Mocno nacet kulturnozgodovinski biser Trzinska cerkev klice po prenovi Pomlad je v zraku Društva dejavna na vseh podrocjih Okrogli jubilej castnega obcana Trzina Devetdeset let Janeza Štebeta Umetnica tisocerih talentov Brigita Ložar Kolofon Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici Cvetoca pomlad v Trzinu Fotografija: Tanja Jankovic Uvodnik Poklon modrosti Zadnje case mi kar naprej prihajajo na pot vrli kle­ni starostniki – z njimi se srecujem v zasebnem Foto: osebni arhiv VSP Glavna in odgovorna urednica: Vesna Sivec Poljanšek, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Barbara Kopac, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Majda Šilar, Dunja Špendal Redni avtorji prispevkov: Matjaž Erculj, Milica Erculj, Andrej Grum, Saša Hudnik, Dušan Kosirnik, Zdenka Kopac, Brigita Ložar, Valentin Orešek, Marjetka Pajk, Katja Rebolj, Zoran Rink, Miha Šimnovec, Petra Šuštar, Jožica Trstenjak Avtorji fotografij: Tanja Bricelj, Tanja Jankovic, Barbara Kopac, Zinka Kosmac, Miha Pavšek Lektoriranje: Darja Tasic Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za majsko številko oddajte najkasneje do ponedeljka, 6. maja. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenarocenih prispevkov. življenju ali pa se naše poti križajo po službeni plati. Prav vsi me navdihujejo s svojo neizmerno modrostjo in so najboljši kažipot za zadovoljno hojo po stezah vsakdanjika. Tako me moja babica, ki je pred nedavnim praznovala devetdeseti rojstni dan, uci spoznanja, da je vse mogoce, ce le ne obupaš ob prvih ovirah, in da s skromnostjo in poslušanjem srca ne moreš nikdar zgrešiti. Priznana slovenska likovna umetnica castitljive starosti, s katero sem se oni dan pogovarjala v nekem intervjuju, mi je dala misliti o ustvarjalni strasti, ki živi v nas vse življenje, ce je le ne ugonobimo pod pritiski zunanjega sveta: »Ko cutiš, da v tebi vre od želje, da bi nekaj udejanjil, stori to – ne glede na starost in ne glede na to, kaj ti bodo prigovarjali drugi!« Tudi pogled na trzinskega castnega obcana Janeza Štebeta, ki je pred kratkim praznoval devetdeseti rojstni dan, govori zgodbo o cloveku, zvestem svojim nacelom in strastem. Še vedno obožuje gasilstvo, pohodništvo in še marsikaj drugega, zaradi cesar je ob predanem delu v Trzinu pustil neizbrisen pecat. Tu je tudi neustavljivi Miha Velepec, gospod trzinskih korenin, na pragu devetdesetih let, ki živi v eni od sosednjih obcin, pa vendar nikdar ne zamudi srecanja študijske skupine Etno-fletno na Jefac­nikovi domaciji. Njihov nepogrešljivi clan je, tudi zaradi prelepega petja, vsi pa ga cenijo tudi zaradi njegove modrosti in razgleda­nosti. Vsi ti mi zdaj še bolj kot prej odpirajo oci ob spoznanju, da bo tudi ta cas, ki je naravnan (vecinoma) le na cašcenje modernega in hipnega, minil najverjetneje tako hitro, kot se je porodil. Tisto, kar bo zares ostalo, pa so modrosti, ki jih prinaša življenje, in dragocenosti, duhovne in stvarne (lep primer tega je tudi trzinska cerkev, biser državnega pomena, ki pa klice po prepotrebni preno­vi, o cemer lahko med drugim berete v tej številki), ki jih je mogoce ohranjati le s spoštljivim odnosom. To pa si konec koncev tudi zaslužijo, mar ne?! Glavna in odgovorna urednica Vesna Sivec Poljanšek Obcina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice »Medobcinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Obcinske novice Porocilo o kakovosti pitne vode v letu 2018 Pitna voda je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene kakovostne oskrbe z varno pitno vodo pa je z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših nalog. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega porocila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2018 je razvidno, da pijemo prebivalci obcin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravce dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda pod strogim nadzorom ga (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izva-kakšni koncentraciji. Koncentracija teh snovi v pitni vodi se med ja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) iz Kranja, in oskrbovalnimi obmocji bistveno ne razlikuje. državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora redno jemljemo vzorce za laboratorijske preiskave pitne vode. Število vzorcev in obseg posame­znih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih analiz sta dolocena v letnem nacrtu odvzema vzorcev pitne vode NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblašcenih ustanov. Izven letnega nacrta pa izvajamo še nadzor, ki ga zahtevajo dolocene okolišcine pri uporabnikih, in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti stanja pitne vode s pravilnikom upoštevamo mikrobiološke in kemijske parametre, spremljamo pa tudi indikatorske parametre, to je tiste, katerih mejne vrednosti niso dolocene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Ob nji­hovi povišani vrednosti preverimo vzroke tega in prisotnost drugih one­snaževal. Med indikatorske parametre spadajo mikrobiološki in tudi fizi­kalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, elektricna prevodnost in pH-vrednost vode. Izsledki analiz notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09) se voda pred distribucijo po vodovodnih sis­temih tretira s klorovim preparatom na sistemih Crni graben, Ples-Po-doreh-Krulc, Dešen, Selce-Poljane in Bršlenovica. Na sistemih Domžale­-Mengeš-Trzin in Kolovec se voda vecinoma ne tretira, dezinfekcija pa je potrebna le obcasno (predvsem v obdobju visokih zunanjih temperatur). V okviru notranjega nadzora so dolocena stalna odvzemna mesta, ki omogocajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodne­ga omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2018 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 545 vzorcev pitne vode: 257 na vodooskrbnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 77 na Kolovcu, 82 na Crnem grabnu, 29 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 81 na sistemu Ples­-Podoreh-Krulc, 7 na Dešnu, 6 na sistemu Selce-Poljane in 6 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. Parameter Enota Mejna vrednost Elektricna prevodnost µS/cm 2500 pH = 6,5 do = 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merje­nja in njihove mejne vrednosti. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost za zdravje nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzrocili akutna obolenja, zato je teh preizkušanj v primerjavi s fizikalno-kemijskimi vec, saj mikroorganizmov fekalnega izvora v pitni vodi ne sme biti. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so najveckrat indikatorski, rezultati kemicnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravne­ Obcinske novice V letu 2018 je bilo od 356 vzorcev, odvzetih iz tega omrežja, 26 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi. Na vodovodnem sistemu Domža­le je bilo neskladnih 17 vzorcev, na sistemu Kolovec je bil neskladen 1 vzorec, na vodooskrbnem sistemu Crni graben je bilo takšnih 5, na sis­temu Mengeš M1 – Dobeno 2 vzorca in na sistemu Podoreh-Ples-Krulc 1 vzorec. V vseh primerih so bili v skladu z vzrokom neskladnosti izvede­ni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorcenje, da je bila dokazana ponovna ustreznost vzorcene vode. V nobenem primeru pa neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 16 neskladnih mikrobioloških vzorcih notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za kar pa so odgovorni uporabniki. Uporabnike naj zato opozorimo, da je za varno os­krbo s pitno vodo pomembno tudi to, da vsi, tudi oni, redno in ustrezno skrbimo za svojo interno vodovodno napeljavo. Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2018 so bili vsi vzorci na vseh sistemih, odvzeti za fizikalno­-kemijske analize za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom. V okviru notranjega nadzora je bilo odvzetih in laboratorijsko preiskanih 98 vzorcev pitne vode: 84 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale­ Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo varna tudi v prihodnje Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je uživanje vode iz naših sistemov varno, da je voda, ki pritece iz pip zdrava, dobra in vedno sveža. Kljucnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo pa je skrbno nacrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravocasno prepoznava­nje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, in redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu, uporabniki morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje, vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja skrbeti tudi za varovanje in ohranjanje dragocenih virov pitne vode. Celotno porocilo o kakovosti pitne vode za leto 2018 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik Župan Peter Ložar o nevladnem sektorju v trzinski obcini Na naši spletni strani smo znova odprli rubriko Župan odgovarja in v njej župane vseh obcin osrednjeslovenske regije povprašali o nji­hovem sodelovanju z nevladnimi organizacijami (NVO). Na vprašanje glede sprememb na podrocju nevladnega sektorja v obcini Trzin je trzinski župan Peter Ložar odgovoril, da je bilo v zadnjem casu veliko vec pogovorov in sodelovanja. Poudaril je, da so poizkusili NVO iti nasproti s skupnimi sestanki, ki so pokazali njihove potrebe. Povedal je tudi, da obcina sofinancira projekte NVO z razpisi na po­drocju kulture, humanitarnih dejavnosti in športa, in pri tem navedel kot primer festival Trznfest, Florijanov sejem, tek Petra Levca, Med­narodni folklorni festival, koncerte za mlade in strelsko tekmovanje Skirca. Manko pa vidi na podrocju delovanja mladih, zato ima mladin­sko društvo, ki se v Trzinu trenutno odpira, po njegovih besedah vso njegovo podporo in tudi podporo obcinske uprave. Pred vsakim sprejetjem obcinskega proracuna imajo tudi sestanek z NVO, da njihovi predstavniki predstavijo svoje potrebe in pripombe na predlagani proracun, potem pa se v javnem pogovoru išce možnosti za izboljšanje financiranja NVO in sodelovanja med njimi in obcino. Ekipa Sticišca NVO osrednje Slovenije spodbuja boljše sodelovanje nevladnega sektorja z obcinami, saj s tem pomembno vpliva na ure­snicevanje potreb tega okolja. Nevladnim organizacijam (društvom, zasebnim zavodom, ustanovam) iz osrednje Slovenije je na voljo kot brezplacno podporno okolje, z informacijami s podrocja ustanovitve NVO, projektnega svetovanja, vodenja racunovodstva, promocije in komuniciranja ter za NVO s potencialom celo z informacijami, vezani­mi na njihove individualne potrebe. Vec informacij dobite na spletni strani www.consulta.si, na elek­tronskem naslovu info@consulta.si ali po telefonu na številki 059 927 619. Izkoristite brezplacno podporo Sticišca in razširite svoj krog. Nina Groboljšek, Consulta.si, foto: Osebni arhiv Petra Ložarja Obcinske novice 5. redna seja obcinskega sveta S 5. redne seje obcinskega sveta, ki je bila na sporedu zadnjo marcevsko sredo, 27. marca, povzemamo zelo na kratko le osnovne tocke dnevnega reda, obsežnejše gradivo, tudi z vsemi vprašanji in pobudami svetnikov in županovimi odgovori, pa najdete na spletni strani Obcine Trzin. Še pred zacetkom obravnave posameznih tock dnevnega reda je svetnica Alenka Marjetic Žnider, OAOT, predlagala, da se z dnevnega reda umakne 3. tocka, nanašajoca se na obravnavo in potrditev cen storitev obvezne gospodarske javne službe za doloceno vrsto komunalnih odpad­kov in za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. Kot razlog za predlog umika je svetnica med drugim navedla tudi domnevno nejasen in pomanjkljiv elaborat o oblikovanju cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v trzinski obcini in še nekaterih okoliških obcinah, saj naj po njenem ne bi bil pripravljen v skladu z uredbo MEDO. Predlog ni bil sprejet – 3 svetniki so glasovali za umik, 10 jih je bilo proti –, zato je tocka ostala na dnevnem redu. V nadaljevanju so svetniki najprej prisluhnili povzetku letnih porocil, od porocila Zdravstvenega doma Domžale do porocila Doma pocitka Men­geš o izvajanju pomoci na domu v trzinski obcini in delovanju Centra aktivnosti Trzin (CAT). Sledila je že omenjena 3. tocka dnevnega reda, in sicer se je v zvezi s tem odvijala zelo burna debata, v kateri so sodelovali Marko Fatur, di­rektor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, svetniki Alenka Marjetic Žnider, OAOT, Gregor Pevc, LTND, Anton Peršak, LTRT, Nuša Repše, LTRT, in Rado Gladek, SDS, župan Peter Ložar in predstavnik podjetja Snaga, Dušan Marc. Svetniki so po daljši razpravi najprej sprejeli amandma k 3. tocki dnev­nega reda, nato pa so sprejeli še osnovni sklep o potrditvi cen obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov. (Besedilo sklepa je bilo prilagojeno sprejetemu amandmaju). Zatem so svetniki prisluhnili še porocilu o delu nadzornega odbora Obcine Trzin, potrdili sklep o pravilih za brezplacno objavo predvolilnih oglasov v majski številki Odseva pred evropskimi volitvami, sprejeli sklep o spremembi in dopolnitvi nacrta ravnanja z nepremicnim premoženjem Obcine Trzin v letu 2019, sprejeli predlog letnega programa dela trzin-skega obcinskega sveta in na koncu potrdili sklep o imenovanju Jožice Valencak za predstavnico trzinske obcine v svet zavoda Medobcinskega muzeja Kamnik in sklep o imenovanju Nataše Gladek za predstavnico obcine Trzin v komisiji za sprejem otrok v vrtec. Kot je v navadi, je bila ena od tock dnevnega reda namenjena tudi svetniškim vprašanjem in pobudam: v tem delu se je tokrat oglasila le svetnica Dunja Špendal, LTRT, in sicer jo je zanimalo, kdo je odgovoren za vzdrževanje travnika z anteno med Zorkovo in Kidricevo ulico, kjer se menda pogosto zbira mladina in pušca tam za seboj vse mogoce. Župan ji je pojasnil, da je Obcina Trzin le nekajodstotna lastnica tega predela, drugo pa je v lasti stanovalcev Kidriceve ulice, po solastniških deležih, zato je o ustreznem vzdrževanju tega predela težko doseci soglasje. 5. redna obcinska seja se je koncala ob 18.37. Besedilo in fotografija: Vesna Sivec Poljanšek Odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin in živali iz Frnihtovega bajerja Frnihtov bajer na obmocju trzinskih Mlak je pomembna naravna Pri takih živalih pa najdemo vec vrst želv (rumenovratka, rdecevratka) in vrednota lokalnega pomena – sega tudi v obmocje Natura 2000 (obmo-rib (ameriški somic, zlate ribice, krapi koi). Vse te živali so v bajer prinesli cje Rašica) in ekološko pomembno obmocje Rašica – Dobeno – Gobavi-ljudje iz svojih akvarijev, ko niso bili vec zmožni skrbeti zanje. Težava pa je ca, v katerem so ohranjene barjanske življenjske združbe in zavarovane v tem, da se s tem spreminjajo in so ogroženi naravni biotopi. Tako bi bil vrste dvoživk. ta bajer primeren življenjski prostor, denimo, za redko domorodno vrsto Bajer pa je zdaj ogrožen zaradi pojavljanja in razširjanja tujerodnih inva-želve, mocvirsko sklednico, a jo zdaj izpodrivajo te tujerodne vrste. zivnih rastlinskih in živalskih vrst. Med takimi vodnimi rastlinami sta tudi V okolici bajerja so rastišca zlate rozge, japonskega dresnika in navadne pontederija, ki izvira z ameriškega kontinenta, in vrsta gojenega lokvanja. vinike, to pa spreminja in ogroža biotsko raznovrstnost gozda. Obcinske novice Za odstranjevanje kopnih invazivnih rastlinskih vrst bo organiziralo akcije Planinsko društvo Onger, letos kar štiri, od aprila do septembra, odstranjevanje takih vodnih rastlin, kar bo potekalo rocno, in to tudi pod vodo, pa bodo izvajali ribici ali potapljaci. Zmanjšanje števila tujerodnih vodnih želv bo doseženo s pastmi za žel­ve, zmanjšanje števila tujerodnih rib pa z elektroizlovom. V aktivnostih bodo sodelovali strokovnjaki z izkušnjami. Odstranjena rastlinska biomasa bo odpeljana in ustrezno unicena, ži­valske vrste pa bodo prav tako odstranjene v skladu s podrocno zakono­dajo in po strokovnih navodilih Zavoda RS za varstvo narave. Za koordi­nacijo navedenih aktivnosti bosta skrbela Obcina Trzin in Zavod RS za varstvo narave – s strokovno podporo in nadzorom. Nacrtovane aktivnosti bodo izvedene v skladu z dogovorom z lastniki zemljišc, da bodo pripomogle k obnovitvi naravnih procesov in s tem k vecji biotski raznovrstnosti Frnihtovega bajerja in njegove okolice. Maja Brozovic in Vika Kreca, Obcina Trzin, in Andreja Škvarc, Zavod RS za varstvo narave, foto: Arhiv Obcine Trzin Subvencioniranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu Obcina Trzin je v letošnjem proracunu namenila del sredstev tudi za preventivne zdravstvene programe za obcane, del proracuna pa namenijo za sofinanciranje cep­ljenja obcanov proti klopnemu meningoencefalitisu poleg obcine Trzin vsako leto tudi obcine Domžale, Lukovica in Mengeš. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporocljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki živijo na endemskem obmocju ali pa predvidevajo aktivnosti v naravi. Bazicno cepljenje se pravilo­ma opravi s tremi odmerki cepiva intramuskularno, v mišico nadlah­ti. Shema cepljenja je naslednja: -prvi odmerek, -drugi odmerek mesec do 3 mesece po prvem odmerku in -tretji odmerek 5 do 12 mesecev po drugem odmerku. Prvo revakcinacijo/osvežitveno cepljenje se opravi z enim odmer­kom cepiva tri leta po tretjem odmerku prvega cepljenja, vse nas­lednje revakcinacije pa se priporoca opraviti na vsakih pet let. Sta­rejšim od 60 let se priporoca revakcinacija na tri leta. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma je smiselno opraviti v zim­skih mesecih, saj dosežemo zašcito tako še pred zacetkom sezone aktivnosti klopov. Zdravnica Vesna Milojevic, dr. med., spec. druž. med., in med. sestra Regina Povž bosta izvajali cepljenje v Splošni ambulanti v Trzinu, na Ljubljanski 12f, in to za svoje paciente in tudi za druge polnoletne s stalnim bivališcem v Trzinu, tudi ce imajo izbranega osebnega zdravnika kje drugje. Cepljenje bo v ordinacijskem casu, treba pa se je prijaviti, na tele­fonsko številko (01) 564 40 50. Otroke in mladino do 18. leta bo cepila Irena Klemencic, dr. med., spec. pediater, v domžalskem zdravstvenem domu, na Mestnem trgu 2. Telefonska številka za narocanje je (01) 72 45 271. Na cepljenje prinesite s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in cepilno knjižico. Sofinanciranje pripada odraslim obcanom Trzina, in si­cer za prvo od treh bazicnih doz in za prvo revakcinacijo – ob teh dveh cepljenjih placa polovico doze cepiva, to je 15 evrov, obcan, drugo polovico pa placa Zdravstvenemu domu Domžale Obcina Trzin. Za otroke in mladostnike do 18. leta starosti je cepljenje z vsemi odmerki brezplacno. Brezplacno pa je tudi za prejemnike obcinske socialne po­moci in njihove družinske clane, in to v letu prejete pomoci, na podlagi potrdila o upravicenosti. Vlogo za izdajo potrdi­la o upravicenosti se vloži na Obcini Trzin za vsako ceplje­nje posebej, Zdravstveni dom Domžale pa izdano potrdilo priloži racunu za Obcino Trzin za opravljeno cepljenje. Zdravstveni dom Domžale in Obcina Trzin Izobraževanje za vodnike po Jefacnikovi domaciji in ucni poti Onger Medobcinski muzej Kamnik, Turisticno društvo Kanja, Planinsko društvo Onger, Zavod za gozdove Slovenije in Obcina Trzin vabi­mo aprila in maja letos na izobraževanje za vodenje po Jefacnikovi domaciji in po ucni poti Onger vse tiste, ki jih zanima zgodovina našega obmocja. Želimo si, da bi se na vabilo odzvali v cim vecjem številu. Prakticne primere vodenja in pripravljene vsebine vam bodo predstavili av torji razstav na Jefacnikovi domaciji, sodelavci Medob­cinskega muzeja Kamnik, po ucni poti Onger pa vas bodo vodili so­ustvarjalci vodnika Ucilnica v naravi – ucna pot Onger. K sodelovanju vabimo vse, ki vas zanimata trzinska kulturna in na­ravna dedišcina in ste starejši od 18 let. Dobrodošli predvsem tisti, ki ste vajeni timskega dela ter dela z otroki, mladimi in starejšimi in ki vas zanimajo arheologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, torej naša preteklost in dedišcina. Datumi in prizorišce izobraževanja: • Sreda, 24. aprila, ob 10. uri – na Jefacnikovi domaciji, v Jemcevi ulici 37a v Trzinu • Sreda, 8. maja, ob 10. uri – na ucni poti Onger, pri vodnem zbi­ralniku • Sreda, 15. maja, ob 10. uri – na Jefacnikovi domaciji Dodatne informacije dobite pri Matjažu Erculju na Obcini Trzin – matjaz.erculj@trzin.si – in pri Janji Železnikar v Medobcinskem muzeju Kamnik – janja.zeleznikar@gmail.com. Dobrodošle so pisne prijave. Veselimo se srecanja z vami! Janja Železnikar, MMK, in Matjaž Erculj, Obcina Trzin, foto: Janja Železnikar, MMK Obcinske novice Pravila za oglaševanje pred volitvami v evropski parlament Volitve v evropski parlament 2019 bodo potekale v nedeljo, 26. maja, po izidu majskega Odseva. Vsi oglasi politicnih strank, ki imajo po odloku pravico do brezplacne objave polstranskega oglasa v Odsevu, bodo zato objavljeni v majski številki Odseva, ki izide v ponedeljek, 20. maja. Pogoji za objavo predvolilnih oglasov: -Brezplacni oglas se objavi v Odsevu na površini ene polovice (1/2) notranje strani v za to posebej namenjeni rubriki, oznaceni kot Volitve v evropski parlament 2019, in to v prvi polovici Odseva. -Polstranski oglas lahko obsega najvec 2500 znakov (s pres­ledki) in fotografijo kandidata za evropskega poslanca ali stranke. -Ce bo polstranski oglas objavljen brez fotografije, lahko obsega do 3000 znakov (s presledki). -Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja oglasov, ki te omejitve ne upoštevajo. -Ce želi stranka ali posamezni kandidat za evropskega poslanca v Od­sevu objaviti vecji oglas od dogovorjene ene polovice (1/2) strani, se površina, ki presega to velikost, placa po ceniku Obcine Trzin, veljav­nem za placane oglase. Splošni pogoji za objavo Oglase politicnih strank bomo sprejemali do najpozneje cetrtka, 9. maja, do 12. ure. Oglasov, prejetih po tem casu, ne bomo objavili. -Javno žrebanje oglasnih mest v majskem Odsevu, v rubriki Volitve v evropski parlament 2019, bo v petek, 10. maja, ob 12. uri v prostorih Obcine Trzin. -Predvolilne oglase sprejemamo na elektronskem naslovu uredništva Odseva trzin.odsev@gmail.com. Vesna Sivec Poljanšek Komisija za mandatna vprašanja , volitve in imenovanja Obcinskega svet a Obcine Trzin na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS , št . 110/0 6 – uradno precišceno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16) in 19. clena Odloka o zagotavljanju obvešcanja javnosti o delu Obcine Tr zin in glasilu Obcine Trzin (Uradni vestnik OT, št . 6/08 uradno precišceno besedilo, 8/12, 3/15 in 11/16) objavlja JAVNI RAZPIS - ZA IZBIRO ODGOVORNEGA UREDNIKA JAVNEGA GLASILA OBCINE TRZIN – ODSEV Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki: -izpolnjuje pogoje iz 19. clena zakona, ki ureja medije; -ima najmanj VI. stopnjo izobrazbe in -ob prijavi na razpis predloži programsko zasnovo glasila, ki vsebuje vsebinski nacrt rubrik Odseva ter zagotovilo o zadostnem številu stalnih sodelavcev. Programska zasnova glasila mora biti pripravljena skladno z odlokom, ki ureja zagotavljanje obvešcanja javnosti o delu Obcine Trzin in glasilu Obcine Trzin ter mora upoštevati financna sredstva zagotovljena v Pro-racunu Obcine Trzin. S kandidati, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, bo opravljen razgo­vor. Poglavitna merila za izbor odgovornega urednika bodo vsebinska kakovost programske zasnove in poznavanje Obcine Trzin. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami iz uredniškega dela. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let. Prijavo na razpis z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici z opombo »NE ODPIRAJ - Javni razpis – Odsev«, najpozneje do ponedeljka, 20. 5. 2019 do 13.00 ure, na naslov: Obcina Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin. Kandidati bodo o izboru obvešceni najpozneje v 8 dneh po sprejeti odlocitvi. Za morebitne dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom poklicite na telefonsko številko 01/564-45-44. Vse navedbe v moški slovnicni obliki veljajo tudi za žensko slovnicno obliko. Številka zadeve: 430-0007/2019-1 Datum: 18. 4. 2019 Predsednica komisije, Klavdija Tretjak, l.r. Obvestilo ambulante za bolezni dojk V Zdravstvenem domu Domžale že od leta 1998 deluje tudi ambu­lanta za bolezni dojk. Kot kaže statistika odkritih karcinomov dojk, je njeno delo uspešno. Od leta 2012 pa se število vkljucenih v ta preventivni program po­stopno zmanjšuje, ker se je takrat zacel izvajati nacionalni program DORA, ki ga financira Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v katerem so zajete ženske od 50. do 69. leta starosti. Zdravstveni dom Domžale ima sklenjeno pogodbo za sofinanciranje preventivnih klinicnih pregledov dojk z obcinami Domžale, Trzin, Men­geš, Lukovica, Moravce, Kamnik in Komenda. Nekatere obcine, in sicer Trzin, Domžale in Kamnik, pa kri­jejo dodatno še stroške: -preventivnih mamografij in -UZ dojk za ženske, mlajše od 50 let in starejše od 69 let, torej za ženske, ki niso vkljucene v presejalni program DORA. Leta 2018 je bilo opravljenih 639 klinicnih pregledov dojk, 20 pre­ventivnih mamografij in 10 ultrazvocnih preiskav dojk. Za te preglede napotnica ni potrebna, narocite pa se lahko na tele­fonskih številkah (01) 72 45 220 ali 051 683 773, in sicer ob ponedelj­kih med 10. in 11. uro in ob petkih med 8. in 10. uro; takrat dobite tudi vse potrebne informacije. In še opozorilo za vse ženske – ce opazite na dojkah kakšne spre­membe, ne glede na vašo starost, se cim prej obrnite na svojega iz­branega osebnega zdravnika ali ginekologa, s prošnjo za napotnico za pregled dojk. Zdravstveni dom Domžale in Obcina Trzin V našem kraju Železna poroka pri Pevcevih 65 let je dolga doba. Kako toliko let preživiš skupaj, v zakonu, pa znata povedati 85-letna Marija in 87-letni Emilijan (Milan) Pevec, ki sta v za­cetku tega leta, 9. januarja, praznovala ta visoki jubilej v krogu družine. Njuno mladost so zaznamovali pomanjkanje, garanje pri kmeckih op­ravilih in izkušnja vojnih grozot, v njuno življenje pa so se vendar vpletli tudi prijetni trenutki, ki so trdemu kmeckemu življenju dajali smisel. Potem pa je Milan nekoc zagledal Mici … in poti nazaj ni bilo vec. Porocila sta se v zelo mrzlem dnevu. Vsi v družini poznamo zgodbo o »zamrznjeni torti«, ki se je odkotalila s sani po bregu. Je bil ta mraz prispodoba dotedanjega težkega življenja? Mraz na porocni dan, ki ga je potem razgrela ljubezen dveh mladih ljudi … ljubezen, ki se je izoblikovala v najtrdnejšo vez? Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja sta se odlocila, da se zasid­rata v Trzinu. S svojo delavnostjo sta postavila dom, družini, v kateri so se jima rodili trije otroci, dve hcerki in sin, danes pa imata tudi štiri vnukinje in štiri vnuke. Pticki so se ženili, kljub dežju Gregorjevo, dan, ko se pticki ženijo, naznanja zacetek daljšega dne­va. Na predvecer tega ljudskega praznika so tako nekoc simbolicno vrgli v bližnji potok, jezero ali katero drugo vodo lucke, danes pa ta obicaj ohranjamo s spušcanjem gregorckov, posebnih doma nareje­nih ladjic z lucko. V organizaciji turisticnega društva Kanja je bilo praznovanje gregor­jevega pod vodstvom neutrudne predsednice društva Dunje Špendal izpeljano tudi letos, in to kljub dežju. Dež nas je sicer pregnal, vendar od Pšate v preddverje Centra Ivana Hribarja (CIH), tam pa so za pristno pomladansko vzdušje poskrbeli ucenci glasbene šole LARTKO ter trzinski osnovnošolci in otroci iz vrtca. Razigran zacetek so pripravili mladi nadarjeni glasbeniki tako, da so obiskovalce vseh starosti pospremili v prihajajoco pomlad s spo­mladanskimi melodijami, sledila pa je še glasbena pravljica z veselim medvedom v glavni vlogi. Množica v preddverju CIH-a je navdušeno spremljala glasbeno-kulturni program, ki je uradno odprl praznovanje. Najslajše pa je prišlo na koncu – spust gregorckov. In ker nam je, kot receno, ponagajalo slabo vreme, so organizatorji nacrtovano do­gajanje prestavili z bregov Pšate pred Center Ivana Hribarja, k tam­kajšnjemu vodnjaku, ki poleti prijetno hladi mimoidoce, tokrat pa je poskrbel za edinstveni spust barvitih, cudovito osvetljenih gregorck­ov. Gregorcki so nekajkrat obpluli središce vodnjaka in obiskovalcem tako ponudili nepozaben pogled. Tega lepega obicaja na predvecer gregorjevega slabo vreme torej ni preprecilo, saj so domiselni organizatorji poskrbeli, da smo praznik »ženitve ptickov« res imenitno proslavili. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Iz vrtcev in šole Poljubcek za mamico Ucenci in ucitelji podaljšanega bivanja so tudi letos zadnjo sredo v marcu pripravili prireditev Poljubcek ti dam, posveceno materinskemu dnevu. Vecnamenski prostor šole je ta dan pokal po šivih, saj so ga do zad­njega koticka napolnili bratci in sestrice ter starši in stari starši na­stopajocih. V enournem kulturnem programu se je tokrat predstavilo približno 200 ucencev, od prvega do petega razreda. Ponosno in s pogledi, uprtimi v mamice, so pogumno prišli na prireditveni prostor in predstavili svojo tocko – eni so recitirali, drugi plesali, tretji igrali na inštrument ali peli (tudi v francoskem jeziku) in celo vrteli mažoretno palico. S svojo prisrcnostjo in pristnostjo so vsi navdušili obiskoval­ce, najbolj pa jih je ogrelo šest ucencev s plesno-akrobatsko-pevskim nastopom ob zvokih skladbe slovenskega raperja Challeta Salleta Le­tim in najmlajši, ucenci 1.a razreda, ki so ob otroškem napevu Baby shark predstavili družino morskih psov, medtem ko se je uspešnica z Youtuba, ki je zabeležila že vec kot dve milijardi in pol ogledov, kot filmcek vrtela na platnu za ozadje. Njihovemu prikupnemu prikazova­nju velikosti celjusti clanov družine morskih psov z dlanmi in rokami se je pridružila tudi marsikatera deklica ob robu prizorišca. Ob koncu programa so se vsi nastopajoci zbrali na prireditvenem prostoru in svojim mamicam, ki so spremljale nastope svojih nadobu­dnežev z nasmehom na obrazu, poslali sladki poljubcek, ki ga je zago­tovo spremljala tudi misel: Mamica moja, rad(a) te imam. Besedilo in fotografija: Tanja Jankovic V našem kraju Trzinska cerkev klice po nujni prenovi Cerkev svetega Florijana je bila zgrajena sredi štirinajstega stoletja, v uradnih zapisih pa je prvic omenjena leta 1526. Janez Vajkard Valvazor jo tedaj omeni kot podružnico mengeške župnije, od leta 1974 pa ima sta­tus samostojne župnije. Ker bo trzinska župnijska cerkev cez sedem let praznovala petstoletnico prve pisne omembe, s cimer je tudi najstarejši kulturni spomenik v obcini, ni nic nenavadnega, da sta jo cas in vreme do danes že mocno nacela. Cas je torej, da se glede njene nujne prenove nekaj ukrene. In zakaj je cerkev potrebna obnove? O tem smo spregovorili tudi na marcevskem srecanju, ko smo si jo ob organiziranem vodenju ogledali. Z župnikom Boštjanom Guckom, ki nas je vodil po njej in okoli nje, smo si ogledali nacete temelje in zvonik in tudi okolico cerkve. Videli smo, da se temelji, predvsem na severni strani, pogrezajo in da povzrocajo zaplete tudi odpadajoci omet, kapilarna vlaga in lušcenje strešnikov, kar pa ni le neprijetno, temvec je lahko tudi smrtno nevarno. To, da cerkev nima izoliranega stropa, bi se lahko prav tako rešilo s primerno obnovo, ustreznega izvajalca pa bi bilo treba poiskati tudi za ureditev zdaj preslabo urejene okolice. Ob tem je treba poskrbeti še za staticno ureditev objekta, za ustre­zno ogrevanje in za napeljavo vodovoda, urediti sanitarije, zavarovati objekt in njegovo okolico in odstraniti vse nevarne elemente ter pred­vsem poskrbeti za ohranitev tega, kar predstavlja dragoceno kulturno dedišcino, to pa so predvsem orgle in okrasje v notranjosti cerkve. Ob preurejanju cerkve pa se ne sme pozabiti tudi na pripravo pri­mernega skladišca, saj je sedanje popolnoma neprimerno in predvsem premajhno, zato se nekatere stvari hranijo kar pri župljanih. V povezavi s trzinsko cerkvijo potekata trenutno dva projekta. Prvi je vrednotenje župnijske cerkve kot kulturnega spomenika lokalnega pomena, s cimer se ukvarja Zavod za varstvo kulturne dedišcine. Ce bo Župnik Boštjan Gucek je zbrane najprej seznanil z zgodovino cerkve. cerkev dobila ta status, bo njena vrednost zagotovo narasla, saj bo, kot je bilo v lokalnih obcilih že veckrat omenjeno, privabila k ogledu vec lju­di. Drugi projekt, ki poteka vzporedno s prvim, pa je urejanje okolice, kar pa bi pomenilo tudi ureditev sprehajalne poti, ki za cerkvijo že obstaja, a je zdaj neurejena. O obeh projektih smo po ogledu cerkve in okolice spregovorili z obcin­skimi svetniki ter trzinskima županom in župnikom in strinjali so se, da bi bilo vsekakor smiselno v to vkljuciti izvajalce, ki imajo izkušnje s pre­novo takih kulturnih spomenikov, ce pa bi za urejanje notranjosti najeli druge izvajalce kot za preurejanje zunanjosti, bi bilo pametno njihovo delo poenotiti oziroma uskladiti do te mere, da pri delu ne bi prihajalo do razhajanj ali zapletov. Ko bo poskrbljeno za osnovni administrativni del in bodo predloženi vsi potrebni dokumenti, bodo pridobili gradbeni nacrt, na podlagi tega bo izdelan predracun, potem pa se bo zacelo zbirati ponudbe. Treba bo torej prouciti izkušnje prijavljenih izvajalcev in njihove nacrte, kljucno vlogo pa bo seveda odigrala cena. Ker gre za zahteven projekt, ki bo od župnije terjal znaten znesek, bo pred zacetkom prenove potreben temeljit premislek tudi o financah. To ne bo enovit projekt, temvec vecstopenjsko delo, ki potegne za seboj veliko napora in izzivov, glede na stanje cerkvenega objekta pa je to preprosto neizogibno. Besedilo in fotografije: Barbara Kopac V našem kraju Trzin (o)cistili že dvajsetic Clani trzinskih društev in organizacij so 6. aprila ponovno združili moci na tradicionalni spomladanski cistilni akciji, ki jo je ob njihovi podpori organizirala Obcina Trzin. Po oceni organizatorja se je je kljub nekoliko nižjim temperaturam in oblacnemu dnevu udeležilo okoli 200 obcanov – vecinoma tistih, ki se teh akcij redno udeležujejo. Na svojem cistilnem pohodu so iz okolja odstranili konzerve, plastenke, plocevinke (vecinoma pivske), embalažo »fast food« hrane, stare deo­dorante, plenice, žico, cevi in podobno nesnago in se ob tem jezili na brezvestneže, ki so to odvrgli. V oci jih je zbodla tudi kolicina odvrže­nih cigaretnih ogorkov v okolici blokov (kjer so sicer namešceni koši za smeti) in pasjih iztrebkov. Med zanimivejšimi najdbami pa je bil poleg avtomobilskih tablic in kuhinjskega pekaca tudi test nosecnosti, ki so ga med cišcenjem oko­lice obvoznice našli gasilci. Podmladek trzinskega turisticnega društva se je z otroki letos prid­ružil orientacistom in se lotil cišcenja obrtno-industrijske cone. Naj­vec odpadkov, med njimi celo spodnje perilo, so pobrali v najvišje leže­ci ulici v coni, na Gmajni, kjer radi prenocujejo tovornjakarji. Na 13 zbirnih mestih po obcini so udeležencem akcije razdelili vrece in zašci­tne rokavice, da so se lahko lotili dela. Prizadevnim »cistilcem« našega kraja so se letos pridružili tudi clani strelskega društva, ki so prejšnja leta zaradi tekmovalnih obveznosti pobirali smeti v okolici šole že nekaj dni prej – pomagali so med dru­gim tudi pri cišcenju Pšate. Naš kraj pa so zavzeto cistili tudi clani drugih trzinskih društev in organizacij, in sicer je bila med njimi najšte­vilnejša skupina športnega društva, gasilcev in upokojencev s clani turisticnega društva. V štirih petkubicnih kontejnerjih se je nabralo za 2870 kilogramov razlicnih komunalnih odpadkov, obcina pa bo za celotno akcijo – za vrecke, rokavice, hrano in odvoz odpadkov – porabila predvidoma okoli 2.400 evrov proracunskih sredstev. Smo pa tudi letos opazili, da so se v teh kontejnerjih, ceprav je bil odvoz komunalnih odpadkov v Trzinu organiziran že cez dva oziroma tri dni, cez noc nabrali še dodatni od­padki, med njimi tudi salonitke. Druženje udeležencev letošnje cistilne akcije se je nadaljevalo v pi­ceriji Olivia, kjer je Nataša Pavšek delavnim pomagacem razdelila 152 bonov za topli obrok s pijaco. Tanja Jankovic, foto: Robi Matijevic in Tanja Jankovic Po železni cesti od Retec do Šanghaja Edinstveno potovanje s transsibirsko železnico so sanje marsikaterega Slovenca, tisti, ki tega (še) nismo doživeli, pa smo lahko to dogodivšcino podoživeli vsaj ob fotografijah in pripovedi Jureta in Drejca Omejca, ki sta lepotam in izzivom tega potovanja namenila lansko poletje. Simpaticni tandem je prepotoval z vlakom celotno pot, torej od do-letalom. To se je izkazalo za odlicno odlocitev, saj je njuno potovanje macih Retec do kitajskega Pekinga in še naprej, do Šanghaja. V štiri-s tem že na zacetku dobilo pristen popotniški pridih. indvajsetih dneh potovanja sta oce in sin zamenjala šestnajst vlakov, Na poti do ruske prestolnice nista doživela nobenih zapletov, ob­pri tem sta preživela v vagonih kar devet dni, zamenjala pa sta tudi casno pa ju je doletelo vecurno cakanje, kar je za prestop meje, pred­šest casovnih pasov. Premagala sta dobrih enajst tisoc kilometrov in vsem ukrajinske in ruske, popolnoma obicajno. V Moskvi je takrat doživela dvainštirideset nepozabnih prigod. vrelo zaradi svetovnega prvenstva v nogometu, ki je potekalo na dva- Ob tem pa sta se oce in sin odlocila še, da bosta tudi do Mosk ve po-najstih lokacijah v enajstih mestih, zakljucne tekme pa na znameni­tovala kar z vlakom, namesto z obicajnim prevoznim sredstvom do tja, tem moskovskem stadionu Lužniki. Eno izmed tekem sta si ogledala V našem kraju tudi naša popotnika, to pa je bil tudi dejanski povod za to potovanje. Vstopnici za prvenstvo sta namrec kupila že leto poprej, potem pa sta okoli tega zasnovala tudi svoje popotovanje. Drejc je dodal, da mu je oce potovanje podaril za deseti rojstni dan. Poleg nedvomno nepozabne tekme sta si med nadaljevanjem poti ogledala tudi sibirsko pokrajino, tam prenocila pri zanimivem možu, ki je tudi že prej gostil slovenske turiste, prepotovala sta mongolske ravnice in si ogledala Ulan Bator in Bajkalsko jezero. V tem najsta­rejšem naravnem jezeru na svetu sta se tudi okopala, cetudi njegova voda ni imela vec kot petnajst stopinj. Kmalu sta prestopila kitajsko mejo in se pomudila tudi pri slovitem Kitajskem zidu. Tu sta se pri­družila dvema danskima popotnikoma, ki sta se odlocila raziskati bolj neobljudene dele zidu. Obiskala sta tudi prepovedano mesto, najvecji kompleks palac na svetu, obsegajoc skoraj tisoc še vedno stojecih zgradb, v Pekingu pa tudi Trg nebeškega miru, najvecji trg na svetu, ki naj bi sprejel celo do milijon ljudi. Vožnja s transsibirsko železnico se je tu uradno koncala, popotnika pa sta se odlocila še za podaljšek, še za ogled najvecjega kitajskega mesta, pomembnega gospodarskega središca Šanghaja. Do tja sta odpotovala s hitrim vlakom, vlakom, katerega potovalna hitrost je tudi do tristo petdeset kilometrov na uro. V Šanghaju sta si ogledala med drugim ženitveni sejem, kamor hodijo starši in stari starši oddajat priprošnje za svoje odrasle otroke, da bi kmalu našli ustreznega ži­vljenjskega partnerja. Jure je ob koncu povedal, da mu je bilo to zadnje mesto precej bolj všec kot, denimo, Peking. Domov pa sta se namesto z vlaki vrnila z letalom. Z lahkoto verjamem, da je bilo vec kot tritedensko potovanje v vseh pogledih izjemno in da sta si oce in sin na njem nabrala neprecenljive spomine, ki jih bosta nosila vse življenje. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Z Dušico Kunaver o simbolicnem pomenu vode Clani letošnje generacije študijskega krožka Etno-fletno, ki ga organizira in vodi edinstvena mentorica Branka Urbanija, so zadnje tedne še posebej delavni, potem ko so se navdušeno lotili pozimi zastavljene­ga projekta – raziskovanja življenja ob Pšati nekoc in danes. Svoje raziskave bodo nadgradili s filmom, ki zdaj še nastaja, v veliko pomoc pri vsem skupaj pa so jim poleg domacinov tudi razlicni strokovnjaki. Eno od njih so v zacetku aprila povabili tudi medse – Jefacnikovo domacijo je obiskala velika poznavalka in priznana castilka ljudskega blaga Dušica Kunaver. Prvi cetrtek v aprilu je bila izba Jefacnikove domacije, kjer se sre­cujejo clani krožka Etno-fletno, najboljši prikaz medgeneracijskega sodelovanja: na enem mestu so se zbrali ljudje zelo razlicne starosti, od študentov in generacije srednjih let do upokojencev, med temi pa že po tradiciji tudi najstarejši clan krožka Etno-fletno Miha Velepec, gospod, ki bo prihodnje leto praznoval 90. rojstni dan, clanom krož­ka pa so se pridružili tudi številni drugi ljudje, ki jih zanimata ljudsko blago in njegova sporocilnost. Osrednja gostja vecera, Dušica Kunaver, je zbranim razodela obilo zanimivega o simbolicnem pomenu vode. Med drugim je razložila, da so starši nekdaj vzgajali svojo mladež s pomocjo mitov in le­gend, da bi jih tako obvarovali pred neprijetnimi izkušnjami in tudi pred nemoralnim vedenjem. Legenda o povodnem možu, ki vzame v svoje vodno kraljestvo otroka, ko se je ta nepremišljeno igral ob bregu reke, je, denimo, nastala kot opozorilo starejšim otrokom, ki so pazili na mlajše sorojence, medtem ko so starši delali na polju ali v gozdu. Veliko otrok je namrec utonilo in prav legenda kot ta o povodnem možu naj bi na otroke delovala svarilno in tudi varovalno. S podobnim namenom je bila stkana tudi zgodba o Urški in povod­nem možu; z njo naj bi opozarjali mlada dekleta, naj se ne predajajo nepremišljeno prezgodnji spolnosti in naj ne nasedajo lepim bese­dam postavnih mladenicev. Še obilo podobnega je zbranim tisti vecer natresla Dušica Kunaver, ki je vir tolikšnega znanja, da bi jo lahko poslušali dolgo v noc. Vecer pa so vsi skupaj obogatili še s pesmijo, kajpada o vodi, v vlogi najbolj gorecega pevca pa je znova blestel neumorni Miha Velepec. Ob vsem tem smo izvedeli še nekaj podrobnosti o snemanju filma o življenju ob Pšati: clani krožka Etno-fletno so zbrali že ogromno zanimivega gradiva, pri cemer jim gredo domacini zelo na roko. Pred kratkim so tako posneli prizor na dvorišcu, ob lesenem mostu, in sicer pri Trzincu Franciju Banku, ki jim je med drugim razodel, kako so tam nekdaj napajali živino. V spomin na tiste case na njegovem dvorišcu še vedno kraljuje staro kamnito korito. Obilo novega in ko­ristnega je clanom Etno-fletno natrosila tudi Jožica Valencak, ki ve­lja za neusahljiv vir informacij o nekdanjem življenju v Trzinu. Svoje bodo dodali še številni drugi, pika na i pa bo film, ki bo koncan konec maja ali najkasneje do srede junija in bo vseboval tudi pripovedne vložke Dušice Kunaver. Kot torej kaže, bo tudi letošnja generacija clanov študijskega krož­ka Etno-fletno koncala delo na moc velicastno, z izdelkom, ki bo zagotovo v veselje in ponos njim in tudi našim zanamcem. Vesna Sivec Poljanšek, foto: Arhiv Branke Urbanija V našem kraju Nov zacasni znak – (morda) prvoaprilska šala z resnim sporocilom Prometni znaki so namenjeni ozavešcanju voznikov, kaj je ustrezna vo­žnja na dolocenem cestnem odseku, njihov glavni namen pa je zagota­vljanje vecje varnosti vseh udeležencev v prometu. Tovrstno prometno signalizacijo lahko po tolmacenju ministrstva za infrastrukturo postavlja, spreminja in odstrani le izvajalec rednega vzdrževanja ceste. Zakon tako prepoveduje poškodovanje, odstranitev, prekritje, zakritje ali kakršnokoli drugacno spremembo prometne signalizacije. Vsi nepooblašceni posegi pomenijo spreminjanje obstojece signalizacije in s tem tudi prometne ureditve, to pa lahko ima za udeležence v prometu tudi usodne posledice, zato je lahko kazen za resne kršitve tudi do tisoc evrov. Trzin je nedavno dobil nov znak za zmanjšanje hitrosti vožnje, ki pa ga ocitno niso postavili pooblašceni izvajalci, temvec verjetno kdo izmed za­skrbljenih domacinov. Tokrat pa gotovo ne moremo govoriti o resni kršitvi zakona, saj je šlo najverjetneje za prvoaprilsko šalo; znak, na katerega je uredništvo Odseva opozorila ena od naših bralk, naj bi bil namrec postav­ljen dan ali dva pred prvim aprilom. Ceprav krasi ta znak jezikovno povsem neustrezen napis, pa nosi v sebi vsekakor resno sporocilo: mesto njegove postavitve in njegova oblika na­mrec namigujeta, da vozniki v križišcu Mengeške in Jemceve ceste pre­pogosto spregledajo hitrostne omejitve, kar je z znakom verjetno želel poudariti tudi njegov postavljavec. Prostor je namrec dobil na drogu pod znakom, ki doloca konec obmocja omejitve hitrosti vožnje na 30 kilome­trov na uro. Na drugi strani ceste pa stoji tudi oznaka šolska pot, s cimer je postavljavec nove omejitvene table verjetno želel opozoriti na še vecjo previdnost pri vožnji po omenjenem obmocju, saj lahko voznik s »pretež­ko nogo« ogroža tudi šolarje. Ko sem o vsem tem povprašala župana Petra Ložarja, je povedal, da je na Jemcevi cesti sicer poskrbljeno za ustrezna opozorila in merilnike hi­trosti, a so kršitve še vedno pogoste in da to sproža pritožbe tamkajšnjih prebivalcev. Ti namrec niso navdušeni nad nocnimi dirkaci, ki pogosto tudi ob glasni glasbeni spremljavi divjajo po tej ozki cesti in kljub jasnim oznacbam oziroma omejitvi hitrosti ogrožajo sebe in tudi tam stanujoce Trzince. In tako lahko morda postavljeni prometni znak kljub njegovi jezi­kovni nepravilnosti vzamemo kot resno opozorilo vsem, ki vcasih prevec pohodijo plin in pri divji vožnji ne pomislijo na osnovno pravilo v prometu, to je skrb za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v prometu. Besedilo in fotografiji: Barbara Kopac Reševanje žabic v Trzinu Po Sloveniji so marca potekale številne akcije reševanja dvoživk, ki se vsako pomlad ob pravi temperaturi in ustrezni vlagi v mraku množicno odpravljajo proti najbližji mlaki. Že drugo leto smo jih reševali tudi v Trzinu. Lokalna naravovarstvenica Maja Brozovic je pr vo letošnjo akcijo reševanja teh koristnih živalic organizirala že v soboto, 9. marca, ko je opazila pr ve žabje selitve. V naslednjih dveh tednih je sledilo še nekaj organiziranih akcij, nekaj žab pa so prenesli na obrobje gozda tudi obcani na vecernem sprehodu. Na poziv na skupne reševalne pohode se je odzvalo enkrat vec, drugic manj trzinskih ljubiteljev narave, vecinoma pa so prihajali iz vrst planinskega društva Onger, velikokrat pa so se jim pridružili tudi otroci in z veliko vnemo reševali žabe. »Ugotavljali so, da so tudi krastace zelo razlicne po vzorcu na koži in po bar vnih odtenkih. Navdušeni so bili nad poskocnostjo žabcev in se cudili velikim debelim okornim samickam. Prav vsi pa so premagali predsodek in so postali navdušeni raziskovalci in reševal­ci dvoživk,« nam je povedala organizatorka Maja Brozovic. Izhodišcna tocka organiziranih akcij je bila vedno parkirišce pri vr tcu Žabica, ob 19. uri; od tam so se odpravili reševalci žab vseh starosti, opremljeni s svetilkami, odsevniki, medicinskimi rokavicami in vedri, na najbolj izpostavljene trzinske ulice, to pa so Pod gozodm, Reboljeva in Prešernova z vmesnimi slepimi ulicami ter Mlakarjeva in najbolj kriticna Kidriceva ulica. Na varno so letos prenesli skupaj 24 4 žabic, vecinoma krastace. Podatke o prenesenih dvoživkah je naravovarstvenica sporocila na naslov društva Žverca. Na reševal­nih pohodih pa so trzinski prostovoljci našli tudi veliko povoženih žabic, ki jim ni uspelo varno prilesti do svojega letnega domovanja, in so žalostno koncale pod kolesi vozil. Najvec povoženih je bilo v širši okolici gostilne Trzinka, zato so v dogovoru z lastnico med eno od reševalnih akcij na gostilniško dovozno pot namestili opozorilni tabli, ki ju je že za lansko selitev dvoživk izdelala študentka Pina. Po koncanih žabjih selitvah pa so tabli spet odstranili. Naravovarstvenica Maja Brozovic obljublja, da se bodo akcije reše­vanja dvoživk prihodnje leto spet ponovile in že zdaj poziva vse ob­cane, ki hodijo spomladi na vecerne sprehode, naj prenašajo žabice s cest na obrobje gozda in tako mimogrede naredijo nekaj dobrega za naravo in s tem ne nazadnje tudi za vse nas. Tanja Jankovic, foto: Tanja Jankovic in Emil Pevec Portret meseca Umetnica tisocerih talentov Brigita Ložar Ko najdeš svoje pleme … Brigita Ložar je oseba številnih talentov: vešce obvladuje povezovanje ljudi v nevladnih organiza­cijah, navdihuje skupine za nove projekte, s svojim zgledom spodbuja k prostovoljstvu, je mama, žena, organizatorka, graficna oblikovalka, igralka, pevka, scenaristka, režiserka, rada se usede za šivalni stroj, za sprostitev izdeluje drobne darilne predmete iz papirja … Skupni imenovalec vsega naštetega je ustvarjalnost, ki iz Brigite kar vre. Ustvarjalnost pa je tudi srž delovanja trzinskega Kulturno-umetniškega društva Franc Kotar, ki mu je Gita, kot ji radi recejo njeni kudovci, zadnjih osem let predsedovala. Z Brigito smo se pogovarjali, potem ko je pretekli mesec »vladarsko žezlo« predala Aleksandri Kmetic. Ostaja pa v upravnem odboru in ob­ljublja, da jo bomo spet lahko videli tudi na odrskih deskah. Ko ste pred vec kot desetimi leti zaceli dejavneje delovati v KUD-u, še ni bilo programa, kakršen se v smislu kulturne ustanove izvaja zdaj. Kakšno pot ste prehodili v tem casu? V KUD-u sem zacela dejavneje sodelovati na povabilo Jureta Lajovca, ki se je tedaj selil v Ljubljano in je vedel, da na daljavo ne bo mogel opravljati predsedniške vloge, imel pa je veliko idej. Takrat je zrasla ide­ja o otroškem programu, Juretova pa je tudi zamisel o izmenjavanju predstav med ljubiteljskimi gledališci, ki se je po našem zgledu dobro prijela po vsej Sloveniji. Tedaj sem veliko razmišljala o Juretovih idejah, a na zacetku je bilo težko delati, saj je prišlo do upada clanstva in tudi precejšnje zamenjave v njem. Kaj vam daje pri delu v KUD-u najvecje zadošcenje? To so zagotovo uspehi KUD-a na regijskih in državnih tekmovanjih gledaliških skupin. Svojcas je naš KUD že prejemal pomembne državne nagrade, po sestavi nove ekipe pa je bilo spet treba zaceti znova, saj selektorske oci opazijo, ali so igralci zacetniki ali ne, ali so talentirani ali ne … Na sreco se je v KUD zgrnilo kup posameznikov, ki premorejo veliko talenta, niso pa samo iz Trzina – na vaje prihajajo tudi iz Trbovelj, Radovljice, Kamnika, Moravc, Ljubljane … Da se v društvu dobro dela, kažejo zlasti uspehi iz zadnjega obdobja, kot je denimo uvrstitev na državno Linhartovo srecanje že dve leti zapored. Tekmovanja so potrebna, da dobijo igralci in ekipa priznanje tudi od selektorjev, ne le od obcinstva, obenem pa so povezana tudi s pridobiva­njem sredstev Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Za kulturo se žal še vedno namenja premalo denarja, a to se najbrž ne bo spremenilo, dokler ne bo v glavah dozorelo spoznanje, da je gledališce vredno obiskati in ga podpreti tudi s tem, da namenimo nekaj denarja za vstopnico. Kaj je bilo vaše vodilo pri vodenju društva? Stremela sem k temu, da sem podpirala tudi tiste projekte, ki mi osebno niso predstavljali prve izbire, saj sem vedno skušala reci: »Pa ja, dajmo, zakaj pa ne!?