GUdSBjQ SLgygWOGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GIASHX) SLOVENSKE PODP. DR. SV. V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 78. Kardinal Mundelein pohvalil chicažane. PRVI KARDINALOV JAVNI NASTOP, ODKAR SE JE VRNIL IZ RIMA. — "RDEČI KLOBUK NE SLlSl MENI, AMPAK MESTU CHICAGO," JE POVDARIL KARDINAL. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. MAJA — THURSDAY, MAY, 15, 1924. LETO (Vol.) X. AVTOMOBILSKA Chicago. — V pondeljek večer je bil mestni auditorium nabit chicaškega občinstva. Prišlo je staro in mlado, da slišijo osebno svojega visokega cerkvenega kneza, ki se je Deset oseb ranjenih, ko je av- NESREČA, vrnil v nedeljo iz Rima. Kar- to zavozil na trotoar. Dva avtomobila nasproti si na Homan ave. m Roosevelt road v Chicagi, sta RAZNE YESTI. dinal Mundelein je govoril zelo premišljeno, vsaka izrečena beseda je bila zlato jedro, vozeča ki je globoko vplivala tako na Koosev katoličane, kakor nekatoliča- hotela preprečit, da ne by ne. Posebno je počastil chi- trcl'a- n\kar sta cažane s tem, ko je dejal, da »'? «* trotoar-rdeči kardinalski klobuk ne hajala množica ljudi. Ranje-sliši njemu, pač pa mestu Chi- ™h J<\bll° deset oseb, nekate-cagi, ki je toliko storilo za do- " ™ed nj™1 smrtno, brodelje in druge krščanske .Neprevidne šoferje je poli-svrhe. "Jaz sem samo eden iz- «J» odgnala v zapor med Vas in ako bi ne bili Vi, V« r?,njem so.doblh takoj ponosni na to čast, ki jo je po zdravniško pomoč ____ meni poc lelil Vašemu mestu X m!° °,a n.ove" sv. Oče, tedaj bi ta meni po-| fa do 13. maja skozi av-deljena čast mene prav nič ne' tomobilskih nesreč mrtvih ze veselila," tako je povdaril oseb lansko leto do tega med drugim chicaškim mešča- xcfsa P«s225'.?f Bo*' da bl se nom v pondeljek večer. f stevil° se ziuzal° Za njim je govoril mestni župan Dever, ki je v vzneše-nih besedah orisal velikanski pomen velike časti, ki jo je sv. Stolica podelila velezaslu- Huda nesreča doletela katoliškega duhovnika. Almena, Wis. — Ogenj je izbruhnil v šoli in kapelici v cerkvenemu knezu Glidden, kjer je za župnika Rev. Father Francis Bourg, kateri je malo da ne izgubil svoje življenje, ko se je podal v gorečo kapelico z namenom, da reši Rešnje Telo, kelih in druge dragocene reči, veter pa zaloputne vrata, katere se zaklenejo, da ni mogel oditi iz kapelice. Father Bourg prevzet od dima pade in že se ga je prijemal ogenj, ko razbijejo gasilci vrata in odneso ponesrečenega župnika na prosto. Father Bourg je zadobil o-pekline na rokah, kar je pa še bolj žalostno, zgubil je vid in dar govora. Sedaj se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici v Ashland. Father Bourg je bil preje sedemnajst let župnik v Almena. -o— --Alton, 111. — Altonskaj pošta je bila oropana, bandi-ti so razstrelili blagajno in( odnesli znamk v vrednosti, $50.000 do $60.000. Denarja je bilo le malo v blagajni. Vodja policije Fitzgerald pravi, da je to delo roparjev, ki plenijo špecijelno le po poštah. — Gilman, Colo. — Vj Black Iron majni od Empire Zinc Mining Comp. je podsu-lo pet rudarjev v jami 1,9001 čevljev globoki, kateri so pa živi in- upajo, .da dobe nepo-j škodovane iz neprijetnega po-, ložaja. — South Bend, Ind. — Ja-j mes Sheneman bivši cenilec: za mesto Green si je končal življenje s puško, vzrok pra-j vijo je neozdravljiva bolezen. — Millinocket, Me. — Mrs. Bragan in njeni štirje od šestih otrok so zgoreli v ognju,j kateri je vpepelil njihovo hi-| šo. Oče John Bragan in dva starejša sina so si rešili življenje s tem, da so poskakali iz okenj prvega nadstropja, pri tem pa zadobili poškodbe, da so jih morali prepeljati1* bolnišnico, dva od teh ponesrečencev bosta skoro gotovo umrla. — Cumberland, Md. — Ze ogroža povodenj trgovski del drugič v teku dveh mesecev mesta, tako da so bili trgovci primorani znositi svoje blago v zgornje nadstropje. Potomac reka je prisilila več sto družin, da so morale zapustiti svoja domovja ter bežati pred naraščajočo reko. — Pittsburgh. — Stavka o- KONGRESNIK LANGLEY OBSOJEN. Kongreanik je sprejel sodbo mirno, katera je trajala tri ure 40 minut. Covington, Ky. — Zvezno sodišče je potom dokazov spoznalo kongresnika John Langleya krivim goljufije, s katero je oškodoval vlado Združenih držav, za velike svote. Obsodba je bila izrečena po tri urni in 40 minut trajajoči razpravi. Milton Lip-schutz iz Philadelphije Lang-leyev branitelj je tudi bil spoznan krivim. Najnižja kazen, katera se mora dati Langleyu je 2 leti zapora in $10.000 globe. Soproga Langleya je stala celi Čas med obravnavo poleg njega. Iz Jugoslavije. KORUPCIJSKI BLOK NE DOBI VOLILNEGA MANDATA. — PRED NOVIM PREOBRATOM. — RAZNO-TERE VESTI. zenemu Mundeleinu s tem, da mu je podelila kardinalski klobuk. Zahvalil je tudi vse občane za tako krasen sprejem, ki so ga priredili v nedeljo kardinalu Mundeleinu. "To je velika čast," je rekel župan, "za vse nas meščane neglede kake veroizpovedi je kdo." Govorilo je še več drugih prominentnih meščanov in mestnih uradnikov. Kardinal Mundelein je izročil meščanom Chicage tudi pozdrav sv. Očeta, Pija XI. ki je med drugim rekel kardinalu tudi to, da naj se Združene države drže proč od tuje-zemskega vpliva in propagande. "Vi Amerikanci ste veliko dobrega storili in mi smo Vam hvaležni," je dejal še posebej sv. Oče kardinalu Mundeleinu predno je zapustil Rim. -o-r- Nemčija zadovoljna z izidom volitev v Franciji. Berlin. — Zadovoljno a ave. v Chicagi, je tožil svojim vendar skeptično je razpolo-, prijateljem, da je Chicaga ženje v Nemčiji o izidu voli- znorela z svojim radio. Celo, Central železnice, stroj in voz tev v Franciji. Dvomijo, da noč ni miru, tako mi ni mogo-! za prtljago sta se prekucnila, če spati, vsled tega sem si ho-| strojnik in kurjač sta še v tel končati življenje. Na to pa pravem času skočila iz vlaka, sobja poulične železnice je končana. Stavkalo je 3,200 mož. Volili so za sprejem pogojev, katere je stavila kom-panija. — Vancouver, B. C. — Dve sto Japonskih ribičev in njih družine so brez strehe, ko jim je požar vpepelil njih domovja v vasi Stexeston, dvanajst milj od mesta Vancouver. — New York. — Delegati za konvencijo delavske soci-: alistične stranke so izjavili,' da so izvolili za predsedniške-] ga kandidata Frank Jones iz Izkopnine tisoč let starih vasi. Tuskan, Arizona. — Razvaline desetih vasi, za katere se sodi, da so bile postavljene" pred 1,000 leti, so odkrite v gorah severno zahodno od te-! ga kraja, po profesorju By-| ron Cummings in nekaj njegovih dijakov iz univerze v Ari-| zoni. Ostanki teh vasi so podobni znamenitim razvalinam od Casa Grande, samo da -so manjše. Kakor vasi prejšnjih prebivalcev severne in južne Amerike, tako tudi te obstoje iz samo ene velike hiše, katera je razdeljena na številne manjše oddelke. Izkopnine dokazujejo, da so bile te vasi postavljene v dveh različnih dobah; mogoče par' sto let narazen. Profesor Cummings trdi, da je živelo v nekaterih teh hišah do 100 ljudi. Z raziskovanjem nameravajo nadaljevati. to si je