SSN 0351-6407
?035 "64001 9'
Sklad za tonalni razvoj ln branjarije Poseljenosti
upa na ? sredstva jakovostnih Mtov več kot trenutno
stran 4
Od Prekmurja do Trianona stran 7
CREDITANSTALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana

1 M i nič lažjega ^JCOlilROni RAČUNALNIKI
M.Sobolo,Slovenska25,tek 27 094|
Se bomo dovolili poplaviti? stran 3
Murska Sobota, 31. julija 1997, leto XLIX, št. 31, cena 190 SIT
imrs-pt® n®® ti
Trni otajalec
Prekmurcem in Prlekom
smo merili krvni tlak
ME
poslabšanju v-]petek se bo vreme v soboto in nedeljo izboljšalo.
stran 16
31. julij, četrtek,	Ignacij
1. avgust, petek,	Alfonz
2. avgust, sobota,	Tea
3 avgust, nedelja,	Lidija
4. avgust, ponedeljek,	Janez
5. avgust, torek,	Marija
6. avgust, sreda,	Just
Kakšno vreme 3. avgusta, takšno bo ostalo marsikateri dan.
Lunine mene: Sonce vzide ob 5. uri in 44 minut, zaide pa ob 20. uri in 31 minut. Vsak dan pa sonce vzide in zaide kakšno minut prej. Mlaj bo na našem nebu v nedeljo, 3. avgusta.
V vsatem mesta
® Morem© imeti
Vojne in pregnanstva še pelin
stran 6
so nikogaršnji
rt1
e
c
c
c
o
47^
\ baham
rt C
M*
S C3 —i
gejevega domaa ^°g°vor z Jožefom Školčem, ^rom za kulturo stran 8
. Begunci,
1 ©difi
/n
4’
kar Čas žetve je čas beltinskega K?ne§a folklornega festivala. Tudi
[K Jem 27. po vrsti so se predstavile mIm.	i
lupine iz Slovenije, Avstrije, Češke, Nemčije in
Pripravili so tudi številne spremljajoče prireditve, i^azorile nekdanji način življenja stran 17
fotografija JURIJ ZAUNEKER
F A .
>ZSe poti vodijo v
julija
. &
do 1 4. avgusta
(»m«
balzam
prh|jaju m ’ ^trionnZa mastne lase »Sto za’*lase W i ^am Za Sube in poškodovane lase 2a vse vrste las
uaizam za suhe in poškodovane lase fobna pasta (4 vrste)
a Pasta (2 vrsti)
P°mivanje posode, 11 (koncentrat)
319,80 SIT
319,80 SIT
319,80 SIT
319,80 SIT
316,80 SIT
316,80 SIT
203,60 SIT
229,60 SIT
188,50 SIT

c® **
><z> « rt O
w sz uc *
c
>o o '
Vreme, ki žanjcem letos ni posebno naklonjeno, ostaja še naprej muhasto, vendar je dobršen del letošnjega pridelka krušnih žit že pospravljen. Tam, kjer sta suša in toča opravili svoje, so pridelki seveda nekoliko nižji, v povprečju pa so pridelovalci s kakovostjo zadovoljni. V soboškem Mlinopeku, kjer prevzamejo največ tržnih presežkov pomurskih pridelovalcev, so do včeraj odkupili 10.530 ton pšenice in 130 ton rži s povprečno 15-odstotno vlago, z 12,38-odstotno vsebnostjo beljakovin, z 78,5-hektolitrsko težo in s 3,43-odstotnimi primesmi. Nekateri pridelovalci so presegli vsebnost beljakovin za 15 odstotkov in s tem dosegli tudi višjo odkupno ceno, so pa tudi pridelovalci, katerih pšenica je imela manj kot 10 odstotkov beljakovin in je primerna le za živinsko krmo. Ker letos kakovost pšenice določijo že pred prevzemom, se pridelovalci lahko lahko odločijo, ali jo bodo oddali ali odpeljali domov.
2
/Aktualno okoli nas
S
v o
Ivo Hvalica je v imenu šestnajstih poslancev socialdemokratske stranke prejšnji teden izročil interpelacijo o delu vlade predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku. Poslanci
lagati rešitve, ki jih terjajo razvojni in tranzicijski problemi v Sloveniji«.
Prav tako vlada še ni sprejela letošnjega proračuna, »s tem pa ovira normalno delovanje dr-
ževanje vlade in posameznih ministrstev prek izvajalcev, s čimer vlada vnaprej določa javno porabo, kar pa ni v skladu z ustavo in zakoni. Ne samo da vlada ni predložila proračuna za leto
manjkanja razvojne strategije, neustrezne sistemske zakonodaje in vprašljive opravilne sposobnosti vlade«. Vladi tudi očitajo, da je Slovenija dobila najslabšo splošno oceno Evropske komisije izmed vseh šestih kandidatk, ki so predlagane za pogajanja o vključitvi v polnopravno članstvo v EZ, ne glede na »nesporno najboljše izhodišče možnosti v letu 1992«.
Razprava o interpelaciji vladi, ki jo je vložila Socialdemokratska stranka Slovenije, naj bi prispela v državni zbor šele jeseni, morda že na prvo po počitniško sejo v septembru.
Po razpravi bo prišlo bodisi do glasovanja o nezaupnici bodisi do sklepov, s katerimi bodo poslanci usmerili delovanje in ravnanje vlade.
Usoda interpelacije, predvsem pa konstruktivna nezaupnica, pa naj bi bila po besedah Janeza Janša odvisna predvsem od SLS in njene podpore interpelaciji ter seveda od kandidata, ki bi ga ljudska stranka predlagala za mandatarja.
SDS so navedli šest razlogov za interpelacijo: vladi očitajo »programsko neenotnost, neusklajenost, zaposlenost z notranjimi spori in zapleti in kot tako nesposobno v realnem času pred-
žave in lokalnih skupnosti«. SDS meni, da tudi, če vlada takoj predloži proračun, ta glede na skoraj trimesečni poslovniški rok sprejema letos ne bo več uporaben. Posledica je zadol-
1997, prav tako ni predložila zaključnega računa za leto 1996. Po mnenju SDS naj bi kazalci gospodarskega razvoja napovedovali »resno gospodarsko krizo«, ki bo »nastopila zaradi po-
SLS z aneksom izsiljuje LDS
Del politične trgovine med SLS in LDS je bil že opravljen. Ljudska stranka je podprla spremembo ustave in ratifikacijo evropskega sporazuma. Toda še vedno drži v rokah adut: državni proračun, ki naj bi za letošnje leto znašal okrog 730 milijard tolarjev. Do podpisa aneksa h koalicijski pogodbi in do dogovora o proračunu naj bi namreč prišlo vzporedno, kot je pdvedal Marjan Podobnik. V aneksu naj bi se vladni partnerici dogovorili tudi o pogojih za sodelovanje pri postopkih privatizacije. Tako naj bi bila izločena kupnina, katere
naj bi se tudi pogodbe, pri katerih bi se pozneje ugotovilo, da je kupnina iz dotičnega naslova.
Na področju monetarne politike in spodbujanja izvoznega gospodarstva partnerici poudarjata ukrepe za finančno krepitev izvoznega gospodarstva, posebej so izpostavljene analize blagovnih in finančnih tokov poslovanja s tujino podjetij v državni lasti ob identifikaciji končnih kupcev in dobaviteljev ter izločitvi morebitnih posrednikov, ki dražijo uvoz in zmanjšujejo uvozne prilive.
Med ukrepe za finančno spo-
stavitvi kmetijsko-gozdarske zbornice in o spremembah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.
SLS in LDS sta že dosegli dogovor o podaljšanju porodniškega dopusta za tri mesece, njegovo podaljšanje pa naj bi se uveljavilo postopno, vsako leto za en mesec, začenši z letom 1998, kar naj bi v prvem letu pomenilo dodatni 2 milijardi proračunskega denarja. Podobnik je napovedal tudi spremembo zakona o družinskih prejemkih in zakona o dohodnini, pri višini štipendije pa naj bi po novem bolj upoštevali oddaljenost od kraja študija, uvedli pa naj bi tudi sistem kreditnega štipendiranja.
Posebna točka aneksa h koa-licijski pogodbi se nanaša na domovinsko oziroma državljansko vzgojo, ki naj bi ji zagotovili ustrezno mesto na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Z noveliranjem zakona o javnih naročilih, oblikovanjem revizijske komisije in servisa za javna naročila naj bi država na leto privarčevala okrog 10 milijard tolarjev, ob tem pa zagotovila gospodarnost porabe sredstev, transparentnost porabe
Interpelacijo, to je zahtevo po razpravi o delu vlade ali posameznega ministra, po Ustavi lahko sproži najmanj deset poslancev, ki nato po razpravi lahko zahteva glasovanje o nezaupnici vladi ali posameznemu ministru. V primeru nezaupnice vladi ustava določa institut konstruktivne nezaupnici, to pomeni, da »državni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z večino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade«.
f Iz Zagreba piše
izvor je nezakonito odtujevanje družbenega kapitala ali pranje denarja, prav tako pa naj bi se razveljavile pogodbe, pri katerih bi se pozneje ugotovilo, da gre za kupnino tega izvora. Pri privatizaciji naj bi bila izločena tudi kupnina, katere izvor je nezakonit odliv kapitala v poslovanju s tujino, razveljavile pa
dbujanje izvoznega gospodarstva SLS in LDS uvrščata tudi večje angažiranje diplomatskih predstavništev pri vzpostavljanju poslovnih stikov.
Marjan Podobnik naj bi v prihodnje koordiniral tudi projekt za ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja, stranki pa naj bi se dogovorili o vzpo-
V aneksu je predvideno tudi oblikovanje komisije za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja z ustreznimi pooblastili in možnostjo, da komisija neposredno posega v primere. Posebna točka aneksa pa naj bi bila tudi pospešitev denacionalizacije in ustanovitev vladnega urada za njeno pospešitev.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažio-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarjj), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 01’5, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1997 je 2.350,00 SIT, za naročnike v
tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov.	Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http:/
VESntlK
Izdaja:
Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Rode in Drnovšek v objem«
Predsednik vlade Janez Drnovšek je z ljubljanskim nadškofom kot predstavnikom rimskokatoliškega škofijstva v Ljubljani podpisal dogovor, po katerem naj bi vprašanje vračanja nepremičnin (28 hektarjev gozdov) rešili z dogovorom, podpisanim pred 31. 10. 1997. Do takrat pa naj bi vsi upravni postopki mirovali. Gozdovi in druge površine rimskokatoliškega škofijstva je podržavila Okrajna komisija za agrarno reformo 17. septembra 1947. Po
• k- del cerkveni dogovoru med premierom in nadškofom naj bi	L
premoženja vrnili v naravi, del z odškodnino, delno pa naJ ,	’
premoženju odpovedala. Dogovor je v državnem zboru1 jn0StJ8 'i razpravo, poslanci pa so Drnovšku med drugim odrekli P' sklepanje takšnih dogovorov. Očitke je na seji zavračal P^usi p vosodni minister Marušič, ki je poslancem pojasnjeval, P ni vnaprej prevzela nobenih obveznosti o tem, kakšne naj )e(() ■ cionalizacijske odločbe po tem datumu, izrazila je le v°oVOfSi jePj stopke obe stranki sporazumno rešita. Del zaslug za dog da je ta dogo«,
Samomori v slovenski^
V letu 1995 je bilo v slovenski vojski pet samomorov (dva stalno zaposlena in trije vojaški obvezniki), lani dva samomora (oba redno zaposlena) in trije poskusi samomorov, letos pa so samomore storili trije, dva vojaška obveznika in en pripadnik stalne sestave. Po analizi samomorov na obrambnem ministrstvu naj bi bili ti storjeni tik pred odhodom iz vojske, nad čemer se velja po besedah
ministra za obrabo . misliti«. Prav tako petdH motika mamil, kar seti1 odstotku kaže tudi v vojni »V takih primerih ne stično ukrepat' "'MuS na prisilno zdi Prečimo vnos na seji odbora m -njeval minister, kijoP^ 0 tej temi razpravljal P1"1

Vzhodno od raj11
Ameriški pisatelj John Steinbeck si je z romani Polentarska polica, Sadovi jeze, Negotova bitka in zlasti Vzhodno od raja, ki je poln grenkega in ironičnega humorja, leta 1962 prislužil Nobelovo nagrado, hrvaški turistični minister Niko Bulič, ki je prek svoje soproge Dubravke Petričič uporabil in zlorabil sinonim za nebesa, pa se bo moral prej ali slej posloviti s položaja, ki ga je z velikim užitkom opravljal. Minister, ki je eden redkih za javnost odprtih hrvaških funkcionarjev, je doslej spretno krmaril med čermi, ki jih za vsakega predstavnika oblasti postavljajo ali nastavljajo v predsedniških dvorih. »Navzlic vojni in povojnim razmeram v hrvaškem turizmu tolčemo rekorde, ker smo ob pravem trenutku znali udejanjiti zamisli predsednika Tudmana,« : je ob neki priložnosti izjavil Niko Bulič.
Ker ministra Buliča osebno poznam, si ne morem niti zamisliti, da bi njemu ali njegovi soprogi šinilo v glavo novo, sporno reklo hrvaškega turizma: Hrvaška - raj na zemlji. Če že v predsedniških dvorih, ve se po kateri zamisli in ukazu, spreminjajo imena nogometnih klubov, kot se je pripetilo nekoč slavnemu NK Dinamu, ki so ga v 90. letih preimenovali najprej v Gradanski in nato v Croatio, potem zares ne kaže dvakrat ugibati, kdo se je pred hrvaškim ljudstvom vnovič osmešil. Že res, da je minister Bulič šel v žerjavico po kostanj in tvegal svoje ime za višje cilje, ki jih v hrvaškem primeru predstavlja najpomembnejša gospodarska dejavnost, kar njihov turizem prav gotovo je. Morda je res tudi to, da so se zaradi nepričakovanega navala na Hrvaško, zlasti na južni Jadran, kjer letos preštevajo skoraj dvakrat več gostov kot lani, v predsedniških dvorih odločili, da je treba pogosto izrečeno misel dr. Franja Tudmana, češ da nikjer na svetu ni tako čudovite dežele, kot je Hrvaška, uresničiti tudi v turizmu.
O raju na zemlji, ki naj bi ga predstavljala Hrvaška, se pogosto govori in piše ob najrazličnejših priložnostih, lahko pa se strinjamo s kritiki novega hrvaškega škandala, da se ve, kdo in kako si je ustvaril raj na zemlji. Gre za peščico ljudi, ki so dobesedno obogateli čez noč, brez kune ali marke, v žepu postali veliki kapitalisti, ki imajo več tovarn, prej pa so bili tovornjakarji, kot
denimo večinski lastnik vse delovalne industrije Rajič	., j
letom ni znal niti zbrisa""viio>m''kl)i,,A pitalistom na Hrvaškem P orijo0 pa v Zagrebu /jttdjeredkS al' Kadar se zgodi kaj mra	J}
zmajujejo z glavami: »DrP^	ji
družbeno tkivo, v katere' sebn°st sno prepletajo avtoriteta. vm »Drp« ni čisto korupcija. J . rf0 ' zarota med ljudmi s H ■^res0'1'.^ idejami o konfliktu ^adi^ „af damo Hrvaške Ankico 1	,
damo Hrvaške
li, naj razlozi,od ko^edbah	k
bogastvo (kije p° „merišk‘JjM^Jj S okoli 750 milijonov vit^/^ k brovoljno odgovorila. ^icij^jJ' J S, skih pravic za sede rfnO j K flje. K temu bi lahko	regit
nova brezpotja :g0‘!’vaški	Ji š,
stavljajo nekakšen an°>	1
No, če je bolj ah
ustvaril raj na zefn.J’	L ■
strova soproga znasln^.e
hrvaškega ’ur'~ma’ da so v redkih neodW
ki jih prinaša cask kiami ^a. J no o novi (Pr0,l2jMh
odločili v predsedn M J.
dlogi. ki so P^h^zah^^ ni približno ustreza *
(državnega vodstvi^'trezn°jJjil/ prisiljen, da poisc .joJ1 našelje uporabil a£^
li, naj razloži, od
flje. K temu
ime svoje soproge DuD'u"
nase vse posledice škanda a.	P0., mr -n
s a Hrvaško kot mafijski0 katerih tako ali drugače k° delujejo nekdanji pripad^ b«
Za »vrhovništvo« sevedn tiJ(/tt"^\ dija, če bodo mora žrtvovati enega od tem, da življenje po < deželi, kjer so zares vsi drugi pa so omeji komedije.
sŽL31- julij 1997
IZktualno doma
in meja
Kar se bomo dovolili
poplaviti?
IMidržu..............	'
L ,	£1 ClVlUVlll lllOpVJVUJl
।sj^asipa in zagrozil z visokimi kaznimi
avni gradbeni inšpektor prepovedal
rf I
iif»° sl® ipi» ii«11 jei#
©',bMuiTki ie leta in leta poplavljala, so nekako »pozabili« '^nastanejo, ko se voda razlije iz svojega korita. Kaj Rlls r Pa smo te dne videli na televiziji, ko je prikazo-m,., a a^oeja na Poljskem in v Nemčiji. Vse to lahko dolu seveda če bomo zanemarili obnavljanje obrambnih nasi-
d
med Ko-niV -dolg kake tri ki’ ^izdel^v dovolj trden' ■^»tl nkr^080^ Jub|Jana leta 1992 Siela. ^‘jsko-vzdrž^ ©Pro« in?trstvu za
- opravi za varstvo Z V »Postava Murska Sobo-da začno z jo začelo opravlja-' * gospodarsko podjetje Sobota. Ob konto tedna so jih preki-seveda izzvalo ogor-^skega prebivalstva,
zlasti v Kotu, saj je del nasipa tik ob domačijah. Zakaj?
Gradbeni inšpektor Republike Hrvaške, ki se je sem potrudil iz belega Zagreba, je na gradbišču vodovarstvenega nasipa na Muri med Kotom in Hotizo postavil kovinske table s sliko prekrižanega delavca na gradbišču, pod njimi pa so napisi ZATVORENO GRADI LISTE in zagrožena kazen: -»Novčanom kaznom u iznosu od 25.000 do 400.000 kuna kaznit če se za pre-kršaj investitor i izvoditelj ako nastavi graditi, odnosno izvoditi pojedine radove nakon zatvaranja
; SANACIJSKO-IIZDRŽEVALNA DELA NA »X NASIPU URE ODSEK KOT-HOTIZA
VODNOGOSPODARSKI INŠTITUT LJUBLJANA, APRIL 1992 “govorni projektant: PIRC VIKTOR d.i.g.
,	v.
0-S. MOP, UPRAVA R. . ZA VARSTVO NARAVE
Dostava murska sobota
V°DNOGOSPODARSKO PODJETJE MURA
murska obota
'Vadbeni nadzor: OBAL EMILIJA d.Lg.
' Momehanskl nadzor: VREBAC MARTIN d.l.B.
1 -M	" '	1
^OVorjena^0t0m 'n Hotizo v dolžini 3.000 metrov je bila ClUaj s brvaškimi lokalnimi oblastmi pa tudi projekt
Četpdj?.Pa s(n,)o 8rad*li ” P° mnenju Hrvatov - na /‘(''prim' bil° tako’ bi bi,° moralno, saj gre za gradnjo, j eru močno narasle Mure) človeška življenja.
m'

fr
o
gradilišta posebnem oznakom.« GRADE-VINSKA INŠPEKCIJA.
Kaj pa zdaj? Vodovarstveni nasip med Kotom in Hotizo (vmes je še Kapca) je sicer na območju medži-murskih katastrskih občin, to pa seveda ne bi smelo pomeniti, da je na hrvaškem ozemlju, saj meja med državama še ni določena. Slovenski predsednik Milan Kučan je prav prejšnji teden izjavil v intervjuju za zagrebški Globus, da -kar zadeva mejo -
Potem ko je gradbeni inšpektor države Hrvaške postavil ob nasipu table za zaprtje, se delavci Vodnogospodarskega podjetja Mura Murska Sobota niso več vrnili na gradbišče.
velja »džentlmenski dogovor«. To naj bi pomenilo, da vsaj ljudje iz obmejnih krajev (koderkoli naj bi že tekla uradna meja) meje ne bi čutili. Dejansko stanje je seveda drugačno, kar kaže tudi incident na gradbišču vodovarstvenih nasipov med Kotom in Kapco. Če bi obveljalo omenjeno zatvaranje gradilišta, potem z »nadgradnjo« nasipov ne bi bilo nič in že kak meter višja voda v Muri od običajne gladine bi jih prestopila in poplavila slovenske kraje. Mar ni že dovolj škode zaradi suše, toče?
Čeprav, kot nam je povedal vodja murskosoboške izpostave Uprave RS za varstvo narave Jože Novak, niso dobili nič pisnega, ampak so naleteli le na omenjene table, so začasno prekinili dela. Tudi vremenske razmere v preteklem tednu niso bile ravno primerne za graditelje. Izrazil je upanje, da bo vo-
dnogospodarska služba Republike Slovenije skušala urediti problem s sosednjo državo.
Najnovejši dogodek pri obnovi nasipa med Kotom in Hotizo (kakih 30 metrov od 300 metrov, kolikor so ga že povsem uredili, je v k. o. Kot - Slovenija) kaže, da tisto, o čemer se dogovorijo lokalne oblasti, na katere se hrvaško »vrhovništvo« tako rado sklicuje, ne drži oziroma drži le dotlej, dokler ustreza Hrvatom. Nov dokaz, da vodijo vse niti v Zagreb, zato se na lokalne sporazume med mejnimi občinami le ne kaže kaj prida zanašati. Iluzorno bi seveda bilo, ko bi pričakovali, da bodo naši sosedje sami zgradili levi breg nasipa Mure. Zlobneži celo pravijo, da bi nas najrajši »potopili«, ker nam gre bolje kot njim.
Besedilo in fotografije: Š. SOBOČAN
o zasluži župan
Jevških Toplic
r1	—
0	!??kc'j°’ se moraš v bistvu vnaprej sprijazniti s
*’:	Prič'^ ?V°j° »sodbo« vsak novinar, vendar pa je
iakuješ spoštovanje nekega kodeksa novinarske
iSW1	Vest-
S Sabovi neki
V PO-Sai° Seveda rf Občin6 P0 us' (' IV ©I začelo !Wv©nih infor-/ KNol °pis°v, / V J«, daP .burski / ^S^tliČe? p°časi X ' ki bo vodi-?	s°v. Irme
/	m ja-
J	vSten m bo
? ,sch / ne* tega
«2 oseb-^njeni

N c

>Si
»voditelj« z njihovo vsebino ne more poigravati. Ne morem pa seveda mimo tega, da ne omenim »novinarke« Amne Potočnik, ki mora seveda, ker je novi »kader«, delati po okusu »vodje«. Podpisi pod zadnjimi sestavki v Vestniku, povezani z mojim imenom in našo občino, so kratko malo pomilovanja vredna dejanja, zaradi katerih se ne bi odločil za to pisanje, če ne bi razumel, da je stvar insce-nirana od nekoga drugega, ki se že lep čas svojega urednikovanja trudi, da bi v smislu raz-
SKUPAJ PROTI


©080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
ličnih intrig mene in moje ime prikazal v luči, ki ji je še najbolj sam podoben.
Kako sicer razumeti toliko natolcevanj okrog komunalnega podjetja v naši občini, ko pa je razumljivo slehernemu človeku, ki vsaj malo pozna smisel lokalne samouprave, da je komunala osnovna dejavnost novih občirt in da bo prej ali slej vsaka srednje velika občina morala imeti svoje komunalno podjetje zato, da bo osnovne komunalne zadeve reševala najceneje v interesu ter skupaj z lastnimi občani, ki bodo v njem lahko našli tudi svojo zaposlitev. V prejšnjih občinah je vsaka občina imela lastno komunalo in jo obdržala tudi naprej - naša občina, ki po velikosti terena ne zaostaja za nekaterimi prejšnjimi občinami, pa menda s tem zapravlja denar občanov - vsaj tako se bere sestavek Amne Potočnik, kije seveda »velik poznavalec« gospodarstva in lokalne samouprave in sposobna dajati lastne vnaprejšnje ocene, česar si ne bi privoščil marsikak pravi strokovnjak.
Pravzaprav pa meje spodbudil k pisanju zadnji sestavek »Koliko zasluži župan Moravskih Toplic«, v katerem pa je
toliko »vprašajev«, da sijih v takšnem smislu ne bi upal zapisati nihče, ki vsaj malo pozna kodeks novinarske etike.
Gre namreč zato, da je vsebina napihnjena z namenom, da se javnosti prikaže moje ime kot ime človeka, ki na veliko troši in zapravlja denar pa še sebi izplačuje visoke prejemke, vse na račun ljudi, občanov, davkoplačevalcev.
Upam samo, da temu, kar je zapisano, ni treba, da oporekam sam, saj so za to ustrezne inštitucije, ki preverjajo finančno poslovanje občine, in bodo v tem smislu lahko na takšno pisanje same reagirale, povsem pa zaupam našim občanom in ljudem, s katerimi delam, da vedo oceniti, brez pomoči Vestnika, moje dosedanje delo.
V Vestniku se oglašam na tak način prvič in mislim, da tudi zadnjič, saj Lu bil vsak moj odgovor na nove napade, po-smehljivke, žalitve in druge vsebine novih pisanj, ki jih je po tem mojem pisanju spet pričakovati s strani Vestnika, brez pomena, ker imajo novinarji preveč časa za takšno polemiko, in bi s tem dejansko prej koristil Vestniku pri nakladi kot dosegel pričakovano spremembo vsebine prihodnjih sestavkov.
Mogoče pa ne bi bilo slabo, da tudi Vestnik razodene pred javnostjo prejemke svojih »vodij« in lastniško strukturo ter deleže posameznikov v »lepo« olastninjenem Podjetju za informiranje, včasih zavodu, ki so ga ustanovili delovni ljudje -davkoplačevalci.
FERI CIPOT, župan
S seje sveta zavoda murskosoboške bolnišnice
Z žezlom in palico v roki
Z žezlom v eni roki in palico v drugi je prišel primarij dr. Janez Zajec, državni sekretar za zdravstvo in član sveta zavoda murskosoboške bolnišnice, imenovan od ustanovitelja, torej države, na zadnjo sejo. Ob obravnavi poslovnega rezultata in periodičnega obračuna za prvo polletje je vodstvu bolnišnice in tudi članom sveta dal vedeti, kdo je tisti, ki vlada. Je njegov nastop mogoče razumeti tudi kot med vrsticami izrečeno kritiko na delo in vodenje novemu direktorju, ker ni sposoben obvladovati razmere? Nima, po mnenju ustanovitelja, dovolj trde in učinkovite palice? Napovedal je še, da bodo slišali, kar jim gre, tudi predstojniki oddelkov, na katerih prekoračujejo načrtovani obseg storitev in s katerimi mu morajo v bolnišnici prav kmalu organizirati srečanje. Enkrat se je z njimi že sestal, lani, ko so prav tako obravnavali prekoračitev obsega storitev, in ki, kot je dejal sam primarij, takrat še pisnili niso. Nauk je takrat zalegel, sedaj je pa spet vse po starem. Zato gaje, po njegovem prepričanju, potrebno ponoviti.
jec. Saj vendar niso plačani po tem, koliko kateri dela! Pa tudi bolnišnica se (še) ne gre marketinga, da bi jim na vrata trkalo še več bolnikov. Več storitev jim namreč samo povečuje izgubo.)
Vsak s smetmi pred svojim pragom
Tudi tega si v bolnišnici niso privoščili, da bi povečali ležalno dobo. V ozadju povečanega obsega storitev so predvsem sistemska vprašanja, ki pa bi jih morali rešiti na pristojnem ministrstvu. Vprašanja delitve dela med osnovno zdravstveno dejavnostjo in bolnišnicami bi se morali lotiti v Ljubljani, kajti sedaj se dogaja, da bolniki, mnogi z izsiljenimi napotnicami, prihajajo v bolnišnico, kjer jih zdravniki morajo zdravstveno oskrbeti, pa čeprav bi del tega lahko opravili že v zdravstvenih domovih. Število pregledov v specialističnih ambu-laritah bolnišnice se izredno povečuje tudi na račun ocenitev na invalidskih komisijah. Nesmisel je že v tem. da je pokojninski za-
oddelkov: izpolnjevanje zapovedi, če ne, zamenjava
Predstojniki oddelkov so po njegovem torej glavni krivci ali najbolj odgovorni, da se je preseženi program dela, ki ga bolnišnica od zdravstvene zavarovalnice ne dobi plačanega, tako močno povečal, zato bi »moral imeti vsak predstojnik nad svojo posteljo, ne v bolnišnici, ampak tudi doma, zapisano, do katere mere in obsega lahko na oddelku opravljajo storitve,« je izjavil državni sekretar za zdravstvo. »Dajmo se zmeniti, če v dveh ali treh mesecih ne bodo delali drugače, bomo enega pač zamenjali.«
Izrečena grožnja s stopnjevanjem pritiska na način, če ne bodo ubogali, bodo enega pač žagali v poduk vsem drugim? In še: ali si res član sveta zavoda, pa četudi imenovan od ustanovitelja, lahko lasti pravico odločati
Po podatkih, ki jih je za sejo sveta pripravil Štefan Vučak, je bil v vseh dejavnostih bolnišnice program, dogovorjen z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, presežen po povprečnih cenah iz prvega polletja za 135,7 milijona tolarjev, kar je za 78,8 odstotka več kot v vsem letu 1996.
in osebno vplivati na zamenjavo predstojnikov oddelkov?
Ne samo oblastniški, tudi žaljivi ton so imele nekatere izjave državnega sekretarja za zdravstvo, npr. (dobesedno): »Kaj ste ženskam tle počel? Poglejte to!« Njegov medklic je kajpak povezan s prekoračitvijo ter povečanim obsegom storitev na oddelku ginekologije in porodništva.
Zahvala za dobrohotnost
In po vsem izrečenem se je državni poslanec in član sveta Andrej Gerenčer primariju dr. Janezu Zajcu zahvaljeval z besedami: »Zahvalil se vam bom, gospod primarij, da ste tukaj, ter za dobrohotnost, da se boste se-
Po poslovnem rezultatu je murskosoboška bolnišnica v prvem polletju ustvarila za 79,06 milijona tolarjev izgube, kar predstavlja, v primerjavi z lansko polletno izgubo, 66- odstotno povečanje.
stali s predstojniki oddelkov.«
Dr. Bojan Korošec, direktor bolnišnice, kateremu primarij Zajec ni pustil, da bi mu sproti odgovarjal na vprašanja in pripombe, je,vsa namigovanja in pripombe vendarle tehtno zavračal in pojasnjeval.
Dal mu je vedeti, da se v preseženem in povečanem obsegu storitev ne skriva ne stavka ne tihi dogovor med bolnišnico in splošnim zdravstvom, da bodo v bolnici pač več delali, ne to, da bi zdravniki ob novem direktorju začutili, da lahko delajo, kakor pač.
(Živ krst še ni slišal za to, da bi kdo stavkal na način, da bi več delal, ali pa, da bi zdravniki delali več sebi na ljubo, kakor je pripominjal prim. dr. Janez Za-
vod naročnik storitve, izvajalec pa je potem bolnišnica, plačnik pa zdravstvena zavarovalnica. Še večji nesmisel pa je, da invalidske komisije zahtevajo, da bolnik, ki ga bodo na primer upokojili zaradi ortopedskih težav ali bolezni, mora opraviti še vse druge specialistične preglede, ki pa so tudi zelo dragi. In povrh morajo imeti ti prednost pred drugimi bolniki, to pa pomenf podaljševanje čakalne dobe.
Delitev denarja za zdravstvo je v Sloveniji zelo krivična
Tudi bolnike s hudimi boleznimi v zadnjem času iz Ljubljane usmerjajo v domačo bolnišnico, kjer jim potem pomagajo in jih zdravijo z zdravili, ki pa so zelo draga. Direktor bolnišnice dr. Bojan Korošec je priznal, da so še možnosti zaracionalnejše delo tudi v njihovi bolnišnici, vendar pa je le res, da bi murskosoboška bolnišnica kljub vsemu lahko poslovala pozitivno, če bi dobili tistih sto trideset milijonov, kolikor manj jim je v primerjavi z drugimi bolnišnicami priznanih za materialne stroške. Tega si niso izračunali sami, ampak so jim ta manjko, čeprav le z besedami. priznali tudi v Ljubljani na sedežu Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Dr. Korošec se je ob tem vprašal po pravici, tako kot Kalimero ali hlapec Jernej. Pomembno piko k vsemu povedanemu pa je potem dodal še do pred kratkim direktor murskosoboške območne enote zdravstvene zavarovalnice Jože Zver, ko je dejal: »Bodimo odkriti, delitev denarja za zdravstvo je v Sloveniji zelo krivična.« Centralizacija je čedalje večja, tako po liniji odločanja kakor tudi koncentriranja zdravstvenega denarja v velikih centrih.
MAJDA HORVAT
4
Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja upa na dodatna sredstva -Kakovostnih projektov več kot trenutno razpoložljivih sredstev Za razvoj podeželja odobrena več kot milijarda tolarjev
Člani upravnega odbora Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja so na seji 24. julija obravnavali in odločali o vlogah, ki so prispele na drugi javni razpis ugodnih posojil, ki je bil objavljen 23. aprila letos.
Do 15. junija, ko se je iztekel rok za oddajo vlog za financiranje projektov v kmetijstvu in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter financiranje projektov gospodarskih dejavnosti, je sklad prejel skupno 601 vlogo. V vseh vlogah skupaj so prosilci zaprosili za 5,2 milijarde tolarjev.
Upravni odbor je ugodil dvesto petinštiridesetim prosilcem, in sicer je sto enainšestdesetim prosilcem iz kmetijske dejavnosti namenil 407 milijonov tolarjev, petinšestdesetim prosilcem iz gospodarskih dejavnosti 388 milijonov tolarjev, petnajstim prosilcem za infrastrukturo 143 milijonov tolarjev in štirim prosilcem za jamstva 254 milijonov tolarjev.
Kot je povedal direktor sklada Bojan Dejak, se število kakovostnih programov, ki prihajajo na razpis sklada, povečuje, zato je bilo delo strokovnih komisij, ki so pregledovale programe, zelo težko.
Med izbirnimi kriteriji imajo največjo težo neugodni demografski in zaposlitveni kazalci naselja, kjer se izvaja investicija, pa tudi vključenost posamezne investicije v projekte celostnega razvoja naselja, občine ali regije.
Upravni odbor sklada je obravnaval informacijo o možnostih pridobitve dodatnih virov za razvoj podeželja iz programov Evropske skupnosti ter iz proračuna. V primeru pridobitve dodatnih virov bi sklad lahko razpisal naslednji razpis ugodnih posojil že konec letošnjega leta.
Upravni odbor sklada je sprejel tudi sklep, da bo stroške odobritev posojil na drugem razpisu pokril v svoje breme in s tem posojila še pocenil.
Vprimeijavi s centrom
Skladnejši regionalni razvoj — brez regij?
Kaj počne vlada? — Poslansko vprašanje enajsterice — Kaj priznava Senjur — Slab odziv poslancev — Sklepi, ki zavezujejo — Kdaj do regij?
Velegradnja v Murski Soboti
Prve pomične stopnice v Pomurju
Stavba v Cvetkovi ulici meri 6.000 kvadratnih metrov. In koliko stane meter površine?
Murska Sobota že dolgo ni več »prašno mesto«, ampak središče regije, pa naj se to območje imenuje Pomurje, Prekmurje - Prlekija, Obmurje ... Gradnja gospodarskih ali stanovanjskih objektov sicer ni več tako živahna kot v prejšnjih letih, to pa seveda ne pomeni, da je v zatonu. Že nekaj časa so oči Murskosobočanov in obiskovalcev mesta uprte v večji objekt, ki ga gradijo v Cvetkovi ulici. Na gradbišču nisem dobil želenih informacij, zato sem se obrnil kar na direktorja Fectinga, d. o. o., Ljubljana Jožeta Šavla.
Kako je prišlo do te gradnje v Cvetkovi ulici? Je prostor morda ponudilo mesto? Je bilo vnaprej določeno, kakšna naj bo stavba in čemu, bo »morala« služiti?
»Ideja o gradnji seje porodila pri meni konec leta 1994. Najprej pa je bilo treba odkupiti vse hiše, kar je trajalo nekaj časa. Zatem je bilo potrebno narediti lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal ZEU - Družba za načrtovanje in inženirng Murska Sobota, in pridobiti lokacijsko dovoljenje. Potem smo imeli nemalo težav (objektivnih in subjektivnih), predvsem pa seje vse močno zavleklo zaradi meni .neznanih’ razlogov. A o tem naj premišljujejo drugi. Mesto samo ni prispevalo nič. Vse smo pošteno plačali: od zemlje do komercialnega prispevka. Pri tem so izvzeti dva, trije posamezniki, ki so pomagali pri premagovanju proceduralnih vprašanj. Osebno menim, da bi za take investicije in investitorje moralo imeti mesto večji posluh, ker navsezadnje to pomeni ohranjevanje in povečanje delovnih mest in razvoj mesta, če želimo postati nekakšno regijsko kulturno središče.«
Investitorja sta menda dva: Fec-ting in LB Hipo. Nastopata tokrat prvič skupaj?
»Investitorja sta Feching, d. o. o., ki se ukvarja z inženirn-gom, trgovino in nepremičninami, ter LB HIPO, d. o. o., Lju
bljana (hčerka NLB), ki se prav tako ukvarja z nepremičninami. Oba partnerja nastopata prvič skupaj.« Kdo je naredil načrte za to veliko stavbo?
»Stavbo je projektiral naš rojak dipl, inženir arhitekture Edo Jalšovec, ki je v slovenskem prostoru dokaj znan arhitekt.«
Koliko nadstropij ima poslovno-stanovanj-ski center in koliko kvadratnih metrov bo posameznih prostorov (stanovanj, poslovnih prostorov) in kakšne dejavnosti bodo (naj bi bile) v poslovnem delu?
»Objekt je zasnovan kot mini šoping.
center. V kleti bodo tudi podzemne garaže, v pritličju pa bodo trgovine. Iz pritličja vodijo pomične stopnice v prvo nadstropje (prve pomične stopnice v Pomurju!), kjer bodo trgovski in gostinski lokali. V drugem in tretjem nadstropju bodo poslov-no-pisarniški prostori, v četrtem nadstropju pa bo sedem stanovanj. Skupaj je 6.000 kvadratnih metrov neto oziroma 7.600 bruto površin.«
Gre za gradnjo za trg ali so bili kupci že vnaprej znani? Kolik-
Vlada caplja
Že v rajnki državi, leta 1971, je slovenska vlada izdelala t. i. koncept policentričnega razvoja Slovenije. Devetnajst let pozneje je bil sprejet zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območjih. Danes je zastarel, njegovo pomanjkljivost poskuša vlada reševati z uredbo o demografsko ogroženih območjih. Prva uredba je veljala za leto 1994—96, za naslednji dve leti pa naj bi že bila pripravljena. Vlada je predložila julija 1994 poslancem v prvo branje tudi predlog zakona o spodbujanju regionalnega razvoja. Februarja 1997 so predlog zakona predstavili tudi predstavnikom Evropske komisije, ki so vladi dali na znanje, naj razmisli o prednostnem pristopu priprave nacionalne strategije regionalnega razvoja, ki bi zajela osnovne smernice oblikovanja in vodenja regionalne politike v Sloveniji ali povedano drugače, brez oblikovanja regij kot finančnega kanala za spodbujanje gospodar
šna je cena kvadratnega metra poslovnih prostorov in koliko stane kvadratni meter stanovanjskih površin?
»N tem primeru gre izključno za gradnjo za trg, a so bili kupci znani že vnaprej. Cena kvadratnega metra je 2.600 DEM, kva
Gradnja poslovno-stanovanjskega centra v Cvetkovi ulici v Murski Soboti hitro napreduje in že oktobra bodo odprli objekt s 6.000 kvadratnimi metri neto površin. Stavba je vredna deset milijonov mark. - Fotografija: Š. S.
dratni meter stanovanja pa stane 1.900 DEM. Za stanovanja velja omeniti, da so nekoliko nadstandardna.«
Gradbena dela opravlja Pomgrad, ABI Lipovci. Če se ne motim, je pri tej gradnji uporabljenih veliko armiranih betonskih elementov, česar pa - vsaj v Pomurju - doslej v stanovanjski gradnji niso uporabljali. Zakaj neklasična gradnja? Je cenejša, hitrejša? Je potresno dovolj varna?
»Gradnjo smo res zaupali po-
stva, iz EZ ne moremo pričakovati finančne pomoči.
Enajsterica
Skupina enajstih poslancev s prvopodpisanim Ferijem Horvatom je na vlado naslovila vprašanje o skladnejšem regionalnem razvoju, navsezadnje tudi zato, ker se razlike med stopnjo razvitosti posameznih območij še vedno povečujejo (v ljubljanski kotlini, kjer živi četrtina prebivalcev Slovenije, ustvarijo gospodarske družbe okrog 42 odstotkov vseh prihodkov) in ker je prispel zakon o skladnejšem regionalnem razvoju v DZ v prvo obravnavo že leta 1994, tri leta pozneje pa očitno še vedno ni zrel za drugo obravnavo. Feri Horvat je v parlamentarni razpravi (kije sledila odgovoru vlade in v kateri je dr. Pirkmajer z Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj pojasnjeval, da bo nacionalna strategija regionalnega razvoja pripravljena v začetku prihodnjega leta) opozoril, daje v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije iz leta
djetju SGP Pomgrad ABI Lipovci, d. o. o. V stavbo je vgrajenih 500 ton železa in 4.700 kubičnih metrov betona. Gradnja kot taka se uvršča med klasične z nekaj etažnimi elementi in je protipotresno grajena v skladu s standardi.«
Koliko tolarjev ali mark bo stal poslovno-stanovanjski center v Cvetkovi ulici? Ste s potekom gradnje zadovoljni? Težave? Kdaj bo otvoritev?
»Celotna naložba je vredna okrog 10.000.000 DEM. Načeloma smo z gradnjo in izvajalci - klub nekaterim problemom -zadovoljni. Objekt bo dokončan sredi oktobra, tako da otvoritev oziroma dograditev trgovin pričakujemo konec oktobra.«
Š. SOBOČAN
1994, med kreatorji katere je bil sedanji minister dr. Senjur, zapisano, da ostaja eden osnovnih strateških ciljev Slovenije »ohranjanje osnovnih značilnosti poselitve in kulturne krajine ter ustvarjanje približno enakih možnosti za življenje in delo na vseh območjih«. Feri Horvat je opozoril, da Slovenija nima celostne regionalne politike, da zakon c demografsko ogroženih območjih iz leta 1990 ni dal pričakovanih učinkov in da Slovenija po višini deleža regionalnih spodbud zelo zaostaja za primerljivimi državami (Portugalska daje 0,40 BDP, Grčija 0,49, Irska celo 0,60 BDP) in da se ta delež vsako leto celo zmanjšuje (leta 1991 je šlo za te namene iz proračuna 0,23 bruto domačega proizvoda (BDP), lani samo še 0,10 odstotka). Vladi je tudi očital, da še vedno ni pripravila in sprejela strategije regionalnega razvoja, ki bi morala biti del predpristopne strategije k EZ, na kar so opozorili tudi predstavniki Evropske komisije, ki z organiziranjem pokrajin povezujejo tudi sred-
Slab odziv	1
K razpravi so se	J
javili samo predstavniki	|
skupin, vendar pa	|
gionalni razvoj me P	’
skupinami, predvsem redkih izjem), m P*	s,
sluha, drugače si ne žiti, da se niso pnja«1 Ss((js Ob poslanski skupi® B oglasile SKD nitiDe ^ imX^^
močjih, po katere omenjenih obmocj^l* financirati osnovno s braževanje ka*°^ kulturo itd., sof na J naj bi bilo v višin kov, v desetkilo mejnem PasU	pfed1^
kov. Franc	J
naj bi v.iet^njočjsO namenili za ta ... rf0’ k milijarde ter uvedi J šavo pri naP?Vn;nftasR « ko gre za gradnj ^4 ne glede na to, a prispevek ah Plač* 1.

