30. številka. Ljubljana, v sredo 7. febrnvarja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MABOa
Izhaja vsak dan mvecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po* ti prejeman za *vs tr o-o ger s k e dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-viste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrut tiaka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni št v o je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Kdo laže?«
Dne* 31. januvarja t. I. priobčil je tukajšnji dnevnik »Slovenec* na svojem čelu sledečo laj a vo:
Trditev v „Slovencu", da dr. Ivan Tavčar laže in da mu je župan Pintar v dotični ka/enski pravdi dognal dokaz resnice, preklicujemo b tem, in obžalujemo, da smo k ti pisavi zavedeni bili vsled slabih
informacij.
Za uredništvo „Slovenca": A. Kalan.
V zvezi s to izjavo priobčila je „Danica" mej drugimi darovalci tudi ime gospoda Andreja Kalana, čeg, da je prejelo uredništvo od njega za dijaško mizo znesek 50 gld. To ni bil prostovoljen dar, s kojim je gospod Kalan priskočil na pomoč ubogim dijakom; to je bila temveč globa, s kojo se je omenjeni urednik pokoril radi lahkomišljenega napada na čast svojega bližnjega. V olajšavo mu služi pač izgovor, da ga je k vsemu zapeljala napačna informacija, koja mu ni mogla od drugod priti, nego iz pisarne gospoda dr. Frana Papeža, ki je tukaj — kakor pravijo odvetniki mej sabo — prav kolegijalno postopal.
Za nas je s tem ta zadeva končana, in le nekaj splošnih opazek si dovolimo zapisati. Treba je red ti vprašanje, so li talce „afere" neizogibljive v naših političen prepirih ali ne. Komu koristijo? Napadenemu — če tudi je nedolžen — gotovo ne, ker tu velja izrek: semper alquid hacret. In prepričani smo, da preklic v „Slovencu" mnogim ne pride pred oko, dasi so poprej napade z veliko slastjo čitali in mej svojimi sobrati raznašali. Iu prepričani smo tudi, da živi obilo duhovnikov, ki si še dandanes mauejo roke, ter »liberalcu" Tavčarju iz srca privoščijo, da mu je neolikani kmet b Poljanskega pogorja dokazal, da je lažnik, da je človek, ki laže. Saj se je pripetilo, da to očetu Mraku naši župniki — kakor Jakob Strupi in drugi — čestitali s poštnimi dopisnicami na sijajnem uspehu, ter tako blatili ime dr. Ivana Tavčarja po Poljanski dolini. Da si je bilo vse izmišljeno in izlagano, vendar vemo, da ti župniki niti prsta genili ne bodo, da bi vrnili čast napadenemu, ter preklicali svoje odprte dopisnice, koje bo le s tem namenom pisali, da bi jih tudi drugi čitali, in potem njih vsebino raznašali.
LISTEK.
W e r t h e r.
(Srbski spisal L. K. L a z a r o v i ć. Preložil J. P. Planinski.) (DaUe.)
Katau ć je umel biti Evropejec in je vedel, kako bi se bil moral javiti Mladenovi soprogi, toda odvračala ga je od tega ali njega nrav, Bilnejša od Evrope, ali neka lokava slutnja, da mu bode neznancu tmVi laglje motriti ljubimsko igro, katera je, kakor bo mu je na prvi pogled zdelo, neizogibna, in katero bi bilo sedaj nemodro zaprečiti. Ali že za štiri dni izprevidi, da ga ni varalo njega bistro oko ; to mu je svedočilo razburjeno lice Jankovo in še bolj sanjave oči Marijine. Tedaj napiše on Mladenu dolg liBt, najdaljši, kateri je kedaj pisal, v katetem mu poroča, kako se mu ni bilo n.6*i zaradi glave tisti večer javiti Mladenu ter njega soprogi, a drugi dan da je bilo prekasno. Tu dalje je bilo kakor kaka postranska stvar, a čiBto raztreseno mej druge malenkosti, tudi to: kako vsak dan vidi njega soprogo zdravo in veselo „z gospodom Jankom, katerega Ti izvestno poznaš." Na konci je pripomnil Se
Še manj pa koristijo taki slučaji napadovalcu samemu, posebno če je to krščansko katoliški dnevnik, ki ima razširjati ljubezen do bližnjega, ter dajati izgled s tem, da ne ponatisne kaj neresnice, poBebno tedaj ne, če bi se s tem suedla čast tuje osebe. Končno je preklic neizogiben, in da položaj gospodu uredniku in njegovim Bomišljen kom na vse to ni posebno prijeten, si lahko mislimo. Vsak skesan grešnik si ttka na prsi, ali le malo jih je, ki bi pri tem ne imeli neprijetnih občutkov, kar velja še mnogo bolj tedaj, ko kesanje ni bilo prostovoljno, temveč posledica preteče porotniške obravnave.
Kaj tacega bi se slovenskemu dnevniku ne pripetilo, če bi se politični prepiri ne zanašali na osebno polje, in če bi pri nas od tistega časa, ko je dr. Anton Mahnič v javnost pritiral osobne in polenaste Bvoje polemike, ne bilo prišlo nekako v navado, da imamo političnega nasprotnika vselej tudi za osebnega sovražnika, kojega se moramo v zasebnem občevanji ravno tako ogibati, kakor ga moramo v političnem gibanji sovražiti. Koliko je od tedaj, ko je nekdo izmej mlajših gospodov kaplanov Ljubljanskih očitno se izrekel, da noče pozdrava od slovenskega .liberalca", in da bu v prihodnje za take pozdrave uiti zmenil ne bode! In tako iz tistih prestavljenih, odloča h in značajnih spisov, s kojimi si Mahnič hoče pri živem telesu nebesa prislužiti, ni izviralo ničesar druzega, nego da se je v politične in slovstvene prepire pred vsem potisnila oseba kot taka, ter se pošteno in na vse strani oblatila, in to radi tega, da bi se pri plitvo mislečih z opsovaujem osobe v slabo ime spravilo njeno politično ali literarno prepričanje, ki se dostikrat ne da tako lahko izpodkopati, kakor se izpodkoplje pošteno ime b'ižnjega.
Izjava, priobčena v .Slovenci" dno 31. januvarja 1804, ne obsoja samo tistega zapelji vca, ki je bil oče slabim iuformacijam, ta izjava obrača se nehote tudi proti drugemu zapeljivcu, to je proti dru. Antonu Mahniču, kojega nauki so „Slovenca" v tako neprijeten položaj spravili. Upajmo, da se vsaj temu ali onemu v „Slovenčevi" stranki oči odpro, in da se prepriča, da je odločna, a dostojna beseda, naj se že Ž njo brani naprednjaštvo ali radikalno katoličanstvo, boliše in uspešneje orožje, nego
to: „Jako bi me veselilo, ako bi prišel čim prej, da se vidiva in malo porazgovoriva in da me predstaviš svoji soprogi. Pri ti priliki bi Ti imel razodeti vrlo vhžen načrt o nekem podjetji, katerega bi se mogla oba lotiti." Pod tem „podjetjem" je mislil nakup vina ali kakerfino koli laž, katero se že izmisli dotlej, dokler Mladen pride, a poglavitno mu je bilo, da Mladen vidi Janka in da se mu bode po tem no "m ravnati. Ko je Mladen prečital ta list, ni se mu niti vzbudila pozornost na tega Janka, mis'6, da utegne biti to kak prijatelj njega hiše, kateremu Katau č ne \o pravega imena. Samo jedna stvar bo mu je zdela čudna: ne govor o »podjetji", ampak nenavadno dolgo pismo Katanii^vo. Odkod to ? Ali že za pol ure gre v svojo pisarno, zamisli se v posel in čisto pozabi na Kataoičevo pismo z Jankom in podjetjem, ne da bi zapazil podčrtanih besedij „čim prej."
