P.b.b
		
		
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfun
LETO XIV./ŠTEVILKA 38	CELOVEC, DNE 20. SEPTEMBRA 19<)2	CENA 2.- SION GA
Po stopinjah škofa Slomška
0'b stoletnici Slomškove smrti se o tem nadvse zaslužnem možu veliko tpiše in govori. Upravičeno; saj je Slomšek zares sekularen človek, t. |j. mož, kakršen se rodi samo vsakih sto let ali še ne, mož, ki s svojim delom izredno gldboko poseže v duhovno življenje naroda. Pa je treba vprašati: Ali ga poznamo dosti? Ali poznamo pravega Slomška? Tale članek 'bi hotel biti majhen doprinos h globljemu spoznavanju in dati pobudo k nadaljnemu razmišljanju.
Slomšek je bil mož z nenavadno resnim 'Pojmovanjem življenja. To se razodeva v njegovi neumorni delavnosti, saj se je dobesedno izčrpal v delu za božje kraljestvo ■n blagor naroda. Zlasti pa nam to izpričuje njegov odgovor prijateljem, ki so ga v zadnjem letu življenja prosili, naj se malo čuva in radi bolehnosti omeji vizi taci jska potovanja po škofiji. Rekel jim je: »Ni nujno potrebno, da živim, potrebno pa je, s«- dovršim svojo službo.« Bil je človek z Sl.roško vero, pa z neupogljivo možato voljo; z otroško vero, ki je povsod v naravi videla skrivnostno delujočo Roko božjo; z močno voljo, ki je nepremakljivo stala na trdnih tleh večnoveljavnih načel.
Njegovo delovanje je bilo silno mnogo-'stransko, bogato in plodovito. Predvsem in 'bistveno pa je hotel biti in bil apostol Kristusov in Njegove Ceikve, pastir, vodnik slovenskemu ljudstvu na poti k Bogu, »da b| tako hodilo skozi časne dobrine, da ne b‘ izgubilo večnih« (cerkvena molitev na 3- ned. po bink.).
Slomšek je hotel slovensko ljudstvo dvi-gniti na višjo stopnjo omike, da bi se mogel uvrstiti med druge kulturne narode, Pa da bi s pomočjo višje omike laže dosegel nadnaravni cilj. Za Slomškovega časa Je bil slovenski narod kakor mladenič, ki ,R‘ začel namerjati prve korake v kulturni
't- Slomšek mu je hotel kakor dober in
■ i	..	J	.
skrben oče svojemu sinu dati na pot oče-tovsko-modro besedo, ki naj bi mu bila godilo pri vsem njegovem prosvetnem in kulturnem delu: »Vrli Slovenci! Sv. vera bo-1 vam luč, materni jezik pa ključ do zve-.'canske narodne omike!« Našemu narodu Jc bila ta beseda sveta kot testament, ki se ga je skušal zvesto držati. Neštetokrat se Jc> ta beseda ponavljala v teku minulega
stoletja.
Razumljivo je, da so se v težki in ne-t^iaki liorbi z močnejšimi sosednimi naro-11 za osnovne pravice slovenskega naroda posebno pogosto in močno poudarjale be-s<^\e ° materinem jeziku kot ključu do >lsje omike. Do Slomškovega nastopa slo-ycnski jezik še ni imel veljave kot kulturni |c^'k, ne v šoli ne v javnem življenju. V leku zadnjih desetletij se je položaj bistve-n° spremenil izvzemši našo Koroško, kjer I’11 hoj za enakopravnost slovenskega jezi-žalibog še naprej.
t^b stoletnici Slomškove smrti se mora-Nto pa vendar vprašati, ali smo vselej in ■'■'bosti upoštevali, da govori Slomšek izrec-,1() o zveličanski. ali zveličavni omiki. On .01yj n' in ne more biti zadovoljen s kakrš-^‘Aoh omiko, temveč hoče svojemu Ijub-Jcnemu ljudstvu posredovati tako omiko, 1 vodi k Bogu in lk združenju /. Njim. ortišek kot veren kristjan in zlasti kot ■"oliški škof ni mogel drugače govoriti, p' tudi nobeden izmed nas, bodisi duhov-j11 ah 'katoliški laik, tega ne more. Kajti ^stransko življenje na zemlji resnično ver-z ei''u. kristjanu ni samo sebi namen in p"lnji cilj, temveč samo stopnja k višjemu, P'1 naravnemu cilju. Kot mož, ki je ves s •^cansko vero prežet in iz vere živi, je '"nšek v vsem svojem delovanju jasno in tp <,( Uo usmerjen v onostranski svet, v več-(|' chj vernega kristjana in ima ta cilj ve-s .° Pred očmi. To odseva iz vseh njegovih P's()V, na pose|ino ga.n,ijiv način tudi iz
Generalno zasedanje OZN
V torek so v New Yorku otvorili 17. generalno skupščino OZN. Letošnjega zasedanja se udeležuje 108 delegacij. Na dan otvoritve so šteli Združeni narodi sicer 104 držav — članic, torej dvakrat več kot pred šestnajstimi leti, ko je bilo prvo zasedanje najvišjega organa te svetovne organizacije. Že takoj v začetku zasedanja pa se je članstvo povečalo na 108 s prejemom Burundija, Jamajke, Trinidada in Ruande. Alžirija bo zahtevala svoj sprejem po volitvah, ki se vršijo danes. Uganda bo zahtevala sprejem takoj, ko bo oktobra dobila neodvisnost, tako da bodo združeni narodi imeli 110 članic. Sovjetska zveza je nekaj ur pred začetkom generalne skupščine zelo ostro zahtevala sprejem Rdeče Kitajske v OZN. Na dnevnem redu je nad 100 točk, ki jih bo treba obravnavati. Med najvažnejšimi vprašanji bo razorožitev in prepoved jedrskih poskusov, zapletena kolonialna problematika in gospodarski problemi. Ob tem so še drugi važni problemi, kakor izvolitev glavnega tajnika, finančni položaj svetovne organizacije, prispevek za mirovne akcije OZN na Srednjem vzhodu in v Kongu, in druge. Berlinski problem in južnotirolsko vprašanje nista na dnevnem redu.
Velika Britanija in njen pristop k EGS
V Londonu že dalj časa zborujejo državniki držav Commomvealtha, ki delajo britanski vladi hude preglavice. Politični opazovavci predvidevajo, da Macmillanu ne bo uspelo pridobiti držav, da bi privolile k pristopu Britanije v EGS. Dogodki okrog tega vprašanja so povzročili celo resno krizo v Macmillanovi vladi. Vse države Commomvealtha so se izrazile proti pristopu Britanije v omenjeno skupnost. S tem so zaključili zborovanje o tem vprašanju. Nadaljujejo z razpravami o vprašanjih splošnega svetovnopolitičnega značaja.
Kanadski ministrski predsednik Diefenbaker je Macmillana obtožil, da med pogajanji z EGS ni upošteval pravic držav Commonwealtha ter da je prelomil razne obljube in obveznosti. K tej izjavi se je priznal tudi avstralski ministrski predsednik Menzies, kar je splošno presenetilo. Predlagal je, da bi takoj sklicali gospodarsko konferenco vseh svobodnih držav. Na tej konferenci bi naj razpravljali o splošnem znižanju carin. Če bi zahodni svet razdelili na strogo organizirane gospodarske bloke, je dejal Diefenbaker, bi to koristilo edino le Vzhodu.
Macmillan vsekakor ne bo odstopil od svojih namenov glede priključitve Britanije v EGS. Vendar zelo dvomijo, če mu bo uspelo brez dovoljenja držav Com-monwealtha doseči v londonskem parlamentu večino za nadaljna pogajanja. Do sedaj niti ni uspelo, da bi se sporazumeli za izdajo zaključnega uradnega poročila. Če pa bi Macmillan nadaljeval pogajanja kljub negativnemu stališču in nasprotovanju držav Commomvealtha, bi to lahko pomenilo zlom Commomvealtha.
V Bruslju se je zrušilo uradno poslopje
Štirinadstropno poslopje Statističnega o-srednjega urada v Bruslju se je v ponedeljek dopoldne nenadoma zrušilo. Ruševine so pokopale pod seboj sto uradnikov. Število mrtvih, ki so ga dosedaj objavili, se nagiba med 20 in 25 osebami. Več je težko ranjenih in mnoge še pogrešajo.
Očividci vedo (poročati, da so nenadoma popokale šipe, nakar, so se s strašnim hrupom udrla tla vseh štirih nadstropij in zdrknila z vsemi nastavljene! in z vso opremo vred v nižino. Zunanji zidovi so upadali kakor hišica iz kart. Edino zid na cestni strani se še ni porušil.
Reševalni oddelki so stalno v življenjski nevarnosti, da se podere še 'ta zid. Do ne-
njegovih posvetnih pesmi, kjer kaj rad v zadnji kitici povzdigne naša srca v »deželo, kjer mlado je vse«.
Če hočemo Slomška Ob stoletnici smrti dostojno proslaviti in sebi ter vsemu narodu to proslavo v duhovni prid obrniti, si moramo z vso resnobo zastaviti vprašanje: Ali smo velikega našega učitelja in voditelja dodobra razumeli in mu vedno zvesto sledili? Slomšek nas je učil ljubiti materni jezik iz naravnih in nadnaravnih razlogov, ker je dragocena zapuščina naših staršev in ker je Sv. Duh tudi naš jezik kakor vsak drugi posvetil, da je vredna posoda božjih zveličavnih resnic. Ali smo torej s to posodo dosti zajemali sami zase iz zakladnice božjega razodetja in tudi ljudstvu posredovali samo krščanske kulturne dobrine? Ali pa moramo ob stoletnici z žalostjo ugotoviti, da so se v precejšnji meri uresničile Slomškove preroške besede: »Slovenščina bo sicer napredovala, toda vera med Slovenci bo opešala«?
Slovenski jezik se je res uveljavil m za-dobil ugled tudi v mednarodnem svet«. Kako pa je z vero med preprostim Ijud-
sreče je prišlo zaradi zemeljskih potresov, ki so jih povzročili težki bagerji, ki so izkopavali temelje za novo stavbo, ki jo nameravajo postaviti poleg Statističnega urada. Tem potresom skozi štirinajst dni nihče ni prisojal posebne pozornosti. Ko pa so se začela v ponedeljek tla v četrtem nadstropju naravnost tresti in so ravnokar hoteli pričeti, da bi izpraznili poslopje, se je poslopje rže zrušilo, še preden so mogli obvestiti nastavljence.
V tem 'Statističnem uradu so se nahajali podatki od zadnjega 'ljudskega štetja v Belgiji. Ker je bila večina tega gradiva uničena, bodo morali ljudsko štetje ponoviti.
stvora, med inteligenco? Ali ni morda tudi pri nas krščanska vera preveč samo — tradicionalna t. j., da sloni preveč samo na nekaterih, od vernih prednikov prevzetih obredih, šegah in navadah, da je vedno manj globokega verskega prepričanja in duha; da se premalo poglabljamo v božjo besedo, zlasti v to eno veliko resnico, da je Cerkev, to smo mi kristjani, le v nas naprej živeči Kristus, ki hoče po nas reševati svet? In ali bi ne morala naša inteligenca bolj pomisliti, kam je privedla takozvana »prosvetljena« inteligenca velike zapadne narode, zlasti nemški narod? In da je enostranska omika razuma, oziroma nekrščanska omika rodila barbarstvo, ki se še zdaj ali šele zdaj odkriva v vsej svoji grozoti v številnih procesih in iki smo ga vprav Slovenci zadosti občutili na lastnem narodnem telesu?!
Tako naj nam bo stoletnica Slomškove smrti nujen poziv k poglobitvi vere in verskega življenja. Slomšek nam zopet kliče: Vrli Slovenci! Materin jezik vam bodi ključ, da, toda sveta vera pa luč dozve-1 i č a v n e narodne omike!
Visoko odlikovanje Mihaela Kačnika
Gospoda Mihaela Kačnika, pd. Jogra v Mali vesi pri Škocijanu, je zvezni predsednik danes imenoval za ekonomskega svetnika. Našemu rojaku iskreno čestitamo k temu visokemu odlikovanju!
- KRATKE VESTI-
Zopet so odpravili vizo za Avstrijce, ki potujejo v Italijo. Ta ukrep iz Rima je stopil v petek v veljavo. Vize so uvedli julija lanskega leta zaradi zaostrenih dogodkov na Južnem Tirolskem. Sedaj je vhod v Italijo dovoljen in mogoč spet z osebno izkaznico,
V	Bruslju so aretirali tri pripadnike francoske teroristične vojaške organizacije OAS. Belgijski časopis »Peuple«, ki je o tem poročal, ni objavil podrobnejših obvestil. Obveščeni krogi v Bruslju pa poudarjajo, da gre za (pomembne voditelje OAS, med katerimi sta polkovnika Argoud in Broi-zaid.
Tri tisoč delavcev Siemensove tovarne v Barceloni je začelo z akcijo »taktika počasnosti«, zahtevajoč, da jim povišajo mezde. Španske oblasti so na to odgovorile s tem, da so zaprle 'tovarniška vrata in razobesile napis, da so vsi delavci odpuščeni.
V	protest proti tej odločitvi so delavci s kamenjem napadli upravno zgradbo tovarne, za tem pa so demonstrirali in zahtevali »pravice za vse«.
Sprejem v EGS ho zahtevala Švica 24. septembra tega leta. Ta dan bo uradno predložila svoje zahteve za povezavo z evropsko gospodarsko skupnostjo. Zahtevo bosta Obrazložila švicarski zunanji minister Wah-len in minister za gospodarstvo Schaffner na svetu ministrov evropske gospodarske skupnosti v 'Brusljiu.
V	Teheranu je prišlo do izmenjave not o tujih oporiščih med zunanjim ministrom Irana in sovjetskim veleposlanikom. Iranska nota poudarja, da »iranska vlada ne bo dovolila nobeni državi, da bi na njenem ozemlju vzpostavila oporišča raketnega orožja kakoršnekoli vrste«. Sovjetski veleposlanik je izročil iranskemu zunanjemu ministru noto, v kateri sovjetska vlada pozdravlja to izjavo teheranske vlade.
V	Washingtonu se je ob prisotnosti finančnih ministrov in guvernerjev bank 82 držav začela skupna letna konferenca mednarodnega monetarnega fonda mednarodne finančne korporacije in mednarodnega združenja za razvoj. Glavna tema diskusije je pomdč državam v razvoju. Predsednik odbora guvernerjev organizacij Saad je poudaril, da je bilo zadnje leto, leto najplodnejše dejavnosti.
Stavka brazilskih delavcev se je pred kratkim končala. Stavko so nadaljevali samo pristaniški delavci v Santosu. Stavka se je začela v znak podpore predsedniku Gou-lartu, ki je od parlamenta zahteval razpis referenduma o vrnitvi predsedniških pravic. »Splošno poveljstvo delavcev« še ni odjavilo uradnega sporočila o zaključku stavke, ker zahtevajo izpustitev vseh med stavko aretiranih oseb.
Tajna organizacija zopet grozi. Poslala je grozilna pisma veleposlanikom Belgije in Italije v 'Parizu. V pismih izražajo nezadovoljstvo zaradi '»servilnosti do de Gaullove-ga režima« belgijske in italijanske vlade.
V	pismih je rečeno, da bo »Nacionalni svet odpora«, tajna organizacija, kii je zamenjala OAS, ukrepal proti diplomatskim predstavnikom, ki so »sodelavci de Gaullovega režima«.
Politični teden
'državi, ki jo je izajela isjplošna stavka. Položaj je zlaslti napet v pokrajini Guanalbari, kjer je guverner Carlos Lacerda razglasil stavko za protizakonito in pozval policijo, naji vzipostavi red.
'Predsednik vlade Gouilant (je imenoval za novega premiera profesorja Hermasa Limo. Upa, da mu bo z uvedbo predsed-niiskega namesto parlamentarnega sistema uspelo hitreje in laže urediti vrsto problemov, ki (so se nalkupičili v zadnjem letu po Quaidrosovem odstopu.
ALŽIR
Tajna organizacija OAS je Se zmeraj aktivna tako v Alžiru (kot tudi v drugih evropskih državah. Poročila pravijo, da teroristična organizacija poskusa delovati in se obdržati tudi v neodvisnem Alžiru. Listi, kii izhajajo rv Alžiru, poudarjajo, da So 'člani OAS, ne pa Alžirci, odgovorni za ugrabitve in umore evropejskih prebivalcev v zadnjem Času. Alžirske oblasti so prišle na sled sedmorici članov OAS, ki so skušali v neodvisnem Alžiru obnoviti svojo tero-r is lično mrežo. Listi pišejo, da je njih cilj povzročiti zmedo, 'talko da bi bili Alžirci obdolženi zločinov, ki jih niso zagrešili. Končen cilj vsega tega pa je, prisilili tulili tiste Francoze, ki so se odločili ostati v Alžiru, da zbežijo. Teroristi OAS so tri tedne po razglasitvi alžirske neodvisnosti ubili sredi Alžira sodnika francoslkega potekla, ki je »izražam 1 liberalizem do Alžircev«.
in pri nas v Avstriji
AVSTRIJA NA KONCILU
K otvoritvi 2. ekumenskega koncila v Rimu bo odposlala tudi avstrijska vlada skupno z drugimi državami svojo delegacijo. Kakor je sklenil ministrski svet, bodo v tej posebni delegaciji zastopali Avstrijo minister za šolstvo dr. Drimmel, minister za trgovino Rock, poslanec Neugebauer in avstrijski poslanec v Vatikanu dr. Coreth. S strani socialistične partije ni bil imenovan nihče.
