Edini slovenski dnevnik
v Zcdinjenih državah. > ■ m ■
Velja za vse leto. •. $3.00 ima 10.000 naročnikov:-
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
m Issued every daj except jjt Sundays and Holidays u
II-l;	—^frg—
TELEFON PISARNE: 4637 CORTLANDT. Entered a* Second-Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 COKTLANDT.
NO. 220. — ŠTEV. 220.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 19, 1914. — SOBOTA, 19. SEPTEMBRA, 1914.
VOLUME XXII. — LETNIK XXIL
NEMŠKE IN AVSTRIJSKE ARMADE ZDRUŽENE.
*
GENERAL RENNENKAMPF SE JE MORAL UMAKNITI.
Ruske čete so izpraznile Iztočno Prusijo. - Napori generala Hiadenburga so bili uspesni in Rusi so se morali umakniti nazaj. - Avstrijske pozicije so sedaj ugodne ter se armada v slučaju premoči lahko umakne pod trdnjavo Krakov. - Na zapadnem bojišču je situacija neizpreme-njena ter se se vedno vrši velika bitka med Verdunom in Metzom. - Odločilnih uspehov ni opaziti niti na eni, niti na drugi strani. -- Trdnjava
Maubeuge je v resnici padla v nemške roke. - Nobena stranka noče ničesar čuti o mirovnih pogajanjih.
Avstrijske zmage.
lJunaj, Avstrija, 18. sept. — Rusi im» poskušali z naskokom zavzeti trdnjavi Przemvsl in Jaro-slav, kar se jim pa ni posrečilo. Avstrijske čete s«- niso utuaknil«* s svojih postojank. Rusi so pustili na bojišču veliko število ranjencev in se po hudem boju u-maknili nazaj. Združeni avstrijski armadi sta dobili precej oja-eenj in sta prepričani, da bosta z lahkoto odbili sovražnika.
Kusi, ki so bili v premoči, so stopili vprvič v pravo defenzivo. (V defenzivi se nahaja oni, kateri se brani. Op. ured.) Avstrijcem je prišel na pomoč močan oddelek nemške artilerije. Glavni namen avstrijske armade je preprečiti koncentracijo ruskih čet. Ce se Avstrijcem to posreči, je njihova armada že tako rekoč rešena. Desno krilo generala Dobo-jeviča stoji pri Drohobyczu, levo krilo, kateremu poveljuje general Danki, ima pa v rokah pozicije med Vislo in Jaroslavom.
Na tej dolgi fronti se vrše neprestano »popadi^. Avstrijsko vojno ministrstvo pravi, da dosedaj niso bili Avstrijci še nikdar pobiti. V slučaju, da bi začelo iti Avstrijcem slabo, se prav lahko umaknejo nazaj do Krakova, ker Rusi še niso zasedli železniških prog.
Hotzendorfov sin padel.
Dunaj, Avstrija. 18. sept. — Iz oficijelnega vira je znano, da je padel v bojih z Rusi sin Konrada Hotzendorfa, šefa avstrijskega generalnega štaba.
Prodiranja Nemcev.
Berlin, Nemčija, 18. sept. — Generalni kvartirski mojster nemške armade je danes uradno izjavil, da Nemci na vzhodu u-spešuo prodirajo. Sovražnik se na celi črti umika..
Paru, Francija, 18. sept. — Iz Petrograda naznanja neka brzojavka Ilavas agenturi, da se je začela nemška armada, ki je prodirala v okraju Kielce, pomikati proti jugu in se bo Čimprej mogoče pridružila Avstrijcem.
Nemčija se je pocluiila zadnjih sredstev.
London, Anglija, 18. sept. — Iz Petrograda naznanjajo, da je moralo a Prusko-Poljskega oditi vse pod orožje. V tej provinci se ne nahaja sedaj razen bolnikov nobenega možkega v starosti od 16 do 60 let.
Oblaganje Przemysla.
PeiragTad, Rusija, 18. sept. — Sef ruskega generalnega štaba je podal danes izjavo, ki se glasi: — 17. septembra je armada generala Rennenkampfa ustavila ob vzhod-no-prueki fronti ofenzivno proda-ranje nemške armade. Nemške čete so se morale na več mestih u-makniti nazaj.
! kjer stanujejo l" krajine i, ' ni našla ničesar sumljivega.
Bitka pri Tannenbergu.
Berlin, Nemčija. 18. sept. -velikih bojih, ki so se vršili v
pa tedrala sv. Petra je le deloma po- ; no streti nemški militarizem. Poškodovana in jo l»o lako mogoče j vraštvo med Nemčijo in Franei-, popraviti.	I jo ne ho prej končano, dokler ne
Soissons. katero ui^-sto so nato' naskok na eeli črti. V splošnem , tvrdki iz Kaikure
potrjuje vest
Deželni bramba na
- V
bli-	Rim, Italija. 18. septembra. —
žini Tannenberga. Hohensteina inTri en t a poročajo, da je na Ti-
Ortelsburga. so bili Rusi popolno-	rolskem vse pripravljeno na voj-
iiia pobiti. Nemci so vjeli kakih	no- Večji del planinskih koč je 3O0U0 mož in veliko število čast-| »spremenjenih v trdnjavo. Vsi ni kov.
iobi zadnja omenjenih dveh de-Tirclskem. žel nazaj. Nemčija bi nadalje morala prepustiti zaveznikom nemško vzhodno Afriko, ki l»o stala potem poti protektoratom zaveznikov.
Preko reke Narev je prišla ta-koimenovana Narev armada, ki je bila že pred napovedjo vojne za vsak slučaj pripravljena. Nemci so ji pustili nekaj časa prodirati i naprej, potem so pa z vso silo u-j darili nanjo. Nemcem se je po tri-j dnevni bitki posrečilo pognati v j beg pet ruskih armadnih zborov ;in tri ruske kavalerijske divizije. Levo krilo ruske armade je po-| begnilo preko poljske meje, do-čim se je desnemu krilu posrečilo dospeti do Mazurekih jezer. S tem sc Rusi napravili velikansko napako. Ker niso mogli zaradi močvirnatega ozemlja nikamor, jim ni kazalo drugega kot udati se.
Kaj poroča očividec.
Neki časnikarski poročevalec je poslal tukajšnjemu časopisju sledeče poročilo: — Dolgo smo morali čakati, predno so nam dovolili oditi na bojišče. Na poljih, 'po cestah in sploh povsod so se kazali znaki strašnega boja. Ob ee-sti smo videli kozaka z razbito črepinjo; v rokah je še vedno dr-
možki od 17. do 60. leta se vadijo v streljanju ter so dobro preskrbljeni z orožjem in municijo.
Francoski ranjenci. Pariz, Franeija. 18. sept. — Med ranjenci se nahaja v neki tukajšnji bolnišnici tudi grof Ho-hental, sin saškega zunanjega ministra.
Vse bolnišnice so prenapolnjene, pa tudi po privatnih in pro-vizorienih lazaretih bo kmalo zmanjkalo prostora. Med ranjenci se nahaja tudi veliko Belgijcev in Angležev, katere bodo takoj, ko nekoliko ozdravijo, prepeljali v London.
Liste jetnikov. London, Anglija, 18. sept. — Iz oficielnega vira je znano, da izdeluje nemška armada listo angleških jetnikov, katero namerava zamenjati z enako listo angleške vlade. V listah bo natančno povedano, kako se jetniki počutijo, če so zdravi in kje so bili
ujeti. Baje se jim bo tudi dovolilo pisati domov.
žal svojo sulico. Poleg njega je!
ležal konj. Pri neki razdejani hiši j	Princ Waleski.
je stala starka z objokanimi oč-j London, Anglija. 18. sept. _
mi. Trideset let je stanovala v hi-j Angleški prestolonaslednik, princ ši z možem in sinom. Sedaj nima ! Waleski, je že parkrat vložil ne hiše, ne moža, ne sina. Število 1 prošnjo, da bi se mu dovolilo odi-trupel se je vedno bolj množilo, j ti k fronti. Vrhovni poveljnik Vojaki so bili zadeti skoraj vsi v angleške armade je brzojavil kra-spodnji del telesa. Poleg nekate-J Jju, "da sedaj še ni treba stopiti rih so ležale tudi puške z razbiti- Njegovi kraljevi visokosti v ak-
Atentat na ruskega governerja.
Dunaj, Avstrija, 18. sept. — V onem delu Galicije, katerega so zavzeli Rusi, posluje kakor gover-ner grof Bobrinsky, ki je <znan po svojih panslavistidnih agitacijah. Ko *e j« dane« peljal na izprehod, Ukrajinec več to ranjen so aretirali.
mi kopiti. Smradu ne čutiti posebnega, ker mrliče še dosti hitro pokopujejo.
Angleški kralj bo do zadnjega vstraj&l. London, Anglija, 18. sept. — Po prestolnem govoru kralja Jurja se je parlament odgodil do 7. oktobra. V svojem .govoru je rekel kralj med drugim tudi sledeče: '
Moji lordi iu gospodi: — Angleška vlada je z vso silo delala na to
tivno službo.'1
Avstrija ni za sklenitev miru. .
Rim, Italija, 18. septembra. — Z Dunaja ofieielno poročajo, da. se Avstrija brez Nemčije ne bo začela pogajati z zavezniki. V av-strijsko-nemški pogodbi je točka, ki pravi, da v slučaju vojne druga brez druge ne sme skleniti miru.
Bordeaux, Francija, 18. sept.
11 Temps" pravi: — Največja neumnost in nesmisel bi bilo sedaj da bi se ohranil svetovni; skleniti mir. S tem bi dali zavezniki Nemcem priliko, da zopet povzdignejo svoj militarizem. Od-jenjali bomo šele takrat, ko bo nas Nemčija prosila za mir.
mir, toda vse prizadevanje je o-stalo brez uspeha. Začela se je toraj vojna, ki bo kot kaže, čast in hvala našim zaveznikom, za nas uspešna. Bojujemo se za vzvišene cilje in ne bomo prej odložili svojega orožja, dokler jih ne dosežemo. Zanesem se na Vas in na prebivalstvo cele Anglije ten upam, da mi boste stali na strani v teh težavnih časih.
"Evening New«" pravi danes v svojem uvodniku: — Že sedaj je nam vsem znano, kakšen uspeh bo imela ta vojna. Nemčija
Mobilizacija v Švici.
Bern, Švica, 18. sept. — Čeravno so se predpisi, ki so stopili v začetku vojne v veljavo,nekoliko olajšali, trpi Švica vseeno veliko pod pritiskom mobilizacije. Za armado se izda sedaj vsak dan 1,400,000 frankov. Sviea bo po vojni zahtevala bogato odškod-* nino.
je nameravala uničiti Evropo, Evropa bo pa, zaetopana po An- j Nemčiia bo morala dati nazaj gliji, Rusiji in Franciji uničila I Alzadjo in Lotaringijo. Nemčijo, če drugače ne, že vsaj j London, Anglija, 18. sept! — v militarističnem smislu.	j Neki ugledni državnik je rekel
danes sledeče: — Vojna ne bo
Poloiaj v Loewen.
prej končana, - dokler ne izroči
Berlin, Nemčija, 18. sept. — Nemčija Alzacije in Lotaringije Poročilo, da je mesto Loewen po- j Francozom nazaj. Nemčiji je dogorelo do tal, je neresnično. Raz- (bro znan ta prvi pogoj zavezni-	w	w , »uir-^««^ dejan je komaj peti del mesta ter . kov. Angliji ni mar do nikakegaK pa do Berry-an-Bae. Nemce se j<*
Poročilo francoskega vojnega ministrstva. . Pariz, Francija, 18. sept. — Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes dopoldne sledečo u-radno izjavo:
"Z bitko se je nadaljevalo tekom celega včerajšnjega dneva, ne da bi se izvršile tekom tega časa važnejše izpremembe. Na našem levem krilu, na višinah severno od Aisne, smo na goto^ vih točkah nekoliko napredovali. Tri ofenzivne atake Nemcev proti angleškim četam niso imele nobenega uspeha. Od Carronne do Rheirns smo odbili mi sami pari atak, katere se je vprizorilo na nas tekom noči. Sovražnik je zaman skušal pričeti z ofenzivo pri Rheims.
.V centrumu od Rheims pa do Argonskih gozdov se je sovražnik utrdil s tem, da je zgradil močne utrdbee ter zavzel obrambne postojanke. Na iztoku Argo-nov, v Woevre distriktu je situacija neizpremenjena.
Na našem desnem krilu, v Lo-taringiji in Vogezih, je zavzel sovražnik pozicije, ki so namenjene v golo obrambo.
Bitka med Verdunom in Metzom se vrši naprej. Berlin, Nemčija, 18. sept. — Včeraj zvečer je izdal generalni štab sledeče uradno obvestilo:
"V bitki med rekama Oise in Maas ni prišlo dosedaj še do nobene odločitve. Gotova znamenja pa kažejo, da pojenjuje sila sovražnikovega odpora.
Poiskus francoskih čet, da prodrejo naše desno krilo se je brez velikih oviro v od strani naših čet izjalovil. Na desnem bregu reke Maas smo istotako z lahkoto odbili poiskus, da se prodre naše postojanke."
Drugo uradno poročilo pravi, da so vsi nemški vojaški zrakoplovi izpolnili pričakovanja, katera se je stavilo vanje, potem ko so izvršili dolge in nevarne polete. Nekaj zrakoplovov je bilo poškodovanih, a se jih je zopet popravilo. Niti enega ni sovražnik zajel ali uničil.
Glasi se, da šteje nemško zračno brodovje 42 vodljivih zrakoplovov in 1000 areroplanov. Zra-koplovcev je 2200 in isto število prostovoljcev.
Armada nemškega prestolonaslednika se je vrgla na zasledovalce pri Montfaucon, severoza-padno od Verduna. Do tega koraka jo je najbrž pripravila vest, da se bližajo ojačenja. Ta baje prihajajo iz renskih garnizij in; obrambna črta se razteza od Noyon, 67 milj severoiztočno od. Pariza pa do Montfaucon.
Računa se s tem, da so dobile 'belgijske čete ojačenja ter da bodo delale se mnogo preglavic Nemcem za hrbtom«
V četrtek je divjala bitka severno od Aisne, od Visur-Aisne
Izguba življenj ko višinsko črto severno od Aisne so Nemei izpreinenili v močno postojanko, katero so pozneje naskočili Angleži.
iz Tokija. da je nemška križar-ka ' Knnif n potopila pet angleških parnikov na obali Indije, v bengalskem zalivu. Parni ki so bili sledeči: "Diplomat" 7608 ton: "*Lovah". 6Itrj toni; "In-ton; -- Kil lin".
zasedli zavezniki. V nekem ka- I pa prihajajo s fronte kaj pomanj-menolomu severno od mesta so kljiva poročila. Nemci postavili dve težki bate-1
riji. s katerimi so neprestano ; 10,000 Nemcev zapletenih v boj streljali na mesto.	j Ženeva, Švica. 18. s*-pt. — Tu
Granate so padale v Soissons <sem do^la poročila pravijo, da j*-ter napravile veliko škodo na j neresnično poročilo o veliki bitki dus
javnih poslopjih in spomenikih, pri Thann. katere se je baje vde- ton in "Trabloeh". 4014 ton Izguba življenj ni bila velika. Ne- ležilo 90,0000 mož. V eeli Alzaei- Parnik Kabinga". ki je plui
ji baje ni več kot 20.000 nemških proti New Vorku. je zapazil boj-vojakov. od katerih se. je komaj n<> ladijo ter se je hitro vrnil v 10,000 vdeležilo bitke pri Thann. pristanišče. Poročilo pravi, da je Večina čet v okolici Belforta je nekaj časa prepovedano par-dobilo povelje, naj se pridruži nikom odpluti v pristanišča Kal-nemškim glavnim armadam. V kuta. neki depeši iz Basela se glasi, da
hite vse čete iz trdnjav ob Renu Japonci so podarili zaveznikom
V Berlinu vedo kaj malo o posameznostih bitke.
Berlin, Nemčija, 18. sept. — Izvzemši uradno poročilo, katero je bilo izdano ob polnoči, da se namreč še Vedno vrši velika bitka na zapadnem bojišču, ve berlinsko prebivalstvo kaj "malo o dogodkih na fronti. V angleških in francoskih brzojavkah navedenih podatkov se nikako? ne upošteva. Dasiravno dajejo uradna poročila kaj malo pojasnil glede resnične situacije, prevladuje vendar splošno prepričanje, da so omenjene "atake" in "proti-atake" deli velikanske bitke, ki se sedaj vrši.
Nemški prestolonaslednik je pozval liste, naj objavijo poziv za dobavo volnenega spodnjega perila za njegove čete.
'1 Berliner Tageblatt" je objavil glede operacij na zapadu sledeče poročilo: "Stojimo na ob
k fronti, da ojačijo glavno arma do v veliki bitki, ki se vrši sedaj.
Položaj v Belgiji.
London, Anglija, 18. sept. — Poročevalec "Daily Mail" v Ostende je izvedel, da se pripravljajo važni dogodki v severni Belgiji. Poročevalec izjavlja, da se nahajajo v Belgiji trije armadni 0-zbori, ali nekako 150,000 mož. — 20,000. Nemške vojaške oblasti so baje< pozvale civilno prebivalstvo v Luettichu, naj zapusti mesto.
caja.
