f lav. 73. V Ljubljani, v pondellek 31. marca 1919. leto III. |si»j?Ja rasen nedaij In praENi&ev vsak dan popeBd* n. Uredništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica st. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vrača, Inserati: Enostolpna potit* vrstica 30 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi ia poslano vrstica po 60 v;» večkratne objave po do«, govoru primeren popust. otsastsesa r Hill lili [ ; iHH Wk i ;V ' Glasilo Jusoslov. socialno - demokratične stranke. na 30 vinarjev. *=£- Naročnina: Po po6ti ali I dostavljanjem na dom za celo leto 60 K, za pol leta 30 K, la četrt lota 15 K, za mesec 5> K. Za Nemčijo oeto leto <55 K, za ostalo tujino in Amen ko 72 K. — Reklamacije za list so poštnine prosto. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st.61^ Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Vabilo na naroebo. »Naprej« je postal velik dnevnik, ki ga bomo potrebovali v bodočih političnih in socialnih bojih. Nešteto nalog ima naš dnevnik, ki ga hočemo vzdržati in razširiti med slovenskim ljudstvom, da prodre socialistična misel do zadnje koče. S povečanjem lista smo morali z ozirom na velikanske stroške za list, zvišati naročnino. Upamo pa, da bodo cenjeni naročniki umeli, da so temu krive gospodarske razmere, in d asi žrtvujemo za list, kar le mogoče, smo morali to storiti, da zagotovimo listu obstanek še bolj v povečani obliki kakor prej. Zanašamo se, da ostanejo vsi naročniki zvesti »Napreju«, upamo pa tudi, da store vse, kakor bomo storili tudi mi, da se »Naprej« še bolj razširi, zakaj marsikje ga danes še nimajo, kjer bi ga morali imeti. Naročnina znaša od 1. aprila 1919 na mesec 5 K, četrt leta 15 K, pol leta 30 K, celo leto 60 K. Posamezne številke 30 vin. Sodrugi, sodružice, somišljeniki in prijateiji. storimo vsak svojo dolžnost! Uprava »Naprefa«. Adresna debata. Debata o državni adresi, ki se je vršila te dni v narodnem predstavništvu, je nudila vsem strankam zedinjene Jugoslavije prvo priliko za obširnejše izjave o nalogah države v tem kritičnem času, o njenem ustroju, o pogojih njenega zunanje-ravpliva in njene notranje konsolidacije. Vrstili so se ob tej priliki na parlamentarni tribuni najizrazitejši predstavniki različnih strank; utiša njihovih izvajani nam predstavljajo zato najzgovornejšo sliko o duševnih dobrinah in vrlinah, o vidikih in stremljenjih vseh onih raznolikih in raznobarvnih političnih sil, ki si na torišču našega neusmerjenega javnega življenja kosajo in križajo v silnem vrtine.: novega narodnega, gospodarskega in kulturnega preporoda. Povemo takoj, da nismo bili s to debato povsem zadovoljni, ker, če izvzamemo posamezne svetle momente, nam je zopet pričala, kako smo še mladi in površni in kako za-nademo rad igestam in frazam. Prvi govoril dalmatinski poslanec Gri-' ogono, ki ie s svojo bombastičnostjo pokvaril ves dober utisk, ki bi ga hiia jnegova izvajanja oi talijanskem rnsilju in italijanski dinlomaciji nedvomno pustila. Sledil mu je srbi-i i covornik, ki j ' tako? rtokrrol vse večjo parlamentarno spretnost in prakso. Govoril je o pariškem komrres uin o Rumuniji; govoril je na kratko, toda v jedrnati formi in z elegantno poteznostjo. Razlika med politikom, ki se je šolal na negativni in destruktivni areni bivših nacionalnih bojev v Avstriji, in politikom, ki je zrastel v lastni državi, Je bila prezgovorna in očitna. Veliko se je govorilo ob tej priliki, veliko preveč, četudi je imela debata svoj dober namen, ker je hotela pokazati gospodom v Parizu, kako misli in čuti jugoslovansko ljudstvo o njihovih nakanah in intrigah. Materijala za to je bilo dovolj in razpoloženje veliko in v kolikem se je protestiralo proti evropskemu imperializmu in italijanski pohlepnosti, proti združeni roparski družbi, ki hoče iz Pariza diktirati »mir« poraženim državam in malim narodom, je stalo gotovo za besedami, ki so se čule iz parlamentarne tribune, kompaktno in složno javno mnenje cele Jugoslavije. Ali s tem še niso bila rešena vsa vnrašanja, niso bile še izčrpane vse naloge narodnega predstavništva v času, ko je treba takorekoč zidati novo državo in io braniti proti zunanjim in notranjim nasilstvom. Zakaj veliko vprašanje je, če niso notranje potrebe še vse nujnejše, nego vsi zunanje-poli-tični problem i... Odnosno, če ni ureditev notranjih razmer pogoj uspešni zunanji politiki. O notranjem položaju v državi je ob tej priliki govoril le socialistični zastopnik, sodrv" Anton IOistan. Značilno, toda naravno! Vsem je bilo očitno, da ni pri nas vse v najlepšem redu, da nismo morda niti pri začetku pravega reda, vsem je bilo znano, da imamo na milijone izstradanih, da trpimo na silnem pomanj-_ kanju vseh najnujnejših potrebščin, j da nimamo prave demokracije in da {e šla svoboda državljanov rakom žvižgat... Vsega tega so se gospodje predstavniki vsak zase prav dobro zavedali, toda iz vseh njihovih izjav ni bilo ilsšati najmanjše besede, ki bi opozorila vlado na pretečo notranjo nevarnost. In naj se ne izgovarjajo z navideznim razlogom, da je bila adresna debata posvečena v prvi vrsti zunanji politiki! Saj so notranji in zunanji problemi od nekdaj tako tesno spojeni, da je v tem oziru zvonjenje le po eni plati zvona enostavno nezmiselno. Da se je gvspodov prejela nervoznost, ko je socialistični zastopnik kazal na državne šibkosti in bolezni, odkrival odprte rane na narodnem telesu, in da so jim bile njegove besede, dasi resnične, preresnične, ne- ljube, je pač razumljivo. Cemu kratiti veselje s takimi žalostnimi rečmi? Saj imamo lastno državo! In če ie tema v sobi, glejmo rajši skozi okno! Adresna debata ima za nas svojo posebno važnost baš zaraditega, ker je dala našemu prolatarijatu povod, da se prvič primerno oglasi v Jugoslovanske mparlamentu, _ da predloži gospodom, ki so si vzeli Jugoslavijo v zakup, svoje zahteve in syoje račune. Njegov glas bo še marsikateremu neljub, ali privaditi se bodo morali in ga primerno upoštevati. Zlasti bo dobro, če se pravočasno prepričajo, da nismo pri državnem vozu peto kolo, da utegnemo nasprotno spraviti voz na ono pot, ki bo za nas gladka in za gospodujoči razred trnjeva. Od našega programa ne bomo odstopili, gledali bomo nasprotno, da v njegovem imenu pridejo za nami vsi oni, kojih spas je v sociasiz-mu, in teh ni malo! Prihodnji boji, pirhodnje volitve bodo pokazale, ali imamo prav ali ne. Prava adresna debata šele pride. Govorili bodo drugi ljudje, ki pridejo iz mase, iz tiste neizmerne, še nepoznane jugoslovanske mase, govorili bodo iz drugih vidikov, z vse drugačnimi besedami, za programe in cilje, ki se morajo uresničiti, ako hočemo, da bo troimeui narod svoboden in srečen. Vdove in invalidi! Zdi se, da še vedno ne zavedate, da ste v Jugoslaviji in ne več v Avstriji. Ne gre vam v glavo, da se more doseči kaj tudi brez »šmirajna«. Tako prihajajo še vedno nekateri k vojaški intendanci za Slovenijo v Ljubljani (oddelek za nakazovanje preskrbovalnin — nadporočnik Hribar) na Friškovcu. ter ponujajo tam zaposlenim uradnikom najrazličnejše stvari (denar, živila itd.), v popolnoma napačnem mnenju, da bo potem »lažje šlo«. — Zapomnite si torej enkrat za vselej, da je tako podkupovanje nedopustno, kajti uradniki pri intendanci so plačani od vojaške uprave, da izpolnjujejo svojo dolžnost. S podkupovanjem škodite tudi uradnikom samim, ker bo vsak, ki bi sprejel za opravljeno delo kakšno plačilo, brezpogojno odpuščen iz službe. Vsakdo, ki ima pravico do vojaške preskrbovalnine, naj pride na Friškovec, kjer mu bo ista takoj v zrnislu drž. zakona nakazana. — Vo-iaška intendanca za Slovenijo v Linhlfonl. Politične vesti. Jugoslavija. Volitve v štajerski deželni zbor. LDU. Gradec, 28. Dunajski kor. urad poroča: Volitve v štajerski deželni zbor so razpisane za nedeljo 11. maja. Glede volitev v volilnih okrožjih srednje in spodnje Štajerske Je odredil deželni svet, da mora biit 21 poslanskih sedežev zasedenih izključno le po izvoljenih. Ob tem ni nobene razlike, ali morajo vsi za volitev upravičeni ali pa samo en del izvrševati na volilni dan resnično svojo volilno pravico. Italijanska vlada daje podpore laškim dijakom v zasedenem ozemlju. »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da je minister Fradeletto določil vsakemu italijanskemu dijaku v zasedenem ozemlju mesečno podporo 150 lir od 1. marca do 31. julija 1919 z ozirom na sedanje gospodarske težkoče njihovih rodbin. Po svetu. Italijanski Narodni svet na Rekf. LDU. Reka, 29. Včeraj se je pričelo na Reki pomladansko zasedanje italijanskega »Consiglio Na-zionale«, ki hoče imeti .svojo državo in ustvarja nove zakone.