Dopisi. Iz Lembaha 30. jun. (Bralno društrd.) Včeraj se je pričelo s streljanjem možnarjev naše bralno društvo v biši čč. benediktincev ob potoku, ktero so brezplačno prepustili temu namenu, dokler se ne posieči v vesi pridobiti stanovanja. Udeležilo se je precejšno število srenjčanov, ter je pristopilo do sedaj blizo 30 odličnih posestnikov. — C. g. župnik Lovro Hrg so kot začasni prvosedaik prebrali in razložili pravila in med drugim tudi izrekli resnico, kterej prav iz srca pritrdimo, da daje namreč društvo dušnemu pastirju najlepšo priliko, pogovarjati se 8 faraui o stvareh, ki v ceikev ne grejo, pa so vendar dau denesnji gospodarjem in državljanom tako silno potrebne in koristue. Potem se je volil odbor 5 udov in 2 namestnikov, ki bodo odslej društvo lepo ravnali. Gospod z Maiibora je s končno besedo navduševal poslušalce, kterih število je bilo močno naraslo, da se udeležijo društva, ki bode na podlagi sv. vere poganjalo se za vsestransko omiko ljudstva, pa tudi s piimernimi veselicaini skušalo osrčevati uboge kmetovalce in obrtnike, ki nemajo dan denešnji druga na svetu kakor skrbi, trud in žalost, posebno letos, ko uima vse pokončava, kar so pridne roke z velikim trudom in božjo pomočjo obdelale in pripravile. Med govori in volitvijo po listkih so nekteri dijaki in lempaški rojaki z gospodoma učiteljema čedno prepevali. — Naj slednjič še povemo, da nas je silno razveselila lepa edinostin vnetost za dobro stvar, ki tukaj roed 65. gg. duhovnoma in učiteljema vlada. Ako bodo, česar ni dvomiti, vsi skupaj sodelovali pri poduku, bode društvo veselo napredovalo. Kako tolažljivo in za dobro stvar koristao je, ako steje fara le 30 modrib, v vseb potrebuih stvareh podučenih in značajnik možev! Ti bodo potem zdrave pojmove med sosedi širili in tako se srenje v kratkem času prerodijo, da niso zapeljivcem metlje. Toraj : Bog daj srečo! Iz Švicarskega konec m.junija. (Razmere katoličanov.) Tri tjedne sem zboruje v Bernu švicarski drž. (zavezni) zbor. Najvažnejša stvar vseb dosedanjih obravnav je novi načrt postave o pravosodji v zaveznih deželah. Katoličani so zabtevali, dase tudi cerkveni prizivi (rekutzi) izročajo državni sodniji, naj bi se pritožbe katoličanov nepristrano in bolj pravično piesojevale. Pa o tem aiso boteli nasi libeialci nič slišati, kajti iraajo v postavodaji zagotovljeao večinoglasov, da zamorejo proti nam sovražno postopati, ne po pravici, ktere nič več ne poznajo, ampak po nasilstvu, kterega se povsod poslužujejo. Predlog katoličanov je toraj z vsemi pioti 14 glasom bil zavržen. Teh 14_glasov je iz nekdanjih zaveznih kantonov.*) — Cudno pa je, da so pri tej priliki zoper nas glasovali ali se pa glasovanja vzdržali federalisti iz francoskih kantonov, kterim smo mi 1. 1872, ko so boteli liberalci vstav prevreči, pomagali, da se to tačas ni zgodilo. Tako smo toraj švicarski katoličani par tjeduov poteru, ko se je vstav vnovič prenaredil, brezpostavni postali! Člen 113. najnovejšega vstava namreč pravi! ,,Državna (zavezna?) sodnija razsoja pritožbe državljanov o krcenji ustavnih pravic, kakor tudi pritožbe posamesnih oseb zastran prestopa državnih pogodeb in konkordatov." Nihčer ne more tajiti, da spada svoboda vesti, vere in bogočastja k poglavitnim in najvišjim ustavnim pravicam državljanov, prav tako kakor enaka raera pri razdelitvi davka. — Brez dvoma bo tudi narodno svetovalstvo (Nationalrath), ki je neka rgosposka zbornica" na Švicarskem, najnovejši prestop vstava sprejelo, da v liberalnosti za večino poslancev državnega zbora ne zaostane. Mi pa rečemo: Dežela, kder se meni in tebi nič ustavne pravice žalijo, preden so še prav razglašene, ne stoji več na stalu pravice, ki narode vzvišuje, ter je zapravila pravico svo- *) L. 1843 so namreč kantoni: Švao, Uri, Unterwa!den, Luzern, Friburg, Zug in Wallis med seb<J zvezo napravili, da si proti brezverskim liberalcem in centralistoni ubranijo kantonsko samostalnost in svobodo, kakor tudi kat. vero. L. 1845. sta pristopila še Bern in Geneva; 1. 