Štev. 13.	Tečaj L
3 Brus * izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po dogovoru, sicer pa po 4 kr. vrsta.
Poletje.
Kadar v gorici trs cvete, Ve kleti hladni vino vre, Na gorah plamti žarni kres Na polji pa kresnic je ples, Žolti na njivi polni klas Na skali greje se modras; Kadar zavlada hud sopar, Nas muha pika in komar, Ko Andjelov se išče prah, Za vso skakazen pristni strah; Ko v mesecih brez črke R, Rak boljši je, ko srakoper, Ko limonada in sifon Izvabljata nam „božji Ion", Ko se prodaje sladoled, Na shodih pa medica, med, Ko solnčnik je potrebna stvar In senca vsaka blažen dar, Kadar metuljev pestri roj Obseva solnca vroči soj, Oživlja vsaka se kopel In hotelje je vsak vesel; Ko plazi po gorah turist Kadar vzduh je svež in čist, Ko je komarjev, bolh in muh, Studenec in vodnjak pa suh; Ko kosa seče trave rod In srpek brusi se povsod, Ob vodi kačji pa pastir Se suče, leta, v isti tir, Nam s čela kaplja teški znoj Ter nam tali odvisni loj; Kadar na trati vrh planin Govedo pase gorski sin, Ko junij, julij je, avgust In „vino pij, a b . . . pust'",
Kadar pripeka solnca žar A v Šiški kolje se komar, Ko v Dravljah se časti Sv. Rok, Na. Bledu shod je na otok, Ko slednje se vasi patron Tri nas časti, le ne Oton Slovensk, ker ga ne znaje kmet, Čeravno je prav močno svet; Ko Pavla meč in Petra ključ, V nebesa kažeta nam luč, Preti nam blisk, bobneva grom, Da stresa se nebeški dom, Praznuje Jakopa se god In Anic polno je vserod, Ko sredi ljubih „šmarnih maš", Se brumno moli „Očenaš", Ko porcijunkule nam dan S čebulo, česnom je obdan; Ko roma se na božjo pot Ne le ljudem, Bogu na pot, Obljuden je vsak drevored, Gizdavost zad, gizdavoat spred, Ko nove maše se pojo, Kinin pa zdravi groznico, Neso čebele v ajdo past, A polh začne raditi mast; Ko se praznuje sveti Vid, In „skozi noč že dan se vid'," Mej žitom cvete živi mak Vesel iz šol hiti dijak, — Takrat poletni pravi čas, Takrat prirode polni kras, Takrat poberi vso modrost Iz mesta beži na prostost, Naravi vrz' se v naročaj, A ona novih sil ti daj!
Makrobiotika.
Način podaljšati ali prikrajšati si življenje. Po dr. Vilj. Hufelandu predelal Vinko Lapajne.
(Dalje.)
Drugi dodatek.
Kaj ugodno upliva na zdravje človeško spanje. Pravo ima dr. Mahnič, ki pravi: Vzemite človeku spanje in sanje in on je najnesrečnejša stvar. To je jedina zlata resnica, ki je prišla iz njegovih svetih ust.
Spanje delimo v tri dobe: predporodno spanje, spanje v dobi življenja in večno spanje.
Prijetno je spanje vseh treh dob, toda najprijetneje zadnje — večno. Vender se boji vsak zadnjega spanja in to radi tega, ker ne vemo, kaj bomo sanjali. Kako je hudo kadar sanjam, da me h ... č z vilami bode, ali pa v zaboj tlači. Mogoče, da je večno spanje brez sanj in to je najbolje. Srečen je isti, ki že na tem svetu prespi polovico življenja; prvič je v prid njemu in drugič ljudem, ker v istem času ne more delati škode z jezikom. Skoda da goriški Mahač ne prespi vsaj dveh tretjin življenja svojega.
Zelo nevarno spanje je za iste, ki so mesečni. Ponočni sprehodi po strehi in dimnikih so kaj nevarni. Da je »mesečen", reče se radi tega, ker se to ponavlja slednji mesec.
Dolgo spanje je škodljivo. Kdor spi na dan 25 ur je dovolj. Spanje bodi mirno. Upitje otrok po noči in smrčanje žene jako moti. Da se tega ne sliši po noči, mora se vsak zvečer omamiti z 10—12 vrčki pive,
otrokom zamašiti usta, ženi pa nos z znanimi----
Vse jedno tudi ni, kdaj se spi. Nekateri mislijo, da je vse jedno, da se le spi osem ur na dan; toda to ni res. Spati se mora os^m ur v jedni noči. Očala naj odloži vsak, kadar ide spat, ker je spanje z očali jako nezdravo za oči. T o pa svetujem vsakemu kratkovid-nežu, da vzame očala v rakev s seboj kadar umre, sicer ne bode na „sodnijski dan" ničesar videl in lehko zabredel mej kozle na levo („kakor v državnemu zboru"). I gluhi naj bi si pustili dati »Hiirrohr" v krsto, da slišijo glas trobente. Jako zdravo je iti zgodaj spat. Najbolje je zjutraj ob tretjej uri — to je dovolj zgodaj. Jaz idem slednji dan tako zgodaj spat, pa sem tudi trdnega zdravja. Razven madrona, obtolščenja srčnih plan k, in Herzbeutel-vvasser-sucht (po slovenski: srčna mošnja vodo išče) nemam nobene bolezni.