^ Med zakoni, ki so mu bili predloženi, je tudi zakon o odpravi smrtne kazni, o odpravi ogrskega in uvedbi italijanskega zakonika ur. Reki, o izi:rc-membi ogrskega zakona glede zastav, znakov, žigov in grbov, o iz-premembi ogrskega zakona o izvrševanju odvetništva in notarstva na teritoriju mesta Reke. zakon o imenovanju javnih uradnikvo, o državni administraciji, zakon o izpremeinbi imen družin italijanskega pokolcnja, J o izpremeinbi in modifikaciji tujih obiteljskih imen in še nekaj dnigh zanj zanimivih zakonskih predlogov. — »Consiglio Nazionale«, ki si je uzurpiral suvereno oblast, ima 250 članov, ki jih narod ni nikoli izvolil. Od 16.000 mednarodnih socialistov in 20.000 Slovanov ni v tem zastopstvu nobenega. O stavki železničarjev v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj. 29. O stavki železničarjev poročajo: Od 28. marca naprej ni dospel noben vlak več ia Dunaj. Tudi lokalni promet in obratovanje električne cestne železnice je bilo ustavljeno. Stavke se je udeležilo 320.000 železničarjev, in sicer 100.000 delavcev, 100 tisoč skig, katerim je prištevati tudi sprevodnike. kurjače in poduradnike najnižjih kategorij ter 120.000 poduradmkov in uradnikov. — Širile so se vesti, da ima stavka politično ozadje in da je s komunističnim gibanjem v zvezi. Domneva se pa,, da je stavkarsko gibanje železničarjev izbruhnilo prehitro in da zaradi tega ni imelo uspeha, ki so ga pričakovali komunisti. Okrog poldneva so bila v državnem uradu za promet posvetovanja s poštnimi nameščenci, in sicer s telefonskimi in brzojavnimi podurad-niki, ki so se nameravali pridružiti mezdnemu gibanju. Vendar pa do tega ni prišlo, ker je bil po ponovnih pogajanjih okrog 6. ure popoldne med železničarji in vlado dosežen sporazum. Železničarji so s svojimi zahtevami prodrli na vsej črti ter v soboto na vseh progah pričel zopet redni promet. Uspeh železničarjev v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 28. (DunKU.) Pod predsedstvom poslanca Tomschika so se danes vršila pogajanja med zastopniki vlade in stavkujočimi železničarji. Po nagovoru državnega kance !a rja dr. Rennerja so se zastopnik! zedinili naslednje: Od 1. aprila do 1. avgusta 1919 dobi vsak moški ali ženski uslužbenec kot doklado za olajšanje gospodinjstva 100 kron zase in 20 kron za vsakega Člana svoje družine. Ker do 1. aprila ni mogo-č? natančno določiti odgovarjajočega zneska, dobi ta dan vsak železnico'' pavšalni znesek 150 kron, ostarel' pa kasneje, ko sc prejemki končno urede. Dosedanje draginjske doklade in nabavni prispevki ostanejo netep"cmenjeni. Umirovljeni uslužbenci bivših avstrijskih državnih železnic so podvrženi likvidacijski masi Nemško-avstrijska vlada si pridržuje rravico, da se zavzame tudi zame Glede umirovlienja nemško-a\sirijskih uslužbencev po 1. januarja 1919 bo vlada predložila zakonsko predlogo. Izdala bo tudi novo amnestijo. Državni urad za promet b osprejel v zopetno službovanje vse one železničarje, ki so bili po 1. avgustu 1914 za kazen odpuščen! iz službe in ki osebno prosijo za zapet-no uameščenje pri zastopništvu za osebje. Za državne žclezsice se ustanovi posebno zastopništvo za osobje, ki se izvoli na podlagi proporcionalne volilne pravice. Ako to želi tudi osobje zasebnih železnic, se ta zastopništva uvedejo tudi pri teh železnicah. Volitve je treba izvesti takoj. Državni urad za promdt se obveže, da vpliva na zasebne železnice, da se priboljški, dovoljeni za osobie državnih železnic, razširilo LISTEK. *=.- . - Severna meja z Nemško Avstrijo. ;E;.:spo/.e, katerega jo imel dne 18. febr. t. L delegat Jugoslavije dr. Z o Ig er na mirovni konferenci v Parizu.) Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je na vsem ozemlju, kojega poseduje v nekdanji Avstriji, mejaš /. nemškimi ali bolje rečeno ponemčenimi ozemlji. KrsfeSt historični rrc°Ied germanizacije pri Slovencih. Slovenci, ki so se naselili v teh pokrajinah tekom 6. in 7. stoletja, niso prebivali samo v sedanji Kranjski, Koroški, _ Štajerski, Goriško-Gradiščanski in ^ vzhodni Benečiji (Furlaniji), v tržaškem ozemlju in v severni istri, ampak tudi v vzhodni Tirolski in v Lungau na Solnogra-škem, potem v sedanjih deželah Gorenje in Dolenje Avstrije do Donave, kakor tudi v zapadnem delu Panonije okoli Blatnega jezera. Tekom stoletnih bojev z Germani (Nemci, Lombardi, Bavarci in Franki) so izgubili Slovenci več kot polovico svoje prvotne narodne posesti. Okoli leta 800. so končno Franki popolnoma podjarmili vse k ^oške *n panonske Slovence in že teda} Je Dri^:’ji v vseh slovenskih deželah invazivna nemška kolonizacija. Fevdalna gosposka in cerkveni dostojanstveniki, ki so »ferro et iguo« oznanjevali krščansko vero, so delili med svoje vojake in služabnike oropano ali zapuščeno imovino slovenskih kmetov. Do 17. stoletja je bil slovenskf element porinjen skoro do jezikovne meje, na kateri je prebival v južni Koroški in južni štajerski še približno pred 60. leti. Po inicijativi cesarice Marije Terezije in še bolj po oni Jožefa II., je postala smotrena in metodična germanizacija v IS. stoletju državna maksima a očividnim namenom, zgraditi skozi slovenske dežele nemško pot do Adrije. Tekom zadnjih 50 let je, vsaj po Statistiki, napredovala germanizacija toliko, da kaže štetje na Štajerskem stagn:.-ijo. Na Koroškem pa moramo celo konštatirati neprestano propadanje Slovencev toliko glede obsežnosti ozemlja, na kojem prebivajo, kolikor glede njihovega števila. Leta 1890 je štela ta dežela 101.030 Slovencev, leta 1900. 90.496, leta 1910. pa le 82.212. To izvira od tod, ker so storilo zlasti v tej deželi vse javne. '.o je državne, deželne, občinske. železniške in deloma tudi cerkvene oblasti vse mogoče, da zadu-' šijo slovenski element. Šole na Koroškem so nemške razen treh, medtem, ko Je bilo tam še leta 1860. več kot 50 slovenskih šol. V Celovcu se je poučevala slovenščina v vseh šolah. Danes so v teh šolah celo izključili latinico. Slovenski otroci se uče tu samo gotskih (nemških) črk; tako hočejo_ preprečiti čitanje slovenskih knjig. Slovenski jezik je skoro popolnoma izobčen iz uradov. Slovenski uradniki so bele vrane; slovenski odvetniki, ki so zahtevali, da se razpravlja pred sodišči v njihovem jeziku, ker so bile prizadete slovenske stranke, so bili disciplinarno kaznovani. Vojaka naj bi bila zadala zadnji udarec slovenskemu narodu na Koroškem. Ono malo število slovenskih inteligentov,_ posebno duhovnikov, ki smo jih imeli na Koroškem, je bilo obtoženih ali srbofilstva ali panslavizma in radi tega obsojenih v zapor ali_ iztiranje. Med žrtvami je bil tudi edini slovenski poslanec na Koroškem M. Grafenauer, ki je bil obtožen na 5 let prisilnega dela. Nemci so hoteli pospešiti navidezno ali resnično germanizacijo teh pokrajin ne samo s silo, ampak tudi s potvarjanjem uradne Statistike. To se jim je posrečilo tem bolje, ker že sam izraz »občevalni jezik« dovoljuje nc.lvečjo zlorabo. Štetve. i komisarji, skoro sami Nemci, so vpisali kot Nemce vse one, ki so bili kakorkoli odvisni, bodisi od javnih oblasti, bodisi od nemških gospodarjev, zlasti tudi vse one, ki niso izrecno in formelno izjavili, da so Slo- venci. Tako so kot čisto nemške označili gotove vasi, v katerih ni bilo po uradni Statistiki 10 let poprej niti enega Nemca. Da navedemo samo en vzgled: po ljudskem štetju je bilo na Štajerskem: 1. 