Pariz, Francija, 18. sept. — V neki brzojavki iz Petrograda je sporočil poročevalec Havas-agenture, da so japonski trgovci s čajem v ruskem glavnem mestu podarili ruski armadi 100.000 funtov čaja. Angleški in francoski armadi se je dalo na razpolago 200,000 funtov, belgijski pa
Nemške operacije v Afriki.
Capetown, Južna Afrika, 18. septembra. — Oddelek nemških čet, močan 250 mož, s tremi Maxim topovi, je napadel v četrtek angleško postojanko pri Na-cob. Garnizija, obstoječa iz poli-
rambni črti 125 milj: Ker smo j cistov, se je borila, dokler ji ni raz^fejeni vsled hitrih zmag, noče j zmanjkalo munieije. One, ki niso dosti naših ljudi razumeti, da je ' padli, se je ujelo, defenziva pod gotovimi okolišči-
nami prav tako upravičena kot pa ofenziva. Glede situacije smo dosedaj kaj malo izvedeli, a moremo kazati na par uspehov kot:______________illcgiai;i
šo zavrnitev francoskih nočnih,Co. iz Milana pravi, da se je are-atak ter dejstvo, da niso mogl^ tiralo znana voditelja futuristov
Demonstracije v Italiji Demonstranti v ječah. London, Anglija, 18. sept. — Poročilo na Exchange Telegraph
Francozi prodreti fronte.
Da smo zapustili svoje prvotne pozicije med Parizom in Verdunom iz strategičnih ozirov, pomeni kaj malo. V večdnevnih bitkah in izpremenjenih pozicijahl so le konečni uspehi odločilni. Dokler se ni še bitka odločila ter je možno vreči v boj sv?že čete, dočim je sovražnik utrujen, je situacija za Nemce boljša kot paj za Francoze in Angleže."
Trojni cilj zaveznikov. London, Anglija, 18. sept. — V kratkih poročilih se je daneg zjutraj objavilo, da se vleče bojna črta v Franciji v strašni bitki od reke Oise, pri Noyon pa do Metza. Ne glede na majhno umikanje desnega krila na nekaterih točkah, ni zaznamovati na nobeni strani pozitivnih uspehov.
Zavezniki zasledujejo najbrž trojni cilj. Prvič, da potisnejo Nemce z višin pri reki Aisne; drugič, da prodrejo drugo, četrto in peto nemško armado v centrumu in tretjič, da napadejo« nemško desno krilo pod povelj' stvom generala voil Ifluck od strani. Pozicije četrte in pete nemške armade se ne siftatra za tako močno kot ostale dele skupne nemške armade, ki stoji t t>o-ju. Ako bi se napad od strani po-šrečil, bi se zavezniške čete po« lastile železnice, koje posest je za Nemce neizmerne važnosti.
Glasi se tudi, da M ne bili zavezniki prav nič prelenefieni, ako
Marinetti-ja in Boccioni, ker sta organizirala protiavstrijske demonstracije, tekom kojih se je sežgalo avstrijsko zastavo v enem največjih gledališč v Milanu. Oba se lahko obsodi na večletno ječo radi kršenja ministeri-jalne odredbe, s katero se strogo prepoveduje vsako javno manifestacijo, vprizorjeno z namenom, da se ponižuje ugled Avstro-Ogr-ske.
Bim, Italija, 18. septembra. — Nemčija nadaljuje s poiskusi, da pridobi javno mnenje v Italiji zase. Pred kratkim je dala razširiti v italijanskem jeziku sestavljen pamflet, naslovljen: "Resnica glede vojne". Koncem uvoda se glasi v pamfletu: "Z nemško eneržijo smo odločeni, da zmagamo ter poživljamo Italija-pe, da zmagajo z nami."
Japonski metalci bomb.
Tokio, Japonska, 18. sept. Podadmiral Sadakiči Kato, veljnik druge divizije japonske ga brodovja, je sporočil, da se je neki japonski hidro - aeroplan dvignil nad Kiaučauom ter metal bombe na sovražne ladije v pristanišču, na brezžično postajo ter na hišo, v kateri so postavljeni električni motorji. Neka bdtaba je baje zadela veliko ladijo, iz katere se je pričel dvigati dim.
p p-
Hemška križarka potopila pet Boston, "
"Emden" je parnikov. zept. — Br-
Francoski general padel.
London, Anglija, 18. sept. — Poročilo iz Bordeaux na "Exchange Telegraph" pravi, da padel v eni velikih bitk francoski general Bataille.
Trdnjava Maubeuge je v resnici padla.
Pariz, Francija, 18. sept. — V "Echo de Paris "'Se govori z začudenjem o dejstvu, da je Nem cem mogoče dobiti iz distrikta o-jačenja, posebno artilerijo. Iz tega se da sklepati, da je trdnjava padla. Pomanjkanje vseh poro. čil iz Maubeuge le še bolj potrjuje to domnevanje. Od vojnega ministrstva izdana poročila so sploh zelo rezervirana.
Namesto dnevnika. "Alldeutsches Tagblatt"
so Vsenemci pričeli na Dunaju izdajati dnevnik "Alldeutsche Presse."
Zvišanje cen kovinaste pločevine.
Sindikat v Nemčiji je zopet zvišal ceno za kovinasto pločevino za 4 marke na 195 mark.
Gotove krone v papirju
lahko dobi pri nas vsakdo, ker jih imamo dovolj v zalogi in sicer po sledeči ceni:
10 K	$ 2.25
20 K	$- 4.30
30 K	$ 6.35
40 K	$ 8.45
50 K	$10.40
60 K	$12.50
70 K	$14.50
80 K	$16.50
90 K	$18.50
100 K	$20.50
150 K	$30.90
200 K	$41.10
Te gotove krone pošljemo vsakomur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo rojake, da ameriška pošta za pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo na sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila.
FRANK SASSEB,
GliAS NARODA. 19. SEPTEMBRA, 1914.
"SLAS NARODA"
* (Skwnic Daily.)
DwMd and published by the
Momic Publuhing Ca
^	(ft corporation.)
JT1ANK SAR SER, President. JaJSRO PLEHKO, Secretary. „ LOIJIS BLNLD1K, Treasurer.
P»M of Business of the corporation and
addresses of above officers : M Gortlandt Street, Borough of Man-> hattan, New York City, N. Y.
£a celo leto velja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
pol I« ta....................... 1.60
Strto xa mesto New York........4.00
M pul leta s« mesto New York ... 2.00
** Evropo sa va<s leto...........4.60
......pol leta.............2.65
r .....celrtieta............ 1-70
l"GLAS NAROPA" izhaja vsak dan izvzemši nedeli in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Vo.ce of the People") ever y lay except Sundays and Holidays. Subscription yearly 18.40.
/Ukrartifcmtnt on acnammt
Dojm t-re» podpira in osobnosti »e ne
priobčujejo. Dw>ir naj se blagovoli pošiljati po —
Moot y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, dr ee nam tudi prejia^j« h»valiičfl naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
£<o|jimxd in poSiljatvam naredite ta naslov: *\2LAS NARODA" a
CI Cortiandt St.,
New York City.
Telefcc S7 GortJandt
^IfpiiS
Avstrijski konzulat v Pittsburghu in slovenski jezik.
Neki rojak je obnil na avstrijski konzulat v Pittsburghu s prošnjo, naj mu pove, kdaj da mu je treba iti na nabor, da zadosti svoji vojaški dolžnosti. V odgovor mu jt1 poslal konzulat list, na katerem je bilo zapisano med drugim tudi to, kar mislijo gospodje pri pittsburškem konzulatu, da je slovenski:
4' Odgovorjeno na vašo vloebo ste naznani, da se vi za takojno odrinjo za pripraviti imate.
Dan za odriniti vam bode še posebno od toga c. i. Konzulata prijavljeno."
Mož je torej vprašal, kedaj naj gre na nabor, odgovore mu pa, da mora biti pripravljen za "take j no odrinjo".
-Metoda pittsbnrškega avstrijskega konzulata je jako značilna za vsa avstrijska zastopstva v inozemstvu. Birokratizem in nadutost, ki vladata doma. se pojavljata tudi povsod drugod, kjer je kaj uradno-avstrijskega. Mesto, da bi imeli v uradu človeka, ki bi razumel par slovanskih jezikov, pa imajo nezmožne in nevedne 4'gigerle", ki kradejo Bogu in državi čas in denar ter se uradnim potom norčujejo iz ljudi, ki jih vprašajo za svet v resnih zadevah, ki so velike važnosti za bodočnost vsakega posameznega.
Mož pravi v pismu, naj mu pojasnimo, kaj hoče pravzaprav avstrijski konzulat, ker on ne razume poljski. Avstrijskim konzulatom se ne zdi potrebno, da bi odgovorili človeku v domačem, razumljivem jeziku, pač pa zapro v Avstriji vsakega, ki se ne pokori nerazumljivim ukazom avstrijskih konzulatov, — seveda le v slučaja, da gre ven.
To je zanikrnosi, ki ji ni para in ki zasluži, da se jo javno ožigosa. Kot v drugih, velja tudi v tem slučaju izrek: A. E. I. O. U.
Prenagljen prepir za plen
Takoj v pričetku erropejske vojne in prav posebno potem, ko je bilo videti, da bo nemško orožje vse pogazilo pred seboj, so se udajali zmage pijani najbolj divjin fantazijam glede plena, katerega naj bi bila deležna Nemčija. Franeijo naj bi se potom odtrga-nja nadaljnih ozemelj, potom velike vojne kontribucije, uničenja trdnjav, zmanjšanja stalne vojske potisnilo na mesto države tretje «!i četrte vrste. Aneksijo Belgije, tesno zvezo s Holandsko ter pfiklopljenje slednje nemški carinski zvezi se je smatralo za nekaj samoposebi umevnega. Anglija naj bi morala odstopiti svojo mornarico ter najboljše kolo-in skleniti z Nemčije trgo-
ugod
se zgodi z Rusijo in carjem, se ni še vedelo, a brez kazni naj bi ta najboljši prejšnji prijatelj nemškega cesarja nikakor ne ušel. Konečno naj bi se strogo kaznovalo Italijo, ker je na tako perfi-den način zapustila trozvezo.
To neumno upitje, ki je sedaj seveda zelo potihnilo, je bilo nad vse smešilo. Prav tako smešno pa je slično upitje, katero je slišati sedaj z nasprotne strani, potem ko se je bojna sreča obrnila od Nemcev. Anglija se zadovoljuje s tem, da se uniči celo nemško brodovje, da se izroči v njene roke večji del trgovinskega brodov-ja, da se razdre vse utrdbe na o-brežju, da se vzame Nemčiji kolonije, poveča Belgijo, Francijo in Ilolansko na stroške Nemčije ter da se zmanjša stalno vojsko. Rusija pravi, da bo šele v Berlinu sklepala mir, da bo pa na vsak način morala odstopiti Nemčija Rusiji velik del dežele ob Baltiku, da si Rusija zagotovi par ledu prostih pristanišč. Razvcntega morata Avstrija in Nemčija odstopiti vsa poljska in slovanska ozemlja ter plačati vojne stroške.
Iz vsega tega je videti, da ima domišljija povsem prosto pot. Najbolj ponižna je še Francija. Ona zahteva le Alzacijo in Ix>ta-rinško ter vrnitev vojne odškodnine iz leta 1871 v znesku 5 milijard frankov.
Ali se bo uresničil kateri izmed teh roparskih načrtov? Najbrž niti eden.
Pri konečnem mirovnem sklepu pride v prvi vrsti v pošte v to. kar dela današnjo vojno tako po-guboonsno, ne le za one. ki se vojskujejo, temveč tudi za vse nev tralne narode sveta: mednarodne zveze in oilnoša j i, odvisnost naro dov drug od drugega. Ni več mogoče sovražnika uničiti ali ga pa razmesariti, ne da bi se zadalo samemu sebi škodo. Celo velike vojne kontribucije škodijo zelo, ker mora oslabljena dežela izginiti kot konsument.
Ako bi pa zmagovalne države vstrajale pri svojih pretiranih zahtevah, bi posegle vmes nevtralne. Pri tem bi prišle v prvi vrsti v poštev Združene države.
Naj izide kdorkoli kot zmaga-lec iz boja: lastni, interesi, silijo Združene države, da izrečejo pri mirovnih pogajanjih svojo tehtno besedo. Izvoz in uvoz med Nemčijo in Združenimi državami je znašal leta 1913 ogromno svoto $420,647.283. To svoto presega le še promet z Anglijo, dočim je oni s Francijo veliko manjši. Takega trgovinskega polja se ne sme kar tako uničiti.
Tudi Anglija ima dosti vzroka, da ekonomsko prizanese Nemčiji. Trgovinski promet med obema deželama je znašal že leta 1911 $490.000,000 ter je od istega časa še zrastel. To bo prišlo pri mirovnih pogajanjih zelo v poštev, kajti tam nima besedo le vojaštvo, temveč tudi meščanstvo, ki ima trgovino v rokah. Prav posebno pa bo treba upoštevati Združene države radi velikanske, vedno naraščajoče kupne sile.
Mir se bo sklenil na čisto drugačen način kot si to predstavljajo ljudje z bujno domišljijo.
Slovenske vesti.
Smrtna kosa. — Včeraj (18.
sept.) ob 2. uri popoldne je umrla v neki newyorski bolnišnici rojakinja Marija Lipovec, doma iz Begunj pri Cerknici, stara 38 let. Bolehala je že dalje časa na raku. Slednjič je šla v bolnišnico, kjer je pa podlegla operaciji. V Buffalo, N. Y., zapušča brata, v New Yorku nečakinjo, v starem kraju pa več sorodnikov. Pogreb bo izvršil pogrebnik, ker ni imela nikogar, da bi ji ga preskfbel. Bodi ji lahka svobodna žemljica!
Moč in čil ost
se pojavljata samo v zdravem telesu. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov Želodčni greueec (Several Stomach Bitters), da si obdržite zdravo slast, moč in čilost. Storite, kakor je storil g. Joe Dočekal iz Clutier, Iowa, ki piše: "Po porabljanju ene steklenice Severovega Želodčnega grenče-ea sem imel boljšo slast in ko sem porabil drugo steklenico, sem ozdravel." Zoper zapeko, nepre-bsvo, slabo prebavo, izgubo slasti, ponavljajočo se mrzlico — rabite Severov Želodčni greneec. V lekarnah cena 50 centov in #1.00. Zahtevajte Severovega! Ako vam lekarnar ne more po-v^ bamo mL W. F. Seve-
Pisna iz domovine.
Dob pri Domžalah.
Skoraj vse hiše so ostale brez delavcev in gospodarjev. Leiiar-tovih je moralo iti pet na vojno, Tomažkovili pet, iz nekaterih hiš pa dva oziroma trije. Posebno kovače in kol ar je so pobirali, med njimi tudi take, ki niso bili nikdar vojaki. V Ljubljani je bilo zadnji čas toliko rezervistov, da niso mogli tri dni vseh preobleči. Sem vozijo konje iz vsega kamniškega okraja in s štajerske meje, da jih vizitirajo. Naš župan je moral preskrbeti 40 pripravnih vozov in 40 gonjačev. M. F.
Šoštanj, Štajersko.
Ljuba sestra! Jaz res ne vem. kaj bi počela. Rajše bi umrla kot pa živela v taki negotovosti.. Sin je v bolnišnici v Celovcu, hčerke so doma bolne, pa še zdravnika ne moremo dobiti, da bi prišel k njim. Toda to bi vse še bilo, če bi bil mož doma. Oditi je moral namreč na vojno in sama ne vem, te ga bom še kdaj videla. Obupati mi je. Iz našega kraja so šli: moj mož, najin brat Janez, Močevnik, Reberčnik, Kalški Madleški in še veliko, veliko dni gih. Dne, ko so odhajali, ne bom nikdar pozabila.	F.
Sudeno, Kranjsko.
Dragi brat! Iz naše vasi je šlo dosedaj že 35 fantov in mož k vojakom, pa še sedaj skoraj vsak dan prinesejo komu pozivnico. Če ti povem, da je šel Tone Bobni-čev, moraš vedeti, da so šli vsi razen starcev, ki so že presegli £0. leto. Orožja seveda taki ne bodo nosili, pač jih bodo pa uporabili v druge svrhe. A. P.
Planina, Sp. Štajersko.
Ljuba hči! Iz naše vasi so šli sledeči: Žibertov Janez, Španov Janez, Španov Filip, Centrokov Matija, Cepinov Štefan, Peškur-jev Peregrin, Jakob s žage, Po-šenc Jože, Matevžakov Tinče, Stritarjev Vid, Štigelj, tvoj brat Pavel in tvoj brat Jože. Ti, ki sem ti jih naštela, so vsi iz Planine in sami gospodarji. Veliko fantov je že tudi dobilo pozivni-ee, kdaj bodo pa šli, mi ni znano. Pri nas so zavladale zelo slabe razmere. Vsak je lahko srečen in zadovoljen, katerega ni tukaj.
T. C\
Zagorje pri Št. Petru na Krasu.