*t*.v**3P opozoril, da s0 razvoj demosr,d .jia območjih razd
stva iz programa Phare in drugih skladov za regionalni razvoj. Vlada tudi zamuja s spremembo sistema lokalne samouprave, saj zakon o pokrajinah ni bil predložen niti za prvo obravnavo.
Senjurjev odgovor
Minister za ekonomske odnose in razvoj je priznal, da je zakon o demografsko ogroženih območjih zastarel in da sedanji zakon ne vsebuje načel vodenja regionalne politike. Ta naj bi se v prihodnje oblikovala podobno kot v EZ, kjer 90 odstotkov denarja, ki ga namenjajo za regionalni razvoj, namenjajo regijam na podlagi spodbud, ki prihajajo iz regije. Kot problem se kažejo seveda slovenske regije in po Senjurjevem mnenju bi za skladnejši regionalni razvoj potrebovali 20 do 25 regij, če pa bi jih bilo manj, bi morali imeti znotraj teh različna območja za spodbujanje regionalnega razvoja. Prav tako je opozoril, da demografski kriterij ne zadošča (v primerjavi s standardi EZ) za določanje demografsko ogroženih območij in da bi morali upoštevati tudi ekonomsko nerazvitost, kriterij dohodka in kriterij brezposelnosti. Prav tako je bil kritičen do instrumentov obravnave regionalne problematike, saj ob določenih sredstvih iz proračuna in davčnih olajšavah, ki jih ne uporabljamo več, nimamo drugih. Nakazal je možnost vzpostavitve t. i. industrijskih con. Prav tako ni jasno, katere inštitucije naj bi vzpodbujale regionalni razvoj, v njegovem ministrstvu se (kljub načrtovanim šestim strokovnjakom) s skladnejšim regionalnim razvojem ukvarjajo samo trije. Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje slovenskega podeželja, ki je bil ustanovljen leta 1996, bo kmalu potreboval za svoje delovanje proračunska sredstva, saj ne bo več kupnin, iz katerih se je polnil. Ali bodo v Sloveniji ustanovljene regionalne razvojne agencije, pa bo najbrž odvisno tudi od razprave v DZ. Podobno kot pred pol leta, je dr. Senjur tudi tokrat dejal, da se zakon o skladnejšem regionalnem razvoju pripravlja za drugo branje.
skoraj med teriji v posam * so bili najbolj tako je jasno, kdo b° dnejšega reg.‘Lvo^' ali bo to min« ske odnOSql kmetijstvo ali ® spodarstvo.	^iji ,
sklad kmeujs dov stekajo nalizacijskih P “ "'dE. »E
obdobja 1^ žefia mografsko ogr
Sklepi
Da ^.^io^J skladnejši rg i J Ji peslan^i^ d°15^^ predloži P in ukrep* M,, nejšega zlasti o P«P, e]sejj bujanju^p^ venije . eOest W ■<E3“ S 0 usklaJCČAnP 2 drugihd^ štev na 5 0 z« kaini^^a«
za spodb“J J gionalneg (re^O in obmoc* dogn^A^ij
ProJ ^ ra^Sa’ nejsegabčinaia/ datva g0SP°
tudi,	ali S X
E* wl »»'EZ/ cent* E še od k
nef'
M sla:#
^bi na sklep o prisilni poravnavi za SGP Pomgrad Visokogradnje
0 tistem, kar še bo
novica dneva, da je bil za SGP Pomgrad Visokogradnje sprejet predlog za ) poravnavo - Novejša pa je vest, da sta se zoper sklep sodišča pritožila ik delavcev, ki so člani sindikata, Branko Lutarič in Janko Halb —1
Siriije nPJ1Sllne Poravnave HlOje^Ir°ma flrma v ste-Sfir. Prej'dokler ne bo
®čna TnV ° P°ravnavi prav-bi smel° od-obroka Priz-
je bil
moramo na odloči-;«0W?8°dišča v Mariboru, « holdinga
pribor Čarni, če-pAN'4kko prepričani, da fAv'0 ek'P° pripravljene k^^se poteze, ki jih ko bo holding Al "astnik Visokogra-jA3’^omočnostjo odloči-' LN Poravnavi podjetje VN6 stečajnega dol-L preide v last tečajem, to pa je d. d. in lastnik k?1 'so pravico, da za ItMmžbe postavi svo-

■ončno opravil
dezinvestiranje, izterjave iz tekočega poslovanja in drugo,« je povedal sogovornik. Opravil bo torej tiste naloge, ki bi jih sicer v stečajnem postopku opravil stečajni upravitelj, vendar s pomemno razliko: od lastnika imenovani bo to delal v njegovo korist ter popolnoma. Vodstvo holdinga je namreč odločilo, da se dejavnost Visokogradenj v celoti prenese na ABI Lipovci, to pomeni, da bodo po opravljeni prisilni poravnavi in razprodaji premoženja družbo Visokogradnje črtali iz registra podjetij. Družba ABI je namreč pod svojim imenom že tudi postavila nekaj pomembnih novogradenj.
Zato: od kod denar za plačilo upnikom?
»Nekaj iz prihodkov tekočega poslovanja in del s prodajo nepotrebnega premoženja ali z dezinve-stiranjem,«je na vprašanje odgovoril sobesednik.
In še: v kolikšnem deležu bo izplačevanje upnikov vplivalo oziroma bremenilo tekoče poslovanje družb, ki jamčijo za plačilo?
»Vse je odvisno od hitrosti de-
zinvestiranja in doseženega izkupička od prodanih parcel, objektov, vsega, kar se bo prodajalo. Prej bomo prodali, manj bodo obveznosti do upnikov vplivale na tekoče poslovanje,« je odgovarjal Tibor Čarni.
In kolikšen delež v plačilu upnikom naj bi predstavljali prihodki od prodaje premoženja Visokogradenj?
»Delež ni zanemarljiv,« je še povedal, saj prezgodaj ni želel biti določnejši. Gre seveda za paleto mogočih poti, s katere bodo potem izbirali najboljšo.
Ob plačilu dolgov upnikom iz naslova prisilne poravnave bo potrebno plačati še dolg LB Pomurski banki. LB Pomurska banka je sicer v stečajnem postopku prijavila le osem milijonov tolarjev vredno terjatev, vendar je najel holding pri njej leto pred stečajen za sanacijo Visokogradenj 120 milijonov tolarjev kratkoročnega posojila, in to po neugodni obrestni meri. Tudi te obveznosti naj bi plačali iz naslova dezinvestiranja dru-
žbe, je povedal sobesednik, ostanejo pa kajpak še druge premoženjske rezerve, na primer delnice bank, v katerih ima del svojega kapitala tudi SGP Pomgrad, d. d.
Ob predlogu prisilne poravnave sta jamstvo za plačilo upniških terjatev izrekli tudi preostali dve družbi, ABI Lipovci ter Nizkogradnje, ki sta za to leto napovedovali tudi dobro poslovanje. Se ob pregledu polletnih rezultatov poslovanja napovedi izpolnjujejo? »Rezultat je nekoliko slabši, kot smo pričakovali, še posebno pri Nizkogradnjah, saj so republiške investicije zaradi zamujanja s proračunom v velikem zaostanku. Vrhunec pa bo potem spet v poznih jesenskih mesecih. Tudi občine so se lotile velikih investicij, pri katerih so sedaj .prekratke’. Upamo pa, da se bo še to leto začela gradnja patologije pri murskosoboški bolnišnici, za katero že imamo podpisano pogodbo,« je še povedal Tibor Čarni.
MAJDA HORVAT
Projekt sanacije Nafte potrebuje očeta Išče se oče zvenečega imena
Vlada in predstavniki Petrola se niso sestali na napovedanih razgovorih v zvezi s sanacijo Nafte, saj je bila vlada preveč zasedena, je v telefonskem pogovoru za Vestnik izjavil dr. Andro Ocvirk. In ko bo do razgovorov prišlo, bo, kot je obljubil, sam zavretel telefonsko številčnico in sporočil vsebino pogovorov.
Ukvarjanje vlade z drugimi vprašanji in njena zasedenost je v razmerah političnih predpočitniških strelov razumljiva, vendar za Nafto to pomeni spet odmikanje sanacije v prihodnost. In sploh: ali ima projekt sanacije Nafte za sabo človeka velikega imena, vplivnega in pripravljenega poistoveti se s projektom? In še: je lobi, ki bo stopil v zagovor projektu, že sestavljen in odločen braniti ga, in če bo treba, zanj dati tudi roko v ogenj? V naši državi je bilo pod državnim pregrinjalom in s proračunskim denarjem opravljenih že nekaj sanacij velikih firm, in ob tem smo se mogli naučiti tega, da ni pomemben projekt sam po sebi, ampak je njegov uspeh ali sprejem pod državno okrilje odvisen predvsem od ljudi, ki so stali za njim. Zato se sedaj, ko se pri Petrolu pa tudi v Nafti in vladi pripravljajo na pogovore o projektu sanacije, oziramo po ljudeh, ki bi lahko bili tisti, ki bi zadevo porinili do vrha. Ime dr. An-dra Ocvirka se nam kajpak postavlja na prvo mesto, s tem da bi skoraj mogli trditi, da bo sam najprej bolj za projekt znotraj Petrola samega. Na politični in državniški ravni se tudi lahko oziramo po poslancu Feriju Horvatu pa Cirilu Pucku in še po nekaterih pomurskih poslancih. Toda ali se pri tem tudi konča? Brez botrinstva ter očetovstva tudi pri projektu sanacije Nafte ne bo šlo, a je še čas, da projekt sanacije Nafte dobi svojega očeta, po možnosti s čim bolj vplivnim in znanim imenom.	MH
I
aj° Po dvorišču, kajne?« ^L'ryhče se bo komu kaj pripetilo, ta.
Dolgovaška opekarna
Kriminal nad kriminalom

Na policah sodnika Emerika Benka čaka tožba, ki jo je vložil Franc Gaješ, solastnik podjetja Facig, ki je opekarno pred štirimi leti že kupilo od Sklada za razvoj in ki v stečajnem postopku nastopa kot večji upnik. Na zadnji dražbi pa se je spet pojavil kot kupec pod imenom podjetja Mida.
Drugi dve tožbi, prva od Sklada za razvoj in druga od javnega pra-
vobranilca, pa čakata na obravnavi, ki ju bo sklicala sodnica Jasna Vedenik.
Sodniški mlini meljejo počasi, sedaj pa so ustavljeni zaradi počitnic.
Dokler je bi kaj vrednega, • je skoraj vsak noč zgodil kaznivo dejan, kraje. Ostajaj samo slei kriminala zarai

Pomoč prizadetim po toči v Prekmuiju
Kdor hitro da, dvakrat da
V Pomurski mlekarski zadrugi in v Pomurskih mlekarnah namenili rejcem 15 milijonov tolarjev brezobrestnega posojila s polletnim odlogom odplačevanja


At#


tri lcta od takrat, ko so dolgovaško opekarno predah k.°*e^.^
■*’ Ponosov, najti ji lastnika, zadnjič lani marca na javn. d
N?' 33 m'r SC našel, »n sicer podjetje Mida iz Slovenskih Konjic, 1J
Ne bronov. Toda lastnika s ključi še vedno ni, saj je sodisce prejelo
Pred stečajem ocenjena na 285 milijonov tolarjev.)
Kdor hitro da, dvakrat da, pravi slovenski rek in tega se držijo tudi v Pomurski mlekarski zadrugi in v Pomurskih mlekarnah.Neurje s točo, ki je prizadelo nekatere prekmurske občine, je uničilo poljščine in rejci so ostali brez krme za govedo. Da se zaradi pomanjkanja ne bi zmanjšalo število krav, so na upravnem odboru Pomurske mlekarske zadruge sprejeli sklep, da nemudoma pomagajo najbolj prizadetim rejcem. Zadruga in mlekarna bosta tako kmetom, ki so zaradi toče utrpeli več kot 50-odstotni izpad pridelka, namenili 15 milijonov tolarjev brezobrestnega posojila, prijave za kredit pa zbirajo v zbiralnicah mleka na terenu. Vsi rejci, ki želijo koristiti ta ugoden kredit, morajo zahtevke vložiti do 15. avgusta, nato jih bo pregledala posebna komisija in upravičencem razdelila kredite. Posojila bodo dodeljevali glede na število krav molznic, višina sredstev po glavi živine pa bo odvisna od števila zahtevkov.
Kot so nam povedali v Pomurskih mlekarnah, bodo posojila brezobrestna, brez revalorizacije in s šestmesečnim odlogom vračila, upravičenci pa jih bodo morali vrniti v treh do
dvanajstih mesecih. Sredstva bodo namenili za nakup krmnih žitaric in upajo, da bodo tako uspeli ohraniti stalež krav na tem območju. V Pomurskih mlekarnah namreč ugotavljajo, da se na njihovem odkupnem območju že več let zmanjšuje število kmetij, ki oddajajo mleko, prav tako pa tudi stalež krav in odkup mleka. Pomurske mlekarne so v najboljših časih odkupile letno več kot 40 milijonov litrov mleka, v letu 1992 pa je odkup padel že pod 38 milijonov litrov, medtem ko so lani odkupili le še 32 milijonov 300 tisoč litrov mleka. Zmanjševanje odkupa so zabeležili tudi v prvih letošnjih petih mesecih, ko so ga v primerjavi z enakim lanskim obdobjem odkupili za 4,28 odstotka manj, v juliju pa so v primerjavi z lanskim julijem dosegli rahel porast.
V primerjavi z letom 1991 je bilo v letošnjem juniju število kmetij, ki so oddajale mleko, manjše za 38,81 odstotka, saj so na tem območju našteli le 3.529 kmetij, ki so redile skupaj 12.942 krav molznic.
L. KOVAČ
6
»Sociala, šolstvo, zdravstvo
vestnik, 31. juljP^
Begunci, ki morajo oditi
Po peklu vojne in pregnanstva še pelin spoznanja, da so nikogaršnji
Drobcena deklica dolgih las in širokega nasmeha je prihitela po stopnišču in se stisnila k Slavici. K svoji Slavici Ščavničar, ki zna tako toplo pobožati po laseh in ima tako rada otroke ter vse pregnane zaradi vojne, ki so imeli zatočišče v veržejskem zbirnem centru za begunce. O sladoledu sta se menili in o tem, kdo bo danes otroke peljal k slašičarju, ali bo to Franc ali Slavica.
Mati je zaman prosila zase in za svoje tri otroke
»To je deklica iz družine, o kateri sem vam pravila,« se je Slavica obrnila k meni. Mati s tremi otroki, najmlajša je dolgo-laska s stopnišča, stara pet let, njen bratec je dve leti starejši in najstarejša sestrica ima osem let, se nima kam vrniti. Po sklepu vlade, ki ga je sprejela tretjega aprila, se tudi tej družini ukinja začasno bivanja pri nas in bi se morala do konca julija vrniti v svojo državo Federacijo Bosne in Hercegovine. Vodstvo zbirnega centra je pisalo na državni urad za begunce in prosilo za podaljšanje statusa zanje, pisala jim je tudi mati sama tei* prosila zase in za svoje otroke, vendar so vsi odgovori uradno in hladno birokratsko zavrnili vse prošnje. Mati pa sedaj z otroki ne ve ne kod ne kam. Mož in oče treh
prijetnih in bistrih otrok, ki sicer živi v Tuzli, zanje in za svojo ženo še slišati noče. Ne priznava jih več za svoje, zato jih tudi noče sprejeti. Mati oziroma babica otrok pa je tudi sama begunka in jim ne more pomagati. Kaj bo z njimi, ne vedo, tudi Slavica ne, ki si srčno želi, da bi se zanje našla rešitev.
Saj bi se tudi pri nas našli dobri ljudje in sprejeli otroke, toda kaj, ko bi to pomenilo ločitev matere od otrok. Tudi sama bi sprejela na svoj dom najmlajšo dolgolasko, ki jo ima tako rada in ki je v plenicah ter v materinem naročju stara komaj štirideset dni zbežala pred vojno. Zaradi vojne je niso niti vpisali v matično knjigo, tako da je kot dušica, nikogaršnja. Tako pa sedaj čakajo in nemočni odštevajo dneve, ko se bo begunski center v Veržeju zaprl in se bo z družinico nekaj moralo zgoditi. Kaj bo z njimi in vsemi, katerim bo pretekel status začasnega begunca, vendar kot tujci ne izpolnjujejo pogojev za bivanje pri nas, pa se nimajo kam vrniti, sedaj ne ve še nihče. Jih bodo tako kot na primer prebegle tujce čez mejo namestili v prehodni dom za tujce in potem izpeljali postopek za prisilno vrnitev v državo, od koder so prišli?
Ali pa bodo vendar lahko za določen čas še ostali v tistih zbirnih centrih, ki bodo še ostali. Šest centrov bodo kmalu zaprli, med njimi tudi veržejskega, tako da bodo devetintrideset beguncev, kolikor jih je še v Veržeju, preselili v zbirna centra v Črnomelj ali Maribor.
Izjeme, ki jih priznava država, tudi na način: dekle lahko ostane, mati pa mora oditi
So primeri, ko so z vladnega urada na prošnje za podaljšanje statusa začasnega begunca dobili odobravajoč odgovor. Pri vladnem uradu govorijo o humanitarnih razlogih za podaljšanje statusa, to so zdravstveni, starost nad petinšestdeset let, zakonska skupnost mešane nacionalnosti, status šolajočega se. Podaljšanje statusa pa so odobrili tudi v primerih, ko so begunci s potrdili dokazati, da se ne morejo vrniti v svojo državo. Tudi to se je zgodilo, da se je občina svojemu nekdanjemu občanu odrekla oziroma odpisala, da ga ne namerava sprejeti.
Naša država je ob glasnih zahtevah humanitarnih organizacij
pripravljena podaljšati status tudi dijakom in študentom, ki želijo pri nas dokončati šolanje. Tako so imeli v Veržeju mater s šetnaj-stletno hčerko, ki je končala prvi letnik tekstilne šole in bi si želela tu pridobiti poklic. S Slovenske fundacije so ji sporočili, da bodo pri vladnem uradu za dekle pridobili podaljšanje statusa, toda ne tudi za njeno mater. Tako bi dekle lahko ostalo, mati pa bi morala oditi. Odločili sta se, da odideta obe, pa čeprav deklici letnik, ki ga je končala v slovenski poklicni šoli, doma ne bo priznan.
»Te družine bi morali drugače obravnavati, bolj osebno ter iti od centra do centra,« je o odločitvi vlade, da beguncem, ki prihajajo z območij, v katerih večino prebivalcev predstavlja narod, katerega pripadniki so, ne bo več podaljšala začasnega bivališča pri nas, menila Slavica Ščavničar. Jani Vučkič z zbirnega centra v Vidoncih, pa je o odločitvi vlade povedal: »Pri nobeni od naših družin nisem opazil, da bi tak sklep povzročil stres. To so družine, ki bi prej ali slej odšle in bi se nekatere že tudi vrnile domov, če ne bi ravno humanitarne organizacije postavljale določenih zahtev. Prav to ugotavljanje materialnih možnosti za vrnitev ter pridobivanje garantnih pisem jih je oviralo pri tem, da se še niso vrnili. Sedaj pa je prišlo do ukinitve tega pogoja.«
Vidonski center za begunce, kjer še domuje okoli sto beguncev, bo tako do konca julija zapustilo dvajset ljudi. Toda tudi pri njih bodo ostali trije samski
moški, katerim bo pretekel status in za katere ni poti vrnitve. To so delavci, ki jih je vojna zajela na delu pri nekaterih naših gradbenih ali cestnih podjetjih ter v rudnikih in za katera potem podjetja niso bila več zainteresirana, da bi jih z delovno vizo zaposlila kot tujce. Ti nimajo ničesar, tudi sorodnikov ali stikov z njimi v svoji državi ne, saj so jo zapustili s tem, ko so šli za delom v Slovenijo, še pred začetkom vojne. Kaj bo z njimi, se sprašuje tudi upravnik vidonskega zbirnega centra, saj nimajo nikogar in ničesar, kamor bi se lahko zatekli. So tujci v državi Sloveniji in bodo še bolj tujci, če se bodo vrnili v svojo državo. Nikogaršnji torej!
Črne sence
Da, prav opustitev posamične obravnave stiske ljudi, beguncev, ki so to že nekaj let, saj drugam ali domov iz različnih razlogov niso mogli ali hoteli oditi, je tista črna senca vladnega sklepa. Odločitev vlade o ukinitvi statusa začasnega begunca dvatisočim od njih je namreč udarila vse enako, ne da bi upoštevala življenjske stiske ljudi.
Zoper vladno odločitev so potem tudi ostro protestirale nekatere humanitarne organizacije in fundacije ter jo celo obtožile, da sklep v bistvu pomeni «... prisilno deportacijo beguncev v neznano«. Toda tako, kot ima črno senco sklep slovenske vlade o postopnem vračanju beguncev v domovino, tako jo imajo tudi nekatere humanitarne organizacije in njihovo delo, predvsem pa s svojim ravnanjem njihova matična država.
Zadnji julij je vse bližje in begunci, ki so izgubili status začasnega begunca, postopoma odhajajo. Seveda pa so mnogi odšli že dosti prej. Najprej so na svoje domove ali v svojo državo odšli begunci s Hrvaške, nemalo pa jih je odšlo tudi v tujino, celo v
Kako priti do štipendije?
■-----
30 Vlog^;//
Že sredi aprila je izšel razpis za kadrovske štipendije za leto 1997/98 Republiškega zavoda za zaposlovanje, koncem preteklega meseca pa je v Uradnem listu republike Slovenije izšel še Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o štipendiranju, ki podaja nekatere novosti za pridobivanje republiških štipendij. Poleg kadrovskih in republiških štipendij pa je seveda tudi letos za izrazito nadarjene dijake in študente na voljo Zoisova štipendija.
Kako priti do štipendije? To vprašanje črviči prenekaterega dijaka in študenta, zato bodo prikazane informacije za mnoge od omenjenih zelo dobrodošle. Pa pojdimo po vrsti!
V šolskem letu 1997/98 je za dijake in študente iz Pomurja razpisanih 98 kadrovskih štipendij. Za nekatere je rok že potekel, medtem ko so druge še ostale neizkoriščene. Ker je pač za nekatere štipendije manj zanimanja, je še možnost, da se še najde kakšna, zato se je potrebno za podrobnejše informacije oglasiti na pristojnem zavodu za zaposlovanje. Tudi ministrstvo za šolstvo in šport ponuja kadrovske štipendije, 22 jih je, v glavnem pa so to štipendije za mesta profesorja na različnih mestih v srednjih šolah in za socialne pedagoge in profesorje razrednega pouka v vzgojno-izobraževalnem zavodu v Veržeju. Za štipendije ministrstva za šolstvo pa rok še ni potekel, saj velja do 30. septembra.
Za tiste, ki niso oziroma ne bodo dobili kadrovske štipendije
Ameriko. Oglašajo se, pravi Slavica, nekateri pišejo in drugi kličejo po telefonu. Iz Amerike sporočajo, da ni tako lahko, kot so si predstavljali, ter da sedaj po določenem času fundacijam, ki so jim pomagale s plačilom poti v Ameriko, morajo vrniti denar. Da jim ni lahko, pišejo tudi tisti, ki so se vrnili na svoje domove v Hrvaško ter Federacijo Bosne in Hercegovine. V svojih pismih ne govorijo o politiki, ampak o revščini in stiskah, pa o tem, kako težko je preživeti. Državne humanitarne pomoči za vrnjene ubežnike je vse manj in skoraj nič za tiste, ki so imeli pred vojno določeno premoženje. Da jim je bilo v Veržeju boljše, kot jim je sedaj doma, še pišejo ter se zahvaljujejo za vse dobro, kar jim je bilo dano od dobrih ljudi in naše države. Njihova domovina jih namreč ne sprejema odprtih rok.
Domovina jih črni
Prav to so begunci iz Federacije mogli okusiti že takrat, ko so obiskovali svojo ambadsado v Ljubljano ter si urejali potne liste ali jih podaljševali. Zgodilo se je, da se je našla fundacija, ki je za vse begunce iz Bosne in Hercegovine enkrat plačala stroške podaljšanja potnih listov, toda samo tistim, katerim je veljavnost potekla. Vsi drugi pa so si morali prej in spet potem in sedaj stroške podaljšanja veljavnosti potnih listov plačati sami. Sto trideset mark za potni list ter tristo tolarjev za takse. Na ambasadi jih ne zanima, ali begunec denar ima in ali je družina številna. V olajšavo naj bi šteli le to, ali je ožji družinski član umrl v vojni. Tudi z vidonskega begunskega centra je oče z mrliškim listom dokazoval, da je sin padel, vendar so potem od njega zahtevali še potrdilo,.da je res umrl v vojni. Ker tega ni imel, je moral sam plačati vse stroške za podaljšanje potnega lista.
ali pa za njihovo smer izobraževanja kadrovska štipendija sploh ni bila razpisana, pa je na voljo republiška štipendija, za katero je poleg slovenskega državljanstva, starostne omejitve 18 let za vpis v prvi letnik srednje šole in 26 let za vpis na fakultete (za vpis v višje letnike se starost, ki še dovoljuje vpis, seveda zviša) potrebno predložiti še vlogo za pridobitev republiške štipendije oziroma obrazec 1,51, ki ga je mogoče dobiti v vsaki knjigarni. Tej vlogi morajo biti priloženi: potrdilo o vpisu (dijaki ga lahko priložijo pozneje), fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma za študente potrdilo o opravljenih izpitih), potrdilo o morebitni zavrnjeni prošnji za kadrovsko štipendijo ter potrdilo pristojnega zdravstvenega zavoda v primeru težje bolezni, invalidnosti ali drugih posebnih potreb kandidata. Seveda pa je kot vedno najbolj problematičen dohodek na družinskega člana, ki še omogoča pridobitev republiške štipendije. Tukaj je oblikovanih več skupin. Za tiste kandida-
Pred dobrim mesecem so morali v veržejskem zbirnem centru v kombi naložiti šest starčkov, tudi starko, ki jih ima prek šesti-nosemdeset let in ki ji zaradi bolezni in starosti hrano prinašajo k postelji, da so jih peljali na ambasado v Ljubljano. Prošnja, da bi ožji svojci zanje opravili formalnosti, je bila namreč zavrnjena.
Starčki in bolniki so vožnjo v Ljubljano in nazaj komaj preživeli, a bolj kot zaradi poti jih je bolelo srce, ker so tam na njih gledali kot na drugorazredne državljane. S prstom so jim pokazali, naj gredo ven..
Ko se bodo vrnili, bodo v svoji državi bolj tujci, kot so bili v pregnanstvu?
Pa vendar se počasi vračajo na svoje domove. Za svojo vrnitev dobijo od Visokega komisa-
L d“ ""T	'
dneh P°
morajo zap^ So’6 J veržejskem ollia^J* *' jim begunce^ vse Potret,n. jv;
MAl«

te, ki prvič prosijo štipendijo ter se šolajo v kraju prebivališča, velja znesek 35.173,00 tolarjev bruto dohodka na družinskega člana, za one, ki se šolajo zunaj stalnega prebivališča, pa je ta vsota 45.725,00 tolarjev bruto dohodka na družinskega člana (šteje se povprečje iz meseca aprila, maja in junija). Dodatne ugodnosti pa imajo tisti kandidati, ki so v preteklem šolskem letu že dobivali štipendijo. Zanje pa veljajo vsote 38.690,00 tolarjev bruto dohodka za kandidate, ki se šolajo v kraju stalnega prebivališča, za druge pa je to 50.297,00 tolarjev bruto dohodka na družinskega člana. Vso omenjeno dokumentacijo je potrebno oddati na uradu za delo upravne enote oziroma na pristojnem zavodu za zaposlovanje (v Murski Soboti je to v ulici Staneta Rozmana 11 drugo nadstropje), do 5.septembra dijaki in do 30. septembra študenti. Izjemoma je mogoče oddati prošnjo tudi kasneje, če je bil kandidat na služenju vojaškega roka (rok traja do 30. dne po končanem služenju), če je kandidat prepozno dobil odločbo o zavrnjeni kadrovski štipendiji (rok traja do 30. dne po vročitvi odločbe), če se je pozneje vpisal v šolo (rok oddaje prošnje je 30 dni po vpisu) ali zavoljo drugih izjemnih okoliščin
nered"0 ^o'/ X
žanje tal življa0 ^ijoP^
d'J° 29 '
Je«.”
šno \ se cij° pLzav pristoJ01
Aktualno
7

ceste v Gornji Radgoni ni asfalta
V	------j-
štirih desetletjih ne
M prišli do konca
t
k°rnjeradgonski občini resnično bije plat zvona. Velik ih,. ,“°ffletrov občinskih cest je neasfaltiranih pa tudi sicer se
skoraj4a ne posveča nobene pozornosti. Na to že dlje k]» • .° *ud' sv®tniki v občinskem svetu. Dokaj uničene so š ®.ln javne ceste. Pa tudi magistralna cesta, po kateri vsako-C^njaki, ni v nič boljšem stanju. Seveda pa Radgona Kfe?0* Pr'mer, ampak ta občina prav gotovo sodi med e najmanj stori, da bi se ’
asfaltih
kakovost in s tem varnost cestišča
RadS°na Je X40ofrra Iokalnih kll°metrovjav-i?SsJiSnSe 'menovale fr kalnih ce-kSg0V(, J^asfaltiran od-d°L°čkega Vr-i^ov. n7a kilometra in i?SilnJaVnib Poti, ki Paje aS' m6tr0V’ Pa Vilije!,, preceJ uničene < "?v° Prevleko. ■sj011 preceJ °z-Ifrok. Sam° dva me-
L. reh metrov.
bi se financirala tudi s pomočjo programa CRPOV, občine Lenart in delno tudi krajanov. Na seznamu pa so še lokalna cesta od Negove do Ihove, sofinanciranje ceste Jančarjeva graba ter cesta v Janhovi.
V
& ^nkne obeta
fp s«
Slabem“ sta-morajo ob-A1111 letu 7 Srečevati, so O^nih L ^“Jesticij e v VmL5,4 mi!ij°na ■V0 PorahiVanje krajev-^ola^1'kakšnih 15
Vsaj en kilometer na leto
Ogromno relacij pa še je, ki kar kličejo po novem ali sploh prvem asfaltu. Ena takih je prav gotovo cesta Vratja vas-Zgornje Konjišče v dolžini 1,5 kilometra. Občani že nekaj časa opozarjajo na ta odsek in tudi grozijo, da bodo cesto zaprli, če ne
K občini Gornja Radgona je skupaj 389 kilometrov krajevnih cest, od tega je le 64,5 km asfaltiranih. V posameznih krajevnih skupnostih pa je stanje takšno: v KS Gornja Radgona jih je skupno 28,6 km, od tega 18,4 asfaltiranih in 10,2 makadamskih, v KS Apače jih je skupno 42,7 km, od tega 8,2 asfaltiranih in 34,5 makadamskih, v KS Spodnja Ščavnica imajo skupno 46,6 km krajevnih cest, 5,6 je asfaltnih in 41 makadamskih, v KS
d
« bih;jev
Ate«:
As f"1'
VPon an
»v. dobili 7 mi-
’ za vzdrže-
?a 14 milijo-i Je “rediti ce-1 S1Cer iz inter-
sanacijo po-
cestam Afra' “amenili Kvfr t0'arjev-ln M' cestr> P7.ednostnih sko jezero, ta

bo prišlo do zagotovitve, da jo bodo obnovili. Občinski svetniki so obljubili, da bodo sprejeli sklep, s katerim jim bodo cesto afaltirali še v letošnjem letu.
Precej slabih cest je tudi od Radgone v smeri Ivancev prek Ptujske Ceste. Zelo uničen odsek javne ceste je od Boračeve do Orehovec prek Orehovskega Vrha in še naprej. Masikateri odsek pa bi bilo potrebno znova
KT--------------------
L na robu velikih razprtij
Gasilci v Satahovcih res »velesila«?
(t1
J V« prim
’Slni treh
AX>j07Peljati, Z %'i a.Se bo
ihiiabanrat z n tak° ve-
4 nraSilskim Ai fr Dr t0P d° V«7Jektan.
A Sfrjezn Je dru-°' \frj C asčanov frfr Marti-vPrašal,
2 navzočnosti novinarjev
da te«a č,anka sp’°h ne b‘ faradi pisma, zvečer sklicali zbor vaščanov ob^anov, pJS ?ltvne skupnosti naslovilo »šestin vaj ( je AKfr se steka denar od samoprispevka.« Problem^ gradnje prizidka pri vaško-gas« s
fr še ene garaže, kjer bi Ras.lc. « 4’^ Stra'" pa ie pren°V: b°lj /Pato je predsed-sitne Vode in urcicnlh san,tar’L .. Satahovci, .4Sj skupnosti Krog, kamor spada naselje .jt W da v lomu ne bo dovolil nobene pnred.tve
frern primeru lahko grozi denarna kazen.
/kV’«..	■ •
kdo je na zbor povabil novinarje. Njegov brat Marjan, prav tako gasilec, pa je spodbudil glasovanje o navzočnosti novinarjev, čeprav mu je Slavko Domjan prebral zakonsko določilo, ki pravi, da so seje in zbori javna zadeva, zato se jih lahko udeležuje vsak, ki to želi. Kljub temu so glasovali, vendar je bil predlog gasilcev preglasovan in novinarji so lahko ostali. Tisti, ki so tako tudi storili, so morali imeti mnogo potrpljenja in mirne živce, saj je tako »vroče«, kot je bilo na zboru vaščanov v Satahovcih, le redkokje. Na piano so prišle stare zamere, nasprotovanja, natolcevanja in obtožbe, kar je dalo vedeti, da spor med gasilci in preostalimi vaščani izvira že izpred mnogih let. Stvari so šle tako da-
nejših investicij, med njimi je tudi sklep o sofinanciranju asfaltiranja ceste od Vratje vasi do gramoznice v Konjišču.
preplastiti, na primer odsek ceste Črešnjevci-Zbigovci-Lasto-merci pa tudi od Ptujske Ceste do Spodnjih Ivanjec. V krajevni skupnosti Negova pa imajo komaj kaj kilometrov asfaltiranih cest. To pa je le del z dolgega seznama.
Svetniki občinskega sveta vidijo rešitev cestne problematike tako, da bi na območju občine vsako leto asfaltirali 8 do 10 kilometrov cest ali vsaj en kilometer v vsaki krajevni skupnosti. Iz tega pa potem sledi, da če imajo okoli 330 kilometrov neasfaltira-nih poti, bi bile v najboljšem primeru vse ceste asfaltirane v 33 letih.
Prioritetni vrstni red
V posameznih občinah je navada, da pripravijo določen vrstni red novogradnje ali sanacije cest. Tudi občinska uprava v Gornji Radgoni ga je pred enim letom naredila in predvidila ureditev cest do leta 2000, vendar
Kanalizacija v ospredju
V zadnjih nekaj letih so v tej občini asfaltirali le nekaj krajših odsekov cest. Investicijska politika občine je namreč taka, da so v zadnjih letih proračunska sredstva usmerjena predvsem v obnovo kanalizacije in gradnjo primarnega vodovodnega omrežja, ker pa sredstev nikoli ni dovolj, je zapostavljeno investicijsko in redno zagotavljanje sredstev za vzdrževanja in posodobitev cest.
Težava v občini pa je tudi v tem, da ni komunikacij med Komunalnim podjetjem in občinsko upravo ali pa prihaja do kratkih stikov. Lani se je upravljanje s cestami preneslo na Komunalno podjetje, Feliks Petek pa je povedal, da občina dela na svojo pest in po svoji presoji vzdržuje ceste, ne da bi o čemer koli seznanila upravljalca cest (Komunalno podjetje). Nerazumljivo se mu tudi zdi, da je v maju izdala naročilnico za vzdrževalna dela na lokalni cesti Ptujska Cesta-Ivanjci.
Torej to, kdo s cestami upravlja, kdo jih mora vzdrževati, je v praksi precej nedorečeno. Svetniki namreč trdijo, da žu-
Negova je skupno 100 km cest, od tega 95 neasfaltiranih in le 5,8 km asfaltiranih, v KS Črešnjevci jih je skupno 47 km, od tega 15 asfaltiranih in 32 makadamskih, v KS Spodnji Ivajnci je skupno 67,2 km cest, od tega 4,4 asfaltiranih in 62,8 km makadamskih in v KS Stogovci imajo skupno 56 km, od tega 7 km asfaltnih in 49 km makadamskih cest. Vsega skupaj imajo torej 324,5 km neasfaltiranih cest.
občinski svet z njim ni bil zadovoljen in ga je zavrnil. Potem se je vse skupaj ustavilo, posamezne krajevne skupnosti pa si tudi niso prizadevale, da bi dale pripombe in mnenja. Bolj ali manj ostaja torej pri pripombah svetnikov na občinskem svetu, zato je svetnik Feliks Petek povedal, da na občinskem svetu poskušajo sprejeti sklepe, s katerimi bodo zagotovili izvajanje najnuj-
pan usmerja občane na Komunalno podjetje, temu podjetju pa občinska uprava ne nakazuje sredstev. Morda pa prihaja do konflikta prav zaradi tega, ker župan še vedno ni uresničil ideje o ustanovitvi javnega podjetja Čistoča. To pa bo seveda najlažje, če bo v javnosti staro Komunalno podjetje v slabi luči.
ALEKSANDRA NANA RITUPER
leč, da je nekdanji predsednik vaškega odbora Jože Sekolovnik zbor zapustil. Nekateri so očitali gasilcem, da »zganjajo teror« ter da so »monopolisti« in »velesila«, stvari pa so dosegle svoj vrhunec, ko je eden od vaščanov izjavil, da ima pomisleke o tem, ali mu bodo gasilci priskočili na pomoč, če bo»gorela njegova hiša. Gasilci pravijo, da sploh niso proti adaptaciji vaškogasilskega doma, vendar naj se le-ta opravi funkcionalno. Tega, da ob požaru ne bi šli gasit, pa ne bi storili niti največjemu sovražniku. Povedali so celo, da so pripravljeni vložiti do milijon tolarjev, če se
SKUPAJ PROTI
KRI
Ml tNALU
(fi 080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI


bo začelo z obema projektoma. Tako je bil na koncu izglasovan predlog sklepa, da se po pogovoru s predstavniki vseh vaških društev in projektantom lahko začne z novogradnjo v vaškem domu, v že obstoječi garaži pa naj so majhna kuhinja in sanitarije. Toda glasovanje o tem je bilo skoraj farsa, saj tisti, ki so bili proti, sploh niso dvignili rok, tako da je bil končni izid: dvajset glasov za, eden ali dva vzdržana in nobeden proti ob navzočnosti skoraj štiridesetih ljudi. Vendar pa tudi to še ni končni sklep, saj po statutu zbori občanov ne morejo sprejemati dokončnih odločitev, ampak lahko samo podajo predloge. Tako bo izrekel o vsej stvari zadnjo besedo svet krajevne skupnosti, katerega predsednik Slavko Domjan je imel precej dela, preden je to pojasnil navzočim na zboru, saj ga nekateri naprej sploh niso hoteli poslušati. Vse to daje slutiti, da se stvari v Satahovcih še lep čas ne bodo umirile, novinarje pa najbolj muči vprašanje: če gasilci zatrjujejo, da je vse lepo in prav ter da se da vse dogovoriti, zakaj so bili potem proti navzočnosti predstavnikov sredstev javnega ob-
TOMO KOLES
f Vilko Novak---------------------------------------
Od Prekmurja do Trianona
Sam izgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje!
Anton Aškerc, pred Petofljevim spomenikom
(Muravidektol Trianonig). Madžarski narodnostni kulturni zavod Lendava. Za izdajo odgovoren: Goncz Laszlo. 1996, 210 strani. Izdano ob 1100-etnici madžarskega zavzetja domovine. Z gmotno podporo Madžarskega ministrstva za kulturo in pouk. Tiskano v Pecsu.
Prvi samostalnik v naslovu bi dobesedno morali prevesti: Murska krajina,, kar je pa dvoumno in v resnici pomeni današnje Prekmurje. Nikakor pa ne: Pomurje, kakor predlaga izdajatelj L. Goncz v soboškem Vestniku 22. V. 1997, str. 3, v odgovoru na moj “Obtožujem!” - saj nam Pomurje pomeni šele v zadnjih desetletjih s Prekmurjem tudi del Prlekije (Slovenskih goric), ki ni predmet te knjige.
Drugo ime v naslovu, Slovencem manj znani Trianon pri Parizu, je izrisan na ovitku sicer novatorsko, toda komaj čitljivo v kačasto zaviti obliki čez vso stran, spominjajoč tudi na označitev državne meje na zemljevidih. Zame simbolično kot na zavit, zvit način podana vsebina knjige, ki je označena na zadnji tiskani strani knjige v treh jezikih kot: “... Avtor ... prikazuje na osnovi verodostojnih dokumentov pripravljenost večine prebivalcev (Prekmurja po sklenitvi premirja 1918, iz prejšnjega stavka, V. N.), bojevati se po določitvi novih meja za pravico do samoodločbe, pa čeprav z orožjem” (str. 209). Vsebino tega stavka bo razjasnilo nadaljnje razpravljanje o vsebini knjige.
Zastopnik izdajatelja govori v Predgovoru o vprašljivosti pravičnega “mirovnega diktata”, kije po prvi svetovni vojski odvzel “zgodovinski” Madžarski obsežna ozemlja, naseljena povečini z nemadžarskim prebivalstvom. S to “dokazljivo nepravično” določitvijo meja se prizadete manjšine menda niso smele ukvarjati do zadnjega časa, ko se loteva tega tudi to delo s strokovnim zgodovinskim vrednotenjem “z izredno natančnostjo”, objektivno, zato priporoča delo ne le zgodovinarjem, marveč tudi pedagogom, dijakom in laičnim zainteresirancem. Delo služi le “dejstvu resnice, nepristranskosti” in “ne nasprotuje nikomur”. Toda ne moremo soglašati z zadnjim stavkom, češ da “smo dolžni zahvalo (pisatelju) v imenu prekmurskega madžarskega in nemadžarskega prebivalstva”, kvečjemu v našem imenu zato, da se je odkrilo neko prizadevanje na tej in oni strani meje, ki ga bo potrebno pazljivo zasledovati, ker se pojavljajo na Madžarskem spisi z geslom: Vse nazaj, kar nam je odvzel krivični Trianon. In zato, da smo spoznali površnost, nestrokovnost nekaterih “znanstvenikov”, ki skrbijo za “napredek” zgodovinske znanosti.
Zakaj ta in taka knjiga prav danes? Na slovenski strani je nadrobno opisal dogodke od 1918 do 1924, ko je razmejitvena komisija podpisala razmejitveni akt o meji med Jugoslavijo in Madžarsko, dr. Matija Slavič na podlagi lastnega sodelovanja na pariški mirovni konferenci kot izvedenec za Prekmurje v jugoslovanski delegaciji, na podlagi uradnih aktov, pričevanja očividcev in tedanjih časnikov. Predvsem v dveh razpravah: Narodnost in osvoboditev Prekmurcev v zborniku Slovenska Krajina (uredil Vilko Novak, Beltinci 1935, 46-82) in Prekmurske meje v diplomaciji, prav tam, 83-107. Že prej paje isti avtor pisal o Prekmurju v Mladiki 1924 (ur. F. S. Finžgar), predvsem pa obširneje v celotnem mariborskem političnoupravnem območju, ki se je tedaj imenovalo s srbskim izrazom: oblast, v spisu: Prevrat v mariborski oblasti v jubilejnem zborniku “Slovenci v desetletju 1918-1928” (Leonova družba v Ljubljani, 1928, 215-269). Naslov tega spisa so avtorju obravnavane madžarske knjige slabo prevedli kot: “Hatalomvaltas Mariborban” (Sprememba oblasti v Mariboru, Zsiga 41) in imenuje v opombi o M. Slaviču ta spis: “Najpomembnejše njegovo delo o tem predmetu”, pa ga kljub temu nikjer ne navaja, ker ga pač ni videl; ne navaja pa naslovov prej navedenih njegovih razprav, ker jih pozna iz druge roke, iz slabega madžarskega prevoda gimnazijcev v Soboti med madžarsko zasedbo. Ne pozna Slavičevega življenja in dela, da je bil profesor teološke fakultete in rektor Univerze v Ljubljani ter ne “raziskovalec biblije”, kot piše v opombi, marveč prevajalec skoraj celotne stare zaveze iz hebrejščine.
Zsiga kot zgodovinar takole prvič v opombi 14 na str. 175 dokumentira svojo predstavitev M. Slaviča: “Arhiv Železne županije (v nadaljem: Vam. L.) Szombathely Kleklovi spisi (ali: o Kleklu), članek (ni članek, marveč razprava - katera?) Matije Slaviča Slovenska Krajina 4. p. (prevod) (v nadaljevanju: Slavičev članek).” Tako brez potrebnih ločil. P = pagina = stran prevoda in brez navedbe, kdaj navaja iz prve navedene in kdaj iz druge razprave. Zs. informatorji tudi ne vedo, da je M. Slavič napisal prvo knjigo o Prekmurju: Prekmurje. Ljubljana 1921, str. 111,- Vsi ti naslovi kakor tudi naslovi francoskih, angleških in madžarskih spisov do 1935. o Prekmurju in delu mirovne konference (Cree, Chervin itn.) so navedeni v moji Bibliografiji o Slovenski krajini v navedenem zborniku 1935, 116-133.
Slavič navaja tudi iz člankov Jožeta Godine o dogodkih 1918-1919, na voljo pa nam je tudi pričevanje Ivana Jeriča v rokopisu: Moji spomini (283 str.), kije pred tiskom.
Madžarska stran ima o dogodkih v zvezi z “odcepitvijo” in osvobajanjem Prekmurja poleg splošnih madžarskih del o mirovni konferenci, ki jih navaja T. Zsiga, predvsem docela nekritično, tendenčno in iredentistično brošuro Sandorja Mikole: A ven-dseg multja es jelene, Budapest (1928), str. 46, ki sem jo ocenil v Časopisu za zgodovino in narodopisje, 27, Maribor 1932, 57. - Naš rojak iz Gornjih Petrovec (r. 1871, u. v Veliki Kaniži 1945, gl. Slovenski biografski leksikon II, str. 123), profesor matematike in fizike in pozneje ravnatelj na Evangeličanski gimnaziji v Budimpešti, je izdajal v prekmurščini in nekoliko tudi v madžarščini iredentistični mesečnik “za slovenski narod” (!) od 1920 do 1922. Svojo brošuro mi je daroval 1. dec. 1938. v svojem stanovanju v Budimpešti s posvetilom: “... z resničnim prijateljstvom Mikola”. Ko sem mu razložil razmerje prekmurščine do slovenskega jezika, ki ima nad štirideset narečij, in do slovenskega knjižnega jezika je to z razumevanjem sprejel - on, ki je v brošuri in člankih trdil, da je prekmurščina “celo sorodna slovensščini”, o katere glasovnem bogastvu v narečjih ni imel pojma. Ob prihodu me je po predstavitvi burno pozdravil: “Oni so tiste knige vodali?”
(se nadaljuje)
intervju
Z Jožefom Školčem, ministrom za kulturo, o podpiranju kulturnega dogajanja zunaj večjih kulturnih
V vsakem mestu ne moremo imeti
Cankarjevega doma
V pokrajini ob Muri ni veliko nacionalnih inštitucij, kjer bi lahko konstantno računali na kulturne dogodke. Kulturno dogajanje je bolj ali manj odsev prizadevanj zvez kulturnih organizacij ter njihove širine in pripravljenosti, da ljudem omogočajo raznovrstne kulturne prireditve. Pri tem ne gre pozabiti, da odigrajo v manjših krajih podobno vlogo kulturna društva. Naši ljudje so torej daleč od glavnega kulturniškega dogajanja, zato je vsaka kulturno-umetniška prireditev za obrobne pokrajine velikega pomena. O nekaterih aktualnih vprašanjih v kulturi, predvsem tistih, ki so na našem koncu, sem se pogovarjala z ministrom za kulturo Jožefom Školčem. Zanimalo me je tudi, zakaj so letos finančno »padli skoz« nekateri zanimivi in obetavni kulturni projekti.
Kulturni tolar - upanje za soboško knjižnico
Končana je prva obravnava zakona o kulturnem tolarju. Kako ste zadovoljni Z mnenjem parlamenta?
»Zelo sem zadovoljen, saj so vse poslanske skupine ta predlog podprle. Spodbudno je, da se ob tem ne začenja tekma, kdo si bo pripisal največ zaslug za ta zakon. Ta zakon je že pred letom in pol vložila skupina poslancev z namenom, da bi po zgledu »šolskega in cestnega tolarja« zagotovili dodatna sredstva za realizacijo izbranih programov in določenih investicij v kulturi. Tehnično zakon ni zahteven, poraja pa se dilema, ali je smotrno poleg proračuna govoriti o posebnih tolarjih. Odgovor poslancev je bil, da je potreben. Težava pa bo nastala v naslednjem trenutku, ko bo potrebno delati selekcijo pri razdeljevanju sredstev in omejiti ambicije, ki jih je na tem področju k sreči veliko.«
Kakšni pa so načrti, kako se bodo zbrana sredstva razporedila?
»Če bo zakon sprejet, se bodo sredstva namenila za štiri sklope programov: Del denarja bj namenili za urejanje položaja nacionalk, osrednjih hiš, ki skrbijo, da stroka po posameznih področjih zares funkcionira (gledališče, galerija ...), drugi program je povezan z vprašanjem obnove in revitalizacije kulturne dediščine. Ta seznam je zamišljen tako, da bi bil nabor spomenikov opravljen teritorialno korektno. Tretji program je povezan z nadaljnjo modernizacijo in povečanjem standarda v knjižnicah, to pomeni pomoč pri, prostorskih možnostih in dvigovanje standarda ter modernizacijo poslovanja po vsej Sloveniji. Četrti program pa je povezan s spodbudami ljubiteljski kulturi. Kulturni tolar bo omogočal, da se inštrumenti nastavijo tako, da sredstva ne ostanejo centralizirana.«
Naj ob tem omenim problem Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, ki ne dosega prostorskih standardov.
»O tem smo se pogovarjali z mnogimi ljudmi, vsi podatki pa kažejo, da je potrebno izboljšati prostorske možnosti. V letošnjem letu je bilo zaradi vrste razlogov nemogoče začeti katerokoli novo večjo naložbo, da pri tem ne bi ogrozili katere od tistih, ki že potekajo. Sedaj gradijo novomeško in novogoriško knjižnico, za njo pa sta takoj na vrsti soboška in ptujska. Pomembno pa je tudi, da sta obe občini zainteresirani, da prispevata svoj delež.«
Tačas poteka na našem območju še en velik projekt - gradnja lendavskega kulturnega doma. Kako napreduje ta projekt?
»Ostaja v letošnjem programu in je ena od treh največjih naložb v kulturi. Zagovarjamo dokončanje tega projekta, čeprav ni poravnan pričakovani delež Madžarske. Prizadevam pa si in si bom, da odpiramo samo tista gradbišča, ki jih lahko tudi končamo. Ne obetam si velike slave od tega, koliko temeljnih kamnov bom položil, če pri tem ne bom dal na streho nobene smrekce.«
Zakaj Madžarska ni poravnala svojega deleža?
»To težko pojasnim, ampak kolikor je meni znano, so razmere na Madžarskem glede sredstev za kulturo in vse proračunske porabe veliko bolj dramatične kot pri nas. Čeprav pri nas mnogi trdijo, da nam grozi katastrofa. Sredstev za kulturo je tam bistveno manj. Glede financ za lendavski kulturni dom pa ponavadi odgovorijo, da imajo velike težave s krpanjem proračuna.«
Več pristojnosti in hkrati več odgovornosti občin
Tudi pri nas so dejanske potrebe vedno večje, kot so realne možnosti, in v okviru možnosti je kulturno ministrstvo naredilo svoj proračun. Kakšna pa je vaša politika centralizacije oziroma decentralizacije sredstev v kulturi?
»To je na neki način vprašanje, na katerega se ne da zelo enoznačno odgovoriti. Ves sistem financ v kulturi je po moji presoji bistveno preveč centraliziran. Ne gre samo za vprašanje, koliko požrejo nacionalke in koliko denarja se potem porabi za vso Slovenijo. Problem je v tem, da ta proces centralizacije poteka od ustavnih sprememb iz leta 1989. Tudi v prejšnji državi so se sredstva strahovito centralizirala, kar je bilo v ti
stem času razumno dejanje, saj se je tako ohranila kompletna mreža muzejev, knjižnic, gledališč in drugih ustanov. Dodatno so se te stvari zaostrile z nastankom novih občin, ko so se zameglile ustanoviteljske pravice. Včasih je potrebno s procesom centralizacije začasno varovati kulturni standard, sedaj pa je potrebno proces obrniti. Mi na osnovi zakona o zagotavljanju interesa v kulturi z ustreznimi akti počasi urejamo ustanoviteljska razmerja. To isto bi morale početi tudi občine. Hkrati spodbujamo občine, da začnejo urejati lokalne in regionalne institucije. Decentralizacija se mora začeti z večjimi pristojnostmi občin, s povečano odgovornostjo, da načrtujejo tudi kulturni razvoj.«
Del sredstev pride v občine namensko za kulturo. Dogaja pa se, da ponekod del teh sredstev namenijo za drugo, asfaltiranje cest, kanalizacijo ... Kako bi lahko to preprečili?
»To je v nasprotju s predpisi in uporabo javnih sredstev in je na neki način nezakonito. Postopki glede tega so zelo dolgotrajni. Na voljo so zelo šibki inštrumenti, s pomočjo proračunske inšpekcije pa lahko zahtevate, da se sredstva vrnejo, seveda šele po tem, ko se dokaže, da so bila nenamensko uporabljena.
Najbolj »zdravilno« bi bilo, da tisti občini, ki porablja sredstva nenamensko, le-teh ne bi več dajali. Po mojem mnenju bi se dalo to poenostaviti. Na primer, ko gre za inštitucije, ko je več ustanoviteljev, naj se sredstva ne nakazujejo vsem občinam ustanoviteljicam, ampak samo matični, le-ta pa jih prenakaže knjižnicam, muzejem.«
Koliko je sredstev, ki jih morate skoraj avtomatično dodeliti kakšni inštituciji, in koliko manevrskega prostora imate?
»Manevrskega prostora je zelo malo, ker se dokončne odločitve o razdelitvi denarja ne pripravljajo za mojo mizo, ampak gredo programska sredstva skozi sito enajstih ekspertnih komisij, ki glede na razpoložljiva sredstva po najboljši volji presojajo, komu in koliko denarja. V Sloveniji je enainsedemdeset zavodov, zanje gre kakšnih 60 odstotkov vseh sredstev. Znotraj kulture dobiva plačo nekaj čez 2500 ljudi. Okoli tisoč samostojnim kulturnim delavcem pa se plačuje prispevke. Dejstvo pa je tudi, da je v Ljubljani večina inštitucij, vendar v njih delajo ljudje iz vse Slovenije. Zelo narobe je, če jemljemo Dramo, na primer, za ljubljansko inštitucijo. Če govorimo zelo pošteno o razporeditvi sredstev, se je potrebno počasi zavedati, da zato, da lahko govorimo o svoji državi in državnosti, potrebujemo osrednje kul
turne institucije, in dobro bi bilo, da se ljudje v vseh pokrajinah z njimi relativno hitro identificirajo.
Laže pa se bodo identificirali, če bodo te institucije obiskovali.
»O tem ni dvoma. Upam pa si reči, da daje marsikatera manjša občina v Sloveniji več sredstev za kulturo kot Mestna občina Ljubljana. Sporno se mi zdi, da se neko mesto razglasi za mesto kulture, tega pa ni videti v njenem proračunu. Problematično pa postane, ko se posamezne hiše začnejo meriti z osrednjimi hišami. Če povem karikirano, ne moremo imeti v vsakem mestu Cankarjevega doma.«
Festival naj bo ali sofinanciranje ni samoumevno
V naši pokrajini torej ni nacionalnih inštitucij, kjer bi se vsakodnevno ali vsaj večkrat tedensko dogajali kakšni kulturni dogodki, če izvzamemo muzeje in knjižnice. Pa se glede nato, da imajo naši ljudje manj možnosti, da vidijo kakšno gledališko predstavo, obrobnim pokrajinam lahko da kakšen tolar več?
»Želimo si, da bi se v teh predelih kul
turno dogajanje dopolnilo z mrežo festivalov. Da bi tam, kjer ni stalnih institucij, podprli festivale. Zato podpiramo festival na obali, prav tako smo letos podprli posavski konec ...«
Kaj pa potem Gornja Radgona, kjer je prejšnji teden potekal mednarodni festival Meja na reki?
»Program za letošnje leto so ekspertne skupine obravnavale že pred mojim prihodom na ministrstvo. ZKO Gornja Radgona je za omenjeno prireditev zaprosila 4 milijone tolarjev, ekspertni komisiji za gledališče in mednarodno sodelovanje, ki sta ju vodili Meta Hočevar in Tatjana Kovačič, sta se na osnovi vseh prioritet odločili, da ministrstvo z zneskom 210 tisoč tolarjev podpre zgolj gostovanje gledališke skupine.«
So vam mogoče znani zapleti, ko je slovensko kulturno društvo v Avstriji Člen 7 želelo prispevati za ta festival 10 tisoč šilingov, a so Avstrijci temu nasprotovali?
»Vsi zapleti okoli festivala mi niso znani, na neki način pa si težko predstavljam, da se govori o sodelovanju, izključuje pa se Slovence, ki živijo v Avstriji. Ta trditev je meni, ki prihajam z druge strani meje, sicer znana, ampak je ne morem vzeti za svojo.«
Kaj pa se je zgodilo z beltinskim folk
Beltincih ob vseh težavah, ki jO1 je občudovanja vredno.« Ali ni včasih dovolj, da se pošlješ
spodbudno pismo?	,ji
»Pisma pošiljamo. Priznam P3' I
naredi marsikatera napaka f o st ne gre in se določenim stvarem o I sveti dovolj pozornosti.« I Lahko pričakujejo več podpori vf I
dnjem letu?
lornim festivalom, katerega Ministrstvo za kulturo finančno ne podpira?
»Tudi s tem festivalom je tako kot z drugimi, o financiranju se je odločalo prej. Po mojih podatkih ZKOS prireditev ni financirala zato, ker že dolga leta festival financira bienalno, tako kot Ju-rjevanje v Črnomlju, ki je prišlo na vrsto letos. Vsako leto je na eni od teh prireditev uradno državno srečanje folklornih skupin. Letos organizatorji beltinskega festivala prireditve niso niti prijavili na razpis. Lani je poslalo prošnje ministrstvu tisoč štiristo prosilcev, nekateri tudi z več kot desetimi projekti. Kandidatov je veliko, tako da na koncu obravnavamo na isti ravni prošnje narodnega muzeja in zasebne zbirke in za neki kraj zelo pomembnih vaških kulturnih projektov. To je diapazon, ki potrebuje več hierarhije, čeprav si jaz ne predstavljam, da bi lahko kulturne projekte na kakršen koli način hierarhizirali. Vsaka prireditev ima v nekem okolju določen pomen. Vsi pa pričakujejo, da se jim status spremeni že v tistem trenutku, ko jih sofinancira ministrstvo ali pa ko lahko nekdo pride na prireditev. Meni je žal, da se je zdelo v primeru beltinskega festivala samoumevno, da bodo določena pričakovanja izpolnjena. To, kar počnejo v
»Da, upajmo.«	1^
Kako po sprejem^	'
prireditev boste o	končajt
»Od začetka	prirej j
bilo v Sloveniji og^an naji"3^ da sem imel za vsak i^. I sedem povabil. . nj^	|
letnih festivalov m z	I
Poskušam hoditi n ^jein® | sem hodil že prJ’	i0. Zat° I
nisem hodil rav	neb js I
nesprejemljiva^!^ na prireditve, k* ker bibH samo zaradi tega, k pa preračunljiv. ^kusa1” obveznosti, zato p bnOiH»’ «kiso^^ le. Nekatere pnre° ^8	|
mena, da je že zaradi	g
kola potrebno iti- . . j« Prepričajte
da ste najbolj J j deljena, kaj p“	.
dnje leto? žet^^jA j
od drugih -O or	A
vsaki upravni eno®
oddaji Ura re^ ne i«1S J Jo ogromno m n1 ikaj v k ne, da jih m-	dete^biO M
odgovornost z	fj 0
sprejeli Paniki	£
skupaj s pod ploVali d® j^i so v kulturi del^lt^
teni v te oi
da je za vse -mezni ministef'
Na koncu sami sebi o
n najprej p, rediti, če boste vr
»Da bi si vbil v glji	f
stvar v smislu, to nared' vljeno, ne bi mogel ^ct.jsOfi vidim v tem, da bi Ij^Nt o ^ike, poskušal prePr,c? ture za razvoj SloV^^i^ določene stvari meti''5 nimi kriteriji, da Nobelovega nagraje0 s'vari, ki so merljivi’ zdi v tem trenutku P°: dim širši krog Ij^1'^ Politično moč, 1 Ponirajo kot eno naj ‘^jrf nent. To se mi ^eti^ nekoliko večji i^^libA no tudi pri župani' p' kultura ni potrata, a njihovega okolja,*
ALEKSANDRA 7
kulturna obzorja
9
(J#1
a*