1900. 409.531 Slovencev in 902.343 Nemcev; leta 1910. 409.684 Slovencev in 983.252 Nemcev. Slovensko ljudstvo se je torej tekom zadnjih 10 let pomnožilo samo za 163 duš, nemško, ljudstvo pa ...i 80.9091! In vendar se je oficijelno ugotovilo. da število rojstev pri Slovencih dvakrat hitreje raste, kakor pri Nemcih. Med 1. 1880. in 1890. n. pr. ie bilo na Štajerskem med slovenskim ljudstvom, ki je štelo takrat 388.419 duš, 32X59 novorojencev» istočasno i~ bilo v isti deželi med nemškim ljudstvom, ki je štelo takrat 794.841 duš, v istem času samo 29.071 novorojencev. Med l. 1890, in 1900. so imeli štajerski Slovenci (400.480 diu) 39. 535 novorojencev, Nemci (847.923 duš) pa 39.407. Taka dejstva se morajo vpošte-vati pri določitvi prihodnjih meja, ki mora sloneti na sledc^h principih: Principi, po katerih naj se meie določijo. Pred vsem se je treba ozirati na narodnost prebivalcev, ki tvorijo kompaktno maso. Mesta in trgi s svojim mešanim prebivalstvom ne prekinjajo zaključnega slovenskega ozemlja; kaiti mešani ali nernSki značaj teh ekonomskih ah administrativnih središč je umetni rezultat ponemčevalnega sistema, po katerem so zavzemali vsa mesta v javnih uradih le Nemci. Z izpremembo tega sistema bodo tudi vsi ti izginili. Da se določi narodnost po tem, kar sem omenil tu zgoraj, se ne smemo ozirati samo na zadnje ljudsko štetje, treba je uvaževati tudi druge podatke, zlasti starejše Statistike in popise jezikovnih mej, potem pojasnila, ki nam jih nudijo verodostojni pisatelji, Slover.ec Kozler (1864);' Nemci: Petz (1844), Hain (1846), č /.oernig (1861), Hermanitz (1850), FEauser; letnik Krške škofije za leto 1910 itd. Naravno je torej, da zahtevamo tudi one pokrajine, katere so začeli nred komaj 50 ali 60 leti germanizirati, kot naše, ker bi pripoznanje nemškega značaja teh pokrajin pomenilo odobritev storjene škode^ in škandalozno poplačilo za krivično in nasilno raznarodovalno politiko. Z c-I.oiu na velikanske i. -e, ki so jih Slovenci preti peli vsled neprestane germanizacije, je le čisto: pravično, ako zahtevamo, da obsega naša meja zadnjo vas, kjer je se, ohranjena tra >!ja slovenskega čustva. Popis incie. Po gori navedenih principih ttrče; nova meja od stare avstrijsko-ital!« i ianske meie zapadno od Pout^Mte tudi na uslužbence zasebnih železnic. Vsiecl stavke se ne sme pozvati noben železniški uslužbenec na odgovor. — Glede uvoza živil se bo vlada trudila, da izposluje pri antantnih državah pošiljanje večjih transportov. Ko so zagotovi zadostna ii.iiožina živil iz inozemstva, bo vlada zvišala dosedanje živilske odmerke. — Državni kancelar dr. Ren-nci je končno izjavil, da bo državna vlada gledala na to, da zboljša svojim uslužbencem gmotni položaj. Sedaj i-a le treba vztrajati v s vrbo dosege miru in svobode. Sladkorja je na češkem dovoli. LDU. Pariz, 29. (Brezžično.) Iz Prage poročajo: Tvornice za sladkor razpolagajo sedaj ob koncu sladkorne kampanje z velikimi množinami sladkorja. Zahtevajo od vlade, ini iim kolikor mogoče olajša izvoz sladkorja v zavezniške J.~uve. Nemčija plačuje živila v zla?!!. LDU. Pariz, 29. (Brezžično.) Iz Bruslja javljajo: Posebni vlak je pripeljal iz Berlina v Bruselj 275 mili-ionov mark v zlatu, katere mora plačati Nemčija za poslana živila. Delavstvo zahteva zvezo z, ruskimi sovjeti. LDU. Berlin 29. (ČTU.) Kakor poročajo listi iz Hesena, se v ruhr-skih premogovnikih vedno bolj širi nezadovoljstvo. Med drugimi se zahteva Reuo kot mejo. Nemčija tedaj v je tov. Špnrtakovc! v Nemčiji na delu. LDU. Monakovo, 29. (CTU.) Listu >;Bayriscber Korier« se o novih načrtih špartakovcev poroča od dobro poučene strani; Ako misli nemška javnost, da bo imela odslej mir pred terorjem špartakovcev, se zelo moti. Komunisti ne bodo prej mirovali, dokler se jim ne bo posrečilo, dobiti vlado v Nemčiji popolnoma v svoje roke. V najširših slojih ljudstva razvijajo obsežno in intenzivno propagando. Povsod, na shodih, na ulicah, da celo v vrstah prostovoljskih čet skušajo pridobiti Špar tako vci novih pristašev. Komunisti nameravajo najpreje vprizo-riti novo generalno stavko, kdaj naj ista prične, o tem si sami še niso na jasnem. Pričakujejo za ta slučaj znatnih oiačenj iz Hamburga. Kieia in Monakovega. S pomočjo teh ojačeni in z oboroženo silo ter sabotažo nameravajo prisiliti delavce, da ustavijo delo. Povsvetovanje četvorlce. LDU. Pariz, 29. (Dun.KU.) »Agence Havas«: Svet četvorice je danes nadaljeval proučitev obmejnega vprašanja, posebno pa onega glede francoskih mej. Francija zahteva Reno kot mejo. Nemčija trdaj ne bo imela več pravice na levem renskem bregu postaviti utrdbe, in vojaška postajališča. — Po ureditvi de potem jadranski problem na irancoskega mejnega vprašanja pri-vrsto. Namen boljševikov. LDU. London, 29. (CTU.) Kakor poroča »Dailv Mail«, se pripravljajo ruski boljševiki v sporazumu z ogrskimi, kot edini zastopniki komunizma. ki točasno drže v dveh državah vladno krmilo v rokah, na velikopotezen napad, ki naj preobrazi celo Evropo v zmislu komunističnih načel Postavili so v osebi švicarskega podanika Moora, ki je znan kot intimen prijatelj velikoruskega direktorija, nekakega centralnega načelnika propagande za to križarsko vojsko boljševikov, ter mu dali neomejeno polnomoč, Njegova glavna sodelovalca sta bivši francoski kapitan Sadoul in neki angleški podanik, katerega prištevajo najožjemu prijateljskemu krogu ministra za zunanje stvari Čičerina. ... Iz časopisja. »Jugoslavija« z dne 25. t. m. pribija pod naslovom »Vtihotapijanje blaga« tudi dejstvo, da imajo nežigo-sani bankovci višji kurz do 30%, ter da prav bujno procvitajo menjalnice po raznih lokalih. Sama pa (kakor tudi drugi meščanski listi) prinaša in-serate, v katerih se javno ponujajo zavodi za kupčijo z denarjem, ki je bila z razglasom o žigosanju izrecno prepovedana. Dvojna morala meščanskih listov v uredniškem in in-seratnem delu je že stara stvar. Isto-tako staro je dejstvo, da se državne uprave nočejo brigati za javno znane grehe, da čakajo vedno na tožnika. Cenzura listov, ki ubija pošteno svobodno misel, se za direktno kršenje zakonov po listih sploh ne briga. Kako popolnoma drugačen mora postati svet! »Riječ SMS« z dne 22. t. m. slika v uvodu članka »Izdajica«, ki je naperjen proti zdaj že zaprtemu St. Radiču, zahrbtnost politike italijanskih imperialistov, ki odprto stopajo v zveze z raznimi sovražniki ujedinienia Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pravi, da Italijani špionirajo po naših železnicah', če mogoče ne pošiljamo trup na meje okupiranih krajev in da hočelo s pri-občevanjem Jažnjivih vesti o uporih v naši državi zaveznike prepričati, da nismo vredni samoodločbe. Naša delegacija v Parizu ima svoj novinski urad, ki izdaja dnevno svoje vesti, ki pa jih niti en francoski časnik noče priobčiti,ker so,kot člankar sumi,Italijani podkupili časnikarstvo. Francoski imperijalizem se brati iz samega strahu pred Nemčijo z Italijo, vsled česar je momentano Italija di-plomaflčno tako močna. Poglavje o „dami“. ,V zadnjem času se šopirijo po naših listih in naši javnosti zopet različne »dame«, ki organizirajo ali ki bodo organizirale, in ki bodo delovale na vsemogočih poljih karitativne oskrbe, bolništva in vemo česa še vse... Zavzeli smo temu meščanskemu firlefanu nasproti že parkrat svoje stališče, ali kakor je videti, brez uspeha. Zato moramo že jazneje