izvirni znanstveni članek UDK 811,163.6'282.8(497.4-14) prejeto: 20. 6. 2006 ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI Jana VOLK Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, SI-6000 Koper, Caribaldijeva 1 e-mail: jana.volk@zrs.upr.si IZVLEČEK Avtorica v članku prikaže italijanske jezikovne elemente v spontanem govoru dveh govorcev iz Slovenske Istre. Analiza je nastala na osnovi govorjenega besedila, ki je bilo posneto v Kopru, poteka pa med stranko in prodajalcem avtomobilov. Namen članka je pokazati, koliko in na katerih ravninah so v spontanem govoru v Slovenski Istri prisotni elementi italijanskega jezika. Ključne besede: spontani govor, italijanske interference, govorjeni korpus, slovensko-italijanski jezikovni stik, Istra ELEMENTI LINGUISTIC! ITALIANI NELLA PARLATA SPONTANEA DELL'ISTRIA SLOVENA SINTESI L'autrice nel suo articolo presenta gli elementi linguistici italiani nella parlata spontanea di due parlanti provenienti dallTstria slovena. L'analisi si e sviluppata sulla base del testo parlato, registrato a Capodistria. Si tratta di un dialogo fra un cliente ed un venditore di automobili. Lo scopo dell'articolo e quello di dimostrare quanto e in quali livelli vengono utilizzati elementi della lingua italiana nella parlata spontanea dellTstria slovena. Parole chiave: parlata spontanea, interferenze dall'italiano, corpus parlato, contatto lingüístico sloveno-italiano, Istria Članek je prirejena seminarska naloga podiplomskega študija pri predmetu Kontrastivni vidiki slovenščine in italijanščine, ki je nastala pod vodstvom mentorice doc. dr. Martine Ožbot. Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V GOVORU V SLOVENSKI ISTRI Istra je geografsko in politično razpeta med slovenski, italijanski in hrvaški prostor. Zaradi takšnega vmesnega položaja med različnimi državami in narodi je bila Istra vseskozi tudi etnično in jezikovno heterogena. Slovenska Istra, ki leži na jugozahodnem delu slovenskega geografskega prostora, predstavlja sicer majhen, a pester prostor prepletanja kultur, ki so na tem področju obstajale nekoč in ki obstajajo še danes. Z italijanskimi interferencami v slovenskem jeziku oziroma z jeziki, ki na tem področju prihajajo v stik, so se že ukvarjali nekateri jezikoslovci - Skubic (2004) omenja Baudouina de Courtenaya, Francescata (romanski jezikovni elementi v slovenskem govoru v Vidmu, stik slovenščine in furlanščine), Godinijevo (furlanizmi v slovenskih kraških govorih, romanske izposojenke v slovenščini), Pellegrinija (lingvistični stiki slovanščine in furlanščine), Caharijo Pizzolito (interference z italijanščino v pisnih izdelkih učencev srednje šole v Nabre-žini), Marcata (leksikalni romanski elementi na Tolminskem) ... Skubic je sicer preučeval italijanske interference v slovenskem jeziku na slovenskem zahodu, ki politično sodi na ozemlje Italije, nekatere od teh inter-ferenc pa se izkazujejo tudi na področju Slovenske Istre. Z italijanskimi jezikovnimi prvinami v delih pisateljev slovenske manjšine v Italiji se je ukvarjala Martina Ožbot, npr. v delu Mirana Košute Rapsodija v treh stavkih (Ožbot, 1995/96) ali v delu Alojza Rebule Nokturno za Primorsko (Ožbot, 2005). Z dialektološkega stališča so istrski govor obravnavali npr. Rada Cossutta, Tine Logar in Jakob Rigler ter Poljak Mieczystav Matecki. Cossutta (1998) v slovenskih istrskih govorih zaznava pet plasti romanizacije, ki nimajo vse enakega vpliva. To so latinska, furlanska, beneška, istrskoitalijanska in tržaškoitalijanska ter italijanska plast. Najbolj pogosta je beneška plast, kar je razumljivo, saj je bila na tem ozemlju dolgo časa beneška nadoblast. Pri italijanski plasti pa gre predvsem za vpliv knjižnega jezika. Logar (1996) na ozemlju Slovenske Istre ločuje tri govore - (1) v krajih južno in jugovzhodno od Trsta prepoznava notranjsko osnovo govorov, ki je doživela nekatere inovacije, značilne za istrske govore; (2) v vaseh Kubed, Gračišče, Hrastovlje, Dol pri Hrastovljah in Zazid je poseben jezikovni otoček, kjer se je ohranila čista notranjska govorica brez inovacij; (3) na ostalem ozemlju Slovenske Istre pa prevladuje istrski govor. Na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij (Logar, Rigler, 1986) je istrsko narečje razdeljeno na rižanski in šav-rinski govor. Meja med njima poteka ravno čez kraje, za katere je Logar menil, da ohranjajo čisto notranjščino. Matecki je leta 1930 izdal študijo, ki je v večji meri posvečena čakavskim in štokavskim govorom v Istri (se pravi hrvaškim), v njej pa najdemo tudi podatke o slovenskih istrskih govorih. Matecki v Slovenski Istri ločuje dva govora - pomjanskega na JZ in dekanskega na SV. Dekanski govor je po svojem razvoju bolj slovenski, kar se kaže zlasti v bogatem razvoju vokalizma, predvsem v diftongih in reduciranih samoglasnikih. Pomjanski govor je bolj soroden srbskim in hrvaškim istrskim govorom s preprostim vokalizmom, monoftongi, manj razvita je samoglasniška redukcija (Logar, 1996). SPONTANI GOVORJENI JEZIK Zvrst obravnavanega jezika je spontani govorjeni jezik. V spontanem govoru pogosto prihaja do ponavljanja oziroma podvajanja informacij, ki ga v tem primeru ne moremo označevati zgolj kot odvečno ponavljanje informacij, pač pa kot posledico "delovanja različnih prostostnih stopenj v sporočanjskem sistemu." (Vitez, 1999, 29) Vsaka od jezikovnih ravnin (glasovna, besedna, skladenjska ...) je že sama nosilka določenih informacij. Glede na okoliščine sporazumevanja in glede na namen sporazumevanja morajo določeni elementi teh ravnin v danem trenutku sovpasti, da omogočijo uspešno sporazumevanje. V govorni komunikaciji je jezikovna redundanca torej zagotovilo za to, da bo prilagajanje govora danim okoliščinam sporazumevanja, ki sicer zahtevajo govorna sredstva, ki so v drugačnih situacijah morda nepotrebna, uspešno. Govorna sporočila, ki nastajajo v takih okoliščinah, bi lahko poimenovali dobro tvorjeno govorno sporočilo, če govorcu omogoči, da izpolni svoj namen sporočanja, poslušalcu pa, da sporočilo neovirano zazna in razume. (Vitez, 1999) Posamezne govorne izvedbe so subjektivne uresničitve jezikovne zmožnosti in ne zgolj upoštevanje pravil jezikovnega sestava. Vsaka govorna izvedba je zato edinstvena in neponovljiva - odvisna je od različnosti med posameznimi govorci in tudi od različnosti posameznih govornih izvedb pri enem samem govorcu. Upoštevati moramo tudi okoliščine sporazumevanja -"/n/i namreč dveh uporabnikov jezika, ki bi svojo jezikovno zmožnost upovedovala v istih okoliščinah /./" (Vitez, 1999, 33) ANALIZA SPONTANEGA GOVORJENEGA JEZIKA Prispevek analizira govorjeni jezik v Slovenski Istri. Spontani govorjeni jezik ni normiran in tudi ni opisan, zato smo naleteli na velike težave pri ugotavljanju, ali gre v določenem primeru za odklon od norme zapisanega jezika v smeri govorjenega jezika ali gre izključno za interferenco tujega jezika ali pravzaprav za oboje. Posebej velja poudariti, da je območje obravnavanega govora jezikovno mešano in v stiku več jezikov vsekakor prihaja do vpliva