fetmi/ Meja na reki končan
% letu osorej



F In memoriam
Gledališče Katona Jozsef Szinhaz iz Budimpešte ter znana igralka in izvajalka Eszter Csanky sta se predstavila v izvedbi najznamenitejših pesmi Bertolda Brechta in Kurta Weilla. Mnogi so to predstavo razumeli kot dogodek festivala. (Fotografija: N. J.)
Dragu Kuharju
K n‘«'Wo v izvedbi Vlada Novaka Govor malemu človeku je pa-»2*Mednarodnega festivala Meja na reki - Grenze im Fluss. ZKO Gornja Radgona in Kulturforum Radkersburg, ij: ’ aso$ festivalom zadovoljni. V enem tednu so v obeh Radgo-
Veržeju Pri Babičevem mlinu uspeli združiti obilico po-turnih prireditev. Tisti, ki med letom menijo, da se me
Bjl>s«se sedaj lahko dodobra naužili kulture.
fest'va' gledališki ^8edai:s^,Zan'm‘v*h gledališč
Podstav se je zvr-tiliT in dialogi Eliza-^peštan	zgodbe'
'Jsio w ns.^° gledališče, Slo-gledališče s predstavo Veselja vsaj nekatere. ^nj81178' spremljale šte-literarni
Predstave, glasbc-‘1W ’ ,stave> inštalacije, 'Hm°kulturi. Kar nekaj gnanih avtorjev in
interpretov se predstavi vsako leto na tem festivalu, poleg tega pa vsako leto tudi na novo odkrivajo zanimive avtorje, nove in tiste, ki so morda že zašli v pozabo. Tudi tematsko je festival zastavljen zelo široko, čeprav se v glavnem ukvarja s človekom, z njegovo notranjo podobo duševne pokrajine, z doživljanjem malega človeka, z odisejadami človeških usod ...
Dotaknili so se tudi obrobnosti pokrajine, kjer poteka festival, in možnosti razvoja podeželja,
j F
z

j s
5


' tr?h so<,elujočih dežel so pripravili v mestnem jarku goni skupno inštalacijo. (Fotografija: N. J.)
razpravljali so tudi o Židih in Romih, tako so med drugim predstavili židovskega ustvarjalca Karla Stojka, brali pa so romske pravljice in pripravili pogovor o aktualnem položaju avstrijskih Romov.
Prireditve so potekale v treh jezikih, še vedno pa je prevlado-
M likovniki zavzeli pevski Dom duhovnosti
rt
potel<ala minuli teden počitniška likovna kolo-
mil "ga j. . ~ "''■unija ima že triletno tradicijo, lani pa so za-PHuMtiisn,man^a organizirali kar dve. Tudi to leto bosta dve
■„41
še vedno mogoče prijaviti na Zvezi za razvoj
Zame je bilo poleg izredne delavnosti vseh udeležencev presenetljivo to, da so bili udeleženci iz vse Slovenije, edino Prekmurje ni imelo nobenega predstavnika.
lili' J6, se ie
zani-
■MRES:
H^li
!«
z ome-
so se
V H indiv>-

, - Mirko Rajnar. s'''®it^^ tikovm lože Gutman-vsakega po-feženci kolonije »V aa dan, razde-'^KS^^ki in popot-so pogosto svojčas za w'adr mentorje '	š« za dodatne
1	njim pa
K^nteres pogosto Vendar pa samo deta.

Mladi slikarji v akciji temveč tudi dobro zabavo, saj so jo, če je vreme le dopuščalo, mahnili na izlet, na kopanje ali celo na splavarjenje. Bili so tudi na obisku v soboški galeriji, ki jo nameravajo tudi zaprositi, da bi razstavila izdelke iz te in avgustovske kolonije skupaj z deli, ki so jih ustvarili člani likovne delavnice. Ob večerih pa so si udeleženci kolonije krajšali čas z ogledi filmov ali pa so z mentorji modrovali o izdelkih, ki so jih naredili čez dan.
*«ar<
mba razlaga slikarske skrivnosti v ateljeju
Kje ste mladi likovniki Prekmurja? Glede na to, da so bili mentorji povečini iz Prekmurja, se to lahko šteje kot olajševalna okoliščina. Možnost, da se bo to, bo že to nedeljo prav tako v kanče-vskem Domu duhovnosti, kjer bo letos še druga in hkrati zadnja likovna kolonija. Torej vsem tistim, ki bi želeli na tak način aktivno preživeti počitnice, naj povem, da se je še vedno mogoče prijaviti. Organizator Zdravko Pravdič pa zagotavlja, da se je mogoče v skrajnem primeru prijaviti tudi v nedeljo na kraju dogajanja, saj jih je prodajalna slikarskega materiala Art iz Ljubljane dobro založila z vsem potrebnim pa tudi postelj in sedežev v menzi je še nekaj za morebitne zamudnike.
In kaj so rekli mladi likovniki? Predvsem jim je bila všeč sproščena atmosfera, kjer nikogar niso silili, kaj bo delal, oziroma da sploh mora nekaj delati, tako da je bilo vsako ustvarjanje resnično spontano, za kar so poskrbeli tudi mentorji s svojim prijateljskim odnosom do morebitnih bodočih kolegov.
U. P.
val nemški, to je verjetno tudi logično, saj se je na vsakem dogodku ponavadi zbralo največ gledalcev in poslušalcev iz avstrijske Radgone. Zanimivo pa je tudi, da si mladi v Gornji Radgoni prizadevajo, da bi dobili svoje prostore, kjer bi lahko kulturno ustvarjali. Manj pa lahko vidimo te ustvarjalne mladine na kakšnem kulturnem dogodku s tega festivala pa tudi sicer so Radgončani bolj zaspani, kar se tiče festivala. Morda jih bo več prihodnje leto, ko bo festival obarvan z mladinsko tematiko. Prihodnje leto bo namreč v Bad Radker-sburgu (priložnost za Gornjo Radgono je menda že splavala po Muri) deželna razstava na temo o mladini, zato se bodo tudi stalni festivali, kot sta Franc-Franz in Meja na reki, tematsko navezovali in prilagodili tej obsežni razstavi in projektu. K sodelovanju bodo povabili mlajše avtorje, ki bodo predstavili in posredovali svojo ustvarjalnost.
Torej, vidimo se ob mejni reki
ob letu osorej.
ANR
Literarna srečanja
Izpisal si se. Iz Življenja. Odkolobaril si v 44. letu, na vrhuncu svoje ustvarjalnosti. Kot literat in Prekmurec z bogatim slavističnim znanjem in komparativistično izobrazbo ter filozofskim duhom si v svoji najnovejši pred kratkim objavljeni peti knjigi PREKMURSKA ZGODBA na svojevrsten način zakoličil svoja dosedanja dela. Uspel si se »prebese-dijaniti« od svoje prve pesniške zbirke Kolobarjenje
do druge Prekmurijane, se nato poglobiti v roman Karantano-vci, nakar sta lani in letos izšli še Besedijana Trubariana (bil si namreč tudi eden od ustanovnih članov Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja) in Prekmurska zgodba. Svoje ustvarjalno in življenjsko poslanstvo si dokončno sklenil v še neobjavljenem romanu DOMAČINCI, ki si mu pridal dokončno piko nekaj dni pred svojim koncem.
Prehodil si pot od pesmi do proze, od dramatike do poetič-no-teoretičnega eseja, pot od brezčasja do določljivega zgodovinskega časa, pot od zemeljske prirode do same jedrnosti Prekmurja.
»Poezija se mora pre-dati igri Besede, ker je vsaka Beseda v-sebi skrivnost in je hkrati skrivnost vseh Besed. Je družinska skrivnost, ki se o-pesni v materinščini, ker se edino v njenem naročju Beseda igra v prostoru in času.
Ko se človek za-dosti na-igra z Besedami, ga je »konec« -umre - do-živi smrt. A še vedno preživi kot človek, ker igra Besede še ni končana. Ona je večno trajanje spoznavanja človeškosti.«
Tako si med drugim razmišljal v po-etiki Razmeditacija Be-sedoizem v knjigi BESEDIJANA in bil prepričan, da samo kreativni individuum zmore goniti kolo časa in lahko išče v svojem bivanjskem prostoru zadovoljstvo in odrešenje, zato si pripovedni svet izražal kot svetost življenja.
Tako si prišel do spoznanja, da se upanje razplojuje v svobodo. »A če je svoboda en sam plod upanja oziroma ena sama posameznost v želji, potem nas postaja strah, ker ta posameznost pre-seže hrepenenje kot želo želje in prične želo krneti v svoji lastni prestrašenosti in se o-plodi s svojim lastnim strahom.
To pa je rojevanje v strahu in ponižnosti in smrt se spremeni v po-božanstvenost vsega, tudi Sveta, in izgubi svojo svetost. In če ena sama smrt postane božanska v pravem pomenu Besede, nas postane strah kakršnekoli svobode... Upanje se mora raz-ploditi v cvet svobode, tako da ona vleče Človeka v Svet. Tja, kjer je rojstvo, saj Svet je po-rojen od Človeka. Svoboda mora Človeka vleči Vse-Eno do skrijnega časa. Do časa skritosti Besede. Do časa, ki je na meji med življenjem in smrtjo. A bližje smrti kot življenju, smrti kot prehodu v po-smrtno življenje, v Spomin Besede, v približevanje rojstvu, v se-stopanje v pravi kraj, v za-gledanje ljubezni v materinščini.
Beseda je hkratni Spomin ne-smrtnega smrtnega in posmrtnega življenja. Umrli človek ima ime in pri-ime, ki je na Križu za-pisano z Besedo in je za-sajeno v čas in prostor Človeka.«
Drago Kuhar, s svojo PREKMURSKO ZGODBO si prešel v novo poetiko, ki jo bomo dokončno podoživljali v tvoji kmalu objavljeni zadnji knjigi DOMAČINCI.
MILAN SKLEDAR
Skarabej, Vestalka in nato meja
V okviru festivala Meja na reki sta se v radgonskem gradu predstavila tudi dva pisatelja Feri Lainšček in Avstrijec Peter Wagner, madžarski pisatelj Istvan Tasnadi pa se srečanja žal ni udeležil. Slovenski avtor se je predstavil s štirimi odlomki iz še neobjavljenega romana Skarabej in Vestalka, postavili pa so tudi inštalacijo Nato meja na reki, sestavljeno iz fotografskih objektov Andreja Štajerja, pri projektu pa sodelujeta tudi Miki Roš in Marjan Maučec, ki je tekst prebral.
Gre za performanco, ki povzema roman, hkrati pa poskuša ustvarjati novo vsebino. Avtor Lainščak je povedal, da je gre v romanu za ljubezensko zgodbo,
pred 3500 let in je postavljen v čas haltštatske kulture, drugi pa je sodoben čas. Gre za paralelno dogajanje skozi roman, ki vzporeja dve ljubezneski zgodbi
ostaja ne glede na civilizacijski razvoj bolj ali manj isto.
Roman Skarabej in Vestalka je podnaslovljen - Roman o plenilcih duš -, izšel pa bo septembra pri založbi Franc Franc. Glavna pedstavitev naj bi bila v času knjižnega sejma v Ljubljani, tudi takrat pa bodo roman predstavili multimedijalno, predvidevajo pa, da bi ob knjigi izšel še CD-rom.
ANR
Fotografija: ANR
narejeno na nov način, kjer se . različnega časa, kjer avtor ugo-mešata dva časa. Prvi je tisti iz- tavlja, da človekovo čustvovaje


10
Najedanje
vestnik, 31. juljjj^
uUoj pajdaš Qela je golt p/tišo, ka je strategija naše pohitite na najuišišon nivoji. cAfanč pMa dama amertšbe diplomacije njo j ne segne do gCegnja. oVan ^o(ki je ta pofttika nastavila »hu/ia in ige/t«, ka je te v ton časi dosta fegej p/iišfo do sfefepa, ka fejko sp/temenimo Olstano.
najbofe ggečkfoon časi so v SEuMani pMp/tavi£i ga nas tisti dvomesečni mejsec buCturiu p/ti/tedite^, na Sfenti v <Ma-Itiboiti so 1 7 dni Mfu/tno veselo gabavafo rajo, pa Soboški dnevi so skoro en keden medi igre pa poudeg kriija ešče klobase pa mesou pa premafo šanferejto^ pa na vsej tej pri-reditvaj je bi^ou dosta vsega, pni štenon je Cejko občan pogabo na vse tegave pa tegobe /tesnega sveta, pa tildi na takse, ka pri nas fiejfeo predpise menjav^etno kak kanti paše, pa tak tildi Slstavo. Ci nan pa gda tou nede pasa-Co, te pa pa nagaj obrnemo. ©d pnihke tak kak kopate, 'tfak mimogrede je urgeni v javnost tildi podatek, ka se je odsek avtoceste cX/tja vas - ^Vransko poditakšo ga stou procente^, pa tou najbofe gavofo in^acije. cPo driljgon kraji nan pa statistika pitani, ka se je in^aeija napravita v gadnji dvej do trej fejtaj ga oboami 8 procento^. Sou ^kiip dobiš, či s sesede novin v naličiti časaj podatke fbup deneš, pa si vo g/tačunaš eden svoj povprečni igračun, tab kak si Qeta tou deta, pa njemi sigdar v gtavnon dobno vo odi. ^daj je po takšen vo najšo, ka nikak tage. Sardon, neresnico guči. Ci je pa tou slučajno istina, ta je taksi odsek ceste v tak knatkon časi tetko dnaksi, te smo se mij ga. naš odsek avtoceste eti v ^Pomurji fejko ge ^čena pod nouson obitisati, tak- kak tudi je, pitani ^eta. ‘-Pa skuge mo si ešče tudi b/tisa^i, pitani njegova gdavanjsba.
Kujski val, Miha na dušo piha
Stadion v Stožicah bo spet poln, kot je bil ob papeževem obisku, če ne še bolj. Na velikem papeškem odru bo nastopil sam Michael Jackson. Govorice, da naj bi koncert odpadel, so potihnile, ko je Štuhčev Ivanček oznanil, da bo neprodane vstopnice pokupil prihodnji papež Rode.
Da ne bi bilo potrebno čez nekaj mesecev ponovno postavljati tribun, bo gospod Franc po koncertu opravil svoj predvolilni nastop ob kandidaturi za papeža in javno razgrnil svoje načrte. Znan je že osrednji stavek, v katerega je strnjeno njegovo poslanstvo: »Naredil bom ta svet spet katoliški.«
V zahvalo, ker je zbral na enem mestu toliko vernikov, bo tudi razglasil gospoda Jacksona za novega svetnika. Michael bo poslej nastopal po svetu pod imenom sveti Miha Stožiški.
Kujski val, osupljivi dokazi
Vremenski raziskovalni inštitut pri PAZU (Prleška akademija znanosti in umetnosti) je obdelal po-
*
a


datke zadnjih dvajsetih let o velikih neurjih, ki so naredila škodo po Prlekiji in Prekmurju. Prleški znanstveniki so razvili računalniški model vremenskih dogajanj, s katerim so nedvoumno dokazali teorijo, ki so jo postavili že pred leti.
Vsa najhujša neurja s točo in
Kdor drugome jamo koplje, je grobar.
Kdor rano rani, je ves dan zaspan
Lendavski pCfcCCl
Pozdravljeni!
Varaška (turniška) noč, gomiliška noč, lendavska noč, bistriška noč, gaberska noč ... so mimo, zdaj pa so na vidku še hotiška, polanska in še kakšna noč.
Ne gre in ne gre mi v glavo, zakaj se skoraj prav vse mora zgoditi ponoči, po domače povedano v krnici? Zakaj, na primer, ne bi imeli juter? Torej: varaško jutro, gomiliško jutro, lendavsko jutro, bistriško jutro, gaber-sko jutro, hotiško jutro, polansko jutro ...
Nekdo mi je pravkar namignil, da jutra ne bi bila zanimiva oziroma bi bila vsa po enem kopitu: ljudje bi (po naporni noči) spali; torej se ne bi dogajalo nič posebnega. Najbrž je to res. Drugače je z nočmi, ko se marsikaj zgodi: ljudje se ljubijo, kregajo, pretepajo, pijejo, jedo, divjajo z motorji, doživljajo prometne nesreče ..., psi in mačke se potepajo ... Sem kaj izpustil?
Zadnje tedne vode res nikjer ne primanjkuje, ko pa nas bog kaštiga z izdatnim deževjem. Ljudje pa imamo rajši kot vodo - vino. Razveže nam jezik. Nemški rek pravi: Kamor vino pride, od tam sram odide! Čeprav se naglo bliža trgatev, imamo dobri vinogradniki in slabi kletarji še vedno veliko neprodanega vina. Za 200 tolarjev ga ja ne bomo prodali domačemu preprodajalcu, kajneda? Me pa zelo zanima, koliko bomo iztržili iz vinograda, če bomo res morali grozdje prodajati neki štajerski zasebni firmi? Veliki in mali svetniki lendavske občine so se namreč strinjali, da se izpolni zaveza, ki izhaja iz pisma o nameri. Občina, KG Lendava in podjetje Bo & Gre Protner naj bi sodelovali pri predelavi grozdja v mošt oziroma vino, flaširanju in prodaji. Naj jim bo, samo plačajo naj takoj! Pa ne bodo: takoj bodo dali 30 odstotkov, 30 odstotkov 30. novembra in 30. odstotkov 30. julija, seveda naslednje leto. Kaj pa preostalih 10 odstotkov? Prodajalci naj bi jih dobili, ko bomo (če bomo) oddali pridelek naslednje letine. Brrr!
Začel sem z nočmi, pa naj še končam s tem delom dneva! Preberimo nekaj rekov! Noč je bolnikom predolga, zaljubljencem pa prekratka. - Noč je mati misli. -Kako kratka je noč za tistega, ki spi. - Samo tisti pozna dolžino noči, ki dolgo ne zaspi. - Noči so noseče, kdo ve, kaj bodo rodile. - Če se psi ponoči potepajo, vsakovrstno divjad gonijo. - Noč govna ne skrije. - Noč, ljubezen in vino nič dobrega ne svetujejo.
Ne, ne bomo se ozirali na te neumne domislice, ampak bomo še naprej vsak po svoje preživljali kratke poletne noči. Tudi zato, ker se nam ne bo dremalo, ko pa
Gda je tisto julijuško nedelo ledeni bič šou nad našof krajinof, pa v nikelko hijpaj fkraj zeu se, ka so paverske rokej z znojon cejlo leto pouvale, te se zagvii-šno vsakomi človoki stisnolo sr-cej. Mogo bi biti brezi srca pa razuma, šteri po tistoj kaštigi, ka je nikelkin familijan fkraj zejla kruj pa pod veliko pijtanje postavila žijtek pa prebijtek. Zagviišno je cejli svejt v kejpi lejko vido, ka se je v našoj od sej fkraj potišnjenoj krajini zgoudilo.
Prišli so glejdattou kalvarijo si, šteri kaj valajo v našoj državnoj politiki, od vojof države pa do se-felej ministrof, pa so se čednijli, zakoj se tou moglo zgoditi ranč eti, ge narod skoro nikaj drugo nema, kak tou ka s svojimi rokami z zemlej ftrgne. Si so obeča-vali pomouč, kelko do mogli, naj-bole tej paverski minister, ali da se od toga ton v Lobloni na vladi gučij, te tou čista nači vo vijdi. Cajt friško ta ide pa vlada naskori na dopust odijde, pa je te sousid Vinci pravo, ka so posojsili na friško sprijali nikšo pomouč za pavre v našoj državi, šteri so kak-šo kaštigo od vrejmena meli. Un pravi, ka je ta pomouč malo menša od tistoga, ka Sobočka varaška občina sako leto da za svoj fudbalklub, pa bi zaj tu za-gvušno trbelo na pomouč pozvati somoga božega sina, šteri je nik-dasvejta z dvoma kolačoma kruja narano gezero lujdi, ka bi tou po-
smo spali - podnevi.
NACI
orkanskim vetrom se pomikajo čez našo pokrajino zmeraj po isti poti. Ta sovpada z belimi črtami, ki jih na našem nebu rišejo reaktivna potniška letala. Pred slovensko desetdnevno vojno je potniški koridor potekal čez Slovenske gorice in takrat je toča pustošila tamkaj. Danes je ta koridor nad Prekmurjem in zdaj viharji s točo uničujejo rodovitno prekmursko ravnino.
Zločinski inštitut pri PAZU je tudi ugotovil, da za premeščanjem koridorjev sem in tja stoji zavarovalniška mafija, ki si s tem zagotavlja dober posel.
Podrobneje si obe razpravi lahko ogledate na internetu na naslovu http://www.pazu.si.-
Kujski val, politična žalost
Politikantski inštitut PAZU je dognal, da bi odstop celotne slovenske vlade ter ponovni volilni cirkus stal neverjetno veliko denarja, kori-
sti od tega pa bi razen zamenjave stole ov stotega Predlagata^ nitev vseh sedanjih prvakov, saj so prav ° dn0S|. negotovo slovensko |T Vse bolj namreč se voditelji strank obnaša j, hitlerjansko in da zn J demokraciji m govora t, početjem nadaljuje) pridejo na oblast.
Kujski val, politična rado^
Naš vladar, gosf' je na julijskih pogaja* da nas bo Evropa $9 zadržkov. Znižal jec • nega metra slovenske z
K «
Kujski val, 'z
prejšnje štev J !<i Neka zelo neu^^ jj
akciji prleških ko^
akciji pnesKirt * jstran«’"\ odločili maščevat J sov vino in pivo s zname'1
J

Sil
*!
<l|
ščanski župnik	\
zvonei P^e*3!’
ri, da so nouvezv^■ vali, Predgalb nošči prouti velko ali nej zato, kaj^^ galo, liki za ’ j člo^ nanje da sak najd“ dela na pouh, sedfj^ svojem! doumi _ naj^ naj zvon opom na Hjtev sklenejo svoj®
«i«.	“L,..**
čali, ka nega B 9 zaj moliti fcijo-^ q(J sej^i
Prevec hP°u ° ste O KovetofjetoU’ fDarlai^/ ka naj bi se ton	^j
kaštige guca _ prišlo^)1 ge, ka bi d0‘°^k b^>| toga kaksi ^gjstp^nl zato, katon5'^ tak ka vaSh^aorStorf|1’? ne cilje, trbe) 9 ^ti, a snicof po stou। prav°L cejla kuča g kagorP. ।
vas nase i0voJ7a; zatou.kapoj^ tejžite, Pa.^ glavah M šiiti s svojim19 t8nb 0 srconzana5ge za Vas pa za zvoiih. ,nčepadr„9ž<
Boj se‘^LjevnoL tou Ti v dezd)g7S cajti julijusa
še
DRUŽINA KMETIC
/
TvojJanži
mogo rastalati.
Dosta čednejši lujdi je tej visike politike spitavalo, zakoj se prouti oblakan več ne branimo z raketami, kak je tou že pred lejtami bi-lou, pa te nej bilou takše velke kaštige. Te so se vo zgučavali, ka je nikda tou parlament doj povedo, pa drujgi, ka so rakete, štere so v drugi državaj kupuvali, so nej dobre bilej, ka so doj spad-nole pa dosta kvara fčijnole. Pij-tan te ges Vinceka, ge je pa te zaj ta naša moderna industrija, s šterof se si tak valimo, da se v Evropo pakivamo, ali tej ti zaj ne-vejo tej najbole prousti Dudekovi
raket napraviti, s šterimi bi na oblake šteri točo nosijo, strejlali? Kak bi pa znali ove rakete napraviti, s šterimi bi se pred drugimi branili, če bi nas naprijliko štoj ščeu napačnosti ali v robstvo spraviti, kak bi tiste tomahovke delali, ka se fejst znamo po prsaj mlatiti, či smo pri tej najbole prousti od drujgi odvisni?
Ništerni naši domači političari pa pravijo, ka bi nazaj na nikgda-šnje delo mogli iti, da so se branili od točej z zvonenjon. Gda mi Vinci tou pravo, te mi fčasi na pomet spadnolo, ka so nikda pred davnimi lejti naš pokojni Sebe-
TOU JE LOPA KUČA I IDEN GES MALO ORAT, KA S! POMIRIM MCE.
DA Bi LI GRUM VDARO V ORANJE- !
kakšno lepo JUTRO! RAVNO TRAVikUE} DA MAPIKAKCEM
SONET,
' PROKLETI MAKUM-ZDAJ Sl KOMAJ STANKI KM BI ŽE H06O JŽ

KLINAC PA UMETMOST / DA bi LI GRUM VMRO V TISTOGA ŠTER/ TE TAK MOUkOGA MATRAVO!
MISLIM; DA S/T/ IMEL KAKE ORGME 3MEH1'
\\\\\l
ICE
AW„,
OPCOMO b&ČE-2A LJUBCZEkl ŽIVELJ
A 6
kronika
Snovanje J Dolnji Ostrici
i "J gasilskem vadbe-j5* prostoru pri vaškem P* na Dolnji Bistrici je tretje meddruštveno ■ ^roovanje za memorial V*Kreslina. Udele-V*® ga je 14 gasilskih iz občin Črenšo-iMarska Sobota, Kuz-lU^iutomer in Radenci, pomerili v tridel-l^tapadu suhe izved-\ Miodni pokal v traj-li . ® Uvo mesto so »•J® tekmovalci PGD l	drugi so bili gasil-
ki0’’’ treti' pa p°’ V/"ModGrada. Gasilce
n •“'uni župan Občine Anton Tbrnar. '^tradicionalno tek-prirejajo v spo-Daniela Kreslina, . stanovitelj doma-’ r .® dolgoletni akti-
L Rilske zveze Lenda-zveze
O *■
Črna kronika
Lansko in letošnje polletje
Število mrtvih: 11!
V šestih mesecih letošnjega leta se je na območju UNZ Murska Sobota zgodilo 953 prometnih nesreč, kar je nekoliko manj kot v enakem lanskem obdobju, ko se je pripetilo 972 nesreč.
V prometnih nesrečah prvega letošnjega polletja je bilo udeleženih 1.520 oseb (lani v enakem obdobju 1.515). Lahko se je poškodovalo 206 udeležencev v prometu, hudo 35, pomurske ceste pa so terjale 11 življenj (lani v enakem obdobju: 15). Upajmo, da se stanje ne bo poslabšalo v drugem delu tega leta, seveda v primerjavi s podatki drugega lanskega polletja. Še vedno je veliko veliko preveč nesreč, za katere pa le niso vselej krivi objektivni vzroki (slabe ceste), ampak predvsem subjektivno ravnanje voznikov in drugih. Še vedno radi preveč pritisnemo na plin, še in še sedamo za volan, ko (glede na psihično in fizično stanje) tega ne bi smeli narediti itd. Pa kaj bi o tem, ko pa je to »stara pesem«!
Kar zadeva prekrške zoper javni red in mir pa se v prvem polletju ne moremo pohvaliti, da bi bili pridni. Iz sporočila, ki nam ga je posredovala UNZ Murska Sobota, povzemamo, da so v prvem polletju tega leta odkrili oziroma obravnavali 1.346 kršiteljev, kar je za 15 odstotkov več kot v lanskih šestih mesecih. Pa ne samo to! Raznih drugih prekrškov so do konca junija odkrili 675 (lani 269), kar je 151 odstotkov več.
Hujša kot prekrški so kazniva dejanja. Organi odkrivanja in pregona so obravnavali 906 zadev, kar je za odstotek manj kot lani. Raziskanost kaznivih dejanj pa je kar velika: 79-od-stotna. V primerjavi z lanskim polletjem je bilo letos več gospodarskih kaznivih dejanj: 139 (lani 108).
Čeprav ne mine dan, da na pomurskih mejnih prehodih ne bi koga zavrnili, ker pač ne izpolnjuje določenih pogojev za vstop, pa je čeznje potovalo v prvem polletju 10.347.170 potnikov, kar je 8 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. V skoraj enakem (odstotnem) porastu sta bila tako mednarodni kot obmejni promet. Š. S.
Zgodilo se je
Henriku Mežanu v slovo
1^1
Xot8tavili ob g0StiŠČU k?ri°2d40 meZeP Fi\^eZovkC Ve'’kan: par vetrnic je dolg .	. nj ste-
mer' V d0’Žin° Sedkmi2150 metra, klopo-Je klopotec, je visok 12, Verbošt iz 5°° kilogramov. Izdelal ga je Felik
N? mu je Jože Prajndl' P°StapVZratoL Kr. 0 nemalo radovednežev. - Fotog < J
Lenart:
Našli in prijeli so ga
23-letni Bojan Z. iz Sv. Jurija ob Ščavnici se je v petek, 25. julija, okrog 22.30 peljal z osebnim avtom po lokalni cesti v Štajngrovi pri Lenartu. Zapeljal je pteveč na desno stran in z desnim delom avta trčil v žično ograjo na vrtu neke domačije, nato pa še v peško Silvo K., ki je šla po desnem robu vozišča. Po trčenju je zapeljal vzvratno, nakar je avto obrnil proti Ihovi. Pa ni šlo gladko, kajti v Benediktu je trčil v drevo. Policisti so ga izsledili, ker se pač sam ni javil, na domu.
Gornji Petrovci: Nesreča kolesarja
V soboto, 26. julija, okrog 16.55 se je zgodila v Gornjih Petrovcih prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval devetletni otrok iz Gornjih Pe-trovec. Med vožnjo s kolesom je namreč neprevidno zapeljal na levo stran ceste in trčil v osebni avto, s katerim se je pripeljal nasproti B. E. Mladega kolesarja zdravijo v soboški bolnišnici.
Černelavci:
Ponesrečil se je kolesar
Prav tako v soboto, vendar ob 21.35, se zgodila prometna nezgoda na cesti med Černelavci in Vančo vasjo. Kolesar K. B., star 32 let, je zapeljal na rob asfalta in padel ter z glavo udaril ob cestišče. Po padcu se je osnesvestil, vendar je med prevozom v bolnico spet prišel k zavesti. Zdravniki so ugotovili, da je poškodba huda.
Kupšinci:
Trčenje dveh avtomobilov
Zunaj naselja Kupšinci je ta ponedeljek,ob 19.45 prišlo do
nam zadostujejo že in plavutke. S ča-dovo|j in si želii° S*0-iVV.”*1 v<»do-
h	soh^1,0 PotaPlJa^ko društvo
/ IhV? ^taniOskem kopališču posku--	šp-vrVV’ °prem0' Potap’
/ treba i ’ e osnovna pravila 4 ttladi d uP°stevati.
F VlNo? Iet) ^otapljači (najmlajši je
.	Zat0 naJprej sezna‘
pravili, kiji---------
/ X	Po
k fo? ek Do? S potaP1jaško opremo. X, Pot^re V v°d' so poskusili 'K; Praških jeklenk najprej
(j zato najprej sezna-Pfavili, ki jih je za varno
teoretičnem
na površini, temu je potem sledil potop na dno bazena. Vsi udeleženci so se brez težav naučili, kako si pod vodo izpraznijo masko in kako v različnih globinah izenačujejo tlak v ušesih. Nekaterim je bila to zanimiva izkušnja, drugim pa je morda razblinilo še zadnje dvome o tem, ali jih ta šport veseli ali ne.
Program bazenskega potapljanja je bil izbran tako, da bodo pridobljene izkušnje udeleženci lahko s pridom uporabili tudi med potapljanjem brez potapljaške opreme, ko bodo ob morski obali z dna pobirali školjke in druge zanimivosti. Vsi so se seznanili z osnovnim potapljaškim pravilom, da se neglede na to, ali je voda plitva ali globoka, nikoli ne smejo potapjati sami.	MIČO
hude prometne nesreče. Voznik osebnega avta Roman L. naj bi vozil prehitro, povrh pa naj bi bil vinjen, zato ne čudi, da je zapeljal na levo polovico vozišča in trčil z avtom, ki je peljal z nasprotne smeri, upravljal pa ga je Milan B. Posledice? Oba voznika in sopotnica v avtu Milana B. (Suzana B.) so se lažje poškodovali, druga sopotnica v istem avtu (Zdenka B.) pa je utrpela hudo telesno poškodbo. Vsi se zdravijo v soboški bolnici.
Gornja Radgona: Požar v Cankarjevi
V soboto ob 10.25 je izbruhnil požar v stanovanjski hiši v Cankarjevi ulici v Gornji Radgoni. Povsem je zgorela oprema v sobi, delno pa je zgorela oprema v kuhinji in na hodniku. Ogenj so ukrotili radgonski gasilci, vzrok požara in višino škode pa so v prvih dneh tedna še ugotavljali.
Murska Sobota:
Vlomilec na igrišču
Nekdo, čigar ime in priimek še ugotavljajo, je v noči s 27. na 28. julij vlomil v gostinski lokal ob nogometnem igrišču Mure v Murski Soboti in ukradel cigrete ter povzročil razdejanje, tako da je škode za
12.000 tolarčkov.
s. s.
Usoda življenja. Henrikove zadnje dni preživljava skupaj v bolnici. V nedeljo dopoldne sem v njegovi sobi, govoriva o naravi, vinogradu na Vaneči, prihodnosti, o njegovi in moji bolezni, o tem, kaj bova počela, ko bova doma. Politike se izogibava, kajti zdajšnji čas in dogajanja razburjajo oba, in to ni dobro.
Popoldne ga obišče žena, zvečer hčerka, v ponedeljek zjutraj, ko ga ponovno obiš-
čem, je njegova postelja prazna. Henrik je ponoči zaspal. Tako seje iztekla življenjska pot prijatelja, znanca, tovariša v pravem smislu besede. Tovariš, prijatelj je bil mnogim. Čeprav je bil v tem izboru dosleden, brezkompromisen. Ni maral laži, sprenevedanja, bolelo gaje vse, kar je hotelo izničiti pridobitve revolucije, kateri seje priključil kot najmlajši partizan, borec na Slovenskem. Med ofenzivo se je iz kurirja spremenil v aktivnega borca tako, da je povedal, da je dve leti starejši. Po osvoboditvi je imel s tem kar nekaj težav.
Rodil se je v Trebnjem na Dolenjskem v delavski družini. Z bratom Ivanom sta preživljala mladost bolj v pomanjkanju kot izobilju, zato sta se oba priključila revoluciji. V partizane so ga »nagnali« domači domobranci, ki so mu obljubili, da ga bodo cvrli na ognju, kajti Italijani so ga ob trikratni aretaciji kot otroka natepli in nagnali domov past krave.
Ko so na veliko razpravljali o odnosu med cerkvijo in NOB, je vedno pripovedoval, kako je pred odhodom v partizane odšel k župniku na spoved in prosit odvezo. Župnik ga je pospremil z lepimi besedami in srečo, kaj bi pa storil kaplan, ki je pod cerkvenim oblačilom nosil bombo in samokres, pa si je lahko samo predstavljal.
Ko je postal borec Cankarjeve brigade, je doživljal usodo bojev, zmag in porazov. Vedno ga je jezilo, ko so borci pripovedovali samo o svojih zmagah in napredovanjih. Če bi samo zmagovali, bi bili že leta 1943 v Rimu, se je mnogokrat pošalil. Ljubljano osvobaja kot komandir voda.
Postavnega, preudarnega in plemenitega mladeniča izberejo v vrste ljudske milice. Po šolanju v Begunjah in Sremski Kamenici doživlja spopade z izdajalci na Kosovu, potem na zaprtem območju Kočevske Reke, varuje mejo pred križarji na mejni postaji Cankova. Biti miličnik, ostati priljubljen in plemenit, je bilo v tistem času prečudovito dejanje. Takšen je bil Henrik, čeprav je naloge miličnika, komandirja postaje, nato inšpektorja milice v Murski Soboti opravljal vse do leta 1978, ko se je upokojil.
Kljub stalnemu delu na terenu, nočnim zasedam in hajkam ob meji, si je ustvaril ljubečo družino. Žena Ivanka, otroka Alenka in Matjaž ter vnukinja Tamara so njegovo veselje in radost. Dom v Ulici generala Maistra je ambasada v malem za vse, ki iz Rusije prihajajo na grobove svojcev na pokopališče v Mursko Soboto. Vedno sprašujejo o predsedniku »sajuza borcev«, tudi takrat, ko ne opravlja več funkcije predsednika in je vse do svoje prerane smrti podpredsednik Občinske organizacije Zveze borcev. Obiske padlih je cenil, bilje naklonjen vsem, ki so se spominjali žrtev fašizma in narodnega izdajalstva, saj mu je v partizanih padel edini brat Ivan.
Nekako tako je tekla življenjska pot Henrika Mežana, rojenega 1. 6. 1928 v Trebnjem, kurirja, borca Cankarjeve brigade, 7. korpusa, učenca JLA - kapetana in majorja milice, predsednika in podpredsednika Občinske organizacije Zveze borcev NOB.
Upam, da v tebi težkih in čudnih časih ne bo zbledel spomin prijateljev, sodelavcev in tovarišev. EVGEN EMRI
Prostovoljno gasilsko društvo Dolenci je v nedeljo praznovalo 70-letnico. Na slovesnost so prišli domači in sosednji gasilci ter člani PGD Bohinjska Bela z Gorenjskega in gasilci z Andovec v Slovenskem Porabju.
Ob letošnjem praznovanju visokega jubileja v Dolencih niso predali namenu kake pridobitve, saj so to storili na že več prejšnjih slovesnostih. Gasilsko društvo, ki ima 35 članov, je namreč še kar dobro opremljeno: ima primeren gasilski dom, orodno vozilo in motorno brizgalno Zie-gler, pred tremi leti pa so razvili prapor.
Na slovesnosti je imel uvodni nagovor Tonček Ivanič, ki je predsednik društva, nato pa sta gasi-
lee in številne obiskovalce nagovorila še: župan Aleksander Abraham in predstavnik Območne gasilske zveze Murska Sobota Ludvik Jonas. Krajši kulturni program so pripravili učenci podružnične OŠ Dolenci, podelili pa so tudi republiška gasilska odličja, ki so jih prejeli: Jože Šbmenek, Ludvik Lepoša, Ludvik Matuš in Evgen Koloman.
Dobitniki plaket veteranov pa so: Štefan Lepoša, Štefan Lainšček, Jože Sukič starejši in Karel Tibola. Na slovesni seji PGD Dolenci, ki pa je bila že v soboto, pa so 30 članom društva podelili jubilejne značke in priznanja za večdesetletno delo. - Fotografija: Š. Sobočan
n* glasbeni sceni
Jazz & Blues
Harnid Drake
Hamid Drake je na današnji jazz sceni eden najbolj cenjenih in zaposlenih studijskih bobnarjev. Slovi kot eden z glasbenimi stili najmanj omejenih glasbenikov. Komplet bobnov, ki jih uporablja, je le v osnovi standarden in poln vsemogočih dodatkov. Poleg teh ritmičnih dodatkov, ki prihajajo iz Afrike in z bližnjega vzhoda, Hamid Drake uporablja svoje bogato ritmično znanje, ki obsega ritmiko s Karibov, Azije in moderno ameriško tehniko. Tako širok spekter bobnanja uporablja kot podlago mnogim znanim jazzovskim improvizatorjem.
»Dosti svojega časa porabim za igranje in spoznavanje drugačnih tradicij igranja bobnov, saj sebe nikoli ne vidim kot ponavljajočega se uporabnika bobnov,« pravi enainštiri-desetletni Hamid Drake. »Ko igramo jazz, pri bobnanju vnašam R&B, reggae ali pa kakšne druge vzorce, ker različnih stilov ne jemljem kot nekaj popolnoma različnega, saj vsa glasba izhaja iz podobnih korenin in je na koncu združljiva. Od izvajalca paje odvisno, kako bo to glasbo interpretiral poslušalcu.«
Drake se je z jazzom začel ukvarjati v poznih najstniških letih, ko je sodeloval na chica-ški glasbeni delavnici, ki jo je takrat organiziral legendarni sakso-f o n i s t Fred Anderson. Od takrat naprej je sodeloval in še sodeluje
s takšnimi glasbeniki, kot so Pharoah Sanders, Don Cherry, Dewey Redman, Pierre Dorge in Peter Brotzmann. Že ta spisek glasbenikov pove dovolj o drugačnosti bobnarja Hamida Draka.
V zadnjem času dosti sodeluje v duetu s pianistoma Mariin Crispel in Borah Bargman. »Sodelovanje s tema dvema izjemnima pianistoma mi pomeni zelo dosti, saj glasba, ki jo ustvarjamo, presega okvire standardnega in tako dopušča vsakemu od sodelujočih dovolj prostora, da svoj inštrument do popolnosti izkoristi.«
Hamid Drake vsekakor sodi tped zelo zanimive bobnarje, ki svoj čas dejansko posveča samo in zgolj glasbi.
Glasbena zapuščina genialnega Franka Zappe je tako obsežna in glasbeno pestra, da se glasbeniki iz zelo različnih področij odločajo, da velikanu izkažejo spoštovanje s predelavami njegove glasbe. Za zadnjo od takšnih sta se odločila znana aranžerje Ed Palermo in Bob Belden. Skupino sta poimenovala The Ed Plermo Big Band, na sodelovanje pa so pristali tudi saksofonist Bob Mintzer, vibrafonist Dave Sa-muels, basist Chris Potter ter kitarista Mike Štern in Mike Keneally. Plošča nosi naslov Big Band Zappa. Gre seveda za jazzovske predelave Zappove glasbe.
*
Pianist Keith Jarret je znan tudi po tem, da priredi vsake toliko časa solo koncert v enem od evropskih velemest. Tako je po znamenitem kolnskem, pariškem in dunajskem koncertu 13. februarja leta 1995 nastopil tudi v znameniti milanski dvorni Scala. Plošča nosi naslov La Scala in je ponovno izšla pri nemški gramofonski družbi ECM.
Iztok R.
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E2 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
Tokratno se glasi:
KATERO ISTARSKO MESTO IMA ZELO DOBRO OHRANJENO ARENO?
O D GOVOR:_________________________________
Odgovore pošljite najkasneje do 6. avgusta 1997 na naš
naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL
v Novigradu.
KUPON ŠT. 25!
Pogovor s skupino Šunk rock
Glasbeni uredniki bi morali
biti večji lokalpatrioti
Ko je skupina Sank rock pred davnimi časi začela igrati, so ji nekateri napovedali kratko kariero. Padlo je tudi kar nekaj očitkov, da posnemajo tuje znane skupine. Pa se to ni zgodilo. Skupina je v svoji karieri razvila svoj lastni glasbeni stil in imidž. Za svoje delo je v zadnjih letih prejela številne glasbene nagrade, člani skupine pa vsako leto prejemajo nagrade za najboljše slovenske predstavnike posameznik inštrumentov. Opazili pa so jih tudi v tujini. Na moja vprašanja pa je kratko in jedrnato odgovarjal Aleš Uranjek.
Na glasbeni sceni ste že petnajst let in od vsega začetka ste predvsem hardrockovsko usmerjeni, torej igrate zvrst, ki Slovenije ni zajela v največjih razsežnostih.
»Držimo se svojega koncepta. Ročkovsko usmerjene publike je še vedno dovolj, kljub poplavi dance in techno glasbe. Tistim, ki jim je hard rock nekoliko pretrd, priporočam naš akustični album Bosa Dama, kjer so zbrane vse naše uspešnice v izštekani verziji.«
Kako pa so na vaše delo vplivale kadrovske menjave v skupini?
»Kadrovske spremembe so bile nujno potrebne za napredek in razvoj skupine.«
Vsekakor je tudi prednost, da ste v novejši zgodovini podeljevanja slovenskih glasbeih nagrad pobrali kar nekaj strateških - najboljši bobnar, pevec, kitarist, skupina ...
li stike z različnimi producenti, studii, kakšna pa je na primer razlika med delom v Sloveniji in Ameriki?
»Delo v Ameriki je na veliko višji, profesionalni ravni.«
Kdaj pa je na primer čas, da se glasbenik odloči, da bo odpotoval v Ameriko?
»Ponudila se nam je priložnost, začutili smo, da smo v tem trenutku dovolj kakovostni, zato smo šli.«
Kakšen je bil vzrok in namen vašega preimenovanja iz Sank rock v Shank rock?
»Nismo se preimenovali. Še vedno smo Sank rock. Š se je spremenil v sh samo na plošči Poglej v svet z večinoma angleškimi besedili za angleški trg.« Ste tudi nastopali v tujini in kako je z glasbenim prodorom v tujini nasploh?
»Nastopali smo v Italiji in Avstriji. Glasbeni prodor v tujini je težak tudi za tuje glasbenike, za nas pa še bolj, saj prihajamo iz majhne, relativno neznane države.
Kakšne so bile kritike vaše glasbe in katerim kritikom najbolje zaupate?
»Kritike naše glasbe so zelo
raznolike, vsekakorK v; vnih. Najboljši W občinstvo. Številna P vedno dobro obisk " J so naša najvecjasp
Kakšne pa so po razmere na sceni, kakšni so oW ^ nih urednikov v levizijskih hišah nih medijih? , ^sce^
»Slovenska gUsb D zelo raznolika, velik ranih glasbenikov, nas mediji prem o#1 U Premalo je g*a ?! vidW Imamo ve®0 vizijeP^ tov, vendarjiht1 sePojR lo vrtijo. Na
šteje vrtijo tuji	3
sem zato, ker J ^ti i mačim glasb^ t stotke avtorskeg asCj , % Svetla lucvzadnj« J i( botna noč, kjer gosti skupinevzi |j|^ ^ uredniki bi la^^ patriotski ter bi ^1« k ti in promoviral I s60-*	’
Kaj trenutno kakšen album, nejo .■■ ? „qčrtujell'0,®r' »Vsekakor n>	0|) JI
albumj£vu > vemji- V Marib°r,a’ ((* koncertov do M koncih Pa se vabili-' I zaenkrat niso P”
»Težko bi rekel, da so nagrade, ki smo jih prejemali vsa ta leta, bistveno vplivale na naše delo. Občutek pa imam, da so glasbeniki nasploh premalo cenjeni, nimamo urejenega statusa, neredno se izplačujejo avtorski honorarji... Vsekakor je lepo dobiti nagrado in tako opozoriti nase, vendar pa glasbene nagrade pri nas zaenkrat še nimajo kakšne prave veljave.«
Novice od tu
Mik se je dobro vključil v življenje in ustvarjanje skupine Pop Design, klub temu pa mediji o njem še vedno razmišljajo kot o pevcu, ki je zamenjal Vilija. Skupina je pred nedavnim izdala novo ploščo Nebo je žalostno, to pa ne pomeni, da je to odsev njihovega stanja v skupini, saj so se odločili, da znova zavzamejo vrh.

