133. Šte».
Jlsltaja pase« ne«Se!I Bss praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/1., ' Učiteljska tiskarna.
|Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*____
ri večjem naročilu popust.
If I:
Pavšalni franko v držav! SHS.
ti. ¥ trcd® 11« Initiia 1SS1.
-Si
Glasilo jugestov. secUef no - demokrati! ne stranke
posamezna štev. K i.
V.
Telefonska št. 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24 Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravailtvo e v L ubljani, Frančiškanska uiica ŠUG Učitelj ka tiskarna.
Iz koiistituante.
LDU Beograd, 13. junija. Sejo ustavo-tvornc skupščine je otvoril podpredsednik MUoš Čo5ič ob 16.25. Posl. dr. Momčilo Ivanič je nato v svojem govoru grajal, ker pri razpravi niso prisotni poročevalci, kar ovira delo. Govoril je nadalje v prilog dvodomnega sistema. Obsoja, ker vplivajo stranke na posamezne urade ter se razvrščajo uradniki iz strankarskih vidikov. Govori proti temu, da kandidirajo ministri na razpoloženju in ne odlože svojega mesta. To smatra za »parasitismus sui gene-rls«. Glasoval bo proti oddelku VII.
P°SL Sposoje Piletič (demokrat) je kri-
tikova!
v svojem govoru način, s katerim
se vodj podrobna debata. Da bi se dvignil Ufiled narodne skupščine, predlaga, da naj zakone, ki jih sklene, podpiše krall.
Posl. Pavlo Angjelovič (demokrat) kri-tikuje v svoiem govoru govornike, ki so govorili proti oddelku, ki je v razpravi. Za-hteva, naj se v načelu prizna aktivna in Pasivna ženska volilna pravica v občinah tekaj, v ostalih ustanovah pa naj se določi z zakonom. Pri čl. 80 zahteva, naj se določi, da pridejo zakoni, ki so bili sklenjeni V skupščini in ki jih kralj noče podpisati, pred referendum, da se narod izjavi in da dobi zakon z ozirom na izid glasovanja sankcijo. Nato govorita radikalca Ljubomir Matič in čedo Kostič.
Posl. Josip Kopač (soc. dem.) je zahteval. naj se ustanovi ustavni parlamentarni odbor, ki bo skupno z ministrom za zunanje stvari inlormiral vlado In skupščino o zunanjem položaju.
Posl. Triša Popadič (zemljoradnflO izjavlja, da še ni prepozno za sporazum ter zahteva gotove izpremembe v smislu zahtev zemljoradnikov.
Minister za konstituanto dr. Marko Trllkovič izjavlja, da je oddelek Vil. eden Izmed najvažnejših ter nudi tudi Jamstva, ki jih imajo ustave drugod. Zatem se je niinister bavil s posameznimi očitki, nakar se je ob 21.10 pričelo glasovanje. Jugoslj-venski klub je glasoval proti celemu oddelku, komunisti so bili odsotni, socialni demokrati so glasovali samo za člene 71, 76, 77, Sl—89, ravnotako so glasovali tudi repu-
blikanci, zemljoradniki so glasovali proti čl. 74 In 85, narodna socialista prot! 51. 79. Oddelek VII. je bil sprejet z večino glasov.
Zatem je minister za konstituanto predlagal, naj se oddelek VIII. razpravlja skupno s prehodnimi naredbaml pozneje in da naj se preide na razpravo 51. IX. Ju-goslovenski klub je temu predlogu nasprotoval, predsednik pa je pripomnil, da po poslovniku ni potrebno, da bi v razpravi sledili posamezni oddelki v zapovrstnem redu. Pri glasovanju se je sprejel predlog ministra za konstituanto, nakar je Jugoslo-venski kiub zapustil dvorano. V debati o IX. oddelku je posl. dr. Momčilo Ivanič ponovil v glavnem svoje amendemente, ki Jih je predlagal v ustavnem odseku.
Po govoru radikalcev Živko Milorado-viča in Cede Kostiča Je predsednik prekinil sejo ob 20.10.
LDU Beograd, 14. junija. V začetku današnje seje konstituante je naznanil predsednik dr. Ribar, da je poslanec Cošič (radikalec) odložil čast podpredsednika m mandat poslanca vsled svojega slabega zdravja. Nato se Je prešlo na debato o IX oddelku ustave (sodna oblast).
Prvi je govoril slovenski socialist dr. Korun, nato pa bosanski radikalec Lazarevič, ki se je v glavnem izrazil zoper odredbe člena 109. Za njim je govoril republikanec Pejovič ter zemljoradnik Voja Lazič, ki je govoril zoper advokate. Pravosodni minister dr. Gjuričič je odgovarjal na izvajanja predgovornikov. H koncu svojega govora je omenil, da so nekateri poslanci protestirali proti temu, da bi se kot sedež kasacijskega sodišča določil Zagreb. Naglašal je, da se je s tem hotelo manifestirati za Idejo ravnopravnosti v naš! državi. (Odobravanje pri demokratih.)
Pri glasovanju so bili z večino sprejeti vsi členi IX. oddelka.
Pri členu 110 (kasacljsko sodišče) je 6 radikalcev govorilo proti. Nato se je prešlo na razpravljanje o X. oddelku ustave. Fo govoru socialista Kristana je predsednik zaključil sejo ob 12.30. Naslednja seja danes ob šestnajstih.
Jugoslovanski klub
se e.
Beograd. 14. Včeraj dopoldne in Popoldne ie imel Jugoslovanski klub Seio. na kateri se ie razpravljalo o travni ureditvi naše države in o ^?*opanin kluba._________________
Blagoslov za stanovanjske nafemnike.