KREISKV V NEW YORK
V	nedeljo zvečer je zunanji minister dr. Kreisky odpotoval v iNew York, kjer se je v torek pričela generalna skupščina OZN. Izjavil je, da ne pričakuje od zasedanja nobenih presenečenj. Poudaril je, da tokrat žalibog ne bodo obravnavali Južno-tirolskega problema. Sicer so pogledi na ta problem postali bolj optimistični, a vendar problem še mi našel končne rešitve.
V	ZNAMENJU VOLITEV
stojijo sedaj skoraj vsa zborovanja, ki se vršijo po vsej Avstriji. Obe koalicijski stranki sta v preteklih dneh sklicali več
KULTURNI OBZORNIK
Presenečenje na beneškem festivalu
Agentje OAS v Alžiru dobivljajo zdaj ukaze neposredno od svojih kolovodij, ki so zbežali v Francijo in Španijo, zaključujejo listi.
V	Alžiru še ni prišlo do premirja. Preteklo nedeljo bi se morale vršiti volitve. Kljub itemu, da se je posrečilo sestaviti kandidatno listo, je politični urad odložil glasovanje za nedoločen čas. Po zadnjih vesteh zgleda, da se bo Ben Belli posrečilo urediti položaj, ki se je pred časom toliko zaostriI, da (je prišlo do prelivanja krvi! Glede volitev so stališča zelo deljena.
Voditelj političnega urada ELN Ben Bella je govoril na slovesnosti ob začetku gradnje industrijskega objekta nedaleč od Orana. Izjavil je, da bo Alžir »čez dva ali tri tedne postal oaza miru. Napenjamo vse šile, da bi okrepili mir in varnost, od česar je odvisen gospodarski razvoj naše države.«
ŽENEVA
V	Ženevi je konferenca za atomsko premirje končala s svojim delom. Delegati so pripravili daljše poročilo, ki ga bodo prebrali na prihodnjem zasedanju OZN. Tudi tokrat niso dosegli nobenega uspeha.
OZN ZASEDA
Na zasedanju skupščine OZN je ameriški delegat obsodil ZSSR, da je prva začela z atomskimi poskusi v ozračju, medtem ko je krivila vlado Združenih držav, da dela poskuse, ki ogražajo vso človeštvo. Ameriške poskuise, je nadaljeval delegat Plimpton, najavi vlada ZDA že pravočasno, kar zagotavlja večjo varnost.
shodov, da bi tam »razglabljali« o perečih problemih v avstrijski politiki. Tudi razni sestanki študentov in druge mladine so $e vršili v znamenju bližajočih se volitev.
SPOR ZARADI SLADKORJA
se je končno rešil. Oba partnerja »ta se sporazumela. Povišanje cen sladkorja bodo preložili na marec 1963. Notranje ministrstvo bo proučilo predloge industrije do decembra tega leta. Delavcem v sladkorni industriji je tako uslpelo, da so dosegli povišanje plač.
V MOSKVO
se je napotil pretekli teden vicdkancler dr. Pittermann na čelu delegacije podržavljene avstrijske industrije, da bi utrdil gospodarske stike s Sovjetsko zvezo in se srečal z raznimi predstavniki sovjetske proizvodnje. Že v petek se je srečal s Kossiginom, ki je zastopnik ministrskega predsednika. Nadaljujejo program z ogledom neke tovarne za težko industrijo, ogledovanjem proizvodnje, rudnikov in plaVžov pri Doneck in Kir Krivo j Rog.
Po svetu...
DE GAULLE ZA SPREMEMBO USTAVE
Komaj je francoski predsednik de Ganile zaključil svoj petdnevni obisk v Zahodni Nemčiji in se vrnil nazaj v domovino, je napovedal nekaj novih programskih točk za bližnjo prihodnjost. iNapovedall je, da bo zahteval spremembo ustave za neposredno izvolitev predsednika. In res je danes po radiu in televiziji sporočil svoj namen, da predlaga z referendumom, naj se predsednik francoske republike odslej izvoli na splošnih volitvah.
Po mnenju opazovavcev bodo v prianeru pozitivnega rezultata referenduma verjetno v kratkem sledili drugi referendumi, ki bi se nanašali na francosko udarno silo, na uvedbo podpredseldstva republike in trajanja mandata predsednika republike. Kar se tiče trajanja mandata, ugotavljajo, da bi to trajanje eventualno skrajšali na pet let namešto sedanjih sedem, ker tudi po-. slanski mandat traja pet let.
Dejansko so se v francoski vladi že pretekli' teden izvršile nekatere spremembe. Bivši visoki komisar v Alžiru Christian Fouchet bo postal minister za informacije, medtem ko bo sedanji minister za informacije Alain Peyrefit1te postal minister za alžirske begunce.
De Ganile in zunanji minister de Mur-ville sta poročala o pr eds edn ikov e m potovanju po Zahodni Nemčiji. Poudarila sta, da se bo sodelovanje med Francijo in Nemčijo okrqpilo na štirih sektorjih: kulture, obrambe, diplomacije in 'gospodarstva. »Toda to ne ovira ohranitve ostalih zavezništev ali ostalih ustanov«.
KONFERENCA CO M M O N WE ALTH A
se nadaljuje. Zaključili so splošno debato in se delo zidaj; nadaljuje v štirih komisijah. Izrečene so bile ostre kritike na račun Skupnega tržišča. Tudi seja britanske vlade je razpravljala o nadaljinem stališču, ki ga naj zavzamejo zaradi močne reakcije in kritike proti vstopu Velike Britanije v Skupno tržišče. Mac (Milllan je začel prepričevati ministrske (predsednike Common-tvealtha; njih stališča namreč zelo zaskrb-djajo britansko vlado, kajti utegnilo bi vplivati tudi na laburistično stranko, ki se sedaj že pripravlja na nove volitve.
ITALIJA
Okrog milijon italijanskih kovinarjev je pretekli teden začelo tridnevno stavko. Vsi kovinarji nameravajlo (Stavkati od četrtka do sobote vsak dan, dokler ne bodo in-duistrijci pristali na pogajanja o novi vsedržavni kolektivni delovni pogodbi. Hkrati s stavko pa se hočdjlo vzdržati vsakršnega nadurnega dela in dela ob praznikih. Stavke se udeležuje okrog 95 odstotkov delavcev, medtem ko se udeležba uradniškega osebja giblje med 40 in 60 odstotki.
V	soboto je predsednik vlade Fanfani prisostvoval otvoritvi prodora pod Mont Blancom. Ob tej prililkii se je razgovarjal (tudi s .predsednikom francoske vlade Pom-pidouljiem in izunanljiim ministrom Couve de Murvillom. — Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o okrog sto popravkih k četrtemu členu zakona o nacionalizaciji električne industrije, ki pa jih Se niso docela izčrpali. V senatu pa se je zaključila Splošna razprava o proračunu ministrstva za zdravstvo. V torek so se vršile razprave o enotni nižji srednji šoli, kjer so glavne težkoče glede latinščine.
KRIZA V BRAZILIJI
V	Braziliji je nastala pred kratkim ostra kriza, ker je odstopila vlada premiera Bro-chada de Roche. (Kongres ni hotel odobriti pooblastil za nujne reforme. Rocheju ni uspelo prepričati kongresa, ki je bil Sklican ina izredno zasedanje, da je treba razpisati plebiscit Čimpreji, najpozneje sredi oktobra, da bi volivci sami odločili o predsedniškem Sistemu.
Vendar je huda politična kriza še pravočasno zavila na pot kompromisne rešitve. To je ugotovitev, ki jo navajajo v zelo obširnih poročilih o dolgi nočni soji parlamenta, ki je po omahovanju, zavlačevanju in dolgotrajni debati sprejel osnutek zakona o razpisu plebiscita o predsedniškem sistemu za 6. januar prihodnjega leta. Ta osnutek je sprejel tudi senat.
Ni pa takšna kompromisna rešitev trenutno še vplivala na pomiritev duhov v
Največje presenečenje letošnjega filmskega festivala v Benetkah predstavlja sovjetski film Ivanovo detinstvo”, ki je prejel skupno z italijanskim filmom „I)nižinska kronika” prvo nagrado. Poznavavci so sicer Zurlinijev nagrajeni film hva. lili ter ga uvrstili med favorite. Tega pa nikakor ne moremo reči o sovjetskem filmu, saj tridesetletnega režiserja Tarkowskega je le malokdo poznal. Vedeli smo edino, da je „Ivanovo detinstvo” njegov prvi daljši, celovečerni film. Bilo je sicer jasno, da bo sovjetska filmska proizvodnja nagrajena, vendar pa smo pričakovali, da bo nagrado odnesel film „Ljudje in živali” režiserja Gerasi-mova.
Medtem ko so filmski producenti prikazovali svoje filme z vsemi mogočimi reklamnimi novostmi, se teh trikov sovjetski režiserji niso poslužili. Bilo jih je le težko najti in se z njimi pogovoriti, kajti pogovor potom prevajavca le s težavo teče. Tako sta bila ruska filma aktualna samo na večer, ko so ju na Udu predstavljali, še teže pa je bilo najti sovjetskega igravca ali režiserja samega, ne da bi ga spremljal uradni partijski vodič, ki je dobesedno sam, brez umetnnikovega dovoljenja odgovarjal na postavljena vprašanja.
Novo presenečenje predstavlja dejstvo, da se je sedaj prvič zgodilo, da je bil nagrajen režiser, ki je predstavil svoj filmski prvenec. Nad novico je bil najbolj presenečen sam Andrej Tarkovski. Toda kdo je mladi zvezdnik filmske režije? Andrej Tarkowsky je suhe, srednje postave, bliedega obraza in živih oči. Na videz bi mu ne dali več kot 25 let. Ko se je temu ali onemu časnikarju posre.
čilo, da ga je intervjuval brez partijskega vodiča, je bilo opaziti, da odgovarja na postavljena vprašanja impulzivno. Zelo rad namreč zagovarja svoje mnenje o filmski umetnosti. Kljub temu da je bil letos nagrajen za film, ki je bil njegov prvenec, pa nikakor ne smemo misliti, da je Andrej Tarkovski novinec. Šest let je namreč delal pod nadzorstvom enega največjih sovjetskih režiserjev, slovitega mojstra Ronrma.
Tarkovski ne spada v ono zvrst filmskih režiserjev, ki zagovarjajo teoretični razvoj filma. To svoje prepričanje je poudaril na tiskovni konferenci, ki jo je imel ob priliki, ko je predstavil časnikarjem svoje delo. Tarkovski se drži načela: pri filmskem ustvarjanju ne smemo govoriti o neki logični zasnovi, ker je film poezija z ekspresivno močjo dobro posnetih slik. Svoje filmsko delo je tako predstavil: „Mali dvanajstletni Ivan je na fronti v skupini partizanov, ki kvarijo ceste in mostove, da bi Nemcem preprečili hitro napredovanje. V teh trenutkih sc otrok večkrat spominja na svojo mater, na srečne trenutke, ki jih je j>re-živel v njeni bližini. Vse to pa sem hotel prikazati na fantastični in irealni način.”
Tarkovski je kot vsi pesniki ohranil v sebi jasen spomin na mladostna leta, poleg tega pa je bil za časa vojne sam deček in lahko v celotnem delu zapazimo avtobiografske momente. Posebno pa se avtobiografija zapazi v trenutku, ko avtor predeči vso svojo zagrenjenost in sovraštvo do vojne.
„Ivanovo detinstvo” spada med one redke sovjetske filme, katerih glavni cilj ni v propagandističnih tonih celuloidnega traka.
SLOVENCI
doma in po soetu
Uspešen nastop Miloša Pahorja
V	tržaškem avditoriju so pretekli teden uprizorili drugi ljudski koncert, ki ga je dirigiral 23-let-ni Poljak nemške šole Marek Janovski. Posebno pa je razveselil nastop mladega godbenika, člana tržaškega filharmoničnega orkestra, flavtista Miloša Pahorja. Od gojenca šole Glasbene Matice in pozneje tržaškega konzervatorija se je Miloš Pahor razvil v odličnega flavtista, ki je nastopal že s težkimi in obširnimi odstavki na koncertih tržaškega filharmoničnega orkestra in pri izvajanjih oper v gledališču „Verdi”. Očitno je Miloš Pahor dosegel tisto raven, od koder je možen dosežek najlepših uspehov. To je pokazal njegov zadnji nastop.
Uspeh slovenskega slikarja v Avstraliji
Slovenskega slikarja Stanislava Rapotca avstralski tiska uvršča med najbolj znane in priznane umetnike v Avstraliji. Umetnostni kritiki se o njegovih umetninah zelo pohvalno izražajo in poudar. jajo, da je njegova umetnost krepka in močna.
Iz moderne galerije v Ljubljani
V	Moderni galeriji v Ljubljani so priredili razstavo osnutkov za spomenik, ki ga mislijo postaviti komunistični revoluciji na Trgu revolucije (to je na bivšem Kongresnetn trgu). Pri natečaju je sodelovalo 39 kiparjev in arhitektov. Prve nagrade v višini 1 milijon dinarjev ni prejel nobeden, drugo nagrado tudi v višini enega milijona dinarjev si delita kipar Drago Tršar in arhitekt Braco Mušič, oba iz Ljubljane. Dve tretji nagradi so dobili umetniki iz Beograda. Četrto v znesku 600.000 dinarjev je dobil spet Ljubljančan, arhitekt Boris Gaberšček.
Antologija slovenske poezije v francoščini
Pri znani pariški založbi Seghcrs je pravkar,' j šla antologija slovenske poezije v francoskem prevodu z naslovom ..Anlologie de la poesie Slovenc”, ki predstavlja prvič v večjem obsegu slovensko poezijo tujemu kulturnemu svetu. Zato pomeni izid te knjige, ki je sad dolgotrajnih priprav, lej> kulturni dogodek, pred vsem pa močno manifestacijo slovenske kulture v romanskem svetu. Pesmi so izbrali Cene Vipotnik, Drago šega in Jože Kastelic, prevedel pa jih je Viktor Jesenik. Drago Šega je knjigi napisal daljšo uvodno študijo, predgovor pa je delo francoskega pesnika Marca AIyna, ki je poleg drugega tudi pregledal tekste. Antologija se začne s Prešernom, zastopani pa so Jenko, Gregorčič, Aškerc, Cankar, Kette, Murn, Župančič, Gradnik, Golia, Gruden, Jarc, Seliškar, Anton Vodnik, Kosovel, Klopčič, Božo Vodušek, Udovič, Vipotnik, Bor, Kajuh, Levec, Minatti, Krakar, Menart, Zajc in Kovič.
Plodno prevajalsko delo
Jurčičev „Jurij Kozjak” je preveden že v 43 jezikov. Samo pri francoski založbi „Mame” je re 1 že v četrti izdaji, kar pomeni nenavaden in edinstven uspeh slovenskega dela v tujini. Velike zasluge za to ima dr. Ferdinand Kolednik, ki je prevedel to Jurčičevo povest v italijanščino, nemščino, angleščino in še več drugih jezikov. Letos je izšel v montrealskem mesečniku „Lc Bulletin des Agriculteurs” njegov prevod Jurčičevega Sosedovega sina”. Dr. Kolednik sedaj pripravlja za neko pariško založbo francoski izbor črtic Ivana Cankarja, v nemščini pa bo izšel njegov prevod Finžgarjevcga romana Sod svobodnim soncem”.
Slovenska filharmonija bo gostovala v Švici
Slovenska Filharmonija v Ljubljani se pripravlja na svojo prvo koncertno turnejo jx> Švici. 10.» 11. in 12. oktobra l>o imel veliki simfonični orkester slovenske Filharmonije pod vodstvom dirigenta Sama Hubada tri koncerte v Baslu, Bernu in f«' stivalskem kraju Asconi pri Locarnu. Kot solist bo sodeloval violinist Dejan Bravničar. Na programu gostovanja so slovanska glasbena tlela, in sicer Ramovšova skladba Musitjuc funebre, Prokofjeva II. koncert za violino in orkester ter Čajkovskega t ' simfonija.
Zbor ..Vinko Vodopivec" v Egipt
Kakor smo že poročali, je primorski akademski pevski zl)or „Vinko Vodopivec” pridobil lepe love rikc na X. mednarodnem pevskem tekmovanj11 v Arezzu v Italiji. (V drugi kategoriji — moški zbor — je dosegel tretje mesto, ženskemu zboru pa jc žirija prisodila med 35 tekmeci častno peto mesto)-Zl»or „Vinko Votloj»ivec” bo jeseni skupno z ostal0 skupino ŠKUD „Akadcmika” odpotoval na turnej0 v Egipt.
