Vse vpise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-¡u«no. Telefon uredn. 231Z UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politšško glasilo UJU. - Poverleništvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Solidarni! Čemu je organizacija, se jasno pokaže le v najibolj Tesnih trenutkih. Moremo imeti majhna, brezpomembna vprašanja organi* začnega davka, njenih instanc, njenega tiska, ustanov, moremo imeti struje in mnenja, ten* dence in nasprotja, vendar je vse to komaj kaj več kot igranje, če iščemo bistvo orga* nizacije. Bistvo je borba za naše gmotne in moralne koristi. Spričo tega bistva je vse drugo tako neznatno, da organizacije niti treba ni, ako se člani ne zavedajo prvega, poglavitnega ako ne smatrajo vsega organi* začnega ustroja zgolj za sredstvo v borbi za stanovske Ikoristi, ki iso nam — ne bojimo se tega naravnost izpovedati — poleg narode« vega šolstva najvišje. Organizaciji je dana njena upravičenost z dvema temeljema, ki sta v nujni zvezi: s potrebo ljudske prosvete, da si množice olaj* šajo boj za obstanek, in z zakonom, ki ureja prosvetno prizadevanje države v svrho ljud* sike blaginje. Kakor se je razvil na teh dveh fundamentih učiteljski stan, tako se je raz* vila iz njiju naša stanovska organizacija. Dosledno je, da stremi ta organizacija za zdravim razvojem vsega prosvetnega dela, kolikor je v zvezi s šolstvom, in za nedo* takljivostjo zakona, v kolikor je izraz sta* ¡bilnega, od samovolje poedinih oseb neodvis* nega, smotrenega reda v našem prosvetnem področju. Učiteljska stanovska organizacija črpa svojo moč iz zakona in ne more hoteti niče* sar, kar bi bilo zakonu nasprotno. Tisti tre* nutek, ko bi se namreč zakon odstranil in bi stopilo na njegovo mesto brezvladje, bi naj* bolj trpelo učiteljstvo samo.. Zato ima uči* teljska organizacija absoluten interes, da vlada zakon, ima absoluten interes celo, da se omeje tudi izjemne možnosti, ki jih je najti na periferiji zakona. Slovenija je na glasu, da ima moderno upravo. To ni samohvala, ampak je dejstvo vsaj, če primerjamo koruptne afere admini* stracij izven Slovenije z našim upravnim življenjem. Dasi se je pri nas strankarska strast globoko zajedla v vse javno življenje da zaslepi j a včasi tudi najbolj nepodkupne oči, vendar se je ravnovesje v upravi vzdr* žalo vsaj toliko, da ga ni rušila še osebna korupcija. Slovensko učiteljstvo je bilo že večkrat žrtev nezdravih razmer, proti kate* rim se je borilo, zato se je tudi njegov prav* ni čut toliko poostril, da si je naposled samo začelo izpraševati vest. Kolikorlkrat je padel .bič po njem, vedno se je zgodilo to z izigravanjem stanu samega. Vedno je uspelo vladajoči politični stranki, da je našla v na* ših lastnih vrstah ljudi, 'ki so bili priprav* I j eni za osebne koristi prodati stanovskega druga. Na besnem sovraštvu, ki je poganjalo iz te gonje kot divja .zel, so gradile stranke svojo oblast nad našim stanom. Morali bi biti slepi, če ne bi končno spre* videli — vsaj večina učiteljstva — da je tako stanje prav tako škodljivo kot sramotno za nas, ki smo hoteli kdaj narod kulturno — dvigniti, iz hlapcev delati ljudi. Ni še vse čisto. Še imamo slabičev, ki bi jih bilo mo* goče kupiti za skledo leče, da padejo svojim tovarišem v hrbet v trenutku nevarnosti. Še imamo ljudi, ki smatrajo organizacijo za to* rišče, na katerem se izživljajo male osebne strasti in ambicije. Luskine še niso padle vsem — kulturnim delavcem z oči, da se ne bi podrejali tudi v svojih življenskih vpraša* njih strankam, ki hočejo imeti učiteljstvo pod svojim ižesom. Vendar — napravili smo velik korak dalje: ideja, da se strnimo vsi od desne do leve v kompaktno enoto, kadar gre za brambo stanu in šole, ta ideja se je končno prebila na površje. Kakor se tisti, ki so umeli po svoji volji izigravati učiteljstvo v teku predolgih desetletij, ne zavedajo do« volj novega dejstva, tako bodo morali napo* sled vendar računati ž njim. Škoda in sra* mota sta naposled spametila tudi idealistično nastrojenega slovenskega učitelja. Če znamenja ne varajo, je organizacija poklicana na preizkušnjo, da izpriča s svojo voljo-, ali je ideja enotnosti stanu v njegovih življenskih vprašanjih dobra ali slaba, prava ali zgrešena. Poklicana je, da izkaže, ali je mogoče učiteljsko organizacijo še držati raz* dvoj eno in tepsti potem poedinca. Osnovno načelo organizacije je, stati v boju na pošto* janki ramo ob rami, zakaj če pade moj so« bojevnik, je potem vršita na meni, da padem. Aut*aut. Ali zmagava, ali padeva skupno. Najsramotnejše je izdajstvo. In je najne* varnejše, ker ni nikogar, ki bi branil potem stanovske pravice, če jih ne bomo branili sami. Beg v odločilni uri pomenja poraz, po« menja vrsto porazov, od katerih si ne bomo 'opomogli kdove kako dolgo v prihodnjost. Slovensko učiteljstvo ima po svoji pozi* ciji važno nalogo v javnosti, čuvati nravno zdravje v narodu. To mora vršiti in jo bo vršilo ne le z nesebičnim delom za ljudstvo, marveč tudi z bojem proti vsemu gnilemu, ki se hoče zajesti v naše telo. V svesti si tega je izžgalo, kar je bilo bolnega v njegovih vr* stah, in bo znalo izlečiti okuienja, pred ka* kršnimi ni varen nikak organizem. V tem svojem prizadevanju je organizacija naletela na nepričakovan odpor izven svojih vrst. Volja poedincev hoče tr.iumfirati nad sta* nom, nad ono edino pravo ravno potjo, ki jo je nastopil po neštetih grenkih preiz* kušnjah in prevarah. Vsa sredstva se upo* rabljajo v dosego nenravnega namena. Danes sicer ni političnih strank za vsem tem, toda sile so na delu, ki bi rade vpregle v svoje namene tudi avtoriteto in moč strank. Ali se jim bo posrečilo? Vsekakor — napad na voditelja naše stanovske organizacije v trenutku, ko je ime* novan na važno mesto, daje učiteljstvu mi* sliti. Kaj bi bilo naravneje kot to, da se naše prosvetne razmere urejajo v soglasju s stanovsko organizacijo? Iz takega sodelo.va* nja bi mogle zrasti samo koristi, in 6icer za šolstvo in za stan. Nikdar ni čas primernejši za to, kakor danes, ko se je organizacija dvi* gnila in konsolidirala, ko je sama prešla k zdravemu urejevanju vseh vprašanj med stanom in šolo. Kdor dobro misli z našim šolstvom, bi moral le pozdravljati tak pojav. Organizacija ni mrtev organizem, temveč je interesna in nravna avtoriteta delavnega sta* nu intelektualcev, iki po svojih vplivih in zvezah z razvojem slovenskega kulturnega življenja vendar le nekaj pomenja in pred* stavlja. More se ta avtoriteta prezirati; toda če se bo skušala potlačiti, se bo izkazalo, da je potlačiti ni mogoče. Udarci, ki so namerjeni na predstavnike učiteljstva, ne bodo dosegli, da bi organiza* cija resignirala na zakonito obrambo stanov» skih pravic. Mogoče je škodovati osebam, interesov vsega stanu pa ni mogoče spraviti s sveta. Ti interesi bodo vedno našli svojih bojevnikov, pa naj borba tudi narašča. Zato želimo, da bi se napake ne kupičile brez raz* sodnosti in — kar je glavno — v nasprotju z vsem, kar je nravno, kar je moralno*. Spričo stvari, ki se danes godijo, je slo* vensko učiteljstvo edino. Udarci so imeli še vedno to lastnost, da so strnjali prizadete, kakor so pomagali, da so se pojmi razbistrili. Kar zadeva organizacijo, zadeva posredno vse, ki so organizirani. Učiteljstvo ne more drugače, kakor da se brani. To je njegova vitalna dolžnost. Zato bo povedalo, da je solidarno v borbi, ki bi se mu hotela vsiliti. Ako ima pravico do organizacije, ima tudi pravico, da ta organizacija govori, da govori v njegovem imenu. Ako je koga poverilo, da nastopa zanj v varstvo stanovskih pravic, stoji za njim, ker se zaveda, da je to dolž* nost njegove osebne časti. Slovenski učitelj je preživel dobo »Hlapcev«. Svoje koristi brani strnjen v organizaciji in ve, da ž njo stoji in pade. Za državljanske pravice učiteljstva in državnega uradništva sploh. Resolucija, soglasno sprejeta na zborovanju Celjskega učiteljskega društva tdne '12. /maja 1928 v Vojniku. 1. »Črna deska« v »Učit. Tov.« je javen opomin vsemu učiteljstvu proti nezdravim pojavom. To je klic narodu in državi ide* alno služečega učiteljstva v boju za pravico. 2. V vsebini »črne deske« ne vidimo ni« kakih osebnih napadov, še manj pa žalitev loblasti, ampak samo ugotovitev golih dej* stev, ki škodujejo in ubijajo službeno vne* mo učiteljstva. 3. Smatramo ne samo za pravico, nego celo za državljansko dolžnost, da opozorimo javnost v okviru ustave in drugih zakonov na eventualne pojave, ki bi lahko postali stanu v škodo, pa naj se pojavijo kjerkoli in kadarkoli. 4. Učitelji smo enakopravni državljani, saj ni v ustav! nikakih specialnih določb, ki bi omejevale ravno nam državljansko svo* bodo, Iki dopušča javno kritiko v skladu z veljavnimi zakoni. 5. Smatramo, da sme tudi uradnik ob* javljati stvari, za katere ima dokaze in velja v tem oziru zanj samo tiskovni zakon. 6. Najodločneje protestiramo proti te* mu, da se je vest o uvedeni disciplinski iskavi objavila v političnem tisku. Disciplin* ske zadeve morajo biti tajne celo v slučaju, da so upravičene, ter niti najmanj ne zade* vajo strankarsko političnega tiska. 7. Pozivamo Zvezo državnih nameščen* cev ,in Izvršni odbor UJU, da zastavi ves svoj vpliv v to: 1. da dobita prizadeta tova* riša popolno zadoščenje za objave v listih; 2. da se kaj sličnega ne zgodi več; 3. da v bodoče ne bo več gradiva za »črno desko«; 4. da se tisti, ki je predal tajno uradno za* devo političnemu ¡tisku, feksemplarično ka« znuje. 8. Pozivamo Izvršni odbor UJU, da ob* ravnava zadevo kot nujno v seji Izvršnega odbora in na seji Glavnega odbora: UJU za Binkošti, poverjen,ištvo UJU Ljubljana pa, da zainteresira ; v obrambo državljanskih pravic ves jugoslovenski učiteljski tisk in vse parlamentarne klube, da nastopijo v Na* rodni skupščini s primernimi interpelacijami. Celjsko učiteljsko društvo. Resolucija, sočasno sprejeta na skupnem zborovanju ljutomerskega, ormoškega, ptujskega okraj« nega učiteljskega društva in društev iz Ča* kovca in Varaždina v Ptuju dne 12. maja 1928. V trenutku, ko se nahaja borbenost in neodvisnost organizacije v resni preizkušnji, ko se čutimo ogroženi v izvrševanju najele* mentarnejših državljanskih pravic, ogroženi v svobodi objektivne kritike, s katero orga* nizacija stoji in pade, izjavljamo: da stojimo strnjeni za svojim vodstvom, ki mu brezpogojno zaupamo in ki ga poziv« ljamo, da neomajno vztraja v boju za na* čela, ki smo jih proglasili kot vodilna za or* ganizacijo. « Zavedamo se, da bi vsako popuščanje v tem trenutku postalo lahko usodno za stan in njegovo svobodo. Zato poživljamo vse članstvo, da pozabi v tem trenutku vse, kar ga je doslej ločilo, da je v tovariški so« lidarnosti pripravljeno na vsako žrtev in vztraja do konca. Prepričani smo, da stoji za nami vse učiteljstvo v državi, vse, kar še čuti demo* kratično in ni izgubilo vsakega čuta za pre* prosto pojmovanje državljanske svobode. Pozivamo centralno vodstvo naše orga* nizacije v Beogradu, ves Izvršni odbor, da se najenergičnejše zavzame za rešitev te za« deve, ki jo smatra vse slovensko učiteljstvo za svojo in jo do temelja razčisti. Pozivamo Zvezo državnih ,/nameščen* cev, da