r
/ti z*
osrednja KOROŠKA KNJIŽNICA 62390 RAVNE NA KOROŠKEM
GLASILO DELOVNE ORGAIS
V._________________________ __________________________________
LETO XIX — ŠTEVILKA 6	JUNIJ 1986
PLAN INVESTICIJ ’86
Plan investicij za leto 1986 je sestavljen na naslednjih glavnih osnovah:
—	bilance stanja oziroma zagotavljanja trajnih obratnih sredstev, ki izkazuje investicijsko sposobnost TOZD, glede na premoženjsko stanje,
—	planirane amortizacije za leto 1986
—	zapadlih plasmajev in obveznosti iz obstoječih pogodb in samoupravnih sporazumov,
—	neizkoriščenih in predvidenih novo najetih kreditov.
Premoženjsko stanje delovne organizacije je izredno slabo in deluje kot glavni omejitveni faktor pri investicijskih odločitvah posamezne TOZD, saj je kar sedem TOZD nesposobnih, da najamejo dolgoročne kredite.
Problem pokritja trajnih obratnih sredstev skoraj ni prisoten v gozdarski dejavnosti, vendar je toliko večji v finalnih lesnih TOZD in Blagovnem prometu. Primanjkljaj bi bilo potrebno zakonsko pokriti do leta 1990, kar pa glede na trenutno stanje delovne organizacije in posameznih TOZD ni možno ne iz tekočih rezultatov in tudi ne iz investicijskih sredstev. Zakon dopušča možnost, da se investira vsaj iz minimalne amortizacije. Ker pa je problem izredno prisoten tudi z likvidnostnim
TSP Radlje — Podvelka
vprašanjem, je predlagano, da TOZD z delnim zadrževanjem oz. omejevanjem naložb v osnovna sredstva zmanjšajo primanjkljaj.
TOZD lesarstva bodo glede na opredelitve v srednjeročnem planu združevali vsa prosta sredstva nad 20 % minimalne amortizacije za skupne naložbe v lesarstvu in za razvoj lastne prodajne mreže v višini 342,543.000 din. Za računalniško opremo in druge skupne programe v delovni organizaciji v planu za leto 1986 iz investicijskih virov ni predvidenega združevanja.
Skupne naložbe v osnovna sredstva v delovni organizaciji so za leto 1986 planirane v višini 1.634,302.000 din.
Plan investicij TOZD gozdarske dejavnosti
Plan investicij za leto 1986 je zasnovan na sprejeti politiki investiranja v območnem načrtu 1981—1990, skupnih temeljih plana 1986—1990 in na osnovi predhodnih razprav na TOZD in na kolegiju direktorjev TOZD gozdarstva v mesecu marcu in aprilu.
Osnova za naložbe so lastna razpoložljiva sredstva. Edini kreditni vir so sredstva iz republiškega SIS gozdarstva. Celotni plan je usklajen z viri financiranja.
Zaradi nižjega obsega lastnih, predvsem pa združenih sredstev, bomo v letošnjem letu zgradili oziroma rekonstruirali le 14,3 km cest (po srednjeročnem planu 36 km), prav tako ne bomo nabavili vse predvidene transportne in gradbene mehanizacije.
Združevanje znotraj gozdarstva je predvideno na osnovi sprejetega srednjeročnega plana 1986—1990. Za skupne gozdarske naložbe je predvideno združevanje za opremo:
—	TOZD Transport in servisi — 32,950.000 din (GTK
4 kom)
—	TOZD Gradnje — 18,950.000 din (2 grederja)
—	TOZD gozdarstvo Radlje — 18,950.000 din (hladilnice
za drevesnico)
—	TOZD gozdarstvo Črna — 18,950.000 din (lupilna linija II. faza)
Plan investicij TOZD lesarske dejavnosti in TOZD Blagovni promet
Plan investicij v osnovna sredstva je sestavljen na osnovi sprejetih usmeritev investiranja iz skupnih temeljev srednjeročnega plana 1986—1990, to je na osnovi 20 % porabe amortizacije individualno po TOZD (kar je v predlogu plana usklajeno) in združevanja ostalih lastnih sredstev za skupne naložbe lesarstva. Vsi predlogi investiranja so usklajeni s politiko investiranja po srednjeročnem planu, vendar vseh v letošnjem letu ne bomo mogli izvesti, predvsem zaradi velikega uvoza opreme in priprave dokumentacije za pridobitev kreditov. TOZD
lesarske dejavnosti so se odločili za investiranje iz združenih sredstev za naložbe v širitev trgovske mreže v višini 80 mio din in za izgradnjo vzorčne delavnice 24 mio din.
Za ostale naložbe pa morajo hiti izpolnjeni naslednji pogoji:
—	dogovorjen prioritetni red investiranja na osnovi kazalcev uspešnosti,
—	investicijske naložbe morajo biti usklajene z višino razpoložljivih virov,
—	investicijski plani morajo biti samoupravno potrjeni v vseh tozdih lesarstva.
Pri koriščenju združenih sredstev bomo upoštevali pogoje:
—	sredstva združujemo za dobo 5 let z letnim vračilom realno revaloriziranih združenih sredstev in 10% nadomestilom,
—	revalorizacijo določimo na osnovi revalorizacijske stopnje opreme TOZD, ki sredstva investira,
—	revalorizacijo v prvem letu obračunamo za obdobje (mesece) prejema združenih sredstev.
Pri koriščenju investicijskih virov moramo v lesarski dejavnosti dinarsko prilagoditi tako, da bo 1/4 amortizacije ostajala za začasno pokrivanje vezanih obratnih sredstev.
Prosta združena sredstva bodo TOZD lesarstva koristili za nakup:
—	viličar, robilnik, sortami žleb — žaga Mušenik
•— transporter in depo sekancev — žaga Vuhred
—	medfazna brusilka, mozničarka, oprema za izdelavo L letve, posodobitev linije oblog — TP Pameče
—	kupnina (Kograd), šivalni stroj za entlanje, šivalni stroj za zapiranje blazin, stroj za pletenje, naprave za javljanje požara — Nova oprema
—	linija hrazdanja, UV sušilnik — TP Prevalje
—	linija za plošče, dvojna formatizirana obrezovalka, kontejner za gorivo in mazivo, stroj za brušenje svedrov — TSP Radlje-Podvelka
—	plinifikacij a-sekundarni vod, centrifugalni iverilnik, lepilna postaja, natresna postaja — TIP Otiški vrh.
Naložbe v računalniško opremo
Investicije v računalniško opremo so predvidene v višini 69,500.000 din iz amortizacije računalnika in predvidenega blagovnega kredita v višini 31,021.000 din. V kolikor ne bo možno pridobiti kreditov, bo obseg naložb usklajen z iastmimi sredstvi.
Naložbe v delovni skupnosti in interni banki
Poraba investicijzskih sredstev je usklajena z viri amortizacije. Naložbe so predvidene predvsem v pisarniško opremo in prevozna sredstva.
Združena sredstva za razvojne programe in inovacije
Prosta investicijska sredstva so na razpolago gozdarski dejavnosti, lesarska dejavnost pa združuje sredstva za ta namen iz tekočega dohodka.
Za pospeševanje razvojne dejavnosti v lesarstvu planiramo :
—	poenotenje merjenja časov v delovni organizaciji po metodah work-faktorja. V letu 1986 nameravamo na ta način meriti čase v TOZD Nova oprema in začeti z deli v TOZD TP Prevalje,
—	nadaljevanje dela na projektu klasifikacije in standardizacije v Lesni. Projekt je nadaljevanje zastavljenih nalog v okviru širšega projekta DELDO in TEHNO, katerih cilj je, postopoma preiti na informacijski sistem de-
lovne in tehnološke dokumentacije v proizvodnji preko računalnika;
—	projekt razvoja stavbnega pohištva z izboljšanjem fizikalnih in konstrukcijskih lastnosti izdelkov:
a)	ugotavljanje lastnosti izdelkov za pridobitev A-testov,
b)	izdelava prototipov: okna, vrata, obloge, podi, predelne stene, rolo omarice, polkna in ostalo stavbno pohištvo,
c)	izdelava vzorčnih serij za predstavitev na sejmih, razstavah, prodajalnah in ostale predstavitve;
—	projekt razvoja nadaljnje obdelave masivne in iverne plošče;
—	vključevanje v projekt sistema gradnje KOMO — — montažne gradnje objektov;
—	raziskava optimalnega razvoja primarne proizvodnje v Lesni ter optimalnega izkoristka lesne mase v odnosu na finalne proizvode Lesne;
—	program raziskav za izboljšanje kvalitete iverne plošče: razvoj lepilne postaje, uporaba surovinskih nadomestkov v proizvodnji iverne plošče;
—	program raziskav za izboljšanje površinske obdelave naših izdelkov ter razvoj izdelkov s substdtuti furnirja;
—	organizacija informacijskega sistema v Lesni;
—	uporaba računalnikov za tehnično in personalno dokumentacijo v proizvodnji;
—	razvoj oblazinjenega pohištva;
—	dolgoročni razvoj nadaljnje predelave gozdnih in lesnih ostankov v tržno zanimive proizvode. Tu gre za prestop k višjemu vrednotenju naših ostankov v gozdarstvu in lesarstvu na osnovi nadaljnje predelave teh ostankov tako na mehanski kakor kemični način;
—	raziskovalna študija o upravičenosti izgradnje centralnega energetskega objekta v TIP Otiški vrh za proizvodnjo termo in elektro energije za oskrbo lesne industrije v coni Otiški vrh s kurjenjem lesnih ostankov iz regije oziroma dodatnih goriv;
—	obdelava trga prenove starih objektov z možnostjo vključevanja naših proizvodov v tak segment.
Iz gradiva za DS DO
I.	Robnik
Razporeditev sredstev sklada skupne porabe
Vire sredstev sklada skupne porabe za leto 1986 sestavljajo ostanki sredstev iz leta 1985, oblikovana sredstva po zaključnem računu za leto 1985, sredstva sklada skupne porabe kmetov in namenska sredstva za izobraževanje. Tako v letu 1986 v Lesni razpolagamo s 136,299.853 din sredstev sklada skupne porabe, ki smo ga razporedili za naslednje namene: za pokritje izgub počitniških domov v letu 1985, za svobodno menjavo dela po samoupravnem sporazumu — namensko oblikovanje sredstev, za regres za letni dopust, za kolektivno zavarovanje, za nagrade ob delovnih jubilejih in odpravnine, za združevanje za skupno rekreacijo (financiranje okteta Lesna, za Zvezo borcev, za ZSMS), za amortizacijo sredstev sklada skupne porabe, za izobraževanje, za kmečki del sklada skupne porabe, za materialne stroške in dotacije.
Pri razporeditvi so upoštevana namensko oblikovana sredstva sklada skupne porabe kot obveznosti, t.j.: pokrivanje izgube v počitniških domovih in svobodna menjava dela po samoupravnem sporazumu.
Sredstva prostega dela sklada skupne porabe smo razporedili za regres za letni dopust v višini 23.000 din bruto na delavca, enotno v vseh TOZD. Regres za letni dopust je oblikovan za planirano število zaposlenih. Po srednjeročnem planu in predlogu sindikata Lesne bomo v letošnjem letu združevali 10% planiranega regresa za investicije v počitniškem domu Filip Jakov.
Višina sredstev za kolektivno zavarovanje je izračunana na poenoteni zavarovalni premiji (na delavca 117 din mesečno) v celotni delovni organizaciji.
Nagrade ob delovnih jubilejih in odpravnine ob odhodu v pokoj so planirane v skladu s samoupravnimi akti in panožnimi sporazumi. Nagrada ob delovnih jubilejih za 10 let dela je 60% devetmesečnega neto osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS, kar je 28.300 din neto, za 20 let dela 90% enake osnove, kar je 42.400 din neto in za 30 let dela 120 % enake osnove, kar je 56.500 din neto. Odpravnina ob odhodu v pokoj je planirana v trikratnem znesku devetmesečnega povprečnega neto osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu SRS, kar je 141.500 din neto na delavca.
Za vse skupne aktivnosti na nivoju delovne organizacije so izdelani programi dela, ki so tudi finančno ovrednoteni, vendar jih v predlaganem obsegu ne bomo mogli izvajati, ker je premalo sredstev sklada skupne porabe, zato smo jih zmanjšali na višimo porabljenih v preteklem letu povečano za 50%. Za realizacijo programa rekreacije bomo v delovni organizaciji združili
1,296.000	diin (441,12 din na delavca), za oktet Lesna 300.000 din (198,80 din na delavca iz TOZD slovenjegraške občine), za Zvezo mladine Lesne 198.000 din (67,39 din na delavca) in za ZB NOV Lesna 120.000 din ali 61,92 dim na delavca.
Za izobraževanje, ki ga planiramo iz sklada skupne porabe, smo planirali 4,084.564 din.
Amortizacijo sredstev sklada skupne porabe smo planirali v vašim 540.533 din (pri TOZD TIP Otiški vrh, TP Pameče in TP Prevalje), ki jo lahko porabijo za obnovitev opreme sklada skupne porabe.
Letos smo že porabili 8,369.928 din sredstev sklada skupne porabe.
S planom sredstev sklada skupne porabe za leto 1986 je bil seznanjen de-
lavski svet delovne organizacije, ki je ugotovil, da so ta sredstva razporejena v skladu s skupnimi temelji plana delovne organizacije za obdobje 1986— 1990, saj je zagotovljena enaka višina regresa za letni dopust, odpravnine, nagrade dn zavarovanje delavcev, ne glede na višino ustvarjenega sklada skupne porabe.