Beograd. 13. Pred nekoliko dnevi
ministrski svet odobril stanovanj-nvaredbo za vse pokrajine iz-Srbije in Črne gore Po tej naredbi bo najemnina povišana na štirikratni iznos predvojne najemnine.
Minister za sociialno politiko, g. dr. Kukovec, regulira valuto v Jugoslaviji tako. da z novo stanovanjsko naredbo. za katero so si tudi slovenski hišni posestniki neusmiljeno brusili pete. da 4krat zviša predvojne najemnine. S tem povišanjem se stanarina domala zenači z ono v južnih krajih države nikakor pa se ne zena-iijo plače mezdnega delavstva in uslužbenstva sploh. Priporočali bi g. jninistru da najde tudi kliuč. po kavern naj se tudi mezde avtomatično ^višajo. Nova najemnina bo hud Ilirec 7n neimovite sloje.
tVsič poroča regentu.
Beograd, 14. junija Danes dopoldan le sDrejel prestolonaslednik regent mlnistrske-8a Predsednika Pašiča, ki mu je poročal o Darlamentarni situaciji za časa njegove odsotnosti ter ga inlormiral o teku debate o ustavi.
^ Italijani Izpraznili drugi pas Dalmacije.
Šibenik. 13. jun. Predsnočnjiin ob • so Italijani zapustili Šibenik. Pred
njihovim odhodom sta izročila civilni komisar Bonfant iz Zadra in general Barbalič zastopnikoma naše vlade podpredsedniku dalmatinske pokrajinske vlade dr. Desnici in generalu Milejeviču mesto. Ob 19. so Italijani zapnstili obal. medtem ko so naši vejaki vkorakali v mesto ob 19.30. Še tekom nedelje je vojaštvo odšlo v SKradm. danes v pondeljek pa je zasedlo Benkovac.
Šibenik. 13. Po izjavi civilnega
Komisar,ia Bonfantija zastopnikom naših oblasti izgleda. da bo evakuacija tretjega pasu sledila v najkrajšem času.
Italijanski sociialisti v parlamentu.
Rim, 13. Junlia. Socialisti so sklenili, da bodo v parlamentu pozitivno delali« toda brez sodelovanja z drugimi strankami. Proti vladi bodo vodili najostrejšo opozicijo. Zahtevajo popravo po terorju doseženih volilnih izidov jn ukinjenje kazni stavkajočih uradnikov ter iznova stavijo svoje socialne zahteve. V zunanji politiki zahtevajo priznavanje svobode in avtonomije narodov. Italijanske organizacije Južne Tirolske zahtevajo od vlade, da bi bili njih Interes! zastopani v senatu In predlagajo za to Ettore Tolmelja.
Predsednik italijanske zbornice.
Rim. 13. jun. Pri volitvi zborničnega predsednika .ie bil izvoljen prejšnji predsednik De Nicola s 348 od 479 oddanih glasov.
Italijanska oblast na
Keki.
Bakar, 13. junija. 13. tega meseca je prispel semkaj podpredsednik reške vlade dr. Blasich, ki je sporočil, <3a je reSko vpra-
k -r.c rešeno. Davi 'Je dbbt na 'Ucšd 'pod- I
admiral Mosconi ter prevzel vojaško diktaturo z obveznostjo, da bo napravil na Reki v roku 14 dni brezpogojno mir In redr da bo mogla priti v mesto reSka vlada, ki je sedaj bivala v Bakru. Pojutrišnjem pride v Bakar predsednik reške vlade Zamelta.
Amerika končala vojno stanje z Nemčijo in Avstrijo.
Washington, 13. Reprezentacijska zbornica je sprejela Porterjev predlog, v katerem se izjavlja, da je vojno stanje z Nemčijo in Avstrijo končano.
Vladna kriza v Avstriji.
Beograd. 14. Presbiro poroča z Dunaja: Vladna kriza traja dalje, ker so pogajanja med strankami ostala brez uspeha. Krščanski socialcl no-čeio staviti konkretnih predlogov za rekonstrukcijo vlade. dokler se vprašanje plebiscita na Štajerskem ne reši na zadovoljiv način. Panger-mani. ki bi edini mogli razbistriti situacijo, vodijo še dalje akcijo, da se pivovarne izvrši.
Kdo podpira ogrsko vlado.
Budimpešta, 14. Na konferenci krščansko-nacionalne zveze, ki se je vršila včeraj zvečer, je ministrski predsednik Bethlen z ozirom na po-samezne pojave najnovejše dobe' vprašal, če stranka zaupa vladi ali
ne. Zadržanje nekaterih poslancev, ki pripadajo k zvezi, vzbuja domnevo, da hočejo pomagati opoziciji. Nato je več poslancev naglašalo. da brezpogojno zaupajo vladi. Na predlog predsednika Hallerja je bil sprejet sklep, po katerem je disciplina obvezna za člane stranke v vseh bistvenih vprašanjih in po katerem se vsi tisti, ki se tej disciplini nočejo pokoriti, pozivljejo, naj izvajajo konsekvence.
Rusija.
Moskva, 14. jun. Vseruski osrednji izvrševalni komite je postavil pisatelja Aleksandra Tolstega za kustosa Jasna je Poljane, ki postane na podlagi tozadevnega dekreta splošna posest ruskega naroda, ki mu bo trajen spomin na velikega misleca.
Moskva. 14. jun. Sovjetska vlada se je resno potrudila v boju zoper analfabetizem. Iz mnogih gubernij javljajo, da so rezultati taki. da se zdi. da bo analfabetizma kmalu konec.
Boj proti Angori,
Pariz. 13. Iz Angore se javlja: V odseku Brussa se je sovražnik umaknil po bojih blizu Kabadšinarja in Marmaradhiga.
London. 13. Listi javljajo iz Carigrada: Pri razmotrivanju zadržanja kemalistov napram Angliji so se v narodni skupščini v Angori dogodili viharni prizori. Poslanci so streljali z revolverji drug na drugega. Mu-stafa Kemal je zapretil, da poda svojo demisijo,
Proti geslu avtonomije za resnično samoupravo ljudstva.
(Pripomba h klerikalnim avtonomističnim izjavam v občinskih odborih.)
Razložili smo, da ie boj med cen tralizmom in avtonomizmom samo boj za prazne besede. Rekli smo, da hočemo imeti temeljne zakone v vsej državi enake, le v okvirju teh zakonov naj krajevna zakonodaja ureja posebne krajevne razmere. Povedali smo. da hoče ljudstvo resnične samouprave. ki jo bo doseglo le. če bo moglo gledati upraviteljem (vodilnim uradnikom) na PTste s tem. da jih bo lahko samo volilo in odstavljalo. Kajti: najboljši zakoni ljudstvu nič ne pomagajo, če se ne izvajajo, nasprotno pa je zmožno, delavno in pošteno uradništvo za ljudstvo pravi blagor tudi takrat, če so zakoni slabi.
Če se kapitalistične stranke tepejo med seboj za centralizem in avtonomizem. se tepejo le za bič nad ljudstvom: kdo bo vladal nad tem ljudstvom, kdo bo imel pravico ljudstvo odirati. Pri tem boju med seboj hočejo i centralisti i avtonomisti zakriti stvarni del vprašanja, zato pobijajo socializem in socialistično stališče obofi. Kadar pa: potrebujejo v boju proti svojemu konkurentu pomočnikov. takrat nas skušajo uvrstiti oboji med svoje sobojevnike. Kakorkoli sklenemo, vse je obojim všeč in vse je obojim prokleto, pa vse obenem.
Centralisti pišejo svojim backom: »Avtonomistični blok se krha. Tudi socialisti so se i?javili za centralizem!«
Avtonomisti pa pišejo spojim backom: »Centralistični blok se kiha.
Tudi socialisti so se izjavili za avtonomijo’«
Zaupniki! Vi veste, da Je obeje laž. Vzgojite pa tudi vse ljudstvo k stvarnemu mišljenju, da mn ne bo treba samo verjeti, temveč da bo vedelo, da imamo socialisti prav!
Posebno potrebno je to zdaj. odkar ie dobila naša stranka novega prikritega sovražnika v listu »Avtonomist*. Končno butne obračunali o čiščenju v naši struiki šele na strankinem zboru avgusta meseca, vendar smemo po 8. maju povedati, da g. Prepeluh ni vpisan v nobeni organizaciji naše stranke, da torej že iz tega razloga ne more biti štet med člane Svoja odborniška mesta v stranki je pa odložil takoj po volitvah v konstituanto. ko ni bil izvoljen.
Iz načelnih razlogov načelstvo JSDS in KDZ dozdaj o tem ni razpravljalo v javnosti, ker ne smejo pri nas odločevati osebnosti. Vseeno je, če kdo odstopi — stranka ostane stranka tudi brez takih »voditeljev«; Zda< pa. ko nas napada g. Prepeluh v svojem listu radi naših jasnih pojmov o samoupravi in jih imenuje »zmešnjavo«, ko hodi celo k našim zaupnikom in jih hoče pridobiti za svoj »avtonomizem«. smo morali vsem somišljenikom povedati, da ni več socialni demokrat. Iz tajništva vemo tudi. da dohajajo vprašanja, kaj s Prepeluhom, ker posamezniki na deželi niso vedno poučeni o vsem. Stranke pa ne smemo prepustiti zopet tako vetrovom kakor v komunistični dobi.
Anketa o produkciji ali boj proti osemurnem
delavniku.
Minister za socijalno politiko g. dr Kukovec bi rad poznal gospodarski položaj ter posledice dosedanje socijalne zakonodaje, da dobi podlago za smer socijalne politike v naši državi. Njegova vprašanja gredo za tem, da dobi jasno sliko, kakšen Vpliv
:,a uv
de!:
nika na produkcijo in kakšen delovni čas je bil pred vojno v posameznih obratih. Tozadevna vprašanja, ki obsegajo celo kopo, pošlje industrijcem, zadrugam, obrtnim zbornicam in drugim gospodarskim faktorjem.
Priznavamo, da je statistični ma-ic: I:;I jfc’)eiT: frVI-.':	vedeti.*	ka-
ko se obratuje, mehanično ali ročno, | koliko časa. kje so vzroki in kakšni! so. da produkcija ne napreduje. Drugo pa je vprašanje, na koga bodo in-, formatorji gospoda ministra zvrnili krivdo^ neuspehov? Ali bodo povedan li. da imajo slabn tehnično vodstvo, da nočejo ali ne morejo modernizirati svojih obratov? Izkušnje nas uče. da se podjetniki vedno izgovarjajo na delavce in to bodo storili tudi tukaj.
Informacije bodo, če jih gospod minister izvede tako kakor poroča v soboto »Jutro«, absolutno pri-« stranske.
Ako se hoče izvesti taka anketa res temeljito, je treba zališati še drugo stran: delavce In delavske organizacije. obrtne zdravnike, obrtna nadzornlštva. socijalne politike (strokovnjake) In v slučaju potreb«* pravilno sestavljene komisije.
Vse to seveda le tedaj, če gre res za smer socijalne politike.
Zdi se pa nam vsaj po poročita »Jutra«, da tu ne gre toliko za smer socijalne politike, marveč le za preureditev delovnega časa. ker poročilo osemurni delavnik naibolj na-glaša. N<> nodlagi predlagane enketf bo ministrstvo najlažje dobilo poročila. ki bodo naperjena v prvi vrsti proti delavstvu, proti osemurnem delavniku.
Ob tej priliki opozarjamo zlasti na dve stvari:
1. Produkcija v sedanjih razmerah, ko primanjkuje surovin, tehnične opreme in često tudi izurjenega osobja. ne more biti merilo za socialno politiko. Namen socijalne politike je. da se ustvarijo predpogoji za gospodarski razvoj, to je preskrba delavstva, dobri delovni pogoji, moderniziranje podjetij itd.
2. Osemurni delavnik stoji pod varstvom mednarodne državne de-< lavske svetovne konference. Ako bi ministrstvo hotelo, kakor se čuje podaljšati delovni čas v malih neto-vamiških obratih, pride s tem v nasprotje s sklepi te konference. V zmi-slu teh sklepov ima delavstvo legalno pravico, da se upre takemu eventualnemu atentatu z vso odločnostjo.
Gospod minister naj s tem računa.
Socijalno demokratično gibanje na Litvinskem.
Ena od mejnih — v Rusiji po vojni nastalih — držav je Litvinska, ki se deli v štiri dele: v Kuronsko. v, Litvo, Semgalen in Lahgalen. Cela država meri 41.455 kvadratnih kilometrov in ima 2,522.000 prebivalcev. Socialno demokratično gibanje v tej deželi je zelo močno. Njegov razvoj ie ozko v zvezi z razvojem litvinske-ga poljedelstva in industrije. Za carske Rusije je bilo to gibanje kruto persekvovano. Bilo je vedno staen boj na dve strani: proti ruskim uradom in proti nemškim veleposestnikom ki so obvladovali celo okrožje. Med vojno je bila dežela okupirana
Nemcev .potem pa so v njo prišli boljševiki. V sredi novembra 1918 se je zahotelo narodu po samovladi in L itvinska je po dolgih prepirih po-staia samostojna republika, katere vlada je obstojala iz vseh strp^k države. Pri zadnjih volitvah na podlagi splošne, .tajne in direktne volilne pravice pa je dobila litvinska socialna demokracija v konstitucionolnl Narodni skupščini izmed 150 59 mandatov in je združila na se 275.000 glasov. Druga najmočnejša skupina je »Kmečka zveza« s 49 poslanci in 204.000 glasovi. Ostale mandate (42) so si razdelile druge stranke. Dasi ima stranka v deželi največji vpliv, v vladi ni zatopana in je proti vladi v onoziciji. V političnih organizacN jah ima združenh nad 10.000 članov,-v strokovni komisiji pa ie združenih'
5 velikih zvez. Železničarji z 10.00!) člani, poljedeljski delavci s 7000. učitelji 7. 10.000 fn poštni ter brzojavni
s ?.
U«t;m
ie
Stran 2.
NAPREJ.
Ste v, 133.
cela vrsta konzumnih društev, od katerih ima največje 13.000 članov. Osrednje glasilo litvinske socialne demokracije je »Socialdemokrat«, ki izhaja v nakladi 100.000 izvodov dnevno. Razen tega izhaja še enkrat tedensko »Po^ddjski delavec« dalje »Socialista« in »Sociala Politika«. Strankino založništvo izdaja številne kniisre, brošure in letake. V Litvinski je agrarna reforma izvedena iti veleposestniki nimajo nobene moči. Z večino glasov je bil v Nar. skupščini sprejet zakon o razlaščeniu zemlje nemških veleposestnikov, s čimer .le prešlo v državno last 1,800.000 ha zemlje. Ustanovljena je bila zemljiška komisija, ki izvršuje parcelacijo razlaščene zemlje. Do danes je bilo urejenih že do 200.000 novih naselbin in posestev .Tudi veliki mlini, tovarne in opekarne so bile razlaščene. Na 6. strankinem kongresu v Rigi je bil sprejet načrt nadaljnega delovanja litvinske socialne demokracije: posvetiti se notranji dograditvi organizacij, vzgoji in izobrazbi članstva. I.itvinska socijalna demokracija se je priključila dunajski socijall-stični Internacionali.
Pelitiine vesti.
+ • O »zevezah«. »Jutro« piše k občinskim volitvam v Mariboru med drugim tudi to-le: »Sedaj je jasno, da je bil klerikalno-socialnodemokratičnl pakt, temelj županskih volitev tako v Ljubljani kot v Mariboru. — Izjavimo ponovno, da ni obstojal prav noben »pakt« socialnih demokratov s klerikalci ali Pa z narodnimi socialci, da pa mi ne moremo prav nič zato, da so tudi na-tprotne nam stranke glasovale za naše kandidate, kakor tudi ne bi mogli liberalci prav nič za to, če bi bili glasovali zanje komunisti ali pa magari anarhisti. Vse pisarjenje »Jutra« o »zvezah« izvira zgolj iz konfa«-nosti, ki vlada v vrstah liberalnih mladl-nov; prvič so prepričani in ogorčeni pisili o zvezah klerikalcev z narodnimi socialci, sedaj pa zopet pišejo o »paktu« socialnih demokratov s klerikalci!! Ne zaletujte se vendar tako naivno, gospodje okrog »Jutra«! Postajate smešni!
+ Občinske volitve v Bosni in Hercegovini, ki se bodo vršile to jesen, bodo izvedene po občinskem volilnem redu, ki Je veljaven za Srbijo in Črno goro.
+ K otvoritvi Italijanskega parlamenta, pri kateri je držal kral) prestolni govor, ti! bilo socialističnih, komunističnih in republikanskih poslancev. Njih sedeže so izpolnili člani senatske zbornice. Majkali so tudi zastopniki tirolskih Nemcev v tem ko so poslanci jugoslovanske Narodne stranke zasedli prostore na levici. Zanimiv je bil govor o Giolittijevem programu: med dru-uim se je pokazalo, da je Giolittl popolnoma opustil vsako nado na sodelovanje socialistov s tem, da se je uklonil klerikalni zahtevi po priznanju njih organizacij in verske šole. Klerikalci bodo torej najbrže sodelovali z Giolittijem.
+ Italijanski zakoni v Julijski Benečiji. Izšel je italijanski kraljevi odlok, s katerim se italijanski kazenski in tiskovni zakonik razširjata na nove pokrajine, in sicer z dnem 1. januarja 1922.
+ Belgijski komunisti so na kongre.su v Bruslju ustanovili lastno stranko, katero bodo tvorili maloštevilni levičarji v belgijski delavski stranki in samostojne komunistične skupine po vsej deželi. Na kongresu so sprejeli predlog, naj bi strokovne organizacije ostale nedotaknjene, dokler ne bo »dovoljnega« števila pristašev, ki bodo potem vstopili v moskovske sindikate. — Tudi v Belgiji je torej ozračje razčiščeno. Belgijska delavska stranka je že napravila potrebne korake, da ne bodo strokovne organizacije trpele po razdiralnem delu. Uveljavile se bodo odredbe amsterdamskeza predsedstva z dne 'S. maja t. L
+ Posledice marčevega komunističnega puča v Nemčiji. Komunistični puč marca meseca v Nemiji je žalostno končal. Pri sodišču je bilo 353 obtožencev obsojeno na skupno 1259 let ječe in po 1 mesec težkega dela (robije); 4S6 obtožencev je bilo obsojenih na skupno 651 let in 7 mesecev ječe;
S obtožencev na dosmrtno prisilno delo, 4 pa na smrt. — To so posledice komunistične taktike »avantgarde«! No, delavstvo v Nemčiji obsoja nesmiselni pu£izem_in se trumoma pridružuje neodvisni socialnode-mokratični stranki.
+ Nov Leninov govor. Lenin je na neki privatni seji, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki raznih industrij, rekel, da »o sovjetski komisarji popolnoma zadovoljni z obnovitveno akcijo komisarja Rikova in da želijo, da bi se mu ta akcija posrečila, katero so doslej ovirale ra2ne neodgovorne
osebe, ki pripadajo, žaiibog, komunistični stranki. Rasni iJeiMstični teoretiki, ki ne računajo mnoso s časovnimi razmerami in so sovjetski industriji škodovali, so sedaj tudi izprevideli, da z idealiziranjem nič ne dosežejo in so se umaknili. Lenin Je-nazad-dnje izjavil, da je bil od komunistične stranke same pooblaščen, da prične sodelovati tudi z nekomunisti! — Če je na tej vesti mnogo resnice, potem je jasno, da ne pride do razkola med ruskim! Doliševiki, temveč do reform izma.
+ Biokada proti Angori. Grške vojne ladje so po antantnem naročilu in s sodelovanjem angleškega brodovja pričele izvajati blokado na črnomorski angorski obali Preprečiti hočejo dovoz vojnega materiala iz Rusije v Angoro — iz česar se bo morda izcimila nova vojna s sovjeti. Grška torpedovka je obstreljevala pristanišče He-rakleo ob Črnem morju, kjer so veliki premogovniki.
Dnevne vesli.
Socialistična občina. Vse čitateije in socialistične občinske odbornike v Sloveniji opozarjamo, da smo danes iz tehničnih ozirov morali izpustiti rubriko »Socialistična občina«, vsled česar jo objavimo v prihodnji številki.
Popravek. V včerajšnji štev. »Napreja« v članku »Srbski zemljoradniki ne zapuste konstituante«, se je vrinila nerodna tiskovna pomota. V drugem odstavku beri: »Prepričani smo, da bi Pašič in z njim vsa bas-kokracija in pollcajdemokracija raje videl« namesto: . . »da bi Protič in njim vred vsa bankokracija . . .«
Naredba o delavskem zavarovanju. V ministrstvu za socialno politiko je definitivno izdelana naredba o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, smrti in nezgode. Posebna osrednja uprava bo vodila popolnoma avtonomno zavarovanje delavcev. Pr,-spevke za zavarovalni fond za slučaje bolezni in smrti bodo vplačevali polovico delavci, polovico pa delodajalci. V fond za rente v slučajih trajne nesposobnosti bodo plačevali samo delodajalci z ozirom na nevarnosti, katerim so delavci izpostavljeni v njihovih podjetjih. Naredba bo podpisana te dni.
Poštno - brzojavno ravnateljl-stvo naj stori svojo dolžnost in naj
žo enkrat izprazni koncertno dvorano filharmoničnega društva. O potrebi tega koraka se je Izpresrovo-rilo že pred letom, kar se ]e ponovilo večkrat tudi pozneje. Neizogibno potrebno je. da se dvorana izprazni tekom enega meseca — ker se mora restavrirati — tako. da bo 7. začetkom prihodnje sezone lahko koncertantom na razpolago. To zahtevamo v interesu naše kulture.
Reorganizacija bolniških blagajn v Dal-vaciii. V to svrho bodo v Dalmaciji v Splitu v kratkem sklicali posebno anketo. Kakor znano, bolniško zavarovanje v Dalmaciji sicer obstoja, toda bolniške blagajne so bile tu zelo pomanjkljive in njih poslovanje je bilo slabo.	--
Gospodinjski tečaj za učitelilce. Poverjeništvo za kmetijstvo priredi v času od 25. julija do 27. avgusta t. 1. pettedenski gospodinjski tečaj za učiteljice na kmetijsko-gospodinjski šoli v Marjanišču v Ljubljani.
V	ta tečaj se sprejemajo prosilke pod sledečimi pogoji: 1. da imajo najmanj 5 let ljudsko šolske učiteljske prakse in uspo-sobljenostni izpit za ljudske šole, 2. da si s kmetije doma oziroma, da so se s kmetijskim gospodinjstvom že praktično peCale, 3, da so že po svojem dosedanjem delovanju pokazale potrebno zanimanje in voljo za gospodinjski pouk, 4. da so iz krajev, kjer je upati, da se najprej ustanove gospodinjsko nadaljevalni tečaji in 5. da napravijo koncem tečaja Izpit o predavani učni tvarini in si pridobe s tem izpričevalo učne usposobljenosti za strokovni pouk na kmetijsko nadaljevalnih tečajih. Prosilke naj poleg tega navedejo (brez prilog) v prošnji tudi vse druge običajne podatke glede starosti, rojstnega kraja, dovršenih študij in dosedanjega službovanja. V tečaj sprejete učiteljice dobe v zavodu prosto oskrbo. Sprejete udeleženke se morajo z reverzom zavezati, da se bodo točno udeleževale pouka In ravnale v vsem po odredbah vodstva. Prošnje za sprejem v kmetijsko gospodinjski tečaj je vlagati naravnost pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani in sicer najkasneje do 5. julija t. 1. Za štajerske učiteljice se bo izposloval potrebni dopust.
Razpisane tobačne trafike. V »Uradnem Listu« št. 64 so razpisane do dne 1. julija tobačne trafike za nastopne krale na bivšem Štajerskem: Dravograd št. 21; Gomil-sko št. 10 in 55 v davčnem okraju Celje (obe trafiki se združita v eno samo novo tra-
fiko); Buče št. 72 in Sv. Peter pod Svetimi gorami št. 76 v davčnem okraju Kozje; Pristava št. 2 v davčnem okraju Ljutomer, Maribor, Meljska cesta št. 41; Bistrica pri Rušah št. 5, Žitečka vas št. 65 in Rance št.
52 v davčnem okraju Maribor; Plešivec št.
30 v davčnem okraju Šoštanj, Rošinja št. 1, Spodnji Velovlak št. 25 in Naraplje št. 5 v davčnem okraju Ptuj; Male Rodne št. 8 v davčnem okraju Rogatec; 2iče št. 7 in 17 v davčnem okraju Konjice (obe trafiki se združita v eno trafiko).
Na državni realni gimnaziji v Celju se vršijo sprejemni izpiti za I. razred dne 1. julija ob 9. uri dopoldne, vpisovanje istega dne od 8. do 9. ure dopoldne. — Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in prinesejo s seboj krstni list in šolsko izpričevalo o sposobnosti. Izprašujejo se predmeti: verouk (samo, ako je x izpričevalu slabši red kakor »dobro«), slovenščina in računstvo. — Ravnateljstvo.
Prevzem poštnega urada Sorica od italijanske poštne uprave. S 5. junijem t. 1. je prešel poštni urad Sorica v upravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od tega dne opravlja urad vso poštno službo.
V	okoliš pošlega urada Sorica spadajo sledeči popisni kraji: Spodnja in Zgornja Sorica, Spodnje in Zgornje Danje, Podpore-zen, Rane, Zabrdo, Torka in večji del popisnega kraja Davše, razen kakih 15 hiš, ki spadajo v okoliš poštnega urada Železniki. Navedeni popisni kraji so v občini Sorlc* in v okrajnem glavarstvu Kranj. Krajevna dostava se vrši v popisnih krajih Spodnja Sorica, razen hišnih številk 14, 18 in 19 in Zgornja Sorica, razen hiš. štev. 24, 25, 26, 27, 29 in 30 vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto. Poštna zveza je upostavljena '« poštnim uradom Železniki s poštno vožn.o, ki občuje vsak ponedeljek, sredo, petek tn soboto.
Nesreča v Trčovl pri Št. Petru pod Mariborom. V Trčovi pri št. Petru so v nedeljo popoldan Cviklovi obirali črešnje. Pri delu so bili zaposleni posestnik Ivan Cvikl, dekla Marija Knechl ter par drugih fantov. Med tem časom, ko so ti nabirali črešnje, pa je neki sedemletni deček prinesel iz hiše Cviklovo lovsko puško ter se pričel z njo igrati. To je opazil 17 letni kmetski fant Ribič, ter mu jo vzel iz roK, da jo odnese zopet v hišo. Pri tem pa se je puška, ki je bila nabita, sprožila In ves naboj je priletel v prsa dekle Marije, ki se je na mestu zgrudila nezavestna na tla. Obstreljeno Knechl je gospodar odpeljal nemudoma v bolnišnico v Maribor.
tCuitumi vestnik.
Našega skupnega poseta letošnje umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se je pretečeno nedeljo udeležilo prav mnogo sodrugov in sodružic. Dovol’e-na nam je bila polovična vstopnina. Zato 'a pa za veliko prijaznost in uslugo, ki jo je izkazal g. Jakopič tudi s tem, da nam je razjasnil razstavo, se tem potom iskreno zahvaljuje — Podružnica »Svobode« v Ljubljani.
Kako se je razvilo delo naše izobraževalne organizacije »Svobode«, predvsem pa v Mariboru, nam priča tudi to-le poročilo mariborskega lista »Tabor« o nedavno prirejeni koncertni matineji: Koncertna matineja »Svobode«, ki se je vršila v nedeljo dopoldne v veliki kazenski dvorani, je nudila udeležencem dve url resničnega užitka. Orkester pod vodstvom prof. Kubičke Je izvajal precizno in čustveno Rossinijeve, Gallove, Servaisove, Smetanove, Parmove in Kubičkove skladbe. Pevski odsek »Svobode« je nastopil z moškim zborom, ki le zapel venček slovenskih narodnih pesmi in kompozicije profesor Hladkyja »Luna saje« In »Ljubca poid’ z menoj«. Pevski zbor je pod vodstvom prof. H!adkyja žel poln uspeh. Zlasti je ugajal tenor. Recitacijo prof. Favaja so bile popolnoma v okviru te lepe nedeljske prireditve za delavstvo: seznanila so ga z nekaterimi pesnitvami Zupančiča, Bezruča in Albrechta. Aplavz so žele pesmi s socialno tendenco. »Svoboda« ima lepe zasluge na polju delavske izobrazbe; da uspešno goji tudi umetnost, je pokazala ta koncertna matineja«.
»Novi rod«. Vsebina majske številke: Čika-Jova — Gradnik: Joža pase goske.
— Cv. Golar: Črna noč je. — Fr. Roš: Pesem lastavlc. — Fr. Roš: Škrjanček. — Fran Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka.
— Slika. R. Gangl: Junaška. — R. K.: Iz naše zgodovine. — Slika. — Igo Gruden: Naš Jože. — V. Mazi: Igrače. — Pouk in zabava. — Kotiček malih. — »Novi rod« izhaja 1. vsakega meseca v Trstu ter stane za vse leto 12 lir. Uredništvo in uprava sta v Trstu (Janko Samec, Trst, Ruggero Manna, 20. I. nadstr.)
Ko prečitate „Naprej“, ga oddajte Vašim prijateljem 1
Sz sItskSc®.
Spodnja šiška. Zaupniški sestanek se vrši danes 15. junija op polu 8. uri zvečer v prostorih bivše nemške šole. Dnevni red važen, nihče naj ne manjka.
SHOD
stavbene in gostilničarske zadruge »Delavski dom« na Vič-GIiucah
se bo vršil v soboto 18. t- m. ob 8. uri zvečer v salonu restavracije »Amerika«,
Komur je na tem, da delavci čimprej dobimo svoj »Delavski dom«, naj se udeleži tega važnega shoda!
€sosp&ciairsi*?c».
— Izvoz iz Jugoslavije in draginja. Do-
čim je Jugoslavija v prvi polovici lanskega leta od celokupne vrednosti izvoza Izvozila 52 odstotkov lesa, samo okrog 5% mesa, 5% koruze, 2 in pol odstotka Koruze, 2 odstotka moke, 1 odstotek jajc, 4 odstotke prašičev, 2 odstotka sliv in pekmeza, 2 odstotka predenine, podaja trimesečni izvoz letošnjega leta to-le sliko: 26.535 ton žita v vrednosti 61.9 milijonov; koruze 93.347 ton v vrednosti 89.1 milijonov; moke 12.380 ton v vrednosti 49.1 milijonov; zeJenadnih pridelkov 9.030 ton za 12-5 milijonov; suhe slive 12.666 ton za 38 milijonov; predenine 3215 ton za 19-5 milijonov; žive živine za 70.5 milijonov; mesa in mesnih Izdelkov 8700 ton za 100.1 milijonov; jajc za 31.4 milijonov; les in lesni izdelki za 40 milijonov; cement 45.690 ton za 13.1 milijonov; ostali produkti za 50 milijonov. — Izvoženega je torej lesa za okrog 7 odstotkov vd vrednosti celokupnega izvoza, žita, koruze in moke za 38 odstotkov, sliv za 7 odstotkov, žive živine in mesnih izdelkov za 30 odstotkov. »Trgovinski list« piše k vsemu temu to-le: Nepovoljnost letošnjega izvoza je zakrivila inozemska trgovina, ki more danes vsied vsestranskih ponudb kupovati poljedelske produkte od tam, kjer se ji jih nudi cenejše. Konkurenca drugih dežel ovira znatno povoljno prodajo naših Jugoslovanskih produktov. Da bi se temu odpomogl i, bi bilo treba dati naši izvozni trgovini popolno svobodo. Odklanjamo torej vse izvozne carine in vse, kar ovira organizacijo prometa Izvoza po povoljnih tarifah, tako da se bo mogel naš izvoz spuščati v konkurenco«. — Tako piše ta meščanski lis.! Ali z drugimi besedami povedano: Naši jugoslovanski kapitalisti hočejo vzdržati za vsako ceno z odpravo izvoznih carin draginjo, ki vlada v Jugoslaviji, ter s! zeiijj
iznebiti se nagromadenega blaga, kateremu so cene že začele padati. Pod krinko po-vzdige izvozne trgovine, povzdige industrije bo delavska raja torej zopet mora’a stisniti svoj pas za eno luknjico nazaj.
— Cene živil v Mariboru. Sveži Špeh 46 do 50 K kg, sveže svinjsko meso 32 do 36 K, goveje meso 24 do 36 K, telečje meso 18 do 25 K, prekajeno svinjsko meso 38 do 45 K, piščanci 60 do 100 K (par), goske 50 do 100 K komad, race 40 do 80 K, krompir 18 do 20 K merica ali 2 do 2.50 K kg, bučno olje 46 do 48 K kg, koruza 5 K liter, oves
4 K, ječmen 4 K, ajda 4 K, pšenica 8 K, fižol 5 K, jajce 1.50 do 2 K, zlomljena jajca 70 v komad, zelni grah (izluščen) 1 liter 20 K, solata glavnata 1 do 2 K komad, kumar-ce 10 do 20 K komad, jagode žlahtne liter 20 K, črešnje liter 7 do 8 K, novi kromp'r
5 komadov 1 K.