enega jezika na drugega. Vendar to še Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 ne pomeni, da so primeri, ki so v pričujočem korpusu2 označeni kot interferenca italijanskega jezika, posplošeni na celotno področje Slovenske Istre. V prispevku namreč ne normiramo govorjenega jezika na tem področju, pač pa popisujemo primere iz konkretne uporabe. Interference smo obravnavali na besedoslovni, obliko-slovni in skladenjski ravni; razdeljene so na poglavja Spol samostalnika, Število samostalnika, Sklon samostalnika, Raba predloga od, Vezava s predlogi, Stopnjevanje pridevnika, Števnik, Povzemanje s samostalnikom izraženega predmeta z osebnim zaimkom, Zaimek ki, Raba nedoločnika, Raba sedanjika za izražanje prihodnosti, Glagolski vid, Povratnost glagola, Besedni red, Prosti stavek, Glavni stavek, Odvisni stavek, Kalki, Besedišče in Frazemi. Korpus je nastal iz zvočnega posnetka dialoga, in sicer razgovora med stranko in prodajalcem pred nakupom avtomobila. Prodajalec je moški, ki smo ga glede na kriterij starost uvrstili v starostno skupino do 30 let, glede na kriterij izobrazba v skupino z univerzitetno izobrazbo. Stranka je ženska, ki smo jo glede na kriterij starost uvrstili v starostno skupino do 30 let, glede na kriterij izobrazba v skupino z visokošolsko izobrazbo. Obema govorcema je prvi jezik slovenščina, italijanskega jezika pa sta se učila iz okolja ter v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju - stranka se je italijanščine učila kot drugega jezika, prodajalec pa je v srednji šoli uporabljal italijanščino kot učni jezik. Oba govorca sta doma iz Kopra. Za tak komunikacijski položaj bi pričakovali, da bo odnos med stranko in prodajalcem formalen, a sta se sogovorca poznala in zato je bil njun pogovor neformalen. To je bil tudi vzrok, da se pogovor ni omejeval le na temo avtomobilov, pač pa je zadeval tudi zasebno življenje, delo, želje, pričakovanja ... obeh govorcev. Dialog je na štirih mestih prekinjen - z dvema telefonskima klicema ter z dvema novima govorcema, ki pa nista govorila o isti tematiki; eden od njiju je spraševal po informacijah za avtomobilski servis, drugi pa je sporočal o stanju avtomobilov na parkirišču pred salonom. Salon, kjer se je snemal pogovor, stoji v neposredni bližini hitre ceste, zato pogovor pogosto zmotijo šumi avtomobilov. Sogo-vorca sta se med pogovorom sprehajala po salonu in na posnetku zato slišimo tudi premikanje pisarniškega stola, tipkanje po tipkovnici, oddaljevanje od snemalne naprave, zvok avtomata za pijače ... Vsi ti dodatni šumi včasih ovirajo razumevanje izgovorjenega, zato je na tem mestu v transkripciji uporabljen zapis /nerazumljivo/. Pri iskanju izvornih besed in razlagi njihovega pomena ter pri skladenjskih vprašanjih smo uporabljali italijansko-slovenski, slovensko-italijanski in italijansko- italijanski slovar, Slovar slovenskega knjižnega jezika, frazeološki slovar, etimološki slovar in narečne slovarje (navedeni so v literaturi) ter slovnici slovenskega in italijanskega jezika. Pri nekaterih nejasnih izrazih smo se o njihovem pomenu in rabi posvetovali s prodajalcem. V analiziranih primerih je na prvem mestu beseda ali besedna zveza, pri kateri ugotavljamo italijanske interference. Sledi primer uporabe iz raziskovanega korpusa, nato italijanska ustreznica in razlaga pojma. Temu sledi razlaga, zakaj pri navedeni iztočnici opažamo italijansko interferenco. Spol samostalnika Navajamo primere, pri katerih ugotavljamo italijanske interference pri spolu samostalnika (glede na knjižno slovenščino). radja - radje skorajda ne čuješ; ita. la radio, v pomenu radio. V italijanščini je samostalnik ženskega spola, v knjižni slovenščini pa moškega (radio). kafe - boš kafe? kaj piješ? kapučin belo kavo?; ita. il caffe, v pomenu kava. V italijanščini je samostalnik moškega spola, v knjižni slovenščini ženskega (kava). Vendar se tudi v osrednjih slovenskih govorih uporablja izraz kafe, ki je običajno moškega spola, lahko tudi srednjega spola. bičikleta - ne vem kaj se mi bol splača bičikleta; ita. la bicicletta, v pomenu kolo. V italijanščini je samostalnik ženskega spola, v knjižni slovenščini srednjega (kolo, v govorjenem jeziku tudi bicikl, ki pa je moškega spola). Število samostalnika Pri obravnavi števila samostalnika gre predvsem za vprašanje, ali in koliko se dvojina še uporablja. Knjižna slovenščina dvojino pozna, italijanščina pa ne. Res pa je, da se dvojina vedno bolj izgublja v govorih po celotnem slovenskem ozemlju in uporabe množine namesto dvojine ne moremo vedno pripisati vplivu italijanščine. dve opreme - dejansko pol maš pa dve opreme al gdiks al pa gees ena je una ta bol ki ma feltne ki ma vse; ita. due allestimenti dve varjante - ma zdej mamo tle dve varjante; ita. due varianti. V obeh primerih gre za strukturo, ki ima števnik v dvojini, samostalnik pa v množini. Čeprav se tudi v osrednjih slovenskih govorih izgublja uporaba dvojine, lahko v teh primerih zagovorajamo vpliv italijanščine s tem, da italijanščina dvojine sploh ne pozna. 2 Zvočni posnetek govora in fonetična transkripcija se nahajata pri avtorici. Celotne transkripcije zaradi prostorske omejenosti ne prilagamo k članku, v naslednjem poglavju pa je nekaj ilustrativnih odlomkov govorjenega korpusa. Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 mi, vi - mi smo neki računali (jutri moram zjutraj ona ma izpit jaz mam delo), al greste vi kam gor?, v pomenu midva, vidva; ¡ta. noi, noi due, voi, voi due. Glede na to, da italijanščina ne pozna dvojine, lahko rabo zaimka v množini pripišemo italijanskemu vplivu, vendar tudi osrednji slovenski govori opuščajo rabo dvojine. Pogosti so tudi primeri, ko je uporabljen zaimek v dvojini, glagol pa v množini (npr. midva gremo). Sklon samostalniške besede V slovenskem jeziku se samostalniške in pridevniške besede sklanjajo, italijanščina ustrezne sklone izraža z uporabo predlogov (Berce, 2001, 72). salon fiat - čaki tle je salon fiat kaj je tam dol?, v pomenu fiatov salon; ita. il salone della fiat, il salone fiat. V tem primeru je prisoten tudi obrnjen vrstni red samostalnika in pridevnika. Nesklanjanje samostalnika, ki se pojavlja pri tujih lastnih in občnih imenih, kaže na italijansko interferenco. salon rabljena vozila - en prvi salon rabljena vozila drugi salon d suzuki, v pomenu salon rabljenih vozil; ita. il salone degli automobili usati, il salone veicoli usati. Nesklanjanje samostalnika kaže na italijansko interferenco, ko ostane besedna zveza v imenovalniku, sklon je razviden iz uporabljenega predloga (di). salon suzuki - en prvi salon rabljena vozila drugi salon d suzuki, v pomenu suzukijev salon; ita. il salone della suzuki, il salone suzuki. Nesklanjanje samostalnika, ki se pojavlja pri tujih lastnih in občnih imenih, kaže na italijansko interferenco. kaj gledaš bencin dizel - G 2: mazda tri kaj gledaš bencin dizel? G T: ne vem kaj se mi bol splača, v pomenu kaj gledaš bencinski ali dizelski motor oziroma v pogovorni različici bencinca ali dizla; ita. cosa guardi benzina o dizel. Nesklanjanje