Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna štev. l Din.
UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8.
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo-
SrhukS
Cena oglasov
Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo.
VI. LETO
Izvoz in uvoz
Naša zunanja trgovina se še vedno ni popravila in se povspela na ono višino, kjer bi morala biti. Četudi je množina izvoženega blaga narastla izza leta 1932., ko je dosegla gospodarska kriza, ki se je začela pojavljati leta 1932. svoj višek, ni to znak, da so se prilike v naši zunanji trgovini poboljšale tako, da bi lahko govorili o ozdravljenju celokupnega gospodarstva. Večja izmenjava blaga z inozemstvom ni v večji meri vplivala na oživljanje notranjega prometa v državi. Tudi aktivna trgovinska bilanca, ki jo stalno beleži naša zunanja trgovina od leta 1932 dalje, ne predstavlja v današnjih razmerah, ko se pretežni del trgovanja s sosednimi državami vrši na podlagi klirinškega obračuna, nobeno stvarno poboljšanje.
Vzroki, da se je naša zunanja trgovina vsaj na videz izboljšala in da je porastel izvoz naših poljedelskih presežkov, bi bili sledeči: Koncem leta 1932. je padel tečaj vrednosti našega denarja. To je delovalo na izvozne premije, a to le nekaj časa. Devalvacija dinarja ni povzročila v državi nikakšen porast cen, zato so naši gospodarstveniki s svojim blagom našli na tujih tržiščih dobre in številne kupovalce. Pri tem je misliti na one države, kjer ni bilo valutnih sprememb. Razliko v tečajih denarja so tako izkoristili tuji uvozniki, a naše gospodarstvo je imdo od teg;a edino to korist, da je nastopila doba večjega povpraševanja po našem blagu.
V takšnih okolščinah je izvoz iz naše države porastel od 3056 milijonov dinarjev v letu 1932. na 3378 milij. v letu 1933 in na 3878 rnilij. dinarjev v letu 1934. Od tega leta dalje in do jeseni lanskega leta je bilo opaziti le slabše povečanje. V zadnjih mesecih preteklega leta je bilo veliko povpraševanje po naših žitaHcžh, ki so dobro obrodile. Tako je znašal naš izvoz leti 1936. 4386 milijo-
Murska Sobota, 30. mala 1937.
ŠTEV. 22.
V istem fcšlh Še jI pbve&t udi naš uvoz za 43% napratii eiti 1932, kb jfe Mm vredhost Mtkm titiš* 28ld milijonov,
mm jf mm maiifej t« mm mn m. Nizka mmos\ mm JI mm
uvoz, tako da je leta 1933 ko je oživela naša izvozna trgovina, stvarno padal še dalje.
V zadnjih treh letih znaša povečanje uvoza 1200 milijonov dinarjev, medtem ko se je izvoz povečal, in to predvsem radi lanske dobre letine, za približno 1 milijardo dinarjev. Po dosedanjem razvoju naše zunanje trgovine in z ozirom na dejstvo, da se več ko tri četrtine našega izvoza plačuje z kliringi, ne moremo pričakovati, da bi izvor v večji meri vplival na izboljšanje cen kmet-skih pridelkov v državi.
Sami še vedno malo potrošimo, radi tega tudi kmet ne more kupovati industrijske izdelke tako, kakor bi hotel. Razven tega pa se je po zadnjih letih krize začela razvijati domača industrija, posebno tekstilna, in to so vzroki, da se je zmanjšala potreba po uvozu gotovih izdelkov na škodo večjega uvoza surovin, ki jih rabijo tovarne za svoje izdelke. Dočim je leta 1929. še znašal uvoz industrijskih izdelkov 72% od celokupnega uvoza, se je lansko leto že znižal na 68%. Porast uvoza surovin pa je znašal v tej dobi od 17% na 22%.
Da se zunanja trgovina ne more tako razvijati, kakor bi vsi želeli, so krive predvsem trgovinske pogodbe, ki znatno ovirajo razvoj uvoza. Večji del sirovin uvažamo za devize (denarna nakazila za inozemstvo v inozemski valuti), ker z državami, katere nam uvažajo, niiMffib kiiHHšklh spbhizu-mov (medsebojno obračunavanje denarnega prometa: kolikor dobim, toliko bom dal). Ker to ni urejeno tako, kakor bi moralo biti, zato trpi naš uvoz, a našim tovarnam pa primanjkuje potrebnih surovin. Ovira vsej naši zunanji trgovini pa je tudi ft, da smo naf uvoz forsirali I ž klirinških držav zato, da bi na ta na-čn dvignili naš izvoz. Da, to ni bilo koristno, nam dokazuje slučaj z Nemčijo, k&mor smo Bb-šiljžli toliko našega blaga, da smo morali sami omejevati naš izvoz radi dejstva, da ne bomo mogli v Nemčiji nakupiti toliko blaga, da bi inkUh vrednost tčgši toliko, kolikor smo iim ptbdSi. Iz tfe
litk Mik zutiaiijfe oblitikfe piC Hi drUfceea izlibtfe, fcikbr tft &
a&frb M tf&ffl. tržišč za Bliib in st ie smemo ofiiej&ati
samo na sosednje države kot najboljše kupce naših izvoznih presežkov. Do nastopa sankcij je Italija prevzela četrtino našega izvoza, dokler jo nismo leta 1935. izgubili. K sreči je na njeno mesto stopila Nemčija, ki nam je odkupila 24% od celokupnega izvoza. Ta izprememba pa je vplivala na ustroj našega celokupnega izvoz-ništva. Med tem ko je Italija od nas kupovala v pretežni meri drva, pa so Nemčija in Anglija hoteli imeti predvsem živino, pšenico, rude itd.
Dokler se ne bodo v svetu popravile splošne prilike, tudi mi ne smemo pričakovati, da se bo naša zunanja trgovina povzpela do zdravih temeljev. V zadnjem času je bilo opaziti že več znamenj, ki govore za to, da ni izključeno, da v najkrajšem času že vendar pridemo v dobo, ko se bo medsebojna trgovina med narodi razmahnila do onih mej, ki imajo v sebi vse pogoje za blagostanje človeštva. Narodi so tekom let že
sami prišli do spoznanja, da je za tesnimi carinskimi zidovi obsojeno celokupno gospodarstvo na hiranje. Angleška, Švedska in nekatere druge države so že znižale nekdanje visoke carine, z namenom, da bi z uvozom cenejšega blaga doma preprečili dvig cen in so s tem odstranili nevarnost usodnega preokreta na njih tržiščih, ki bi imel za posledico — ponovno gospodarsko krizo. Ti ukrepi pa so našli odmev tudi v naši zunanji trgovini. V preteklem letu smo prodali na Angleško toliko našega blaga, kakor ga nismo niti v letih svobodnega trgovanja. Na listi aaših kupcev je Anglija zavzela četrto mesto, saj je kupila od nas za 432 miljonov din. blaga. Isto velja tudi za Nizozemsko, Švedsko, Egipt, Argentinijo itd.
Pretekla doba, ki je bila kaj žalostna za našo zunanjo trgovino pa je imela to dobro stran, da smo si znali poiskati inozemska tržišča, v kar je bila usmerjena tudi naša zunanja politika.
POLI
Predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovlč je bil na zadnjem občnem zboru beograjske borze ponovno iz voljen za predsednika borze. Ob tej priliki je imel govor v katerem je naglašal, da more imeti samo gospodarsko razvit narod v današnjih Saših močno državo, ki 6e lahko zoperstav-Ija vsemu.
Švedsko Jugoslovanska trgovin-ill pbgodba jfe Bila tfe drii zaključena. Istočasno je bil podpisan protokol, v smislu katerega se ojajša uvoz švedskega blaga v Jugoslavijo ter se uredijo plačilni poboji.
,Za Jugoslavijo ni neposredne nevarnosti, da bi se v njej vgnezdil komunizem, ker je Jugoslavija poljedelska držav* in je komunistična n&-gnenja opažati predvsem v krogih srbskega razumnlštva. Toda tudi to ne pomeni nič nevarnega, če bo vla* da nadaljevala švojo politiko boja ptoti komunizmu tako; kakor je delala % sedsj. Komunizem p* je ih ostkne kljtij) kraji težka iiel^oi!, ž* fclovtf-tvo." Te, besgde je rekel, nekemu gegi-škemu časnikarju poglavar srbske
t*i*biii*rt Cirile patHjirfc mm«;
w§4? Je kaj* Bosanec Božidar For-»n iz Rogatice. Te m je njegov Bit dobil bd tififel	* HtifreW
ae jelB^illl fft febfcf ForiSBb.
TIKA
Da se poglobijo zveze med našo državo in Poljsko, je te dni obiskal Varšavo naš prometni minister dr. Spaho, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Temu obisku pripisuje evropsko Časopisje velik pbmen.
,Rimski dogovor, ItaljanskO-nemško sodelovanje, pakt, ki sta ga podpisala dr. Stojadinovič in grof Ciano, so dejstva, ki spreminjajo obzorja, čistijo zrak in popravjjajo nejasni jn nevarni potek zgodovine." Tako piše neki italjanski časopis, Iti It pHitav-Ija. ,Zdij i* bd Rakeka do RtftdHbe potuje v okolju prijateljske in varne hiše."
Anglija je sprožila diplomatske razgovore o možnosti sklenitve splošnega mirovnega pakta za dobo 25 let. Zunanji minister Eden je že ob priliki kronanskih svečanosti načel to vt>raiahje pri razgovorih s predstavniki posameznih držav.
Pristaši pokreta dr. fta&a se bodo po zadnjem Iklepu vodstva udeležili volitev * kmetijske zbornice. VfcHitfb je Izdalo it okrožnico Vsem
prlčno s pripravami za vplitve. Za
Mtl«
Rbiki utoUM tam
bb pftilli mm ofeieintčt Sbijit-
viške revolucije pomilostiti 3 milijone oseb. Ne bodo pa pomiloščeni oni, ki so rovarili proti sedanjemu režimu (trockisti) in vojaški špijoni. Izgleda, da so ruske ječe dobro napolnjeoe.
Španski komunisti so si sestavili novo vlado, kateri načeluje Negrin. Bivši predsednik Caballero namerava zapustiti Španijo in se odseliti v Mehiko, kjer si je pred kratkim kupil vilo in spravljal tja tudi premoženje v znesku 600 000 zlatih pezet.
Italjanski kralj in kraljica sta te dni obiskala Budimpešto, kjer so jih zelo svečano sprejeli. Veliko pozornost je vzbujala vojaška parada, ki so jo priredili gostom na čast in ki je pokazala, da je kljub mirovnim pogodbam, Madžarska do zob oborožena. Italjanski kralj in kraljica sta potovala na Madžarsko skczi našo državo.
Milijardi...
O zadnji žetvi se je mnogo pisalo, namreč o velikih dobičkih našega kmetijstva. Po nekaterih časopisnih poročilih sodeč Izgleda, da so se nekateri naši kraji v državi pretvorili v pokrajine največjega blagostanja in da je kmet toliko zaslužil, da bo z lahkoto plačal vse svoje dolgove, poleg tega pa mu bo ostalo še toliko, da bo živel brez skrbi do prihodnje žetve. Pravijo tudi, da si bo kmet lahko sedaj marsikaj kupil, kar je moral vsa dolga leta pogrešati. Poročila objavljajo sledeče številke: Zadnja žetev pšenice je dala 292 357 vagonov, do čim je bilo leta 1935 le 198.948 vagonov pšenice. Porast je znašal 94 tisoč vagonov zrnja. Ako se računa, da stane 1 vagon pšenice 16 000 dinarjev, tedaj je kmet samo v presežku napram letu 1935. dobil 1 in pol milijarde dinarjev več. Slično je tudi s koruzo, češ da je pretekla letina vrgla 210 000 vagonov koruze več, ko leta 1935. če računamo, da stane povprečno 100 kilogramov koruze 70 dinarjev, znaša vrednost presežka zopet milijardo in pol dinarjev. Tako se pride do zaključka, da se je samo pri pšenici in koruzi dvignila kupna moč kmetovalca za okrog 3 milijarde di-
Kronanie insIeikiH kralia
V sredo, dne 12. maja je britski imperij doživel svoj veliki praznik. V Londonu so se zbrali ob tej priliki številni knezi, državniki in vodilne osebnosti vsega sveta, kar priča o velikanskem vplivu, ki ga vrši Velika Britanija v svetovni politiki, kot središče državne celote, ki zavzema četrtino sveta.
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako so potekle kronanjske slovesnosti. Kmalu po sedmi uri je krenil svečani kronanjski sprevod iz Bucking-hamske palače v Westminstersko opatijo. Na čelu sprevoda so šli člani kraljevega doma in uradni zastopniki tujih odposlanstev. Med števinimi člani tujih vladarskih domov, je bi tudi Nj. kr. Vis. Knez namestnik Pave in kneginja Olga. Za-vojaškimi dostojanstveniki ih za osebno kraljevo gardo se je peljal v krasni zlati kočiji, katero je vleklo osem belcev, kri*lj in kraljica. Z} kočijo s? nosili zgodovin-
narjev. K temu pa se prišteva porast dohodkov pri ječmenu rži, ovsu, hmelju, tobaku itd. za 800 milijonov din. Na ta način znaša celokupni porast dohodkov pri poljedelstvu nad tri milijarde dinarjev. Prišteti pa je treba k temu še dohodke od živinoreje, ki so cenjeni na 600 milijonov dinarjev, ter dohodki od čebelarstva, svilarstva itd. kar znaša zopet 100 milijonov dinarjev. Na podlagi teh podatkov bi zadnja letina prinesla našemu kmetu porast dohodkov za okrog 4 200.000.000 dinarjev.
Številke so lepe in po njih sodeč bi bil kmet na konju in sam bi lahko izplačal tudi one dolgove, ki jih je morala prevzeti država. Pozabilo pa se je na nekaj. Računarji niso upoštevali dejstva, da ogromno število kmetov ni prodalo svojega pridelka po cenah, ki se jih danes nudi na trgih. Mnogi kmetje so se tekom let zadolžili pod pogojem, da jim upnik prevzame celotne pridelke, za cene, ki jih je narekoval posojevalec. Poleg tega, pa kmet celo leto čaka na žetev, jo takoj proda ker rabi denar, da preživi sebe in svojo družino. V času žetve pa so tudi upniki najbolj sitni, ker vedo, da le v tem času pridejo zopet do izposojenega denarja.
Ko se je zaslutilo, da bo letina dobra, so se takoj začele dvigati cene industrijskim izdelkom in kmet je moral plačati blago dražje kot bi ga dobil še pred meseci. Že samo s tem je padla vrednost žetve in je omenjeno ogromno število na ta način zgubilo nekaj ničel. In če bi govoril z kmeti-dolžniki niti eden ne bo rekel, da bo z izkupičkom lanske letine poplačal svoje dolgove. Nasprotno. Izražal bo dvom če bo lahko plačal prvi obrok Priviligirani agrarni banki.
O milijardah, ki smo jih zgoraj omenili lahko še rečemo to, da se ta denar v nobenem slučaju ne nahaja v rokah onih, ki so si ga zaslužili v potu svojega obraza. Večina je že shranjena v varnih blagajnah upnikov. Upamo pa, da se bo to stanje našega kmeta, ki mu oropa sleherne volje do dela, kmalu izboljšalo in da bo zopet lahko kmet razpolagal s svojim pridelkom ob koncu žetve tako, kakor bo sam hotel in kakor mu bo prav.
ski kronski prapor. Šest do osem mil-jonov ljudi je gledalo ta veličasten sprevod in z velikim navdušenjem pozdravljalo kraljevi par.
Okrog 11 ure so se začele v West-minsterski opatiji cerkveni obredi, ki so trajale do 14 ure. V začetku cerkvenih svečanosti je kanterburyški nadškof obhajal kralja po starem obredu z kruhom in vinom. Nato je kralj poljubil sv. pismo in glasno molil apostolsko veroizpoved. Najlepši vtis je predtavljal trenutek, ko je nadškof položil kralju Juriju VI. na glavo krono in so si istočasno vsi navzoči pleme-menitaši (člani doma lordov) ki so bili v cerkvi navzoči, postavili na glavo svoje lordske krone, tako da se je zdelo kakor da je bila cerkev napolnjena s stotinami kraljev. Izvršeno kronanje je oznanilo 62 topovskih strelov s starodavne londonske trdnjave. Polne tri ure so trajali obredi kronanja, zdrtiženi z velikim naporom, ki je kakor simbol muke in odgovornosti, ki se nanaša na kraljevo delovanje kot kronanega kralja Velike Britanije.
Kmetski dolgovi
Kmetovalci, ki jim skupni dolg pri ustanovah po čl. 7 uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (denarnih zavodih in kreditnih zadrugah) presega 25.000 Din, morajo vložiti prošnje za znižanje dolga pri pristojnem okrajnem sodišču do dne 1. junija 1937, in sicer na podlagi čl. 26 uredbe v zvezi s predpisi fnančnega zakona za 1. 1937 38. Opozarjamo dolžnike, naj ravnajo po prednjem, ker izgube sicer pravico do zmanjšanja dolga po določbah uredbe in bodo morali poravnati ves dolg, če zamude gori navedeni rok, to je do 1. junija 1937. (Iz Privilegirane agrarne banke)
Praksa si je osvojila mnenje, da morajo vsi oni kmečki dolžniki, katerih dolgovi znašajo na dan 20. aprila 1932 čez 25 000 Din, dasi je njihov znesek dolga zaradi odplačil na dan uveljavitve uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov (25. septembra 1936) pod
Po kronanju je sprevod krenil nazaj v kraljevo palačo. Višek navdušenja in udanosti ljudskih množic pa je prinesel trenutek, ko se je vladar pojavil ob oknu prvega nadstropja buckinghamske palače, v velikem or-natu s kraljevimi znamenji v rokah.
Na slovesnostih je bilo navzočih nad 4000 angleških in drugih novinarjev iz vsega sveta, ki so poročali svetu o poteku kronanja. Kljub ogromni množici, ki se je te dni zbrala v Londonu, je povsod vladal vzoren prometni red. Vlaki so odhajali točno vsake pol minute in to vso noč. Med ljudmi, ki so gledali sprevod, je omedlelo 9500 oseb. Med temi so morali 160 oseb prenesti v bolnišnice. Kljub temu, da so bili ob ulicah in na trgih postavljene veliki odri za gledalce in da je kronanjski sprevod prevozil več kilometrov dolgo pot, je bilo povsod pri-manjkovanje prostora. Ljudje so že en dan prej zasedli mesta ob ulicah in kljub dežju vztrajali vso noč. Prišlo je tudi do pretepov zaradi prostorov
25.000 Din, prositi za znižbo na sodišču. Motiviral se je ta način obračunavanja s tem, češ da je za ugotovitev višine dolga merodajen dan, ko je stopil v moč prvi zakon o zaščiti kmeta (20. aprila 1932).
Ker je ta način obračunavanja vpoštevai v enaki meri pridne in nemarne dolžnike, se je Glavna zadružna zveza v Belgradu obrnila na Privilegirano agrarno banko s prošnjo, da to vprašanje pretrese in poda svoje mnenje glede obračunavanja takih dolgov.
Priv. agrarna banka je stvar pretresla in je sledečega mnenja: če znaša dolg na dan 20. apr. 1932 čez 25 000 Din, pozneje pa je dolžnik plačal toliko na glavnico, da je znesek dolga na dan 25. sept. 1936 padel pod 25 000 Din, potem takim dolžnikom ni treba prositi za znižbo na sodišču, ampak se jim avtomatično zniža dolg za 50%
in neko osebo, ki se je hotela preriniti do boljšega prostora, so razjarjeni gledalci celo ubili.
Mnogo pozornosti so vzbujala med gledalci znamenja kraljevskega dostojanstva. To so: krona, žezlo, križ, kraljičino slonokoščeno žezlo itd. Na kraljevskem žezlu se blesti eden izmed največjih demantov na svetu .Cullinan". Poleg tega žezla je še žezlo z golobom, simbol kraljeve milosti in miru. Krona je izdelana po prvotni kroni leta 1660. čeprav je na njej 227 biserov in 2785 demantov, ni najdragocenejša med kraljevskimi odličji; cenijo jo na 110 000 funtov. Mnogo dragocenejša je cesarska krona. Ostala znamenja kraljevskega dostojanstva so kraljevski prstan/ kraljevski meč ih svetilnica.
Kronanjske svečanosti v Londonu so bile praznik silne edinstvene fronte^ ki mu je težko najti primere v zgo-. dovini in ki je najboljše jamstvo za bodočnost angleškega imperija.
Domače \?esci
murska pobota:
— Sokolska prireditev. Preteklo soboto je bila v Sokolskem domu dramatsko koncertna prireditev z pestrim in dobro naštudiranim sporedom. Kljub temu, da je sezona za slične prireditve že davno pri kraju, se je nabralo k predstavi razmeroma mnogo ljudi, ki so z zanimanjem sledili vsem točkam sporeda. Kakor vedno, se je tudi tokrat postavil društveni orkester z novo naštudiranim programom, ki je pod vodstvom g. prof. Justina, pridobil že toliko na znanju, da se brez večjih težav lahko loti klasičnih skladb, katerim znajo godbeniki vtisniti pečat globine in prepričanja. Mnogo uspeha je žel baritonist g. Gerbič iz Ljutomera, ki je zapel poleg Vilharjevega »Mornarja«, še nekaj narodnih pesmi. Da je bil uspeh popolen, je dokaz, da je moral h koncu dodati še nekaj pesmic. Drugi del programa je obsegal igro L. Thome: .Lotkin rojstni dan." Da je igra vsestransko uspela, je zasluga g. Urbiča, ki je prišel pred kratkim iz Ljutomera
in s katerim si je tuk. sok. društvo pridobilo dragoceno režisersko in igralsko moč. Njegova prepričevalna in dovršena igra, kot univ. prcfesor, je potegnila za seboj tudi ostale igralce (Lačen T. Mastnak, Sočič, Bavčar ter Lipič), ki so se dvignili nad običajno višino zadnjih predstav. Prireditev je v moralnem in upamo tudi v materijelnem pogledu popolnoma uspela.
— Strela. V soboto proti večernim uram so se grmadili oblaki nad Soboto in vse je pričakovalo blagodejnega dežja, ki je bil že tako potreben za vse posevke. Med bliskanjem in grmenjem pa je nenadoma šinila strela po radio napeljavi v Frankovi hiši in hudo poškodovala radio aparat. K sreči je ostalo samo pri tej škodi, kljub temu pa naj bo to vsem v svarilo, da ob nevihtah ravnajo s svojimi radio aparati tako, kot to zahtevajo predpisi.
Vsem občinskim uradom
sporočam, da imam v zalogi »Zapisnik izseljencevvezano v knjige in posamezne pole. — I. HAHN, trgovina s papirjem Murska Soaota.

XVII. LJUBLJANSKI VELESEJEM
40. RAZSTAVNA PRIREDITEV
5.-14. JUN. 1937.
Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2.—. Vele-sejemske legitimacije se izdajo pri blagajnah na velesejmu.
Sejmišče obsega 40.000 m2. Preko 600 razstavljen-cev iz 14. držav.
POSEBNE RAZSTAVE: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče* KORISTNO — PRIJETNO.
—	Strelska družina v M. Soboti obvešča svoje člane in vse prijatelje strelskega športa, da se začne letošnje redno streljanje v nedelje, dne 30. maja 1937 ob 10 uri dopoldne na strelišču. Za mladino so na razpolago prvovrstne malokaltberske puške na stis. zrak.
—	Gimnazijska akademija. Oa je naša srednje šolska mladina v rokah dobrih vzgojiteljev, je ponovno dokazala zadnja akademija na gimnaziji. K prireditvi se je zbralo res mnogo občinstva, ki je z velikim interesom sledilo izvajanju posameznih točk. Začetek je bil storjen z državno himno, tej pa so sledile narodne pesmi s spremljevanjem harmonik, klavirske točke (Cvetič D. Gregorc A.) ter solo petje SI. Miheličeve, katero je spremljala na klavirju Vogt. Dobro naštu-diran dekliški zbor ter petje okteta, je obsegal muzikalni del prireditve, ki je bil z vso vestnostjo in ljubeznijo naštudiran cd g. prof Justina. Proste vaje učenk in učencev, rajalni nastop uJenk in štafeta, je zaključilo prireditev, ki je dokazala bogate uspehe vzgojiteljskega dela našega najvišjega učnega zavoda.
m- is. vi. 1937.
otvoritev nove trgovine
—	Avstrijski Kajak — Verband,
ki je postavil olimpijske prvake potrjuje, da je Tschamba Fll Izvrstno sredstvo proti solninlm opeklinam. Glavno zastopstvo Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5.
i mešanim blagom
—	Zadnjo nedeljo so se vršile pod vodstvom okrožnega načelnika br. Bračko tekme dece »Prekmurskega Sokolskega okrožja" in sicer v Murski Soboti (M. Sobota, Brezovci in Pu-conci 12 vrst), v Bodoncih (Bodonci in Strukovci—Pužavci 8 vrst), v Beltincih, Mačkovcih in Šalovclh. Ker še nimamo točnih tehničnih podatkov od vseh edinic, ki so tekme izvedle, objavimo iste v prihodnji številki. Danes ugotavljamo le, da so tekme zelo dobro uspele in vodstvu tekem, posebno pa ie mladim tekmovalcem, iskreno čestitamo.
v Cerkveni ulici 13.
—	Proračun občine M. Sobota sprejet. Kraljevska banska uprava Dravske banovine je predloženi pro-račun brez vsake spremembe odobrila. To dejstvo dokazuje, da je bil isti se-
stavljen z največjo pazljivostjo, vpo-števajoč pri tem plačilno možnost davkoplačevalcev. Po dobljenih informacijah je bil proračun občine M. Sobota edini ki je odobren brez vsakih sprememb, kar služi v čast vodstvu občine.
KUPUJTE PUCH in STYRIA
kolesa, ker so poceni in najboljša Dobite je v trg. E. ŠTIVAN, M. Sobota.
-	Izpiti v juniju 1937 na drž. realni gimnaziji v Murski Soboti.
A) Za privatne učence: 1. junija: Spre jemni izpiti. Začetek ob pol 8. uri. 2. do 5. junija: izpiti čez I. razred. Začetek ob 7. uri. 6 do 9. junija: Izpiti čez II razred. 10. do 12. junija: Izpiti čez III. razred. 13. in 14. junija: Izpiti čez IV. razred. Začetek vedno ob 7. uri. B) Za redne učence: 10. junija: Popravni izpiti za učence IV. razreda. Začetek ob pol 11. uri. 25. in 26. junija: Sprejemni izpiti. Začetek ob 8 uri. C) Za redne in privatne učence: Od 17. do 23. junija: Nižje tečajni izpiti. Začetek ob 8 uri. — Prošnje za sprejemni izpit rednih učencev se oddajo od 20. do 23. junija.
—	PoStenemu najditelju. Dne 22. maja se je izgubila na sreskem sodišču v M. Soboti denarnica v kateri je bilo poleg denarja več važnih dokumentov. Poštenega najditelja se prosi naj vrne dokumente. Denar si lahko obdrži. Oddati je pri g. Po-nebšek Janko, kr. notaru, M. Sobota.
DOPISI:
— LetoSnji spomladanski velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija bo obiskovalcem nudil celoten pregled naše domače proizvodnje, njenega napredka in novih izsledkov našega tvornega duha. Svoje izdelke pa bodo razstavile tudi inozemske tvrdke, zlasti onih panog, ki se pri nas še niso udomačile, kot n. pr. avtomobilska industrija itd. Primerno grupirano v posameznih paviljonih bodo razstavili: strojna in kovinska, lesna in tekstilna, papirna in kemična, živilska in usnjarska industrija in obrt. Bogato bo zastopana tudi mala obrt in še sledeče specialne razstave: Gospodinjska v zvezi z modno revijo. Lovska, ki bo služila izbiri materijala za svetovno lovsko razstavo v Berlinu ter razstava malih živali. — Enkraten vstop na velešejmske prostore bo stal din 10, skupine bodo imele znižano vstopnino. Posetniki velesejma imajo 50 % popust na železnicah.
Naročnikom v inozemstvu!
Vse cenjene naročnike našega Usta ponovno prosimo, da blagovolijo naročnino čimprej poravnati, sicer bomo primoranl dostavo lista ustaviti.
—	Kuzma. Težko pričakujemo odločitev za vpostavitev nove katoliške fare pri nas. Gor. Lendava, kamor smo katoličani pri nas in v naših sosednjih vaseh dodeljeni, jeodaljena dve uri hcda. Vsled dolgih, slabih in deloma hribovitih potih, se naš narod nemore redno udeleževati cerkvenih opravil, radi česar verska vzgoja pri nas rapidno nazaduje. To pa ni krivda naše častite duhovščine, ki se po svojih močeh in času živo zanima za versko vzgojo naroda, ampak le okol-nest, da je cerkev predaleč. Z organizacijo samostojne fare v Kuzmi, bi se moralo začeti takoj po končani vojni, odnosno priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji. Tedaj so bile naše obmejne vasi odcepljene od fare Dol. Senik in priključene k oddaljeni Gor. Lendavi. Verniki se nemorejo v to uživeti in izvajajo dnevno tozadevno kritiko. Vse to bi odpadlo, ako bi bila v Kuzmi organizirana samostojna f*ra in obenem priključene obmejne vasi v sestavni del bližnje občine Gor. Slaveči. Prosimo oblast, naj ustreže želji obmejnega prebivalstva in s tem ublaži zlo, ki ga mora to prebivalstvo v tem pogledu trpeti.
—	Enodnevni tečaj o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte in o poletnih delih v vinogradu, se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v Četrtek, dne 3. junija t. 1. Tečaj bo brezplačen, teoretičen in prakttčen in bo trajal od 8-12. in od 14-18. ure.
—	Žrtev požara. V zadnjem našem listu smo pisali, da se je po-sestnica Vukan iz Tišine ob izbruhu požara tako hudo opekla, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Opekline pa so bile tako hude, da vsa zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. Pridna in vsestransko čislana pose-stnica je podlegla težkim ranam in so jo ob veliki udeležbi naroda dne 21. t. m. ha Tišini položili k večnemu počitku. Na pogreb sta prišla tudi sin, kirurg in brat kanonik, č. g. Rogač iz Madjarskega. Njen grob je obsut z cvetjem. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje.
ARDILLA - TORPEDO
orig.
KOLE/A
najcenejše pri Nemec J. M. Sobota
—	Beltinci. Sokolsko društvo Bel-tinci priredi v nedeljo, dne 30. t. m. ob pol 3. uri pop. na dvorišču »Krone" veliko tombolo s sledečimi dobitki: 1) moderen železen plug. 2) prvovrstno moško kolo, 3) damski kostum, 4) vreča fine bele moke in ie 150 lepih dobitkov. Po tomboli velika vrtna veselica. Vsi iskreno vabljeni 1— Pretekli mesec se je posrečilo neki tukajšnji učiteljici ustanoviti ;podružni* co CMD. Že danes iteje podružnica 34 rednih in 2 podporna člana, kar je za Beltince zelo častno število. Želimo, da bi bilo delo podružnice prav plodonosno.
—	Tešanovci. V nedeljo, dne 23. maja so naii vaščani rim. kat. veroizpovedi proslavili 50 letnico obstoja rim. kat. kapelice v Tešanovcih. Proslava, spojena z cerkvenimi opravilami, ki je bila uvedena z streljanjem z možnarji, je potekla lepo in zelo slavnostno.	,.:'•■.
L0\?ST\?0
Lovski dan v Beltincih. Naši lovci so 23. maja priredili v Beltincih svoj lovski dan. Radi slabega vremena je bila udeležba tako od strani lovcev, kakor tudi prebivalstva, maloštevilna. Ko je popoldne nehalo deževati, pa so udeleženci začeli s streljanjem na glinaste golobe. Tovrstna prireditev je bila v Prekmurju prva,-radi česar so se navzoči lovci živo zanimali za potek streljanja. Na prireditev so prispeli tudi lovci iz Maribora, ki so z preciznim streljanjem takoj v začetku povzdignili veselje domačim lovcem do tovrstnega lov-skega športa. Radi premale udeležbe seje nagradno streljanje odložilo za prihodnjič. Izvršilo se je pa poskusno streljanje, ki je pokazalo prav dobre uspehe. Lovci, v kolikor jih je bilo na strelišču, so tekmovali skoro do 20. ure. Po končanem streljanju, se je ob zvokih godbe iz D. B strice, razvila na strelišču prosta zabava, ki je v najlepšem razpoloženju trajala kasno v noč. Prireditev je počastila s svojim obiskom tudi grof ca Zichy iz Beltinc, ki se je pohvalno izrazila o prireditvi.
PAZITE I PAZITE I
Ogromno znižane cene za vseh vrste
koles in delov
v tgovini
ERNEST ŠTIVAN, MURSKA SOBOTA
GASILSTVO:
Polana. Ob udeležbi 8 okoliških gasilskih čet, se bo pri nas dne 30. maja izvršila blagoslovitev novega gasilskega doma. Ta dan bo za naše gasilce in ostale vaščane pomembna slavnost, za katero se prav vneto pripravljamo. Spored blagoslovitve je precej obširen. Po plagoslovitvi bo prosta zabava z plesom. Gosti iz vseh strani dobrodošli.
Prosečka vas. Blagoslovitev našega gasilskega doma bo dne 30. t. m. Obenem bodo pri nas tudi gasilske vaje katerih se udeleži 4 bližnje gas. čete. Po končanih vajah bo gasilska veselica s plesom.
Posl. št. J. 753/36.
Draibeni oklic
Dne 24. junija 1937. ob 11. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin: hiša (gostilna) njive itd. Zemljiška knjiga: Nemčavci.
Cenilna vrednost: 108 897 D. 25 p.
Vrednost pritiklin: 2200 Din.
Najmanjši ponudek: 72.598D. 16 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodiiču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri..
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sniki »dltti v lnnki Soboti,
odd. IV. 10/5. 1937 >
POZOR I
POZOR!
nova mmm i
Prevoz potnikov vsak čas in v vsako smer, tudi v inozemstvo VoZnJa udobna., cena nizke!
Studii eihest. i. soboti
TELEFON 39. > H
6. JUNIJA
iavni telovadni nastop v M. Soboti.
ŠPORT
Mura: Slavija (Maribor) 4:3 (1:3)
Zadnja prvenstvena tekma Mure je bila ena izmed najrazburljivejših tekem, kar smo jih videli v M. Soboti. Gostje so postavili odlično moštvo, ki po svojem znanju prekaša vsa ostala drugorazredna moštva ter je trenutno poleg Mure najmočnejše drugorazredno moštvo mariborskega okrožja.