Dragi sin! To pismo ti pišem z žalostnim srcem. Naznanim ti, da so nam pobrali očeta, poleg njega pa .še vse konje in vozove. Oče je bil nekaj časa v Gorici, potem so mu pa dovolili, da se je vrnil domov. Sedaj še vedno čaka poziv-niee, kdaj mu bo treba znova oditi. Ko so konje previzitirali, so jih tudi precenili. Denarja nismo še dobili in tudi ne vemo, kdaj ga bomo. Začeli so pobirati tudi vole in drugo govejo živino. Kila moke stane 32 krajcerjev, koruzna je pa po 18. Tisti, ki so si nekaj denarja prihranili, so kolikortoli-ko na dobrem, drugi so pa straš: ni reveži. Na onih kmetijah, ki so ostale brez gospodarja in drugih delavskih moči, so morali sosedje pokositi. Plačal jim seveda ni nihče, ker ni denarja. Iz našega kraja so vzeli 32 parov konj in nekaj vozov. Žita bo letos bolj pomalem, toliko več bo pa trave. Vreme je sedaj še precej lepo. Pozdrav od vseh skupaj.
Češka Magdalena.
Zgodovinska novela iz Al V. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz.
(Nadaljevanje.)
"Dobri starček!" je klical kralj Kazimir za odhajajočim škofom. "Kadar bom zopet česa rabil, obrnem se naravnost v Rim. Tam se opravljajo igraje mnogo hujše zadrege, nego je ta, v kateri se nahajam pravkar."
In smehljajoč je vstopil v prvo sobo, kjer so stali za njegovo službo pripravljeni vitezi, komorni-ki in . dvorjani raznih stopinj. Prijazno je pozdravil vse in ukazal, naj se zbero vsi jutri zjutraj ob deveti uri v slavnostnih oblekah v grajski kapeli. Potem je poklical k sebi v sobo Domeaa in mu velel, naj brez odloga privede dvorskega krojača in potem gvar-dijana tukajšnjega frančiškanskega samostana.
Ni trajalo niti pol ure in .Domes je privel obe ti osebi v kra-
sta vna pojava* si ni bil svest no- se zgrozil, kako je izgledal v
benega prestopka, radi katerega bi ga klicali pred strogega kralja. Tik za vratmi se je poklonil
njej... Domeš je začel slutiti veliko stvar; bal se je, da je nekaj uganil, kar ga vrže v drug tir
pred kraljem do tal; čutil je, ka- življenja, kar ga morda pomede ko mu velike kaplje mrzlega po- v brezdno... Njegove misli so tu tečejo po pleši in mu zaplav-.kakor splašene divje zveri rile in ljajo oči.	trgale njegove možgane. Ni se jih
Njegov strah je povzročal via-'mogel ubraniti. Zaletaval se je po darju veliko veselje. Saj se nitij grajskih hodnikih, ko je kralj
krojaček, gledajoč zmučeno figu- najbolj rabil njegovo postrežbo,
ro, ni mogel vzdržali smeha in je hudomušno pomežikaval- proti kralju, vpraševaje, čemu je tudi njega privel v to družbo. Ni čakal dolgo. Kazimir ga je pogledal in je, pokazavši na duhovnika, ki je tu stal kakor bi priča-!	.	... koval zase smrtne obsodbe, de-Koliko prebivalcev je sedaj v voj-jal:
in sel konečno na stopnicah velike dvorane, ki je delila sobe od hodnika, kateri je vodil k izbam gospe Kristine...
(Pride ie.)
"Vzemi mero patru gvardi-janu!"
Lica, s katerima sta se pogledala vzajemno menih in dvorski krojač, sta bili vredni umetniškega,, kista. Na obeh se je izražalo presenečenje in to na poseben način.
Kralj sam se ni nadejal zabavnega prizora, ki sta mu ga nudila.
"No. ali si že pozabil, kako se jemlje mera za novo obleko?" je vzpodbujal kralj z netajenim smehom vitkega možička, ki se je obotavljal približati se k široki postavi v temnorujavem grobem habitu.
"Tvoja kraljevska milost blago vol j a biti do nas menihov vedno nad mero darežljiva", se je ojunačil sedaj gvardijan, ko je izprevidel, da ne gre za nič hudega. 4"in jaz in vsa bratovščina ne prestanemo nikdar z vročimi
nem stanju.
V voijni so dosedaj sledeče države in njih prebivalstvo: Avstrija 51.4 milijona ljudi, Nemčija 66.8 mil., Rusija 167 mil., Angleška 423 mil., Francoska 39.6 mil., Belgija 7.4 mil., Srbija 4.5 mil., Čmagora 0.3 mil. V vojni*je torej skupno 760 milijonov ljudi. Samo v Evropi, kjer bodo bitke odločilne, je okoli 320 milijonov ljudstva v vojnem stanju.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. O., Pittsburgh, Pa. — Vase pismo smo prejeli ter nas je razveselil dostojni način, kako pojasnjujete svoje mnenje. Kaj mislimo o tej stvari mi, smo že ope-tovano pojasnili v listu. Ne gre se za avstrijskega vojaka, temveč za slabo vodstvo. Kadar zmagajo Avstrijci, pišemo, da so zmagali, kadar so pa tepeni, so pa tepeni. Dosedaj se niso Avstrijci šo pravnic postavili, vsaj kolikor je znani olit vami podnevu in ponoči kli- no nam" eati božji blagoslov na tvojo kro- F- Aliquippa^ Pa. — Ena
jiano vzvišeno glavo; toda", se je zataknil nekoliko v svoji zgovornosti in je porabil to ugodno priliko, da si obriše pot s čela in lica, "toda... tvoja kraljevska milost hoče sedaj gotovo samo vsled kake zmote izkazati meni, svojemu vedno najpokornejšemu slugi, dobroto, ki je — kraljevska milost, ne blagovoli se radi tega jeziti name — nikakor ne rabim. Imam še en nedeljski habit, in s tem, v katerem se klanjam tvoji kraljevski milosti, bom, ako Bog da, izhajal do groba. Da, celo še kateri izmed mojih meniških bratov ga bo podedoval po meni v dobrem stanju."
"Zmeri patru gvardijanu novo obleko!" je kralj, vedno smehljajoč se zadregi obeh svojih gostov, vzpodbujal krojača. "In ne zmoti se, da mu bode dobro pristala k telesu... Videl bom, pater gvardijan, če že znaš igrati škofa!"
Menih, ki je bil komaj malo ujel prisotnost svojega duha, jo je že zopet izgubil in izbulil na kralja svoje oči.
"Prikroji pat m gvardijanu slavnostno škofovsko obleko, isto tako, kakor jo ima oče Cyprian!" je zapovedal kralj krojaču. "Iz istega dragocenega blaga in po istem vzoru. Mitro tudi. Saj za-deneš vse. In jutri zjutraj mi pri-ne3eš vse popolnoma gotovo. In ti. oče, prideš semkaj k meni tudi zjutraj kratko pred deveto uro. Sedaj odidita obadva in obdržita vse v popolni tajnosti! Moja mi-lostljivost do valju bo odvisna od tega, kako znata molčati!"
Isti večer je Kazimir po Dome-šu sporočil gospej Kristini, naj bo jutri ob deveti uri pripravljena.
Vse se je zgodilo po danem ukazu. V največjem napetju duha so se vsi povabljeni dvrjani, vitezi
in dostojanstveniki sešli v dolo- Slovenska Korespondenčna Sob čenem času v grajski kapeli. Ni- MW St. Pair Ave.,	cie^tad, C
hče na Wawelu ni imel
avstrijska infanterijska divizija ima dve brigadi. Avstrijski ar-madni zbor, naprimer 3., v katerem so povečini Slovenci, obsega sledeče čete:
6. in 28. infanterijsko četno divizijo; 3. kavalerijsko brigado; 3. poljsko artilerijsko brigado; 4. trdnjavsko artilerijsko brigado: trensko divizijo št. 3; pristaniško poveljništvo v Pulju.
6. infanterijska divizija (Gradec) cbstaja iz:
11.	infanterijske brigade (Gradec): inf. polk 7; bosniški polk 2; bataljon lovcev št. 21; pijonir-ski bataljon št. 15.
12.	infanterijske brigade (Celovec): inf. polk št. 17; lovci št. 5. 8. 0, 17, 19; 1 pijonirska kom-panija.
28. infanterijska divizija (Ljubljana) obstaja iz:
55.	infanter. brigade (Trst) : inf. polk 87, 97, bosniški 4; lovski bataljon 24; 2 pijonirski kom-paniji.
56.	infanterijska brigada (Gorica) : inf. polk 27, 47; lovski bataljoni 7, 11, 20. 29; 2 kompaniji pijonirjev.
Tretja kavalerijska brigada obstaja iz:
Dragonskega polka št. 5; liu-zarskih polkov 6, 16.
Tretja poljsko artilerijska brigada (Gradec) obstaja iz:
Artilerijskih polkov št. 7, 8, 9; poljsko havbičnega polka 3.
Četrta trdnjavko artilerijska brigada obstaja iz:
Trdnjavsko artilerijskega polka 4; trdnj. art. baona 3.
Trenska divizija št. 3 obstaja v mirnem času le v kadru.
Pouk v angleščini.
Rojakom naznanjamo da smo sklenili zopet ■poučevati udaiciro potom dopisovanj*.
Od leta 1906 do 1912 smo imeli nad 460 rojakov, ki »o se uiili anjr'eSko potom nafe metode. Učite se iz posebnih tiskanih zrezkov.
Pojasnila zastonj. Pišite §E D AXES na:
pojma,
katf da se bo godilo. Saj je celo Domeš, ko so ga izpraševali, samo stiskal rameni in vrtel glavo; a on je bil vendar prvi zaupnik kraljev •
Izgledal je tako čudno, da je vzbujal pozornost esega dvorjan-stva. Globoka njegova molčečnost, tako čudila že v poslednjih dnevih, se je danes zjutraj spremenila v očitno težkomiselnost in zmedenost. Tudi obleka je kazala posebno zmedenost misli. Obesil je danes Domeš nase vse brez reda in skladnosti kakor kak cigan. Zimsko in letno, delavniško in praznično! In k temu že nenavadne spake njegovega lica ter čudne kretnje in skoki vsega telesa!
Resnično, če bi ne bil danes kralj z nekako tajinstvenostjo, s katero so imeli biti vsi presenečeni v najbližjem trenotku, vezal nase pozornost vseh, bi bil Domeš s svojo zunanostjo in s svojim vedenjem vjel oči in misli vsega dvora.
Če bi bil kateri izmed njegovih tovarišev mogel v tem trenotku -r njegovo dažo, bil bi
POZOR ROJAKI!
Na več vprašanj, kako pošiljati pisma v staro domovino, odgovarjamo sledeče: Napravite taa pismo pravilen naslov iu ne napišite imena parnika, s katerim želite, da bi bilo odposlano. Glavna pošta v New Yorku že sama odredi kakor najbolje kaže. Pošto za Avstrijo odvažajo sedaj le italijanski in holandski parni-ki, a po največ italijanski, zato mine skoraj mesec dni. predno dospe pošiljatev na pravo mesto. Registrirana pisma sprejema pošta, a ne sprejme nikake odgovornosti za nje.
Dalje: Kdor je podložen vojaščini, bodisi rezervist ali črnovoj-nik, to je dosluženi rezervisti in mladeniči rojeni leta 1894. naj se zglasijo pri svojih najbližjih konzulatih. Domu itak ne morejo iz Amerike nikogar poslati. S tem pokažejo, da imajo dobro mnenje.
Javiti se morajo tudi -oni od 17. do 42. leta, kateri so bili rojeni v Avstriji. Onim od 42. leta naprej, se pa ni potreba dosedaj
nuns
■B
BB
BB BB BB
5°
BB BB BB BB BB
ii BB
Bolečine in okorelosti
kat sre povzroča revmatizem, obistne ne~)rilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo
SEVERA'S GOTHARD OIL
(Severovega Gotharciskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krče in okorelost.
Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah.
Izbo™ ,* Severa's Medicated
toaleto __ ^	*
m icopeij. Skin Soap ger:x0V„„,
sa □□
BB BS BB (3D BB BB
aa
BO BB BB
Dobro milo za britje in izmivanje
Cena 2Gc.
SEVERA'S TAB-LAX. ii^Att: c-.
10 in 25 centov
Naprodaj v vseh lekarnah. Vprašajte za Severove Pripravke po imenu. Zavrnite nadomestitve. Ako v::s lekarnar nt- more zuležiti. naročite jih o«j nas.
W. F. Severa Co.. Cedar Rapids, Iowa
Nečistost in bolezni krvi,
katere izvirajo od bolnega želodca, so nevarne za celi sistem. Vi zamorete človeku iz obraza brati ako trpi na slabem teku, gori-vzdigavanju, krču, gorečici ali podobnih simptomih. — Stotisoči zamorejo dokazati, da so vsi taki simptomi izginili po uporabi
kri in želodec čistečih tabletov. Ena velika škatlja vam zadostuje za 3 mesece, vas ohrani pri dobrem zdravlu ter stane samo $1.00. Naročila je pošiljati na The PARTOS PHARMACY, 160-2nd Ave. New York, N. Y.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poitna naročila se točno izvršujejo.
Prva* Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04, ST. ClAIR AVE., CLEVELAND, 0.

BB BE
KB		BB	1 ■	1 ■
'4 m		BB		
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojald in društven! tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založenn z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. nnijska
NAJNIŽJE CENE
▼sem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO BELO
da »te sadsvo^ni s tiskovino in da s« izdela natančno, kakor Selite. Predno sa obrnete kam drugam* pilite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo pot-rebqjete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Naj stanji! slovenski dvotednik.
6119 St Clair Ave./ Cleveland, Ohio
ROJAKI NA3JOCAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.

1
GLAS NARODA, 19. SEPTEMBRA, 1914.
t

Potne črtice Nike Ce-gare-ta.
Waukegan, 111., 13. sept. Cenjeni g. urednik: —
vee let sem imel na "piki" to naselbino, ki je oddaljena nekaj nad 1000 milj od našega zna-scga Brooklyn« in Rievota. — No, hvala Bogu, sedaj smo pa tukaj! — Zdi se mi, <La sem jaz svojivasno prekrstil ta kraj v Volkegon; — sedaj pa uvidim, da se nisem motil. Moj opis te znane znane naselbine bo kra-t» k. Niti v Valvazorju, Staretu, Mayer ju ali Webster ju ne najdem zgodovinskih podatkov kako se je ta našelbina ustanovila. Po geograf »eni legi sem pa pro-nanel na lastne oei. da so živeli menda tukaj Slovenci že pred vee stoletji. Tedaj je bilo tukaj vse naokoli z gostim drevjem za-rašeeno, kjer se je nahajalo na t i ho re in tisoče krvoločnih zverin, — osobito volkov. Naši pradedje so prepodili z orožjem in psi te nepridiprave naravnost v mišigonsko jezero; zatem so< posekali les in ustanovili v trajen spomin to znano mesto Vol-kegon.
Na lastne oči sem videl, da je ostalo tukaj dandanašnji še mnogo potomcev onih p30V. prav ob obrežju mišigonskega jezera. — Tu blizu je videti tudi stare razvaline nekdanje cukrarne, kjer so naši potniki služili lepe do-1 a reke toliko let. — Oj sladki spomini Market St. na ono sladkorno tovarno. Iz samega žalovanja pokriva dandanes ta Market St. ''suha" odeja. Zatvorilo se je 14 gostiln morda za večne čase. — Vendar ne smem trditi, da vlada tukaj prava ali splošna suša. — Samo par minut od Market St. pa bi si oh jezeru napolnilo lahko več milijonov ljudi svoja žejna grla. Torej ne bodo tukajšni Sloveiiei Se tako kmalu ž»-je pomrli.
V Waukegan se dospe lahko od vseh strani, po suhem in po vodi; peš, z vlakom, karo, avtomobilom, vozom ali bieikljem. To mesto se pričenja blizu sploš-nozuane "dratovne", tovarne za koverte in velikega pokopališča. Od tu te pripelje pot za nosom brez zemljevida in kompasa po široki cesti naravnost v mesto.
(\il sem, da imajo Slovenci tn-kaj svojega policmana, oldr Mana, notarja, več gostiln, prodajaln in tovarno popa ali pokalic. Med raznimi domačimi društvi se osobito odlikuje lovsko društvo, ki skrbi za varnost mesta, da preganja iz bližine divjačino in morebitne volkove. Pa še nekaj ; društvo ima ravno pred nosom velikansko jezero z številnimi ribami, kojih ne bode polovi-lo, tudi če bi štelo 100,000 članov.