govoriti in povedati, da poznamo mi ženstvo, ki se peča z resnim delom, in potem tisto ženstvo. nič manj kot moško smešno in ogabno frakarijo, ki čuje na ime »dama«, postopa v svili, žametu in zlatu po ulicah brez dela, poseda po salonih, pusti po 16 ur in več delati revne služkinje za to, da »dama« lahko »reprezentira«, da prireja čajne večere, pozdravlja generale, obiskuje 1000 kronske kabarete itd., ki kratkomalo živi kot pravi parazit od žuljev drugih. Da gotovi krogi take žlaktne »cvetice« človeške družbe skrbno goje in časte, ne spremeni žalibog, prav nič na naši sodbi o njih vrednosti, in dokler obstoji sedanji družabni red, nas ne mo tijo ti salonski pav!, dokler nam one ne motijo ali celo onemogočijo s svojimi »reprezentancami« resnega dela in resnih naših stremljenj. Na tisto »almožno«, »karitativnost« in »ljubezen do bližnika«, ki prihaja Iz teh krogov, kjer velja dobrodelnost za modo in šport, mi prav nič ne refle-ktiramo, ker vemo, da ima država prokleto dolžnost, bridati se za dobrobit vsakega njenih državljanov, in da imajo le-ti pravico zahtevati od države človeka vrednega življenja, ne pa moledovati, kaj bo odpadlo od bogato obložene mize visokorodnlh dam, in to kedar se jim bo to zljubilo. Zato tudi vemo. da si bomo preje ali sleje priborili vse, kar gre nam in našim otrokom, in vemo: dobil! bomo tudi primemo opremljene ubožnice, bolnice, sirotiščnice itd., in vse to, ker mora država skrbeti zanje. Na kar bomo pa prav gotovo pozabili, to bodo vse >častne« Tn druge »predsednice«, »nadzorovalne dame* in kar je še drugega takega, v nedavnem času še tolikanj avstrijskih »ordnov« lačnega ženskega plevela! Socialna politika. Zaščita dece. »Službene Novi-ne« z dne 15. t. m. prinašajo pravilnik, po katerem se na teritoriju države SHS osnujejo posebni odbori za zaščito otrok in sicer: za Slovenijo v Ljubljani, za Hrvatsko s Slavonijo v Zagrebu, za Srbijo v Belgradu, Nišu, Skopljem, Bitolju. za Vojvodino v Novem Sadu. za Bosno v Sarajevu, za Dalmacijo v Splitu, za Črno goro pa v Cetinju. Dopisi. Hrastnik. V nedeljo, dne 23. t. m. so tukajšnji jugoslovanski demokrat-je priredili shod v šoli. Povabili so dr. Ravniharja iz Ljubljane. Udeležba je bila »ogromna« (reci in beri trideset)! Med temi je bilo 6 delavcev in še izmed teh 3 socialni demo-kratje! Je pač povsod smola! V industrijskih krajih za take »demokrate« pač ni prostora. Laški trg. Dne 2. marca so sklicali shod liberalci v šoli. Napovedan je bil za 3. uro popoldan. Prišel je gospod Juvan iz Ljubljane. Na shod je prišlo 13 ljudi in še med temi je bilo nekaj socialnih demokratov. Čakali in čakali so, a tako zaželjenih poslušalcev ni bilo. Vsled slabe udeležbe ni mogel gospod Juvan poročati o dobroti NDO. Svetujemo mu, ker že hoče delavcem pomagati, naj se pelje k svojim pristašem v Celjej k Smrtniku, Karlovšeku itd., ki so pristni Jugoslovani in jim priporoča, da zboljšajo sramotne plače pivovarniških delavcev. Vse tovarne so upehale po 1. januarju osemurni delavnik; pivovarna pa, katei« načeljujejo sami pristni liberalci, je šele po intervenciji naših sodrugov vpeljala osemurni delavnik in to komaj v mesecu marcu! Delavstvo to vidi, radi tega pa tudi obrača hrbet tem »osre-čevalcem« naroda. Laški trg. V nedeljo, dne 23. t. m. se je vršil javen shod naše stranke. Shodu je predsedoval sodrug Kun-tara, otvoril je istega sodrug Martin Štcfe. Poročal je sodrug Malovrh o nolitičnein položaju. Napadal je vojne dobičkarje in slikal bedno stanje naših ubogih invalidov. Razložil je zahteve kmetov in utemeljeval zahtevo ločitve cerkve od države. Pozval Je navzoče ,v, politično organizacijo in slikal potrebo po delavskem in kmečkem časopisju »Napre-ju« in »Ljudskem glasu«. — Izvolil se je končno nov odbor krajevne politične organizacije. Ista šteje že da.= nes okoli 150 članov (za Laški trg razveseljivo). Udeležba je bila naravnost sijajna. Velika dvorana v pivnici je bila natlačeno polna. Kakšna razlika med shodi liberalcev in našimi shodi! Neka gospa Komes je delala razne neslane medklice, najbolj se je razsrdila radi napada na vojne dobičkarje. Je-li tudi kaj prizadeta? 1----------------- Dnevne vesti. — Ženski protestni shod, ki se je vršil včeraj v »Mestnem domu«, je bil sicer številno obiskan. Sklenilo se je, poslati danes dopoldne deputa-cijo k deželni vladi zaradi znižanja cen živilom. Shod so pozdravili tudi zastopniki socialne demokracije. Žal pa, da na shodu ni bilo discipline, ker shod ni vodila nobena stranka. Za razmotrivanje takih vprašanj mora biti pač na shodih več resnosti in več razumevanja položaja in poti, po kateri se dajo razmere izboljšati. — Za narodno predstavništvo se iščejo za takojšnji nastop službe: dva dobra prevajalca iz srbskega na slovenski jezik in obratno, dva dobra stenografa in dve dobri strojepisk!. Ponudbe naj se vpošliejo predsedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. — Vojni dobičkarji. Nerazumljivo nam je, da vlada še do danes ni nič ukrenila, da bi se vojnim dobičkarjem zaseglo prisleparjeno premoženje. Ljudstvo strada, hodi strgano, nima obuval, vojni dobičkar pa živi v izobilju ter gleda na ubogo paro s prezirljivim nasmehom. Ako vlada ne bode nujno ukrenila zasego premoženja tem pijavkam, se zna zgoditi, da bo končni rezultat zelo ničev. Vsaj ti gospodje sedaj sipljejo »prislužene« tisočake v svoje osebne namene z obema rokama. Tako si na primer dela toplo gnezdo vojni dobičkar Peter Štepic iz Spodnje S k ške. Samo za popravo svojega stanovanja je žrtvoval nič manj nego 120.000 K. — Ljudje, pomislite, koliko gorja in bede bi se s tem denarjem olajšalo revežem, tako pride pa le posameznikom v njih osebno korist. Poživljamo vlado, da nemudoma ukrene, da se vojnim dobičkarjem odvzame prigoljufano premoženje in se obrne v dobrobit celokupni bedi. Socialna politika. — Zveza trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju. Članski sestanek se vrši v sredo, 2. aprila ob po! osmih zvečer v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so važne društvene zadeve. Vabljeni so vsi člani ter sploh vsi trgovski nastavljene!. — Odbor. — Ustanovni občni zbor »Splošnega društva jugoslovanskih vpoko-iencev« se vrši dne 3. aprila točno ob 2. uri popoldne v »Mestnem domu«, (velika dvorana.) Na dnevnem redu bo volitev in odobrenje pravil. — Železničarskim vpokoiciseem. Po sklepu deželne vlade za Slovt ;ijo se bodo izplačevale železničarske pokojnine na račun penzijskega oziroma provizijskeea zaklada od 1. aprila 1919 nanrei izključno le pre- jemnikom jugoslovanske ’iarodnosu O pripadnosti posameznika ho odločevala vlada samostojno na. p«.».:Kri verodostojnih podatkov. Kot take se bo smatralo uradno kolekovana potrdila občinskih uradov o narodnosti vpokojencev. Pristojen je občinski urad bivališča. Ta potrdila naj .pošljejo vsi vpokojenei, ki bi pokojnino pravočasno ne prejeli, na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. Percipijenti drugih narodnosti naj se radi nadaljnega izplačevanja obrnejo na vlado države, kamor po svoji narodnosti pripadajo. Pripomni se, da se nahaja zastopništvo Nemške Avstrije (Dr. Fasching) v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6. — Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani. — Zdravstveno stanje mesir.e občine ljubljanske v času od 1(5. do 22, marca 1919: Novorojencev 16, mrt-vorojenca 2, umrlo je 25 oseb, med njimi 13 domačinov in 12 tujcev, in sicer za vratico 1 (tujka), za jetiko 4 osebe (med njimi 1 tujec), samomor, (utop) 1, za različnimi boleznimi l(i oseb, za pljučnico 1, za pegavico 2 osebi. Za kužnimi boleznimi je obolelo za vratico 1 domačin, 1 tujec} za pegavico 1 domačin, za malarijo 2 tujca. — Proti našim železničarjem! Vsem slovenskim železničarjem v, Podbrdu so izročili Lahi odpustnice ter jih kratkim potom spodili iz stanovanj. Plačo so jim ustavili že meseca februarja. ■— Brezvestna propaganda. Pred kratkim so italijanski oficirji pri razdeljevanja hrane prisilili vaške otroke v Trnju pri Sv. Petru, da so pokleknili in z dvhmicjiimi rokami pro« siii kruha. Nato so jih tako fotografirali in slike poslali v italijanske ilustrirane časopise, ki naj razširjajo in spričujejo plemenito delovanje Italijanov v »odr .