Umrl je najstarejši Benežan
V Klinjah v Beneški Sloveniji je umrl najstarej' ši beneški Slovenec in tudi najstarejši človek v J’1' lijski Benečiji, Jožef Jusič. Dopolnil je 107 let. 2°' nimivo je, da so ga pri vojaškem naltoru izvrgli ^ zaradi izredne telesne slabosti. Pogreb se jc izvršb na občinske stroške. Udeležili so se ga tudi pr*^" stavniki krajevne in občinske uprave.


Thalidomid — pomirjevalno sredsfvo
Olroci so se rodili pohabljeni
Pamet povsod
Javno mnenje 'je zelo ra zib urjen o zaradi številnih otrok, iki so se v zadnjem času rodili pohabljeni. Ta pohabljenost se pripisuje uporabi raznih pomirjevalnih sredstev, zlasti »thalidomiida«, ki so jih matere jemale za časa nosečnosti. Svetovni tisk je obširno o tem poročal, zato ni naš namen obravnavati posamezne slučaje, temveč ustaviti se pred/vsem pri moralnem problemu tega vznemirljivega pojava.
Tudi v Vatikan so dospele (polemike, ali naj se nosečnost prekine pri (tistih ženskah, ki so uporabljale ta pomirjevalna sredstva. Angleška zbornica je odklonila predlog za tak zalkon. Z moralnega stališča ne obstaja noben dvom. Ni samo katoliška Cerkev tista, ki (kategorično prepoveduje umor nedolžnega bitja, temveč narava sama. Človeško življenje je sveto že od prvega (trenutka, :ko se spočne. Vsak človek je •sestavljen iz telesa in neumrljive duše in ima večno usodo. Samo brezbožno in materialistično pdjlmovanje zanika vrednost bolečine in topljenja. Zgodovina nam dokazuje, koliko »nenormalnih« bitij je doseglo v življenju mnogo več kot nekatera tako zvana normalna. Bolečina in trpljenje nista absOlutno zlo za tistega, ki ima krščanski pogled na življenje.
Uporaba pomirjevalnih sredstev
Sedaj pa nekaj besed o uporabi parnir-jevalnilh sredstev. Kaj se razume ipdd to 'besedo? Ni lahko odgovoriti na to vprašanje, kajti niti najbolj izkušeni niso edini o tem, kakšno definicijo naj dajo. Toda dovolj je pomniti, da se .pod to besedo S/v.umejo tista nova zdravila, ki imajo nago, da pomirjevalno vplivajo na osrednji živčni sistem. Odkritje teh zdravil je ogromnega pomena za psihialtrijo. Mnoge duševne bolezni, ki so 'bile nekdaj neotedrav-Ijtve, niso danels več nevarne, druge se učinkovito zdravijo prav s 'termi pomirje-'valniimi Sredstvi.
Toda žal se ta zdraivila ne uporabljajo samo v bolnicah, tamiveč se mnogi zateka-'J° k njim brez zdravniškega nasveta, ker jih muči depresija, Štorah, tesnoba. Intenzivnost modernega življenja, mestni šum, kaos prometa, delovni sistem so povzročili I našem živčnem sestavu veliko napetost, ■^•do se namreč lahko smatra popolnoma mirnega in normalnega? In prav tu na-stane problem: Je dovoljeno premagati to stanje z ulporabo pomirjevalnih sredstev? Seveda ne mislimo tu na specialiste, ki z njimi zdravijo razne bolezni. Uporaba teh zdravil je 'podvržena moraflndlm pravilom MJl^ega zdravila: zdravnik mora uogoto-uti. njihov pozitiven ali negativen vpliv in Se jih posluževati v gotovih boleznih. Ja-sno je, da je moralno prepovedano upodabljati snovi, ki utegnejo škoditi porajajočemu se bitju.
si
Kadar gre za osebno uporabo pomirjevalnih sredstev seveda ni nikakor prepovedano (zatekati se k njim, ne da bi se (posvetovali prej z zdravnikom, če se ta uporaba omeji na enkrat ali dvakrat. Sam papež Pij XII. je rekel: »človek ima vso pravico, da se poslužuje vseh tistih sredstev, ki mu jih narava daje, da lahko zatre fizično bolečino.« Ni torej prepove-dalno boriti 'se proti nespečnosti, tesnobi in deprdsiji. Toda ne 'smemo pozabiti, da predstavlja uporaba teh zdravil tudi nevarnosti in zato jo mora kontrolirati izkušen človek. Kar je zelo nevarno, je zloraba teh sredstev. Pričakovati popolno rešitev za vse skrbi, za vse trpljenje, za vse bolečine od
teh »osrečujočih pilul« in zahtevati od njih nekak raj na zemlji, pomeni precenjevati njihovo moč. Jemati jih brez vsakršne zdravniške kontrole, pomeni povzročiti veliko škodo psiho-fizičnemu zdravju. Je skrajno nevarno ošibiti voljo, uničiti zmožnost, da se v polni zavesti sprejmejo življenjski boji.
Križ je dediščina za vse ljudi, ne samo za kristjane. Ako se objame ta križ z ljubeznijo, lahko postane to najboljše pomirjevalno sredstvo, ki nudi najčistejše veselje tudi v neizogibnem tipljenju vsakdanjega življenja. Duša in telo tvorita eno samo celoto. Telo vpliva na dušo, toda tudi duša vpliva na telo. Pravilno je boriti se proti 'bolečini; toda zahtevati, da se z uporabo pomirjevalnih sredstev odžene od nas vsako trpljenje 'in da se rešijo vsi življenjski problemi, je usodna napaka, ki jo je treba prej ali slej zelo drago plačati!
Začrtali so program
(Še nekaj misli o I. katoliškem shodu)
Slovesno zborovanje na prostem
Na javnem zborovanju zvečer je spregovoril škof dr. Jakob Missia. (Pokazal je na vzpon narodnostne ideje in kaiko tudi slovenski narod .Stopa po poti do pravic, od Boga mu danih. Toda pri)pomnil je, da je bilo krivo pojmovanje narodnostne ideje vzrok, tla so Judje Kristusa Izdali. Zastonj zidajo inaradnjaki, če ne zidajo ma temelju krščanskega nauka in s Kristusovo Cerkvijo. '»Bog naprej, in mi za njim!« Če rečemo: »iHlvaljen Jezus!«, se s tem spomnimo na moža, ki ni poznal ipolovičartsitva, ampak je bil — cel molž: mož (truda in trpljenja. Nam je pa vsem že nekako prirojeno polovičarstvo. Vsi le preninogOkrat Vidimo in odobravamo kaj, in vendar tistega ne storimo. (Polovičalrsko, plašno in malo junaško se odtegujemo tdmu, 'kar zaihteva kak večji napor.
Mariborski škof dr. Mihael (Napotnik je bdi drugi govornik. V imenu odsotnega go-riškaga nadškofa je spregovoril msgr. Ga-briljevčič in ždlel, da bi bili Vsi Slovenci kakor enega jezika, talko enega srca /v sveti veri in ljubezni. Sporazumeti se med seboj, ponižni in pdkorni biti, zediniti se med seboj!
Končno je dr. Anton Jeglič, tedaj še sarajevski gen oralni vikar, pokazal temelje katoliškega življenja. Zaključil je celjski advokat dr. J. Srn ec.
Naslednji dan je bila v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani pontifikalna maša, pri kateri je dr. Missia znova razlagal, kaj se praivi »katoliško dolovaiti«. V katoliški Cer-kjvi ne more biti (»'naprednjakov«, ne »nazaduj alkov«, ampak Vsi morajo bitli »korenjaki«. Prava katoliška dejavnost je vse
nekaj drugega kot — nekateri pravijo — »klerikalna napetost in prevzdtnolst«.
Na naslednjem zborovanju na prostem je bil tokrat začel kanonik dr. Križanič iz Maribora in govoril o razmerju med vero in narodnostjo. »Pustite Slovencem dve
Dr. Anton Mahnič
(Lesorez Mihe Maleja)
reči, ki sta nam dragi kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materino!« je zaklical in spomnil rojake na velikega Antona Martina Slomška. - Sledil mu je
kanonik Karel Klun in razložil potrebo verske šole 'in da se morajo starši za to brigati.
Beseda poslanca Gregorja Einspielerja
»Kdor pridobi šolo, ta gospoduje. Pri nas v Avstriji je šolo pridobil liberalizem, zato gospoduje ta pri nas,« je dejal nato naš rojak Einspieler. »Zoper tega gre v prvi vrsti naš boj. Liberalizem, ki je pogoltnil narodom premoženje, hoče imeti še našo kri, naše otroke... Pri vas na Kranjlslkem je še veliko bolje, imate med učiteljistvom mnogo poštenih, 'vernih mož, ki odgajajo slovensko deco v pravem duhu. A pri nas na Koroškem je v tem oziru žalostno, ker naše učiteljstvo je skozi in skozi liberalno in najbujši sovražnik naših slovenskih šol. Po teh šolah se razširja neka modrost, ki je j)red Bogom norost... Naša koroška šdla ima še drugi inedostatelk: v naših šolah ni materinskega jezika. Visi ugovori in prošnje so bile zastonj; dasi je državni temeljni zakon čisto jasen ih določen, vendar ga vlada ne izvršuje ... Kjer je ljudstvo še ostalo pili svojem materinskem jeziku, tam je o-Stalo tudi verno krščansko. Kjer pa j,e postalo nemško, je postalo tudi liberalno in brezversko.
Avstrija sltojii močna na zvestobi svojih narodov. Zvestoba pa gre prav tako daleč kakor pošteno versko prepričanje. Liberalizem pa je hinavski in izdajica nad svojo domovino. Kdorkoli torej dela v ponemčevanje Slovencev na Koroškem, ta dela za liberalizem in ‘posredno za pogin Avstrije. Tako delo ni patriotfično, ni katoliško. Ponemčevanje je pa tudi proti nauku sv. katoliške Cerkve, Iki se drži povisod in vselej tega načela: Vsakemu svoje, vsakemu narodu svoj jezik in svojo lastni jo. Zato je edino pravo terjati: versko šolo v materinem jeziku. — Sedanje šolslke razmere na Koroškem so pokvarile ljudstvo že za tri rodove. Zato se upreti temu z Vso silo, kair nas je katoliških in nairodlrtih!«
Nadaljnji programski govori
Za našim rojakom je spregovoril Goričan dr. Anton Mahnič in kot filozof in ideolog dokazal, da si vera im praiva znanost ne nasprotujeta. Potem je kanonik Janez Flis govoril o cerkveni umetnosti. »Ne da se tajiti«, je rekel, »da je umetnost sila, ki globoko sega v razvoj in oliko narodov. Umetnost, ki je svesta si svojega vzvišenega poklica, ulblažuje narod, vzbuja v njem blage, plemenite, vzvišene misli, ppvzdligne ga do visoke štopnje olike. Posreduje med naravnim in 'nadnaravnim njegovim namenom, napravlja mn blag duševni užitek. Ako pa umetnost ne odgovarja svojemu vzvišenemu poklicu in se (poda v službo meseni po-željivosti in igizdavi slavohlepnosti, tedaj ona le povečuje socialni nered, pomehkuži narod, ga bega, vzbuja v njem strasti, ki jih noben posvetni zakon krotiti ne more.«
(Dalje prihodnjič)
Ucafi in Ifudie:
ANTON JANEŽIČ
Hdcin izmed številnih koroškili SIoa C(T. 'ki so s svojim delom dokazali, da . sla koroška zemlja največje Slovet Je Anton Janežič, eden izredno dobrih s1 ‘carjev in književnih organizatorjev. Anton Janežič je bil rojen leta 1821 csdli pri St. Jakobu v Rožu, umrl je 18
dpv Celovcu. Bil je iz premožne kmečke ‘tih lnC’ 'k' jc ckila Slovencem več izobraže-ko rno.^ Ko so v Celovcu ustanavljali real-’ se je ipričel pripravljati za učitelja slo-
venščine im nemščine. Študiral je na dunajskem Vseučilišču, kjer je bil njegov profesor Miklošič. Po končanem študiju je poučeval na celovški realki, pa tudi na gimnaziji. 'Zakadi preobilice dela in ne najboljšega zdravja 'je pričel boldhalti. Lotila se ga je jetika iln moral j,e na dopuist, s (katerega se ni več vrnil.
Že zgodaj se je vzbudila v Janežiču narodna zavest. Ljubezen do slovenskega jezika in knjige mu je privzgojila že mati, ki j|e rada brala Slovenske knljige. Nekoliko se je s slovenščino seznanil tudi v šentjakobski 'ljudski šoli. Razen (tega je v narodnostnem oziru nanj dobro ■vplival njegov rojak profesor Ahacdlj, ter Jarnikov učenec in prijatelj, (Matija Majar, ki je prišel leta 1843. v Cdlovec za stolnega kaplana. Talko je bil Janežič (notranje dobro pripravljen, ko mu je bila poverjena naloga slovenskega učitelja na gimnaziji. Za pouk pa je bilo treba ničnih knjig, ki jih tedaj še ni bilo. Janežič se je tega dela z vso vnemo lotil. Leta 1849. je izdal knjigo »Kurzer ileiohtfasSlicher Unterricht in der slovvenischer Sprache«. Takoj nato se je lotil sestavljanja siovansko-nemškega slovarja, ki se mu je dobro posrečil; posebno je sijajna njegova druga izdaja. Tem učnim pripomočkom je dodal še »Slovensko berilo« za Nemce. Nato Se je lotil sestavljanja učnih knjig za slovenske dijake. Izdal j c najprej »'Cvetje slovenskega naroda«, »Slovenske narodne pesmi, prislovice in zastavice«. Ker nismo imdli dobre im pripravne slovenske slovnice, se je tega dela lotil Janežič. Knjiga je izšla leta 1854. z naslovom »SlovenSka slovnica s kratkim pregledom
slovenskega slovstva ter z malim cirilskim in glagolskim berilom za Slovence«. Knjiga stoji na višku tedanje znanosti. Osnovana je po vzorcu Šolsih slovnic. Rokopis sta mu pred izdajo pregledala Miklošič in Metelko. S to knjigo je Janežič ugladil pot enotnemu Slovenskemu jeziku. Slovnica je doživela deset izdaj in so jo Skozi 62 let uporabljali v šolali. Dodatek 'k slovnici, ki je izšel tudi v samostojnem zvezku (Pregled slov. slovstva z malim cirilskim in glagolskim berilom), je naša prva šolska knjiga o slovenski književni zgodovini in obenem naša prva staroslovenska čitanka. Janežič je napisal Se več drugih šolskih knjig.. Za nižje razrede je napisal »Cvetnik«, »Cvet slovenske poezije« (za V. in VI. razred) in »Cvetnik slovenske slovesnosti« (za višjo gimnazijo in realko). Z njimi je položil te-mcljc za poulk slovenskega jezika v srednjih šolah.
še važnejše je njegovo izdajanje in urejanje leposlovnih listov. Ko je konec marca 1850 po četrtletnem životarjenju preminil prvi slovenski leposlovni list, Drobničev tednik »Slovenska čbela«, in je hkrati prenehala izhajati tudi ljubljanska »Slovenija«, je nenadoma osnoval drug list z naslovom »(Slovenska Bčela«. Okrog nje je zbral (najboljše tedanje pesnike, pisatelje in znanstvenike. Janežiču je šlo predvsem za Obnovitev slovenske pripovedne književnosti, ki je do tedaj še nismo imeli. Ker je bila podpora od strani naročnikov premajhna, je moral list kmalu ustaviti. Leta 1857. se je (ponovno oglasil mogočen klic po leposlovnem listu. Janežič je pričel izdajati »Slovenski Glasnik« (1858-'1868). Ta
list je za razvoj našega slovstva izrednega pomena. Pri njem so sodelovali: Levstik, Jonko, Cegnar, Valjavec, Stritar, Gregorčič, Erjavec, Zarnik, Jurčič in drugi. Poleg leposlovja in znanstva je prinašal »Slovenski Glasnik« tudi kritiko, kar je bilo v tedanjih časih najnevarnejše delo. Kritika ga je leta 1868, tudi pogubila. Da bi mogel priobčevati tudi obširnejše Spise, je u-stanovil še »Cvetje iz domačih lin tujih logov«. V tej Zbirki, ki Obsega 22 večjih m manjših (knjig, je 'izšel prvi slovenski roman »Deseti brat« (Jurčič). Leta 1851. je predlagal Janežič v »Slovenskem Glasniku« u-stanovitev društva, ki bi 'izdajalo slovenske knjige. Ljubljana in slovenska javnost se za ta (predlog nista navdušili. Navdušil pa se je Slomšek, ki je hotel to izvršiti že leta 1845., pa mu vlada ni dovolila. O veliki ndči 1851. leta je povabil Janežiča in Ein-Spielerja k sebi v St. Andraž in jiu nagovoril, naj še s celovškimi rodoljubi zmenita za ustanovitev takega društva.
V jeseni istega leta je že bilo ustanovljeno in Oblastno dovoljeno Mohorjevo društvo, leta 1852. pa so že izšle prve knjige. Duša ‘novoustanovljenega društva je bil Janežič.
Delo, ki ga je opravljal, je bilo naravnost ogromno. Vodil je novo slovensko Slovstvo, ki triu je razširil Obzorje na razna področja, posebno na pripovedništvo, na poti iz otroške dobe do mladeniške čiilosti, ko je mirno Milko prepustil vodlstvo drugim, mlajšim in krepkejšim rokam. Ključ do razumevanja njegovih uspehov je njegova neugnana marljivost, železna vztrajnost in neizmerna potrpežljivost in miroljubnost.