samostalnika kaže na italijansko interferenco, ko ostane besedna zveza (v tem primeru okrajšana v eno besedo) v imenovalniku, sklon je razviden iz uporabljenega predloga, ki ga v tem primeru ni (niti v italijanskem jeziku). glede recimo kredit al lizing - ti in kaj pa d glede recimo kredit al lizing kaj se bol splača?, v pomenu glede recimo kredita ali lizinga; ita. riguardo al credito o al lizing. Nesklanjanje samostalnika kaže na italijansko interferenco, ko ostane besedna zveza v imenovalniku, sklon je razviden iz uporabljenega predloga (a). odvisno samo motor ne al bo - in potem odvisno samo motor ne al bo zdej pri teh tamajhnih recimo veš to če kupuješ avto tam ki ma motor d ne vem šestdeset sedemdeset konjev bencinar ne, v pomenu odvisno od motorja; ita. dipende solo dal motore se sara ... Nesklanjanje samostalnika kaže na italijansko interferenco, ko ostane besedna zveza v imenovalniku, sklon je razviden iz uporabljenega predloga (da). oprema je ful notri - to je ena štiri motor petin-devtedeset konjev d avto je takšen trivraten športen feltne oprema je ful ne notri od klime centralno daljinsko bili erbegou štiri notri potem ima d esapa ima, v pomenu veliko je opreme, je dobro opremljen; možno po analogiji ita. l'allestimento ful optional (fraza, ki jo uporabljajo prodajalci avtomobilov). Pogosta je tudi fraza l'allestimento è completo. Nesklanjanje je verjetno po analogiji prve fraze. sporting avtomatično ga črtamo - G 1: ful me moti ne vem zakaj sam ne bi rada imela treh vrat to je problem G 2: okej dobro pol d sporting avtomatično ga črtamo ne, v pomenu sportinga (fiat punto z oznako sporting) avtomatično črtamo; ita. lo sporting lo elimi-niamo. Nesklanjanje samostalnika, ki se pojavlja pri tujih lastnih in občnih imenih, kaže na italijansko interferenco. kaj pri fiat nima nič" - G 2: po drugi strani suzuki tri leta garancije G 1: kaj pri fiat nima nič? G 2: je dve leti garancije, v pomenu kaj pri fiatu ni nič (garancije) ali fiat nima nič (garancije); ita. da fiat non c'è (la garanzia), la fiat non ha garanzia. Nesklanjanje samostalnika, ki se pojavlja pri tujih lastnih in občnih imenih, kaže na italijansko interferenco. Lahko gre tudi za interferenco, ko ostane besedna zveza v imenovalniku, sklon je razviden iz uporabljenega predloga (da). ta dva (je mal večji punto) - G 1: ki mazda dva mi je ful škifo G 2: ta dva je mal večji punto, v pomenu ta (mazda) dvojka; ita. questo due (è un po piu grande della punto). Dva je glavni števnik, glavni števniki se v italijanščini ne sklanjajo (Berce, 2001, 126), zato verjetno tudi tu ohranja imenovalniško obliko. brez nič - G 2: to je brez nič G 1: brez nič ja G 2: nobenih obresti nič samo golo, v pomenu brez vsega; ita. senza niente. Nedoločni zaimki se v italijanščini ne sklanjajo (Berce, 2001, 116) in zato nedoločni zaimek tu ohranja imenovalniško obliko. Raba predloga od V knjižni slovenščini bi na mestu predloga od stal iz samostalnika izpeljan pridevnik kot izraz svojilnosti, samo rodilnik ali kakšen drug predlog. Ni pa nujno, da taka redundantna raba predloga od pomeni italijansko interferenco, saj se raba predloga od ob rodilniku v govorjenem jeziku širi tudi v osrednje slovenske govore (Skubic, 1997, 70). salon od alfe - in kje je salon od alfe?, v pomenu alfin salon; ita. il salone dell'alfa. salon od fiata - ja potem tam je salon od fiata, v pomenu fiatov salon; ita. il salone della fiat. eno jajce od avta - in in kaj če je honda je eno jajce od avta jaz sem mislil da je kaj, v pomenu slab avto; ita. la merda di..., una scatola d'auto ... Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM COVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 Vezava s predlogi Navajamo tiste primere, pri katerih je predlog, s katerim se vežeta glagol ali predmet, drugačen od uporabljenega predloga v slovenskem jeziku. kaj je dobro da ima avto za kupit - ne ne ma res kaj moraš pazit kaj recimo pri kaj je dobro da ima avto za kupit?, v pomenu kaj je dobro, da ima avto, ki ga kupiš/kupuješ, ki bi ga rad kupil; ita. l'auto da comprare, verjetno po analogiji, ko predlog da pomeni lastnost. SSKJ ne pozna vezave glagola kupiti ali kupovati s predlogom za v navedenem pomenu. skoz most - ven in levo skoz most n- na tako čez cesto, v pomenu čez most; ita. sopra il ponte, sopra pomeni tudi skozi, ali tudi attraverso il ponte, čez; attra-versare il ponte v pomenu prečkati most. Vendar se glagol attraversare lahko uporablja tudi v pomenu skozi, npr. attraversare il tunnel/la galleria. Mogoče pride v govoru dvojezičnih govorcev do mešanja različnih pomenov za en izraz in zato pride do napačne rabe, ki se kaže kot interferenca. ma majhen tipo panda - G T: tojota jaris je premajhen za tolko keša ki ga ma- ki ga daš kolko je dva miljona šeststo G 2: ja ben kaj in G T: ma je majhen tipo panda, v pomenu je majhen (podobno) kot panda, verjetno po analogiji ita. del tipo, sul tipo di, kar pomeni biti podoben. avto pet vrat al tri vrata - recimo ti gledaš avto pet vrat al tri vrata?, v pomenu avto s petimi vrati ali s tremi vrati; ita. l'auto a cinque o tre porte, verjetno po analogiji, ko predlog a pomeni način izvedbe. V pogovornem jeziku prodajalcev avtomobilov je v rabi tudi fraza brez predloga - l'auto cinque o tre porte. bi šli tle v eno zamejsko osmico - smo razmišljali da bi v nedeljo da bi šli tle v eno zamejsko osmico, v pomenu bi šli na osmico. V raziskovanem korpusu se mešata besedni zvezi iti na osmico in iti v osmico. Mogoče je temu vzrok dejstvo, da se v italijanščini za slovenska predloga v in na lahko uporabljata predloga in ali a. Zato je možno, da pri dvojezičnih govorcih prihaja do mešanja uporabe obeh predlogov. na pet vrat - ua ke dobro ma saj je na pet vrat?, v pomenu s petimi vrati; ita. auto a cinque porte, verjetno po analogiji, ko predlog a pomeni način izvedbe. SSKJ ne pozna vezave s predlogom na v navedenem pomenu. radio na empetrije - G T: jaz bi radio na empetrije G 2: verjamem ja da bi rada na empetrije sam hm hm ma to je tko ne, v pomenu radio z empetri (mp3) predva-jalnikom; la radio ad MP3, lettore MP3, verjetno po analogiji, ko predlog a pomeni način izvedbe. SSKJ ne pozna vezave s predlogom na v navedenem pomenu. na tri vrata - ja ne ne vem zakaj ma ni mi všeč na tri vrata, v pomenu s tremi vrati; ita. (l'auto) a tre porte, verjetno po analogiji, ko predlog a pomeni način izvedbe. SSKJ ne pozna vezave s predlogom na v navedenem pomenu. iz kje prihajajo - da bodo vedeli iz kje prihajajo ne, v pomenu od kod prihajajo; ita. da dove vengono, italijanščina ne ločuje predlogov iz in od, oziroma sta za oba predloga možna ali da ali di. Zato je možno, da pri dvojezičnih govorcih prihaja do mešanja uporabe obeh predlogov. te peljem tam - kaj te peljem tam", v pomenu te peljem tja; ita ti porto la, italijanščina ne ločuje med predlogoma tam in tja, za oba primera je v rabi predlog la. obrok na mesec - koliko pride en obrok na mesec" štirdeset tisoč je obrok na mesec ne, v pomenu mesečni obrok; ita. rata mensile oziroma