ziv- hotel končati ljenje. William Fitzgerald, star 46 let živeč na 26 W. Chicago Radijo ga ni pustil spati, za Oregona in za podpredsednika Verne Reynolds iz Maryland. Konvencijo bodo imeli v nekemu Broadwayskemu hotelu. — Hillsdale, Mich. — Iz tira je skočil vlak od New York bi stališče Francije naprami Nemčiji se veliko spremenilo po padcu Poincareja. Gotovo pa je, kakor so mnenja višje vladne osebe v Nemčiji, da so te volitve povzročile v Nemško Francoski politiki, novo, dobo. pokaže rane na vratu, katere si je prizadejal z britvijo. Prepeljali so ga v bolnišnico. -o — Richmond, Va. — V Vir Nemčija upa, da bo novaj giniji je velika povodenj, ka-vlada odpravila vojaško pošto- koršne ne pomnijo že več let. panje v zasedenemu ozemlju, tor tudi da bo dovolila premim domačinom, da se lah vrnejo na svoja domovja m da izpuste jetnike. Menijo tudi, da poraz Fran-šovinistov bo vstvaril riji zmernejši kabinet, Jmški nacionalisti se ne radi pogajali z Franco-socialisti. *E LIST EDINOST! V Charlottesville je napravi la do sedaj že škode nad $200,000. Nekaj cest je do šest čevljev pod vodo, poročajo tudi, da je ena oseba utonila. — Chicago. — James Pa-drodulo, star 40 let živeč na 6750 S. Wabash ave. je blizu svojega doma se sprehajal s svojim prijateljem, stopi pa v ozko ulico, nakar se mu približajo trije neznanci ter ga brez povoda ustrele. pri čemur je bil kurjač ranjen. Od potnikov ni bil nihče ponesrečen, pač pa so bili zelo prestrašeni od hudega sunka. — Monroe, La. — Missouri Pacific potniški vlak je na križišču Sicard, La. zadel v avto ter usmrtil štiri osebe, tri pa težko ranil. — Connersville, Ind. — Mrs. Nancy Martin mati pogrešanega letalca je obhajala svoj 63. letni rojstni dan, ka-kakor pravi najveselejši, kar jih pomni, ker je ravno na ta njeni rojstni dan dobila veselo vest, da je sin rešen in izven nevarnosti. Mati je izgubila že vse upanje, da še ke-daj vidi svojega sina. Sto otrok brez starisev bo dobilo domovje. V St. Vincent sirotišnici v Chicagi je 100 otrok, sirot brez starisev. Vodstvo- sirotišnice je dalo v časopise prošnjo z nekaterimi slikami od sirot, naj se jih ljudje usmilijo in, kateri je v stanu in brez otrok, naj vzame katerega za; svojega. Takoj drugi dan na to se; je oglasilo 75 oseb, ki so pri j volji, da delijo svoj dom, z> katerim od sirot. Vodstvo je pa pri oddaji otrok zelo oprezno in da otroke le osebam, katere se lahko skažejo, da so jih v stanu preživeti. Ravno tako, za katere otroke se ve, da so katoliških mater, se ne da drugim kakor takim, ki se lahko skažejo, da jih bodo v katoliškem duhu vzgojili. -o- — New York. — Šest obo roženih roparjev je napadlo dva nočna čuvaja trgovine Shuster & Kloorsain-v Broo-klynu, od koder so odnesli za 50,000 dolarjev vrednosti v kožuhovinah. — Rumunska kraljevska dvojica je bila na tridnevnem posetu na Angleškemu dvoru Poročilo pravi, da jih je pozdravljala velika množica, ko sta se peljala po Londonu. Iz političnih krogov. Belgrad. — Radikali, katerim poveljuje Pašič s sivo brado, so se te dni poslužili vsakovrstnih intrig, da bi dosegli volilni mandat. Vendar kot vse kaže je radikalni blok postal zopern celo kralju. In s tem so splavale vse nade radikalov do volilnega mandata po vodi. Med radikali se cepijo čezdalje bolj lastne vrste. Odkar je zapustil korupcij-ski blok Naste Petrovič in nastopil proti Pašiču, vlada med radikali velik šum in vsaki dan zapuščajo pristaši njih stranko in se pridružujejo o-pozicijonalnem bloku, ki vodi neustrašen boj proti koruptiv-ni vladi. Vse kaže, da Pašiče va nasilna vlada se bliža svojemu zatonu. Orožnik ustrelil fanta. V Vratji vasi pri Zg. Cmu-reku je bil dne 21. m. m., to je na velikonočni pondeljek od orožnika ustreljen posestnikov sin Franc Unger iz Drobtinc, star 32 let, ter je dne 22. na poti v mariborsko bolnico, vsled strela že v Zg. Cmureku umrl. Orožnik ga je aretiral v gostilni, kjer se je vršila plesna zabava. Ker so pa drugi fantje žrtvi prigovarjali, naj se ne da aretirati, se je Unger s silo uprl orožniku, nakar je orožnik oddal strel, kateri je bil usodepoln za Ungerja. Unger je bil aretiran, ker se kot svoječasni optant za Avstrijo ni smel pri nas nahajati kot inozemec. Unger je žrtev fanatične vsenemške hujskari-je, vsled katere je optiral za Avstrijo in sedaj moral končati še tako mlado življenje. V naši okolici je bilo ustreljenih, ubitih ter na tragičen način usmrčenih od leta 1920 že 12 oseb. Še nepojasnjen zločin. Iz Muretinc niže Ptuja smo prejeli tole krvavo surovo vest: Pri nas v Muretincih je živel posestnik Franc Janže-kovič. Pri Jajižekovičevi hiši so sosedje opazovali že dolgo časa, kako sta kreg in prepir vsakdanja gosta. V Janžeko-viča se je vedno zaganjala njegova žena, njen oče in brat. Ravnokar omenjene tri osebe so se vedno prepirale z Jan-žekovičem in so mu grozile, da bo lepega dne izginil v krtovo kraljestvo. In res je bil Fr. Janžekovič te dni ponoči ubit na grozen način na svojem lastnem dvorišču. Doslej še neodkrit zločinec je udaril žrtev dvakrat z vso močjo po glavi in to ali z motiko, ali pa s sekiro. Janžekovič je moral biti vsled silnih udarcev takoj pri priči mrtev. Drugo jutro so ga našli sosedje ki so šli mimo njegovega dvorišča, v luži krvi. Na lice zločina poklicano orožništvo je začelo takoj raziskovati zločin in kot osumljence aretiralo: Janžekoviče-vo ženo, oxčeta in brata. Ljudje v Muretincih in po okolici so zelo razburjeni radi tega surovo krvavega zločina. Se nekaj o umoru pri Krasnji. Berač, ki je izvabil Jero Severjevo, posestnico v Sav-Ijah pri Ljubljani s seboj in jo nad vasjo Spodnje Loke u-bil in oropal, se je delal za zelo pobožnega človeka in v pričo ljudi vedno na glas molil. Govoril je pokojni Severjevi, da je z a vdal njeni živini zlo-čest sosed, katerega bodo pokazale s pomočjo Sv. Valentina in Antona in s čarodejno prstjo zacoprane prikazni. Ta berač je prišel, kot je povedal sin pokojne, večkrat k Severjevi in je nosil s seboj vrč, ki je držal 2 do 3 litre. Se ver jeva mu je dala tudi večkrat mleko. Obetal je ženi, da ji bo prinesel blagoslovljeno vodo iz 16 fara in ta bo gotovo pomagala in premagala zločest-no coprnijo. Priče, ki so ga videle, povedo, da je bil okrog 60 let star, krepak in v obraz bolj suh. Brade ni imel, pač pa je bil vedno poraščen in je nosil vedno zavihan ovratnik od suknje. -o- Smrtna nesreča na Savi. Na velikonočni pondeljek se je odpeljala zasebna uradnica Vera Krstič v Belgradu v družbi svojega družbenega tovariša s čolnom po Savi na izlet. Iz neznanega razloga se je čoln sredi Save prevrnil. Mladenič se je utegnil zgrabiti za prevrnjen čoln, dekleta pa je voda odnesla. Mornarji so že nezavestno potegnili iz vode in ker ni bilo nikjer dobiti zdravnika, je dekle umrlo. -o— ' Ukraden otrok. Otroka, dva meseca starega, so ukradli (?) dne 21. m. m. Janezu Leviče iz Hrastni-ških Poljan. On in ona sta šla od doma, otroka pa zaklenila. Ko sta se vrnila, otroka ni bilo nikjer. (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvest s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve M? dostavljene prejemniku na dom sli na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka. Na$e cene za pošiljke v dinarjih M lirah se bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.90 1,000 — Din.........