Telovadba utrdi telo in je sovražnica boleznim. Znani kralj filozofov Mahnič I. pravi, da je ustvarjen človek bolj za skakajočega komedijanta, kakor sedečega učenjaka. To je druga zlata resnica iz svetih listin kralja Mahniča I., kojega lehko nazivljemo tudi »kralja komedijantov". Dantejeva »Divina comedia" ni v nikaki zvezi z njegovimi »božjastnimi komedijami".
Na zdravje upliva ugodno zdrav zrak. Hufeland pravi, da je radi tega toliko kratkovidnih ljudij, ker so vse življenje mej štirimi stenami. No, temu se lehko pomaga. Vsak naj pusti postaviti še jedno ali dve steni v sobi, potem bode mej šestimi stenami, in ker je šest več kakor štiri, je sigurno tudi zdravejše za oko in pluča.
Posebno nezdrav zrak je v nekaterih uredništvih, kakor: »Slovenca", „Domoljuba", »Danice" i. t. d,, in bati se je, da dobe dotični uredniki »Lungentabernakel". Ker je znano, da kmetijstvo upliva ugodno na zdravje naše, svetujem, naj se gospodje bavijo s kmetijstvom. Fotografije predstavljajoče Mahniča, kako pezdir sešteva, vodo seka in oves »špiči", Kalana slamo rezajočega,
Karlina pasočega brumno drobnico v botaničnem vrtu, Feuša na občinskem pašniku i. t. d.,' našle bi obilo kupcev.
Razpravljalo se je že mnogo, katera obleka je zdravju prikladneja, platnena ali volnena, vender niso še zdravniki jednih mislij. Po mojem mnenji je glavna reč, da smo oblečeni; vender moram dati prednost volneni obleki. Kaka razlika je pa mej platneno in volneno obleko? Ne velika. Platnena obleka je od platna, volnena od volne — to je vse.
Škodljiva je volnena obleka onim, ki so
1.	stari čez in pod 30 let,
2.	nagnjeni potenju,
3.	neso nagnjeni potenju.
Toda oni, ki neso
1.	stari čez in pod 30 let,
2.	presuhi in predebeli,
3.	prestari in premladi, smejo nositi z lehkim srcem prof. Jaegrove srajce in obleke.
Kakor sem omenil v teoretičnem delu, je »Capo di bon appetito" želodec.
Naj mi bode dovoljeno, da dam v praktičnem dodatku nekaj navodov, kako njega „gleštati", da je on z nami in mi ž njim zadovoljni. Ako si ogledamo natančno želodec, vidimo, da ima podobo žaklja. Kakor znano ne stoji prazen žakelj po konci, tako tudi želodec ne, torej moramo ga večkrat nabasati; vender ne tako, da bi počil. Sicer se pravi, da žakelj ni nikdar tako polen, da ne bi šlo zrno vanj, a počen žakelj se lehko zašije, želodec pa ne.
Kadar je želodec prepolen, moramo ga izprazniti in sicer je mogoče to na več načinov — in z raznimi sredstvi, kakor Rakoczyjeva voda, »Paglianov sirup", Ri-cinovo olje i. t. d., katera sredstva pouzročijo, da želodec dobi duška proti severu ali proti jugu, pri katerem procesu se opaža mrzli pot, ali pa tudi druge prikazni.
Vse jedno ni, kako se je in kaj se je. Nekateri mislijo:
Ali je seno, al' slama, Da je le polna jama.
Toda to ni res. Malo človeških želodcev je, ki bi mogli prebavljati seno in slamo; jaz že ne. Sicer pa jem vse: piške, pure, kure, ribe in tudi druge dobre reči. Jesti se mora počasi in po času — ne vsako uro; petkrat na dan zadostuje. Kakor sem povedal v teoretičnem delu, treba je k dobremu prebavljanju zdravih zob. Zdravi zobje podaljšajo življenje za petdeset let. Reveži, koji ne jedo druzega kakor podmet, mleko, prežganko, ne potrebujejo zdravih zob; no sploh jih ne potrebujejo, ker nemajo kaj ugrizniti.
Otle zobe pa vsakemu odsvetujem, že radi tega, ker se v gostilnah zrezek kar zgubi po otlinah zobovja — seveda radi mikroskopične velikosti svoje. Zobovje čediti z raznimi praški je nepotrebno; zadostuje košček črnega kruha.
Prebavanje podpira mnogo smeh. Najbolje prebav-Ijajo oni, ki so naročeni na »Brusa" in ga bero po jedi; najslabeje naročniki »Rimskega katolika" ker je zelo nevarno, da se želodec ne obrne.
