošec že sedaj v odločilnem momentu pasti in bo jo še pustil pasti, ko bodo došla nova pogajanja. Te »narodne in gospodarske zahteve« so lep materijal za uvodnike v »Straži« in »Slov. Gosp.« in za navdušene govorance pred takimi ljudmi pri nas, ki zaslužijo ime političnih otrok in ki se drugače ne brigajo resno za politična vprašanja kakor če kliče fajmošter ali pa sveže pivo v oštariji. Toda klerikalcem še za sedaj pšenica gotovo ne bode šla v klasje; škoda je pa dežele in nas vseh, da bodemo trpeli za to, ker smo v prvem momentu mislili, da je morda vendarle napočila za nas zora rešilnega dne... Da bi naj povedali, kaj bo iz te obstrukcije? — Preroki nismo in nočemo biti; želimo samo, da bi to breme ne postalo za nas pretežko — da bi ne bili prisiljeni klerikalni junaki mesto vsenemcev pre-sramotno zlesti pod mizo. Kajti ako kdo trpi k škodi še zasmeh, je to hud in neznosen udarec. J. L. Politična kronika. ČEŠKI DEŽELNI ZBOR. V včerajšnji seji češkega deželnega zbora, ki se je vršila po dnevnem redu, katerega smo že svoj čas priobčili, je stavil k drugi točki dnevnega reda, to je k prvemu branju vladne predloge o oprostitvi osebne dohodarine od deželnih doklad, dr. Škarda predlog, da naj se ta predlog izroči davčni komisiji, obstoječi iz 27 članov, od katerih jih pripada v vsako kurijo po 9, ki naj poda tekom treh tednov svoje poročilo. K tretji točki dnevnega reda, to je prvo branje vladne predloge o spremembi deželnega reda ter o uravnavi rabe obeh deželnih jezikov pri avtonomnih oblastvih, je stavil dr. Eppinger predlog, da naj se izroči ta predloga posebnemu odseku, obstoječemu iz 39 članov. V ta odsek voli vsaka kurija po 13 članov. Tudi ta odsek naj predloži v treh tednih svoje poročilo. Oba predloga sta bila sprejeta. — Ob tri četrt na 2. se je seja nadaljevala in so se vršile volitve v posamezne komisije, katerih izid je nato višji deželni maršal Lobkovic naznanil. Končno je prosil višji deželni maršal princ Lobkovic, da sme v imenu deželnega zbora častitati vladarju povodom njegovega goda. Ob 2. uri 10 mn. je bil konec seje. Prihodnja seja se naznani poslancem pismeno. — Popoldne so se konstituirali posamezni odbori. Za predsednika nacijonalno-politične komisije je bil izvoljen grof Clam-Martinic. Za podpredsednika sta zvoljena dr. Pacak in dr. Urban. Nacijonalno-poli-tična komisija bo imela v torek sejo. — V davčno komisijo je bil izvoljen za predsednika Nemec dr. Hermann, za podpredsednika pa grof Deynn. Ta komisija ima prihodnji pondeljek ' svojo prvo sejo. LISTEK. Institutka. 25 Roman. Spisal Fedor Gradišnik. In tako, glej, se je zgodilo, da so me ločili od edinega človeka, ki mi je bil na svetu ljub in drag, da so me ločili od brata, ki je bilo zanj moje srce v silni in vroči ljubezni in naklonjenosti ... Daleč stran so ga poslali v veliko, tuje mesto, jaz pa sem koprnel po njem in gineval v pričakovanju, da se kmalu zopet vrne ... Toda dolgo, dolgo ga ni bilo ... Ko je prišel prvokrat nazaj, se mi je zdel silno velik in močan, jaz pa sem bil droben in majhen, pravi pritlikovec proti njemu ... In pripovedoval mi je o velikem mestu... o lepih palačah in kazal mi je knjige, debele in obširne, iz katerih se mora učiti... Tako lepo je bilo poslušati brata, ki ga tako dolgo nisem videl ... vsaka njegova beseda mi je bila sveta in ponovil sem jo v svojem srcu vsakokrat po dvakrat, da sem si bolje zapomnil ... In ko je zopet odšel, tedaj mi je bilo še bolj dolg čas, in želel sem si ga še mnogo gorkeje in strastneje kot prvič ... Tedaj je tudi bilo, da sem prvikrat legel za dalje časa v posteljo____Bilo je v jeseni — tako nekako kakor danes — in ves dan me je zeblo kot bi bila najhujša zima ... Stisnil sem se v kot ... čepel sem v kuhinji zvit kakor v klopčič .. in tresel sem se po vsem telesu, zobje pa so mi šklopotali, da se moja rednica boječe ozirala proti meni... — »Pojdi v posteljo, Oskar — mi je dejala, meni pa je bilo, kot da se mi je zasadil nož v srce ... — »Ne, ne, le v posteljo ne — sem vpil na ves glas, toda bilo je vse zaman ... Čimdalje mi je postajalo hudo in slednjič me je skrbna mati šiloma spravila v posteljo ter me gorko in varno odela ... Jaz pa sem jokal in kričal na vse pretege, kajti ničesar se nisem bolj bal kot postelje ... Od tistega časa, ko mi je Kamilo pripovedoval žalostno povest o moji mamici, sem videl v postelji nekaj strašnega in groznega ... Menil sem, da mora vsakdo takoj umreti, ki ga priklene bolezen na posteljo in zato mi je bilo tudi tolkokrat tako hudo ...« Oskar je za trenutek ponehal s svojim pripovedovanjem ... Suh kašelj ga je posilil in mraz ga je tresel... Stisnil se je tesneje k Heleni in zdelo se mu je, da mu je postalo bolje... Helena je ves čas molčala, niti besede ni izpre-govorila, le gledala in strmela v Oskarjev bledi, bolni obraz in z napeto pozornostjo poslušala njegovo povest... In govoril je dalje: Vsi so že mislili, da bom umrl... dolgo, dolgo je trajala moja bolezen in tudi zdravnik je že neverno zmajeval z glavo... Meni pa je bilo tako čudno pri srcu ... Ravno v tistih trenutkih, ko je zdravnik vsako minuto pričakoval katastrofe, mi je bilo tako prijetno... čutil nisem nobenih bolečin in po vseh udih se mi je pretakala čudežna moč... vse je vrelo in kipelo v meni,hotel sem se dvigniti s svojega ležišča ... a ves moj trud je bil zaman ... Smejal sem se in bil sem dobre volje — slednjič pa se je v resnici zgodilo, da sem smel zapustiti posteljo ... Neskončno veselje je zavladalo tisti dan v hiši mojega rednika... bilo je kot da bi posijalo žarko mlado solnce po dolgem času in nekako srečno razpoloženje je dihalo nad nami... »Jaz pa sredi tega veselja, sredi te sreče vendar nisem mogel biti vesel... Nasprotno! "turobna in žalostna je bila moja duša in želel sem si nazaj one dni, ki sem jih moral prebiti v postelji... Sedaj šele sem spoznal, kako sam in zapuščen sem sredi med tujimi ljudmi, kako reven in ubog sem jaz, otrok brez matere in brez očeta! ... Tuji ljudje so veseli mojega okrevanja — kako vesela in srečna bi bila v tem slučaju še le moja prava, rodna mati! .. To sem občutil sedaj s podvojeno bolestjo ! ... Tako mlad sem bil še takrat, a občutil sem že, kaj je otroku mati ... Vedel sem, da moj oče še živi ... zapustil me je ... otresel se me je kakor se otrese berač nadležne golazni ... ni se zmenil za to, kako se mi godi in kako živim — izročil me je tujim ljudem in ni pomislil, da tujec ne more nikdar nadomestiti očeta p RAZMERJE MED SRBIJO IN AVSTRIJO. Avstrijski