Jaz sam sera čul na lastna u-šesa, da se dobi tu po 10 čevljev dolge ribe, ali pa še manjše in da skačejo kar same na obrežje ribičem v roke ali v torbo. Tako sem se podal zadnjič preko "tre-ke" k jezeru s trdnim namenom, da bi vjel brez trnka za Vas on-di kakega velikanskega sulca. Čakal sem manj dolgo časa. pa ga le ni bilo. Konečno se zakadi v mene velik val, da sem bil moker do kože. To sem dobil torej namesto sulca. Sedaj pa čakam, tukaj na Market St. v svoji sobici. če mi bo val kako jezersko deklico semkaj v naročje vrgel. Sploh se pa ne bom več brigal za povodne stvari, ker imamo tu pri hiši celo menežarijo in sicer: 75 domačih zajcev in zajk, 36 ko-t koši, pišk in petelinov, 43 golobov, 1 konja, 1 psa in 3 mačke. Ce se spravim na naše dvorišče na lov, bomo gotovo kaj zadeli. Jaz bi svetoval torej onemu lovskemu klubu naj se premufa semkaj k Franku na Market Street, morda bo tu več plena T ' Minuli teden sem bil v Li-bertyville na razstavi ali "konj Kar se je vse tam vide-
t pisati. Najbolj me jc zanimal najnovejši električni kravomolzni avtomatični stroj. Poskušal sem ga tudi jaz nekoliko in je izbor-deloval na mojih prstih. Videl sem tudi kako so Indijanci 'kau-bojem' rezali glave, — še hujše kakor Nemci Francozom pred Parizom. Vse je bilo lepo, samo ječmeuovca niso prodajali ondi, ler so vsi "suhi". Pili smo pt zato pokalice po 10 centov "ba-telj
Vsakdo, kdor pride z vlakom v Waukegan, je povišan. Iti mora namreč na postajo po visokem mostovžu preko železniške proge z ene strani na drugo. Tudi lepa navada in običaj!
V tem meslu ostanem samo še nekaj ur. Ker sem dobil na lastna ušesa že več pritožb od naših slovenskih gospodinj, da je. meso pretlrago, se peijem popoldne naravnost k onim mesarskim baronom v Čikago, kjer bora "per-tožengo" gori dvignil. Kako se mi je godalo v La Salle in še nekaterih dragih mestih in kaj bom doživel v Oikagi, to poročam prihodnjič. S pozdravom. Vaš
Mike Cegare.
Vojska in alkohol
Splošno mnenje je ali je bilo, tla vojaki morajo dobiti alkoholnih pijač, ker bi sicer ne mogli prenašati velikih naporov, zlasti ob vojskinem času. Včasih so res mislili, da je vojakom alkohol potreben. Hvala Bogu, da se je sedaj tudi v tem oziru na bolje obrnilo. Tudi tu je skušnja pokazala, da alkohol vojaku ne daje ne moči, ne poguma. Leta 1812. so v vojski preti Rusom tisti francoski vojaki prvi podlegli mrazu in naporom, ki so "ga" radi pili. Sir Evelyn "Wood, angleški vojskovodja, pripoveduje o svojih skušnjah v krimski vojski leta 1882.. da so najboljši in najbolj zdravi mornarji biii oni, -\i niso pil;. nikak h .'pojnih pijač. Iste skušnje je napravil v Indiji ob ondotnih vstajah. Poveljnik Wolseley je ob svojih, ekspedicijah proti Arabi-paši menjaje dajal nekaterim bataljonom alkoholnih pijač. Uspeh je bil ta, da so bile one čete, ki niso uživale nikakih opojnih pijač, bolj sveže, živahnejše in sposobnejše. Zato je. Wolseley prepovedal vojakom vsako opojno pijačo. Istotako je vojskovodja Herbert Kitchener v zadnji su-danski vojski prepovedal vojakom vse alkoholne pijače. Sam ■ e je izrazil: "Zelo blagodejno je vplivala prepoved, prodajati vojakom katerokoli opojno pijačo, kar se je z veliko natančnostjo izpeljalo.",
Te skušnje so skoro vse države uvaževale in so omejile vojakom uživanje alkoholnih pijač ter jim dale nadomestil, zlasti kave.
Vojaški zdravnik Leitenstor-ler pravi, da armada, ki ne uživa alkoholnih pijač, daleč prekaša po energiji, vztrajnosti in moralni vrednosti drugo, kjer vojaki pijo alkoholne pijače. Alkohol je največji sovražnik discipline. Treznost je važna in lepa čednost za vsakega vojaka.
Schoen je napravil skušnjo, da so na potu omagali navadno tisti vojaki, ki so pili alkohol. Ti so bili sprva veseli in živahni, toda kmalu so se utrudili in začeli pešati. — Poročnik Muehlhofer je z 32 vojaki v popolni vojni opravi od 2. do 4. marca 1910 napravil iz Trsta pohod 86 km daleč. Pri tem pohodu je bil prepovedan vsak alkohol. Prva dva dneva ni opešal noben vojak, tretji dan pa samo eden, in še ta zato, ker je proti prepovedi pil alkohol.
Pravijo, da gre vojak pogumne jše v boj, ako ''ga" ima v glavi. To je grdo in za poštene vojake žaljivo. Vojak naj gre v ■boj iz ljubezni do svoje domovine. Le tisti vojaki bodo zmagovali, ki imajo trezne glave, jasno spoznanje in čut odgovornosti.
V Nemčiji je protialkohulna ideja globoko prodrla, in igra veliko ulogo zdaj v sedanjem času. Ondi je že močno zavladalo prepričanje, da alkohol vojaka bolj slabi kot krepi. Pa tudi uradni in vladni krogi vedo ceniti važnost treznosti v bojnem gromu ter jo sami pospešujejo.
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR.
[Ranjenci izpred Sabca.
Budiinpeštanski listi poročajo, da je dospelo v Budimpešto 240 ranjencev, ki so bili ranjeni v slovitih bitkah pri Sabcu. Reševalno društvo je prišlo z 10 vozovi in društvo "Rdečega križa" je poslalo 21 avtomobilov. Večina ranjencev je poškodovanih na spodnjem delu života. Malo je težko poškodovanih, a tudi ti se branijo, kakor vsi ostali, da jih preneso na nosilnicah, dokler jih s strogim ukazom ne prisilijo k temu. Najprej pridejo na vrsto težko poškodovani, manj ranjeni pa počivajo medtem na klopeh in pripovedujejo o svojih tovariših resnična junaška dejanja, katera izvršujejo na bojišču ostali. Na vprašanja odličnih bolniških strežnic, ki dajejo poškodovancem vsake vrste okrepčil, pripovedujejo radevolje »svoje dogodke.
Na vprašanje, kako gre preostalim, pravi četovodja grofici:
"Milostna, ne bojte se; oni se bijejo kakor levi. Malih poškodb nihče ne vpošteva. Marsikdo sto, ji z rano, katero mu je prizadejal strel, še dve do tri ure v bojni črti, dokler ga zdravniki s silo ne odvedo proč. Tak zgled dajejo častniki moštvu. Moj stotnik je bil takrat, ko so Srbi že zasedeni Šabac zopet napadli, ranjen na rami. Padel je poleg mene na tla. Jaz takrat še nisem bil ranjen. Vzdignil sem ga in ga peljal na kraj, kjer obvezujejo. Tain so mu izprali rano in mu jo obvezali. Komaj so bili zdravniki gotovi, že je potegnil znova sabljo in se vrnil z nami v bojno črto."
Na drugi nosilnici leži narednik, čegar obe koleni sta prestreljeni. Seboj ima mal dokument: pohvalo brigadirja, pisano z modrim svinčnikom. Junak je v družbi dveh tovarišev med bojem vjel sedem srbskih vojakov.
"Dne 14. avgusta opoldne", pripoveduje bolnik, "smo ravno opoldne na glavni cesti proti Žabcu prav dobro kosili, ko se naenkrat od konca mesta začuje pokanje pušk in trobi alarm. Pustili smo kosilo in se postavili proti sovražniku. Kakor sem čul, sta bili dve brigadi. Najprej smo streljali s puškami, pozneje pa smo dvakrat z bajoneti zapodili sovražnika. Cela množica Srbov je padla v tej biki. Ti tički so plezali na drevesa in raz njih streljali na nas, mi pa nanje, tako da so padali kakor zrela jabolka. V drugem naskoku smo vzeli neko vas. Jaz sem stal na skrajnem krilu in sem videl, kako je iz neke kmetske hiše priletelo sedem srbskih vejjakov. S četovodjo in nekim infanteri-stom smo šli nad te fante. Tri sem ustrelil s svojim revolverjem, dva je predrl infanterist. enega je spravil na oni svet četovodja. Sedmega, ki je bežal, sem mogel doseči le s svojo sabljo, a udaril sem tako močno, da se je sablja prelomila. Pol ure pozneje je priletel strel, ki mi je predrl obe koleni."
Neki ranjeni artilerist pripoveduje: "Ti tički ne znajo ravnati s kanoni. Nasprotno pa naši pokajo čudovito. Eden, dva strela napravita red, da je veselje. Naš polkovnik je za vsak strel, ki je zadel zaznamovano mesto, obljubil premijo 5 kron. Po četrt ure je moral ustaviti premijo, tolikokrat se je zadelo. V Žabcu smo našli velike množine živil, prašiče, ovce, govedo, kar smo mogli želeti. Jaz sem si pre-skrbel z nekaterimi "tovariši pro-vijant in sem ga hotel izven mesta slastno zaužiti. Medtem, ko smo jedli, je priletela kroglja poleg nas v tla. V gostem gozdu je bil skrit četaš. Hiteli smo tja in ga kmalu onemogočili za boj."
Ranjenci, katere so prepeljali v Budimpešto, pripovedujejo čudeže ljubeznive postrežbe, katera jih je doletela nad vso, skoro tridnevno vožnjo. Še celo pozno ponoči so bile postaje gosto zasedene od prebivalstva, ki jim je prineslo jedil in pijač. Večina poškodovancev se je izrazila z navdušeno željo, da se skoro povrne k orožju. Četovodja, ki je bil ob dveh popoldne ranjen, se je boril do šestih zvečer, dokler ga niso odnesli, pa ga tudi takrat niso pripravili do tega, da bi odložil orožje iz rok. Vzel je taisto v Budimpešto seboj, ker se nadeja, da je bo rabil še za Srbe.
—_
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-STTO MB UBRDNXSTyq
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Uboj v tovarni.
Mihael Blaš je služil kot pomočnik več let nepretrgoma v tovarni za usnje na sv. Petra cesti, ki je last tvrdke Pollak. Blaš je oženjen. Kot starejši delavec je vedno čakal na mesto "šere-ra", v oddelki^ v katerem se kože strižejo. To delo je v tej stroki najtežavnejše; zahteva veliko pozornosti in izurjenosti. Ker je delavec, ki je opravljal ta posel, dobil kratek dopust, je mislil Blaš, da ga bo on nadomestoval. Zato je bil užaljen, ko je zvedel, da je naddelovodja Janez Bitenc izbral za to mesto mladega Ant. Kreseta, ki je komaj eno leto v tej tovorni. Obdolženec je menil, da ga Bitenc sovraži, ker ga je pred 3. leti označil kot krivca pri poškodovanju nekd kože. Svojo jezo je dal duška z besedami, češ: Sedaj že smrkov-ci "šerajo". Bitenca je tudi zmerjal s svinjo." Bilo je pred kratkim, okoli pol 2. uri popoldne. Delavca Ivan Novšak in Anton Krese sta hodila od ploha do ploha pobirat odpadke. Ko sta prišla do Blaša, ga je vprašal Krese, ki je bil naslonjen na svojo lopato, "kaj sem jaz za en poba?" Obdolženec pa zagrabi svoj strugač z obema rokama in ga zamahne s tako silo proti Kresotovem vratu, da mu je presekal vse žile dovodniee. Ranjeni je zakričal, tekel iz delavnice, se zgrudil, v par trenotkih izkrvavel ter umrl.
Po storjenem dejanju, ki se je bliskoma izvršilo, je vrgel Blaš svoj strugač od sebe, od vezal svoj predpasnik, nakar je še sodelavcu Francetu Pavlicu pripomnil: "No, sedaj je pa enkrat tega konec" — ter mirno iz delavnice odšel.	t
Priča Pavlic, usnjarski pomočnik izpove, da mu je znano, da je obdolženec nagle jeze. Sam mu je že potožil, da ga včasih vsaka malenkost razburi, pritoževal se je tudi čez Bitenca, češ, da ga ta ne more videti kakor tudi čez Kreseta, da se vzlic svoje mladosti vedno iz njega norčuje. "Priča Ivan Bitenc, naddelovodja, izpove, da nikdar obdolženca ni sovražil, da je celo zanj prosil, ko so ga nameravali iz službe odpustiti. Pripomni še, da Blaš ni imel povoda se razburjati, ker ni dobil delo "šererja." kajti visokost plače je odvisna le od splošne kvalitete delavca, ne pa od kvalitete posameznega j dela. Da se mu pa ni plača zvi-j šala, pravi priča, je pa kriv obdolženec sam, ker je dostikrat ! delo zanemarjal. Blaš ničesar ne | taji; zagovarja se le s tem, da je mislil, ker je imel Krese lopato v rokah, da bo zamahnil proti njemu, nakar je s strugačem zamahnil.
Nedeljski počitek in izplačevanje mezd.
Državni zakonik z dne 19. avgusta je objavil cesarsko liared-bo z dne 9. avgusta t. 1., s katero se dovolj nje jo izjeme glede predpisov o nedeljskem počitku in o plačevanju mezd v rudnikih za časa izrednih razmer, povzročenih po vojni. Po veljavnem zakonu od 21. junija 1884 ima trajali počitek 24 ur od 6. ure v nedeljo zjutraj. Po zakonu od 17. maja 1912. se imajo rudniškemu delavstvu izplačevati mezde vsaj ) vsakih 14 dni. Navedena cesarska naredba pooblašča ministra javnih del, da dovoli, zaslišavši rudarske oblasti, za časa potrebe izjeme glede nede!(jskega počitka, da se bo moglo v rudnikih, kljub zmanjšanemu številu delavcev, ki so bili poklicani pod ! zastave, obratovanje nemoteno ! nadaljevati, kar je zlasti važno j pri premogovnikih, ker bi sicer moralo vse delovanje v industrijah in življenje sploh zastati. ' Kar se tiče plačevanja mezd, j bodo rudniški delavci v slučajih, ko to ministrstvo dovoli, dobivali redno plačo (mezdo) vsake štiri tedne, med tem pa primerne predujme. Na ta način se hočej pomagati zmanjšanemu številni uradnikov in nadzornega osobja, pa tudi preprečiti, da bi kako podjetje ne prišlo v hipne denarne zadrege. Delavci j>ri tem seveda ne žkgube ničesar.
_JL,_ -_ ■ : -
Kako se voli papež?
i Po oficielno objavljeni papeževi smrti preide vsa papeževa oblast na zbor kardinalov, kate-; ri izberejo iz svoje srede tako-zvani vladajoči zbor, ki vlada v' imenu papeža, a člani se menjajo vsak dan. do izvolitve novega papeža. Ta kongregacija pozove tudi vse kardinale, da se zberejo na izvolitev novega papeža.
Po papeževi smrti se kardinali vsakega jutra zbirajo v takoime-novano glavno kongregacijo in se posvetujejo o predmetih, katere je določil papež Kleraent XII. (1. 173.), čitajo se namreč odredbe za izvolitev novega papeža, katerih odredb se morajo kardinali strogo držati. — Glavne odredbe so sledeče:
1.	Deseti dan po papeževi smrti mora pričeti volitev novega papeža po onih kardinalih, ki so prisotni, ne čakajoč na druge kardinale, ki niso še dospeli od zunaj.
2.	Kardinali, kateri stanujejo v papeževi državi, morajo se zopet izrecno ponovno pozvati.
3.	Nikaka cenzura ne odvzema kardinalom volilne pravice.
4.	Niti cerkveno prokletstvo. v katero je kdo padel, ne izključuje kardinala od volitve.
5.	Volitev se mora vršiti v zaprtem prostoru, imenovanem "konklave".
7.	Ako ni zadostnega števila glasov, se mora delovati na to, da se to število doseže s pomočjo "pristopa".
8.	Ako je izvolitev kompromisna. potem nobeden kompromis-nik ne more dati sebi glasu.
9.	Ako novoizvoljeni papež ni škof, mora si dati podeliti dotič-ne rede. I
10.	Izvoljenega papeža ni treba, da kdo potrdi, ker on ne dobiva oblasti od nikogar na zemlji, temveč naravnost od Boga.
11.	Novemu papežu se stavi na glavo trojno krono (tiara) v znak vere sv. Cerkve v prev. Trojico in kakor znak največje moči, časti in sodstva na svetu v duhovnih stvareh. S tem se mu je zajedno podeljevala tudi oblast kakor kralju v njegovi posvetni državi.
Po prečitanju te:ja izroči kar-dinal-kamerlengo kardinalskemu zboru "ribičev prstan-' in "pečatnik" in oba se razbijeta na kosce, ker se v času, ko nima Cerkev papeža, ne izdajajo ne "bule" ne "brevi". Na to izvoli kardinalski zbor dva prelata, od katerih ima eden govoriti nagrobni govor pok. papežu, a drugi pozdravni govor bodočemu! novoizvoljnemu papežu. Nadalje izvoli dva kardinala, katera imata paziti, da se za konklave uredi vse, kakor predpisuje zakon. To je prva seja kardinalskega zbora.
V	drugi seji so se urejevale navadno stvari, ki so se tikale cerkvene države. V tej seji poročata ona dva kardinala, ki sta bila izvoljena, da pripravita vse potrebno za konklave, da sta izvršila svojo nalogo.
V	tretji seji izvolijo kardinali ipotom tajnega glasovanja izpo-vednika za konklave.