ŠT. JAKOB V ROŽU (Zadružni jubilej)
V	nedeljo, 30. septembra, bo proslavila naša Hranilnica in posojilnica svojo 90-let-nico. Ob 2. uri popoldne je v Narodnem domu j ubilej ni občni zbor z govori, petjem in običajnimi točkami. Ob tej priliki j se hočemo Spomniti naših velikih zaslužnih > zadružnikoiv in njihovega nesebičnega prizadevanja za gospodarsko dobrobit občanov. Hkrati pa bomo poživili devetdesetletno zadružno dobo iz še obstoječih prič, spominov in vtisov. Prijatelji našega zadružništva islkreno vabljeni!
SELE
(Nezgode in drugo)
V	ponedeljek, dne 27. avgusta, se je pri podiranju dreves v gozdu .ponesrečil Primož IVIaik, pd. mladi Gregej za Humber-kom na Sred. Kotu. Udarila ga je veja padajoče posekane smrebe, da je padel in dobil poškodbe v hrbtenici. Prepeljali so ga v bolnico v Celovec. Verjetno bo zdravi j e-nije trajalo več mesecev. Želimo mu, da se popolnoma ozdravljen kmalu vrne k svoji mladi ženi in staršem.
Tudi Matija Čer tov, pd. Teul na šajdi, se je pri nalaganju hlodov blizu Šmarjete laže ponesrečil. Nesreča res nikoli ne počiva!
Pa še našega gospoda ikaplama Matka je v petek 7. sept. hudo prijelo, da so morali nagloma iskati zdravniške pomoči doma in nato v elizabetinski bolnici v Celovcu. Hvala Bogu, da so se čez teden dni brez operacije mogli vrniti domov in da bodo spet mogli voditi dela v novi cerkvi.
Lastovike se še me odpravljajo na jug. čebelar Peter Olip je še drugi teden septembra dobil krepak roj,. To obeta lepo jesen v Selah.
ŠT. VID v PODJUNI (Razne novice)
Z novim šolskim letom sta nastopili pri nas svojo službo dve novi učiteljici: gospodična Gizela Smole in g. Sonja Erlach.
Dne 19. 8. je bila v št. Lipšu (poroka Andreja Pekec, Zduvca na Proboju, in Barbare Dlopst, 9. 9. pa je bila v Št. Primožu poroka Jožefa Perne in njegove izvoljenke Angele Košmerlji, delavke pri Gražaiju na Proboju. Novoporočenccm želimo vse dobro na novi življenjski poti.
SELE - KOT (Električno luč bi radi...)
V soboto, dne 15. septembra t. 1. se je zbralo precejšnje število ljudi Srednjega in Zgornjega Kota v domači gostilni i»Pri žagi« na razgovor o elektrifikaciji v tem kraju. Kot zastopnika ABC (Allg. Elektrizitats Cesellschaift), to je firma, ki izvrši elektri-fikacijsko delo, ista bila navzoča gospod ing. Šchenvitzl in elektromontažni vodja gospod žuželk Franc. Zadnjega že dobro poznamo, ker je on vodil delo elektrifikacije na Bajtišab.
Ob tej priložnosti smo se skupno pomenili in premišljevali, če že ni napočil čas, da bi vsem Kočanom posvetila električna luč morda v kakih dveh ali treh letih. Večina navzočih je bila mnenja, da gotovo ni več posebnega se o tem danes pogovarjati, če pomislimo, da so ta naš načrt naši sosedje že izvedli na Bajtišab, v Slovenjem Plajberku, na Obirskem itd. Sploh pa ni treba več omeniti že davno elektrificiranih krajev Zg. Koroške. Prepričani
n nas luiJiomkem
smo bili, da to, kar so drugi Že zanogli, tudi mi zjmoremo. Zavedamo se pa tudi, da je treba vsako važno odločitev dobro premislili in od vseh strani »svetiti.
'Gospod inž. Sehervvitzl, ki ima že dolgoletno prakso na tem področju, nam je na podlagi provizoričnega načrta pokazal več možnosti uresničitve našega načrta. Na najbolj pereče vprašanje vseh udeležencev, koliko bo stalo posameznika, nam seveda ni mogel še dati jasnega odgovora. To bo mogoče šele, če bomo vedeli za točno število resnih interesentov.
Željo po pošteni električni luči smo izražali s tem, da smo na koncu razgovora na-
pravili prvi važen korak in ustanovili .Združenje za izvedbo elektrifikacije’ (Lichtbau-gemeinschaft). Napeti vse svoje sile za dobro stvar ter delati v odboru za vse naše 'ljudi so bili- pripravljeni: Kelih Oto, pd. Zg. Mlečnik; Hanzi Čenov, pd. Odamlk; Herman Velik, učitelj; Alfred Wadhauer, gozdar; Lukas Dovjaik, pd. Lukan; Peter Olinovec, pd. Toman.
Naloga teh bo v prvi vrsti, da pritegnejo še ostale, ki imajo še pomisleke zaradi potrebnosti, zaradi plačila itd., in v drugi vrsti, da poskrbijo pri pristojnih oblasteh za pomoč, ki nam gorskim kmetom in delavcem pripada ravno tako kot drugim.
Jogrove mame v Škocijanu — ni več
Težak udarec je zadel Jagrovo družino v Mali vesi pri Škocijanu, pa tudi vse, ki so prihajali v gostoljubni Jogrov dom in jim je bila Jogrova gospodinja Marija Kačnik kot mama.
V ponedeljek, 10. septembra, je izdihnila blago dušo žena, kakršnih je malo in je živela irz trdnih, zdravih korenin koroške zemlje in iz globoke vernosti, ki ji je dala moč, da je potrpežlji vo prenašala vse udarce in težo življenja. Doma je bila iz znane Ferjanove držine — Picej; njen oče je bil dolga leta župan v Škocijanu. Njen brat je postal zdravnik v Slovenjem Gradcu na Štajerskem. Potočila se je z Mihaelom Kač-nikom iz Male vesi in v skupnem naporu sta uredila Jogrov dom za najimenitnejšega v škocijanu. Zaradi naprednosti je bil Jager zastopnik kmetov v Okrajni kmečki Zbornici im zastopnik Slovencev v občinskem odboru. Darovala je življenje štirim otrokom, toda prav edini sin Mihej, ki naj bi prevzel Jogrov dom, je postal njena največja bolečina, ki jo je skrito nosila od vojske, iz katere se ni vrnil, pa do groba. Bile so še mnoge bridkosti med njo in po njej, toda to je oslabilo njeno srce, da je •zadnja leta začelo omagovati in se je po
hudi bolezni strlo.
Zvesto je stala možu ob strani skoro 50 let in prav zato je za Jogrovega aleja ta ločitev tako težka. 50 let združena v delu, veselju in žalosti, v molitvi in žrtvi! Skrbna dobra mati je bila otrokom, ki jih je hotela vzgojiti kot verne in zveste svojemu narodu, čutili so Vsi njeno ljubezen in ji vračali ljubezen. Toda njeno splošno ime »Jogrova mama« 'že pove, da je bila kot dobra mati do vseh, ki so k njej prišli ali bivali v hiši. Tam se je zbiralo mnogo ljudi, od i»gospoda«, ki nekaj velja, pa do beguncev. Tisočim je postregla ne le z jedjo in pijačo, ampak tudi s prijazno besedo. Dobra je bila kot kruh, ki ga je delila -z gostoljubne mize. Do poslov ni bila le gospodinja, ampak tudi kot mati, ki skrbi za njihov dušni in 'telesni blagor. Po vojski je imela v hiši '8 beguncev, ni jih kot mnogi drugi po laži Obsojala, ampak jih po krščansko sprejela in rada imela, da so ji vsi lahko rekli »mama«.
Vedno je bila narodno zavedna, pa tako, da so jo spoštovali tudi drugače misleči. Zvesto je izpolnjevala verske dolžnosti, če ji je bilo le mogoče, je šla vsak dan k sv. maši, gotovo pa v vseh prvih petkih.
»Zadnji vitez Rebrčan"
V nedeljo, dne 19. septembra 1962, je Farna mladina Žitara ves uprizorila na Rebrci znano igro »Zadnji vitez Rebrčan«, ki jo je dramatiziral Jaka Špicar. Za nekaj ur so nas igravci povedli nazaj v zgodovinski čas vitezov in nam predočili nekaj odstavkov iz naše ožje domače kronike.
Igra, ki so jo igrali že v Št. Primožu pred vojno in po njej, je letos zaživela prvič na zgodovinskih tleh na Rebrci. Okoli 700 ljudi iz vse Podjune in vseh drugih krajev slovenske Koroške je napolnilo razširjen prostor pred rebrško komendo. Pod milim zvezdnatim nebom se je že oder sam in vse okrog njega razprlo v pravo odersko sceno naravnega pozorišča. In ko se je igra začela, so se igravci in gledavci vživeli v nočno, sicer malo hladno, jesensko pokrajino ter s to v dogajanje samo.
Farna mladina iz Žitare vesi je igro, lah-
ko rečemo, uspešno uprizorila. Prireditev je zahtevala ogromno požrtvovalnosti, darovanega prostega časa in dobre volje, torej obsežnih zunanjih in notranjih priprav. Pod režijo gospoda župnika Nageleta so vsa dela od plakatov pa do zadnjega dejanja v redu potekala. Saj so igravci raztreseni po vseh mogočih službenih mestih po deželi in navezani na svoj prosti dan. Prav zato hočemo občudovalno podčrtati tisto neklonljivo voljo naših prosvetarjev in igravcev, ki se morejo šele po končanem vsakdanjem delu posvetiti tovrstnemu kulturnemu udejstvovanju. Vsa čast!
Okusne in značilne kulise je osnoval in napravil naš dobro poznani slikar Jerina; oder so postavili igravci sami; razsvetljavo pa je oskrbel gospod Pesjak Tonč.
Da je dospelo na prireditev toliko ljudi, je bil sicer kriv tudi lep in prijeten ne-
Pogrdb v četrtek, 13. septembra, je bil dokaz, kako spoštovanje je uživala Jogrova mama. Dolg sprevod se je vil od hiše žalosti v farno cerkev. Sprevod je vodil domači g. župnik Koglek ob asistenci g. kaplana Valjavca, g, ravnatelja Luskarja, p. dr. Metoda Turnška, iprovizorjev gg. Jožeta Kunsti j a in Vinka Zaletela. Med sorodniki pa je bil še duhovnik g. Mohor Picej, brat pokojnega g. župnika Jožka Picej a, kateremu je bila Jogrova mama duhovna mati. Precej 'sorodnikov in znancev je prišlo iz Jugoslavije.
V jedrnatem nagovoru se je g. župnik poslovil v slovenskem in nemškem jeziku od rajne mame. Ker je živela iz Boga, ki je ljubezen, je živela iz globoke vernosti in ljubezen dajala možu, otrokom in vsem, ki so prišli z njo v stik, in je bila vsem mama!
Združeni moški zbor je zapel rajni pri hiši, med sv. mašo in ob grobu, med pogrebnim sprevodom je pel psalm * Usmili se me, Bog«. Ob vsej žalosti smo prisluhnili lepemu petju številnega zbora, ki sta ga dirigirala g. Mihej Sadjak in g. Foltej Hartman.
Sedaj počiva plemenita Jogrova mama blizu groba rajnega župnika — mučenca Vinka Poljanca, ki je bil rajni učitelj in voditelj v življenje, katero je po njegovem zgledu oblikovala v zgledu verne i,n narodu zveste matere.
Počivaj v miru bdžjega Srca, ljuba, nadvse dobra mama!
Vsem domačim pa naše iskreno sožalje! * v
deljski popoldan, ki je naravnost presene-čil sredi deževnih dni, vendar je predvsem privlačevala igra sama. Marsikoga je prignala gotovo tudi radovednost. Ali reči moramo, da nam je vsem uprizoritev nudila, kar smo si obetali.	/
Vloge so bile dobro podane. Starega I\. ž na Rebrčana je posrečeno igral Jurij Matic, Fidejev iz Gorič; isto lahko rečemo o mladem in obetajočem Krenčevem Karliju Hren, ki je predstavil mladega Ivana Rebrčana; njegovega brata Krištofa pa smo videli v vlogi Štrcklnovega Francija Tomaža. Marico je igrala Greti Traun, Vrenova
v Kotu, njenega očeta Nikolaja pa Lado Hajnžič z Rebrce. Maničinega zaročenca je igral Ogris Mirko, Pevcarjev v Drabuna-žah, v vlogi Manfreda. Srečamo še Marijo Weicman v iskreno podani vlogi Jute, Va-zarjevega Jozija Starca v vlogi Hanija, Li-puša Franca ter Dameja Pepija v vlogah menihov, in lahko bi naštevali imena še in še: Wakounig Tevžej, Planteu Jurij, Urban Erna, Jagovc Leni, Zidovnik Jozej, Severin Isop, Habernik Jožko, Karicclj Jozej, Ho-bel Fridl, Sienčnik Marijan ... in še druge, ki jih srečujemo na naših odrskih in drugih kulturnih prireditvah.
O prireditvi in o raznih vlogah pa bomo pisali še prihodnjič v obliki igralske kritike. Za danes smo izrazili svoje zadovoljstvo nad uspešno uprizoritvijo.
Ker smo že pri naštevanju, ne smemo pozabiti omeniti onih, ki so skrbeli med dolgo igro za oddih. Med odmori so namreč nastopale razne skupine, tako tamburaši z Rebrce s pevci pod vodstvom Mir-kota Hajnžiča; trio iz Št. Vida v Podjuni; Malejeva Rozi ter Markova Greti s pesmimi ter globaški godci »Črn klobuk«.
Želeli bi, da bi se take prireditve pono-.vile. Pomenilo bi veliko, če bi ta igra postala za Podjuno to, kar je za Rož Miklova Zala. Želeli bi, da bi jo igrali mogoče vsako leto na Rebrci ali drugod in bi tako postala ljudska narodna podjunska igra.
^ 1. f.
Prizor iz 4. (tejanja, ki se godi na Rebrci: sel iz Velikovca je prebral obsodbo nad zadnjim vitezom Rcbrčanom. S tem preneha njihova zgodovina. — Farna mladina Žitara ves, ki je uprizorila igro.
Iz filmskega sveta
»FILMSKA BORZA« NA DANSKEM
Zopet ndkatj novega bo pomenila (ustanova filmske Iborze, katero je letos prvič organiziral francoski filmski avtor, ki živi sedaj na Danskem. V načritu ima, da bi odslej vsako 'leto priredili v Kopenhagenu veliko ifilmsiko raizstarvo vseh sltarib in novih fiiknbv, dbenem pa tudi vseh tehinič-nih pridobitev ih novitet na poljlu filmske produkcije. Da ibi obiskovalcem omogočili čim hitreljSi in preglednejši izbor filmov, so pripralvili ivelilkamski tehnični aparat, ki bo na razpolago obislkovalcem. Tudi velli-kainlslka dvorana z najmodernejšimi projekcijskimi aparati ter posebnimi televizijiskli-rmi omrežji je v ta namen pripravljena; celo iposebna pošta im posebna banka je rezervirana za ta slučaj.
Ta ustanova fillmlsike banke se povsem loči od filmskih festivalov. Njen glavni namen je, da se producenti, kupci in izposoje-valoi filmov v miru in Ob najivečji izbiri razgledajo po filmskem svetu ter si morejo za bližnjo bodočnost izbirati svoj delovni program. Čeprav bo koncem oktobra ta filmska borza šele prvič odprta, se je vendar priglasilo že mnogo interesentov iz vseh delov sveta. Pričakovati je, da se bo tudi ta filmska ustanova Obnesla in bo danski držal vi, ki je zelo podprla to zamisel zlasti s carinskimi olajšavami za uvožene filme, prinašala lepe dobičke.
»KLEOPATRA« - NAJDRAŽJI FILM
Konično so dokončali film »Kleopatra«, katerega so pripravljali več kot eno leto in je moralo to delo prebresti in premagati težke ovire. Ta film bo med najmogoč-nejišimi velefikni, prav gotovo pa bo med 8",dej izdelanimi filmi najdražji. Bajne sL)te so izdali za izdelavo scenerij, da o »plačah« igralcem obče ne govorimo. Silno je podražila izdelavo tega barvnega filma posebna vrsta barvnega snemanja, Ju omogoča čim bolj naravno reproduciranje slik.
Poglejmo si samo nekaj številk, da si bomo mogli predstavljati mogočnost tega filma. Forum romanum, to je glavni trg v Rimu so morali s kulisami postaviti in to je stalo okrog 35 milijonov šilingov. Snemanje slavnostnega vhoda kraljice (Kleopatre v Rim, kjer nOsi glavna igralka obleko, ki je stala nad 150.000 šilingov, predstavlja višek filma. Bajno vsoto skoraj 50 milijonov šilingov so potrošili za postavitev iin okras Kleopatrine rezidenc n e palače v Aleksandriji ob Tirenskem morju. Pri snemanjih nastopa 10.000 statistov ih iz Amerike je prišlo 'čez 100 tehnikov. Film bodo začeli vrteti po kino-dvoranah prilhod-',l t leto.