Plan stanovanjskega sklada za leto 1386
Vire sredstev stanovanjskega sklada sestavljajo: ostanek sredstev iz leta 1985	42,195.456	din
vrnjene anuitete od kreditov delavcev	92.094	din
vrnjena vezana sredstva	4,076.000	din
krediti LB in odstopljena sredstva LB	18,743.632	din
med letom oblikovan stanovanjski sklad	140,751.000	din
povečan stanovanjski prispevek	6,965.380	din
drugi viri	  3,636.627	din
skupaj:
216,460.189 din
Foto: M. Motaln
Iz plana delitve celotnega prihodka predvidevamo pozitivno poslovanje vseh temeljnih organizacij in obeh delovnih skupnosti, zato smo v planu virov sredstev stanovanjskega sklada planirali oblikovanje lastnega stanovanjskega sklada vseh TOZD razen TSP Radlje-Podvelka in povečan stanovanjski prispevek za 2 % pri TIP Otiški vrh. Kolikor TOZD ne bodo poslovale pozitivno tudi ne bodo mogle oblikovati sredstev stanovanjskega sklada in ga tudi ne koristiti po predlogu plana.
Kot obveznosti do sredstev stanovanjskega sklada so planirane: obveznosti iz terjatev od preteklih let (poslovanje TOZD z izgubo), oblikovana sredstva po prispevnih stopnjah za družbene obveznosti, anuitete od stanovanjskih kreditov, obveznosti za nakup stanovanj in mesečne vezave sredstev.
Na osnovi srednjeročnega plana bomo združevali 10 % lastnega stanovanjskega sklada za reševanje najnujnejših kadrovskih potreb v okviru delovne organizacije. Ta obveznost je že vkalkulirana v predlog plana. V letošnjem letu bomo razpolagali z 9,535.600 din združenih sredstev, namensko uporabo bo potrjeval delavski svet delovne organizacije.
Sredstva stanovanjskega sklada se oblikujejo skozi vse leto, zato moramo dinamiko koriščenja prilagoditi zagotovljenim virom. Planirana sredstva za razporeditev v višini 110,184.611 din so namenjena za nakup stanovanj isn za dodeljevanje kreditov individualnim graditeljem.	Iz gradiva ZD DS DO J. R.
Izvolili smo delegate samoupravnih organov
V vseh temeljnih organizacijah in obeh delovnih skupnostih so bile volitve v samoupravne organe temeljnih organizacij in DO Lesna za mandatno obdobje 1986—1988.
Delavski svet delovne organizacije Lesna se je sestal na 1. seji v petek, 16. maja 1986, se konstituiral, izvolil za predsednika Danila RANCA, za njegovega namestnika pa Gorazda MLINSKA. Imenoval je tudi izvršilne organe in komisije.
Prav tako se je tega dne sestal zbor delegatov interne banke LESNE. Za predsednika je bil izvoljen Drago POGOREVC, za njegovega namestnika pa Milan SARM AN. Zbor delegatov je imenoval tudi svoj poslovni odbor.
Na volitvah so bili izvoljeni v samoupravne organe delovne organizacije Lesna naslednji delegati:
I.	DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
1.	PRENINGER Jože, TOZD gozdarstvo Mislinja
2.	PIRNAT Milan, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
3.	KLJAJIČ Ivo, TOZD gozdarstvo Črna
4.	MLINŠEK Gorazd, TOZD gozdarstvo Črna
5.	KREMSER Anton, TOZD gozdarstvo Radlje
6.	HERMAN-PLANINSEK Marija, TOZD gozdarstvo Radlje
7.	URSEJ Anton, TOK Slovenj Gradec
8.	LENART Vinko, TOK Slovenj Gradec
9.	MIRKAC Albert, TOK Slovenj Gradec
10.	KAC Viktor, TOK Dravograd
11.	VRHOVNIK Franc, TOK Dravograd
12.	KRPAČ Rado, TOK Dravograd
13.	DRETNIK Ivan-Ajnžik, TOK Ravne-Prevalje
14.	PAČNIK Zdravko-Zvonik, TOK Ravne-Prevalje
15.	PUŠNIK Franc, TOK Ravne-Prevalje
16.	KRANJC Rupert, TOK Radlje
17.	PRAZNIK Ivan, TOK Radlje
18.	KRISTAN Miha, TOK Radlje
19.	KRAJCER Branko, CLS Otiški vrh
20.	POGOREVC Drago, TIS Pameče
21.	SLEMENIK Franc, TIS Pameče
22.	BRAČIČ Boris, TOZD Gradnje
23.	FLOGIE Anton, TOZD žaga Mislinja
24.	MENHARD Ferdinand — namestnik, TOZD žaga Otiški vrh
NAGLIČ Edvard — delegat, TOZD žaga Otiški vrh
25.	JAMNIK Jana, TOZD žaga Mušenik
26.	REPNIK Otmar, TOZD žaga Vuhred
27.	RANČ Danilo, TOZD TIP Otiški vrh
28.	MEH Marjan, TOZD TIP Otiški vrh
29.	ŽIBRET Franc, TOZD TIP Otiški vrh
30.	KOTNIK Jožica, TOZD TP Pameče
31.	BEZJAK Jože, TOZD TP Pameče
32.	LINASI Vlado, TOZD TP Pameče
33.	KOLAR Irena, TOZD TP Prevalje
34.	PIKO Valentin, TOZD TP Prevalje
35.	VALENTI Angela, TOZD TP Prevalje
36.	POGLIČ Leon, TOZD TSP Radlje-Podvelka
37.	VALENTE Dušan, TOZD TSP Radlje-Podvelka
38.	STRMČNIK Marjan, TOZD TSP Radlje-Podvelka MAVC Vinko — namestnik, TOZD TSP Radlje-Podvelka
BREG Alojz — namestnik, TOZD TSP Radlje-Podvelka
ROBNIK Cvetko — namestnik, TOZD TSP Radlje-Podvelka
39.	BRICMAN Karel, TOZD Nova oprema
40.	KAC Ivan, TOZD Nova oprema
41.	PRIMOŽIČ Adi, TOZD Nova oprema
42.	PIKL Boris, TOZD Blagovni promet
43.	GORNJAK Marjan, TOZD Blagovni promet
44.	KREVH Relika, Delovna skupnost IB
45.	ŠTANTA Zdenka, DSSP
46.	KLEMENSEK Alojz, DSSP
II.	IZVRŠILNI ORGANI DELAVSKEGA SVETA IN KOMISIJE
(imenovani na 1. seji delavskega sveta DO Lesna)
1.	Odbor za gospodarjenje
1.	ČODERL Drago — predsednik, GO Radlje
2.	ŠIPEK Miroslav — nam. predsednika, TP Prevalje
3.	ŠKODNIK Milena, Nova oprema
4.	FERLIČ Pavel, GO Radlje
5.	ČEGOVNIK Oto, TP Pameče
6.	MEDVED Ivan, TIP Otiški vrh
7.	DRETNIK Ivan — kmet, TOK Ravne-Prevalje
8.	GLAZAR Miran, žaga Vuhred
9.	MAROŠEK Vida, Blagovni promet
10.	BRAČIČ Boris, Gradnje
11.	ZAGORC Drago, DSSP
2.	Odbor za kadrovsko politiko
1.	HRIBERNIK Simon — predsednik, TP Prevalje
2.	KODELA Janez — namestnik predsednika, Gradnje
3.	KRESNIK Alenka, TIP Otiški vrh
4.	KREBS Jože, TP Pameče
5.	MERKAČ Francka, CLS Otiški vrh
6.	KODRUN Marjan, žaga Mušenik
7.	RUTNIK Bernard, Nova oprema
8.	JANŠE Hedvika — Blagovni promet
9.	PUŠNIK Miha, DSSP
10.	PRIDIGER Anton, GO Radlje
11.	KOTNIK Ludvik, TOK Ravne-Prevalje
3.	Odbor za obveščanje
1.	TRETJAK Milan — predsednik, GO Mislinja
2.	LORBER Drago — namestnik predsednika, DSSP
3.	ŠPALIR Alojz, TIP Otiški vrh
4.	ČUJEŠ Marjan, TIS Pameče
5.	URŠEJ Ferdo, TP Pameče
6.	SENEKOVIČ Emilija, TP Prevalje
7.	STRMČNIK Marjan, TSP Radlje-Podvelka
4.	Komisija za osebne dohodke pri DO Lesna
1.	STRES Jože — predsednik, DSSP
2.	ZAGORC Drago — namestnik predsednika, DSSP
3.	DUNAJ Janko, Nova oprema
4.	VERBOLE Bojana, Blagovni promet
5.	HRIBERNIK Simon, TP Prevalje
6.	KEBER Franjo, GO Črna
7.	KADIŠ Peter, žaga Otiški vrh
8.	ČEGOVNIK Oto, TP Pameče
9.	ČEVNIK Alojz, TIS Pameče
10.	VILER Ana, TSP Radlje-Podvelka
11.	ANŽELAK Ivica, TIP Otiški vrh
5.	Komisija za inovacije in inventivno dejavnost
1.	POGOREVC Drago — predsednik, TIS Pameče
2.	KOMPREJ Ivan — nam. predsednika, TP Prevalje
3.	FERLIČ Pavel, GO Radlje
4.	MAROŠEK Anton, TP Pameče
5.	PRIMOŽIČ Adi, Nova oprema
6.	GLAVNIK Marijana, DSSP
7.	LEDINEK Silva, Blagovni promet
8.	PEČOVNIK Anton, TIP Otiški vrh
6.	Komisija za propagando
1.	DRETNIK Dušan (les.) — predsednik, DSSP
2.	DRETNIK Dušan (gozd.) — namestnik predsednika, DSSP
3.	MIKEC-MALEK Asta, TP Pameče
4.	BENKO Štefan, TP Prevalje
5.	SMOLNIK Mirko, TSP Radlje-Podvelka
6.	MIHELJAK Ernest, Nova oprema
7.	HARAMIJA Duro, Blagovni promet
8.	DOMJAN Gvido, TIP Otiški vrh
7.	Komisija za usklajevanje izvozno-uvozne bilance
1.	ČAS Miroslav — predsednik, član PO
2.	HARAMIJA Duro — namestnik predsednika, direktor TOZD BP
3.	MIHELJAK Ernest, direktor TOZD Nova oprema
4.	VONČINA Maks, direktor TOZD TIP Otiški vrh
5.	DRETNIK Dušan (les.), šef lesarskega sektorja
6.	POTOČNIK Janko, šef gozdarskega sektorja
7.	STANONIK Janko, direktor TP Pameče
8.	KOVŠE Tone, direktor TSP Radlje-Podvelka
9.	JEHART Alojz, direktor TP Prevalje
10.	ŠTERN Darko, Nova oprema
m. ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO LESNA IN INTERNE BANKE LESNE
1.	ČARF Jakob, TOK Ravne-Prevalje
2.	HOHNEC Franc, TOZD Nova oprema
3.	MIKEC-MALEK Asta, TOZD TP Pameče
4.	OGRIZ Jože, TOZD gozdarstvo Mislinja
5.	PAJNIK Mija, TOZD TIS Pameče
6.	PRAPROTNIK Ana, TOZD Blagovni promet
7.	VOLER Ivan, TOZD žaga Mušenik
IV.	DISCIPLINSKA KOMISIJA DO LESNA
1.	MIHEV Erih — predsednik, TOK gozdarstvo Črna
2.	MAROŠEK Tone — namestnik, TOZD TP Pameče
3.	HERMAN-PLANINŠEK Marina — namestnica, TOZD gozdarstvo Radlje
4.	ŽIBRET Franc — namestnik, TOZD TIP Otiški vrh
Delegati disciplinske komisije DO LESNA
1.	GABERŠEK Kristi, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
2.	JUVAN Franc, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
3.	BUČ Jožica, TOZD gozdarstvo Mislinja
4.	ODER Branko, TOZD gozdarstvo Mislinja
5.	KREMZER Alojz, TOZD gozdarstvo Črna
6.	MAZEJ Silvo, TOZD gozdarstvo Črna
7.	STRAŽIŠNIK Stanko, TOZD gozdarstvo Radlje
8.	ŠVAJGER Franc, TOZD gozdarstvo Radlje
9.	ROŠER Adam, TOK Slovenj Gradec
10.	PUNGARTNIK Avgust, TOK Slovenj Gradec
11.	ARIH Zvonko, TOK gozdarstvo Radlje
12.	TRAV AR Franc, TOK gozdarstvo Radlje
13.	IGERC Jože, TOK gozdarstvo Ravne-Prevalje
14.	ČAS Milan, TOK gozdarstvo Ravne-Prevalje
15.	OŠLOVNIK Viktor, TOK gozdarstvo Dravograd
16.	LAZNIK Viktor, TOK gozdarstvo Dravograd
17.	BOŽANK Franc, CLS Otiški vrh
18.	KRAJCER Branko, CLS Otiški vrh
19.	ŠOPINGER Branko, TIS Pameče
20.	TERGLAV Leopold, TIS Pameče
21.	SIRNIK Oto, TOZD Gradnje
22.	ŠTUMPFL Ivan, TOZD Gradnje
23.	VIVOD Anton, TOZD žaga Mislinja
24.	GROS Avgust, TOZD žaga Mislinja
25.	KOTNIK Robert, žaga Otiški vrh
26.	TRETJAK Ana, TOZD žaga Otiški vrh
27.	KODRUN Marjan, TOZD žaga Mušenik
28.	LAKIČ Branka, TOZD žaga Mušenik
29.	HARTMAN Jože, TOZD žaga Vuhred
30.	MRAK Franc, TOZD žaga Vuhred
31.	KOČNIK Ivan, TOZD TIP Otiški vrh
32.	PALKO Slavica, TOZD TIP Otiški vrh
33.	HRASTELJ Vinko, TOZD TP Pameče
34.	KOTNIK Marjan, TOZD TP Pameče
35.	MERKAČ Alojz, TOZD TP Prevalje
36.	PIKO Valentin, TOZD TP Prevalje
37.	VIDMAR Danica, TOZD TSP Radlje-Podvelka
38.	KREMSER Anica, TOZD TSP Radlje-Podvelka
39.	KLINC Viktor, TOZD Nova oprema
40.	KOTNIK Franc, TOZD Nova oprema
41.	URŠIČ Jožica, TOZD Blagovni promet
42.	KNEZAR Boris, TOZD Blagovni promet
43.	SEKAVČNIK Jožica, DS Interne banke
44.	BART Fanika, DS Interne banke