«
V mraku tretjega dne po onem Katanićevem pismu in po Marijinem odhodu v selo, ko Janko najživahneje vreja svoja pisma in premišlja, „s kako peklensko pripravo bi razoril svojo bedno srce", sprehaja se Katanić s poročnikom po glavnem drevoredu. Poročnik zmagoslavno pripoveduje, kako ga
pa dra. Mah niča robato poleno, s kojim seka svojim nasprotnikom po glavah. Druzega pa vender ne doseže, nego da te mu napadeni tudi s polenom odzivajo, in da je — pretep splošen. Dajte mu torej slovo — omenjenemu književnemu pretepaču — in videli budete, da Vam v prihodnje ne bo treba odpuščanja prositi in ne probČevati izjav, kakor je bila ona z »luo 31. januvarja 1894!
Politični razgled.
Notranje tležele.
V Ljubljani, 7. februvarja. MiniHtcrnh'1 svet,
Minole tedne so bile večkrat seje minister-skega svetB, večkrat kakor je bilo potrebno za rešitev tekočih zadev. Splošno se sodi, da so ministri sestavljali program delovauju državnega zbora, pri tem pa naleteli na vel ke ttžkote in ovire. Čemu bi bila sicer potrebna skoro vsak dan posvetovanja. Vlada ne pripravlja nikakib posebnih predlog. Kolikor se doslej to, misli predložiti: zakon o ustanovitvi asilov za pijance in zakon, s katerim se daje melijoracijskim dolgovom, ako je bil dotični denar dejanski porabljen za melijoracijo posestev, prednost pred drugimi zastavnimi pravicami. To je vse, kar pride novega pred državni zbor. Te predlogo gutovo niso delale vladi posebnih težkot in zaradi njih ee gotovo niso vršile tolike eeje mioi-sterBkeg* sveta, zato pa domnevanje, da se ministri posvetujejo o volilni reformi, ni brez podloge, dasi mimaterstvo ni obljubilo, da že v prihodnjem zasedanju ž njo stopi pred parlament.
Češke vesti.
V Rakovniku, kjer se je pred nekaj tedni primeril dinamitni atentat na velikonemškega agitatorja in oderuha Wolfa, uprizorili so nepoznani zlikovci v nedeljo zvečer zopet dinamitno eksplozijo. Vrgli so dinamitnu patrono v neki kanal. Vsled eksplozije, ki m je zgodila bolj na samotnem kraju, je bil s cer poškodovan neki zid, ki obdaja velik vrt, a druge nesreče ni bilo nobene. Sodi se, da je storilec tega atentata imel namen, s to demonstracijo odvrniti sum od tistih o * -1 >. ki bo v preiakova'nem zaporu zaradi atentata na Wolfa. — Dno- 28. t. m. se bode vršila nadomestna volitev /.a diž. zbor namestu odstopi vsega posl. barona L?unbardija. Ta volitev je velikega pom< na in vsi politični krogi se zanmajo za uje izid. — Društvo čeških vseočiliščnikov „Slavija" je hitelo dno 8. t. m prirediti gledališko predstavo, vlada pa je to prepovedala, sklicuješ se na izjemne naredbe!
Marija kaka dva, tri dni ostreje pogledava: „Dober znak, fiksira me!" in trdi, da je njemu moči zadobiti ljubezen vsake ženske na svetu: „Mlad sem, grd nisem," a v sebi si misli: „Menda nisi brlav, da ne bi videl, kako sem lep!" „Oficir sem, a vse žensku so neumne na oficirje, pa še konjtk!" Katanić bi ob drugih prilikah užival v takem jiripovedovanji in celo izzival poročnike, da čveka dalje, ali nocoj je preveč zamišljen in resen. Hitro se poslovi od njega in gre v svojo eobo, premišljuješ, kako bi Mladena iznova povabd, naj pride, „ker je že skrajni Čbb!" Da bi mu razodel resnico, — „to bi ga ubilo, a stvar Be da še popraviti.u Ali kaj mu je storiti, kako pričeti? Že so ga izdale vse kombinacije, kar bi ga bil skoro povozit voz, raz kateri skoči — Mladi n!
Da ga je kdo dobro premotril tisti večer, ko je privel Marijo v toplice, opazil bi, da je sedaj še bolj suh in bled in da so bo mu obrvi gosteje iu močneje povesile na oči.
K:t t a iu: postoji kakor okamenel, udari Be najprej po Čelu, potem z dlanjo ob dlan, nato objema Mladena.
Mladen se plaho ozre:
— Moja žena?
Tlrolsko-predarlska deželna hramba.
Vlada je začetkom tekočega deželnozborskega zasedanja predložila deželnima zboroma, tirolskemu in predarlskemu, zakonski načrt o reorganizaciji tirolsko predariske deželne hrambe. Vojaški odsek predarlskega deželnega zbora je vladno predlogo izdatno prenaredil. lzmej dodan.h določb je zlasti omeniti te le: Pri cesarskih loven in deželnih strelcih Bmejo samo Tirolci in Predarlžani služiti. Ob nedeljah in praznikih voditi je vojake v cerkev, oziroma jim dati priliko, da zadoste verskim svojim dolžnostim. Kdor je vojake trpinčil in kakorkoli sodeloval pri kakem dvoboju, ne more postati častnik in podčastnik in to ostati. Ta zadnja določba pač ne bo zadobila zakonite veljave, ker bi sicer tirolski lovci in strelci ne imeli Častnikov, k večjemu take, kakeršoi BO popisaui v „4000". Cerkvenopollttčne hotnatlje na Ogerskem,
Včerajšnja seja poslanske zbornice ogtrske je bila jako živahna. Vršilo so je nekako glasovanje za poskus o cerkvenopolitičnih predlogah iu to glasovanje je po trditvah vladnih organov pokazalo, da ima vlada, vsaj sedaj še, večino na svoji strani, kar pa ni povsem resnično. Poročevalec pravosodnega odseka je predložil odsekovo jmročilo o uredbi zakonskega prava in nasvetoval, naj se to poročilo svoj čaB postavi na dnevni red, ne da bi se prej o njem posvetovali Be kaki odseki. O tem bo je unela burna razprava. Ugron in grof Appony. sta ugovarjala, povdarjajoč, da se tekoče zasedanje že te dni konča in da ni sineti prejudicirati sklepom prihodnjega zasedanja, zlasti ker bi sicer m rno razprave o tej stvari ne bile več mogoče. Polonv". in drugi so bili za poročevalcev nasvet, češ, da je v interesu domo • vine, da se stvar čim prej rt ši. Pri glasovanju je za poročevalčev predlog ustala skoro vaa zbornica, mej temi najodločnejši nasprotniki civilnega zukona, grof Julij Szaj>aty, baron Bela Atzel, grof Apponyi itd. Vladna zmaga torej ni tako velika, kakor na 7nanjajo njeni listi. To glasovanje ni pokazalo, ali ima vlada trdno večino na svoji strani, ampak le, da grof Aj)|)onyi še ni cdločduega upliva zadobil. Poglasovan u je vlada zaključila zasedanje. Prihodnje zasedauie se začne v četrtek.
V nanje države.
Itusko-nemška trgovinska pogodba. Ruska vlada je glede carin na nemške indu-strijalne izdelke nekoliko odnehala od prvotnih zahtev, isto tako Nemčija glede* carin na rusko žito m vsled te obojestranske popustnosti Be je doseglo porazumljenje in za doto 10 let dogovorila trgovinska pogodba. Kakor znano, je Nemčija gledć te pogodbe razdeljena v dva silno nasprotna si tabora, ludustrijalni krogi so za pogodbo, agrarni proti njej. Skleneno pogodbo mora še državni zbor odobriti, a je-li to tudi stori, Se ni gotovo, dasi se je nemški cesar že osobno zanjo angaževal. Pri nekem diueju je s prav temnimi barvami slikal posledice etventuvalne odklonitve in poudarjal, da prepovedujeta patrijotizem in čustvo politične odgovornosti parlamenta odklonitev.