šenom« ozemlju. — Nečloveška obsodba. Pred par dnevi so v Trstu obsodili 24-letna Ivanko Ambroževo iz Slavine na 32 mesečni zspo,\ ker so našli pri njej en izvod »Slovenca« in pismo, ki ga je prinesla iz Ljubljane. Odpeljali so jo v proslulo ječo v Benetkah. — Nov tednik je pričel izhajati v, Os jek n 23. t. m. pod naslovom »Socialista?, kot glasilo socialno-demo-kratične strar.ke. — Ponesrečil se je pri jahanju policist Gregorič v Peščenici na Hr-< vaškem, ko jc hotel s svojim konjem preskočiti tri metre širok in en meter, globok jarek. Konj je padel v jarek tako nesrečno, da je prišel policist pod njega in se v blatu zadušil. — Dijaški zbori. Hrvatska vlada je srednješolcem dovolila, da se organizirajo. Dijaki so se na svojih zborih izjav ili za odpravo veronauka. iz šol. — Svobodna trgovina je povzročila vedno zviševanje cen. So! prodajajo po Osjeku že po 11 K za kg, za 1 U; masti zahtevajo 60 K itd. Potem se pa »gospodje« še čudijo, če delav-< ci in uradniki zahtevajo zvišanje plač! — Pomanjkanje užlgalic je občutno po celi naši državi. V Belgradu in Zagrebu se plačuje za eno škatljico; užigalic 1 K 80 vin. do 2 K. V Osjeku se prodajajo užigaiicc madžarskega izdelka v zavojih 60 do 80 K za kilogram. Pomanjkanje pa izkoriščajo seveda tudi verižniki, ki so pri vsakem sličnem slučaju takoj na delu za svoje brezdelje in izkoriščanje bednega :<^va. obsegajoč sodne okraje Trbiž in Šmohor, iz katerih se izločijo nemške občine Rattendorf, S. Lorenzen, \Veidegg, VVeissbriaeh, Mitschig, Guggenfcerg, Troppolach, trg Šmohor in zapadni del občine Moe-sohach. Ostali del teh okrajev pripada naši državi, ker prebiva na njem sicer mešano, toda po večini slovensko ljudstvo. Sodni okraj Podklošter ima tudi več kot dvetretjinsko slovensko večino. Mesto Beljak, ležeče na jezikov-in meji, je res močno germanizirano. Kljub temu je treba priklopiti državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker tvori bistveni del slovenskega ozemlja, in tudi radi tega, ker je ekonomsko središče in križišče za vse prometne zveze zapadnega dela slovenske Koroške. Vse ceste in želez-. nice, ki vodijo od slovenskega zapa-da. juga in vzhoda, — to so Kanalska, Zilska in Rožna dolina — in one, ki tečejo vzdolž ob Vrbskem Jezeru, se združijo v tem mestu. Te popolnoma jugoslovanske pokrajine morajo spadati k naši državi. Sicer pa je Beljak eno izmed onih mest, kjer je bil slovenski jezik izključen iz javnega življenja šele koncem zadnjega stoletja. Leta 1857. se Je poučevala tam slovenščina še v vseh šolah. V cerkvah se še danes propo-veduje v, slovenskem Jeziku. Dalje prereže meja Osojsko Jezero in pridruži državi Srbov, Hr- vatov in Slovencev mesto Celovec in zgodovinsko Gosposvetsko polje. Celovec, glavno mesto Koroške, je ekonomsko središče južnega, to je slovenskega dela te province. Zatorej se ju ne more ločiti brez velikih neprilik za oba. Železnice iz slovenskih pokrajin Koroške vodijo v. to mesto. V narodnostnem oziru je bil Celovec še v sredi preteklega stoletla središče slovenskega narodnega življenja in po večini slovensko mesto. (Po Fickerju: 6000 Slovencev in samo 3419 Nemcev). A ravno v Celovcu in njegovi okolici se je vpeljal z največjo brezobzirnostjo najskrajnejši germanizatorični sistem. Naihuie pa boli Slovence, ko vidijo kako se bolj in bolj širi nemški jezik na zgodovinskem Gosposvetskem polju, ravno tam, kjer so se knezi slovenskega naroda svečano ustoličevali, tudi ko so bili nekateri med temi Nemci. Zadnji knez, ki se je dal ustoličiti po tej stari slovenski demokratični šegi, Je bil Ernest Habsburški leta 1414. Slovence torej vežejo na to historično zemljo neizbrisni spomini. Kar Kosovo za Srbe, to je Gospa sveta za Slovence: narodna relikvija in spomin na njihovo starodavno veličino in njihovo neodvisnost. To slavno nolje ne sme pasti v nemške roke. Z vstajenjem na novo izvojevane svobode, morata duh in jezik slovanski kraljevati ravno ta- ko na Gosposvetskem, kakor na Kosovem polju. Meja pridružuje Jugoslaviji dalje slovenski (južni) del občine Sv. Janez na Mostiču, ki spada v okraj Svinec, in obsega okrajno glavarstvo Velikovec. Razven občine Pu-strica mora spadati ves ta okraj, v katerem je pet šestink prebivalstva slovenskega, k državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. V sodnem okraju Sv. Pavel se priklopijo naši državi poleg slovenske občine Ojstrica, občine Dolnji Dravograd in Labud, ki se morajo smatrati za mešane. Potem prestopi meja na Štajersko in objame celo okrajno glavarstvo Slovenji Gradec, čigar prebivalstvo je najmanj do 85% slovensko. Od okrajnih glavarstev Lipnica in Radgona pušča meja naši državi samo slovenske občine ali one, ki so bile tekom zadnjih let na pol germanizirane. Tu tvori reka Mura od Spi-lja do Obrajne naravno mejo. Pri Obrajnl prekorači nova meja Muro in doseže pri vasi Grujzla ob Kuč-nici sedanjo mejo med Avstrijo in Ogrsko. Na vsem ozemlju južno tu gori popisane črte prebiva slovensko ljudstvo kompaktno. Samo v središčih, kjer imajo sedež upravne in sodne oblasti, srečamo tudi Nemce, ki tvorijo po uradni Statistiki večino Vi Mariboru in Celju. Kdo so ti »Nemci«? Stvar ti postane jasnejša, ako vprašaš uradno štatistiko, ki pravi, da izvira 70% prebivalstva v teh mestih iz slovenskih občin, da so torej očividno slovenske krvi. Vladni pritisk jih je pretvoril v »Nemce«, a kakor hitro poneha ta pritisk, se bodo popolnoma naravno vrnili k svoji prvotni, to je slovenski i modnosti. Sicer se ta mesta ne dajo ločiti od njihove slovenske okolice, ker niso teritorijalno nepretrgano zvezane z Nemško Avstrijo in ker ne morejo obstojati brez pomoči njihove neposredne okolice. Prekmurje, Ime Prekmurje se nanaša da oni del Ogrske, ki leži med Muro, Kuč-nico in Rabo in se razteza proti severu do Monoštra, Sv. Gotharda in proti \z’ 'du skoro do Krke. Po narodne .tnem principu pripadajo prebivalci te pokrajine državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, kajti po veliki večini so Slovenci i po rodu i po Jeziku. Etnografična meja zahodne strani Prekmurja bi mogla služiti za politično mejo napram Nemški Avstriji, in sicer tako, da bi_ ne bila v tem obsežena dolina Doiberbach, v kateri prebivajo Nemci. Na severu bi meja sledila od Dolinega Sanoka naprej reki Rabi do Haron)has-a, tu bi ise obrnila oroti jugu. dosegla pri Domafokiu reko Krko in pri Kercsi Malo Krko in od tu slediia razvodju n ed Krko in Lendavo. Prebivalci Prekmurja so zadnji zastopniki panonskih Slovencev, ki so prebivali pred invazijo Madjarov, po skoro vsej srednji in zapadni Ogrski in bili tam organizirani v, lastni državi; kateri je načeloval knec Kocel. Glavno mesto te države je ležalo ob Blatnem jezeru. Danes šteje slovensko prebivalstvo Prekmurja 92.000 duš. Napisalo se je več del v njihovem narečju in anglikanska bibljiska družba je objavila v, tem narečju popolno prestavo sv, pisma. Na Ogrskem m imel slovenski jezik nobene pravice. Bil je izključen iz šol in ni eksistiral kot uradni jezik. Kljub temu so tamošnji Slo- / venci ohranili svojo narodnost in narodno zavednost. Z navdušenjem so pozdravili jugoslovanske čete, ki so prišle po razpadu avstro - ogrske monarhije, da jih osvobode madjar-skega jarma. Enodušno žele videti svoj teritorij za vedno združen z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. , Na