poslanik na srbskem dvoru grof For gach je bil sprejet včeraj od cesarja v daljši avdijen-ci, v kateri je vladarju jako obširno poročal o političnem razmerju med Avstrijo in Srbijo. Te politične razmere niso po navedbi grofa Forgacha — kakor je izvedel dunajski poročevalec »Slov. Naroda« iz jako verodostojnega vira — nikakor tako korekt ne, kakor bi bilo želeti. Zlasti da v Srbiji vlada med političnimi krogi velika nevolja napram avstrijski politiki in da se zaradi vohunstva aretira vsakovrstne ljudi, n. pr. trgovce, trgovske potnike, izletnike itd., da se pa je sum vohunstva vsakokrat izkaza za neopravičenega. Grof Forgach je tudi priporočal kakor se zatrjuje, veliko opreznost avstrijskih vo jaških krogov napram vohunstvu nasproti Srbiji in je tozadevno izdan že najvišji cesarjev ukaz, v katerem se častnikom ukazuje, vzdržati se glede Srbije vsake radovednosti in vsake akcije, ki bi mogla biti tolmačena za vohunstvo. Zatrjuje se. da bo avstrijska vlada intervenirala v Belgradu in posredovala v tem smislu, da se medsebojno razmerje med obema državama kolikor mogoče ublaži. Dopisi. Gonja proti slovenski ormoški okoliški šoli. Stanko Vrazova šolska slavnost, ki jo je priredila slovenska ormoška okoliška šola dne 28. avg. t. 1. v prostorih ormoške čitalnice, je prav lepo uspela. To pa je neizrečeno vzbodlo ormoške Nemce in nemškutarje, zato si niso mogli kaj, da ne bi dali duška svoji nevolji in zagrizenosti v »Grazer Tag blattu« in v »Štajercu«. V obeh listih so napadli nadučitelja ormoške okoliške šole na nesramen in laž-njiv način. Postranski namen jim je bil denuncirati imenovanega nadučitelja pri šolskih oblastih, glavni namen pa, škodovati ormoški okoliški šoli, ki jim je trn v peti in ob novem šolskem letu zopet pridobiti par nezavednih staršev za ormoško ponemčevalno ljudsko šolo. Ker sta dopisa v »Grazer Tagblattu« in »Štajercu« ne samo podla, temveč tudi lažnjiva, smo prisiljeni resnici in vrlo napredujoči ormoški okoliški šoli na ljubo podati o imenovani slavnosti slede-• čo resnično sliko: Misel o prireditvi Stanko Vrazove šolske slavnosti je sprožila ormoška čitalnica, ki je obljubila prevzeti vse stroške za slavnost in po-goščenje otrok in starišev. Zaradi tega se slavnost ni vršila v šolskih prostorih, ampak na vrtu ormoške čitalnice. Otroci so se zbrali v okoliški šoli in od tam so se podali pod nadzorstvom učiteljstva popolnoma mirno — brez godbe, brez zastave in ne da bi najmanj kričali — po stranskih ulicah ormoškega mesteca v čitalnico. O kakšnem napadu na ormoško mesto, kakor sanja »Grazer Tagblatt« o njem, torej ni bilo ne duha ne sluha. Sploh je bilo takrat malo Ormožanov na ulicah in še ti se niso kazali prav nič razburjene, pač pa je precej kmteskega ljudstva, ki je ravno odhajalo od večernic, z vidnim zanimanjem gledalo otroke v slovenskih in hrvatskih narodnih nošah. Bajka, ki so jo Nemci v svojih listih razširili in razlagali svojim poslušnim bralcem o Sfbih in Črnogorcih, je povsem izmišljena in je imela edini smoter, slavnosti po vsej sili pritisniti pečat veleizdaje, ki je zdaj v rokah Nemcev tako moderen in se vedno rabi kot zadnje sredstvo, kadar nimajo nobenih drugih »šlagarjev« na razpolago. Na slavnosti torej ni bilo niti Srbov niti Črnogorcev, celo nobenega sosednega Hrvata, ker so se vabila doposlala samo Staršem otrok in slovenskim šolskim prijateljem v Ormožu in okolici, da bi isti videli, kako nastopajo, govore in se kretajo njihovi malčki. Zato nam je popolnoma neumevno, kako so mogli ormoški Nemci videti v ljubkih slovenskih in hrvatskih kostumih šolske mladine zastopan »celi interesantni jug«! Da zabiti in neomikani ormoški Nemci Stanka Vraza omalovažujejo, je umljivo. Za nas, njegove rojake, pa bi bilo skrajno nehvaležno, ko bi se njega, jednega največjih sinov Slovenskih gorie, ob stoletnici ne spominjali, in ko bi tudi šolske mladine nanj ne opozorili. Saj se na enak način tudi nemška šolska mladina spominja na svoje velmože in se noben razsoden človek nad tem ne spodtika, marveč tako postopanje celo odobrava. Tudi šolske oblasti sličnim slavljem niso nikdar nasprotovali in deželni šolski svet štajerski je letos vsem šolam v ormoškem okraju dovolil prireditev StartM-Vrazovih slavnosti pod pogojem, da njih vspored odobri okr. šolski svet. Cela slavnost je torej imela pravno podlago in vzvišen vzgojevalni namen. Ves vpored se je dostojno izvedel. Deklamacije in petje je navzočim st&r&m Zborno ugajalo. Slavnostni govor nadučitelja bi slobodno poslušal najstrožji vladni komisar nemškega ali magari pruskega mišljenja, kajti v istem ni bilo bledice, ki bi imela najmanjšo proti-avsjriisko ost ali ki bi žalila kakega Nemca v obče ali domišljavost ormoških Velnemcev posebej. Ves govor je bil edinole slavospev domačemil rojaku Stanku Vrazu, katerega si kot rojenega Slovenca in hrvatskega pisatelja lastita oba sosedna bratska in nad vse patrijotična naroda: narod slovenski in narod hrvatski. Najkrasnejša točka sporeda je bila živa slika Stanka Vraza, ki sta jo priredila središka učitelja Kosi in Najžer in koje besedilo je potrdila sama c. kr. štajerska namestnija. V tej sliki so se poklonili šolarji v slovenskih in hrvatskih narodnih nošah pesnikovemu geniju. Oficijelni del slavnosti se je končal s cesarsko pesmijo, katero so otroci navdušeno odpeli. Po slavnosti so bili otroci bogato pogoščeni z različnim pecivom, kavo in malinovimi pokalicami. *V mraku so se otroci s svojimi starši mirno razšli na svoje domove. Da so nekateri ormoški in okoli- ški Slovenci ostali potem še par uric skupaj v veseli in glasni dfužbi, kdo bi jim to zameril? Ušesa ormoških purgarjev in posilinemcev se bodo že morala polagoma na zvok kake slovenske pesmi navaditi, saj so se tudi navadili na denar, ki jim ga ormoški in okoliški Slovenci nosijo v nemško malho! V malinovih pokalicah je stroga in nad vse natančna ormoška policija pozneje baje dala zaslediti neznatne količine anilina. S tem so se baje otroci, tudi 31etni malčki iz slovenskega otročjega vrtca telesno zastrupili, duševno pa z nadučiteljevim slavnostnim govorom. Kako hud je bil konštatirani anilinov strup, priča dejstvo, da po zavžitju teh pokalic ni niti en otrok umrl, niti en otrok zbolel, da ni niti enemu otročiču — tudi ne 31etnemu — postalo naj-manje slabo! Ker pišeta oba sovražna lista o disciplini učencev slovenske ormoške okoliške šole, je vse izmišljeno z edinim namenom: denuncirati. Nobena šolska oblast ni otrokom slovenske šole prepovedala hoditi v Ormož. Taka