Angleška In 1'Jgipt. Konflikt, ki je nastal mej angleško vlado in egiptBkim kedivom, še vedno ni poravnan, dasi je njega pravi prouzročitelj odstranjen. Kediv je naročil ministru unanjih del, naj razpošlje vsem velesilam noto, v kateri naj pojasni ves konflikt in naj poudarja, da se je kediv uklonil le sili, da pa zmatra stališče, katero je zavzel v tem sporu, za jedino pravo. Ker bi se vsled te note nasprotstvo mei angleško vlado in kedivom le poostrilo, se je Anglija obrnila do turškega sultana s prošnjo, naj od posreduje, da se spor iz lepo poravna. Sultan je ustregel tej želji in naročil svojemu zastopuiku v Egiptu, Muktar-paši, naj v tem zmislu upliva na ked va.
— Odpotovala jo k nekim Tvojim sorodnikom tu gori v selo.
Mladen plača voznika. Prime Katanić* izpod roke in ga molče povede po prvi stezi, katera drži od gostilne v park. Nikogar ni videti. Mladen vzame poročnikovo pismo iz žepa in je molče* ponudi Ka-taniću. Katanić niti ne pogleda dobro v list, že mu ga vrne:
— Vem!
Mladen ga prepadeno pogleda. Katanić se stori ravnodušnega:
— Laže ta jhh! Vem jaz, kdo je to! Pokažem ga tudi tebi. Res, da je nekaj na stvari — Katanić se v,6 v jezik — to je, nič ni . . . nekaj je . . . izgleda, se pravi, kakor da je . . . ali nič, nič hudega!
Prideta nasproti vodujaka. Blizu njega sedi Jauko zamišljen, z zaprto knjigo v roki.
— To je on! reče Katanić in pokaže Janka Mladenu.
Uprav ta hip položi Janko knjigo na klop in gre k vodnjaku, da si uatoči kujnco vode.
Nikogar ni blizu uaokolu. Katanić se oprezno ozre. Vzeme kniigo s klopi, vtakne si jo pod suknjo in gre dalje, ne oziraje se in živahno govore* ter gestikuln.O (Dalje prib.)
Dopisi
Iz Celja, 7. februvarja [Izv. dop.] (Še jedenkrat o najnovejši afejri.) Prejeli smo nov dopis o tej aferi in priobčujemo ga, da se stvar na vse strani pojasni. D >j>ia sldve: Oiupneni smo bili, čitaje dopis v cenjenem listu z dne* 5. t. m. glede* dogodka mej tremi tukajšnjimi dijaki: W«gnerjem, Hoiselom in Serncem, ker je poročilo v bistvu napačno. Društvo nemških gimnazijcev, ki že precej do'go rogov i li v Celju, in proti kateremu je ravno zadnje dni bil i nekaka kratka d sciplinarna preiskavica, je v svojih pravilih imelo tudi določbo, da noben nemški dijak no sme občevati s sinom dra Srnca, šele 15 let starim dijakom 5. šole, in to pod globo 20 kr.  Oamošolec g. Hjisel pa je, čeravno Nemec, zmatral tako postopanje za nedostojno, in je neprenehoma javno občeval z Gvidonom Serncem. Tako sta tudi na pustno nedeljo dopoluine hodila skupaj proti gimnaziji, iz katere je prišlo mnogo nemških dijakov na čelu jim sin okrajnega glavarja VVagaerja. Ta, ki je mladega Sernca že pri drugi priliki Žalil, je proti Hoiselu in Serncu zaničljivo rekel  „E ne netle G^sellschaft". Hoisel je šel za "VVagoerJem, ga interpeloval in ko ni dobil povoljuega pojasnila, se je  krepka  njegova  roka dotaknila Wagoerjevega lica nekako za uhom tako, da je to lice na zadeti Btrani cvetelo v ž<vih barvah.   Ne da bi odobraval ki. futanja, vender so mora hvaliti  moško postopanje mladega  g. Hoisela,   ki   se  neče uklanjati terorizmu nemških dijakov, gojenem cd znanih Celjskih kričačev in tudi zlasti od jednega novo dnšlih nemških profesorjev, nego da javno vzlic vsemu hujskanju občuje s slovenskimi dijaki.   Sicer je neki drugi nemški dijak na cesti že pred dvema mesecema tudi že psoval mladega Sernca in nekega drugega slovenskega  dijaka s psovko  „Windiocbe LuJer". Stvar se je ravnatelju naznanita, ker bo pa čisto nič ni slišalo o kaki  kazni dotičnih  nemških dijakov, se je Sernčev oče izrazil, da bode za naprej vedno neposredno pri sodišči tožil, ako kdo še  napada njegovega sina! To v majhno pojasnilo o jako tužnih razmerah na  tej gimnaziji, in v popravek krivice, katera se je storila vrlemu Hoiselu v omenjenem poročilu!
Is učiteljskih  It rog* iv   4. februvarja. [Izv. dop]  (Nemškutarska prekanjeno! t.) „Laibaeber Schulzeitung" zdihuje v prvi svoji letošnji številki, da kranjsko učtteljstvo premalo podpira ta, za  kranjsko  Šolstvo  prepotrebni  (!) list, ter oblastno zahteva  od  učiteljskih   tovarišev, naj ec ne samo pridno  naročajo,  marveč  tudi dopisujejo temu listu.  Kaže se, da Be teya lističa poprijemlje neka materijelna in duševna jetika. Ta organ nem-škutarBkih učiteljev na Kranjskem oblastno prezira slovenski jezik iu poučuje kakor diktator slovensko učiteljstvo, kako naj na slovenskih šolali sloveuski deci utepa preblažeuo nemščiuo v glavo in v srce. Seveda so slovenski učitelji gospodom pri »Laibacher Schulzeitunga nekaki pedagogi nižje vrste, katerim morajo oni b svojo modrostjo na pomoč priti in jih še pri pouku slovenske mladine voditi!  Ker pa so duševni velikani in sotrudniki „La»b. Schulzeitung" učiteljstvu  dobro znani,  vabijo slovenske učitelje v svoje kolo, ter Bi  celo izposodijo razpravo za svoj listič od Poljaka P. Odelga, katero slovenskim učiteljem takole priporočajo: »Izvajanja pisateljeva se tiče,o v prvi vrsti utrakvističnib Sol   v poljskih krajih Slezije; tu razvita načela pa so tako splošno veljavna, da svojim tovarišem na slovenskih šolah ne moremo dovolj priporočati, da bi si osvojili te nasvete in se po njih ravnali pri  poučevanji nemškega jezika. Potrudili se bodemo vrh tega, da tej teoretični razpravi dodamo  našim  razmeram primerno praktičuo navodilo. „Kako veieskrbni so nemški gospodje za nas učitelje na slovenskih šolah, ki se imamo ukvarjati z nemškim poukom slovenske dece". Mi bi tem duševnim beračem svetovali,  naj nas slovenske učitelje v miru puste,  ker le  nam je razsojati, kako in koliko naj se na slovenskih šolah nemški jezik poučuje, ker  le  m i dobro poznamo materijal in razmere, s katerimi imamo račuuati; sirote okolu „Schulzeitung"  naj  svojo  učenost in pedagogičuo spretnost prodajajo svojim nemškim kolegom ter se, oziraje na faktične razmere na Kranj-kem, obrnejo na nasprotno polje in v korist nemškemu prebivalstvu in na nemških šolah službujočim učiteljem razpravljajo, kateri je pravi pot za hitro, gotovo in trajno priučenje slovenskega jezika na nemških šolah.   Nemški učitelji naj dejansko pokažejo, kaj sna jo, potem naj se nam slovenskim uči-