stopi na plan najenergičnejše v ob* ramboi državljanskih Svoboščin državnega uradništva, v obrambo svobode, ki nam je dana po ustavi, po društvenem in po tiskov* nem zakonu ter se nam ta svoboda ne jem* lje, sklicujoč se na disciplinske predpise dr* žavnega uradništva. Ljutomersko učiteljsko društvo. — Ormoško učiteljsko društvo. — i Ptujsko učiteljsko društvo. SOLIDARNOST OSTALIH DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV Z UČITELJSTVOM. Zveza državnih nameščencev za Slove* nijo je z oziram na dogodke proti UJU in v obrambo državljanskih svoboščin držav« nih nameščencev sklicala v petk 11. maja t. 1. sejo vodstva, pomnoženo z odličnimi člani pravniki, ki so proučili pravno bazo postopanja proti UJU ter pravna sjedstva in podlago, ki je dana za obrambo. V torek, dne 15. maja je pa sklicala Zveza plenarno sejo vseh strokovnih orga* nizacij, zastopanih v odboru, ki je sklenila zavzeti se z vso silo za obrambo svoboščin državnega uradništva ter je izvolila tročlan* sko odposlanstvo, ki bo v zadevi interveni* ralo pri g. velikem županu v Ljubljani in pri ministrstvu v Beogradu, za kar izdela Zveza posebno predstavko. Vse včlanjene strokov« ne organizacije so enodušno za UJU. Glasilo Zveze »Naš Glas« je dobilo na« log, da se energično zavzame za zadevo in pojasni nastale dogodke. Poleg tega je sklenil odbor Zveze dr* žavnih nameščencev zahtevati od Glavnega Saveza drž. čin., naj da kot nujno in eno prvih posebnih točk na dnevni red kongresa Saveza drž. činovnika v Sarajevu, pred ka» terim stojimo, točko o okrnjevanju držav* ljanskih svoboščin 'državnega uradništva z ozirom na zadnje dogodke. Poročilo o tem prevzameta sam načelnik Zveze g. direktor Paternoster in častni odbornik gosp. Makso Lilleg. Kai te godi 7 Ljubljana, dne 11. maja 1928. P. br. 3523/1. Predmet: Poročilo o člankih: »Kaj ise godi,« v »Učiteljskem 1 ovarišu«. Uredništvu »Učiteljskega Tovariša« v Ljubljani. Sklicujoč se na dfoločila čl. 26. in 27. zakona o tisku z dne 6. avgusta 1925, Ur. 1. št. 272/84, pozivam naslov po odredbi ministrstva prosvete z dne 4. maja 1928, O. ■N. br. 39404, da spričo priobčil v Vašem listu z* dne 5. aprila 1928, št. 38, z dne 12. aprila 1928, št. 39, z dne 19. aprila 1928, št. 40 in onega z dtie 9. maja 1928, št. 43, pod naslovom »Kaj se godi?« na «prednji strani v četrtem stolpcu na vrhu priobči nastopni popravek pod istim naslovom na istem mestu in isti način: K priobčilu v cit. št. 38: 'Ni res, da dobi učitelj-začetnik mesto, katero sam hoče, res pa je, da je bil učitelj Ciril Konečnik postavljen od ministrstva prosvete z odlokom z dne 27. II. 1928, O. N. br. 13680 za začasnega učitelja v Lajtersbergu-Krčevini, ker ima šola 10 oddelkov in ji je treba 10 učnih oseb. Učiteljici Vekoslavi Cvetko je bil namreč z odlokom mm. prosvete z dne 27. II. 1928, O. N. br. 15690, dovoljen bolezenski dopust do upokojitve, na njeno mesto je bil postavljen g. Ciril Konečnik. Prosvetni oddelek v Mariboru je dekret o nastavitvi g. Cirila Konečnika vrnil z motivacijo, d'a zanj ni praznega mesta, ker učiteljico Ve-koislavo Cvetko že nadomestuje druga učiteljica Ida Rajšpova. Ker je bila Ida Raj-špova nastavljena z odlokom O. N. br. 85600/27 na mesto, izpraznjeno po upokojitvi Ivana Klemenčiča (O. N. br. 56918 z dne 16. IX. 1927), je ministrstvo prosvete vztrajalo pri svoji prejšnji odločbi ter odredilo, da se Konečnik takoj napoti na določeno službeno mesto, da nadomešča učiteljico Vekoslavo Cvetko. ¡Ni res, da je rešitve te neverjetne uganke in brilskiranja prosvetnega oddelka iskati v tem, da ima Konečnik v Beogradu v pisarni prosvetnega ministra brata, res pa je, da to ni nobena uganka in briskira-nje prosvetnega oddelka, niti je pri stvari udeležen brat, pač pa je potrebno, da so vsi oddelki šole v Lajtersbergu-Krčevini zalsedeni po učnih osebah posebno, ker je ta šola po uradnih poročilih ena izmed najtežavnejših obmejnih in predmestnih šol. Ni res torej, da je ta nastavitev samolast-no dejanje neodgovornih oseb m početje vsakogar »na lastno pest«, res pa je, da je bila namestitev po zakonu pravilna in v intereisu osnovne šole v Lajtersbergu-Krčevini. K priobčilu v št. 39: iNi res, da je Beograd odgovoril, da je prošnji učiteljice Jovčič Brune ugoditi, ker je to želja vplivnih krogov, res pa je, da je njeno prošnjo za premestitev v Maribor ministrstvo prosvete zavrnilo z odlokom O. N. br. 17555/28. Ni res, da bi bila drugačna želja zakona in odredb, res pa je, da ministrstvo prosvete v tem primeru ni kršilo zakona. K priobčilu v št. 40. Kontraktualna učiteljica Mačkovšek je bila nameščena v Podbrežju na prazno mesto po suspenziji Maksa Dominkuša, ker je bilo v interesu šolstva in otrok, da se to mesto takoj zasede. Na poročilo velikega župana mariborske oblasti, da tam potrebujejo učitelja, je bila Mačkovšek brzojavno odposlana v službovanje k Sv. Miklavžu na Dravskem polju, kjer še sedaj (službuje. Ni res, da je bil učitelj Jernej Čebul premeščen iz Černeč v Maribor zaradi bolezni, res pa je, da je bil premeščen v prvi vrsti iz ozirov na šolske potrebe, ker je bilo mesto prazno in je Čebul odlično ocenjen v svoji službi. Ker potrebuje sam stalno zdravniško oskrbo, je ta premestitev v drugi vrtsti tudi obenem njemu v prid. K priobčilu v št. 43: Ni res, da so objavljeni slučaji istiniti, res pa je, da so vsi slučaji objavljeni netočno. Vršilec dolžnosti prosv. inšpektorja: Dr. Capuder, 1. r. POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trs: štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477. Mladinska Matica je dosegla nad 11.000 članov. — Pošljite obratno naročila za vezavo! Likvidacija društva Učiteljski konvikt in ustanovitev zadruge Učiteljski dom v Ljubljani. + SKUPNO ZBOROVANJE učitelj« skih društev Ljubljana, Ljubljanska okolica, Litija, Logatec, Kamnik, Kranj, Radovljica dne 5. maja 1928 — (ki se ga je udeležilo nad 600 članov — je vodil tov. Petrovec. Pred prehodom k dnevnemu redu čestita tov. po* verjeniku k imenovanju za oblastnega šol« skega nadzornika. I. Tov. Ribičič poda v svojem referatu »o naših gospodarskih nalogah in ustano» vah« zgodovino našega delovanja na izven» šolskem torišču, pri čemur smo popolnoma pozabili na sebe in naše gospodarske insti« tucije. (Poročilo se objavi posebej). II. Tov. Jos. Lapajne drastično osveži dolgotrajno foorbo uč|itelja«trpina ,za bridki košček kruha, ki mu ga ob sleherni priliki ¡skušajo primerni» zmanjšati in zagreniti. Kako živi »učitelj«oče«, naj svedoči sledeča — preživela statistika. Leta 1899. plača 66 K za lastno uporabo, 1. 1902. plača 80 K za lastno uporabo, 1. 1914. plača 120 K, za šolanje 1 otroka 30 K, za družino 4 oseb ostalo 90 K — 3A plače, 1. 1917. plača 154 K, za šolanje 1 otroka 50 K, za družino 4 oseb 104 K — */» plače, 1. 1919. plača 3920 K, za šolanje 2 otrok 2000 K, za družino 3 oseb ostalo 1920 K = % plače, I. 1923. plača 2500 Din, za šolanje 3 otrok 2100 Din, za družino 2 oseb 400 Din = V« plače, 1. 1926. plača 2700 Din, za šolanje 3 otrok 2700 Din, za družino 2 oseb 0 = 0. Zadolžitev je neizbežna. Uporaba začetne plače: Od 66 K za hrano 30 K, stan 10 K, oble» ka 10 K, organizacija 10 K, ostalo 6K = l/i» plače, od 1200 Din za hrano v mestu 405 Din, stan. 300 Din, obleka 200 Din, organizacija 17 Din, ostalo 378 Din = V» plače, od 1200 Din za hrano na deželi 600 Din, stan. 70 Din, obleka 200 Din, organizacija 100 Din, ostalo 230 Din = »/» plače. Da se odpomore bedi učit. družin, je nujno potrebno, da oživimo namene Učitelj« skega konvikta, ki naj se pretvori na za« družni podlagi v Učiteljski dom, v katerem naj bi bilo zatočišče (prenočevalnica) vsega učiteljstva. Tov. Malenškova burno pozdravljena ogreva samice tovarišice, naj z vsemi silami podpro prizadevanje odbora Učit. doma. Tov. Lovše izjavi med viharnim aplav» zom, da s ploskanjem še nismo dosegli na» mena, s podpisom pristopnic je šele doka» zano, da smo doumeli smotre. (Podpisalo se je takoj nad 200 pristopnic). Na Brezovarjevo (Št. Rupert) priporo« čilo izjavi Konviktov predsednik, da je^ še upravni odbor sklenil, upoštevati na račun deležev vsa večja vplačila izza zadnjih let. Treba se le prijaviti odboru. Ko se zbor izjavi za ustanovitev zadru« ge Učiteljski d o mi, predlaga tov. Hreščak, naj bi se o notranji ureditvi in o pravilih razpravljalo v krožkih, tov. Legat poda svo* je negativno mišljenje, tov. Mrovlje ga za» vrne, tov. Stravs predlaga, naj bo vse član« stvo UJU moralno obvezano, da pristopi k zadrugi (to so že sklenili kranjsko, logaško in kamniško učiteljsko društvo), pov. Skulj ne ve, Ikaj bi z obveznostjo, če stoji vsa or« ganizacija za nami. Debata naj se vnese in razpravlja v krožkih, končnoveljavno pa naj odloča delegacija. Učiteljski dom je potre» ben vsem. Med obravnavo pravil, ki jih je cital Konviktov tajnik tov. Arrigler, se je dolo» čilo, naj znašajo deleži a 100 Din, garancija je enkratna. Pravila se registrirajo in dajo v razpravo krožkom, da se na prihodnjem občnem zboru po predlogih eventuelno pre» urede. Volitev. Na Stravsov predlog se izvoli za načelnika tov. Josip Lapajne iz Cerkelj, za podnačelnika Karol Štravs iz Logatca, v odbor tov. Mica Malenškova iz Predoselj, Anton Arrigler iz Trzina, Vekoslav Mlekuž in Josip Kobal iz Ljubljane. Namestnika: tov. Angela Hafnerjeva iz Šmatrna, Franc Mrcina iz Grahovega. Nadzorstvo: tov. Ža« gar Stanko iz Dobrave, Pelko Matija iz Za« gorja, Macarol Josip iz Šmartna. Načelnik Jos. Lapajne pozove vse član» stvo k neumornemu delu. Predvsem so šol» ske igre najcenejši in najboljši vir dohod« kov, vsak član naj izposluje, da društvo, v katerem deluje (izvenstanovsko), vsaj en» kratni čisti dohodek katerekoli prireditve odstopi v njegovo priznanje Učit. domu, iskreno pozdravlja predlog tov. Hreščaka, da naj se obvezno pobira letno 1 Din od vsakega učenca, sodne Sn izvenspome po« ravnave se bodo najlepše obrestovale v Učit. domu, gospodarska akcija naj bo stalno uvaževana, ker nikomur ne povzroča nikakih gmotnih bremen. Končno se izda odboru pooblastilo, da sme kupiti primerno poslopje oziroma stav» bišče (sicer bomo potisnjeni na periferijo). III. Tov. Mencin poroča v lepo zasno» vanem govoru o osnutku novega šolskega zalkona in o ogioženju naših teženj po osem« letni šolski obveznosti. Resolucije so bile že objavljene. IV. Tov. St. Žagar poda nekaj pojasnil in navodil glede reforme šolskega pouka z ozirom na delovno šolo, in sicer po njegovi lastni praksi, študijah in opazovanjih na štu» dijskem potovanju po Nemčiji. Iz razgovora o »poizkusnih razredih« se je konstatiraib, da je na tozadevni predlog Kranjskega učit. društva prosvetno ministr« stvo zahtevalo temeljitejše objasnitve, da se izda enoten nalog oziroma naredbo za vso Slovenijo. Zadevo razpravljajo priznani ve» ščaki. V. Tov. Rupnikova stavi predlog, naj se izdajo taki zvezki, ki bi imeli poleg glavne črte drugo tanjšo za mejo med zgornjimi in spodnjimi dolžinami. Oddano UJU. Krasno uspela socialna manifestacija je dosegla svoj namen. Obudila je v pretežni večini članstva smisel za materijalno osamo« svojitev, zanetila čut organizačnih dolžnosti posamnega člana napram celokupnemu član« stvu in podala zborovalcem navodil, ki naj z njimi pohile v najskrajnejšo slovensko vas, kjer bi bilo trpina potolažiti aLi ogreti, da uvidi potrebo Učiteljskega doma. L. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladja. Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča Sv. Petra cesta 12. Foto aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajet, optik Ljubljana, Stari trg 9« MnHno nlofonino Moderni kostumi in kompleti íHoune pletenine po neri iz kahsa volBe. -: MODNA TRGOVINA IN STROJNO PLETILSTVO :-FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Sveže, najfinejše norveško ribje Olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam. Naročila točno po povzetju. Največja izbira krasnih blus in otroških obleke KRIŠT0FIČ-BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. SploSne vesti. Zakon o tisku: Člen 26. Urednik novin ali periodičnega spisa mora sprejeti in na» tisniti v novinah ali spisu vsak popravek o činjenicah, priobčenih v njegovem listu, ki mu ga pošlje oblastvo. Prav tako mora na« tisniti popravek privatne ali pravne osebe, katere ime je v zvezi z njenim delovanjem ali življenjem omenjeno v novinah aLi spisu, ki jim je on urednik, bodisi da se označuje natisnjene činjenice, navedene v popravku, za neresnične, bodisi da se navajajo v njem činjenice, s katerimi se izpodbijajo natis« njene činjenice. — Kdor pošlje popravek, mora točno navesti besedilo, Iki ga poprav» lja, stran in stolpec kakor tudi številko no« vin, v kateri se je besedilo natisnilo. Popra« vek se pošlje uredniku po pošti na povratni recepis ali pa po pristojnem sodišču prve stopnje. Sodišče mora poslati uredniku po» pravek še istega dne. Člen 27. Popravek se mora natisniti v prvi ali drugi prihodnji številki najkesneje v dveh dneh, ko ga urednik prejme, brez vsakih dostavkov, zgolj v besedilu in pod istim naslovom, brez izprememb aLi vstav» kov. — Popravek se mora natisniti v onem delu novin, v katerem je bilo besedilo, na katero se nanaša, in s takimi črkami, kakr» šne so v besedilu, ki se popravlja. Popravek se ne sme prekiniti, če besedilo, na katero se nanaša, ni bilo prekinjeno. — Popravek se natisne brezplačno. Člen 29. Urednik, ki brez razloga neče sprejeti popravka, csnovartega na \zakonu, ali ki v roku, katerega predpisuje ta zakon, ne uvrsti popravka, se kaznuje v denarju do 10.000 dinarjev. — Kam plovemo? Razpis P. br. 2998 z dne 16. aprila 1928 Po uredbi o krajevnih in oblastnih šolskih odborih se je zlasti ojačil vpliv samoupravnih činiteljev v teh odbo« tih. Šolski upravitelj ima kot tajnik odbora večkrat prav težavno nalogo. Opazil sem, da nekateri upravitelji tej nalogi niso kos in hočejo z oblastnim nastopom nekako uve« ljaviti svojo absolutno moč v šolskem odbo« ru, kjer se pa mora vsaka zadeva kolegijal« no obravnavati. Take upravitelje je treba poučiti o njihovi vlogi v krajevnih šolskih odborih. Če pa pouku niso dostopni in pride do težkih sporov med upravitelji in krajev» nimi šolskimi odbori, je treba predlagati od« stavitev nesposobnih upraviteljev in posta» vitev na njih mesto takih učiteljev, ki znajo na takten način varovati interese šolstva.« — »Ministrstvo prosvete je doznalo, da se v večjih šolskih zgradbah nahajajo poleg šolskih prostorov in stanovanj tudi še po« samezni lokali, ki se trajno uporabljajo za izvenšolske namene, če tudi bi v dotičnem kraju bilo potrebno, da se tudi ti lokali ra« bijo le za šolo.« — Tako odloki. šola rabi prostore, ki se uporabljajo v izvenšolske na« mene. Občina se protivi. Oblasti preisku« jejo. Dokazi so tu. Odlok:. »Krajni šolski odbor naj odloči!« Lice je obrnjeno. Tam občina, tu občinski zastopniki. Upravitelj je sam. S svojim predlogom na podlagi mini« strske naredbe vztraja do skrajnosti, ker to zahtevajo interesi šole. Ker se pretrdovratno uveljavlja, mora priti do nesoglasja med njim — reete šolo — in ostalim krajnim šol« sikim odborom. Treba ga poučiti »o njegovi vlogi«, če pa pouku ni dostopen: »hajdi!« In stvar je dvojno rešena! Ministerialna od« redba se potisne v koš, šola naj se giblje med povoji, mi pa ostanemo, kakor smo bili! Lepa bodočnost! Malo je krajnih šolskih odborov, ki bi bili šoli in učiteljstvu naklo« njeni, in redki so, ki bi upravitelja upošte» vali kot veščaka. Če se ga bo ocenjevalo po licu, in po licih nameščalo poslovodje^tajni» ke, je splošna demoralizacija neizbežna. Podgorski. — Tovariši(ice), ki so napravili usposob» ljenostni izpit v majskem terminu v mari« borski oblasti, naj nemudoma vlože prošnje za stalnost. Do 10. junija bode namreč raz» pisanih več mest v stalno nameščenje. Za ta mesta potem že lahko prosijo, ako že preje vlože prošnjo za stalnost. V prošnji je le treba navesti datum prošnje za stal« nost. Po zatrdilu na merodajnem mestu, se bodo take prošnje pri kompetenci upošte« vale. — Častno slavje. Kolo jugoslovanskih sester v Kranju je pod vodstvom izredno delavne načelnice ge. svet. glavarjeve 2ni« daršičeve in s sodelovanjem osnovne šole priredilo povodom materinskega dne jako lepo uspelo mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«, h kateri je povabilo avtorja, tova« riša Josipa Ribičiča iz Rakeka. Po drugem dejanju je nežni mladinski igralski zbor po» klonil navzočemu pisatelju krasen lovorjev venec v znak hvaležnosti, da je doumel v mladinskem eposu tako nežno izraziti otro« ško materinsko ljubav. Tov. g. sreski refe« rent je v poljudnem govoru rekapituliral ten« denco igre, ki jo je spretno stavil v sklad z otroškimi čustvi v ljubavi do domovine, zlasti do one, zapuščene, tugujoče pod tujim jarmom. Ker je med govorom izrazil željo, da nam g. Ribičič napiše »še kaj«;, sem za« slutil, da je g. govornik gotovo prezrl letoš« njo izdajo Ribičičevih »Igri c«, ki jih je za« ložil »Učiteljski konvikt« s pisateljevo željo, da vsaka šola priredi vsaj po eno igrico v korist Učiteljskemu domu, ki bo nadomeščal materinsko ljubav našim sirotam, otrokom izven družinskega kroga, in materinsko zbi« ral v svojem zavetišču širom Slovenije raz« pršene tovarišice in tovariše. — In naš dan? . Jos. Lapajne. — Ali pustimo otroku iluzijo? V neki številki »Zeniskega Is v e t a« leta 1927. sem čital nasvet neke sotrudnice, naj deci o raznih prilikah, n. pr. o Miklavžu ali Bo» žičku pojasnimo takoj čisto resnico, da mu ne bo hudo potem, ko jo spozna dete samo. Zadeva je z vzgojnega stališča dokaj kom« plicirana, ne lahka. Pomisliti treba na končni uspeh ali neuspeh: človeka, vzgojenega v primernih iluzijah (z domišljijo, ki si jih slika sam) in človeka brez vsakršnih iluzij. Naš narod ima širom domovine vse polno takih spominov, ki slone samo na fantaziji: čudežni dogodki o Kresni in Sveti noči, ko govore živali, pokopavanje pusta, kako babo žagajo in slednjič vržejo v vodo na sred» postno sredo, o sv. Juriju, o ptičjih sodbah itd., poleg obilice čarovnij, rečenic in domi» slic v posamičnih slučajih. Človek sam si zida še mlad gradove v oblake. Ali naj mu jih prepovemo, da ne bo pozneje irazoračan? Vsak otrok nima konja, pa vzame palico in jo zajaše: Hi=hi! Konjički tri! Ali naj hitimo in mu povemo, da jaše palico, ne konja? Beden' človek, ki mu Rojenice niso bile na» klonjene, ko je prvič odprl usteca, pa mu niti prej že niso izbrale bogatih roditeljev, tak človek se navadno oteplje z besedo večji del življenja ali celo do smrti; samo v do» mišljiji se mu smehlja sreča, ki jo opazuje vsak dan na svetu; le v sanjah ste dvigne med svoje tovariše ali celo nad nje. Ali mu je možno to zavidati? In deseti brat in pepelka in sirota deklica v narodni poeziji? Niso li to človeške iluzije, poezija bednih, življenje, ki se dviga iz dna? — Slednjič roditelji in vzgojitelji tudi niso tako nespametni, da bi veleli otroku šiloma dreti prve, še mlečne zobke, češ: potrebni niso, izpadejo pozneje sami ob sebi, a ne brez bolečin. Imel sem prijatelja, ki je rekel, da bi — ko bi bil zdravnik — svojim otrokom že v rani mla« dosti izrezal mandeljne v grlu, vranico in slepiča. Vse radi poznejših morebitnih bo« lezni. Pogledal sem ga in vprašal, da li je zdravnik vedež, ki vidi vnaprej take nevšeč« nosti. Mogoče, da od teh otrok niti eden ne zboli na vranici, na vnetju podušesnih bez» gavkah, ne na slepiču. — Kaj šele različne ve« roizpovedi? Ali ne izzivajo človeku od pre« obujene prve zavesti do groba same iluzije o tem, kakšen bi moral človek! biti, kaj ga čaka po smrti. Tu je delovanju domišljije naravnost začrtana pot, ki vodi po plačilo ali kazen po smrti dobre in zle Zemljane. — Naši praktični sosedje v Ameriki so si iz» brali način vzgoje brez iluzije. Ta vzgoja naravnost zanikuje proizvode domišljije, ilu« zija jim je samo »prazna iluzija«. Kdo se ni Zakaj ne olajšate učencem in sebi domoznanskega pouka z ročnimi zemljevidi kulturnih skupin založbe Učiteljskega doma v Mariboru? LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. Drugi razred. Koledar: Za katero leto; za katero leto je bil lanski koledar; kaj pomenijo slike na naslovni strani; meseci; slike; koliko dni ima vsak mesec; glavni prazniki v vsakem .mesecu; koliko tednov in dni ima vsak me« sec; luna v vsakem tednu; dolgost dneva; kdaj solnce vzhaja in zahaja; koliko dni ima celo leto; kdaj se začnejo letni časi; koliko mesecev traja vsak letni čas; kdaj bo mrknilo solnce; kdaj luna; kaj delajo ljudje vsak mesec. Pratika: Slike na naslovni strani; let« niča; slike za vsak mesec; kdaj bodo nedelje in prazniki; vreme za posamezne dneve; ka» teri dan se je rodil. Sv. Trije kralji: Kateri dan; kakšni so na jaslicah po obrazu in obleki; kamele; koliko grb imajo; noge; kralji imajo krone; kaj so prinesli malemu Jezusu; imena; zve» zda repatica. Davčni urad: Kam so nesli oče pla« čat davke; na kateri strani je tisti kraj; ko« mu so izročili; opomin; po kateri cesti se gre; uradniki so plačani; nekaj od tistega denarja dajo občini; drugo je državni denar; kdo je še plačal davek; kdo v vasi plača največ; ali plačajo davek samo kmetje; kdo plača ob« činskega tajnika in slugo; odkod dobiva pla« čo učitelj; odkod duhovniki; odkod davčni uradniki. Orožniki: Koga so peljali vklenjene« ga; izakaj; kam so ga peljali; kakšno krivico je storil tat; koliko orožnikov je v vasi; ob« leka; zvezde na rami; barva na ovratniku; stopnja; znamenja na rokavu; puška; naboji; krogla; smodnik; vžigalna kapica; kako se meri s puško; bajonet; kdaj rabi orožnik puško; orožje; zakaj so nam orožniki korist« ni; zakonik; za katere vasi so orožniki v vasi; plača. Sodišče: Koga so oče tožili; zakaj; ali bi si smeli sami iskati pravico; kje je sodišče; sodnik; zakoni; kdo plača sodnika; obsodba. Nesreča v družini; Bolezen; ne« sreča pri živini; kdo je žalosten; kdo je naj« bolj žalosten; srce boli; ali so tudi drugi ljud« je žalostni; ljudje brez srca; veselje; škodo« željnost. Izpraševanje vnesti: Kdo je bil žalosten zaradi njega; žalitev ali škoda brez potrebe; ali so čutili, da jih boli srce, če so napravili krivico; vest; vsak večer naj se vprašajo, če so komu kaj žalega storili. Pošta: Kam so pisali; papir, kuverta in znamka; za koliko