V	četrti in peti seji se izvolijo: dva zdravnika, dva ranocel-nika, eden lekarnar, dva brivca s pomagači vred, kateri vsi se podajo skupaj s kardinali v konklave.
V	šesti seji razdeli najmlajši kardinal-dijakon sobe v konkla-vu potom sreč kanja med kardinale.
V	sedmi seji se izvolita dva kardinala, ki morata točno paziti, da ne pride v konklave nihče, kateri nima tam opravila. Tema dvema kardinaloma se izroči točen popis oseb, ime in priimek, stan, domovina od vsakega kardinala, ki ima priti v konklave.
V	deveti seji izvoli kardinalski zbor še tri kardinale, katerim je naloga točno paziti nad zapre-tjem konklava in na red v istem. Nato se sprejemajo sožalja nad umrlim papežem izražajoči poslaniki tujih držav.
,CENIK KNJIG,
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
ele-
molit v em mi;
Dnina pais
Duina pt 5a ▼ nan]« vezano Gospod usllšl mojo molltsv,
gantno vezano Ključ nebeških vrat Marija varhinja ▼ usnje vesano Marija varhinja elegantno vesano Otročka pobožnost Rajski Glasovi
Rajski Glasovi v nanje vesano
Skrbi za Duio v usnje vesano Skrbi sa Duio elegantno vesano Skrbi sa DuAo elegantno vesano ■ sapono
Skrbi sa Duio ▼ slonovo kost vesano
Sv. Ura elegantno vesano Sv. Ura elegantno vesano s sapono Sv. Ura v šagrin vesano s sapono Sv. Ura v slonovo kost vesano Vrte« nebeški
poučne knjige:
Abecednik nemški Abecednik slovenski Ahnov nemško angleški tolsta* Angl. slov. In slov. angL slovar Domači zdravnik Domači ilvlnosdravnDr Drugo berilo Hitri računar Katekizem mali Novi domovinski sakon Odvetnlika tarifa Pesmarica, nagrobni ee Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu Prva nemžka vari nI ca Ročni slovensko-nen-Jld slovar Schimpffov nemiko-slovenskl slovar 1.20 Strah na Sokolskem grad«, Schimpffov slovensko-nemikl slovar 1.90; Šopek lepih pravljls Sadjereja v pogovorih Slovar slov. nemški (JanetM - Bar-tel) nova Izdaja ) Slovar nemSko slovenski (JanetlS-Bartel) nova isdaja Slovensko-angleška slovnica Slovenska slovnica Slovenska pesmarica, L Is H Sve-
sek, vsaki po dplsovnlk IJubavnlb pismi
Srednji katekizem
Trtna, uS in trtoreja
Umna živinoreja
Umni kmetovale« Veliki katekizem Voseilni Usti Zgodbe sv. pisma
—t«
LM
1.40 —SO —M
l.M —.11
--40
.80 —70
1.19
1.40
1.M
1.10
1.4«
2 00
1.20
—.25 —.M —50
—.40 —KO —.M —.40 —.40 —.1» —.10 —4« 1.— —M 1.— —.35 —.BO
Nezgoda na Palavanm O J etiki O te ftenske Pariški zlatar PasJeglavcl Pavli ha
Petroslnl, snanl N. T. detektiv
Pod turškim Jarmom
Poroka po pomoti
Pota ljubezni 110 zvezkov
Potop
Potovanje v LlUput Poslednji Mohlkacee Poilgalec Pred nevihto Prihaja« '
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogl
Prine Bvgen BavoJskJ
Prst božji
ft»» ljubezen
Pun Cika
Repoitev
Revolucija na Portsgalaksm
EUblčev sin
Robinzon
Ruska Japonska vojna 4 sv.
Sad greha
Sanje v podobah
Sita, mala H'.ndos tanka
Skozi širno Indijo
Skrivnosti srca
Slovenski šaljive«	/
S prestola na moriMe Stanley v Afriki Stezosledec Strašna osveta Sv. Elizabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga Srečolovec Stoletna pratika
1M sv
BRATA VOGRIČ,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Cor. Staff Bt, Brooklyn, N. Y^
se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Oh nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za plea. Moderno opremljeno kegljifta. — Svoji k svojimi —
Strelec Šaljivi Jaka
Stlri povesti Tegetbof
Turki pred Dunajem Tisoč in Jedna noč Tlun Ling Timotej in Kil cm on —.M j Tri povesti grofa Tolstoja —.40: Trije rodovi —.10 j Uporniki —.40: Vohun
— M Vojna leta 299«
—.26 lit
1.59
»1.00 91-26
>—.99
-.20 —.50 —.29 —.M —.19 —.19 —.M ■—.60
—.15 —.29 —.29 —.5«
—•*
—.90
—.4C
—.20 —.M —.99 —.99 B.— —.19 —M —.29-—M
—.M —.40 —.10 —.KO
V	delu rešitev
V	gorskem zakotja Vrtomirov prstna Veliki trgovec Vojna na Balkanu
V	srca globini Zaloet in veselje Zadnl grof celjski
zabavne in razne druge ^ kjuhom,
Zaroka o polnoči
Mirovni k. narodne pesmi, vesano,
L L la L svezek vsaki po —W
19 sveskov
T.90 —.10 —.19 —.49 —.99 —.99
—.M —99 91-95 —.10 —.49 —.99
knjige.
Andrej Hofer, Avstrijska eksoedldjs Avstrijski Junaki, bral.
vesano Baron Laudon Baron Trenk Bele noči____
Beneška vedelsvalka •
Beračlca
Boj s prlrodo
Boj za pravico
Bojtek
Boilčnl darovi £>urska vojaka Car ln tesar Cerkvica na skaS Ciganka
Oganova osveta Ciganska sirota, 99 sveskov Cveti na borograjska Cvetko Cas Je slato Cez trnje do sreče Človek ln pol Darinka mala Crnogorka Deseti brat
—.19 —.09
—.20 —.99
Za tuje grehe
i Zbirka znamenitih povesti —.10. Zlato jagode
—.10 Znaj ls Bočne	_
—•79 Življenjepis Simona Gre«or«lla —M — 99 ZivlJen^e trnjeva pot	—.99 _»o Krasni ramin "Proklsta««
1.	sv. Prokleta,
2.	sv. Volčji ubjalee 9. zv. Na pokopališču v Fremleourtg
4.	zv. Skrivnosti starega, Mardocb«*
5.	Iu 9. zv. Ugrabljeni groflš 7- In 9. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov, trdna v platno vezano	aH
—.19
—.10 —.11 —.49 —.19 —.19 —.19 —.99 —19
8PILMANOVE POVESTI:
—.99
9.—
-m:
—.60 I L—! —99; .80
1. sv. Ljubite svoje sovratnlks X. IV. Haron krščanski deček 9. sv. Marijina otroka 4. zv. Praški Judek 9. sv. Ujetnik morskega roparja 9. zv. Arumugan sin indijanskega kneza
7. sv. Sultanovi antnJI t. zv. Tri indijanske povssti
—.n
Deteljica tvljenje treh kranj. bratov —.9« j. %y. Kraljičin nečak
—.M
—95 —99
—.U
—.19
—20
Devica Orleanska Don KllOt Doma in na tujem Dobrota ln hvaletnoe9 Dve Cudopolne povesti Dve povesti
Erazem Predjamakj Evangeliji
Evstabija. dokra M Fablola Fra Dlavolo
George Stephenson, oče lelesme Godčevskl katekizem
Gorenjska knjižnica:
1. zv. Kukmanova povest
3.	zv. Izpokorjena romarica
4.	zv. Grajski lovec
5.	zv. Kukelcev stan
6.	zv. Šmartno pri Kranju Gosdovnlk, 1 zvezka Grof Montekrlsto Grizelda Greh in sne^h HUdegarda Hlapee Jernsf Hlrianda
Hubad, pripovedke, L In O. zvezek P®
Ilustrirani vodnik po Gorenjskeai Isdajavec Islandski ribič Islet v Carigrad Izdajalca domovine Ivan Resnicoljub Isanaml, mala Japonka Izidor, pobotnl kmet Jama nad DobrulO JaromU
Jasbec pred sodnijo Jetnikov! otroci Kapitan Marijat Kraljevič ln berag, Krištof Kolumba Krvna osveta Knas črni Jurij Krvava noč v IJaMiul Leban, sto beril
Ljubezen ln maščevanje. Ml zvez Maksi mlljan Marjetica Marija h« polkov« Materina Irtev Mati. sodjalen roasaa Mir boSjl
HMv) PottenJakevM MltuL samotar Mlinarjev Janes Mrtvi gostat Na različnih potih	—19
Na valovih Juinega morja	—19
Narodne pri povesti. L, TL, m. ta I
. svezek, vsaki po	—.19
Na divjem sapada	—.M
Na boJUču	...95
Na Indijskih otokih	— 90
NaJdenček	—.IS
Na fotrnv—	—.91
Na mil	—.19
Nasellenlrf	—>»
Nedottnost preganjana ln poraHCsos —*
—	90 u.	zvesti sin —•99 n. zv. Rdeča ln bela —10 11. SV. Korejska brata —99 r 11. tv. Boj ln smaga —.19 14. zv. Prisega buronske
—	M. 15. zv. AngelJ sužnjev 19. zv. Zlatokopl 17. zv. Prvič med Indljanel lt. zv. Preganjanje indijanskih
fonarjev 19. sv. lfisda mornarja
TALIJA.
—15	ZBIRKA GLEDALIŠKIH	IGER.
—16	Brat sokol	—.99
—.16	Cigani	—49
—16	Dobro doSIl	—M
—16 —99	Doktor Hribar	—.M
	Dve tašči	—so
i.— , m	Idealna taJča	—M
—	50 I Ne kliči_____
—Nemški ne znajo
" Pot do srca ■—■"j Pri puščavnlkn Prvi ples Putifarka __ Raztresenca ~ " Revček AndreJCsk
*M: Rokovnjačl, narodna Igra _il Starinorica
—	10 V medenlh dneh
RAZGLEDNICE:
—.19 Newyorike, s cvetlicami, humoristig-—.09 ne, božične, novoletne ln velik*-—.99 nočne po komad 1.— ducat po
—15 Narodna noftnja ta mast* Unhlja —.19 ne, ducat po —.19 Humoristlčne razglednice s motl-—.10 vi slovenskih narodnih pesmi; 1 —.49 ducat
—.10 Z slikami mesta New Torka VS ' Rasne svete podobe po ducat
Album mesta New Tork s slikami, mali veliki Ave Marija
—49
9 — —.19 —BO
—99
1—, —.791 —19
—19 —40 —10' Avstro
—TO -J«
ZEMLJEVIDI S
Ogrske, auB
Avstro-Orgske. Kranjske deiele, mali
—IS
Združenih driav, aul	—19
veliki	—Si
Evrope, vezan
Gorenjske s noro hohtnlske ta Milko telesni 00 Celega sveta Balkanskih driav Zemljevidi: New Tork, Colorado, maiH Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania. Virginia.
NeareCnlca	—M Minnesota. Wisconsin, Wyoming In Waal
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poatnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah fo vraSnnana.
ROJAKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ« fEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
...
1
B
jl£93lgfiRSkl
©
Inhocpocli—i dam 24. januarja 1901 v državi Minn—ot*.
Mai ▼ ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI:
Predsedniki J. A. GERM, 607 Cherry Way or bo* 17 Brad
dock, Pa. •
Podpredsednik i ALOIS BALANT, 112 Starim* At«, Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZTCH, Box 424, Ely, Mirni. BlagajnikJOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
TIHOVKIZDRAVNIK:
Dr. KABTJN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Hi
NADZORNIKI:
KIKE ZTTNTCH, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansaa City, Kan«. JOHN VCGRICH, 444—^th St., La Salle, HL JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, 0. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTjSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Rock Spring*, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
P0H02NI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od dniStva itv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva stv. 114., Ely, Minn
Vsi dopisi tikajoči ae uradnih zadev kakor tudi denarne poii jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožb* >a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov se nebodt utiralo.
Društveno glasilo? "GLAS NARODA".
Šola Priory.
Detektivska povest.
(Nadaljevanje.)
"Ki mu je pisal ravno na dan pred njegovim odhodom. Ali so bile razmere med očetom in sinom prijateljske!"
"Njegova milost ni nikoli z nikomur prijateljska. On se pred vsem močno zanima za velika javna vprašanj« iu je nekoliko ne-pnatopen za vsa običajna čustva. Vendar je bil na svoj način vedno prijazen z dee kom."
'Toda simpatije poslednjega' »e vedno nagibale na rnateri-stran, kaj n«-?*' Da."
Ali je to povedal?" Ne."
Torej vojvoda?" Sveta ne I mu a, ne." Kako pa to veste t" Imel sem zaupen pogovor z .laiuesorn Wilderjem, tajni-
so no
Mr
kom njegove milosti. On mi jt dal informacije o čutilih lorda Saltira."
"Razumem. Mimogrede: to poslednje vojvodovo pismo — ali so ga po njegovem odhodu našli v dečkovi sobi?"
Ne; vzel ga je s seboj. Sedaj pa mislim, Mr. Holmes, da je čas, da odidemo proti Eustonu."
"Takoj naročim voz. Tekom Četrt ure smo Vam na razpolago. Ako boste kaj brzojavili domov, bi bilo zelo dobro, ako bi pus;ili ljudi v Vasi soseščini misliti, da se poizvedovanje še vedno vrši v Liverpoolu. Med tem pa bom jaz malo poizvedoval pri Vas doma in sled morda ne bo tako stara, da bi jo dva stara zasledovalca, kakor sva Watson in jaz, ne mogla zasledovati."
Zvečer sva se nahajala v mrzlem, okrrpčujočem zraku v o-kraju Peak, kjer je slovita Šola dr. Huxtabla. Tema je že bila, ko smo dospeli tja. Na mizi v dvorani je bila vizitka in kletar je svojemu gospodarju nekaj zašepetal na uho, in ta se je nato ves vznemirjen obrnil do nas.
"Vojvoda je tukaj", je dejal. "Vojvoda in Mr. Wilder sta v knjižnici. Pojdita, gospoda, da Vas predstavim."
Meni so bile seveda znane slike slovitega državnika, toda on sam je bil zelo drugačen kakor one slike. Bil je velik in postaven Človek, skrbno opravljen, drobnega obraza, nos pa je bil čudno-liko zakrivljen in velik. Barva njegovega obraza je bila smrtno-bleda in je še bolj iznenadila v nasprotju z dolgo živordečo brado, ki se mu je valila preko belega telovnika. Taka je bila postavna osebnost, ki je hladno zrla na nas s sredine dr. Huxtablo-v* kaminske preproge. Poleg njega je sta zelo mlad človek, o katerem sem vedel, da je zasebni tajnik Wilder. Bil je majhen, ^esen, živahen človek z bi-
n is-
razovitimi potezami v obrazu. On je bil, ki je z odločnim in gotovim glasom takoj začel pogovor.
"Danes zjutraj sem se prepozno oglasil, doktor lluxtable, da bi preprečil, da se ne bi podali v London. Izvedel sem, da je bil Vaš namen povabiti Mr. Sherlock Holmesa, da bi se lotil rešitve tega slučaja. Njegova milost se čudi, Mr. lluxtable, da ste storili ta korak, ne da bi njega prej vprašali za svet."
"Ko sem čul, da se policiji ni posrečilo —"
' Nj t* go v a milost nikakor ni prepričana, da s« policiji ni posrečilo."
Gotovo pa, Mr. Wilder —"
'Dobro Vam je znano, dr. IIux-j table, da je njegovi milosti posebno veliko na tem, da se. izogne vsakemu javnemu škandalu. On ima raje, da kolikor mogoče malo ljudi ve o tej zadevi."
"Temu se lahko opomore", je dejal ustrašeni doktor. "Mr. Sherlock Holmes se lahko s prihodnjim vlakom vrne v London.'
"To bo komaj šlo, doktor, komaj", je rekel Holmes s svojim najprijaznejšim glasom. "Ta se-verni zrak je ze lo prijeten in po-ži\lja človeka; zato predlagam, da bi prebil nekoliko dni po Vaših močvirjih ter se zabavam, kakor se znam in morem. Ako pa naj uživam zavetje Vaše strehe ali naj se podam v vaško krčmo, o tem imate seveda Vi odločevati."
Videl sem, da je bil nesrečni doktor v veliki zadregi, iz katere ga je rešil globoki, sonorni glas rdečebradega vojvode, ki je donel kakor gong, s katerim se kliče h kosilu.
"Jaz pritrjujem Mr. Wilder ju, dr. lluxtable, da bi bili dobro storili, ako bi se obrnili name. Ker pa ste že zaupali \so zadevo Mr. Ilolmesu, bi bilo pač nespametno, ako se ne bi posluiili njegove i>o-moči. Nikakor ne pojdete v krčmo, Mr. Holmes, pač pa me bo zelo veselilo, ako bi prišli k meni v Iloldernesse Hali."
"Hvala, Vaša milost. Za namene mojega 'preiskovanja bi bilo po mojih mislili bolje, da ostanem na pozorišču skrivnosti."
"Prav kakor Vam drago, Mr. Holmes. Vsaka informacija, ki Vam jo moreva dati, Mr. Wilder ali jaz, Vam je seveda na razpolago."