Tudi Vili Resnik ne drži križem rok. Nazadnje smo ga lahko videli na festivalu Melodije morja in sonca. Pred nedavnim paje podpisal obsežno pogodbo z založbo Paniča Recor-
AUDIO - VIDEO - CD
ftlSHOF
TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškovo 43,
9000 Murska Sobota tel.: (069) 37 333, faks: (069) 37 331
Tudi to, da ste v lanskem letu izdali kar dve plošči, je verjetno posledica trdega dela v preteklosti.
»Imeli smo veliko materiala, ki smo ga hoteli posredovati poslušalcem, zato smo jih presenetili kar z dvema ploščama.« Snemali ste tudi v Ameriki, kako ste navezali stike, spoznali prave in ustrezne ljudi, našli dobre studie?
»Splet okoliščin in poznanstev.«
Koliko igra pri snemanju v tujini odločilno vlogo denar in koliko kakovost glasbe?
»Talentiranih glasbenikov in skupin je veliko, le redkim se zgodi, da jim uspe brez velikih finančnih vlaganj. V Ameriki je glasbena industrija ogromna »mašinerija«, vse pa se vrti okoli denarja.«
V svoji karieri ste posneli precej albumov, to pomeni, da ste ime-
Psycho-path navdušuje
Skupina Psycho-path je na poti, da postane najuspešnejši prekmurski glasbeni artikel. Po zelo dobri zgoščenki Jiu Jitsu so »psihopati« enajstega julija nastopili v Lidu di Jesolu pri Be-
ds, za katero nekateri viri pravijo, da gre za finančno najtežji (glasbeni) projekt v Sloveniji. Njegov novi album bo izšel že jeseni, pogodba pa ga zavezuje, da v naslednjih letih pripravi še dva projekta.
netkah skupaj z uglednimi imeni, kot so Skunk Anansie, Ozric Tentacles in 24-7 Spyz, ter naredili dober vtis.
Kar pa je še pomembnejše, njihov nastop sta posneli italijanski televizijski postaji Ma-tch Musič in Tele Monte Carlo 2, slednja je odkupila tudi njihov videospot Dehydrated. Skupina se bo od trinajstega do sedemnajstega avgusta podala na turnejo v Nemčijo, kjer bo nastopila v Braunschweigu, Leipzi-
gu, Chemnitz;^ Dortmundu” >> nUWestfalen. W pief ‘p tirad tuji skuopckx. A sen 111 H'Bu0 skUP1"^ tembra s b vStriA/1 path mudila v	bl(el ’
sbergu,do?*^ glasbe Pa-^petiš<Z 22. avgusta v” 30-gusta v H” >4 \
in tam
/namenita kitara znamke Fender Stratocaster, na katero je nekoč igral legenda rocka Jimi Hendrix, bo dobila novega lastnika. 18. septembra jo bodo prodali na dražbi v londonskem Sotherbyju. Pričakujejo, da bodo zanjo dobili 180 tisoč funtov.
Po 53 letih je v javnost pricurljala novica, da Glenn Miller ni umrl v letalski nesreči. Umrl naj bi zaradi srčne kapi v prostitutkinem objemu. Novico je objavil novinar Iz malega raste veliko., kateremu so prišli v roke dokumenti ameriške tajne službe. Resnice naj ne bi objavi- at li zato, da ne bi škodila morali £ ameriških vojakov.
i g

at
Narodnozabavna uganka
Joži Kališnik in Miha Dovžan sta skupaj izdala kaseto Biseri bolečin, je pravilen odgovor. Iz bobna naših bralcev pa smo potegnili dopisnico Fani Orehek, Dragomelj 90, 1230 Domžale. Čestitamo'. Poslali ji bomo kaseto! Novo vprašanje pa se glasi:

Naštejte nekaj značilnih pekmurskih plesov!
Odgovor:_________________________________
Kupon št. 15
Odgovore pošljite do 8. avgusta na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za narodnozabavno uganko.
^Hnld-^ Radgoni-
k
-nstsn^
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU-
1. IF l NEVER SEE YOU AGAIN - Wel Wet Wel
2. LOVEFOOL - The Cardigans
3. LISTEN TO ME PLEASE - Supertramp
4. S RIBAMA JE NAJBOLJE - Davor Radolfi
5. I WISH YOU LOVE - Paul Young
6. STAR PEOPLE '97 - George Michael
7. YOU WERE MEANT FOR ME - Jewel
PREDLOGI:
THIS IS TO MOTHER YOU - Sinead 0’Conno
ALWAYSTHERE-UB40
MMM - Bop Hanson
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTni
1.	TEBE Sl ŽELIM - Avia band
2.	NE ŽELI Sl ME - Power dancers
3.	CARUSO (KAKO ZELO IMAM TE RAD) - Ja"
4.	NE ČAKAJ POMLADI - Regina
5.	DVE SONCI - Avia band
6.	PRISLUHNI Ml - Božidar Wolfand - Wolt
7.	SOČI - Gianni
PREDLOGI:
BIL Sl Tl - Irena Vrčkovnik
NE ODHAJA POLETJE - Tinkara Kovač
KAR JE RES, JE RES - Faraoni
Plesteni«*
Kupon št. 31
M __
Z < c/:
6. KORAJŽA VELJA - Gašperji
7. ŠPAROVNI GORENC - Zarja
PREDLOGI:
NAŠE VESELJE- Svetlin NOCOJ BOM OSTALA - Rosa SVET V TEMI - Rokondo kvintet
3. GREMO V GORE - Vigred	Avsenik3.
4. LJUBČEK MOJ, NIČ NE BO - Ans. Gregei«
5. SPET POLKE, VALČKE ŠPILAMO - Štajers«
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRSČAK
1. KOMU JE MAR ZA LETA - Dan in noč
2. PTIČICA - Ekart
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 7. avgusta 1 $e lestvi arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za 9
Glasujem za skladbo - tuja:___ domača:________________ narodnozabavna:________ Ime in priimek ter naslov:
k^31- julij 1997
č?dsevi mladosti
ji >’ neti« a,< i/rf’ isM1
ill!^
$
hi spet zaživela pravljica
80 .uigrali na travniku. Slišali so glas reke. Govorila je, ji je bilo nekoč: »Bila sem čista in v meni so plavale ribe.
^ža^a Se^ po’na odpadkov in strupenih snovi.« Kmalu za tem se 1#|()stn'm glasom oglasila tudi bližnja jama: »Polna sem navlake M:	umazanih stvari sem postala bolna.« Tudi zemlja je
'iHj, a’je polna navlake. Zrak pa je rekel: »Tako sem one- . iM a komaj diham!« Otroci so ostrmeli. Pogledali so naokrog t ’,je vse t0 res- Doma so jim starši obljubili, da bodo po-^j^8^86 okolje. Otroci pa so tisto noč sanjali o čistem in
URŠKA ROPOŠA, OŠ Dokiežovje
otroštvo
^1? tal* Jat!!
fr'otroštvo je bilo lepo. V®1 me vedno spravijo v r>ijo.
nosil še plenice, sem FK* ® mi' otrok. Babica O^krat pestoval m---------- i“li
pi#'
sem
V^t Psovala in guga-L''sem tudi bratca. Rad
1 m družbi. Počasi 5° A/® začela hoditi v vrtec.
a n’ bU°
Wit naiu ie odpeljal v 'Mm*Zjokala. Sčasoma iK^dda in si našla prija-W ^.Postila precej svo-ret^jega življenja. Po-msel čas, da okusiva šol-

F
ske klopi. Posebej sem si zapomnil dogodek, ki se je zgodil med počitnicami. Z bratrancem in bratom smo pohajkovali po ulici. Predlagal sem, da bi šli k potoku Črncu. Vsi smo bili za to. Stekli smo tja in se ustavili na mostu. Hotel sem se pohvaliti, kako dobro znam hoditi po ograji, zato sem splezal nanjo in hodil ter tja. Naenkrat pa mi je spodrsnilo in že sem ležal v potoku. Zajokal sem od bolečin. Vse je bilo še huje, ker me je bilo zelo sram, zato sem stekel domov.
IZTOK KOREN, OŠ Beltinci

«nanja so grenki, plodovi sladki.
*
]e vir življenja

0C Op.
risi n Vezane clo-
Mti “Pie u'1 p°g°j za
k .>prostitev
Wto nekblla voda-d ekaj fr ?Ppto^Pet'
'k0^ ln ve' S N. kaščam v potr'
W’8eved PotePa-W^vJ°Znova kako
i i. it Jžj in iegovo žu-
.obUenJa > AM.b vod’
radi
'-v Aeh pili kaj vse
7
smo doživljali v morju! Vse to je minilo. Ne hodimo več po sosedovem jarku, kajti iz njega zaudarja gnojnica. Čiste vode nimamo, zato pijemo raje kokakolo. Tudi v morju je vse več nečistoče.
Vse se je bistveno spremenilo. Da, čas je naredil svoje. Človek je »premagal« naravo prej, kot se je naučil obvladovati sebe. Civilizacija!? Strašno steblo, ki raste in cveti samo takrat, kadar se utaplja v solzah in krvi. Bo zdaj narava premagala človeka? Človek, kaj si, če se primerjaš z vesoljem? Si veliko več? Ti ubijaš živali, rastline, ti ubijaš samega sebe. Čemu. Zakaj? Poglej vendar naprej ... v prihodnost! Poglej v življenje naših otrok, vnukov ... Ustavite svet, rada bi izstopila! Bojim se prihodnosti...
O, voda, zakaj vsa črna in motna vlečeš za sabo ta težak tovor? Morje, kaj je s tvojo vodo? Tako nemočno plava na tvoji gladini polno rib, ki jih silno nosijo morski valovi. Potok! Zakaj me ne potolažiš več, ko pridem k tebi? Zakaj me tvoja črna voda samo mrko pogleda in nemo hiti težka naprej? Kje so ptički, zelenice, drevje ... kje so ljudje?
Žbudite me, kajti nočne more so prehude ...
JANJA BČRMEN OŠ Bogojina
Želim se peljati z vlakom
Ko se peljemo proti mestu Murski Soboti, ob cesti opazujem železniške tire. Po njih vozijo tovorni in potniški vlaki. Vlaki prihajajo in odhajajo z železniške postaje. Želim si, da bi si lahko ogledal železniško postajo in potniški vlak. Nikoli se tudi še nisem peljal z vlakom. Upam, da se bo to kmalu zgodilo. PRIMOŽ NEMEC, OŠ Bakovci
Tile muzikantje in pevke z OŠ Črenšovci so prav gotovo nekaj posebnega. Za izvajanje nekaterih glasbenih točk (ljudske) uporabljajo namreč tudi ribez, lončeni lonec in šefe. Foto: J. G.
To sem jaz
Jaz sem Jasmina. Končala sem prvi razred. Mami pomagam pospravljati. Vedno ubogam in ji pomivam posodo. Sem pridna. Mucku dajem jesti in dedku pomagam nabirati deteljo za pujska.
JASMINA HERIC OŠ Mala Nedelja
Iz malega raste veliko.
Na obisku pri kralju Matjažu
Nekega sončnega dne sem dobila pismo. Ovojnica je bila zelene barve, list pa je bil od starosti že ves rumen. Pismo je imelo tudi rdeč pečat z dvema trakovoma. Glasilo pa se je tako: »Marina, potomka kralja Matjaža! Vabim te v mojo votlino, ker si moja potomka. Želim, da prideš sama. Čaka te razburljivo doživetje. Pridi pod Peco. V kuverto sem priložil tudi zemljevid, ki kaže pot do mojega sta-
Mama
Na ustnicah tvojih rahel nasmeh bedi, v očeh svetla iskra gori.
Gube na tvojem obrazu povedo, koliko let za vse nas trpele so.
Zares hvaležna za vse sem ti in danes želim ti povedati, da rada te imam
in pesem pišem ti, , ker za nas veliko pretrpela si.
ANDREJA BEZJAK OŠ Bakovci
Naša psička Ajka
Doma imamo psičko Ajko. Je belo-rjave barve. Ima zelo dolgo dlako. Je majhne postave. Stara je štiri leta. Že dvakrat je skotila mladiče. Z našimi mačkami so zmeraj dobri prijatelji. Jedo iz iste sklede. Če Ajki pokažem košček čokolade ali piškot, se postavi na zadnje noge in tako hodi za mano po celem dvorišču. Ajko imam zelo rada.
novanja. S spoštovanjem, kralj Matjaž!« Zemljevid sem vzela v roke. Bil je zelo preprost. Že naslednji dan sem se začela pripravljati. V nahrbtnik sem dala pismo, zemljevid, pulover in nekaj hrane. Pred odhodom pa sem iz zgodovinskega učbenika prebrala vse o kralju Matjažu in Alenčici. Končno sem se odpravila na avtobusno postajo. Na poti sem morala dvakrat prestopiti na drug avtobus, vendar je pot do Pece minila hitro. Vodnik me ni pustil, da bi šla sama naprej, pisma pa mu tudi nisem hotela pokazati. Ko je naša skupina šla v Peco, sem se skrila za skalo in počakala, da so drugi odšli. In tako se je vendarle začela moja dogodivščina. Skoraj nisem mogla verjeti, da se mi to res dogaja. Pogledala sem na zemljevid in odšla proti votlini, naravnost proti kralju Matjažu. Sedel je nepremično, kakor da ne bi bil živ. Ampak ko sem vstopila, je vstal in me pozdravil. Povedal mi je, da to ni njegov pravi don^in me je odpeljal tja, kjer zares stanuje. Zdelo se
SILVIJA DERVARIČ, OŠ Grad
mi je, da sanjani. Prestopila sva rečico in vse je bilo kot v pravljici. Drevesa so bila zasajena v krogu, na sredi pa so rasle rdeče in bele vrtnice, ki so se razrasle v obliko krone. Na vsakem drevesu je bilo pet papagajev, na vsaki vrtnici pa tri rosne kapljice, ki so se svetile kot biseri. Skozi krog je potekala tudi majhna potka iz marmorja. Ob vhodnih vratih sta bila dva vodometa. Kralj Matjaž me je povabil noter. V njegovi vili je bilo čudovito. Vse je bilo iz marmorja, stoli pa so bili prevlečeni z žametom. Ko sva sedela, je tlesknil s prstom in na mizi so se prikazale različne jedi. Čeveljni podplat z jagodno peno mi ni ravno preveč teknil, zato mi je kralj Matjaž raje pričaral druge jedi. Kasneje mi je pokazal stroj za izdelavo denarja in stroj za izdelavo sladoleda. Pogledala sva tudi družinski album in mi je povedal, da je on moj stric. Ker pa je bilo že pozno, sva se morala vrniti v temačno votlino. Kralj Matjaž me je povabil, naj ga še večkrat obiščem, nato pa se je usedel na stol, se potresel z zlatim prahom in zopet okame-nel. Domov sem se odpeljala z letalom, ki mi ga je pričaral kralj Matjaž. Doma sem na mizi zagledala časopis. Na naslovni strani je pisalo: KRALJ MATJAŽ IZGINIL. Zasmejala sem se in sklenila, da ga bom kmalu spet obiskala.
MARINA PAVLINJEK, 6.r OŠ Cankova
14
Iz naših krajev
vestnik, 31. iujj.
Črno-bela preteklost
MED NEBOTIČNIKI je poimenoval to fotografijo njen avtor nekdanji Vestnikov novinar Jože Vrabl. Takrat je šla v Murski Soboti h koncu gradnja Mlinopekovih žitnih silosov. Ob vznožju novogradnje sta hiši, ki ju danes ni več. Tudi Jugobanka, katere reklamo vidite na levem poslopju, je že zdavnaj Abanka. F. ŠTEFANEC
Po 50 letih so se srečali dijaki nižje gimnazije v Gornji Radgoni. Organizatorka Jožica Grosman je povedala, da je v šolskem letu 1946/47 končalo šolanje 21 dijakov, od katerih jih živi 18, na srečanje pa jih je prišlo 12, tudi njihova nekdanja profesorica Cvetka Hibler. Živi pa tudi še profesor dr. Franc Habe, a se srečanja ni mogel udeležiti, pač pa jim je poslal pozdravno pismo. Poznate jubilant(k)e? Ne? Potem pa preberite še njihova imena in priimke! Lojzka Pelci, Mirko Fras, Vikica Klemenčič, Milica Kozar, Darinka Repič, Vera Slekovec, Majda Strah, Rudi Štelcer, Jožica Grosman, Majda Toplak - Ostan, Silva Vrbnjak in Ana Neuvirt. - L. Kr. Ljudje med seboj------------------------------------------------------------
Nova poročna dvorana v Murski Soboti vzbudila veliko zanimanja
Splet sakralnega in meščanskega
Nova poročna dvorana, ki je svojo otvoritev doživela v soboški grajski kapelici ob občms prazniku šestnajstega julija, je rezultat dela dveh plodnih ustvarjalcev, profesorja Via® - ali če hočete, Ljuba - Pezdirca iz Ljubljane in slikarja Sandija Červeka iz Murskebo^
Prvi vtis, ki človeka zajame, ko vstopi v dvorano, je nekakšna zmedenost, saj takoj vidi, daje v kapelici, po drugi strani pa se mu oči takoj »prilepijo« na - recimo mu - »oltar«, ki ga krasi grb republike Slovenije in mu takoj da vedeti, da se tukaj dogajajo trdo realna dejanja. Kontrast povečujejo še izredno svetle klopi - po štiri na vsaki strani - in štiri temne slike Sandija Červeka, ki pa so v sozvočju s temnim tlakom, ki vodi do »oltarja«.
Zanimivo je, da je vsako posamezno sliko Červek imenoval kar enostavno Slika. O njej je v šesti številki Vestnika razglabljal že diplomirani umetnostni zgodovinar Robert Inhof, ki je takrat zapisal: »Červek s črno barvo razbrazda platno in usmerja gibanje svetlobe v želene smeri.« Da je slikar resnično tako želel, potrjuje podatek, da so bile v prvotnem planu za okras kapelice le tri Červekove slike, vendar je sam vztrajal, da morajo biti štiri, kajti tako je krog sklenjen, tako se svetloba giblje v vse mogoče smeri, tako je dosežena skladnost. In res, pravi učinek do-
bijo slike takrat, kadar na njih pada svetloba skozi veliko okno, ki je na levi strani kapelice. Treba je seveda vedeti tudi to, da so slike formata 1 x 1 meter postavljene navpično in tako prispevajo k optični igri na temnem tlaku ali pa celo v njem. Če je človek pozoren in pogleda navzgor proti stropu, ga tam preseneti še en objekt, ki je v bistvu materializirana zrcalna slika Čer-vekovih podob. Toda lastnik tega objekta ni Sandi Červek, ampak profesor Pezdirc. Tako je še enkrat potrjena skladnost tudi med samima oblikovalcema-, ki za svoje delo žanjeta ve-

-
Društvo upokojencev Murska Sobota
Pripravljajo srečanje
Društvo upokojencev Murska Sobota pripravlja družabno srečanje pri ribiškem domu ob Bakovski cesti v Murski Soboti. Prireditev bo predvidoma v petek, 22. avgusta, ob desetih dopoldne. Ob enajstih bodo začeli s krajšim kulturnim programom, v katerem bodo predvidoma sodelovali: Mešani pevski zbor DU Murska Sobota Vladimir Močan, kvartet društva pod vodstvom Aleksandra Vlaja, mlada pevka Sergeja Sukič iz Martinja in drugi.
In za to, da bo na prireditvi zabavno ves dan, bo poskrbel humorist Geza. Poskrbljeno bo tudi za dober prigrizek in po-
tešitev žeje.
F. Štefanec
činoma pohvale ali pa vsaj v manjši meri debate, kar pomeni, da njuna kombinacija nikakor ni šla neopaženo mimo. Sandi Červek, katerega dela so bila izbrana za likovnoestetsko dekoracijo kapele, je tako po številnih priznanjih - omenimo samo nagrado Rembrandtov cekin, prvo nagrado na tretjem Ex tempori in veliko nagrado na mednarodni razstavi Panonnia ’92 - dosegel še en velik uspeh, kajti spomnimo se, daje bilo tudi njegovo vzhajajoče in zahajajoče sonce izbrano za grb mestne občine Murska Sobota. Profesor Vladimir Pezdirc, ki bo s svojo futuri-
stično obliko dvetipr^ lov šokiral marsikater^g in nevesto, je s svojo P10^ zasnovo in oblikovanjem^ ce navdušil strokovnjaku borskega Zavoda za n1 kulturno dediščino, nekaj leti svarili rj/ koli posegom v ta prežgi Pravijo, da je nova P01^ rana nekaj najlep^jj^ deli v Murski Sobota ko izdamo še majinmfj' nekaj se že šušlja o profesor Pezdirc P^fi / letošnjo Plečnikovo^ !
T0^
Sin, lahko boš »vert«!
Flisarjeva iz Domajinec sta ostala brez edinega sina. - Franc Maček ni veliko razmišljal, ko mu je mati namignila, da bi lahko postal vert.
Zakonca Slavica in Franc Maček cenita Karolino bolj kot marsikdo lastno mater. Tudi ogovarjata jo z mati.
Zgodba, ki jo boste prebrali, ni izmišljena, ampak je iz resničnega življenja. Njen začetek je bolj žalosten, konec pa še kar srečen. Tudi poučen.
Leta 1948 seje zakoncema Karolini in Alojzu
sreča, niti namignila pa ni, kaj neki naj bi to bilo. Pomislil sem. da mi je našla kako dobro dekle. Pisal sem ji, naj mi odgovori. Naposled mi je razkrila, da bom lahko, če bom priden in bom to
je prišel na grunt in poprijel za delo ter lepo skrbel za mojega moža in zdaj tudi zame.«
To so besede, ki ji je izgovorila vdo-
Flisarju iz Domajinec rodil sin, ki sta mu dala ime Albert. Kot vsak roditelj sta bila tudi ona ob prvorojencu nadvse srečna.
Usoda pa mu ni namenila dolgega življenja: umrl je, ko mu je bilo 11 mesecev, torej veliko prej, preden ju je lahko poklical mama in ata. Tedaj sta Flisarjeva še živela in delala na državnem posestvu v Apačah.
Pisalo se je leto 1952, ko sta se vrnila v Domajince, kajti Alojzovim staršem so pojenjavale življenjske sile in na kmetiji, ki .sicer ni bila velika, je bilo treba svežih moči. Tedaj seveda še ni bilo vseh mogočih strojev, ampak veliko ročnega dela. Žal pa je Alojz zbolel in vse bolj je spoznaval, da se mu zdravje ne bo izboljšalo. Čutil je skorajšnji konec in tudi zato sta si z ženo Karolino tako želela nekoga, ki jima bo stal ob strani.
Naključje (ali če hočete božja volja) je hotelo, da se je Franc Maček, ki s Flisarjevima ni v sorodu, rodil istega leta kot njun žal veliko veliko prezgodaj umrli ,
To pa so tri Mačkove navihanke in seveda njihova »mati« Karolina. Verjeti je treba, da se še posebno rade sučejo okrog nje, ko »pride penzija«, vendar so tudi drugi z njo ves čas v zelo dobrih odnosih.
va Karolina, stara 83 let. Njen mož Alojz je namreč umrl 1969. leta. Še preden je izdahnil, je polovico svojega posestva prepisal na Franca, ki je tako zares kmalu postal vert. Tja do 1978. leta je bil samec, tedaj - star 30 let - pa se je poročil s Slavico iz bližnjih Večeslavec. Obe, torej mati in snaha, sta se pohvalili, da se ves čas dobro razmeta.
»Franc mi je kot lasten sin. Rade pa me imajo tudi njune hčere, še posebno tedaj, ko dobim pokojnino,« je povedala ženska, ki dobiva prejemke od slovenskega
in francoskega pokojninskega zavarovanja. Pred drugo svetovno vojno sta Karolina in Alojz delala v tujini.
Vsi jo ogovarjajo z mati. Lepa slovenska beseda, ki jo pri Flisarjevih oziroma zdaj Mačkovih slišiš vsak dan kdo bi vedel kolikokrat, vsekakor pa pogosteje kot marsikje, kjer imajo pravo mater, Dekleta so tudi dobre učenke. 18-letna Ahdrejka in 17-letna Garijela sta srednješolki, 1 l-letna Da-
Rada rinka pa je še osnovnos rinarka. Zakaj pa ne?
Kaj pa »gazda kuče«. $ pravimo za verta? Skupaj st^°lL-terjo« Karolino so obn vejsC rt trebna je le še »fasada«)- in gi« A sko poslopje; moderni*^ sestvo, na katerem sic bh zlasti krave molznice da. Tudi zato, ker je z pOded A nal, da kmetija, četudi J .g pe , k prinašalka blaginje, amP od	Jj V
ne finančne vire,	K
slen v Pomurkini Mesi	J A
To je torej zgodba i ^>1 ralni nauk ste morda	eIii.
i S SV^njS"
sin. Zakonca, ki nista mogla preboleti sinove smr- hotel, kar hitro postal ver!.
ti, nista imela več otrok. Dobro pa sta vedela, da so pri sovaščanih Mačkovih trije otroci, poznala sta seveda tudi njihovo mater. Karolina jo je nekoč ogovorila in ji predlagala, da bi Franc, ki je bil tedaj (1968. leta) pri vojakih, morda hotel priti k njima za verta. Da, verta, gospodarja. Življenjske moči Alojza Flisarja so vse bolj ugašale.
»Mati mi je pisala k vojakom, da me doma čaka
O ponudbi sem začel remo razmišljati. Pred odhodom v takratno JLA sem namreč delal v podjetju Temelj Cankova. Ker je zašlo v težave, se po vrnitvu tam nisem mogel več zaposliti; razmišljal sem o odhodu na delo v tujino, a odločil sem se, da bom sprejel ponudbo Flisarjevih,« je podpisanemu te dni razkrival Franc Maček.
»Četudi Franc ni moj lastni sin, sem srečna, ker
to storimo skupaj:
1 o, da imaš otroke, se bri. To še ne pomeni, da L J hijen in ti bodo stali ob s« no so imeli več otrok, je n ।
- samih, prepuščenih	^'/1
iz Domajinec pa pnp°v. u[IJfias tja J obratno: ženska, ki stal1 ve^jp A ostala sama, saj je skorji M lepo jo ogovarjajo z nia”	I
/
L/. naših krajev
finske kmečke igre v Neradnovcih
g ^soč ljudi na družabnem srečanju
^S.eje rjavila že leta 1995. Organizirati družabno srečanje v , tereni bi se v tekmovalnem duhu spoznavali ljudje iz so-‘em Pa $e pokazali gledalcem stare običaje in obrti -| se rodile občinske kmečke igre.
v Neradnovcih so it? p0 saj s0 me-tradicionalne. Prvi M v"? aa b’li vasi Stanjevci L A Zanimivo je, da se tF1'Prireditelj izžreba na 11?. odboru za šport in ^upaj s predstavniki ^upnosti, Občina Gornji
vanj, saj je ravno takrat praznoval rojstni dan. Razlogov za veselje je bilo torej na pretek, tudi zaradi tega, ker so iz Občine Gornji Petrovci, ki šteje štirinajst vasi, na igre prišli iz prav vseh, svoje predstavnike so imeli Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Ku-
ksč’ LUco. Va’ Martin, p' Banovci, eskovCj, ~tanjovci> ^uhnci ^navlje in seveda Ne-radriovci, - Za jeda-
Pijačo n glasbo je
b,Jeno, tako
M ^eani 0^art‘nja kazali, da
najbolje in najhitreje
koZ
kosnJo trave
PFi vlečenju vrvi so lahko sodelovale tudi predstavnice »nežnega« spola.
^>nizi P°krovitelj, L?teVeSt1 'ure’ Pa na ^Xn;J°b!ček- Sred-kVo^0,23 nien 'eM^ider,letos so bfežšestega Tkrat >>raz' wMvJ'Tako sojih da-bh£ajebilžu-
Ik^občin 7 PU' >Xi&1Je35 l|hpni imeli
BM^nost. da ^Chaik' Canja, žal ude-
S 'ft"” “ P M ?onudba J enialo je 4MjSteitve-? Wtk°rak w :vl°-M* H Jo-Prle-7 X Da splača M Pa^ajaj0
I

^??bota

{K"'1” jX011e5ian' ”ia-
da se je v nedeljo od zgodnjih dopoldanskih do poznih nočnih ur v Neradnovcih »obrnilo« okrog tisoč dvesto ljudi. Na sporedu je bilo šest iger, vas Košaro-vci pa je zmagala v vlečenju vrvi, prevozu vode prek ovir, sestavljanju kmečkega voza in luščenju koruze ter na koncu postala še skupni zmagovalec, kar je za zelo majhno naselje, ki šteje komaj sedemnajst gospodinjstev, velik uspeh. Toliko večji, če se spomnimo, da so Koša-rovci na občinskih kmečkih igrah tudi lani zmagali. Skupno drugo mesto so zasedli Križevci, tretje pa Gornji Petrovci. Pohvaliti velja še vaščane Nerad-novec za vzorno organizacijo in dobro pripravljene igre. Poleg sredstev, ki so jih zbrali, se lahko tolažijo še s praktično nagrado, saj so si pri košnji trave skupaj s Stanjevci delili drugo mesto.
TOMO KOLES, Fotografija: NATAŠA JUHNOV
Dana
TnA Tl O V o ma Mtep
S tem geslom so priredili Krajevna skupnost Razkrižje in tamkajšnje turistično društvo ob sodelovanju neformalnega združenja za Muro v okviru 20. tabora mladih ribičev dan ekologije in ekološki zbor Mura ’97, katerega geslo je bilo »Za čisto Ščavnico«
Dan ekologije se je na Razkrižju začel s shodom pred tamkajšnjo osnovno šolo, kjer se je zbralo tudi precej mladih ribičev iz vse Slovenije na tradicionalnem 20. taboru, za katerega sta bila odgovorna Ivan Zadravec in Marjan Munda. Potem smo krenili na ogled Mure, njenih mrtvic in seveda Ščavnice oziroma Murice, kot ji tamkaj pravijo. Kasneje se je program nadaljeval ob Ivanovem izviru, kjer so organizatorji te prireditve predstavili svoje programske zahteve in usmeritve v zvezi s problematiko onesnaženja reke Ščavnice. Glavni zahtevi sta bili, da se v začetku prihodnjega leta začne graditi čistilna naprava za Ljutomer in okolico in da se do konca tega tisočletja sanira rečna struga.
Na ta shod prijateljev čiste narave je prišlo tudi precej povabljencev, med drugim so prišli župan Turnišča Jože Kocet, beltinski podžupan Jože Bojnec, pisatelj Vlado Žabot, predstavnica zavoda za zdravstvo ga. Levačič in drugi. Predsednik razkriškega turističnega društva Stanko Ivanušič je v svojem govoru poudaril, da je po ustavi država dolžna skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva ter da gospodarstvo in druge pridobitniške dejavnosti ne bi smele biti v nasprotju z ohranjanjem naravne dediščine, saj ima vsakdo pravico živeti v zdravem okolju. Dodal je še, da bi bilo potrebno ostreje nastopiti proti krivcem za onesnaževanje in da bi le-ti nastalo škodo morali tudi sami poravnati. Kot glavnega onesnaževalca je omenil mesto Ljutomer, ki nosi velik del odgovornosti, da Ščavnica spada v četrti - najnižji kakovostni razred voda in je tako ena najbolj onesnaženih rek v Sloveniji. Ker pa se obljube o tem, da bo Ljutomer zgradil čistilno napravo, že vlečejo več kot petnajst let, so se odločili za civilno iniciativo, tako da bodo s podpisi krajanov in tistih, ki jih podpirajo, apelirali na ustrezne inštitucije. Tudi drugi gostje so s svojimi nastopi potrdili potrebo po tem, da sta čistilna naprava in sanacija struge nujno potrebni, če hočemo priti v novo tisočletje s čisto Murico, saj je današnje stanje reke porazno. Kot je povedal nekdanji mlinar g. Srnec, je najbolje, da bi si ob nizkem vodostaju ljudje nos zavezali z robcem, namočenim v »žganico«, ker je smrad iz Ščavnice tako neznosen.
Svojo pripravljenost, pomagati v tej situaciji, je pokazalo tudi neformalno združenje za Muro, ki je tako svoj tretji ekološki zbor, katerega koordinatorje bil Tine Mlinarič, pripravilo ravno v Ižakovcih. Slednji je bil tudi eden od govornikov tega dne, ki je s svojim nastopom dokazal, daje omenjeno združenje, katerega namen je predvsem izboljšanje ekoloških razmer, zainteresirano tudi za širše območje ob reki Muri. Na tem zborovanju so se predstavili tudi razkriški tamburaši in pevci, ki so zapeli pesem »Teče mi teče vodica« v opozorilo vsem navzočim, še bolj pa odsotnim.
Zanimivo pa je, da je Stanko Ivanušič tudi ljutomerski podžupan, kar daje misliti na to, da ima tudi sam precej vpliva na odločanje o usodi Ščavnice in ljutomerske čistilne naprave. Vendar, kot je sam povedal, se čuti glede teh problemov brez moči in da je tudi pripravljenost podpore projektu čiste Murice s prekmurske strani večja kot s prleške, kar navsezadnje dokazuje tudi navzočnost vplivnejših ljudi na tem ekološkem zboru. Sam sem kasneje v krajšem pogovoru z ljutomerskim županom Ludvikom Bratušo izvedel, da prva dela v zvezi s čistilno napravo že tečejo, daje predračun projekta 800 milijonov tolarjev in da se bo opravila delna sanacija rečne struge. Take so torej obljube, kdaj in kako pa bodo izpolnjene, pa se bo videlo skozi čas, tako da prebivalcem, ki živijo ob spodnjem toku reke, preostane razen civilne iniciative le upanje, da bodo odgovorni ljudje z akcijo pohiteli in očistili zdajšnjo sramoto.	.	U. P.
Ribiške družine
»Nisem ribič zato, da bi se ponašal s trofejami, ampak zato, da lahko uživam v naravi,« je povedal Boris Rozman, rojen 1961. leta v Murski Soboti, ki pa že od otroštva živi na Ženiku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Povedal je tudi, da je letos ujel že več krapov, težkih 13, 14, 16 in celo 23 kilogramov, a jih je vpričo kolegov ribičev spustil nazaj v vodo. Podobno ravnajo tudi njegovi ribiški tovariši, sicer člani svetojurijske temeljne enote #1 rn -ir । O
Gornja Radgona: Alojz Gorenc, Feliks Škerget, Jože Kotnik, Darko Merčnik in drugi. , Na fotografiji je Borisov 16-kilo-gramski krap, ki pa ni končal v ponvi, ampak je potem, ko so ga stehtali, spet zaplaval v Blaguškem jezeru.
Fotografija: L. Kr.
»Šola v naravi je za nami,« pravijo učenci 4. razreda OŠ Bakovci in podružnične šole Dokležovje.
Spomini nanjo so prijetni, še posebno na vožnjo z ladjo LAHO.
16
Reportaža
Prekmurcem in Prlekom smo merili krvni tlak
Mar veste, da imate levo in desno srce?
Stavim, da si, dragi bralec, voznik katerega od motornih vozil in da dobro poznaš delovanje bencinskega motorja. Stavim pa tudi, da veliko premalo veš o delovanju »motorja«, ki je v tvojem telesu, torej srca. Samokritično priznam, da sem tudi sam večkrat brezbrižen, zato je meritev spet pokazala več, kot sta mejni vrednosti: 160/95. Skrajni čas, da se človek pouči o zadevi in ukrepa. Pridružite se!
»Oborožil« sem se z dvema knjigama: Visok krvni tlak, ki jo je napisal prof. dr. Hans Peter Wolf, in Znižajmo visok krvni tlak, ki je delo Slovenca -primarija dr. Borisa Cibica. Ta vira bom tudi uporabljal v tem kramljanju. Posvetoval sem se še v Zdravstvenem domu v Murski Soboti, kjer so mi svojčas že ugotovili previsok tlak, predpisali uživanje tablet za znižanje, a kaj, ko pa sem tudi sam, podobno kot velika večina drugih, nediscipliniran: brž ko imamo občutek, da se zdravje izboljšuje, zdravil ne jemljemo več. Med drugim zato ne, ker, kot vemo, občutimo, imajo tudi »stranske učinke«, na primer glavobol.
Za visok krvni tlak velja oznaka tihi ubijalec in za njim boleha 20 odstotkov ljudi. Odstotek se iz leta v leto povečuje. Pa posledice? Približno 40 odstotkov ljudi, starih do 65 let, umre zaradi visokega krvnega tlaka in njegovih posledic. Zakaj je nevaren?
»Čim višji je krvni tlak, ■ tem teže srce
črpa in premaguje zvišan upor. Če njegova moč iz le
BOŠTJAN SIMONIČ, dijak, star 17 let, iz Lu-tverc
ta v leto popušča, naposled oslabi in odpove. Visok krvni tlak z nenehno tlačno obremenitvijo tudi vse bolj obrablja odvodnice, predvsem možganske, srčne in ledvične. Možganska kap in srčni infarkt sta zelo pogosti nevarni posledici visokega krvnega tlaka. Smrt zaradi možganske kapi in srčnega infarkta je pri nezdravljenem visokem krvnem tlaku več kot dvakrat tako pogosta
kakor pri ljudeh z normalnim tlakom pri isti starosti.«
Pa smo tu! Zaradi visokega krvnega tlaka utegnemo oditi »rakom žvižgat« veliko prej kot načrtujemo. Nihče ne bi rad kar tako umrl, mar ne, zato je treba nekaj storiti! Na Lekovem letaku berem(o); »Z zdravim načinom življenja lahko visok krvni tlak znižamo, včasih njegovo vrednost povsem normaliziramo. Ob sočasnem zdravljenju z zdravili bistveno pripomoremo k uspešnemu zdravljenju. Napotke za zdravo življenje je torej treba upoštevati tudi, če jemljemo zdravila.«
HELENA FLISAR, kmečka upokojenka, stara 73 let, iz Poznano-vec
IVAN HORVAT, upokojenec, star 78 let, iz Čer-nelavec
Kaj mi je (nam je) storiti? Shujšati bo treba! Sleherni kilogram odvečne teže dodatno obre
menjuje naše srce. Zdravo (in lepo) bi bilo, ko bi imel vsaj idealno težo, ki jo »izračunamo« tako, da zmerimo
svojo višino in od števila odštejemo 100. Zgled: visoki smo 172 centimetrov, tehtati bi morali največ 72 kilogramov, a kaj, ko to normo
presegamo.
Treba se je lotiti diete: čim manj masla, olja in margarine, namesto tega pa rajši več mleka in mlečnih izdelkov z manjšo vsebnostjo maščov; jedli naj bi manjše porcije pustega mesa ... Nič sladkih tort,- piškotov, sladoledov in čokolade ... Ome: jiti je treba uporabo soli, namesto nje naj bo.do rajši, česen, kis, limonin sok ... Omejiti je treba .alkohol., število skodelic prave kave je treba prav tako skrčiti.Več se je tre
ba gibati v naravi, hoditi po stopnicah in se ne voziti z dvigalom ...
Iz knjižice Znižajmo visok krvni tlak si bomo zdajle prebrali dvanajst zapovedi:
1.	Kontrolirajte si krvni tlak (sami ali pri zdravniku) v rednih presledkih.
2.	Pazite na telesno težo in shujšajte, če ste predebeli.
3.	Telovadite vsak dan.
4.	Omejite uživanje kuhinjske soli.
5.	Opustite kajenje in se omejite v uživanju kave ter alkoholnih pijač.
6.	Preverjajte maščobe in sladkor v krvi.
7.	Ogibajte se skrbi. Tako skrbi kakor čustveni pretresi povečujejo krvni tlak.*
8.	Privoščite si dovolj spanje. Poiščite si čas za počitek in rekreacijo. Če morete, lezite enkrat ali dvakrat tudi.čez dan. Izkoristite vsaj enkrat na leto nepretrgoma 3-4 tedne dolg dopust v mirnem kraju, naučite se sprostiti.
Izogibajte se čezmernemu delu, pehanju za uspehom za vsako ceno in vsakovrstnim pritiskom.
9.	Počivajte, preden se utrudite. Več boste napravili in ognili se boste napetosti in razdraženosti, ki spremlja utrujenost. Bodite previdni pri hitrih spremembah klimatskih con. Izogibajte se premočnemu sončenju.
10.	Jemljite zdravila dosledno po navodilu zdravnika. Ravnajte se po njegovih nasvetih o načinu življenja in prehrane. Podaljšali si boste delovno sposobnost in živeli dlje.
11.	Imejte potrepežljiv odnos do vašega visokega krvnega tlaka. Ne razburjajte se in ne bodite razočarani, če morda ugotovite visoko vrednost krvnega tlaka. Na bodite stalno v strahu pred možnimi posledicami hiperten-zije, vendar pa ne pozabite, da ste bolni in ne skrivajte glave v pesek.
12.	Naj se vam nikdar in nika-mur ne mudi.
Bom(o) nredil(i) tako? Težko bo šlo, mar ne? Se pač premalo zavedam(o), daje zdravje človekovo največje bogastvo. Ker imamo doma merilnik, smo zase že nekaj naredili. Tlak si bomo najbrž izmerili in ugotovili, kakšna je naša »slika«. Nikar pa se ne bomo prestrašili, če bo ena meritev prikazala prevelike številke* kajti številni notranji in zunanji dejavniki vplivajo na srce in žile in povzročajo stalno nihanje krvnega tlaka, zato je krvni tlak pravzaprav od trenutka do trenutka različen. Berem: »Krvni tlak je ponoči, ko spimo, nižji: le malo višji je čez dan, pri pdpofriem ‘mirovanju. Že nekoliko višji je pri
lažjem delu. Pri opravljanju bolj napornega, zlasti zagnanega dela, pri vzburjenju in jezi krvni tlak navadno precej poraste. Pri nas označujemo vrednost krvnega tlaka s kratico RR, to je z začetnicama priimkov Riva in Roči.«
Veliko bolnikov, ki jim zdravnik meri krvni tlak, zanima, zakaj pri merjenju navaja zgornji (sistolični) in spodnji (diastolični) krvni pritisk in kako
star 87 let, iz
JOŽE RIHTARIČ, upokojenec, Turjanec
nastaneta obe vrednosti. Priznam, tudi sam sem ob teh terminih zbegan. Dobro je vedeti:
»Srce iztiska kri s krčenjem in širjenjem. Pri tem se val krvi (pulzni val) pomika od srca v periferne arterije, kjer ga čutimo kot pulz. Glede na to, ali se srce skrči ali razširi, je tlak v arterijah višji oziroma
nižji. Tudi pulzni val ima -kot vsak val - vrh in dol. Najvišja vrednost krvnega tlaka, ki nastane S krčenjem (sistolo) prekata, se imenuje sistolični; najnižja, ki nastane z raztezanjem prekata (diastolo), pa diastolični tlak. Višina obeh krvnih tlakov, kakor tudi njuno medsebojno razmerje, povesta zdravniku pomembne podatke.
Zato tudi me
mišica, velika kot
Leži v prsni levo od srechn > pljuči. Po dola« v dve enako jii. grajeni polovici sno’ srce-Vsaka,jvofai" (i stavljena iz P
pod njim. Skup y
rimo in navajamo obe vrednosti. Pra« tako kakor ba-rometrski tlak lahko merimo tudi krvnega v milimetrih živosrebr-nega stolpca (mm Hg).« (Prof. dr. Ha-nns Peter Wolf)
Tudi na moji domačiji imamo (elektronski) merilnik krvnega tlaka. Pravkar
TEREZIJA RANTAŠA, «P'
sem si ga izmeril. Saj to je nemogoče: sistolični (gornji) 181 mm Hg, diastolični (spodnji) pa 101 mm Hg, kar je veliko veliko preveč. Pa še utrip srca. 81. Kaj pa zdaj? Ne, nisem se prestrašil, saj slutim, da so te številke tako visoke med drugim tudi zato, ker sem na trnih. Odpravljam se na »teren«, da
bi nekaj bralcem izmeril krvni tlak. •
Imam občutek, daje mnogo takih, ki o svojem »motorju« (mislim seveda na srce, ne na motor v avtu) premalo vedo, zato ga ne »šparajo«. Še preden pa zares krenem na delo, si skupaj preberimo, za kakšen motor pravzaprav gre!
»Srce je štiriprekatna votla
ventile	Z
zaklopa ■	J
ko.
palka.v
odvisna cr? fl4X
enega k1?
likega’ a sno ”jo obtoka. s K X
kot črPal X levove” tok -« že „
rite,
site Prlali P3 j ukrepal
usodi-	Ja!
31. julij 1997
peči peči
veliko okus.
v krušni na drva,
saj ima boljši
Lipovčani so kar tam
L v
P žetve je čas beltinskega folklornega festivala
toliko, zato je gospodinja z njimi varčevala. Seveda se mora pecivo
Melinčani so naredili velik sod
Na festivalu srno lahko videli manj znane variante znanih plesov
ALEKSANDRA NANA RITUPER Fotografije: JURE ZAUN1KER, ANR
Včasih se je tudi manj peklo, bolj trda peciva, kvašene ,bi-bike’, salove pogače. Notri se ,fiila’ z marmelado, s slivovo, če pa sliv ni bilo, smo jeseni skuhali tudi jabolka in grozdje (jurko).«
»Rokice« in krapci
Festivali so zato, da se med drugim spomnimo, da so ne-
eni do-k' Pravijo kičasta, i
je tudi letošnji 27. beltinski prodni folklorni festival - Odvrtele ,Se folklorne in etnoskupine s svojo
plesom
Velike skrivnosti krajevnih skupnosti
Krajevne skupnosti beltinske občine pa se pomerijo tudi v starih opravilih in se predstavijo z ljudskimi običaji. KS Dokležo-vje se je predstavila z opravili po
i Jerci s sv°j'‘ V'1’!tr n ? nošo obmo-In če-
-es' zel° P°" K Nti C10 VsaJ v kak-Peliu> ^>vjentu- Meta X'k«Za folkloro K^^ile
»Pajani kriij« pa »zabeu« pa »liik« niso nikjer tako dobri kot na tem festivalu.
govorili o »gostuvanju« do vseh podmlmosti. Zgodbu je napisala Marija Jeneš. In tako dalje, vsa-ka sc ic predstavila s stan>dav-
. • „r„t(,klosti Tudi otroška igra koruzo. Danes je to le še spomin iz preteklosti, i
»i4Xeapripravo ‘Hiteti ,n°se’ sku-
Žal 2 rat enači i*ar°dnoza-
r,ltg	_
b^tltko	*n lasnih značilnosti Slovencev, ne glede na meje,
^Kolije0!-^3’' $e P>ese in prisluhnili glasbi iz. Nemčije, Češke ^»ekdanipu?1pa spremljajo tudi druge prireditve, ki pona-Mov ^'čaje in navade iz preteklosti. Eden pomembnejših ®'la letos predstavitev dveh knjig, ki sovpadata s ^■Mar'D,°^a: knjigo Mirka Ramovša Polka je ukazana in piolico si Makarovič Slovenska noša v besedi in podobi Belti-kom *Up’na Marko banda pa je prav v času festivala izdala L. Paktno ploščo, z glasbo desnega brega Mure seveda.
koč pekli salove pogače in krap-ce. In otroci so se jih nekoč verjetno veselili. Današnji otroci se jih ne veselijo več, ker poznajo tudi druge sladkarije. In prav je tako. Ni pa prav, da potem odrasli obnavljajo staro zgodbo, česar nekoč ni bilo in danes je. Sicer pa očitki veljajo odraslim, da na takem festivalu otrokom ponujajo »kokice« in pisano šaro.
Kje so tisti časi?
Vse je bilo tako kot nekoč, le umetne krave so opozarjale, daje danes vendarle neka druga sedanjost. Kjer še proso ni več tako, kot je bilo nekoč. Kaj še ljudje, ki se radi uzrejo nazaj in se vprašajo, kje so ti-
^Plesov
ff	slovenski
l‘- Szr«^bogato in Pestro
žetvi ter s starim orodjem. »Z .binklerjem’ se je čistilo zrnje. Če pa smo želeli imeti zrnje za seme, so ga sortirali s pomočjo .trajarja’ na tri .klase’. Prvi ,klas’ za sejanje, drugi za mlin, tretji pa za krmljenje. .Trajar’ je bil v vasi eden, ,binkler’ pa je imela vsaka hiša,« je pojasnil Dejan Klemenčič. KS Lipovci se je predstavila z igro »Kak so inda k vougledi odili«. Uprizoriliso dogodek, ko je šel »mladoženec« skupaj z očetom in botrom k svoji izvoljeni nevesti. Pogodili so se za »erbijo«, tudi so se do-
plesa-kak-
BbX%manje za fol-LKj da kako-IX t’'niani rda mnogo
°lkk,ra čimer
zaklali svinjo in jo osmodili.
nim opravili in običaji in si zasluži posebno pohvalo.
Veselica ločena od programa
V množičnosti prireditev, ki se v zadnjem času dogajajo po naši deželi, kjer želijo gostom dati pijačo, zabavo in kulturni program hkrati, je beltinska prireditev nekaj posebnega. Program poteka ločeno, ljudje pridejo tja, se usedejo in se osredotočijo na dogodek, zabave željni obiskovalci pa morajo stopiti kakšen korak vstran.
Tepke, »bibike«, salove pogače in seveda krapci
Še posebno pa so se izkazale gospodinje, ki so pripravile resnično veliko vrst dobrega peciva. Obiskovalci so pecivo lahko tudi poskusili, kos pa je stal samo nekaj deset tolarjev. Videli smo, da se mlinarske tepke pečejo iz rezančnega testa, gor pa se je dajo »zabeu«, »česnek« in sol. Gospodinje sojih pekle, ko pri hiši ni bilo kruha. Gospodinje iz Bratonec pa so nam zaupale, kako se pečejo krapci z rižem. Takole gre: »Kvašeno testo razvaljaš, nadevaš s kuhanim rižem, v katerega vmešaš skuto, jajca, smetano, sladkor, in sneg. Vse skupaj se peče pol ure. Včasih so gospodinje uporabile proso, danes pa raje riž, ker ni več takega prosa, ki bi se tako lepo skuhalo, kot seje nekoč. Smetana je obvezna, vendar so nekoč dolili mleko, ker smetane ni bilo toliko. Tudi jajc ni bilo
I'.„....	. ■ ■ .__
Sodarski plesi, ki so jih izvajali Nemci iz Ingolsta-dta, so nekaj posebnega tudi zato, ker se plešejo samo vsakih sedem let.
sti davni časi. Da bi jih lahko za trenutek doživeli, smo si
4 ustvarili festivale, kjer se obu-jajo plesi, običaji, navade, in kulinarika ... V vsaki sedanjo-sti je tudi del preteklosti, na-stajajo stvari, ki se jih ne zave--	damo, vendar upam, da jih
Al,.	bomo nekoč znali predstaviti
našim potomcem.
—________
Napovedi vremenarjev se na srečo niso v celoti uresničile. Zato pa je dva dni pripekalo sonce, hladna senca pa je bila toliko bolj dobrodošla.