l'ammontare al mese, italijanski predlog a ustreza tudi slovenskemu predlogu na. Besedna zveza obrok na mesec je pogovorna različica besedne zveze mesečni obrok. računov za plačevat - nimaš stroškov ne nimaš računov za plačevat vode elektrike stanovanja otrok ne vem kaj je še zraven ne, v pomenu računi, ki jih moraš plačevati; ita. i conti da pagare, verjetno po analogiji, ko predlog da pomeni lastnost (računov) oziroma dolžnost (osebe v povezavi z računi). Besedna zveza računi za plačevat je pogovorna različica zveze računi, ki jih moraš plačati. Stopnjevanje pridevnika Eden od načinov tvorbe elativa je v italijanščini dodajanje prislova načina ali intenzivno ponavljanje pridevnika ali prislova (Skubic, 1997, 77). Knjižna slovenščina take tvorbe elativa ne pozna, pač pa se ela-tivno stopnjevanje izraža z obrazilom pre- ali s prislovi (Toporišič, 2000, 325). zlo zlo težko - G 2: to to je težko pri lizingu recimo ne G T: zakaj" G 2: ker je tam brez pologa je zlo zlo težko; ita. molto molto difficile. Tvorba elativa s ponavljanjem prislova kaže na italijanski vpliv, kar je ugotavljala že Mikolič (2004, 115-116). Vendar se struktura s ponovljenim prislovom zelo pojavlja tudi v osrednjeslovenskem pogovornem jeziku. golo golo (opremo) - G 2: zdaj tako moraš tudi ti malo vedet al boš ti uno osnovno varjanto vzela G T: ma ne glih uno golo golo osnovno ne; ita. l'allestimento piu povero. Tvorba elativa s ponavljanjem pridevnika kaže na italijanski vpliv, v govoru prodajalcev avtomobilov pa se uporablja fraza piu povero v pomenu osnovna, najbolj osnovna, čisto osnovna oprema. Stevnik prvo - alora prvo, v pomenu prvič oziroma najprej; ita. come primo. Povzemanje s samostalnikom ali z osebnim zaimkom izraženega predmeta z osebnim zaimkom Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 Povzemanje s samostalnikom ali z osebnim zaimkom izraženega predmeta z osebnim zaimkov je poznano iz italijanskega jezika. V tem primeru gre za željo po posebnem poudarjanju prvine, ki ne zavzema prvega mesta v stavčni strukturi; to namreč pripada osebku (Skubic, 1997, 84). za vsak mail ga poslat - ponavljanje prvin mejl in ga da ti je všeč tebi - ponavljanje prvin ti in tebi da ti je tebi všeč - ponavljanje prvin ti in tebi kašen fiat punto mi ti meni priporočaš - ponavljanje prvin mi in meni sporting avtomatično ga črtamo - ponavljanje prvin sporting (v pomenu fiat punto z oznako sporting) in ga kašna vprašanja to boš ti - ponavljanje prvin vprašanja in kazalnega zaimka to tebi bi ga potem za dva sedemsto ti ga lahko zrihtam - ponavljanje prvin tebi in ti če ga avgusta registriram avto - ponavljanje prvin ga in avto Zaimek ki V italijanščini je oziralni zaimek chi nepregiben (Berce, 2001, 112). Lahko ima istočasno kazalni in relativni pomen. V slovenščini je "oblikoslovna posebost /... / oziralni zaimek ki: v odvisnih sklonih mu spol, sklon in število izražajo oblike osebnega zaimka." (Toporišič, 2000, 338) Nesklanjanje oziralnega zaimka v primerih, ko ostaja nepregiban, je torej italijanski vpliv. Vedno bolj pogost pa je tudi pojav, da se beseda ki uporablja tudi kot veznik v odvisnih stavkih - kot veznik, ki uvaja vzročni odvisnik (ki nisem navajena ... , ki jutri rabi neki ... - ker nisem navajena, ker jutri rabi nekaj), veznik, ki uvaja prilastkov odvisnik (mi smo pod /ime firme/ ki je potem še v drugih državah ..., ki je svetovna firma ...), veznik, ki uvaja časovi odvisnik (ki boš mela petsto jurjev plače ... - ko boš imela petsto jurjev plače), veznik, ki uvaja pogojni odvisnik (že ki kupiš avto za ... - že če kupiš avto za), uporablja se tudi kot veznik, ki uvaja primerjani člen (za tolko keša ki ga daš ... - za tolko denarja kot ga daš), namesto samostalniškega oziralnega zaimka kar (damo deset procentov pologa ki bo najbolj sigurno - damo deset procentov pologa, kar bo najbolj gotovo /v tem primeru je v italijanščini sicer običajen "il che", ne "che"/), kot vzklični element (ki lepo - kako lepo). Raba nedoločnika V osrednji slovenščini je nedoločnik malo rabljen, zato ima Skubic (1997, 95-96, 109-110) njegovo rabo za romanski vpliv. ne zgubit - ne zgubit štirsto jurjeu u dveh letih je malo nič, v pomenu da se ne izgubi, da ne izgubiš. "Za slovenščino raba nedoločnika ni presenetljiva, kadar ta tvori glagolsko perifrazo, nanavadna pa je raba ob pridevniku ali prislovu." (Skubic, 1997, 96). V tem primeru nedoločniku zgubit sledi pridevniška beseda štiristo; ita. per non perdere, per risparmiare. (opremo) vzet - tam pa vsekakor polno opremo ta boljšo vzet, v pomenu vzami; ita. prendere l'allesti-mento. V Slovenski slovnici je taka raba nedoločnika opisana kot zelo splošno dejanje (Toporišič, 2000, 400). Raba sedanjika za izražanje prihodnosti V pogovornem jeziku je uporaba sedanjika za izražanje dejanj, ki se bodo dogodila v prihodnosti, pogost pojav. Slovenska slovnica predvideva, da "prihodnost izražajo pogosteje dovršni kot nedovršni sedanjiki. Lahko pa se umeščenost dejanja v prihodnji čas vidi tudi iz sobesedila." (Toporišič, 2000, 393) Zato smo bili v spodaj navedenih primerih pogosto v dvomih, ali lahko tako uporabo sedanjika štejemo kot vpliv italijanskega jezika ali kot značilnost govorjenega jezika. kaj piješ - v pomenu kaj boš pila; ita. cosa bevi? vzamem kredit (za pet let) - v pomenu bom vzela kredit (za pet let); ita. prendo il mutuo (a cinque anni) ti potem ko prodajaš avto - v pomenu potem ko boš prodala/prodajala avto; ita. quando vendi la macchina ti ne greš? - v pomenu ti ne boš šel; ita. tu non vai? se čujemo v nedeljo - v pomenu se bova slišala v nedeljo; ita. ci sentiamo domenica. Kot zanimivost naj omenim, da se besedne zveze se čujemo ali se slišimo po analogiji iz itallijanščine v pogovornem jeziku velikokrat uporablja tudi nekakšna kombincija slovenščine in italijanščine v zvezi se sentiamo. kaj grem zdaj nardit - v pomenu kaj bom šel/kaj naj grem naredit; ita. che (cosa) vado a fare? v ponedeljek ne delamo - v pomenu v ponedeljek ne bomo delali; ita. luned) non lavoriamo kaj greste na zamejsko osmico - v pomenu ali boste (v nedeljo) šli na zamejsko osmico; ita. andate alla osmica greš z nami - v pomenu boš šla z nami; ita. vieni con noi? nardimo breskovc se dobimo pri nas spijemo ... in pol gremo - v pomenu bomo naredili breskovec, se bomo dobili pri nas, bomo spili ... in potem bomo šli; ita. facciamo, ci troviamo, beviamo, andiamo in pol naročimo - v pomenu in potem bomo naročili; ita. e poi ordiniamo se vidimo pol - v pomenu se bomo videli potem; ita. ci vediamo pridem - v pomenu bom prišel; ita. vengo in pol si kupim en otok - v pomenu in potem si bom kupil; ita. e poi mi compro un'isola se preselim dol - v pomenu se bom preselil; mi trasferisco Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 greste k /ime/ danes" - v pomenu boste šli k /ime/ danes; ita. andate da /nome/ oggi? kdo gre vse" - v pomenu kdo vse bo šel; ita. chi va? grejo v Napoli - v pomenu bodo šli v Napoli; ita. vanno a Napoli/partono per Napoli danes grejo ja - v pomenu danes bodo šli ja; ita. vanno