GLASILO KMETIJSKEGA KOMBINATA ŽALEC LETO XXI ŽALEC, NOVEMBER 1967 ŠTEVILKA 11 »Hmeljar« izdaja Centralni delavski svet. Ureja uredniški odbor: (predsednik: Karel Kač; člani: Pla-skan Vlado, Jeriček Zlatko, Janič Vinko in Janše Jože. Urednica strokovne priloge dipl. ing. Kač Miljeva. Glavni in odgovorni urednik ing. Vybihal Vili. —. Uredništvo je na upravi KK Žalec. List izhaja mesečno. Letna naročnina 21 N-dinarjev. Rokopisov ne vračamo. — Tisk in klišeji »Celjski tisk« Celje. III. KONGRES SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE V Beogradu je bil 12. in 13. oktobra t. 1. kongres Sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Jugoslavije. Kongresu je prisostvovalo nad 300 delegatov iz kmetijskih, živilskih in tobačnih organizacij Jugoslavije. Razen delegatov se je kongresa udeležilo veliko število strokovnih sodelavcev iz raznih strokovnih organizacij — ekonomisti, pravniki, zastopniki raznih inštitutov in združenj in celoten bivši odbor tega sindikata. Bogat material, ki so ga pravočasno prejeli vsi delegati, je dal splepati, da bo kongres po tematiki zanimiv in bogat, kar je tudi bilo. Poleg formalnosti in proceduralnega dela kongresa, volitev novega 75 članskega odbora in sprejema novega statuta je bil osnova za delo kongresa referat, ki ga je imel predsednik zveznega strokovnega odbora tovariš Tepovec Ilija. Najbogatejši material pa je dala kongresu, njegovim organom in novemu odboru bogata razprava. Po referatu o dosedanjem delu sindikata in doseženih uspehih v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Jugoslavije v štiriletnem obdobju — to je od II. kongresa do danes — in danih smernicah za bodoče delo tega sindikata se je razvila zelo živahna razprava. Referat in razprava sta dokazala, da se kongres odvija v času, ko se v delovnih organizacijah tega sindikata bije boj za čim večjo proizvodnjo in uveljavitev intencij reforme. Razprava je osvetlila številne probleme in težave, ki se porajajo v kmetijstvu in živilski industriji Jugoslavije. Kongres je dokazal, da se delovni kolektivi bore za čim večjo in rentabilno proizvodnjo. Močan povdarek je bil dan sodobni tehnologiji, dobri mehanizaciji in avtomatizaciji in dobri organizaciji dela. Tak tok razprave je dokazal, kako pomembno je kmetijstvo za razvoj celotnega gospodarstva Jugoslavije. (Nadaljevanje na 2. strani) Pozna jesen Sß-Hrru»4)a^ 2 Smernice za proizvodnjo Na zadnji seji, 22. 9. je delavski svet podjetja poslušal poročilo o izvajanju letošnje proizvodnje, o poslovnih uspehih, kolikor jih je mogoče realno oceniti v sredini leta. Podano je bilo tudi poročilo o izvajanju investicij, ki se razvijajo skladno s programom za to leto. Pri tem je ugotovljeno, da se posamezne dejavnosti kljub nekaterim težavam ugodno razvijajo. Vsa prizadevanja gredo za tem, da se na vseh popriščih dosežejo zadovoljivi rezultati, da se odklonijo slabosti, ki vplivajo na stroške proizvodnje in znižujejo poslovno uspehe. Moramo povedati, da se kažejo ob vseh teh naporih nekateri pozitivni rezultati. V porastu je produktivnost, zmanjšuje se stanje boleznin, smotrneje se koristi razpoložljivi delovni čas, količina opravljenega dela bo glede na plan predvidoma opravljena z manjšim številom zaposlenih itd. Bistveno večajo stroške zunanji vplivi, zlasti višje cene repro maTeriala, surovin in podobno. V tem članku nimamo namena govoriti obširneje o uspehih tega leta, ker je to le preuranjeno in bomo o tem obširneje poročali kasneje. Pomembnejše pa so nam trenutno smernice in posamezne usmeritve, ki jih je delavski svet sprejel na tej seji. iSprejete smernice opozarjajo na 'naloge, katere morajo biti osnova za sestavljanje programov za prihodnje leto oziroma naslednje obdobje, katere terjajo hitre ali dolgoročne rešitve posameznih razvojnih nalog. Sprejete smernice so v glavnem naslednje: 1. družbena kmetijska proizvodnja: — Usmeriti se moramo na stalno proizvodno strukturo kultur, katera mora biti usklajena z dolgoročno predelovalno dejavnostjo podjetja in dolgoročnejšo komercialno politiko. Pri tem je treba upoštevati, da Im morala proizvodnja teči v dobrih in (slabih pogojih. — Osnovno je, da povečamo proizvodnjo pridelkov, kar lahko dosežemo na podlagi reševanja naslednjih problemov: sistematično je treba meliorirati vsa zemljišča, ki terjajo te ukrepe, uvajati je treba večjo preciznost agrotehničnih izvedb, pojačati tehnološko disciplino, poskrbeti za pravilen izbor najustreznejšega asortimana semen poljščin in vključiti vse strokovne službe podjetja v te napore ter se pri tem poslužiti strokovnih služb izven podjetja, ki nam lahko na posameznih področjih znatno pomagajo. — Zmanjšati moramo zastareli strojni park in ga kompletirati z linijsko mehanizacijo. Povečati je treba medsebojno povezovanje strojnih parkov posameznih delovnih enot, pri čemer je treba zasledovati čim boljšo eksploatacijo razpoložljive kmetijske in ostale mehanizacije, ki se že sedaj pozitivno odražajo v podjetju. — V hmeljarstvu se je treba zavzemati za intenzivnejšo rotacijo, ki je v tem, da se s posameznimi posevki skrajša čas med izločenim — dolgotrajnim hmeljskim nasadom in novo obnovo hmeljišča. ■—V poljedelstvu je treba vlagati vse napore za povečanje proizvodnje pšenice, za kar imamo realne pogoje. Pri krompirju pa je treba voditi politiko in vso skrb, da dosegamo čim večje hektarske donose, kar se da doseči s primerno agrotehniko in odrejanje tistih zemljišč za proizvodnjo, ki je v proizvodnem Kolobarju najprimernejša. Na ta način je mogoče govoriti o delnem znižanju ali zvišanju krompirjevih površin. Predlagan je tudi postopen prehod od isilažne koruze na proizvodnjo koruze v storžih za silažo. V zvezi z prehodom na proizvodnjo koruze, ki ima daljšo rastno dobo, se precilaga uvajati proizvodnjo jurega ječmena na pomembnejših površinah, ker je tudi ta kultura interesantno tržno blago- Doseči je treba prevzem žita direktno s polja tako za lastno kot kooperacijsko proizvodnjo. Ker je pri njem največji problem sušenje in skladiščenje, se naj prouči možnost skupnega financiranja 'žitne sušilnice s podjetjem Veležitar Celje. — Tudi v bodoče je treba poskrbeti, da se povečuje Proizvodnja lucerne, pristopiti je treba k načrtni melioraciji travnikov in pašnikov ter najti stalni dinar za te potrebe. — V živinoreji moramo vlagati vse napore, da se čimprej doseže proizvodnja mleka 4.000 litrov po kravi, da se v tej proizvodnji reducira odvišna delovna sila in izboljša kvalifikacijski sestav zaposlenih, kar bo ugodno vplivalo na povečanje osebnih dohodkov in na lažje vlaganje lastnih investicijskih sredstev v |to proizvodnjo. Na pospešen način je pristopiti k uvajanju nove tehnologije pri vzreji pitancev. Pri tem je treba pristopiti k adaptaciji pitovnih hlevov, poskrbeti je treba za redno izpopolnjevanje praznih titojišč, zaostriti izbor pitovnega materiala in se v vsej vzreji usmeriti v to, da (Nadaljevanje s 1. strani) Že iz števila delegatov iz posameznih republik in po izneseni problematiki se je videlo, da predstavljata Srbija in Hrvatska večino jugoslovanskega kmetijstva in razumljivo tudi nosita največjo težo problemov, ki se pojavljajo v tej fazi razvoja jugoslovanskega kmetijstva. V skrbi za čim večjo proizvodnjo in razreševanje vrste težkih problemov, ki se dnevno pojavljajo v posameznih delovnih organizacijah tega sindikata, je bilo na kongresu jasno opaziti, da se je sindikat od vrha navzdol vse do sindikalnih podružnic resno spoprijemal s težavami in problemi s tega področja. Jasno pa je začrtano tudi bodoče delo sindikalnih organizacij. Delegati so iznesli mnogo kritičnih pripomb na račun uvoznih in izvoznih trgovskih podjetij zaradi