Najboljša pijača pri jedi je voda. Sicer pravijo nekateri, da voda še v črevlji ni dobra, toda to še ni uzrok, da bi ne bila v želodci. No, voda v želodci črevlju ne škoduje in nasprotno voda v črevlji ne želodcu. Vender ne svetujem piti preveč vode, ker se lehko dobi vodenico.
Za votlo za\zema prvo mesto pivo. Pivo je jako jako zdrava pijača in bi svetoval Kraševc°m naj bi pili mesto slabe kraške vodp, pivo.
V Graškem pivu je navadno glicerin; ker ga pa v Plzenskem in Protivinskem ni, pomaga si Lhko vsak s tem, da dene košček glicerin-mila v pivo.
Za pivom pride vino, vender ni tako zdravo kot pivo. Ker so skoro vsi vinogradi prenapolnjeni s trtno ušjo, je naravno, da pride uš tudi v vino. No. in če se pomisli nasledke, preveliko vžitje trtnih ušij, mogoče, da pride trtna nš pri laseh zopet ven.
Ker je trtna uš sploh v vinogradih mej koreninami, tako tudi pride iz želodca kmalu na glavo mej korenine las in se je lehko potem odstrani. Da, na ta način bi lehko vse uši pokončali. Le tega se bojim, da ne bi dobili preveliki vinski bratci „dilirium perenosperae".
Kadenje je nezdravo. Kaditi se sme jedino Karlinu, Kalanu, Mahniču in drugim svetnikom. Najboljša v ta namen je preperela ajdovica. Da bi bil že sam tabak v smodki, bi še bilo, toda kolikokrat sem dobil lase, da celo nogovico v smodki.
O nuhanji niti ne govorim; dovolj da sem sam j strasten nuhač.	(Dalje pnh.)
Kaj misliš, papanček, ali bi ne mogla vzeti tudi naših deklet, seboj v Pariz?
— Kaj še? Ali ne veš, da je naša vlada prepovedala vsako korporativno udeležbo ?
Črne in bele ovce.
Nek gospod razgovarjal se je s prijateljem živinorejcem in ga uprašal: Ead bi vedel, ali je r^s, da črne ovce menj snedo, kakor bele. Jaz tega ne morem verjeti.
Živinorejec-. Res je, popolnoma res!
Gospod: O? Kako? Zakaj?
Živinorejec: Zato, ker črnih ovac ni toliko, kakor belih.
Smešen „quid pro quo".
BSlovenec" priobčil je dne 4. julija nastopni telegram :
,,Kainnik. Janko Kersnik uvoljen G2, Mumik dobil 17 glasov. Izvolitev brez strasti. Navdušenje veliko!"
Ako je že sedaj bilo naudušenje veliko, ko je klerikalni kandidat M urnik propal, kaj bi bilo šele fedaj, ko bi bil M urnik izvoljen?
Ali ostaneš še na svojem mestu, Marička? — „Bog obvari! Z gospo se nikakor ne moreve, zato mora jedna iz hiše."
Naši dopisi.
V Kranji 4. julija. Kapelan Kalan, ki je zadnji čas po Gorenjskem švigal, kakor kak krošnjar in je bil zdaj na tej, zdaj na drugi železnični postaji, osrečil je danes zopet naše mesto. Danes namreč napočil je osode-polni dan, ko se ima odločiti kapelana Kalana usoda.
S Kalanom prišel je tudi Karlin in oba sta začela, kakor znana „Eisele" in „Beisele" svoje delovanje po mfstu. Glavni stan bil je „Pri jelenu", kjer sta pridno za vino in pivo dajala in kjer je dobro pa prikovan guljaš imel raziskriti Kalanove volilce. A mož je pod nesrečno zvezdo rojen, ves trud bil je zaman. Videl sem že mnogo žalostnih prizorov, a kaj tacega še ne. Ko je bil izid gotov, pokazala se je tolika žalost in obup na obrazih Kalana in Karlinu, n*ka prepalost odsevala je iz njijnih sicpr toli prijazn h obličij, da je človek nehotoma mislil, da jih je prijela kaka kolerina.
Prejšnja živahnost in ponosna zavest: „Mi smo mi!" umaknila se je skrajni skesanosti. V srce sta se mi smilila, zato sem tudi pazno pobiral stopinjice za njima, ko sta se začela odpravljati na odhod v Ljubljano nazaj. Kolika je bila njijna duševna potolčenost, vidi se najbolj iz tega, da mejpotoma nesta skoro nič govorila in da se nesta upala vnziti premo do Ljubljane, marveč sta izstopila že v St. Vidu iskat si prepotrebne tolažbe in duševnih obkladkov. No nekaj dobrega je vender pri vsem tem : Za šest let imata sedaj oba lahko mir!
Maribor 1. julija. Dmes bil je pogreb pokojnega Stepischnegga, „najboljšega škofa na Slovenskem". K pogrebu prišel je tudi Vaš prijatelj, opat Wretschko iz Celja, ki se je zopet odlikoval s svojo breztaktnostjo, a tudi dobil, česar je iskal.