oggi (si) ne gre - v pomenu ne bo šel; ita. non va ti ne greš" - v pomenu ti ne boš šel; ita. tu non vai? za kolko časa grejo - v pomenu za koliko časa bodo šli; ita per quanto tempo vanno/quanto tempo ci sta-ranno? Glagolski vid Slovenski knjižni jezik pozna razlikovanje med do-vršnim in nedovršnim glagolskim vidom, ki ga izraža z morfemi (Toporišič, 2000, 348-350), italijanščina pa nima glagolskega vida, temveč aspekt, pri katerem funkcionira opozicija med perfektivnostjo in imperfek-tivnostjo drugače kot slovenska (Skubic, 1997, 88). v bistvu ohrani - G T: ne vem kaj se mi bol splača G 2: hja kaj se bol splača G T: bičikleta G 2: to itak ne ma tako lej c zdej če maš al če boš mela avto malo več cajta to da ne boš po dveh letih treh letih menjala ne G T: ne ne bom ne G 2: ja ne vem kaj lahko dobiš d d d kdšno službo ki boš mela petsto jurjev plačo pa boš menjavala avte tko ko gate mama mija ne pol dizel u bistvu ohrani malo več vrednosti ne, v pomenu ohranja; ita. tenere, conservarsi Povratnost glagola ko bi si ti hotela - v pomenu kot bi ti hotela, kot bi sama hotela. V slovenščini glagol hoteti nima povratne oblike (SSKJ, 1997), v italijanščini je možna - volersi. Besedni red Pravila slovenskega knjižnega jezika določajo, da v besedni zvezi samostalnik in pridevnik, v primeru ko je pridevnik levi ujemalni prilastek, pridevnik stoji na levi strani samostalnika (Toporišič, 2000, 558-562), v spodnjih primerih je na prvem mestu samostalnik, kar je običajno za italijanski jezik (Berce, 2001, 87-88). salon fiat - v pomenu fiatov salon, v govorjenem jeziku tudi salon od fiata; ita. il salone (della) fiat. Stava pridevnika (fiat oziroma fiatov) za samostalnik (salon) kaže na italijansko interferenco. salon suzuki - v pomenu suzukijev salon, v govorjenem jeziku tudi salon od suzukija; ita. il salone (della) suzuki. Stava pridevnika (suzuki oziroma suzukijev) za samostalnik (salon) kaže na italijansko interferenco. mama mija - v pomenu moja mama; ita. mamma mia. Stava pridevnika (mija oziroma moja) za samostalnik (mama) verjetno kaže na italijansko interferenco. V slovenščini je v primeru čustvenosti - kar v tem primeru verjetno je - dopustna tudi stava pridevnika za samostalnik. klimatsko napravo ročno - v pomenu ročno klimatsko napravo; ita. il climatizzatore manuale. Stava pridevnika (ročno) za samostalnik (napravo) kaže na italijansko interferenco. po merah zunanjih - v pomenu po zunajih merah; ita. su misure esterne. Stava pridevnika (zunanjih) za samostalnik (merah) kaže na italijansko interferenco. na faks na prometni - v pomenu na prometni faks. Če med faks in prometni ne bi bilo predloga na, bi lahko stavo pridevnika (prometni) za samostalnik (faks) razumeli kot italijansko interferenco (la facolta dei trasporti). Glede na način, kako je bila besedna zveza podana (kratka pavza med besednima zvezama na faks in na prometni ter rastoč tonski potek na besedi faks, kar običajno kaže na to, da govorec želi obdržati besedo oziroma še nekaj dodati), pa mislimo, da gre v tem primeru bolj za dopolnitev stavka z manjkajočo informacijo. opremo polno - v pomenu s polno opremo ali z vso opremo, mogoče po analogiji v polni opremi ita. l'al-lestimento completo, l'allestimento ful optional. Stava pridevnika (polno) za samostalnik (opremo) kaže na italijansko interferenco. so končali sporting ja delat punto - v pomenu so končali delat punto sporting. Stava pridevniške besede (sporting) za samostalniško (punto oziroma fiat punto) kaže na italijansko interferenco. Glede na način, kako je bila informacija podana (kratka pavza med besedno zvezo sporting ja delat in besedo punto ter rastoč tonski potek na besedi delat, kar običajno kaže na to, da govorec želi obdržati besedo oziroma še nekaj dodati) pa mislimo, da gre v tem primeru bolj za dopolnitev stavka z manjkajočo informacijo. Prosti stavek Po romanskem vzoru je tudi stava pomožnika pred deležnikom. V romanskih jezikih pomožnik ne more slediti deležniku (Skubic, 1997, 103-104). sem gledla hondo - gledala sem hondo; ita. ho guardato (la) honda. Stava pomožnika (sem) pred deležnik (gledala) kaže na italijanski vpliv. oprema je ful notri - notri je veliko opreme; ita. c' e l'allestimento completto, l'allestimento e completto. Možno je, da gre za analogijo po frazi l'allestimento e completto (oprema je (po)polna) ali pa preprosto za posebnosti spontanega govora, ko se govorec na izrečeno ne more pripraviti in se prilagaja trenutnim okoliščinam sporazumevanja. V slovenskem jeziku težko razložimo tako takšen besedni red kot tudi nesklanjanje samostalnika. Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM COVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 kako kupiš to? - kako to kupiš?; ¡ta. come compri questo, come puoi comprare questo? V italijanskem jeziku stoji v vprašalnih stavkih osebek (to) za poved-kom (kupiš) (Berce, 2001, 273-274). V slovenskem jeziku je lahko, če upoštevamo členitev po aktualnosti (Toporišič, 2001, 668-669), na zadnjem mestu tista beseda, ki govorcu pomeni jedro oziroma novo ali najpomembnejšo informacijo. majce sem naredil - naredil sem majice; ita. ho fatto le magliette. Stava pomožnika (sem) pred deležnik (naredil) kaže na italijanski vpliv. Glavni stavek V italijanščini stoji oblika pomožnega glagola biti pred deležnikom (Skubic, 1997, 103-104), v slovenščini za deležnikom (Toporišič, 2000, 387-388). V govoru se praktično povsod po Sloveniji pojavljajo oblike, ki imajo na prvem mestu pomožni glagol biti, ki mu sledi deležnik. Stavo pomožnika in deležnika lahko torej opravičujemo z obeh zornih kotov - kot pogovorno različico ali kot vpliv italijanščine. sem razmišljala - razmišljala sem; ita. ho pensato. Stava pomožnika (sem) pred deležnik (razmišljala) lahko kaže na italijanski vpliv. sem rekla - rekla sem; ita. ho detto. Stava pomožnika (sem) pred deležnik (razmišljala) lahko kaže na italijanski vpliv. sem že misnla - mislila sem že; ita. ho gia pensato. Stava pomožnika (sem) pred deležnik (misnla) lahko kaže na italijanski vpliv. Odvisni stavek Na slovenskem zahodu ostaja struktura glavnega stavka nespremenjena, tudi če stoji odvisnik pred njim (Skubic, 1997, 106). jaz če ti nardim - če ti jaz naredim; ita. io se ti faccio, se te lo faccio. V italijanščini tudi odvisni stavek ohranja strukturo glavnega stavka, besedni red ostaja nespremenjen, kot da ga ne uvaja veznik. Bolj verjetno je, da gre v tem primeru za namerno poudarjanje in izpostavljanje osebka na začetek odvisnega stavka. v ponedeljek da bom mogla prit delat - da bom morala v ponedeljek priti delat; ita. luned) dovro lavo-rare. V italijanščini tudi odvisni stavek ohranja strukturo glavnega stavka, besedni red ostaja nespremenjen, kot da ga ne uvaja veznik. Bolj verjetno je, da gre v tem primeru za namerno poudarjanje in zato postavljanje najbolj pomembne informacije na prvo mesto. ki v ponedeljek mamo praznik - ker imamo v ponedeljek praznik, ita. perché luned) e festa. V italijanščini tudi odvisni stavek ohranja strukturo glavnega stavka, besedni