prepoved bi bila prvič nesmiselna in neizvedljiva, ker več kot 40 otrok pohaja z Ormoža ormoško okoliško šolo, kateri po tem takem ne bi smeli iti domu. Drugič bi bila taka prepoved na velik kvar ormoškim nemškim obrtnkom, pri katerih slovenski otroci za svoje starše kupujejo. Učencem ormoške okoliške šole se je le brezpotrebno in brezposelno postopanje po Ormožu prepovedalo, in to je vse. Z noži slovenski otroci niso nikdar napadli nemšk. otrok. Neljub slučaj, da je pred leti učenec slovenske šole, ki je v kritičnem trenutku slučajno ravno kruh rezal, drugega učenca domače slovenske in ne nemške šole, ki ga je silno dražil, v jezi nehote z ravno odprtim in v roki držečim nožem malce v ramo zadel, so Nemci zlobno zasukali, kakor bi otroci nemške šole pred noži naših otrok ne bili varni. Kar se tiče metanja kamenov in drugih napadov, pa otroci nemške šole pogosteje grešijo, nego li otroci slovenske šole, in v tej zadevi mnogo slučajev in snovi na razpolago, ako bi se hotel kdo s tem nadalje pečati. — Nasvet »Štajerca«, da bi naj ormoška okoliška šola namesto Stanko-Vrazove slavnosti, rajši priredila slavnost v spomin 601etnice našega vladarja, je prišel dve leti prepozno, kajti imenovana slavnost se je vršila na-imenovani šoli že v dneh 1. in 2. decembra 1908>na zelo slavnosten način. Tudi 801etnica cesarjevega rojstva se je letos primerno slavila dne 18. avgusta. Toliko resnici in slovenski ormoški okoliški šoli na ljubo. Štajerske novice. Pri »belem volu,«, se.je sinoči vršil klerikalni shod, na katerem sta govorila posl. Benkovic in dr. Korošec. Ker klerikalci ne razpolagajo v Celju niti s tolikimi pristaši, da bi mogli sklicati tudi zelo ponižen shodič", so si jih včeraj naročili od 'zunaj: iz Teharja in žalske okolic^. Predsedoval je posl. Pi-šek, za zapisnikarja je bil žalski kaplan Schreiner. Volilo se seveda predsedstva ni. Cel shod je bilo samo edino, precej prazno in širokoustno zabavljanje proti dež. posl. dr. Kukovcu, narodni stranki in njenemu časopisju. Gospodje trdijo vedno, da ničesar ne pomenimo in nič ne dosežemo: ali sinoči so nas slikali za hujše iri nevarnejše svoje nasprotnike kot iste Nemce. Dr. Benkovič je s svojimi strastnimi napadi na nas le škodoval sebi in stvari, katero je zastopali mačka cvili namreč samo takrat, kadar se ji na stopi. Posebnega navdušenja za klerikalno obstrukcijo' tli bilo videti;premnogi niso niti vedeli, za kaj se gre; gg. klerikalci pa tudi niso imeli nobenega vzroka, da bi bili jasnejši. Da pa se z zabavljanjem in grožnjami proti Nemcem ničesar ne opravi, to vemo v Celju le predobro. Obiska gostilne »pri belem volu« se pa z obrekovanjem merodaj-nih celjskih slov. krogov tudi ne bode povzdignilo. Okrajni šolski svet ljutomerski je razposlal na šole v okraju ukaz naučnega ministerstva z dne 22. avgusta t. L, s katerim se šolskim vodstvom naroča, naj se pri morebitni uvedbi pouka v deških ročnih spretnostih ozirajo po upoštevanju krajevnih razmer zlasti na košarstvo. Stvar zasluži vsekakor veliko pozornost in bi se ta ukaz bas v dotičnih krajih lahko uspešno izvedel. Samobsebi umevno pa je v to svrho potrebno, da se preskrbi dovoljna izobrazba učiteljstva v tej stroki. Nekaj ukazati, ne da bi bili za to pogoji dani, je nesmisel. Pouk v košarstvu dobro uspeva n, pr. pri Sv. Barbari v Halozah, kjer obstoji celo drž, učna delavnica za košarstvo. Tam uspešno deluje na tem polju g. nadučitelj Anton Cgorelec. Nanj se obračajo tovariši, naj bi jim tekom oktobra priredil pardnevni poučni tečaj v košarstvu. Okrajni šolski svet ljutomerski bi pa moral to misel podpreti in pospeševati, ker je sicer njegova okrožnica brez pomena in brez koristi. Iz Gaberja. Priprave za vinsko trgatev Cir. in Met. podružnice za Gaberje v Sok. domu se pridno vršijo. Grozdje jp dokaj dobro dozorelo, zatorej vse prijatelje grozdja in domače zabave tem potom še enkrat najuljudneje vabimo, da ne pozabijo jutri po-setiti te veselice. Vsak meščan in okoličan se naj drži gesla: Jutri vse na vinsko trgatev v Sokolski dom! Začetek ob pol 6. uri popoldne. Na Bregu je danes v soboto ob 8. uri zvečer zborovanje Ciril - Metodove podružnice v gostilni ^adej. Ker se bo izvolil odbor podružnice, prosimo, da se udeleže zborovanja vsi člani, kakor tudi gostje iz Celja. Kluh slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo dne 2. X. ob 3. uri popoldne zadnjo letošnjo dirko^ odjfeušičeve gostilne na Lavi v Sv. Peter in nazaj. Cas prijave je do nedelje do poldneva in Sicer pri g. Krušiču ali pa v »Zvezni trgovini«. K obilni udeležbi se uljudno vabijo kolesarji tudi iz okdlce. Po dirki se vrši v Krušičevi gostilni domača veselica z godbo. Zdravo! Odhodnica v Skalni kleti je danes ob 8. uri zvečer. Priredijo jo celjski tiskarji svojemu tovarišu in »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« svojemu tajniku g. A. Srebotnjaku, ki odhaja k vojakom. Za Ciril-Metodovo družbo je poslala gdč. Vikica Gregorevčičeva, učenka V. razreda ljudske šole v Šoštanju, nekaj stotin rabljenih znamk in štanjolni papir, g. učitelj I. Lukman pa 1900 sortiranih znamk. Iz Laškega trga. Cenjeno občinstvo iz trga in okolice, zlasti mladina, se ponovno opozarja na tukajšnjo od »Kluba celjskih slov. napr. akademikov« že lani ustanovljeno in sedaj baš izpopolnjeno ter vsakomur dostopno ljudsko knjižnico. Knjige, katerih je dokaj na izbero, se izposojujejo vsako nedeljo od pol 9. do pol 11. ure dop. v lokalu »Bralnega društva« v poslopju Pivnice § 11. Ne zanemarjajte in ne omalovažujte te izredne priložnosti ter pridno segajte po njih. Dobra knjiga vam bodi najdražji prijatelj! Pozor pred nakupovanjem konj v Zagrebu! Izvemo, da je izvoz konj iz mesta Zagreb v Avstrijo prepovedan, ker razsaja v Zagrebu smrkavost konj in vranični prisad. Na to prepoved opozarjamo tiste, ki bi se nameravali udeležiti razprodaje 300 do 400 vojaških konj, ki se vrši 4. oktobra v Zagrebu. V pokoj je stopil z današnjim dnem vladni svetnik dr. Anton Schlossar, predstojnik vseučiliške knjižnice v Gradcu. V Zgor. Sv. Kungoti so glasom poročila »Sto-venčevega« Nemci že tudi začeli stegovati kremplje po slovenskih posestvih. Pred kratkim so baje kupili posestvo neke Jelekove. Ponesrečeni rojak v tujini. Ponesrečil se je v Crested Butte (Colorado) Alojzij Domajnko, doma iz ljutomerskega okraja. Podsula ga je velika plast premoga. Cez par ur je bil nesrečnež mrtev. Po rajnem žaluje žena in dvoje nepreskrbljenih otrok. Pogreb se je vršil brez duhovnika, kajti duhovnik ni hotel pokojnika