45.	ŠPOLJAR Janez, DSSP
46.	SMRTNIK Zvonka, DSSP
V.	NOTRANJA ARBITRAŽA DO LESNA
1.	SKOBIR Marica, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
2.	GABERŠEK Kristi, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
3.	ODER Stanko, TOZD gozdarstvo Mislinja
4.	FLORJANČIČ Romana, TOZD gozdarstvo Mislinja
5.	DROFELNIK Edi, TOZD gozdarstvo Črna
6.	TOPOLIČ Dorka, TOZD gozdarstvo Črna
7.	JEZNIK Tone, TOZD gozdarstvo Radlje
8.	PRIDIGAR Tone, TOZD gozdarstvo Radlje
9.	BREZNIK Srečko, TOK gozdarstvo Slovenj Gradec
10.	POHOVNIKAR Edo, TOK gozdarstvo Slovenj Gradeč
11.	SGERM Rudolf, TOK gozdarstvo Radlje
12.	KRANJC Ivan, TOK gozdarstvo Radlje
13.	MIKELN Janko, TOK gozdarstvo Ravne-Prevalje
14.	JUNGER Silva, TOK gozdarstvo Ravne-Prevalje
15.	MORI Stanko, TOK gozdarstvo Dravograd
16.	RAVLJAN Alojz, TOK gozdarstvo Dravograd
17.	GRUDNIK Anton, TOZD CLS Otiški vrh
18.	HARTMAN Franc, TOZD CLS Otiški vrh
19.	JAVORNIK Anka, TOZD TIS Pameče
20.	SLEMENIK Ivan, TOZD TIS Pameče
21.	KODELA Janez, TOZD Gradnje
22.	KOTNIK Edo, TOZD Gradnje
23.	GROS Avgust, TOZD žaga Mislinja
24.	FIJAVŽ Jožica, TOZD žaga Mislinja
25.	KADIŠ Peter, TOZD žaga Otiški vrh
26.	PREGLAV Matilda, TOZD žaga Otiški vrh
27.	JAMNIK Jana, TOZD žaga Mušenik
28.	FORTIN Filip, TOZD žaga Mušenik
29.	ŠPES Rado, TOZD žaga Vuhred
30.	PRAPER Franc, TOZD žaga Vuhred
31.	PEČOVNIK Anton, TIP Otiški vrh
32.	ŠKEGRO Tomo, TOZD TIP Otiški vrh
33.	LEKŠE Marjan, TOZD TP Pameče
34.	ČASL Zala, TOZD TP Pameče
35.	BENKO Štefan, TOZD TP Prevalje
36.	MERKAČ Alojz, TOZD TP Prevalje
37.	MUMEL Drago, TSP Radlje-Podvelka
38.	TERTINEK Jože, TSP Radlje-Podvelka
39.	KRANJC Betka, TOZD Nova oprema
40.	MIKŠA Maks, TOZD Nova oprema
41.	VERBOLE Bojana, TOZD Blagovni promet
42.	GOMBOC Ludvik, TOZD Blagovni promet
43.	STRMČNIK Trezika, DS Interne banke
44.	SKUTNIK Silva, DS Interne banke
45.	PUŠNIK Irena, DSSP
46.	TOVŠAK Minka, DSSP
VI.	ZBOR INTERNE BANKE LESNE
1.	PRENINGER Jože, TOZD gozdarstvo Mislinja
2.	PIRNAT Milan, TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
3.	KEBER Franjo, TOZD gozdarstvo Črna
4.	ŠARMAN Milan, TOZD gozdarstvo Radlje
5.	SLEMENIK Slavko, TOK gozdarstvo Slovenj Gradec
6.	KNEŽAR Vida, TOK gozdarstvo Dravograd
7.	MLINŠEK Marjeta, TOK gozdarstvo Ravne-Prevalje
8.	ARIH Zvonko, TOK gozdarstvo Radlje
9.	MERKAČ Francka, CLS Otiški vrh
10.	POGOREVC Drago, TIS Pameče
11.	BRAČIČ Boris, TOZD Gradnje
12.	FLOGIE Anton, Žaga Mislinja
13.	NAGLIČ Edvard, Žaga Otiški vrh
14.	JAMNIK Jana, Žaga Mušenik
15.	REPNIK Otmar, Žaga Vuhred
16.	RANČ Danilo, TIP Otiški vrh
17.	PEČOLER Andreja, TP Pameče
18.	KOLAR Irena, TP Prevalje
19.	POGLIČ Leon, TSP Radlje-Podvelka
20.	KAC Ivan, Nova oprema
21.	PIKL Boris, Blagovni promet
1.	Poslovni odbor
1.	KEBER Franjo, GO Črna
2.	KNEŽAR Vida, TOK Dravograd
3.	MERKAČ Francka, CLS Otiški vrh
4.	RANČ Danilo, TIP Otiški vrh
5.	FLOGIE Anton, Žaga Mislinja
6.	POGLIČ Leon, TSP Radlje-Podvelka
7.	PIKL Boris, Blagovni promet
Mojca ZAKERŠNIK
rezultatih
DS Lesne je razpravljal o
Delavski svet delovne organizacije je na prvi seji, dne 16. 5. 1986 med drugim razpravljal tudi o rezultatih poslovanja v prvih treh mesecih in o prizadevanju, da se izboljša stanje v Lesni v drugem četrtletju.
Gozdarske temeljne organizacije so že v mesecu aprilu nadoknadile del izgube. Tudi operativni plan za junij je sprejet in je naravnan tako, da bodo do konca I. polletja gozdarji dosegli dinamiko proizvodnje v družbenem sektorju 45%>, v zasebnem sektorju pa 40%. Tako dosežena proizvodnja bi zadostovala za pozitivni rezultat ob polletju.
Tudi za žage planiramo takšno proizvodnjo, da ob polletju ne bodo več v izgubi, prav tako za TOZD TIP Otiški vrh, ki v teh dveh mesecih dosega izredno ugodne rezultate na proizvodnem in na prodajnem področju.
Dobro prodajamo tudi finalne proizvode in smo uspeli znižati že precej zalog. Uskladili smo prodajne in nabavne cene naših proizvodov in
predvidevamo, da bodo ob polletju ugodnejši tudi rezultati v TP Prevalje, TP Pameče, TSF' Radij e-Pod-velka in Novi opremi.
V	razpravi so delegati predlagali, da bi delavce, ki dosegajo operativne plane prodaje dodatno stimulirali.
Tudi gozdarji so sd na področju osebnih dohodkov postavili cilj, da bodo sledili višini osebnih dohodkov gozdarstva Slovenije.
Delavski svet je ob informaciji o poslovanju sprejel sklep:
Poslovodni odbor Lesne in direktorji TOZD so odgovorni ,da z ustreznimi ukrepi zagotovijo uresničitev postavljenih ciljev poslovanja v mesecu maju in juniju in s tem izboljšanje rezultata poslovanja za prvo polletje.
V	gozdarstvu je treba doseči dinamiko proizvodnje v družbenem sektorju v višini 45 % in v zasebnem sektorju v višini 40 % letne proizvodnje. Količinski obseg proizvodnje v žagarskih TOZD mora biti dosežen v višini 40 % letnega plana. Za osta-
Spremembe namembnosti gozdnih zemljišč za gradnjo
MLADI V LESNI NEPOVEZANI
Na sestanku koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS Lesne, v mesecu maju, so mladi ocenili, da so premalo aktivni, nezainteresirani in predvsem nepovezani. Sestanka, ki je bil sklican po dolgem času, so se udeležili le predstavniki treh osnovnih organizacij ZSMS (TIP Otiški vrh, TSP Radlje-Podvelka in DSSP, Blagovni promet in Interna banka) in vabljeni: mentor koordinacijskega sveta, sekretarka OK ZSMS Radlje in predsednik MS ZSMS za Koroško.
Zaključki letošnjega mladinskega kongresa in slabe gospodarske razmere v Lesni so vzpodbudile nekatere mladince, da so na tem sestanku zasnovali program dela, ki bo vzpodbudil tudi ostale neprisotne, da bodo osnovne organizacije v Lesni ponovno oživele in začele delati. Dogovorili so se, da bodo vzpostavili trdnejše vezi med osnovnimi organizacijami in organizirano delovali pri reševanju problemov v delovni organizaciji. Posebno pozornost bodo posvetili sklepom mladinskega kongresa in tudi letos organizirali srečanje z mladimi iz DO Cesma Bjelovar, ki bo 7. junija v Slovenj Gradcu.
Za predsednika KS OO ZSMS Lesne so izvolili Vinka Mavca iz TOZD TSP Radlje-Podvelka.
Jože Lenart
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1—5/79 in popravek v številki 4/79) v 10. členu razvršča kmetijska zemljišča v takšna, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo in druga kmetijska zemljišča. Na podlagi navodil, ki jih je izdal republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bila v Sloveniji vsa kmetijska zemljišča kategorizirana. Tako so bila v prvo kategorijo uvrščena:	za kmetijsko proizvodnjo
najbolj primemo ravninska in blago nagnjena zemljišča v kompleksu na kvalitetnih tleh ter vinogradniška in vrtnarska zemljišča na posebno ugodnih tleh in legah, že oblikovani obdelovalni kompleksi, območja predvidenih melioracij in komasacij, s katerimi bo rodovitnost kmetijskih zemljišč izboljšana, območja združevanja zemljišč v lastnini (citirano iz Zakona o kmetijskih zemljiščih). V 11. členu zakona so ta zemljišča trajno namenjena za kmetijsko rabo. Naknadno so bile navedene tudi naslednje izjeme, ko je možno spremeniti namembnost teh zemljišč:
—	če je v dolgoročnih planih SRS opredeljen širši družbeni interes ali v dolgoročnih planih občin, če je to v skladu z dolgoročnim planom SRS,
—	za gradnjo objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji,
le TOZD pa je treba kot za mesec maj tudi za mesec junij pripraviti operativne plane nabave, proizvodnje in prodaje, ki morajo zagotavljati, da bodo poslovni rezultati ob polletju čim bližje planiranim v letnih planih.
Glede na ugodno količinsko prodajo v tem letu in glede na nedoseganje proizvodnje v preteklih mesecih smo zaloge vseh izdelkov, razen SUMO podbojev, znižali pod planirane. Zato je v teh TOZD v času do polletja zlasti važno doseganje planiranega obsega proizvodnje, opredeljenega v operativnih mesečnih planih.
Da bi te cilje dosegli, je v tem trenutku, ko še dobro teče prodaja, potrebno stimulirati delavce z vzpodbudnim nagrajevanjem. Predlog za te dodatne vzpodbude pripravlja poslovodni odbor.
Delavski svet delovne organizacije bo preveril izvajanje teh ukrepov v obravnavi polletnih rezultatov.«
Ida Robnik
—	za gradnjo objektov za potrebe oboroženih sil,
—	za objekte za urejanje vodnega režima,
— za širitev pokopališč.
Na kratko povedano: na kmetijskih zemljiščih prve razvrstitve so praviloma vse gradnje prepovedane. Ravno na takšnih zemljiščih pa so dosedaj zgradili največ družbenih in individualnih stanovanjskih hiš, in drugih objektov. Prepoved gradenj razumljivo ni ustavila, spremenil se je le kraj gradnje. Sedaj so postale za graditelje zanimive parcele na slabših kmetijskih zemljiščih (2. razvrstitev) in na gozdnih zemljiščih.
Za gradnjo na gozdnih zemljiščih oz. za spremembo gozdnih zemljišč v gradbene parcele je potrebno soglasje SIS za gozdarska območja (Zakon o gozdovih čl. 17). Z uveljavitvijo zgoraj navedenih določil zakona o kmetijskih zemljiščih se je število vlog za gradnjo na gozdnih zemljiščih močno povečalo. Ker so bili člani izvršilnega odbora SIS za gozdarstvo mnenja, da je taka razpršena in nenačrtna gradnja dolgoročno gledano škodljiva, povabili predstavnike komitejev za gospodarstvo in družbeno planiranje iz koroških občin ter
KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC
KOROŠKA ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC
PRILOGA
ZA KMETIJSTVO
LETO VI — ŠTEVILKA 6
JUNIJ 1986
PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika.
Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh.
Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341.
Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor. Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1986.