Wretschko urival se je na mesto prelata St. Pavel-skega, da bi dal slovesno „absolutionem" po zgledu na-vzočnih treh škofov. Nadškof ga upraša: Wer sind Sie?
WretscMo: „Wretscbko, Abt, ven Cilli."
Nadškof: Taceas! Recedas! (Molči! odlazi!)
I n "VVretscbko moral je tudi res iti.
Istrske brusijade.
Im Zeichen der Petarde — besede te bile .so ob ravno kar preteklih dnevih naslov mnogim člankom, ba-večim se z razmerami v Primorskej. In mi Puljci, da bi zaostajali za Tižačani?! Figo! Ako napredujejo oni! napredujemo tudi mi —- ako se borijo oni v znamenji petard, no tudi mi imamo svoj »signum", imajoč v sebi uprav magično moč. »lin Zeichen der Maccheroni" šli smo 18. preteklega meneči v boj in — sijajno zmagali. To se pravi, ne mi od »Brusa", ampak oni drugi: šior Zaneto, šior Momolo, il possessoie d' una cre itura bionda, šior Carbun —- cichio. — vrsta teh dušnih veličin je nepregledno dolga— so zmagali. I, koga so premagali ? ! Volili smo, volili v deželni zbor; gospoda Zaneta dvignili smo na deželnozborski, samimi „maccheroni" tapecirani stol. Mi Puljci bili smo onega dnn „ganz Maccheroni". Ido-čemu mimo bodisi katere »ostane", dregnil te je v nos j aromatičen vzduli blaženih »maccheionov" ; vprašajočemu, kam neki beži oni revež — kmet, bil ti je odgovor : na maccherone; s kratka: zdelo se ti je, da ob sinjem nebu bingljajo sami maccheroni, da žgoči solnčni žarki niso nič druzega nego dolgi, dolgi maccheroni. In zmagali smo, to se pravi, oni drugi so zmagali.
Pa tudi vino smo pili in tudi »forint" smo dobili. In vse to je plačal prijatelj naš, šior Zaneto. Veste, šior Zaneto Wassermann je tudi »Slovan", ako potreba ravno tako nanese. Kdo bi ga torej ne volil?! Bili so sicer | nekateri, ki so, zmajoč z glavo, oporekali, da maccheroni in politična morala se ne strinjata; kaj morala, efekt, efekt, ta je prva! Nek Promontorec je pa stvar sodil zopet s svojega stališča in ta stvar zdela se mu je nekako čudna.
»Vrag ga vedi, kako je to," rekel je, »sicer morajo »šarenjaki" plačati osle po 10, 15 ali 20 forintov — če jih ravno potrebujejo — a danes — bilo je IS. junija — pustili so se naši »magarci" prodati za jeden bore forint in peščico „ maccheionov". Stvar sem pozneje tudi jaz premišlja! in se uveril, da je modrovanje našega Promon- | torea bilo kolikor toliko osnovano. Vsaka glava svojo pamet!
Čudno je tudi to, da maccheroni ne napravijo povsod istega učinka, kajti v Kopru in Pazinu, na Vo-loskem in v Lošinji ostali so uprav istega dne čisto brez efekta. Kaj govorimo o družili krajih?! V Pulji samem zgubila je slastna ta jed malo dnij pozneje ču do-tvorno svojo moč. Bilo je 28. p. m., ko smo zopet volili za mestno skupino Vodnjan - Pulj. In tega dne bili so šior Zaneto in drugi velmožni signori žalostni, do srca žalostni.
Pred W assermannovo lekarno bila je scenerija jako slikovita, ali vsaj meni se je tako videla. Sedeli so tam prav oblastno in razkoračeno, kakor tudi pristaje velikim gospodom. Mračilo se je že in še vedno in vedno so volilci oddajali glasove svoje za — Contija. Vsako poročilo z volišča potisnilo je temperaturo mej to imenitno družbo nižje in nižje. So pa res imeli smolo isti dan. Jednega starčka so s silo potisnili v fijakarja ter ga tirali na volišče, a mož prišedši pred komisijo, voli -—Contija. Nekega mizarja nadlegovali so ves božji dan. Po-slednjič se pa razvname: Ako že po vsej sili hočete, da grem volit, pa grem! In šel je in volil — Contija. Jednega pijanega seljaka so tudi privlekli. Na vprašanje, koga hoče voliti, odrezal se je: per i slavi!