— Nova tovarna. V Dalmaciji bo zgradila neka češka firma veliko in moderno tovarno za olje.
Razsodba.
U III 228/21 — 10
Odpisi*
Hrastnik, Ko je zadnjič prišel oznanjevat Nesesarsko srečo gospod Brandnet v Hrastnik in so se tudi komunisti udeležili, shoda, se je nam prav čudno zdelo, da so bili komunisti od njegovega govora navdušeni. Ploskali so pa tako, da sc nekateri bolj navdušeni, celo žulje dobili. Seda; smo pa izvedeli od kod ta navdušenost, V sosedni občini Dol. so pri občinskih volitvah dobili komunisti 5 odbornikov, med njimi je tudi neki Markovič (pa ne Sima), kateri je bil od Brandnerja tako navdušen, da se je dal od Nesesarjev v odbor voliti, Tor tj na Dolu komunističen odbornik v občin), v Hrastniku pa član Ne se se ir, odbornik. Na Dolu v kompromisu s klerikalci, v Hrasto!t ku pa Ne se se sar. To je doslednost. Gospod podžupan iz Hrastnika al! bt ne bilo treba malo šole za vaše odbornike?
Drešfvene nesti.
Članom in članicam invalidske organi* zaclje za Ljubljano in okolico se naznanja, da bo društvo izdajalo čevlje pc znižanih cenah le do konca junija. Kdor jih želi naročiti naj se zglasi v društveni pisarni v št. Peterski vojašnici soba ši. 3 pritličje in sicer vsaki dan, razur. nedelje to praznikov od 8—12 ure in od 3—6 ure popoldne
— Občni zbor društva bančnih uradnikov. V sredo 15. t. m. ob 8. zvečer se vrši v veliki dvorani Mestnega doma prvi občni zbor društva bančnili uradnikov. Pripravljalni odbor prosi, da se ga tovariš; zanesljivo udeleže.
Pg s vetu«,
— Mezdni spor v angleški tekstilni indtr. striji. Važna situacija angleške tektsilne industrije je prisilila ministre trgovine, ds je-pozval zastopnike obeh sprtih strank k skupnemu posvetu. Delodajalci in delavstvo se pogajata že tri tedne. Skupne število nezaposlenega delavstva na Angleškem znaša skoro 4 milijone, od teh 1 mil!. 520.000 rudarjev in 600.000 pavolarskega delavstva.
— Havličkove rokopise je našel urednik K. Novotny v Blovicich. So last gospe M. S. Benešove, soproge lekarnarja dr. B!o-vicich. Podedovala jih je po svojem očete K. Nigru iz Chotebora. Rokopisi so baje fragmenti poizkusov pesniških Havličko-vich in obsegajo do 5000 listov.
Velife vrtni koncert, v četrtek l®* t. m. v hotelu sBellevue«. Svira polnoštevilen orkester Zveze Jug. želerznienriev-
Začetek ob 18. uri. Vstop prost.
Obtoženec Jakob Vehovc, 35 let star, r. k. vere, samski, urednik v Ljubljani radi enakega prestopka že kaznovan, je kriv, da je vsled opustitve dolžne pazljivosti izšel zoper obtožitelja št. 85 z dne 26. 4. 1921 periodičnega lista »Naprej« v Ljubljani članek, ki tvori z smislu §§ 488, 491 in 493 kaz. zak. pregrešek žaljenja časti in se obsoja po čienu III. z altan z dne 15. 10 1868 št. 142 d. z. št. 5 na
60 (šestdeset) kron globe eventuelno na 6 dni zapora
po §§ 389 k. pr. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39 tiskovnega zakona, da objavi sodbo v 14 dneh po pra-vomočnosti v navedenem listu na tistem kraju in s tistimi črkami, kakor je izšel žaljivi članek.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 20. 5. 1921.
Potrato 1. t.
Velika zaloga:
dvokolesa, otroSki vozički, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. B&TJELj LJubgfafca, Stan irg št. 28. Sprejme se v polno popravo, za emajliranje i ognjem in ponikianje: dvokolesa, otročji vozički, Šivalni in razni stroji ir. deli. Mehanična delavnica Karlovška cesla 4.
a.‘-«Hmxuvu ;rw	*
HrasiniStu.
Kristalna soda.
Glauberjeva sol kale in krist. Grenka sol. prosla.
Pralni prašek.
Natrijev in kalijev soliter. Zelena in modra galica. Superfosfat.
Kalijeva so).
Prstene barve.
Antichlor.
Chromkali.
Žveplena kislina.
Solna kislina.
Politrova kislina.
Črnila v vseh vrstah in barvah. Štampiljskft barva brez olja. Gumi arabieum.
„Neosan“, terpentiuova krema za čevlje.
Modrilna esenca.
Črnilo za usnje.
Vetje Ms rttimi
d@iawcew
spre! m®S ©
Strojne tov in livarne 1.1
v Ljubljani.
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
-	 —;	Tegetthoffova	ulica	11	—
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
prevzema denarne vi o ge žn iz> vršuje vsakovrstne bančne posle
pod najugodnejšimi pogoj*
casastcETSKEraMB
Odgovorni urednik: Jik. Vehovec
Izdajatelj; Ivan Mlinar.
Tisk »Učiteljske tiskarne x Ljubljani,