M-
FILMSKE VESTI
V Ameriki je umrl v starosti 78 let Uoot Gibson, ki je veljal škozi 30 let za nepogrešljivega 'Covbov•igralca v filmih iz divjega zapada. Umrl je za, zavratno boleznijo v hollywoodski bolnišnici.
»Nočna straža 63« je naslov filmu, ki ga pripravlja nemška filmska drulžba. Enak
JLu mladina in presneto
SOCIALNA ŠOLA:
Cerkev in država danes
Cerkev je božja ustanova, ki ima nalogo, da vodi ljudi h končnemu cilju, ki je življenje v Bogu. V ta namen ima potrebna sredstva ih mora uživati popolno svo-bodo pri izvrševanju svojega poslanstva.
Država je tudi drulžba po božji volji 'ter ima namen svojim članom nuditi varstvo ter jih podpirati pri delu za njihov naravni procvit. Tudi država, ima pravico, da je nihče ne ovira pri njenem pravičnem 'delu, istočasno pa je dolžina tudi Cerkvi dati, kar ji gre po pravilni: Dajte Bogu, 'kar je božjega, celsarjiu pa, kar je cesarjevega.
Cerkev v komunističnih državah
Žal, je danes v mnogih državah to osnovno ravnotežje meti Cerkvijo in državo porušeno ih si zlasti država mnogokje prilašča pravice, ki so 'kruto kratenj c pravic Cerkve.
Zlasti v državah, ki so prišle pod komunistični vpliv, pride prej. ali slej do ostrega nasprotja med Cerkvijo in državo. Državna Oblast začne zapirati cerkvene ustanove, skuša odtrgati mladino od cerkvenega življenja; izpelje popolno laizacijo vsega javnega in zasebnega življenja. Liturgično opravljanje po cerkvah še sicer dopušča in to le med štirimi stenami cerkve, a kmalu zaične zasegati .tudii cerkvene in bogoslužne stavbe. Pri vsem tem pa stalno ponavlja 'komunilstična centrala, da vera ati preganjana. Nikoli, baje ne gre nič proti veri, marveč vedno le za blagor domovine in ljudstva.
Cerkev je označena kot sovražnica režima — države, kar vedno istovetijo, in je 'proti ljudstvu 'ter sabotira delo ter hujska na odpor proti ljudskim oblastem.
Metoda preganjanja
Takšna je usoda katoliške Cerkve v vseh državah s komunistično vladavino. Proces pa je nekoliko različen le z ozirom na naglico navajanja teh komunističnih metod. Navadno pa gre takole:
Ker komunisti ne zapro kar prvi dan vseh cerkva in ker za svoje postopno odpravljanje cerkvenih ustanov navajajo politične, ljudske in državne razloge, se še
naslov nosi film, 'izdelan leta 1949. Novi film obravnava problem verske razdvojenosti v Nemčiji, ki je danes tudi politično globoko razdvojena. Pri izdelavi filma bosta sodelovala tudi katoliški in protestant-ski teolog.
vedno najdejo ljudje, ki mislijo, da komunizem ni proti katoliški Cerkvi kot talki, marveč le proti »izdajalskim, neljudskim« duhovnikom. Pa tudi (talke, ki sicer niso komunistom naklonjeni, komunistično ravnanje s cerkvenimi ustanovami in osebami zapelje, da začno misliti, da je Cerkev sama kriva, ker se ne zna prilagoditi sodobnim razmeram. Tretjim pa se zopet zdi, da se prilagaja in uklanja preveč.
Cerkev v nekomunističnih državah
Poleg komunističnega bloka držav pa so še države, katere označujejo komunisti za kapitalistične. Položaj katoliške Cerkve je v njih različen. Tudi v teh državah prihaja večkrat do nasprotja med cerkvenimi in državnimi obl astmi, čeprav to nasprotje nima takih oblik kot v komunističnih državah.
Ker je torej vprašanje o odnosih med Cerkvijo in državo v modernem času zelo aktualno, je potrebno, da vsak zaveden 'katoličan 'pozna stališče, s katerega mora gledati in presojati življenje Okrog njega. Posebno v državah, kjer vlada resnična svoboda, je zelo važno, da katoličani znajo čuvati nad svojimi pravicami; v rokah imajo namreč polno možnost, da uveljavijo svojo voljo, ki mora biti formirana po načelih krščanske družbene morale. Pre-zident Ma'saryk je nekoč rekel: '»'Katoličani boste imeli (toliko pravic, kolikor si jih boste izvojevali«.
Razna pota vodijo do poklica
Nedaleč od cerkve svetega Pavla zunaj obzidja mesta Raima je mogočna stavba, katero bi lahko imenovali univerza, semenišče ali oficirska šola. To je Kolegij svetega Bede; v njem je lansko leto dokončal bogoslovne študije eden izmed najlbogatej-šlh Amerikancev: John Garvan Cavanagh.
»Spoznal som, da ima življenje višje ideale, kot je lov na denar«. Tako je sam ugotovil, ko ob obilici denarja in zemskih dobrot ni našel zadovoljstva in miru. Zavrgel je dolarske zaklade in postal duhovnik, čqprav mu je že bilo 53 let.
V	zavodu svetega Bede študirajo zelo različni 'ljudje. Visli pokliči so zastopani, pa tudi istarost ni omejena, razen ona navzdol, kajti izpod 30 let ne sprejmejo nikogar, dočim je navzgor starost neomejena. Zlasti ipo vojni je bilo med gojenci tega zavoda mnogo bivših angleških in ameriških oficirjev.
Zares je zavod svetega Bede zelo zanimiv in svojevrsten zavod. VIed njegovimi gojenci najdete pisatelje, trgovce, umetnike, inženirje in vzgojitelje. Tu najdete med njimi očete-vdovce. Eden izmed takih gojencev je oče 14 otrok in je danes kaplan pri župniku — svoj oni sinu, ki je že nekaj let duhovnik.
V	zavodu sv. Bede, ki že 65 let obstaja, je bilo doslej že okoli 1000 gojencev posvečenih v vseh starostih iv duhovnike. Med temi. tiuldi angleški kardinal Griffin in še mnogo drugih znamenitih duhovnikov s poznim poklicem. V najlepši slogi študirajo v zavodu Amerikami, Angleži, Novozelandci in celo Kitajci. Pred kratkim je bil posvečen v duhovnika neki protestantski pastor iz Avstralije.
V	zavodu traja študij štiri leta. Sprejeti pa so samo na priporočilo lasltnega škofa. Po končanih študijah pa gredo v dušno pastirstvo.
Nekdanji milijonar John Garvan je postal drugi Pdter: Odslej ne Ilovi več šilingov, marveč je postal lovec za dušami. iKadarlkoll ga kliče Gospod, je pripravljen...
JCakhte so POČITNICE?
Dandanes izgubljajo (počitnice bolj do bolj nekdanjo preprostost in moralno zdravje ter se spreminjajo v razkazovanje nebrzdanega novega poganstva, ki okužuje ribale, hotele, ladje in prireditve. Zdi se, da so ljudje željni samo še nizkotnosti, ži-valskosti, strasti in norosti. Reklama vse to vzpodbuja in pregrešnost človeku naravnost vsiljuje.
Te nevarnosti se je treba zavedati in se spoprijeti z njo, ker ogroža velik del današnje družbe in jo potiska v nemoralni prepad. (Katoličani se ne smejo utopiti v tem (propadajočem svetu. Če hočejo ostati kristjani, morajo ostati zdravi, pametni, varčni. Ta razbrzdana oblika življenja, katere zaveznik je toliko listov in prireditev, naj bi bila vzor za svobodnega in naprednega človeka. Toda to je laž, ker tako življenje pelje v lahkomiselnost, pokvarje-
nost, nesebičnost, v smrtni dolgčas za ljudi, ki ne poznajo več prave vrednosti denarja, zdravja, lepote, umetnosti, ljubezni, nedolžnosti, skratka življenja.
REKORD SMRTI
Kar bo bile v srednjem veku kužne bolezni, ki 'so stalno redčile človeštvo, to so danes prometne nesreče, ki zahtevajo iz dneva v dan več Smrtnih žrtev.
Rekord smrti na cesti nosi Avstrija, V letu 1961 j,e prišla med 100.000 ljudi več kot 27 ob življenje. Drugo me!sto na tej žalostni lestvici zavzema Nem. Zvezna republika, kjer najde med istim ralzmerjem 25 ljudi smrt na cesti. Nato sledijo: Luxem-burg z 23.6, Kanada z 20.8, ZDA z 20.6 in Švica z. 20.2 človeka na 100.000 oseb. To statistiko je .izdal Statistični urad pri Združenih narodih (UNO).
M. van der Mecrsch:	11
sem dobil/
(»Ribiči” - iz življenja katoliške delavske mladine)
Zdaj je bilo res temno. Stražniki so kartali ob (leščerbi. V vsej tovarni ni bilo nobene luči, ker je bil električni tok prerezan. Stopil som po dvorišču, ki ga je malce razsvetljevala modrikasta mesečina. V tovarni je bilo pošastno: od zunanjih svetilk je svetloba belila jeklo ogromnih strojev. Za njimi j>a so ob zidovih ležale smešne sence transmisij in vreten.
Kakor dolgi drevoredi so bili med statvami speljani hodniki. Po teh drevoredih som hodil od dvorane do dvorane. Ob levi bi desni som se zadeval ob človeška telesa, ležeča brez življenja, kakor mrtvaki. Na koncu veže so švigale mimo sence, ki so kakor jaz patruljirale po dvoranah, ne da bi vedele, kaj bi rade.
Tišina te molčeče orjaške tovarne, tema in skrivnostna mesečina so tudi mene nekoliko pomirile. V valjarnici sem vzel črn kos blaga in nanj legel. Nisem dekel jopice, niti sezul čevljev. Bal sem se alarma ali kakšne-k;i drugega presenečenja, zato sem hotel bi-ti pripravljen. Niti zaspati nisem poskušal. Saj bi kakšen prenapetež ali kak drug capin utegnil tovarno zažgati. Nekolikanj ttirzličilo me je. Vsakršne misli so se mi trio tal e po glavi. Nisem se mogel znebiti
občutka, da bi se vse škupaj utegnilo žalostno končati; zakaj v revoluciji smo bili. Kaj naj storim? Na nikogar se nisem mogel zanesti. Ob taki misli me je popadel velik strah.
Nekako rib dveh zjutraj je od zunaj v tovarno udaril oddaljen šunder. Vedno bolj se je bližal. Kričanje, petje in razgrajanje. Vstal sem in prisluhnil v temo. čisto od 'zadaj je v vežo prihajalla gruča kakih dvajseti li delavcev, ki so bili s kor o vsi pijani. Imeli so leščerbe ter kar vsevprek prepevali internacionalo in druge pesmi. Harmonika je vodila napev. Bržkone so prihajali iz Doormansove beznice. Od daleč sem jih nahrulili:
»Tiho, gobci! Tu nobeden ne pojde notri! Poberite se!«
Pa so dšii.
Spet so me začele spreletavati misli. Začel sem kovati načrte ter si izbirati orožje. Ko bi bil mogel govoriti s tovarnarjem, bi bilo gotovo mogoče kaj doseči. Ampak gospod Vassort se zame nikoli še zmenil mi. Zdaj je bilo prepozno. Zdaj sem mogel vplivati kvečjemu na svoje nasprotnike; pa bo težko kaj, zlasti zato, ker sem imel za seboj le prav majhno manjšino. Nazadnje sem sprevidel: za zdaj ne moreš nič sklepati. čakaj dogodkov in si skušaj ohraniti svobodo, katero so ti doslej pustili. Brezpogojno je treba ohraniti stik s tovariši, da bo mogoč enoten nastop. Na tem sem zgradil svoj jutrišnji program: najprej se
naglo odpelji domov jest, da v teh beznicah me 'boš ostal nič dolžan. Nato v sindikat se dogovorit. In svojim ljudem dati potrebna navodila. Tako bodo ostali zaposleni in v mojih rokah. Vse drugo se bo že še videlo.
Nato sem trdno zaspal.
»Mi delegati«
Rano v jutru sem se prebudil. Bilo je nekako rib štirih zjutraj. Velik svit je od zunanjih svetilk padal na statve in na ležeče, speče ljudi.
Vstal sem in 'tiho stopil na dvorišče. Zraven stranišča je 'bilo nekaj vodovodnih pip. Začudil sem se, ker sem tu že dobil nekaj moških. Kadili so cigarete in se menili o stavki. Voščil sem jim dobro jutro, se za silo umil, se obrisal z žepnim robcem ter se vrnil v delavnico.
Tovarna se je prebujala. Prvi, ki so vstali, so močno ropotali ter druge budili iz spanja. Vse je zehalo. Od (povsod so prihajali bledi obrazi. Kakor v kakšni, vojašnici.
V valljarnioi sem dobil naše precej zaskrbljene in potrte. Bili so vznemirjeni in preplašeni. Slabo prespana noč ni ostala brez vpliva.
»Sami smo in komaj se moremo ganiti. Bržkone jo utegnemo še pošteno skupiti po grbi.«
Poskusil sem jih s čim zaposliti in zmotiti, pa nisem inič našel. Slednjič sem svoje
možake (porazdelil po tovarni. Vsak je moral nadzorovati po on oddelek.
»Stopite tnalo okoli,« sem jim naročal. »Oči imejte odiprte. Opoldne mi kratko poročajte. Potem se (bomo pomenili, kaj bo treba ukreniti.«
Satu sebe sem spraševal, kaj naj storimo. Sam nisem prav vedel, kaj bi mogel ukreniti. Toda moja Odločnost j itn je 'bila trdna opora. Zdaj so bili že nekaj boljše volje, umili so se ter začeli nadzirati. Bil sem pošteno lačen in sem sklenili, da se čimprej odpeljem domov. Stražarjem sem povedal:
Poznali so m oje svoboščine in me izpustili.
Doma sem vzel površnik ter nekaj kruha in sira.
(»(Kosilo ti prinesem v tovarno,« je rekla mati.
»Če rada, kar prav.. . Morebiti je pa le bolje, če ne...«
»Zakaj?«
»Predaleč ti bo... Pa še noter ne boš mogla. Žalostna bi bila, ko bi videla, da sem tako zaprt.«
»To je res,« je menila mati.
(»Si (bom že kako pomagal. Pri meni je tudi brat nekega tovariša, ki tu blizu stanuje. Njegovi svojci naj primeso mojo po-soclo.«
(Dalje prihodnjič)
Šoferski kotiček
Splošno o pnevmatiki
Pnevmatika omogdča hitrost, prestreza sunke in pomaga vzmetenju. Sestoji iz zračnice z ventilom in 'plašča.
Zaradi velikih obremenitev, ki jih mora premagovati, je pllašč grajen iz več plasti: 'zunanjega oboda, ki ima določeno obliko (protektor), notranjega oboda (notranji prorektor), plasti Ikordnega platna in se končuje z jekleno vrvjo ojačenim robom, (ki se prilega na rob plaltilšča.
Poleg plaščev z ojačenim robom (jeklena pletena vrv), pa uporabljamo tudi plašče z mehkim robom.
Dalje razlikujemo še pnevmatiko z visokim pritiskom 6—8 atmosfer in pnevmatike z nizkim pritiskom 1—4 atmosfere ter še pnevmatike brez zračnic.
Vzdrževanje pnevmatike
Živijenjslka doba pnevmatike je odvisna predvsem od tega, kako negujemo in varujemo plašč. Bolj ko 'bomo up dš te vali na-vodilla za vzdrževanje plaiščev, dlje bomo vozili z njimi! Slab in malomaren voznik bo vozil z novimi plašči 15.000—20.000 km, pa bo že imel Zlizane protdktorje, stransko gumo na nelkaj mestih vulkanizirano, platno znotraj' plašča pa raztrgano in presekano! Vesten voznik, ki med vožnjo misli tudi na pnevmatike, bo z enakimi plašči
NE UBIJAJ!
Zato vozi previdno !
prevozil 30.000 km in večinoma še več, plašči pa bodo še primerni za navudkani-ziranje novega protektorja!
Medtem ko bo slab voznik pogosto pri vulkanizerju, bo imel vesten voznik Le redko opravka z njim.
Upoštevajmo: pritisk, obremenitev vozila, drgnjenje plaščev ob robnike, pravilno parkiranje, tehnika zaviranja, menjanje koles, zaščita pred mineralnimi olji ■in mastmi in poddbno vplivajo na življenjsko dobo pnevmatike.