red ostaja nespremenjen, kot da ga ne uvaja veznik. ki ne da se mi poslušat ljudi ki godrnjajo - ker se mi ne da poslušati ljudi, ki godrnjajo; ita. perché non ho voglia di ascoltare le persone che brontolano. V italijanščini tudi odvisni stavek ohranja strukturo glavnega stavka, besedni red ostaja nespremenjen, kot da ga ne uvaja veznik. Katki Kalkiranje je "postopek, pri katerem z jezikovnimi sredstvi lastnega jezika posnemamo pomen neke besede ali strukture oz. njeno zgradbo v tujem jeziku." (Skubic, 1997, 113) Navedene so besedne zveze, ki imajo v slovenščini bodisi drugačno obliko ali drugačen pomen. ne rabi - v pomenu ne potrebuje, ni potrebno, ni treba; ita. non serve sej rabi - v pomenu je potrebno, mora biti; ita. (appunto) serve kaj ti rabi - v pomenu kaj potrebuješ, kaj ti bo; ita. a che ti serve ne znam - v pomenu ne vem; znati in vedeti imata v italijanščini isti glagol - sapere - ita. non so (che cosa chiedere) ne rabi tretje - v pomenu ne potrebujemo še tretje (corse), ni potrebna še tretja, nočemo še tretje; ita. non serve la terza (corsa) pustimo jih stat - v pomenu ne ukvarjajmo se z njimi, dovolj o tem - ita. lasciamo (li) stare niti da ti povem - v pomenu bolje, da ti ne povem; ita neanche ti dico če te interesira - v pomenu če te zanima, če si zainteresirana; ita. se ti interessa, glagol interessare je tudi povratni glagol, od tu tudi zaimek te, tebe jajca - v slabšalnem pomenu, ničvredna, slaba stvar; ita. i coglioni, le balle kolko mi pride (obrok na mesec) - v pomenu kolikšen je mesečni obrok; ita. quanto (mi) viene la rata mensile z isto opremo - v pomenu z enako opremo; v italijanščini je za isti in enak možna ena oblika - con l'allestimento uguale. Poudariti moramo, da se tudi v osrednjih slovenskih govorih mešata obe obliki. greš vija - v pomenu odideš; ita. andare via gre naprej avto - v pomenu, če je avto v voznem stanju, če se ga lahko vozi; ita. l'auto va avanti rabi peljat - v pomenu mora peljati, prepeljati (neko stvar); ita. bisogna portare pije več bencinc - več pije bencinc/bencinski motor; ita. consuma di piu il benzina (l'automobile a benzina) kolko časa se bi čakalo - kolko časa bi se čakalo, bi se moralo čakati, bi bilo treba čakati; ita. quanto tempo si dovrebbe aspettare? Gre za italijansko sosledje povratnega zaimka in "nedeljive" glagolske oblike. je dve leti garancije - je dve leti garancije; ita. ci sono due anni di garanzia. Gre za strukturo pogovor- Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 nega stavka v pogovornem jeziku (c'e due anni di ga-ranzia). V slovenščini bi namesto glagola biti (je) na tem mestu pričakovali glagol imeti (ima dve leti garancije). Besedišče Prve, krepko natisnjene besede oziroma iztočnice so romanizmi. Pomišljaju sledijo primeri uporabe, beseda iz italijanskega jezika, nato razlaga pomena. čau - čau dober dan, gospod..., ajde čau; ita. ciao, v pomenu zdravo, pozdravljen ma - ma ne več kot ena štiri ... , ma ja dobro to ni panike, ma ni glih tašen ...; ita. ma, na začetku stavka v pomenu a, vendar, tudi za krepitev, zlasti v zvezi s pridevnikom ali prislovom kafe - boš kafe?; ita. caffe, v pomenu kava kapučin - kaj piješ? kapučin, belo kavo?; ita. cappuccino, v pomenu kava s smetano ali spenjenim mlekom ben - ben super izvolte; ita. bene, v pomenu dobro, prav, velja, drži, tudi za podkrepitev izrečenega bala - bala ne bi mogla napisat; ita. balla, v pomenu čenče, izmišljotina, laž, v tem primeru verjetno tudi kako slabo, kakšna napaka nula - ej nula dzero; ita. nulla, v pomenu nič dzero - ej nula dzero; ita. zero, v pomenu nič pero - ma kako ga je napizdil tipa da kaj pošilja te pizdarije pero za vsak mejl ga poslat; ita. pero, v pomenu a, toda, vendar, zato alora - alora si mi napravil vprašanja?; ita. allora, v navedenih primerih predvsem v pomenu no, pri označevanju časa tudi v pomenu takrat, tedaj škifo - ki mazda dva mi j9 ful škifo; ita. schifo, v pomenu odvratno, tak, ki ni všeč bičikleta - G 2: hja kaj se bol splača G T: bičikleta G 2: to itak; ita. bicicletta, v pomenu kolo si - G T: kaj smo že? G 2: a? G T: si ga vklopljeno? G 2: kaj? G T: /smeh/ kaj si ga vklopil? G 2: si sej rabi G T: ma; ita. s), v pomenu da tipo - ma recimo ti manši tipo punto al kej tašnega; ita. tipo, v pomenu tip, vrsta, v navedenih primerih predvsem kot primerjava - npr. recimo ti manjši kot (je) punto al kej tašnega apunto - G 2: ma dobro fa škifo G T: apunto; ita. appunto, v pomenu da, tako je, točno tako, v navedenem primeru kot pritrditev sogovorcu simpatiko - G 2: auto je ful širok ne pa visok pa G T: simpatiko; ita. simpatico, v pomenu simpatičen, prijeten, privlačen košta - a ko kupiš košta eno uko z glave; ita. costare, v pomenu stati, veljati apropozito - apropozito kaj delaš v nedeljo?; ita. a proposito, v pomenu da ne pozabim, ko ravno govorimo o tem rozeta - se da eno rozeto notri; ita. rosetta, v pomenu podložka oziroma v navedenem pomenu okrasni okvir. Izraz rozeta sicer najdemo tudi v SSKJ-ju, a v pomenu "okras v obliki stiliziranega cvetja ali kar je temu podobno". prendere - ja nimam izbire to je prendere o lašare; ita. prendere, v pomenu vzeti, vzami lašare - ja nimam izbire to je prendere o lašare; ita. lasciare, v pomenu pustiti, pusti kavolo - ke kavolo jaz čem plavega pet vrat; ita. cavolo, v pomenu nič, zanič, v navedenih primerih izražanje nestrinjanja pure - G T: in tašnega tipa noter G 2: pure; ita. pure, v pomenu tudi, kar, čeprav fali - G T: ma sej so lepi puntoti kaj jim fali G 2: ma puntotu nič ne fali; ita. fallire, v pomenu zgrešiti, fallo, v pomenu zmota, napaka, v navedenih primerih manjkati - npr. kaj jim manjka paga - ja ki nisem navajena tako veliko pago; ita. paga, v pomenu plača memorja - memorje; ita. memoria, v pomenu spomin. V SSKJ-ju izraza memoria/memorija sicer ni, so pa izrazi s sorodnim pomenom - memorirati. vija - in pol greš vija ne ki nimaš kaj; ita. via, v pomenu stran, proč šagra - a pol ne bom vidla /ime/ in /ime/ na kašni šagri ta vikend; ita. sagra, v pomenu vaška veselica. Izraz šagra najdemo tudi v SSKJ-ju s kvalifikatorjem narečno zahodno. Beseda ima izvor v latinskem izrazu sacrare, sagra pa pomeni spominski praznik ob posvetitvi cerkve ("festa commemorativa della consacrazione di una chiesa"; Dizionario etimologico online), kar se sklada s pomenom izraza šagra - vaški praznik ob cerkvenem zavetniku. litro - Dej šen litro da bodo vedli iz kje prihajajo ne; ita. litro, v pomenu liter ala - če gremo zdej ala dva sedemsto recimo; ita. ala, vzklik, pogosto ob izrazih spodbujanja ali ukazo-vanja, v podkrepitev izrečenega alo - alo čau; ita. alo, vzklik, pogosto ob izrazih spodbujanja ali ukazovanja, v podkrepitev izrečenega Frazemi Navedeni so frazemi, ki so dobesedno prevedeni v slovenščino ali so v izvirnem, italijanskem jeziku. košta eno uko z glave - a ko kupiš košta eno uko z glave; ita. costare un occhio della testa, v pomenu stane veliko eno jajce od avta - ker je eno jajce od avta; verjetno po analogiji ita. una merda di, v pomenu nič od avta, slab