pokopati, ker ni zapustil nič denarja. Aretirani nemšk? odvetnik v Gradcu. Graški jutranji listi poročajo, da je po naročilu drž. pravdni-štva bil aretiran in izročen dež. sodišču v Gradcu dvorni in sodni odvetnik dr. Gotfrid Hold in da se bo uvedla zoper njega predpreiskava zaradi poneverbe in goljufije. Zopet tepež v ptujski okolici. Dne 27. m, m. so šli fantje Iv. Gabrovec, Mat. Majhen, Jak. Šijanec in Al. Klančič iz Ptuja v bližnji Zabjak (obč. Rogozni-ca) k nekem kmetu »kožuhat« (turščico ličkat). Ko so čez nekaj časa odhajali v bližnjo gostilno, sta jih napadla fanta Jož. Bermeš in Iv. Rašl in tako pretepla, da je Gabrovec obležal nezavesten; ostali trije so zbežali. Gabrovca so našli drugo jutro kmetje brez zavesti na cesti in ga je dal kmet Letonja prepeljati v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. Tudi ostali trije so dobili težke poškodbe. Storilca so zaprli. Umrl je 29. septembra pri svojem sina v Št. Iljn pri Mislinji mnogim železničarjem dobro znani g. Leopold Kaffon, žel. mojster jnž. žel. v pokoja. Umrl je v Žalen dne 29. sept. g. Simon Ku-kec, bivši posestnik delniških pivovaren v Žalen in Laškem trgu, star 72 let. Pogreb bo jutri pop. ob 3Ub. ari Dražbi sv. Cirila In Metoda je poslal gosp. veletržec Perdan v Ljubljani zopet 150Q K od prodanih družbenih vžigalic. — G. trg. sotrudnik v Maribora Alojzij Brenčič je sortiral rabljene poštne znamke in tako lepo urejene v številu 2400 komadov poslal naši družbi. Iskrena zahvala! Iz Maribora. „Rezervistova svatba", burka v štirih dejanjih, ki se uprizori v mariborskem slovenskem gledališča dne 2. oktobra t. 1., je tako šaljiva in humorističua, da mora zadovoljiti občinstvo. Naj zategadelj nikdo ne zamuni predstave! Naj se dvorana v našem „Nar. domu", posvečena Taliji, napolni do zadnjega kotička. Začetek predstave je točno ob pol 8. zvečer. Iz Maribora. Plesne vaje priredi letos zopet Slov. trgovsko društvo v Mariboru. Obiskovalci teh plesnih vaj imajo se oglasiti najkasneje do 9. tm. pri g. trgoven Berdajsu, Zofijin trg ali pa g. Weixlu v gosposki ulici kjer se tudi vse natančneje izve. Na eventnelne poznejše oglase se ne bode oviralo. Občni zbor podravske podružnice „Pro-svete" se je vršil v soboto, dne 24. sept. 1910 v Nar. domu v Mariboru. Mariborska inteligenca razun nar.-rad. starešin, je pokazala svoje zanimanje za podružnico s svojo odsotnostjo, t-1 ko kakor pri celodnevni nar. obrambni anketi, ki se je vršila isti dan. — Načelnik, med. Toplak, je podal splošne podatke o delovanju podružnice v letn 1909/10., na to pa so poročali posamezni odborniki. — Glavno delo so bile priprave za že omenjeno, krasno uspelo anketo, ki še gotovo obrodi sadove. Podružnica je po informacijah češke šolske družbe „Komenskega" na Dunaju storila važne ukrepe v prid slov. šolstva v Mariboru in bližnji r okolici; da se uresničijo, je odvisno od raznih či-niteljev, zlasti od naše šolske družbe. Ustanovili sta se dve novi knjižnici, v Negovi pri Radgoni ter v Stoprcih pri Rogatcu, jedna pa se je izpolnila, tako da upravlja sedaj podružnica 16 knjižnic po 80—250 knjig (5, ki so last osrednjega društva ter 11 svojih.) V pretekli zimi je začela tudi z razpošiljanjem prečitanega časopisja v bližnjo mariborsko okolico. Vkljub raznim težkočam je razposlala blizu 1200 številk. Podružnica je hotela navezati tesnejše stike z učiteljstvom svojega okoliša, ki bi lahko pomagalo zlasti pri ustanovljenju in oskrbovanju knjižnic, žal, da skoro brez uspeha Dohodkov je bilo 273 K 06 v, izdatkov 166 K 16 v, tako, da snaša prebitek 106 K 90 v. Glavni vir dohodkov so podpore denarnih zavodov in posameznikov, žal, da je tu pohvalno omeniti le dar 50 K Posojilnice v Mariboru, edinega zavoda, ki se je odzval prošnji za podporo. Po predlaganem absolntoriju staremu je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik med. Brunon Weixl, podnačelnik vet. Fr. Ks. Zavrnik, tajnik iur. Avg. Reisman, blagajnik med. J. Novak, knjižničar iur. Ferdo Dobrave, preglednika med. Fr. Toplak in forest. Vojteb Ko-privnik. Novi načelnik je podal načrt dela v bodočem letu ter povdarjal zlasti izobraževalno delo med ljudstvom in dijaštvom samim s predavanji in sestanki. Naša javnost bi se naj pač za gotovo koristno delovanje podravske podružnice »Prosvete" bolje zanimala nego do sedaj. Nnjno se potrebni prispevki v knjigah, zlasti pa v denarju, če se naj dosedanje delo razširi ter se naj uresničijo načrti, ki še čakajo rešitve. Naslov podružnice je: Maribor, „Narodni dom". Druge slov. dežele« Dr. Gregorja Žerjavu, odličnemu naprednemu pol. in gosp. delavcu v Ljubljani, je nmrla včeraj hčerka Vida v starosti treh mescev. Sam dr. Žerjav je težko zbolel in se je odpeljal v zdravilišče v Meran. Akad. fer. drnštvo „Prosveta" v Ljubljani je izvolilo na svojem izrednem občnem zboru odbor, ki se je konštituiral sledeče: Preds. iur. Krivic Radovan; podpreds.: iur. Pekle Gašper; tajnik: iur-Železnikar Saša;blag.: phil. Vrhovnik Fran; knjižničar: vet. Janko Vizjak; namestnika: inr. Brilej Ernest in stud. chem. Šlajmer Boris; preglednika: teh. Zorman Ivan in inr. Zupančič Gilbert. Kranjska hranilnica t Ljubljani, ki je s slovenskim denarjem prišla do današnje moči, dosledno prezira domače obrtnike pri oddaji raznih del in naroča rajši vse iz tujine od Nemcev, četudi dražje plačuje. Umrla je _v Ljubljani gospa Marija Čapek, rojena pl. Grasselli, hči nekdanjega ljubljanskega župana, g. Petra viteza Grassellija, in vdovajjo okrajnem glavarju g. Čapeku. Javni ljudski shod v Trstu, ki je bil sklican za danes zvečer z dnevnim redom v »Ljudsko štetje" je preložen na 9. tm. III. redni občni zbor »Narodne delavske organizacije v Trstu", sklican za jutri 2. okt., se je preložil na 8. tm. za jutri pa sklicuje NDO dva protestna shoda proti podraženju mesa. Slov. trgovska šola v Trstu. Kuratorij, se-stoječ iz odposlancev „Trgovsko-izobraževalnega društva", „Tržaške posojilnice in hranilnice", »Jadranske banke", Trgovsko-obrtne zadruge" se je te dni konstituiral tako: Dr. Gregorin predsednik, Ivan Millonig podpredsednik, dr. Ivan Merhar tajnik, Josip Ulčakar blagajnik, dr.Rybar odbornik. — Vodstvo šole je poverjeno ravnatelju gosp. Ulčakarju ter se je za sedaj nastavilo prof. Mirka, a se potrebuje še enega učitelja, ki ima že izpit za meščanske šole, ali pa se obveže, da ga napravi tekom 2 let. — Vpisalo se je mnogo dijakov in je zanimanje za šolo veliko. Dr. Defrancesehi zapusti Novomesto baje zaradi nekega konflikta s kranjskim deželnim odborom. Na trebušnem legarju je umrl v celovški vojaški bolnišnici 22 letni dragonec 5. dragonskega polka iz Slov. Bistrice, Ivan Lazar. Zbolel je, ker je pri zadnjih vojaških vajah jedel nezrelo sadje- Pred celovško poroto se je zagovarjala dni-narica Magdalena Prucha iz Beljaka, ker je ogoljufala južno železnico za 2033 K 40 v. Po smrti svoje matere, udove po železniškem čuvaju Tomažu Prucha, se je izdala za svojo mater in z njenim podpisom vzdigovala mesečne udovnino. To je opravljala od 1. sušca 1. 