stihijskega uvoza kmetijskih pridelkov in izdelkov ter kritizirali tudi državne organe, ki so tak uvoz dovoljevali (uvoz masla, sira, vina, volne, sladkorja in drugo). Posebno skrb je kongres v razpravi posvetil osebnemu in družbenemu standardu delavcev v kmetijstvu, zdravstvenemu varstvu pri delu, delavskemu samoupravljanju in delitvi dohodka po delovnih enotah in osebnih dohodkov po vloženem delu. Razprava je dokazala, da je treba v bodoče posvetiti veliko več skrbi izobraževanju in strokovnemu usposablja-n;u delavcev, družbeno politični vzgoji in utrjevanju zavesti in discipline, da bodo kolektivi še sposobnejši za reševanje bodočih nalog, ki stoje pred njimi. Veliko kritike je bilo tudi na račun zapiranja vrat pred mladimi strokovnimi kadri v nekaterih delovnih organizacijah. Za tako veliko povečanje kmetijske proizvodnje gre predvsem zasluga integriranemu družbenemu sektorju kmetijstva in velikim kombinatom, sodobni težki mehanizaciji, rekonstrukcijam predelovalnih obratov in sodobni tehnologiji. Tudi razprava o pomenu vloge kooperacije z individualnimi kmetijskimi proizvajalci ni izostala. Pri tem je nastopilo vprašanje liberalizacije trga in strokovnih kadrov v kmetijskih zadrugah. Tako skokovit napredek v kmetijski proizvodnji pa je sprostil veliko število fizične delovne sile in sprožil brezposelnost stalnih in sezonskih delavcev. Le redke delovne organizacije so vprašanje brezposelnosti rešile z razširitvijo svoje dejavnosti. Večina je delavce odpuščala. Zanimiva je rešitev tega vprašanja nekaterih DO (PIK Osjek), ki so ustanovile posebne sklade solidarnosti, iz katerih finansirajo vzporedne gospodarske dejavnosti. Iz teh sredstev finansirajo prekvalifikacijo delavcev za nove poklice in investirajo sredstva v te dejavnosti. Trdijo, da bodo v teh dejavnostih zaposlili vso odviš-no delovno silo (PIK Osijek približno 500 delavcev). Na kongresu je bilo občutiti, da se poleg gospodarskih težav pojavlja v večini delovnih organizacij občutno pomanjkanje obratnih sredstev, in to tako občutno, da v mnogih primerih nastopa vprašanje izplačevanja osebnih dohodkov in drugih nujnih obveznosti. Delegati iz Makedonije so iznašali težave s področja tobačne industrije in ovčarstva, ki zaradi sproščenega uvoza volne in davčnih bremen pri tobaku ni v zavidnem položaju. Našo sindikalno organizacijo je na kongresu neposredno zastopal Ivančič ing. Ivan, na občnem zboru medobčinske sindikalne organizacije kmetijcev pa so bili za delegate izvoljeni še Franko Jože z obrata Mesnine, Ivančič Franc iz DE uprave, Gobec ing. Stanko s KK Šmarje in Kuševič Mira, delavka iz KZ Brežice. Naši delegati so na kongresu razpravljali o položaju klavne industrije v reformnem obdobju, o položaju kmetijskih zadrug in o izobraževanju delavcev v kmetijskih delovnih organizacijah. Na osnovi materiala, ki ga je kongresu dal referat in zelo bogata razprava, je kongres sklenil, da mora novo izvoljeni odbor vse to skrbno preštudirati, iz tega izvleči predloge, izdelati zaključke in jih čimprej posredovati vsem pristojnim zveznim forumom, vsem delegatom in diskutantom. Po našem mnenju je kongres zelo dobro uspel, njegovi zaključki pa bodo koristni napotki sindikalnim organizacijam tega sindikata za njihovo bodoče delo. F. Ivančič 3 in investicije v prihodnj se doseže najmanj 110 dkg prirastka na dan. — Pri plemenski živini je zlasti zaostriti selekcijo in izboljšati rejo ter postopoma uvesti črno-belo pasmo krav tudi na farmi Zalog. Predvsem mora obveljati princip — v enem hlevu ena pasma. — V sadjarstvu je pripraviti načrte za obnovo jablanovih nasadov na najugodnejših legah (Senek, Založe, Žovnek) in to proizvodnjo povezati z obratom Mirosan, ki razpolaga s strokovnim kadrom in je tako podana garancija uspešne proizvodnje na novih površinah. 2. Kooperacijska proizvodnja: Glede na pomembnost kooperacijske proizvodnje na področju celotnega podjetja, se predlagajo naslednje, usmeritve: — Intenzivno je pospeševati načrtno obnovo zemljišč po ustrezni dinamiki skladno s za hlajenje mleka, potrebno je izpopolniti in opremiti zbiralna mesta za mleko iz kooperacije. Pri izboru proizvodnih živali se je orientirati v to, da se pri uvajanju tretirata «ivorjava in simentalska pasma enakopravno. — Pri vzreji pitancev je treba privezovanje vsklajevati s kapacitetami primernih stojišč in razpoložljivo krmo. — Pri brojlerjih se naj zasleduje koncentracija pitališč in pri tem popolno zasleduje racionalizacija proizvodnje, na primer dobava razsute krme, nadaljnje opremljanje pitališč, avtomatizacija vzreje itd. Proizvodnjo jajc je vsklajevati prvenstveno s potrebami lastne in lokalne trgovske mreže. — Pri kmetijski mehanizaciji, ki je v posestvih kooperantov, naj se s primernimi posegi poveča izbor priključkov za traktorje in ostale stroje ter uvaja pogoj za večji poslovni aranžma te enote. Več pozornosti je treba posvetiti tudi komercialnim poslom in kadrom, ki delajo na tem področju. Skladno s to politiko je treba poskrbeti tudi za razširitev proizvodnje brezalkoholnih pijač, pri čemer je treba izvršiti intenzivno proučevanje tržišč in poskrbeti, da bo proizvodnja zadovoljila povpraševanje ! po teh proizvodih. — V Kmetijski strojni postaji je treba nadalje težiti, da se pospešeno prehaja na plansko urejanje servisa iza kmetijske stroje, pospešeno se naj osvaja proizvodnja investicijske opreme za potrebe podjetja. Vso skrb pa je treba posvetiti tudi obnovi težke mehanizacije v tej enoti. — V obratu »Hmezad« je treba dokončno urediti mešalnico močnih krmil, kjer je nujno pristopiti k tipizaciji kvalitete finančnimi možnostmi v podjetju in izven podjetja. — Pospeševati je treba bolj kot doslej investicije v ostale hmeljske objekte in naprave kot so sušilnice, skladiščni prostori, izmetalne in dosuševalne naprave ter podobno. — Kooperacijska služba podjetja in obratov je dolžna posvečati vso pozornost posvetovalni službi in najti takšne oblike, da bodo jačale kontakt in poslovne odnose s kmetijskimi proizvajalci. — Poiskati je potrebno nove oblike-in prijeme za uvajanje nove tehnologije tudi v kooperacijsko hmeljsko proizvodnjo. Kooperacijska služba mora sproti zasledovati proizvodne uspehe in odklanjati slabosti ter zastoje. — Pri proizvodnji mleka je treba voditi politiko večje koncentracije proizvodnje in rejcem strokovno ter finančno pomagati pri opremi hlevov, nakupu molznih naprav, naprav kompletiranje strojne linije v sedanji stopnji razvoja naših kmetij. 3. ,Predelava V skladu s smernicami ■ za proizvodnjo se predlaga za predelovalne in ostale obrate naslednje usmeritve: — V obratu »Mesnine« se morajo povečati napori za večji plasman proizvodov, pri čemer je treba čimprej odpraviti ozka grla v predelavi, ekspeditu in transportu. Pri tem je potrebno z večjo odgovornostjo in načrtnostjo urejati maloprodajno mrežo, iskati je treba nova primerna prodajna mesta in reševanje teh nalog vsklajevati z investicijskimi finančnimi viri. Posebno skrb je treba posvetiti vzgoji in izpopolnjevanju kadrov v tej enoti. — V obratu »Mleko« naj povečajo borbo za trg in izboljšujejo kvaliteto mlečnih izdelkov. Po že odobrenem programu je potrebno nadaljevati z rekonstrukcijo mlekarne, ki je pred- močnih krmil, zaostriti tehnološko disciplino, pristopiti k osvajanju maloprodajne embalaže za močna krmila in vskladiti transport ter .uvesti strokovno svetovalno službo tako za propagando kot za večji plasman teh proizvodov. 