avto, avto za nič, "smeti od avta" ke bala - ke bala dva mesca torej tri mesce bi se mogel čakat avto; ita. che balla, v pomenu kako slabo, kakšna napaka fa škifo - ne moreš ga štet tle notri ma dobro fa škifo; ita. fare schifo, v pomenu ni mi všeč, je odvraten, grd Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 Sl. 1/ Fig. 1: Fiat 600 (1955). (ej) nula - bog ne daj da greš na internet am pazit moraš kaj govoriš ... ej nula; ita. non permettersi nulla, v pomenu nič si ne privoščiti ke kavolo - ufa ke kavolo jaz čem plavega pet vrat; ita. cavolo, v pomenu nič, sploh nič, zanič prendere o lašare - nimam izbire to je prendere o lašare; ita. prendere o lasciare, v pomenu vzemi ali pusti, ponudba, ki jo lahko sprejmeš ali zavrneš, ne moreš izbirati, kombinirati ki se ne frega - G 2: samo si si tam ne G 1: ja ben sej ki se ne frega; ita. chi se ne frega, v pomenu koga pa briga, sploh me ne zanima viva voče - priprava za GSM je v bistvu una viva voče varjanta; ita. a viva voce, v pomenu naglas, ustno, v navedenem primeru oprema za prostoročno telefoniranje ali glasna varjanta mama mija - ki ne moreš dobit tolko opreme notri mama mija; ita. mamma mia, v pomenu moja mama, v čustveno zaznamovanih stavkih, izražanje začudenja, nestrpnosti, neprijetnosti, strahu Ilustrativni primeri iz govorjenega korpusa govorcev Slovenske Istre Dodajamo transkribiran posnetek dialoga med govorcema. Dialog je bil posnet 17. avgusta 2005. Prvi govorec je označen z G 1, gre za žensko, staro 26 let, ki ima končano visoko šolo in je vpisana na univerzitetni študij. Njen materni jezik je slovenščina. Sama pravi, da se z italijanščino srečuje že, odkar pomni, in sicer se je je učila iz okolja, veliko tudi s pomočjo televizije (predvsem iz italijanskih risank in pesmi), v osnovni in srednji šoli se je tudi učila italijanščino kot jezik okolja. Stanuje v Kopru. Drugi govorec je označen z G 2, star je 29 let, ima univerzitetno izobrazbo in je vpisan na podiplomski študij. Na delovnem mestu vodje prodaje je zaposlen tri leta. Njegov materni jezik je slovenščina, pogosto pa uporablja italijanščino, saj ima sorodnike, ki govorijo italijanščino kot prvi jezik (čeprav se sami opredeljujejo za Slovence in pravijo, da nimajo italijanskega izvora, italijanski jezik uporabljajo zaradi okolja), in je obiskoval srednjo šolo v italijanskem jeziku. Stanuje v Kopru. Ostali govorci - trije, ki so se na mestu snemanja pojavili neposredno, ter dva telefonska klica - so označeni z G 3. Nihče od njih ni vplival na potek teme njunega razgovora. Celoten posnetek traja dobro uro, vmes so tudi daljše pavze. V prepisu so izpuščena imena podjetij ter osebna imena. Prepis nima ločil (razen vprašaja), velikih in malih začetnic, razen pri poimenovanjih pripadnikov narodov ali krajev. Ohranjeno je le ime glasbene skupine, v katerem je vidna italijanska interferenca. Ležeče tiskani so tisti izrazi, pi katerih je opazna italijanska interferenca na slovenski jezik. Za označevanje so uporabljene naslednje transkripcijske oznake (Volk, Vičič, 2006): Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 = premor, ki je trajal okrog 5 sekund in več = nerazumljivo besedilo = nadomestilo za lastno ime beseda = beseda ali besedilo tujega izvora smeh = neverbalni dogodki, npr. smeh krivni govor OK = okrajšana beseda (opis) = dogajanje v ozadju - = lažni začetek ali okrnjena beseda besedilo = pre- Primer 1 G 2: ja ful opreme ne mislim je gadan avto in je lej tam dobro jaz če ti nardim eno testno vozilo kaj takega mislim da za dva in pol al še kaj mogoče še kaj manj mislim je se ful splača mislim ampak to je fiat ne G 1: ja ja ja OK G 2: ne vem tisti ki so ki ga majo načeloma zadovoljni vsi brez problemov pol če gremo kaj več je pa je razred je fiat, peugeot C tri OK ale ne moreš ga štet tle notri ma dobro /a škifo G 1: apunto G 2: al pa dvesto šest recimo je tle tudi ne ti ni tolko ne 9 itak pustimo jih stat ki nimaš kaj gledat drugi razred potem so pa Japonci al pa kašna dobro še ko- še corsa je tle notri G 1: ne G 2: ne corso G 1: mamo zadosti dve v hiši G 2: aha G 1: ne rabi tretje G 2: ja pol pa začne ta razred malo boljših ne kot so al so tojota jaris al je suzuki swift al je jazz G 1: tojota jaris je premajhen za tolko keša ki ga ma ki ga daš kolko je dva milijona šeststo G 2: ja ben kaj in G 1: ma je majhen tipo panda G 2: in jazz kaj ma dob- ne ne ja swift je recimo tudi eno tašno jajce majhno mazda dva je G 2: ker pri nas mislim teh avtov ne delajo več ne G 1: kaj res? G 2: so končali sporting ja delat punto bojo še ma sportinga ne bojo delali G 1: zakaj? G 2: verjetno zato ker prihaja novi punto ven G 1: a letos je nov točno in kašen stilo G 2: 9 t 9 je črne barve G 1: mah /nerazumljivo/ G 2: ja ma je lep veš vem ma je samo ta samo ta je G 1: in kašno izbiro mi daš smeh G 2: ja nimam izbire to je prendere o lašare G 1: ufa smeh ke kavolo jaz čem plavega pet vrat smeh z empetriji smeh G 2: smeh mhm G 1: in tašnega tipa noter smeh G 2: pure G 1: sej pero ma ful lepo ma- to je ta maska? al je ktšna druga G 2: ta ta G 1: ful lepa je G 2: mhm je drugačna ne ful kaj to G 1: kaj pomeni priprava za GSM G 2: priprava za GSM je v bistvu una viva voče varjanta G 1: a kaj uni ma avtoradjo s cedejem empetri tako jajce Primer 2 Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM COVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 G 2: ja to je oprema to je kot oprema G 1:mhm G 2: hm težko ker ker potem moramo it na kaj takega ne to je to štiri kaj si hotla ti modrega kaj pride dvaaa štirsto cena po ceniku pol pa kar je še tle za testne ne G 1: kaj potem? G 2: kar je še za testno recimo popust pol to moram videt ne kaj se da nardit G 1: kolko časa pa recimo bi se ga čakalo? G 2: 9 9 t zdej tako če ma zdej mamo tle dve varjante ne al ti ga jaz naročim tašen ko bi si ti hotela G 1: ja STATISTIČNA ANALIZA V korpusu je vseh pojavnic (besed, zarekanj oziroma okrnjenih besed ter okrajšanih besed) 7181, od tega je italijanski vpliv viden pri 566-ih pojavnicah, kar predstavlja 7,9% pojavnic. Ob tem je potrebno dodati, da nismo opazovali italijanskih interferenc na glasoslovni ravni. Največji vpliv je izkazan v kategoriji besedišča, 48,83%, pri ostalih kategorijah je vpliv bistveno manjši - pri uporabi sedanjika za dejanje v prihodnosti 7,53%, pri kalkih 7,24%, pri uporabi besedice ki 6,71%, pri vezavi s predlogi 5,12%, pri sklonskih oblikah 3,91%, pri fraze-mih 3,32%, pri številu samostalnika 3,01%, pri besed- 50,00% 45,00% 40,00% 35,00% 30,00% 25,00% 20,00% 15,00% 10,00% 5,00% 0,00% besedišče sedanjik kalki ki Sl. 2: Italijanske reference glede na različne kategorije. Fig. 2: Italian references according to different categories. HI št. vseh pojavnic št. italijanskih interferenc SI. 1: Razmerje med številom vseh pojavnic in številom italijanskih interferenc v gradivu. Fig. 1: The proportion of the number of all units and the number of Italian interferences in data. nem redu in povzemanju 2,1%, pri prostem stavku 2,41%, pri ostalih kategorijah manj kot 1%. frazeologemi