teljem kot praktični učitelji s svojo metodo predstavijo. Dokler pa vidimo, kake duševne reve ao ti domišljavci,  dotlej naj  pa molče in naj ne kažejo svoje nagote. Saj bi morali vender Že vedeti, da se vse slovensko učiteljbtvo na Kranjskem le zaničljivo krohota, kadar oni katero zinejo.  Učiteljice in učitelji na slovenskih šolah morajo materijelno in duševno podpirati slovenske liste in sramotno je, ako je kdo naročen na „Laibaiher Schulzeitung", za »Popotnika* in .Tovariša* pa nima par kron. Žalostno je, da ravno naše gospodične svojo modrost zajemajo rajše iz nemškega lieta, nego iz slovenskega in da marsikatera „Popotnika" in .Tovariša" le po imenu pozna, pri vsem tem pa je vesela, da uživa slovenski kruh in poučuje slovensko mladino. Čas je že, da se tudi učiteljice zavedajo svojih dolž-nostij nasproti naiodu, mej katerim žive.   V slovenskih šolah mora otrok slovensko misliti, slovensko čutiti in slovensko govoriti;  nemškega  jezika se more le na podlagi Bvojega narodnega slovenskega jezika učiti.   Kaj pomaga otroku, da zna mnogo tujih nemških besed, stavkov, celo pesmi na pamet žlobudrati, u njih pomena ne \6? Doba nemškutarije, v kateri ste slovenski deci ubijali duha in razum, se ne povrne, kakor tudi ne doba učiteljske suž-noBti.   Vašim nazorom  „poljski (pri nas slovenski) otroci se morajo v  šoli  navaditi nemški misliti, nemški čutiti in  nemški hoteti,"  upirali Be bomo vedno, dokler učitelji na nemških šolah faktično ne pokažejo, da se nemški otroci na uemških šolah pri pouku v slovenščini navudijo slovenski misliti, slovenski hoteti in slovenski čutiti. Dosedanja skušnja nas nasprotno uči, da celo na nemških šolah naše slovenske dežele otroci se ne nauče* pravilno nemško govoriti, marveč zunaj šole govore nemški ali slovensko narečje in po končani šolski dobi niti najkrajšega pisma nemško pravilno spisati ne znajo. Čudimo se, kako torej nemške kapacitete pri „Laib Schulzeitung* od slovenskih šol več zahtevajo, nego od svojih nemških.   Pometajte pred svojim pragom in pustite slovenske šole in učiteljstvo pri pouku mladine v mru. Mi ne potrebujemo vaših nasvetov, ker naša lista »Popotnik*  in „Tovariš*  bodeta že skrbela, da bo slovensko učiteljstvo posluževalo se v dosego svojih smotrov najboljše, z naravo in človeškim razumom soglasne  metode;  učiteljstvo na slovenskih šolah bo pa samo razsojevalo, kako ima delovati, da bodo uspehi na slovenskih šolah v vseh obligatnih in neobligatnih predmetih kolikor možoo dobri in trajni.   Obžalovati je samo, da imajo učitelji s takimi nazori toliko slovenskih otrok v svojih krempljih in da nibče proti temu ne protestuje, da te slovenske otroke uče sistematično „nemški misliti, nemški hoteti in nemški čutiti.*  Da to ni intencija šolBke uprave, o tem ni dvoma, a tega neče nihče opaziti  /nto,  ker bo dotični  goBpodje zapriseženi uemškutarji.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri, četrtek dna 8. t. m. svojo X sejo. Dnevni red ob-seza poročila d žalnega odbora (pril. 61—64), poročila fiiančnega odseka o napravi za vola za gluhoneme in slepe otroke, o oskrbljenji nekaterih dolenjskih občin z vodo, in o uravnavi reke VipavŠČ ce, poročila upravnega o lseka o nekaterih cestnih zadevah in kooečno odseka za letno poročilo dež. odbora o raznih poglavjih in §§. Začetek seji je ob 10. uri zjutraj.
— (Maskarada Ljubljanskega .Sokola".) Da je bila jako srečna misel odbora, dati „Sokolovi" maskam d i neko jednotno lice v dekoraciji in vsej o-novi, pokazala je včerajšnja sijajno uspela zadnja predpustna veselica. Kakor vsako leto, bila je Sokolova maskarada tudi letos najbolj obiskana in najbolj animirana izmej vseh Ljubljanskih jednakih zabav. „Sokol* obdržal je tudi včeraj zraa-gonosno prvenstvo nad vsemi društvi, njegova včerajšnja maskarada se je vredno pridružila tolikim njenim briljautnim prednicam. Že originalna in do-vtipna vabila vzbujala so obče zanimanje in „Ko-marjeva nedelja* v Š 3ki zbrala je toliko obiskovalcev, da so sicer ne baš tesni prostori starega BtrelišČa postajali nezadoBtni in je nastala včasih prava gnječa. Število obiskovalcev bilo je toliko, kakor malokdaj, bilo jih je gotovo okolu 800, krasnih elegantnih mask, ženskih in moških pa tudi jako lepo število. Kadrilje pred poluoočjo plesalo je blizu 130 parov, a tudi po poluooči bilo jih je pri obeh še nad 100 parov. Plesalo ae je vztrajno do ranega
jutra. Sokolove maskarade so na glasu radi elegance in raznovrstnosti krasnih ženskih mask, ki jim dajejo neki posebni Čar, a včeraj je tudi moških mask bilo mnogo in nekatere prav originelne. I«mej skupin omenjamo „Gigerle" .Planince" in izborni .Circus Fumagalli" z raznimi produkcijami. Za „Narodni dom" delovala je izborno znana tvrdka J. G. Ju-vančič v kolibi „pri dobri kapljici". Toliko za da-neB. Prihranivši si obširno poročilo za jutri, omenimo, d v so maskarado počastili s svojo navzočnostjo odlični dostojanstveniki: dvorni svetnik S c h o m e r I, deželni glavar D e t e I a , deželnega sodišča predsednik Ko če var, brambovski polkovnik baron Galli župan G r a s s e 1 I i, trgovinske zbornice predsednik P e r d a n , podžupan P e t r i č i Ć , deželni odbornik dr. Vošujak, državna poslanca dr. Ferjančič in K u š a r, nekateri deželni poslanci in mestni odborniki itd. Tudi vn«.njih rodoljubov bilo je mnogo iz raznih krajev, mej njimi zastoimiki bratskega »Celjskega Sokola." Z jedno besedo : včernj -Snja maskarada bila je vredna sijajnih tradiej o najlepših doscdonih zabavah te vrste, katere je celo prekosila in s tem je vsa povedano.
— (Slovensko gledališče.) Kakor smo že naznanili, nastopi jutri, četrtek v veseloigri „Jednajsta zapoved* pri ljubljeni komik Zagrebškega gledališča gosp. Vaclav Anton kot. gost na našem slovenskem odru. Brez dvoma num je pričakovati prav zanimivega in veselega gledališkega večera. V Boboto nastopi g. An to u v drugič v igri „Ugrabljene Sabinke".
— (Sanatorium muc o rum) bode tudi leto?, kakor običajno, in sicer pri „Zvezd»u. Ker bode brez dvojbe marsikateri čutil potrebo .mačji stok" ozdraviti, opozarjamo p. i. čitatelje ua Sokolovi poziv na zadnji strani.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Iz Kranja g. Juraj Rezek 30 kron, katere je nabral „ciganski terce t1* na maskaradi v Kranji. Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Gledališki vlak v Ljubljano.) Tudi letos se je sprožilo m°j štajerskimi Slovenci vprašanje, bi se li ne osnoval zopet gledališki vlak v Ljubljano, kakor lansko leto ob tem čat-u. Ker je lauski tako lepo uspeli vlak oBttd vsem udeb-žnikom v najlepšem spominu, utegne se letos oglasiti za tloBtno število izletnikov. C-Ijska „Domovina" pozivlje vse one rodoljube, ki se žele udeležiti tacega gledališkega vlaka, da se oglate Potem bi se ukrenilo vse potrebno.