4. Investicije Politika vlaganja investicij v proizvodnjo, opremo in rekonstrukcijo predelovalnih delovnih enot mora biti vsklajena z razpoložljivimi lastnimi in tujimi investicijskimi sredstvi. Pri tem se naj upoštevajo napori. ki jih postavlja pred gospodarstvo gospodarska in družbena reforma. Za to področje se predlagajo naslednje smernice: — Vse delovne enote in strokovne službe podjetja naj pristopijo takoj k izdelavi investicijskega plana za leto 1%8. — Investicijski plan podjetja za prihodn je leto naj bo dejanski zbir teh planov vseh delov- em letu nih enot skladno z določili statuta podjetja in samoupravnih pravic, ki jih imajo delovne skupnosti posameznih delovnih enot. — Investicijski plan za leto 1968 mora obvezno vsebovati dinamiko trošenja sredstev po investicijskem planu s tem, da upravni odbor podjetja sproti spremlja izvajanje investicij, zlasti smotrno porabo sredstev po postavljeni dinamiki. — Vse delovne enote so dolžne, da iz razpoložljivih lastnih sredstev, ki jih bodo ustvarile po zaključnem računu za leto 1967, najprej zagotovijo kritje anuitet notranjih in zunanjih posojil. — Pri sestavi investicijskega plana v delovnih enotah je treba posvetiti vso skrb jačanju lastnih obratnih sredstev in to smatrati kot prioritetno investicijsko naložbo. — Pristojnim službam podjetja se tudi naroči, da do konca tega leta pripravijo predlog za formiranje neobveznega rezervnega sklada pod imenom »podjetniški hmeljarski rezervni sklad«. Predlaga se, da se po obračunu lastne in kooperacijske hmeljske proizvodnje za leto 1967 nameni za ta sklad 1 N-din od kg suhega hmelja in pozitivna razlika internega zavarovanja v tem letu. S formiranjem tega sklada bo podjetje povečalo lastna obratna sredstva, obenem pa bo imelo na razpolago sredstva za odklanjanje finančnih težav, katerih posledica bi lahko bila slabša tržna ali proizvodna situacija. — Pri sestavi investicijskih planov delovnih enot in pri odločanju za posamezne investicije morajo prevladovati izključno ekonomski kriteriji. V investicije za sanacijo proizvodnje se lahko vlagajo sredstva le po predhodno skrbno pripravljenih sanacijskih programih, iz katerih bo razviden ekonomski učinek naložb. Vsak tak program mora biti predložen in potrjen na seji delavskega sveta podjetja. To so seveda le okvirne smernice kot osnova za sestavo programov za prihodnje obdobje. Pri izdelavi planov bo treba v vsakem pogledu zasledovati tiste napore, ki bodo rodili čimprej in čimboljše proizvodne oz. poslovne rezultate. Prepričani smo, da bodo kolektivi delovnih enot smernice ugodno sprejeli, saj so osnova za nadaljnje izboljševanje delovnih pogojev in s tem v zvezi tudi realne možnosti nadaljnjega povečevanja osebnih dohodkov. 4 fih'rtrnatya^ KRIŽEM PO DELOVNIH ENOTAH Problematika spravila in prodaje sadja na obratu »3MIROSAN<< sorte 8 do 10 dni kasneje zrele kot običajno. Glavne sorte smo obirali: Cox oranžna reneta Zlata parmena Jonatan Zlati delišes ostale sorte 6. do 12. 9. 13. do 19. 9. 20. do 28. 9. 29. do 4.10. 5. do 10.10. Kljub temu, da je trgovina zahtevala letos minimalno debelino plodov 60 mm (lansko leto 55 mm), je razmerje po kakovosti še kar ugodno: Na splošno lahko letošnjo sadno letino ocenimo za nadpovprečno, kar pa ne velja za vse plantažne nasade. V teh so cvetela pravzaprav vsa drevesa stara nad dve leti, in to celo na enoletnih poganjkih, vendar je bil osip cvetja oziroma plodičev izreden, posebno pri sortah zlati in rdeči delišes. Na splošno smo lahko opazili mnogo bolj- šo oploditev kratko-pecljatih sort (krivopecelj, bobovec, da-masonski kosmač, zlata parmena, cox oranžna reneta itd.) kot dol go-peci j atih (delišes, belefler itd.). Jonatan je v sredini med obema skupinama. Poleg tega smo opazili, da je oploditev na starejših drevesih mnogo boljša kot na mlajših. Ker zavzemajo na obratu sorte jonatan, zlati delišes in rdeči delišes ca. 75 % vseh dreves, je pridelek seveda mnogo nižji, kot smo pričakovali ob cvetenju. Precejšen vpliv je imela tudi dolgotrajna suša, ki je močno vplivala na debelino plodov, predvsem pri jesenskih sortah (zlata parmena, cox oranžna reneta). Suša je imela tudi vpliv na čas dozorevanja, saj so bile posamezne Pridelki sadja na obratu Mirosan v tonah r fort) kg »834 kg 15634t kg 8041 kg C 2491 kg 25797 kg 115848 kg 45768 kg 142191 kg 70744 kg 315248 kg 258000 kg 1956 1957 1958 1939 1930 1961 1962 )1933 6 1934 1965 1936 %, 1967 pridelek v tonah % l. kvaliteta 210 81,39 II. kvaliteta 33 12,79 industrijsko sadje 15 5,82■ Skupaj 258 100,00 Pridelki od leta 1956 so raz- vidni na diagramu, ki nam kaže, da so soda leta z ugodnimi pridelki, v lihih letih pa je proizvodnja sadja skromna. Diagram tudi kaže, da se tudi v lihih letih pridelki stopnjujejo, na kar seveda vplivajo mlade plantaže, ki prehajajo v začetno rodnost. V prihodnjem letu pričakujemo močan porast proizvodnje (ca. 800 ton sadja). Prodaja I. kvalitete ni bila problematična, kljub temu pa ima cena zadnja leta močno tedenco padanja: prodajna cena — leto 1965 280 S-din za 1 kg — leto 1966 220 S-din za 1 kg — leto 1967 170 S-din za 1 kg Težja je prodaja nekvalitetnih sort, druge kakovosti in industrijskega sadja. Tako je cena II. kakovosti padla od 140 S-din na 80 S-din, industrijskemu sadju pa od 60 S-din na 20 S-din. V mladih nasadih je bila norma pri obiranju 80 kg v 1 uri. Z naraščajočo rodnostjo in z obiralnimi pripomočki: — obi-ralniki KENG, to so plastične ali aluminijaste posode z juto-vinastim podaljškom, ki je odprt pri odlaganju plodov v sadne zaboje smo nabrali več. Obiralne sani raznih višin lahko vlečemo v nasadu za seboj in obiramo direktno v sadne zaboje. Z njimi bomo lahko delovno storilnost pri obiranju podvojili. Tudi pri transportu so velike možnosti pocenitve pri uvedbi palet, viličarjev, nizkih odprtih prikolic. Obrat je nabavil iz uvoza ka-librator znamke GREEFA iz Holandije, ki je velik pripomoček pri sortiranju sadja. Njegova kapaciteta je 1.000 do 1.500 kg na uro, odvisno od debeline plodov. Kalibrator razvrsti plodove v 7 debelinskih razredov, vendar ni popolnoma zanesljiv. Včasih odloži v predalu z 70— 80 mm premera plodov plod s premerom 40—50 mm. Ta stroj bo zadoščal le še kratek čas, (Nadaljevanje na 5. strani) 5 Gorelo je v Taboru in Ložnici Odkar obstaja naše podjetje, nismo imeli vse do letos večjih škod zaradi požarov. V letu 1965 je zgorel kozolec s senom ob-brata Vrbje v Žalcu, 1966. leta po poln kozolec sena na Vranskem in del sušilnice v Latkovi vasi v sezoni Sušenja hmelja. V prvem primeru je ostal nepojasnjeni vzrok požara, kozolec na Vranskem so nehote zažgali otroci, sušilnica v Latkovi vasi pa se je vžgala iz horizontalnega dimnika, ki ni bil dobro zatesnjen in so iz njega uhajali plameni. V tem razdobju je bilo po sušilnicah in drugih objektih še manjših požarov, ki pa so bili takoj pogašeni in niso povzročili velike škode. Letos pa smo utrpeli veliko škodo zaradi požara. V enem tednu smo imeli kar dva velika požara. Dne 25. septembra je pogorela sušilnica hmelja v Taboru, kjer smo utrpeli na hmelju in inventarju za 47 milijonov starih dinarjev škode. Enaintrideset milijonov starih dinarjev sta bila vredna hmelj in inventar, šestnajst milijonov pa osnovna sredstva. Prvega oktobra je do tal zgorel kozolec s krmo in kup slame poleg njega na Ložnici. Škoda je ocenjena na šest milijonov starih dinarjev. V obeh primerih gre velika zasluga vsem gasilskim društvom iz bližnje okolice in poklicnim (Nadaljevanje s 4. strani) potem ga bo potrebno zamenjati s strojem z večjo kapaciteto. Za lažjo manipulacijo v skladišču in hitrejše nakladanje in razkladanje sadja smo se v letošnjem letu oskrbeli s transporterjem italijanske izdelave ter hidravličnim vozičkom in 50 paletami podjetja »ČELIK« iz Križevcev. bo v stanju prevzeti niti majhen del plantažne proizvodnje sadja. Sorte, ki so v sadnem izboru, zahtevajo hladilnice, saj v navadnem skladišču hitro izgubijo na kvaliteti. Razlika med odkupnimi cenami v jeseni in prodajnimi cenami spomladi govori v prid gradnje hladilnice. Nov sortimi stroj za jabolka je na Mirosanu prihranil veliko ročnega dela in močno skrajšal čas prebiranja. Težave pri letošnji prodaji in predvideno povečanje proizvodnje narekujejo tako obratu, upravi Kombinata in poslovnemu združenju STYRIA naslednje naloge: 1. Zgraditi manipulacijske in hladilne prostore v prvi fazi za 100 vagonov, v drugi fazi dodatno za 100 vagonov. Slovenske hladilne kapacitete so izredno skromne in še te vse v •rokah trgovine. Zato v bodoče trgovina pri najboljši volji ne 2. Oskrbeti predelavo industrijskega sadja, ki je lahko izreden problem v letu, ko toča spremeni kvalitetno sadje v industrijskega. Predelovalni obrat bi moral služiti večjemu sadjarskemu področju. 