18
vestnik, 31. julijj^
Predsedniška kandidatka
Neznani odpošiljatelj je na Vestnikovo uredništvo poslal Ida* približno naslednjo vsebino: »Romano Logar za predsednico. Kučanovega kabineta so že zaprosili za pomladniški naslov n*
VZROK, DA IMA SLOVENIJA RESNE TEŽAVE Z VKLJUČEVAN^ V EVROPSKE POVEZAVE JE NADALJEVANJE POLIJ NOSILCEV PRETEKLEGA DRUŽBENEGA SISTEMA, ZATO JE
SKRAJNI ČAS ZA SPREMEMBE!
PRVA MOGOČA SPREMEMBA SO PREDSEDNIKA DRŽAVE!
JESENSKE VOUTtfE
IZJAVA TEDNA
Vladne sojenice
v v n s st rrt> med zvezdami
Na izjavo Janeza Janše, da je usoda interpelacije vladi, ki jo je vložila njegova stranka, odvisna od slovenske ljudske stranke, je ljudski prvak na TV Slovenija izdavil: »Jah, verjetno.«
Spodnjepodr prleška regija
Vestnikovi paparazzi so odkrili tajno mrežo spodnjepodravsko-prleških politikov. Od leve proti desni oziroma od zadaj naprej: Ludvik Bratuša, predsednik KS Ljutomer,
SPOŠTOVANI VOLILCI, KAJ MENITE KANDIDATURI ROMANE LOGAR?
JE IZOBRAŽENA, TEMPERAMENTNA IN SE | JE DOKAZALA Z DOSEDANJIM DELOM. ODKRIVALA JE NEPRAVILNOSTI, JIH JAVNO RAZKRILA, ČEPRAV SE JE ZAVEDALA POZNEJŠIH POSLEDIC!
ROMANA LOGAR NI OBREMENJENA S
PRETEKLIM KOMUNISTIČNIM REŽIMOM , IN CELO ZNA SE BORITI PROTI STARIM n—-POLITIČNIM SILAM, ZATO JE SPOSOBNA MARSIKAJ V DOBRO DRŽAVLJANOV IN DVIGNITI UGLED SL SVETU!	_ VLJaNo|
UPAMO, DA BI SE S PREDHODNO PODPORO DR^lOčI^ DEMOKRATIČNIH SIL GA. LOGARJEVA 0'D KANDIDATURO? ZATO SMO ŽELELI OPOZOH
Ml SMO ODLOČENI^^
SPOŠTOVANI DRŽAVLJANI!

OVEN
Ona: Spotaknila se boš ob lastno zanko, ki si jo tako vneto pripravljala nekomu drugemu. Drugič bodi raje malo bolj odkritosrčna in poštena, pa se ti to ne bo zgodilo. Popazi raje na svojega partnerja! On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš klel jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno.
BIK
Ona: Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi na neki način celo bali. Dobro premisli, ali je bilo vredno zastaviti svojo srečo le za popolnoma neuspeli poizkus,.
On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pri-stopom si boš zagotovil obilo občudovalcev, tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe - nekdo te opazuje!
DVOJČKA
Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost.
On: Spoznal boš, daje za dober posel potrebno še kaj več, kot samo trdo delo. Še nihče se ni obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi. Razmišljaj raje malce drugače kot običajno.
RAK
Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar, saj bo to le prehodnaiavantura. Raje uživaj, dokler še lahko. On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si zašel v popolnoma slepo ulico, se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Glede poslovne strategije, za katero si se odločil, pa še ne bo kakšnih večjih rezultatov.
LEV
Ona: Še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli nisi upala pomisliti na karkoli več.
On: Potreboval boš veliko samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega.
DEVICA
Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga vedno spregledaš. Toda tudi njegove potrpežljivosti bo konec, zato poskrbi, da se ti to ne bo maščevalo. Kako, pa veš najbolje ti sama!
On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico, in to ti bo tudi uspelo. Vajin odnos bo prišel v normalnejše vode - obeta se vama prav prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba.
TEHTNICA
Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on sam.
On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo preveč odlašal. Pohiti!
ŠKORPIJON
Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vrednem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora, četudi le moralna.
On: Pričakuj obisk, ki ti lahko dodobra spremeni tvoje življenje. Naj ti ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Konec tedna te čaka prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želel.
STRELEC
Ona: Prav presenečena boš nad svojimi uspehi v ljubezni, kjer se ti obetajo resnično enkratni časi. Žato raje pusti poslovno plat življenja za nekaj časa pri miru in se posveti uživanju, ki ti bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu.
On: Nikar ne obupuj zaradi trenutnih nesoglasij s prijateljico, saj ni s tem mislila nič hudega. Raje se potrudi in ji predlagaj spravo, ki se lahko kaj hitro sprevrže tudi v kaj lepšega in prijetnejšega.
KOZOROG
Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih doživetij: Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa bo odv sno. ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi svojega partnerja.
On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo tj bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo težko prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je položaj izredno nestabilen.
VODNAR
Ona: Že mogoče, da se počutiš zrelo in izkušeno, vendar ti vse to v nastalem položaju ne bo prav nič pomagalo. Še najbolje je, da se prepustiš občutku - čustev pač ne moreš zatajiti in igrati nezainteresirano osebo.
On: Previdneje izbiraj družbo, da nenadoma ne bodo prišle na dan govorice, ki bi ti lahko škodile. Predvsem pa se ne zapletaj v avanturo, za katero že vnaprej veš, da ti ne obeta prav nič dobrega.
RIBI
Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvšem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju.
On: Tvoje prepričanje, da je pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava »eksplozija«.
N
Kuzma po Kuzmi
Po nastanku Občine Grad - Kuzma naj bi se osamosvojila tudi Kuzma. V ta namen se že išče novi občinski boter. (SDS-ov poslanec in tržiški župan Rupar bi rad postal prvi častni občan goričke občine news.)
»Zbirca«
...
Sakelšek, ptujski župan, in predsednik lokalne SDS Luci ter mariborski župan Križman.
Martjanski papinski župnik bi moral za kanalizacijo za nov objekt prispevati 4000 DEM, vendar ga je občinski svet leta 1995 oprostil vseh dajatev pri gradnji duhovnega doma. Gradbeni odbor KS Marjanci zato zahteva, naj OS plača namesto župnika. (Občinski svetniki razmišljajo, da bi imeli po nedeljski maši pred občinsko stavbo »zbirco« news.)
rac
vrednosti 20.000 SIT
vrednosti 15.000 SIT
vrednosti 10.000 SIT
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do 8. avgusta 1997.
4. nagrado v vrednosti 5.000 SIT
5. nagrado —5 četrtletnih naročnin za Vestnik.
Med reševalce bomo razdelili
	■			HM					I AVTOR I ŠTEFAN HAJDINJAK	MANJ® VERSKI OBJEKT	AFRODITE V GRŠKI MITOLOGL	TENIŠKI TRENER (MIRAN)	KANT AVTO SMOLAR	R IGRALEC (TELLY, *KOJAK")	GRŠKI BOG NEBA	ČRNILO	UUOBTVT V TURŠKI! ČASIH	KOLO-BARNIKI (LAT.)					
	..L	. J. ..					| STAROIND J POUČNI SPI Jo UMETNO® j LJUBEZNI	n												nil-nii P1«	
■						|| GLOVENSK 1 OPERI ST IN 1 GLASBENI | PEDAGOG											»s			
»gl®.		'..v,'				1 POČITEK														
						J GLAVNI | ŠTEVNIK < UDELEŽENK/				NEKDANJI MADŽARSK PREMIER							UAŠČOBNC	DAN V	ANGLUE	LOJZE
		v w				| MARATONA				(JOZSEF)							PRAŠIČIH	TEDNU	V LETIH	OBLAK
										OGNJENIK D. PRITOK MOZELE, ZR				NIZOZEMSK REKA VNETJE KOŽE	A					
	1		I VESTNIK	MESTO NJ IRSKEM PESNICA KNE	»F				PRIP.GERM PLEMENA PLANOTA V Z. BOSNI				ŠPANSKO MOŠKO IME DEL ROKE							
			I BRIGA I SKRB				PODZEMNI HODNIK	HITER TEK KONJA ODDAJANJE TV SIGNALA				KDOR PREIGRAVA PRVI SKLON								NATRk,
		w ."C..	VRSTA VIŠNJE POM GLAS (IGOR)								REKA V KAZAHSTANt				VOLNENO SUKNO DRŽAVA NA S. AFRIKE					
	r										PISEC EVANGELIJA SALVATORE (KRAJŠE)						PESNICA NEGRl BLEŠČANJE			
domišljavost	URADNIK. PRISTOJEN ZA KADRE	▼				H				DRŽAVA V Z. AFRIKI HUDE SANJE								REKA V JUŽNI ŠPANU	SAMO- VOLJNA	LJUDSTVO V LAOSU
	DELON GOZDNA ŽIVAL					t	(LOVRO) RDEČ DRAG KAMEN						AVTO-MOBILSKO KRMILO							
				LUKANA SICILIJI	LOV BREZ DOVOLJENJA									AKTIVE UMIVALNA SKLEDA						
					ISLANDSKI DROBIŽ KEMELEM (At)						ENOTA ZA ELEKTRIČNO NAPETOST					SL TOV AR USNJENIH IZDSJCOV LOJZE SLAK				
						D. PRITOK IDRUCE NASELJE PRI LJUBLJANI					KRILO RIM KONJENICE REKA SKOZI PARIZ				»5 DNI HRVAŠKA NAFTNA INDUSTRIJA					TROJANE ZAČASA
		NEPORASLA POVRŠINA V GOZDU								VEDA 0 SL JEZIKIH AM. IGRALEC (JACK)										
j			PLANINA V SV. SRBIJI						ANG GLASB (JOHN) ANG. ARH. (SIP JOHN)							MEDMET. KIPOSNBMA GLAS ŽABE	NETO-REGISTRSKA TONA ESTONEC			
A v	'' 1''		EVROPSKA ATOMSKA KOMISUA				ŽIDOVSKA SKUPNOST VRSTA ANGELA						IZDELOVAL RAKET AVSTRIJSKI FIL (MAX)						-	
			OČKA					PRILOGA JEDEM PALEST1N TEROR.ORG.						SPECIALIST ONKOLOGIJE	SUMA GL MESTO DRŽAVE NIGER					
			AM. PLAVAL . (KIM) VRSTA SOCVETJA								KAZINO (ORIG.)	ZNAMKA MIN. VODE GLASBENIK CLAPTON						KARBI NEVILLE AM. MESTO OB OHIU		
Hi	POUMISLEC (ŠTEFAN) PRIPADNIK ITALOV					RANAR ZNAN MOST V BENETKAH											JERMEN V HLAČAH Žuželke ZAJEDALO			
				POKRAJINA V VIETNAMU	KIT. REKA (HUANOHO) ROBERT JENKINS											RAZLIČNA VOKALA 08ER			OTOK OB ZAHODNI IRSKI OBALI	OSEBA IZ BIELUE
		-							TOMAŽ DOMICELJ	NASILNA KRAJA Z OROŽJEM				♦						
							OČETOV BRAT BOLG.NOG. (TRIFFON)						V. ZUPANA KOLOIDNA RAZTOPINA							
					litu SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA	»»	H	STANJE OSAM- LJENEGA				FRANCISCO NEUMEN ČLOVEK					POŽELENJE. STRAST ORGAN SLUHA			
. - •	ROMAN MAKSIMA gorkega								OD POTEGNITI SNOV						STARO-DAVNO IZRAELSKO PLEME					
			KRAVICA	POPEČEN KRUH REKAMA TAJSKEM						DALMATIN ŽENSKO IME	LOGAR LUŠKA NAPRAVA			POTOMCI ISTEGA PREDNIKA	RUSJANOVO LETALO	PRIPADNIK AZIJSKIH NOMADOV TRAČNICA				AMERIŠKA IGRALKA BLYTH
						OBIČAJ RUDI ZELKO							LACUSKA POSODA RUTENU							
		•			ITALIJANSKI PREMIER												ANGLEŠKO ŽGANJE IZ BRINOVIH JAGOD			
					NEENOTNA. SESTAV STVAR							VOJAŠKI PUČ					ORIENTAL. GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI			
20
jfcmetijski nasveti
vestnik, 31 •
Pošiljanje in dodajanje matic
Naši predniki so morali v začetku trgovine s čebelami v drugi polovici 19. stoletja najprej razrešiti problem pošiljanja čebeljih rojev. Zaradi številnih poskusov in izkušenj lahko danes pošljemo matice v kateri koli kraj na svetu. Matice lahko preživijo z majhno skupino spremljevalk brez posebne škode do dva tedna. Znani so celo primeri, da so bile matice sprejete in so uspešno zalegale po več kot mesec dni trajajočem potovanju. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da je pot od prodajalca do čebelarja kupca čim krajša.
Za pošiljanje so najbolj priporočljive lesene matičnice. Uporabljajo tudi plastične različnih velikosti, vendar se pri teh večkrat pojavi problem zračenja in toplote. V zaprti plastični matičnici se namreč lahko kaj hitro ustvarijo ugodne okoliščine za nastanek tople grede.
Poleg matičnice je zelo pomembna tudi krmna pogača. Kupljena krmna pogača ni primerna za te namene, ker lahko vsebuje škodljive snovi. Najprimernejša je doma narejena pogača, zgnetena iz štirih delov sladkorja v prahu in iz enega dela medu. Prav je, da se pri pogačah vsak vzrejevalec zanese le nase in da poskrbi za kolikor mogoče najboljšo prehrano čebel med prevozom. Če je pogoča preveč higroskopična in vlažna, se čebele zamažejo in umrejo. Če je pogača presuha, pa čebele lahko stradajo.
V matičnici morajo biti poleg matice tudi čebele spremljevalke. To so mlade čebele, pobrane iz sata z odkrito zalego. V eno ma-tičnico dajo čebelarji različno število spremljevalk. Sicer pa priporočamo osem spremljevalk, manjše število lahko povzroči nezadostno oskrbo matice.
V pripravljeno matičnico najprej spustimo matico, potem pa še dodamo čebele spremljevalke. Tako matico kot spremljevalke lovimo le za krila. Pri matici pazimo, da je ne poškodujemo. Matica z natrganimi krili in poškodovanimi nogami ni primerna za potovanje. Seveda pa je nekaj drugega, če je del krila pri matici namenoma odrezan.
Zgodi se, da včasih na vrhuncu sezone ne najdemo kupca matic. Matice so oprašene, zreli matičniki so pripravljeni za vstavitev v plemenilnike. Preostane nam zasilna rešitev, shranjevanje matic v čebelji družini, imenovani banka matic.
V banki matic so oprašene matice same zaprte v matičnicah, ki so zložene na satniku. Satnike z matičnicami zložimo v brezmatič-no družino brez zalege. Družino intenzivno krmimo s sladkorno raztopino. Vsak teden ji dodamo 1 do 2 kg suhih čebel.
Obstaja več načinov dodajanja matic. V praksi ni nobenih težav pri dodajanju matic, starejših od treh tednov. Najtežavnejše pa je dodajanje matic, ki po prahi ali po umetni oploditvi še niso začele zalegati. V tem primeru je potrebna še posebna skrb. V nadaljevanju si bomo ogledali načine, prednosti in slabosti posameznih načinov dodajanja matic. Zavedajmo se, da nam še tako dobra matica ne bo koristila, če jo bodo čebele ob dodajanju umorile.
Na dober sprejem matice vplivajo naslednji dejavniki:
-	starost matiče;
-	starejša matica, ki je že zalegala, je ponavadi sprejeta brez kakršnih koli težav;
-	stanje sprejemne čebelje družine;
-	prikrite trotovke lahko uspešno morijo matice;
-	trajanje brezmatičnosti sprejemnika, navzočnost morebitnih ma-tičnikov in odkrite mlade zalege;
-	vedenje matice;
-	nemirna mlada dodana matica ponavadi sama izove svojo smrt;
-	delež starih čebel v čebelji družini;
-	razlika v feromonih med staro in mlado matico;
-	paša oz. dotok hrane;
-	letni čas.
Čebelar lahko v obdobju, ko želi menjati matice, vpliva na večino dejavnikov in zagotovi dobro sprejetje matic. Zunaj njegovega dosega so le čebele prikrite trotovke, to pa je lahko tudi posledica neprimerne selekcije čebel in letnega časa. Način dodajanja matic izbiramo glede na stopnjo tveganja.
Pozor! Z dodajanjem matic čebel ne smemo po nepotrebnem vznemirjati. Ne bodimo pretirano radovedni. Nepotrebno šarjenje po panju je lahko neposreden vzrok za smrt mlade matice. Prvič lahko mirno pokukamo v panj šele po treh do štirih tednih.
Dodajanje matic po pravilu presenečenja
Ko najdemo staro matico, jo odvzamemo in na njeno mesto postavimo mlado matico. Metoda je lahko uspešna, če izpolnjujemo dva poglavitna pogoja - mlada matica mora biti stara več kot tri tedne, panjska tehtnica mora že nekaj dni kazati vsaj 0.2 kg donosa na dan.
Zaradi nezanesljivosti sprejetja je opisani način dodajanja zelo redek.
Dodajanje odišavljenih matic
Storimo podobno kot pri metodi presenečanja. Neposredno pred dodajanjem potopimo matico v raztopimo snovi, ki pomirja čebele. Pri tem lahko uporabljamo bezgov ekstrakt v kisu, razredčen z vodo v razmerju 1:1, lahko tudi 30-odstotno vodno raztopino matičnega mlečka. Pri opisanem načinu dodajanja potrebujemo nekaj več ročne spretnosti, ker moramo matico ujeti in jo prijeti s prsti.
Pri tem moramo paziti, da matice ne stisnemo za zadek, temveč jo vedno lovimo za prednji del, to je za oprsje in glavo, ker je tam ne moremo poškodovati. Pazljivost pri delu z matico in nezaupanje čebelarja v uspešnost tega načina dodajanja sta razloga za zelo redko uporabo te metode.
Dodajanje matice skozi žrelo
Staro matico odvzamemo in počakamo od pol do tri ure, da se čebele zavedo brezmatičnosti. Na brado panja otresemo sat z mladimi čebelami. Počakamo, da se začnejo čebele prašiti. Matico odišavimo v prej opisani raztopini matičnega mlečka in položimo med prašeče se čebele.
Ponavadi je tako dodajanje zelo uspešno. Vedno pa obstaja nevarnost, da matica pobegne. Zato se je priporočljivo dodatno zavarovati in matici obrezati eno od kril. Dodajanje zahteva neposredno prijemanje matice s prsti.
(nadaljevanje prihodnjič)
Zatiranje ščavja na travnikih?
Čezmerno razraščanje nekaterih širokolistnih zeli na travnikih lahko povzroča velike probleme. Dejstvo pa je, da je njihovo čezmerno razmnoževanje posledica nepravilnega gospodarjenja, in sicer nepravilnega časa košnje, paše in gnojenja. Ščavje, regrat, rman in še nekatere druge zeli so glavni problemi kmetovalcev na raznih posvetovanjih in zimskih izobraževanjih. Omenjene zeli se pogosto pojavljajo na tistih travnikih, kjer gnojimo z velikimi količinami organskih gnojil. Večletna nestrokovnost bistveno pripomore k razvoju nezaželenih vrst. Večkrat smo postavljeni pred dejstvo, kaj narediti, da bo delež le-teh v botanični sestavi čim manjši. Vsakemu je popolnoma razumljivo, da je proizvodni potencial travne ruše bistveno zmanjšan, saj smo delež trav in detelj v travni ruši prepolovili, na njihovih mestih pa so se razširile manj produktivne zeli. Tako je pridelek suhe in hranilnih snovi s travnikov nizek, previsoki deleži zeli pa lahko negativno vplivajo na
zdravstveno stanje živali. Kako se izogniti nevšečnostim?
Najprej je prav gotovo treba poskrbeti, da bomo s travniki gospodarili tako, da z njih dobimo čim več in čim kakovostnejšo voluminozno krmo. S takšnim gospodarjenjem bodo možnosti za razvoj zeli minimalne. Predvsem moramo paziti, da bodo košnje pravočasne, najkasneje v razvojni fazi latenja, ter vključiti v pašno-košni sistem vse tiste travnike, ki so za to primerni. Dokazano je, da je kravji gobec trenutno najboljši herbicid na travinju oz. leta najbolje vzdržuje razmerje trav (visokih, nizkih), detelj in zeli v botanični sestavi travne ruše. Ščavje, ki je eden najbilj nadležnih zeli v travni ruši, živali zelo rade popasejo v razvojni fazi rozete, v kasnejših razvojnih fazah (cvetenje, zorenje) se ga pa izogibajo. Torej večkratno obžiranje ga slabi oz. izčrpava in zaradi tega propade. Dejstvo je, da na pašniku mora čakati krava ščavje, ne pa ščavje kravo. Torej vključevanje v pašno-kosni sistem kot najcenejši vir voluminozne krme lahko bistveno pripomore k razple-veljenosti travne ruše.
Nepravilno gnojenje je eden od osnovnih vzrokov za slabšanje botanične sestave travne ruše. Dejstvo je, da želimo ravno na travnikih najbolj varčevati z gnojili, zato je vedno več primerov, da gnojimo enostran-
sko, kjer dajemo predvsem prednost dušičnim gnojilom, v velikem številu primerov pa so organska gnojila (gnojnica, gnojevka) osnovna oz. edina gnojila. Seveda ob takšnem načinu gospodarjenja ne smemo pričakovati dobrih in kakovostnih pridelkov suhe snovi. Botanična sestava travne ruše je pač rezultat nespametnega gospodarjenja, največkrat pa je takšen travnik gojišče raznih plevelov in zeli in vseh tistih vrst, ki ne sodijo nanj. Delež gospodarskih vrst trav in detelj je minimalen.
Organski gnojili, kot sta gnojevka in gnojnica, sta prav gotovo kakovostni in ju je smiselno gospodarno vračati v krogotok hranil. Edini slabosti sta, da nas izredno hitro kaznujeta, če z njima nepravilno ravnamo. Čezmerne količine v enkratnem odmerku, predvsem gnojevke, hitro zadušijo travno rušo, nemalokrat jo tudi ožgejo, če gnojimo v relativno suhem vremenu. Posledice tega se kažejo v propadanju kakovostnih vrst trav in detelj, prazna mesta pa zasedejo trdovratne zeli in pleveli. Prav tako je travnik v zimskih mesecih tudi edina rešitev za razvoz gnojevke, s čimer naredimo travam in deteljam medvedjo uslugo.
Dokler bomo gnojili travnike na pamet in enostransko, bomo delali zelo velike napake. Zavedati se moramo, da je travna ruša polifitna
združba, sestavljena iz velikega deleža trav in detelj, ki pa imajo svoje specifične potrebe po življenjskem prostoru in hranilnih snoveh. Torej je kemična analiza zemlje osnova za izdelavo gnojilnega načrta, kajti le z njo je mogoče ugotoviti založenost tal, na osnovi katere se je enostavno odločiti, s katerimi koncentriranimi nitrofoskali oz. v kombinaciji z organskimi gnojili bomo opravili osnovno gnojenje. Gnojevka in gnojnica nikakor ne moreta biti edino gnojilo na travniku. Po zahodnoevropski literaturi lahko letno gnojirho samo s 40 do 60 m3 gnojevke na hektar oz. samo 20 m3 na hektar v enkratnem odmerku. Iz prakse ugotavljamo, da predvsem z gnojevko naredimo največ zla na travnikih, zato bi bilo prav, da zakonitosti o ravnanju z organskimi gnojili v prihodnje upoštevamo.
Uporaba herbicidov pri zatiranju nezaželenih vrst v travni ruši je omejena. Dejstvo je, daje potrebno izbrati selektivne herbicide, ki ne poškodujejo gospodarsko pomembnih vrst trav in detelj in imajo želen učinek na zeli in plevele. Takih herbicidov pozna kmetijska stroka zelo malo ali pa učinkujejo samo na določene vrste. Še vedno bo veljalo pravilo, da moramo s travniki gospodariti tako, da bo problemov z zelmi in pleveli čim manj.
Če imamo opravka z zelmi lokalno oz. na posameznih mestih, se lahko odločimo za individualno zatiranje. Širokolistne zeli zatiramo s herbicidi na podlagi 2,4 D (herbo-cid, dicocid, deherban A, rational, d eherban M). Navedeni herbicidi niso selektivni za detelje, razen deherbana M, in jih ne smemo uporabljati po vsej površini.
Če imamo opravka z večjo za-pleveljenostjo travne ruše, več kot dve rastlini (ščavja) na kvadratni meter, škropimo celo površino z 3.5 do 4 I asoluxa na ha (ponekod gaje še mogoče kupiti in je selektiven za detelje) ob dodatku vlažila.
Najprimernejši čas za zair vja je v razvojni to selektiven herbicid, k no deluje na detelje, pa J 75 DF, ki zatre Poleg sto drugih zeli in P'®v, rman, koprivo, osa , P co, navadno zvezdi penušo. V priporo0' 20 do 25 g/ha ob dodatai %|jJ pinovit-N ali cito«0«3 ( harmony selektiven jih ne poškoduje. meznih grmov oziro pa uporabimo 0.6 g -^čas1 nyjana10lvode-Š^ intenzivne rasti, ko J do 15 cm oz. v razi' jn Harmony slabse d J
Za zatiranje le-tega Pa' J.!1 bimo starane 250 ° tenjeir^ na ha, in sicer pred grata. Starane 250 । detelje, to pomen d^ duje ali uniči, zato UP hprip/ in drugih nese ekmfl„jšizaP j priporočamo priie ppsa^ Ijenosti za škropljeni6 p v(j/ plevelnih rastlin m na P kjer ni detelj.
Delovanje herbi°'d ročno, če ne borno pri gospodarjenjp eren^
Avgust je zelo'P^^ ranje raznih zeli ।	^i* (
ruši, še zlasti taktoc^ tembra obnavljati^ dosejali manjkajo namreč kažejo, da in Pašnikerazpleve a|e j uspeh dosejeva^uP<
Preden se odlocl enega od omenjen zatiranje nezaželen P epX ruši, bi bito PraV'k_7njak0,rl .J s kmetijskim stroko di|0 za r, berete priloženo

Strokovna ekskurzija za predsednike in tajnike podružnic
člane Pomurske mlekarske zadruge
Izkušnje italijanskih kmetijcev
Strokovno ekskurzijo je organizirala Pomurska mlekarska zadruga. V Ljubljano smo prispeli okrog 2. ure zjutraj, kjer se nam je pridružila g. Marija Orešnik, dipl. inž. kmet., ki je bila naša strokovna in turistična vodnica po Italiji, opoldne pa smo si že ogledali skupinski hlev v bližini Parme. 70 % kmetijske pridelave in predelave po-
teka v zadrugah, ki so v državni lasti.V kmetijskih zadrugah so
združene različne dejavnosti: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, predelava mleka, klavnice in predelava mesa, tovarne močnih krmil itd. Zadruge se združujejo z drugimi zadrugami v regiji in državi za enoten nastop na evropskem trgu.
Začetki skupinskih hlevov segajo
v 1971. leto. V tem letu so v Italiji zgradili več skupinskih hlevov, od katerih jih je kasneje veliko propadlo. Skupinski hlev, ki smo si ga ogledali, je začel obratovati s polno zmogljivostjo šele 1976. leta. Organiziran je na drugačnih principih kot tisti hlevi, ki so propadli. Člani hlevske skupnosti oz. farme so okoliški kmetje. Ti kmetje imajo v hlevski skupnosti svoje deleže in članstvo. Glede na vložene deleže se jim 2-krat letno izplača dobiček oz. prihodek farme. Vsi kmetje, člani te hlevske skupnosti, pa so strogo vezani, da 50 % svojih njivskih površin namenijo za pridelavo krme. Na preostalih 50 % obdelovalnih površin pa lahko imajo sadjarsko, vinogradniško, vrtnarsko in poljedelsko pridelavo. Ves pridelek krmnih rastlin se stehta in preračuna v seno. Zaradi kontrole kakovosti morajo kmetje narediti kemijske analize krme. Za prehrano krav uporabljajo le suho krmo (seno, otava, seno lucerne) in krmila v zimskem obdobju, poleti pa zeleno krmo in lucerno kot osnovni obrok in krmila. Silaže, tako koruzne kot travne, pri prehrani krav ne smejo uporabljati zaradi izdelave parmezana. Problem pri predelavi mleka v parmezan je v tem, da so sredstva v obliki surovine in izdelka zelo dolgo vezana, kar vse leto. Kmetje sicer dobijo nekaj akontacije, poračun za svoj delež od mleka in prodaje sira pa šele čez eno leto. G. Montani nas je opozoril na ceno mleka. V tej hle-
zimi. Molzišče je narejeno po sistemu ribje kosti z 2 krat 12 molznimi enotami. Poraba stelje za nastilj je v povprečju 3 kg/kravo dnevno; poleti 2 kg/kravo, pozimi pa 4 kg/kravo dnevno. Imajo veliko hlevskega gnoja, zato kombinirajo živinorejsko proizvodnjo z vrtnarsko (paradižnik).
Članov hlevske skupnosti je 13, redno so zaposleni le 4 delavci, ob sezonskih konicah pa jim priskočijo na pomoč člani hlevske skupnosti, ki so plačani po urah vloženega dela. Reja krav molznic se jim splača, vendar ne smejo preseči kvote. Presežki so zelo obdavčeni.
Še nekaj o finančni politiki EU v Italiji. V začetku organizacije in gradnje hlevov so v glavnem gradili s krediti. Danes ima vsaka na novo sprejeta članica status 2- do 3-let-
200 »lic » "Se'V I* prečna mlecno®^^
nimi boksi m P, nadeP°J|Z 1’1
molznimi en°
prikolice, k T kOn3e v m3 vsebine-
Poleg silaz®' kg m°c J k kS^^ |
Zanimiv J® j lit^Ok krav molzn|C ■ 5tr<^ r * ,, oh nroiz«, za t
vski skupnosti iztržijo za 1 liter mleka pribl. 1200 lir, seveda ga prodajo v obliki parmezana. Povprečna cena mleka v Italiji je 700 lir, močno pa pritiskajo na njihov trg Američani s ceno 350 lir za 1 liter mleka. Zaenkrat Američanom še ni uspelo priti na trg EU, vprašanje pa je, kako dolgo bo še tako.
Italija je članica EU že od ustanovitve 1957. leta v Rimu. EU ščiti
Gardsko jezero
svoje proizvode in svoj trg pred vdorom blaga iz držav nečlanic EU.
Hlev, ki smo si ga ogledali, je za naše razmere precej velik.V njem redijo 300 krav holstein-frizijske pasme in 300 plemenskih telic za obnovo črede. Sistem reje je prosta reja na nastilj. Hlevi so armiranobetonske konstrukcije z dvema ali tremi vrstami ležalnih boksov, zunaj hleva pa so obvezno izpusti, ki so kravam dostopni tako poleti kot po-
nega prilagajanja.V tem času se uredijo cene v EU in novi članici. Za financiranje določenih razvojnih in vitalnih programov prispeva EU 57 %, država 33% in regija 10% sredstev v obliki nepovratnih posojil. Vsi projekti, ki pridobijo ta sredstva, pa morajo biti ekonomsko upravičeni in šele potem jim pripadajo sredstva EU, države, regije.
Ogled druge farme je bil v bližini Placente. Lastnik te farme je kapita-
£55*55^ •
i
mleka. Ak^^. op na in izd .-ih.
na in izd.e gir|. O
s
/Nasveti
i
e#
je* sit# zlafr nišW jinii
ati* i* egra1

$
^murske lekarne razkrivajo j^AVILNE SKRIVNOSTI_________________
ie ključ do izgubljenega kraljestva


r°Sa; Mate (ifevT ~
j Paraguarien-
S^no naravnih ej0 dodati
!%lDPa^rnatpU-C'nkovin v Sfastosp ^ nis° do-Svitek o "Porablia kot St^kakn,”16™ ^nijo, raba ^dijski čaj.
^iaosredn^‘Uie Spod-
kt^vsei?0^30^^ K9^h^0kZP,tek’ Evro-Waf° in qa ° Ze,eno in-



i)^ k
9'
drugačne življenjske navade in ritem življenja ljudi, kmetovanje, tudi turizem in podobno terjajo projektantovo dobro poznavanje
Podeželje je prostorsko opredeljeno kot območje s specifičnimi in fizičnimi značilnostmi, po katerih se razlikuje od mestnih območij. Od le-teh se razlikuje tudi po vsebini.
'om
se pri
Kmetija naj ne bi več prodajala le surovine, ampak tudi sama ponujala končne produkte. Naš kmetice znajo pripraviti veliko dobrot. - Fotografija: G. Grabar
&5'£ie bi'° Pode-?°^rob.Po-
ava« (primer' nas našli X Sai Se i° s anie smo »t X Ječalo deŽeliu v Kh. al° premalo Z M1 Politiki ;_L..
p°deželje
/ fVia nar^3 >>idilična /j Zdravi9-3" (primer:



%	(spremem-
družbene ?Podeželja,

■a mobilna

na-
...
^^eisk9 Podeže'ski
I1 J	v Sn 'n Se na’
naselja,
J' ’W°%adaSe prazn'i° j/^be
za-
»&ep=

injem in hu-


6
etu. Pa se
arovalnica triglav
°bmočna enota murska sobota

e
maga krotiti zasužnjevalne občutke lakote in žeje.
Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 2 do 4 gramov droge 3-krat na dan. Ker se kofein hitreje topi kot trpke čreslovine, je na hitro poparjen čaj okusnejši in krepilnejši.
Novejša dognanja: Vsebuje ksantinske sestavine, med njimi je največ kofeina. Njegovo farmakološko delovanje je dobro proučeno. Je timoleptik, človeka naredi miselno in čustveno budnega, prijaznega, zgovornega in dejavnega. Spodbuja dihalno središče ter hitro in globoko dihanje. Skupni učinek na krvni tlak je ponavadi neznaten, saj ga na eni strani viša z večanjem moči srčnega utripa, na drugi strani pa niža s širjenjem žilic obrobnega ožilja. Zveča srčno prekrvljenost. Olajša mišično delo in zveča njegov izkoristek. Sprošča gladke mišice ter spodbuja izločanje vode. Prav tako zmanjša tek. Zveča delovanje analgetikov, zdravil proti bolečinam. Odstrani blago opi-
Usmerjanje razvoja podeželskega prostora
odpirajo velike možnosti prav za razvoj območij, ki so bila doslej odrinjena na rob.
Agrobiznis pri nas že v nekaterih primerih nadomešča klasični način kmetovanja. To pomeni zajemanje t. i. added value (dodane vrednosti) na kmetiji. Kmetija naj ne bi več prodajala surovine, kakor je večinoma še v navadi, ampak bi sama ponujala tudi končne produkte. Podeželje pa lahko med drugim predstavlja tudi potencialni prostor za oddih in rekreacijo in dodatne aktivnosti za urbano okolje. To so splošni potenciali, medtem ko so zelo pomembni tudi lokalni dejavniki, katerih se pri načrtovanju razvoja podeželja ne sme prezreti.
S primerno arhitekturo se arhitekt kot projektant objektov (stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja ...) in krajinski arhitekt kot projektant odprtega prostora (vrt: predvrt, zelenjavni vrt, funkcionalno dvorišče, bivanjski del ...) zna približati merilu podeželja:
♦BRAMAD
KEMA p. o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIAU
KEMA
tost, ne pa močne, to celo stopnjuje zaradi tako imenovanega povračilnega učinka.
Izvleček sorodne vrste llex pu-bescens se na Kitajskem rabi v obliki injekcij za zdravljenje obolenj srca in ožilja, ker zniža krvni tlak.
Stranski učinki in strupenost: Običajni stranski učinki po pijačah z vsebujočimi ksantini so nespečnost, vznemirjenost, drhtenje rok in razbijanje srca. Če se naenkrat odpove pitju, povzročijo glavobol.
V Urugvaju so proučili zvezo med pitjem napitka mate in rakom na požiralniku, ki je tam zelo pogost. Ugotovili so, da pretirano pitje pri moških zveča tveganje za omenjeno bolezen 6,5-krat, pri ženskah pa 34,6-krat.
V drogi je kofeina od 0,2 do 2 odstotka, smrtni odmerek kofeina pa je 10 gramov.
Prepovedi in opozorila: So enaka kot za kofein, bolnikom z zvišanim tlakom in obolenjem srca in ožilja je dovoljena le omejena raba.
Med nosečnostjo se v sploš-
Cene * sadja in zelenjave
Zelenjava Tržnica
M. Sobota G. Radgona Ljutomer
jabnlka	118	200	120
hruške	300	340	300
marelice .	350	400	400
banane	196	180	180
limone	236	290	280
pomaranče	260	180	210
lubenice	85	120	110
grozdje	380	640	600
ananas	360	300	350
kivi	430	500	570
grenivke	210	220	250
paradižnik	197	250	220
paprika	260	360	350
krompir	63	70	60
šolala	160	200	200
korenje	130	250	190
zeleno zelje	53	120	70
čebula	130	180	140
kumare	100	180	120
ohrovt	160	250	250
česen	340	600	600
bučko	100	-	200
por	380	-	300
cvetača	244	300	200
hren	320	-	-
jajca	20	-	-
ližol v zrnju	321	350	280
orehova jedrca	1110	-	990
suhe fige	780	600	600'
suhe slive	800	700	600
nem priporoča le priložnostno pitje, saj kofein prehaja skozi posteljico v plod. Izloča se tudi v materinem mleku, ob običajnih odmerkih le v količini, ki ne pomeni tveganja za dojenčka, vendar tudi ti lahko povzročijo dojenčkov nemir in nespečnost. Ni odveč vedeti, da ga nosečnice in dojenčki počasneje izločajo iz telesa, posebno še slednji, ki ga do starosti 6 mesecev praktično sploh ne presnavljajo, pa se še teden dni po zaužitju zadržuje v telesu. Ugotovitve veljajo za vse pijače, ki vsebujejo kofein ali druge ksantine.
Lekarniško mnenje: Glavna značilnost droge so ksantinske sestavine, predvsem kofein. Farmakološki učinki slednjega upravičujejo zeliščno rabo. Stranski učinki in opozorila so enaki kot pri drugih napitkih z vsebujočimi ksantini, na primer indijskem in kitajskem čaju ter kavi.
Sklep: Čaj mate je ključek do zdravja. Razlika med ključkom in ključem pa je v ključavnici.
Janez Špringer, mag. farm.
le-teh.
Prebivalci podeželja si danes v glavnem še vedno sami krojijo usodo s svojim neposrečenim posegom v urejanje svojih prebivališč.
Pri tem pride do zmešnjav in polomij tako pri funkcioniranju objektov kot tudi pri pravih oblikovalskih, ambiciozno zastavljenih in s pridno roko negovanih dosežkih, kjer se vse preveč vrinjajo nerazumljeni mestni vzori življenja. Že droben nasvet strokovnjaka pa lahko veliko pripomore k izboljšanju kakovosti življenja in k večji humanosti bivanja.
DARJA MATJAŠEC
Varno potapljanje
Počitniško kopanje na morju si mnogi popestrijo tako, skozi potapljaško masko opazujejo morsko dno. Če voda ni pregloboka, lahko z dna poberejo tudi kakšno školjko ali morskega ježa. Oglejmo si, na kaj je treba pri tem biti še posebno pozoren, da bo potapljanje čim manj nevarno.
Med potapljanjem deluje na po-
tapljača povečan tlak, na vsakih 10 metrov globine tlak naraste za en bar. V tej globini delujeta na telo dva bara skupnega tlaka, kar je dvakrat več, kot je normalni zračni
tlak na zemeljski površini. Človeško telo, ki je v glavnem iz vode, dobro prenaša povečan tlak. Težave na-
stopajo le v telesnih votlinah, kritična so predvsem ušesa. Uho je zaprto z bobničem, ki loči zunanje in srednje uho. Med potapljanjem voda zaradi večjega pritiska na zunanji strani z večjo silo pritiska na bobnič kot zrak na drugi strani v srednjem ušesu. Bobnič se napne navznoter, in to napetost potapljač čuti kot bolečino. Bolečina preneha, če se potapljač prime za nos in močno pihne. Tako izenači tlak' na obeh straneh bobniča (izenačevanje tlaka spremlja značilno pokanje v ušesih, podobno kot pri vožnji po hribih ali z letalom). Ta manever pa ni mogoč, če je zaradi prehlada zamašena evstahijeva troblja, ki povezuje nosno in ušesno votlino. V teh primerih se mora potapljač dvigniti v nekoliko bolj plitvo
vodo in tam poskusiti izenačiti tlak v
ušesih. Zelo nevarno je, če prehlajen potapljač, ki ne more izenačiti
tlaka, kljub temu »na silo« rine v globino. Že na globini treh metrov
je lahko sila na bobnič tako velika, da le-ta poči. Poškodba bobniča pa ni kritična, saj po navadi zaraste v nekaj dneh. Zaradi vdora hladne vode v srednje uho potapljač lahko pade v nezavest, prizadet pa je tudi center za ravnotežje in orientacijo, kar brez tuje pomoči hitro vodi do
Bučke
Domovina bučk je Mehika. V Evropo jih je prinesel Kolumb in jih prvi omenja v svojih zapisih leta 1492. V ljudskem zdravilstvu še danes uporabljajo bučno seme in bučno »meso« (očiščene bučke), saj vsebuje številne zdravilne učinkovine. Zaradi tega je buča opisana skoraj v vseh priročnikih zdravilnih rastlin.
Pridelovane bučk ni težavno in jih lahko pridelujemo od pozne pomladi do jeseni. Ločimo jih več vrst. Najbolj razširjena je velika okrogla buča, primerna za ljudsko in živalsko prehrano, v novejšem času pa so pogoste tudi veliko manjše, podolgovate bučke, ki jih zelo mlade pripravljamo na različne načine, dušene, ocvrte ali polnjene z mesnim nadevom.
Najstarejši način priprave velikih okroglih bučk je prikuha z dodatkom smetane in začimb -kumine, drobnih koprovih lističev in sladke rdeče paprike. Če k tej prikuhi ponudimo še rezino kuhane govedine in krompirjev pire, je obrok jedi popoln. Pri pripravljanju bučk v prikuhah jih pred kuhanjem malo nasolimo (nastrgane kot repo), da izgubijo nekaj vode, in rahlo okisamo, da pri kuhi takoj ne razpadejo in jed ne izgubi prikupnega videza.
Manj razširjena je pri nas priprava bučnega zvitka in bučne marmelade. Zato več o tem.
Bučni zvitek
Pripravimo vlečeno testo kot za vse druge zvitke. Očiščene bučke nastrgamo, rahlo solimo in čez nekaj minut ožmemo. Bolj tanko jih raztresemo po 2/3 razvlečenega testa, zadnja tretjina ostane prazna. V lončku zmešamo (na eno testo) približno 1 del kisle smetane in 1 jajce. S tem pokapljamo bučni nadev in prazno testo. Pokapljamo z malo maščobe in po želji sladkamo. Rahlo zvijemo in spečemo. Po želji pa lahko med med bučke umešamo žlico praženih drobtin, daje nadev bolj čvrst.
Marmelada iz navadnih bučk
Očiščene in nastrgane bučke rahlo solimo in jih čez 20 minut ožmemo. Rahlo jih pokapljamo z žličko kisa (na 1 kg bučk), potresemo s sladkorjem (30-40 dag) in pristavimo kuhat. Ko so popolnoma zmehčane, a še ne razpadejo, jim dodamo 2 žlici (ali več) limoninega soka in 2/3 vrečke vanilijevega sladkorja ali še bolje 1 /2 stroka vanilije. Še dobro prevremo in takoj zelo vroče polnimo v stekleničke. Pokrite s krpami ohladimo. Med kuhanjem lahko mešamo s poljubnim sadjem.
Kompot iz bučk
Očiščene bučke narežemo na manjše kocke, ki jih prevremo v rahlo okisani in malo slani vodi. Odcedimo, naložimo v stekleničke, zalijemo s sladkorno vodo, odišavimo z limono in vanilijo ter pasteriViziramo kot vsak drug kompot.
CILKA SUKIČ
utopitve. Zato je osnovno pravilo za varno potapljanje, da se nikoli ne smemo potapljati sami.
Odrasel človek porabi pri normalnem dihanju v povprečju 20 litrov zraka na minuto. V polnih pljučih ima okrog 6 litrov zraka, kar torej zadostuje kvečjemu za 20 sekund. Izkušnje kažejo, da potapljači pod vodo zdržijo dlje časa, če pred potopom večkrat globoko vdihnejo (hiperventilirajo pljuča). To početje pa je lahko zelo nevarno. Med zadrževanjem vdiha se v pljučih zmanjšuje koncentracija kisika in povečuje koncentracija ogljikovega dioksida. Če delni pritisk kisika z začetnih 0,2 bara (kisika je v zraku ena petina) pade na okrog 0,16 bara, hipoma (zaradi hipok-sije) nastopi nezavest. S hiperventi-lacijo pljuč potapljač v pljučih predvsem zmanjša količino ogljikovega dioksida, koncentracije kisika pa ne more povečati prek ene petine. Zato potapljač dlje časa ne čuti potrebe po vdihu (na vdih nas sili preveliko ogljikovega dioksida, ne premalo kisika v pljučih), med tem pa lahko delni pritisk kisika pade pod nevarnih 0,16 bara in nastopi nezavest. Nezavest kot taka v večini primerov sploh ni nevarna, kritična je utopitev, ki ji sledi, če nezavestnega nihče ne potegne iz vode.
Pri plavanju iz globine proti površini je nevarnost hipoksije še večja.
Cene rabljenih avtomobilov
Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 38 avtomobilov, prodali pa so tri.
Znamka	Letnik	Prev. km.	Cena
BMW318i	1991	150.000	21.500 DEM
Nissan Sunny 1,4 LX	1991	93.000	11.000 DEM
GolfJX	1989	106.000	6.800 DEM
Toyota Corolla 1,4	1993	62.000	15.900 DEM
Opel Kadett 1,7 D	1990	96.000	10.000 DEM
Ford Fiesta	1996	5.000	16.300 DEM
Vzemimo, da je na globini petih metrov, kjer je tlak 1,5 bara, delni tlak kisika večji od kritičnih 0,16 bara. Ko potapljač plava proti površini, se tlak zmanjšuje in s tem se zmanjšuje tudi delni tlak kisika; če pri tem pade pod kritično mejo, nastopi nezavest.
Ravno zato hipoksija v večini primerov nastopi med dvigovanjem, pogosto tik pod površino. Čeprav hipoksija po navadi nastopi le pri vrhunskih potapljačih, saj začetniki niso sposobni dovolj dolgo zadrževati vdiha, previdnost nikoli ni odveč. Najmanj, kar lahko vsak stori za svojo varnost je, da se nikoli ne potaplja sam in se s sopotap-Ijači ves čas vzajemno opazuje, da si v morebitnih težavah lahko pravočasno priskočijo na pomoč.
MIČO
22
»Šport
Milovan Tarbuk - trener NK Beltinci
V zmoti so tisti, ki mislijo, da se bomo borili za izpad
Pri beltinskem prvoligašu so se zgodile pred novo tekmovalno sezono med vsemi moštvi največje kadrovske spremembe. Klub je zapustilo 14 igralcev: Starovasnik, Cvikl, Gutalj, Vi-ckovič, Jeraj, Sirk, Pirc, Judež, Hadžič, D. Baranja, S. Baranja, Šarkezi, Gajser in Novak, prišlo pa je 11 novih: Janko Veselič, Boštjan Zemljič, Simon Dvoršak, Zorislav Zec, Matej Forjan, Boštjan Osterc, Dejan Kečan, Mario Zver, Renato Kotnik, Kristjan Markovič in Gregor Mirtič. Poleg tega se je povsem zamenjalo strokovno vodstvo, ki ga vodi trener Milovan Tarbuk. Direktor kluba je postal Jože Horvat, tehnične posle pa sta
prevzela Feri Maučec in Jože Jakob. Za velike spremembe so se odločili v Beltincih na pobudo predsednika kluba Marjana Maučeca predvsem zaradi neuspehov v prešnji tekmovalni sezoni. Nova tekmovalna sezona bo tako za Beltinčane velika preizkušnja. Sicer pa smo se pred začetkom tekmovanja v prvi državni ligi pogovarjali z novim trenerjem Milovanom Tarbukom.
- Kaj je bil motiv, da ste se znašli pri beltinskem prvoligašu, ki se je s kvalifikacijami rešil izpada iz prve državne lige?
»Potem ko sem končal tekmovalno sezono pri celjskem Publikumu, sem imel možnost, da bi za šest mesecev odšel v Brazilijo. Ker pa nisem uspel urediti vseh zadev, sem se odločil, da grem v Beltince iz enega samega razloga, ker imajo zveste gledalce.«
- Za vami so naporne priprave. Kako ste z njimi zadovoljni. Ali ste uspeli uresničiti cilje?
»Mi smo v celoti uresničili program priprav za novo tekmovalno sezono. Bilo je sicer nekaj drobnih problemov, ki pa spremljajo vsako moštvo. Določeni igralci se namreč iz objektivnih razlogov niso pravočasno vključili v priprave. Tu mislim predvsem na Kristjana Markoviča, ki je bil v vojski, Bogdana Črnka, ki je moral opraviti nekatere zdravniške preglede, in Maria Zvera, ki se je na začetku priprav poškodoval. Sicer pa sem z disciplino in prizadevnostjo igralcev zelo zadovoljen.«
- V moštvu je prišlo do velikih igralskih sprememb, torej je potrebno ustvariti povsem novo enajsterico, ki bo nastopala na prvenstvu. Kako bi primerjalno ocenili prejšnje in sedanje moštvo?
»Dejstvo je, da je zaradi teh sprememb moštvo zares potrebno na novo formirati. Pa ne samo to, moštvo mora igrati tak nogomet, ki bo ustrezal razpoložljivemu igralskemu kadru. Vnaprej namreč ni mogoče določiti igre.
Če ocenjujem moštvo Belti-nec,-ki je prejšnjo tekmovalno sezono nastopalo v prvi državni ligi, lahko rečem, da je bil igralski kader po izkušnjah in znanju kakovostnejši. Sedaj pa razpolagamo z mlajšim igralskim kadrom, kije veliko ambicioznejši. Učinek prejšnjega moštva je znan, kaj bomo lahko dosegli z novim, pa bo pokazal čas.«
- Nehvaležno vprašanje, pa vendar. Kaj ljubitelji nogometa v Beltincih lahko pričakujejo od nove tekmovalne sezone?
»Osebno se ne obremenjujem z uvrstitvijo. Moji cilji so vedno bili, da se igra kakovosten nogomet, uvrstitev pa je samo posledica dobre igre.
Vsekakor pa bomo poskušali dokazati vsem, ki že naprej napovedujejo, da se bo moštvo Belti-nec borilo za izpad, da so v zmoti.«
Milan Koblencer - trener NK Mura
Realno mesto Mure je na sredini lestvi^
Po treh odličnih sezonah, ko je soboška Mura igrala v evropskih pokalih, je bila zadnja tekmovalna sezona razočaranje, saj so se Sobočani znašli na sedmem mestu prvenstvene lestvice prve državne lige. To je bil tudi vzrok, da so se v klubu odločili za korenite spremembe. Odpovedali so se nekaterim predragim igralcem, strokovno vodenje pa zaupali domačim strokovnjakom, hkrati pa moštvo pomladili z lastnim igralskim kadrom, ki prihaja iz mladinskih vrst. Tako je Muro zapustilo kar osem dobrih igralcev: Lalič, Stampfer, Brezič, Kokol, Vučičevič, Vidovič, Dvoršak in Kmetec, prišli pa so: Srečko Ilič, Elvis Šahmanovič, Dejan Baranja in Goran Gutalj. V prvo moštvo pa so uvrstili mlade in talentirane nogometaše: Dejana Nemca, Damjana Ošlaja, Mihaela Bukovca, Fabijana Cipota, Aleša Gaborja, Sebastjana Vogrinčiča, Mateja Frasa, Gorana Rističa, Alena Mesariča, Nikolo Talaberka, Zorana Babiča, Ljubišo Živiča, Štefana Gomboca in Aleša Millerja. Trenerske posle so zaupali Milanu Koblencerju, dolgoletnemu igralcu Mure in amaterskemu državnemu reprezentantu ter njegovemu pomočniku Jožetu Karoliju. Pred novo tekmovalno sezono v prvi državni ligi smo se pogovarjali s trenerjem Milanom Koblencerjem.
- Naporne priprave so za vami. Kako ste z njimi zadovoljni?
»Za novo tekmovalno sezono v prvi državni nogometni ligi smo se ves čas pripravljali doma, program pa smo v glavnem tudi uresničili. Težava je bila poškodba Franca Ciferja, ki še ni povsem okreval in bo lahko s polno močjo začel trenirati šele sredi avgusta. Pozneje sta se vključila v priprave tudi Šahmanovič in Gutalj, kije prišel k nam tik pred začetkom prvenstva.«
- V pripravljalnem obdobju ste odigrali nekaj prijateljskih tekem. Kaj so pokazale?
»Prijateljske tekme je moštvo igralo zelo spremenljivo. To pa je tudi razumljivo, saj v igro
vključujejo mlade in še neizkušene igralce.«
- V moštvu je prišlo do velikih igralskih sprememb. Kako bi ocenili sedanje moštvo v primerjavi s prejšnjim?
»Mura je v tem trenutku nekoliko slabša, kot je bila v prejšnji tekmovalni sezoni, saj nam je odšlo kar osem kakovostnih igralcev. Mladim igralcem, ki jih vključujemo v mnoštvo, manjka tudi potrebnih izkušenj. Zelo pa smo okrepili konkurenco med tujimi igralci. Moja velika želja je, da bi v moštvu spremenili odnos nekaterih igralcev do kluba in igre ter v pravem smislu predstavili vizijo kluba. V klubu se srečujemo tudi z manjšimi fi-
Slovenski nogometni pokal
Mura in Beltinci v osmini finala
Odigrana je bila večina tekem šestnajstine slovenskega nogometnega pokala. Od sedmih pomurskih moštev, ki so se uvrstila v šestnajstino pokala, je tekme odigralo pet moštev, drugi dve pa jih bosta 10. avgusta. V osmino finala sta se uvrstila le prekmurska prvoligaša Mura in Beltinci, iz nadaljnjega tekmovanja pa so izpadli Nafta, Bakovci in Turnišče. Tekmi Triglav : Serdica in Goričanka : Goriške opekarne bosta čez dva tedna.
Dravinja : Mura 0 : 6
Slovenske Konjice - Stadion ob Dobravi, gledalcev 400. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelci: Škaper 2, Cirkvenčič, Cipot, A. Baranja in Fras.
Mura: Nemec (Černjavič), Lukič, Ilič, Dominko, Cipot, Cirkvenčič, Škaper, A. Baranja, Horvath (Bukovec), D. Baranja (Vogrinčič), Fras.
Domžale : Beltinci 0 : 2
Domžale - Igrišče v športnem parku, gledalcev 300. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelca: Godina in Džafič.
Beltinci: Kuzma, Godina, Tratnjek, Zemljič, Dvoršak, Mirtič (Črnko), Kečan, Zec, Kotnik (Forjan), Franko (Markovič), Džafič.
Nafta : Korotan 0 : 1
Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Kokolj (Ljubljana). Strelec: M. Vidovič.
Nafta: Zver, Hozjan, Gabor, D. Novak, Drvarič, Gaševič, Baša (Varga, Gyurkač), Utroša, Bedo, T. Novak, Bursač.
nončnimi težavami, zalolj/ do morali temu podrediti1] igralci. Imeli bomo stM>' l lekcijo in pripravljali maš11 I vnaprej.«	J
- Kaj pa lahko zahtevniC / cr pričakujejo od notri1 li talne sezone? J
»Zaradi velikih spr^J1 igralskem kadru je real"1 f i sto Mure v sredini l^fl! novi tekmovalni sezoni2^ ! moštvo stabilizirati viti za naslednjo tekme^ zono, ko naj bi igraloflj vlogo. Upajmo, da se P cHji uresničili in da borili za obstanek v If^iF za boljšo uvrstitev na k*. J1
Fer^’ f