"Morda bo potrebno zame, da Vas obiščem v Holdernesse Hali", je dejal Holmes. "Sedaj bi Vas samo vprašal, gospod, ali ste si ustvarili kako razlago glede mi-steriozne izgube svojega sina?"
"Ne, gospod, nisem."
"Oprostite mi, ako se dotaknem stvari, ki je mučna za Vas, vendar ne preostaja mi nie drugega. Ali mislite, da je vojvodi-nja v kaki zvezi z to zadevo?"
Veliki minister se je vidno o-botavljal.
Mislim, da ne", je dejal na-
• T' T-_
_
. tr r-_
iM^._ti
"Druga verjetna razlaga je, da je bil otrok ugrabljen, da bi se dobila odkupnina. Ali se ni stavila do Vas nobena podobna zahteva?"
"Ne, gospod."
"Še eno vprašanje, Vaša milost. Kakor sem cul, ste pisali svojemu sinu pismo, in sicer onega dne, ko se je ta dogodek pripeta."
"Ne, pisal sem ga dan prej."
"Da, tako je. Toda on ga je prejel onega dne, ali ne?"
"Da."
"Da, ali je bilo v Vašem pismu kaj takega, kar bi ga pripravilo iz ravnotežja ali do tega, da bi storil tak korak?"
"Ne, gospod, gotovo ne."
"Ali ste sami oddali pismo na j)ošti ?"
Predno je plemenitaš mogel odgovoriti, je precej razvnet posegel v razgovor njegov tajnik.
"Njegova milost nima navade, da bi sama nosila pisma na pošto", je dejal. "To pismo je bilo z drugimi vred položeno na mizo v knjižnici in jaz sam sem jih oddal v poštni nabiralnik."
"Ali ste prepričani, da je bilo tudi to med njimi?"
"Da, videl sem ga."
"Koliko pisem jo Vaša milost, onega dne pisala!"
"Dvajset do trideset. Moja korespondenca je zelo velika. Ven-dar, to je gotovo precej irele-vantno, ali ne?"
Ne povsem" Je dejal Holmes.
"Kar se mene tiče", je rekel vojvoda, "sem nasvetoval policiji. da naj obrne svojo pozornost na južno Francosko. Dejal sem že, da ne verujem, da bi vojvodi-nja pospeševala tako gorostasno dejanje, toda fant je imel zelo udne nazore, in mogoče je, da je morda pobegnil s pomočjo in poluho tega Nemca. Doktor Hux-table, mislim, da se vrnemo sedaj v Hali."
Videl sem, da bi Holmes rad stavil še druga vprašanja, toda odločno plemenitaševo vedenje je pričalo, da je razgovor pri koneu. Očito je bilo, da se je njegova nad vse aristokratska narava na vso moč upirala razgovoru o njegovih intimnih rodbinskih razmerah s tujim človekom, in da se je on bal, da ne bi vsako novo vprašanje bolje posvetilo v diskretno zagrnjene kotičke njegove vojvodske zgodovine.
Ko sta plemenitaš in njegov tajnik odšla, se je moj prijatelj z znano vnemo lotil preiskave.
Skrbno smo pregledali dečkovo sobo, vendar nismo dognali ničesar drugega, kakor da smo zadobili absolutno prepričanje, da je mogel deček samo skozi okno pobegniti. V sobi in med o-pravo nemškega učitelja nismo našli nobenega drugega sledu. Veja bršljana pod njegovim oknom se je vsled njegove teže u-trgala in pri luči svetiljke smo videli na trati sledove, kjer je prišel do tal. Ta vtis nog v kratki zeleni travi je bila edina priča, ki jo je ostavil nerazjasnjeni nočni beg.
Sherlock Holmes je nato sam odšel iz hiše in se je vrnil šele po enajstih. Nabavil si je velik zemljevid vse okolice, ga prinesel v mojo sobo; tukaj ga je razgrnil na postelji, naravnal svetiljko, da je svetila nanj in začel kaditi; semintja je. pokazal s kade-čim se jantarskim ustnikom svoje pipe na zanimive točke.
Ta slučaj me prav zanima, Watson", je rekel. "V zvezi z njim je gotovo nekoliko zanimivih točk. Sedaj, ko se nahajamo še v početku, bi bilo dobro, ako bi si zapomnil te geografične o-kolnosti, ki nam bodo pri naši preiskavi morda precej potrebne."
"Poglej na ta zemljevid. Ta temni četverokot je šola Priory. Vtakniti hočem buciko vanjo. Ta črta je glavna cesta. Kakor vidiš drži od vzhoda proti zahodu! mimo šole in prav tako vidiš, da miljo daleč ni nikjer nobene stranske poti. Ako bi ta dva človeka šla po cesti, bi šla po tej cesti."
"Gotovo."
"S pomočjo posebno srečnega naključja nam je mogoče do gotove mere dognati, kaj se je zgodilo ponoči na tej cesti. Na tej točki, kjer držim sedaj svojo pipo, je stal javni stražnik od dva-« najste ure do šestih. Tukaj je,, kakor vidiš, prva stranska poti na vzhodni strani. In ta človek izjavlja, da se ni niti za trenutek umaknil s svojega mesta in je prepričan, da ni mogel niti deček hiti učitelj iti po tej poti, da bi ju on ne videl. Danes zvečeri sem govoril s tem stražnikom ini meni se zdi, da je popolnoma za-
^ ' - :

nesljiva oseba. S tem je ta stran, zaprta. Obrnimo se na drugo, stran. Tukaj se nahaja krčma' 'Red Bulle' (pri Rdečem biku) in krčinarica je bila tedaj bolna. Poslala je po zdravnika v Mack-leton, vendar je prišel šele zjutraj, ker ga ni bilo doma. Domači so bili vso noč pokonci ter pričakovali njegovega prihoda, in videti je, da je eden ali drugi neprestano pazil na cesto. Vsi tr dijo, da ni šel nihče mimo. Ako so njihove izpoved be resnične, potem smo tako srečni, da zastavimo tudi zapadno stran in da moremo reči, da 'se begunca te ceste sploh nista poslužila."
"Kaj pa kolo?" sem ugovarjal.
"Dobro. Takoj pridemo do kolesa. Sedaj pa nadaljujmo svoje sklepanje: ako ta dva človeka nista šla po cesti, sta morala prekoračiti okolico na severni stran hiše ali pa na južni. Toliko je gotovo. Poglejmo eno in drugo. Na južni strani te hiše se razprostira polje, kakor vidiš, ki je razdeljeno na več manjših polj s kamenito ograjo vmes. Tukaj je kolo nemogoče, to se mora priznati. To misel smemo opustiti. Obrnimo se na severno stran. Tukaj se nahaja majhen gozdič, zaznamovan pod imenom "Ragged Shaw", nadalje pa se razširja veliko valujoče barje Lower Gill Moor, ki se razprostira deset milj daleč in se počasi dviguje. Tukaj, na eni strani te divjine, se nahaja Holdernesse Ilall; do semkaj je po cesti deset milj, toda °amo šest preko barja. Planjava je posebno pusta. Nekaj barjanov ima majhna posestva, kjer rede govedo in ovce. Razen teh bivajo tukaj samo deževniki in puščinske sloke, dokler se ne. pride do Chesterfilske velike ceste. Tam se nahaja cerkev, nekoliko vil in ena krčma. Od tukaj dalje so griči bolj strmi. Na vsak način leži naša naloga na tej severni strani."
"Kaj pa s kolesom?" sem zopet vprašal.
"Da. da", je dejal Holmes ne-potrpežljivo. "Na barju je vse polno stez in svetila je polna luna. Halo, Kaj pa je to?"
Nekdo je močno potrkal na vrata in trenutek pozneje je stal dr. lluxtable v sobi. V rolti je držal modro, čepico, kakor jo nosijo pri kriketu.
"Naposled imamo eno sled", je vzkliknil. 'Hvala Bogu! Končno smo dragemu dečku na sledu! Njegova čepica je to/
"Kje so jo našli?"
"V vozu ciganov, ki so taborili na barju. V torek so odšli. Danes jih je izsledila policija in vse preiskala. In tole so našli pri njih."
"Kako so to tolmačili radi te-
ga."
"Izgovarjali so se in lagali — dejali so, da so jo v torek zjutraj našli na barju. Oni kraj jim je znan, tem lopovom! Hvala "Bogu, sedaj so vsi pod ključem. Strah pred postavo ali pa vojvo-dova mošnja bo že izvabila iz njih vse kar vedo."
"Do semkaj vse dobro", je dejal Holmes, ko je doktor zopet odšel. "To vsaj podkrepljuje teorijo, da se moremo le na strani Lower Gill Moora nadejati uspehov. Policija ni na kraju ničesar storila; samo te cigane je prijela. Glej, Watson! Preko barja pelje nekaka struga. Tukaj jo dobiš označeno na zemljevidu. Na nekaterih krajih se razširi v močvirje. Posebno med Holdernesse Hali in šolo. Pri tem suhem vremenu je zaman kje drugje iskati sledov, toda tukaj je gotovo mogoče, da najdemo kake sledove. Jutri zjutraj te zgodaj pokličem in potem poizkusiva, ako moremo nekoliko pojasniti to skrivnostno stvar."
Ravno se je danilo, ko sem se zbudil in je stala dolga, drobna Holmesova postava (poleg mtoje postelje. Bil je oblečen in je oči-vidno bil že zunaj.
"Pregledal sem trato in shrambo za biciklje", je dejal. "Ogledal sem si tudi Ragged Shaw, Watson, v sosednji sobi te čaka kakao. Prositi te moram, da se požuriš, kajti hud dan imava pred seboj."
Oči so se mu svetile in njegova lica so bila rdeča, kakor pri mojstru delavcu, ki vidi svoje delo pripravljeno pred seboj. Popolnoma drug Holmes je bil ta živahni, urni Človek v primeri z zamišljenim in bledim sanjačem iz Baker Streeta. Ko sem gledal to gibčno postavo, polno energije, sem čutil, da nas v resnici čaka naporen dan.
In vendar se je začel z največjim razočaranjem. Z velikimi na-dami sva se podala preko šota-
stega, temnorjavega barja, po katerem se je križalo na stotine ovčjih stez, dokler nisva dospela do širokega, svetlozelega pasu, ki je značil močvirje med nami in Holdernesse Hali. Ako se je deček podal domov, je moral gotovo tod hoditi in on ni mogel tukaj hoditi, da ne bi pustil sledov za seboj. Vendar nobenega sledu ni bilo videti niti o dečku niti o Nemcu. Mračnega obraza je korakal moj prijatelj ob robu močvirja in pozorno ogledoval vsako blatno liso na mahoviti površini. Ovčjih sledov je bilo ne-broj,^ na enem kraju pa, več milj daleč, so krave pustile sledove svojih nog. Drugega nič."
"Zapreka št. 1", je dejal Holmes in potrto gledal po širnem valovitem barju. "Tam na oni strani je še eno močvirje, vmes pa ozka ožina. Halo! Halo! Halo! Kaj pa imamo tukaj?"
Dospela sva do majhnega črnega mesta na stezi. Na sredi se je nahajala na premočeni zemlji sled kolesa.
"Ilura!" sem vzkliknil. "Ga že imamo!"
Holmes pa je zmajal z glavo in njegov obraz je bil videti bolj v zadregi kakor vesel.
"Neko kolo, gotovo, vendar ne ono kolo", je dejal. "Jaz poznam dvainštirideset različnih vtisov, ki jih narede kolesa. To je, kakor vidiš, Dunlopovo kolo s krpo na zunanjem ovoju. Heidegger pa je imel Palmerjevo, ki pušča podolgaste proge za seboj. Mate-matični učitelj A vel Ing ve za to." "Potem pa je dečkovo, kaj?" "Morda, ako bi mogli dokazati, da je imel bicikelj. Tega pa sedaj nikakor nismo mogli storiti. To sled je zapustil, kakor vidiš, kolesar, ki je vozil v smeri od šole sem."
"Ali pa proti njej, kaj?"
"Ne, ne, moj dragi Watson. Kolo, ki se je bolj globoko vdiralo, je seveda zadnje kolo, na katerem sloni teža. Tukaj lahko o-paziš več mest, kjer je šlo črez plitvo sled prednjega kolesa in jo izbrisalo. Brez dvoma je vozil od šole proč. Morda je to v zvezi z našim preiskovanjem ali pa tudi ne, vendar ji hočemo vseeno slediti nazaj, preden greva dalje."
Tako se je zgodilo in črez malo sto korakov sva izgubila sledove, ko sva dospela iz močvirnatega dela barja. Na poti nazaj sva našla drug prostor, kjer je majhen studenec tekel preko nje. Tukaj se je zopet nahajal odtisk kolesa, akoravno je bil že skoro izbrisan od kravjih stopinj. Zatem ni bilo nobenega odtiska več in steza je peljala naravnost v gozdič Ragged Shaw, ki se je nahajal zadaj za štalo. Iz tega gozda je moralo kolo priti. Holmes je sedel na majhno skalo in z rokami podprl glavo. Dve cigareti sem pokadil, preden se je ganil.
"Da, da", je dejal navsezadnje. "Seveda je mogoče, da je kak premeten človek spremenil obroč svojega biciklja, da bi pustil neznane sledove za seboj. Zločinec, ki je zmožen take misli, je človek, s katerim bi s ponosom imel rad opraviti. To vprašanje pustiva neodločeno ter se podaj-va zopet nazaj na močvirje, kajti tamkaj Še mnogo nisva preiskala."
Nadaljevala sva svoje sistematično pregledovanje ob robu močvirnatega dela barja in najina vztrajnost je kmalu zadobila svojo nagrado. Naravnost preko dolnjega dela barja je peljala blatna steza. Holmes je radostno vzkliknil, ko je prišel bliže. Po njeni sredini je tekel vtisk podoben finemu zvitku brzojavne žice. To je bilo Palmerjevo kolo.
"Tukaj je hodil gospod Heidegger, to je gotovo!" je veselo vzkliknil Holmes. "Zdi se mi, da je bilo moje sklepanje precej pravo. Watson".
"Čestitam Ti."
"Vendar imava še dolgo pot pred seboj. Bodi tako prijazen in hodi po stezi. Sedaj pa za sledom. Bojim se, da ne bo daleč peljal."
Ko sva šla dalje, sva pa našla, da se nahaja na tem delu barja mnogo mehkih krajev, in akoravno sva pogostoma izgubila sled izpred oči, se nam je vedno zopet posrečilo, da sva jo našla. (Nadaljevanje v prihod, prilogi).
Ni prišel k pravemu.
Zdravnik: — Kaj Vam pa je? Bolnik: — Spati ne morem.
—	Kako pa živite?
—	Delam kot vol, jem kot volk, zvečer sem utrujen kot pes in ne morem spati.
—' Potem pa idite k živino-
33E

Za smeh in kratek čas.
DOBER KRČMAR.
Tujec: — Vi toraj pravite, da leži vaš hotel 3500 metrov visoko? Prejšnji gospodar mi je rekel, da leži samo 3300 metrov.
Krčmarica: — No, vidite, kako ga je moj mož kmalo povzdignil.
Smola.
Hčerka: Oh, mama, poslušaj. Dala sem v časopis iuserat, da se želim seznaniti z interesant-nim gospodom.
Mati: Ali si dobila kak odgovor?
Hčerka: Da, eno pismo... Mati: Kdo ti j«* pisal? Hčerka: Pomisli — naš papa!
Slabo naletel.	•
Sluga: Saj sem vam že rekel, da gospoda šefa ni doma. Cemu imati kaj povedati —
Tujec: Povedati nič — nekaj mu imam dati.
Sluga: Dajte meni — Tujec: Prav! Prišel sem, da založim gospodu šefu dve zaušni3i — torej —
PRAVA POT.
—	Ti, poslušaj! Miš je padla v mleko.
—	Ali si jo potegnil ven?
—	Ne, mačko sem vrgel no tri.
Nikoli zadovoljen.	.__ Prepovedano.
— Zakaj se pa vendar ne po- A: "Kakor sem slišal, si zopet
zdravniku.
_ ....	..-i	A. * "-T'
ročite?
— Ce se mi kaka prav zelo do-pade, še vedno druga, ki se mi še bolj.
Zaljubljena bolnica.
Mladi zdravnik: — Vrjomite mi gospodična, da boste že jutri zdravi.
Bolnica: — Saj se tako ne mudi, gospod!
tri dni sedel. Zakaj pa?"
B: "Z glavo sem zmajal."
A: "Saj to vendar ni prepovedano."
B: "Toda glava ni bila moja."
Pri zajtrku.
— Mama, daj mi košček kr uha. Saj vidiš, da ne morem kave tako suhe piti.
ČASI SE SPREMINJAJO.
•si-y-ftatSKS...