3. Kompletirati sadjarsk > opremo, predvsem tisto, ki služi hitrejšemu, kvalitetnejšemu iti cenejšemu spravilu. 4. Spremeniti sortni sestav s precepljenjem v mladih nasadih in obnovo v starih nasadih. Ing. Korber Vid gasilcem iz Celja za njihovo hitro .intervencijo in lokalizacijo požara. V nasprotnem primeru in v primeru vetrovnega vremena bi v Taboru lahko zgorele vse sosednje hiše, na Ložnici pa hlev z mlado živino. delu so po napornem delu in premetavanju pogorišča prišli do naslednjih zaključkov: Požar v sušilnici v Taboru je nastal zaradi okvare na elektromotorju konzolnega dvigala, ki se je po končanem delu vžgal in Pogorelo sušilnico v Taboru že hitijo popravljati. Pravijo, da bo do snega že pod streho. Kje so vzroki dveh velikih požarov prav v tednu požarne varnosti in v enem podjetju, je bilo vprašanje odgovornih ljudi kombinata in pristojnih organov za notranje zadeve. Na podlagi podrobnih raziskav na pogoriščih in predhodnih poizvedovanj pri ljudeh, ki so dneve pred požarom delali na prizadetih objektih in pri tistih, ki živijo v okolici, ni bilo mogoče pomisliti na namerni požig ali na požig iz malomarnosti. Z vztrajnim delom strokovne službe in organov za notranje zadeve, poklicne gasilske čete iz Celja in službe za varstvo pri od koder so padale iskre po dvigalnem jašku na gornje nadstropje sušilnice, kjer so prejšnji dan prevzemali delavci Hmezada in obrata Tabor hmelj od kooperantov in obrata Tabor, ki je bil v tej sušilnici. Ob 15.30 so delavci končali delo, zaklenili sušilnico in nič Jhudega sluteč odšli domov. V sušilnici je ostal ves prevzet hmelj, inventar in instrumentarij, ki je potreben pri prevzemu hmelja. Ta dah je delalo dvigalo približno tri ure. Delavec, ki je upravljal dvigalo, ni opazil na elektromotorju nobenih napak, niti med delom, niti po njem. Sploh pa temu ni posvečal posebne pozor- Pogorišče kozolca v Ložnici 6 (Nadaljevanje s 5. strani) nosti. Ko je komisija iskala vzroke požara, je prišla tudi do dvifzala in električne instalacije. Pregledali so vse glavne toko-vodnike, razdelilno omarico in elektromotor dvigala. Navoji na elektromotorju so že od zunaj bili sumljivi in kazalo je, da je ena faza bila v stiku, kar je potrjeval tudi izgorel kontakt to-kovodnika na motor. Podrobnejše preiskave so to domnevo potrdile. Potrdile so jo tudi nepravilno popravljene varovalke v razdelilni omarici. Vsi znaki so kazali, da je elektromotor dvigala že dalj časa grel in iz-metaval varovalne elemente. Po naknadnih poizvedbah smo izvedeli, da je bilo res tako in da je moral motor po daljšem delu počivati, da se je ohladil. Na dan prevzema hmelja je dvigalo neprekinjeno delalo pred končanim delom dalj časa, kar je bilo za motor usodno. Ob kateri uri je iz elektomotorja padla usodna iskra, ni bilo mogoče kupa pa je bilo seno v balah. Pri taki po dimu smrdeči masi premočenega in ožganega sena je bilo ročno odmetavanje počasno. Kljub temu so bili potrjeni sumi vzroka požara. Proti sredini kupa sena je bil na več mestih ožgan pod pod senom in smo našli upepeljena mesta. Od zunanje strani okrog kozolca ni bil pod ožgan, a seno je bilo samo ožgano na površini. Na pogorišče smo dobili Pescijev nakladalec, ki je odstranil v podolžnem prerezu dva metra od strani ožgano seno. Tako smo dobili prerez kupa in ugotovili, da je bilo točno po sredini kozolca v širini od enega do dveh metrov žarišče požara. Prerez je dal lepo sliko petih upepeljenih kavern, visokih okrog meter v razdalji 1,5 metra, okrog njih pa popolnoma zoglenelo seno. Pod nekaterimi žarišči je bil pod pregorel, na nekaterih pa je bilo na podu od 5 do 10 cm pepela. Iz kavern so vodili upepeljeni kanali skozi IflHB Konzolno dvigalo v sušilnici Tabor. Dvigalo je leseno. Ugotovljena napaka na elektromotorju je povzročila požar motorja, od katerega so padale iskre na pod. Vnela se je bližnja okolica. ugotoviti, dejstvo je le, da je požar izbruhnil in bil opažen približno po petih urah po končanem delu. Iskra je naletela na zelo ugodna, prašna in od raztresenega lupulina posuta tla, od sušenja in suše zelo suh les poda in dvigala in na napolnjene vreče iz jute, ki tudi rada gori. Na podobne težave pri ugotovitvi vzroka požara je naletela komisija na zgorelem kozolcu na Ložnici. Šele po celodnevnem napornem delu in premetavanju ožganega in premočenega sena smo posumili na samovžig. Seno je bilo naloženo na tleh in v kozolcu razsuto in v balah. Na dnu kozolca, ki je bil dolg 15 metrov in širok 6 metrov, so bili položeni trami in na njih deske. Na deskah je bilo naloženo približno 1,5 do 2 metra raztresenega sena, na vrhu kup do višine 1,8 metra. Vse to je bilo videti v nametanem senu. V zadnjem delu kozolca, kjer je bilo naloženo seno v balah, vsled zračenja med njimi ni prišlo do samovžiga. Seno je bilo naloženo v kozolec junija. Kolikšna je bila takrat biološka in druga vlaga sena, mi ni znano. Sestav trav zgorelega sena je: mačji rep in razne bilnice bujne rasti. Iz gornjih ugotovitev je komisija enotno utrdila mnenje, da je bil vzrok požara samovžig in da so bili zanj dani osnovni pogoji. Zanimivo je, da taki požari izbruhnejo tri do šest mesecev po nakladanju. Ob vrenju sena se razvijajo temperature od 75 do 113 stopinj Celzija in več. Nekateri strokovnjaki sumijo, da je bil vzrok požara v vrben-skem kozolcu v Žalcu lani tudi samovžig. Oba primera požara nas opozarjata, da moramo še bolj zaostriti preventivne ukrepe v borbi proti požaru in imeti vedno in povsod pred očmi njega nevarnost. Skrbeti moramo za urejene in brezhibne električne naprave in instalacije, paziti moramo pri skladiščenju krme, slame in stelje v velike kupe, da bo le-ta pravilno naložena. Opozarjam na merjenje temperatur v globinah kupov. Daljinski sondni toplomer je na farmi v Zalogu. Franc Ivančič Ena izmed petih upepeljenih kavern v sredini kupa sena. Tu je tlelo ze več mesecev. Okrog žarišč je zoglenelo seno. V drugi dekadi oktobra sta »cerovki« v Petrovčah zopet oživeli. Za tovarno Lek sušijo zdravilno zelišče digitalis, ki ga uporabljajo za zdravljenje bolezni srca. Upravnik DE Prebold tovariš Vogrinc Franc se praska za ušesom. Izgleda, da mu je prodaja letošnjega pridelka krompirja delala precej preglavic. Se bo prihodnje leto preusmeril? Mislijo tako tudi drugi? J/'HmotyaA 7 St rokovni pogovori in nasveti Preurejen obiralni stroj Na pobudo »Agroservisa« Šempeter smo odpotovali v Zahodno Nemčijo k firmi Schei-benbogen v Landshud. Potova-me z avtomobilom Inštituta za hmeljarstvo iz Žalca je trajalo od 5. do 8. 9. 