Feri Maučec
□
Fotografija: J. Zauneker
Sah
Tanja Stumberger uspešna na SP
2S,rpo streljaj
pašo bili
5)- Vrstm red^ | Odranci. 2-r (F. B., F-
Klub malega nogometa Kučnica iz Korovec je pripravil preteklo nedeljo slovesnost, na kateri so predali namenu športni objekt z igriščem za mali nogomet, lesenimi slačilnicami in reflektorji. Športni objekt, ki je vreden okrog 2,300,000 SIT, pri gradnji pa so opravili okrog 2.500 prostovoljnih delovnih ur, je za Ko-rovce pomembna pridobitev. Objekt je predal namenu župan Občine Cankova - Tišina Alojz Flegar.
—I prijatelj,-nišču premagali dom^JI. j^ligaša s 7 : 1. Goleži' Franko 3, Zec 2, kovič za Beltince, tek za domačine pa ie' >1 trovke dosegel Lutar-□ Ob praznovanju
ce NK Goričan^j > Fogašovcih prijat61J-metna tekma med voligašem Muro in m. tretjeligašem Gorič^M Sala je Mura z 1	a/IJ
-Je m j
V Žaganu na Poljskem je bilo svetovno mladinsko prvenstvo v šahu (do 20 let). Slovenijo je kot edina ženska zastopala Tanja Štumberger, članica Športnega društva Beli grad iz Čren-šovec, in dosegla lep uspeh. Sodelovalo je 6 1'šahistk, med katerimi je bilo 6 velemojstric, 14 mednarodnih mojstric in 10 mojstric. Tanja Štumberger pa je kot mojstrska kandidatka osvojila 5,5 točke. To je vsekakor zavidanja vreden dosežek, zlasti še, ker zaradi pomanjkanja denarja ni imela nobenih priprav. (Štumberger)
V Hočah poteka šahovski turnir. Med 36 šahisti so tudi nekateri pomurski tekmovalci in tekmovalke. Po štirih kolih vodi Boris Kovač s 3,5 točke. Gjuran je z 2 točkama na petnajstem, Neda Tompa pa z 1,5 točke na dvaindvajsetem mestu.
Na mednarodnem šahovskem turnirju v Egru na Madžarskem sta med 86 šahisti sodelovala tudi člana ŠD Roka-da iz Lendave Damjan Plesec in Jože Gerenčer. Plesec je s 6 točkami osmi, Gerenčer pa s 5 točkami 26. (F. B. )
Murske ^bke. rojene 1985. bodo začeli s trening1 °n 18. uri na igrišču ':,zaneriji. Trening1.1. Ir 2^ner Zoran Cirkve^^ 1 Medobčinsko dr“ /L ~—J gometnih sodn' da va je v Lakošu pr'?, dicionalni nogom^a ji e d šestimi moštvi sf ( renšovci, ki so vi111
Odranci neo^t "--hi enaJ^in
'it
Namizni tenis
Bakovci: Maribor 0 : 2
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 500. Sodnik: Horvat (Vrhnika). Strelca: Kek, 11 m, in Šarkezi.
Bakovci: Šiftar, Papič, R. Berendijaš (Holcman), Kovačec, Jančar, Kokaš, Kerčmar, Krančič, Prekazi, Žekš, B. Berendijaš.
Nogometaši Bakovec so državnemu prvaku Mariboru nudili močan
Fotografija: J. Zauneker
odpor
Soliden nastop Kocuvana na EP
V Topolčanyh na Slovaškem je bilo 40. evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu. V mladinski reprezentanci Slovenije je solidno igral član NTK Moravske Toplice Sobota Gregor Kocuvan, ki je od sedmih nastopov Slovenije igral na petih. Dosegel je rezultat 3 : 2 in skupaj s Tokičem še zma-
go v dvojicah. Slovenija je zasedla sedemnajsto mesto. Med posamezniki je Kocuvan v kvalifikacijah premagal Norvežana So-ronsena z 2 : 0 ter izgubil s Portugalcem Mendonco z 1 : 2. Med dvojicami je skupaj s Kogojem premagal belorusko dvojico z 2 : 0, v drugem kolu pa izgubil z bolgarsko dvojico z 1 : 2. M. U.
Turnišče : Publikum 0 : 7
Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 300. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: Goršek 3, Kamberovič 3 in Sešlar, 11 m.
Turnišče: Zver (Senica), Vegič, Raj, Pucko, Mujdrica, Lutar, Albert Lackovič, Temar, Rituper, Lacko (Albin Lackovič), Litrop (Lebar). (FH)
Sejemski tek - Agencija za šport Ljutomer organizira 2. sejemski tek, ki bo v petek, 8. avgusta, po ljutomerskih ulicah za mlajše kategorije, starejši pa bodo tekli na progi Ljutomer -Ce-zanjevci. Začetek tekmovanja bo ob 17. uri na Glavnem trgu. Prijave bodo zbirali do 16.30. (NŠ)
Poletna olimpiada - V okviru rekreativnih aktivnosti je bila na ljutomerskem kopališču tako imenovana poletna olimpiada.
Okrog 137 športnikov je nastopilo v odbojki na mivki, mini košarki, nogometu in plavanju. Šolska mladina (25) pa seje preizkusila v plavanju za značko delfinčka (NŠ).
tar Trigla^a RjJe ji mon-Do^J.^ nil svoja
v rednem	J
Hokej na travi__
Lek Lipovci državi K .......r .. ..
V Lipovcih je bila tretja in odločilna tekma končnice državnega članskega prvenstva v hokeju na travi med Triglavom iz Predanovec in Lekom iz Lipovec. V razburljivem srečanju, ki si ga je ogledalo okrog 300 gledalcev, so zmagali hokejisti Leka iz Lipovec šele po streljanju kazenskih strelov in tako postali državni prvaki. Lipovčani bi si lahko zmago zagotovili v rednem delu tekme, vendar je F. Maučec zgrešil kazenski strel.
Golf
V Mokricah je bil prvi golf turnir Radenske iz Radenec. Med 50 tekmovalci je v skupni uvrstitvi zmagal Miro Raič iz Mokric, v ženski konkurenci pa Mirjana Štoter (Bundek).
li s 6 : 5-Gole^
F'
Fajs 2’ W
glaV 'Z a SO
strele pa S°R P. Forjan’ । J
naslov drz

»Šport
p----------------------------------------------------------
<^gsko prvenstvo kajakašev in kanuistov ____________________ Horvat, Vereš, Bokan in Varga v Franciji
fc?.?0 nedelje bo v Okorni dUrk Santmoricu hnstv , ^'nsko in člansko %a)akašev in kanusi-^lanSna divJih vodah. V ® . jVenski reprezen-Kllorv,Ut ’ 19'letn> kanuist Ml-i’3 iD Mura Krog)
k^aš Miran Vereš bosta nastopila v ter 17-|etni
Skih? B°kan D Mura SJ1* v mladin-%sehC1' ^Vr°Pskega pr-
K rfJOm°čnik trenerja t IS £rezentance. Pred
1	Prven-
š SkovrS6™ br°du pri' I Snovi konferenco, na
»Siseznanili s ' °beti na zahtev-
odsoten s treninga, kar se je poznalo tudi na tekmovanju za svetovni pokal, sem se na evropsko prvenstvo dobro pripravil. Pri tem se moram zahvaliti mojima predstojnikoma v vojski Rauterju in Zrinskemu, ki sta mi omogočila nemoteno vadbo. Mislim, da dober rezultat ne bi smel izostati.«
h '^^anju.

R -‘»nat - dobitnik os-(3 zlate, 4 srebrne na svetovnih in wnstvih ter svetov-N« ' ’^a evropsko pt-Ose d°hro pripravlja-ukazali že na tek-11 svetovni pokal. Z 56 ne obremenjujem, tekmovanju dojkK®1''nbrez napake do-/ K™ ' ^ko dosežem do-F VWet^ - »Čeprav sem ^2Poškodbe en mesec


LA 0». .
v
kajaku in kanuju. Stojijo od leve: Miran Vereš, Borut Horvat, Miran Fotografija: F. Maučec
Udeleženci evropskega prvenstva Bokan in Štefan Varga.
Miran Bokan - debitant na evropskem prvenstvu. »Od tekmovanja si ne obetam veliko, saj sem dosti dosegel že s tem, da sem se uvrstil v mladinsko državno reprezentanco. Na tekmovanje sem se dobro pripravil. Ker sem prvič na tako velikem tekmovanju, si rezultata ne upam napovedovati.«
Štefan Varga - Reprezentanca seje temeljito pripravljala na evropsko prvenstvo in mislim, da dobri rezultati ne bi smeli izostati. To še posebno velja za Boruta Horvata, ki si je že pridobil potrebne izkušnje. Tudi Miran Vereš je dobro pripravljen za tekmovanje. Za Mirana Bokana pa bo to prva velika preizkušnja. Veliko si zlasti obetam od moštvene vožnje.«
Feri Maučec
Državno prvenstvo v akrobatskem letenju Akro ’97
Generalka pred evropskim
prvenstvom
Od 3. do 10. avgusta bo na letališču v Rakičanu državno prvenstvo v akrobatskem letenju AKRO ’97, ki ga že tretjič zapored pripravlja Aeroklub Murska Sobota pod pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. To bo hkrati generalka za organizatorje, sodnike in tekmovalce pred Evropskim prvenstvom v akrobatskem letenju, ki bo prihodnje leto v Murski Soboti.
Na to pomembno športno tekmovanje se že dalj časa vneto pripravlja organizacijski odbor, ki ga sestavljajo izkušeni strokovnjaki in organitorji, kot so direktor Martin Burjan, namestnik direktorja Bela Pavlič, pomočnik direktorja Ladislav Lipič, vodja tekmovanja Igor Zrinski, vodja sodnikov Oto Verbančič in drugi. Lani je sodelovalo na tekmovanju v Rakičanu čez 20 tekmovalcev iz petih držav, letos pričakujejo enako udeležbo. Med njimi bodo nastopili tudi domačin Peter Podlunšek, ki se je izkazal že lani, Jože Černič iz Slovenj Gra
Atletika____________________
Velika smola Sonje Roman
dca, Benjamin Ličer iz Portoroža in štirje tekmovalci slovenske vojske. Tekmovali bodo v treh kategorijah: sportsmenu, in-termediatu in aduanci. Vsaka kategorija je sestavljena iz treh programov: znanega programa, ki ga določi organizator in ga lahko tekmovalci vadijo pred tekmovanjem, neznanega programa, ki ga tekmovalci dobijo 24 ur pred tekmovanjem in ga ni mogoče vaditi, in prostega programa, ki določa koeficient težavnostne stopnje z določenim številom zahtevnih figur, ki jih vsak tekmovalec mora opraviti. Uradna otvoritev državnega prvenstva bo v torek, 5. avgusta, ob 18. uri, ko bo tudi uradni trening. V sredo bo na sporedu znani program, v četrtek znani in neznani program, v petek neznani program, v soboto pa prosti program. V nedeljo, 10. avgusta, bo dopoldne tekmovanje za pokal pokrovitelja, ob 14. pa sklepna prireditev z letalskim programom. Organizatorji pričakujejo, da si bo to zanimivo in privlačno športno prireditev ogledalo veliko obiskovalcev.
Feri Maučec
nedelja, 3. avgusta, ob 16.30
Proslavili bodo jubilej
Rudar
Maribor

- Novarlič, Krenker, J. Horvat
4.	sodnik: Turk
Delegat: Jože Botjak (MS)
- D. Horvat, Gliha, Zagorc .
4.	sodnik: Babnik
Delegat: Ivan Kranjc
- Vidah, Tabar, Rastovec
4.	sodnik: Mihalič
Delegat: Jože Tomšič
- Tivold, Šturm, Hostar
4.	sodnik: Bohinc
Delegat: Marjan Uran
- Kos, Šart, Lackovič
4.	sodnik: Vivod
Delegat: Roman Tomšič
zmag domačinom
M J K.
'': kK^rernii
kar sedem-
progi z je^-inarodne d uspešen
a

fej Zma‘
šele četrti štart. Uvrstitve Ljutomerčanov: 1. dirka za 2-letne kasače: 1. Mister Lobell (Sagaj) 1:23,0, 2. Veno (Kolar), 3. Abar-ta (F. Jureš). 2. dirka za 3- do 4-letne kasače: 1. Lamamba (Špindler) 1:20,5, 3. Lisko Lobell (Erjavec). 3. dirka za 3- do 5-letne kasače: I. Ida MS (M. Slavič mlajši) 1:20,7, 2. Liktor Lobell (Slana mlajši). 4. dirka za 3- do 12-letne kasače: 1. Vjster II (Sagaj) 1:19,9, 2. Fabian (Slana), 3.
Marko so po-
Nogomet
NK Odranci
V petek, 1. avgusta, bodo v Odrancih proslavili 25-letnico nogometa. Slovesnost se bo začela ob 18. uri na nogometnem igrišču, kjer bo udeležence pozdravil župan občine Ivan Markoja, o razvojni poti, težavah in' dosežkih pa bo govoril predsednik kluba Ivan KavaŠ. Pripravili bodo tudi kulturni program, v katerem bosta med drugimi sodelovala mešani pevski zbor upokojencev iz Odranec in pevka Jožica Šemen. Pričakujejo, da se bo proslave ob jubileju
Lelija II (D. Jureš). 6. dirka za 3-do 12-letne kasače: 1. Demos MS (M. Slavič mlajši) 1:18,4. 7 dirka za 3- do 12-letne kasače: 1. Rosso (Crnkovič) 1:17,7, 2. Ami-ta (F. Jureš), 3. Anihila (Sagaj mlajši). 8. dirka za domače in uvožene kasače: 1. Duras (Sagaj). V soboto, 2. avgusta, bo v Ljubljani 7. slovenski kasaški derbi, kjer bo nastopilo šest Ljutomerčanov: Ira MS (M. Slavič), Anita (F. Jureš), Ahaja (J. Sagaj), Lord*Lobell (S. Jureš), L Quen (D. Heric) in Filly (B. Slana). N. Š.
udeležilo veliko ljubiteljev nogometa, ki jih v Odrancih ne manjka.
Po slovesnosti bodo pripravili klubsko veselico. Praznovanje jubileja bodo sklenili v soboto s prijateljsko nogometno tekmo med Odranci in Turniščem. (J. Žerdin)
Strelstvo
V Ljubljani je bilo držav- no člansko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Sodeloval je tudi Robi Markoja (SD ŠK Turnišče) in dosegel lep uspeh. V disciplini 60 leže je s 572 krogi zasedel četrto mesto,rv trostavu pa je bil šesti.
Tenis
V Radencih je bilo teniš- ko tekmovanje, ki ga je pripravil Tenis Forming. Med 52 tekmovalci iz severovzhodne Slovenije je pri moških do 35 let zmagal Avsec (GR), do
45 let: Vereš (MS), v dvojicah Vodeb - Zeilhofer (Branik), v absolutni kategoriji pa Škraban (MS).
Na Otočcu je bilo držav- no prvenstvo v tenisu za dečke do 12 let. Lep uspeh so dosegli igralci TK Radenci, saj seje Bruna Fekonja uvrstila na glavni turnir, kjer je v šestnajstini finala izgubila z drugo nosilko Matejo Špes (Branik). Andrej Pintarič se je prav tako uvrstil na glavni turnir in v osmini finala izgubil s tretjim nosilcem Alešem Pogačarjem.
Na odprtem teniškem turnirju Kranja za dečke do 14 let v A-kategoriji se je Raderičan Vršič uvrstil v drugo kolo, v B-kategoriji pa je Pintarič izpadel v polfinalu, Fekonja pa v drugem kolu. Med dekleti se je Fekonjeva uvrstila v drugo kolo.

V Ljubljani je bilo mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki. Z velikimi pričakovanji je nastopila v teku na 1.500 m članica Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote 18-letna Sonja Roman s Hodoša, ki je pričakovala tudi eno od odličij, saj je v odlični formi in je pred prvenstvom veljala za edino slovensko atletinjo, ki bi lahko osvojila medaljo. Žal pa je imela veliko smolo in ostala brez toliko želene dragocene trofeje. Romanova je namreč v zadnjem krogu, potem ko je bila blizu kolajni, padla in vsa pričakovanja so šla po vodi. Zares velika škoda za tako prizadevno športnico, ki se je zelo zavzeto pripravljala na mladinsko evropsko prvenstvo in letos tudi dosegla odlične rezultate. Sonja Roman je tako zasedla sedmo mesto. Morda pa bo drugič več športne sreče, saj se v športu dogajajo tudi take
Športni obrazi________________
Robert Mesarič - perspektivni
hokejist
Šestnajstletni Robert Mesarič iz Lipovec, dijak prvega letnika SETUAŠ v Murski Soboti, je eden najperspektivnejših igralcev hokeja na travi v Sloveniji. Hokejska palica ga je pritegnila že kot sedemletnega fantiča, ko je opazoval pri igranju hokeja na travi očeta Mirana in strica Štefana. Vključil se je v takratni Hokejski klub Lipovci, sedaj Hokejski klub Lek Lipovci. Že na začetku je vzbudil pozornost hokejskih strokovnjakov in opozoril, daje zelo nadarjen igralec. Potem pa so se kar vrstile lovorike - z vrstniki je ovojil naslov prvaka Slovenije za pionirje v dvoranskem hokeju. Trikrat zapored so bili mladinski prvaki Slovenije. Že kot trinajstiletnega dečka pa so ga uvrstili v člansko moštvo, kar se v športu zgodi redkokdaj. S članskim moštvom Leka iz Lipovec je kar trikrat osvojil naslov državnega prvaka in dvakrat naslov državnega pokalnega prvaka. Uveljavil pa se je tudi v državni mladinski reprezentanci (do 18 let) na mednarodnem turnirju v Bratislavi. S člansko ekipo Leka iz Lipovec je sodeloval tudi na evropskem po-
Sonja Roman
stvari.
Na mladinskem evropskem prvenstvu v atletiki je v skoku v višino nastopila tudi Barbara Berden iz Lipovec, ki pa ni preskočila svoje višine in je s 178 cm zasedla trinajsto mesto. (FM)
kalu državnih prvakov skupine C v Stockholnu na Švedskem. Pomembne zasluge pa ima tudi zato, da so Lipovčani letos osvojili kar dve veliki lovoriki - naslov državnega članskega prvaka in naslov državnega pokalnega prvaka. Poleg odličnih iger, s katerimi navdušuje ljubitelje hokeja na travi, sodi tudi med boljše strelce Leka iz Lipovec. Želi si, da bi tudi v prihodnje igral čim bolje in dosegal zadetke, ki prinašajo tudi veselje. Zelo si tudi želi, da bi dobil hokej na travi v Sloveniji večje razsežnosti, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč mladih ter da bi postal kakovostnejši.	(FM)
24
JPodlistki
vestnik, 31.
tJužna indija - dežela templjev in religij
Iz slovstvene preteklosti med Muro
&ot na vzRob
Dvonadstropni avtobusi, ki so se ponašali z napisi: London, Pariš, Frankfurt... so odpeljali. Kriv je bil ukaz kralja Birendra, ki je leta 1975 prekinil prakso svobodnega uživanja mamil. Ostali so napisi na stenah lokalov v ulicah, ki jih je ustvaril cvetlični val, in redki otroci cvetja, ki so se umaknili v manj opazne dele mesta.
“Mister, polis,” meje iz opazovanja zmotil fantič z leseno škatlo. Krema za čevlje je bila vsepovsod, na obrazu, pod nosom. Črne roke so hitele odpirat leseno zakladnico. Porabil sem deset minut, da sem ga
plapolaje v rahlem vetru padale proti tlom neštete molilne zastavice. Bela, plava, rdeča in zelena barva zastavic so simbolizirale štiri osnovne elemente: zemljo, ogenj, zrak in vodo. Zapozneli romarji so krožili okoli stupe in obračali molilne mlinčke ter mrmrali pobožne mantre. Mongolske poteze so jih ločevale od ljudi pred hindujskimi templji. Vsak kip, vsak delček na stavbi je imel točno določen pomen. Samostan Swayambhunath je zgrajen na mestu, kjer je legendami patriarh Manjushri odkril lotosov cvet antičnega kathmandujskega
Sestopala sva po številnih stopnicah, ki vodijo do templja. Tu in tam me je v mraku noči in gozda prestrašila kamnita mrcina, ena od stražarjev na poti do templja. Kath-mandu se je odpravljal spat. Zaznal sem ga samo še po številnih medlih lučeh v daljavi.
Naslednje dni sva porabila za raziskovanje doline. V njej je vladala napetost. Po mestnih ulicah so se opotekale skupine obarvanih ljudi. Bil je praznik oblivanja z vodo.
Panonski
Portreti
g 122710
□ 8
i IT3RT
Versko-kulturno dogajanje v Prekmurju MIHAEL v osemdesetih letih 18. stoletja sta zazna-
movala dva pisca: na katoliški strani Mikloš BAKOS
Žanjice so zvedavo pogledovale, ko sva šla mimo.
prepričal, da moji razpadajoči čevlji ne potrebujejo niti kreme niti šivanke. Pogovor z dečkom me je postavil na trdna tla. Tu, med gozdom templjev na trgu Durbar, ki je z antično cesto proti Tibetu središče starega Kathmandu-ja, sem spoznal, da je v kraljestvu bogov in ljudi, v raju na zemlji, za preživetje slednjih potreben prav
takšen boj za vsak košček kruha kot kjerkoli drugje v Aziji.
Rdeča krogla je bledela. Nad gozdom se je dvigovala bela koprena. Posvečeno tišino je le tu pa tam presekal krik opic. Na mesto, ki so ga ovijale večerne meglice, so s štirioglatega medeninastega stolpa, ki je zaključeval belo stupo, zrle stroge oči. Z vrha kape, ogromnega zlatega dežnika, ki je pokrival skrivnostno stupino glavo, so
jezera. Samostan žlahtne starosti je postavljen na hrib prav na robu mesta. Kdor hoče otipati antični utrip Kathmanduja in najti njegove stare mistične obraze, se mora napotiti na njegova obrobja. Svetišča in poti za mestnimi mejami so bolj stara kot Kathmandu sam. Mestna dolina je bila nekoč pod vodo in antični menihi in kmetje so živeli svoje posvetno in duhovno življenje po hribih v okolici.
V tem času me-dkastne zavore popustijo in pljusku obarvane vode se izogne le redkok-do, naj si bo svečenik ali turist. To ni bilo najhujše. Po dolini se je v sproščenem razpoloženju neupoštevanja običajnih norm širil duh upora proti kralju. Nezaslišana stvar, saj je nepalski kralj utelešen Višnu na zemlji, skratka neizmerno svet. Upor je bil tako rekoč naravnan proti božjemu in naravnemu redu. Nepalski bogovi so se čudili in jezili. V mestu so se vrstile demonstracije, stavke, večina trgovin je ostajala zaprtih. Na vsakem vogalu so postavali vojaki, oboroženi z gorjačami in zaščiteni s čeladami, lesenimi oklepi in ščiti. Na posameznih zidovih sta se rdečila srp in kladivo.
(nadaljevanje prihodnjič)
Kuzmič, na evangeličanski Mihael Bakoš.
»Bakoševo desetletje« zaznamujejo njegov rokopisni obrednik iz leta 1785, natisnjeni abecednik iz leta 1786 in pesmarica iz leta 1789. Njegovemu slovstvenemu delu so botrovale bogoslužne in izobraževalne potrebe, ki jih je opazil že med svojim delovanjem v Ne-mescsoju in Šurdu, še očitnejše pa so postale, ko se je vrnil v domače okolje in prevzel vodstvo križevske verske občine. S tolerančnim patentom Jožefa II., kije narekoval versko strpnost in uzakonjal versko svobodo, so namreč evangeličanske verske skupnosti oživele. Bogoslužna in izobraževalna dejavnost v materinščini sta se tako razmahnili, da dotedanje prekmurske verske knjige in učbeniki niso zadoščali. Zato je pripravil Bakoš za svoj opismenjevalni projekt in za potrebe vzpostavljajočega se posodobljenega sistema rednih verskih šol abecednik, ki mu je dal naslov Szlo-venszki abecedar. To je v glavnem prevod madžarskega gybrskega abecednika, ki mu je dodal molitve, štiri pesmi in latinsko-slovenski slovarček. Njegov abecednik je ob Szlovenszkem szilabikarju Mikloša Kuzmiča prvi slovenski učbenik, ki so ga v verskih šolah v Prekmurju legalno uporabljali. 300 izvodov knjige, kolikor so jih natisnili v Bratislavi, je zagotovo pripomoglo k uresničitvi Bakoševih opismenjevalnih namenov.
"... SZLOVENSZKI ’ ~
ABECEDAR
. ; ,1- ZA '.
DROUVNO DRCZO
pilrtuto otroke krneeL prMjw poAUvfte ayhn i i»r Je	’
’ .Marc. io> t4-	’
V"pbsbNI t 7 8 «. ' " iffl'Simoni ritri Vihat.
Iz bogoslužne potrebe, ki jo je čutil že v Nemscsoju in Šurdu, je nastal Ba-košev obrednik AGENDA Sermo-NE VANDALICO CON-scripta - OBREDNIK, NAPISAN V SLOVENSKEM JEZIKU, ki nosi letnico 1785. Odkrili so ga leta 1976 v Gornjih Slavečih, za njegovo strokovno aktuaii-
zacijo pa ima zasluge Franc je tudi natančno opisal in p«®d j liščine, povezane z njegovim nast t . rabo. Obrednik je ostal v prekodonavska evangeličanska superintsa J pokazala dovolj zanimanja za njegov natis.	j
rih madžarskih (35 strani) in nemških UjLJ molitvenih obrazcih zajemajo slovenskiPr J obrazci dobri dve tretjini rokopisa (128su«M razvrščeni v štiri razdelke: v prvem so krstniio £ drugem spovedni, v tretjem poročni, četrt ip molitvene obrazce za bogoslužno in hišno ra .j Nekateri po^l žejo, da so nik bodisi upo^® si' se po nJ.enl Z.Li^l tudi pozneje i"' ^1 križevske ver ter Šurda. kjer > avtor končal smi^ stvo. Karpa°n
Začetek Bako^C^s ———— _________________ ga obrednik« krs I
obredniku - vsaj slovstvene zgodovinarje■	JI
nemirja, je precejšnja verjetnost oz. sk°ra^ ^(Ifif || mu je poleg madžarske t. i. samarianske 8 JI 1650 kot predloga rabila tudi t. l Agenda doslej neodkriti, posredno izpričani i . ^11 mA iz leta 1587. V pismu z dne 28. 1-	^«11
Bakoš bratislavskemu prijatelju, svetova or0čil”lr niku Mihaelu Institorisu MošovskefflUSP L dobil v roke tiskano Agendo vandalic®1 poslal. Poslal mu jo je čez slabe jmjiP^fo 1784. Tam pa seje za to prvo prekmurs bila sled. Njeno morebitno odkritje sice .^1 no spremenilo dosedanjega vedenja® slovstvu, zagotovo pa bi podkrepilo sW pojavom protestantizma v Prekmurju m	I
stantske knjižne dejavnosti ni poldrug^^sii^ stvene praznine. Morda bo kdaj v prih® 1 naključnega odkritelja (kdo pa bi načrtno iskanje domnevnih davnih peljala do kakega primerka. Do prekmursko knjigo veljal Mali koti
MtllDUA




Naslovnica Bakoše-vega abecednika
Temlina.
(Nadaljevanj^
In občutila sta jih: vroče, poželjive, skoznje so čez hip še komaj prodirale besede:
»Na najino zdravje, Mira!«
Dva para oči sta se hkrati zaiskrila. Kozarca sta zdrknila iz rok. In telesi sta vzvalovali kot bi bili uglašeni na isto struno. Borisovi prsti so, podžgani z neukrotljivim poželenjem, živčno grabili po njeni bluzi in se okorno zapletli v gumbnice, dokler mu ni uspelo odpeti vseh gumbov. Ostrmel je nad belim, gladkim dekoltejem in pod nežno rumenim, snažnim perilom so se ločile okrogle’ obline prsi. Takih še ni videl ne občutil. Žejen ljubezni se je še komaj obvladoval, vendar je skozi priprte ustnice privrela še želja: »Odstrani, vse! Rad bi te videl celo in tako lepo.«
Zmedena, razgreta je spretno slekla-perilo, ga v loku vrgla na stol, za trenutek obstala pred njim vsa taka, kot jo je rodila mati. Boris je otrpnil pred to žensko lepoto, še nikdar tak popoln lik ni osrečil njegovih oči. In ta živa slika je bila iz mesa in krvi. Samo rahlo jo je usločil in že je ležala pred njim, zravnana na kavču in z lepimi, dolgimi in stisnjenimi stegni. Pobožal je gladke, tople prsi in brez upora je njeno lačno in željno telo klonilo. Ne, ni se uklonilo, samo ljubilo in uživalo je v tej moči predajanja in spodbujalo, da se je razvnelo do onemoglosti.
In ko je ugasnila harmonija teles, sta le-ti nemi obležali drugo ob drugem. Nobene razlage, nobenega opravičila, ker je bilo vse popolno in čisto.
»Bilo je čudovito,« je pošteno priznal Boris, »in kliče po ponavljanju. Obljubi, da boš še prišla!«
»Bom,« je dahnila na hodniku, ko si je pred zrcalom česala goste, temne lase in zrla v svoj še vedno zardeli obraz.
»Zares pridi!« je hotel izsiliti zagotovilo, čeprav je čutil, da si tudi ona podobnih užitkov želi najmanj tako kot on.
Tik pred slovesom je zašepetala:
»Ti ne veš, kako zelo se bojim moža. Tudi tepe me.«
»Ne boj se, ne bo izvedel,« jo je jalovo tolažil in hkrati obžaloval, da mu je to priznala. Prižgal je luč na stopnišču, ki bi ji svetila do izhoda, in se zaprl v svoje stanovanje.
Ko so se vrata za njo s treskom zapahnila, se je počutil neizmerno nerodnega in krivega. Spodobilo bi se, da bi jo spremljal do izhoda, kaj spremljal, odpeljati bi jo bil moral, skoraj do doma. Medved okorni, kje je olika, kultiviranost! Kje je njegov moški ponos! Naužil seje lepote, pomiril svoje telo in jo pustil, da
je sama izginila v mrzlo noč. In potem bo padla v roke tistemu zbeganemu staremu možakarju, ki kakor despot vlada nad njo in njuno Urško. Grozi ji z dvignjenim kazalcem in celo s pestjo. Naenkrat je skozi možgane blisnila manj otežujoča misel. Hm, ji je res dolžnik? Mar ni tudi njeno telo hrepenelo po nežnosti in strasti? Je! Torej drug drugemu ničesar ne dolgujeta! Za pecivo se ji je zahvalil in to je bil edini dolg.
Jutro seje rodilo zanj mnogo prezgodaj. Kovinski glas budilke je s težavo razklenil svinčeno težke veke. Bežno seje ustavil na kazalcih, in ker veliki še ni zlezel na dvanajst in je mali tudi čepel še pred petico, se mu je zdelo, da so mu te minute podarjene nalašč za to, da se pokesa za sinočnji doživljaj. Kakorkoli ga je potežkoval, vedno je bila pravica na njegovi strani, pred svojo vestjo je bil čist, ker je izpolnil terjatev svojega telesa ... in njenega.
Sinoči je torej prispela Milena, čisto prava, ne plod bolne domišljije, prava, z mikavnim, žametno mehkim telesom, kije dišalo še po sveži smrekovi peni. Ne, njena razkošna postava z jedrimi oblinami je zdaleč presegla Milenino! Ljubila je strastno in predano kot Milena. In vendar ni bila Milena! Po združitvi z Mileno je zrasla nova sila, duhovna moč, ki so jo izžarevale življenjske izkušnje in njena izobrazba. Sinoči po aktu pa je vse splahnelo: v njem in v njej. Praznina, ki je v začetku niti ne občutiš, kako ubija. Nobene trdne besede ni, iz katere bi se razvil pogovor, nič oprijemljivega, vse golo, pusto in bedno ... Vznemirljiv doživljaj drame brez prvega in zadnjega dejanja, brez epiloga.
Borisov novoletni obisk je zlikal vse drobne gubice nesporazumov v domačih družinah in tako se mu je odprla pot, kjer bo tudi Alenka uspešno in zdravo preživela del zimskih počitnic.
Mira je prihajala in odhajala; vedno enako zadovoljna, srečna, nezahtevna. Takšen je bil tudi njen odnos do življenja in do vsega, kar jo je obdajalo. Ne, samo do Urške ne! Njena Urška se ne bo smela zadovoljiti s papirjem polkvalificirane kuharice, in še ta dokument si je pridobila s tistim zanjo tako zahtevnim tečajem. Zdaj, ko si je pridobila ta papir, je z njim prišla tudi boljša zaposlitev: v hotelu je smela pripravljati jedi in odbirati in prati solato. Z raznimi dodatki je izboljševal in dopolnjeval jedi seveda kvalificirani kuhar. Ta je užival še to čast, da je njo in njene vrstnice lahko tudi nahrulil, če so naredila kaj narobe. Z nekoliko debelejšo plačilno ovojnico seje počasi tudi osvobajala trdne moževe odvisnosti. S tem ni bila mišljena ali celo podarjena svoboda.
Ob večerih, ko je pretežno mož zasedel televizijo, saj je bilo vsakič nekaj športa, čeprav sam ni bil nikdar v nobenih vrstah, je prebirala ljubezenske romane. Z nobenim se ni mogla popolnoma izstovetiti, vendar se je z merico bujne domišljije našla v vsakem. Zadnji večer se je mučila z Vio Malo. Tam se je zopet srečala s svojo usodo, seveda je bil slikar Boris. In kako zelo sta si bila različna! Boris je mlad, čil in sposoben živo in aktivno ljubiti. Z branjem, je menila, bo znižala intelektualni prepad med njima, in če drugega ne, se bosta pogovarjala o knjigah in njihovih vsebinah. Čeprav je njen krog prebranega gradiva omejen le na nekatere, saj se je prej predvsem izobraževala z »doktor romani«, bo vendar uvidel, da je sposobna brati in razumeti tudi zahtevnejše knjige.
Kako zelo sta se z Borisom razhajala! Njen umski razvoj, če je to sploh bil, ga ni zanimal. Pohvalil pa je lepo perilo, s katerim ga je večkrat presenetila in za katero ni vedel, kako težko ga je skrivaj kupovala in hranila, da ga mož ne bi našel. Mož, da, sumiti je začel v ženine odsotnosti in nemalokrat se je celo napotil v govorilnico in od tam s spremenjenim glasom klical svojo ženo. Ko se mu je oglasila, je odložil slušalko. Kadar ni bila dosegljiva, je prežal na oknu kakor jastreb in seveda naivno pričakoval, da jo bo zvečer pripeljal sam direktor hotela ali kak petičen gost.
V moževih možganih se je vedno bolj vroče porajala želja, da bi se njegova Mira vidneje starala. Toda kot bi se bil sam hudič zarotil proti njemu, si je moral priznati, da se je pri triintridesetih komaj dodobra razcvetela. V kuhinji, kamor ni imel vstopa, je njena lepota res manj izstopala. Ženske so se gnetle potne med paro in raznimi vonjavami in tam so bili vsi obrazi enaki, rahlo rožnati. In take so bile tudi roke, ki so celo modrikasto rdeče tičale v belih haljah. Njeni temni, bujni lasje, stisnjeni pod belo ruto, so bili nevidni. Doma pa, kadar si jih je razčesala na svetlo modro spalno srajco in je privel z njo še vlažen vonj po kopeli, ga je prignala v blaznost. Ko je z žalostjo ugotovil, da vse to ni zanj, četudi nihče drug ne spi ob njej, mu je zago-mazelo po telesu. I^j naj bi počel z njo, divjo, neugnano, strasti požrešno žensko? Njegovo telo je po malem usihalo. In usahnilo je mnogo prezgodaj!
Nora strast in posestniška sla po mladi in uživaštvu predani ženski sta ga zaslepili. In tak, nor kot je bil nanjo,mlado strežnico, ko je v podjetju razdeljevala malice in prodajala pijače, se je brezglavo ločil od svoje umirjene žene in pustil dva že skoraj odrasla otroka, sina in hčer.
S prsti si je možakar razčesaval redke lase in se brez glasu spraševal, ali se mu je ta korak poplačal. Katera izmed žensk je izčrpala njegovo moškost, prva, tiste vmesne, ki jih je jemal stoje ali leže, vselej pa le mimogrede, ali tale zadnja? Zakonita žena Mira, od nje je najbolj upravičen terjati ljubezen, mu noče pomagati, ne želi obujati njegove uvele moči, nasprotno, skrivaj se preoblači v kopalnici in pride v spalnico zapeta do vratu kakor kak vojaški častnik. Prej, še pred letom, je
bila vsa drugačna in on tudi. Brez je obvladoval svoje in njene potrebe■	to”
no obrača hrbet, si obveže glavo z nanski utrujenosti in glavobolu. utrnil®
Nekaj opravičila seje zanjo vsee ^,1 vi glavi. Njuno ljubljenje je trajalo Če od veliko pričakovanega ni b je dolžil njo. Naveličana očitkov, Je P zlezla k Urški v dnevno sobo. Od vroče vzdihe in tudi jok. kora6^
Moški pa, ki je komaj dobro Pr6 rideset, mora nositi v sebi še dovdJ ni nekje hudičevo pregrešil. In s®.A smel in mogel dopovedati. časnis domneve, vendar so bili zanj vsi alkohol po več letih nagrize tudi sp ^0‘J® Kako neki, ko pa se vendar spon1 je po nekaj kozarcih zdravega vina pogledu na žensko. Blazno se je J _e jjik® ,f. željo, obema ali samo sebi. Na ® oziral. Pač! Pri Miri! Le ona tef vka,« je zaklel in krepko P^^Jasla^^lh izogiba, prej se mi je nastavljala-A ^0 ko seje sestra poročila in vjfl prostora! Jaz sem ji natvezil loči 6 sem izpolnil. Svoje sem nekako P zar In šli so, velikodušno in ponosn brlog in ženino podjetje jim je dam^e v bloku. Sin si gradi lasten dom. Ajga dobro jim je, čeprav mi tegasanl sa|ca li. Zame je v njih takrat usahnila kje se že spet potika. Se je mah fC vezala na vrat?! Prekleto, kako n > sovražiti hkrati! Nekoč se bo P je še tisti nekoč! Takrat se p^tV, več vstal. In ker njena južnjaška ki ji je odtisnila tudi svoj zunamsjeJi' umrla. Kar podedovale bodot6 ^oy7 prikupnost, zapeljivost, ki se aLiu/ jO ob nekem v šibkem trenutku ul jliJ8^,
Monolog seje zgubljal. gostim zvezdam, ki so se razpm	j v LjO
ali luni, ki je bledo sijala, obda® lika pastirica in gospodarica oknu, z očmi uprtimi tja prot*	sjjA/ J
je le redkokdaj pripeljala. Hla® so noči v prvih marčnih dne®	'
prehlad.	,	j
Njegova Mira je praznovala |j JO A daljen še tri dni. Ravno tisti	’
hotelski kuhinji preveč dela- ^10% M svoj praznik prestavile in ga s ’
Ura v zvoniku je brezbriz® ® tinke, polovice in cele. In


oglasila, bo udarila dvanajst^^lN^ neizmerno zaželel, da bi se rtjaiiy ali vsaj za takrat, ko ždi Z
199?
J^apovednik
^ni pevski zbor Štefana Kovača na Finskem
Devet dnij pa pou,
W nejdemo domou
it^ vil# 4
4 (JI1#
VS!"
)0. 1
1 ' » 2
diF
P
4
C
H
$ih 7l
|^?S"ia Festival, s :°Va^' Kdor tega
S. ’’ Je prikrajšan za

^°bota

( Sčn na grajskem KMo0nl?J'ia, si iahko
ol Kil OSO i« ogledate roman-
Michael.
ZRm. avgusta, do Fausta, si lahko jf^^^ogledate film Tra-
9

l^Snja Radgona komedijo Ti, ti flt o si lahko ogledate '^avgusta, ob 21
Ki ’2- avgusta, ob nedeljo, 3. av-
K^&'30'n 20-30'
»Š v ^gusta, 'm v j™'4:avgusta, si lahko /.pu" ogledate hrvaški >e začela voj-dotoku.

Najprej finski reprezantanti za nas niso imeli časa, ko pa so slišali, da smo iz dežele Primoža Peterke, je bil celo sam Toni Nieminen pripravljen pozirati fotografom in se podpisovati.
Naši pevci so mu sicer hoteli zapeti tisto Toni ima prelepo kapo, vendar je moral letalec spet na trening.
vstopnice za kino
v^'salase odločila, da bo posnela film. Pra-V^oslaij •' Nataša Banfi’ Puconci 98’ 9201 Puconci.
869lasj- 11 borno dve vstopnici za kino! Naslednje vpra-
VsaJ freh filmov, v katerih je
“V
Čl
Odgovore pošljite
arh't — do 5- av9us^a na naš naslov: 1 ekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.