Mož na izprehodu: — Tako, ženica, Ti glej; da naju ne povozi kak avtomobil, jaz bom pa pazil, da ne pade kak aeroplan n* naju. ____________________________________]
QltAS NARODA, 19. SEPTEMBRA, 1914.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	j ju jc sptvmljal. Spifdaj so je po-
Cesarjev rojstni dan. Iz Novega I ju vil diugi niožki. kateri je pu-lu« sta. Tako l«»po že davno nismo'stil pasli predmet, katerega je "Uhajali v Novem mestu cesarje-'spremljevalec pobral in ga poka-vega rojstnega dneva, kakor le-J/.al Škerlju, oziroma Zalarju, češ
t os. Na predvečer je bilo eelo mesto bajno razsvetljeno in odeto v zastave. (Vlo najbolj skriti mest-
da je našel listnico z denarjem ter o vtaknil v žep. Kmalu pa je pristopil možki. ki je navidezno iz-
ni koti mo bili polni lučie in za- gubil denarnico ter jo zahteval
stav. Velika množica ljudstva se je pomikala za mestno godbo po mestu in klicala navdušeno "živijo cesarju in Avstriji. Videlo s«* je, da takega razpoloženja še ni bilo menda nikoli ob tej priliki. Drugi dan je daroval na mestnem trgu sv. mašo prost dr. Elbert ob številni navzočnosti urad-ništva iu drugega meščanstva. V iepem nagovoru se je spominjal sivolasega vladarja, ki je skozi toliko let vodil usodo Avstrije. Nad vse ginljiv je bil prizor, ko se je uvrstila meščanska garda, s častitljivimi zastavonošami. da slovesno priseže v teh resnih ča->ih. Človeku se je zdelo, kakor da smo v Napoleonovih časih, ko so meščanske garde igrale toli važno nlogo pri obrambi avstrijskih mest. Po slovesni zaprisegi je pozdravil gardo novomeški župan Kn&maim, izrazujoč svoje veselje, ko vidi tako lepo število soroja-kov, ki hočejo tudi v resnih časih v dejanju pokazati, da store vse /a cesarja in ljubljeno Avstrijo.
Za 4' Rdeči krii" je bilo na Trški gori darovanega K 106.25. K
tfj svoti se prišteje še znesek K	ki je oslal od K 17, na-
branih za procesijo. Novomeška Marijina kongregacija je za Rdeči križ nabrala K 141.G0. Za Rdeči križ je daroval cestni okrajni odbor novomeški K 200. Za Rdeči križ, rodbine rezervistov itd. jc knez Auersperg daroval 10,000 kron. Sprejel bo tudi večje število bolnikov in rekonvalescentov. Z a Itdeči kri/, se je nabralo v št.-peterski župniji K 25;J.50.
Umrli so v Ljubljani: Leopold Bias, tovarniški knjigovez. f>4 1. -.Marjana Pagon, poscstnikova žena, let. — Josip Malner, dijak. 16 let.
Umrl je v Steinhofu pri Dunaju polkovnik v pokoju Fran Be-/.eljak, doma iz Ornega vrha pri Idriji. 1'okojnik se je kot priprost kmečki fant brez drugih, študij kakor v svoji vaški šoli v Črnem vrhu povspel do polkovnika s svojo izredno pridnostjo iu nadarjenostjo. I de leži l se je vojne v Bosni in Hercegovini in je bil večkrat odlikovan.
Umrla je v Tržiču 27. avgusta po dolgi bolezni gdč. učiteljica Marija Borovsky. Rojena je bila v Ljubljani, kjer še deluje njena sestra Julija na dekliški šoli pri sv. .1 a kobil. V Tržiču je poučevala celih 2ti let. Lansko leto je praznovala slovesno 25letui jubilej njenega delovanja na tržiški šoli. Dasi vsled bolezni nekoliko nervozna, je vendar dosezala najboljše uspehe v šoli. Cčiteljstvo in učenke so jo ljubile.
Slovenec utonil. 12. avg. je utonil v Sarajevu pri opekami A. D. slovenski rezervist iz Vodic na (toreujskem, Ivan Zorinan. Domneva se, da se je šel kopat in za-sel pregloboko v vodo. Ker ni /ital plavati in ni bilo nobene pomoči bliizu, je postal žrtev vode. Samomor je čisto izključen. Ože-iijen je bil pokojni komaj 9 rae-Sl'CV v.
Z gnojnimi vilami smrtnone-varno ranjen. Pred kratkim je
prišlo pri Sv. Duhu pri Skot'ji Loki med domačinimi in tujimi lanti do pretepa. Posestnikov emu sinu Matiji Logondru je nekdo z železnimi rjastimi gnojnimi vilami p rebrni el desno laket. Poškodba je sni rt none varna.
Nevarni sojmski tatovi, o katerih *o svoječasno listi poročali, so vendarle prišli v roke pravice, / dibng da se ni mogla dvema ob-dolž« ueema docela krivda dokazati, Imena teh nevarnih navihan-eev so: Valentin Piščak, 81 let fttar, pekovski pomočnik iz Koprivnice, Stojan Jovanovič, 35 let star, mešetar iz Belgrada, in Fr. Horvat, 26 let star, hotelski sluga i/. Osjeka. Vsj trije so j«ko zloglasni, nevarni sejmski tatovi. Kakor se je dokazalo, so v zadnjih letih skupno zahajali na sejme. Tako ho prišli dne 4. majnika tudi v Kranj. Ko so pa opazili, da jih zasledu ljubljanski policijski agent, so mahoma iz Kranja izginili. Iransko leto sta bila na enak način pokradena, in sicer Jožef Škerlj v At. Petru in Ivan
na'.aj. Ko sta Skerlj in Zalar trdila, da nista nič našla, neznanec zahteval, naj mu listnici po-kažeta, kar sta tudi storila. Neznanec je vzel listnico, se nekoliko v stran obrnil ter jo dal nazaj. češ, tla ni njegova, nakar sta ptička izginila. Žrtvi sta kmalu opazili, da sta pokradeni, zlasti si je Jože škerlj to nesrečo tako k srcu vzel. da se je kmalu obesil. Vsi obdolženci tajijo njim podti-kana dejanja, a Zalar je Piščaka takoj spoznal za tistega, ki ga je spremljal. Piščak in Jovanovič sta se pa v Ljubljani večkrat na prenočiščih • z različnimi napačnimi imeni prijavila v zglasnicah. vrh temu je bil glasom razsodila policijskega ravnateljstva v Trstu izgnan iz Avstro-Ogrske. Sodišče je obsodilo Piščaka na 2 leti težke ječe. Jovanoviča na 3 mesece zapora in na iztiranje iz Avstro-Ogrske, Hrovata pa oprostilo. Državni pravnik je glede zadnjih dveh prijavil ničnostno pritožbo.
Samcmcr. Iz Rutlolfovegn poročajo: Dne 12. avgusta je G81etne-ga kotlarja Andreja Pleiferja našel njegov sin kakih 200 korakov proč od hiše obešenega na nekem drevesu. V njegovi bližini so našli okrvavljeno lovsko puško. O-bešenec je pod čeljustmi ranjen od strela iz puške. Misli se. tla se je Pfeifer hotel ustreliti, ker se mu pa to ni posrečilo, se je obesil.
ŠTAJERSKO.
Elavnost v Mariboru. Na predvečer rojstnega dne cesarja je bilo mnogo hiš v Mariboru razsvetljenih. Na hodniku stolnega zvonika je gorelo veliko število lam-pijončkov. Na oknih školijske palače je bilo nad 100 lučic. l^epo razsvetljena je bila tudi kapiteljska hiša in posebno lepo tiskarna sv. ("iiila. IS. avg. dop. ob 5*. uri se je začela v mariborski stolnici izvauredno lepa svečanost v proslavo rojstnega dne cesarja. Cerkev je bila nabito polna ljudstva. Udeležili so se slovesnosti mariborska duhovščina. zastopniki vseh mariborskih oblasti in uradov. med njimi: poveljnik mariborske posadke s poveljniki posameznih vojaških oddelkov, okr. glavar /. uradniki političnega iu davčnega oddelka okrajnega glavarstva, predsednik okrožnega sodišča z odposlanstvom sodnij-skega uradništva, mestni župan z zastopniki občinskega sveta, zastopstvo okrajnega zastopa itd. Od !>. do V^IO. ure je imel knezo-škof pridigo, v kateri je slavil vrline sivolasega vladarja, nato pa je daroval ob mnogoštevilni asistenci slovesno sv. mašo. Med sv. mašo so se med duhovniki iu vernim ljudstvom pobirali prispevki za avstrijski Rdeči križ in za rodbine vpoklicanih rezervistov in črnovojnikov.
Podpore za rodbine mobiliziranih. Politična oblast, oziroma c. kr. namestnija v Gradcu je izdala 11a vse podurade in glavarstva u-kaz, da morajo kar najhitreje reševati prošnje za podporo rodbin mobiliziranih. Seje določenih odsekov. ki pretresujejo in rešujejo prošnje, morajo biti pogosto, če je 'treba, vsaki dan. Prošnje, radi katerih ni treba natančnejih pojasnil, se morajo rešiti še isti dan, ko so se vložile. Ravno tako zahteva namestnija, da se Se isti dan po sklepu izroči rešitev prošnje stranki. Ce prijavijo svoje prošnje stranke osebno ali ustme-no pri glavarstvu, morajo glavarstva takoj sprejeti njih prijavo, ne da bi zahtevale od strank, da se morajo /.glasiti še pri občini. Pogosto se pripeti, da komisija ne more sklepati glede podpore v kakem slučaju; tedaj odredi najkrajšim potom poizvedbe, in sicer le v najvažnejših točkah. Na malenkosti se naj ne ozira, zlasti naj župani ne ovirajo z malenkostnimi zadevami hitre rešitve. Ce komisija uvidi, da bodo poizvedbe ugodne, sme dovoliti v nujnih »lučajih stranki takoj predplačilo na podporo, katero sme pričakovati rodbina. Ker določa zakon, da dobijo te podpore le avstrijski
Požar. Dne 15. avg. je v St. Pe-|tru niže Maribora nastal požar, ki je posestnku Lorberju uničil obširno gospodarsko poslopje s senom in gospodarskim orodjem. Živino so komaj rešili.
Nevihta. Šmartno 11a Pohorju. Due 17. avg. je divjala v naših planinah strašna nevihta. Proti 3. uri popoldne je nastal naenkrat hud vihar in v nekaj trenotkih je padala toča, tako debela, da še stari ljudje ne pomnijo take, in potem strašen naliv. V trenotku je bilo vse uničeno. Poloviea župnije je bila bela, kakor bi bila s -negam pokrita. Dosedaj ju letina kljub vednemu deževju, ki uas je zadrževalo pri delu. še razmeroma dobro kazala iu dajala ubogemu kmetu upanje in poguma v teh hudih časih, istočasno jc udarila strela v hleve cerkvenega ključarja podružnice sv. Uršule in ubila dva najlepša vola. Sreča pri vsem je še bila, da od ljudi ni bil nihče ubit iu da poslopje ni zgorelo. Od nas je neurje drvelo proti vzhodu čez Polskavo in Kram.
Umrl je l.i. avg. nadebuden 18-letui mladenič mizar Jože Rutej. podoma če Sekirnikov iz Bar j.
Umrl je 10. avg. v Lahovem grabnu Jožef Robič. posestnik žage in mlina. Rajni zapušča ženo in 6 nepreskrbljenih otrok. Naj-i starejši sin Franc je. pri vojakih, drugi Alojzij pa v Nemčiji v ru-dokopih. Pokojni je bil zaveden Slovenec in skrben gospodar.
Sokol ska društva. Politična oblast je ustavila -delovanje celjskega Sokola in celjske sokolske žu-pe. Iz ecle Spodnje Štajerske poročajo o sistiranju sokolskih in učiteljskih društev.
Deželno zdravilišče v Rogaški Slatini in Dobrni je otvorjeno še nadalje. Kakor vdrugih kopališčih. tako je povzročila mobilizacija tudi v Rogaški Slatini in Dobrni, da so gostje, posebno oni iz južnih dežel truinoma odšli. Do-čiiu pa vlada sedaj v mestih razburjenje in nemir, je pa v zdraviliščih blagodejen mir. Ker je gotovo še vse polno ljudi, ki bi morali obiskati zdravilišča, je sklenil deželni odbor, da sta zdravilišči v Rogaški Slatini in Dobrni otvorjeni še nadalje in da veljajo od avgusta naprej znižane cene. Na ta način je omogočeno, da se morejo uporabiti vse zdraviliščne olajšave, kar bo posebno manj premožnim v korist. Prometne zveze so zelo ugodne, ker ni omejila rogaška lokalna železnica svojega prometa in tudi avtomo-bilna zveza obstoji naprej.
Tržne cene za živino. Na zadnjem semnju v Gradcu so veljale sledeče cene za govejo živino. Cene so za 100 kg živo tehtam* živali. Pitani voli 90 K do 110 K. celo 116 K. Srednje pitani voli 76 K do 88 K. Medli voli od 68 K do 74 K. Pitane krave 50 K do 66 K. Medle krave :i6 K do 48 K. Biki 66 K do 88 K.
Surcv napad. 221etni Janez Mravljak je v Celju napadel nekega Bezjaka ter 11111 je vzel uro in denar. Mravljaka so zaprli.
Imenovanje. Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo raeum-skega praktikanta Andreja R-au-cha za asistenta.
Politični jetniki. Zadnje dni so pripeljali v Maribor 205 političnih jetnikov iz južnih avstrijskih pokrajin. Nastanili so jih po raznih poslopjih v mestu.
čila veliko škodo po vaseli Bilje, VoTčjadraga in Vrtojba.
Požar je izbruhnil v Sežani 11a Mislejevem hlevu, napolnjenim s senom. Živino so rešili in se ni nobeden ponesrečil. Gasilnemu društvu. ki je bilo takoj na licu mesta. kakor tudi vojakom «e je zahvaliti, da ni bilo še večje nesreče.
Poročil se je c. kr. asistent tobačne režije Pavel Gerčar z gdč. Pavlo Lazar iz Breginja pri Kobaridu.
PRIMORSKO.
Gkriška "Soča" ni prenehala izhajati. Odsedaj naprej bo izhajala enkrat v tednu.
Gorica je praznovala cesarjev rojstni dan prav lepo. Ob 8. dop. je bila vojaška maša, ob 10. pa maša, ki so se jo udeležili vsi civilni dostojanstveniki v Gorici. Mesto samo je bilo okrašeno z zastavami in v vsem mestu ni bilo hiše, kjer ne bi vihrala zastava. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne so bile vse hiše razsvetljene, po mestu je vladalo živahno vrvenje ljudi, ki so si ogledovali lepo razsvetljena okna. Gorica je ponovno pokazala svoje pa-triotično mišljenje iu ta dau so izostali celo gabni protislovenski klici, ki sicer navadno profanira-jo vsako patriotično manifestacijo. — Tudi v Trstu se je lepo praznoval cesarejv rojstni dan.
Toča. Dne 17. avg. je potolkla toča ves pridelek v sledečih vaseh v Furlaniji: Zagraj, Foljan, Ka-venzan, Kranlijo, Campolongo in Ajel. Toča je bila debela kot kokosa jajca. Grozdje in turšieo je tako potolkla, da ni ostalo niti zelenja. Poškodovala je celo deske -j na strehi. Prebivalstvo je obupa-način vzeto, prvemu 220 K, dru-'skem ravno tako tudi z ogrskimi no. — Tudi v Gorici je 16. avg. —-— pa 370 K. Obema se je pri-'državljani, katerih je na Štajer- j okolo S. are zvečer padala precej _	---iui u: — lamogo.	debela toč«. Toča je tod) povzro-
mmmm
Zalar v Ljubljani, katerima je bi- državljani, je odredil e. kr. na-lo ia prodano živino čisto na enak ^mestnik, da ae postopa na Štajer-
Kje je JOHN ADAMIČ? Doma je nekje iz Velikih Lašč pri Ribnici, . je velike postave in rujavih pristriženih brk. V januarju in februarju letos je bival pri meni in sedaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi naznani, mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi. — Frank Uršič. Box 129, 1743 10. Ave.. East Moline, 111.
(17-19—9)
POZOR POŠILJATELJEM DjB
NARJA! WW Cne, ki žele poslati domov WW denar, obveščamo s tem. WW DA POD NOBENIM PO-'WW GOJEM ne odpošiljamo WW DO PREKLICA denarja v WW staro domovino. Nobena WW banka v New Yorku ne da la kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI PO SLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZ BOLJŠAJO, BOMO 0R VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser.
POZOR, ROJAKI!
V zalogi imam veliko novega medu in ga razpošiljam v posodah od 10 do GO funtov. Za obilo naročil se priporočam rojakom;
Joseph Tomsic, (17-28—9)	Goodman, AVis.
Kje je naju hči MARIJA SERO CERAR-) ? Stara je 15 let, Pred šestimi tedni je pobegnila s fantom Grčar in ne"" vemo kam. Grčar je velike postave, suhega, temnega obraza in šepav na eni nogi; star je 22 let. Hči je velike postave, visoke in tenke rasti in belih lic, ima rumenkaste lase in manjkata ji zgoraj dva zoba. Oba znata govoriti in citati slovensko in angleško. Kakor se čuje, nahajata se nekje v Indiani. Če kdo izmed rojakov sezna za gori omenjeni par, prosiva oče in mati od dekleta, da javi naslov materi: Mrs. Mary Cerar, P. O. Box 53, Herminie, Pa.	(9-19—9)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, ua jih bode obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz davati pravoveljavna potrdila ir ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Rad bi izvedel za naslov svojega sina ANDREJA BRELHI. Pred tremi leti je bival v Belmont, Ohio, in je imel P. O. Box 48. Njegovo sedanje bivališče mi je neznano, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi svojemu očetu: John Brelih, Box 13, Pickens, \V. Va.