Pritisk
Pnevmatika mora imeti določen pritisk. Pritisk in obremenitev sta vzročno povezana. Le tovarniško predpisan pritisk in dopustna obremenitev zagotavljata najiveč-jo sposobnost pnevmatike pri najmanjši obrabi plašča. Glede pritiska si velja zapomniti sledeče:
—	prenizek pritisk daje pnevmatiki značilno valjasto obliko. Ob stran i nastanejo trebušaste izbokline, protektor se upogne navznoter, tako, da se močneje obrabi ob straneh. Talka pnevmatika se »valja«, platno in guma se preveč upogibata. Plašč se močno greje, tkivo gume dn platno se trga, vozilo rado zanaša. Kadar zavozimo čez trd predmet, lahko poškodujemo boke plašča, ob zelo nizkem pritisku pa se iztrga ventil;
—	če ima pnevmatika pravilen pritisk, tedaj se dotika ceste (ravne 'podlage) vsa širina protektorja. S tem dosežemo enakomerno obrabo 'protektorja po vsej širini;
—	če ima pnevmatika previsok pritisk, se dotika protektor ceste le s srednjim delom. S tem zmanjšamo površino, s katero protektor »grabi« cesto in vozilo je na spolzki cesti manj stabilno. Plašč se močneje obrabi le v srednjem delu protektorja, zaradi prevelikega pritiska zgubi prožnost in nevarnost, tla slabo pnevmatiko raznese, je večja;
—	izjemoma menjamo pritisk le v dveh primerih: pozimi lahko na zasneženi in 'spolzki cesti malenkostno znižamo pritisk, malo višji kot predpisan pa je lahko na dolgi vožnji na avtomobilski cesti, ko z malo višjim pritiskom znižamo temperatu-iro pnevmatike ter zmanjšamo tudi valjanje in odpor. Mnenje nekaterih voznikov, da lahko znižamo pritisk v pnevmatikah v vročih poletnih dneh (Češ da vročina zviša pritisk), je zmotno! (Pritisk naraste zaradi višje temperature zraka tako malo, da praktično ne vpliva na pnevmatike. Malenkost višji pritisk celo preprečuje — kot vemo — nadaljnje segrevanje plašča.
Če pa vroči pnevmatiki znižamo pritisk, 'bo ta pod normalnim pritiskom tedaj, ko 'bomo vozili v hladnejšem zraku in bo pnevmatika hladnejša, kar je za plašč bolj škodljivo, kot zvišan pritisk v vročini.
NEGUJMO SVOJE TELO
Telesna nega je stvar higiene in estetike. Če le utegnemo, se umijemo vsak dan po vsem telesu, zlasti pa smo skrbni glede snage rok in nog. Če nimamo kopalnice na razpolago, si laihko z mokro brisačo koristno pomagamo. Zlasti se moramo temeljito umiti po vsakem opravku, pri katerem smo se spotili. Moški naj, se redno brijejo, kar je zlasti v zrelih leltih in starosti estetska potreba. Nohte strižemo dvakrat na teden, vselej pa pazimo na to, da so snažni.
'K tclesnii negi sodi tudi redno utrjevanje. Kdor je vsak dan nekaj ur na zraku, bo laže prenašal sonce, veter in mraz in bo tudi njegova koža na obrazu pri.kup-nejša. Osnovna sredstva telesne nege šo: mrzla in topla voda, milo, brisača, škarjice, glavnik, pribor za britje. Ne smemo pozabiti na zrak, sonce, veter, vročino in mraz. Šele nato pridejo na vrsto irazlična kemična in druga sredstva. Kdlikor uporabljamo umetna sredstva telesne nege, svetujemo kvaliteto v izbiri in 'zmernost pri uporabi.
ZAKAJ POSTANEMO TREBUŠASTI?
Trdbušna stena zahteva krepitve. Vzroki preobilnega ali deformiranega trdbuha so različni: nekateri ljudje so po naraiVi nagnjeni k rejenosti, drugi so navajeni na obilno uživanje manj vredne hrane din na obilno uživanje pijače. Čdsto je deformiran trebuh posledica materinstva, najče-šče pa posledica staranja.
Gre za trebušno steno, za trdbušno mišičje, ki se je raztegnilo dn postalo preveč ohlapno. Z vajami, ki trebušne mišice krepijo, bomo dosegli, da bodo spet bolj čvrste in bo stena napeta. Vaje za krepitev trebušne stene izvajamo leže na tleh na
Suša v Italiji
Letošnlja suša je zlasti v Italiji povzročila veliko škodo. Saj. nad tri mesece ni deževalo dn kdor je potoval po Primorskem ali še nižje po Italija, je videl, da je bila vsa trava in tudi po njivah vse požgano od sonca. Le z umetnim zalivanjem so po vrtovih in poljih, kjer imajo namakalno napravo, vsaj delno rešili pridelek.
V vinogradih je suša najprej prizadela mlade trte, nato pa še stare. Letos bo razmeroma malo grozdja, ker poteka nenaravno dozorevanje Ob suši prehitro.
hrbtu. Ndkaj časa dvigujemo noge kvišku, po eno ali obe hkrati, nato pa zataknemo stopala pod omaro in dvigujemo trup do vzravnanega sedenja. Sprva delamo take vajo 'le po dve do štiri minute zjutraj in zvečer.
Pretiravati ne smemo, ker bi nas mišice bolele, kar je prej škodljivo kakor koristno. Torej po malem, postopoma! Po enem mesecu redne vadbe bottno lahko vztrajali pri vajah za krepitev trebušne stene že po 10 minut zjutraj in zvečer. V naslednjih mesecih jih bomo delali že vse temeljiteje: iztegnjene noge, sklenjene noge, vklenjen križ, glava zaklonjena; po enem letu siste-imatične vadbe pa bomo že lahko uigotovili viden uspeh. Trebušna stena bo spet bolj čvrsta, trebušni obseg bo manjši, celotni lik telesa lepši.
UTRJENOST JE POTREBNA
Utrjujemo se potetopoma. Važno je, da :slmo vsak dan, 'zlalsti v jesenskem času, če le mogoče več ur v naravi. Talko se telo prav polagoma, vendar zanesljivo navadi na hladnejšo letno dobo. V jesenskem času se ne smemo prezgodaj toplo oblačiti; če nas zebe, moramo hitreje hoditi ali delati. Velikega pomena za utrjevanje je tudi redno umivanje z mrzlo vodo po vsem telesu. Kdor nima na razpolago kopalnice in tudi ne prostora, v katerem bi se laihko nemoteno umival, si pomaga z mokro frotirko, s katero si zmoči in podrgne kožo po vsem telesu. Priporočljivo je, da telovadimo zjutraj' neoiblečenli pri odprtem oknu. Izkoristimo sleherno priložnost, da gremo bosi po rosni travi ali celo po snegu. Z utrjevanjem lahko dosežemo veliko odpornost telesa; potrebno pa je, da se utrjujemo po-stojpoma in redno.
in Jugoslaviji
Na pridelek krme je suša vplivala usodno in kmetje se vprašujejo, kje bodo dobili krmo za prehrano živine. Tudi ostali pridelki so hudo prizadeti in računajo, da je šlo za dve tretjini v škodo. Upati je, da bo dež, ki je končno le prišel, le še nekaj rešil.
Tudi v Jugoslaviji je suša v južnih predelih države povzročila mnogo Škode. Večjo škodo trpi sadje, ki je zaradi poman-kanja vode ostalo drobno in nezdravo. Naj-večjo škodo pa so utrpeli vinogradi na Primorskem v Vipavski dolini in na Brdih.
=^Za naše gospodinje - =
Kako ravnamo s stekleno posodo
Stekleno posodo umivamo v mlačni vodi, v katčri smo raztopili nekoliko boraksa. Če pa je steklena posoda mastna, jo umiij-mo v mlačni milnici fz boraksom in jo dobro izplak ni,mo v čisti, milačni vodi. Kalne stekietniice in kozarce očistimo s kisom in soljo pa tudi z izdroblljenimi jajčnimi lupinami: stdklo postane čisto in svetlo kakor novo. Oljnate in drugače zamaščene steklenice očistimo najtrolje s koprivami. Pri čiščdnju steklenic in sploh steklenine dobro pomaga surov narezan krompir, ki ga pustimo v steklenici 2—3 dni. Če so steklenice plesnive ali če sploh smrdijo, uporabljamo stolčeno oglje* ali pepeliko. Po petroleju steklenice dolgo smrdijo, tudi če jiilh očistimo; tu bo najbolje, če jih dobro preplaiknemo z bencinom, im sicer štiri do petkrat; bencin odlllijiemo, steklenico posušimo in izplaklnemo dva do trikrat is špiritom. Če vse drugo ne pomaga, uporabimo razredčeno solno ali žvepleno kislino.
Steklenice, v katerih je bilo vodno steklo, se ne dajo očistiti. Steklene zamaške, (ki.se prisuše lin jih ne moremo izvleči, zrahljamo s tern, da ogrejemo grlo steklenice na šjpirknelm pilatnemu. če pa bi bila nevarnost zaradi eksplozivne vsebine ali kako drugače, ogrejemo grlo steklenice s tem, da ga ovijemo z motvozom in sučemo toliko časa, dokler se grlo ne ogreje. Pomaga tudi to, da zalijemo zamašek z oljem in postavimo steklenico v toplo ali vročo vodo.
Stekleno posodo z motnim rabom pom i ješ prav lepo s kavno Usedlino, ki ti ostane po kuhani kavi. Uporabljaj pa čimbolj svežo, vrzi jo v posodo ali v 'kozarec, (kit' ga hočeš pomiti, pritlij mrzle vqde dn tresi sem in tja, ali drgni s krpo, nato pa izplalkni z mlačno vodo. Steklenice in kozarce lahko operetno tudi tako, da denemo v vodo na drobne koščke natrgani časopisni papir
in jih potem preplalknemo v čisti, mrzli vodi. če hočeš steklenico ali pločevinasto škatlo nepredušno zapreti, vzemi ostanek sveče dn pokapljaj robove s stearinom, dokler nisi dosegel namena.
Kozarci, ki jih uporabljamo kot pitne posode, naj bodo kristalno čisti. Kadar so gostje pri mizi razigrani, se zgodi, da se ubije kozarec že pri majhni nerodnosti, če vložiš kozarce v mrzlo slano vodo, jih prekuhaš in pulstiš v vodi, da se z njo ohllade, bodo bolj trdni. Kozarec je treba praviloma po Vsaki uporabi izplalkniti s čisto vodo.
če hočeš odpraviti maščobo in drugo, očisti kozarec z žaganjem in s pridatkom salmiaka, nikoli pa ne z milnico, ker lahko skvariš okus pijače v njih. Umitih kozarcev ne brišemo, (temveč izplak ujemo s čisto vodo. Da se dobro posuše, jih ne poveznemo, temveč obesimo z dnom navzgor na količke, s katerimi smo opremili polico. če nalijemo v kozarce vročo pijačo, radi popokajo, če že mora to biti, dasi vroče pijače ati mogoče piti, denimo v kozarec žličko ali kalk drug 'kovinast predmet, ki sprejema toploto hitreje kakor steklo.
Če postavimo stekleno posodo na vroče mesto, da ogrdjemo vsebino, smo lahko vselej pripravljeni, da bo počila, če ni narejena iz povsod enako debelega stekla. Po-čenje preprečimo samo s tem, da podložimo nekoliko časopisnega papirja ali pivnika, azbesta ali kaj podobnega. Če hočemo vsebino kozarca ogreti s tem, da ga postavimo v vročo vodo, n. pr. pri vikuhavanju, moramo podložiti kos lesa ali pa zaviti kozarec v slamo ali seno ter ga postaviti v vodo, ki jo šele potem polagoma ogrevamo. Kozarci, postavljeni drug v drugega, se radi trdo sjpoprirnčjo; ločil jih bomo, če nalijemo v gornji kozarec mrzle vode, spodnjega pa držimo v topli vodi.
Mlečni izdelki jetične živine
Tudi pri nas je jetika med govejo živino zelo razširjena. V nekaterih hlevih j,e prav vsa živina okužena, kar je prizadelo našemu gospodarstvu precejšen udarec. Večji del po jetiki okužene živine je že zamenjan z 'zdravo dn zdravniško pregledano živino.
Vendar pa je važno vprašanje, kako je z uživanjem mesnih In mlečnih izdelkov od take okužene živali. Dokazano je, da človek lahko oboli iza jetiko, ki jo dobi od živali. Za okiuženje 'z bacili živalske jetike je pa najbolj nevarno mleko oziroma mlečni izdelki bolne živine.
Vendar pa je mogoče mleko okužene krave pasterizirati, /to je nekako razkužiti. To delajo največ v velikih mlekarnah. Vrši se pa to na sledeči način: mleko do vretja segrejejo in takoj' nato ohladijo na nizko toploto do 10 stopinj. V ta namen .Uporabljajo posebne aparate, tkzv. pasterizacijske aparate.
Podobno pa je mogoče razkužiti mlleko okuženih krav tudi vsakemu kmetu doma. Mleko je treba v velikih 'loncih segreti nad sto stopinj toplote, nekaj minut pustiti v tej toploti, nakar zqpet hitro ohladiti v večji posodi mrzle vode.
Kar velja za mleko okuženih živali, isto velja tudi za izdelavo mlečnih 'izdelkov, kot so smetana, sir im maslo. Da smo varni pred morebitnim okužen jem, je potrebno, da tudi smetano, iz katere delajo sir, pasteriziramo, čeprav pri predelanem mleku nevarnost okuženja ni tako velika.
Mednarodni urad za prehrano in kmetijstvo (iFAO) je že pripravil načrt, kako bo v bodoče treba ravnati z mlečnim! izdelki, da bodo deležni mednarodne zaščite. Za prvovrstne mlečne izdelke bo neobhodino potrebno, da bodo napravljeni iz mlekc pqpolnoma zdravih živali. Zato je skrb sv. ' hernega kmeta—'živinorejca, da ima v hlevu le zdravo 'živino in bo pogosto dal pregledat! svoj hlev.
GOSPODARSKE VESTI
UPORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Po podatkih, kli jih je zbrala in objavila OZN, 'se je iproizvodnja električne energije v zadnjem desetletju domala podvojila. Tako je ta proizvodnja leta 1952 znašala še 1161 milijard kWh, medlem ko je leta 1960 dosegla že 2294,6 milijarde kWh. /Najbolj se je proizvodnja električne energije v tem razdobju povečala v Aziji, in sicer kar za 180 odst., zatem v Južni Ameriki za 110 odst. in v Afriki za 105 odst.
Od celotne proizvedene količine električne energije je bilo v Severni Ameriki porabljenih 431 milijard kWh, v Evropi 316 milijard kWh, v Aziji 142 v Južni Ameriki 26,7 mili Afriki 20.5 milijard kWh. ‘
REKA RHONE BO PLOVNA
Francoska državna družba »Compagnie National du Rhone«, kr je bila ustanovljena po drulgi svetovni voj)ni zaradi usposobitve za plovnost s spodnjega dela reke Rhone, ki izvira v Švici in se izliva v Sredozemsko morje, je sporočila, da bo od 12 predvidenih objektov za omenjeno usposobitev do leta 1965 gotovih oziroma vsaj blizu dograditve že sedem objektov. S tetm bo že v precejšnji meri dosežena plovnost reke Rhone vse do Lyona. Nadaljnl projekt gradifive pa predvideva povezavo reke Rhone s plovnim prekopom z reko Ren. S tem bo dosežena povezava dveh velikih srcdhjeevrojpskih rdk Donave in Rena s Sredozemskim morjem,
IZVOZ ŠVICARSKIH UR
V prvi polovici letošnjega tela se je izvoz švicarskih ur v tujino močno povzpel ter je prekoračil vso dosedanjo kvoto. Povprečno so Švicarji letos izvozili na mesec po tri in pol milijona ur. Vsekakor predstavlja to velik delež narodnega dohodka, ki pomaga, da velja Švica za deželo, kjer »se cedi mleko in med«.
SILO- IN SLAMOREZNICE MLATILNICE
ELEKTRIČNE in DIZELMOTORJE RUVAČE ZA KROMPIR (Kartoffclmder)
naročite najugodneje
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf
Telefon 04237 246
Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogojil
milijard kW;k rrd' kWh in

P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
VINKO BELIČI Č:
rIndi ci baionctk
Izza nizkega ameljka ob poti sta se po-'kaizalla dva svetla balončka: prvi moder, drugi rdeč. Pozibavala sta se vzdolž zida, ki je ves 'tonil v zelenju. Lahkotna ko pena in lepa ko salnje sta se bližala toplo in neslišno, in nizko 'sonce ju ni spustilo iz poljubov.
Fantiča napeto gledata njuno bližanje.
»Mama gre!« je zavpil večji. Stekel je na vso sapo, se na ovinku sunkovito ustavil in se zastrmel v čudo. Manjši jo je z istim vzklikom »Mama gre!« nezadržno ubral za njim: nožiče so migotale po pesku in prahu, a ni se spotaknil. Tudi on je na ovinku ok amen el in se zagledal. Pred njima je v nasmehu obstala mama: v eni roki je imela polno mrežo nakupljehih stvari, v drugi na vrvici dva ndznartsko vabljiva balončka — pa tudi onadva ljubeče vabljena v višine.
Dobila 'Sta vsak enega — večji modrega, 'manjši rdečega — in ga tisti hip ne bi bila dala za ves svet.
»Samo pazita, da vama ne uide! Glejta, da se vama ne izmuzne vrvica! Držita ju čvrsto!«
In sta tekalla po vrtu, da bi ju vsi videli. Gledala sta balonček, ki je plaval nad njima in komaj zaznavno kdaj nategnil vrvico.
Medtem se je sonce močno nagnilo in hrup hiše se je umeseH. Večji fantič je že prišel noter in privezali balonček za drugi dan. Igračka je obstala na stropu in le t’.IV‘ij pa zdaj malo podrsala po njem.