znamka; nabiralnik; kdo pobere; poštna upraviteljica; od kod do« biva plačo; štampiljka; urad; telefon; brzo« jav; uradne knjige; pismonoša; kdo ga plača; ob kateri uri odnese pošto; ob kateri se vrne; ob kateri uri se pošta odpre; ob kateri se zapre; točnost; natančnost; poštenost. Invalidi: Kaj se zvečer menijo; kako je bilo v vojni; proti komu so se vojskovali; kakšno orožje so imeli; kje so se skrivali; pozimi; napadi; ubiti; ranjeni; kam so bili ranjeni; invalidi v vasi; kaj imajo pokvar« jeno; pokojnina; kdo jo plača; za koga so se borili; ali nam še vlada avstrijski cesar; Nemci; kdo nam vlada sedaj; Jugosloveni; smrt za tujega cesarja; vojna za pravico. Tema in strah: Zakaj je tema; kako so jih strašili; ali se bojijo teme; kaj je strah; ali tudi oni bratce in sestrice strašijo; kako; ljubeznivost do manjših otrok. Toplota po vaseh: V kateri vasi je največ ali najmanj snega; kje je zjutraj, opoldne ali ¡zvečer največ ali najmanj stopinj topline; višina vasi; na kateri strani so hribi ali doline; vzrok večje ali manjše toplote. Sresko poglavarstvo: Po kaj so šli oče na poglavarstvo; urad; uradniki; kdo je največji uradnik; kdo jih plača; uradne ure; uradne knjige; kje je poglavarstvo; kod so hodili ali se peljali; proti kateri strani neba je. Ogljenica: Ogljarji; kako so pripra« vili drva; kako jih je zložil; kaj bi se izgodilo, če bi jih zažgal; na zraku; pokrije jih z zem« Ijo; brez zraka; tli; ostane oglje; nekatere snovi so zgorele; voda v lesu; če oglje zgori na zraku, ostane pepel; v drvih je voda; oglje in pepel; pepel ne zgori; koliko drv so nalo« žili; koliko so tehtala; koliko tehta oglje; kdo rabi oglje; po čem je; kakšno korist imamo mi od oglja; zakaj je težko ogljarjevo delo; veselje v gozdu. Moč vetra: Veternica se vrti počasi ali hitro; dim; papir po izraku; drevje; slam« nata streha; burja; vrtinec. Večji dan: Kdaj je vzhajalo in zaha« jalo solnce 21. decembra; kako dolg dan je bil; kdaj sedaj vzhaja in zahaja solnce; kako dolg je dan; kako dolga je noč; dan se veča. Otrokova starost: Rojstni dan; katerega dne se je rodil; koliko je danes star; dan, mesec in leto rojstva; koliko bo star čez eno, dve, tri leta; čez en, dva, tri dni; čez en, dva, tri mesece. (Dalje prihodnjič.) smejal Oscarja Wilde»ja proizvodom Depro» fundiis, Balada o ječi v Readningu i. dr., kjer se virste prizori, ko se pričkata pravi evrop» ski strah starih gradov, neutešeni duh greš» nih pradedov z naravno in brez predsodkov vzgojenimi sinovi in, hčerami 'iz kraljestva truistov, dolarja in nebopraskarjev. Grozna persdiflaža strašil in praktičnost ameriške vzgoje brez tradicije, brez iluzije, brez do* mišljije. V nekem drugem romanu privede avtor (ne Wilde) svojega junaka, evropskega »comme il faiuttsikavalir ja z nevesto milijonarko »miss« izza velike luže v Rim na trg Sv. Petra. In pristna hčerka praktične vzgoje se obrne prvi trenutek do svojega zaročenca ter ga vpraša — kolibo čevljev je trg dolg in koliko širok. Doikaz, da njenih misli ta hip ni malo ni motila tradicija \o prostoru, o času, ki je brzel stoletja tod mimo; ni jc vznemirjala nikaka iluzija, ki bi jo morda že kdaj imela o tem trgu. Vzbudila se ji ni niti za trenutek lastna fantazija ni kombi» nirala preteklost tu stoječih predmetov iz različnih dob, krajev in naziranj. Ne egip» čanski obelisk, ne kolonade, vodometa^ niti kolosalna bazilika sv. Petra ni vzbudila nji .spomina na sliko, ki si jo je morda o teh predmetih že preje izoblikovala njena do» mišljija. Kaj še! Domišljijo so praktični Američani popolnoma prezrli. Domišljav človek ni za rabo, a v domišljiji se rode ide» ali. Domišljija je vendar mati poezije. Zato hodijo bogati ljudje iz svobodne dežele do* larskih uspehov občudovat produkte poezije v staro Evropo. Mater poezije so doma za» vrgli v hlastnem teku za premnogimi rekordi, seveda ne umetnostnimi. — In vendar jc umetnost (poezija.) duhu to, kar je telesu hrana in počitek. Ali naj jo-nadomesti s pre t* nostni in vztrajnostni rekord? Drevo brez cvetja, leto brez pomladi, življenje brez ml a» dosti? Ali se ne nagrblje stara Evropa, k a» kor kaže sedanja mladina 'in javno delo, tudi že na to stran? — I. T. — Zoološki vrt v Ljubljani. V Ljubljani se je ustanovilo društvo »Zoo«, ki ima nas men pripraviti in vzdrževati živalski vrt p'o vzorcu nekaterih drugih modernih mest. Ta vrt se nameruje nastaniti pod Tivolijem v Ljubljani; v njem se bodo zbirale in gojile vse vrste domače favne. Tako se bodo lahko seznanjali z našim živalstvom in načinom njegovega življenja najširši sloji; obenem se bo nudila učeči se mladini prilika izobra» zevanja in vzgajanja ljubezni do prirode. Predno pa se bo realiziral ta društveni smo» ter, bo društvo prirejalo razstave in postav» ljalo na ogled nabrane živali. — Do sedaj ima društvo »Zoo« že precej pripravljenega materijala; tako n. pr. krasno zbirko vseh pri nas živečih kač, reptilij, amfibij ,in mno» t1 o rib ter kakih 30 vrst ptic. Vse to se na» haja še sedaj pri raznih požrtvovalnih čla» nih. ki ne štedijo denarja, časa in truda za izvedbo načrta. — Svoj dosedanji uspeh hoče pripravljalni odbor društva »Zoo« po» kazati ljudstvu že na letošnji jesenski jubi» lejni razstavi »Kmetijske družbe«, ki bo v prostorih ljubljanskega velesejma. — Za* greb je že pred par leti ustanovil in otvori! živalski vrt, ki je bogat na domači kakor tudi na tuji favni in se še nadalje čvrsto razvija, —f Da se tudi pri nas v Ljubljani izvede čim prej 'ta idealna zasnova, je treba, da zastavimo i mi učitelji v to svoje moči. Do sedaj je priglašenih nad 1200 požrtvo» valnih članov, ki se v polni meri zavedajo, da je ustanovitev zoološkega vrta res po* trebna. V tem vrtu bo črpala spoznavanja živali in način njihovega življenja mladina na 'univerzi, srednji, meščanski .in osnovni šoli v Ljubljani in podeželska mladina, ki ob raznih prilikah prihaja v Ljubljano, ka» kor tudi vse drugo občinstvo. — Prepričan sem, da zna vsak 'tovariš visoko ceniti to idealno zasnovo, zato jo bo brezdvomno po svojih močeh tudi podpiral, se sam včlanil in nove člane nabiral, posebno še, Iker znaša letna članarina le 12 Din ki pa se lahko pla» čuje tudi po 1 Din mesečno. — Vsak član dobi brezplačno člansko izkaznico, v katero se zabeležuje vplačana članarina. Tudi infa vsak član pravico, brezplačno posečati vse društvene naprave in prireditve ter vse dru» ge pravice kot pri drugih društvih, n. pr. vo» liti in voljen biti v društveno vodstvo, sta» viti na občnih zborih predloge, interpelacije, o istih glasovati itd. — Članarino z nabiral» no polo vred je poslati društvenemu blagaj» niku: vet. Hugon Turk, Ljubljana, Aleksan» drova c. 5. — Poleg denarnih prispevkov sprejema društvo »Zoo« oziroma kupuje v to svrho potrebne zdrave in dobro ohranje» ne živali. Za'to naj bi tovariši, ki imajo take živali, blagovolili razmišljati, če bi te lahko na en ali drugi način odstopili društvu »Zoo«. Ako bi kateri tovariš v tem pogledu želel še kaka pojasnila, sem mu z veseljem na razpolago. — Anton Fakin. — Uspešen pouk o do m oz na ns t vu je mogoč le z uporabo ročnih zemljevidov po» sameznih kulturnih skupin. Take zemljevide ima v zalogi »Učit. dom« v Mariboru. Zakaj ž njimi ne olajšate učencem umevanja in sebi dela? — K zadnjim nameščanjem v maribors ski oblasti nam poroča tov. Josip Mislej, da je on služboval tri in pol leta v Tinju na Pohorju, 8 km od železnice in 670 m višine. Na Stari cesti ob Prekmurju (in ne v Prek» murju, kakor je pomota v tisku) v ljutomer» skem okraju je bila razpisana služba upra» vitelja in ene učiteljice. Tovariš Mislej je vložil prošnjo po razpisu na poziv v »Učit. Tov.«, da naj tudi kontraktualci vlo» že prošnje in ker se je poverjeništvo UJU zavzemalo, da naj bi se tudi te prošnje upo* števale, če dobi kdo medtem državljanstvo. — K temu pripominjamo, da ne gre v tem slučaju za osebo tov. Misleja, temveč le za to, da se v obeh oblastih enotno postopa. Po sklepu lista. — Zadružnike »Učiteljske tiskarne« pro» siva, naj odgovore na najino pismo z dne 14. t. m. brez ozira na to, ali dobe od kate» rekoli strani kakšne informacije ali ne. Gre za našci zadrugo in za nič drugega. — E n g. G a n g 1, A. L i k o z a r. — Disciplinska istraga protiv urednika »Učiteljskog Tovariša« i poverenika UJU — Ljubljana. Pod tem naslovom prinaša »Na» rodna Prosveta« z dne 17. maja prevod član» ka »Naši grehi« iz »Učit. Tovariša« št. 43. z dne 9. maja. — Pri gospodu ministru prosvete. Na podlagi sklepa Izvršnog odbora UJU se je podal predsednik UJU g. Petrovič v pro» svetno ministrstvo in stavil g. ministru tri važna vprašanja. Prvo glede razpisov, drugo radi šolskega zakona, a tretje vprašanje se je dotikalo disciplinske preiskave tov. Sku» ija in Dimnika. »Narodna Prosveta« kon» čuje svoje poročilo sledeče: »Gospod mini» ster je bil iznenaden, ko je zvedel za neko disciplinsko preiskavo in je obljubil, da bo preučil slučaj in ukrenil, kar bo petreoa. — »Narodna Prosveta« z dne 17. maja prinaša notico glede preiskave tov, Skulja in Dimnika in povdarja predvsem nekvalifi«i» ranost, da je bila stvar objavljena prej v političnem listu nego sta za stvar izvedela prizadeta, nadalje, da se odgovarja samo po tiskovnem zakonu in ne disciplinskim po» toni ter omenja, da bo Izvršni odbor UJU že podvzel svoje korake v zaščito sloven» skih tovarišev. Naša omladina. Volnena obleka. Vse, kar je iz volne, se da očistiti z „Radio no mEdino ne pozabite, da je volna zelo občutljiva in da je treba z njo previdno postopati. Volna ne prenese vroče vode, ker ji vročina strdi vlakenca. Torej: „RADION" zaztopi v mrzli vodi kot zmeraj in v tej raztopini malo premečkaj in pre-g neti volnene stvari. „RADION" bo odpravil čisto sam vsako nesnago. Volnene stvari se ne smejo pri sušenju obesiti, ampak razprostreti po čistem platnu. S tako metodo boste očistili vse, kar je iz volne, torej svoj jumper, svojo pleteno kapo in vse slično. Barvane stvari bodo ponovno pokazale svoje drazesti, kot da so nove. UTISKI S PUTA KROZ SLOVENAČKU. SlOVdlSka ŠOlska IDatiCa. Sunce se je več klonilo zapadu kad smo ušli u Slovenačku. S jedne i s druge strane Save dižu se pošumjena brda kao verni ču» vari ove reke koja, bistra i vesela, žuri se da odnese bratski pozdrav iz Slovenačke u Sr» biju. Ali kruna te lepote je veliki 'broj crka» va, na najuzvišenijim mestima, čije krstove prvo osvetle sunčani zrači, a poslednji po» kazuju zalazak njegov. Zadivljeni tako stalno smo stajali na prozorima vagona, dok nam krilo blage1 noči nije ovu lepotu ispred očiju otrglo. Oko 914. sati u veče bili smo u Ljublja» ni. Gospodin zastupnik župana, gg. direktori obeju učit. škola, sa nastavnicima i djacima dočekali su nas na stanici i burno, pozdra» vi.li, posle održanog govora djaka Bučara. Noeili smo u študent, kolegijumu, a sutra dan razgledali varoš. Ljubaznost sa kojom su nas dočekali i sa kojom su nam pokazivali sve znamenito» sti, pokazala nam je da naša brača Slovenci imaju puno bratske ljubavi prema nama'i da su učesnici u našoj sreči i nesreči. Naročito nam je bilo milo kad smo čuli od njih da stalno misle na onaj deo našega