$ 13.45 2,500 — Din.........$ 33.50 f 5,000 — Din.........$ 66.56 1 10,000 — Din.........$132.00 100 — Lir..................$ 5.20 200 — Lir..................$10.05 , 500 — Lir. ................$2425 1,000 — Ur..................$47.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Dia. la nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja častokni menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve aa kažejo po cenah onega dne, k« ad sprejmeme denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICEX PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVANSKO BANKO ZAKRAJ5EK A CESARIC AVE., NEW YORE CITY. . ... _ _ _______________ _______ EDINOST (UNITY) Ishsjs vsaki: torek, sredo. četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, EL _______Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta......$2 50 SUBSCRIPTION: For United States per year..................$4.00 For United States per half year..............$200 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 __" For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 za njihov trud, ker se v resnici veliko trudijo za naš slo- dela in nas poprašujejo, a bi bilo za sem priti, sporoč Entered as second clas matter October lith 1919, at Post Office at Chicago. 111., under the act of March ^rd 1870 Pretihi smo. Katoličani smo bili vedno preveč tihi in celo sedaj smo pretihi. V mislih imam katoliške Slovence v Ameriki. Zadnje čase, ko po naselbinah prirejamo katoliške shode take shode veliko premalo opišemo, kajti opisati bi se moralo do zadnje pičice v kat. časopisju. Katoliško časopisje je takim slučajem popolnoma na razpolago. Vse kar je potreba je, da odbor, ki vodi shod spravi skupaj spisane govore, v kolikor mogoče in jih pošlje potem katoliškim listom, da te govore razneso v vse slovenske naselbine. Potom časopisja so taki govori govorjeni vsem Slovencem po A-meriki. S tem dvignemo željo do takega shoda tudi v drugi naselbini. Zato je opisovanje kat. shodov in takih sestankov velevažna stvar. Vzemimo' n. pr. naše nasprotnike. V rdečem časopisju vedno čitate o raznih socialističnih konferencah. Piše se, kakor bi reševali stari in novi svet. V resnici se pa kje snide kakih pet socialistov in ti mažejo potem cele mesece po časopisju, kaj vse so ukrenili. In ljudje čestokrat mislijo, da je res. Pri nas katoličanih pa pride skupaj na sto in sto ljudi, pa smo največkrat kar lepo tiho in še ne omenimo, da smo kaj imeli. Današnja doba je doba kričanja in tekmovanja. In v tem igra najpoglavitnejšo vlogo tisek. Kdor se zna posluževati tiska, ta vlada. In to velja tudi nam katoliškim Slovencem v Ameriki. Za take shode je potrebno pripraviti tudi krepke rezolucije, o vsaki stvari, o kateri se na shodu govori. Zakaj shod imeti pa se tega ne držati, kar se na shodu sklene in priporoča ni nič. Treba je sprejeti krepke rezolucije in po istih se potem ravnati. To bi priporočali vsaki naselbini, kjerkoli se bo katoliški shod vršil. Ako se kje ne morejo sami pomagati v tem oziru, naj prosijo pomoči od uredništev katoliških listov in ti jim bodo šli radi na roko in jim bodo pomagali v kolikor mogoče. Ker smo na delu, da se katoliška misel poživi in pokrepi, delajmo torej z vso silo, da bomo narod na pravi način prerodili v verskem prepričanju. Dasi smo šele komaj začeli, se že silno pozna vpliv naših shodov. Nihče nima prilike tega vpliva in vspeha bolje videti, kakor katoliški časnikarji. Vzhod je sedaj že precej prebujen. In zdaj se dviga v tem oziru že tudi zapad. Tam iz zapadne slovenske metropole so nam naznanili v zadnji štev. našega lista, da bodo priredili veličasten kat. shod. Ogreva se tudi sever in vse kaže, da v tem letu bo naš narod docela prerojen. Zato pa nikar ne prezrimo te ugodne prilike. Delajmo z vso energijo, da bodo ti veličastni shodi utisnili najsijajnejši pečat katoliškega prepričanja v značaj našega naroda. Lor&in, O.. Ko sem dokončal s kampanjo v Indianapolisu sem odšel proti drugi tudi j ako prijazni slovenski naselbini VLo-rain, Ohio. Vlak vozi jako hitro, tako da sem dospel ob sedmi uri zvečer že v Cleveland in tako tudi na svoj cilj. Vreme je bilo nekoliko deževno ter bolj hladno. Podal sem se takoj h dobfi Mr. Peruško-vi družini, ki so itfe že pričakovali ter me z veseljem sprejeli. Miss Perušek je naša zastopnica, ki jako energično a-gitira za naše liste. Z Mr. Pe-ruškom sva se napotila ker je bila ravno sobota večer v žup nišče, kjer sva se priporočila Rev. Father Krakerju tukajšnjemu župniku za priporočilo v cerkvi, kar so g. župnik tudi z veseljem storili. Father Krajcer so tudi temeljito pojasnili v slovenskem in angleškem jeziku pomen dobrega tiska. S posebnim po- toliškega bi radi uničili? Sv. vero in farje pa potopili v dnu rdečega morja. Iz vsega sploh, kar je božjega si norčujete, ali samo z ene božje besede ne, in ta je: na vsakem srebrnem dolarju zapisana, tudi srebrne besede : "In God we trust." Ali ni to proti vašim principom? Včasih pa še mogoče v žepu morate nositi ta lepi izrek. Zakaj ne pošljete vaših voditeljev v Washington, D. C. do senatorjev in kongresnikov v zbornico. Dokažite jim, da starega Bogu ni več, kakor ga vi imenujete. Pa na mesto "In God we trust," bodo zapisali: "In Socialism we trust.'- Kadar dosežete to, dosegli boste vse, in rešili boste čast socializma. Naša cerkev in šola se bodo spremenili v tiskarne, notri pa se bo tiskal Proletarec in drugi brezverski listi v dveh izdajah na dan. Rdeča nebesa bodo v Sheboyganu in rdečega dnevno, kar najprej mogoče. Naročnica. venski narod v Puebli in vsejj mo, da v sedanjem času naj okolici. Dal Bog, da bi za nasj vsak preje piše kakemu svo-skrbeli še mnogo let. j jemu znancu glede dela. Še- Pozdravljam vse naročnike le, ko boste gotovi glede de-in čitatelje tega lepega lista, la tedaj pridite. Tudi v Chi-kateremu želim najboljšega; cagi je sreča opoteča, kakor vspeha, da bi začel izhajati, v vsakem drugem kraju. Chicago, 111. — Ministrel Show, ki ga je' kaj tukaj pri nas. Da bi Elkhart, Ind. Zopet sem se namenila napisati nekaj vrstic, kako je ** se vdarkom pa so apelirali na riganja ne bo konca ne kraja svoje župljane, da naj pome-j Dokler to ne dokažete in ne te jo ven iz svojih hiš proti-J dosežete pa pustite našo cer-verski tisk, kot je Prosveta,] kev in šolo prav na miru. Ka-Gl. Smrdobe in s Proletarcem. dar pa pomrjete, mnogim iz-Hvala Vam g. župnik za tako med vas bi se moral dati na-krasne besede in tako ognje- grobni napis: Tukaj počiva E- i,; J.I: • u. p*_______• ______ priredila naša mladina v ko-J mogla dosti hvaliti s prijaz-rist kolegija sv. Frančiška je| nim solncem še ni menda čas, sijajno izpadel. Udeležba