slovensko Prekmurje se naslanja na jugo-zapadu ozemlje Vel. Kaniže, na katerem prebivajo izključno Hrvatje z levega brega Mure tvoreč kompaktno enoto s svojimi brati v Mediinmviu. Bliža se 1. maj! i'upravljajte se, da ga primerno proslavite! Vse delavske organizacije vašega kraja sestavite skupen odbor, ki naj izdela načrt za proslavo 1. majnika. Ako želite za ta thn slavnostnega govornika, sporočite to najkasneje do dne 10. aprila t. 1. tajništvu naše stranke. Tajništvo JSDS Vam bo na vprašanje rade volje dajalo vsa potrebna pojasnila glede 1. majnika. Opozarjamo vas tudi na oglas glede majskega spisa, ki izide za 1. maj. Letošnji 1. maj mora biti sijajna manifestacija proletarijata, ta dan naj vidi naša država moč zavednega or-gniziranega proletariata! Na delo tedaj za 1. maj! Iz stranke. Shodi. Političen kurz za žene prične v sredo, 9. aprila ob S. zvečer v prostorih krajevne politične organizacije, Mahrova hiša, I. nadstropje. Sodružice, ki se ga bodo udeležile, naj prijavijo svoi naslov, upravi '»Napreja«. Poročila. -r Mokronog na Dolenjskem. Da tudi v našem, doslej zagrizeno liberalnem trgu, prodira socialistična misel, je pokazal javen ljudski shod v nedeljo,.dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne. Četrt ure pred začetkom shoda so prikorakali v trg karmeljski rudarji in kmetje z razvito in mogočno plapolajočo rdečo zastavo na čelu. Ob napovedani uri je otvoril shod sodrug Ivan G r n d e n in predlagal v predsedstvo sodr. Roka S t r-garja, ki je po izvolitvi pozdravil zborovalce, kateri so napolnili prostorno dvorišče gostilne gospe Majcen. Kot prvemu je podelil besedo so-drugu Č e 1 e š n i k u iz Ljubljane, ki je referiral o političnem položaju. Najprej je orisal početek in razvoj socialne demokracije. Pokazal je na položaj v Nemški republiki, kjer je socialna demokracija pri zadnjih vo-litvali dobila pclorico vseh oddanih glasov in je krmilo te nove republike v njenih rokah. Tudi v Nemški Avstriji je socialna demokracija izšla iz boja kot najmočnejša stranka. Na Češkem so se združili socialni de-mokratje z narodnimi socialci v skupen blok in že danes je gotovo, da bo sociali’?, demokracija tudi tam pri volitvah izšla kot zmagovalka iz boja. Na Ogrskem se pripravljajo socialisti na volilen boj z vsemi močmi, njihovo časopisje upa, da i tam odnesejo venec zmage. (Op. ur.: Prevrat. ki je nenadoma nastal na Ogrskem, kaže, da so sc socialisti združili s komunisti in ustvarili republiko sovjetov. Volitve se ne bodo izvršile.) Severna Italija je bila že nred svetovno vojno prepojena s socialističnim duhom in kakor nam po-; roča »Avanti«, glasilo stranke v Italiji, se tudi tam niso anogle ljudske mase ustaviti rešilnemu valu socir alizma, prepojene so s tem duhom in samo čakajo migljaja, da vržejo s sel:e okove, v katere jih je vkoval imperializem v družbi z militarizmom. Svet dobiva' polagoma, s sigurnostjo socialistično lice. Pa tudi pri nas je svetovna vojna v tem oziru storila svoje edino dobro agitato-rično delo. Prej zaslepljeno kmečko in delavsko ljudstvo je v petih letili gorja in pomanjkanja izpregledalo in začutilo, kako so ga vodili za nos liberalni in klerikalni politikarji. Nič več ni hotelo verovat; v frazasti klic: »Vse za vero, dom, cesarja!« In to slovensko ljudstvo želi danes socializem, ker je spoznalo, da le potom njega pride do svojih pravic. — Dalje se je pečal govornik z mirovno konferenco v Parizu, nazivajoč jo »mešetarski semenj«. Kljub temu, da so koncem vojne narodi z upanjem zrli v Pariz, pričakujoči od tam rešitve in svobode, vendar so se po-v0n?a začeli zavedati, da bo mir, s^nien v Parizu, enako imperialističen, kakor je bil nemški mir meča v orestu Litovskem. Šele teden dni ]e preteklo, kar nas je presenetila vest, da je ta »mirovna« konferenca v Parizu določila meje naši novi državi ter izročila stotisoče Slovencev in Hrvatov na milost in nemilost po-hlepnemu laškemu imperializmu. Pozneje smo izvedeli, da je bila ta vest Preuranjena. In v Ljubljani so ono nedeljo vihrale črne zastave, vršil se je prott stni shod in obhod po mestu. Tedaj o se prvič začuli vzkliki: Wilson ali /,jenin. Prijatelji! Ljudje, ki so takrat demonstrirali po Ljubljani, pač niso vedeli, kako daleko-sežne posledice ima lahko ta klic. Nezreli fantiči so v svojem navdušenju za narodno osvobojenje klicali na nomoč ruski boljševizem, ne zavedajoč se, kaj to pomeni. A tudi medansko časopLje no svoje komentiralo ta dosrodek in bilo ie za to, da ustvarimo Jugoslovansko iredento. ŠČuvanJe na novo vojno le bilo to. Treba pa 2e pribiti javno, da so najglasneje ščuvali oni, ki so ves čas svetovne vojne sedeli doma na zapečku in bili »unentbehrlich« za stražo ženam in otrokom, pri tem ko je ubogo kmečko in delavsko ljudstvo krvavelo v strelskih jarkih. Tudi v Jugoslaviji bi v tem oziru ne bilo nič boljše, če bi prišlo do nove vojne. To so nam dovolj jasno pokazale »legije« .prostovoljcev za Koroško Vojni dobičkarji, kramarij in vsa taka ropotija, ki ima polna usta »narodnosti«, so se takrat skrili v kot in pustili, da so se javili v fronto mlečno?,obi fantiči, ki so jedva dobili zadaj zašite hlačice. Mi socialisti smo proti vojni, posebno pa proti taki. v kateri odloča le par ministrov in politikov. Ljudstvo nai z glasovanjem samo odloča, ali hočejo v strel-M torek ali ne. Dolžnost diplomatov je, da uporabijo vsa sredstva, ki so jim na razpolago, da preprečijo medsebojno klanje narodov. Gotoyo, da socialisti nismo in ne bomo nikdar odobravali nasilne okupacije krajev, v katerih živi kompaktno slovensko in hrvatsko pleme. Mi priznamo le tak mir. ki se bo sklenil na podlagi samoodločbe narodov in po medsebojnem sporazumu od ljudstva do ljudstva. Neumestno pa je. če par neodgovornih fantičev po ljubljanskih ulicah kliče na pomoč boljševizem le zato, ker njihova prenapeta domišljija ne more domnevati, da čaka tialijanska armada le na mig-Ijaf, da zasede Še ostale slovenske kraje. Antanta ima še vedno moč, da more streli slovensko pleme. A resnica pa je, da bodo državniki v Parizu z imperialističnim mirom sami sebi zadrgnili zanjko okrog vratu in da bodo narodi antante kmalu spo-zanli. da tak *mir« ne more biti trajen. In takrat bo stopil na plan organiziran internacionalni proletarijat ter dal narodom ono svobodo, ki hrepene po njej. — Nadalje se je govornik pečal z vedno naraščajočo draginjo, ki tira proletarijat v obup. Slovenci smo pri tem najbolj udarjeni. Kopica lirvaško-slovenskih bogatašev se je zedinila in dobila vpliv tudi na vlado v Belgradu. Od tedaj gredo cene vedno bolj kvišku, v ne-dogledno višino. Proletarec si danes ne more privoščiti mesa, predrago je zanj. Kmetsko ljudstvo, bajtarji in .podobni, si ne morejo kupiti ničesar, kajti njihova p'ača oziroma prejemki zadostujejo jedva za borno kosilce. Kje je zajtrk, večerja, kje obleka, obutev itd. Vlada v Belgradu bo morala kreniti na drugo pot in napeti ves sile, da pomaga in ščiti sestradano ljudstvo. Nezadovoljnost in lakota delata nemire in pobune; zato je dolžnost vlade, da pomaga, kolikor more in kjer je potrebno. Nihče ne sme pričakovati, da bomo v Jugoslaviji dobivali »mano« in da ne bo treba nič delati. Vara se, kdor misli tako. Nikjer na svetu ne bodo trpeli in krmili lenuhe. Treba se bo v potu obraza truditi za vsakdanji kruhek; a to bomo pa smeli in tudi borno zahtevali, da se ob naših žuljih ne bodo redile buržoazne pijavke, kakor je bilo to v navadi v poginuli Avstriji. — Priporočal je kom cem govora, naj delavci in kmetje ustanavljajo politične organizacije socialno-demokratične stranke in naj naročajo naš dnevnik »Naprej« ter tednik za kmečko ljudstvo »Ljudski glas«. Kažoč na vihrajoči rdeči prapor, je končal govor: , »Pod takim rdečim praporom smo se borili za svobodo in pravice proletarijata it! oo vihranju rdečega prapora bomo vsi kakor en mož korakali k zmagi. Nai živi internacionalna socialna demokracija!