Zdaj pa recite sami, gospod urednik, ni li-to prava pravcata smola. Gospod Zmeto je sicer »kavalir", a da
mu je bil v teh britkih trenotkih duh potrt, se ne smemo čuditi. In kako škodoželjni, trdosrčni so Ijndje dandanašnji ! Komaj se je zvedelo, da je kandidat »avite col-ture, dr. Bossi — bosi doktor, rekli so nekateri, kar pa ni res, o čemer sem se sam prepričal — že so udrli v gostilne, prepevali in napivali, ne misleč, da šinjore naše krvavi srce. Ni živa duša ni hotela, pokazati niti iskrice sočutja. Kako bogato večerjo so naročili pri Giginu — tudi maccheroni bili so del določenega »menu" — in lepe rakete je priredil gosp. Carbun - Cicchio, ki bi bili tako veselo švigali in pokali po zraku. In vse to veselje pokvarili so nerazsodni naši volilci!
In jaz ?! Kaj sem hotel! Wo alles liebt, kann Kari aucli nicht hassen — in prepeval sem z drugimi. Toda ne iz škodoželjnosti, Bog ve, da ne!
Nekov dovtipnež je celo zložil, porabivši imeni obeh kandidatov Bossi in Conti, sledeči »bonmot". Irre-dentovci so hoteli imeti »boce" in „bocete" (steklenice), a postal je iz njih »fiascon" in potem so prišli: conti. Hudoben je res ta svet!
Kaki da so bili »conti" in kdo jih je saldiral, o tem Vam hoče pa prihodnjič poročati Vaš
—e.
Sledovi roke carjeve
Žalostno, prav žalostno!
Naš dobri prijatelj poslal nam je danes naslednjo vizitnico:
i
Andrej Kalan
bivši cleželriorztoorsiti Ictuadiclčit.
1
Priznati nam je, da se nam je pri besedi »bivši" kar milo storilo. Globoko, prav globoko smo vzdihnili. Kaj bi ne ? Saj je njega, našega prijatelja in sotrudnika usoda tako nemilo potipala. Dobil je samo 41 glasov, torej samo deset več, nego let šteje. Svetujemo mu, naj še malo počaka. Kadar bode imel 41 let na hrbtu, gotovo pride v deželni zbor, ako bode voljen, ako ne, pa vsaj na deželnozborsko galerijo.
Komu izmej teh treh zaveznikov
je najhujše in kdo bode najdalje zdržal ?
Slavnemu uredništvu lista ,.Brus".
Prosim, da v svojem listu objavite v času in na kraju, po zakonu določenem, sledeči stvarni popravek: „Brus" piše v svoji zadnji številki: „0 veliki noči n. pr. je bilo, ko so ga k umirajočemu človeku poklicali na Rimsko cesto št. 5. Žurnalist kapelan Kalan odlašal je par ur, smrt pa ne; ubogi zemljan moral je brez svetstev za umirajoče, sine lux sine erux v večnost." Temu nasproti stvarno popravim: 1. Ni res, da bi bil podpisani odlašal par ur, ampak tudi par minut ne; rečeno je bilo cerkveniku, naj pridem po prvem opravilu, in takoj nemudoma po prvi sv. maši sem bil že na potu.
2. Ni res, da je moral ubogi zemljan brez svetstev za umirajoče v večnost, ker je bil, kakor spričuje pokojnikova žena, teden dni poprej z vsemi sv. zakramenti za umirajoče previden. *)
Ljubljana dne 19. junija 1889.
An d. Kalan.
*) Kapelan Kalan pripada, kakor se iz predstoječih vrstic vidi, oni mnogobrojni vrsti skrajno naivnih ljudij, ki mislijo da so si s slabo skrpanim popravkom olajšali slabo vest. „Si fecisti, nega!" tega načela drži se tudi kapelan Kalan, drži se ga z isto predrznostjo, kakor svoje kandidature na Gorenjskem. Za tako postopanje je izraz rpredrznost" veliko prerahel, a pravega izraza za to uprav Kalansko smelost nesmo našli v nobenem slovarji. Najboljši izraz bi morda bil ,,K alanoman ija". Kapelan Kalan se je v „Slovenci-' širokoustil, da nas bode tožil, ako svoje notice ne prekličemo. Kon s t atuj e mo: da nesmo ničesar preklicali in tudi ne bomo, konstatujemo pa tudi, da nas kapelan Kalan ni tožil. Iz tega naši p. n. čitatelji lahko sklepajo, daje kapelan Kalan blizu na isti stopinji, kakor „vodja" Povše, katerega so svoje dni v Gorici sploli le vodja „Plausche1' imenovali.
Uredništvo „B r u s o v o".
„Tega pa ne vem".
V nekej šoli brali so iz berila, koliko časa rabi krogla, da pride od solnca do naše zemlje.
Drugi dan ponavlja g. učitelj berilo ter vpraša nekega dečk a.
Ponovi ti Jože, koliko časa rabi krogla od solnca do
nas.
Deček pa. ki ni bil pri razlaganji pazljiv, odgovori: „Tega pa res ne vem, ker je predaleč".
Takrat — kadar.
Kdaj bo stal „Narodni Dom"?
—	Kadar izide novi Wolfov slovar. Kdaj izide Woltov slovar?
—	Kadar izide Preširen. Kdaj izide Preširen ?
—	Kadar izide Levstik pri Bambergu. Kdaj izide Levstik?