naroda koji pati pod Italijom, i kad su nam kazali da je to privremena Italija, jer neče proči mnogo vremena a brat če bratu i ra» dost i tugu moči da iskaže. U ponedeljak 16. aprila pošli smo za Bled. Do Dobrave išli smo vozom, a odatle kroz klisuru Vintgara pešice. Veličanstven je prizor u ovoj fklisuri; ova reka i ako ne toliko velika, juri velikom brzinom, skačuči preko stena i razbijajuči svoje talase u mi» iijum sitnih kapljica, koje vetar raznosi, a šum od vodopada u ušima stvara divnu sim» foniju. I ako je bilo kiše išli smo veselo, a duša nam je još raždraganija bila, kad nam se pred očima ukaza divna slika Bleda sa oko» lindom. Popodne, oko dva sata, krenuli smo sa Bleda za Ljubljanu, a odakle preko Beogra» da za Aleksinac. Pripodne lepote Slovenačke nisu izneše» ne onako kakve su one odblesak razdraganih duša, izliv toplih osečanja koja su nam stal» no grudi na ovom putu ispunjavala. Za ovaj lep provod na milom putu kroz Slovenačku, imamo da zahvalimo zastopniku župana iljubljan^kog, > upraviitdljima učit. škola gg. Orelu i Dokleru, gg. nastavnicima, ravnatelju Akademskog kolegijuma g. Jera» nu, kolegama i koleginicama, a naročito ko» legi Bučaru, koji nas je, po kiši, čak do Ble» da pratio, ne žaleči ni truda ni vremena, sa» mo da što lepše uspomene iz Slovenačke po» nesemo. Ovaj sjajan i srdačan doček bratski, kao i prirodne lepote divne Slovenačke, neče se nikada iz naše svesti izbrisati. Djaci II. a god. Učiteljske škole u Aleksincu (Srbija). Na seji dne 29. aprila t. 1. se je konsti» tuiral novoizvoljeni odbor Slov. Šolske Ma» tiče. Predsednik je g. dr. Poljanec, pro» svetni inšpektor v pok.; podpredsednik g. F. G a b r š e k , oblastni šolski nadzornik v pok.; tajnik g. A. Osterc, učitelj; blagaj» nik g. P. Plesničar, učitelj; knjižničar g. A. ZaVašnikova, učiteljica; odborniki: gg. dr. K. Ozvald, univ. profesor; dr. F. 2geč, profesor; M. Senkovič, oblastni šolski nadzornik v pok.; namestniki: g. Ivan Tomažič, sreski šolski nadzornik; g. dr. Simon Dolar, profesor; Eliza K ufk o v» čeva, učiteljica; preglednika: V. Mazi in Fr. F1 e r e. Urednik »Zbornika« je g. G. Šilih, profesor. Novi odbor si je nadel nalogo, da po svojih močeh nadaljuje dobro tradicijo, ki jo ima Slov. Šolska Matica v slovenskem uči» teljstvu. Odbor bo skrbno proučil vsa dda, ki se mu ponudijo v tisk; izdajal bo le res» nično dobra, t. j. taka, ki kažejo učitelju pot k poglobljenemu delu. V prvi vrsti prihajajo v poštev praktična dela, nastala iz prakse; teoretičnoiznanstvena dela, ki so seveda tudi potrebna, bodo čim najbolj poljudna in bodo tudi kazala pot v prakso; vmes bodo tudi leposlovna vzgojna dela. Vse1 to bo deloma izvirno, deloma v prevodih. Posebno mnogo je Slov. Šolski Matici ležeče na tem, da dos biva donose iz vrst učiteljstva samega. — Slov. Šolska Matica se hoče z vso vnemo po* staviti v službo naši šoli. Zato pa upa, da se ji včlani vsak slovenski učitelj (lani n. pr. je bila včlanjena komaj polovica učiteljstva!) Ne' samo, da bo imel sam neposredno korist od članstva, bo z njim tudi gmotno in moral» no podprl to ustanovo; pisatelje bo lahko nekoliko bolje nagrajala in omogočila bi se ji izdaja čim najboljših knjig v moderni opremi (po možnosti s slikami). Na seji poroča blagajnik, da ima zaloga knjig Slov. Šolske Matice približno vrednost 215.000 Din. Da se to zalogo odpravi ali vsaj znatno zmanjša, se sklene, da se celotna zbirka prodaja za malenkostno ceno 200 Din. Priporočljiv je ta nakup zlasti za mlajše uči» teljstvo, ki prejšnjih izdanj nima; tako bo imelo lep pregled o celotnem delu Slov. Šol» ske Matice. Glede sej se je sklenilo, da se vrše me» njaje v Ljubljani in Mariboru. — Seznamov Matičnih članov iz gmotnih ozirov ne bo mogoče izdajati (vsaj za sedaj); pač pa bo izdajala Matica imenik poverjenikov z dotič» nim številom članov. VSEM UČITELJSKIM DRUŠTVOM. UJU poverjeništvo Ljubljana je izreklfo željo, da naj bodo poverjeniki Slov. Šolske Matice imenovani v sporazumu s posamez» nimi učiteljskimi društvi. Zato prosimo vsa učiteljska društva, da čim prej izbero in predložijo Slov. Šolski Matici svoje pover. jenike; za vsako društvo po enega, pri večjih društvih po potrebi dva. Poverjeniki naj bo» do izbrani edino pod vidikom, da so delavni in vestni. Za lansko leto namreč nekateri po» verjeniki še niso poslali niti članarine nit! seznama članov. Natančne naslove poverjenikov pošljite tajništvu Slov. Šolske Matice v Maribor, Zrinjskega trg 1. Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"! Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Ed- Škopek, Ljubljana, Mestni trg 8 priporoča birmanske ure, verižice po najnižjih cenah. Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK, nasled. MILOŠ KARNIČNIK LJUBLJANA, Stari trg itev. 18. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarij» — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. 2IKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. IZJAVA. Tovariš Julij Kontler nam pošilja k iz» javi tov. Josipa Birse, Izidorja Horvata in J. Goriška, ki je bila natisnjena v zadnji številki lista, pojasnilo, v katerem pravi po» leg drugega: »Ni res, da je razdor v d. len» davskem učiteljskem društvu povzročilo hujskaško pisanje i madžairskoenacionalistiČ» nega lista »Népuijsák«, res pa je, da so raz» dor povzročili nekateri člani društva, ki so neutemeljeno sumničili svoje stanovske to» variše madžaronstva. Ni res, da bi »Népuj» ság« prinašal skoro redno nepovoljne, neres* nične in zasmehljive kritike o delovanju in sklepih d. lendavskega društva, res pa je, da je bičal narodnim in državnim interesom škodljive napake poedincev. Ni res, da bi bila težnja podpisancev »Izjave«, naj se sta» novske zadeve rešujejo v društvu samem, kajti vsi trije gospodje so bili proti résolu» ciji, katera jc hotela rešiti naš srez od ano» nimnih dopisov v stanovskem glasilu.« — K temu pripominjamo, da nimamo namena poročati v nobenem slučaju neresnice. Sicer so pa pod izjavo vsi trije sestavitelji podpi» sani in prepuščamo njim besedo. Da bodo pa tovariši informiram o tiskovnih predpisih z ozirom na popravke, prinašamo danes na drugem mestu nekatere važnejše predpise o popravkih iz tiskovnega zakona. V prihod» nje pa bomo priobčili še druga določila za» kona o tisku, ki jih morajo poznati tovariši, kateri dopisujejo v liste. KNJIŽNICA PEDAGOŠKE CENTRALE V MARIBORU. (Konec.) 87. Lehmann R.: Die pädagogische Be» wegung der Gegenwart; 1. 1922., str. 140. 88. Aj3eHHHTeÄTep /Lp. J.: Chctcm Ba-cnHTanja Mapwje MoHTecopn; 1.1925., str.30. F. Didaktika. 113. Scheibner O.: Zwanzig Jahre Ar» beitschule; 1. 1927., str. 472. 114. Pöschl J. F.: Das driite Schuljahr; 1. 1924., str. 352. 115. Kuhlmann F.: Schreiben in neuem Geiste; 1. 1925., str. 180. 116. Seidemann W.: Der Deutschunter» rieht als innere Sprachbildung; 1. 1927., str. 230. 117. Kiihnel Joh.: Tehnische Bildung; 1. 1927., str. 288. 188. Geilenkeuser W.: Die Physik in der Arbeitsschule; 1. 1924., str. 85. 119. Steiger W.: S' blaue Nest; L 1925., str. 164. 120. Novak A.: Gnetenje in oblikovanje iz ilovice in peska; izrezovanje iz papirja in nalepljanje; 1. 1927., str. 74. 121. Schnetzler E.: Werkbuch fürs Haus (und Schule); 1. 1890., str. 316. 122. Barth Paul: Elemente der Erzieh» ungs» und Unterrichtslehre; 1. 1923., str. 724. 123. Seyfert Dr. R.: Die Unterrichts» lektion als Kunstform; 1. 1920., str. 288. R. Razno. 14. Žmavc dr. Ivan: Die energetischen Grundlagen der Soziotechnik; 1. 1926., str. 138. Revije. »Popotnik«, 1893, 1894, 1900, 1901, 1902, 1906, 1909, 1911, 1926/7. »Slovenski Učitelj«, 1925, 1926. »Socialna misel«, 1925. »Napredak«, 1926/7. »Uzgajatelj«, 1925, 1926. „yqHTeJb", 1926/7. „PaAHa innova", 1926/7. „yqHTejbCKa ncnpa", 1926/7. »Neue Bahnen«, 1926. »Die Quelle«, 1926. »Das werdende Zeitalter«, 1926. »Das Bild«, 1926. »Elternhaus und Schule«, 1926/7. Dopolnilo k C. Psihologija: 24. a Wundt W.: Völkerpsychologie, I. Band: Die Sprache, I. Teil, 24. b Wundt W.: Volkerpsychologie, II. Band: Die Sprache, II Teil. 24. d Wundt W.: Völkerpsychologie, IV. Band: Mytus und Religion, I. Teil. 24. g Wundt W.: Völkerpsychlogie, VII. Band: Die Gesellschaft, I. Toil. 24. h Wundt W.: Völkerpsychologie, VIII. Band: Die Gesellschaft, II. Teil. 24. i Wundt W.: Völkerpsychologie, IX. Band: Das Recht. 24. j Wundt W.: Völkerpsychologie, X. Band: Kultur und Geschichte. Obleke po meri po najnovejšem kroju in konkurenčni ceni pri tvrdki Davorin Bizjak * Ljubljana Stari trg Stev. 8. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. —oio Delo po krožkih: 298. Sv. Lovrenc na Pohorju: III. 30. aprila. Od 6 članov 5. Pedagoški kongres v Berlinu. Izvenšolsko delo učiteljstva. Prihod* nji sestanek 22. maja. 299. Čadram: II. 30. marca. Od 13 čla» nov 8. Drugo, tretje in četrto poglavje iz 1. brošure. Prihodnji sestanek ?. 300. Logatec: VI. 1. aprila. Od 21 članov 13. Filozofija in religija. Prihodnji sestanek v maju. 301. Sv. Jurij ob Južni žel.: VII. 2. maja. Od 18 članov 8. Iz Ozvaldove »Kulturne zgo» dovine«. Prihodnji sestanek 15. maja. 302. Ptuj: VII. 25. aprila. Od 27 članov 14. O idealizmu. Prihodnji sestanek 30. maja. 303. Sv. Jurij (okraj Ljutomer): IV. 19. aprila. Od 19 članov 11. Tov. Ela Majceno» va: »O kaznih v šoli«. Prihodnji sestanek 17. maja pri Sv. Tomažu. Sestanek zvezan z iz» letom. 304. Sv. Križ pri Ljutomeru: III. 29. apri» la. Od 14 članov 7. Prvo poglavje iz »Druž» boslovja«. Tov. Tratar: »Fonetika na osnov» ni šoli«. Razgovor o »Mladinski Matici« in o »Zvončku«. Prihodnji sestanek 24. maja skupno z ljutomerskim krožkom — združen z izletom. 305. Ljubljana: IX. 3. maja. Prisotnih 32 članov. Tov. Rupnik: »Obrisi glavnih tipov nove šole«. Prihodnji sestanek koncem maja. 306. Braslovče: III. 4. maja. Od 16 čla» nov 12. Druga brošura še preštudira doma. Tov. Zdolšek: »O delovni šoli«. Prihodnji sestanek 14. septembra. (Prosimo braslovški krožek, da se, če le mogoče, ozira na današ» nje priporočilo glede sestanka vseh krožkov še v letošnjem šolskem letu). 307. Semič: V. 19. aprila. Od 12 članov 7. Poderžaj: »Lastne misli o narodno»propa» gandnem smislu«. — Nato še o liberalizmu. 308. Sv. Lenart v Slov. goricah: II. 25. aprila. Od 15 članov 11. Iz družboslovja. Razno iz stanovskega življenja. Prihodnji sestanek v maju. 309. Semič: VI. 3. maja. Od 12 članov 7. Iz družboslovja. Tov. Vardjanova: »Vedenje učencev v šoli in izven šole«. Prihodnji se» stanek ?. 310. Ljubljana — učiteljiščnikii(ce): XVII. 5. maja. Prisotnih 6. Prvotna človeška družba. 311. Preval je: VI. 26. aprila. Od 15 čla» nov 10. a) Angleško šolstvo, b) Poročilo o sovjetskih otroških, vrtcih, c) Dunajske osnovne šole 1923.—1928.: glavne osnove v organizatorjem, vzgojnem in metodičnem oziru. 312. Guštauj: V. 18. aprila. Od 18 čla» nov 15. Tov. Lodrant: »O državi«. Prihodnji sestanek v juniju. 313. Studenice: III. 5. maja. Od 21 čla» nov 11. Knjigoveštvo. 314. Kranj: III. 22. aprila. Od 22 članov 15. O Učiteljskem domu. Prvo poglavje 2. brošure. Prihodnji sestanek 19, maja. 315. Mozirje: II. 23. aprila. Od 13 članov 7. Peto, tretje in četrto poglavje iz 1. bro» šu.re. Prihodnji sestanek 20. maja. 316. Vransko: V. 5. maja. Od 15 članov 6. Spisje v osnovni šoli. Osem poglavij iz 2. brošure. Prihodnji sestanek ?. 