« — Sklepno besedo je imel predsednik shoda sodr. Strgar, ki se je v imenu zborovalcev zahvalil poročevalcu za poučljiva izvajanja, proseč ga, naj deluje na to, da stranka v najkrajšem času priredi še več takih shodov, kajti ljudstvo želi pouka, da bo vsaj vedelo, kakšni so cilji, h katerim ga pelje socialna demokracija. Doslej to ljudstvo ni moglo spoznati socialistov, ker pri nas ni bilo shodov, šele v svetovni vojni so se kmetje in delavci po tujih krajih seznanili s socialističnim naukom Karla Marxa. S pozivom na naročbo delavskih in kmečkih socialističnih listov je zaključil ta izborno in agitatoričuo. zelo učinkujoči shod. Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. V torek, dne 25. marca se je vršil pri nas javen shod socialistične stranke. Udeležba je bila povoljna. Poročal je sodrug Malovrh. Po-shodu se jih je lepo število dalo politično oragnizirati. Naročili so se tudi na »Ljudski glas«. — Naprej, kajti dani se! Črešnjevec. Dne 16. marca so priredili socialni demokratje javen shod z dnevnim redom: Draginja in navijanje cen. Na shodu so govorili: sodr. Marčič, Bračič, Stropnik in Oprauš. ki le shodu tudi predsedo- val. Zborovalci so se popolnoma strinjali s predlogom, da se izvoli deputacija, ki bi posredovala pri okr. glavarju. Ta deputacija je y. resnici tudi nekaj dosegla. Politični položaj je vzrok draginje. Klerikalci so napisali v »Slov. Gospodarju« z dne 20. marca laž, da smo hujskali proti Srbom in Jugoslaviji. Ne vem, kako more dopisnik tega članka to trditi. Govornik je na shodu bičal kapitaliste in izkoriščevalce ljudstva. Ce je naš sodrug svoj govor zaključil s tem. da hočemo z vso silo delati na to, da dobimo jugoslovansko republiko, tega gospod dopisnik vendar ne mere »zameriti«! Obžalujemo dopisnika članka v »Slov. Gospodarju«, da ie tako kratkoviden in plitek! Ženska krajevna konferenca za Ljubljano in okolico. Dne 25. t. m. ob 3. uri popoldne se je vršila v bivši Mahrovi husi »ženska konferenca«. Zborovanje otvori sodr. Anton Š t e b i v krajevne polit, organizacije J.s.U.b. Predsedovala je sodružica Manca Urbančeva, za zapisnikarico 3e bila izvoljena sodružica Mara L e-m e ž e v a. Dnevni red konferenci je bil naslednji: 1. Politične pravice žena. 2. Organizacija. 3. Raznoterosti. — Povdarja, da ima konferenca namen, pospešiti m določiti smer boju, ki ga moramo s podvojeno silo voditi za politično, socialno in kulturno enakopravnost zene. Pred vojno je bila žena dovolj sramotno zapostavljena, po volilnem redu stare Avstrije. Le žene, norci m zločinci niso hneli volilne pravice v državni zbor. V drugih zborih, ^so volile le imovitejše — davkoplačevalke, proletarke so bile tu brez pravic, v socialnem oziru je bila zena brezpraven kulij. Tudi kulturno ie žena neupoštevano brezpravno bitje, kar značijo naše zastarele sole za žensko mladino. K prvi točki izvaja, da je najbolj priljubljeno orožje, ki ga rabijo nasprotniki političnih pravic za žene: če§, da je fizično manjvredna in da duševno zastaja za možem. Ta obsodba šepa in je zelo krivična. Zena vrši najtežji in obenem najlepši poklic: materinstvo. V resnici prične dekletce, ki je bilo do približno 10. leta enake moči kot deček, izgubljati na svoji moči. V mi se namreč prične presnavljati organizem za rojenje, in se nadaljuje do njenega 28. leta. Kljub temu, da je žena vsled tega izgubila nekaj svoje produktivne sile, jo kapitalizem neobzirno prilega k delu in velikokrat k delu, ki je njenemu organizmu skrajno škodljiv. Na ženo se ne ozira niti v slučaju nosečnosti. Kdo jo vpraša, če je to prenaporno in škodljivo njenemu zdravju in otroku? Pri sramotnem socialnem položaju mora delavska žena že v drugem, tretjem dnevu po porodu iz postelje, ker nima postrežbe. Delati mora prezgodaj najtežja dela v družini. V tovarno mora tudi že po 6 tedenski varstveni dobi zopet na delo. Tedaj se podvoji njeno robotanje. Delati mora poleg 8 ur v tovarni še 8 ur doma — in skrbeti. Ves čas njene odsotnosti se zanemarja njena deca. Največkrat vsled zaposlenja v tovarni in vsled slabe prehrane ne more dojiti delavska mati. Malemu proletarskemu otroku le od tega časa naprej nastopila doba, v kateri ga ogroža beua s smrtjo. V najboljšem slučaju z boleznijo, ki je mnogokrat usodna za vse njegovo življenje. Žena ni duševno manjvredna; pač pa drugačnega čustvovanja kot mož. Govorila je dalje sodružica Marija Rakovec sledeče besede, ki so našle splošno priznanje: Vem, da bo kateri izmed Vas še v spominu, kako so se bojevale angleške sufragetke s svojo vlado, ko so zahtevale volilno pravico tudi za ženo. Svet se jim je posmehoval, prinašal je zasmehljive članke o njih. Rekli so: žena naj bo v kuhinji in pri otrokih in ne v drž. zboru. Od druge strani se je zopet slišalo: saj žena že doma dosti klepeče, to bi bilo še kaj, če pride še v državni zbor! Žena je bila tako zaničevana in teptana, sploh se je mislilo, da niti ne zna misliti kaj več. Prišla je svetovna vojna. Pokazalo se je, kaj vse žena zmore. Kamorkoli so jo postavili, je več kot v polni meri opravila svojo dolžnost. Pokazalo se je, da žena ni le držala tri ogle pri hiši, ampak tudi četrti ogal sveta, kajti, ako žena ne bi bila napela vse svoje mišice, bi bil svet danes mrtva, podrta groblja. Res, da so ji otroci in starčki pomagali, kar so pač mogli, ali največ in najtežje je morala opraviti sama vsa dolga štiri leta. Ves ta čas je bilo na milijone najboljših mož v strelskih jarkih, a žena je morala poleg svojega dela prevzeti še; delo teh milijonov mol« Žene so vzdrževale yse. Zato pa tudi svet danes drugače misli o leni, kakor je mislil nekdaj. Izprevldell so, da ji ne bodo smeli 'dajati samo delo, ampak tudi pravice. Tudi proletarska žena mora te pravice zahtevati z vso silo in dobro paziti, da jih tudi obdrži, zakaj plazijo se že sence, ki preže, kako bi ji te pravice iztrgale iz rok. Nikdar nismo videle dam buržo-azije med nami. Sramovale so se nas. Kdaj ste videle v celi vojni dame v baržunastih jopičih, da bi bile ure in ure čakale tu kruh, tam mleko, drugje zopet cele ure za 10 dkg mesa in da bi bile doma pustile vse delo in zaklenile male otroke brez varuha ? Ko dobe žene volilno pravico, se bodo te dame pojavile med nami. Videle boste, kako se jim smilimo, kako so pripravljene nam pomagati. Kakor je proletarec prijel železno metlo in začel pometati, isto-tako mora biti pripravljena proletarka, da pomede z vsemi tistimi, ki se jim niti sanjati ne more, kaj je delo in trpljenje, ker so delale in trpele zmirom druge žene zanje. Sodružica Alojzija Š t c b i j e v a poživlja žene, naj se ne puste zapostavljati in tudi ne smejo verjeti obljubam. Proletarka sama mora stopiti na plan in zahtevati popolno po-iično enakopravnost. Na socialnem polju čakajo žene največje naloge: »Oskrba za delavske žene porodnice. Varstvo otrok. Poživlja tudi, da se naj organizira delavska žena v soc. dem. stranki, ker le taista se je vedno odkrito t>o-rila proti izkoriščanju žene in za njene politične pravice, za osvoboditev proletarijata izpod kapitalističnega suženjstva. Nastopala je vedno proti vojni, z vsemi močmi, ki so ji bile na razpolago. Klerikalci so bili največji hujskači na vojno'in živo se še spominjamo, kako so blagoslavljali orožje, ki je morilo naše brate ... Liberalci so v vojnem času slekli svojo staro suknjo in jo zamenjali z novo, ter jo nazivljajo »demokratična«. A so bili in bodo ostali sovražniki vsake demokracije. V debati so govorile še sodružice: Brezarjeva in Lani Makuc in druge. Sodrug Štefan Dražil pozdra- vi konferenco v imenu del. izobraževalnega društva Svobode, kjer je organizirano že veliko število žena, ter bodri na delo. Konferenca je po obširnem razpravljanju o pravicah in nalogah žene sprejela naslednjo rcsolucijo: 1. Žene se poprimejo z vso vnemo boja za politično, socialno in kulturno enakopravnost žene. 2. Organizacija naj se razširi kar najbolj po vsej Sloveniji, v to svrho naj se skliče širšo konferenco. 