—	Kadar izide „Cuore"
Kdaj izda Matica Slov. „Cuore".
—	Kadar izda poleg laške slovnice tudi rusko. Kdaj izda rusko slovnico ?
—	Kadar bo Slovenija zjedinjena. Kdaj bo Slovenija zjedinjena?
—	Kadar bodo slovenski poslanci solidarno zahtevali narodno avtonomijo.
Kdaj bodo zahtevali narodno avtonomijo?
—	Kadar bomo imeli srednje šole slovenske. Kdaj dobimo srednje šole slovenske?
—	Ne vem.
jRadovednež.
Stane krajcarjev.
Pri nekem narodnem blagoslavljanji pride narodnjak Jernej k cerkvenemu starejšiuu in mu reče: „Prosim posodi mi par voščenic iz cerkve".
Starejšina Jakob mu odgovori: „Da, da, cerkvene sveče stanejo krajcarjev." Nato mu narodnjak odgovori: „Tudi stoli stanejo krajcarjev, ki smo ti jih preteklo jesen plačali za cerkev, pa niso še v cerkvi.
Oče: Torej Pepček, pek nečeš biti?
Sinček: To bi bilo kaj! Da bi potlej k meni hodili po žemlje na upanje?
Izidorja Muzloviča premišljevanja.
Skoro bi bil danes prav resno zahudičil, a premislil sem si. Prvič zato, ker bi to ne bilo lepo, morda celo greh, drugič pa zato, ker bi nobena kletvica*ne pomagala.
„Habemus papam!" „Vodja" Povše je izvoljen in volilni možje, ki so zanj glasovali, podpisali so si sami spričevalo politične in še druge ubožnosti. Okolica ljubljanska z Vrhniko vred ne more biti ponosna na včerajšnji dan. No pa kaj hočemo? Volilci so vredni poslanca, katerega si izbero.
Rečena volitev pa je posebno zanimiva v tem, da v gotovih krogih neso baš veseli ž njo. Žrtvovali bi Žitnika in Povšeta, samo da bi bil Kalan izvoljen. Kalan bil je »skakajoča točka". Kapelan Kalan bil je pravi »Sturmbock", a sedaj so njemu tudi rogovi odbiti. Bog že ve, zakaj se je tako zgodilo, kdo drugi pa tudi.
Z njegovim porazom zadela je vso Slovenijo velika nezgoda, kajti sedaj položil bode — tako je pred volit-vijo zatrjeval — svoje fenomenalno pero na stran in nič več ne bodemo čitali njegovih šaljivih in humori-stičnih proizvodov v »Domoljubu". Seveda, ako bode ostal pri besedi, kar pa ni posebno verjetno, saj smo se baš te dni preverili, da se klerikalni volilci večinoma ravnajo po pregovoru: »Obljubiti in dati je preveč".
Čudno in simptomatično pri vsem tem pa je to, da je za dosedanja poslanca morala „mladoslovenska" stranka v ogenj. Klerikalna stranka pokazala je čudna nasprotstva. Proti kanoniku bojeval je z vso silo — kapelan, nekaj časa tudi župnik Golobič, ki je pa imel dovolj takta in zmernosti, da se je o pravem času odpovedal. Da je Kalan kandidoval do zadnjega hipa, to je poseben pogum, ki pa ni vzrastel na njegovem zelniku. Imel je pač odločno zaslombo v onem gospodu, ki je sicer moškega spola, a ima žensko ime.
Jaz ne zavidam kapelami Kalanu lovorik, ki si jih je nabral za svoje kratke kandidatske dobe, kakor tudi župniku Podboju ne. Česar je iskal, to je našel. Žal mi je samo to, da zdaj ne bo nikogar, ki bi po Notranjskem uničeval »strupeni liberalizem", na drugi strani pa čestitam brumnim ovčicam in koštrunom, daje tako prišlo.
Gospoda Podboj in Kalan, ki nemata niti toliko prostega časa, da bi bila sklicala kak shod volilcev in razvila svoj program, bodeta sedaj „cum otio et digni-tate" lahko naklanjala vso svojo pozornost dušni paši in v nebesih bode večje veselje nad jednim propalim
Podbojem, nego nad 99 Kalani in Podboji, izvoljenimi v deželni zbor. To je pri takem" porazu tudi nekoliko tolažbe.
Glede vodje Povšeta mi je pa skoro ljubo, da je izvoljen. Volilci ga bodo nekoliko bližje spoznali, kakor smo mi spoznali vse one čudake, ki so zanj glasovali. Vrhu tega je pa sreča, da je izvoljen. Ako ste ga pazno gledali, prepričali ste se, da je možakar zadnji čas močno upadel. Kandidatura ga je silno vzela. Bil je medlega lica, kakor da bi mn že bili odpovedali goriško penzijo. Obljubavati je moral, poljubavati je moral volilce in uganjati vsakovrsten šport. Trdil je celo, da vse to ni res. kar se je o njem pisalo. No take trditve so pri njem tako po ceni, kakor o svojem času črvive črešnje. Ako je res kaj moža v njem, toži naj dotičnike, imeli bodemo vsaj zanimivo pravdo. Se bolje pa stori, ako toži svoje volilce, ker so ga volili.
