Za poduk in kratek čas. V zadevi SloinšekoTega spominka. Skoro bo 10 let, kar so se za8eli darovi za Slomaekov spominek nabirati, pa nikjer ni ne duba ne sluha, da bi 86 blagi namen uresničil. Leta 1872 je ,,Gospodaiu o tej stvari spregoToril, in oglasili so se rojaki pokojuega Slomaeka, vrli Ponikljani, 8 ponudbo, da bi se t nja rojstnem kraju spominek postavil. IzTedli smo tačas, da znaša fond kakih 5000 gld., ki 80 t mariborski branilnici. Kakor čujemo, ge je lani denar pri mariborski eskomptni banki na obregti vložil. Eskomptna banka sicer za 1 procent Te8 plačuje, ali pri sedanjem denarnem stanju ne dajejo eakomptne banke doToljnega poroštTa. Ko bi se bil postaTni odbor o tem Tprašal, bi bil brez dvoma odločil, da naj denar, ako se še v stavljenje spominka porabiti ne more, rajši t branilnici ostane. Toda Tprašanje zastran Te8ega ali manjaega poroštva ni uzrok, da to etvar zdaj zopet sprožimo; povod temu daje nam stanje mariborske čitaluice, čije predsedništvo si je t tej zadeTi praTice prisTajalo, ktere mu ne pripadajo. Čujemo namreč, da steje čitalnica le se kakih 15 udoT! Pri tem pičlem šteTilu se držati dolgo ne more. V §. 14. čitalničnih praTil je pa določba, da — 8e društvo preneha, — pripada nja ,,imetek jugosloTanski akademiji t Zagrebu." Skrajni čas je torej stTar do gotoTosti spraviti in doloSiti, kdo da ima praTico razpolagati^z denarjem za SlomšekoT spomin e k. Še lani, ko je šlo za to, da škofijstTO zopet enega t odbor za Sl. spominek Toli, se je čitalnično predsedništTO piosilo, da naj blagOToli t pregled poglati oanoTO odboroTo, ki mora med listinami čitalnice biti. Zgodilo se to ni, češ, da koncepta najti ni. IzToljen pa je bil preč. g. župnik in kanonik M. Glaser. — NaSrta odboroTe osnoTe nam ni treba, ker je t škofijski pisarnici Tsa korespondencija t tej zadevi shranjena. Vsled teh oficielnih pisem atoji stTar tako-le: 1. V 8Toji Tlogi od dne 1. okt. 1865, podpiganej po g. dru. S r n c u, kot predsedniku čitalnice, in g. J. Šumanu, kot tajniku, prosi čitalnični odbor kn. šk. kongistorij, da naj blagOToli izmed duhoTenstTa voliti d^a odbornika t komite za SlomaekoT gpominek. To ge zgodi. — Da svet Tidi, kakošen dub da je tačas še naTdajal naše ,,narodnjake", naj posnamemo nasleduje staTke z omenjene Tloge. nDobro Temo" — tako se bere t Tlogi, — ^da se tice ta zadeva viših krogoT memo naaega, in da so naše mo8i preslabe, doseči zaželeni namen brez sodeloTanja drugih. Zlasti naša STeta cerkeT glavi Slomšeka kot uzornega biškupa, kot osnoTatelja mnogo blagih kršanskib društev in drugih imenitnih cerkTenih napraT... Upaje, da se nam spolni ta prošnja in želja, gklenol je odbor našega druatTa, da ponižno poTabi elavni konzistorij, da bi izbral dTa odbornika, ki bi z dvema odbornikoma nasega društTa in z našira začasnim prvoaednikom Tred osnoTali komit6 itd.u 2. V drugi proanji od dne 25. okt. 1865, podpisanej od dra. Srnca in dra. Ulage, ki je bil z drom. Vogrinom t komite Toljen, prosi sostaTljeni ,,opravilni odbor", (EsekutiT-Ausscbuss), da naj blagovoli preč. konzistorij gospode dekane po škofiji pooblastiti, da razpošiljajo npoziTe", ktere je pripravil ,,opraTilni odbor", dotičuim faram z vpisnimi polami vred. da se začne nabiianje prineskoT. V isti Tlogi naznanja ,,opravilni odbor", da 80 t seji 12. listopada 1865 za odbornike imenovani vsi č. 6. dekani škofije. — Tudi to prosnjo je prec. skofijstvo uslišalo, 8 tem pa tudi potrdilo ToliteT Tseh labodskih dekanov kot praTib udov odbora za SlomšekoT spomiuek, in t odpisu od dne 29. listopada 1865 naznanilo, da naj dekanijski uradi nabrane zneake neposreduo posiljajo tačasnemu ,,kasirjuu komiteta, dru. Prelogu. 3. Kn. vl. škofijstTO razpoglalo je vabila za nabiranje prineskov tudi drugim alovenskim škofijam, odkodar so zneski— po spri8evanji dneTnih zapisnikoT — redno dobajali v škofijgko pisarnico, ki jib je oddajala denarničarju. Iz Tsega tega sledi nepobitno: 1. Pravi odbor za SlomšekoT spominek sestaTljen je iz Tseh 55. gg. dekaaov labodske škofije, kteri imajo kot zastopniki daroTalceT odločilno besedo pri Tsem, kar se fonda in staTljenja spominka tiče. 2. Poleg tega odboia je t Mariboru z trseTalni alj nopraTilni" komite, sestaTljen iz dTeh, od škofijstva Toljenih duboTnikoT, iz dveh gospodoT od čitalnice*) z njenim nacelnikom Tied, ki predgeduje pri sejali zTraeTalnega odbora. V področje nzTršeTalnega" komiteta spada — kakor se to po Tsem STetu razumeTa — zTršeTanje sklepoT širsega odbora, druga pa čisto nič ne! To je ZTišeTalni komite sam dejanjsko spoznal, ko je pred nekaj leti t zadeTi Sl. spominka Tse dekane k seji bil povabil. 3. Mariborska čitalnica nema z denarjem za SlomšekoT spominek 8isto niž oprariti; ta fond ne spada t nje ,,imetek", torej ga tudi ne zadeTa §. 14. čitaln. pravil, ki le gOTori o imetku čitalnice. — Ce bi toraj čitalnica nenadama prenehala, bi moralo — že z ozirom na Tnanje škofije — pre5. škofijstTo fond za Slom. spominek po praTni poti reklamirati. — Naše pojasnjenje, opirajoče se na oficielno korespondeucijo, bodi pa jaTen in glasen proteat proti Tsakej nepostaTnosti in gamoToljnosti glede fonda za Slom. spominek. Slednjič prosimo. naj zvrseTalni komite nemudoma skliče ves odbor, to je: poTabi č8. gg. dekane t posTet, ter se naj postaTi na dneTni red: 1. Stanje fonda in kje da naj bo denar na obresti Tložen? 2. Ali ne kaže, ZTršiti željo in namen daroTalceT in kako ? 3. Naj se sestaTi zTršeTalni komite tako, da se je nadjati krepke in umne delalnosti. *) Po načrtu bi imela v komitetu biti tudi 2 zastopnika mestne srenja; ali ta je njib volitev odrekla, češ, da ne spada to v srenjske zadeve. To(si moramo prav dobro zapomniti.