GEP KARTONAŽA
S°bota, d. d.
'Je delovno mesto
oda delniške družbe
Z 'X, ^s^^Pisano delovno mesto pričakujemo, Spolnjujejo še naslednje pogoje:
Z L \vJ6t dai5k°nornske smeri,

i, "in,.'' "Konomske smeri, K $^0 izkušenj,
V i s °“viadajo nemški ali angleški jezik.
'zP°lnjevanju pogojev pošljite v 20 'aslov:
KARTONAŽA Murska Sobota, d. d., Lendavska 1, za nadzorni svet 9000 MURSKA SOBOTA
Kreniti na 5300 kilometrov dolgo pot po kopnem in še 24-ur-no vožnjo s trajekti se zdi prvi hip nekoliko mučeniško, a po vrnitvi je bila ugotovitev soglasna: “Doživeti to, kar smo, je mogoče samo z avtobusom.” Trideset pevk in pevcev mešanega pevskega zbora Štefana Kovača z zborovodko Alenko Brulc-Šiplič je s potovanjem v deželo tisočerih jezer zaokrožilo uspešno sezono. Navsezadnje nastopiti na mednarodnem festivalu pevskih zborov v finskem Tampe-ru, ki ga bienalno prirejajo od leta 1975, ni kar tako. Na njem se predstavijo najboljši domači in tuji ustvarjalci in tokrat so prišli iz desetih držav. Sklepni koncert v čudovitem kongresnem središču je dogodek za glasbene sladokusce, gostitelji pa so (ob manj posrečenih nastopih po gostilnah in knjižnicah) izvirni tudi s celonočnim pevskim maratonom vseh sodelujočih, sicer slabo iskanim, a posnetim in potem predvajanim po (lokalni) televiziji. M. MAUČEC
In zakaj je Passau kraj ne-srečno/srečnega imena?Ker so avstrijski cariniki ugotovili, da mora avtobus po 22 urah vožnje počivati 8 ur in so nas “sparkirali ". Pa so se ušteli. Če bi vedeli, kako dobro smo se imeli, bi nas gotovo takoj poslali domov.
Ustavljali se nismo samo zaradi temeljnih človeških potreb, pač pa tudi dušne paše. Le kaj se bolj ujema, kot dober zbor pod največjimi ce-
rkvenimi orglami na svetu - v Hrano in pijačo - v Skandinaviji je pač drago - smo (po zaslugi po- Passauu, kraju nesrečno/srečne-kroviteljev) vzeli s seboj in med potjo je bilo potrebno poskrbeti tudi ga imena.
za pretok življenjsko pomembne tekočine.	. ■■
kulturni koledar
GLEDALIŠČE
DOBROVNIK: V petek, 1. avgusta, bo v kulturnem domu gledališka predstava Grofica Marica, avtorja Imreja Kalmana.
Gostuje Gledališka skupin iz Ersekujvara na Slovaškem.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate 13. mednarodni bienale male plastike. Razstava bo na ogled do 10. septembra.
MURSKA SOBOTA. V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice bo do konca julija na ogled razstava o pesniškem in publicističnem delu Ernesta Ružiča.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na
ogled razstava slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesariča
LENDAVA: V tamkajšnji Galerji si lahko ogledate razstavo, ki je nastala na koloniji mladih likovnih umetnikov, ki se šolajo na Madžarskem.
LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate tudi razstavljena dela akademskega slikarja Dušana Filipčiča
ČRENŠOVCI: V prostorih občine si lahko ogledate razstavo prof. Evgena Titana Utrinki iz narave s podnaslovom Tam, kjer raste črni log. Ogledate si jo lahko do konca tega meseca.
MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Alojza Makoterja.
RIMOVSKA SOBOTA: V mestni galeriji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo
MIZAR
SAMOSTOJNI MIZAR; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: IZKUŠNJE PRI IZDELAVI PLOSKOVNEGA POHIŠ. MONTAŽA POHIŠTVA; do 08.08.97; AT-RIUM-NOVI INTERIERI D. O. O., PREŠERNOVA 28, LJUTOMER
DELO NA INDIVIDUALNIH STROJIH; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 01.08.97; MIZARSTVO, TOVARNA POHIŠTVA D. D., RADA PUŠENJAKA 1, LJUTOMER; št. del. mest: 3
ŠIVILJA
ŠIVILJA, KROJAČ; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: IZKUŠNJE PRI ŠIVANJU ZAŠČITNIH OBLAČIL SPRETNOST; do 01.08.97; PA-PISS, D. O. O., VUČJA VAS 38, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VOZNIK AVTOMEHANIK
ŠOFERJA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; do 10.08.97; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STORITVE, D. N. O., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI
PRODAJALEC
UPRAVLJALEC IGRALNIH AVTOMATOV; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: PRODAJALEC ALI DRUGA POKLICNA ŠOLA; do 05.08.97; IRENA ROŽMAN, S. P OKREPČEVALNICA »PARADIŽ«, NADE RAJH 15, LJUTOMER
KUHAR
KUHAR; nedoločen čas;
do
10.08.97; JEREBIC TRANS IN PARTNER, GOSTINSTVO IN STO-
RITVE, D. N. O., ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI KUHAR; nedoločen čas; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MESECE; do 01.08.97; NEGOJ, RAZVOJ IN TRŽENJE TURISTIČNE PONUDBE, D. O. O., ZDRAVILIŠKO NASELJE 6, RADENCI
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 3 mes.;
1 I. delovnih izkušenj; do 05.08.97; JANEZ REŽONJA, S. P., TRGOVINA - BAR ROBI, BAKOVCI, OB POTOKU 5, MURSKA SOBOTA NATAKAR; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: GOSTINSKI TEHNIK; do 01.08.97; NEGOJ, RAZVOJ IN TRŽENJE TURISTIČNE PONUDBE, D. O. O., ZDRAVILIŠKO NASELJE '• 6, RADENCI
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 05.08.97; GEZA KERČMAR, S. P., KAVA BAR GEZA, PREŠERNOVA CESTA 4, GORNJA RADGONA NATAKAR - ŠEF STREŽBE; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno; do 05.08.97; NEGOJ, RAZVOJ IN TRŽENJE TURISTIČNE PONUDBE, D. O. O., ZDRAVILIŠKO NASELJE 6, RADENCI
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC POHIŠTVA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Windows; drugi pogoji: PRIPRAVLJENOST DO NENEHNEGA PRIDOBIVANJA TEHNIČNIH ZNANJ, OSNOVE RAČUNALNIŠTVA, SMISEL ZA TEHNIČNO RISANJE; do 08.08.97; ATRIUM - NOVI 1NTERIERI, D. O.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje_______________________Izobrazba___________________
l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 0	13	5	2
3
23
O., PREŠERNOVA 28, LJUTOMER
TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; druga znanja: vozniški izpit kat. B; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 3 MESECE, RAČUNOVODSKA IN TAJNIŠKA DELA, DELO Z LJUDMI NA TERENU, DELO Z RAČUNALNIKOM; do 01.08.97; KRAJEVNA SKUPNOST STROČJA VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER
VARUH PREDŠOLSKIH OTROK
VARUHINJA; določen čas 12 mes.; do 01.08.97; OSNOVNA ŠOLA, TIŠINA 4, TIŠINA
POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; do 01.08.97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE
POMOČNICA VZGOJITELJICE -ČISTILKA; določen čas 12 mes.; do 05.08.97; OSNOVNA ŠOLA JANKO RIBIČ, CEZANJEVCI 39, LJ UTO M ER
EKONOMIST
KOMERCIALIST-TRGOVSKI POTNIK NA PODROČJU LJ., KR., KP; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Windows; drugi pogoji: LASTEN PREVOZ, POIZKUSNA DOBA 3 MESECE; do 01.08.97;
AGRAS, D. O. O., TRG SVOBODE 12, GORNJA RADGONA
PREDMETNI UČITELJ ZA NEMŠKI JEZIK
UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno, slovenski jezik -govorno in pisno, angleški jezik -govorno in pisno; drugi pogoji: 20 UR NA TEDEN; do 01.08.97; OSNOVNA ŠOLA RAZKRIŽJE, ŠAFAR-SKO 24, LJUTOMER
PROFESOR ANGLEŠKEGA JEZIKA
UČITELJ ANGLEŠČINE Z DOPOL. OBVEZE Z DRUGIMI PREDMETI; nedoločen čas; do 01.08.97; OSNOVNA ŠOLA TURNIŠČE, PREŠERNOVA 2, TURNIŠČE AKADEMSKI GL. PROF. ZA PIHALA IN TROBILA UČITELJ KLARINETA; nedoločen čas; do 13.08.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA
DIPLOMIRANI PEDAGOG SPECIALIST
SPECIALNI PEDAGOG (UČITELJ
RAZREDNEGA POUKA); nedoločen čas; jeziki: slovenski je zik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 01.08.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA II, VARSTVENO DELOVNI CENTER, LENDAVA, KOVAČEVA 1 3, LENDAVA - LENDVA; (*)
televizijski spored od 1. do 7. avgusta
vestnik, 31. julijj^.
PETEK
L 1. AVGUST
TV SLOVENIJA 1
9.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka, 8/10
10.35 Metuljeva krila, španski film
12.20 Mladi virtuozi
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.35 Omizje
15.35 Razgaljeni Hollywood, angleška serija
17.00 Obzornik
17.10 Čebelica Maja
17.35 Pravljica o carju Saltanu
17.50 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 18/26
18.40 Hugo
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.10 Igre brez meja
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 4/39
23.15 Sestre, ameriška nanizanka
0.05 Brane Rončel izza odra
TV SLOVENIJA 2
12.10 Mostovi
1 2.40 Slovenski utrinki
13.10 Očim, francoski film
15.10 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka, 11/13
15-55 Zgodbe iz školjke
16.25 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 3/39
16.55 Sestre, ameriška nanizanka
17.45 Mali čudeži, angleška serija
18.35 V ogenj, angleška drama, 1/3
19.30 Dnevnik
20.05 Pobeg iz Alcatraza, ameriški film
22.00 Sedem čudes sveta, ameriška serija
22.50 Parada plesa
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni -12.00 Partnerja - 13.00 Taksi - 13.30 Newyorška policija - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Računalniški guruji - 15.30 V družinskem krogu - 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski - 18.30 Nevami Havaji - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Zvezdne steze IV, ameriški film - 0.00 Seks s ... - 0.30 Playboy - 1.00 Mokre sanje, erotični film - 2.30 24 ur
TV HRVAŠKA 1
7.55 Pbročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Zgodbe iz stare vasi -10.35 Kdo je šef? - 11.00 Neskončno potovanje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol -13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila -14.00 Srce zahoda - 14.45 Parlaonica -15.30 Risanka - 15.45 Raziskovalec -16.40 Mladostne izpovedi - 17.10 Dom in svet - 17.40 Poročila - 17.50 Zvezdne steze - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.15 Azijski potopis: Indija - 20.50 Po naši lepi - 22.15 Opazovanja - 22.35 Kronika Splitskega poletja - 23.05 Potovanja: Španija - 23.55 Festival zabavne glasbe Split '97 -1.35 Poročila
TV HRVAŠKA 2
13.50 Koledar - 14.00 Seinfeld - 14.25 Hambone in Hillie, ameriški film - 15.55 J. F. K., serija - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v Los Angelesu - 21.15 Popolna tujca - 21.45 Ljubezenske tegobe, ameriški film - 23.20 Popolna tujca - 23.50 Seksualna zloba, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Poln nahrbtnik pustolovščin - 10.30 Welco-me to Hungary - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Julija in nedeljsko kuhanje -13.50 Posel - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Počitniški program - 15.30 Poročila - 15.35 Madžarska danes - 16.35 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence -17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.15 MC -19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Dallas -21.05 Odločate vi! - 22.05 Ekskluzivno -22.30 Nogometni cirkus, ameriški film -0.35 Posel - 0.45 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
15.30 Friderikus - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Risanka -18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, italijanska nanizanka - 19.55 Igre brez meja -20.00 Osem ljubezenskih zgodb - 20.55 Klicna št. 107, policijska poročila - 21.00 O prometu - 21.05 Telešport - 21.35 Show »21 “ - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno -22.45 Telešport - 0.05 MC
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 8.55 Srednja šola v Kaliforniji - 9.20 A-tim - 10.05 Strah agentov, filmska parodija - 11.50 Konfeti -12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim - 16.25 Airwolf -17.15 Alarmna koda 112 - 18.05 Alf -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport -20.15 Dvojčka, filmska komedija - 21.55 Praznik za Arnolda, direktni prenos - 22.30 Komandos, akcijski film - 0.00 Nočni jastrebi, kriminalka - 1.35 Umor prve stopnje -3.05 Mi nečaki, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija
danes - 12.00 Poročilo - 12.10 Ko muzika igra - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Poročila - 20.15 Derrick - 21.15 Naš svet - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi, posebna oddaja - 23.05 Zlata roža Montreuxa - 23.50 Nitebox
RIL
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.00 Regionalni program - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Pogo-vorčki - 21.15 Družina Flodder - 22.15 Life! - Volja do življenja - 23.15 Karlova krčma - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija - 2.00 Magnum -2.50 Poročila - 3.20 Sternova TV
SOBOTA
2. AVGUST
TV SLOVENIJA 1
7.50 Radovedni Taček: Jagoda
8.05 Taborniki in skavti
8.20 Zgodbe iz školjke
8.50 Irke, po starom spijsane
9.30 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 18/26
10.20 Hugo
10.50 Maja in vesoljček, slovenski film
12.05 Tednik
13.00 Poročila
13.05 Karaoke
14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka
16.20 Parada plesa
17.00 Obzornik
17.10 Svet narave, angleška serija
18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
18.40 Hugo
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.10 Ženska, njen moški in njen futon, ameriški film
21.40 Povej naprej
22.15 Poročila, vreme, šport
22.45 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 5/39
23.15 Sestre, ameriška nanizanka
0.05 Policist nadzornik, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
13.45 Pobeg iz Alcatraza, ameriški film
15.40 Pacific Drive, ameriška nadaljevanka, 8/22
1 7.00 SP v atletiki, prenos iz Aten
20.00 Poletni festival Lent: Jose Feliciano, posnetek koncerta
21.00 National Geographic, ameriška serija
21.50 V vrtincu
22.20 Sobotna noč
POP TV
8.00 Mrčeski - 8.30 Kužek Monti - 9.00 Munkci - 9.30 Mož pajek - 10.00 Peter Pan - 10.30 Morska deklica - 11.00 Proti vetru - 12.00 Brez zavor - 13.00 Grand Prix magazin - 13.30 Računalniški guruji -14.00 Beverly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Highlander - 17.00 Robocop -17.45 Herkul - 18.30 Xena - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Kres ničevosti, ameriška komedija - 22.15 Odpadnik -23.00 Podoba, ameriški film - 0.30 Play-boy - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur -2.30 Divji klovn, nemški film
TV HRVAŠKA 1
9.35 Poročila - 9.40 Majhen veliki svet -10.05 Prvih se spominjamo - 10.30 Že veste? - 10.55 Risani film - 11.30 Afriške dežele in ljudje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Srce zahoda - 13.10 In to naj bi bilo življenje - 14.00 Dober dan, Timothy, kanadski film - 15.30 Risanka - 15.45 Briljantina -16.30 To je Amerika - 17.00 Z jadri okoli sveta - 17.30 Poročila - 17.35 Živa resnica - 18.05 Ponos in predsodki - 19.30 Dnevnik - 20.15 Svet zabave - 20.55 Festival zabavne glasbe Split ’97, prenos - 22.50 Opazovanja - 23.20 Polnočna premiera: Svobodna je, ameriški film - 1.55 Split '97, izbor zmagovalca
TV HRVAŠKA 2
12.15 Koledar - 12.25 Reševalci - 15.20 Acapulco z dušo in telesom - 17.05 Glasbena oddaja - 17.35 Zakon v Los Angelesu - 18.20 Moč morja - 19.30 Dnevnik -20.15 Grozljivka - 21.20 Moški z rdečim čevljem, ameriški film - 22.55 Hišice v cvetju - 23.40 Vidikon
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.05 Beg za življenje -12.00 poročila - 12.05 Ljudski plesi -12.20 Odprti studio - 12.25 Ponovitve: Familija, Helenine oči, Sosedje - 14.20 Začarani otok Sulavezi - 15.25 Poslednja pesem, madžarski film (čb) - 16.40 Za boljši jezik - 16.50 Moda '97 - 17.15 Kultura bivanja - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica - 19.05 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Hannibal Brooks, angleški film -22.00 Mediteranski večeri - 23.35 Tenis
TV MADŽARSKA 2
8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne
oddaje - 11.05 Družina Onedin - 12.05 Potepanje po deželi domači - 12.35 Zamejski Madžari - 13.10 Umetnostni spomeniki: Glasbena akademija - 13.35 Sposojena zemlja - 14.05 Hiša ob jezeru -1 5.00 Kratki filmi: Vohuni, Avstralska slikanica, Omama hitrosti - 16.25 Vreme -16.30 Narodopisje - 16.35 Operete -17.00 Nogomet - 19.00 Vesti iz EU -19.05 Plesna panorama - 19.40 Familija -20.15 Mojstrovine - 20.25 Erno Szep -21.10 Telešport - 22.15 Koktajl-bar, zvezdniki rocka - 0.15 MC
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.05 Vroča sled -9.30 Otroški program - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Vse v redu, Corky -13.15 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Kirk -14.50 Superman - 15.40 Beverly Hills, 90210 -16.25 Melrose Plače - 17.10 Sa-vannah - 18.00 Šport - 19.30 Poročila -20.15 Robin Hood - Možje v »pumparicah-, filmska komedija - 21.55 Sporočilo s smrtnimi posledicami, srhljivka - 23.25 Veselje do ljubezni, film - 1.15 Nočni jastrebi, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Univerzum - 9.55 Izgubljen v haremu, film - 11.20 Dvojčka, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Doktor Holl - Zgodba o veliki ljubezni, film -14.50 Marili, filmska komedija - 16.15 Salve smeha - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gospa Baurin, film - 21.55 Poročila - 22.00 Ljubezenske zgodbe in zakonske stvari - 22.25 Humor ne pozna meja - 23.50 Senca dvoma, srhljivka - 2.40 Moderni časi
RTE
5.30 Risanke - 6.00 Pebbles in Bam Bam šov - 6.45 Yin Yin in Pandina patrulja -7.05 Sandokan - 7.35 Barney in njegovi prijatelji - 8.05 Denver, zadnji dinozaver -8.30 Disneyev tim - 8.45 Quack pack -9.15 Disneyeva čarobna vrečka - 9.20 Ti-mon in Pumba - 9.50 Disneyev čudežni tim - 11.05 Power Rangers - 11.30 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.50 Vražiček -12.35 Psi in mačke - 13.00 Polna hiša -13.25 Močna družina - 13.55 Princ iz Bel Aira - 14.20 Divji bratje s šarmom - 14.50 Varuška - 15.15 Vsi moji otroci - 15.50 Mlade usode - 16.45 Route 66 - 17.50 Modeli - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Moje dekle, drugi del filmske komedije - 22.15 Ga poznate? - 23.15 Sobotna noč - 0.15 Direktni udarec, akcijska srhljivka - 1.45 Mlade usode - 2.30 Sobotna noč - 3.20 Modeli
NEDELJA
k 3. AVGUST___.
TV SLOVENIJA 1
8.50 Čebelica Maja
9.15 Otroci polderjev, nizozemska nanizanka
9.55. Nedeljska maša
11.00 Rojen med divjimi živalmi, francoska serija
11.30 Dlan v dlani
12.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
12.30 Ljudje in zemlja
13.05 Igre brez meja
14.55 Otok zakladov, ameriški film
17.00 Obzornik
17,10 Otroški svet, ameriška nanizanka
17.35 Po domače
19.05 Risanka
19.15 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
19.50 Zrcalo tedna
20.10 Kamra
21.15 Večerni gost
22.05 Poročila, vreme
22.20 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 6/39
22.50 Sestre, ameriška nanizanka
TV SLOVENIJA 2
10.20 Konec tedna, tv-nadaljevanka 11.05 Povej naprej
11.35 V vrtincu
12.05 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka, 5/39
12.35 Sestre, ameriška nanizanka
13.20 Aida, opera
15.55 Motociklizem za VN Brazilije
16.55 SP v atletiki
21.20 Alpe - Jadran
21.50 Jakovo otroštvo, angleška nadaljevanka, 2/8
22.40 Svet čudes, avstralska serija
23.10 Šport v nedeljo
23.55 Koncert Tria Luwigana
POP TV
8.00 Kimba beli levček - 8.30 Zvezdne steze - 9.00 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Xena -12.00 Herkul - 12.45 Obraz tedna -13.15 Kratka romanca, ameriška komedija -15.00 Samski stan - 15.30 Gola resnica -16.00 Snežni vihar spomladi, nemška drama - 17.30 Razbite sanje, ameriški film -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Be-verly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Detektivka Lea Sommer - 23.00 Živeti .in umreti v Los Angelesu, ameriška kriminalka -1.00 24 ur
TV HRVAŠKA 1
8.45 Poročila - 8.50 Sezamova ulica - 9.50 Otroški festival- 10.50 Risanka- 11.15 Ter
ra X - 1'2.00 Dnevnik - 1 2.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Folklorna oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Med nami: Nadarjenost - 15.25 Oprah show -16.10 Pot za Avonle - 17.00 Risani film -17.30 Poročila - 17.40 Ljubezenski vozel, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Na zdravje! - 20.45 Hvali morje, drži se obale -22.50 Opazovanja - 23.10 Rop stoletja, dokumentarni film - 0.00 Poročila
TV HRVAŠKA 2
13.15 Koledar - 13.25 Dosjeji X - 14.10 Polnočna premiera, ponovitev - 16.55 Svet zabave - 17.25 Osorski večeri - 18.05 National Geographic, serija - 19.00 Popaj -19.30 Dnevnik - 20.15 Mala bobnarka, ameriški film - 22.25 Zakonski pristan -22.55 Poljubi in brazgotine, madžarski film
TV MADŽARSKA 1
7.30 Otroški program - 10.20 Narodopisje - 10.30 Anno ... - 11.00 Hedi Varadi, portret - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Begavčki - 15.30 Za adventiste - 15.50 Televideo - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.00 Večna zveza, Aargau - 17.35 Turizem -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 MC - 20.15 Oporoka, ameriški film - 21.50 Tonic - 22.20 Deklamacija - 22.25 Po sledeh izginulih pisateljev: Arthur Koestler - 23.10 Orgle, 2. del
TV MADŽARSKA 2
8.00 Računalništvo - 8.30 Vesoljske igre -9.00 Kje, kaj? - 9.30 Družinski magazin -10.05 Družina Onedin - 11.05 Telešport - 13.05 Anka Kersics, in memoriam -13.30 Angleško podeželje - 13.55 Dvorci Evrope - 14.20 Glasba - 14.30 Novi reflektor - 15.05 Mesečina, serija - 16.00 Kolesa in koraki - 16.45 Horizont - 17.15 Reševalci - 18.00 Vreme - 18.05 Kviz -18.30 Evropski magazin - 19.00 Pravljica -19.15 Nostalgija za kavarnami - 20.05 Igre brez meja - 21.40 Telešport - 23.15 Okrogla miza - 0.15 MC
TV AVSTRIJA 1
6.00 Konfeti - 8.50 Vroča sled - 9.25 Risanke - 10.20 Ena, dva ali tri - 11.00 Pustolovsko življenje - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Neumnost brez meja - 12.25 Ti čudoviti možje v letečih škatlah, filmska komedija - 14.30 Šport - 16.35 Dva super tipa v Miamiju, prvi del - 18.00 Srček -18.30 Šport - 19.30 Poročila - 20.15 Policijska akademija, filmska komedija -21.50 Kolumbo - 23.15 Šport - 0.25 Majhna smrt finih dam, film - 1.50 Sporočilo s smrtnimi posledicami, srhljivka - 3.15 Veselje do življenja, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Imenitne noči v Las Vegasu, film - 10.30 Teden kulture -11.00 Zunaj normalnih okvirov na jezeru Wolfgang, filmska komedija - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja mati - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Pošasti in zverine - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Raje si bom kupil tirolski klobuk na Tirolskem, film -17.00 Poročila- 17.05 Klub za seniorje -17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 19.45 Vreme -20.15 Modri diamant, film - 21.55 K stvari - 23.10 Ujete duše - 0.00 Ples, peti del dokumentarne oddaje - 1.00 Teden kulture - 1.30 Halo Avstrija, halo Dunaj - 2.05 Dober dan, Koroška! - 2.35 Dober dan, Hrvati!
RTL
5.40 Ouack Pack - 6.00 Disneyev čudežni tim - 6.25 Timon in Pumba - 6.50 Jetsono-vi - 7.35 Huckleberry Finn - 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Quack Pack - 8.55 Risanke - 9.05 Timon in Pumba - 9.35 Risanke - 9.45 Disneyev čudežni tim -10.15 Detel nagajivček - 10.30 Zakrinkani jezdec - 10.55 Novi Spiderman - 11.15 Bojna ladja Galaktika - 12.10 Disneyeva filmska parada - 12.20 Zlo prihaja na tihih petah, film - 14.15 A tim - 15.15 Nevihta v raju -16.05 Herkul in pozabljeno kraljestvo, akcijski film - 17.45 Umor je njen konjiček -18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.1 5 Angela s štirimi pestmi, akcijska komedija -22.05 Spiegel TV - 23.05 New York pod krinko - 0.00 Prime Time - 0.20 Stecherjev šov - 1.10 Kanal 4 - 1.45 Pa prav Aljaska -2.40 Peter Gunn - 3.05 Hans Meiser -3.55 llona Christen - 4.50 Barbel Schafer
PONEDELJEK
4. AVGUST
23.05 Sestre, ameriška nanizanka .
TV SLOVENIJA 2
13.05 Šport v nedeljo
13.50 Irke, po starom spijsane 14.30 Koncert Tria Luvvigana
1 5.00 Jakovo otroštvo, ang. nad.," 15.50 Pacific Drive, avstr, nad., 6/® 16.20 Sestre, ameriška nanizanka 17.05 Sedem čudes sveta, am. sen1
17.55 SP v atletiki
20.50 Karaoke
21.50 Bratovščina sinjega galeba, n ska nadaljevanka, 4/8
22.20 Dvakrat rojen, angleška doku tarna oddaja
23.10 Brane Rončel izza odra
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11-00 Z^. m - 12.00 Detektivka Lea S« 13.00 Na sever - 14.00 Morska - 14.30 Zlatolaski - 15.00 Rac*'. guruji - 15.30 v družinskem «A 16.00 Zaliv ljubezni - 17.00 ra - 18.00 Zlatolaski - 18.30^.
vaji - 19.20 Vreme - l®;3" 20.00 Mali Buddha, ameriški f* Dinastija Monroe - 23.30 0.30 Lawrence Arabski, ameris I 4.30 24 ur	I
TV HRVAŠKA 1 J 7.55 Poročila - 8.00 Dobro i^°, Poročila - 10.05 Park 01 -sef? - 11.00 Neskončno
12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol, Jjl 13.10 Santa Barbara - 13-5SL/ll' 14.00 Srce zahoda - 14„4/ 15.10 Videoklasika - 15.25
15.45 Raziskovalec -izpovedi - 17.10 Dokumentarne f 17.40 Poročila - 17.55 Peseval I Kolo sreče - 19.30 Dnevnik- ‘ Ki man - hrvaški George Washmgto'^ , Iz dramskega albuma: Dioge” m, rl Opazovanja - 22.30 Otok Sun«
riški film - 0.05 Poročila
TV HRVAŠKA 2 K 15.35 Koledar - 15.45 MesM^ L 16.35 Za zvezdami, nanizanka ' $ pulco z dušo in telesom - 1 »pujA® 18.30 Besede, besede -Miji'tli' 20.10 Vprašaj, kviz - 20.25 PO4 Otrok, to si ti - 21.20 SkuP^^h serija - 22.15 Rhino & Go., se K
Matere, koncert
TV MADŽARSKA 1 .ZF 5.40 Vaška TV - 6.00 S<#, 9.05 Marienhof - 9-35.n°ri K Linda, nanizanka '^'^ooP^lt 11.00 Disneyjevi filmi -
13.50 Posel - 15.00 Poc'%M| vmes ob 15.30 Poročila -
16.30 Skrivnosti peska -okolja - 17.05 Vklopi! - 1 h* otroke - 18.10 Begavčki 'doZ^ čI tor - 18.30 Kolo sreče -	« A
- 19.15 MC - 19.30
20.10 Govorica srca, n^.Lclis L/ r Odprta usta - 21.55 DekleH^ -Madžarski filmi v Cannesu -	m
23.35 Dnevnik	■
TV MADŽARSKA 2 16.15 Varstvo mest - ffjk z vrnimi hišami, nanizanka^ - /ft-- 18.00 Regionalni dne 0, ki nfk.
Dvorci Evrope - 18.40^^ nazaj - 19.00 Nogomet -garica - 21.15 Musiča n ^ -Ik h
Klicna št. 107 - 21-30	k
Dnevnik - 22.15 Aktualn šport - 23.45 MC	h-
TV AVSTRIJA
6.00 Otroški progam 3ii rja^MJi 10.00 Naj je plaovolaska^iiM^ - 11.50 Konfeti - ^''mI ' nimi močmi - 12.40 S , 1’Ml in Jerrv - 13.25	16-^j M
mala farma - 15.40 A um , 1 17.15 Alarmna koda ariiž^p^iv'i/ 18.30 Grozno prijazna 3d rMi
Karolina v velemestu ~ . si<a 'jn 20.15 Striček Wnnie, ' 22.10 Billovo in led° skozi čas, filmska kof ^H	,
na Queen Mary, Pust ■ srhljivka - J
E'
TV SLOVENIJA 1
11.35 Otroški svet, ameriška nanizanka
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Utrip
12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.05 Hugo
14.05 Kamra
1 5.05 Večerni gost
15.55 Dober dan, Koroška
1 7.00 Obzornik
17.10 Radovedni Taček: Kukavica
17.25 Mejniki, nemška serija
17.45 Jake in debeluh, ameriška nanizanka
18.40 Lingo
19.10 Risanka
19.15 Žrebanje 3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Župnik za 10 tednov, angleška nadaljevanka, zadnji del
21.00 Mednarodna obzorja: Albanija
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.35 Pacific Drive, avst. nad., 7/39
Senca dvoma, smu	r
tvavstkk*’
flikti - 12-05	41
sliki -
marija -
gati in lepi - 17'° 3o	E
strija danes - iMpeter N, Vreme - 20.15ir||a - 5 r k Tema - 22.00 P°°। , 1' fr S 1.30 Pogledi s etra	1
1 ^30 Pogledi s si'"
R1L 6,o5 ; z 6.00 Poročila " Ekspl«l»5 Poročila - 6-3 3o p0, ob sedmih - ' očiia fi|S '^ nami - 8.00 P^ po««« R slabi časi - ®- „ g.3® V? fieldska zgodba |ep, jv« A 10.30 Bogati '^«01 j O A grada - 11-3°3o
Poročila - 12 j 4.0^ P' V v |‘|
slabi časi
15.00 llona C"LprZ/. ser -
nami - 1®° g.4®	>j
Ekskluzivno
Eksplozivno -Ekstra - 22.4° pred enajsto - Na/filO/ Poročila - °-3Ui,30^ PV zen in vojna - _ 2« G« 2.00 Magnuf1 joH’ Hans Meiser ' Barbel Schafer
k la L .M w.
E
997
Želevizijski spored od
1. do 7. avgusta
Wk
^AVGUST
19

9)^
J58lOVEN|jA1
zant 'n tiebeluh. ameriška nani-11« C k
}00 afriški film
ife
'715 ^d0,,lače
b Mostovj°dna °bzorja: Albanija
I*1' de*
< 8F
4’ "C
V
A
-"w m sKavti
utroci polderjev, nizozemska nani-
11« kannaLovisa, švedska nanizanka havajski detektiv, ameriška nani-
VI010 sreče
J« R1QoM.

Efes1'"
^^.S/ag6' avstralska nadalje-fe’ ameriška nanizanka
»IA2
?5 Dlan°tna nop
Selani
r^ific h ■
U^ka, avstralska nadalje-
K,'/"«
11,	% l6ni H°llywood, angleška se-^^rfa3061: POt MajeV’ aV’ Uj>l kleve gibljive slike, angleški
V
V CPoibča
^1 ft Ali
11.00 Zaliv Ijubez-■ 13.00 Munkoi -
L^ta^6-14	' ameriška na-
E'k>rJ4'3°^	- 15.00
FaSi 11 Zaliv r V5,30 V družinskem ||C'18^	- 17,00 San-
JSb9 2nZ ?tolaski ' 18,30 Ne-
- 19,30 24 ur
। Vnoil0811’ ameriška drama
V^-OnT. ' 22,30 Taksi -a 24 Ur °° Vse 0 Evi’ ameriški
o
K? Slo?.!Dobro jutro - 9.50 Wke Hrvaikna prise9a predsed-^><eSke' Prenos - 11.00 VHilnanizar,i,' 2.00 Dnevnik -I^^is^ročila3 ' 13,20 Santa Bar’ 14,10 Srce zaho-^'16» . 16 Q0 M|ado.
j 'o.2S d lb'uu Mlaao~ 7 vC>, dtPazi’ st®klo! -16 55 oddaja -0 ASjMon55 Reševalci - 18.40
Republike Hr-V V’V 22.05 nS'mfonične9a pihal’ 22.25 W -23.15 Smrt je na

5 Smrt je na
0.50 Poročila

, kviz -
21.15 Črno -
, ameriški film
Z ki K' '6.35 1 dramskega albu--. 9Sorico . 2a zvezdami, serija
Vjj'n’8.30 Dau,so in telesom -4 KSk ^Panijska dokumentarna ' 20 i n	Panorama -
S ag	vzhod -
k5 Gin?! ^Pročila -
K'’6.^Pro^'Ja strtih
11.05 Po-
13.55 src -
y °b 15,30
W ftk 17 3f? J P6ska -
' i°»Žklopi! - 1755 V X\j;°0 Pral75 Tv-doktor -W šport J 19,15 MC "iNari 2l,0n D20,10 Helenine ^nzop'z pper-
17.05
23.40 Posel
17.05

Eu/oklick -5 Vreme -
18.00
lfi ma„ e ' la,uu
- 21 00
/:'Wt?Orl6V,’i|' - 2r®° Vse ali nič, 1K?4* Mc Aktualno -
ti lbS!lS,Lednia šola 1	k1°'00 Zlat0 iz
h libVailVrv - 1 J2 40 Smrkal W' « blatna 13,25 Risanke lj V^^O^Alarl15,40 A’fim -
7 kV Gr°zno7na koda 112 -7 blžerl|.l9.3o la2na družina (| Vfilm čas v sliki -« 22-45 Wak fV W apad na Hmazan' Psi, Que®n Mary,
'	ob Vrbskem je-
Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Gore iz ognja in leda - 21.10 Reportaža -22.30 Ogled - 23.00 Primer za dva -0.05 Oddaja o kulturi: Boot Čamp, Sanje o Kabulu - 1.50 Primer Winslow, film
RTI
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -8.45 Springfiel-dska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dvojni zagon - 21.15 Tequila in Bonetti - 22.15 Quincy - 23.10 New York pod krinko - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer
SREDA
, 6. AVGUST
TV SLOVENIJA 1
9.45 Havajski detektiv, am. nanizanka 10.35 Špiclji, ameriški film
12.35 Svet čudes, avstralska serija
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
15.35 Svet narave
17.00 Obzornik
17.10 Utonilo je sonce, mladinska nadaljevanka, 4/6
1 7.45 Melodije morja in sonca
18.15 Hoganova druščina, am. nanizanka
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Cadfael, angleška nanizanka
21.25 Made in Slovenia
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Pacific Drive, avst. nad., 9/39
23.15 Sestre, ameriška nanizanka
TV SLOVENIJA 2
13.30 Svet poroča
14.00 Turistična oddaja
14.15 Pacific Drive, avst. nad., 8/39
14.45 Sestre, ameriška nanizanka
15.30 National Geographic, am. serija
16.25 Filmski triki
16.55 SP v atletiki
21.40 Omizje
23.10 Koncert Big banda RTV
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi -13.30 Sedma nebesa - 14.30 Zlatolaski -15.00 Računalniški guruji - 15.30 V družinskem krogu - 16.00 Zaliv ljubezni -17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski -18.30 Družinski hlevček - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Za večno, ameriški film - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi -23.00 Partnerja - 0.00 Kako zelena je bila moja dolina, ameriški film - 2.00 24 ur
TV HRVAŠKA 1'
7 55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Prvič - 10.35 Kdo je šef? - 11.00 Neskončno potovanje - 12.00 Dnevnik - 12.25 Krivda, nanizanka - 13.10 Santa Barbara - 13.55 Poročila - 14.00 Srce zahoda - 14.45 Prvič - 15.10 Novi stari kraj - 15.40 Raziskovalec - 16.35 Mladostne izpovedi - 17.05 Dokumentarna oddaja - 1 7.35 Poročila - 17.50 Reševalci - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.15 Turistični magazin - 21.00 Hirosima, dokumentarni film - 22.20 Opazovanja -22.45 Zlata nit, nanizanka - 23.35 Nezakonski sin, madžarski film - 1.20 Poročila
TV HRVAŠKA 2
12.45 Koledar - 12.55 Črno - belo v barvah - 15.55 Bolnišnica upanja - 16.40 Ze zvezdami - 17.30 Acapulco z dušo m telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Dokumetnarna serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašaj, kviz -20.25 Sestre, nanizanka - 21.15 Filmi Gin-ger Rogers - 22.50 Zakladnica, glasbena oddaja - 23.35 Čuvaji časa
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Linda - 10.30 Za otroke - 11.10 Trije doktorji - 12.00 Poročila - 13.50 Posel -14.10 Narodnostne oddaje -Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila - 16.20 Narodopisje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Verski program - 17.35 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo pogrešane odrasle - 18.15 Mentalna higiena - 18.25 V. Fiilop, in memo-riam - 19.00 Pravljica - 19.15 MC -19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Portret na škatli za mleko, ameriški film - 21.45 Razpad monarhije - 22.25 Deklamacija -22.30 Klip mix - 22.45 Poljske praktike, film - 0.15 Posel - 0.25 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
15.30 Maya, tv-prlredba operete - 17.15 Za ribiče - 17.25 Ekologija - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 15,15 Madžarska danes - 19.05 Leteti je lažje,
nanizanka - 20.00 Nogomet, Madžarska -Malta - 21.50 Vse ali nič, kviz - 22.20 Dnevnik - 22.35 Aktualno - 23.05 Klicna št. 107 - 23.10 Popotnik, nanizanka -23.55 Telešport - 0.25 MC
TV AVSTRIJA1
6.00 Otroški program - 8.55 Srednja šola v Kaliforniji - 9.20 A-tim - 10.05 Samo ne biti milijonar, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrk-ci - 13.00 Tom in Jerry - 13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim -16.25 Airwolf - 17.15 Izgubljen na Tajskem, nova serija - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Enkrat ljubezen, nobene vrnitve - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Nobeden ji ne bo verjel, film - 21.50 Nogomet -22.55 Kraj zločina - 0.25 Šef si je nekaj izmislil, kriminalka - 1.55 Ljudje doktorja Typhona, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija - ženska gre svojo pot - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -1 7.00 Čas v sliki - 1 7.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Spremenljiva igra ljubezni, romanca - 21.45 Pogledi s strani: moda -22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 1.10 Slava mojega očeta, film
RTL
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Posiljena, prvi del drame - 21.05 TV- nasvet -21.15 Posiljena, drugi del drame - 22.05 Štern TV - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 - Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer
ČETRTEK
7. AVGUST
TV SLOVENIJA!
10.50 Hoganova druščina, am. nanizanka
11.10 Cadfael, angleška nanizanka
12.30 Rojen med divjimi živalmi, fran. ser.
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
15.30 Made in Slovenia
16.00 Novice iz sveta razvedrila
17.00 Obzornik
17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine
1 7.35 Tom in Jerry
17.45 Ljubezen boli, ang. nad., 9/10
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Tednik
21.00 V ogenj, angleška drama, 2/3
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.35 Pacific Drive, avstralska nad.. 10/39 23.05 Sestre, ameriška nanizanka
23.55 Tednik
TV SLOVENIJA 2
14.40 Pacific Drive, avst. nad., 9/39
1 5.10 Sestre, ameriška nanizanka
16.00 Filmski triki
16.30 Skrb za zemljo, angleška serija
16.55 SP v atletiki
20.30 Ptič radosti, španski film
22.25 Podoba podobe
22.50 Aliča, evropski kulturni magazin
23.20 Balet
23.30 Otvoritveni koncert slovenskih glasbenih dnevov
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Zaliv ljubezni - 12.00 Partnerja - 13.00 Taksi -13.30 Dangerfield - 14.30 Zlatolaski -15.00 Računalniški guruji - 15.30 V družinskem krogu - 16.00 Zaliv ljubezni -17.00 Santa Barbara - 18.00 Zlatolaski -18.30 Družinski hlevček - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Prstan, ameriška nadaljevanka, 1/4 - 21.00 Newyorška policija - 22.00 Pri nas doma - 22.30 Taksi -23.00 Partnerja - 0.00 Playboy - 0.30 Polnočni kavboj, ameriški film - 2.30 24 ur
TV HRVAŠKA!
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Pajkova mreža - 10.20 Ko sprašujem odrasle - 10.35 Simpsonovi -11.00 Vesoljska doba - 12.00 Dnevnik -12.25 Krivda - 13.10 Santa Barbara -13.55 Poročila - 14.00 Srce zahoda -14.45 Veselje z glasbo - 15.30 Risanka -15.45 Raziskovalec - 16.40 Mladostne izpovedi - 17.10 Tudi letos ... - 17.40 Poročila - 17.50 Reševalci - 18.40 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fevdalni gradovi na Hrvaškem - 20.45 Osvajanje Lune - 21.35 Reševalna 911 - 22.35 Opazovanja - 23.00 Seinfeld - 23.25 Oholost, in predsodki, ameriški film - 1.00 Poročila
TV HRVAŠKA 2
13.50 Koledar - 14.00 Butterfield 8, ame
riški film - 15.45 Potovanja: Španija - 16.40 Za zvezdami - 17.30 Acapulco z dušo in telesom - 18.05 Hugo - 18.30 Dokumentarna serija - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašaj, kviz -20.30 Dosjeji X - 21.20 Most Waterloo, ameriški film - 23.20 Vivien Leigh, dokumentarni film
TV MADŽARSKA!
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.35 Poročila - 9.40 Nikoli več sladkarij - 9.55 Barva Indijancev - 11.05 Gozdarska hiša Falkenau -12.00 Poročila - 13.55 Posel - 14.15 Gimnazija strtih src -15.00 Počitniški program, vmes ob 15.30 Poročila - 16.30 Športna akademija - 17.05 Reportaže -17.30 Vklopi! - 17.55 Ljubezen in služba - 18.15 Tv-doktor - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 MC - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Malo mesto - 20.50 Prvič se naučiš jokati, ameriški lilm - 22.35 Življenje in smrt v Nagasakiju, dokumetnarni film - 23.25 Pori jazz 1996 - 23.55 Posel - 0.05 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
14.55 Zamejski Madžari - 15.25 Otroški program - 15.50 Pratika - 15.55 Naravno zdravilstvo - 16.15 Sotrpini - 16.25 Način življenja 1000 - 17.00 Risanka -17.30 Top 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Družina Onedin -20.10 Igre brez meja - 20.25 Glasba -20.30 Prosta ura, oddaja o poeziji -21.15 Klip mix - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno -22.45 Telešport - 23.45 MCTV
AVSTRIJA!
6.10 Otroški program - 8.45 Srednja šola v Kaliforniji - 9.05 A-tim - 9.50 Pesem upornikov, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrk-ci - 13.00 Tom in Jerry - 13.25 Risanke - 14.50 Naša mala farma - 15.40 A-tim -16.25 Airwolf - 17.15 Izgubljen na Taj-
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 64» KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamu-rjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.1 5 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 ■Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30
Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo-19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila- 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08,15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja-'J 2.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -
skem - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Poročila - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Hopla - 21.55 Umor prve stopnje - 23.30 Akcija v Harlemu, kriminalka - 1.10 Vonj po ženski, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru - 9.55 Bogati in lepi - 11.35 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Anamarija - ženska gre svojo pot - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 17.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Vrtiljak šlagerjev - 21.10 Belomo-dre zgodbe - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža: Gambija -23.45 Poročila - 23.50 V kraljestvu ruskega medveda, tretji del - 0.35 O rastlinah in ljudeh, tretji del - 1.05 Šport -1.20 Pogledi s strani
RTL
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dr. Stefan Frank - 21.15 Straža - 22.15 Skrivnosti z Jorgom Draegerjem - 23.10 Mož brez identitete - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija I - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer
15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice -21.00 Poročila- 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila-8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop- 06.40 Džouž na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
28
vestnik
, 31. juliig
motorna vozila
RENAULT 4 GTL, registriran do maja 1998, in kompleten avtogeni aparat za varjenje prodam. Tel.: 45 426. ml4363
ALFO ROMEO 33, 1,5 IE, prvi lastnik, 39.000 km. prodam. Tel.: 24 584. ml4367
MOTOR JAWA, TS 350, letnik 1988, in krožno žago za drva ugodno prodam. Tel.: 45 478. ml4368
AUDI 80, 5 let, 14.000 km, ohranjen, prodam. Tel.: 22 294. ml4375
JUGO 45, letnik 1987, prodam. Tel.: 24 924. ml4383
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 22. 1. 1998, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 22 132. ml4387
ZASTAVO 101, letnik 1989, lepo ohranjeno, na novo registrirano, GOLF JX dizel, letnik 1987, GOLF JX, na bencin, letnik 1988, ter več rabljenih vozil prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171, 57 330. m!4388
JUGO SKALO 55, letnik 1988, in Ford Escort, letnik 1985, prodam. Tel.: 46 592. ml4408
IMV KOMBI, letnik 1984, prodam. Informacije po tel.: 51 276, popoldan. m 14409
ALEKO - MOSKVIČ, 1,6, letnik 1992/93, prevoženih 70.000 km, ugodno prodam. Tel.: 72 030. ml4413
TOVORNO VOZILO ZASTAVA 35 8 A, 1.500 t nosilnosti, obnovljen, letnik 1990, ugodno prodam. Tel.: 42 405. ml4418
POLPRIKOLICO, KASBORHERE, nosilnosti 26 ton, tristranski prekucnik in prikolico Schwarzmuller, nosilnosti 16 ton, tristianski prekucnik, ugodno prodam. Tel.: 062 656 177. ml4429
Živali
NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred ne-snostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.. 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c , tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168. m!4351
KOZE, stare 1 leto, in mladiče, stare 3 mesece, za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Tel.: 71 479. m 14371
PUJSKE prodam. Hoheger, Murski Črnci 54. ml4379
DVA ČISTOKRVNA IRSKA TERIERJA, z rodovnikom, stara 2 meseca, prodam. Tel.: 31 380, 43 398. m!4381
NESNICE, mlade jarčice. rjave, cepljene, hisex, stare 12 tednov, po 400 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml4414
MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Tel.: 48 323. ml44I7
PERZIJSKE MUCE, stare tri mesece, prodam. Tel. 76 590. m 14420
posesti
HIŠO v Kruplivniku, na zelo lepi legi, prodam. Tel.: 22 232. m!4151 V MURSKI SOBOTI takoj prodamo trisobno stanovanje, komfortno, s centralno kurjavo, telefonskim priklopom in toplovodom ali zamenjamo za podobno v Ljubljani z doplačilom. Tel.: 31 337t ml4240
DVOINPOLSOBNO STANOVA-
Regionalni pospeševalni center Murska Sobota, d. o. o.,
Trg zmage 4, 9000 MURSKA SOBOTA Razvojni sklad občin Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje, Partizanska 46, 9220 LENDAVA
Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, Štefana Kovača 12, 9000 MURSKA SOBOTA
RAZPISUJEJO
90,000.000 SIT kreditnega potenciala za dodelitev kreditov po TOM + 6 %, z dobo odplačevanja 3 let, brez moratorija na odplačilo. Kreditna pogodba se sklene z LB Pomursko banko, d. d., Murska Sobota.
50 % poroštva za odobreni kredit, ki se podeljuje po pravilih garancijskega sklada. Pogodba za poroštvo se sklene z garancijskim skladom pri RPC Murska Sobota.
Razpis je namenjen enotam malega gospodarstva z območja občin Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje, ki so članice garancijskega sklada pri RPC Murska Sobota.
Prednost bodo imeli:
izvozno usmerjeni projekti, projekti z namenom posodobitve tehnologije in projekti, ki zagotavljajo odpiranje novih delovnih mest.
Pogoji za pridobitev kreditov in poroštev:
-	članstvo v garancijskem skladu pri RPC Murska Sobota, - predračunska vrednost projekta do 10,000.000 SIT in najmanj 30 % lastnih sredstev,
-	pozitiven sklep kreditnega odbora garancijskega sklada in banke,
-	lokacija enote malega gospodarstva na območju občin Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje.
Razpis velja do porabe sredstev. Vse dodatne informacije v zvezi s tem razpisom in glede pogojev za včlanitev v garancijski sklad lahko dobite pri Razvojnem skladu Lendava, Partizanska 9, 9220 LENDAVA, tel./faks: 78 409.
Prosilci bodo o rešitvi vloge obveščeni s sklepom v 45 dni od predaje kompletne dokumentacije in ureditve statusa člana GS. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi je dokončen.
NJE, komfortno, ali manjšo hiši v Murski Soboti ali bližnji okolici kupim. Tel.: 23 134, dopoldan, m 14377
PARCELO - NJIVO, trenutno nezazidljivo, v Murski Soboti prodam. Tel.: 72 140. ml4378
NJIVO, 66 arov, v Krogu, prodam. Informacije vsak dan po 15. uri po tel.: 061 133 96 31. m!4392
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem ter nekaj zemlje ali brez nnje na lepi sončni legi prodamo v Kraščih na Goričkem.Tel.: 45 229 ali Nuskova 9. ml4400
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 68 m2, centralno ogrevano, v pritličju v Rakičanu prodam. Možnost poslovnega prostora. Tel.: 27 418. ml4412
NOVO, SODOBNO UREJENO GOSTILNO (še neodprto, kosila, malice, turizem, 500 m2) z enosobnim stanovanjem v Trimlinih pri Lendavi ugodno prodam. Tel.: 75 837, po 16. uri. ml4421
DVOSOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni v Partizanski ul. 36 prodam. Tel.: 061 224 664, Vera Čebular, Mala čolnarska 46, Ljublja-
na. m 14423
STANOVANJSKO HIŠO v centru Lendave prodam. Informacije po tel.: 76 078 ali 77 437, zvečer.
ml4425
V NAJEM damo dvosobno stanovanje v Murski Soboti. Informacije v petek in nedeljo od 19.00 do 20.00, tel.: 24 130. m 1188
kmetijska mehanizacija
RABLJENE SILAŽNE KOMBAJNE in samonakladalne prikolice kupim. Rače, Ptujska c. 41, tel.: 062 608 487. m 14365
DVOREDNI VERIŽNI PLUG za izkop krompitja prodam. Darko Marton, Sr. Bistrica 79. m 14419
TRAKTOR STEYR 180 in prikolico prodam.Tel.: 82 393. ml4422
razno
DILL d.o.o.
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJ ETE, NAJEMATE, IŠČETE... SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL. (069) 32 322
FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA
ZAHVALA
V 85. letu je umrl
Matija Žižek
krojač s Hrašenskega Vrha 29
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče-in za svete maše, nam pa izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali.
Posebna hvala g. duhovniku, pevcem, govorniku, trobentarju in pogrebništvu Vrbnjak.
Žalujoči vsi njegovi
BELO VINO, renski rizling in chardo-nay, ugodno prodam. Tel.: 21 818, zvečer, m 14313
Preklicujem veljavnost Naloga za vpis za mleko v HK št. 49746-1, Mirjana Hu-ber, Pečarovci 119. m 14361
GARAŽNA VRATA, lesena, prodam. Rakičan, Št. Kovača 29, tel.: 23 975. ml4372
KMETOVALCI
Izkoristite ugodne predsezonske cene mineralnih gnojil
INA
Petrokemija, d. o. o.
Trgovina AGROPLAC Veržej, d. o. o.
tel.: 069 87 936 ?
VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 090 42* 62! PAR., s. p. , 156 SIT/min.
VEDEŽEVANJE - TAROT
090 42 OS
1 min 1 56 sit NON - STOP
VEDEŽEVANJE - TAROT
OOO 4 1 02
1 min 1 56 sit NON - STOP
POZOR! Želite zaslužek, želite delo, ki vas ne utruja, kjer niste na normi. Ste sam svoj šef, saj delate doma. Pričakujem vašo kuverto z znamko in popolnim naslovom. Marija Krušič, Spuhlja 132, 2250 Ptuj. ml4374
MEŠANO VINO (večinoma šmarnico) prodam po 90 SIT za liter. Tel.: 61 029. m 14382
SOBNO CENTRALNO PEČ, kombinirani bojler in črpalko prodam. Tel.: 22 762. ml4385
VINSKE SODE, od 130 do 2151, novo hidravlično stiskalnico, 3001, avtoprikoli-co, nosilnost 750 kg, kovinsko 500 kg tehtnico, črpalko za praznjenje vodnjakov z bencinskim motorjem, prodam. Informacije zjutraj do 8. ure in zvečer od 20. ure dalje po tel.: 31 121. ml4393
VRHUNSKO POLAKUSTIČNO KITARO, izdelave Nace Zaletel, in električno solo kitaro Ibanez Rodstar 3 prodam. Tel.: 53 326. ml4396
VINO, beli pinot in belo mešano, ugodno prodam. Tel.: 70 130. m 14397
LESENO MONTAŽNO GARAŽO in salonitne plošče ugodno prodam. Tel.: 22 698. Avnojska 92, Černelavci. m 14403
BETONSKE STREŠNIKE, rabljene, 2.700 kosov, prodam. Tel.: 32 105 ali 32 106. ml4410
BETONSKO OPEKO za ograjo ugodno prodam. Tel.: 41 345.m 144II
TERMOAKUMULACIJSKA PEČ, 2,5 KW, ter trajnožarno peč prodam. Tel.: 61 167. m!4415
VINO - šmarnico in cepljeno - prodamo. Dobrovnik 266 b, tel.: 79 158. m 14424
Preklicujem veljavnost Naloga za vpis za mleko za junij '97, v HKšt. 8086-1, Ivan Zver, Lipa 125. m 14426
KOZJE MLEKO IN SIR prodajam.
Tel.: 46 766.ml4427
KOPIRNI STROJ MINOLTA EP 1080 prodam. Tel.: 42 530. m 14428
VINO (laški rizling, šipon) in kakovostno slivovo žganje prodam. Tel.: 76 250, zvečer, m 14431
srečanja
UPOKOJENKO za skupno življenje, staro od 45 do 60 let, iščem. Avanturistke izključene. Resne ponudbe pošljite na naslov: Ignac Kolosovski, Jamna 14,
Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin gorijo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
N SPOMIN
Tretjega avgusta bodo minila tri žalostna leta od takrat, ko nas je tragično zapustil dragi mož in oče Emil Gomboc
iz Mačkovec 38
Še danes ne moremo dojeti krute resnice in nič ne more ublažiti naše bolečine. Za teboj je ostala velika praznina in ostal je le grenak spomin.
Vse besede so premalo, da bi z njimi opisali žalost. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Globoko žalujoči: žena Emilija ter hčerki Sandra in Sabina
>T,RWDE
UPRAVA: M. Sobota
Stanata Rozmana 17
9000 M. Sobota
d.o.o. * 0W3t-23b,ftt:MW^
Panasonic E ‘TELEFAKSE, /MF0 SH0P CENTER, .2, * KLIMATSKE
MAmnoo	____
MARIBOR
Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225
531, faks: (062) 225 713
MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV
naprave,
KAMNOSEŠKE STORIT*1
RUDOLF ŽUNKO, telefon. 062 224 009/ ^^
Cl SEX V ŽIVO
599.281 5
JE:
1
o
<z>
■ ■■ CCS
G)
super uro^e
555
p. Videm ob Ščavnici, m 14399
Starejšo žensko, ki bi bila pripravljena živeti na kmetiji kot gospodinja, iščem. Hrana in stanovanje v hiši in majhen honorar. Naslov: Ludvik Časar, Ljubljanska 49a, Velenje, m 14406
delo
NUDIM dodatno delo in zaslužek. Tel.: 27 817, po 15. uri. ml4215
REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle, ki jo veseli delo v Bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije po tel.: 063 893 131. m 14242
KUHARJA IN NATAKARICO redno zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 841 511, 841 317. «114269
SAMOSTOJNEGA ZIDARJA IN KERAMIČARJA, sposobna za samo-
Po ugodnicgl
odkupujemo^'
32 498^^
—----------- stojno delo, tel.:24 805,K1K,M^
Glasbena skupina tarista in bobnarja.
57 228 ali naslov	I
nal3.ml4401	.
NATAKARICO ali dela takoj zaposlim ■ m!4402	A
storitve
Po ugodnih «nall?Miiz«^ čilnih možnostih plastične fasade °P^ slikopleska«kadela,oM sade.inizP^ ranctja in 20 let
ROLETE, žaluzije, lamelne z nike. platnene	h
ramo in servisiram	1
ml4100	/	I
odkupujemo DpEoViA	j
kakovostno.Kbcite^j	4	I
pa 063 715 5-6.	I
izdelujemo	I
rotacijske	'
Mulčerjiso na",^ dovnjake, za m ^ela
■
......
žena, mama, bab«* 7
n*
iz Sebeb^ /
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se z3^, kis sorodnikom, sosedom, prijateljem in zn3l|’oniagali' najtežjih trenutkih stali ob strani in natn P
cvetje in sveče, izrekli sožalje ter jo v ta	Jt
pospremili na njeni zadnJ'Pvc6m X
Hvala g. župniku za pogrebni obred. Pbesede ( žalostinke, gospe Andrejkovi za ganljive T-iših^ aitO111 grobu in g. Boroviču za odi®1 -.gjnuv
Posebej hvala dr. Leonu Langu, a bolh’®11 Ljubljani in osebju internega odde