1847 ao pa liberalci nad katoličani zmagali. L. 1848, se je sklenil vstav, ki je tudi katoličanom pravičen bi!. Pa nekdanja poliiična samostalnost kantonov se je čedalje bolj krčila, dokler niso liberalci letos vstava (verfassung) prevrgli, katoličanom vse pravice vzeli, ter delajo zdaj ž njiuii po Bisraarkovem izgledu. To je svoboda, ktero imajo liberalci povsod za tiste, ki se drznejo drugib tnisli biti, kakor so liberalci. Liberalizsm najhujšo trinoštvo! Vred. jega lastnega obstanka, in čuditi bi se ne bilo, ako stegne kteri mogočnež ob prvi priliki svojo grabljivo roko po njej. Bolj ko človek svojo domovino ljubi, bolj ga tudi pri srcu peče, Se vidi v domovini tako kiičečih krivic. Kje bi vzeli švicarski katoličani se domoljubja, ako se jim 3 tjedne po sklenjenem novem vstavu najvažnejši členi, zagotavljajoči katoličanom versko svobodo, s peklenskim roganjem in proti vsej pravičnosti zbiišejo! Slednjič se eno samovoljnost naših liberalcev. Odvetnik preč. škofa Lacbata, gosp. Amiet, je vložil pri naiodnem svetovalstvu prošnjo, da se nja rekurs proti odstavljenju škofa ne vzame še v tem zasedanji v obravnavo, kev še sledi drugib pritožeb in pisem zoper to nasilstvo. Večina odborova pa nalašč sklene, da pride rekurs na dnevni red, to je, da ga bodo ovrgli. Odvetnik je pa vložil drugo pismo, v kterem preklicuje svoj rekurs, ako ga bočejo že v tem zasedanji v obravnavo vzeti, ter si pridržuje pravico, ga pozneje zopet vložiti. Mudi se pa liberalcem s to rečjo zato, ker boče tudi veliki svfct Šent-Galski svojega škofa (dr. Greitha) odstaviti, čes, da se je pregrešil s tem, ker je brez vprašanja vlade z apencelkimi katoličani neko pogodbo sklenil. Od sv. Marjete pri Pesnici 23. rožnika. (Konrad Seidl cestni mojster) je pri nas po predzadnji povodnji raztrgano cesto in most popravljal, ter s svojimi lastnimi konji in dvoma blapcema dal nekoliko šibrovja in blata na poškodovano cesto navoziti in jo povrboma poravnati. Vsak, kteri je to delo vidil in nekoliko možgan v glavi ima, je lehko spoznal, da bo tako nadelano cesto prva povodinj podmolila in razjedla; cesta bi se imela na dotičnem mestu vzdignoti, kraj cesto na obeh straneh varna ograja potegniti in most napraviti. Zadnja povodenj je sopet cesto poplavila in z lehkoto navoženo sibiovje in blato na bližnji travnik odnesla. Cesta dozdaj še ni popravljena in se z nevarnostjo po njej vozi; Seidl morda študira, kako bi sopet cesto napravil, da bi več zaslužil. — Most, ki je bil poprej obokan, je dal Seidl z dilami napravitl, da ga bo voda ležej odnesla. Druga povodenj nam je več škode napravila, kakor prva, ker je na ob Pesnici ležečih travnikah sen6 poblatila, da skoro ni za drugo kakor v gnoj. Temu je veliko krivo, ker se je neki predstojnik na Seidlna boj6 zanašal, ki mu je obljubil, da se bodo po predzadnji povodnji raztrgani bregovi ob Pesnici ob svojem času popravili, kar se pa dozdaj še ni zgodilo. — Koga bi jeza ne grabila, ako čuti, kako težko da se denar spravi, s kterim debele okrajne obklade plačujemo, in kako svojeglavno da ljudje Seidlnove baže s tistim ravnajo! In vendar se ne manjka med nami ljudi, ki mislijo, da je Seidl ,,nezgruntano" prebrisana glava in zgol ljubezni do ubo- gega kmeta, dasiravno druga ne zna, kot strašno kričati in hujskati sosebno ob volitvah. Da je nevednež z dolgim jezikom, nam je posebno v pretečenem letu jasno pokazal ob volitvah, ker druga ni vedil svojim volilcem povedati, kakor da je po duhovnikih in papežu udribal, kar je se ve da prav lahko in v sedanjih časih brez kazni! Ko se je še iz Eamce k sejam okr. zastopa v Maribor vozil, je baj6 vsak mesec 6—7 gld. potaih stroškov okr. zastopu zarajtal; potem lehko sodimo, kako drago da bo pri nas svoje vožnje zaračunal, ker je več dni zaporedoma svoje konje in dva blapca pošiljal ceste nadelevat, pa tudi sam se večkrat prepeljal gledat, kako da delo napreduje. čudno, da se mož tega dela podstopi, ko je vendar v poročilu deželnega odbora bral, da so okr. ceste z večine prav zato v tako slabem stanji, ker nimajo o k r. zastopi izvedencev, kteii umejo, kako treba ceste delati. Sv. Lenart v slov. gor. 30. jun. Včeraj se je obhajala v naši fari vesela svečanost. Njih veličanstvo cesar so po predlogu milost. knezoškofa imenovali prečast. g. dekana Jurija Tut e k a za častnega korarja lavantinskega. S eljanski farani sv. Lenarta so tndi o tej priliki pokazali svojo hvaležno ljubezen do dragega njim dušnega pastirja, ki že mnogo let neutrudno pri njih dela. Že v nedeljo so pridsega iz Maribora S& Btrclbo oprojoli j in poano v 1100 aa an ja cii. sala strelba in so gorele krasno Dapravljene razsvečave, posebno v Lormanji in v Žerjavcih. Tudi cerkev je bila praznično okiačana. Lepo število gg. dubovnikov je svojega dekana počestilo s nazočnostjo, in iz cele dekanije je prislo toliko ljudi, kakor redko kedaj. — Želimo prečastitemu gospodu še mnogo let krepkega zdravja!