3. Med ženskami naj se širi izobrazba, najbolj pa ideja socializma. Sklene se stopiti v stik z izvrševal-tiim odborom stranke, da dajo na razpolago prostor v dnevniku >Na-preju« za »Ženski vestnik«. Od časa do časa naj se izda propaganden spis po nizki ceni. 4. Prvi maj delavke-žene slovesno praznujejo. Strokovno gibanje. Konferenca kovinarjev v Ljubljani. V nedeljo, dne 23. t. m. so zborovali v mestni posvetovalnici kovinarji iz vse Slovenije ter ustanovi- li Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok za Slovenijo. Konferenco je otvoril provizorični predsednik s. Kocjan. Na konferenci sta bila tudi zastopnik Avstrijske kovinarske zveze z Dunaja in zastopnik zagrebških kovinarjev. Situacijsko poročilo je podal s. Mihevc, ki je naslikal ogromni razvoj kovinarske organizacije. Ustanovilo se je deset podružnic in ena vzporednica. Tudi mezdnih gibanj so imeli kovinarji več: Na Jesenicah, v Litiji, pri Sv. Lovrencu in pri ljubljanskih tvrdkah Samassa, Tonnies ter Kastelic in Žabkar je delavstvo v meznem gibanju. S. Bartumek z Dunaja je s toplimi besedami pozdravil v češčini lepi razvoj kovinarske organizacije na Slovenskem ter opominjal k združit- vi proletarijata. Za njim je govoril s. Kavrič iz Zagreba, ki je zlasti nagla-šal potrebo združitve jugoslovanskega delavstva in sporočil pozdrave hrvatskih kovinarjev. Na konferenci so se tudi dognala prestopna določila za prestop članov iz avstrijske kovinarske zveze v Osrednje društvo in obratno. Z obeh strani se priznata le organizaciji Avstrijska kovinarsk d ?. \ eza na Dunaju in Osrednje drušu/o kovinarjev in sorodnih strok za Slovenilo s sede- žem v, Ljubljani, ki sprejemata mea seboj člane. Društveniki kovinarska Zveze, ki so bili 31. dec. 19IS v slovenskem okrožju, se priznavajo i:ot člani Osrednjega društva od 1. jat.. arja 1919. Osrednje društvo prevzame te društvenike z vsemi že doseženimi pravicami in veljajo zanje določbe Osrednjega društva. Osrednp društvo se zaveže vsem drugojezič-nim tovarišem iti na roke v pojasnilih in izobraževalnih pomočkih. Slovenski delavci dobe slovenski si t okovni list »Delavec« in nemški »Me-tallarbeiter«, če ga žele. Upravi obeh listov se zavezujeta objavljati potrebna obvestila obeli zvez v informacijo članov. Inventar, knjižnice in blagajniško stanje podružnic, ki pripadajo Jugoslaviji, preidejo v last Osrednjega društva s 1. januarjem 1919. Osrednjemu društvu odstopi dunajska kovinarska zveza pripadajoči del imetja, ki pripada številu članov in razmerju imetja. Obračuni za zadnje četrtletje 1918 se morajo pravilno izvršiti z avstrijsko zve?.o kovinarjev. Ker promet ni odprt, se ta denar pošlje Osrednjemu društvu v Ljubljano, da ga naloži v denarni zavod. Obračun z avstrijsko zvezo se izviši potem, ko bo to mogoče. Obračun sc mora tako urediti, da pripadejo vsi člani, ki so pristopili v novembru in decembru 1918. Osrednjemu društvu v Ljubljani. V oktobru sprejeti člani gredo še na račun avstrijske kovinarske zveze. Nato je poročal s. Idlebš o blagajniškem stanju in s. Porenta o reviziji. Poročilo je konferenca odobril?., Sprejeti sta bili šc dve resoluciji, ena na ministra Vitomira Korača, ki zahteva takojšnjo izvedbo obrtnega nadzorništva, kakor ga določa predloženi zakonski načrt, drugo pa na Narodno vlado na Slovenijo, v kateri se zahteva uvedbo delavskih’ zaupnikov. Obe resoluciji sta bili soglasno sprejeti. V odbor so bili izvoljeni ss.: Koc-ian Ivan, predsednik: Kolesa Viktor, podpredsednik; Mihevc Ignacij, tajnik: Illebš Ivan. blagajnik; odborniki: Vrhovec Jakob, Porenta Jakob' Ropret Ivan, Selnikar Anton, za Jesenice: Gabriel Franc. Povše Marko, Rotar Filip, za Celje: tlolzenger Anton: v kontrolo: Svetek Franc, Tišler Ludvik. Nadalje je govori s. Miheve a zmagovitem pohodu kovinarske organizacije. Združujemo se, da dobimo dovolj moči, da prednjačimo družabni red. Ni več mlačnosti med kovinarji, povsod se zoujajo ti 1 p;--' k samozavesti, k spoznanju pomvmt in namena organizacjj?f S. R-ri.-ve:* je opisal razmere zunaj. Samo na Dunaju je 30.000 kovinarjev bro>. dela. Za te brezposelne je izplačala centrala že 1.200.000 K. Nemška Avstrija je izplačala že nad 17 milijo;:; v K, ker; ima nad -100.000 brezposelnih delavcev. Opominja kovinarje, da se s podvojeno silo organizira jr. za boj proti mednarodno orpanizo-vs nemu kapitalizmu. Konferenco sta pozdravila tudi sodruga dr. Korun (za stranko) in inž. A. §tebi. Kovinarska organizacija za se • dal ne izda Članskih knjižic, pač pa objavi glavne določbe v »Delavcu«. Kovinarska organizacija, ki je s to konferenco šele resnično začebi kot taka in organizatorično urejena delovati, ima vsekakor najlepšo bodočnost. Želimo ji iskreno popolnega razvoja in procvita. Mezdno gibanje. Uspehi strokovne organizacije zidarjev na Hrvatskem, S 15. t. m. je stopil v veljavo dogovor, po katerem se zajamči osem-urni delavnik in sledeče plače: Za zidarje prvega in drugega leta po iz-šolanju K 2 :G0 do 3 K na uro. Za vsa ostale zidarje minimum K 3:60, maksimum K 4:20. Med temi cenami je dogovor prost. Take plače so se začele izplačevati z dnem 22. t. m, — Tako poroča »Sloboda« iz Zagreba. Uspeh organizacije. Delavke v tovarni kandidov v Osjeku so na podlagi svoje trdne organizacije iz-vojevale povišanje svojih dosedaj mizernih plač. To je zopet doknz, d? si delavci in delavke morejo svoj položaj izboljšati le s trdno organiza cijo! Mesarski pomočniki so si v Osjeku osnovali svojo strokovno organizacijo, ker se tudi njihove življenjske razmere slabšajo in ker morajo delati celo do 14 ur dnevno. Gibanje francoskih železničarjev., Francoski železničarji so zahtevali povišanje plače, osemurno delo in podržavljenje železnic. Te zahteva se morajo izpolniti do 1. oprita Kultura. Repertoar’ Narodnega g!ed«U~ča, Dramsko gledališče: Danes .ostana gledališče zaprto. Jutri. 1. aprila, oli pol 8. zvečer Finžgarjeva nova, še neuprizorjena drama v treh dejanjih »Veriga« izven abonementa V sredo, 2. aprila, Finžgarjeva drama »Veriga« za abonement »B«. — Operno gledališče: Danes ob pol 8. zvečer »Slovaška princeska« za abonement »A«. Jutri, 1. aprila, ostane gledališče zaprto. V sredo, 2. aprila, ob pol 8. zvečer »Boheme« za abonement »A«. Španska muha. Burka v treh dejanjih. Spisala Arnold in Bach. Poslovenil R. Z. Režiser A. Danilo. Ta veseli fabrikat s svojim pikantnim naslovom je sicer nemškega izvora tvrdke Arnold & Bach, pa nosi na sebi vse znake sličnih francoskih izdelkov. Komad je starejše sorte. Staromoden zapietljaj, pritiran ad ab-surdmn, prilična porcija karakterne in situacijske komike, ne povsem originalne sicer, pa vendar zavžitne, eksoticizmi kot tarantela, španska plesalka, asirijolog i. dr., nekaj dobrih in posrečenih dvotipov — vse je lepo odmerjeno in preračunano ter odeto v jako prozoren pajčolan pikanterije, ki tako prijetno ščegeta pohlevni meščanski okus. Delu samemu ne pripisujem literarnih vrednot, vzlic temu pa si ga raje ogledam dvakrat, nego »Ulico štev. 15« enkrat samkrat. — Igrali so dobro, živahno, s primernim podčrtavanjem in karikiranjem ter očito ljubeznijo, ki priča, da snov in atmosfera igre odgovarja umetniškim razpoloženjem sodelujočih akterjev. Kakor izven okvira, nekam trd, je bil edini - Naznanilo. S tem naznanjamo, da se »Pisarna okrajne bolniške blagajne11 dne 30. suSca 1.1. preselila v lastno hišo, Jarkova ulica (Grabengasse) St8v pritličje. 0-:r?.!na bolniška blagajna Celje.