POŠTNINA PLAČANA
Koroška kmetijska zadruga TZO JRATA“ Prevalje
Ko so bile spomladi leta 1948 ustanovljene samostojne, splošne kmetijske zadruge je nastalo v Mežiški dolini poleg 3. kmetijsko obdelovalnih zadrug in državnega posestva Javornik 6 takšnih zadrug. Nastale so v Črni, Mežici, Šendani-jelu, Prevaljah, Tolstem vrhu in Kotljah. Po ukinitvi kmetijsko obdelovalnih zadrug do leta 1953 so se te male samostojne kmetijske zadruge leta 1961 združile v skupno kmetijsko zadrugo s sedežem v Prevaljah. Kmalu po združitvi zadrug se je z zadrugo združilo tudi Državno posestvo Javornik. Tako je kmetijska zadruga Prevalje pokrivala celotno območje občine Ravne na Koroškem. V tistem času so kmetijske zadruge morale oddati tudi gospodarjenje s privatnimi gozdovi gozdnim gospodarstvom. To je bil ukrep, ki je bil sicer z uradne strani hvaljen in prikazan v naj-lepši luči, prav tako kakor prisilna oddaja trgovske dejavnosti nekaj let poprej. Toda zadruge in razvoj zadružništva in razvoj kmetijstva je le močno prizadel in mu prav gotovo povzročil škodo o čemer pa bo izrekla zadnjo besedo šele zgodovina.
Direktor TZO »TRATA« Prevalje KKZ je 45. letni diplomirani ing. agronomije Jože Pratnekar. Domačin iz Mežice — Onkraj št. 6 p. d. Kunčev. Kmečki sin, ki je že z mladih nog navezan na kmetijstvo in zemljo in se je prav zato posvetil študiju agronomije. Sedaj po smrti staršev pa je prevzel tudi domačo, Kunčevo kmetijo v svoje roke. Ko
je leta 1965 diplomiral se je po odsluženju vojaškega roka leta 1966 zaposlil v KZ-Prevalje kot referent za živinorejo. To službo je opravljal 2 leti, nato pa je bil vodja kmetijskega obrata do leta 1971 ko je postal najmlajši direktor tedanjih koroških kmetijskih zadrug. 3vojo bogato teoretično zna-
Direktor Jože Pratnekar, dipl. ing. je o KKZ-TZO »TRATA« Prevalje povedal naslednje:
Leta 1976 se je Kmetijska zadruga Prevalje združila s kmetijskima zadrugama Slovenj Gradec in Dravograd, ter s Trgovskim podjetjem »MESNINE« Ravne v sedanjo Koroško kmetijsko zadrugo, s sedežem v Slovenj Gradcu. V sestavu KKZ TZO »TRATA« Prevalje kot temeljna zadružna organizacija pokriva celotno občino Ravne na Koroškem, in spada tako med večja območja v Sloveniji, saj meri 30.362 ha v celoti.
nje s področja agronomije, ki ga dopolnjuje z vsakodnevno prakso si je želel še dopolniti, zato se je odločil za magisterij, študij katerega je tik pred koncem. Tako bo tov. Jože Pratnekar prvi magister agronomije, oziroma kmetijstva na našem koroškem področju.
Kmetijskih zemljišč je 7200 hektarjev, ostalo pa so gozdovi, zasebni in družbeni, pašniki, gradbena zemljišča, nerodovitno itd.
Vseh gozdnih posestnikov, ki spadajo pod »LESNO« TOK-gozdarstvo Ravne je 905. Večina so istočasno tudi člani kmetijske zadruge. 600 kmetij na področju TZO »TRATA« ima možnost obstoja, ker imajo zato naravne in druge pogoje (cesta, voda, elektrika, predvsem pa ljudje in gospodarski položaj). Preusmerjenih kmetij je že 450. Usmerjene so predvsem v pridelavo mleka in klavne živine. Začetki preusmerjanja kmetij segajo tja nazaj v leto 1971, ko je bilo preusmerjenih prvih 5 kmetij. Leta 1971 so kmetje pridelali 150 tisoč litrov mleka in 20 ton klavne živine.
Lani, leta 1985 pa
2.100.000	litrov mleka in 400 ton klavne živine. Mislim, da številke same zase govore o napredku ki je bil v teh letih storjen. Molžna kontrola v A in B kontroli je nad 1000 krav, možnosti pa so še veliko večje. Na področju TZO »TRATA« je ' sedaj nad 7000 glav govedi. Svinje pa se pitajo in rede samo za domače potrebe.
V višjih legah se ponovno obnavlja in oživlja ovčarstvo. V občini Ravne na Koroškem, oziroma na področju TZO »TRATA« je sedaj nad 700 traktorjev, 900 motornih kosilnic, 500 silosov za krmo, nad 300 molznih strojev, 480 cistern za gnojevko, na stotine traktorskih prikolic, plugov, bran in ostalih traktorskih priključkov.
Elektrika je napeljana povsod, ceste prav tako. Novih telefonskih priključkov na kmetijah je nad 560. Obnavljajo se stanovanjske hiše in hlevi na kmetijah. Porasla sta stanovanjska kultura in standard. Radio, televizija, hladilniki, pralni stroji, osebni avto so skoraj pri vsaki hiši v vsaki družini.
Problem ki obstaja in bo še naprej pa je predvsem ta, da imajo hribovske kmetije zaradi oddaljenosti in razmetanosti precej višje stroške kakor drugod.
Naša družba pa vse doslej teh dodatnih višjih stroškov kmetovanja v takih pogojih še ni priznala. Čeprav so premije za prirejo mleka in živine višje kot pri nižinskih kmetih to ne pokriva vseh stroškov.
Pomoč združenega dela
Posebno moram na tem mestu poudariti to, da je združeno delo občine Ravne na Koroškem imelo vseskozi posluh in pozitiven odnos za kmetijstvo in zadružništvo. Že leta 1974 je občina Ravne na Koroškem kot prva v Sloveniji sprejela samoupravni sporazum za zbiranje finančnih sredstev
za pospeševanje kmetijstva. Naši železarji in rudarji so se že takrat dobro zavedali, da je hrana tudi pri taljenju jekla in kopanju rude še kako potrebna in pomembna. Lansko 1985 leto pa je bil v občini Ravne sprejet odlok za zbiranje sredstev za intervencije v kmetijstvu, v višini 1 % od bruto OD vseh zaposlenih v občini. Kmetijci so k sprejetju tega pomembnega odloka pripomogli tako, da so z dolgoročnim planom dokazali, da so tudi pri nas v kmetijstvu velike možnosti in rezerve, za povečanje proizvodnje, seveda pod pogojem, da bodo za to na razpolago potrebna sredstva. TZO »TRATA« Prevalje ima dolgoročni program razvoja kmetijstva obeh sektorjev, družbenega in zasebnega. Podatki iz tega plana pa kažejo, da lahko prirejo mleka in mesa v občini Ravne v naslednjih 10 letih povečamo za trikrat. Takšne so še možnosti v kmetijstvu. Vsekakor jih ni za zavreči, pač pa izkoristiti kolikor je le mogoče, in čimprej kot je mogoče.
TZO »TRATA« v združeni KKZ
Ko smo se leta 1976 združili v skupno Koroško kmetijsko zadrugo s sedežem v Slovenj Gradcu, je dotedanja kmetijska zadruga Prevalje postala Temeljna zadružna organizacija »TRATA« Prevalje v sklopu KKZ. Notranje je organizirana po obratih, ki so:
—	zadružništvo
—	gozdarstvo
—	kmetijstvo
—	trgovina
—	računovodstvo
Odnosi v združeni KKZ tako z DSSS kot z ostalima TZO »ODOROM« in »LEDINO« ter TOZD-om »MESNINO« so na splošno dobri in se razvijajo. Lahko pa bi bili boljši in tu imamo še veliko možnosti. Malo nas pri tesnejšem sodelovanju sicer moti medsebojna oddaljenost, vendar se da to premagati.
Lahko pa trdim, da se tu in tam čuti določeno pomanjkanje idej in skupne iniciative in dobre volje potrebne za reševanje vprašanj, ki so širša in ne zadevajo samo posamezne TZO ali TOZD-a pač pa celotno kmetijsko in zadružno politiko KKZ oziroma Koroške krajine je zaključil direktor TZO »TRATA« Prevalje tov. ing. Jože Pratnekar.
Zadružništvo:
Vse delo in sodelovanje s kmeti kooperanti in zadružniki je v KKZ-TZO »TRATA« organizirano v obratu za zadružništvo.
Obratovodja ing. Vlado Go-renšek, je o svojem obratu povedal naslednje:
Pospeševalci, ki delajo pri nas so: dipl. ing. Ceklin Amalija, kmetijski tehnik Ivan Dlopst, dipl. ing. Bojan Kotnik, veterinarski tehnik Iztok Kovač, kmetijski tehnik Andrej Osojnik, molzni kontrolor, od-kupovalec živine Zdravko Pačnik in kmetijski tehnik Nada Potočnik, administratorka obrata.
Celotno področje TZO »TRATA« Prevalje je razdeljeno med kmetijske pospeševalce tako, da pride na vsakega proizvodni okoliš, ki šteje najmanj 100 kmetij. Skupno imamo 5 proizvodnih okolišev. Vsak pospeševalec vodi in v popolnosti odgovarja za svoj proizvodni okoliš. On tudi direktno odgovarja za svoje kmetovalce na svojem področju. Poleg usmerjanja, načrtovanja proizvodnje na kmetijah je vsak pospeševalec zadolžen tudi za sklepanje pogodb, za analizo tal, za jemanje vzorcev mleka in za analizo tolšče mleka. Prav tako pospeševalec vodi pašne skupnosti svojega proizvodnega okoliša.
Osebni dohodek vsakega pospeševalca je sedaj odvisen od realizacije plana odkupa mleka in klavne živine. Od števila izdelanih programov preusmeritve kmetij in od števila izdelanih programov za pašne skupnosti.
Vsak pospeševalec ima na razpolago tudi svoje osebno vozilo (avto), kar je nujno potrebno v sedanjih razmerah in je tudi pogoj za kvalitetno delo.
Obratovodja obrata za zadružništvo ing. Vlado Go-renšek je še zlasti poudaril sledeče:
Kmetijska pospeševalna služba TZO »TRATE« Prevalje želi poleg že doseženega, to je 450 že preusmerjenih kmetij in 2.200.000 litrov odkupljenega mleka, ter skoraj 400 ton klavne živine, vse te dosežke še povečati. Na leto pa preusmeriti vsaj po tri take kmetije, ki so zaradi ljudi, socialnih pogojev, brez gozda tako rekoč brez perspektive. Najhuje je tam, pravi tov. obratovodja, kjer ni gozda. Kajti gozd pri nas na Koroškem povsod krije negativno razliko kmetijske proizvodnje. Nadalje pravi: Kmeta je treba obdavčiti po proizvodnji, ne pa po katasterskem dohodku, seveda ob realnem in pravičnem priznavanju stroškov in kmetovih obveznosti. Prepričan sem, da ob sedanjih pogojih potem v naši občini noben kmet ne bo več obdavčen. Dokaz za to, so disparitete v proizvodnji mleka in mesa, ki so bile izračunane v republiki Sloveniji za lansko 1985 leto.
Kmetijski pospeševalec bi moral biti samo strokovni delavec. Ne bi smel biti obremenjen z odkupom in sklepanjem pogodb itd. Priti bi moral v službo h kmetu v škornjih in biti zraven pri gnojenju, mešanju škropiv in drugih delih.
Delo kmetijskih .pospeševalcev s kmeti proizvajalci sedaj v strokovnem pomenu onemogočajo pri nas taki ekonomski nesmisli, ki presegajo vse. Če na primer kmet lahko doma proda mleko po 100 din, je gotovo nesmisel, da bi oddajal čisto mleko po 70 din.
Zakon o gozdovih in zakon o kmetijskih zemljiščih sta pri nas daleč narazen oziroma v nasprotju.
Kmet v gozd ne sme več brez gozdarja. Za vse kar se njegovega lesa in gozda tiče ima točno določeno ceno.
Sodelovanje z zadrugo v kmetijstvu pa je čisto njegova osebna odločitev. Delo kmetijskega pospeševalca je odvisno od čiste, dobre volje kmeta. Medtem ko v gozdarstvu za kmeta vse določa in dovoljuje zakon. Zakaj imamo take razlike v naši zakonodaji? Pa še to: če kmet doma zakolje govedo dobi 5 starih milijonov več, kakor pa če ga da v klavnico. Potem pa se res ne smemo čuditi, da je toliko črnih zakolov in da le težko dosegamo plane oddaje klavne živine.
Na kraju bi dodal le še to, da je pri nas že skrajni čas, da damo tistemu kmetu, ki želi delati in obdelovati zemljo več zemlje, to pa zato, da bi poleg večje proizvodnje bili tudi traktorji in stroji bolj izkoriščeni kot so sedaj.
Gozdarstvo:
Ko so kmetijske zadruge morale odstopiti zasebne gozdove gozdnim gospodarstvom, so v občini Ravne na Koroškem uvideli, da bo kmetijska zadruga le težko kos svojim nalogam, če bo čisto brez gozdov. Zato so zadrugi takrat dodelili okoli 1000 ha gozdov, ki so sicer razmetani po vsej Mežiški dolini, toda svojo vlogo vendarle uspešno izpolnjujejo. V TZO »TRATA« igrajo isto vlogo kot pa pri posameznem kmetu. Služijo za rezervo in nova vlaganja v kmetijstvo.