« Naša posebnost je tudi to, kako v KUD-u vzgaja­mo igralce in druge sodelujoce pri predstavah. Gre za zelo domišljeno strukturo, za katero sem dobila navdih pri tabornikih – v KUD-u se zac­ne igralska pot v Mini dramski šoli 1 in 2, ki zdaj delujeta pod okriljem Zavoda Azum, nadaljuje se s KUD-ovsko skupino Show, nato z dijaško skupino (ki bo novost), študentsko skupino in nazadnje odraslo skupino ali skupino Hlodi. Lanska božicna idila pri Ložarjevih. Brigita je hvaležna, da ji tako pri delu kot pri družinskem življenju stoji ob strani soprog Peter, pri varstvu nju­nih nadobudnežev Tinkare in Gabra pa jima ob njunem natrpanem urniku radi priskocijo na pomoc tudi Petrovi starši. Bi lahko rekli, da ste z zahtevnejšimi predstavami na neki nacin vzgajali tudi trzinsko publiko? Ljudje bi za sprostitev še vedno najraje gledali komedije, s cimer ni sicer nic narobe, vendar menim, da je naša naloga presenecati in gle­dalcem ponuditi tudi kaj izven njihovega okvira. Publike ne smeš nikoli podcenjevati. Po predstavi lahko gledalec ugotavlja, ali mu je bilo všec ali ne, pomembno pa je, da ima izbiro. Pravzaprav se ta »vzgoja« dogaja s tem, da igramo tiste predstave, ki zanimajo nas. Nic nimamo proti dobri komediji, ki jo je, mimogrede, sploh najtežje narediti, še tedaj, ko izberemo komedijo, pa gre pri nas za crno komedijo (smeh). Osebno mi je všec, ce se še dolgo po predstavi sprašujem in išcem globine, vzporednice s svojim življenjem. Najslabše je, ce gremo iz gledališca in v trenutku pozabimo, kaj smo gledali. Ce prav razumem, vas v KUD-u vodi predvsem iskrenost – biti to, kar ste, brez komercialne preracunljivosti, s katero bi poskušali napolniti dvorano? Ja, drži. Kajti ce bi delali nekaj le zato, da bi napolnili dvorano, ne bi imeli toliko gledaliških skupin in toliko aktivnih igralcev. Bo s to usmeritvijo, ki se je izkazala kot recept za uspeh, KUD nadaljeval tudi v prihodnje? Vsebina predstav je pravzaprav odvisna od ekipe, ki se bo zbrala za naslednjo predstavo. Oni bodo povedali, kaj jih zanima. Upam pa, da se bo to nadaljevalo, saj menim, da je KUD Franc Kotar v zadnjem obdobju prav s temi zvrstmi, zlasti pa z gibalnim teatrom, v prostoru ljubiteljskih gledališc, ki jih je v Sloveniji res ogromno, vzpostavil neko svojo novo identiteto. Kaj recejo v drugih ljubiteljskih gledališcih o vas? Predstavljam si, da recejo: »To so pa Trzinci, ki so bolj utrgani, ki si upajo, ki tudi eksperimentirajo …« Vseh odzivov smo veseli. Bodisi ko kdo na FB zapiše, da »je dobro prebavil Grenke sadeže pravice«, ali ko nam predsednica Združenja dramskih umetnikov Slovenije Saša Pavcek pošlje elektronsko sporocilo s cestitkami za Maticka. Avtor besedila Blaznost igre Nebojša Pop Tasic mi je po predstavi dejal: »Že dolgo nisem tako užival v gledališcu in za to vam neizmerna hvala.« Prav pri tej predstavi nas je obiskalo nekaj gledališcnikov, ki se s tea­trom ukvarjajo profesionalno, in po predstavi so z nami odkrito delili svoje navdušenje. Postali so naši novi navdušenci, kar je za ljubiteljsko gledališce resnicno velik dosežek! Hvala za vse povratne informacije, ki jih dobimo. Želimo si jih še vec, kajti teater ni za nas, igralce, ampak je narejen za vas, za obcinstvo. Portret meseca Kaj lahko gledališce da posamezniku? Ogromno! In to ne le gledališce, ampak vse formalne ali neformalne skupine, ki jih druži neki skupni interes. Ta interes preraste v mnogo mnogo vec, saj dobiš tu življenjske prijatelje, številni tudi partnerje. Gre za trenutek, ko najdeš svoje »pleme«, to pa ti da vrednost. Ob tem naj posebej poudarim, da lahko v KUD pride vsakdo, ki ga zanima gledališce. Vedno nam manjka predvsem igralcev za moške vloge. Ne delamo avdicij in selekcije, to ni naš nacin. Kako pa ste se vi okužili z ljubeznijo do gledališca? Na kamniški gimnaziji me je gledališce navdušilo do te mere, da sem se celo odpravila na sprejemne izpite za študij režije na AGRFT. V Kamniku sem stopila na vlak in … v Ljubljani pa nisem izstopila, am­pak sem se z istim vlakom vrnila domov. Doživela sem tako blokado, strah … A danes nicesar ne obžalujem. Veliko bolj kot zgolj režija me danes izpolnjuje celostni menedžment nevladnih organizacij. Vcasih v društvu samo kaj pokomentiram, drugic pomagam pri kostumih, tret­jic pri koordinaciji … Vkljucena želim biti tudi v prihodnje, saj mi je to preprosto v veselje. Predsedniško funkcijo pa sem predala na lastno željo. Ocenila sem, da sem KUD-u dala, kar sem lahko, in da je zdaj pravi cas, da to delo prevzamejo mlajši. Mislim, da sem v Aleksandri Kmetic dobila vec kot dostojno naslednico. Bi rekli še kaj za konec? Rada bi se tudi takole, javno, zahvalila vsem, ki so sooblikovali to dobro desetletje v KUD-u. Hvala vsem, ki so verjeli vame, kudovcem, ki so mi stali ob strani in me podpirali, hvala mojemu Petru, ki je v društvu pogosto gonila sila za dolocene stvari, tudi za vso njegovo pomoc v družini, ko sva se izmenjevala pri otrocih, ko je moral drugi biti v KUD-u. In hvala Petrovim staršem! Predvsem pa hvala vsem cudovitim ljudem, ki so stopili skozi vrata KUD-a. Tanja Bricelj, foto: Peter Hudnik/Hood Foto, Karin Pandel Repenšek in Tanja Bricelj Društva Mesecne novice trzinskih gasilcev 90 let Janeza Štebeta Letošnji marec je bil za naše društvo nekaj posebnega. Ne zgodi se namrec vsako leto, da bi kdo iz naših vrst praznoval tako visok jubilej, kot ga je letos praznoval castni predsednik našega društva in castni obcan Trzina Janez Štebe. 23. marca smo se z jubilantom iskreno po­veselili ob praznovanju njegove 90-letnice. Janez Štebe deluje kot aktivni clan v našem društvu že vec kot 70 let, od tega je bil skoraj 30 let tudi njegov predsednik. Sodeloval je pri njegovem razvoju, v casu njegovega predsednikovanja je bil zgrajen novi gasilski dom, dobili smo vec gasilskih vozil in opreme. V casu skupne obcine je deloval v predsedstvu Gasilske zveze Domžale in bil je eden glavnih pobudnikov za obuditev Florijanovih nedelj v Trzinu, na kar smo trzinski gasilci zelo ponosni. Kot se za gasilca spodobi, smo ga ob njegovem letošnjem okroglem jubileju seveda pošpricali. Dragi Janez, veseli smo, da smo lahko praznovali s teboj. Za nas, gasilce, si vzor dobrega gasilca in velikega cloveka. Želimo ti veliko zdravja. Hvaležni smo za vse, kar si naredil za naše društvo. Jubilantu sta prišla vošcit tudi župan Peter Ložar (na fotografiji) in pred­stavnica Žerjavckov Milica Erculj. Drugi dogodki Marca je bilo mirno, brez intervencij, so se pa naši clani izobraževali – štirje koncujejo tecaj za gasilca, dva sta opravila tecaj za vodenje ve­likih intervencij, to je tistih, v katerih sodelujejo razlicne službe z veliko clani, trajajo pa dalj casa, vec dni. Gasilska mladina se je pripravljala za tekmovanje v gasilski orientaciji, ki bo letos v Moravcah, 6. aprila smo se pridružili cistilni akciji za lepši in cistejši Trzin. Gasilci pa se ob tem že pripravljamo na vecje majske in junijske dogodke – maja bomo praznovali god zavetnika gasilcev, sv. Florijana, 1. junija pa bomo izvedli vsakoletno gasilsko vrtno veselico, tokrat s kvintetom Stopar. Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Dušan Kosirnik, foto: Miro Štebe VABILO Kot veleva tradicija, vas tudi letos vabimo na Florijanovo mašo v Trzinu – v NEDELJO, 5. maja, z zborom pred trzin­skim gasilskim domom ob 9.15. Program: • Od 9.15 do 9.30 zbiranje narodnih noš, godbe, uniformira­ nih gasilcev in praporov – pred gasilskim domom, • ob 9.45 odhod ešalona k cerkvi sv. Florijana, • ob 10.00 maša, • po maši odhod ešalona na prireditveni prostor Florijano­vega sejma pri šoli, • zatem družabno srecanje/druženje/družabnost. Veselimo se vaše udeležbe in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom Na pomoc! Si želite imeti svoj zelenjavni vrt? Na skupnostnih vrtovih v Trzinu sta prosti še dve parceli, pripravljeni za ureditev vrta. Ob najemu je poskrbljeno za vodo, zastirko, filc in razlicne druge dodatke, pa tudi za kle­pete za dobre sosedske odnose! Kontakt: drustvo.florijan@gmail.com Društva Žerjavcki bogatejši za novo avdio-video opremo V trzinskem društvu upokojencev Žerjavcki so se že dalj casa pogo­varjali o dotrajanosti in zastarelosti aparature za predvajanje glas­be, ki so jo dolga leta uporabljali ob razlicnih društvenih priložnostih. Sklenili so, da je treba nabaviti nekaj novega, sodobnega, primernega za potrebe društva. Predsednik društva Zoran Rink je spomnil, da je v bližini njegovega doma podjetje AV PLANET, ki se ukvarja s prodajo takih aparatur, dobil je kontakt in clan upravnega odbora Žerjavckov Štefan Skocir, ki pri društvu skrbi za avdio-video opremo, se je tam dogovoril za obisk. Prijazno ga je sprejel lastnik podjetja Matej Glivar in ga povabil v eno od predstavitvenih sob, kjer si kupci lahko ogledajo vso njihovo ponudbo in jo ob strokovni razlagi in predstavitvi tudi preizkusijo. Sko­cir je Glivarju razložil, kakšno opremo so imeli Žerjavcki doslej. Tako je lastnik podjetja AV PL ANET, ki gre kupcem naproti tudi s tem, da Predsednik društva Žerjavcki Zoran Rink in clan društva Štefan jim kupljeno opremo tudi montira in prikljuci na omrežje in jih pouci o Skocir sta se direktorju podjetja AV PL ANET Mateju Glivarju kasneje njeni uporabi, stoji pa jim ob strani tudi s servisom, lažje ocenil, kaj bi zahvalila za to velikodušno plemenito potezo, ta pa ju je v naslednjih društvo najbolj potrebovalo. dneh, na predstavitvi v dvorani Marjance Rucigaj v Centru Ivana Hri­ Skocir pa je Glivarja nato kar naravnost vprašal, ali je kaj možnosti, barja, z veseljem poucil o delovanju te vrhunske sodobne avdio-video da bi njegovo podjetje trzinskim upokojencem podarilo novo sodobno opreme. avdio-video opremo. Glivar ni dolgo pomišljal, svojo odlocitev pa je Vsi smo prepricani, da bo nova avdio-video oprema Žerjavckom od­podkrepil z izjavo, da se mu kot Trzincu zdi prav, da stori za trzinske licno služila. upokojence nekaj dobrega. Majda Šilar, foto: Zoran Rink Zbor clanov trzinskega turisticnega društva Obcni zbor ali zbor clanov, vecna dilema, kako poimenovati to srecanje. Že nekaj let pa je priporocilo, da se uporablja izraz zbor clanov, kar je tudi logicno, kajti le clani lahko glasujemo in odlocamo o delovanju društva. Zatorej tu porocam o letošnjem zboru clanov turisticnega društva Kanja Trzin. Po obveznih letnih porocilih za leto 2018, med katerimi so tudi po­rocila o financnem poslovanju, izpolnitvi programa dela in delovanju delavnic, smo zbor nadaljevali z vizijo dela za tekoce leto. Evropska direktiva o varovanju osebnih podatkov je postavila vsa društva pred upravicene, a ne vedno najbolj življenjske zahteve za izdelavo novih obrazcev. Tako morajo zdaj vsi novi in tudi dolgoletni clani izpolniti novo pristopno izjavo, v skladu z novimi predpisi o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Tudi to smo uspešno spravili pod streho, ob tem pa smo vse clane prosili za razumevanje in jim obljubili, da bomo še naprej velika družina »turistov«, kot se radi poimenujemo v našem društvu, in da se bomo tudi v prihodnje radi družili in nam ne bo vse­eno, ali bo naš kraj živel ali pa bo, kot so ob ustanovitvi naše obcine trdili nekateri, zgolj spalno naselje. In še za eno spremembo smo glasovali v nadaljevanju zbora clanov našega društva. Najprej smo razmišljali o dodajanju novih clenov in sprememb v našem pravilniku o delovanju društva, nato pa smo ob­likovali nov statut z vsemi temi spremembami in ga na zboru clanov potrdili. In ceprav letos ni volilno leto, smo razrešili podpredsednico društva Klavdijo Tretjak in ji zaželeli veliko poslovnih uspehov na njeni novi poti, tudi v prihodnje pa bomo vedno veseli, ce nam bo še kdaj svetovala pri programih, ki jih je ona pokrivala. Na Klavdijino mesto smo z veseljem potrdili Nušo Repše; njeno delo, zavzetost in pripa­dnost društvu namrec vsi dobro poznamo. Že vse leto imamo veliko dela z zahtevno organizacijo 20. Florija­novega sejma: tradicionalno potico velikanko bodo letos spremljali v sprevodu po novi poti, ob šoli, tudi plesalci, udeleženci Mednarodnega folklornega festivala, in bodo v nadaljevanju tudi zaplesali. Seveda pa ne bomo pozabili na naš letošnji okrogli jubilej – 20. oble­tnico ustanovitve turisticnega društva Kanja Trzin, ki jo bomo zazna­movali tudi z nekonvencionalno predstavitvijo. V nadaljnji razpravi smo slišali kar nekaj predlogov za boljšo posta­vitev naše stojnice na sejmu Alpe – Adria na Gospodarskem razsta­višcu, na kar pa žal ne moremo vplivati, in tudi za poživitev delovanja društva. Vsak predlog je dobrodošel in naša vrata so na stežaj odprta za vse, ki se nam želijo pridružiti, da bomo skupaj še mocnejši. Vsi clani, ki so sodelovali na zboru, bodo za Florijanov sejem dobili bon za malico, vsi, ki so izpolnili novo pristopno izjavo in placali cla­narino, pa so prejeli, kot smo v preteklih mesecih obljubili tudi že v Odsevu, v dar prikupno polo majico, izdelano prav v pocastitev okrogle obletnice društva. Na zboru clanov smo se razveselili pohvale župana Petra Ložarja za naše razgibano in bogato delovanje, s cimer skrbimo za prijetnejše bivanje v Trzinu. Za pobudo pa smo hvaležni novi predsednici Društva prijateljev mladine Trzin Nataši Gladek, ki je na zboru clanov izkazala pozitivno presenecenje nad pestro dejavnostjo našega društva in izrazila željo, da bi v prihodnje sodelovali in združili moci v dobro vseh nas, Trzincev. Dunja Špendal, predsednica