Rakičanu. fl.
Hvala tudi pogrebništvu
Žalujoči vsi, ki smo jo
Pomlad že prišla bo -
jr ena
■ w tre11, Svetle življenjsKe , oblak zahrbtne . odd^A JC klonila.
......
Za vedno je ostal spomin na Pl^^gnjoJ11 Hvala vsem, ki se Vam utrne misel n prinašate cvetje in prižiga . al^ Mož Branko in hčerka Jasn
31. julij 1997
29
i?3
X
ZMANNLA
ni
ce

Drugega avgusta mineva žalostno leto od takrat, ko me je zapustil dragi mož
Jože Horvat
iz Črenšovec J. Kramarja 53
V 84. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča Julijana Šinko
iz Spodnje Ščavnice
Ovseni, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, in vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku.
Skromno in s pesmijo si živel, za nas delal in skrbel.
Zvon, ki v poletno jutro je zvonil, našega očeta ni več prebudil.
V domu našem je praznina, a v naših srcih grenka bolečina.
ZAHVALA
V 75. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Stefan Balažič
iz Odranec
Žalujoča žena Gizela
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni.
Prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in sorodnica
Vera Perkič
roj. Granfol iz Bakovec
Hvala tudi g. župniku, pevcem, godbi iz Avstrije, govorniku in pogrebništvu Vrbnjak.
Lepa hvala tudi osebju doma ostarelih v Rakičanu.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
a

uh
z
b°leči iz8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem ^i^žiih111, sosedom> znancem in prijateljem, ki so nam v i a trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje,
SVeče, za svete maše, nam izrekli sožalje
. k ln jo pospremili na njeni zadnji poti.
hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za °dPete žalostinke ter predstavnici KS
8' Vidi za ganljive besede slovesa.
Oh, kako hitro čas beži, že pet let te več med nami ni. Črna zemlja truplo tvoje krije, v grobu vene ti mladosti cvet, srce ljubeče več ne bije, oj, ljubi sin in dragi brat, rože in sveče prerani ti grob krasijo, solze grenke nam po licu polzijo. Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, nam pa nekdanjo rano vsak dan znova obudi.
V SPOMIN
Branku Berkeju
t Vaneče
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
2
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal.
V 56. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, brat in stric



ZAHVALA
h>že Domonkoš
zidar v pokoju
iz Filovec 51
Jj^bi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in s° nam v teh težkih trenutkih stali ob strani m
z Pokojnemu darovali cvetje, .	maše ali v dobrodelne namene.
. Vala g. župniku, pevcem, govorniku KS,
^tako' • ter sinovim in sestrinim sodelavcem.
"Olepša hvala dr. Štivanu, osebju internega oddelka in dialize iz Rakičana.
toči še enkrat " iskrena hvala!
" ^ova Srečko in Peter ter hčerka Renata
in drugo sorodstvo
23. julija je minilo pet let žalosti od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustil ljubi sin in dragi brat.
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, položite cvetko ali prižgete svečko.
Žalujoči: oče, mama in brat z družino .
ZAHVALA
V globoki žalosti in bolečini sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu zapustila draga žena, mama, tašča, babica in sestra
Kristina Kuzma roj. Rajbar s Tišine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala kolektivu Pošte Slovenije, PE M. Sobota, kolektivu Muralista iz M. Sobote, sodelavcem Gradbeništva Horvat iz Rankovec in sodelavcem samopostrežne trgovine s Tišine.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Bratkoviču za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi dr. Vbrošu za lajšanje bolečin in obiske na domu.
Žalujoči njeni najdražji
Pesmi mi pojejo tako darežljivo, da spanca sploh ne čutim, ampak se razsvetljujem in prepoznavam, kljub zelo pozni uri, saj se mi tudi v čarni temi prižiga luč v prirodi, kajti sveto ni onstran sveta, ampak tokraj v večno pravem kraju. Res je, da sem doma v Prekmurju.
II
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem, bolniškemu osebju pljučnega oddelka iz Murske Sobote in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem in upokojencem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sin Štefan z družino in hčerka Vika z družino ter bratje in sestre z družinami
Lik tvojega srca ne more iz spomina, saj sama ga je bila dobrina.
Se vedno živ je tvoj obraz, poln vedrine, čeprav srce je bilo večkrat polno bolečine.
V SPOMIN
13. julija sta minili dve leti žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Jože Macun
iz Pristave pri Ljutomeru
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je, izgubiti ga za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega.
Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Dragi dedek,
pogrešajo te tvoji vnuki Ksenija, Darko, Natalija in Igor
Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Ivan Horvat
iz Rožne ul. 1 v Turnišču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za svete maše, vence, cvetje in sveče ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje.
Iskrena hvala gospodoma župnikoma in g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Hvala tudi internemu oddelku soboške bolnišnice in osebju zdravstvenega doma v Turnišču.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj tragično zapusti dragi oče, sin, brat, stric, nečak in bratranec
Drago Kuhar
pesnik in pisatelj
V' $ tih
'S° nan?a'°stj° *n bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem v teh težkih trenutkih žalosti nesebično pomagali, darovali vence, šopke in sveče ter izre i soza je.
1 Ž- župniku Balažiču za pogrebni obred in besede tolažbe ter pevcem za odpe . ..
tudi govorniku g. Harkaiu za izbrane besede slovesa ter g. Skledarju za pre rane po suvumiKu B. O	v tako velikem številu pospremili
8' Severju za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in vsem drugim, ki g na njegovi zadnji poti.
'aia
kV
ik^alai
Žalujoči vsi, ki te imamo radi
Puconci, 25. 7. 1997
V SPOMIN
Vse odhaja kakor reka, le spomini spremljajo človeka.
Boleč je spomin na 14. januar 1996, ko nas je v 86. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
Katarina Horvat iz Rožne ulice 1 v Turnišču
Prisrčna hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
fc naših krajev
Energija ’97
Med množico taborov in prireditev je v letošnjem poletju posebne pozornosti vredna tudi tista v Velenju
Tam se bodo namreč na Zletu tabornikov Slovenije srečali taborniki iz Slovenije in tudi tisti iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške ... Skupaj kar 800 mladih, starih od 15 do 19 let, bo poskušalo ujeti utrip te največje letošnje mladinske prireditve v Sloveniji. Med njimi bo tudi 33 pomurskih tabornikov iz treh pomurskih rodov - Veselega vetra iz Murske Sobote, Vedrih Prlekov iz Ljutomera in Vidre iz Lendave. Nekaj Pomurcev pa bo sodelovalo tudi v vodstvu zleta.
Tokratni zlet (beseda pri tabornikih pomeni druženje mladih na večdnevnem taboru, ki lahko šteje tudi nekaj tisoč ljudi; v tujini temu pravijo jamboree - to besedo je Baden Powell, ustanovitelj skavtstva, pobral iz jezika nekega plemena, kjer je označeval srečanje plemen, pomeni pa noro praznovanje) je že enajsti v Sloveniji in prvi v samostojni Sloveniji in bo trajal od 1. do 10. avgusta 1997.
Seveda je zlet več kot le samo bivanje pod platneno streho - veliko je aktivnosti, na katerih bodo taborniki lahko sodelovali. Lahko se razgibajo s športom (splavarjenje, kajak, kanuji, jadranje na deski, potapljanje, košarka, odbojka, lokostrelstvo, gorsko kolesarjenje, orientacijski tek, prosto plezanje in še in še), se udeležijo raznovrstnih kulturnih delavnic (glasbena, likovna, lutkarstvo, lončarstvo, kuhanje, pio-nirstvo, ekološka, fotografska, novinarska, radioamaterska ...), si ogledajo Velenje in Šoštanj, gradove v Šaleški dolini, muzeje, se pogovarjajo z vrstniki o temah, kot so AIDS, zasvojenost, sodelujejo v projektu Slovenska razvojna vas.
Z energijo pa je povezan znak zleta. Sestavljata ga dva sončka, ki ponazarjata druženje in prijateljstvo, hkrati pa sonce kot del narave ponazarja življenje in vir energije.
S projektom Slovenska razvojna vas pa bodo udeleženci poskušali priti tudi do kakšne nove ideje s področja racionalne rabe energije in alternativnih virov energije. Ogledali si bodo termoelektrarno Šoštanj, premogovnik Velenje, ločeno zbiranje odpadkov v Šaleški dolini, površinske vode v dolini, čistilno napravo ... hkrati pa skušali z načinom izvedbe tabora čimmanj vplivati na okolje (projekt Naš tabor del narave). Zaščitni znak tovrstnih prizadevanj bo zletna vetrnica, ki poudarja mladostno energijo taborečih in zagnanost za napredek na tem področju.
Zlet bo v soboto, 2. avgusta, odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Vsi, ki bi si želeli zlet ogledati, ste vabljeni, da to storite med 3. in 9. avgustom med 10. in 17. uro.
Na zletu bo v petek, 8. avgusta, tudi prvo srečanje slovenskih taborniških inštrukorjev.	ASAM
Sveta Ana v Slovenskih goricah
Praznovali so
Množica ljudi se je v nedeljo, 27. julija, gnetla pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, kajti tamkajšnja župnija, posvečena sv. Ani, je imela »žegnanje« (proščenje), krajevna skupnost pa je sklenila praznovanje prvega krajevnega praznika.
V prazničnih dneh (od 23. julija dalje) je bilo v kraju več športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. Po stari navadi so postavili tudi klopotec. Pesmi klopotcev je vse bolj slišati tudi na drugih območjih, vsekakor pa po v vinogradih. Naznanjajo bližajočo se jesen in trgatev.	F. B.
--- BELTINCI - Občina Bel-
 tinci je v svojem proračunu namenila za družbene dejavnosti 23,3 milijona tolarjev: 6,9 milijona naj bi znašal občinski delež pri obnovi kulturnih spo-
menikov, 2,4 milijona bodo namenili za delovanje kulturnih
društev, 2 milijona za knjižničarsko in 10,5 milijona tolarjev za športno dejavnost. (G. G.)
KOBILJE - Za napeljavo  kanalizacije se je prijavilo 120 domačij. Vsaka bo tri leta mesečno dajala po 5.000 tolarjev, kar je (36 krat 5.000) 180.000 tolarjev, preostalo pa bosta skušali zagotoviti občina in državo oziroma njeno ustrezno ministrstvo. Morda bodo kaj denarrja dobili tudi iz sklada CRPOV, v čigar programu so že. (J. Ž.) ----GORNJA RADGONA - Občina Gornja Radgona je objavila mednarodni razpis za izbiro graditelja komunalne čistilne naprave v mestu Gornja Radgona. Na občasnem poplavnem območju reke Mure pri Gornji Radgoni naj bi v dveh fazah zgradili čistilno napravo z zmogljivostjo 15.000 enot. Ta občina tudi išče nekoga (pravno 'ali fizično osebo), ki bi upravljal občinske stanovanjske hiše in poslovne prostore. S tem se seveda hoče znebiti nič prijetnega bremena. (G. G.) ---- LUKAVCI - Gradnja osnovneva vodovodnega
cevovoda med Lukavci in Bra-
noslavci bo stala 28.000.000 tolarjev. Krajani Lukavec, Grab in Branoslavec bodo dobili zdravo pitno vodo proti koncu oktobra. Večino denarja je dala Občina Ljutomer. (J. Ž.)
■H SVETI JURIJ OB ŠČAV-
 NICI - Center za socialno delo Gornja Radgona je za julij izplačal 26.100.000 tolarjev socialnih pomoči, ki jih je prejelo 1.180 družin oziroma posameznikov z območja občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona. Ni se uresničila domneva, da bo v poletnih dneh delalo več ljudi, četudi le sezonsko, in ne bodo »prosili« socialnih pomoči.
— TURNIŠČE - Več kot 40
I članov upokojenskega društva je bilo na enodnevnem izletu na Kureščku in Rakovniku pri Ljubljani. Ogledali so si seveda tudi slovensko metropolo Ljubljano in parlament, kjer jih je pričakal poslanec Ciril Pucko, po stavbi pa jih je vodila Cilika Žižek, ki je tam prevajalka. Tudi na ljubljanski grad so se podali. V avgustu pa se bodo zapeljali na izlet na Madžarsko. Turniški upokojenci se tudi veselijo mednarodnega srečanja, ki bo čez nekaj tednov v Kobilju. (J. Ž.) ---GORNJA RADGONA -
 Na območju Upravne enote Gornja Radgona je nema-
Mlinarski dnevi Bistrica '97
Skoraj pravi mlin
Čila in Veruna sta spekli nekaj hlebcev rženega kruha
ne prija le špricer, štemprl žganice. človek ne pije na p dec, saj ga sicer h -ajj Ponudba jedil je bila d* bogata. Kot že vrs o■ tudi tokrat predstavil a. * čkih žena. Pa ne le pod naslovom za us ai temveč s pravimi jedrni^
V soboto popoldne je bila pri Muri na Srednji Bistirici najprej mlačev s staro mlatilnico, potem so prikazali mlinarska dela in šaljive igre, nakar je bila muzika.
Nedelja je seveda najprej Gospodov dan, ki so ga (pri Muri) začeli dopoldne z mašo za vse umrle in žive mlinarje. Popoldne pa je bilo bolj veselo. Po mimohodu vseh, ki so sodelovali na zdaj že tradicionalnih mlinarskih dnevih, je zbrane nagovoril župan Tornar, nato pa so si obiskovalci, ki se jih je kar trlo, lahko ogledali stvaritev mlinarja Antona Kolenka: provizoričen mlin na Muri. Vanj jih je vodil po skupinah, da ne bi kdo padel v naraslo reko. Moža kaže pohvaliti, res pa je tudi, da je zadeva velika reklama za njegov kopni mlin, ki je na začetku Gornje Bistrice.
Dobro se je tudi držal oljar Vučko, saj je prikazal način izdelave bučnega olja. Žganjekuha, ki jo je razkazoval nekdo drug, je tudi pritegnila; le kako ne bi, ko pa v vročem vremenu
v hlebce, v pravo krušno peč na drva.
Tisti, ki obiskujemo mlinarske dneve že nekaj let, smo opazili, da je mlinar Kolenko svojemu murskemu mlinu vsako leto nekaj dodal (dogradil). Letos je bil že podoben pravemu.

Ženske so na prireditvenem prostoru zamesile testo, ga pustile gibati, nato pa hitro z nji®’ k rečeno: pekovskimi^' h
lo ljudi, ki si želijo na stara leta domskega varstva v domačem okolju, ne pa v raznih tujih domovih po Sloveniji. Zgraditi je torej treba dom v Gornji Radgoni. Predsednik občinskega sveta Obline Gornja Radgona je podpisal dopis, naslovljen na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve R Slovenije, s katerim prosijo finančno pomoč za gradnjo doma starejših, o katerem so sicer razmišljali že davnega 1931. leta. Tedaj naj bi bil v radgonskem gradu, sedaj pa je treba seveda zgraditi novo poslopje. Z gradnji naj bi začeli leta 2000. Torej dom za novo tisočletje! (F. KI.)
---- KANČEVCI - V župniji
 Kančevci so imeli slovesnost ob blagoslovitvi elektrificiranih zvonov in električne stolpne ure. Oboje je blagoslovil škof Jožef Smej. Denar za obe naložbi so prispevali »botri« iz domače župnije in od drugod. Zelo živahno pa je bilo tudi v kančevskem domu duhovnosti, saj so pravkar zaprli slikarsko razstavo Cecilije Bernjak s Ptuja, končalo se je mednarodno srečanje družin iz Gradca, Celovca in Maribora.
Le-te so sodelovale v sklopu tematskih predavanj z naslovom Živeti z vsemi čutili, vodila pa sta ga zakonca - pedagoga iz Švice. (J. Ž.)
V nedeljo je bila v Genterovcih veliko večja slovesnost, kakor so jih imeli v enakih letnih obdobjih v prejšnjih letih. Niso namreč praznovali le praznika Marije Snežne, ki je zavetnica tamkajšnje podružnične cerkve, ampak so imeli tudi blagoslovitveni obred. Dobrovniški župnik Franc Režonja in župnik iz kraja Vasarosmiske pri Sarvarju na Madžarskem Istvan Marton sta po maši najprej blagoslovila 14 postaj križevega pota (darilo Istvana Martona), nato obnovljen pokopališki križ in novo mrliško vežico (na fotogtafiji), nazadnje pa še prenovljeno šolsko zgradbo in otroški vrtec. Pokropila pa stajudi tablo^v spomin na tri žrtve druge svetovne vojne. Njihova imena: Pal Balaic (1917-1944), Jozsef Darabos (1921-1944), Andras Gaal (1919-1944). Na slovesnosti so imeli krajše nagovore Janos Horvat, Valerija Šebjanič in Štefan Varga. - Posnetek: Š. Sobočan
gibicami. . ,/eruii> Up.
Kaj pa Čila m	K
da tudi še katera d	k
Kuriti v Prein‘CrW0Gu (postavljeni nat oj p k lico) v vročem opravil%!< ravno »hladn . vpf » vendarle:	|
hitro dosegla dolo 3 turo (tudi peke), krusn,°JovWn Prteinpostavb naraslo, zato z pec. Sik močjo 'opa^eicrul^Lo® uro potem se J .. Veti UA pošel sčasomaf,|L sjj brote, nikakor Pp|-s3loP p4a je je bilo dovolj- j stC/h' zavrteli in P	J®
plesalci.	rSidFA|«
Ideja o m
KS Bistričan J leta v leto *pl jdelavo je v zvezi s pr j5 o tjem, običaj - k *® (Le P®
10 pomembno j ^r nekaj dogaja-i-»udje penSi^^ vse to je, k okrepčajo, n Iji jejo, in dar1*0 ostane v pr/ponk0, ® BraVOkmmVov' 4'® narskih dn^^pi/j
J^isma, mnenja, stališča
potrebno za zapestje
sta občanom Občine Moravske Toplice ra^'° burski val in časopis Vestnik. Posebej 1 Minerko Ainno Potočnik za njeno objektivno po-^l°^0mne8a urednika g. Votka, da dovoli objavo Mi#™'' na Skušnje se bojim, da bosta v danem M, mor^a ostati nema, čeprav jima stojijo ob strani
1Zas^i 2,6 mio. bruto plače v pol leta, dobiva Potne stroške, katerih višine ni uspelo ugoto-Ktmu odboru, je potrebno stisniti za zapestje z zato ničnimi sponami in ga odpeljati na vaje za K™®1' Ce bi delal vse zakonito in v okviru zmožnosti ter finančne sposobnosti občanov, mu te E n,hče oporekal. Ker pa dela samo na osnovi Prelisičenja nasprotnika, ne da bi upošteval ^kitnaj'°lrezno razmišljati, in tistih, ki znajo to njl,Stnkovno utemeljiti in spraviti v življenje, mu ni stolčku.
Ski/, °W^nemi‘ početju Cipota in marsikaterega Sanje z otroško domišljijo uresničiti na oz'rajoč se na njihovo voljo in materialno Mi 2(,kon o lokalni samoupravi, še več vlada in ^^‘.'^'‘'kuje v pripravi ali pred sprejemom nov prek katerega hoče županski lobi '%nlll^ainentu izsiliti še večje pravice županom. To je ^We">SI' Nobeni državi s predsedniškim sistemom Ciinih desP0,izem' Takl> bo ‘udi v prihodnje v ^btilv m°ra bb‘ h81' organ. ki odloča, župan pa a 'n P^t^tavlja občino. Seveda je tudi sedaj v M ‘ Mano, vendar zavito v meglo, kol je to pri nas M la J( .
11 fbrini Moravske Toplice, in težke bo ’’ Mtžfj' prihodnosti težko po-H nemud,)ma odstopiti. Enako velja za ce-na i c/u, sa/ so s svojim pohlepom po I	'n "tkdiavostjo na drugi stranipri-
gospodarskega odbora, ko mu Je bil leta 1995 dodeljen kredit v višini 10,000.000,00 SIT pod zelo ugodno obrestno mero. Marsikaterega podjetnika ali obrtnika pa je odslovil, povrhu pa očrnil za nesposobneža in človeka, ki mu ni zaupati.
Vrhunec njegovih podlih dejanj je uvedba takse na uporabo pitne vode ter takse na komunalno odpadno in padavinske vode. Prepričan sem, da bi bila uvedba te takse že »pod streho«, če sam ne bi pravočasno prišel do teh dveh odlokov in jih ne bi prek radia Murski val posredoval občanom. Kot je hotel izsiliti sprejem teh dveh odlokov, je izsilil prek tega na eni strani medlega in skorumpiranega sveta že mnogo sklepov in odlokov, ki jih že čutimo in Jih še bomo.
Da bi se ta despotizem in anarhija v občini Moravske Toplice končno razčistila, sem na Računsko sodišče RS poslal predlog za uvedbo revizije kompletnega poslovanja občine od ustanovitve do danes. Upam, da bodo odgovorni ljudje pri računskem sodišču prisluhnili zahtevku, ločili osebno prijateljstvo in svoja pooblastila ter delo opravili pošteno in objektivno brez navzočnosti Cipota in njegovih prisklednikov.
Ob tem pa me nemirna duša vrača v preteklost, za nekaj let nazaj, ter se mi poraja misel, da bom na koncu v tej deželi zgodbe o uspehu, kjer je laž postala resnica in so tatovi postali poštenjaki, šel sam »špilat« klavir.
Karel KOZIC, ing.
,reuutni situaciji. S svojimi ravnanji so pri-/e ®pot prevzel oblast v svoje roke. Če drži, celr,‘no občinskega proračuna, potem se ne , $toniiki'r2a/caiJe Prišlo do takšnega stanja. Če bi ta i' ^pPPtott na čelu vodila našo občino do Wh(r'.. b°dojeseni 1998, bo takrat v občini K) % 'n 90 % shiranih podložnikov in vi-e'''kakor ne bodo dražje, kot bosta stali to t^iSekP°,Pno^t in nepotešena želja posameznih
na razmišljati. Zaradi tega je vsakemu ja-i -‘^a 'n bogata, če na njenem območju gospodarstva, trgovina, šolstvo, tudizdra-‘n finančne možnosti. Zaradi tega gov°rjenje o turistični občini Moravske l>^Kb^-0b(,Va C(l njegova ideja se že kaže v <1 il&Kne inane ie s 'eni razdelil na sposobne in nespo-Vsi. ki se ukvarjamo s katero razen
Je s tem razdelil na sposobne in nespo-
i se ukvarjamo s katero
gostinstva, smo postali priveski.
M °boineje najbolj jasno prikazal v prime-aija iz Sela, sicer svetnika in predsednika
Vaška gospoda iz Sela
Nekaj obrazložitev, ki bi seveda sodile v članek, ampak takrat bi bilo to objektivno in ne senzacionalistično enostransko poročanje. Opravičujem se, ker bodo za nekatere malome-ščane naslednje obrazložitve verjetno težje razumljive.
Na žalost se nismo vsi rodili in ne živimo v krajih, kjer nam Je vse dano. Marsikaj od tega, kar imamo v naših goričkih vaseh, so ustvarili in zgradili naši občani s svojimi prispevki in s svojim delom. Tudi zaradi tega na Goričkem še živi toliko ljudi Tako smo tudi mi pred petimi leti zgradili telefonsko omrežje, ki nas je tedaj po priključku stalo več kot 5000 DEM v tolarski vrednosti. Plačali smo seveda vsi enako in tako je živel neki sistem solidarnosti, ki nas je povezoval. Tega tisti, ki živijo tam, kjer imajo že vse, pač ne razumejo. Telefonskega omrežja nismo zgradili zato, ker bi ga želeli imeti zaradi lepšega, temveč ker smo telefonske priključke potrebovali. Krajani so se tedaj odločili prav tako kot ob gradnji cest, da bodo del sredstev za projekt prispevali sami. Pa ne zato, ker imajo preveč denarja, temveč ker so bile naše ceste po vsakem večjem dežju skoraj neprevozne, saj je voda z njih odnesla gramoz. Res denar, ki se je zbral, pa je bil premalo za vzdrževanje teh cest, da so v kolikor toliko prevoznem stanju. Prav tako pa je bilo te ceste pozimi skoraj nemogoče vzdrževati v prevoznem stanju. Ceste pač vsi potrebujemo, tisti, ki imajo več avtomobilov in traktorjev, verjetno tudi bolj, kot tisti, ki vsega tega nimajo, toda tudi s kolesom se Je laže peljati po asfaltu kakor po blatni makadamski cesti z jamami, v katerih je voda.
Ker smo se zavedali, da če sami zase ne storimo nič, bodo drugi za nas še manj, smo se lotih tudi te akcije. Saj veste: Pomagaj si sam in... Seveda Je bilo tokrat malo lažje, saj Je lokalna samouprava prinesla tudi marsikaj dobrega in tako Je prav nespodobno obsojanje gospoda Cipota in gospoda Šadla, ki sta se med drugimi za nas tudi zelo trudila. Kar nekajkrat sta bila poleg, ko smo se z Molnarjevmi poskušali dogovoriti, vendar neuspešno, pa ne po njuni krivdi.
Ideja o prostovoljnih prispevkih ni nova, krajani v vseh goričkih predelih smo skoraj vedno za izvedbo določenih projektov sovlagali oziroma zagotavljali udeležbo. Tako smo tudi mi sodelovali z udeležbo ali prostovoljnimi prispevki pri gradnji ceste Selo-Vučja Gomila, Selo-Čikečka vas pa tudi pri obnovi OŠ Fokovci, kjer smo krajani prispevali les, kar je bilo takrat lažje kot dati denar. Pri teh akcijah eni krajani seveda tudi niso sodelovali! Na podoben način so bili nekdaj zgrajeni tudi vaško-gasilski domovi, mrliške vežice, kupljena gasilska oprema itd. Pred kratkim smo seveda spet prispevali za obnovo električnega zvonjenja, ki ga po manj kot desetletju obratovanja ni bilo smiselno popravljati.
Vso to dobro voljo in odrekanje vaščanov ne samo v naši vasi, temveč tudi v drugih vaseh poskušate s takšnim pisanjem razvrednotiti, kar nikakor ni prav.
Omenjenega članka v zadnji številki Vestnika ne bom komentiral, kajti ne želim ponovno razvnemati strasti. Poudaril bi le, da je večina podatkov prikazana povsem pristransko in ten-deciozno, nekateri pa so začuda celo točni. Sam osebno se pri tem ne čutim prav nič krivega. Tak način pisanja in obtoževanja vsevprek, ne da bi se določene stvari preverile, pa gotovo ne bi smel biti v čast nobenemu novinarju ali resnemu časopisu.
Zelo lepo hi bilo, če bi se novinarji vsaj v tem primeru potrudili napisati tudi mnenje in argumente napadene strani in ne le enostransko obtoževati.
S spoštovanjem! Janez Škalič, ing.
Čudni scenariji lokalne samouprave v Gerlincih
Upam si trditi, da lokalna samouprava dobiva čedalje več nerazumljivih birokratskih manir. Tako poslovanje omogoča ribariti v kalnih vodah, seveda na račun in škodo volivcev na nedemokratičen, večkrat tudi nezakonit način. Ravno volivci smo največkrat tisti, ki nas ne smejo zanimati stvari, ki se dogajajo v samoupravi.
Da je tako, je dober dokaz občni zbor 6. julija 1997 v Gerlincih, kjer so bili navzoči trije občinski svetniki. Nobenemu od teh svetnikov se ni zdelo potrebno volivcem prezentirati dogajanja na občinski upravi v željeni in pričakovani obliki. S strani svetnikov je bilo le slišati, kako nepravično je bil za določena območja sprejet občinski proračun, vendar nič kaj konkretnega. Iz uličnih virov se da tudi slišati, da je občinska uprava za svoje delovanje dobila 50 mio SIT, kar je denarja za 10 km modernizacije ceste skupaj s prispevki vaščanov. Zagotovo to ni majhen denar za občinsko upravo, ki le s težavo zagotovi poročilo za občne zbore, proračun, plan dela do junija za tekoče leto in še marsikaj drugega, kar bi vsekakor sodilo na začetek leta, nikakor pa ne v sredino leta, birokrati pa kljub temu dobijo plačo vsak mesec.
Ena od velikih rakavih ran je med drugim samoprispevek, takšen ali drugačen, samo da Je »nemogoče« spremljati njegov izvor. Temu primerna je potem tudi njegova poraba, ki se prilagodi vsakemu potrebnemu in nepotrebnemu izdatku. Samoprispevki se največkrat trošijo po zakonu močnejšega ne glede na namen zbiranja, ki je največkrat farsa. Nemalokrat so samoprispevki tudi podpora organiziranemu kriminalu.
Primer, kako pristransko se v negativnem smislu izgublja demokracija, je v Gerlincih, kjer je še zmeraj velika večina dogodkov in odločitev odvisna od scenarija peščice vaščanov. Take enostranske odločitve so večkrat tudi na škodo vaščanov, če že ne vseh, pa zagotovo večine. Vendar za te škodljive odločitve ni posluha na kakršni koli ravni. Vse pripombe in opozorila so v prazno brez posluha, zato so tudi vsi vaški sestanki zelo slabo obiskani in zaradi nedemokracije nezanimivi za vaščane.
Da ne bo izzvenelo kot obtoževanje, naj navedem nekaj konkretnih argumentov v zvezi z dogajanji v Gerlincih. Na demokratičen običajni način se to v Gerlincih ne da. Že omenjeni scenarij onemogoči vsakega in ga ožigosa z geslom, če nisi z nami, si proti nam.
Tako se je pred kratkim zgodilo tudi meni, ko me Je pri moji razpravi na občnem zboru prekinil s scenarijem določen fanatik z besedami, da bo že on naprej povedal in nadaljeval z neresničnimi žalitvami in poniževanji, za kar bom zagotovo iskal odgovornost na sodišču za žaljenje in blatenje, ker za to nima osnove. Nato se omenjen fanatik še po prsih tolče, da je 20 let v odboru in on ve, kako to gre.
1.	Obremenitve za modernizacijo cest se ne delijo med gospodinjstva po enakih kriterijih niti pravično, ampak na lepe oči. Zato veliko vaščanov ni plačalo določenih deležev. Mislim, da upravičeno zaradi nepravične razdelitve.
2.	Izvajalcu za modernizacijo ceste Je bil po predračunu občinski delež odštet, preostali znesek je bil po nekem čudnem scenariju razdeljen med gospodinjstva. Postavke iz predračuna nato korigirajo tako, da določena dela izostanejo, med drugim tudi prometna obeležba, katere še danes ni. Obremenitve po gospodinjstvih so ostale enake kljub zmanjšanju del in predračuna. Na pripombe nepravilne razdelitve sredstev po gospodinjstvih scenarij ne sliši in ne reagira.
3.	Zaporedja ali plana vaških prednostnih potreb po infrastrukturi vaški scenarij nima, zato tudi še danes nimamo tekoče vode na pokopališču, čeprav gre vaški vodovov čez pokopališče.
V vasi se lahko pohvalimo še tudi z nad 4 km makadamskih cest, kajti tisti, ki že imajo asfalt mimo svojih domov, to ne zanima več. Vse po zaslugi nepoštenega delovanja scenarija. Ker marsikaj potrebnega še nimamo, imamo pa gasilsko vozilo TVECO Turbodauky 35-12, ki za gerlinske potrebe v gasilstvu nikakor ne more opravičiti lastnih stroškov. Do take investicije pač pride, če o tem odloča določeni scenarij za hrbtom vaščanov. Vozilo se bo pač več uporabljalo v turistično-športne namene, tako da bo tudi v tej smeri določeno zadovoljstvo.
Zakon o lokalnih volitvah iz leta 1993 za vas Gerlince ni obvezujoč in se ga zavestno krši na vsej fronti. V obdobju od leta 1993 so bili v Gerlincih trije referendumi, svetniške in županske volitve v vaški odbor, vse to brez enega samega zbora volilcev. Potrebne aktivnosti pri volitvah ureja ožji scenarij, ne oziraje se na zakon o lokalnih volitvah in njegove člane. Tudi volitve so vodene mimo vseh zakonov. Možno je bilo, kdor je hotel glasovati na več glasovnicah tako, da sem prepričan, da na dan volitev 50 % volilnih upravičencev ni videlo volišča in kljub temu je bila volilna udeležba nad 80 % po zaslugi scenarija. Vprašanje, komu je vaški odbor odgovoren za svoje nezakonito poslovanje?
KARL SAMPL
Gerlinci
K
^^^OŽNJE:
SAXO, *
d. o.U^| a ul. 58^ fet.21O
t^sKA SOBOTA, Kr^ ■ °rU069)21 630. intei
tIA A E VASIC N
1 ,	- 3^5
so n
■ ^ni poodj
ŽG ta i««^ k na potrošni
nas v novem salona AVTOC/Td. o. o„ mA^oservisa, Krožka 5&, v Murski Soboti.
NAGRADNA IGRA
VVat	JI °1| VV
ViLoo^iraicdlimijk
S Pinus-om na
1
Kateri PINUS-ov fungicid, je pri zatiranju peronospore na vinski trti v času bujne rasti in nestabilnega vremena najbolj učinkovit?
odg:----------------------
ime:______________________
Kmetijski sejem in v Radgonsko klet!
Če pravilno odgovorite na zastavljeni vprašanji in ju do 12. avgusta pošljete na naš naslov, s pripisom: ZA NAGRADNO IGRO "VINOGRADNIK", sodelujete v nagradnem žrebanju.
26. avgusta se bomo skupaj popeljali na Kmetijsko-živilski sejem in v Radgonsko klet. Na vsa vaša vprašanja bodo odgovarjali naši strokovnjaki s področja vinogradništva in nazadnje... vas čaka še presenečenje.
2
Kateri PINUS-ov neselektivni herbicid je ekološko najbolj primeren za zatiranje plevelov v vinogradih?
odg:_____ priimek: _____________________________
naslov:
tel:
Ste vinogradnik? DA NE
Koliko hektarjev vinograda obdelujete?------- ha
(J1PINUS
PINUS TKI d.d., Grajski trg 21,2327 Rače, tel: (062) 60 90 211, fax: (062) 60 90 410
Zadnja stran

ZVEZDA - DIANA
SOBOČANI in OKOLIČANI, naročeno košarico po telefonu št. (0609) 651 484 vam iz trgovine v Markišavski 1 pripeljemo domov od 15. julija naprej ob sobotah od 12.00 do 20.00 in nedeljah od 9.00 do 20.00.
NEKAJ IZ NASE PONUDBE
laški rizling Ljutomer......... grajski rizling Vinag......... pivo Zlatorog, 0,5 I.......... mineralna voda Radenska, 1,51’ mineralna voda Radenska, 1I" ledeni čaj Radenska, 1,5 1.... juice orange, 100 %............
sok ACE Radenska, 0,33 I....... stil Radenska, 1,51........... pivo Zlatorog, 0,33 I, ploč. .
450 SIT 210 SIT 110 SIT 110 SIT ■ 56 SIT 170 SIT 178 SIT • 85 SIT 135 SIT
110 SIT
cynar, 1 I............
vodka Trojna, 1 I
2.250 SIT
1.900 SIT
Najmanjša vrednost naročene košarice je 2.500 SIT.
V hiši odlične ponudbe zadostuje že klic ...
Roža meseca
Mahijavka, sobna mačica - acafypha hyspida
Spada v družino Euphorbiaceae - mlečkovk. Je zelo zanimiva lončnica z visečimi rdečimi ali oranžnimi cvetovi - repi. Zato jo nekateri imenujejo »mačji rep«, čeprav ni plevel.
Pri nas je najbolj znana ščeti-nova akalifa. Čedalje bolj se uveljavlja kot prikupna sobna lončnica. Ima listne dlačice, listni rob je narezan. Socvetje se razvije v listnih pazduhah in je mnogocvet-na zelo dolga mačica. Pojavlja se tudi akalifa z okrasnimi listi in cvetovi. Posebnost so bronaste, karminaste, rjave in oranžne pege in pegice na listni površini. Prija jim vlažen zrak in mnogo vode, posebno v času cvetenja. Posodo z rastlino postavimo vselej tako, da dolge cvetne mačice visijo prosto navzdol. Ob primerni oskrbi zraste do 0,5 m visoko. Ob rednem gnojenju cvete vse poletje. Vršičke moramo večkrat priščipniti, s tem dobimo gostejšo rastlino. Občutljiva je za prepih, prav tako v centralno ogrevanih pro-
štorih, na rdečega pajka in tripse. Sicer ima rada poleti do 25 ° C, pozimi 15-18 ° C in zavetne, pol-senčne lege. V jeseni in pozimi naj počiva in jo tudi manj zalivamo, sicer ob pretiranem zalivanju segnije koreninski vrat.
In kako jo razmnožujemo? Bolj težko. Gre pa le. S podtaknjenci v februarju, vendar se precej časa ukoreninjajo. V lonček vtaknemo več rastlin, da je rastlina videti bogatejša. V substratu naj bo nekaj vresovke.
Akalifa je nekaj posebnega. Ni vsakdanji »fikus«, zato je primerno darilo za ljubitelje cvetja, ki nekaj več časa posvečajo cvetju, tako jim olepšamo njihovo zbirko lončnic.
OLGA VARGA
Moja domača banka ■■■■■■*■■■■■■■■■■■
JO Pomurska banka d.d.
Murska Sobota
VESTNIK
m
Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 29. 7. 1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. 7. 1997 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.297,7488	1.310,00	1.332,00
Francija	100	2.708,5279	2.706,80	2.778,60
Nemčija	100	9.130,0744	9.220,00	9.370,00
Italija	100	9,3766	9,29	9,64
Švica	100	11.085,7363	11.130,40	11.425,80
ZDA	1	168,5503	166,30	169,80
NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE
Veliko mirneje boste preživeli dopust, če boste vedeli, da so vrednostni predmeti in dokumenti varno shranjeni!
SEF
je najvarnejša oblika shranjevanja nakita, raznih dragocenosti in vrednostnih papirjev.
Sef lahko najamete v Poslovni enoti LB Pomurske banke v M. Soboti, Trg zmage 7, in ekspozituri Moravske Toplice.
NAJEM JE MOGOČ TUDI SAMO ZA EN MESEC!
CENA OD 540 DO 1740 SIT (odvisno od velikosti sefa).
REKORDNO ŠTEVILO VZORCEV - Za vinogradnike in kletarje ni lepše glasbe, kot je zvonjenje kozarcev v vinskih kleteh, je na slovesnosti pred začetkom letošnjega ocenjevanja vin v okviru mednarodnega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni dejal mag. Anton Vodovnik. Tokratno ocenjevanje je že 23. po vrsti, komisije, ki so začele z delom v ponedeljek, pa bodo morale tokrat poskusiti rekordnih 913 vzorcev slovenskih vin iz vseh vinorodnih rajonov. Pridelati več in še kakovostnejša vina, je cilj slovenskih vinogradnikov, in to že uresničujejo, saj vse več kakovostnih slovenskih vin posega po najvišjih odličjih tudi na
uveljavljenih mednarodnih vinskih ocenjevanjih.
Na letošnjem ocenjevanju v Gornji Radgoni se je zbralo največje število vzorcev, ki so jih v Sloveniji kdaj koli ocenili na enem mestu, to pa je tudi dokaz, da imajo odličja s tega ocenjevanja svojo težo. Začetek ocenjevanja, ki poteka ves teden, vzorce pa ocenjujejo tri komisije, so zaznamovali s priložnostno slovesnostjo, ki se je je poleg drugih povabljenih gostov udeležila tudi slovenska vinska kraljica Selma Lukač.
L, K., fotografija: N. JUHNOV
KLASEK, KLAS, KLASJE - V prostorih pritličja Zavarovalnice Triglav je bila razstava suhih aranžmajev z naslovom »Klasek, klas, klasje«. Aranžmaji so bili izdelani v soboških cvetličarnah Cvet, Park im Roža. Razstavljenih je bilo 21 aranžmajev iz klasja in drugega suhega cvetja ter jute, rafije, slame ipd.
Obiskovalci so imeli možnost dati svoj glas najlepšemu aranžmaju, po svojem okusu seveda. Največ glasov je dobil aranžma Zdenke Šajt iz cvetličarne Cvet na tržnici. Aranžma je bil res čudovit, primeren za mizo, komodo, točilno mizo ali kakršen koli predmet, aranžma iste aranžerke je bil uvrščen tudi na 2. mesto, 3. mesto pa je zasedla Tatjana Bagari iz cvetličarne Roža v blagovnici.
Marmornat servis zdr*^ navtakemdomuv«^. (t ugotovitvi direktorjai v " likega eno pomanj« namreč dvigalo. volj močnega toka, si od študijske knjižnice® F®* v tej ekstraprofitni organ®01 biti.
***
Po zamenjavi Merca“i’^ staja objektivna nevan«^ odpovedi prodaje * iz letu govne znamke. Zato® n;elIiGe« minister Protner s pos^« Džubana-Termah že dogovoril za prodajo ^ parlamentarni restavra !•
Šalovski župan Abraha^^ ssSssS
p,s<wi* skih blagajn zasidra nejših turističnih g
Mihi Vodeniku močno maje svetni ^ sajmujetaname^ izobraževanje. Izob^rasp^^ mo. kako LDS sponzor računa. ... Janko nalhf^fe posvet o krajinskem
pasu, zato bo Kugla®w J
Carli Šiftar se izvedel, da Oboi posb1^ v, pristojnosti, krovite Ij in ^9®	pavel i1^
Kuzme tržiškl seta. Ta že ve, *
stane občina. (M
bljajo jim tudi brezp močjo Satriza.

Besedilo: Olga Varga Fotografija: N. Johnov
Tržna inšpekcija je z odločbo št. 333-104/97 začasno prepovedala objavljanje in izvajanje žrebanja glavne nagrade v akciji Fi^t punto na vašem gruntu. Po preteku pritožbenega roka bomo sodelujoče v igri - bralce in naročnike Vestnika - obvestili, kako bomo izvedli sklepno žrebanje in kakšne bodo nagrade, če ne bomo smeli podeliti avta. Po določilih Zakona o varstvu konkurence je namreč sporna višina vrednosti glavne nagrade. Če ne bomo smeli izžrebati za nagrado avto Fiat Punto, potem bomo izžrebali več drugih nagrad v skupni vrednosti, ki bo enaka vrednosti obljubljene super nagrade. Še naprej sodelujte z domačim tednikom Vestnikom!
Karel Pojbič-Glinasti^-agiral na ustanovitev kmekjaiC^1 pravi, davtejigrimsioneb^ kajti dovolj mu je že front*'j kmečkim kapitalskim cenf*	I
dmgega pa lahko pomenih	I
Videmski svetniki so dobil s Pristopom v prleško rs dobi še dve vasi, ki jimi"100	j
ljutomerska občina.
***
Bela Banfi - Večnopred^M Slavko Jauk ■ Državni gasilsko veselico, kjer bodo gasilskega društva Vaba*# I na dvorišču občinskega^	/
*** /
Stanku Harlju ■ Brzi* ^>7 niji ponavlja stara zgodba^^#'I zmanjšanje števila zaP05^ ' / mu spodletel posel v	/
T
Beltinski župan Jo* Maučec - Belo bne funkcije v vods*^	I
skih demokratov, kerieb^^i / pri tamkajšnjem fotH/orne"1
Naša in vaša nagradna igra, v kateri z lepljenjem sličic odkrivamo mesečno nagrado, se je uveljavila, na kar kaže tudi množica do
pisnic, ki smo jih prejeli do določenega roka - srede, 30. julija. Izmed njih smo izžrebali dopisnico julijskega srečneža, ki bo prejel nagrado: mešalec za beton. Tokrat se je sreča nasmehnila dolgoletni naročnici Danijeli Markoč iz Dolnjih Slaveč 67, 9264 Grad Čestitamo!
Vse dopisnice, ki niso bile izžrebane, smo shranili in bodo prišle v boben za super žrebanje. Seveda pa boste imeli tisti,
ki ste že in še boste poslali več dopisnic z rešitvami mesečnih nagradnih kuponov, toliko več možnosti za nagrade.
Danes smo označili prostor, kamor boste lepili sličice avgustovskega dobitka. Opazili ste, da smo vanj že »zalepili« sličico številka 1, s čimer želimo spodbuditi še tiste, ki se doslej še niste vključili v igro. V naslednjih tednih bomo objavili še preostale tri sličice, potem pa le spet pošljite dopisnice, kajti nagrada je lepa.
Podpis:
NAROČIL
naročam
Ime in priimek:
Ulica:
Kraj: _ Pošta: