Leto II.
Tedenska priloga „SI ovenča" z dne 28. marca 1926, štev. 71.
Stev. 13.
Kristus, Marija In sv. Janez.
(Skupina iz lanskega »Pasijona« na ljubljanskem Ljudskem odru.)
9S
Prva letošnja plenarna seja Društva narodov v Ženevi.
Oči vsega sveta so bile v zadnjem času obrnjene na Ženevo, kjer bi se imel izvršiti sprejem Nemčiie v Društvo narodov, toda ohola nemška trdovratnost je to preprečila, zaradi česar je bilo sprejetje od-godeno do jeseni, instituciji sami pa grozi kriza. Slovani moramo brezpogojno simpatizirati z zahtevo Poljske po stalnem sedežu v svetu Društva narodov, saj tvorimo tretjino Evrope, a smo skoro brez
besede v tej ustanovi.
Dr. Alfonso Costa,
načelnik portugalske delegacije, ki je bil izvoljen za predsednika letošnjega zasedanja Društva narodov.
Bratianu,
predsednik sedanje romunske liberalne vlade, ki pravkar napenja vse sile, da bi vodila predstoječe volitve v parlament in si izsilila še nadalje večino in oblast.
Protestni štrajk pariških ti^ovcev proti prevelikim davkom.
Tudi francoske trgovce tiščijo neznosni davki, zato so pred kratkim vprizorili burna protestna aborc vanja in celo štrajk s tem, da so zaprli svoje trgovine.
K obnovitvi mednarc^ih prometnih zvez.
Pred kratkim se je vršila v Varšavi mednarodna konferenca železniških strokovnjakov Nemčije, Poljske, Avstrije, Češke in Rusije v svrho ureditve
tranzitnih vprašanj.
Motiv iz Maroka: Pri črni kavi na strehi.
Upomi Marokanci so se začeli zopet gibati in je pričakovati v kratkem pričetek novih bojev s Francozi in Španci.
99
Zdravstveni minister dr. Slavko Miletič v Ljubljani.
Pretekli teden se je mudil v Ljubljani minister dr. Miletič v spremstvu nekaterih radikalnih poslancev. Uradno so trdili, da so pregledovali le zdravstvene ustanove, v resnici so pa prišli vabit izvestne skupine v srbsko radikalno stranko, ker jim hlapčevanje SDS in radičevcev očividno še ne zadostuje. — Slika nam kaže goste pri obisku ljubljanskega higijenskega zavoda, in sicer stoje od leve proti desni: vodja hig. zavoda dr. Pire, rad. poslanec Leovac, minister IVliletič, rad. poslanec dr. N. Peric, zdravstveni šef dr. Katičie in veliki žuipan dr. Baltic.
Sreten Stoši6,
poslanec NRS za kolubarsko okrožje, znan zadružni delavec v Srbiji in podpredsednik Zveze zdravstvenih zadrug.
K sliki na levi:
Brajdica s »Sušačko luko«, Delto in Barošom v ozadju.
Kakor znano preživlja Reka zaradi svoje priklopitve k Italiji hudo gospodarsko krizo. Dočim ni tam skoro nobenega trgovskega prometa, je pa Su-šak ves prenapolnjen, zaradi česar je zgraditev velike in moderne luke v našem Kvarneru življensko vprašanje za slovensko in severno hrvaško gospodarstvo. Toda naša sedanja »seljač-ka« diplomacija vidi menda samo Srbijo in srbske interese, zato se je pri nedavnem svojem obisku v Rimu naš zunanji minister dr. Ninčič baje zavezal Mussoliniju, da Jugoslavija ne bo zgradila v severnem Jadranu nobenega pristanišča, tako da bo naše gospodarstvo prisiljeno preživljati italijansko Reko. Šepeta se pa celo še o drugih za nas naravnost usodepolnih dogovorih za slučaj priključitve .Avstrije k/ Nemčiji...
Slike fe „Sloveitsfeemu biografskemu lefesifeonu".
Brumen Anton
C 1857), odvetnik
Bradaška Franjo
(1829—1904). zgodovinar.
Bohinjec Peter
(1864-1919), pisatelj
100
K veliReinu tednu.
lOl
»Kam gre Judež?«
(Zadnja večerja; prizor z lanskega »Pasijona« na ljubljanskem Ljudskem odru.)