1899 dokonča aprila 1.1. Obsojena je bila na osem mesecev ječe. Slovensko gledališče v Trstu otvori jutri 2. tm. sezono z Gogoljevim »Revizorjem". Poštna vest Poštnim oskrbnikom v Novem ' v'"'! mestu je imenovan tamošnji poštni oficijal gosp-Alfonz Ravnikar. Samomor redarja v Trstu. Ustrelil se je v Trstu redar Martinec; sodi se, da v obupu, ker s svojo malo plačo ni mogel rediti sebe in dveb bratov, od katerih je ležal eden v bolnišnici bolan na jetiki, drngi pa je gluhonem. Pokojni Martinnc je bil zaveden Slovenec. Umrl je v Trstu v starosti 74. let Filip Artelli, predsednik upravnega sveta tržaške „banca poporare" in tržaške tramvajske družbe. Tatvina žita. Iz Gorice poročajo: Tvrdki Sicherl & Ko. so ukradli na poti iz Gorice v Solkan voz s 34 stoti moke. O storilcih ni sledu. Kolera. Napuij, 30. sept. Dne 28. sept. je zbolelo tu 15, umrlo 14 oseb, v provinci zbolelo 5, umrle 3 osebe. Carigrad, 30. sept. Z dne 26. sept. je znanih iz Trapecunta 34 slučajev kolere in 13 smrtnih. Moravska Ostrava, 30. sept. Bakteriologična preiskava je dognala, da je delavec Vicek v Vitko-vicih umrl na koleri. Prebivalstvo je radi tega zelo razburjeno, delavcev se je polastila panika. Danes od mnogo tisoč rudarjev ni prišel skoraj nihče v rudnike. Delavci zapuščajo kraj in rudnike. Budimpešta, 30. sept. Iz Mohača javljajo, da tamkaj zopet divja kolera s podvojeno silo. Od včeraj na danes je zopet obolelo na koleri pet oseb. Brno, 30. sept. Mestni fizikat je izdal komunike, v katerem izjavlja, da se je slučaj, ki mu je bil javljen kot kolerasumljiv, odnosno da se je bolezen bolnika, ki je bil sprejet v bolnico, izkazala kot navadna črevesna bolezen in da o koleri ne more biti govora. Bakteriologična preiskava je namreč dognala popolnoma negativen rezultat. Dnevna kronika. Pasivna rezistenca na bosanskih železnicah še vedno traja vkljub temu, da je vlada razpustila vse železničarske organizacije ter jim zaplenila društveno imetje v znesku 70.000 kron. Revizijski ključavničarji so oddali delavnicam v popravo 800 vagonov, eno petino vsega vagonskega parka. Ogrsko posojilo. Ogrski finančni" minister je sklenil z ogrsko splošno kreditno banko kot zastopnico avstro - ogerskega in nemškega Rothschildove-ga konzorcija pogodbo, da prevzame posojilo v znesku 500 miljonov kron. Od tega zneska še prevzame 75% na trden račun, 25 % pa potom opcije. Izda se namreč nominale 250 miljonov kron 4 H odstotnih kralj, ogerskih drž. blagajniških nakaznic s cirkulač-no dobo treh let in nadalje nominale 250 milj. kron 4 odstotne ogrske kranske, rente s trdim preraču-njevalnim kurzom v inozemskih vrednotah. Afera barona Ungern-Sternberga. Zaradi veleizdaje obtoženemu baronu Ungern-Sternbergu v Petrogradu se je dne 29. m. m. vročilaobtožnea. Ob-dolžuje se ga v njej, da je bil v posesti tajnih aktov ruske dume. On pravi, da jih je dobil od zastopnika Reutterjevega biroja in jih je potem pokazal avstrijskemu vojaškemu atašeju grofu Spanocchi. Polet čez ocean. Iz Njujorka poročajo, da je Wellmann v Atlantic City svoje priprave za avija-tični polet iz Njujorka v London skoro dovršil. Baje nastopi v pondeljek »potovanje«. Po svetu. Podmorski kabelj med Puljem in Splitom. V Pulju so pričeli s polaganjem podmorskega kablja med Puljem in Splitom. Delo je oddano neki tvrdki iz Nemčije. Te dni je dospel semkaj parnik »Gross-herzog von Oldenburg«, s katerega se bodo vršila vsa dela. Polaganje kablja bo stalo 3 miljone kron. Delati se prične v Splitu. V Split sta včeraj došla upravitelj pošte in brzojava Brilli in neki višji uradnik iz trgovinskega ministerstva. Obsojen nemški častnik radi tatvine. Okrožno vojaško sodišče v Kostimu je obsodilo poročnika Mehlhorna radi tatvine ostrih vojaških patron na tri leta ječe in ga obenem 'izključilo iz armade. Karel May zopet pred sodiščem. Pred sodiščem v Berlinu se že zopet bavijo z MayeVimi romani. — Pater Schmidt je v nekem listu trdil, da je Karel May sočasno pisal nenravne kolportažne romane in pobožne zgodbe o Materi božji. Zaradi te trditve je Karel May patra Schmidta tožil. Pri obravnavi, ki se je pričela v pondeljek, je May trdil, da dotič-nih pohujšljivih stavkov v kolportažnih romanih ni pisal on, marveč jih je vrinil v rokopis njegov založnik. O stvari se bo zaslišalo več prič. Stara rodbina. V pondeljek je umrla na Dunaju 112 let stara Katarina Lustig. Rojena je bila dne 2. decembra 1798 v Szerdahelyju na Ogerskem. Njena stara mati od materine strani je bila stara 113 let, od očetove strani pa 110 let. Njen brat je dosegel 91 let, sestra pa 90 let. Bila je poročena z nekim krojačem, imela je 6 otrok in je živela v pomanjkanju in skrbeh. Njen mož je umrl po 751etnem zakonu v starosti 105 let. Starka je bila prav do zadnjega časa še pri močeh, prepevala je madžarske pesmi in je spila za vsak obed vrček piva. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Celju. Sprejmejo se: kontorist 1, potnika 2, pomočnikov mešane stroke 13, pomočniki manufak-turne stroke 3, pomočnikov špecerijske stroke 6, modne in galanterijske stroke 1, kontoristinje 2, prodajalke 3, učenke 2. Službe iščejo: knjigovodja 2, kontoristi 4, poslovodja 1, potniki 3, pomočnikov mešane stroke 18, pomočnikov železniške stroke 8, pomočnikov manufakturne stroke 10, pomočnikov špecerijske stroke 7, pomočnikovmodne in galanterijske stroke 2 kontoristinj 5, blagajničark 6, prodajalk 7, učencev 7, učenk 3. Posredovalnica poslnje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. • 'ON-i '-ni iv Književnost. Janko Zirovnik: Narodne pesmi za mladino. I. stopnja. Cena 20 vin. Lastnik in založnik ..Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Zbirka, ki bo našim ljudskim šolam vrlo dobro došla, obsega 20 narodnih pesmi. Najnovejša brzojavna ln telefonična poročila. SIJAJNA SLOVENSKA ZMAGA. Sv. Lenart v Slov. Gor., 1. okt. — Pri volitvah v trgovsko zadrugo so bili izvoljeni v odbor sami slovenski kandidatje. Priprave za volitve ste izvršili obe slovenski stranki skupno. Novi načelnik te poprej docela nemškutarske zadruge je g. Anton Zem-ljič. — PROFESOR CHROBAK UMRL. Dunaj, 1. oktobra. Danes zjutraj ob pol 6. uri je umrl svetovnoznani profesor za žensko zdravilstvo Chrobak. Chrobak je bil rojen v Opavi, študiral je na Dunaju in je na tamošnjem vseučilišču tudi ha-bitiliral 1. 1870. L. 1889 je bil imenovan rednim profesorjem za porodoznanstvo in operacije pri ženskih boleznih. Pod njegovim vodstvom se je sezidala tudi velika klinika za ženske bolezni na Dunaju. Pred 3 leti je stopil radi bolezni v pokoj. Chrobak je spisal veliko znanstvenih medicinskih del. NEMIRI NA TURŠKO-ČRNOGORSKI MEJI. Cetinje, 1. okt. V sosednjih turških okrajih narašča neprestano nevolja proti nasilstvom turških vojakov pri razoroževanju. Prebivalci beže s svojimi čredami čez črnogorsko mejo. GROF AEHRENTHAL V ITALIJI. Dunaj, 1. oktobra. Italjanski kralj Viktor Ema-neul je sprejel grofa Aehrenthala v posebni audijen-ci v gradu Racconigi blizu Turina. Aehrenthal mu je izročil lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa. Turin, 1. oktobra. Oficijelno se zatrjuje, da pomenja sedanji sestanek med grofom Aehrenthalom in Di san Giulianom le nadaljevanje dogovorov med obema ministroma, ki so se vršili v Išlu in Solno-gradu. Od tedaj se bojda ni ničesar pripetilo, kar bi dobremu razmerju med obema državama škodovalo. Dogovori med obema ministroma so se vršili v popolnem sporazumu z berlinskim kabinetni. KOLERA V CARIGRADU. Carigrad, 1. oktobra. Včeraj je zbolela tu 1 oseba na koleri, 3 pa umrle. POMIRJENJE V BILBAU. Pariz, 1. oktobra. Iz Madrida poročajo, da je obsedno stanje v Bilbau preklicano. V mestu so zopet zavladale po- zadnji splošni stavki redne razmere. _ Hmelj. HMELJSKE CENE V NORIMBERKU. Norimberk, 1. oktobra. Dovoz 800 bal, cene rastejo, 65 do 130 mark za 50 kg. Kupčije je malo zaradi rezerviranosti kupcev. _• ! tu Dgfij Narodni gospodar« Tolstovrška slatina. Četrt ure od Guštanja na Koroškem je pod Tolstim vrhom vrelec kisle vode ali slatine. Znan je kot zdravilna voda že od nekdaj in ljudje si pripovedujejo o njem razne pravljice o »božjih deklicah« (vilah), ki so tukaj zajemale vodo in širom sveta zdravile ljudi ž njo; o neki veliki kači, ki je bila baje kraljica kač, ki je ležala ob vrelcu ter je le dobrim ljudem puščala zajemati vode, a če je prišel k vrelcu hudoben človek, je kača zažvižgala, da se je čulo skoz skale in črez brege in takoj je prilezlo vse polno kač, ki so branile vrelec, da se mu ni mogel hudoben človek niti približati. In še več drugih sličnih pravljic je znanih o vrelcu Tolstovrške slatine. Te pravljice jasno spričujejo, da so ljudje že od nekdaj visoko čislali Tolstovrško slatino radi njene izborne zdravilne moči. Vrelec daje le malo vode — na minuto le po 2 do 3 litre — a voda je ogljenčeve kisline polna alkalično muriatična slatina, t. j. vsebuje mnogo zdravilnih rudninskih snovi in je mnogo boljša, kakor pa slatine z vrelcev, ki dajejo sicer mnogo vode, a so slabe, rudninskih snovi prazne kisle vode. — Že dalj časa se prodajajo pod naslovom »naravna slatina kisle vode, katerim se pa umetno — podobno kakor pri izdelovanju sodavice prida ogljikova kislina. Kaj pomaga, če kisla voda, ko jo vliješ v kozarec samo ali k vinu močno zašumi, t. j. umetnim potom primešana ogljikova kislina izpuhti, ko pa ostane potem le slaba, rudninskih snovi prazna voda. Tolstovrška slatina pa izvira neposredno iz skale in se steklenice polnijo kar iz skalnega vrelca. Vsakdo se lahko na mestu studenca prepriča, da se Tolstovrška slatina na umeten način ne izdeluje, temveč da je čist skalni vrelec in zasluži Tolstovrška slatina kot resnično naravna kisla voda prednost pred vsemi drugimi kislimi vodami, kojih mnoge, umetnim potom napravljene, sicer močno šumijo (mozirajo), a so le rudninskih snovi prazne vode. G. prof. Mittereger je konštatiral v 1000 delih Tolstovrške slatine sledeče: Kalijev sulfat 4.30 mgr, kalijev klorid 67.10 mgr, natrijev klorid 432 mgr, natrijev karbonat 795 mgr, magneziijev karbonat 98.70 mgr, kalcinus karbonat 237.50 mgr. železni karbonat 0.37 mgr, glina 7.75 mgr, kremenčeva kislina 0.9 mgr. Vsota stalnih sestavin 1651.72 mgr, prosta ogljikova kislina 1785.32 mgr. volumni odstotki 90.6%, temperatura vrelca 10.C. Tolstovrška slatina vsebuje torej kot glavne sestavine: natrium, klorid, natron, magnezijo in apno v sestavinah z ogljikovo kislino. Tolstovrška slatina je uvedena dosedaj v Dunajskem novem mestu, Celovcu. Beljaku, Zgornjem Koroškem n Zgornjem Štajerskem. Radi njene iz-borne zdravilne moči jo rabijo tudi po bolnišnicah in klinikah (v Beljaku i. dr.). Odlikovana je bila Tolstovrška slatina na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na zdravstveni razstavi na Dunaju 1899. Imenitni zdravniški strokovnjaki so izrekli laskava priznanja, da ima Tolstovrška slatina izborno zdravilno moč, ker vsebuje velike množine zdravilnih rudninskih snovi. Izmed mnogih priznanj navedemo le eno. Cesarski svetnik medic. dr. Franc Wikulill, ki je Tolstovrško slatino leta in leta preizkuševal, piše o njej sledeče: »Učinek: Tolstovrška slatina pospešuje prebavo, tek, odvajanje vode in blata in krepi vdihavanje in zdihavanje ter se naj uporablja a) kot namizna pijača in b) kot zdravilo. a) Kot namizna pijača: Prijetni kislo - rezki okus, hladna svežost in čistost studenca, biserno - čista ogljikova kislina o-mogočuje tolstovrško slatino kot okusno namizno pijačo. Trajno osvežujoči vpliv je pa ležeč tudi v tem ker se ogljikova kislina dalj časa razvija in tako za-branjuje pri daljšem ohranjenju, ter pri večkratni porabi, ko je steklenica odprta, takozvano presta-nost in neprijeten okus. Posebno porabljiva je pa Tolstovrška slatina za primes vinu, ker dobi vino vsled velike vsebine natrona, ki se zveže z vinsko kislino, posebno dober in prijeten okus in tudi ne pobarva, vina tako kakor druge slatine. Vsled tega se težko najde slatina, ki bi bila tako izvrstna namizna pijača, kot je tolstovrška. Za daljšo uporabo sc Tolstovrška slatina posebno v sledečih slučajih priporoča: 1. Kjer imajo slabo pitno vodo. 2. Pri različnih epidemijah, kakor n. pr. pri vročinskih in pri kolerskih. 3. Pri mrzličnih boleznih, kjer se žeja poviša, ker je rezki okus Tolstovrške slatine bolj razsvež-ljiv nego sicer dobra pitna voda. 4. Kot pijača pri opulentnih kosilih za vse, ki so navajeni na različne praške za prebavljanje. ker je učinek Tolstovrške slatine ugodnejši kot vseh teh praškov. 