VAŽNO NAZNANILO. WW Vsi potniki, kateri so na-WW mera vali potovati v staro WW domovino ta feden ali na-WW mera vaj o potovati v pri-WW hodnje, naj ostanejo na svo WW jih mestih, ker so vse paro WW brodne dražbe prekinile z* WW nedoločen čas s prometom WW Kadar se zopet razmere pre WW drngačijo, bodimo pravo WW časno poročali na tam me WW sta.
Tvrdka Frank Sakser
MLADI MOŽJI
STARI MOŽJE
MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
000
Možje, ki se nameravajo ženiti — molje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in lei so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko nc morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možjo morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako mežje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakai se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triperf slabost, splošna oslabelost, zguba spolna moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
_ Tisofe moZ je že z.idob 'o rerfektno sdravlje, telesno moč in poiivljenje potom te dratfoc^ue knjižice. Zalok* znano Eti je, in vsebuje stvari. k2tere bi rr.om! znati v<ak n o ž.
Ne trosite denarja aa ubožna in nialtr. rtxlna zdravila, dokler ne Citate te knjižice, katera vam i.ove. od č<-i;± ste zL<— in kako zadobite popolno in trajnoozdn> v):er e. ž^iiMjmr.ite si. ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi pla» amo tudi poatniro. Na spodnjem odrezku ali ktipentl	raz-
ločno svoje ime in naslov. od reži te kupon ii. jhj: ij.te naii. j,die danes. Ostalo izvršimo rni.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes. DR. JOS. LISTER & CO.
Au«. 3C5 22 FIFTH AVE.. CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima rnr porudl«, s katero nudi te Vašo knji*
žico brezplačno. Prosim, po.-3ji^e mi jo Lakoj.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik
Mr. IVAN ZUPAN, k o ji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila.
Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE C EG ARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej naj-toplejše priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
PRIPOROČILO.
Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem iu prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini slovenski knjigovez v Ameriki.
Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y.
(25—10 lx v t)
HARMONIKE
bod tel kakorSnekolf vrste Izdelujem ln
popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ža nad 16 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorino kdo zahteva brez nadal$nlh vprašanj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St.. Cleveland, Ohio.
i i
i
i t
i
rt*.	rtfzfc srffr
Po znižani ceni:
Amerika in Amerikand
»^tev J. .M. Trunk
jeMobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin j ako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor nt izplačala, zato je cena znižana, da se vsai deloma d ^krijejo veli ki.'stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
i *
* *
i
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
J®	A
t*1	-W*	<«Uf'	a^fcfc, <2
Neuspe
iuuM
Kadarkoli nimate uspeha, ne delajte odgovorno za to vašo usodo. Skušajte najti vzrok in presenečeni boste ko boste videli, kako cesto je bila vaša lastna krivda. Ako je možno, odstranite vedno vzrok ter se ga izognite v bodoče. Ako ni kaj v redu glede vašega zdravja posebno pa glede vaših prebavnih organov ter ste bili razočarani pri vseh sredstvih, poskusite
TRINER-JEVO
ameriško Eliiir grenko vioo
ki vam bo gotovo pomagalo. To je uspešno sredstvo pri neredu v prebavi, ker izčisti prvič natančno notranje organe stem, da izžene vse ostanke iz njih ter jih nato ojači, da so zmožni izvrševati potrebne funkcije brez vsake pc-moči.
To moderno sredstvo ima prijetno grenak okus
ter deluje hitro in uspešno.
Rabiti ga morate, kadar nimate teka, kadar vas muči zaprtje ali njega posledice, kadar čutite bolečine v spodnjem životu ali kadar trpite na kaki bolezni, ki je v zvezi z zaprtjem.
V vseli lekarnah.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO, ASHLAND AVE., CHICAGO, U,
Ne pozabite, da učinkuje Triner-jev obliž zelo dobro pri revmatizmu, ne-vralgičnih bolečinah, okorelosti mišic in sklepov, pri oteklinah in praskah.
&ITTER-WINE
7 _
TR IN t ROV O
horke viko
— .........-
SAskUna Ave.
GLAS NAT?ODA. 19. SEPTF^IBKA, 1914.

0 WZU, II JE DKBHDEL SVET.
Jtovnan 20. stoletja.
■ ■ * < ■ ■
Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil*** „ ^^^ »
(Nadaljevanje.)
—	Moj Bogt če je oee! — je zašepetala Diana.
Strong je prestrašen stopil k oknu in poinigal Hangleyu. da naj se približa z zrakoplovom.
Na vrata je močnejše potrkalo.
—	Ostani zdrava, ljubica! Nikar se ne boj. oče Ti ne more ničesar. !
Po teb besedah je že planil Strong skozi okno v zrakoplov in »edel poleg Iiangleva.
—	Počakaj, malo, da si ogledava ta prizor.
Diana je sedla na naslonjač in se vdala v svojo usodo.
Vrata so se stresla. Deset dobroohoroženib stražnikov se je prikazalo na pra:*u, nied njimi je pa stal kralj, bled kakor smrt. V ozadju se je tresel prine Ludovik Silvanski.
Kralj je takoj planil k oknu, toda Strong je bil že tako visoko, da pa ni mogel več doseči.
—	No, še tega s*- j«- manjkalo — je rekel slednjič. -— Odstopite!
Stražniki so odšli.
V sobi so ostali samo prine. kralj in Diana. Mladenka je osor-no opazovala sedaj tega. sedaj onega.
Oče se ji j«- priklonil in rekel uradno-hladno: — Gospodična, nekaj pojasnila bi rad imel.
Deklica je zarudela in ponosno rekla: — Kraljevi gospod, ali hi ne bilo boljše, ."e bi Vas jaz prosila za malo pojasnilo. Zakaj ste. udrli v mojo sobot
—	Sedaj ne borno razniotrivali o tem. Jaz sem gosspodar v moji hiši iu lahko storim kar hočem.
Ali me boecte vpričo te osebe še nadalje žaliti?
Pri tem je pokazala na princa.
—	( e je to potrebno, da. Razmere so liekoliko drugačne, kot si jih Vi domišljujete.
Kralj ni mogel več nadaljevati, ker se je Diana na ves glas zasmejala.
—	< e že ravno hočete. Vam bom dala pojasnilo, katerega sem Vam hotela dati samo med štirimi očmi.
—	Nekoliko pozno je že.
—	Tako, že pozno se Vam zdi. Zakaj pa še niste šli spat ? Le ostanite tukaj. le. — Šla je v sosednjo sobo in prinesla iz nje malo škatljieo, v kateri se je nahajal Strongov aparat.
—	To mi je podaril Strong in je prišel sem, ker me že dolgo časa ni videl. Nocoj ni odšel za vedno. Vrnil se bo in Vam diktiral pod kakimi pogoji mu prepustite Romberg.
Kralj se j«, poskušal zasmejati. toda ta smeh je bil tako kisel, da ni zaslužil svojega imena.
—	Ali Ti res ni ničesar drugega povedal?
—	Ravnokar ste pogledali uro in rekli, da je že precej pozno. »Saj res, zakaj vendar izgubljamo čas. Podajmo se rajše k počitku. — Kakor vidita ni toraj Strong nikak sanjač in širokoust než. V glavo si je vbil, da me bo nocoj zvečer obiskal, pa me je tu di. Le škripajte z zobmi, nič Vam ne bo pomagalo.
—	To je pa res galanten ljubimec — je pripomnil kralj in se posili nasmehnil.
—	Galanten sem ali tja. Vedita še to. da me ni zadolgo časa zapustil. Vrnil se bo prej, predno si mislita.
Kralj je strmel predse in ni mogel izpregovoriti niti besede.
Začetek konca.
Ko je švignila "Di" v zrak, je Strong mehanično rekel: — Ti soč čevljev visoko. In zrakoplov je res obstal v tej višini.
—	Kaj naj sedaj storiva, prijatelj.
Hangley je zganil z rameni. — Ne vem. Stori karkoli hočeš Povem Ti le. da me ne ne boš več dolgo časa vlekel za nos. Kdo Te bo pa vedno spremljal na teh nevarnih potih. Jaz sem storil svojo dolžnost in sem Ti dal na razpolago svoj zrakoplov in s tem mislim, da je moja naloga rešena.
—	Le potolaži se in nikar se vedno ne cmeri. Vrjemi mi, da za Te sploh ne obstoji nobena nevarnost, dokler se nahajaš v moji bližini. Diana se mi smili. Ubogi otrok, koliko bo morala prestati pred svojim očetom.
—	Tega si vse sam kriv.
Pogledal je na uro in dal z aparatom za brezžični brzojav znamenje.	n
Kmalo je prišel odgovor.
—	Kdo je tam?
—	Diana.
—	Ali je kdo pri Tebi?
—	Da, moj oče.
—	Ali naj se pogajanja takoj začnejo?
—	Počakaj, ga bom vprašala. — Po kratkem presledku je od-hrzojavila nazaj: — Da, oče je zadovoljen in se je takoj pripravljen pogajati.
—	.laz, Srrong — je diktiral mladenič — zahtevam od Njegovega Veličanstva, kralja Ralkanije, da mi danes zjutraj do šeste ure izroči mesto. V mestu mora ostati tudi sam. Če tega noče storiti, bom začel ob šestih zjutraj metati bombe na hiše. Pričakujem odgovora Njegovega Veličanstva.
Po preteku četrt ure je dospel odgovor, ki je bil pa zelo kratek. Glasil se je namreč: — Ne!
—	Obstreljevanje se bo toraj ob šestih začelo.
Ker ni bilo nobenega odgovora, je zapovedal Ilangleyu: — Aero!
Zrakoplov je šinil proti severu.
Ko sta dospela v glavni stan, je Strong sklical vse tovariše in jim rekel, da naj pripravijo zrakoplov. Arbuthnot, Pelharn in Wild-ney so šli takoj na delo.
Okoli pete ure zjutraj je bil zrakoplov že pripravljen.
Kakor blisk je šlo žnjimi do Bomberga. Obstali so kakih 500 čevljev nad mestom. Kazalec na Strongovi uri se nikakor ni hotel premakniti naprej. Nestrpno so pričakovali dneva. Takoj ko se je nekoliko zdanilo, so se začele mestne ceste polniti s prebivalstvom. Vse je gledalo kvišku, kričalo in hodilo semtertja.
Pet minut je manjkalo do šestih, ko se je prikazal na balkonu palače kralj s svojim adjutantom.
Strong je vzel v roko daljnoglas in rekel: — Zadnjič vprašam Vase Veličanstvo, če se hoče vdati?
—	Ne — se je glasil odgovor.
—	Dobro.
l'ra je bila na zvoniku glavne cerkve šest.
Vsi mladeniči so prebledeli, ko je vzel Strong v roko pest debelo bombo.
—	Obljubili ste mi, da se mi boste pri vsaki priliki pokorili in da me boste spremljali na vseh potih. Sedaj je napočil odločilen trenutek. Prijatelji stojte mi na strani.
Zamahnil je z roko in vrgel bombo na palačo kraljeve banke.
Bomba se je s strašnim pokom razpočila. Pod njimi se je prikazal oblak dima, nastalo je tako kričanje, da je bilo groza. Ko se dim nekoliko razkadil, so videli, da je polovica palače .razde-
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah*
Delo oleosa«). Izvrsije prerode v toge jezike.
Unijsko organizirana. Posebnost so dreštveai pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortkndt Street, New York, N. Y.
je
Uima kajigai ' TOJSKA HA
BALK ABIT
Vsled vsestranske ifclje narotl la smo več iztiaov te knjige ia j* sedaj wij. rojakom aa iaxp«-lago.
Knjiga "Vojska aa Balkana" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opita balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljaa ' tudi večji alovemaki semljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p* lie, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred 01.8B. Na roča sa pri:
ftlovenie Publishing 0on 99 Portland t St. New York Cite

POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH
i
VL
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da jo
m
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA CRIILL
Prodaja belo vitio po................70c. gallon
črno vino po................ 50c. „
Drožnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic zr................ $12.00
„ 4 gallone (sodček) za..........$16.00
Za obilno naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
$19.00 zaslon] $19.00
Ako kupite uro paravnost iz tvorni-ce, si prihranite i najmanj $19.00. ker bi rti oral i plačati vsakemu prodajalcu za isto uro najmanj $25.00 dočini je naža posebna tvorniška cona za isto uro $6.00.
Ako želite kupiti $25.00 vredno uro za $6.00, potem izrežite ta oglas ter ga nam dopošljite z natančnim naslovom vred, rakar vam takoj pošljemo uro v krasni škatlji na ogled popolnoma zastonj.
Zagotavljamo vam, da oni, ki kupi od nas uro, prav ničesar ne riskira, ker ima pravico da si ogleda uro ter se sam prepriča, da je ura v resnici vredna $25, da je res pozlačena s 14-karatnim zlatom, garantirana od tvonice za dvajset let, s svetovno znanim kolesjem. Nato plačate agentu $6.00 in par centov za ekspresne stroške.
Ml popravljamo naše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali Jih pa izmenjamo za druge.
OPOMBA. Na zahtevo vam dopošljemo naS veliki, ilustrirani cenik zastonj
NATIONAL COMMERCIAL CO., 90-92 W. Broadway, New York, N. Y., Dept. 60.
I
s
L'
13 KRANJSKIH KOS a
V zalogi jih irnamc dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na štajer.
:-: skem. iste se pritrdijo r.a kosile z rinkcami. :-:
E^Ha Cena 1 kose je 1.10. ^Is
Kdor naroči 6 kos, j iti dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi D B klepalno orodje iz finega jekla; B B
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. NaročOn je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt SU : - : New York, N. Y.
I
Mr. M. PAPIČ,
128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DK2AVAJT
gomoape generale fiensatlaolipe
(Franccska parobrodna družba.)
Direktna trta do Havre/ Pariza, Slice, Inomosta in Ljubljane.
Poitni pazniki so:
•UJSOVESCF* T*i<v^fii>k>
.-L*. SAVOIE" •a d*» vijak«
"LAILORRAJKE" safcfe* Hit k i
"LA FRANCE*
Cm ttin vijak.
. 1 tr-	•.. •r-o • ■ggftfgi	A ■: S t'"*.?
1 ' » MM^Jl:^		f^J^V:' j
		£1
	JM Se	-fo j ': i' •■'• ■ i frrf - .
		S^S?'!,
'IsM mk ti 11 i 'k m......mu .....i ii1 i U i" i'f		
Y
Podpisani j« iznajdlteli najuspešnej -še tinkture na eve tu Alpen-tinkture ia
Sxprenl parnikl m:
"Chicago", "La Tonraine", "Rochambean"in "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
eorner P vari Vt.t Ghesefcroafk Snllding
'oštnl pazniki odplujeje vedno ob iredafc is priitanliča številka
It V. B.
Veliki vojni atlas
\ojskajcčih se evropskih držav in pakolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na £0tih straneh in vsaka stran je 10 A pri palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, v saka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^
Vsi zemljevidi so narejeni v r&znih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
moSkioi. kateri jo rabijo, zrastejo ▼ testih tednih lasje popolnoma. ne bodo Izpadali in na bodo MivelL
________Ravno tak«
zraste možeml ▼ Metih tednih brada in brke. Una bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teka 8 dni popolnoma radrmvim revmatisem kontlboL tx-ganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane, opekline, bale. ture. kraste in kurja očesa. bradavica, potenje nog. sebtine itd. odstranim ▼ treh dneh. Hoja zdravila so registrirana ▼ Washington!!, znamenje, da so čista in najbolj nspeina. Pilite takoj po ceniki Pošljem ga zastonj.
JAKOB WAH0I6, J 10M S. «4tk St Cleveland, 6.
M. B. Onemu, HM rt bi mola zdravila bra uspeha, plačam $600.
Amerika in Amerikanci.
M
d) d) ® &
NAJBOLJŠA

SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platin vezani $1.00. Bojaki t Cleveland, 0. dobe isto t podrnžnri Fr. Sakser, 1604 SL Clair Ave., N. E.
BOJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI
•pisal J. M. TKUKK.
Slovenie Publishing Company je prevzela t zalogo rojakom že znano knjigo Kot. J. M. Tranka:
AMERTKk IN AMERIKAHOL
Ni naš namen izreči na tem mč-■tu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabavit? vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariii ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, sli pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatera drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $240 s poštnino vre*. Za isto ceno se odpoilje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.	, w .
Pihttshtst On,
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
>
MF" Denar mečete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka.
Pri mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 7s c, in t«č.
Pri odjema veC kot 10 galon dajem popust, ter se popebno priporočam slavnim slovenskim druitvam ob priliki kake veselice, tudi onim sa svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi naS narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v trgovski »vezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoč® dela, ker sem javni notar. (Notary Public )
FRANK JU RJOVEČ 1801 w. Z2ai Stnet,	CLieac*, DL
>
PHONE 24«
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVUA|vse v notarski posel spadajoča dela. .
"PL.AS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ! -