1 Mali fantiček pa je na klopi pod zorečo češnjo žele'1, da bi bil njegov rldeči balonček še višji in svetlejši. Počasi je odvijal vrvico in je bil ves zagledan v prstke. Nenadoma ni imel več ničesar med njimi...
Tedaj pa je tišino preklal presunljiv klic:
»Glejte! Glejte!«
Falnitič se je Zdrznil in pogledal kvišku: rdeči balonček se je pozibaval nad streho, •sredi največjega sonca; kakor osupel zaradi nenadne prolstosti se ni mogel odločiti, kani bi šel.
'Mali je strmci vanj in se ni ganil. Srčece v prsih je klicalo: O, vrni se, balonček! Verovalo je, da se vrne. Zakaj se pa ne bi vmi!?
Toda balonček je zaneslo najprej malo na levo, nato malo kvišku, potem malo na desno, in spet kvišku — tako da je bil zme-gpm manjši. A ni se mu preveč mudilo, ker ■\t, billo .nobenih preganjalcev za njim. Po Vrtu so tekali 'veliki in majhni: vpili so, se smejali, ga kazali, ugibali, kam 'pojde, in ga niso pulstili spred oči. Vsi obrazi so hili uprti kvišku. Mali fantič pa je brez besede pohiteval' za njimi, še zmerom poln vere, še vedno brez odgovora na večno vprašanje: '»Kaj si pa delal, da ti je ušel?«
Vrt so zakrile sence, /visoko v zraku pa je se dihala sončna luč. V to zamirajočo luč je počasi, po ovinkih plaval rdeči balonček. Nikamor se mu ni mudilo. Včasih je obsijan izginil za hip, a se vnovič pokazal, še drobnejši — le še pika.
»Ni ga več!«
Jaz ga še vidim: glej ga tam! Dobro po-gldj!«
»Tisto je vrana ali pa lastovka, ne balonček!«
Mama, ki je imela najvztrajnejše oči, ga je videla najdalje. Z nekim posebnim čustvom je gledala za njim. Ko pa ni imela več kaj videti in je bilo iz višin pričakovati že pozdrav prve zvezde, se je sklonila k malemu, ki se jie bled in kot notranje ohromel tiščal k nji — zdaj že brez vere.
»Kam je šel balonček?« je vprašal očitajoče.
Večji pa je modro odgovoril: »Razpoči! se je. Ali pa ga je veter zancsdl v kako tujo deželo. In tam se bo igral z njim kak drug fantek, samo da bo bolj pazil nanj kakor ti.«
Mali je bil pred j,okorni in mama ga je vzdignila v naročje.
»iSaj ni res! Visoko gori pod nebom, že blizu zvezdic, so ga prestregli angelčki. Spravili So ga in dali ga bodo 'Miklavžu. Če boš priden, iti ga prinese Miklavž, ko bo njegov god. iPrav ta rdeči balonček ti prinese. Mogoče bo pa še lepši!«
Malemu je nova vera olajšala srčece in razsvetlil se mu je obrazek.
PAUL FE VAL:
RODBINA
d u imate zgodbo, ki som jo pravil že pogosto v raznih oblikah in ki jo bom pripovedoval še večkrat, če Bog da, ker je velika in blaga.
Čeprav je (povest bretonska, so mi jo vendarle pripovedovali prvič v Normandiji, na Avranskem griču, ki gleda preko ene naj lepših pokrajin na svetu. Bila sva dva; druigi je že pred tremi leti umrl v sladkih upih na božje obljube. On je ljubil, trpel in molil.
Spominjam se, da se je medtem ko mi je to pripovedoval, pod najinimi nogami svetilo blato, v katerem bi lahko utonili kot v morju; na obzorju je pa segala voda prav pod oblake in zahajajoče sonce jo je razsvetljevalo, da je bila podobna ogromnemu požaru. (Med blatom in morjem je dvigal pred ta požar svoje temne obrise hrib Sv. Mihaela, tako da je bil granitni orjak obdan kakor z žarom škrlata in zlata.
Bilo je ob času bretonskega potopa. Ni bilo to ob vesoljnem potopu, temveč ob tistem potopu, ki je zadel le Bretanijo.
Hrib Sv. Mihaela se je držal tedaj še kopne zemlje; dalje za njim se je razprostirala ob obalah iKvenone župnija sv. Vi-nola, ki leži sedaj sto čevljev pod vodo Kankalskega zaliva.
Aleš, Rokov sin, je tedaj pasel črede sve-tov im o Iškega gospoda. Ko je dopolnil pet in divajset let, je vzel za ženo plavolaso Sabi mo, ki je bila v osemnajstem letu starosti.
Oba sta se gorko ljubila. Ona je bila dobra in Hejpa, on pa velik in močan ter se ni bal nobenega truda. O Velikem šmarnu je nosil cerkveni kip Matere božje.
Mati božja svetovinolska je bila vsa v srebru. Bila je bogata, kajti okoličani so upali odkupiti svoje grehe s platnom, z žitom in z volno, ki so jo 'polagali pred njene noge. Toda motili so se, kajti grehov se lahko odkupimo samo s kesanjem.
Aleš in Sabina sta bila brez otrok. Kadar je bil Aleš na polju in je Ostala Sabina sama v koči, je žalostno razmišljala:
»Če bi imela na svojih kolenih dragega malčka, ki bi bil živa podoba mojega Aleša, koliko srečnejša hi bila.«
In Aleš je sanjal, ko je pasel čredo svojega gospoda:
»Če bi mi dala moja draga Sabina ljubkega Otročiča, svojo živo podobo, kako veselo bi bilo pri nas im kakšno upanje!«
Ko se je vrnili nekoč Aleš ves zaskrbljen s pašnikov, je dejal:
»Glej, moja Sabina, če bi ti stkala lep pajčolan za našo Brezmadežno, bi ti morda podarila majhnega angelčka, da bi ga zibala.«
Kaj mislite, da more mož kdaj prvi misliti na kako stvar? Ne, to je vedno žena. Sabina je takoj odšla iskat pajčolan, ki ga je bila stkala že poprej, bolj belega nego sneg in bolj prozornega nego poletna me-gla.
Ko ga je Mati božja videla, je bila zadovoljna in ga je sprejela. Aleš in Sabina sta dobila otročička in sta se ob njegovi zibelki ljubila še bolj.
Ko je imelo dete devet dni, ga je vzela Sabina, ki je bila tedaj še jako šibka, v naročje In 'se je podala z njim pred Marijin oltar.
' '»Marija,« je govorila kleče, »glej mali zaklad, ki si: ga nama podarila; midva !d ga vračava, o Mati! Da bi ostal tvoj in da bi raistel, zaobljubljen tvoji nebeški barvi. Glej, milostna Devica, naizvala sva ga Roka, kakor je bilo ime očetu njegovega očeta. Poglej ga dobro, da ga boš poznala tisti
dan, ko bo potreboval tvoje pomoči.«
*
Ne vemo, če so povzročili to grehi sveto-vinolske župnije ali grehi vseh župnij, toda neke noči je zadela ves okoliš strašna nesreča. Reka je marastla kot vrelo mleko in prestopila bregove. Divjali je vihar, dež je lil v potokih, zemljo je stresala mrzlica. Vso ravan je zalila voda in ko je napočilo jutro, se je pokažallo, da ravnine ni zalivala reka, temveč morje.
To je postajalo temno, razburkano in vihamo. Razdejalo je vse zapreke, ki jih je na njegovo jezo postavila božja roka. Naraščalo je tako, da se je spremenilo v pravi potop.
Cerkev sv. Vinolia je stala na neki višini. Prebivalstvo se je zateklo tja, toda Aleš in Sabina sita ostala na vratih svoje koče, ki je bila zgrajena še više nego cerkev.
Ko je dolspela voda do njiju, sta odšla z malim v prvo nadstropje. In ko jih je do-
segla tudi tam, sta zlezla na streho, a voda jima je sledila še vedno.
'»Mož moj,« je dejala Sabina, »umrli bomo skupno.«
»Ne!« je od vinil Aleš.
»'Kaj!« je kriknila ona, »ali naju misliš zapustiti?«
»Ne,« je zopet ponovil pastir.
Voda je naraščala. Stoječ na grebenu strehe je Aleš dodal:
»Vzemi najinega malega. Jaz ti bom pomagal, da boš zlezla name. Stopi na moje rame in se 'dobro drži...«
Sabina mu je padla okoli vratu in jokala.
»Nikoli!« je dejala.
»Podvizaij se, gre za Otroka! če se boš opirala name, boš lahko zdržala nekoliko dlje; morda se medtem voda ustavi. Zbogom, moja ljubljena žena! Četudi jaz umr-jem, samo da bi bila rešena ti . . . Pripovedi! j mu, naj se 'spomilnja svojega očeta.«
Sabina je ubogala in ko je zlezla nanj, je voda zalila Aleševo glavo.
Sabina je točila vroče solze in držala otroka. Ko ji je 'stopila voda že do pasu, je dvignila 'svojega malega Roka, 'potem ko ga je še enkrat pritisnila na svoje prši, in mu rekla1;
»Zlezi name, pomagala ti bom. 'Položi svoje male možice na moja ramena in drži se dobro ...«
»O, mama moja!« je plakal otrok. »Nočem!«
»Podvizaj se, prdsim te, morda se bo voda še ustavila, če se boš opiral name, boš lahko vzdržal nekoliko dlje; da se rešiš le ti, pa bo dobro... Zbogom, dete moje, srčece moje, spominjaj se svojega očeta in svoje matere ...«
Umolknila je, kajti voda ji je zalila usta.
Nad valovi ni bilo videti ničesar več, samo še svetlo glavico malega Roka ih gubo njegove modre Obleke, ki je plavala nad vodo.
Prav tisti trenutek je pa stopila tudi svetovinolska DeVica iz majvišjCga cerkvenega okna, kjer je utonilo že vse, in je zapustila svoj 'prelplavlljebi oltar v cerkvi, da se zateče v nebo. S 'seboj je vzela tudi svoje darove. Ko je prijela svoj pajčolan, je qpazila tudi svetilo glavico malega Roka in rOb njegove modre oblekce. Devica se je Ustavila.
»To dete je moje,« je dejala. »To vzamem tudi seboj.«
In res, prijela ga je za mehke kodre, misleča, da ga bo lahko dvignila. Toda otrok je bil 'težak, zelo težalk, za tako majhno telesce talko težak, da je morala presveta Devica izpustiti vse svoje darove in mu podati obe roki.
Ko je tako odvrgla vse, platno, tkanine in rože, je končno lahko dvignila dete in tedaj Se ni več čudila njegovi veliki teži. Sabina, njegova mati, se ga je umirajoča oklepala in umirajoč se je zatem oklepal matere še oče.
»Ah!« je dejala prečista Devica, ginjena in radostna ob pogledu na ta grozd src; »Bog je ustvaril lepe stvari na zemlji!«
In v eno krilo svoje z zvezdami posute obleke je vzela očeta z materjo im z otrokom, troje ljubezni, ki imajo pa samo eno ime: RODBINA.
N. V. GOGOLJ:	H
Ni gledal, ali so plašči z mačjim ali bob-r°vim krznom vatirani, podloženi z lisičjim z medvedjim kožuhom, z eno besedo, katere koli vrste, kolikor jih je človek izu-hil, <Ia se vanje odeva. Eden izmed uradnikov oddelka, v katerem je Akakij Akakje-vič služil, je videl mrtveca na svoje lastne pči in v njem takoj spoznal Akakija Akak-Rviča; to pa ga je spravilo v tak strah, da Je bežal, kar so ga nesle noge, in zato ni ni(>gcl dobro razločiti duha, ampak je sa-r"o videl, kako mu je le-ta oddaleč grozil s Palcem. Z vseh strani so prihajale pritožbe, lia zaradi teh dogodkov niso izpostavljeni Nevarnosti hudega prehlada samo hrbti in ramena titularnih, ampak tudi dvornih Svetnikov. Policija je izdala uredbe, da morajo duha prijeti, živega ali mrtvega, im ga Najstrožje 'kaznovati, in skoraj bi se bilo to ?§t>di!o. čuvaj neke mestne četrti je v Kir-JNškinovi ulici zagrabil strah za vrat na ‘cu mesta ravno v trenutku, ko je hotel e“ta potegniti debel volneni plašč s pleč
nekemu upokojenemu godcu, ki je svojčas igral na flavto. Ko ga je bil zagrabil za vrat, je poklical dva svoja tovariša, katerima je velel, da naj mrtveca drže, sam pa je segel v golenico svojega desnega škornja, da privleče iz nje svojo tobačnico in pogreje svoj zamrzli nos, toda tobak je bil take vrste, da ga ni mogel prenesti niti duh. Še preden je čuvaj utegnil potegniti ščepec tobaka v levo nosnico, pri čemer je desno tiščal s prstom, je strah tako silno kihnil, da je dbrizgal vsem trem junakom oči. Medtem ko so se podvizali, da si jih z dlanmi oterejo, je Strah izginil. Od tega časa so nočni čuvaji imeli tak strah, da si niso u-pali prijeti niti živih in so samo od daleč kričali na sumljive ljudi: »Ti, kaj delaš tam? Glej, da se pobereš!« Mrtvi uradnik pa se je odslej pojavljal tudi onstran Ka-linlkinovega mostu in Spravljal v strah naj-poštenejše lij Udi.
Mi smo spričo teh dogodkov pbpolnoma pozabili na »važno osebi)«, ki je bila pravi povod, da je 'ta naša popolnoma resnična povest privzela tak fantastičen vid. Ker hočemo biti pravični, moramo priznati, da se je generala kmalu 'potem, ko je odšel od njega popolnoma potrti Akakij Akakij elviČ, lotilo ndkalj usmiljenju podobnega.
Saj je bilo njegovo srce dobro in njegova duša j,e bila zmožna plemenitih čustev, čeprav mu je njegov položaj branih da bi jih pokazal očitno. Ko ga je bili zapustili njegov prij alt el j, ki je takrat bil v njegovem kabinetu, je večkrat mislili na Akakija Akakjeviča. Od tega časa se mn je skoraj vsak dan pojavljala pred očmi podbba Akakija Akakjeviča, ki ni mogel 'prenesti njegovega uradnega ukora. Misel nanj ga je v taki meri vznemirjala, da je po preteku enega tedna sklenil 'poslati na njegov dom uradnika z naročilom, naj pozve, kdo je ta Akakij Akakij e vič, kako se mu godi .in ali bi ne bilo mogoče izkazati mu kakšno pomoč. Ko mu je uradnik sporočil, da je Akakij Akakljevič naglo umrl za hudo mrzlico, je bil prepaden, začela ga je peči vest in je bil ves dan Slabe volje.
Da se nekoliko raztrese in pozabi neprijetni doživljaj, se je odpravil zvečer k nekemu svoj emu prij atelju, pri katerem je našel zbrano dobro družbo. Kar mu je posebno dobro delo, je bilo to, da so bili vsi navzočni enakega čina in položaja kakor on, tako da se mu ni bilo treba pretvarjati in preveč paziti na svoje dostojanstvo. To je čudovito vplivalo na njegovega duha. Duša se miu je razvezala, bil je
ljubezniv do Skrajnosti im se imenitno zabaval'. 'Spil j,e nekaj kupic šampanjca, kar, kakor vsi vemo, človeka rado navduši, da skoči čez plot. Tako se je zgodilo tudi to pot; general je Sklenil, da se poda namesto domov h Karolini llvanovni, Nemki, kakor 'se zdi, do katere je gojil prava prijateljska čustva. Da ne bo kdo kaj slabega mislil, moramo pripomniti, da general ati bil več mlad, da je bi! dober soprog in skrben oče svoji družini. Njegova dva sinova, katerih je bil dden že v državni službi, in ljubka šestnajstletna hčerka z nekoliko zavihanim, a srčkanim noSkom so prihajali vsak dan k njemu, da mu poljubijo roko in ga pozdravijo: »Bonjour, pa-pa!« Njegoša soproga, še sveža in nikakor ne grda goispa, mn je najprej ponudila svojb roko, da jo poljubi, ‘in potem poljubila njegovo. Navzlic temu naš dostojanstvenik, ki je bil v svojem zakonu popolnoma srečen, ni smatral za spotakljivo, če •ima prijateljico v drugi četrti mesta, čeprav ni bila ne lepša ne mllajša od njegove žene. So pač talke uganke na svetu, da jih navadni ljudje ne moremo rešiti in se ne smatramo za poklicane o takih stvareh soditi.
(Dalje prihodnjič)
Proslava 50-letnega obstoja društva „Bilka“ v Bilčovsu fot m Ha&ašUtm
Dan, kakor bi si ga lepšega ne mogli želeti, nam je liog naklonil zadnjo nedeljo, 16. septembra. Praznično razpoloženje je vladalo že dan prej, ko so pripravljali oder na prostem blizu župnišča in so fantje postavljali slavoloke z napisi »Pozdravljeni« in »Na svidenje«. Vse lepo pripravljeno in okrašeno je čakalo na zgodovinsko {»omembni dan slavja.