Sicer pa upam, da bodo baš omenjene volitve imele dobre posledice. Na nasprotnej nam strani razkrili so svoje karte in sedaj slepec vidi ali vsaj otiplje, kaj je »trumf". To bode jako dobro uplivalo in pri bodočih volitvah bode stvar dobila drugo lice,
Kadar premišljujem letošnje volitve na Kranjskem in je primerjam z volitvami v Istri, kaže se mi goro-stasna razlika mej srečno kranjsko in „tužno" Istro. Ondu vlada najlepša »Naša Sloga" in »Edinost" pri nas pa »Domoljub" in njegov starejši roditelj zgago delata. Ondu vneta duhovščina dela vkupno z vsemi drugimi rodoljubi, v nas pa duhovščina ruje in ščuje proti dosedanjim zaslužnim in celo konservativnim kandidatom, ne meneč se za centralni volilni odbor in uničujoč svoja lastna priporočila, svoje častne besede.
No pa tolažim se: »Svaka sila do vremena".
Kdo bode Stepischneggov naslednik?
»Brus", ki ima znanje v najboljših krogih izvedel je iz zanesljivega vira to-le:
Mariborčani se bodo poganjali za našega prijatelja opata Wretschka iz Celja,
Ko bi "VVretschko ne bil imenovan, utegne priti vrsta na nekega Murnigga, opata v Št. Lambertu na Gorenjem Štajerskem, rodom s Kranjskega.
Vladika Zwerger ima nekda tudi svojega kandidata in ta je njegov kanonik Legat, rodom iz Ivnika.
Ker pa poslednji ne zna slovenski, morebiti vender ne bode. Potem bi morda vrsta prišla na kanonika Kosarja, sedanjega upravitelja škofije.
Za njim imenuje se kanonik Ogradi, poleg kanonika dr. Križanica.
Na dalje je »Brus" nekje čul ime stolnega dekana Orožna in tudi dr. Nemec, kanonik na Koroškem se je imenoval.
Razen teh imenuje se tudi dr. Napotnik, ravnatelj Augustineuma na Dunaji in knezškof dr. Misija, kateremu vzduh v Ljubljani ne ugaja.
Ako izmej vseh teh nobeden ne bode, ima nekda vse upanje dr. Šnc, ako pa tudi poslednji ne bode, bode pa kdo drugi.
In tako je „Brus" to težavno uprašanje srečno rešil
A-hacelj: Ali vesta, kdo je prvi na naš list „Brus" mislil ?
B-hacelj in C-hacelj: Ne! Kdo?
A-hacelj: Kdo? Mož, ki smo ga baš te dni proslavljali. Vodnik sam!
B-hacelj in C-hacelj: Ni mogoče!
A-hacelj: Zakaj ni mogoče ? Le poglejta Vodnikov životopis! Na konci citata besede: „nashi nastopniki bodo saj imeli kaj nad nami popravlati inu brusiti."
B-hacelj in C-hacelj: Saj res! Kdo bi si bil to mislil. Zato: Slava Vodniku!
A-hacelj (čita časopis. f Ohtrf Čujte, čujte! Tržaški namestnik Depretis umirovljen na svojo prošnjo zaradi bolezni.
B-hacelj: Kaj mu je neki bilo? Saj ni bilo nič slišati.
C-hacelj: Bolezen Depretisova se že dolgo vleče. Prav huda bolezen je.
B-liacelj: Kakšna?
C-hacelj: Nekoliko petard mu je v želodci obležalo. A-hacelj in B-hacelj: Slava tem petardam!
A-hacelj: Kakšen razloček je mej V. Ogorelcem s Škofljice in kapelanom Kalanom?
B-hacelj: Ogorekc je redom s Skofljice, kapelan Kalan pa nekda šk . . . . kandidat.
A-hacelj: Je že nekaj, a jaz vem še kaj boljšega.
C-hacelj: I se ve! Prav naravno! Prvi kandidat je sedaj poslanec Ogorelec, kapelan Kalan pa pogorelec.
Vprašanje in odgovor.
Dobili smo po pošti dopisnico z naslednjim upra-šanjern:
»Zakaj ni bilo Povšeta pri Vodnikovi slavnosti??
Koliko je vredna častna beseda Vrhniškega dekana ? ?
Ce prav in dobro uganete ti dve zastavici dobite najlepšega purana mej trinajstimi, ki jih redim.
(Tisti, ki bi se rad ,,panatiu učil.)"
Uprašanja so tako kočljiva in teška, da je moramo odložiti do prihodnje številke.
V nekem hotelu.
Gostilničar: Sedaj sta prazni samo dve sobi. Tu jedna stoji goldinar na dan, a druga baš taka, poldrag goldinar.
Gost: Zakaj ta razlika, saj sta obe sobi jednaki? Gostilničar: Zato ker ima ona soba svojo uro. Gost: Kje? Jaz ure ne vidim. Gostilničar: Glejte! Tam preko ulice na zvoniku.
Razni superlativi.
Francozi imajo najvišjo zgradbo, Eiffiov stolp.
Angleži največje mesto, London.
Pokojni Stepisclinegg bil je najboljši škof na Slovenskem.
Gradec je „die allerdeutscheste Stadt". „Brusu je najboljši šaljivi list. „Vodja" Povše ima najdebelejšo kožo.
Na ulici.
A.	Kaj ti je pri Vodnikovi slavnosti najbolj do-padalo?
B.	Da vodje Povšeta ni zraven bilo.
Telegrami „Brusu".
Postojina. Fekete si je pri volit vi prste opekel. Podboj je spod bit.
Kranj. Kalan se je nad Kljunom izpodtaknil in zakatalal.
Kamnik. Murnik ves navdušen, da je Kersnik izvoljen.
Trst. Depretis ide in nikdar več ne pride.
Trebnje. Mi smo najpobožneji volilci. Volili smo
svetca, papeža in kapelana.
Kranj. Neka veselencija je rekla na odličnem mestu, da slovenskega naroda ni in da se vsake dve uri cuje drug jezik, katerega veselencija ne umeje. V Kranj i se je dne 4. julija res govoril tak jezik, da ga veselencija ne umeje, ali vsaj umeti neče.
Trnovo v Ljubljani. Iz kapelanove sobe razlega se tožna pesem :
Oj zdaj pa nikdar, nikdar več, Veselje preč, je preč.
Zalivala.
Vsem onim p. n. v olilcem, ki v Kranj i
kapelana Kalana
v Postojini pa
župnika Podboja
neso volili, se lepo in cifrasto
zahvaljuje
„Bms."
A. EBERHART
v ,.Zvezdi" št. 6 in na Mestnem trgu št. 3
priporoča svojo veliko zaogo vsakovrstnih . rokovic, preramnic, ovratnikov, manšet, jS§ srajc, ki'avat, nogovic, telovnikov, predali pašnikov, spodnjih kri,robcev, gamašen
Žpf in drugih jednacih predmetov.	(3 7—12)
S

^fo	^Jf*
[ffl


.A'
izdelovalca oljnatih, barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
Ljubljana,
7,a Frančiškansko cerkvijo v g. J. Villiarja liiši št. I
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najn:žie cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastili pušicali (Blechbuchsen v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	(5 13—24)
Cenike 1111 ziilittsvanje. 'Vg



Krasno izdelana j. •
trgovec s steklenino i. t. rt. v Ljubjani
Stari trg št. 15.
usoja si naznanjati, da popolnoma razprodaja več sto oljnato-barvnih slik različne vrste in velikosti z okvirom in brez okvira. Dalje prodaje tudi cerkvene in salonske lestence (lustre), vse pod tovarniško ceno.	(i 7 12)
Konečno priporoča svojo bogato zalogo steklenine, porcelana, beloprstenega blaga, vse po jako nizki ceni ter se priporoča slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk.

' '/ V " - u


-i^ —«
-h
->k

rDT-T T^- • Y
olika JfeinspieJ
v veliki obliki
erjeva
krasno izdelana dobiva se po 50 kr. v
„NAR0DNI TISKARNI".
podoba Levstikova
v veliki obliki, v dveh barvah na karton tiskana, dobiva se v
,,Narodni Tiskarni" po 30 kr., po pošti po 35 kr.
K-r
r
P-
iti

trgovina z deHkatesami 1 n kolonijalnim blagom, Šelenburgove ulice št. 4 v hiši Šlajmerjevi.
Odbrana zaloga vsakovrstnih sirov, kakor: sir Emendolski, Grojer, Parmezanski, Gorgonzola, Strachino, Ajdamski (holandski), Jabljaški (Habacher), sir Ljubljanske mlekarske zadruge, Imperial, Neufchateler, Roquefort itd.
Zaloga raznih salam: Ljubljanskih, ogerskih, Veroneških, Milanskih, vse iz najboljših tovaren.
Vina v buteljah: avstrijska, ogerska, italijanska, španjska.
Pristni francoski Šampanjec iz raznih kletij. Tudi šampanjec Kleinoschegov, vse po najnižji ceni.	(16 7—12)
Budejeviško (Budvveiser) pivo v steklenicah po 6/io litra 11 gld., po 7/10 litra 15 gld. za sto steklenic. Vse pa v zabojih po petdeset steklenic. Embalaža računi se jako nizko.
Vnanja naročila izvršujejo se točno za gotovo plačo ali pa po poštnem povzetji.
Gledališke ulice v Ljubljani,
priporoča svoje dobro založeno skladišče
vsakovrstne železiiinc
On tudi jedini prodaje (13 7—12)
dinamika i 11 razstreliva.