1967. Udeležili so se ga: ing. Pelikan Zvone, ing. Majer Ivo in Kolenc Vinko. Namen potovanja je bil ogled adaptiranega obiralnega stroja med delovanjem. Stroju so podaljšali valjčno mizo, dodali poševni transportni trak, ki nosi hmelj z odtrgano maso od traku obiralca na valjčno mizo. Z vgrajenim vmesnim prenosnim prikolici sta 2 delavca, ker je treba obesiti 800 trt na uro. Na tem tekočem traku so nameščeni polavtomatični obešalniki namesto dosedanjih kavljev. Ti polavtomati sami spuščajo obrane trte nad slamoreznico in s tem odpade delavec, ki snema obrane trte. Te polavtomate bi kazalo nabaviti za naše stroje, ker bi ne predstavljali takega stroška. Od obiirailrwh strojev, ki jiiih ima naš kombinat, je ostal le dol stroja z obiratakni bobni. Tekoči trak za trte je povišan tako, da pridejo trte Lepe jesenske dneve izkoriščajo hmeljarji za požig hmeljevine trakom se dolžina stroja podaljša za ca. 2 m. Za valjčno mizo je vgrajen nov avtomatični obiralec z enkrat večjo kapaciteto dosedanjega. Pri adaptiranem obiralnem stroju pa je odpadel predobiralec. Za avtomatičnim obiralcem so nove čistilne naprave, ki so dopolnjene tako, da so po desni strani dograjeni še posebni prenosni trakovi. S tem se zadnji del obiralnega stroja razširi za ca. 1,20 m, celotna dolžina adaptiranega stroja pa se poveča za ca. 3 m. Adaptacija je stala 65.000 DM ali 20,312.500 S-din. Lastniki so trdili, da je kalo omejen na 6 %, da se je kapaciteta dvignila od 600 na 800 trt na uro. Kapaciteto naših strojev omelie avtomatični obiralec in čistilne naprave. Adaptiran obiralni stroj zaposluje samo 10 delavcev z mehanikom. Pri obešanju trt na navpično v obiralni boben in s tem odpade delavec, ki stoji nad bobnom in poriva trte v obiralnik in odvzema enoletne kaveljčke. Nakladanje trt na prikolice v hmeljišču se vrši s pomočjo stolpa tako, da se nefiksni kaveljčki izločijo že na njivi. Za razmere našega kombinata predlagamo, da bi postopoma zamenjali avtomatične obiralce s podaljšano valjčno mizo. Ostalo bi za enkrat ostalo tako kot je. Z zamenjavo avtomatičnih obiralcev bi dosegli boljšo kvaliteto obiranja zato, ker gredo vse trte s posameznimi vejami vred skozi avtomatični obiralec seveda brez kobul. Do-dajalna veriga na spremenjen pogon je montirana tako, da je možno brezstopenjsko doseči različne hitrosti premikanja. Tako je možno dosegati pravilno obremenitev stroja in Na DE Polzela razkladajo drogove za novo hmeljsko žičnico. maksimalno izkoriščanje njegove kapacitete neodvisno od velikosti —■ košatosti hmeljnih rastlin. Hitrost dodajalne verige in s tem obremenitev obiralnega stroja uravnava vodja obiranja in ne delavec, ki obeša trte, kar je slučaj pri dosedanji izvedbi. Pri istem posestniku je firma Scheibenbogen preizkusila prototip manjšega obiralnega stroja s kapaciteto do 400 trt na uro. Ta stroj bi bil primeren za manjše obrate. Poleg obiralnih strojev smo si ogledali tudi hmelj ske nasade. Nasad sorte Star je križanec Norteenbrowerja z belgijsko domačo sorto. Križanec se odlikuje po izredno visokem pridelku in visokem odstotku alfa smol (nad 10%). Nastave! plodu se prične že na višini 1 m in sega vse do vrha opore, tako da ima rastlina cilindrično obliko. Kobule so po celi višini enako zraščene. Zraven omenjenega nasada je bil tudi nasad sorte Norteenbrower. Zunanji videz rastlin ni bil tako bujen in izenačen kot pri sorti Star. V nasadih sorte Halertau smo opazili precej praznih mest in suhih rastlin, ki jih je uničil verticilij — ovenelost. Pri posestniku Heflerju smo si ogledali poskusno sušenje hmelja z ogrevalcem na direktno izgorevanje gorilnega olja v zračnem toku, ki suši hmelj. K V Ravnanje s kmetijskimi stroji po končanem delu Kadarkoli prenehamo stroj uporabljati, moramo najprej ukreniti vse potrebno, da preprečimo nezgode: ustaviti moramo motor, pri električno gnanih motorjih izklopiti tok, pri prevoznih strojih pritegniti zavore, če svet ni raven, itd. Takoj po končanem delu stroj tudi očistimo in spravimo. Blato in prah očistimo s strojev najlaže, dokler še ni prisušeno, prav tako mastne madeže. Najhitreje in najlaže očistimo manj občutljive dele strojev z vodnim curkom. Dele, ki bi jim voda škodovala, zavarujemo s mevleko iz plastične snovi. Pranje strojev z vodo je seveda mogoče le na betonskem tlaku ali vsaj na lesenem podu. Oprane stroje pustimo na prepihu, da se osušijo. Nikdar pa ne puščajmo strojev čez noč zunaj. Nočna zračna vlaga skrajša življenjsko dobo strojev bolj kot uporaba! Naj nihče ne nabavlja stroja, dokler nima zanj dobre shrambe! Dobra shramba za stroje (stroj- na lopa, remiza) mora imeti predvsem dobro streho in betonski tlak; stene pa ne smejo prepuščati zunanje vlage (megle itd.). Ko se za posamezne vrste strojev konča uporabna doba (sezona), jih moramo »konser-virati«, to je zavarovati pred škodo med dobo mirovanja. Pobrati moramo z njih pogonske jermene in druge občutljive dele, ki jih shranimo posebej, ustrezno očiščene in podmazane. Stroje same moramo temeljito očistiti. Strjene ostanke maziv in plasti prahu najprej razmehčamo z nafto, rjo pa s terpentinom in nato odrgnemo. Kovinske dele, s katerih je odpadla barva, po potrebi na novo prebarvamo, prav tako lesene dele, ali jih vsaj namažemo s firnežem. Nepobarvane kovinske dele namažemo s katerimkoli antikorozijskim premazom (ki varuje stroje pred rjo) ali vsaj opršimo s stroj- 8 (Nadaljevanje s 7. strani) nim oljem, še bolje z lanenim fimežem, ali pa jih natremo z grafitom. Stroje, ki imajo na kolesih pnevmatike, moramo tako podložiti, da se pnevmatike ne dotikajo tal. Najbolje je, če pnevmatike, kadar dalj časa ne uporabljamo strojev, sploh vzamemo s koles in jih posebej shranimo v prostoru, kjer so zavarovane pred mrazom, pa tudi pred sončno svetlobo! Tudi pod kolesa s kovinskimi obroči podložimo lesene podložke, če tla niso docela suha. Ro stroje za dalj časa spravimo, preglejmo tudi, če je motorjih je treba najprej iztočiti izrabljeno motorno olje, iz- plakniti notranjost z redkejšim oljem, ki ga nalijemo v karter in pustimo motor nekaj časa v pogonu. Nato iztočimo tudi to olje in ko se motor ohladi, natočimo v karter sveže olje predpisane kakovosti. Zatem odvijemo svečke in vlijemo v vsako po žličko antikorozijskega motornega olja, motor pa z roko zavrtimo za nekaj gibov, da se olje porazdeli po stenah valja oziroma bata. Z oljem namažemo tudi ventile in druge premične dele motorja. Svečk ne uvijemo nazaj, temveč navoje Italijanska firma Vaipadana je na demonstracijah v Trnavi omogočila našim kooperantom in strokovnjakom, da so preizkusili njihove stroje. Na sliki: tovariš Zupanek Janko orje z malim traktorjem 4 RM L 18. morda treba kak del stroja zamenjati ali ga vsaj dati v popravilo. Naročimo potrebne dele takoj! Pa tudi za popravila je čas takrat, ko stroja ne uporabljamo. Pri motornih strojih je skrbna priprava za daljšo dobo mirovanja še posebno važna. Pri štiritaktnih bencinskih na njih in vrtine zanje v motorju namažemo z grafitom, vrtine zamašimo, svečke pa shranimo. Očistimo vsa cedila in iztočimo bencin iz rezervoarja in iz uplinjača. Pri štiritaktnih dizelskih motorjih ravnamo podobno, le da pri njih vlijemo antikorozijsko olje v premaz valjev skozi sesalno cev za zrak; v tlačilko za Firma Vogel-Noot iz Wartberga iz Avstrije je demonstrirala v Petrovčah kultivator Probus III. Navzoči strokovnjaki in hmeljarji so ga dobro ocenili. gorivo pa načrpamo mešanico petroleja in redkega motornega olja. Pri dvotaktnih motorjih, ki v karterju nimajo motornega olja niti ne ventilov, je dovolj, če v valje vlijemo žličko antikorozijskega motornega olja in motor za nekaj gibov zavrtimo. Vse odprtine na motorjih (sesalno odprtino za zrak, izpušno cev itd.) zamašimo s čepi, da zračna vlaga ne more prodirati skoznje v motor. Pri motorjih z vodnim hlajenjem iztočimo vodo iz hladilnika že tedaj, ko je motor še v teku; izpustno pipo pustimo odprto. Pri motorjih na baterijski vžig odvijemo akumulator in ga shranimo v prostoru, kjer je varen pred zmrzovanjem in kjer ga lahko oskrbujemo (po potrebi dolivamo destilirano vodo). Gnojenje sadovnjakov OKVIRNE NORME ZA GNOJENJE SADNEGA DREVJA Sadna vrsta Količina gnojila na m2 dkg superfosfat ali Thomasov fosfat dkg kalijeva sol dkg amonijev sulfat ali amonijev soliter dkg jablane 2,5 3,5 4,0 hruške 1,8 2,8 3,0 breskve 3,8 4,5 5,5 češnje 2,5 2,8 3,5 višnje 3,1 3,5 5,0 slive 3,1 3,5 -4,5 Glavnih hranilnih snovi: dušika, fosforja in kalija ne dodajamo sadnemu drevju v enakih količinah. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s prehrano sadnega drevja so ugotavljali, v kakšnem razmerju je najprimerneje gnojiti. Ko so raziskovali v različnih podnebnih in talnih razmerah, so v njihovih ugotovitvah manjše razlike. Vsi so si edini v tem, da je treba sadnemu drevju gnojiti le z malo fosfornih gnojil, znatno več pa z dušičnimi in kalijevimi gnojili. Pri nas priporočamo, naj bi bilo razmerje čistega dušika, fosfora in kalija N : P : K = 2 : 1: 3. V travniških sadovnjakih in v vlažnem podnebju povečamo količino dušika. Posamezne sadne vrste imajo glede gnojenja nekoliko različne zahteve. Zahteva po kaliju je pri hruškah nekoliko nižja kot pri jablanah, medtem ko breskve zahtevajo več kalija in so od vseh sadnih vrst glede kalija najzahtevnejše. Tudi jagode potrebujejo večje količine kalija. Pri gnojenju jagod in drugega jago-dičja moramo upoštevati tudi, da so te sadne vrste občutljive za klor. Zato se po možnosti zlasti pri lažjih zemljah izogibamo uporabe kalijeve soli, ki vsebuje klor. Primernejše kalijevo gnojilo je kalijev sulfat. Fosfora potrebujejo vse sadne vrste le malo, ker ga lahko črpajo iz večjih globin. Breskve, ki imajo plitvejše korenine z manjšo možnostjo vsrkavanja, gnojimo z nekoliko večjo količino fosfornih gnojil kakor druge sadne vrste. Isto velja za jagode in drugo jagodičje. Višnje imajo zaradi hitre rasti večje potrebe po dušiku kot češnje ali jablane in hruške in jih je zato treba nekoliko bolj gnojiti z dušičnimi gnojili. Še večje potrebe po dušiku imajo breskve. Hruške, posebno, če so cepljene na kutini, rade dobijo na zemljah, ki imajo veliko aktivnega apna, bledo listje. Ta pojav imenujemo klorozo. Breskve so še bolj nagnjene h klorozi. Na močno apnenih zemljah postanejo v mokrih letih pogosto klo-rotične tudi slive in češnje. Pri jablanah kloroza ni običajna. Na apnenih zemljah zato ne uporabljamo gnojil, ki vsebujejo apno, temveč »fiziološko kisla« gnojila ali nevtralna gnojila, kot so amonijev sulfat, superfosfat, kalijeva sol, kalijev sulfat. V tabeli so navedene okvirne količine gnojil, s katerimi naj bi gnojili rodna drevesa posameznih sadnih vrst. Zaradi enostavnosti so upoštevana le gnojila, ki se v sadjarstvu največ uporabljajo. Ker so drevesa različno močno razraščena in segajo korenine različno daleč v zemljo, so podatki navedeni za 1 m- površine in lahko iz njih izračunamo, koliko je potrebno gnojiti posameznemu drevesu glede na njegovo velikost. Jablana in hruška na sejancu zavzema 50 do 80 m2 zemlje, breskev 25 do 50 m-, marelica 35 do 60 m2, češnja 45 do 70 m2, višnja 30 do 55 m2, sliva 30 do 50 m2, še enkrat pa naj pripomnimo, da so gnojilne norme le okvirne. Vsakdo jih mora prilagoditi svojemu kraju in sadovnjaku. Drevesom, ki rastejo v travniškem sadovnjaku, dodamo na m2 še 4 dkg apnenega amonijevega solitra (nitroibonkal, kalkamon-salpeter). Tudi slabotno rastočim drevesom povečamo količino dušičnega gnojila. KLETARJENJE Pravilna izbira časa za prvi pretok To je najtežja kletarjeva naloga. Tu se ne moremo držati nobenih datumov po koledarju, kot je pri nas ponekod v navadi. Upoštevati moramo sorto, kakovost in lastnosti novega vina. Da bomo laže določili čas za prvi pretok, se na kratko seznanimo z namenom pretoka. Pretok je potreben zato, da novo vino oddelimo od droži, ki sestoje v glavnem iz odmrlih kvasnic, delcev tropin, vinskega kamna in drugih škodljivih glivic. če vina pravočasno ne oddelimo od droži, dobimo značilen priokus po drožeh in postane motno. Slej ko prej, odvisno pač od sorte in letnika, lahko kvasnice razkrojijo žveplove spojine do čistega žvepla, iz tega pa potem nastane žveplovo-dik. Vino dobi značilen vonj in okus po gnilih jajcih. Pravimo, da ima vino bokser. Tem nevšečnostim, ki jih zaradi nastanka merkaptanov dostikrat niti ne moremo odvrniti, se lahko pridružijo še različne bakterijske bolezni. S pretokom odstranimo ne samo kvasnice, ki bi lahko povzročile ponovno po-vretje vina ali pa zaradi razkroja tudi nečisti priokus po dro- žeh, ampak preprečimo, če vino ob pretoku filtriramo, njegovo ponovno vretje. To je zelo želeno, saj današnji potrošnik zahteva vina, ki imajo še nekoliko nepovretega sladkorja. Tako je v zadnjem času važno merilo, po katerem določimo čas za prvi pretok, količina preostalega sladkorja. Ta kriterij pa je tesno povezan s količino kisline, ki jo ima vino. Po končanem alkoholnem vrenju se vino biološko razkisa, kar je ob slabih letinah, ko grozdje ni povsem dozorelo, ne samo zaželeno, ampak celo nujno. Pri tem biološkem razkisu bakterije razgradijo zelo jedko jabolčno kislino v znatno milejšo mlečno kislino. Ker pa ne moremo pridelati na eni strani vina z ne-povretim sladkorjem, na drugi strani pa čakati na biološki raz-kis, saj se ta dva zahtevka izključujeta, lahko dosežemo skladen okus le s kemičnim raz-kisom (pri nedozorelem grozdju) ali pa tako, da sladkor oziroma moštni koncentrat dodamo vinu šele po končanem biološkem razkisu in pustimo, da vino še erikrat povre. Pravilna izbira časa za prvi pretok je zelo težka. Ni torej nobenega kemičnega niti biološkega načina, po katerem bi določili čas za prvi pretok. Marsikateri praktik določa čas za prvi pretok po čistoči vina, kar pa ne more in ne sme biti kriterij, saj nas ta ocena lahko zavede, ker so vina, ki se po vrenju hitro čistijo, po navadi kisla. Imamo pa tudi vina, ki so po vre- Košaro lepega grozdja bodo obesili v kleti pod strop nju dolgo časa motna; ta vina imajo biološki razkis navadno že za sabo. Motnost povzročajo v vinu le večje bakterije in sluzaste snovi, ki se zaradi neznatne teže počasi usedajo na dno. In prav taka vina moramo pretočiti zgodaj, da ne dobimo pre-plehkih, s kislinami siromašnih vin. Zato si bomo pri določitvi časa za prvi pretok pomagali le s poizkušnjo vina. Okus, ki ga povzročajo odmrle kvasnice, je tako značilen, da bo vsak kletar določil čas za prvi pretok takrat, ko bo komaj zaznal trpkost, ki jo povzročajo odmrle kvasnice. Brž, ko zazna okus ali vonj po žveplovodiku, je pravi čas za prvi pretok že zamudil. Če vino še vre, če je motno in sladko, tako da vsebuje velike količine nepovretega sladkorja, ’e za prvi pretok še prezgodaj. Če pa želimo imeti vino s preostankom nepovretega sladkorja, ga moramo kljub temu pretočiti ob sočasni filtraciji. Če vina ne filtriramo, vrenje samo trenutno prekinemo, vendar bo čez čas vrelo znova. Prav tako bomo počakali s pretokom, če je vino neharmonično, preveč kislo, da se izvrši biološki razkis. Določitev pravega časa za pretok zahteva torej večkratno poskušnjo vina iz vsakega soda oziroma cisterne. Vzorec za poskušnjo vzamemo iz spodnje polovice posode, ker se v spodnjih plasteh najprej razvije škodljiv žveplovodik. PRETAKANJE Z ZRAČENJEM ALI NE Ali bomo prvič pretakali z zračenjem ali ne, je staro, vsa- GNOJ, KOMPOST IN GNOJNICA Poleg gnojenja z gnojili je zelo važno tudi gnojenje z gnojem In drugimi organskimi gnojili. Največji pomen organskih gnojil pa ni v tem, da vsebujejo nekatere za drevje potrebne hranilne snovi, saj te lahko dodajamo zemlji tudi z umetnimi gnojili. Važnost organskih gnojil je predvsem v tem, da z njimi bogatimo zemljo z organsko snovjo, iz