V nedeljo je bila prva sveta maša za vse druge rajne člane Katoliškega izobraževalnega društva, ki so v preteklih 50 letih šli pred nami v večnost. Mnogo jih je, ki so dali življenje za svoj narod in svoje prepričanje v prvi in drugi svetovni vojni. Vseh smo se pri sveti daritvi spominjali in Boga prosili, naj jim podari večni mir. Bili so dobri, verni in požrtvovalni prosve-tarji, pevci in igravci. Živeli so po načelu društva »Spoznaj samega sebe — ljubi svoj narod, a spoštuj tujega«.
Opoldne ob dveh se je zbrala ogromna množica slovenskih ljudi in gostov iz Gur, Podjune, Roža in Žile, kakor še ne vemo pomniti kdaj v Bilčovsu. Prihajali so nenehno avtomobili in prinašali povabljence. Celo iz Slovenije, iz Trsta in Gorice je bilo zastopstvo s prosvetarji in rudarsko godbo na pihala.
Po pozdravni pesmi mladega moškega zbora pod vodstvom gospoda Polti ja Kapusa iz Bilčovsa je pozdravil sedanji predsednik društva Peter Sitter vse goste in navzoče z gospodom deželnim glavarjem na čelu. Nato je spregovoril dobrodošlico rojakom iz Slovenije, Trsta in Gorice; ravnatelju slov. gimnazije dr. Jošku Tischlerju; predsedniku Krščanske kulturne zveze, prof. dr. Pavleju Zablatniku; č. g. župniku Jožefu Stich; jugoslovanskemu konzulu Borisu Trampužu; županu Bartlnu Pavletu in občinskemu odboru. Med gosti je bil tudi profesor dr. Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Sledilo je petje starega moškega zbora: Tam za goro zvezda sveti, Tiha luna jasno sije, Vigred pa luštno je. Lqio so deklamirali Krušic Lori, Kand. med. Buch Joško in maturant Mihi Kulnik.
Nato je imel slavnostni govor g. Janko Ogris starejši, v katerem se je najprej zahvalil Bogu za krasni dan in potem vsem,
SRAMOTEN PORAZ AVSTRIJSKEGA
NOGOMETA
V	nedeljo je v dunajskem stadionu podlegla avstrijska onajstorica Cehom, drugemu na svetovnem prvenstvu v Čilu s 6:0.
Čehi so prišli z vsemi ,;kanoni” na Dunaj, tako s čudežnim vratarjem SchroifEom, z Massopustom, ki je eden najboljših levih tekačev na svetu — u-Htrolil je tudi dva gola —, s Schererjem, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu ustrelil največ golov in z razdiravcem Popluharjem. Vytlacil «am, trener Čehov, je napovedoval najmočnejšo zasedbo za to tekmo.
„Stari” Avstrijci se sploh niso znašli, kajti v vsem jih je Vvtlaoilova enajstorica prekašala.
S to zmago pa so Cehi poplačali Avstriji zadnje obresti za poraz iz leta 1954 (5:0) v Švici.
Ta veliki poraz (6:0) pa bo prav gotovo zaznamovan kot „črni" dan v zgodovini avstrijskega nogometa.
PRVA ZMAGA ŠT. JANŽA
UNION RUDA:SV ŠT. JANŽ 1:3 (1:0).
Končno se je le šentjanškim nogometašem posrečilo osvojiti prve dve točki. Prvič je Št. Janž v tej sezoni stavil kompletno moštvo (razen Jasbhiška, ki je v .bolnišnici).
V	prvem polčasu se je zdelo, da bodo Ro Žan i zapustili igrišče praznih rok; saj se je Rudi po srečni kombinaciji posrečilo zabiti prvo žogo v mrežo — 1:0. Pri tem rezultatu je tudi ostalo v prvi polovici igre.
Ves drugi polčas pa je potekal v premoči Ro-žanov, ki so s premišljeno borbeno igro prevrnili nadaljnd potek igre. Z bitnimi prodori je napad sikušal ukaniti vratarja, 'kar se dolgo ni posrečilo. Toda v dveh minutah je št. Janž Siksiral svojo zmago, kajti Kropiumik Robert je dvakrat hladnokrvno z lepima streloma pretresel mrežo — 1:2. Zadnji gol pa je dal Hanzej Gabriel, ki letos — kakor se zdi — še sploh ni našel svoje farme. Zmaga bi lahko še izpadla veliko više, če bi napad malo več streljal.
V	V. kolu prvenstva drugega razreda pa Ix> šen ij anška elita naletela v nedeljo na domačem igrišču na št. Lenart.
ki so se odzvali vabilu in prišli k proslavi. Nakazal je potek, težave in tudi nasilje v času vojn in posebno nemškega nacističnega režima ter izrazil svoje priznanje in hvaležnost vsem sedanjim kulturnim delavcem z željo, da bi tudi zanamci ljubili materin jezik, oblikovali svoj slovenski značaj, ohranili vero in spoštovali sosednji narod. Besede priznanja in zahvale za vse kulturno delo je spregovoril tudi gospod deželni glavar g. VVedenig v imenu dežele in rekel, da mora biti ustanova, ki je šla preko toliko preizkušenj, res nekaj dobrega, in da vrši veliko delo sporazuma, sožitja in miru med obema narodoma na Koroškem.
Vmes je zaigrala godba venček narodnih pesmi in tako dvignila praznično razpoloženje vseh navzočih.
V daljšem govoru se je zahvalil predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter za vse delo in udejstvovanje in nakazal razne spremembe v današnjem času ter podčrtal zahteve enakopravnosti, šole, dvojezičnih napisov in uradnega jezika. Vrsta dolgoletnih zaslužnih članov je sprejela Diabosnjakovo odlikovanje. Zastopniki Slovenije so podarili društvu v Bilčovsu lepe darove in s tem pokazali bratsko povezanost med Slovenci na Koroškem in v Sloveniji. Obžalovanja vredno pa je, da je predsednik Slovenske prosvetne zveze izrabil slavnostni govor tudi v namene socialistične volilne propagande in to na kulturni prireditvi, pri kateri so sodelovali in ji iz spoštovanja do dela, ki so ga v zadnjih 50 letih vršili prosvetni delavci v Bilčovsu, prisostvovali vsi rojaki neglede na njih sve-tovnonazorno prepričanje.
Z nastopom otroškega zbora pod vodstvom gospoda Jankota Ogrisa, pd. Miklavža, smo doživeli res veselje in ganotje. Zapeli so »Škrjanček poje, žvrgoli« in »Prijatelji, obrodile so trte vince nam sladko«. Zaključili pa so veličastno proslavo združeni zbori prosvetnih društev pod vodstvom Pavleta Kernjaka s pesmima »V Gorenjsko oziram se skalnato stran« in »Rož, Podjuna, Žila«. Vsi zbori so želi veliko priznanja in navdušenega ploskanja ni bilo konec. Bil-čovščani, pogumno naprej za Boga, domovino in narod!
VII. EVROPSKO PRVENSTVO V LAHKI
ATLETIKI
V sredo, dne 12. t. m., se je v Beogradu začelo evropsko prvenstvo v lahki atletiki. Okoli stadiona so vihrale zastave vseh 28 nastopajočih držav, s skupno 833 atleti in atletinjami. Največ zastopnikov je štela Poljska (45), najmanj pa Malta (1). Otvoritveni ceremoniji je prisostvoval tudi ruski kozmonavt Titov. Zaprisego v imenu vseh atletov pa je položil najstarejši jngosl. atlet — maratonec Franjo Mihaliči
Že prvi dan PEA so bile prve tri zlate kolajne oddane in sicer v hoji na 20 km — Matthevvs (V. Britanija); v teku na 10.000 m — Rus Bolotnrkov, ki je v izvrstnem finišu prehitel vodečega Nemca Jankcja za več kot 50 m. V metu krogle za ženske je rekorderka Tamara Press (SZ) z novo svetovno
(Nadaljevanje s 4. strani)
KOTMARA VES (Športna društva)
Naša občina se ponaša z dvojnim športnim društvom: eno je včlanjeno v Unionu, drugo v Asko, vsako ima svoje igrišče in svoje tekme, športna skupina, ki je včlanjena v Unionu, prireja svoje tekme najrajši ob nedeljah med farno službo božjo v veliko pohujšanje vernega ljudstva. Zadnjo nedeljo je njih kričanje naravnost motilo božjo službo in so nam nehote prihajali v spomin apeli izza časa nacizma, ki so se tudi vršili med božjo službo — pač z namenom, da hi se mladina odtegnila od božje službe. Naši očanci so majali z glavo češ: to ipa mladini ne bo prineslo božjega blagoslova. Športne prireditve Uniona na nedeljski dopoldan so slaba volilna propaganda za stranko, ki stoji za njim. Nimamo nič proti športu kot takšnemu, pač pa želimo, da bi bil nedeljski dopoldan prost hrupnih športnih prireditev. Tudi športno društvo Union naj bi upoštevalo parolo kat. akcije: db nedeljah ima Bog prednost!
V nedeljo smo imeli po dolgem času
znamko (18,55m) potrdila svojo absolutno premoč na prvenstvu.
V	toku na 100 m za moške so triumfirali Francozi; 5 finalistov jc letelo odlični čas 10.4.
Vrstni red: L Pitpicmal 10,4 (Fr.); 2. Dclccour 10,4 (Fr.); 3. Gamper 10,4 (Nemčija), favorit št. L
V	troskoku pa je po pričakovanju odnesel zlato kolajno svetovni rekorder, Poljak Schmidt (16,56 m). Veselo presenečenje je pripravil Jugoslovan Jocič, ki se je uvrstil med šesterico najboljših Evropejcev (z daljino 15,68 m).
Met diska za moške se je končal z zmago favorita št. 1, Rusa Trusenjeva (57,11 m).
V	metu kopija za ženske je zmagala Rusinja Osolina s 54,93 m. Avstrijska zastopnica, Erika Strasser, se je z 49,90 m uvrstila na 6. mesto.
Skok v višino za ženske je odločila svetovna rekorderka, Jolanda Balas (Romunija) z višino 1,83 m pred Jugoslovanko Gere (1,76 m).
V	metu krogle za moške je edinole Madžar Varju prišel čez 19 m. Z 19.02 m si je osvojil naslov evr. prvaka.
Skok v višino za moške se ni končal — kakor je svetovni rekorder Valerij Brumel (SZ) napovedal — z novim svetovnim rekordom.
Rezultati: 1. Valerij Brumel 2,21 m; 2. Stiv Peter, sen 2.13 m (Švedska); 3. Rolrert Schavlakadse 2, 09 m (SZ).
V	metu kladiva pa je avstrijski atlet št. 1, Hein-lich Thuns, s 65,23 osvojil 4. mesto in pustil za seboj prejšnjega evropskega rekorderja, Rusa Ru-denka in Poljaka Cieply.
Tiitnska ocena
Bistrica v Rožu. — Sobota, 22. 9.: Mcine Fran, das Callgirl (IVb). Veseloigra za odrasle. Z resnim premislekom. — Nedelja, .23. 9.: Bis zum Ende al-ler Tage (IV). Ljubezenski film. Mlad pomorščak pripelje iz Kitajske nevesto s seboj. Kljub raznim težavam si ostaneta zvesta. Za odrasle s premislekom. — Sreda, 26. 9.: Schmutzigos Geld (IVa). Kri-
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene Jogrove mame
Marije Kačnik
izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, zastopnikom oblasti in organizacij, učiteljstvu in vsem drugim, ki so pokojnico spremili k zadnjemu počitku in jo obsuli s cvetjem, prisrčno zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo č. g. župniku Kogleku za njegov pretresljiv govor, kot tudi ostali č. duhovščini, g. zdravniku dr. VVutteju, Komarjevi družini, gg. pevovodjema Hartmanu in Sadjaku, pevcem in pogrebcem.
Žalujoči mož in hčerke
Športni kotiček
spet veselo ženitovanje: zakonsko zvestobo sta isi obljubila Janez Čertov, mesar v Kot-mari vesi in bolničarka Rupič Ana, doma v Zaigorjah. Ker sta isi podala roki Rožan im Podjmmčanka je bil tudi poročni obred »rožansko-podjiumski«, sejali smo drobiž in pili blagoslovljeno vino, prvo je rožanska, drugo pa podjunska navada. Želimo obilo sreče!
MAČE
(Drage Pepce ni več)
Hudo je prizadela Permoževo hišo na Mačah smrt hčerke Pepce. Dne prvega sep-temibra so jo položili poleg matere na pokopališču v Svečah k zadnjemu počitku.
Pqpca je edina od štirih hčera ostala na domu in je po materini smrti pred sedmimi leti opravljala vsa gospodinjska in poljska dela. Očetu je bila močna opora; vso težko delo sta opravljala največ sama. V 33 letih življenja je rajna doživela tlosti hudega. Kot mlado dekle je bila v dobi nemškega nacizma zaprta v celovškem zaporu, kjer si je nakopala tudi bolezen. Pred nekaj leti pa se je ponesrečila pri delu in poslej ni bila več tako odporna. Prvega septembra smo se poslovili od nje.
Žalujočemu bčetu, ki je ostal sam na velikem posestvu, izrekamo isikreno sožalje.
miaalni film. Gangsterji se bojujejo med seboj za plen, Joi so ga ugrabili pri nekem napadu na denarni transport.
Borovlje. — Sobota, 22. 9.: Die Mongolen (IVa). Pustolovski film. Legendarna epizoda o vpadih mongolskih plemen v vzhodno Evropo v 13. stoletju. — Nedelja, 23. 9.: Die Stunde, die du gliick-licli bist (IVb). Odvetnica ima ljul>ezensko razmerje s poročenim 'veleindustrialcem. — Torek, 25. 9.: Er kam, sah und siegte (III). Farmarji pridejo navzkriž z gozdnimi delavci, ki jim hočejo p' sekati neki življenjsko važen gorski gozd. — CA/ 1 tek, 27. 9.: Affare einer Nacht (V). Lahkomiseln im hiter prelom zakonske zvestobe, moralni zadržki!
Dobrla ves. — Soljota in nedelja, 22. in 23. 9,: la in Oberbayem (IVb). Veseloigra. Prusi in Bavarci kot sovražni bratje. Moralni zadržki! — Sreda, 26. 9.: Diego, dor Gcachtcte (III). Pustolovski film. Plemič tiranizira kmete, svobodnjaki ga pa končno premagajo.
Miklavčevo. — Nedelja, 23. 9.: Konig dor sil-bamen Berge (Ha). Smučarski mojster se zaradi neke nesreče, pri kateri se čuti sokrivega, skriva v neki japonski vasi in si tam najde mnogo prijateljev ter japonsko nevesto. — Četrtek, 27. 9.: Diego, der Geaohtete (III). Glej pod Dobrla vesi
Pliberk. — Sobota in nedelja, 22. in 23. 9.: Die Schatten werden langer (IV). Dramatičen film o trudiih, da hi moralno in socialno padla dekleta spravili na pravo pot. — Torek, 25. 9.: Dick und Doofs Lachparaden (II). štiri kratke veseloigre. — četrtek, 27. 9.: Michigan Kid (IV). Film iz divjega zapada. Drzen junak premaga s pomočjo jateljev tolovaje.
Siliča ves. — Petek in salx>ta, 21. in 22. 9.: Det' Schlitssel (IV + ). Vojni film. — Nedelja, 23. 9.: Die Millionarin (IV). Muhasta milijonarka skuša z vsemi sredstvi pridobiti naklonjenost indijskega zdravnika in si pridobi končno tudi njegovo IjU' lxv,en. /,a odrasle s premislekom. — Ponedeljek in torek, 24. in 25. 9.: Mit don Waffcm einer F ra c (VI). Pariški odvetnik zagovarja mlado zločinko. Nemoralen film, ki ga moramo odklanjati! — Sreda in četrtek, 26. in 27. 9.: Die schvvarze Sklavin (IVa). Upor na neki suženjski ladji v 17 stoletju-
-	Petek in sobota, 28. in 29. 9.: Killer Mc Cof (IVa). Prelepaški fant se razvije v pomiembncg® boksarja. Za odrasle s premislekom.
št. Jakob v Rožu. — Sabata, 22. 9.: Ldebling der Gotter (lil). Filmski sijaj in tragičen konec filmskc 'igralke Renate Mitller zaradi njenih ljubezenskih razmerij do moža, ki jc bil zaradi svoje rase pre' ganjan. - Nedelja, 23. 9,: An hciligen ŠVasserU (Ha). Domovinski film. Vdrževanje vodovoda v nek* švicarski gorski vasi zahteva marsikatero človeško žrtev in s tem pride do napetosti med vaško skuP' nosijo. — Sreda, 26. 9.: Ein Mann gcht seinen šVc# (IVa). Kriminalni film.
SLOVENSKE ODDAJE^ V^RADl^
PONEDELJEK, 24. 9.: 14.15 Poročila, objave-Pregled sporeda. Anton Martin Slomšek. (Ob l00' letnici smrti). 18.00 Kaj bo sinku sen prineslo '
—	TOREK, 25. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Doina$ zbori. - SREDA, 26. 9.: 14.15 Poročila, objave.
V sredo popoldne v prijetni družbi. - ČETRTE^’ 27. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Pesem o jeseni ''
—	PE 1 EK, 28. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Zena ^ dom. - SOBOTA, 29. 9.: 9.00 Od pesmi do pesu"'
-	od srca do srca. - NEDELJA, 30. 9.: 7.30 P0' hovmi nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravlja1"0 in voščimo.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil, za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiče, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.