»Moj sin!« — »Moja mati!«
(Prizor z lanskega >Pasijona« na ljubljanskem Ljudskem odru.)
»Ecce homo!«"
(Prizor z lanskega >Pasijona« na Ljudskem odru v Radovljici.)
Jezusovo   krizanfe.
(Prizor z lanskega >Pasijona<<' na Ljudskem odru v Radovljici.)
P(^led na Getzemani in Oljsko goro dandanes.
(Foti^rafiral dr. Jehart.)
F. S. Šegula,
župnik v pokoju na Pragerskem, v Sloveniji edini še živeči vitez reda Božjega groba v Jeruzalemu. ,
VI. postaja: Ulica na današnjo Kalvarijo
(Fotografiral dr. Jehart.)
Glava Križanega
v cerkvici Sv. Križa v Svetini nad Celjem, znamenita umetnina iz gotske dobe. Križ so lani slučajno zasledili pod cerkveno streho, ga prenovili in postavili na nekdanji prostor v glavnem oltarju.
XIV. postaja: Kapela Božjega groba v Jeruzalemu.
(Fotografiral dr. Jehart.)
Pogled na današnji Jeruzalem z Oljske gore.;
(FotoiTrafiral <ir. Jeliart.)
102 !
Razne zanimlv^osfi In posebnosti.
v Nemčiji zgrade hišo že v enem dnevu.
v berlinski okolici so začeli postavljati hiše iz velikih betonskih plošč, v katerih so vrata, okna itd. že vdelana. Preprosto stanovanjsko hišo zgrade že v enem dnevu in
stane le 10.000 Mark.
v^kropilce peska
so vpeljali v angleških mestih, da preprečijo nezgode na gladkih zledenelih cestah.
Dela kaznjencev.
v Nemčiji posvečajo vzgoji kaznjencev največjo pozornost, kajti le na ta način je pričakovati njih trajnega poboljšanja, ne pa s tem, da čutijo z naporom maščevanje družbe. V to svrho goje po kaznilnicah zlasti umetnost in rokodelstva. Slika nam kaže 8 m dolg model kaznilnice v Plotzensee,' ki so ga izgotovili kaznjenci sami.
Modeme »kočije«.
Po velikih mestih so kožijaži že skoro popolnoma ii^inili, a namesto njih se pojavljajo vsak dan novi. le z drugačnimi vozili.
Znameniti petelin pelje v vsem svojem veličanstvu
deset četnih daril, ki jih je prejel na različnih svetovnih razstavah.
Križem   Slovenije.
103
Udeleženke obeh gospodinjskih tečajev t Poljanah nad Škofjo Loko,
ki jih je priredila Orliška podzveza od 15. oktobra do 20. decembra 1925 in od 8, januarja do 21. marea 192«. Spredaj sedijo od leve proti desni predavatelji: J. Pirkovic, M. Tavžar, dr. I. Hubad, Karla Gro-sova (voditeljica tečajev), župan I. Debeljak in Fr. Krištof.
______rSrebrna monstrancajl
pozlačena v ognju in obložena z 38 ame-tisti, ki jo je izdelal po naročilu grofice Springensfeld  za spominsko cerkev na Duvanjskem polju g. K. Tratnik v Mariboru^
Iz Življenja naših ameriških Slovencev:
Dom g. A. Grdine, predsednika KSKJ, ki ima v Chicagi lept u.spevajoče pogrebno podjetje.
Iz Življenja naših ameriških Slovencev:
Slovenski učenci župnijske šole sv. Štefana v Chicagi, ki so končali 8. razred (zato imajo v rokah diplome) z g. župnikom Zakrajškom in kaplanom L. Novickini v sredini ter šolsko sestro Klotildo na desni.
Našim neznanim prijateljem v Ameriki: Uredništvo »Ilustr. Slov.« je prejelo že več lepih in zanimivih pošiljalev slik iz Amerike, a še danes ne vemo za ime ljubeznivega prijatelja. Pri zadnji ipošiljatvi je tudi velik del slik sploh brez vsakega besedila, zaradi česar seveda ne moremo vedeti, kaj naj predstavljajo in jih zato, žal, tudi ne bomo mogli objaviti, a tudi pri mnogih drugih slikah bi si želeli nekoliko podrobnejših podatkov.