število sam. besedni red, prosti stavek povzemanje Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 SKLEP V prispevku so analizirani primeri, pri katerih ugotavljamo interference italijanskega jezika v slovenskem jeziku. Analiza temelji na gradivu korpusa spontanega govora dveh govorcev iz Slovenske Istre. Gre za prostor, kjer se že stoletja stikata slovenski in italijanski jezik in med katerima prihaja do medsebojnega vplivanja na različnih jezikovnih ravneh. Italijanske interference v analiziranem gradivu ugotavljamo na besedoslovni, oblikoslovni in skladenjski ravni. Po pričakovanjih je največji vpliv izražen na ravni besedišča, ki predstavlja skoraj polovico vseh interferenc v analiziranem gradivu. Ob tem se nam postavlja vprašanje, ali bi se rezultati razlikovali, če ne bi šlo za spontani govor ali če bi govorca vedela, da se njun pogovor snema. Dokazano je, da prisotnost snemalnih naprav vsaj za nekaj časa ovira spontanost. Ce imajo govorci čas za pripravo besedila, ga izdelajo bolj skrbno in bolj upoštevajo knjižno normo, kar bi se morda odražalo tudi v manjšem številu italijanskih interferenc. Poleg tega spontani govorjeni jezik ni normiran, zato smo včasih naleteli na velike težave pri ugotavljanju, ali gre pri posameznih primerih za značilnost govorjenega jezika ali izključno za interferenco italijanskega jezika. Vsekakor pa razprava pokaže nekatere značilnosti govorjenega jezika v neformalnem govornem položaju v Slovenski Istri, kjer se ta jezik razvija v skladu z zakonitostmi slovenskega govorjenega jezika in hkrati ob intenzivnem stiku z italijanščino. ITALIAN LINGUISTIC ELEMENTS IN SPONTANEOUS SPEECH IN SLOVENE ISTRIA Jana VOLK University of Primorska, Science and Research Centre of Koper, SI-6000 Koper, Caribaldijeva 1 e-mail: jana.volk@zrs.upr.si SUMMARY The article deals with the presence of Italian linguistic elements in spontaneous speech in Slovene Istria. In this area, the Slovene and Italian languages have been in contact for centuries, influencing each other on various linguistic levels. The article analyses spontaneous speech, which is not standardised; this sometimes made it difficult to establish whether certain analysed cases represented a feature of spontaneous speech or interference of the Italian language. The analysis was conducted on a corpus of spontaneous speech created on the basis of an audio recording of a conversation between a car salesman and a customer. The examples of interference were analysed on the levels of lexicology, morphology and syntax, and classified in the following sections: Noun Gender, Noun Number, Noun Case, Use of the Preposition "od", Linking with Prepositions, Comparison of Adjectives, Numerals, Personal Pronoun Replacing an Object Expressed by a Noun, Pronoun "ki", Use of the Infinitive, Use of the Present Tense for Expressing Future Time, Aspect, Reflexivity of the Verb, Word Order, Simple Sentence, Main Clause, Subordinate Clause, Calques, Lexis and Idioms. Most cases of Italian language interference were found on the level of lexis - they represent almost one half of the cases of interference from the material analysed. There emerges the question whether the results would have been different if the speech had been prepared in advance or if the two speakers knew their conversation was being recorded. It has been proven that the presence of recording devices can hinder spontaneity. If speakers have the time to prepare the text, they produce it more carefully and with more regard to the standards of the literary language, which in this case could have been perhaps reflected in a lower frequency of Italian language interference. Nevertheless, the aim of the present article is to point out some characteristics of the spoken language in an informal speech situation in Slovene Istria, where the language develops in conformity with the rules of the Slovene spoken language and at the same time in intense contact with the Italian language. Key words: spontaneous speech, Italian language interference, spoken corpus, Slovene-Italian linguistic contact, Istria Jana VOLK: ITALIJANSKE JEZIKOVNE PRVINE V SPONTANEM GOVORU V SLOVENSKI ISTRI, 153-166 LITERATURA Berce, S. (2001): Italijanska slovnica - Grammatica italiana. Maribor, Obzorja. Cossutta, R. (1998): Romanski vplivi v govorih slovenske Istre. Slavistična revija, 46/1-2. Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije, 73-81. Dardano, M., Trifone, P. (1999): Grammatica italiana con nozioni di linguistica. Bologna, Zanichelli Editore. Dizionario etimologico online. http://www.etimo.it/? term=sagra. Fabjan Bajc, D. (1995): Dve muhi na en mah. Slo-vensko-italijanski frazeološki slovar. Due piccioni con una fava. Vocabolario fraseologico sloveno-italiano. Gorica, Goriška Mohorjeva družba. Kotnik, J. (1965): Slovensko-italijanski slovar. Vocabo-lario sloveno-italiano. Ljubljana, DZS. Logar, T. (1996): Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Logar, T., Rigler, J. (1986): Karta slovenskih narečij. Ljubljana, Avtotehna, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Lusa, O. (2004): Le perle del nostro dialetto. Pirano, Comunita degli Italiani "Giuseppe Tartini". Manzini, G., Rocchi, L. (1995): Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria. Trieste, Rovigno, Unione Italiana. Mikolic, V. (2002): Slovene and Italian languages in contact in the ethnically mixed area of Slovene Istria. Annales, Series Historia et Sociologia, 12/2. Koper, Annales, 421-435. Mikolič, V. (2004): Medkulturna pragmatika pri pouku slovenščine kot J2. Jezik in slovstvo, 49/3-4, 103-121. Ožbot, M. (1995/96): Romanske jezikovne prvine v besedilu Rapsodija v treh stavkih Mirana Košute. Jezik in slovstvo, 41/7-8. Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije, 379-385. Ožbot, M. (2005): 'Vipavska dolina je mrgolela vojaštva': romanski jezikovni elementi v Rebulovem Nok-turno za Primorsko. V: Lojzka Bratuž (ed): Rebulov zbornik. Trst, Gorica, Videm, Mladika/Mohorjeva družba/ Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm, 103-109. Skubic, M. (1997): Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, (Razprava Filozofske fakultete). Skubic, M. (2004): Prevzete besede in kalki na zahodnem slovenskem jezikovnem območju. Annales, Series Historia et Sociologija, 14/2. Koper, Annales, 315-322. Slovar slovenskega knjižnega jezika (1997). Ljubljana, DZS. Slenc, S. (1997): Veliki italijansko-slovenski slovar. Il grande dizionario italiano-sloveno. Ljubljana, DZS. Toporišič, J. (1992): Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana, Cankarjeva založba. Toporišič, J. (2000): Slovenska slovnica. Maribor, Obzorja. Vitez, P. (1999): Od idealnih jezikovnih struktur k strategiji realnega govora. Slavistična revija, 47/1. Ljubljana, Slavistično društvo Slovenije, 23-48. Volk, J., Vičič, J. (2006): Pilotski projekt korpusa govorjene besede. http://jt.pef.upr.si/govor. Zingarelli, N. (1999): Lo Zingarelli minore. Vocabolario della lingua italiana. Bologna, Zanichelli.