5. Med okrevanjem po različnih boleznih. B. Za napravo limonade in za mešanje drugih sadnih sokov. b) Tolstovrška slatina kot zdravilo: 1. Učinek Tolstovrške slatine obstoji največ v tem, ker vsebuje veliko množinO proste in na pol vezane ogljikove kisline, natrijevega karbonata in natrijevega klorida in v mali množini tudi kalijevega sulfata. Ta učinek se pokaže v prvi vrsti pri sluznicah v požiralniku in pljučni mreni v tem, da katare teh sluznic zelo olajša, ker odstrani neprijetno sušo v požirala in se razpuste sluze ter sc omogočuje lahko zmetavanje. To pa velja posebno tudi za začasni požiralni katar strastnih kadilcev, vsled česar se jim ne more Tolstovrška slatina nikdar dovolj priporočati. 2. Učinek pri prebavljanju: Želodčni krči sc po prosti ogljikovi kislini Tolstovrške slatine pomirijo, nepotrebne kisline v želodcu se nevtralizirajo, s čemur se odpravijo zgaga, dispepije. želodčni n črevesni katarji in se uredi odvajanje. 3. Učinek na odvajanje vode: Protin in tvorba kamna se vsled pomnoženega odvajanja vode onemogoči. 4. Pa tudi mnoge akutne mrzlične (vročinske) bolezni kot: legar, davica, škrlatica, ošpice itd. sc po rabi Tolstovrške slatine ozdravijo, kajti v njej se nahajajoče ogljikovo - kisle alkalije vplivajo ugodno na sluznice pri dihanju in prebavljanju.« Taka je sodba zdravniškega strokovnjaka, cesarskega svetnika medic. dr. Wikulilla o Tolstovrški slatini. Dr. Wikulill je — kakor rečeno — Tolstovrško slatino leta in leta preizkuševal ter njegova sodba ni prenagljena, temveč izvira iz večletnih skušenj in temeljitih študij. Lahko bi navedli še obilo priznanj, ki jih je dobila Tolstovrška slatina, a vsled pičlo nam odmerjenega prostora naj zadostuje za sedaj le to. Opozarjamo pa na prospekt, ki se dobi pri oskrbništvu Tolstovrške slatine. In ta izborna namizna in zdravilna kisla voda je prešla v slovenske roke. Narodna dolžnost Slovencev je, da podpirajo to odslej slovensko podjetje. Zahtevajte povsod torej le Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska kisla voda, ki pa glede kakovosti prekaša navadne kisle vode, kojim je dostikrat u-metno pridana ogljikova kislina, da močno šume (mozirajo), a so v resnici le slabe, mineralnih snovi prazne vode, med tem ko je Tolstovrška slatina resnično naravna kisla voda, ki vsebuje zelo mnogo zdravilnih, osvežujočih in okrepčujočih rudninskih snovi. Opozarjamo na inserat v današnji številki. Tržne cene. Dunaj, 30. sept. Borza zakmetijske pridelke Cene danes niso več nazadovale; pri krušnem zrnja in drugod so ostale včerajšnje cene. Budi m p e sta, 30. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 10 07, pšenica, za april K 10'36, rž za oktober K 7'36, rž za april K 7'74, oves za oktober K 7'74, oves za april K 8'19, koruza za maj K 5'52. Pšenice so zmerno ponuja in kupuje, tendenca se drži. promet 29 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno, termini so se utrdili. Vreme lepo. Trst, 30. sept. Sladkor. Centrifuga I pite* prompt K 361/2 do K 38 za dobavo K 293/4 do K 301/2- Tendenca popuščajoča. B n d i m p e š t a, 30. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 145—146. mlade težke 150—152 mlade srednje 152—156. mlade lahke 158—162 v kilogram. Zaloga 35.286 komadov. B u d i m p e š t a, 30. sept. M a s t. Svinjska mast 172, namizna slanina 145 Renomirana in znana M gostilna „pri F a. ni v hiši št. 394 v Idriji se vsled rodbinskih razmer odda z delikateso vred takoj v zakup. Zakupnik prevzame z obrtoma in sem spada-jočim inventarjem tudi celo pred letom pre-zidano hišo — izvzemši treh prostorov — V najem. Vsi prostori v I. in II. nadstropju so na novo in najmodernejše meblovani in se deloma uporabljajo za prenočišča tujcev, deloma oddajo gospodom v najem. Zakupniku torej ni treba nikakršne oprave, marveč le kavcijo v visočini enoletne zakupnine ter za obrt potrebni kapital. — Natančnejše v pisarni podpisanega notarja v Idriji. 552 4-i JLlojrsij JPejg-jaMu • V s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, z malim vrtom in vrtno utico, četrt ure od kolodvora Zidan-most, se takoj za 3200 kron proda. — Več se izve pri Jsss. Tafeoir - ju v CeSju. 551 3-1 azggiase Prostovoljna razprodaja gozdov v Socki, ka teri so bili poprej las? Zaloške grajščine, se ho vršila v sffibot©, dne S« ektobr-a, ob 8. uri dopoldne in sicer se prične prodajati v Temnem grabnu (Črni graben) in Gradiškem grabnu, kjer je posebno debelo bukovo, hrastovo in borovo drevje. — Zbirališče v Temnem grabnu. 473 -14 ©MlEt se sprejme na hrano in stanovanje Vpraša se : Št. 3- 549 2-2 Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. leta in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. leta. Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. prejme se pri občinskem uradu Okolice Celje občinski sluga ln redan vešč slovenskega iu nemškega jezika v pisa*vi in besedi, doslužen vojak in ne čez 40 let star ter krepke postave. Nastopi lahko takoj ali vsaj 15. oktobra t. 1. Prosto stanovanje in kurjava ter službena obleka. Plača po dogovoru. Občinski urad Okolica Celje. 547 2-2 Zlikan. rjuh, zelo debele in zarobljene po 2 m 14 K po 2 'lt m lt! K. iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K. po 2V4 m 20 K. razpošilja franko iiarodaa veletrgovsSia Mša R. Stermecki v Celju 428 52-11 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse ueželne pridelke kupi ,.Narodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, na debelo in drobno. — Premog v celih vozovih, debel K 2 10, droben K i 40 100 kg na dom postavljen v Ceiju. Drugam po dogovoru .'. Si ikr in modno blago za obleke . _ priporoča firma \A Karel Kocian 111 tvornica za sukno, Humpo-lec. Češko. Vzorci franko. illfil! MMMM Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pulj enega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje- ISnega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 17'80 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4'50. 5'20, 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-9 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko Po zelo zmžanltt cenah priporoča Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega iu tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 420 naročila proti povzetju. 12-6 IO S. ETNI« izdeiovatelj umetnih miinov in žag, kakor tudi mfinov za rabo r-a roka, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju Lb juž. žeL % H O Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. Gostilna tik mesta Celje se odda v najem ali na račun takoj. Kje, pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 554 2-1 Učenec iz dobre hiše in z dobro šolsko naobrazbo se takoj sprejme v mannfakturni trgovini R. Ster*?ecki w Celju. Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za jesensko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 9 28-28 Bureau: Praga, Prikopi 17. Tužnim srcem naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov pre-britko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Simon Kukec bivši posestnik delniških pivovaren v Laškem trgu in Žalcu previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 29. kimovca 1910 ob pol 7. uri zvečer v starosti 72. let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnega se vrši v nedeljo, dne 2. vinotoka ob 74 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče sv. Kancijana. Zemski ostanki pokojnika se polože v rodbinsko žrv k večnemu počitku. Sv. maša-zadušnica se bode brala dne 3. vinotoka v tukajšnji župni cerkvi. V ŽALCU, dne 29. kimovca 1910. Ana Kukec, soproga. Ed. Kiskes, pos. Emerik Kukec, pos. Vilko Kukec, tehnik, sinovi. Sida Belle roj. Kukec, Aneta Elsbacher roj. Kukec, Gizela Šuklje roj. Kukec, hčere. Iv. Be!!e, ravn. dež. kmet. šole, Konrad Elsbacher, trgovec, Vinko Strgar, rud. nadkomisar, zeti. Vsi vnuki in vnukinje. Fani Kukec roj. Senica, sinaha. Ivanka Beker roj. Kukec, barija Mahnič roj. Kukec, sestri. 520 6-4 Postrežba točna odstotna wsebisie dobi se po najnižji. & v veletrgovini »MERKUR" P- Majdič kjer se dobe tsjdi vsa druga umetna gnojila. itiia debelo izdaten popust! wmmttwtwsm^ •smmsammmmam Poštno-hrasi. rač. št. 848.428. —— 9128 zadružnikov. -——-Vplačani deleži K 21.024'—. Ustasra® lete SUSi. Telefon št. 2. Rez. zaklad nad K 530.000-—. Denarni promet v letu 1909 ——- K 4,020.030-96. -- POSOJILNICA REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne tf loge obrestuje po 41/2% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek, rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptnje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice i« lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo: Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik. 293 26—12 Adolf Bursik čevljar V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto »I jeno obutev. v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter velika zaloga francoskih batistov za letne obleke de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorcih priporoča Karol Vanič, ceije Narodni dom. 52-39 Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Strupi Celje, Graška cesta. ti r m M CO L. rt J* co <0 05 CO > 03 O. 1 jm vx cx 3 o co CD M< priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih lip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! Ife tfk Na drobno! Rafael Salmič trgovina z urami iri zlatnino v ,,Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Ne odlagajte z naročili na reklamne koledarje za I. 1911, ker so pozneje navadno vse najlepše številke razprodane. - - Zahtevajte vzorce v Zvezni trgovini v Celju, katere Vam pošljemo franko , proti franko vrnitvi. ===== m strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. r.' Nagrobne vence v^raznih velikostih in cenah s trakovi^in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. R. DIEHL, Celic priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja iu domačega konjaka. s Jfarodni sUHar in plesHar V Celju. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da izvršujem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor tudi cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, Crkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Sprejmem takoj več zanesljivih pomočnikov. Mihael Dobrave, Celje, Gosposka ulica štev. 5. 38 m C m C ■ le N [C M C m le H [C m C m C l( N >In»n1nKn1n»o»n Na debelo I fr Na drobnoI Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač Celje Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 511 36-9 31 M m m M O _ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica kron 3,000.000. v lastni hiši, Stritarjeva ulica št. 2. Rezervni fond kron 400.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. 149 40-31 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'2° O. Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu. postne hran. račnn st. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine — ====== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. Telefon St. 48. ,LASTNI DOM' registrovana kreditna in stavbena zadruga Oi&gjeno zavezo v Gaberju pri Celju z Pisarna je v Celju, Rotovške ulice St. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure dopoldne. © © © 54 pet od sto (57.) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun alr iia hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti aji nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © m Sšal Edino narodno mmaBBmMasmmmmmmmMummmmm j®! prVa jnžnoštajersfc kamnoseška Stavbena ln umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnlc, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::s industrijska družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Brzojavl:»Kamnoseška industrijska družba Celje'. 66 Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov S Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-tavanje napisov v iste. :;: Vinko stavbeni podjetnik tU tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju = prevzame vsakovrstna ■ 61 50-37 stavbena tesarska dela. Sprejmem takoj učenca. -i Ivan Ravnikar Celje, Graška cesta. Največja in najcenejša zaloga špecerijskega in barvnega blaga. Prodajam pravi zabukovski premog po najnižji ceni cele vozove in na drobno. Kupujem suhe gobe, oves, pšenico, sploh vse deželne pridelke. Na debelo. Na drobno. B Agr o "Merkur - - v Ljubljani. - - Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. DA7A«* I Umetna gnojila, gallca, žveplo, krmila, fVliUl 8 semena stroji ln orodja. Vina I štajerska, Istrska, dalmatinska, dolenjska, » » l • goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. »mm. sir, maslo, žito, moka, olje itd..... - - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - - Agro-Merkur kupuje vse pridelke iu izdelke. * 52-39 Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. MMMI Zvezna trgovina v Celju ■v V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-35 0 i 3užnošlajerska hranilnica u Celju u darodnem domu. a L_ Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. rB osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se Jtt7||0St