— (Dolenjske železnice.) V preteklem mesecu zaznamovati je osobDi kakor tovorni promet zelo ugodnim, in vse kar more, posluži se železnice. Občinstvo se kaj pohvalno izjavlja o ugodnost.h, ki mu jih ponuja vozni red tako glede* odhoda kakor prihoda osobnih vlakov. — Rizna dela, ki so do zdaj na Gn supeljskn-NuvomeSki ptogl zastala, nadaljevala se bodo odslej redao — Tovorni vlaki dovažajo po novem letu od 40—60 voz p 6moga iz Kočevja, vsled tega pa bode družba sedaj tudi število delavcev v jamah pomnožila za kakih 50 do 60.
— (Podpora poljedelskega minister-stva) Poljedelsko miuisterstvo podelilo je kmetijski podružnici v Rovtah nad Logatcem za on-dotno drevesnico 150 gld.
— (Novo gasilno društvo) ustanovilo se je v Leskovci pri Krškem s slovenskim poveljstvom.
— (Nesreča ) V gozdu pri Ćešenjci v Kranjskem okraji ponesrečil je pri sekanji necega drevesa gostač Miba Pntar iz Studenoga. Našla ga je njegova žena mrtvega v gozdu. Krivda o nesreči ne zadeva nikogar.
— (Zdravstveno stanje.) V Radovljiškem okraji zbolelo je od početka leta nad 1G0O oaeb za hiipo, izmej katerih jih je 5 umrlo. V Logaškem okraji je hripa že precej ponehala. Zbolelo je skupaj nad 4000 oseb, izmej katerih jih je 10 umrlo. Bolnih je še 585 oseb. — Tudi na Gorenjskem bo hripa razširja, posebno v Cerkljah bil je skoro v vsaki hiši kak bolnik. Vender bolezen ni huda
— (P o š t n e š a I e.) Na Celjski pošti si u >o-jajo nekateri uradniki izvajati čudne šale. Tako se je dogodilo nedavno, da je pismo neke Caljske odvetniške pisarne, namenjeno g. J. Č. posestniku na Klancu pri Dobrni, romalo z nemško opazko „welche Djbrna und letzte Post?" ua Hrvatsko, akoprsm je bJo ime pofiiljateljevo tiskano na zavoju in je Dobrna pri Celji celo na nemški katastralni mapi in na nemškem zemljevidu generalnega štaba zaznamovana s tem  imenom.   Da bi torej poštni
uradnik v Celji ne vedel za to, komaj dve uri oddaljeno postajo, ni mislit'. ReB bi ne Škodovalo, če bi se take Šale preprečile z energično disciplinarno preiskavo.
— (Ziljska železnica.) Pod naslovom .Gailtbalbabn Arnoldstein-St. Hermagor" ustanovilo se je di.e 29. m. m. delniško društvo, kateremu je naloga zgraditi in vzdržavuti uormalnotirno lokalno železnico od postaje Podkloštrom na državni železniški progi Trbiž Beljak do Sv. Mohorja v Ziljski dolini. Družbina glavnica je ustanovljena z 400 000 gld in je sestavljena iz 150«) prijorit-tnih delnic v znesku 150.000 gld. in 2500 glavinskib deluic v znesku 250.000 gld. Družba sme izdajati po 4% se obrestujoče prijoritetne delnice v znesku do ls/10 milijona gld., ki se izplačujejo nazaj v 75 letih. Dižavoa uprava, ki garautuje 4% obrestovanje pri jontetu h delnic in obligacij, jiošlje jednoga člana v upravni odbor. Tudi deželni odbor koroški ima vi-rilni glas v upravnem odboru, ker je podpisal za 100 000 gld  glavinbkih delnic.
— (Goriške šole) Svoj čas je mestna občina Goriška ustanovila dve novi italijanski ljudski šoli, ue da bi imela za to i>otrebnega dovoljenja. Dtž. šolski svet goriški je vsled tega ukazal zapreti dotični šoli. Mestna občina bo je zoper to odločbo pritožila na naučno ministerst>o, ki pa je pr'tožbo zavrnilo, zujeduo |»a dovolilo, da se dotični S iii šele koncem šolskega leta zapreta. Zi Italijane je to j>rav čuten poraz, tembolj, ker so ti šoli ustanovili samo zategadelj, da bi jim ne bilo treba ustanoviti slovenskih,
— (Razpisano službe.) Ni Ljubljanski petrazredni nemški dekliški šoli razjnsauo je IV. učit. mesto s plačo lil razreda. — Prošuje uložiti je do 15 marca t. I. na c. kr. mestni šolski svet L ublianski. — Pri c. kr. fiaanćoem vodstvu v Ljubljani izpraznjeno je mesto finančnega svetnika v VII. čin. razredu, eventuelno ti i tajniku v Vili , lin. komisarja ali davčnega nadzornika v lX. in fig. koncipista v X čin. razredu. Prošnje je vlož.ti do konca meseca pri predsedstvu fiu. vođitva.
I__L
		. - 1		
		Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1		
				
	1			
Bazne vesti.
* (General Gurko,) gouverućr Varšavski, ki je bil poslednji čta opasno bolan, je že skoro po polnoina ozd:avel in bode v kratkem lubko /opet i ;n t 1 j)iI v svoji službi.
* (Grozna eksplozija dinamita) se je pripetila v vosi Ceno poleg montevidea v Braziliji. Razletelo se je v zrak skladišče razstreliv necega Angleža. V tem skladišči je bilo blizu 15,000 kilogramov dinamitu. Prva eksplozija bila je le neznatna in so iz bližnjo trdnjave odšli vojaki na pomoč, ko se je pokazal ogenj. Preduo pa so prišli blizu, nastala je druga strahovita eksplozija, ki bi bila gotovo vse uničila. Na srečo so prebivalci bližnjih hiš pobegnili takoj iz početka, ko »o zapazili ogenj in so le nekatere osebe bile lahko ranjene. Ker je bilo skladišče močno zidano, je zdaj 20 metrov v presežku široka in 5 do 6 metrov globoka jama. V Montevideu bil je zavladal neizmeren strah in so s.oro pri vat-h hišah okna razbita
* (bogata dodščina.) IV. d kakimi petdesetimi leti je n -k maiki Hum v Dologui, sila bogat človek, vzel v svojo službo zakonska Barbieri. Žena Barbierijeva je koj potem j>ovila hčerko, a inož nje je dvomil o [egit milosti otrokovi in si je to tako tsel k srcu, da je nekega dne iz Dolugne izginil kar brez sledu. Žena je ostala s hčerko v hiši markija, ki je pred petimi leti umrl Stara gospa in uje že 46 letna bči živeli sta odslej o zaslužku hčerinem, ki si je kot šivilja zaslužila vaakdaujega kruha. Glavni dedič po markiju je bil nek gn f dolla So magl e, ki ima več graščin blizu Bologne. Pred kratkim je dobila Barbierijeva od nekega notarja v Milanu brzojavko, v kateri ji je naznanil, da ji je vsUni kodicila v oporoki marki,a Banzija pripadla vsota 800 000 frankov, ki je sedaj z obrestmi oarastla ua več nego milijon frankov. Grof Somaglia e že tele-graiie.no nakazal to svoto Barbirrijevi, ki more zdaj s svoio hčerjo brez skrbij gledati v bodočnost. Sled nja jedino obžaluje, da je pred nekoliko dni) stopila v zakon z nekim — čevljarjem in sirer zgolj zato, da dobi neko doto, ki jo izplačuie pobožna družba ubogim, brezmadežnim nevestam. Nje mož, čevljar, pa ni prav nič žalosten zavoljo tega, da se je sreča v tem slučaji tako zakasnila.