Alojz Winkler, gozdarski tehnik, obratovodja gozdarstva KK TZO — Trata
Obratovodja gozdarskega obrata je gozdarski tehnik Alojz Winkler, ki se je konec lanskega leta srečal z abrahamom. V zadrugi je v službi že 10 let in uspešno vodi gozdarski obrat. Med drugim je povedal: Letni etat poseka znaša 4500 m8 lesa. Večino lesa razrežemo. V sklopu gozdarstva imamo tudi žago in zabojarno v Kotljah, kjer so zaposleni gozdni delavci, ki zaradi bolezni ne smejo in ne morejo delati v gozdu. V zabo-jarni se porabi predvsem slabša kvaliteta rezanega lesa. Kupec pa je največ Železarna Ravne. V gozdarstvu je skupno sedaj zaposlenih 25 ljudi. Administrativne posle za gozdarski obrat opravlja tov. Angelca Marin. Zapiši, da smo pri svojem delu še kar uspešni tudi finančno, da pa gre vsako leto več sredstev za
pogozdovanje in obnovo naših gozdov, pa tudi za nove in vzdrževanje starih cest. Na razpolago imamo tudi kamion specialno opremljen za prevoz lesa. V gozdu pa spravljamo les do kamionskih cest s pomočjo traktorjev.
Kmetijstvo:
Obratovodja kmetijskega obrata TZO »TRATA« Prevalje Alojz Zavratnik, kmetijski tehnik, je dal o svojem obratu naslednje podatke :
Obratovodja obrata kmetijstvo Alojz Zavratnik
Naš kmetijski obrat se bavi s kmetijstvom na naših družbenih zemljiščih, predvsem z živinorejo in pridelovanjem krme. Skupna površina naših kmetijskih zemljišč je 403 ha.
Kmetijski obrat sestavljajo proizvodne enote (PE) in sicer:
— Kotlje—Srotnek
— Poljana
— Mežica
Redimo krave mlekarice na proizvodnih enotah Kotlje—Srotnek in Poljana (180 glav), v Mežici pa 60 glav plemenskih telic in 20 glav bikov pitancev. Pridelujemo krmo za silažo in seno za prehrano naše živine, kajti koncentrirana krmila kupujemo le za visoko proizvodne krave. Za pridelovanje krme imamo na razpolago 4 traktorje s priključki oziroma z vsemi stroji za pridelavo in spravilo krme. Silažo, ki je osnova naše krme spravljamo v korita-ste silose pod folijo na katere prehajamo povsod. Stolpnih silosov ne uporabljamo več zaradi štednje z električno energijo, ki je draga.
Imamo organizirano celodnevno pašo živine le s pomočjo električnih pastirjev, v Mežici pa pasemo plemenske živali podnevi in ponoči. Problem, ki nas močno tare je pomanjkanje
delovne sile, posebno mlajših za delo sposobnih ljudi nam manjka. Vzrok je predvsem v tem, ker je treba v naših hlevih delati tudi ob dela prostih dnevih. Danes povsod veliko govore o skrajšanju delovnega časa. Tega pa si mi ob dosedanjih pogojih nikakor ne moremo privoščiti, saj bi morali imeti za to enkrat več zaposlenih. Zato pa ni dovolj denarja. Poudariti moram, da pri nas samo šest živinorejcev, večinoma žensk, letno namolze nad 800 tisoč litrov mleka.
Pridobivamo in zboljšu-jemo tudi naša kmetijska zemljišča. Prav sedaj me-lioriramo velike zamočvirjene površine na Glinici, tik ob jugoslovansko-avstrij-ski državni meji na Holme-cu. Naša družba pa še vedno ravna neodgovorno, ker še vedno posega po boljših za kmetijstvo primernih zemljiščih.
Načrti za prihodnost: Radi bi povečali proizvodnjo in uredili naša delovišča, naša poslopja in njih okolico tako, da bi bili lahko vzor zasebnemu sektorju kmetijstva, da ne bi bilo več tako, kakor je sedaj, ko je vse skupaj obremenjeno.
Zdi se mi pa, da je do tega še zelo dolga pot. To je skoraj nemogoče doseči, dokler pri nas vladajo taki ekonomski pogoji. Ves re-promaterial, (krmila, gnojila, zaščitna sredstva, elektrika) je predrag. Naš proizvod mleko in meso pa prepoceni, saj ne krije stroškov proizvodnje. Na kraju le še to: družbenopolitične organizacije v Koroški kmetijski zadrugi in pri nas v »TRATI« (sindikat, partija) se premalo zanimajo za probleme in uresničevanje sprejetih sklepov. Mi samo govorimo in govorimo, plačati pa je treba vsako uro.
Trgovina:
Trgovski obrat Koroške kmetijske zadruge TZO »TRATA« Prevalje vodi obratovodja Rudi Podrič-nik. Za prilogo Viharnika je povedal, da je s trenutnim razvojem trgovine zadovoljen. Poslovalnice so v vsakem kraju v Mežiški dolini, v Črni, Mežici, Prevaljah, Ravnah in Kotljah. V Prevaljah pa je tudi novo centralno skladišče, ki lahko oskrbuje vse poslovalnice z reprodukcijskim blagom in materialom. V Črni je potrebno zgraditi novo večje priročno skladišče. V Kotljah pa novo posloval-
nico za prodajo repromate-riala za potrebe kmetijstva. Glavna naloga trgovskega obrata je predvsem v tem, da bo poleg pravočasne nabave blaga v bodoče dostava blaga iz centralnega skladišča v Prevaljah do poslovalnic še bolj hitra in točna. Tako da bodo poslovalnice imele zmeraj dovolj blaga na zalogi, da strankam ne bo potrebno več čakati kakor se sedaj večkrat zgodi, posebno v bolj oddaljenih poslovalnicah, kot so Črna in Kotlje.
Računovodstvo:
Vodja računovodstva TZO »TRATA« je tov. Cvetka Meško. V kmetijskem zadružništvu dela že 32 let. Z delom je pričela že v kmetijski zadrugi Tolsti vrh. Leta 1983 pa je po upokojitvi dotedanjega računovodja tov. Štefana Praperja prevzela posle računovodje TZO »TRATA«.
Delo je zahtevno pravi, toda s pomočjo in pridnim delom mojih deklet, ki so zaposlene v računovodstvu in blagajni ga zmoremo. Trudimo se, da smo na te-
Iztok Kovač, predsednik OO sindikata TZO Trata Prevalje
Obratovodja trgovine Rudi Podričnik
kočem, kolikor se le da in je mogoče. To pa je tudi namen knjigovodstva. Namreč to, da vsak čas daje podatke o stanju podjetja, da veš kje so sredstva ali so na razpolago oziroma kakor se temu reče, ali smo likvidni. To je v teh časih zaradi vse strožjih predpisov še posebno važno. Dobro moramo paziti na to, da pravočasno priskrbimo sredstva za plačilo naših obveznosti. Tov. Cvetki in njenim dekletom, želimo še naprej uspešno delo in posebno veliko uspehov za likvidnost, oziroma pravočasno plačilo obveznosti TZO »TRATA« Prevalje.
Predsednik osnovne organizacije sindikata KKZ TZO Trata je veterinarski tehnik tov. Iztok Kovač.
O delu sindikalne organizacije je rekel: »Skušamo sproti spremljati vse, kar se dogaja v naši TZO. Prepričan sem, da sindikalna organizacija v naši zadrugi počasi vendarle zopet dobiva mesto in vlogo, ki ji gre«.
Rok Gorenšek
Cvetka Meško (sedi druga z leve) s svojimi dekleti
Se enkrat o mleku
Leto bo že naokoli, odkar smo na tem mestu govorili o mleku, o dobrih in slabih lastnostih tega živila; Za proizvajalce mleka se namreč ni pokrenilo prav nič na bolje; nasprotno, k številnim težavam so se pridružile še nove. Ena je taka, kakršne ne bi mogel pričakovati nihče. Prav v času, ko sem to razmišljal, je svet močno razburila vest o jedrski katastrofi, v kateri je med najbolj prizadetimi tudi mleko. Zato je bila moja odločitev še bolj trdna.
Upira se mi, ker bom moral ponoviti kakšno lansko misel, vendar brez tega ne bo šlo. Sicer pa, preberi, dragi bralec, kakršnikoli samoupravni sporazum ali družbeni dogovor in videl boš, kako se tam besede in misli ponavljajo! Kot v litanijah!
Vedno radi poudarjamo, da je mleko naša prva, najbolj redilna in nenadomestljiva hrana. Z mlekom smo odrasli vsi brez izjeme, tudi tisti, ki zdaj sploh ne vedo, kako in s kakšno težavo se proizvaja. Mleko in med se brez truda cedita samo v namišljeni deželi Indiji Koromandiji, povsod drugod so z mlekom izredno velike težave. Za to proizvodnjo je namreč potreben stroj, ki je živ, se pravi, da moraš zanj priskrbeti hrano, ga oskrbovati in skrbeti za njegovo zdravje in dobro počutje.
Po drugi strani pa ima mleko to slabo lastnost, da je hitro kvarljivo. Prvotno je bilo namreč namenjeno samo teletu, ki ga dobiva neposredno od krave. Pozneje se je z njim okoristil tudi človek, ki pa kljub svoji visoki stopnji razvoja še do danes ni našel načina, kako ravnati z mlekom, da bi bilo obstojno tudi izven krave. S posebnim postopkom mu sicer uniči škodljive bakterije, toda s tem izgubi mleko na kvaliteti.
Ker je mleko osnovno živilo, drži nad njim svojo roko zvezni zavod za cene, ki skrbi, da ne bi visoka cena temu tako važnemu osnovnemu živilu rušila življenjsko raven potrošnika! Kmetje, kakor tudi ostali družbeni proizvajalci mleka nismo proti višjemu življenjskemu standardu delovnih ljudi, vendar ta ne sme bazirati na naših žuljavih rokah! To ne prispeva k izenačenju kmeta in delavca, kar tako radi poudarjamo!
Kmečki glas je februarja letos prinesel zanimivo vest: ,Tistim delovnim organizacijam, ki bodo pred 20. 3. dvignile ceno mleka za 20 %, bodo banke ukinile kredite, prav tako tistim, ki bodo po 20. 3. zvišale ceno za več kot 20 %!‘ Na isti strani omenjeni časopis prinaša vest o vrsti drugih podražitev brez vsakega komentarja!
K številnim težavam, ki spremljajo proizvodnjo mleka, se je pridruižla še ena: nagrajevanje po oporečnosti, oziroma po neoporečnosti mleka, s čimer bo marsikateremu proizvajalcu odtrgan dinar od že tako sramotno nizke odkupne cene mleka. Vsi, ki se ukvarjamo s proizvodnjo mleka se strinjamo, da je pri mleku nujna čistoča, vendar je treba proizvajalcu zagotoviti najprej ekonomsko odkupno ceno, šele potem je upravičeno odtegovati za morebitni spodrsljaj, ki pri mleku tako hitro pride! Da ne bi bilo absolutne okužbe pri mleku, bi morali držati krave v laboratoriju! Zakaj meče človeštvo fantastično velike mase denarja za oboroževanje? Stvar bi bila veliko bolj enostavna, če bi proizvajalci mleka popustili pri čistoči, ljudje bi pojedli brez števila škodljivih bakterij in ni vrag, da ne bi izbruhnile epidemije. Kaj je vojna drugega kot pobijanje ljudi?
Kmetijski strokovnjaki nas vsako vigred priganjajo k zgodnji paši, letos so jo nam odsvetovali, oziroma prepovedali. Nesreča nikoli ne pride o pravem času, jedrska katastrofa pa je bila dvakrat ob nepravem: ob prehodu s suhe na svežo krmo. Tako smo porabili vse zadnje rezerve, tudi manj kvalitetne. Pobirali smo ostanke s tramov in špirovcev, pometali seneni drob in kupovali draga krmila samo zato, da ne bi že itak zelo občutljivo mleko okužili še z radioaktivnostjo! Kot dobrim rejcem nam to nikakor ni bilo lahko. Kako pojasniti kravam, ki so te z velikimi, neumnimi očmi skoro proseče gledale, kdaj bodo smele na pašo, kjer si bodo postregle same?! Z izredno dolgo zimo so bile že tako prikrajšane, zato so gotovo komaj čakale na prvo travo, katero pa je zastrupil človek!
Težave pri proizvodnji mleka se torej še kar naprej kopičijo.	Ajnžik
svetovna vojna. Kot mnogo drugih je tudi njega doletela nemška vojska, fronta in vojno ujetništvo. Cela štiri leta, najlepša leta njegovega življenja so bila izgubljena, polna trpljenja in vojnih grozot. Po vrnitvi domov in odsluženju vojaškega roka doma, je Fric vse svoje sile in znanje posvetil kmetovanju na domačem, Matevževem gruntu. Posrečilo se mu je, da je s pridnostjo in znanjem nekdaj zaostalo posestvo dvignil v današnjo vzorno urejeno kmetijo. Bil je nadarjen kmet. Sodeloval je že poprej s kmetijsko zadrugo Kotlje. Oddajal je mleko in gojil hmelj. Tudi po združitvi kmetijskih zadrug najprej v KZ-Pre-valje, pozneje pa v KKZ TZO TRATO Prevalje, je bil vsa leta njen kooperant. Bavil se je s prirejo mleka in pitanega goveda.
Rajnega Matevža bomo ohranili v spominu kot zelo dobrega človeka. V najlepšem spominu ga bodo ohranili tudi ho-tuljski gasilci, saj je bil rajni Matevžev Fric dolga leta, tedaj ko so gasilsko brizgalno v Kotljah prevažali še s konji, takorekoč nepogrešljivi del gasilske desetine.
Hvala ti za vse kar si v življenju dobrega storil!
Rok Gorenšek
V slovo
Frideriku
Merkaču
V petek, dne 16. maja 1986 smo se na hotulj-skem pokopališču poslednjič in za vedno poslovili od Friderika Mer-kača, p.d. Matevža, kmeta in kooperanta KKZ-TZO-TRATA Prevalje, iz Kotelj.