je' ker letos se kar noče ogreti, bila povoljna, kljub temu, da a kljubtemu narava vseeno se je vršila ravno na ta danj sili v svoj stan. Razcvetujejo velika slavnost v mestu, ko se že črešnje, solata že gleda iz je vrnil nazaj iz Rima v nad-j gredic proti nebu, da bi jo škofijo kardinal Mundelein. ruvali in tako vse drugo pri-Igralci so nastopili zelo fino,' čakuje, da skoraj zasijejo kar znači, da so imeli izbor- j žarki toplih dni. nega učitelja. Občinstvo je Kar se pa tiče na društve-bilo s prireditvijo jako zado- nem polju glede našega novo-voljno. tTpati je, da so prire- ustanovljenega društva, pa ditelji dosegli tudi najboljši tudi kaj težko čakamo, da gmotni uspeh s prireditvijo. nam posije gorkeje solnce, da — V nedeljo je prišlo mno- bomo šli lahko ven v prosto go rojakov tudi iz bližnjih na-1 naravo in tam kot vsi oživlje-selbin v našo naselbino. Iz ni zopet zaigramo kako vese-Bradley, 111, je prišla dobro-. i0 sebi in našemu še tako mla-poznana Mr. Michael Smole-! demu društvu. Nekoliko o tem tova družina, ki se je vdele- smo se že pomenili. Vse več žila velike slavnosti prireje- \n bolj natančno se pa bomo vito spodbudo, ki ste jo dali svojim dobrim faranom. Tudi v tej naselbini se je to pot dosegel nepričakovan dober vs-peh. Lahko rečem, ako bodo v vsaki naselbini tako krepko odgovorili na sedanji apel za katoliški tisek, bo gotovo pridobljenih 1 tisoč naročnikov. Delavske razmere so tukaj bolj srednje. Dela se, le zaslužek je bolj pičel. Končno se še enkrat naj prisrčne je zahvaljujem vsem, ki so mi ob tej priliki pomagali za razširjenje dobrega tiska. Hvala vsem! Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- Sheboygan, Wis. Pred kratkem sem slišal od enega naših rdečih prerokov, cej škode. — V Postnem ča- fijalt. Čegar ime živi v prok-letstvu zaradi zapeljavanja slovenskega naroda! Izrek pa naj ukleše kamnosek, kateri bodi verske sekte. Izključeni so samo socialisti, ki nimajo nikakoršne vere. F ar an. -o- Canon City, Colo. Cenjeni g. urednik: — Prosim uvrstite moj mali dopis v priljubljeni list Edinost. Z delom gre tukaj precej dobro. Premogorov, katerega so zaprli je zopet pričel obratovati. Vreme imamo prav spomladansko. Dne 25. aprila je bilo zapadlo nekoliko snega. Ker je bilo drevje že vse v cvetju, je mraz povzročil pre- ne v počast kardinalu in zvečer so se vdeležili našega Ministrel Showa v Ceško-Ameri-ški dvorani. Prav tako se je vdeležilo mnogo So. Chicaža-nov, katere je pripeljal iz svoje župnije sv. Jurija tamkaj-šni naudušeni g. župnik Rev. Benvenut Winkler. Bilo je tudi nekaj Slovencev iz Jolie- na prihodnji seji, ki se bo vršila dne 1. junija. Prvo sejo smo imeli dne 4. maja v Oblakovih prostorih. Vse članstvo se je seje udeležilo in plačalo svoj asesment. Ker smo na zadnji seji sklenili, da na prihodnji seji sklenemo kaj storiti v korist celi Jednoti, ki ravno letos obhaja 30-letnico ta in drugih naselbin. Vsi so, in v korist našemu društvu, se vračali veseli in zadovoljni ( da bi postalo močnejše in da od mestne parade, kakor tu-; bi se s tem pripomoglo tudi di iz Ministrel Showa. . blagajni. Malo je še članstva, —Mr. Joe Grjevich na 1811 a kljub temu imamo že nekaj W. 22nd St. je pričel te dni v blagajni. da poprej, ko bo deset let, ne bo več cerkve sv. Cirila in Metoda, in ravno tako šole ne. Mislil- pa sem si sam pri sebi, ta človek mogoče ima prav, ker on že ve, ker bere Prole-tarca in je tudi jako študiran socialist. On je napravil izpit za NEOLIKO z odliko. Zato-raj bo gotovo! Vprašam vas dragi sociji zakaj vas ravno cerkev in šola toliko pečata? To je poslopje katoliških Slovencev in Hrvatov v Sheboyganu, ki jim dela čast. Je ponos Slovencev in Hrvatov in kinč celega mesta. S kom pa se imate vi k»j postaviti. Pokažite nam ! Ako imate kaj boljšega in lepšega ? ! smo takoj na vaši strani. su, kakor tudi velikonočne praznike smo imeli tudi pri nas lepe cerkvene pobožnosti. 40 urno pobožnost smo imeli meseca marca, katero so vodili Rev. Father Prajer iz Pueblo, Colo. Pri slovesnem sklepu so pomagali štirji duhovniki in nekaj bogoslovnih dijakov. Lepo je bilo videti o-troke v procesiji. Deklice so korakale v belo oblečene s krancljčki na glavi. Mnogo ljudi je prejelo sv. zakramente. Za nas Slovence so pa prišli 28 aprila in so ostali do 29. aprila Rev. Father Ciril Zupan iz Puebla, ter nam dali tako priliko za velikonočno spoved'. Preč. g. Fathru Zu- Zakaj ravno vse kar je ka- panu se prav lepo zahvalimo voditi real estate obrt. Prodaja hiše in lote. — Iz San Francisco se je te dni naselila v našo naselbino znana družina Mr. Anzel-ca, ki je poprej bivala na E-velethu. Minn. — Iz Eveletha, Minn, pa je dospela v naselbino, kjer misli tudi ostati Mrs. Lah s svojim sinčkom. Sledila ji bo v kratkem še ostala družina. — Iz Oglesbya, Jll., se je preselila v Chicago družina Mr. Černoviča, katera bo tudi za stalno tu ostala. — Marsikaterem use čudno vidi, da se je zadnje čase že toliko družin priselilo iz raznih krajev v Chicago. Vzrok je ta, ker Chicago nudi boljšo ugodnost fantom in dekletam, ki so izdelali šole. V Chicagi dobi mladina razna lahka dela po pisarnah, kakršnih po malih naselbinah ne more. Sicer je v sedanjem času nekoliko slabše kot je bilo lansko leto. Navadni delavci prav težko dobijo delo v sedanjem času. Vendar v primeru z drugimi naselbini se v Chicagi še precej dela. Ker smo zadnje čase dobili tudi nekjaj pisem iz raznih krajev od rojakov ki so brez Slovencem in Slovenkam v naši naselbini naj tudi naznanim, da pride prihodnjo nedeljo dne 18. maja popoldan v našo naselbino slovenski duhovnik Very Rev. Hugo Bren, O.F.M. iz Chicago. V nede* lja zvečer bo v tukajšni katoliški cerkvi sv. Vincencija slovenska pridiga in potem spoved za Slovence. Drugi dan bomo pa imeli zjutraj, (čas bo preč. g. oznanil v cerkvi) skupno sv. obhajilo. Ker naše društvo zahteva, da se mora vsaj enkrat na leto iti k spovedi, ste prošeni vsi člani in članice, da se gotovo udeležite in opravite velikonočno dolžnost, kajti imate lepo priliko, ko bo nas v nedeljo obiskal slovenski duovnik. Povejte to pa tudi svojim prijateljem in znancem in se naj te prilike poslu ži j o, ker vsem se nudi sedaj lepa prilika, da opravijo svojo versko dolžnost. Pozdrav vsemu članstvu, e-nako tudi vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike. M. Oblak, tajnica. -o- V ženskih solzah je več moči, kakor pa v vseh argumentih moža. Dr. W. M. MacGovern. Preoblečen v prepovedani Tibet. (Dalje.) V tistih dneh nas je usta vil neki menih in nas je iz-praševal. Zlasti moja sinkim-ska obleka se mu je zdela 'sumljiva. A Satan mu je bil kos in je svojo vlogo izborno pogodil. Hodili smo sedaj tik ob bregu Brahmaputre, in videl sem v čisti vodi neverjetne množice rib, nekatere med njimi velikanske. Ob bregovih so pa čepele neštevilne jate rac in žerjavov. Ker Tibetanci rib in vodnih ptic ne jedo, zato jih je toliko. Drugače je pa z govejo živino in drugimi domačimi živalmi, in Tibetan-ci pojedo največ mesa, kar sem kdaj videl mesojedcev. Čolna pa na Brahmaputri ne pogosto; reka na daljše ni plovna, Tibetanci pa tudi ne znajo čolnov graditi. Kar sem videl čolnov, so zgrajeni zelo nerodno in što-, rasto, iz usnja, in so prav nepriročni. Več svetišč in vasi je na otokih sredi jezer in ima-, jo zvezo z deželo le pozimi, ko pokriva vodo ledena odeja. Dne 9. februarja smo do speli do točke, kjer se reka Rong izliva v Brahmaputro. Šli smo ob tej reki navzgor do nenega izvira, do jezera Ya-modro (na Sven Hedinovi karti: Yamdok.) Potem šele smo zavili spet nazaj do Brahmaputre. 