katere nastaja sprstenina ali humus. Ta izboljšuje zračnost, vlažnost in toploto v zemlji. Posebno ugodno deluje v zemlji, ki je preveč lahka in propustna ali pa pretežka in premalo zračna. Najvažnejši organski gnojili sta gnoj in kompost. Organsko snov dajemo zemlji tudi s podorom in pokrivanjem. Prav tako važni organski gnojili sta gnojnica in straniščnik, ki močno vplivata na rast drevja, vendar sta za nastajanje sprstenine manjšega pomena. Sadovnjake pognojimo vsako tretje leto vsaj s 300 q gnoja na ha. Tistih sadovnjakov, ki jim dajemo v zemljo organsko snov z rednim podorom ali pokrivanjem, niti ni nujno potrebno gnojiti. Izvrstno gnojilo za sadno drevje je kompost. Pri sajenju je neogibno potreben in nenadomestljiv ter dela naravnost čudeže pri razvoju mladih korenin. Kompost pripravljamo iz različnih organskih odpadkov, ki so sicer brez vrednosti. V poštev pridejo odpadki v gospodarstvu in gospodinjstvu, ki so živalskega alfi rastlinskega izvora. Če hočemo, da bo kompost boljši in prej goden, dodajamo materialu, ki ga hočemo kompostirati, gnoj ali pa ga polivamo z gnojnico. Tudi apneni dušik vpliva na hitrejše preperevanje komposta. Odpadki pravilno prhnijo, kompostni kup vsakega pol leta premečemo, ga s ‘tem prezračimo tin še z zalivanjem skrbimo, da se ne izsuši. Kompost je zrel, kadar so vse snovi že tako preperele, da ne razpoznamo več njihove sestave. Gnojnica je v sadjarstvu zelo cenjeno gnojilo, ki hitro učinkuje. Vsebuje precej dušika in kalija, medtem ko je fosfora v njej le malo. Zaradi tega je v navadi, da raztopijo v njej na vsakih 100 litrov še 2 kg superfosfata. Med zimskim mirovanjem lahko v vlažnem vremenu polivamo po sadovnjakih le malo razredčeno gnojnico. Pri uporabi tik pred brstenjem in v času rasti pa jo je treba razredčiti s tri do štirikratno količino vode. Koliko razredčimo, je odvisno od gostote gnojnice in vlage v zemlji. Hektar sadovnjaka zalijemo s 40 do 50 hi razredčene gnojnice (10 hi nerazredčene gnojnice + voda). Smemo pa z njo zalivati le do konca junija. Kasnejše zalivanje z gnojnico podaljšuje rast do pozne jeseni in so takšna drevesa neodporna proti mrazu. koletno na novo postavljeno vprašanje. V novejšem času se, zlasti pri zelo kakovostnih vinih, zračenja izogibamo. Namen zračenja je namreč bil izločanje beljakovinskih snovi in hitrejšega dozorevanja vina, kar pa v sodobnem kletarstvu lahko dosežemo z drugimi sredstvi. Vemo tudi, da zračenje povzroča ‘izgubo ibuketniih aromatičnih snovi in da vino postane ubito ali utrujeno, kakor pravijo kletarji. Naš mali vinogradnik, ki nima na voljo raznih sredstev za stabilizacijo vin, bo verjetno še vedno pretakal prvič z zračenjem, in to brez vsake škode zlasti pri manj kakovostnih vinih. Zračenje je potrebno tudi, če zamudimo pravi čas za prvi pretok in če vino vsebuje žveplovodik. če ne nastanejo mer-kaptoni, lahko to pomanjkljivost s pretokom ob zračenju v precejšnji meri popravimo (ublažimo). PRESKUŠNJA OBSTOJNOSTI VINA NA ZRAKU Preden pa se lotimo pretakanja z zračenjem, moramo vino preizkusiti, koliko je na zraku obstojno. Naredimo tako imenovani zračni test. Postopek je zelo enostaven. Če vino, ki smo ga pustili 24 ur v kozarcu, ne spremeni barve, lahko prvič pretakamo ob zračenju brez dodatnega žveplan j a. če pa vino na zraku dobi temnejšo barvo ali če celo porjavi, ga moramo prvič pretakati brez zračenja ali pa ga pred pretokom močneje žveplati. Vina, ki zaradi nepovretega sladkorja niso kemično obstojna, moramo pri prvem pretoku redno žveplati in se pozneje z večkratnim nadzorom proste žveplaste kisline prepričati, ali je vino dovolj zavarovano proti škodljivi oksidaciji. ( Nadaljevanje nia 10. strami) Sezona krompirja in jabolk je pri kraju. Tov. Šumak pripravlja zaboje za prihodnje leto NOVICE IZ AMERIKE GORELE SO SUŠILNICE Trije požari so zahtevali okrog 1.100 bal (je 1.000 q po 100 kg) zelenega in suhega hmelja v hmeljarskih področjih Wa-shingtona in Kalifornije. Požar v Kaliforniji je 26. avgusta uničil sušilnice, hladilne naprave in skladišče v Elk Grove Distriktu v bližini Sakramenta. V pokrajini Wapolo je požar 11. septembra uničil skladišče, sušilnice in okrog 275 centov razsutega letošnjega hmelja in 100 hal letnika 1966. PORUŠENA Kalifornijskemu hmeljarju se je podrla 12. avgusta žičnica. V državi Washington se je podrlo skupno dvaindvajsetim hmeljarjem 345 akrov ali 140 ha žičnic. Doline Moxee, Lomer Valley in Reservation so prizadeli stalni vroči vetrovi posebno od 1. do 10. septembra. Ti vroči vetrovi so povzročili na še stoječih nasadih odpadanje panog in splošno škodo zaradi izsušitve panog. Hmelj hitro rjavi in še ni bila izrečena zadnja beseda o razdejanju. Hmeljarji hitijo obi- V zvezi s tem — tako piše v reviji Rundschreiben št. 84 z dne 12. 9. 1967 — lahko pride do izgube še neobranega hmelja. Hmelj, ki mora biti nujno obran zaradi zrelosti in Vremena, bodo morali uničiti, ker verjetno ne bodo mogli pripraviti pravočasno dovolj sušilnic. Posebno bo prizadeta Kalifornija, kjer ne bo pravočasno spravljenega okrog 900 bal hmelja. HMELJIŠČA rati hmelj boljše kvalitete. Gotovo bo ostal velik del porjavelega hmelja neobran. IDAHO Donos ranih sort hmelja je od 20,2 do 21,3 centa po ha. Pozne sorte obirajo sedaj. -Hmeljarji poročajo o zadovoljivem donosu 20 centov in več v do sedaj že obranih nasadih. Redki hmeljarji so rahlo razočarani, ker pozni hmelj ni izpolnil pričakovanj. OREGON Vzhodni Oregon in Grands Pass Cluster sta pod cenitvijo. Rane sorte imajo manjši donos od 2 do 4,5 q/ha kot 1966. leta. Prav tako z nezadovoljivimi donosi bo obran tudi pozen hmelj zaradi drobnih kobul in prevelike listavosti. Sorta Foggles je bila tako kot lani slaba v donosu. Ta sorta je skupaj komaj dosegla cenitev. Sorti Bullions in Brewer Gold sta čvrsti in bosta morda presegli pričakovan donos. WASHINGTON Nezadovoljive okoliščine kot požar, podrte žičnice, pomanjkanje delovne sile in hitro zorenje poznih sort hmelja je pripeljalo hmeljarje v nezavidljiv položaj. Zelo drobne kobule, takojšen skok stroškov obiranja in nazadovanje dnevno obranih površin so resen problem. Poročajo o donosih poznih sort tam okrog 11,2 q po ha. Rane sorte imajo boljši donos, a kljub temu nižji od lanskega. Zadnjih 10 dni so bile težave z delovno silo. Stotine obiralcev sadja so čakale na začetek obiranja jabolk, niso pa hoteli obirati hmelja. Težko je bilo dobiti delavce za podrte nasade, zato so del teh nasadov pustili ležati neobran. Vy NOVOSTI NOVE KANTE ZA MLEKO Nove kante za mleko izdeluje tovarna Beyer-Leverkusen iz polykarbonata Makroion. Kante so zelo trpežne, ne rjavijo in lahko jih je čistiti. Zdravju niso škodljive in mleku ne dajejo nobenega vonja in okusa. Lahko jih je sterilizirati. Njihova cena je nižja kot aluminijastim. AVTOMATSKI DVIGALEC VREČ V skladiščih, pri nakladanju kamionov in povsod tam, kjer mora delavec dvigovati in prenašati polne vreče, olajšuje delo nova avtomatska naprava za dviganje vreč. Ta naprava dviga polne vreče na že v naprej določeno višino npr. na višino ramen delavca ali celo do 6 m. Ko vzame delavec vrečo z dvigala, se to samo spusti v začetni položaj. Ta priprava lajša in pospeši delo in zmanjšuje število zaposlenih. investicija okrog 6000 N-din se hitro amortizira. (Nadalijierrainjie z 9. stirarti) KAKO ŽVEPLAMO Najlaže žveplamo s tabletami kaliievega metabisulfita. Točno količino lahko kemično določijo kletarii, ki imajo na voljo laboratori!. Z p vse druge male pro-izvaialce vina na naslednje navodilo: 1 tableto kalijevega metabisulfita ( 10 g) razstopimo v 1 litru vode. S pipeto ali kako drugo merilno posodo dodajamo v litrske steklenice z vinom po 1 do 5 ccm tako