Nafelstvo in nadzorstvo »Hranilnice in posojilnice« v Šenčurju pri Kranju
ob priliki 25 letnice njenega delovanja. V sredini sedi delavni sedanji načelnik g. A. Umnik, na nj« govi desnici .1. Kristane, na levici pa A. Vidmar, ki sta v odboru že od njenega obstoja.
Lovro Horvat,
starosta slovenskih učiteljev na Koroškem, kjer je .»ilužboval 40 let.
104
K NAŠIM DANAŠNJIM SLIKAM IZ SVETE DEŽELE.
Pogled na Getsemani in Oljsko goro.
Vrt Getsemani (= o 1 j a r n i c a, pristava s stiskalnico za olje) leži v kidronski dolini ob vznožju Oljske gore. V četrtem stoletju je pozidal cesar Konstantin lepo cerkev na kraju, kjer je Gospod krvavi pot potil. Križarji so cerkev obnovili, 1. 1920. pa so začeli frančiškani zidati na razvalinah križarske cerkve današnjo baziliko ter našli pri kopanju temeljev ostanke Konštantinove bazilike.
Cerkev še ni gotova. Zidana je v modernem laškem slogu. Nekaterim ne ugaja, posebno oltarna slika, ki bo izdelana v mozaiku, baje priča o eksaltiranosti laškega okusa. Tudi to se zelo povdarja, da je škoda prelepega, po vsem svetu znanega nekdanjega vrta s krasno floro in starodavnimi oljkami, ki so jo laški frančiškani deloma žrtvovali, da so dobili prostor za baziliko.
Ulica na današnjo Kalvarijo.
Večji del svojega križevega pota je prehodil Gospod po jeruzalemskih ulicah. Od pete postaje je šla pot po mestu polagoma navzgor ob pobočju tiropejske doline do »Sodnih vrat« ter ven iz mesta do vznožja nizkega skalnatega griča, do Gol-gote. Tedanje ulice sio bile pač prav take ko dandanes, ozke, po večini obokane, da je bilo več sence po njih in hladu, pa zatohle, nesnažne.
Slika kaže del današnjega križevega pota od pete postaje (spodaj na dnu), mimo šeste postaje (pri »hiši Veronike«, desno od gledalca, tam, kjer sta vzidana dva stebra, ostanka nekdanje cerkve) pa do Sodnih vrat (sedma in osma postaja), ki jih pa ni več na sliki.
Od šeste postaje na Golgoto je še kakih 150 metrov.
Kapela Božjega groba.
Ob Gospodovem času je stal na tem mestu skalnat grič v vrtu Jožefa iz Arima-teje. Dal si je vanj vsekati grobnico. Tja so položili na Veliki petek Gospodovo telo. Od Golgote do groba je kakih 25—30 korakov.
Cesar Konstantin je pozidal nad Gospodovim grobom, nad Golgoto in krajem najdenja sv. Križa ogromno stavba, vso pod eno streho, — cerkev Božjega groba. Skalnati grič z grobnico je bil napoti, za to ga je dal odklesati, ostala je samo plošča, na kateri je ležalo Gospodovo telo.
Današnjo kapelo (gl. sliko), ki stoji pod ogromno kupolo, so pozidali Grki leta 1810. v ruskem slogu. Dva dela ima, »kapelo angela« in »Grob«. Vse je ozko in nizko. V »Grobuc še vidiš skalo, kamor so položili Gospoda, tudi stena nekdanje Jo-žefove grobnice je še za meter visoko ostala. Vse je obloženo z marmorjem.
Kapela je last Grkov, pa tudi katoličani smejo vsak dan ob zgodnjih urah na tem mestu maševati.
Pogled na Jeruzalem z Oljske gore (od vzhoda na zapad) s kraja, kjer je Gospod jokal nad mestom.
»Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamenjaš tiste, ki so k Tebi poslani, kolikokrat sem hotel zbrati Tvoje otroke kakor koklja zbira piščeta pod peruti. Pa niste hoteli —!«
Matej 23, 37.
Dr. J.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.