317. Šmarie»Rogatec (oba krožka): 13. maja. Od 33 članov 21 in 2 gosta. Dve zad» nji okrožnici poverjeništva. O potrebi so» cvološkega študija. »Iz družboslovja«. (6 po« glavij). 318. Sv. Barbara v Halozah: III. 3. maja. Od 19. članov 12 in 2 gosta. Nekaj paberkov iz pouka v elementarnem razredu. Prihodnji sestanek 24. maja. Razpisi služb, —r Razpis učiteljskih služb v mariborski oblasti. Na osnovnih šolah mariborske ob» lasti so se razpisale stalne službe. Prosilci naj vložijo* prošnje pri svojih upraviteljih do 10. junija 1928. Natančnejši razpis je v »Uradnem listu«. Krasna birmanska darila najceneje kupite pri Fr.P.Zajec trgovina ur in zlatnine, Ljubljana, Stari trg štev 9. Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka J. Rojina, Ljubljana Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. INTENZIVNI NAPOR NAŠE ZVEZE, DA SE IZBOLJŠA GMOTNI IN MORALNI POLOŽAJ DRŽ. NAMEŠČENCEV. III. S finančnim zakonom za leto 1928./29. oziroma na drug primeren način naj bi se ustrezalo sledečim našim petitom: 1. »Zakon o povračilih stroškov ob se» litvi in službenem potovanju častnikov, vo» jaških duhovnikov, uradnikov in ostalih uslužbencev pri vojski in mornarici in o do» kladah na zvanja itd.« z dne 15. novembra 1926 (»Služb. Nov.« br. 278 — LXIX. z dne 7. decembra 1926) naj bi se s primernimi iz» premembami in dopolnitvami uveljavil tudi za civilne uradnike in ostale državne name» ščence. Razlog: Ta petit je tembolj upravičen, ker država niti skoro po preteku petih let še ni izdala za civilne državne nameščence špe» cialnega zakona, ki ga jim je obljubila v čle» nu 45. odst. I. uradniškega zakona. 2. Mesti Ljubljana in Maribor naj bi se uvrstili v I. draginjski razred. 3. Vlada naj ne posveča svoje pažnje sa» mo povečanju osebnih prejemkov za sodnike, marveč naj ji je dolžnost, da se v enaki iz» meri regulirajo plače tudi vsem ostalim urad» nikom I. kategorije in s tem sorazmerno tudi nameščencem drugih kategorij, zvaničnikom in služiteljem. 4. Merodajni činitelji naj bi povzeli ini» cijativo glede obligatornega zavarovanja jav» nih nameščencev zoper bolezen. Na ta način bi se mogel udejstviti v čim najširšem in naj» popolnejšem obsegu zakonodavčev namen, ki je v členu 112. uradniškega zakona le deloma izražen. Primerjaj češkoslovaški zakon z dne 15. oktobra 1925, zbirka zakonov in naredb štev. 221). 5. Za državne civilne in vojaške upoko» jence ter njih rodbinske člane, dalje za njih vdove in sirote naj bi se radi permanentne vozne olajšave v polnem obsegu uveljavila določba 4. odstavka čl. 16. pravilnika o voz» nih ugodnostih na železnicah in ladjah v drž. eksploataciji z dne 13. januarja 1927 (»Služb. Nov.« br. 15/IV. z dne 22. januarja 1927) ter hkratu ukinila določba 5. odstavka istega člena in pravilnika. Prav tako naj bi se ukinile vse določbe čl. 71.—76. navodil ministrstva saobračaja z dne 11. aprila 1927, M. S. br. 4993/27, kolikor se nanašajo na omenjeno ugodnost za upo» kojene državne civilne in vojaške uslužbence, na njih rodbinske člane ali na njih vdove in sirote ter naj bi se prilagodile gornjemu petitu. Iz drugih držav. —t Pedagoška enciklopedija v Rusiji. V Rusiji sta izšla lansko leto dva zvezka Pe» dagoške enciklopedije. Urejujeta jo Kalabni» kov in Epstein, izdalo pa jo je založništvo »Zabotnih prosveščenija« v 25.000 izvodih. To je prvo delo te vrste, v katerem so peda» goška vprašanja obravnavana z marksistič» nega stališča. Namenjena pa je pedagoški izobrazbi ruskega učiteljstva. Prvi zvezek obsega poglavja: sociologija in vzgoja, biolo» gija in vzgoja, pedagoške ideje in javni pouk v raznih zgodovinskih dobah, vsebina in or» ganizacija pedagoške delavnosti v delovni šoli, sistem sovjetskega šolstva. Drugi zve» zek vsebuje: organizacija socialne vzgoje, predšolska vzgoja, prvi tečaj šole, drugi te» čaj šole, kmetijske šole in kmetijski krožki za kmetsko mladino, poizkusne in vzorne šole, socialno in pravno varstvo otrok, boj proti skitalstvu otrok, zavodi za nenormalne, mladinsko gibanje, komunistična mladina, pošolske institucije, institucije za izobrazbo učiteljev. Tretji zvezek, ki pa še ni izdan, bo obsegal: tehnična in strokovna izobrazba v sovjetski Rusiji, nižje in višje strokovne šole, institucije za znanstveno raziskejvanje, poli» tična izobrazba, pouk v rdeči armadi, vzgoj» no delo sindikatov, javni pouk narodnih manjšin, položaj javne vzgoje v sovjetski republiki, sindikalno gibanje šolskih delav» cev v Rusiji, javni pouk v inozemstvu. Učiteljski pravnik. —§ Navodilo za kolkovanje prilog, ra» čunov kraj. šol. odborov. Oblastni šolski od» bor v Ljubljani je izdal (št. 381 od 10. marca 1928) naslednja navodila za -polaganje raču» * nov kraj. šol. odborov. 1. Računi se naj pred» lože v treh izvodih po sreskih poglavarjih, ki naj v svojem poročilu odobre pravilnik prejšnjega računskega zaključka. 2. Vse po» stavke računa morajo biti opremljene s pra» vilno kolkovanimi pobotnicami evet. (za do» hodke) s proti spisi. Kolekovina znaša 1/2%, pri računih nad 2000 Din pa 1 in 1/2%. — Pri vseh izdatkih nad 125 Din se mora izter» jati ter obvesti na- ček. račun 10.011 deleg. min. financ 1% kot poslovno prometni da» vek. Potrdilo o vplačanem davku se naj pred» loži računu. Obrati, ki plačujejo ta davek neposredno, naj to na pobotnici izrecno na» vedejo. Davka prosti so izdelki kmetoval» cev (n. pr. drva, ako se kupijo neposredno od posestnika, ne pa po posredovalcih) iz» datki za cepljenje in žaganje drv, za snaže» nje in druga taka opravila, nadalje tudi po» pravila malih obrtnikov, ki nimajo svoje de» lavnice oziroma izvršujejo obrt brez pomož» nega osobja, naposled izdatki za vodo in razsvetljavo (gl. Fink v št. 118). 3. Ne smejo se staviti še neplačani računi med izdatke, pač pa se lahko navedejo v opombi. 4. Pri vsakem računu se morajo navesti v opombi: a) ('stanje eventi hranilnih vlog /oziroma stavbnih fondov, b) morebitni stari dolgovi, c) od pol. občin še neizplačani prispevki. —§ Šolske globe, obračun o njih in ste» kanje v šolski fond. Obl. šol. odb. v Ljub» ljani je izdal odredbo (št. 287 od 13. marca 1928), s katero ureja vprašanje šolski glob sledeče: Globe zaradi šolskih zamud, ki jih je izterjaval do uredbe O. N. br. 28.038 z dne 2. februarja 1927, »Ur. list« 222/55 iz 1. 1927 bivši okrajni šolski svet so se iztekale do prevrata (1919.) v normalni šolski fond. Od tega časa (1919.) pa hranijo ta denar sreski poglavarji, ker ni višja šolska oblast še ni» česar v tem pogledu ukrenila. Po zakonu z dne 28. decembra 1884, drž. zak. št. 1 iz 85 1., § 2., so se izplačevali iz normalno šolskega naklada aktivitetni prejemki učiteljstva na Kranjskem. — Po 2. odst. § 5. zak. z dne 28. novembra 1890, dež. zak. št. 23, se je plače» vala tudi stanarina stalno namešč. učiteljstvu v Ljubljani iz normalnošolskega zaklada. — Po § 3. zakona z dne 18. junija 1877, dež. zak. št. 6, se je izplačevalo iz tega fonda tudi pomožno učiteljstvo (razen v Ljubljani). — Za učitelje(ice) — substitute in uradno (ne kazensko) premeščene so se potni stroški plačevali tudi iz normalno»šolskega sklada (§ 35. zak. z dne 9. marca 1879 dež. zak. štev. 13). V normalnoišolski sklad so se iz» tekale poleg vplačanih šolskih glob tudi za» puščine i. dr. Ker pa ti viri niso zadoščali za plačevanje plač osn. šol. učiteljstva, je po 2. odst. § 2. zak. z dne 28. decembra 1884, dež. zak. št. 1 krila primanjkljaj dežela Kranjska s posebno priklado na vse direktne davke. Iz tega razloga gredo že vplačane šol» ske globe na račun dežele Kranjske za šol» ske namene. Ker pa ima oblastni šolski od» bor kot nadzorstvena oblast odločevati glede šolske imovine, je odločil, da v smislu do» ločb čl. 21. cit. min. uredbe o kraj. in obl. šol. odborih predlože sreski poglavarji ob» račun o vplačnih šolarskih globah in naka» žilo teh glob v prid stalnega oblastnega šol» skega fonda za zidanje šol in pospeševanje prosvete v oblasti (točka e čl. 21. uredbe). Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: - SLOVE NJEBISTRIŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO zboruje dne 2. junija ob 10. uri v Studencih. Pol ure prej je odborova seja. Na dnevnem redu je med drugim tudi predavanje g. nadzornika Črneja o Lavtarje» vih računicah. Smatrajte to zborovanje kot nadomestilo' prejšnjih uradnih učiteljskih konferenc ter pridite vsi. Glede obeda se zglasite pravočasno pri tov. Živku. Več v okrožnici. — Pl. Poročila: -f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA» ŠKI OKRAJ je zborovalo dne 14. aprila ob 8. uri na Zidanem mostu. Situacijsko poročilo: Tov. Kislinger otvo» ri zborovanje, opraviči obolelega predsed» nika tov. Plavšaka in mu želi v imenu vseh skorajšnjega ozdravljenja. Nato prečita do» stavek k revizijskemu poročilu glede njego» vega predloga o novih pravilih UJU (volit» ve). — Tov. blagajnik apelira na vse član» stvo, da sigurno poravna celoletno članarino do 10. junija. Statistika: Vsega učiteljstva v okraju 124; število članstva 114; udeležencev 81. Samoizobrazba: Tov. Šuligoj je podal poročilo o delovanju krožkov. 12. marca se» stanek v Hrastniku (O jezikovni vzgoji in pouku); 23. marca Trbovlje»Vode (O gospo» darskem liberalizmu); 27. marca Trbovlje» Vode (Iz družboslovja. Poročal tov. Pahor). Reforma šole: Tov. Pibrovec iz Jesenic nam je v izčrpnem in prepričevalnem govoru predočil sodobno Evropo v modernih šolskih stremljenjih ter podal živo sliko o svojem delu v 1. razredu v smeri delovnega pouka. Za svoje izvajanje je žel najprisrčnejšo za» hvalo in zagotovilo, da bo njegovo seme vzklilo marsikje v našem okraju. Slučajnosti: Tov. Mrovlje iz Jesenic nas vabi na ekskurzijo v Bolgarijo, ki bi gotovo veliko pripomogla k spoznavanju in tesnejši vezi med obema sosednjima slovanskima dr» žavama. — Ustanovitev oblastne učiteljske knjižnice prav toplo pozdravljamo in se stri» njamo s poverjeništvom. Na dopis poverjeništva glede določitve primernega kraja za počitniški tečaj mora» mo — žal — odgovoriti negativno, ker v na» šem okraju ni primernega kraja, ki bi odgo» varjal vsem potrebam. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ» JANSKI OKRAJ je imelo občni zbor dne 14. januarja 1928 v Kozjem. Situacijsko poročilo. Prečitajo se sledeči dopisi: a) Dopis ZKD v Mariboru, y katerem se poziva vse članstvo, da sodeluje pri usta» novitvah javnih knjižnic, gledaliških pred» stavah, tamburaških zborih itd. b) Okrožnica poverjeništva UJU Ljubljana o izvenšolskem delu in samoizobraževalnih krožkih. Dopis se razmnoži in dobi vsak sklicatelj samoiz» obraževalnih krožkov po en izvod, c) Navo» dila poverjeništva UJU Ljubljana o delu društvenih funkcijonarjev in navodila, kako se naj predsedniki zagovarjajo, če so bili opominjani radi protestne brzojavke ob pri» liki odstavitve tov. Flereta iz ministrstva pro» svete. Dopis se vzame na znanje, d) Dopis o ustanovitvi »Mladinske Matice«. Propa» gandno delo v našem okraju prevzame tov. Čermelj. Tov. tajnica poda sledeče ¡letno poro» čilo: Naše društvo je štelo v minulem letu 41 rednih in 4 častne člane. Med letom je izstopilo, odnosno se preselilo 10 članov, vstopilo jih je tudi 10. Društvo je imelo tri zborovanja, in sicer dne 16. oktobra 1926 v Kozjem, dne 6. aprila 1927 v Kozjem in dne 11. junija 1927 na Prevorju. Pri posameznih zborovanjih so se vršila sledeča predavanja: 1. »Fizikalni temelji brezžične telefonije«, poroča tov. Hernaus in 2. »Delovna šola«, poroča tov. Humar. Mem letom sta bili dve odborovi seji. Na prvi se je sklepalo o kul» turnem dnevu ZKD v Mariboru, na drugi so se pa podale smernice delegatu za pokrajin» sko skupščino. Ob priliki zborovanja dne 6. aprila je bil odlikovan z redom Sv. Save V. reda tov. Franc Šetinc, šolski upravitelj v pok. Društvo je bilo zastopano na pokra» jinski skupščini v Kranju in na glavni skup» ščini v Skopi ju. Blagajna izkazuje dne 30. junija 1927 9506-70 Din prejemkov, 9016*50 Din izdatkov in 490'20 Din prebitka. Račune sta pregledala tov. Čok Albert in tovarišica Karlinova ter našla iste vredu. Tov. predsednik se zahvali blagajničarki za vestno vodstvo blagajne. Pred volitvami povzame besedo tovariš Humar ter kritizira delovanje društva, po» sebno pa odbora. Poziva vse navzoče, naj ne volijo več starega odbora. K temu povzame besedo tov. Čok povdarjajoč, da odbor ni društvo. Ako ne bodo sodelovali vsi člani, ne bomo mnogo dosegli. Voli se po listkih. Za predsedniško me» sto se vrši ožja volitev med tov. Hernausom in Potočnikom. Izvoljen je 'bil stari odbčr, in sicer: predsednik Potočnik Ante; pod» predsednik Hernaus Josip; tajnica Stadler Milka; blagajničarka Vouk Slava; odborniki: Čok Albert, Slavec Ivan. Ker tov. Humar ne sprejme izvolitve, prevzame njegovo mesto tov. Staufer Fran. Šolska reforma: ? ?. Samoizobrazba: Kakor se je že sklenilo na odborovi seji, se ustanovijo v našem okraju trije samoizobraževalni krožki, in si» cer na Pilštanju za šole: Buče, Dobje', Pil» štanj, Prevorje, Št. Vid, Virštanj in Zagorje; 2. v Podsredi za šole: Koprivnica, Kozje, Pečice, Podsreda in Sv. Peter pod Sv. gora» mi; 3. v Polju oziroma Podčetrtku za šole: Olimje, Podčetrtek in Polje. Določijo se sle» deči sklicatelji: za Pilštanj tov. Humar, za Podsredo tov. Hernaus in za Podčetrtek tov. Zazula. Tov. Humar razjasni bistvo krožkov in razdeli sklicateljem navodila. Izvenšolsko delo: ? ?. Slučajnosti: Tov. Humar prečita pismo nekaterih članov ožjega sosveta, v katerem ga naprošajo, da zbira prostovoljne prispev» kc za 'tov. Moderndorferja. Med člani na» bere 132-50 Din. Prihodnje zborovanje se vrši meseca marca v Kozjem ali na Pilštanju. Ker drugih slučajnosti ni, zaključi tov. pred» sednik zborovanje. + SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 20. marca t. 1. na Gomilskem. 1. Situacijsko poročilo: a) Predsednik tov. Zdolšek je podal natanko poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru, b) Tovariš Yarh pa je poročal o občnem zboru pedagoške centrale v Mariboru. Statistika: a) Število učiteljstva v okraju 36, število članstva 33, c) število udeležen» cev 27. Sklepi: 1. Debatiralo se je o okrajnih učiteljskih knjižnicah in sklenilo, da se odi stopi okrajna učiteljska knjižnica oblastni knjižnici, če se ista ustanovi. 2. Poroča se, da za prireditev izobraže» valnega tečaja ni tu primernega kraja. it. Samoizobrazba: Poročevalca: Tov. Šega in tov. Sevnik. a) Število krožkov »Bras» lovški in Vranski. b) Sestanki: Vsak krožek je imel zopet po en sestanek, c) Udeleženci: V Braslovčah je bilo od 16 samo 9 udeležen» cev; vršile so se tri razprave. — Na Vran» skem vsled slabega vremena samo 4 udele» žcnci: medsebojne razprave o domači šoli. III. Šolska reforma: ? ?. IV. Izvenšolsko delo: ? ?. V. Slučajnosti: ? ?. 4 UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME» STO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 15. aprila v Ptuju. 1. Situacijsko poročilo: V okraju je 148 učiteljskih oseb. Članov društva je 134, zborovanja se je udeležilo 56 članov ter dva tovariša iz ormoškega okraja. Važnih dopisov ni bilo, podrobno situ» acijsko poročilo je odpadlo. Predavanja: Tov. predsednik je dal re» ferat tov. Jančiča: Položaj in tovarištvo uči» telja, o katerem bi se bilo moTalo že na marčnem zborovanju razpravljati, v debato. Razvila se ni debata, morda zato ne, ker so starejši tovariši odklonili razpravo o temi. Ptujski krožek je poveril tov. Sterka, da raz» pravlja v temi. V referatu, ki ga je podal, je jasno očr» tal službeno razmerje učitelja do svojih še» fov tovarišev ter teh do učitelja tovariša, ka= kor tudi stalež učiteljstva med seboj. V bi» stvu nam je povedal isto kakor tov. Jančič, samo* jasneje, ostreje, kar je izzvalo pri to» varišicah proteste. Izrekla se je želja, da tov. Jančič svoj referat nekoliko predela ter ga v »Tovarišu« obelodani, ker je aktualen. Nato je prišel v razpravo referat mešč. učitelja tov. Šegule: o običnih računskih ne» dostatkih in njih vzrokih. Na marčnem zborovanju nam je podal tov. temeljito izdelan referat. Podlaga račun» skemu pouku naj bodo mere. Vse, kar sc obravnava, naj se ponazoruje. Temelj mora biti trden, če naj se i nadalje zida trdno. Obravnaval je različne načine sklepov na vzgledih. Podal je v svojem referatu maksi» mum tvarine, ki naj se predela na najviše organiziranih osnovnih šolah v tem pred» predmetu. Tudi tu ni bilo debate, ker je tov. refc» rent sam priznal, da je zahteval maksimum tVarizrazila se je želja, da tov, predavatelj poda na enem prihodnjih zborovanj isto temo, pa samo za višjo stopnjo, kar je rade» volje obljubil. „ .... 2 Samoizobrazba. Tov. Jancic je poro» čal- V šestih krožkih je 119 članov. Udeležba je povprečno 64%. Udejstvovanje članov pri razpravah ibi moralo biti živahnejše kajti vsakemu članu naj bo udeležba in udejstvo» vanje v krožku duševna potreba, krožki pa morajo članom nuditi kar največ onega, kar potrebujejo, da ne zaostanejo za zahtevami časa. Poročevalec poda več snovi, ki naj bi se v krožkih obravnavala. Po živahni debati se pride do zaključka, da naj noben krožek nima več ko 20 članov, ter da naj se združijo v krožke one sole, ka» terih učiteljstvo si je najbližje. 3 Šolska reforma. Tov. Fras je prisostvo» val občnemu zboru Pedagoške centrale v Mariboru, ker je bila na dnevnem redu tudi delovna šola. Tema se ni obravnavala. 4 Izvenšolsko delo. Tov. Lešnik je raz» poslai vsem upraviteljem okrožnico, v kateri je zahteval oseibno mnenje istih o izven so I« skem delu ter podatke o istem. Ni se dobil vseh odgovorov; kar jih je pa sprejel so po» ^°ljNiso p< vsod dani pogoji za izvenšolsko delo. Marljivo in vestno delo učitelja v soli mu bo odprlo pot za delo izven šole. Ko bo imel podatke vseh šol, bo sestavil podrobno poročilo. 5 Slučajnosti. Prihodnje zborovanje bo 12. maja v Ptuju. Zborovala bodo tov. dru» štva iz Ormoža, Ljutomera, Cakovca m Va» raždina, skupno s ptujskim.'Na tem zboro» vanju bo govorila tovarišica nadzornica Jela Premrou o kmetijsko»gospodinjskih nadalje« valnih tečajih. + KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU« ŠT V O je zborovalo dne 19 aprila v Dom» ^ Situacijsko poročilo: a) Število učitelj» stva v okraju 123. b) Število članstva v okra» ju 105. c) Udeležencev 49. Tovariš predsednik sporoča, da se vrši naslednje zborovanje v Ljubljani, v juniju je pa jubilejno. Nato poda poročilo o seji širjega sosve» ta v Mariboru. Glede pogodbe z Učiteljsko tiskarno predlaga tov. Mayer, naj se vstavi v njo točka, da bi dobilo UJU gotov procent od knjig in učil, ki jih nabavi učiteljstvo v Uci» teljski tiskarni. Ako zamore to storiti Zal. šolskih knjig in učil, bo tudi Učit. knjigarna. Tov Arrigler omenja glede referenta v Beogradu, da je njegov delokrog v tem, da dostavi predloge prosvetnega oddelka mini» strstvu,, ne pa da sam nastavlja in predloge preobrača. Glede obrambnega sklada je mne» nja, da je bolje, da ostane pri društvu, ker bo društvo samo pač najbolje znalo z njim razpolagati, kar se soglasno sprejme. Zeli se, kot vse članstvo, da naj poverjenistvo stre» mi za tem, da organizačni davek omeji, ker je PrCVPredlog laškega učiteljskega društva gle» de tajnih volitev se soglasno sprejme. Ome» nja glede nove zahteve članov Edinstva in solidarnosti društev s poverjeništvom z ozi» rom na pogajanja. Tovariš Arrigler poroča o Učiteljskem konviktu, pojasni potrebo ustanovitve in va» bi k pristopu. . Sklene se, da bo proslava društvenega jubileja interna. Samoizobrazba: Tov. predsednik poroča o ferijalnem tečaju poverjeništva. V našem okraju ni kraja, kjer bi se mogel vršiti. Nato prečita navodila referentom za samoizobraz» bo. Glede stvoritve oblastne knjižnice je društvo proti, ker ne tbodo okrajne učitelj» ske knjižnice okrnjene, razven tega imajo društva svoje posebne potrebe, lažje izpeso» janje je na ta način. Ali bo Ljubljana naba» vila toliko število knjig' iste vrste, da bo za» dostovalo za oblast? Se bo ozirala na deželo pri nakupu učil? Kako naj spravi v najod» daljenejša sela učitelj učila? Glede predloga llceljskega učiteljskega društva o reformi šole se sklene: 1. Učitelji» šče naj ostane. 2. Izvrši naj se reforma glede tvarine in dobe. 3. Reformira naj se vadnica. Tovarišica Rupnikova predlaga naj se pazi na vzgojo osebnosti in značaja in sprejme naj se učence, ki imajo odkrito vedenje. Tovariš Hrovat poroča o sestanku v Ma» riboru. Slučajnosti: Tov. Arrigler poroča, da je pogrešno, da objavlja odbor »Mladinske Ma» tiče v »Učit. Tovarišu« statistiko naročnikov »Mladinske Matice«, ker je možnost prido» bivanja naročnikiov v ibogatih krajih druga kot v revnih. Sprejmeta se še predloga, naj se izogne težko razumljivim besedam, če se ne more, naj se jih spodaj [Komentira in, slike naj bodo otrokom razumljive. + OKRAJNO UČITELJSKO DRU* ŠT V O ZA ORMOŠKI OKRAJ je zborovalo 21. aprila t. 1. v Ormožu. I. Situacijsko poročilo: a) Število učitelj» stva v okraju 66; b) število članstva v OK-raju 61; c) število udeležencev pri zborovanju 44 7Z%. č) Tov. predsedniK obširno poroča o seji širjega sosveta UJU v Mariboru dne 15. aprila 1928 ter apelira na navzoče, naj kažejo vedno in povsod tovarištvo do svojih sodiugov, iz njih vedenja v in izven šole pa naj odseva stanovska zavest. — O Kisiinger» jevem predlogu o splošni in tajni volitvi v naši organizaciji poda poročilo tov. Fran Po» platnk; v nato sledečem glasovanju se pri» družijo zborovalci tozadevnemu sklepu la» škega učiteljskega društva ter sprejmejo brez ugovora imenovani način volitev. II. Samoizobrazba: Poročevalec tovariš Vennigerholz. V okraju so štirje krožki, od katerih so imeli od zadnjega ziborovanja trije po en se» stanek. Izmed 50 članov teh krožkov se je udeležilo sestankov 34 članov. Isti poročevalec je predaval »Kako smo ustanovili Gospodarski svet«, navajajoč uči» teljstvo k delu za povzdigo kmetijstva. Do» datno k temu poročilu so se sprejele sledeče resolucije: 1. Podeželski učitelj se udejstvuj "v prvi vrsti na gospodarskem polju, kajti le blago» stanje naroda povzročuje potrebo po kulturi. 2. Mladinska Matica bodi s svojimi po» učnimi publikacijami predhodnica gospodar» skega blagostanja: a) Malemu sadjarčku leta 1928. sledi b) Mali vrtnarček leta 1929., c) Mali živinorejček leta 1930., č) Mali gospo» darček leta 1931., d) Mali poljedelček leta 1932., e) Mali gozdarček leta 1933., f) O hi» gijeni in lepem vedenju leta 1934., g) Mali državljanček leta 1935. itd. 3. UJU poverjenistvo Ljubljana posre» duj pri Mohorjevi družbi, Vodnikovi družbi in Kmetijski Matici, da naj izdajajo vsako leto po eno enotno knjigo gospodarskega značaja^, (spisano od najboljših Istrokovnja» kov in praktikov, deljeno v dva dela: a) Do» mači travnik 1. manjšega, 2. večjega posest» nika. b) Gospodarsko poslopje 1. manjšega, 2. večjega pos. c) Živinoreja 1. manjšega, 2. večjega pos, č) Poljedelstvo 1. manjšega, 2. večjega pos. d) Sadjarstvo in uporaba sadja 1. manjšega, 2. večjega pos. e) Goz» darstvo in uporaba lesa 1. manjšega, 2. več» jega pos. f) Vrtnarstvo in uporaba sočivja 1. manjšega, 2. večjega pos. g) Vinog,radar» stvo in kletarstvo 1. manjšega, 2. večjega pos. h) Mlekarstvo in uporaba mlečnih iz» delkov 1. manjšega, 2. večjega pos. i) Kaj je treba znati državljanu o delokrogu občine, sreza, oblasti, države, 4. Te resolucije naj se obravnavajo na letošnji !pokrajinski skupščini povj UJU Ljubljana. Nato sledi še poročilo tov. J. Rajšpa o občnem zboru »Pedagoške centrale v Mari* boru«. III. Šolska reforma: Tov. Olga Sijanec je poročala o »Potovanju k mednarodnemu pe» dagoškemu kongresu v Locarno« z navedbo važnejših irazprav v pravcu šolske reforme. — Tov. Rihard Papst je predaval o »Orijen» taciji za pouk v risanju« ter priredil obenem razstavo risb učencev 5. in 6. razreda osnov» ne šole v Ormožu,. IV. Izvenšolsko delo: Referent za Mla» dinsko Matico tov. Najžer je poročal o uspe» hu zbiranja naročnikov v našem okraju. Iz» med 2124 šoloobveznih otrok je 305 naroč» nikov Mladinske Matice ali 14M %. V. Slučajnosti: Izvolijo se delegati za obe skupščini. 12. maja zborujemo skupno, s sosednimi učiteljskimi društvi v Ptuju, 16. junija pa sami v Središču. -f UČIT. DRUŠTVO ZA POL. SREZ LJUTOMERsGOR. RADGONA je zboro* valo dne 21. aprila 1928 v Gor. Radgoni. I. Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v srezu 100, število članstva v srezu ?, šte» vilo udeležencev pri zborovanju 49. Tov. predsednik otvori zborovanje s po» zdravom na navzoče članstvo. Konstatira z žalostjo majhno število navzočih in odsot» nost posebno mlajšega učiteljstva. Drugič se bodo imena neoipravičencev objavila. — V svojem govoru omeni ve9elo dejstvo, da se je strnilo zopet ivse slovensko učiteljstvo v ertotno vrsto — »Edinstvo« je zopet zdru» ženo z UJU. — Nato poroča o seji širjega sosveta, kii se je vršila dne 15. aprila v Ma» riboru. Sledi kratko poročilo tov. nadzornika Karbaša o občnem ziboru »Učit. doma« v Mariboru. Iz njega je razvidno, da delo lepo napreduje in da je naše društvo glede plače» vanja članarine eno izmed prvih. Tov. Brumnova poda kot -blagajničarka finančno stanje našega društva in poziva člane(ice), da poravnajo zaostalo članarino z oziram na sklep upravnega leta 1927./28. naj» kasneje do konca šolskega leta. Po odobrenju prečitanega zapisnika se preide k dopisom: a) Prošnji državnih upokojencev se ugodi s tem, da se jim nakaže znesek 50 Din iz društvene blagajne. b) Pristop k »Samopomoči« se toplo pri» poroča. Za poverjenika se izvoli tov. Cujnik. c) Na dopis tov. Senkoviča o uporabi Lavtarjevih računic, se javi tov. Ivanjšič, ki bo predaval o »Temeljnih principih njegove ideje« meseca junija na Ščavnici. č) Glede priključitve okrajnih učitelj» skih knjižnic oblastni učiteljski knjižnici se ,razvije živahna debata. Tov. Ivanjšič pred» ,laga naj ostanemo pri sreskih knjižnicah in naj prosimo oblast za denarno podporo. Tov. nadzornik Karbaš pa je odločno za oblastno knjižnico. Njegovemu mnenju se pridruži tov. Maivrič in se dasta predloga na glasova» nje. Sprejet je ibil predlog tov. Karbaša. II. Samoizobrazba. Tov. Tratar poroča o delovanju oio krožkov v našem okraju v kronološkem iredu. i Presta se bkrožnica >pov. UJU, tičoča se oio krožkov. — Ker sta Kapela in Negova preveč oddaljeni od Gor. Radgone, se sklene, da se osamosvojita in se določita sklicatelja Mihalič Janko (Ka» pella) in Pertl Marica (Negova). III. Reforma šole. Tov. nadzornik Kar» baš poda zelo lepo predavanje »O našem delu v šoli«, za katero se mu tovariš pred» sednik lepo zahvali. Nato sledi predavanje tov. Tratarja »O Mladinski književnosti«. Interesantnemu iz» vajanju so sledili navzoči z velikim zanima» njem. Resolucija, ki jo poda predavatelj, se soglasno sprejme in pošlje poverjeništvu UJU. K debati se oglasi tov. Žerjav, ki pra» ivi, da se mora najti ¡kompromisna pot, ker se hoče namesto čitank uvesti šolski list. Tov. nadzornik predlaga, da se izvoli tov. Tratarja za delegata pri pokrajinski skup» ščini. • IV. Izvenšolsko delo. Tov. Cujnik po» roča o izvenšolskem delu najprej splošno in nato podrobno v Apaški kotlini in Gornji Radgoni. V. Slučajnosti. Prihodnje zborovanje bo v Ptuju dne 12. maja, skupno s ptujskim, ormoškim lin čakovskiim učiteljskim dru» štvom. 2. junija pa zborujemo na Ščavnici, v slučaju slabega vremena pa 9. junija isto» tam. Zborovanje se zaključi ob H15. uri. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA« RIBOR — LEVI IN DESNI BREG je zbo» rovalo dne 3. aprila 1928 v Mariboru. Situac(ijsko poročilo. Predsednik je po otvoritvi čestital tov. Radoslavu Knafliču na njegovem odlikovanju z redom Sv. Save V. vrste in povdaril njega res velike zasluge v nevstrašeni borbenosti v javnem delovanju v dobi predvojnih persekucij nemškega bi» rokratizma. — Zapisnik' zadnjega zborovanja je bil sprejet lin prečitani došli dopisi. Članstva je 126, navzočih 88, opravičil se ni nihče! Reforma šole. Tov. Bregant iz Blance je na podlagi lastne prakse temeljito orisal de» lovni pouk v osnovni šoli, specijelno v ele» mentarnem razredu, podprl izvajanja z mno» gimi nazornimi tabelami in šolskimi izdelki njegovih učencev. Za predavanje je žel odo» bravanje, v diskusijo so posegli: dr. Zgeč, Vavda im Podgomik. Samoizobrazba. Referent krožkov tov. Vavda je poročal o delovanju pos. krožkov, želi, da mu sklicatelji po sestankih sporočijo poleg teme še način razpravljanj, event. ho» spitacije, diskusije, ždlje itd. Krožki, ki imajo že delovne načrte, naj jih iznesejo. Slučajnosti. Tov. predsednik Rozbaud je bil določen za delegata oibčnega zbora pe» dagoške centrale v Mariboru, Prihodnje zborovanje bo začetkom maja v Mariboru. FILOZOFIJA IN DIDAKTIKA. V Italiji je izšla vzporedno z ljudsko» šolsko reformo tudi preosnova učiteljišč. Duša obojim spremembam je bil filozof Gentile, ki je zasedel po fašistovski revolu» ciji stolec ministrstva prosvete. Gentile 'je idealist, in 'sicer naslednik nemškega modroslovca Hegla. Kot filozof je brezbožen, a drugače je uvedel verouk v ita» lijanske ljudske šole. Srednjim šolam in uči» teljiščem pa je dal mesto verstva in peda» gogike filozofijo. Odpravil pa je vsakršen pouk i v metodikii. __ A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg lla priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! in PaPir* Na debelo! Telefon 2759 Poštni predal 79 JOS ZIDAR' Brzojavi: ZiDAR, Ljubljana Flobert puške, lovske puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribških potrebščin ter umetalni ogenj. F.K.Kaiser, puškar LJUBLJANA, Šelenbnrgova ulica 6. POTOVALNA PISARNA Propagandni materijal za tu in inozemstvo. — Železniške in paroplovne rezervacije in karte vseh linij. — Rezerviranje hotelskih sob. — Karte za spalnike in zračni promet. — Družabna, društvena in inkluzivna potovanja. — Autoture. — Prtljažna in osebna zavarovanja. — Denarna nakazila. — Vse informacije o potovanju. — Pismena naročila po povzetju. — Karte za vse države. — Legitimacije za velesejme. RUDE IN KOVINE, DRU2BA Z O. Z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15 Brzojavni naslov: Rude Telefon internrban: 2727 Tekoči račun: Poštna hranilnica Ljubljana, št. 14.167 En gros: svinec, cink, cin, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina (izdelek cinkarne, d. d., Celje), žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst. Hodili atelje Martin Pevec Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Izvršuje obleke vseh vrst. — V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — Delo solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovoru do 3 kratno odplačilo. MMrnrivTt ffiflHI^ iiiiMiiR^nrRqfrirgTr»si-rcrTvgr «JiHiBg- Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. SeliHan Zaloga barv, tusev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoma lepe zračne sobe. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbol je vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! Cvetličarna Pavel Šimenc Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 33 priporoča veliko izbiro umetnega in svežega cvetja, vencev ter navadnih in poročnih šopkov. i -—- —-1—- - * - - - TK00VINA|DEŽNIKOV IJUBtljANA. i/f1'^ 9- ~ 1TV — Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen obisk. ^U/WU/WWU/U/WU/WU/WWU/U/U/U/U/U/U/U/il/U/U/U/UAl/UAl/U/^ ^ =3 1 Pomladanske obleke | S moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih g 3 vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki ^ Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ul. | ^mmmmmmmmmmmmmrvmmmmmmmmmmjmmmmrlŠ Kniigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin y/wu/u/wu/wu/wu/wu/iuwv- | Manufakturo | | NA OBROKE | a e 3 nudi cenj. učitelj- g | stvu ter izdeluje p 3 obleke po meri za ¡t gospode in dame i 1111 «Ma I 3 — £ i UDBLJAHA. Resljeia cesta 7 | a e /w/n /n n\ /n/n /n jh ih /r Kdor oglašuje ta napreduje! Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20'—. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12--, vez. 18"- Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1.—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28-—. Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS LJUBLJANA Najbolje tambure Farkaševog i sri-jemskog sistema pravi i uz jamstvo razašilje stara i poznata tvornica tambura Stj. M. Gilg Sisak, Hrvatska. Cijenik tambura ealjemosvakome na zahtjev badava. MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. Za majniški izleti se priporoča p. n. šolskim vodstvom | Hi. I P. n. I Šolam in šolskim upraviteljem (: vljudno priporočam l vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega j brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa 'j druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. 1 ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. Gradjanska Dionička Štediona * Daruvar Osnovana leta 1903. Organizacijski urad za Slovenijo v Ljubljani, Karlovška cesta 2. Kolo za štedenje in kredit. Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornici in priporoča Učiteljska tiskarna v Ljubljani Prodaja jih v korist Užitelisfcega doma v Mariboru in Užiteli. konvikta v Ljubljani. Slavni in odgovorni urednik Iran Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej SkulJ v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.