Mnogo prezgodaj in čisto nepričakovano je prišlo to zadnje slovo. Prišlo je po njegovi, lastni, tragični, usodni in nepopravljivi odločitvi. Odgovora na vprašanje Zakaj ? ne bomo nikoli zvedeli, saj ga je vzel s seboj v prerani grob.
Matevžev Fric, tako smo rajnega Matevža Hotuljci po domače klicali, se je rodil 29. novembra 1921 leta. Bil je v 65 letu starosti. Mladost in osnovno šolo je preživel v Kotljah. Potem pa je prišla druga
urbanističnega zavoda na razgovor, da bi za skupščino SIS za gozdarstvo pripravili ustrezne predloge, ki bi bili podlaga za razreševanje teh problemov. Na tem sestanku so se dogovorili tudi za skupen pregled prostorskih planov občin.
Pojavljajo se predvsem naslednje situacije:
—	ob robu celka, najpogosteje na meji med gozdom in kmetijskim zemljiščem, namenjajo lastniki običajno naj-bližjim sorodnikom parcelo za gradnjo,
—	nekateri lastniki zemljišč (gozdnih, kmetijskih) odprodajo del posesti za gradnjo stanovanjskih hiš ali tudi vikendov,
—	zemljišče, na katerem je bil skrčen gozd, ostane neobdelano, čeprav je bila krčevina opravljena z namenom, da se povečajo kmetijske površine.
Vzroki za takšen način gradnje so v glavnem sledeči:
—	pomanjkanje razpoložljivih gradbenih parcel,
—	razmeroma nizka cena parcel in minimalne komunalne opreme,
—	izredno visoka cena komunalno
opremljenih parcel (samo komunalna oprema stane okrog 1,5 mio din!),
—	poprečno zelo nizek standard,
—	individualne želje glede lege parcel in drugo.
Posledice takšnih gradenj so:
—	pokrajina postopoma menja značilni izgled,
—	pojavljajo se ekološki problemi, ker pri takšnih gradnjah niso urejene čistilne naprave, ni urejen odvoz smeti in odpadkov itd.,
—	ogroženi so vodni viri,
—	kmalu se pojavijo zahteve po ureditvi infrastrukture na račun družbe.
Na omenjenem razgovoru in kasneje na obravnavah prostorskih planov občin so bili sprejeti naslednji dogovori, ki naj bi bili v pomoč komisijam izvršilnega odbora SIS za gozdarstvo, izvršilnem odboru SIS za gozdarstvo in tudi drugim, ki se ukvarjajo s to problematiko:
—	s prostorskimi plani je potrebno zagotoviti dovolj parcel,
—	zazidava mora potekati družbeno organizirano preko stanovanjskih zadrug ipd.
—	visoke stroške komunalnega opremljanja parcel je potrebno znižati
tako, da lahko pri tem delu sodelujejo graditelji,
—	gozdarstvo mora predlagati za gradnjo primerna gozdna zemljišča, ki so iz vidika gozdarstva manj pomembna,
—	v okolici naselij je potrebno izločiti gozdove s posebnim pomenom in jih z odlokom skupščine občine zavarovati pred kakršnimi koli posegi,
—	pred gradnjami in drugimi posegi je potrebno zavarovati gozdove, ki bi jih lahko spremenili v kmetijska zemljišča prve razvrstitve,
—	za individualno gradnjo je mogoče izdati dovoljenje le izjemoma.
Te usmeritve naj bi sprejela skupščina SIS za gozdarstvo.
S sestavkom želim opozoriti lastnike gozdnih zemljišč in potencialne graditelje, da je gradnja mogoča le na zemljiščih, ki so v ta namen izločena s prostorskimi plani, urejena z ustreznimi urbanističnimi načrti in komunalno opremljena in da imajo graditelji, ki se organizirajo v stanovanjske zadruge ipd. možnost, da z lastnim delom znatno znižajo stroške komunalne opreme parcel.
Karel Zagorc, dipl. ing. gozd.
Obnavljamo počitniški dom v Filip Jakovu
Od velikih želja, dogovarjanj in prepričevanj smo prišli tudi do dejanj. Za dogovarjanje in planiranje smo porabili dobro leto, za operativno izvedbo obnove počitniškega doma v FILIP JAKOVU pa smo dali TOZD Gradnje le 3 mesece časa, in to od 10. marca do 15. junija 1986. Kako napredujejo gradbena dela in kakšen je njihov obseg vidimo na priloženih fotografijah, ki so bile posnete 15. aprila 1986, ko so zaključevali priprave za vlivanje zadnje, četrte betonske plošče. Istočasno so v starem delu rušili predelne stene, vodoinštala-cijska ekipa iz Kočevja pa se je ukvarjala z napeljavo novih instalacij za novo modernizirano kuhinjo.
Po operativnem planu so dela pri obnovi doma v delnem zaostanku, kar povzroča upravičeno skrb inž. Potočniku in ostalim članom komisije, kajti vsako zamujanje pomeni skrajševanje počitniške sezone, ki je razpisana od 1. julija dalje.
Toda razumeti pa moramo tudi težave TOZD Gradnje, ki se s takšnimi deli ukvarja le občasno. Vodilnim delavcem v TOZD pomeni to delo dodatno angažiranje izven utečenega letnega delovnega ciklusa, medtem pa njihova 12-članska delovna ekipa v Filip Jakovu resnično dela po 12 ur na dan. Od njih namreč zahtevamo, da delajo kot naši zdomci v tujini, le da so plačani samo v dinarjih, in to po našem točkovnem sistemu. Res imajo organizirano prehrano in stanovanje, delajo petek in svetek, domov pa se vračajo običajno vsakih 14 dni. V mesecu marcu so zaslužili od 74.351,00 din neto za 168 ur do 132.064,00 din neto za 284 ur.
Nihče namreč ne more zahtevati, da bi se 12 delavcev za tak zaslužek žrtvovalo za 3000 članski kolektiv Lesne. Osebni dohodek mora biti takšen, da bodo imeli interes in občutek dolžnosti do kolektiva, da bodo vsa dela kvalitetno in pravočasno opravljena.
Ko bo izšla junijska številka VIHARNIKA, bodo tekli zadnji dnevi gradbenih del po operativnem planu. Želim, da bi bili takrat vsi, ki sedaj delate v Filip Jakovu ali za Filip Jakov ponosni na pravočasno opravljena dela. Težave se namreč pozabijo, zadovoljstvo nad uspehi pa ostane!
Seznam naših delavcev v Filip Jakovu:
TOZD Gradnje
od 10. marca dalje Ivankovič Luka, stalni delavec Topič Mirko, stalni delavec Cokan Boris, stalni delavec Očko Janez, stalni delavec
Kako dohiteti in prehiteti operativni plan obnove doma Filip Jakov? Boris, Vlado: izvajalci — Tone, Tone: nadzor
Manjka še streha
Sirnik Oto, stalni delavec Grabner Boris, stalni delavec Belič Radi voj, stalni delavec Planšak Edo, stalni delavec Barunčič Mirko, sezonski delavec Barunčič Slavko, sezonski delavec Čamdič Pahrudin, sezonski delavec od 10. 3. do 30. 4.
Kraker Marjan, stalni delavec od 15. 5. dalje
Trivalič Uroš, sezonski delavec Salkanovič Husnja, sezonski delavec
Prevelike skrbi so Borisu vzele apetit
Usorac Ljubiša, sezonski delavec Sulič Ferid, sezonski delavec
TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec
od 5. 5. dalje Lesnik Milan,
Pačnik Franc
Poleg navedenih delavcev opravlja obrtniška dela v Filip Jakovu delovna organizacija GRAMIZ Kočevje s svojimi kooperanti.
Mizarska dela pa je prevzel obrtnik Jeromel iz Slovenj Gradca.
Vida Vrhnjak
Kuharska oblačila so prišla prav pri prenašanju opreme
NASVETI ZA DOPUST
Očuvajmo kvaliteto živil
Z družino se bomo odpravili na letovanje. Na morju, na jezeru, pod hribi ali v termalnem letovišču bomo živeli v prikolici, počitniški hišici, bungalovu ali v šotoru. Jasno je, da prehranjevanje ne bo takšno kot doma, pač pa zelo improvizirano. Vsaka improvizacija pa nosi s seboj nešteto zahrbtnih nevarnosti — v tem primeru — okužb s hrano, živili, obroki. Bruhanje, driska, vročina, predvsem pri otrocih, nam lahko do kraja pokvari dopustovanje ali pa ga celo prekine. Da bi se temu izognili, moramo upoštevati nekaj osnovnih higienskih načel.
Predvsem!
Vsa živila (sveža in konzervirana) se v pogojih zvišane temperature in vlage (na morju!) izredno hitro pokvarijo, izgubijo biološko vrednost. Razmnožuje se svet gnilobnih pa tudi raznih bolezenskih bakterij, ki nas še sicer stalno obkrožajo. Živilo postaja zdravju nevarno, pokvarjeno, okuženo, zato priporočamo, da živila (meso, sadje, zelenjava, mleko, ribe, gobe, sladoledi, kruh, slaščice) nabavljate sproti in dnevno porabite. Sicer pa moramo vedeti, da se biološka vrednost živil, ki jih shranjujemo v hladilniku, ohranja takole:
—	sesekljano meso	1 dan
—	sveže ribe, špinača, grah,
odprte konzerve	1—2 dni
—	surovo maslo, mleko, solata, smetana, jagode, odprte sadne konzerve, gotova
jedila	2—3 dni
—	kuhana ali pečena riba,
kondenzirana mleka, odprte marinade	1—3 dni
—	prekajeno meso, sir,
trpežnejše koščičasto sadje 4—8 dni
—	jajca, surovo maslo (zaloga), limone, pomaranče, zelje,
ohrovt, cvetača	10—14 dni
Zgoraj navedeni dnevi približne biološke obstojnosti živil veljajo tudi kot mejna vrednost za zadrževanje razmnoževanja nebolezenskih in bolezenskih klic — povzročiteljev črevesnih bolezni.
Se nekaj osnovnih higienskih načel prehranjevanja na potovanju in letovanju.
1.	Na pot vzemimo le toplotno obdelana živila, konzervirana živila, sveže sadje za en dan, kondenzirano mleko, zaprte sokove, čokolado ..., nikakor pa ne sendviča s svežo salamo, sirom, surovim maslom, s kumaricami ali z majonezo! V času potovanja naj bo shranjeno na temnem, hladnem mestu na dnu avtomobila ali v hladilni torbi (op. najhladnejše mesto v osebnem avtomobilu so tla pri nogah in pod sedežem desnega sopotnika!)
2.	Meso za čevapčiče, pleskavice, pudinge, majoneze itd. morate uporabiti najkasneje v osmih urah po pripravi!
3.	Že pripravljenega obroka (juha, golaž, kaše) ne smemo ponovno ohlajevati in nato zopet pregrevati!
4.	Na letovanju uživamo le pakirane sladolede, sveže pecivo in torte. Izogibamo se odprtega sladoleda, tovarniško pakiranega peciva in tort (predvsem v obmorskih krajih — neprimerna skladišča, problematični roki trajanja).
5.	Kruh po možnosti nabavljajte in zaužijte dnevno, sicer pa ga shranjujte v zračni plastični foliji ali zavit v rahlo vlažno čisto krpo (servieto)!
6.	Zelenjavo, sadje in krompir, ki smo ga pripeljali na letovanje od doma, bomo uspešno zaščitili pred propadanjem, če jo bomo shranili v plitvo zemeljsko vdolbino, ki jo skopljemo pod prikolico v bližini kolesa (gume) z notranje strani, po možnosti na vzhodni strani neba. Živila pokrijemo z vlažnim kartonom ali časopisnim papirjem. Tako ostanejo uporabna do 6 dni.
7.	Pijače čuvamo v hladilniku ali vsaj v senci in na zemlji. Pregrete (sparjene) radenske vode ne pijemo, ker je škodljiva (do 14° C navzgor)!
Prijetno in zdravo letovanje!
Jernej Glavič, HES Ravne
Dopisujte
v
svoje
glasilo
NEKAJ O GOZDNI ZAKONODAJI
IN KAKO SVA Z ŽENO HODILA NA URŠLJO GORO
Na misel mi prihaja primerjava med zakoni in vojsko. Zakon je podoben visokemu oficirju, ki ga imajo vojaki nadvse radi, saj se do njih tudi obnaša pokroviteljsko kot dobroten oče. Le tisti kaplarji, tisti so hudič. Ta hudič so v zakonodaji spremljajoči predpisi zakonov, s katerimi imamo posla mi navadni smrtniki.
Po večih letih je shodil »Zakon o gozdovih«. Visokostno pisanje, če izvzamem tiste določbe o višji stopnji prispevka (3 %) za nerazvite, pardon, za vlaganja na Krasu. Sedaj bi »nerazviti« radi postali tudi deli nekaterih drugih GG.
Kmalu za Zakonom o gozdovih je zagledala beli dan »Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih«. Ze samo ime ima vonj po naftalinu, še hujša je vsebina. Saj takoj udari kot boksar težke kategorije: »S to uredbo se urejajo posamezna razmerja, ki so skupnega pomena za delovanje ljudi in občane pri izvrševanju Zakona o gozdovih.« Spušča se v gozdnogospodarske načrte, krčitve gozdov, golosečnje, ki jih praviloma ni (če pa mora biti — po nalogu, a ga nisi napravil — denar na mizo), okrasnih drevesih, paši, ki je praviloma v dužbenih gozdovih ni, če pa je že na skupnih pašnikih, se mora izvajati za ograjo), kurjenju na prostem, lupljenje (saj lubadarja ne bomo prevažali po svetu), razglasitvi varovalnih in gozdov s posebnim pomenom, varstvu naravnih znamenitosti, gozdnih cestah, ki morajo biti označene s posebnimi tablami, prepovedi nabiranju mravljih bub in jajčec. Zaključi se z lestvico denarnih kazni za delovno organizacijo in posameznika, ki mislita delati po svoji glavi.