11. februarja smo se pridružili tibetski prvotni družbi, ki je imela isti cilj kakor mi. Manj smo vzbujali pozornosti in hitreje smo prišli naprej. Seveda smo potovali na tibetski način in smo odhajali že ob treh zjutraj, v največji temi. Prej, ko smo bili sami, smo lahko zgrešili pot, in smo dvakrat tudi "res zašli. Prišli smo skoz vas, ki je znana po toplih vrelcih. Vodo so zbirali v plitvih kotanjah ob cesti, in videl sem več ljudi, ki so nagi ležali v njej. Takih toplih vrelcev je v Tibetu več; in ker jim pripisujejo veliko zdravilno moč, premagajo Tibetanci prirojeni strah pred vodo, se vležejo vanjo in jih potem spet ven ni mogoče spraviti. Kar vleklo me je, da bi se vendar enkrat skopal, a kaj, ko se nisem smel. Bil nisem samo umazan, temveč tudi zelo živ; v prenočiščih sem jih bil nabral in so mi bile v začetku izredno neprijetne. Nazadnje sem se pa tudi na to nadlogo tako navadil, da jih nisem skoraj nič več čutil. Namesto v topli vodi sem se pa kmalu nato skopal v mrzli, in sicer neprostovoljno. V temi mi je na strmem bre- gu izpodrsnilo, padel sem na led v reki, predrl sem ga in ležal sem v ledenomrzli vodi. V takih trenutkih Človek na svoje dobre sklepe čisto pozabi; ko sem se spet zavedel, sem naenkrat slišal, da sem glasno po-angleško klel in ren-tačil. Dobro, da me nihče ni slišal. Tudi kopel mi ni nič škodovala. Omenil sem že, da je bilo majorju Baileyu, angleškemu zastophiku v Sikkimu, moje potovanje zelo neprijetno. Sedaj so pa pripovedovali popotniki iz Lhaze, ki smo jih večkrat srečali, da je Bailey zvedel za moje potovanje, da je pa zgubil vsako sled. Mislil je torej, da hočem preoblečen v Lhazo. Namesto, da bi bil vsaj nepristranski, je pa hitro obvestil tibetske oblasti in jih je pozival, naj me spravijo nazaj na indijsko mejo. Iz Lhaze so poslali tozadevna povelja na vse krajevne oblasti ob poti. In ker so domnevali, da sem preoblečen, so zahtevali še več: vsakega, ki potuje v Lhazo, naj preiščejo in izprašajo. Prebivalci vasi, skoz katera nas je peljala pot, so bili skrajno vznemirjeni, tako jim je šel "tuji vrag" po glavi. Ker smo pa potovali v večji in nič sumljivi tibetski družbi, so nas pustili povsod čisto pri miru. Postal sem še bolj previden, kakor sem bil prej; na vsak način sem hotel priti v Lhazo. Še 75 milj smo bili oddaljeni od cilja, krenili smo na glavno' pot, vodečo tja. Na tej poti je bila čuječnost straž gotovo še večja; in skoz dve mesti smo morali iti v vsakem je bil pa namestnik in oddelek vojakov. Sicer bi bil prenočil tudi v teh dveh mestih, sedaj sem se pa odločil za. manjše kraje ob poti, kjer gotovo niso tako pazili. Vrhu tega sem gledal, da smo se 13. februarja pridružili spet drugi karavani, ker nas je prejšna družba zapustila. T Tekom potovanja smo opazili, da je bila čuječnost res dosti večja kakor poprej. Poskusili smo, da bi neopaženi prišli skozi kraj Pede. Pa sta nam že pred mestom prišla nasproti dva nižja uradnika. Ustavila sta nas ter sta vprašala, odkod pridemo in če nismo videli med £otjo kakšnega tujega človeka. Preiskala sta nas in že se mmislil, da sem izgubljen, pa sta se držala le bolj Satana. Jaz kot navaden kuli jima nisem delal velike preglavice, in smo šli nato lahko naprej. Kako bi bilo pač moglo priti Tibetancu na misel, da bo nosil Evropejec, tak gospod, skoz več mesecev 16 kilogramov težko breme na hrbtu, dočim bi njegov sluga v praznični obleki jahal pred njim! — Praviš, da si katoličan, in da ti je vera sveta; če je to res, potem priporočaj in katoliško časopisje, Id se sv. vero bori. ■ f^fv : ■ ' ':. : . - ■ J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. 2. Red tudi pri oblakih. Vpliv oblakov na srce. površnemu opazovalcu se zazdi, da v oblakih ni nobenega reda, nobenega zakona. Temu pa ni tako. Kakor povsod, vlada tudi med oblaki. Vsak dan moremo opazovali neko dobo, ki se pri nas kaže posebno ob poletju. Pred-poldne se nebo oblači. Nekaj ur po poldnevu je največ oblakov na nebu. Proti večeru se nebo zopet zjasni in je navadno jasno vso noč. Poleg tega dnevnega reda se opazuje tudi neki letni red. Iz vodnih mehurčkav se razvijejo umetni stvori, v katerih se upodabljajo jasno izražene ideje. Te ideje pa ne morejo biti v vodnih soparih. Tudi pri vetrovih, ki delujejo v oblakih in jim u tisku jejo obliko in življenje, ne moremo govoriti o kakih idejah, kakor se ne morejo ideje pripisovati toploti, ki je pri tvorbi oblik gonilna moč. Če morejo toraj vodni sopar, veter in toplota ustvarjati take u-metne stvore, je to očiten dokaz, da so le orodje nevidne roke, roke, ki jo vodi umna •zmožnost, in ki ustvarja misli razumnega duha. Ravno radi tega uplivajo ti umotvori tako globoko na Človeka. Krasoti te naravne prikazni se nihče ne more odtegniti. Pisatelj Hallier pravi: Ob luninem svitu se raz vrste oblaki okoli meseca, kakor ovčice okoli svojega pastirja. Pokrajini utisnejo čudovit kras in življenje. V svoji raznovrstnosti, barvi in bli-šČobi so svet za se. Doba celega življenja bi bila prekratka, če bi kdo hotel opisati ta čarobni svet, ki nudi vsakemu opazovalcu narave toliko u-žitkov." Drug pisatelj meni: "Oblak spada med najlepše oblike, v kakršne se voda spreminja. Voda kaže ravno v oblakih najbogatejše raznoterosti, tako v oblikah, kaktSr v barvah. Za prijatelja narave, ki potuje od kraja do kraja, imajo oblaki še posebno mikavost v sencah, v katere zavijajo pokrajine. Razgled na valovito pokrajino je ob solnčnem svitu in pri jasnem nebu mnogokrat brez življenja in nekako neumljiv, ker polna luč ne kaže obrisov. Razprostrti oblaki šele vtisnejo podobi življenje in mikavost. Prihod in odhod solnca postane po oblakih slovesen in ginljiv. Raznovrstno razsvetljeni oblaki kličejo drug drugemu : Kdo že zre solnce? In solnce jih gleda, poljubuje, dasi je že odšlo, dokler ne pripozna tudi najvišjega na večernem svodu stoječi oblak, da odhajajočega solnca ne more več videti. Le nekaj hipov še, in v temot-ni žalosti stoje zapuščeni na večernem nebu." Od viharjev gnani oblaki so podoba drhtenja in nemirnega koprnenja srca človeškega. Zato jim kliče pesnik: Ej oblaki, ej oblaki, vi nebeške tiče, le razvijte, le razpnite, mehke perutnice. In v daljavo nedogledno urno mi hitite, a s seboj vse nade moje, upe vse vzemite. In v daljavi potopite vse v morje jih širno. Ko srce bo prazno, pusto, morda bo i mirno . . . .. K saver Meško. Kdor ni čisto brez srca, zapazi, kako oblaki pri raznih prilikah ganljivo nanj vplivajo. Razni občutki se vzbujajo v nas, ko se slovesno, mirno dvigajo iz osrčja zemlje in jarkov gora, ko blišče v bujnem sijaju. Čarobno o-grnejo zemljo v prozorno haljo, ali pa dirjajo v ljutem boju čez gore in planine. Željno se ozira ratarjevo oko ob hudi suši na večerno nebo, kje se bo prikazal vodonosni oblak, a s strahom in trepetom ga napolnjuje pogled na gorostasne oblike hudornih oblakov, ki pretijo uničiti delo njegovih rok. Skrbnim očesom ratar na polju v nebo se ozira, v južno ozira se stran, da bi zagledal oblak. Radostno, glej, zablišči mu oko, oblak je prijadral, drugi in tretji za njim, jasno temni se nebo. Veter potegne, vihar; vrho vi se ziblje jo drevju, blisk se zasveti in grom otlo po nebu bobni. Šum zašumi! Zdaj, zdaj, iz oblakov se vsujejo kaplje. Kaplje se vsujejo, o j!-- suhe, ledene, gorje! Tujec in prognanec koprni ta za oblaki, ki odhajajo in jadrajo tja, kamor hrepeni nujno srce. Tuj'c med tujci prevzdihujem. se vtolažiti ne vem, z vami iti poželjujem; oh, oblaki, naj tja grem. Oblakom naročuje pozdrave, naj jih neso v deželo sreče : Oh, povejte, da iskreno ljubim vse prijatelje, poželjujem neizrečeno enkrat videti jih še. Zares, oblaki so krilati seli, ki prenašajo drhtenje, ko- Slovencem v Chicago in okolici se naznanja, da priredi Slovensko Samostojno Mla-deniško dr. "Danica" basket piknik 25. maja na Kochs farmi v Lemont, 111. Ker bo na tem pikniku mnogo raznovrstne zabave se vabi vse slovensko občinstvo, da se tega piknika v naj obilnejšem številu udeleži. Naj nobenega Slovenca(ke) ne manjka na določenem prostoru v nedeljo dne 25. maja. Imeli bomo dobro hladno pijačo in dober prigrizek. O pa kaj še! ? "Muziko — Muziko!" To bo najboljše za vse plesaželjne. Zatorej kdor se hoče udeležiti tega izleta ali piknika naj se gotovo naznani do 23. maja pri bratu John Štajerju, 1952 West 22nd Place, ali pri bratu tajniku Anton Zupančiču, 1832 West 22nd Street, ali pa pri bratu Martinu Koščak, 1818 West 22nd Street. Phone Canal 6027. Zbirali se bomo ob 8:30 zjutraj pri John Ste-jarju. Za dobro postrežbo in obilno zabave jamči (5—23) _ VESELIČNI ODBOR. prnenja in vzdihe src človeških. Po pravici toži zato milo slepec: Le enkrat bi videl oblak nad menoj, bi vprašal ga glasno : Se jo češ z menoj? barva. Rabi se tudi lahko za šotore. Toraj je važno za av-tomobiliste, kakor tudi za kemparje. V sodni dvorani. RAZNOTEROSTI. Najbolj zanemarjena vas na svetu. Taka vas se nahaja v Tibetu; v tej vasi, ki leži pod vrhuncem najvišjih gor, je približno 100 hiš. Vas obstoja že nad 500 let, a ves ta čas so metali ljudje smeti na ulice Te nesnage se je tekom 500 let toliko nagromadilo, da so nastali celi griči, višji od hiš. Da so mogli priti od hiše do hiše, so morali prebiti hodnike. Avstralija kupuje avtomobile. Avtomobili igrajo v Avstraliji vedno večjo vlogo. Letna nabava vozil se ceni na 16.000 komadov. Največ jih uporabljajo trgovci. Glavni dobavitelj je Amerika, vendar se je pričela avtomobilna industrija tudi že v Avstraliji razvijati. V Adelaidi so ustanovili av-tomobilno tovarno, v kateri je zaposljenih 800 delavcev. Največji most v Evropi. Iz Kopenhagna poročajo, da je danski parlament sprejel predlog, da se zgradi čez Mali Belt most, ki bo največja naprava te vrste na kontinentu. Stroški za zgraditev so preračunani na 43 in pol milijona danskih kron. Most bo služil železnici, vozilom in prometu za pešce. Pri zgradbi bodo zaposljeni najbolj izkušeni domači in inozemski inženirji. -o Važno za avtomobiliste. Iz Washingtona poročajo da so preizkusili neke vrste barvo preparirano iz alumini-uma, katera, ako se pobarva z njo streha avtomobila, pusti 50 odstotkov manj vročine skozi, kakor vsaka druga Krvav* kmetska vstaja v - Ukrajini. * Kakor javlja "Gazeta Po-ranna" z ukrajinsko-poljske meje, je došlo v pokrajini Herson do krvavih bojev med rdečimi četami in vstaškimi kmeti. Vstaši so bili poraženi. Čete rdeče armade so ustrelile kot represalije številne kmete, ki so vstaše podpirali. Med kmeti v južni Ukrajini se vstaja vedno bolj širi. ZA SMEH IN KRATEK ČAS. Zrelost. — Jeli vašim hčerkam že zasigurana bodočnost? — — Seveda. Milka, najstarejša, je pri zobozdravniku, Francka je pri odvetniku in najmlajša, Mary, je pa zelo nerodna, to bomo poročili... — -o- V šoli. Profesor (iznenaden) : Kaj, v vaših letih, pa ne znate či-tati? Jaz sem že znal čitati, ko sem bil mlajši od Vas! — Dijak: "Mogoče ste imeli boljšega profesorja kot ga i-mam jaz?! —o- Se moti učitelj. Učitelj: "Koliko je trikrat ena\?" Mali Francek je bil to vprašan, a odgovoriti ni znal. Učitelj: "No Francek pomisli malo. Ako gre tvoj oče v nedeljo v gostilno in pokliče četrt vina, in še en četrt in potem še en četrt . . . ?" Francek: "Mislite to tudi če je mama navzoča?" Čička je imela staro kobilo. Cič pa mlado žrebe. Ta dvojica se je pasla zunaj sela. Zrebe se je radovalo in skakalo okrog kobile, zadnja ga brcne in ubije. Prišlo je do sodne obravnave. Sodnik: Cuješ stara! kaži mi još jedan put, kao je to bilo. Cička: Gospodin sudac, ja ču ti još jedan put kazat, samo ti nemoj se lutit! Bilo je ovako — kakor da bi bil ti, gospodin sudac, žribe i ja kobila, i ti biš smanu malo "po-škercal" ja bi tebe sunila i te ubila, koji vrag bi tebe pla-til ? " Posledice razporoke. Gospod Butec sreča gospo Bunko: "Ah ne morem več tako sem trudna. Predaleč je do pokopališča in morala sem tja, radi uglednosti." Butec: "Po kaj ste šli na pokopališče ?" Bunka: "Kaj hočete, spremila sem k večnemu počitku drugo soprogo svojega prvega moža." Zlato srce. 2ene se razgovarjajo o hčerkah. — Malo je enakih, kot je moja Marička. Ona ima zlato srce. — — Res? — — Res! Evo vam primera: Ona se vedno zapira v sobo ko jaz kaj delam, samo da me ne vidi, kako se mučim. — -o Pri zdravniku. Precej obilen bolnik: Gospod doktor: Drugače sem sicer močan kot vol, toda skoraj stalno sem lačen kot volk in žejen kot riba; ponoči se potim kot konj . . . Zdravnik: Ja, moj dragi, če je tako, potem bi vam že svetoval, da se obrnete na kakega živino zdravnika. kaj bi bilo, če bi prišla ke< smrt po tebe, ali si priprav«. Ijen ?" "Sem mama," odgovori sinček, ki je mislil bolj na dobro kosilo kot pa poslušal, "samo recite ji, naj počaka, da bodo Štruklji kuhani." Nase punčke. Marička in Karla gledajo slike fantov. — Vidiš Marica! Imeti bi moral Radovo sveže lice, Danilov stas, Albinov položaj in Francovo premoženje, potem bi mi Lojzek ugajal. -o- BT ŠIRITE LIST EDINOST! Preprostost. Mati kuha štruklje in pripoveduje zraven stoječemu sinčku o smrti, kako mora biti vanjo vedno pripravljen. Nato ga vpraša: "No Tinče, Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI 1912 Wi 22nd STR. Phone: Canal 6319. MESAR CHICAGO, ILL. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada > prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 [ NA POČITNICE kdor se hoče po trudapolnem delu na svežem zraku odpo-čiti, naj pride za nekaj dni na farmo: JOHN MOHARJA v Pau Pau Lake, Mich. Stanovanje in hrana v hiši. Cene solidne. Pojasnila daje i-menovani lastnik. Tja pridete ako vzamete iz Chicage parnik do Benton Harbor, Mich. Od tam Water-welive karo do River View tam izstopite pet minut North in ste na mestu. — Z železnico pridete tja z Marquette vlakom. Izstopite v Konome, Mich »d tam vzemite River View karo in vas pripelje na mesto. (4-23. 5-6. 8-13.) DRUŠTVO SV. VIDA štev. as, K. S. K. J. Preds. Anton Strniša iooi E. TJ Place. Pod Preds. Jos. Zulič. Tajnik, Anthony J. Fortuna 1003 E- 64 St. Zapisnikar, Jos. Ponikvar. Blagajnik, John Mele. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vi* dervol, Jos. Germ. Zastavonoša, Joe Baznik. Vratar, Jacob Korenčam Bolniški obiskovalec, Joseph Ogria 1051 Addison Rd. Zdravnika, Dr. J. M. Seliškar in Dr. M. J. Oman. Društvo zboruje vsako prvo nede* ljo v mesecu v Knausovi dvorani. Assesment se pobira na seji a&mo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otro-ci od 1. do I. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14 00 tedenske bolniške podpore, ▼ slučaju bolezni, bolnik naj se nazns* ni pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po Jednotinih pravilah stran 102 do iog. Za več pojasnila se obrnite na drti- BLAGODEJNA MOČ HRANJENJA Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Za vzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom. KASPAR STATE BANK 1900 Bine Island Aie., vogal 19. ceste CHICAGO, ILLINOIS Varna banka za vlaganje vašega denarja. Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrodskimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge pogrebne listine. DR. SV. CIRILA IN METODA Štev. 18. S- D. Z. V društvo se sprejmejo člani od 16. do 55. leta starosti. Zavarujete te lahko za $150, $300, $500, $1000» $1500 in $2000 posmrtnine. Za Bolniško podporo se lahko za« varujete za $7.00 ali $14.00 na teden* V društvo lahko vpišete tudi svoje otroke od 1. do 16. leta starosti. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob z. uri popoldne v Knausovi mali dvorani. Predsednik Anton Strniša 100- E, 72nd Pl. Podpredsednik, John Terček Tajnik, John Widervol Z153 E. 61st St. Zapisnikar, Frank Merhar. Blagajnik, Josef Zakrajšek St. Nadzorniki: Josef Zakrajšek ml., Anton Widervol st., Josef Matenčič, Zdravnik, Dr. J. M. Seliškar. Zastavonoša, John Jerman. Redar, John Peterlin. DR. SV. MARIJE MAGDALENE, štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, OHIO. Predsednica, Helena Mally '277 Norwood Ed. Podpredsednica, Johanna Pel an. Tajnica, Josephine Menart 1105 E. 63. St. Zapisnikarica, Rose Hrovat. Blagajničarka, Frances De> bevec 60'2 Glass Ave. Zdravnika, Dr. J. Seliškar in dr. M. Oman. Seja se vrši vsaki prvi pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira vsakega 18. in 19. v mesecu od 7. do 8. ure zvečer na domu. SLOV. KAT. •PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Pred. Anton Grdina 1053 E. 62nd St. Podppreds. in pevovodja, Peter Sinovršnik 6218 St. Clair. Tajnica: Rose Horvat 6711 Edna Ave. Kolektarca: Mary Hrastar. 5901 Prosser Ave, Seja se vrši vsaki prvi Četrtek v mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida. ...,. sr T^ - ? - > v-^. ^ .....^ . M -- —■ ZVONARJEVA HČI POVEST. Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj. enkrat doživeti. Toda to ni mogoče. Saj je opažala, kako je mati pri dečkovem joku vselej krčevito stisnila ustni in se obrnila strani. To ne sme iti tako dalje. Rozika je tudi tukaj mati in se mora v božjem imenu privaditi izpolnjevati svojo friaterinsko dolžnost. Morda žena si je mislila: "Sa^ ma jo bom puščala pri otrocih; morebiti pride ura, ko# se bo ganilo zaprto materino srce in se odprlo nedolžnemu črvičku, da ga prižme in pritisne nase v ljubezni in sočutju." -- In tako se je zgodilo, da je Rozika zastonj čakala nekega jutra na pridno otrokovo postrežnico. Dekla, ki jo je bila Anica naučila, je postavila toplo vodo za otrokovo ko-pelj na klop, in odšla. Deček v zibelki se je začel premikati. Marica je stopicala vsako jutro v kratki suknjiči zraven zibelke in žarečih oči zrla na bitje, ki je bilo mnogo manjši od nje. Slabotno je dete ječalo. Anica pa ni prišla. Nato je dete glasno zajokalo. In v mali Marici se je vzbudilo sočutje. Počasi je korakala od zibelke v čumnoti in dejala, kakor bi se razumelo samo ob sebi: "Mama, fanti veka — brs, brs vodo . . Bolni ženini občutki so se hoteli upirati. Boj se je začel v njej: "Ne dotaknem se ga ne, tega luterskega otroka," ji je govoril razburjeno um — "moje ubogo, po meni izgubljeno dete," je stokalo nasproti njeno srce. Naglo se je obrnila, da se je Marica prestrašila-- naglo zagrabila dete iz zibelke in je pritisnila na prsi; v potokih so se ji udrle solze In kapale na otroka, ki ga je 17. JUGOSLAVIJE. (N adaljevanje s 1. strani.) • "Bog ga blagoslovi — deček!" Rozika je zavpila, kabor brezumna. Obe roki je braneče, divje stegnila proti drobnemu, rožnatemu telescu. Materina roka je pehala od sebe, kar bi morala blagoslavljati. Srce, ki je kričalo po ljubesmi, se je prestrašeno od-stranjalo od nje; do smrti izmučena je brezčutna padla nazaj na posteljo. Zdravnik se je dan za dnem pečal z zmešanim Rozi-kinim duhom. Anica je prese da Je le zopet ozdravela in se spametovala." Smrtna nesreča. 31etna Malka, hčerka posestnika in župana Josipa Erjavca v Dragi pri Višnji gori se je tako nesrečno opekla, da je včeraj zjutraj vkljub takojšnji zdravniški pomoči umrla. PET STO MILIJONSKA LJUFIJA. Dokazilne listine izginile zagoneten način. Umrla je na Ježici pri Ljubljani včeraj, dne 23. aprila g. Anton Vilfan, posestnik in lastnik daleč} naokrog znane gostilne "pri Alešu". -o- Nesreča. Železničar Maks Strle iz Sp. Šiške je padel z motorne-1 ga kolesa in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Umrli so v Ljubljani: Stanko Vrhovec, zidarje'' sin, 17 mesecev. — Nada Ko- I be, hči oficiala finančne pro-] kurature, 8 let. — Marjanaj Vihar v njeni notranjosti je divjal — in ponehaval. Witt, zasebnica, 75 let. — Al-1 Dete, ki je nekaj časa molčalo, je začelo jokati. Ustnici sta se mu nakremžili in glasen vek je sunkoma plaval po sobi. "Brani se že," si je mislila mati. Naglo ga je odvila iz povoja in ga položila v toplo kopelj. "V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha," so zašepe-tale ustnice stari, katoliški blagoslov. In zopet se je morala braniti solzam, ki so padale mesto blagoslovljene vode na njenega otroka v kopelji. Z ganjeno zadovoljnostjo je opazila Anica, da se je lotila pravega zdravila pri bolni materi, ko jo je postavila pred delo in materinsko dolžnost. Z nežnim pogledom je ves ganjen opazil Henrik mater z otrokom pri oknu. Vesel si je mislil: 'Prestala je sedaj najhujše. Roke ji bom pokladal pod mala, sladka Marica molila, pa jo je gledal, kako je šla v tujo deželo, ki je sam ni poznal in ne bo mogel priti vanjo -- "Ne, ne!" je vpilo njegovo zmučeno srce, "ne, tega ne smeš pri dečku dopustiti; vrglo te bo kakor njo, ne boš prestal — in kaj bo potem z ubogimi otroci." "Naučiti se bo morala nositi, kakor jaz," je pripomnil jokajoči Anici. "Ne morem drugače, Bog mi pomagaj!" In naglo je zapustil bolnično sobo. In močnodušna Anica je zaplakala: "Zastonj ! Vse je zastonj !" Ona, ki je Roziko bolje poznala, kakor oče, brat in mož se je v skrbeh povpraševala: "Ali se bo okrepila, ali se bo njeno slabotno telo v tej mrzlični vročini popolnoma uničilo. Če poneha mrzlica, ali bo njen izmučeni um mogel prenašati križ, ki si ga je sama naložila, ne da bi ji otemnel vsled pritiska črne sence ?" Toda Anica je dočakala čudež o človeški moči in trdnosti. Pogosto se umrje hitro, toda ne lahko. Človek mnogo prenese. Roziki se je um zopet zbistril in polagoma se je začelo krepiti tudi telo. A niti z besedico ni omenjala dečka. Bilo je, kakor bi ne vedela ali ne hotela vedeti zanj. Ze je šla omahovaje iz čumnate v sobo, a ni pristopila k zibelki. Poklicala je deklico k sebi in jo ljubeznivo poljubila, ko je plašno stopila k bledi materi. Bolestno smehljaje jo je pobožala po zlatorumenih kodrčkih in jo izno-va poljubila. Po dečku pa se ni ozrla. Anici se je zdelo vse to tako strašno — naposled se jo je lotila misel, da je Rozika vse pozabila in bo morala še Toda kljub vsej njegovi skrbljivosti ni Rozika napravila nobenega koraka brez muke in boli. Deček je bil krščen, mati o tem ni vedela in ni vprašala; mislila si je lahko, ker so ga vsi imenovali Mirkota. — "Mir naj prinese," je dejal Henrik resno Ani, ko ga je vprašala po imenu. Rozika pa se ni brigala za to. Zdelo se ji je, kakor bi ji ne bilo vse to nič mar. Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO MEGLICH A ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. bina Schrimpf, uradnikova žena, 36 let. — Marija Len-če, posestnikov hči, 3 leta. — Ivan Perko, delavec, 56 let. Anton Kerže, učitelj v p.? 49 let. — Kristjan Vernik strugar, 28 let. — Frank Gli-var, čevljarski vajenec, 25 let. — Josip Goste, užitkar, 74 let. -o- Vlak, ki je vozil kardinala Mundeleina zadel v voz. Baltimore. — Izredni vlak, ki je vozil kardinala Mundeleina iz New Yorka proti Chicagi je blizu tega mesta zadel v splašenega konja in voz na križišču. Ker je strojevodja hotel na hitro vlak ustaviti, je to povzročilo hud sunek v hitro vozeči vlak. Kardinal se je ravno stoječ pogovarjal, ko ga hud sunek vrže nazaj. Okrog njega stoječi so padli na njega, izpod katerih se je hitro dvignil in smejoč dal znamenje, da ni treba skrbeti za njega, da mu ni nič. Nihče ni bil ranjen pri tem slučaju. Lokomotiva je konja ubila in voz popolnoma razbila. Washington. — V justič- nemu oddelku, kjer je bil p veljnik William Burns, k je pred kratkem od tega m sta odstopil, so izginile ali pa bile ukradene zelo važne listine, katere so vsebovale kaze, po katerih naj bi v začela kriminalno preiskavo oseb in korporacij, obdolže-ne goljufije, s kateri so ogoljufali vlado za veliko milijonov v kontraktu konštrukcije vojnih zračnih letal v letu 1921. V teh listinah so bili dokazi šestih korporacij katerih 1 bi se moralo sodnijskim potom prisiliti, da vrnejo svoto. $16,000.000, katero so te kor-poracije prejele več, kot pa bi^ morale po kontraktu za zračna letala. Novico o pogrešanih listinah je prinesel preiskovalni komisiji Capt. Scaife, kateri je bil pooblaščen od vlade, da naj dobi dokaze o veliki g<>. ljufiji dva in tridesetih korporacij, katere so zapletene v to vojno dobičkarijo. Scaife je svoje delo dokon-čal 6. aprila 1922., dva meseca po temu pa od oddelka odstopil, ker kakor pravi ne najde pota, kako priti do korenine za pridobitev vladi ogoljufane milijone. Mellon nagovarja Coolidgr* naj vetira predlogo za bo- nus. Washington, D. C. — Zvezni zakladničar Mellon je včeraj osebno obiskal prezidenta Coolidga, kjer mu je obrazložil svoje argumente proti bo-nusu. Poroča se, da je silil prezidenta naj bonus vetira. ELY, MINNESOTA * * 4 * J / / / 4 GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako :ga še nimate t Ta Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih, U Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. ^ POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za fl šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike 1n za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se po-^ sebno priporočamo našim gospodinjam. H Pridite in prepričajte sel 4 kvalitete so, ki določajo vrednost! Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene je malo razlike med ceno dobre obleke in oble-. , j, i vm nižje kvalitete — a velika raz-lika pa je v modi, izdelavanju, blagu, in vrednosti. Vzorec dveh kvalitet in dveh vrednostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD Z DVOJNIMI HLAČAMI ki jih prodajamo po $35.00 DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO: $25, $30, $40, $45 IN VIŠJE. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. v JELINEK & MAYER, LASTNIKA, z800—1808 Blue Island Ave., Cor. S6t£: Street. 31RITE LIST EDINOST! SLOVENSKA KUHARICA je zopet prišla in smo jo pre^ jeli v nekako 30 izvodih. Gos podinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana z Številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj ! Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. RAD BI DOBIL udobno stanovanje s 6. ali 7 sobami z elektriko,, "steam a li hot water heat", v bližini slovenske cerkve sv. Štefana. Sem pripravljen plačati od $50. do $70. na mesec. Kdor bi imel ali ve za tako stanovanje naj blagovoli naznaniti: CHARLESU BREGANTIČ 1903 — West 22nd Street CHICAGO, ILL. NAZNANILO! Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojt roko mizarsko in tesarsko o brt. Sprejemam nova, kako? tudi dela za**popravo. Barvan hiše znotraj in odztinaj. Var nišam in vsa druga del*: sp* dajoča v to obrt. Rojakom se priporočam > naklonjenost! FRANK MARLEY 2300 — So. Hoyne Ave. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115. ifj • i • • Ruski princ čaka padca bolj-še viške vlade. Iz New Yorka poročajo, da se je princ Feliks Youssou-poff ukrcal na parnik Aquita-nia, s katerim je na potu proti Londonu. Princ prerokuje, da je čas zelo blizu, ko izginejo sovjeti in se zopet vrne v Rusijo tri miljone ubeglih aristokratov, kateri bodo postavili na noge novo moderno Rusijo. ŠIRITE LIST EDINOST NA PRODAJ imam tri farme. Prva obsega 100 akrov z modernim poslopjem. Druga 80 akrov tudi z jako dobrim poslopjem. Tretja, ki obsega tudi 80 akrov je brez poslopja. Kdor si želi priti na farmo naj piše za podrobnosti na: FRANK DEBELACK, RFD. No. 2. HOLTON, MICH. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo,, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinošti in Ave Maria. J.K0SMACH z 804 W. a and St. Chicago. JSL Roiakom se priporočam Bit nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELE* IA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše dfelo. nainizie Prevzamem barvani e hiš is znotrai. bokladam oaDir.