pripravljene razstopine, premešamo in pustimo stati na zraku 24 ur. 1 ccm tako pripravi iene raztopine ustreza eni tableti kalijevega metabisulfita na 1.000 litrov vina. Če vzorec, ki smo mu dodali 4 ccm te raztopine, porjavi, pri 5 ccm pa ne več, tedaj vemo, da za obstojnost na zraku zadostuje 5 tablet kalijevega metabisulfita na 1.000 litrov vina. Tehnika pretakanja je odvisna od pripomočkov, ki jih imamo na voljo, lahko pa glede na njihove lastnosti pretakamo vino kot smo že prej omenili z zračenjem alli pa brez. DOLIVANJE SODOV IN DRUGA PRETAKANJA Po pretoku moramo skrbeti, da sode redno dolivamo. Pogostnost dolivanja je odvisna od vlage in temperature v kleti. Čim vlažnejša je namreč klet, tem redkeje je potrebno dolivati sode. Čas za prvi pretok je torej različen in odvisen od številnih pokazovalcev, kot so: čas trgatve, količina sladkorja, kisline, ekstrakta in zdravstvenega stanja grozdja. Vsekakor je to ena izmed najtežjih nalog vsakega kletarja. Zaradi zračenja uri prvem pretoku se izločene motne snovi počasi usedajo, tako da moramo vino po 6 do 8 tednih že drugič pretočiti. Vina, ki jih damo v promet odprta, lahko čistimo po drugem pretoku. Kakovostnejša vina. ki so vezana na daljše zorenje, pretočimo drugič spomladi in tretjič pred ustekleničenjem. Vselej, razen prvič, pa pretakamo dosledno brez zračenja, da preprečimo izgubo buketnih snovi in da se vina prehitro ne postarajo. Če se bomo ravnali po teh navodilih, se bomo izognili raznim napakam in boleznim vina in dosegli kar najboljšo kakovost. Pri delu naj nas vodi zavest, da moramo dragoceno pijačo, ki nam jo lahko da le živa celica vinske trte, z našimi posegi oplemenititi in skrbno varovati vseh napak in bolezni. ZA RAZBREMENITEV ROK Tovarna Schwaben-Geräte iz Grosskötza-Günz-burga je izdelala vsestransko uporabno veliko lopato na kolesih. Posebno prav pride v mlinih in mešalni-cah za transport razsutih žit. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA MESEC NOVEMBER 1967 1. XI. 1967 — LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201. 5. XI. 1967 — OCVIRK Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 7. 12. XI. 1967 — FLORJANC Julijan, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-027. 19. XI. 1967 — LESJAK Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201. 26. XI. 1967 — FLORJANC Julijan, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-027. 29. in 30. XI. 1967 — OCVIRK Franc, dipl, vet., Vransko, tel. 7. Dežurstvo prične v soboto ob 12. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC ®TrWr>oty— Samokov. Njen glavni agronom Angel Stojanov je z veseljem povedal, da so jib lani v maju v času obiranja jagod obiskali profesorji VAŠ iz Maribora. Povedal nam je tudi, da meri posestvo 120.000 dekarov ali po naše 1200 ha. Tu 'tje domovina bolgarskega hmelja. Imajo ga 200 ha in je dal letos povprečni donos med 9 in 10 centi po hek- S trans ki drogovi tarju. Prodanega imajo vsega po ceni 5,6 leva za kg prve vrste, drugovrstni hmelj po 5 levov in tretjo vrsto po 4 leve. Najboljša sorta po mnenju tov. Stojanova je Wiirtenberg. Po hmeljiščih imajo več sort hmelja. Med njimi je tudi naš savinjski golding, ki ga obirajo med prvim in petim septembrom. Hmelj obirajo od 15. avgusta do 17. septembra. Na sušilnici, ki smo jo obiskali, so imeli zadnjega na lesah. Postopka in načina sušenja nismo mogli videti, ker so tovariši, ki imajo ključ od sušilnih prostorov, baje odšli nekam na njive. Ob ogledu najkvalitetnejšega suhega hmelja je bila naša ocena o kvaliteti enotna: njihova prva klasa je kot naša srednja ali celo slaba .druga. Hmeljnike so letos škropili trikrat z letali in enkrat s stroji. Po izjavi Stojanova so imeli le 1 — 2 odstotka peronospore in nič škodljivcev. Mi smo dobili v 100 hektarskem hmeljišču Ražana drugačen vtis. Hmelj je sajen kot pri nas, betonski stebri so 36 m vsaksebi, 6 m visoki in v vsaki drugi vrsti pomaknjeni za polovico. Veliko sadežev imajo obarvanih z -belo ali modro barvo. Na vprašanje, kaj pomenijo te barve, je tov. Angel odgovoril: »Sadeže z belo barvo uporabljamo za razsajevanje, tiste z modro bomo odstranili.« Ob prvem glavnem obiranju, če ga lahko tako imenujem, oberejo samo lep hmelj, drugič pa še gredo enkrat skozi nasade po končanem obiranju in oberejo še rjavega. Za 14 kg zelenega obranega hmelja plačajo 2,6 leva, obiralci pa naberejo dnevno 25 — 30 kg, kar je približno naših 10 do 12 škafov. V hmeljiščih zadruge delata dva agronoma s štirimi brigadirji s pa šestdesetimi ljudmi in z dvema traktorjema Bolgar. Posestvo ima še 50 ha sadovnjakov — poševna palmeta na vegetativni podlagi, 50 ha krompirja in prav toliko žita. Skoraj vse Žičnice Ražana ostale površine so namenjene krmi za nad 20.000 ovac in 4.000 glav sofijskih goved in monta-fonk. O mlečnosti, ki nam jo je navajal glavni agronom, in o kondiciji krav, ki smo jo videli mi, ne bom govoril, ker se zdaleč ne ujemata. Za danes končam z besedami tov. Stojanova: »Vemo, da je vaš kombinat v hmeljarstvu daleč pred nami. Želimo ga obiskati. Se bolj si želimo ožjih stikov z njim in z vami, dragi tovariši. Morda bi lahko prišlo tik pred obiranjem hmelja do enomesečne zamenjave petnajstih ali dvajsetih strokovnjakov. Takšna zamenjava bi nam zelo koristila. Povezali se bomo z vašim vodstvom. Hvala za obisk in morda na svidenje prihodnje leto. Naj živi naše bratstvo!« Ce mokro zemljo sneg pokrije, bo malo prida za kmetije. Martin naj bo suh, da pozimi raste kruh. PREGOVORI Kdor v jezi pije in v žalosti molči, nikdar dolgo ne živi. Boljša je domača gruda, ko na tujem zlata ruda. ZA SMEH SLEPOTA — Včeraj ste pravili, da ste slepi, zdaj vas pa vidim, da berete časopis. — Saj ga ne berem, samo slike gledam. PLANINSKA Tone se z obvezano glavo vrača v planinsko kočo. Prijatelji ga sočutno vprašajo: »Plaz?« »Ne, planšarica.« V GOSTILNI — Ali želite kosilo za 600 ali 800 dinarjev? — Kakšna je razlika? — Dvesto dinarjev. LAHEK POSEL? Jugoslovanski institut za ekonomske raziskave namerava sestaviti kartoteko sposobnih Vodilnih ljudi v gospodarstvu. Bo treba pripraviti veliko škatel? SE TO: VENTIL JE ZAPRT I Sredi sončnega poletja je Vrančanom zmanjkalo vode. Vrteli so pipe in godrnjali. Tudi na sestankih z občinskimi možmi in poslancem niso rešili vprašanja, zakaj ni vode. Končno so se spomnili: Kaj pa vodovodni ventil? — Biì je zaprt. Zmagovalec po točkah TA ČUDNI MALI SVET Mehika — Zaradi živčnega zloma je ležal v neki mehiški bolnici kmet Juan Veneno. Dobil ga je potem, ko ga je napadla skoraj devet metrov dolga kača boa, ki se je tako tesno ovila okoli njegovega telesa, da ni imel druge rešitve, kot da jo je zgrizel. Ko jo je pregriznil in je popustil njen smrtonosni stisk, se je kmet onesvestil od izčrpanosti in groze. Žalec — V noči od 19. na 20. oktober je padla prva jesenska slana. Do sedaj še skoraj popolnoma zeleno drevje odmetava listje in se pripravlja na bližajočo se zimo. MOSKVA Na skrajnem severovzhodu Sovjetske zveze v Jakuti-ji gradijo mesto Aikal, ki ga bo velik steklen pokrov varoval pred mrazom. Pod kupolo bodo zrak stalno ogrevali, tako da bo lahko 5000 meščanov hodilo po ulicah takorekoč v srajcah, čeprav bo dosegel zunanji mraz skoraj 60 stopinj Celzija pod ničlo. V bližini so diamantni rudniki. V Jugoslaviji je bilo 1.1966 v ZKJ 1,040.018 članov. Na novo so jih sprejeli 39.928. V Sloveniji so sprejeli v članstvo 31.9 % Žensk. ZKJ je svojevoljno zapustilo 7.640 članov, od tega 53,6 odstotkov delavcev, 11,3 kmetov itd. V ZKJ je včlanjenih 77.134 kmetov ali 7,4%. OGLASA Ugodno prodam krožno žago (cirkularko). Pristovšek Vinko, Drešinja vas. Prodam avto Fiat-750. Cimperman Lojze, Obrat — Petrovče.