Vraga in pol so prinesla taksatorjem nova navodila o urejanju gozdov. Po novem namreč ni dovolj, da prineseš na ustrezen republiški komite tri do pet debelih knjig, kolikor jih obsega načrt gozdnogospodarske enote, zraven bo po novem moral biti magnetni trak z vsemi podatki in izračuni.
Ampak, oddahnimo se malo. Povedal vam bom, kako sva šla med prvomajskimi prazniki z ženo iz Kota (nad Bran-čurnikom) na Uršljo goro. Najprej sva se peljala po tisti strmi cesti, da je zakuhala voda v hladilniku in dokler ni ležalo drevo čez cesto in so ležali na njej veliki kamni. Na stezi proti Narav-skim ledinam sva morala tu in tam kar krepko poprijeti in poskočiti, da sva zlezla čez ostanke sečnje. Pod Obreta-nom, kjer imajo lovci svojo kočo, me je zbodla v oko rjava bodeča žica — saj veste — koncentracijska taborišča itd. Res pa je, da nisem opazil stražnih stolpov, oz. njim podobnih prež ali celo avtomobilske školjke na drevesu, kot sem jo videl pred dvema letoma v bližini lovske koče pod Golarjevim vrhom (najbrž je še tam, le kdo bi se mučil s snemanjem). Opazila sva, da je dolomitni pesek, nad Kristancem prav imeniten material za cesto, da pa bodo rastline rabile kar dosti časa, da bodo porastle
nasipe, ki se kot dolgi jeziki spuščajo v gozd. Potem sva na tem romanju videla zaradi miniranja obtolčene smreke in bore. Se dobro, da so tam stali, kam vse bi lahko poletelo kamenje. Malo pred Naravskimi ledinami naju je prehitel avto, ki je bil naložen s fižolovkami. »Ta«, sem rekel ženi, »pa ni imel pri svojem delu gozdnogojitvenega načrta«. Ampak roko na srce, že 25 let ali malo več vemo, da brez teh načrtov ne gre in ne gre. Tako nas namreč prepričujejo naši profesorji. Mi pa ne bi bili mi, če ne bi vztrajno dokazovali drugače. Na najini poti sva videla še marsikaj: plastične kangljice od olja za motorne žage, tetrapake, polivinilaste vrečke, globoke kolesnice od traktorjev. Res pa je, da nisva videla nobenega smetišča v gozdu, tudi kakšen avtomobil ni počival med smrekami ali pralni stroj pral ob studencu. Uganila sva, da je to zato, ker so naša naselja in domovi bolj daleč v dolini. Naposled sva prišla na Goro, nekoč je bila visoka 1696 m, sedaj 1700. Najbrž zaradi TV stolpa. Pred leti, ko sem se šel alpinista sem videl, da so se rešili odpadkov po najkrajši poti: čez skalovje na severni strani. Ob lepem razgledu z Uršlje naj omenim še našo kulturno sramoto. Namreč pred več kot 400 leti so na Uršlji gori zgradili mogočno cerkev, ki je bila v ponos našemu narodu. Razgledovala se je preko vse Slovenije in še daleč čez njene meje. Danes pa žalostno propada. Slovenija, moja dežela!
Malo sem »zaplajtral«, kot bi rekel moj prijatelj Andrej. Namreč, pred nami je še Pravilnik o gozdnem redu, ki je kar v tesni zvezi s povedanim. Čudna stvar ta pravilnik, pa gozdni red, pa svoboda dela in misli, pa borba proti birokraciji itd. Stisnimo zobe in oglodajmo še to kost, če ne, bo gozdarski inšpektor zgrabil nas! Namreč ta pravilnik je takšen, da se vtika v vse naše ravnanje in delo.
Kar na začetku se loti odkazila, kot da ne vemo brez tega pravilnika, da je potrebno vsako drevo označiti za posek z barvo in odtisom žiga na panju in ga izmeriti ter zapisati. Odkazujejo lahko le strokovni delavci z najmanj višješolsko izobrazbo in le izjemoma s srednješolsko. Ze zdaj smo vedeli, da mora biti panj čim nižji in pri iglavcih obeljen. Tudi sedaj smo že videli, da pri podiranju in spravilu ne smemo poškodovati sosednjih dreves in pomladka bolj, kot je treba. Ze sedaj smo pri sečnji in spravilu, kolikor je bilo le mogoče, pazili na ceste, obrežja potokov in da nismo ogrožali prometa. Če je bilo nevarno, da pri spravilu ranimo tla in sprožimo erozijske procese, smo to pri delu vedno upoštevali, uporabili smo namesto traktorja žičnico itd. Smernicam za sečnjo in spravilo smo po starem rekli kar sečno spravilni načrti in smo jih izdelovali za vsako sečišče, le komu bi prišlo na pamet, da bi ravnal drugače.
Avtorji pravilnika so se krepko potrudili, da nam povedo, kaj je to ure-
ditev sečišča: naknadni posek močneje poškodovanih dreves,spravilo vseh gozdnih sortimentov, obeljeni koreninski vratovi panjev, odstranjene veje iz mladja, opisuje celo kako morajo biti zložene veje, zahteva, da morajo biti odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in vlakah in sečišče mora biti prehodno za opravljanje gojitvenih in varstvenih del. Vsa ta dela mora plačati izkoriščanje ne pa gojenje. In, da ne bi bilo lažje gozdarjem v zasebnem sektorju, morajo tudi ti prevzeti sečišče od izvajalcev del iz 8. člena tega pravilnika. To pa so lastniki gozdov. Ampak to ni vse. 8. člen namreč naroča gozdnogospodarskim organizacijam, da sklene dogovor z lastnikom gozda o opravljanju del v lastnem gozdu in k temu doda lastniku gozda pisno navodilo o sečnji in spravilu lesa ter ureditvi sečišča, ki nadomešča spravilni načrt, pardon, smernice za sečnjo in spravilo in to je za lastnika gozda obveza. Tudi označevanje lesa in prevoz nista kar tako, ampak saj že vse vemo, hlode za domačo porabo žigosamo križno, obli tehnični les le enkrat in celulozni les, goli, les za iverice in drva se žigosa, tako da je v skladovnici označeno do 30 % sortimentov. Dokument za prevoz in žaganje 'pa je tako obsežen, da mi urednica ne bi hotela izplačati honorarja, če bi ga opisal. Z nekaj generali-jami vas bom vseeno seznanil:
Ime, priimek, naslov, AOP šifra, izvor lesa (gozd-negozd), sortimenti, število, opis žiga itd. itd. Če bo kdo »švercal« z lesom, bo zares naredil uslugo svojemu revirnemu vodji, saj ga bo rešil celega kupa pisarije. Stranske gozdne proizvode: semena, rastline itd. ne bomo več kar tako nabirali kot sedaj. Potrebno bo pogledati v posebna navodila, ki jih bo izdal občinski upravni organ pristojen za gozdarstvo, kjer bo točno navedeno kako in kaj: koliko, kdaj, kaj, kje itd. Pravilnik ne pozabi niti na nabiranje semenja in izkoriščanje stelje in mahovine in listja. Dokaj obširno pravilnik obravnava varstvo gozdov, usklajevanje odnosov gozd-divjad, požarno ogrožene sestoje, varstvo mravelj, ptic in netopirjev; naroča, da je potrebno vso pozornost posvetiti lubadarju, ki mu lahko postavljamo tudi pasti in vabe. Okužena ali napadena drevesa je potrebno takoj posekati, panje obeliti, sečne ostanke sežgati ali poškropiti z insekticidi.
Kot si, spoštovani bralec, opazil, sem na tistem izletu na Uršljo goro opazil še marsikaj, na kar so v predlogu pravilnika pozabili. Vsekakor pa drži, da če bomo spoštovali in se ravnali po pravilniku, se bo to poznalo tudi v naših gozdovih. Saj so tega ob vseh teh neznanskih obremenitvah: zastrupljenem ozračju, visokih sečnjah, razvejani mreži prometnic, velikemu številu takih in drugačnih obiskovalcev, bolj ali manj potrebnih in nepotrebnih krčitvah itd. še kako potrebni. In nam se bo tudi prilegel izlet v čist, zdrav in urejen gozd.
Za zaključek!
Naše delo in ravnanje bi morala voditi gospodarski poudarek in ljubezen do gozda.
In za konec!
Očitno pa je, da brez zakonov, uredb in predpisov ne moremo in nočemo!
Karel Zagorc
KADROVSKE VESTI
PRIŠLI V TOZD — april 1986
Priimek in ime — datum nastopa — naloge in opravila, ki jih bo opravljal — organizacija, iz katere prihaja
TOZD GOZDARSTVO ČRNA
Koprivnik Irena, 1. 4. 1986, pripravnik, prva zaposlitev
TOZD GOZDARSTVO RADLJE
Regoršek Cilka, 1. 4. 1986, dela v drevesnici, prva zaposlitev
Kunej Anica, 1. 4. 1986, dela v drevesnici, —
TOK GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC
Krajnc Miroslav, 1. 4. 1986, dela na gojenju, Nova oprema Slov. Gradec TOK GOZDARSTVA RADLJE
Osojnik Roman, 22. 4. 1986, gozd. gojitvena dela, — Trobina Peter, 22. 4. 1986, gozd. goj. dela, —
TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE
Knap Frančišek, 29. 4. 1986, zlaganje in odprema, Komunalno podjetje Radlje TOZD ŽAGA MUSENIK
Jurjevič Miroslav, 1. 4. 1986, dovoz hlodovine v žago, — Stojanovič Jožo, 1. 4. 1986, dovoz hlodovine v žago, prva zaposlitev
TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE
Hartl Matjaž, 1. 4. 1986, pomoč pri stroju, JLA Virtič Avgust, 1. 4. 1986, čuvaj IV. DO Varnost TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI
Kresnik Miran, 1. 4. 1986, sklad, dela iz JLA Kraser Stanko, 1. 4. 1986, sklad, dela iz JLA Martini Bernard, 1. 4. 1986, pripravnik, prva zaposlitev Kanop Robert, 1. 4. 1986, pripravnik, prva zaposlitev TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC
Barunčič Josip, 16. 4. 1986, gradbeni delavec, —
Ikovič Bilal, 24. 4. 1986, gradbeni delavec, —
Salkanovič Husnija, 24. 4. 1986, gradbeni delavec, — Vukoja Nevenko, 24. 4. 1986, gradbeni delavec, —
TOZD CENTRALNO SKLADIŠČE OTlSKI VRH
Hren Jure, 10. 4. 1986, vzdrževalec elektr. naprav, — Prikeržnik Franc, 28. 4. 1986, skladiščni delavec, —
TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC
Tamše Darijan, 7. 4. 1986, izvaj. manj. zahtev, tapet, del, prva zaposlitev, —
Slebnik Alojz, 2. 5. 1949, izvaj. manj. zahtev, sklad, del, cementarna Trbovlje
Vogrin Avgust, 14. 4. 1986, izvaj. sklad, del, —
Gostenčnik Anton, 1. 4. 1986, izvaj. manj. zahtev, tapet, del, JLA
Mehmeti Islam, 7. 4. 1986, izvaj. manj. zahtev, poh. miz. del, Komunala Celje
Jekič Stevka, 17. 4. 1986, šiv. manj. zahtev, tapet, materialov, Jadran turist Rovinj
Lešnik Cveto, 17. 4. 1986, izdelava vzmeti, Avtoprevoz Dravograd
Smigoc Franc, 28. 4. 1986, izvaj. zahtev, poh. miz. del, Smočilnik Ivan Slovenj Gradec
Sagernik Marija, 21. 4. 1986, vod. računovod. in poslov, inform., LESNA DSSP, Slov. Gradec
DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC
Hauser Evelina, 1. 4. 1986, konstruiranje in oblikovanje izdelkov, Nova oprema Slovenj Gradec
Lorber Drago, 1. 4. 1986, zahtevno konstruiranje in oblikovanje izdelkov, Nova oprema Slovenj Gradec
Vinarnik Silva, 1. 4. 1986, pripravnik, prva zaposlitev Uhan Bernarda, 1. 4. 1986, pripravnik, prva zaposlitev ODŠLI IZ TOZD — april 1986
Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal — organizacija, v katero odhaja
TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI
Hribernik Rudolf, 11. 4. 1986, del. pri predelavi, invalidska upokojitev
Herman Terezija, 30. 4. 1986, del. v drevesnici, invalidska upokojitev
Ladinek Jože, 18. 4. 1986, gozdni delavec, invalidska upokojitev
Pažek Anica, 23. 4. 1986, čistilka, —
TOZD ŽAGA OTlSKI VRH
Pepevnik Franc, 17. 4. 1986, zlag. in sortiranje, invalidska upokojitev TOZD ŽAGA VUHRED
Repatec Anton, 3. 4. 1986, žagar, invalidska upokojitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE
Kovačič Hubert, 15. 3. 1986, pripravnik, JLA Hamer Ivan, 20. 4. 1986, mizarska dela, umrl TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE
Plevnik Peter, 7. 3. 1986, vodja stroja, Merx Celje Rogelšek Rudolf, 25. 4. 1986, skladiščni delavec, TUS Slovenj Gradec
Kurnik Karla, 30. 4. 1986, ref. za odp. tot. izdelkov, — Lubej Jožica, 30. 4. 1986, sortir. oblog, ONA-ON Velel Marija, 30. 4. 1986, kont. in meš. fur., TUS Slovenj Gradec
TOZD TOVARNA STAVBNEGA POHIŠTVA RADLJE OB DRAVI
Rupreht Ivan, 14. 4. 1986, čelilka, umrl Mori Oto, 15. 4. 1986, sklad, del, PTT Črna Komljanec Janez, 30. 4. 1986, direktor, Skupščina občine Slov. Gradec
Roškar Krescencija, 15. 4. 1986, sestava INTRO, invalid, upokojitev
Serčič Mihael, 11. 4. 1986, paletiziranje, invalid, upokojitev
Seitl Zmago, 25. 4. 1986, vodja stroja, —
TOZD NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC Družinčič Jože, 14. 4. 1986, izvaj. tapet, del, —
Manojlovič Miladin, 2. 4. 1986, izvaj. zahtev, sklad, del, — Rasusinovič Spomenka, 14. 4. 1986, preoblač. vzmet. Merx Slov. Gradec
Priteržnik Erika, 1. 4. 1986, pritrj. kosi kape, Tovarna meril Slovenj Gradec
Sušeč Jože, 17. 4. 1986, izvaj. miz. del, —
Borovnik Rozika, 30. 4. 1986, šivanje tapet, materialov, upokojitev
DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC
Mirkac Branko, 1. 4. 1986, knjigovodja OD, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec
Kadiš Sonja, 4. 3. 1986, pripravnik, —
Sagernik Marija, 20. 4. 1986, planer analitik za DSSP, IB, TOZD Nova oprema Slovenj Gradec TOZD ŽAGA MISLINJA
Prapertnik Janez, 31. 3. 1986, letvičenje in merjenje produkcije, REK Velenje
TOZD	M	Ž	SKUPAJ
Gozdarstvo Slovenj Gradec	41	3	44
Gozdarstvo Mislinja	45	4	49
Gozdarstvo Črna	132	12	144
Gozdarstvo Radlje	130	19	149
Tok Gozd. Slov. Gradec	39	4	43
TOK Gozd. Radlje	34	4	38
TOK Gozd. Ravne	29	6	35
TOK Gozd. Dravograd	15	3	18
Žaga Mislinja	48	6	54
Žaga Otiški vrh	43	14	57
Žaga Mušenik	33	12	45
Žaga Vuhred	51	8	59
TP Prevalje	72	144	216
TP Pameče	116	162	278
TSP Radij e-Podvelka	203	205	408
TIP Otiški vrh	199	31	230
Gradnje Slovenj Gradec	72	8	80
Transport in servisi Pameče	121	15	36
Centralno les. sklad. Otiški vrh	41	5	46
Nova oprema Slovenj Gradec	174	156	330
Delovna skupnost Slov. Gradec	74	122	196
Blagovni promet Slov. Gradec	119	80	199
Interna banka Slovenj Gradec	5	35	40
	1836	1058	2894
AVTORSKI HONORARJI
Delavski svet delovne organizacije je na prvi seji dne 16.5.1986 sprejel Pravilnik o obveščanju. Med drugim pravilnik ureja tudi nagrajevanje prispevkov objavljenih v Viharniku in sicer z naslednjim členom: »Prispevke, članke, slikovno gradivo in ostalo, objavljeno v Viharniku, honoriramo, razen tistih prispevkov, ki so pripravljeni za druge namene in v enakem besedilu prepisani in objavljeni v Viharniku.