* (Cela rodbina umorjena.) V Ostdiia-kirchnu našli so celo rodbino necega najemnika umorjeno, namreč šest oseb. Morilci, ki so odnesli 15.000 frankov gotovega denarja in mnogo diagocenoBtij, izginili so brez aledu.
Književnost.
— ,M atica Slovenska začela je te dni razpošiljati društvene knjige za leto 1894 Društve-niki dobe 3 knjige in sicer: Letopis za leto 1893, uredil Anton Bar te I, str. 306; — Slovenska zemlja, opis slovenskih pokrajin v pri« rodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovin-skem o/.iru, I. del, Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, spisal S. U u t a r, str. 131, z dvanajstimi podobami; — Zabavna knj žnica, zvezek VIII, Z ognjem in mečem, poljski s|»isal Henrik Sienkiewicz, preložil M. M, del III. in IV., str. 213. — O teh knjigah spregovorimo tekom j)rihodnjega tedna kaj več.
— „Ljubljanski Zvon"   prinaša  v svoji drugi številki poleg lepih  pemrj, katere so zložili K ;'h 11 h U v , S L  Mozirski, Zamejski, S I a-vomir in Davorinov,  nadaljevanja prejšnjih po-vestij in zabavno-jmučnib spisov. Izmej povestij bodi najprej omenjena krasna uvodna povest dr. Ivana Tavčarja „V Zali", katere dejauje se vrči v protestantski   do u  na   Kranjskem,  potem   pa Janka Kersnika  kriminalna   povest   „Očetov greh", za katero se izredno zaniml|e slovensko občinstvo. Lepi sta tuli povesti „Strte peruti" in „Svatba na Seli h"; snov prvi je pisateljica Marica vzela iz učiteljiči-nega  življenja, v drugi   pa   Podgoričan opisuje kuietsko življenje ob poslednji okupaciji, ki bo morali naši mladeniči v Bosno. — Cianek „I« domače zgodo/iueu prof. Ivana Vrhov ca poroča, kako sta se zasadila v Ljubliani drevored za šolami in Lat-termancov drevored; na ta članek sosebno opozarjamo  mnogoštevilne   prijatelje   domače zgodovine, kateri  itak  po  pravici   čislajo ime pisateljevo. V člauku „Novi R m in ostanki starega R niti" opisuje prof S. Rutar v zanimljivi  obliki min e cerkve, v »Herundovih mirniamb hu,   strogo znanstvenem spisu, pa prof R  Perušek razpravlja o življenji doslej malo uli  nič   znanega  grškega  pesnika  II ti-ronde. Sicer čitamo še prof. V Bežka korenito pisano   oceno „Sketov.li čitank  I.—IV," in   jtrof M. Vaijavca doatavke k tretjemu sešdku Wo f ivega slovarju; „L'stek"   i nun-a  ua sedmih straneh različno ocene  in  druge književne beležke. — Druga številka „Ljubljan^kega Z ona"  je torej tod bogata in raznovrstna, da  j^   izvestno nobeden č tatelj ue položi nezadovoljen iz roki
— „Matice Slovanska". Doš-I nam je tretji Bešitek te češke v pravem pomenu beBede ljudske knjižnice, v katerem je nstisneno nadaljevanje „Novel" Svet. Ilurbana Vajanskega. „Matice Slovunsfca" velja na leto 2 gld. 50 kr. Izhaja dvakrat na mesec v eešitkih obsežnih po tri tiskane pole. Upravništvo je v Olomuci na Moravi
Telegrami »Slovenskemu Narodu1:
Idrija 6. februvarja. Nezaupnici, dani Hohenwarto, nasprotniku občno volilne pravice, se pridružujejo Idrijski delavci.
Idrija 7. februvarja. Za izrečeno nezaupnico nasprotniku volilne reforme kličejo: Živeli gorenjski volilcil     Idrijski kovači.
Line 7. februvarja. Dež. zbor bavil se je včeraj z dopisom, s katerim je namestnik naznanil dež. glavarju, da deželnozborske resolucije glede kršenja ustavnih pravic dijakov-častnikov , ne more predložiti ministerstvu, ker deželni zbor v takih rečeh ni kompetentan. Poročevalec Khenhoch je nasvetoval, naj se izreče, da namestnik ni bil opravičen tako postopati, kar se je z veliko večino v sprejelo.
Rim 7. februvarja. Radikalna stranka namerava v prihodnjem zasedanju parlamenta predlagati, naj se vsi člani bivšega Giolittije-vega ministerstvu tožijo radi kršenja zakonov in ustave. Glavne točke zatožbe bi bile : 1) vladno prikrivanje faktičnoga finančnega stanja; 2) dogodki v Aigues-Mortesu ; 3) udeležba prestolonaslednika pri nemških vojaških vajah v Mecu; 4) dogodki v Siciliji; 5) postopanje glede bančnih škandalov.
Rim 7. februvarja. V Ponteviku pri Bresciji bili včeraj krvavi izgredi. Več oseb ranjenih. Orožniki so zaprli prouzročitelje, same znane anarhiste.
Pariz 7. februvarja. ,,Figaro" javlja, da je bivši častnik francoske mornarice izumil novo puško, ki glede učinka nadkrilja vse dosedanje puške.
Bratio Sokoli!
Danes na, pepelnico
je običajni
„Sanatorium mucorum"
pri Ferlincu.
Zučetek wb 8j* uri asvećer. TU a zdar! Odbor.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, (1112—11»
ikttleno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 Skatl.jica a 15 pil velja 16kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — I»r«*«l poiiare|anJem «• )nko svari. — Zahtevaj iarecno Neu» Hteln-uve Ellctibelne pile. — Pristne so Niimo, ee Iuim VNakH ftkntl jlca rodeče liNkniio n h ho proto k«»1 o van o varstveno xnamko MNv. Leopold*' in iiuno firmo t lekarna ,,prl sv. Leopoldu-', Dunaj* mesto« Kcke «ler Nplegel- un«l IMuulteiiKusse. — V l.jul.l jiMii se dobivajo pri g. lekarjl «. l»iceoll-JI.
SBtttSet**<\*. oh tiri zvočor.
štev. 43.   Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.s.i
V četrtek, dne 8. februvarja 1894.
Gospod Vaclav Anton, član .Narodnega deželnega gletlnlisča", profes-ir mimike na „Glajbenem zavodu" v Zsgrebu, kot fgONt.
Jednajsta zapoved.
Burka v treh dajanjih.   Celki spisal Ferd. FrantiSuk šam-berk.   Poslovenil S. S.   Režiser g. Ignacij BorStnik.
Začetek točno ob ',',8. uri, konec ob 10. uri zvečer.
3Dr&mELtl<5«.o društvo.
Pri predstavi svira orkester slavnega peSpolka Leopold II., kralj Belgijcev fit. 27.
TjMtopnlitti:
Parterni sedeži od I. do III. vrste 1 gld , od IV. do VIII. vrste 90 kr., od IX. do XI. vrste 80 kr. — Balkonski sedeži I. vrsto 70 kr., II. vrste 60 kr , III. vrste f>0 kr. — Galerijski sedeži 80 kr. — Ustopnina v ložo 70 kr. — Parter na stojišča f>0 kr. — Dijaške in vojaške ustopnico 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Iltopo ce se dobivajo v «tari čitalnični trafiki ulicah in na večer predstave pri blagajnici.
Sedeži, lože in n
v Belenburgovlfa V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan.
Blagajnica se odpre ob 7. url sveder.
Prihodnja predstava bode v soboto, dne 10. februvarja 1894.