TDKT, foto: Zinka Kosmac Društva Ali znamo pomagati ob nenadnem zastoju srca Društvo upokojencev Žerjavcki je v dvorani Marjance Rucigaj pred tedni organiziralo predavanje o prvi pomoci ob nenadnem zasto­ju srca. Predavanje s prakticnim prikazom prve pomoci in uporabe avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED) je izvedel poklicni re­ševalec, predavatelj domžalskega Obmocnega združenja Rdecega križa. Predavatelj je ob odlicnem prakticnem prikazu prve pomoci na demonstracijski lutki spregovoril tudi o številnih izkušnjah, ki si jih je nabral kot poklicni reševalec, udeleženci pa so se lahko na demon­stracijski lutki tudi sami preizkusili v nudenju prve pomoci in uporabi avtomatskega defibrilatorja. Namen tega clanka pa ni opisovanje tega, kako pomagamo ob za­stoju srca, ampak predvsem z nanizanimi informacijami spodbuditi cim vec obcanov, da se v prihodnosti udeležijo teh prikazov prve po­moci ob nenadnem zastoju srca. Do nenadnega srcnega zastoja pride namrec navadno brez pred­hodnega opozorila. Nenadni zastoj srca (NZS) je definiran kot stanje, ko se srce pri cloveku nenadoma ustavi. Nenadoma pa je takrat, ko tega zaradi clovekovega zdravstvenega sta­ nja ne pricakujemo. Po podatkih pride v 80 odstotkih do zastoja srca v domacem okolju, to pa je razlog za naše prizadevanje, da bi se prikazov prve pomoci ob nenadnem zastoju srca udeleževalo cim vec ljudi. Srcni zastoj lahko prizadene osebe vseh starosti, od dojencka do zelo starih, dolžnost vsakega ocividca nenadnega zastoja srca pa je takojšnja prva pomoc prizadeti osebi. Pri tem ga ne sme ovirati strah, da bo to osebo poškodoval, saj kaj pomeni zlomljeno rebro v primer­javi z gotovo smrtjo prizadete osebe, ce ne ukrepamo pravocasno?! Z vsako minuto ocividcevega oklevanja pa se možnosti za preživetje prizadete osebe zmanjšajo za deset odstotkov. Predlagam, da se v izobraževanje o oživljanju ob nenadnem zastoju srca aktivno vkljuci tudi obcinsko vodstvo. To namrec ne zahteva ve­likega financnega vložka, vrednost vsakega rešenega življenja pa je neizmerljiva. Podrobna navodila za postopke oživljanja ob nenadnem zastoju srca si je mogoce ogledati na spletu. Predlagam ogled vsaj naslednjih clankov: 1. http://w w w.viva.si/Bolezni-srca-in-o%C5%BEilja-Kardiovasku­larne-bolezni/11520/Kako-prepoznati-zastoj-srca-in-kako-pravil­no-ukrepati 2. h t t p : // w w w. p r v a -p om o c . md d s z . go v. si / i nde x 24 97. h t m l ?sv _ path=9589 3. http://w ww.zdravstvena.info/preventiva/ozivljanje-in-uporaba­-aed-defibrilator-uporaba-temeljni-postopki-ozivljanja-pomen­-zgodnjega-ozivljanja-in-uporaba-a.html 4. http://ww w.srce-si.si/files/Prirocnik%20vzgoje%20za%20zdrav­je%20-%20TPO%20z%20uporabo%20AED%20osnutek%201.pdf Mirko Štuhec, foto: Zoran Rink Vsakoletna skupšcina društva Jesenski cvet Clani medgeneracijskega društva Jesenski cvet smo se v zacet­ ku marca zbrali v gostišcu Jamarski dom na Gorjuši nad Dobom pri Domžalah in tam potrdili delo društva, pregledali financno stanje in sprejeli nove nacrte za letos, potrdili pa smo tudi posodobljeni sta­ tut. Predsednica društva Majda Knehtl, organizatorke lokalne mreže, strokovne delavke, tajnica in blagajnicarka imajo v društvu vedno ve­ liko dela in odgovornosti pri pripravi in vodenju društvenih projektov. Delovanje Društva Jesenski cvet sofinancira šest obcin, pri tem pa ima vsaka posebne zahteve glede izkorišcanja sredstev, odobrenih za delovanje društev. Jesenski cvet ima okrog 260 clanov, od tega jih je 26 vodij skupin. Na skupšcini se je letos zbralo vec kot 100 clanov. In bili smo sklepcni. Lani je nehala delovati skupina Metulji pod vodstvom Jožeta Gajška iz Kamnika – na skupšcini so prejeli zahvalo za sodelovanje, saj so bili res odlicni. Vsako leto so nam pripravili kakšno veseloigro in nas nasmejali do solz. Na letošnji skupšcini se je predstavila tudi nova, zelo številna skupi­ na Mavrica iz Kamnika. Zapeli so nam dve pesmici. Dve novi voditeljici bosta šli na izobraževanje, ki se zacne maja v v hotelu Delfin v Izoli. Tabor je prirejen prav za nas, starejše ljudi, da Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah. Zahvalo za delo pa se za pet dni umaknemo od doma in zaživimo malo drugace. Dru­ je na skupšcini prejela tudi Silva Hacin, dolgoletna voditeljica skupine štvo poskrbi, da ni na taboru nikdar dolgcas, saj imamo na programu Veseli ljudje iz Domžal, za vec kot 20-letno vodenje skupine in tudi marsikaj, med drugim kopanje, delavnice in razlicne prireditve pa tudi dolgoletno delo društvene blagajnicarke. pohode, ki se jih udeležijo tisti, ki to še zmorejo. Lani smo na taboru Domžalsko društvo Jesenski cvet je bilo ustanovljeno leta 2000, uživali tudi v igrah v parku in nastopih otrok iz vrtca Izola z Marjetko zato se zdaj vsi skupaj že pocasi pripravljamo na praznovanje dvaj- Popovsko, dogajalo pa se je še veliko drugega. In prav zato tudi letos setletnice, skupine za samopomoc starih ljudi pa so delovale že pred vsi skupaj že nestrpno pricakujemo naš tabor. ustanovitvijo Jesenskega cveta. Skupšcino smo zakljucili z odlicnim kosilom in z zadovoljstvom, ker Eden najpomembnejših projektov društva Jesenski cvet pa je vsako­ je za nami še eno uspešno leto. letni medgeneracijski tabor, ki bo letos potekal že tretje leto zapored Besedilo in fotografija: Jožica Trstenjak Društva S trzinskimi planinci cez tri od štirih vrhov Ratitovca Po dveh neuspešnih februarskih poskusih izleta na Ratitovec nam je v tretje, ob koncu marca, le uspelo. In tako se je še enkrat pokazalo, da so dobre stvari pac vedno tri. Le dan pred izletom se je po številu prijavljenih videlo, kako težko je koga še dobiti »na limanice« (beri, da se prijavi na izlet, in to pravocasno!), saj smo že mislili, da ga bo znova treba odpovedati. Potem pa se nas je le nabralo pravljicnih sedem in za povrh še ena »ta kosmata«, pasja udeleženka in skupaj smo se odpravili na Ratitovec. Ratitovec je po svoji obliki pravo nasprotje velike vecine naših gora, ki imajo na severni strani bolj strma, na južni pa položnejša pobocja. In pri njem gre za najbolj vzhodno ležeco goro Julijskih Alp, z enim najlepših razgledov nanje. Vršno pobocje Ratitovca je golo, poteka v smeri vzhod–zahod in ima vec vrhov. Iz Selške doline, ce se pripeljemo iz (Škofje) Loke, se vidita Gladki vrh (1667 m) na levi in Kosmati vrh (1643 m) na desni. Zahodno od njiju je najvišja vzpetina Altemaver (1678 m), še zahodnejši pa je Kremant (1658 m). Obiskali smo kar tri ali natancneje vse razen »ta« Kosmatega. Ceprav imajo vrhovi skromno višino, segajo vendarle vsi nad gozdno mejo in so tod že stoletja gorski pašniki. Prav zato je pod vrhovi tudi vec planin in je v njihovem zavetju, na toplejših prisojah na soncni južni terasi (na višini 800 do 1200 metrov) nanizanih kar nekaj slikovitih soriških vasi, ki spadajo med najvišja naselja na Slo­venskem – Zgornje Danje so z nadmorsko višino 1100 metrov celo najvišje strnjeno naselje v Sloveniji. Ti kraji pa so znani tudi po tem, da so zaceli takratni lastniki tega ozemlja, freisinški škofje, konec 13. stoletja tu naseljevati Nemce s Tirolskega. In ker so ti tu so živeli v precejšnji izoliranosti, so še dolgo ohranili svojo govorico. Nam tega ni uspelo slišati. Na pot smo krenili iz Raven, sestopili smo v najvišje naselje, Zgornje Danje, med tema krajema sta še dva druga, nekoliko stran pa tudi najslikovitejše Spodnje Danje s cerkvico sv. Marka na samem, ki je bila za kuliso že vec slovenskim (in verjetno tudi tujim) celovecernim in dokumentarnim filmom. Razgled z Ratitovca pa prištevajo med sploh najlepše v slovenskih gorah – od tod vidimo Julijce kot enotno nazob­cano gorovje, Karavanke pa kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce, ki smo jim blizu tudi Trzinci. Vsi, ki vas (spet) ni bilo z nami na pohodu našega planinskega društva, ker ste morda predolgo odlašali s prijavo, pa ste tako ostali tudi brez flancatov na Krekovi koci in še cesa drugega. Besedilo in fotografija: Miha Pavšek, vodniški odsek PD Onger Obcni zbor domžalskih veteranov vojne za Slovenijo Obcni zbor veteranov vojne za Slovenijo z obmocja Domžal in okoli­ce je bil 14. marca v kulturnem domu v Lukovici, udeležili pa so se ga tudi županja obcine Lukovica Olga Vrankar, podžupan obcine Mengeš Bogo Ropotar ter veterani iz Ljubljane in Moravc in iz Združenja Sever. Lani so veterani ob svojih rednih nalogah postavili pomnik sloven­skemu narodu v Mengšu in praznovali 50. jubilej teritorialne obrambe (TO) ter izvedli tradicionalni pohod po poteh vojne za Slovenijo, na Limbarsko goro nad Moravcami, kjer so bile v preteklosti mnogokrat orožne vaje TO. Poleg tega so po osnovnih šolah na obmocju Upravne enote Domža­le organizirali predavanja o obdobju osamosvajanja Slovenije in med drugim spoznavali zgodovino Posavja in obiskali Krakovski gozd, leta 1991 prizorišce ognjevitega spopada med teritorialci in sovražno ju­goslovansko armado. Udeležili so se tudi vrste spominskih pohodov sorodnih združenj in osvojili simbol slovenstva, Triglav. In ker so z denarjem zgledno gospodarili, bodo letos toliko lažje pos­tavili pomnik pri RT V oddajniku Domžale, ki je bil med osamosvo­jitveno vojno raketiran, in ob koncu leta še s slavnostno akademijo proslavili 20. obletnico združenja. Zlato priznanje Obmocnega združenja vojnih veteranov Slovenije (OZVVS) Domžale je ob tej priložnosti prejel za delo z mladimi Jože Kosmac iz Trzina, srebrni znak ZV VS pa je za zgledno sodelovanje in za spodbudo za naprej prejelo Obmocno združenje slovenskih ca­stnikov. Ob koncu obcnega zbora sta zbrane s pesmijo in glasbo razvedrila še mlada pevka Špela Sever in Nejc Smolnikar. Besedilo in fotografija: Janez Gregoric ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA Ker v našem podjetju verjamemo, da so kljuc vsakega uspe­šnega podjetja zaposleni, se s skupnimi mocmi trudimo, da bi se vsak v našem kolektivu pocutil dobro. Spodbujamo mož­nost izobraževanja in nagrajevanja dobro opravljenega dela. V svoj kolektiv vabimo novega sodelavca za delovno mesto: avtomehanik/diagnostik vozil Opel (m/ž). Vsi zainteresirani poklicite na tel.: 031/483 256 ali pišite na e-mail: info@avtokosec.si T zinci - naš ponosDr uštva Marcevski pohodniški podvigi Lepo vreme nas klice ven, v naravo, in tako smo bili v zadnjih tednih tudi Žerjavcki že na moc aktivni. Udele­žili smo se razlicnih pohodov na razlicnih koncih naše dežele. 1. Tradicionalni Jurcicev pohod Prvo soboto v marcu se pohodniki Društva upokojencev Žerjavcki že tradicionalno odpravimo na Jurcicev pohod od Višnje Gore do Muljave. Odkar je temu pohodu dodan literarni kviz, nekateri na tej poti še po­sebej uživamo. Letos nas je bilo med množico 7000 pohodnikov pet Žerjavckov, za rešeno geslo pa smo prejeli 5 pohodnih kap z napisom Prijetno domace. 3. Jubilant na pohodu Ustanovitelj pohodniške sekcije pri našem društvu in njen najstarejši clan Janez Štebe je marca docakal okrogli jubilej – novopeceni 90-letnik je praznoval svoj jubilej tudi skupaj s pohodniki. 