Osnove in merila ter razvrstitev prispevkov po vrednosti bo vsako leto ob začetku leta določil odbor za obveščanje na predlog uredniškega odbora, sprejel pa jih bo delavski svet delovne organizacije.«
Na osnovi tega člena je delavski svet delovne organizacije sprejel merila za razvrščanje prispevkov, objavljenih v Viharniku in dinarske vrednosti za posamezno kategorijo prispevkov za leto 1986.
I.	Članki
1.	Strokovne članke, izvirne uvodnike, kritične sestavke, strokovne analize o poslovanju posameznih TOZD, TOK, DSSP in DO Lesne, samostojne komentarje o delu samoupravnih organov, delu delegatov, intervjuje, samostojne reportaže, komentarje o delu družbenopolitičnih organizacij in poročila o važnih dogodkih, nagrajujemo z 8,00 din za vrstico (45 mm).
2.	Novice in poročila o posameznih dogodkih iz temeljnih organizacij, dru-žbeno-političnih organizacij, športne novice in novice iz kulturnega življenja, izvirne literarne prispevke, izvirne anekdote in šale, kozerije, potopise in strokovne prevode, nagrajujemo s 7,00 din za vrstico.
3.	Podatke iz zapisnikov s sej samoupravnih organov, izvršilnih organov, družbenopolitičnih organizacij in povzetke iz drugih gradiv in poročil o poslovanju, nagrajujemo s 5,00 din za vrstico.
II.	Drugi prispevki
1.	Za objavljeno križanko je osnova cena kvadrata, ki znaša 15,00 din.
2.	Rebuse, posetnice, uganke, vinjete, pesmi, kratke anekdote, šale ipd. nagrajujemo glede na kvaliteto, ki jo oceni odgovorni urednik, od 200,00 do 500,00 din.
3.	Karikature z besedilom nagrajujemo glede na velikost in domiselnost od
500,00	do 1.000,000 din.
III.	Slikovno gradivo
1.	Cena originalne fotografije, izdelane z lastnimi stroški, je:
za format razglednice	250,00	din,
za večji format	300,00	din,
za staro fotografijo	100,00	din.
Zunanjim fotografom plačujemo fotografije po dostavljenih računih.
2.	Cena ilustracije, originalne risbe je do 500,00 din.
3.	Cena grafikona, diagrama ipd. je glede na zahtevnost in kompliciranost, kar oceni odgovorni urednik, od 200,00 din do 500,00 din.
Ida Robnik
V spomin dragi ženi, mami in babici
ANICI ROTOVNIK
iz Otiškega vrha
8.	maj, pred tremi leti, je dan, ki ostaja za Bednikovo domačijo in družino nepozaben in za vse domače žalostno zapisan, ker smo izgubili našo ljubečo ženo, mamo in babico. Celijo se rane, ko kmetija izgubi gospodinjo, ne celi pa rana v srcih. Usoda življenja je tako narekovala, da smo se morali že v 54. letu starosti zaradi težke in neozdravljive bolezni od nje za vedno posloviti.
Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam bili v pomoč ob njeni smrti. Žalujoči mož, otroci in vnuki.
V spomin dragemu možu, očetu in dedku
AVGUSTU VRHOVNIKU
iz Otiškega vrha
27. maja mineva leto dni, odkar smo izgubili našega dobrega očeta, moža in dedka, gospodarja na Peharovi kmetiji. Mnogo prezgodaj smo ga pospremili k večnemu počitku na pokopališče Sv. Petra na Kronski gori. Njegova zahrbtna in neozdravljiva bolezen je narekovala tako, nam pa pustila dom brez njega in nepozabno bolečino v srcih.
Grob, na katerem sedaj prižigamo svečke in od koder ni vrnitve, je dokaz, da ga nikoli več ne bomo imeli. Vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate in ste ob boleči izgubi priskočili na pomoč, lepa hvala.
Žalujoči žena in otroci
V spomin dragemu očetu in možu
FERDU JESENIČNIKU
iz Otiškega vrha
25. aprila mineva leto dni, odkar smo ostali brez dobrega očeta, moža in mladega gospodarja Jeznikove kmetije. Še vedno ne moremo verjeti boleči izgubi, da ga ni več med nami. Mnogo prerani grob je dokaz, nam v srcih ostaja živ spomin, spomin, ki nam bo ostal vse do konca naših dni, saj naj dražjega človeka ne moreš nikoli pozabiti. Tudi kraj, kjer je v nesreči izgubil življenje naš dobri Ferdo, ne bo nikoli izbrisan, še vedno nas spominja na tragični dogodek šopek cvetja in goreča sveča.
Še enkrat lepa hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke na njegovem mnogo preranem grobu.
Žalujoči žena in otroci
Cfllaatica
Mavrica, ki segaš od zemlje do neba, mavrica, pokaži, kjer sreča je doma.
Šla bi za teboj, stopila bi na barv sij, ki nosiš jih s seboj.
Ce življenje bilo bi lepo, kot barve tvoje so, nihče ne okusil bi, kaj nesreča je, kaj zlo.
Le pojdi mavrica naprej, saj svet ves vidiš pod seboj, jaz v mislih pojdem za teboj.
V življenju vse lepo izgine, kot se skriješ TI, le upanje živi, da zopet se
prikažeš mi,
da zame našla pot si v lepše dni.
V. Gerl
Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna Industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Jože Mirkac, Jure Sumečnik, Karel Dretnik, Hedvika Janše, Ivan Peneč, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada 5200 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška 14, 62000 Maribor, 1986.
KULTURNI VEČER GOZDARJEV IN KMETOV
Konferenca sindikata Lesne je organizator kulturnih večerov za delavce Lesne in kmete kooperante. Program izvaja kultumo-umetniško aruštvo Gozdar iz Črne na Koroškem, kot gost pa sodeluje Mitja Šipek z monodramo Svetneči Gašper.
Prvi nastop je bil 17. maja v Črni na Koroškem. Solidno polno dvorano je najprej razgrel moški pevski zbor pod vodstvom Simona Potočnika. Pevske točke so povezovali člani recitacijske skupine, ki jih vodi Gorazd Mlinšek. Popolna tišina je vladala v dvorani, ko je Vanč, čeprav že neštetokrat prej, na podobnih prireditvah, ponovno recitiral pesem — Nisi mislil / na majhne drobne stvari / kakor so mravlja / in črv / in regratov cvet. / Ljubil si veliki svet / in v njem / praznoto odkril / zgrožen, / ljubil / velike stvari / in v njih preminil / ker jih ni. / Šipkova predstava Svetnečega Gašperja je obiskovalce razvedrila, po tem se je razlegla po dvorani melodija harmonikašev, ki jih vodi Marjan Kompan, zaplesala je folklorna skupina pod vodstvom Metke Jug, program pa so zaključili harmonikaši, ki so z znanimi melodijami vzdignili skoraj polovico obiskovalcev, da so se zavrteli v dvorani.
Res lepa predstava, vredno si jo je ogledati.
Za slovenjegradčane in radeljčane bodo delavci in kmetje KUD Gozdar iz Črne ponovili prireditev v mesecu maju in juniju.
Ida Robnik
S ceste se odcepi pot, skrivna in zavita,
od daleč vidim stari plot, in izsušena korita.
Vrt prerasle so koprive, travnike grmovje, vsepovsod je razmetano kamenje, tramovje.
Stari vozi, preša, stroji, zmetano je v grmovje.
Le razpelo še kljubuje,
Bog je skoraj nov in nekdo v vrt zapuščeni je nasadil fižol.
Milena CIGLER
POVEM TIS
Ko vstopi žalost v tvoj dom, povem ti, ne reci ji dober dan. Ne daj ji, da se polasti tvojega srca, ne dovoli, da bi ga zgrabila s svojimi brezčutnimi kremplji. Ko jo čutiš prihajati, obrni ji hrbet in ne glej ji v oči. Ta milosti ne pozna, hoče te vsega zase. Ko pa te ugonobi, te vsega zlomi. Srce ti krvavi, duša je osamljena in nesrečna. Če se le zgodi, da te vendarle ujame, ne čakaj, da odide sama od sebe. Daj ji pospešek. Kako? Poslušaj. Poglej okrog sebe. Pomisli, koliko drobnih stvari je v življenju, ki so na videz nepomembne, a če bi jih človek znal le malo bolj ceniti, ne bi nikoli prišel do roba prepada. In kdor se ne znajde, da bi razprl krila in zletel z roba prepada, ta pade naravnost vanj. Preko temnih strmin, v globino, iz katere največkrat ni poti nazaj. Zato je res, ker človek ni ptica, naj ne seda na robove prepadov.
Poglej svoj dom, poglej okrog sebe. Kaj res ne vidiš cvetočih dobrav in bregov. Kaj ne čutiš prihajajočo pomlad, ki je posula s trobenticami, vijolicami in drugim cvetjem tvojo domačijo. Kaj res ne veš, da je ta pomlad tvoja, da ve za tvojo žalost. Hoče te razveseliti, odgnati pustobo iz tvojega srca. Vanj ti hoče posaditi najlepšo rožo pomladi, ljubezen. Daj, naredi ji prostor, ne pusti jo čakati, sicer odide drugam, in ti boš spet sam. Zavedaj se, da je tudi tvoje življenje še pomlad in tvoja duša še neobdelan vrt, ki čaka, da boš zaoral brazde vanj in posejal seme. Že tvoje naslednje pomladi se bodo prevesile v poletje, in če ne boš pravi čas požel posejanih semen, se zna zgoditi, da je bila tvoja setev zaman.
Ko se zjutraj zbudiš in stopiš na svoje dvorišče, zadihaj sveži pomladni zrak. Prisluhni, kako ptički pojejo budnico, in ozri se na vzhajajoče sonce izza vrhov. Marsikdo tega nima. Primerjaj se z delavcem v mestu, ki zjutraj odhiti v tovarno, kjer preživi polovico dneva v ropotu, smradu in podobnem. Ko zunaj sije sonce in ko ti hodiš med polji in njivami, preživlja on povsem drugačne trenutke. Zvečer pa, ko se oglasi še kos, veš, da želi soncu lahko noč in tudi tebi. Jutri bo nov, lep dan, veš, da je v tvojem srcu pomlad, kjer ni več prostora za žalost.	Klementina