Tujci:
p
6. februvarja. 1*1 wliel s   Iiadnitzkv. IIorswitz, Franki, Lorzing1, Schmidt,   UiJinann, Breisach b Dunaja.  — Kcker u Brna.
— Oblak iz (ir.nl. a. — S. Muk iz Zagorja. — Pogačnik iz Novega Mesta.
Pri Slonu:   Majdič, Hribar iz Celja.   — K()nig z Dnraja. — Storcb iz Berolina.   — Kleinleivher iz Gradca.
— Dr. T« mniker iz K umnik i.
Pri bavarakeiu dvoru: Cof ta Kranja. Pri |ii£nein koloil«oru : Fiirter z Dunaja.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: 1. fttbrnvarje: Janez Zidan, delavec, S8 let. — Tine
Grojidek, gottift, fcO let.
Meteorologično poročilo.
Ča* opa- . Sta"Jf I Tem-______v.   barometra 7
peratura
Vetrovi
Nebo
Mokri na v m in.
7. zjutraj 1 .43 3 jix. 2. popol. i 743 1 mu 9. zvečer   745 5 bih
— 1 G1 C 3 8 (.' —0-4" C
si. vzb. obl. al. vzb. jasno si. v/.!i. jasno
000 mm.
Srednja temperatura 0 0', za 11° nad nunualom.
ID-anajska boiza
dne* 7  febtuvarji* t. 1.
Skupni državni dolg v notah..... 97 glj, 8f> kr.
Skupni držrtvni dolg v srebra    .... 97 70 .
Avstrijska zlata rvnta....... 120 „ 35
Avstrijska kronska renta 4"/,, ..... 97 _ 40
Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 - .56 *
Ogerska kronska renta 4u/0..... 94 „ 8:> "
Avstro-ogerBke bančne delnico   .... 1010 _ —
Kreditne delnice......... 358 „ 50
Ix)ndon viBta.   .   .   ,....... 125 „ 55 "B
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 61 , 35 _
20 mark............ 12 , 26 .
'20 frankov   .   .   .   ,....... & a 95*/, „
Italijanski bankovci........ 43 , 40 ,
C. kr. cekini.......... 5 , 93 „
6  februvurja t. I.
4°/0 državno Brocke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. 50 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 197 , 50 ,
Dunava reg. srečke 5«/0 po 100 gld.   .   . 128 „ 50 ,,
Zemlj. obč. avstr. ^/.»/o alati zast. listi    . 122 „ 25 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 194 , 50 „
Ljubljanske Brečko........ 24 _
Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 ^ 60 "
Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld. .   . 155 „ 25 n
Tramwaydiuftt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . ^74 „ _
Papirnati rubelj......... l 85'/t n
Zahvala.
Za mnoge dokaze osobitega in iskrenega sočutja in za mnoge darovane vence povodom pogreba gospoda
Antona Franzl-a
c. kr. gimnazijalnega silile, lastnika srebrnega zaslužnega križca,
izrekajo podpisani gg. profesorjem in dijakom c. kr. višje gimnazije, potom vsem pokroviteljem, prijateljem in znancem najglobokejšo zahvalo.
V Ljubljani, dno 6. februvarja 1894.
(1F-6)
Žalujoči ostali.
Poštne znamke
ki se v nilaljake svrhe ali pa za družbo nv. Cirila lu Metoda nabirajo« ne kupu|eJo. (146—2;
Ponudbe v z p reje m a npravnUtvo „Slov Naroda".
Zahvala in priporočilo.
Vsem onim velespoštovanim gospodom, s katerim sem Imela dosihdob opraviti, se za izkazano mi zaupanje zahvaljujem in prosim, da bi bo isto zaupanj« izkazovalo tudi moji naslednici ffospej Tereziji Nowotny-Jevl
(Gradišče št. 2', katera si hode vedno prizadevala, streči samo s solidnim, najboljšega priporočila vrednim službenim osobjem vsake kategorije.   Iščejo se kuharice.
Z velespoštovanjem
(155 — 1)
gospa Katarina Egy.
Rabljene, a še dobro ohranjene
stružnice ^
se kupujejo v mizarnici kranjske stav-binske družbe na Vrtači.
£ Na uajnovejši in najboljši način *
♦ umetno (694—61) J
l rabe in zobovja ♦
• unravlja bror vhhIuIi bolečin ter opravlja plombo* T %   v ta n | a  in  vse soline   opernrf 11-, — odstranjuje *
sobne boleelne z usuirtenjein živca
l zobozdravnik A. Paichel
J   poleg čevljarskega mostu, v KObler-juvi hiši, 1. uadstr. J
nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen, bo pri tem sodišči z mesečno plačo 30 gld. tako) vzprejnie. (152-2)
C. kr, okrajno sodišče v Sevnici
dne* 4. f bruvpria 1894.
>>>>>>>:<<<<<<<<*»:
Konjak.
Konjak, kateri se pri nas prodaja, je navadno sldovskl, zdravju škodljiv Izdelek. Kdor želi kupiti
res fin, iz čistega vina dobljeni konjak
vpraša naj za naslov prodajalčev v upravulitvu .,Nloven«keKH> Naroda**.
Dr. Frideriku l^'ii^iel-n
Brezov balzam.
Že sam rastlinski Hok, kateri teče iz breze, ako ho navrta njeno deblo, je od pamti veku znan kot Tiajizvrstnejšu lepotilo; nko se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadohi pa Čudovit učinek.
Ako so namaže zvečer ž njim obraz ali drogi doli polti, .o«l|o »e že dragi dan ne-lustue luskine od polil, ki poslsue v»led tete* elsto belit lu nežna.
Ta balzam zgladi na obra/.u nastale gubo in klizavo piko ter mu dajo mladostno barvo; polti podeblja beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, ioltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in drugo nesnažnosti ua polti. — Cena vrču z navodom vred k Id. 1.50. (39—3;
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MILO.
Najmilcjsu in najdobrodejnojne milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad «o kr. Dobiva bo v IJublJaul v 171». pl. Trnkdexy-Ja lekarni in v vseh večjih  lekarnah. — Poštna naročila VBprejbtna W. Henn« Dunaj, X.
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
vera-vnegra odL 1. oletolorev 1893.
NaHtopiio omenjeni prihajalni tn odhejalnl daal omnaAenl ao v mmlnJrrvroiiHh-rm rti.ni. SrednJeeTropakl 6ai Je krajnenm {mu v Ljubljani za 3 minuti naprej.
Odhod li LJubljane rjuž. kol.).
Ob lit. uri B min. }>o noH oiebnl iluk r Trbli, Pontabel, Boljak, Celovec, Franienafoate, Ljubno, Dunaj, ees 8elathal t Auaaee, Iaehl, Omunden, Solnograd, Tjend-Oa>atein, Zeli na jeaeru, Steyr, Lino, Bu> dejerloe, Plaonj, Marijine Tare, Ki?or, Kruncovu rare, Karlove Tare, Prago, Draidnne, Dunaj Tla Ainatnttin.
Ob 7. uri 0» min. zjufrn) oiobnl vluk t TrbU, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Franaenafeate, njulmo, Dunaj, čem Selathal v Solnograd, Dunaj vi» Amitotton.
Ob lt. uri iiO min. dotmhtdn* osebni vlak t TrbU, Pontabel, Beljak, Celoreo, Fransensfeite, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri HO min. popolutln« oiebui vlak t Trbiž., ReUak, Oeloveo, Holnograd, Lend-Oaatoin, /ell na Jesoru, Inomoat, Bregnia, Curih, Oenavo, Paria, Lino, Iaohl, Budejovice, Ftaenj, Marijine varo, Bger, Franoove vare, Karlove vare, Prago, Draidano, Dunaj vi« Amatetten,
Prihod v LJubljano (ju*, kol.).
Ob O. url /ta min. mfutmt oiebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Drai-dan, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih varov, Planja, Budojovio, Solnograda>, Linoa, 8te/ra, Iaahla, Omundena, Zeli* na jeaeru, Lend-Oaitelna, l.jubnoga, Beljaka, Oolovoa, Franaenafeate, Trbiaa.
Ob II. url i!7 min dopoh4tlnm oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Draidan. Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, lludojovio, Solnograda, Iaohla, Omundena, Linoa, Steyra, Pariaa, Oeuove, Ourihu, Brefinlce, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Ino-mosta, Ljubnega, Oolovoa, Pontabla, Trbiaa.
Ob 4. uri 03 min. jtopoluftne oiobni vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franaeiisfoite, Pontabla, Trbiaa.
Ob U. url M7 min. *vee*r oiebnl vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Ce» lovoa, Pontabla, Trbiaa.
Ob ti
„ ta a.
Odhod lx LJubljane (jnž. kol).
uri itn mirt. ajtitrvaj     v Kočevje. H   OO opohutne „ „
„   lO *vt*rr       „ n
Prihod v LJubljano <juž. kol.).
Ob S. uri tO tnln. tjutntj       ia Kočevja. ,.   f.   ,.   O t    „    popotuiln« n „ .,   S.   „   4<i    „     avečrr „ „
Ob
Odhod lz LJubljane (df#. kol/
7. url Itt min. mjutrnj       v Kamnik. y    „   OS    „    popotuilne „ n
6. „ so   „   »sslsr      n n
Prihod V LJubljano (drž. kol).
6. url SI »n f »i. njutmj       la Kamnika. lt.   „    IS     „     ilitjiitlmtnr  „ ,, «.   ,,   #0    „    »ifčrr „ „
(4- 30)
Reka in Opatija.
Agencija in komisije
D. MAMULA, Oorso 488.
\Tji nrail'li IP • ve6 hiS' letovisčnega zemljišča, llrt |llUUtlJ Jvj . vinogradov, stavbišč in jako dobro s« rentnjočib vsakovrstnih produjalniu v najlepšem polo-Isju, v okolici Heko in Opatije, oelo z najmunjšiui predpla-eiiiun. Potom se posredujejo tudi stanovanja in nakupovanja /.a provincijo.
Prevzemajo se zastopi S fiiAftife
dobro spečavajo in za vsakovrstuo blsgo, zgolj od takih hiš, ki bo zmožne konkurence.
Duli A ulnvlui T■0,■ kategorij itd, tudi ie tu moč HIJTJ OllIaTjUrJ v80 izvedeti gledč lokalnih razmer. Ravno tu je nad 150 Blufcb za strežnika, odgojiteljicu, kurjača, vrtnarja, za kuharice, bišine in pestunje in dekleta ia vsako delo. Pl«."« 12—35 «ld. Tnkl« ki so |calkov suioznl, dobe vdRilar najboljše »luibe.    (161 — 1)
V
so ušle in so dobivajo po
suižaul ceni
Bledeče
knjiga*
jB10CllXG   dllS©    Komnu.  Čeftkl ai>ianl Vftolav Bonel Trobir.-
623 utrini     Cona 70 kr.
■ky.  Preloiil Ivau Uornik. Mula oimorka.
Q^QJ   1HL   SlUOVal    Koman.   Kuaki ipiiiil J. H. Turgonnv. 857 atrani.   C<ma 50 kr.
'reložil Ivan Gornik.   Mala oimerka,
TTnrlltia Kjiiaal Ainlr.' Tlinuriet, ]>oalovouil Vinko. — Mala wUUJLUU*a   oimerka, 143 it rani.   Uena 30 kr.
Vilenski brodnik. *
Htrani.   Coun i '< kr.
Muhotlur. — Mula  osmorku, ;<j
ATrni b- .Spiial l.udovik IIalovy, poilovonll Vinko. — Mala> linO V BI JL« k i, or( atrani.   Cona 10 kr.
TT1rv>aiJnolrA flnitlA Čeiki iplial E. .Tolinok. Poilove« %J *LL Olj lilo A. t? UU.U10. „u Podvidovikl. Mala oimerka, v  h4 itruni.   Cona 15 kr.
Časnikarstvo  in   naši časniki.
SpUal Stat iiominin umlira.   Mula oHinurka, l!l pol.   Cona 40 kr.
TllIrlvinvTcIri     Poreat.   tipiaal A. H. Putkin, poalovonil J. P. 1/UmUVSAli   Mula oHinurka,        atrani.   Cona 35 kr. W.|.    iluinnii.   Spi*.>l  Turgouov,   poiloveuil M. Malovrh. — Mala aasl w V«   oimorka, fla pol.   Cona 70 kr.
Razne pripovedke.
IM'lilt'iishu     HpiM.il Catulloi M.-ii.prevul Vinko.      Iliiinii   Hpiial Hoviiican. —NllveMtri.V
• itr«n-i«'«'l*. Kalifiiniska pijvmt. Spisal Itrot Itarto, poiluvonil Viuko. — I ni<<'iio mlvlj«nj«. ('nt k i apiaal Strouiioiniokv, preložil Vinko. Cena 40 kr.
Dovnv   TT    Am AvilH     lCoiuan.   Francoikl   apiial RenA * **X 1JQ   V   iUUCi lal.   Lofebvre.   Poaluvoiiil , • . Stat Mula oaini'rkn, 53r> atrani.   Cena 50 kr. Zi;ii'liiv ni'.ki rum
poalovouii J. Kraiinik. Mala oimerka, 10s
iKiininii umlira.
»ti i m     r .n i 35 kr.
Junak načega časa. 1
oimorka, 3(14 atrani.   <Jena 40 kr
tov, poiluvonil J.
Mala
Selski župnik.
Roman. Spisal Ij. llalftvy, poalovonil Vinko. — Mala   oRtnorka,   Uoll itrani.
("i-iia 25 kr
Knez Serebrjani. 1 (A 1
(>U0 itrani.   Cona 70 kr.
poiluvonil J. 1'.   Mula osniorki
Za dragocenim korenom. 5^wVi£
pOKonduikov  Kpiaiil A. .1. Mukiimov. Poiloveuil J. P. Mula oimurku,
141 itrani.   Cena 30 kr. *r>tva   nATraeH kii|l|(Hiiil in IJntlnil. C«*ki apUal
liVO   pUVCBtli   h. Coh, preloiil I. 8kuler. — Doktor ll»|.
mitu   r.../i.-iia povoat. Uuiki ipiaul M. Uojan, preluail I. J. 6tefunov.
Cena 35 kr.
V iill zalogi Kta i/šla in ao dobivata po Blllšmil ceni  ie Bledeča avnaku :
1. iveiek, ki obioiia: Staxxoerrafi]a, apianl dr. Ulbio. — 21-Trotopiojo, »piani Uaj o llui. — Fiaiorn, Fieiocln. aH Piaioron, apiial Fr. Levitik. — Tolcčja poienlta. novela, apiaal J. .lunu. — 2T- l^Ia rhia-olli, ipiial dr. lllblč. — ricima Ltzi Hus'.Jo, apiaal dr. Celeatiu. — Tritvo a g-Iozdjom. A«l Ilviakom, apiial tir. J. Voinjak. — C«. e»olt7-a\. Toc Jo, nuvelloa, apiaal J. Ogriueo.   Cena 15 kr.
V. iteiek, ki iiliiojja: M«>te«. EC-ldonla, roman, francoikl apiaal Viktor Cherbullei, poiloveuil Davorin Hoitnik.   Cona 36 kr. Za oba aveaka naj ao priloii ae 10 kr. poitulue, aa poiameane aveike pa 6 kr.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip No U i.
L&tttniua in tisk .Narodne Tiskaroe".
20
12
29