2. Pohod okrog Gradiškega jezera 25. marca je Društvo podeželskih žena Lukovica že enajstic zapored organiziralo pohod okoli Gradiškega jezera, ki se je, kot vedno, koncal s pogostitvijo in s prejemom rožice za materinski dan; letos nam je rožice podelila novoizvoljena lukovška županja Olga Vrankar. Pohoda se vsako leto udeležimo tudi clanice Žerjavckov; letos nas je bilo šest. Besedilo in fotografije: Milica Erculj Mladinski odsek planinskega društva dela s polno paro Planinski krožek na trzinski osnovni šoli letos redno obiskuje 14 osnovnošolcev in 10 otrok iz vrtca Palcica, v zadnjem casu pa smo za naše mlade planince in njihove starše v okviru projekta družinsko planinstvo pripravili dva izleta; vodil ju je Emil Pevec ob pomoci Irene Mucibabic in Nine Zupan. V soboto, 23. februarja smo obiskali 530 metrov visoki Debni vrh in ruševine Starega gradu, vrh z lesenim razglednim stolpom na skraj­nem zahodnem robu Posavskega hribovja, vzhodno od Ljubljane Za­log. To je najvišji vrh Kašeljskega grica, manjšega pogorja med dolino Besnice in spodnjim tokom reke Ljubljanice. Udeležbo pa nam je mal­ce oklestil neugodni datum, to je sobota na zacetku pocitnic – izleta se je namrec udeležilo le 8 staršev s 6 otroki. Planinci pred tablo o Starem gradu; našli so jo podrto, a so jo nato vestno spet postavili in jo zagozdili med drevesi. V soboto, 16. marca, smo imeli poucen celodnevni izlet na Pivško. Zbralo se nas je 21 in s petimi avtomobili smo se odpeljali proti Pivki. Od tam smo krenili do vasi Juršce na nadmorski višini 704 metre in naprej peš v smeri Kršicevca (1091 m). Otroci so premagovali vzpon brez vecjih težav, vse do vrha pa nas je spremljal tudi pes iz vasi, kar nam je izlet še dodatno popestrilo. Po sestopu smo si v Slovenski vasi ogledali ekomuzej Pivških presi­hajocih jezer in se sprehodili do najbližjega, Petelinjskega jezera. Ot­roci so bili navdušeni nad tem, da so lahko hodili po »dnu jezera« in si niso zmocili cevljev. Izlete za družine bomo pripravljali tudi v prihodnjih mesecih, že zdaj pa lahko napovemo tudi tradicionalni izlet planinskega društva Onger in Društva prijateljev mladine Trzin, in sicer sredi maja po poti Otlica­-Sinji vrh-Otliško okno-izvir Hublja-Ajdovšcina. Ogledali si bomo tudi znamenitosti, kot so škraplje pod Sinjim vrhom in kamniti polž. Vabljeni – tudi tisti, ki nas še ne poznate! Dimež in Nina Zupan, foto: Erik Žunec Šport 28. državno prvenstvo v streljanju z zracnim orožjem Zadnji konec tedna v marcu je Strelsko društvo Trzin na celu z neutrudno organizatorsko ekipo pripravilo 28. državno prvenstvo v streljanju z zracnim orožjem. Tekmovanje v športni dvorani Wellness centra Harmonija v Mengšu je privabilo tekmovalce vseh starostnih kategorij in številne navijace. Da je bilo vzdušje edinstve­no, so poleg odlicno organiziranega tekmovanja zaslužni tudi vrhunski rezultati – postavljenih je bilo namrec kar sedem državnih rekordov. Na prvenstvu je bilo napeto od zacetka. V prvi starostni kategoriji, med cicibani, je v streljanju s serijsko zracno puško slavil Jan Lampic iz Strelskega društva Grosuplje, naslov ekipnih državnih prvakov med cicibani so osvojili prav tako tekmovalci iz Strelskega društva Grosu­plje, med cicibankami ekipno je slavilo Strelsko društvo Kisovec, pri cicibankah posamezno pa je zasedla prvo mesto Olivia Vocanec iz Strelskega društva Kovinar Ormož, in to z državnim rekordom. V kategoriji mlajših pionirk je slavila Nika Skubic iz Strelskega društva Kisovec, ekipne državne prvakinje pa so postale mlajše pio­nirke iz Strelskega društva Grosuplje. Med mlajšimi pionirji je šel po stopinjah svoje sestre Olivie Lucas Volcanec iz Strelskega društva Kovinar Ormož – tudi on je slavil v svoji kategoriji z novim državnim rekordom. Ekipni državni prvaki so postali mlajši pionirji iz Strelskega društva 1. Pohorski bataljon Ruše. Zmago med pionirji je slavil Nino Benjamin Kovacec iz Strelskega društva Kovinar Ormož, zmago med pionirkami Zoja Kalin iz Strelskega društva Dušan Poženel Recica pri Laškem, tokratne ekipne državne prvakinje pa so postale strelke Strelskega društva Celjska ceta Mala Breza. Vsi omenjeni tekmovalci so streljali s serijsko zracno puško, sledilo pa je streljanje z zracno puško oziroma pištolo. Med pionirkami se je z zracno pištolo najbolje odrezala Tiana Josic iz Strelskega društva Leskovec pri Krškem, ki je podrla tudi državni rekord. Med pionirji se je na prvo mesto zavihtel Klemen Grmek iz Strelskega društva Vrhnika, ekipni državni prvaki so postali tekmovalci Strelskega društva Lesko­vec, in to z novim državnim rekordom. Med pionirkami s standardno zracno puško je osvojila naslov državne pr vakinje, in to z novim držav­nim rekordom, Tjaša Kandare iz Cerkniškega društva strelk in strel­cev, med pionirji pa Luka Šoper iz Strelskega društva 1956 Trbovlje. V mladinski kategoriji je z zracno puško osvojila zlato Urška Hra­šovec iz Strelskega društva 1. Pohorski bataljon Ruše, med mladinci pa je vso konkurenco premagal Nejc Klopcic iz Strelskega društva Trzin, ob tem pa je izboljšal tudi kvalifikacijski državni rekord. Z zrac­no pištolo je blestel Anže Gmajnic iz Strelskega kluba Brežice, med mladinkami Anja Prezelj iz Strelskega društva Lotric Železniki, v eki­pni konkurenci pa je v kategoriji mladincev najbolj navdušilo Strelsko društvo Trzin. Omenjeno društvo je prejelo tudi posebno priznanje za izjemno or­ganizacijo državnega prvenstva. Pri kadetih sta z zracno pištolo slavila Pia Srpcic iz Strelskega društva Brežice in Marsel Krajnc iz Strelskega društva Ptuj, v eki­pni konkurenci pa tekmovalke iz Strelskega društva Brežice in kadeti Strelskega društva Marok Sevnica. Državna prvakinja z zracno puško je postala med kadetinjami Sara Slak iz Strelskega društva Grosuplje, prvak med kadeti pa Luka Lukic iz Strelskega društva Trzin. Ekipne državne prvakinje v kategoriji kadetinj z zracno puško so postale tek­movalke Strelskega društva Grosuplje, naslov ekipnih državnih prva­kov med kadeti z zracno puško pa so si zagotovili tekmovalci Športne­ga strelskega društva Murska Sobota. V clanski kategoriji si je z zracno pištolo priborila prvo mesto Mojca Kolman iz Strelskega društva Marok Sevnica, med clani Blaž Kun­šek iz istega društva, ekipni državni prvaki so postali pri moških in ženskah tekmovalci iz Strelskega društva Dušan Poženel Recica pri Laškem. Z zracno puško sta vso konkurenco premagala Urška Kuha­ric iz Strelskega društva Kovinar Ormož in Maj Kadunc iz Strelskega društva Trzin, v clanski kategoriji ekipno so slavile strelke Strelskega društva Olimpija in vnovic strelci Strelskega društva Trzin. Odlicno organizirano tekmovanje in fantasticni strelski uspehi so poskrbeli, da je tekmovalce vse dni tekmovanja spremljalo glasno spodbujanje navijacev v dvorani. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem pohvala za vloženi trud in energijo, iskrene cestitke za dosežke in še veliko uspeha. Besedilo in fotografije: Barbara Kopac Šport Uspešna sezona mengeškega smucarskoskakalnega društva Na stopnickah tudi Trzinca Tit Voranc Božic in Nik Bergant Smerajc Sezona svetovnega pokala v smucarskih skokih in poletih se je že po tra­diciji iztekla z velikim finalom v Planici, že 40., jubilejnim. Na sklepnem de­janju zime 2018/19 je znova tekmoval tudi clan SSK Mengeš Anže Lanišek, za katerim je tockovno druga najuspešnejša sezona med elito. Potem ko si je 22-letni Domžalcan na zadnji tekmi na letalnici bratov Gorišek z 29. mestom priboril še dve tocki, je s 177 tockami v skupni razvrstitvi peti najboljši Slovenec, na 30. mestu, v posebnem seštevku poletov je »Žaba«, kot ga vsi klicejo, zasedel 37. mesto, njegova najvišja uvrstitev med elito v minuli zimi pa je bilo deseto mesto v Kuusamu. Za namecek se lahko pohvali še z drugim in petim mestom iz Engelberga v celinskem pokalu. Sezona 2018/19 pa se je koncala tudi za (naj)mlajše varovance trenerja Aleša Selaka in njegovega pomocnika Luke Brnota. Zima je bila nadvse uspešna za Taja Ekarta, med decki, starimi do 15 let, saj je v vsesloven­skem pokalu osvojil skupno prvo mesto. Na vrh se je zavihtela tudi Živa Andric (v konkurenci deklic do 11 let), na tretjem mestu pa sta pristala Nik Bergant Smerajc (do 12 let) in Alen Pestotnik (do 11 let). V pokalu gorenjske regije si je prvo mesto v tockovanju ob Živi Andric priskakal tudi Jaka Perne (do 10 let), drugo mesto sta osvojila Tit Voranc Božic (do 12 let) in Alen Pestotnik, Nik Bergant Smerajc pa je bil tretji. Ob vseh omenjenih so si prislužili priznanje obcine Mengeš za odlicne dosežke v letu 2018 in konec prejšnjega meseca tudi povabilo na tradici­onalni sprejem še Timo Šimnovec (do 12 let), Erik Tomažic (do 10 let) in Gal Sedmak (do 9 let). Ob tem pa kaže pripisati še to, da smo clani društva spravili pod streho tudi še redno letno sejo obcnega zbora. Na njej smo potrdili porocila o delu v minulem letu in sprejeli nacrt dela za tekoce, ko se bomo vsi skupaj še naprej trudili, da bo podobno uspešno, kot so bila dosedanja. Medtem pa smo že pripravili skakalnice na Zalokah pod Gobavico za skoke na plasticni podlagi, kamor vabimo vse otroke, ki bi se radi preizkusili v tem lepem športu. Podatke v zvezi s treningi dobite na telefonskih številkah 041/767-397 in 041/750-404. Miha Šimnovec, foto: Andrej Smerajc Felixi na prvih pomladnih turah Letošnje vreme je pohitelo z obilo lepih dni, to pa smo takoj iz­koristili tudi clani Kolesarskega društva Felixi, a ker je šele zacetek sezone, so temu primerne tudi naše ture in hitrost vožnje. Še vedno ste v naše društvo vabljeni vsi, ki obožujete kolesarjenje v skupini in se radi družite. Vožnje potekajo v dveh skupinah, v prvi je tempo malo intenzivnej­ši, v drugi je bolj uživaški, s postanki, imamo pa tudi skupino gorskih kolesarjev. Vec informacij o delovanju društva najdete na naši spletni strani Felixi.si in FB strani Kolesarsko društvo Felixi. Stane Lukežic, foto: Dušan Kralj Anže Kosmac niza uspeh za uspehom Trzinec Anže Kosmac je na tekmi ekipnega državnega prvenstva po­pravil državni rekord v potegu in biatlonu v kategoriji do 96 kilogramov. Z ekipo Težkoatletskega kluba (TAK) Domžale je gostoval pri Reebook Crossfit Ljubljana. Ekipno so vknjižili zanesljivo zmago in so tako na dobri poti, da se po­novno uvrstijo na finalni turnir najboljših treh ekip v Sloveniji. Anže je v potegu dvignil kar 136 kilogramov, s cimer je poskrbel za val navdušenja v dvorani. V sunku je zmogel 154 kilogramov, to pa je pomenilo v olim­pijskem biatlonu skupni rezultat 290 kilogramov. Diplomirani kineziolog Anže Kosmac je po tekmovanju povedal, da je zadovoljen z rezultatom, ob tem pa ni skrival navdušenja nad dejstvom, da mu zadnje case poteg zares dobro uspeva. Nekaj rezerve ima še v sunku posebej, sploh ker je pred kratkim dvignil v pocepu, ki je pomemben indikator pripravljenosti vsakega dvigalca uteži, kar 220 kilogramov. Z dobrimi nastopi si je prislužil tudi vabilo slovenske reprezentance za nastop na mocnem mednarodnem turnirju maja v San Marinu. Besedilo in fotografija: Valentin Orešek, Težkoatletski klub Domžale Kultura Trzinke nastopajo in razveseljujejo Sredi marca je ženski pevski zbor Trzinke nastopil na obmocnem srecanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin, ki ga vsako leto prireja domžalska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejav­nosti. V dveh zaporednih vecerih se je zvrstilo kar 20 skupin – naše Trzinke so uspešno nastopile drugi vecer, v kulturnem domu v Lukovici. Pod taktir­ko Primoža Leskovca so zapele V gozdu, Šumijo gozdovi domaci in Projdem kroz pasike. Deset dni zatem, 25. marca, so ob materinskem dnevu obiskale varovan­ce trzinskega Doma pocitka in jim pripravile 45-minutni program recitacij in ljudskih pesmi, ki je k petju pritegnil tudi obcinstvo. Ob tem pa so Trzinke poskrbele še za prijetno presenecenje, ko so vse poslušalke in poslušalce obdarile s šopki cvetja, nabranega na domacih vrtovih in v gozdu. S pesmijo so Trzinke presenetile tudi castnega obcana Trzina Janeza Šte­beta, ko so mu zapele za njegovih castitljivih 90 let. In kje jim boste lahko prisluhnili v prihodnjih tednih? 4. maja ob 14. uri bodo pevke nastopile skupaj z moškim pevskim zborom Radomlje na letošnjem Florijanovem sejmu, en teden kasneje, 11. maja ob 10. uri, jih boste lahko srecali na Pogacarjevem trgu v Ljubljani, na prireditvi Podeželje v mestu, v nedeljo, 19. maja, ob 14. uri, pa organizirajo v trzinskem Kulturnem domu prireditev Trzinka poje, pleše in igra, na kateri se bo ob njih predstavilo okoli 170 nastopajocih s 17 tockami – z lepimi zborovskimi pesmimi in nastopi mladih glasbenikov, kabareta in muzikala ter plesnimi nastopi salse in hiphopa. Niz majskih nastopov bodo pevke zakljucile z nastopom na Ptuju, na reviji pevskih zborov Od Drave do Save. Tanja Bricelj, foto: Arhiv ŽPZ Trzinke Kulturno-literarni vecer tokrat s kar dvema gostoma Tokratni, šesti, s tem pa tudi zadnji literarni vecer v tej sezoni je ponovno izvrstno pripravilo trzinsko Kulturno-umetniško društvo Franc Kotar, pove­zovala ga je Saša Hudnik, obcinstvo pa je na zacetku vnovic nagovorila mlada obcinska svetnica Veronika Weixler. Kulturni vecer pa je bil tokrat še posebej izjemen, saj smo uživali v družbi kar dveh posebnih gostov – plesalca, koreografa, igralca, režiserja in men­torja Sebastjana Starica in dramatika, dramaturga, režiserja, glasbenika in pesnika Nebojše Pop - Tasica. Ker sta oba gosta pristna umetnika, je bilo vzdušje v dvorani z ustvarjal­nim pridihom. Za uvod je poskrbel Nebojša Pop - Tasic s tem, da je prebral poslanico gledališcu, v kateri je med drugim omenil, da je obcinstvo kljucni, a prepogosto premalo cenjen del gledališca. V gledališcu se po njegovem ustvarja cas, ki prinaša vrtince preteklosti, jih vnaša v valove sedanjosti in z njimi ustvarja prihodnost. Gledališce tako nikakor ni le zrcalo naših zablod. Zatem pa je besedo povzel Sebastjan Staric in na vprašanje, kako bi se predstavil, odgovoril, da ga je povsod dovolj, mnogokje pa ga še vedno manjka. Spregovoril je tudi o svojem življenju v Trstu, kjer je odrašcal kot otrok ulice, kar ga je pripeljalo v težave, iz katerih, kot je preprican, brez gledališca ne bi izplaval. Šele v gledaliških krogih je namrec zacutil svoje poslanstvo, veliko vlogo pri tem pa pripisuje svojemu prvemu gledališkemu ocetu Janezu Mejacu, ki ga je vpeljal v svet glasbe, plesa in gledališca. Po­gosto so mu ocitali, da uporablja ples kot terapijo. Tega ne zanika, saj mu je prav ta umetnost pomagala, da se je nekako »izcistil«, da je lahko obrnil novi list. In ker ni imel primerne mladosti, ni imel ustrezne osnove, zato si je moral to najprej zgraditi. Nebojša Pop - Tasic je svojo zgodbo navezal na punk, ki ga je pred tem omenil že Sebastjan Staric. Deloval je namrec v skupini Nemirne bebe, v kateri so prisegali na neposrednost. Ta mu še danes veliko pomeni. Nada­ljeval pa je z zgodbo o sodelovanju z otroki s cerebralno paralizo – sprego­voril je o predstavi, ki so jo pripravili z njimi, in pojasnil, zakaj je za to izbral Hamleta, ki je zahtevno delo že sam po sebi. Dekle, ki je odigralo glavno vlogo, se ni borilo zgolj s telesnimi izzivi, temvec je bilo tudi govorno ome­jeno, zato je imela njena igra še toliko mocnejši vpliv na gledalstvo. To je ob vsaki predstavi preprosto onemelo in presunjeno cakalo nadaljevanja. O tem je bil posnet tudi dokumentarni film, igra pa je prejela tudi Borštnikovo nagrado. Nebojša se zato brez težav strinja s Sebastjanom, da je umetnost dejansko terapija, strinjata pa se tudi, da se je danes kljucno osredotocati na napake, ne pa na popolnost, in se uciti iz njih, zato nobeden od njiju ne stremi k pretirani umetelnosti, ne v plesu ne v igri. Gosta sta obcinstvo navdušila tudi z glasbeno-pevskim nastopom, ki je veceru vdihnil še živahnejši utrip. Pop - Tasic je dodal, da ples zanj ni zgolj ples, kot tudi gledališce ni le gledališce, in da je Slovenija po njegovem mne­nju nasploh izrazito gledališka država, on pa je, po svoji preselitvi v Ljublja­no leta 1992, povsem spremenil tako pogled na to umetnost kot tudi na svoj nacin razmišljanja, svojo vizijo. Kot pravi, danes govori, piše in razmišlja predvsem v slovenskem jeziku. Tudi ta zanimivi kulturni dogodek se je koncal s kozarcem vina, v prijet­nem sprošcenem vzdušju gledališko-plesnega vrveža. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Kultura Knjižni klepet v znamenju mladinske literature Knjižne »klepetalke« pod mentorstvom knjižnicarke Zdenke Kopac iz tr­zinske knjižnice smo se na zadnjem srecanju intenzivneje posvetile mladin­ski literaturi. Tovrstno branje je namrec prepogosto podcenjeno, ceš da je namenjeno le mladim, v resnici pa mnogo omenjenega ctiva sega tudi na podrocja, ki nagovarjajo vec generacij, ne le mladih. V središce pogovora smo postavile delo Ime mi je Mina britanskega pis­ca Davida Almonda, ki na izredno pretanjen nacin spregovori o vztrajnem iskanju oceta, s cigar izgubo se glavni lik ne more sprijazniti. Zgodba sicer ne vsebuje dramaticnih zapletov in razpletov, pisana pa je tako vešce, da je bralec preprosto ne more odložiti. Nato smo pozornost posvetili deloma Tu ležim in krvavim Jenny Jägerfeld in Cisti krik Siobhan Dowd, ki se vsako na svoj nacin lotevata mladostniških izzivov in preizkušenj. Dotaknili smo se še mladinskega romana Stekleni otroci, ki ga je spisala cenjena švedska avtorica Kristina Ohlsson, v njem pa seže na podrocje otroške domišljije in vere in hkrati nenasilno odgovarja na vprašanja, ki se ob branju tega dela porajajo. Poucile pa smo se tudi o vloganju – delo Tu di punce vlogajo je napisala Emma Moss, v tej svoji seriji vlogov pa je zbrala zgodbe deklet, ki opisujejo svoje izkušnje s to obliko bloganja. Bralke so potrdile, da so ob branju tega dela tudi same spoznale marsikaj zanimivega o tem novodobnem pojavu. Pregledale smo še vec zanimivega ctiva – med drugim smo se vrnile k Suzani Tratnik in njenemu delu Ime mi je Damjan, ki V družbi žabice Brokoline in polža Sladkosneda Najnovejša predstava Miškinega gledališca v dvorani Marjance Ruci­gaj je tokrat razveseljevala najmlajše (in tudi tiste malo zrelejše) in jih ozavestila o pomenu zdrave prehrane in gibanja za lepši in bolj zdrav vsakdan. V ospredje namrec postavlja vsakodnevno aktivnost in njeno vrednost, kar je danes, ko je vecina prebivalcev ujetnikov sodobne teh­nologije, še prav posebnega pomena. V humorni, razgibani igri smo spoznali zanimiv tandem, žabico Broko­lino in polža Sladkosneda. Otroci so lahko že po imenu likov vedeli, kaj najraje jesta. Medtem ko je žabica vseskozi aktivna in uživa veliko zele­njave, sadja in druge zdrave hrane, se polž raje predaja užitkom, veliko poležava in je predvsem slašcice, obicajno prekomerno. In kot spoznajo tudi mladi obiskovalci, se to njegovo pretiravanje enkrat konca, in to z boleznijo ali vsaj skrhanim zdravjem, kar pa nikakor ni vredno kratkot­rajnega užitka, ki nam ga daje prekomerno uživanje nezdrave hrane. Predstava prikazuje nasprotje med zdravim in nezdravim življenjem, v igro pa vplete tudi gledalstvo – tako je predvsem najmlajše obcinstvo vecno lacnemu polžu pomagalo spoznati, kakšno vrednost ima zele­njava, kako pomembno je sadje in kako škodljivo je lahko prekomerno uživanje sladke in mastne hrane. Tako so se otroci s pomocjo te poucne igre dokopali do spoznanja, da je »dovoljena« vsa hrana, dokler jo uži­vamo v zmernih kolicinah, ko pa zacnemo s cim pretiravati, se nam to prej ali slej mašcuje. Žabica je polža s pomocjo najmlajših gledalcev naposled prepricala o pomenu redne vadbe in mu namesto bombonckov ponudila okusen in zdrav hranljivi obrok, otroci pa so dvorano zapustili polni novega znanja, ki ga bodo zanesljivo uspešno prenesli v svoj vsakdan. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac se na edinstven nacin dotika vprašanja biološkega, družbenega in psiho­loškega spola, zaplavale k delu Dušana Catra Ata je spet pijan, se podale v svet bolecine, izgube in vecnega iskanja v zgodbi Središce sveta Andreasa Steinhöfla in se ob Pesmi za kitovo pot domov novozelandske pisateljice Mandy Hager spominjale prisrcne trilogije filmov Willy, posnetih po tej knji­gi. Ob besedah Rainbow Rowell v delu Eleanor in Parka smo uvidele dejanski pomen posebne, a iskrene ljubezni, z Zlatim zobom Tadeja Goloba pa smo se spustile še v pustolovšcino v slovenskih gorah. V tako raznolikem ctivu, ki je zgolj na prvi pogled namenjeno le mladim bralcem, smo prav vse zlahka prepoznale obilo vseživljenjskega znanja in modrosti, ujete v imenitne zgodbe za vse okuse in vse starosti. Besedilo in fotografija: Barbara Kopac Novosti iz kulturnih logov V petek, 15. marca, je bil v dvorani trzinskega Kulturnega doma zbor clanstva, na katerem se je ob prebiranju klasicnih porocil o delu v preteklem letu tudi volilo nov upravni odbor in novega predsednika. Za predsednico KUD-a Franc Kotar Trzin je bila izvoljena Aleksan­dra Kmetic; v nagovoru ob izvolitvi je napovedala nekaj novosti in predstavila ideja za prihodnje delo društva. V 9-clanski upravni od­bor pa so poleg predsednice izvoljeni še dosedanji clani Saša Hudnik, Urban Gradišar, Andrej Zupanc, Brigita Ložar in Domen Dalan ter »novinci« Nina Goropecnik, Robin Kleindienst in Oliver Wagner. Društvo je koncalo lansko leto s pozitivno bilanco, najvecji uspeh pa je doseglo s posebnim priznanjem državne strokovne komisije na 57. Linhartovem srecanju – za celostni koncept predstave Alica. Zbora clanov se je udeležil tudi obcan France Kurent in društvo pozval k spremembi imena, in sicer je predlagal preimenovanje v KUD Antona Ipavca. Po dolgi diskusiji z argumenti za in proti so clani z glasovanjem sprejeli sklep, da društvo obdrži dosedanje ime, saj je z njim doseglo velike uspehe in širšo prepoznavnost in je postalo to njegovo ime v teh letih že nekako blagovna znamka. Ob koncu so bili sklepcni tudi pri posmrtnem imenovanju Antona Ipavca za castnega clana društva, sledil pa je še neuradni del s kle­petom in skromnejšo pogostitvijo. V soboto, 6. aprila, pa so se clani KUD-a po že tradicionalnem cišcenju rajona Pot v travn’ke lotili še temeljitega cišcenja kulturne­ga doma, ki je že leta njihovo domovanje. Ob cišcenju so se znebili tudi nekaj kubikov šare, ki je koncala med ponedeljkovim kosovnim odvozom, prostori kulturnega doma pa so tako znova zasijali in ste­ne, sicer potrebne tudi konkretnega pleskanja, so olajšano zadihale, cakajoc nove obiskovalce in goste. Brigita Ložar, foto: Peter Ložar Kultura Literarni vecer PEN tudi v Trzinu Slovenski center PEN, slovenska enota mednarodnega združenja pisateljev, pesnikov in publicistov, je izredno dejavna organizacija, v okviru njihovega letošnjega mednarodnega srecanja v Sloveniji pa je njen nekdanji predsednik, nekda­nji minister za kulturo in nekdanji trzinski župan Anton Peršak nekaj tujih literatov pripeljal tudi v Trzin. In povabljeni pisci so s svojo predstavitvijo vsem udeležencem srecanja polepšali aprilski vecer, ki ga je povezoval kar njegov orga­nizator Anton Peršak. Njegovi gostje so bili predstavnik valižanskega centra PEN Simon Mundy, ameriško-britanska literatka Sarah Lawson, hrvaški pisec Tomica Bajsic in predstavnik slovenskega PEN-a, doktor Robert Simonišek. Po Peršakovih uvodnih besedah je bil najprej predstavljen valižanski PEN. Simon Mundy, pisatelj, kritik, novinar in tudi urednik kulturnega progra­ma na radiu, si je ustvaril sloves izvirnega pisca, ki se v svojih delih rad poglobljeno loteva politicno-zgodovinskih tem, pisanje proze in poezije pa Z Zavarovalnico Triglav Planico obiskali tudi otroci OŠ Roje Med vec kot 3.500 otroki s spremljevalci, ki so ob pomoci Zavarovalnice Triglav v dolini pod Poncami doživeli nepo­zaben ogled tekmovanja v smucarskih skokih na vrhunski ravni, je tudi 45 ucencev Osnovne šole Roje iz Domžal. gramom, se je v cetrtek, 21. marca, še pred osmo uro zjutraj zbralo v nestrpnem pricakovanju ogleda finala svetovnega pokala v smu­carskih skokih. Dan, ki so ga otroci preživeli v dolini pod Poncami, je bil zanje priložnost za druženje z vrstniki v naravi in dan zabave ob nastopu priljubljenih glasbenikov. Mladi pa so imeli možnost spoznati tudi slovenske orle. »Ucenci naše šole že tradicionalno vsako leto s pomocjo Zavarovalnice Triglav odidejo na ogled smucarskih poletov v Planico. To je eden izmed dogodkov v šolskem letu, katerega najtežje pricakujejo in se ga tudi naj­lepše spominjajo. Obisk tovrstne prireditve namrec ne pomeni zgolj to, da se ucenci odpravijo na izlet, ampak predvsem prinese obcutek vklju­cenosti v nekaj vecjega,« je vtise otrok strnila Andreja Škrlj, v. d. ravnateljice Osnovne šole Roje. Ogled tekmovanja na vrhunski ravni je otrokom Osnovne šole Roje omogocila ljubljanska obmocna enota Zavarovalnice Triglav. »V naši zavarovalnici smo ogled omogocili vec kot 3.500 otrokom z vse Slovenije, naša obmocna enota pa je v Planico popeljala vec kot 1.000 otrok iz kar 24 osnovnih šol in varstveno delovnih centrov,« je pojasnil direktor Ob­mocne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav Aleš Klement. pogosto združuje z novinarskim pristopom. Slišali smo tudi nekaj njegovih del, svobodni umetnik Mundy, med drugim tudi podpredsednik mednaro­dnega odbora PEN za mir, pa se je na zanimiv nacin dotaknil tudi Putinove Rusije in vsem znane trojanske, dejansko grške, Helene. Za gostom iz škotskega Wicka je bil na vrsti hrvaški pesnik, prozaist in prevajalec Tomica Bajsic, tudi šolan risar, med drugim avtor tudi otroške slikanice, na veceru pa smo se posvetili predvsem njegovi pesniški zbirki Južni križ, za katero je prejel tudi državno nagrado za mladega pesnika. Ponosen je, da je zbirko ilustrirala njegova hci, prav tako nadarjena umetni­ca. Bajsic je dejaven tudi kot urednik za poezijo pri hrvaški reviji Poezija in kot prevajalec, zato ne preseneca, da njegov pesniški opus odseva bogat besedni zaklad in pretanjen cut za pisanje. Povezovalec Anton Peršak je zatem nagovoril ameriško avtorico Sarah Lawson, rojeno v Indiani, ki pa trenutno živi v Londonu. Je poznavalka špan­ske in francoske literature in je med drugim prevedla tudi dela francoske srednjeveške feministke Christine de Pizan. O tem je z obcinstvom podelila nekaj besed, najbolj pa se mi je vtisnila v spomin pripoved o cetrti dobri vili, ki smo jo slišali tako v izvirniku kot v slovenskem prevodu. Avtorica je nav­dušila z neposrednostjo in rahlo cinicnimi zapisi, ki so to pravljico prestavili na povsem drugacno raven. Zadnji se nam je predstavil še slovenski pisec, doktor Robert Simonišek, ki se je najprej uveljavljal kot pesnik in kritik, nato pa tudi kot pisatelj in umetnostni zgodovinar. Doktor umetnostne zgodovine pa v svoja prozna in pesniška dela ne vnaša zgolj obcutij in misli, temvec tudi svoje izredno poznavanje zgodovine in umetnosti. Umetnik iz Celja nas je tokrat prikoval na sedeže s predstavitvijo svojih del, ki so nam odprla nova obzorja in nas prepustila popolnoma novim obcutjem. Mene, veliko ljubiteljico in obcudovalko pesniške in prozne besede, pa je stisnilo pri srcu, ko sem se ob koncu vecera ozrla po napol prazni dvorani, kar je bilo za tako kakovostno prireditev s skrbno izbranimi izjemnimi gosti zelo žalostno. A mi je v tolažbo, da bo morebiti vsaj ta prispevek spodbudil koga izmed vas, dragi bralci, da se nam ob naslednjem podobnem srecanju pridružite. Škoda je namrec zamuditi takšne izvrstne, neponovljive dogod­ke, ki vedno ponujajo tudi odlicno priložnost za druženje in prijeten pogovor. Prihodnjic torej spet toplo vabljeni! Besedilo in fotografija: Barbara Kopac