Mariborčanom se je v prvem polčasu posrečilo zabiti kar 3 gole, toda domačini so v drugi polovici igre pritisnili nasprotnika v kazenski prostor ter z požrtvovalno igro odločili to važno tekmo v svojo korist.
Sodil je dobro g. Vrhovnlk iz Ljubljane.
S to tekmo so prvenstvena tekmovanja 11. razr. mariborskega okrožja končana. Dolžnost pristojnih športnih forumov pa je, da pri zeleni mizi postopajo proti klubom, ki so na tako nesportni način poklanjali točke svojim nasprotnikom.
Gostovanje SK Mure v Čakovcu.
Da bi se pred dvema letoma prekinjeno ožje športno sodelovanje med CSK in Muro obnovilo, je Mura sprejela povabilo ČSK za odigranje prijateljske nogometne tekme v nedeljo, dne 30. t. m. v Čakovcu.
Mi od svoje strani toplo pozdravljamo ta sklep ter nas veseli, da bomo naše sosede lahko kmalu pozdravili tudi na našem igrišču.
GOSPODARSTVO
Poročilo
o zborovanju sadjarskih podružnic soboškega In lendavskega sreza dne 18. aprila 1937 v Murski Soboti.
(Nadaljevanje in konec.)
Krajevni odbori bodo posebno pp-trebni v St. Jurski dolini, kjer Ho predvidevno letos dobra šadha letink;
G. Čeh Franc, kot trgovec poroča, kako težko je . bilo lani v Berlinu osebno zopet vrediti trg za naia jabolka, ker je prišlo iz naših južnih krajev rano sadje kot prezgodaj trga-no in so hoteli zato ves uvoz ustaviti. Letos naj društvo na to posebno pazi, dalje pa naj tudi skrbi, da ne bo iz-
voz sadja v Nemčijo omejen radi velike aktivnosti našega izvoza, kot se čuje iz okolice Prizada. Tudi naj se skuša doseči, da bo izvoz sadja izven kontingenta in izplačila ne preko Nar. banke, kjer je kurz marke tako nizek.
G. Dular Albin je podal smernice zboljšanja pridelka in sadnega izbora. Pripominja, naj se delovni program naredi posebej za sadjarsko naprednejši zahodni del Goričkega ter posebej za vshodni in za ravnino. V drugem bi bilo posebno na mestu posaditi nekaj vzornih sadovnjakov za vzgled in demonstracije. Pred vojno določene jabolčne sorte so bile: ka-nadka, zlata parmena, mašanckar, ba-tulenka, ananas, grafenštajnc. Po tečajih, predavanjih in razgovorih so se pa sedaj iz sadnega izbora, veljavnega za vinorodne okoliše, kamor spada tudi Prekmurje, določile provizorne kot glavne sorte in to zgodnje: šar-lamovski, astrahan in pis. kardinal; pozne glavne: kanadka, jonatan, lond. peping in krivopecelj; kot stranske: boskopski kosmač, zlata parmena, batul, rdeča zvezdnata raneta, event. dominikanka (perlreneta) in goričanka (letni maŠancgar, zlatorumena reneta). Za ravnino: jonatan, batul in krivopecelj; onterijo, boskop in druge pa le za preizkušnje.
Glede domače uporabe sadja se je sklenilo, naj šole, podružnice ig skupni odbor pri vseh predavanjih in po časopisih delajo propagando za večjo domačo uporabo sadja v s ve žem in suhem stanju, ker se sedaj shranjuje za zimo le malo sadja, še manj suši ter večina predela v jabol-čnik in žganje. Tako skoro ni dobiti po zimi jabolk v nakup. Na razpis za zgraditev sadnjh sušilnic s podporo ministrstva in banovine se žal po-
zitivno ni odzvala niti ena občina ali organizacija. Tako bo mogoče šele potojn podružnic polagoma vzbuditi zanimanje za uporabo suhega sadja, kar bi bilo zlasti za revnejše predele Goričkiga velikega pomena.
Nove podružnice bo mogoče v prvi vrsti prginjžlrati le v krajih, kjer že nekaj let obstojajo kmetsko nadaljevalne šole, ker mladina že več čita ter je zato tudi dotzetnejša za organizacijsko delo. Zato se tudi posebno pospešuje kmet. nadaljevalno šolstvo ter je tudi pri vsem delu skoro edina opora učiteljstvo, le žal, da se to preveč menjava. Poleg obeh starejših in treh letos ustanovljenih, bo predvidevno mogoče letos pripraviti teren za ustanovitev treh do štirih nadaljnih podružnic.
Na zborovanju stavljeni predlogi Se tičejo v glavnem dela v obeh sre z'h ter novosestavljenega odbora, radi šele započetega dela. Vsi zbrani pa prosijo Sadjarsko in vrtnarsko društvo, da posveti vsaj v nadajjg več pažnje tukajšnjim sadjarskim krajem in razmeram, ki so tako ugodne za sadjarstvo, da bi čimprej dosegli ostale napredne kraje Slovenije.
RAZPIS.
Občina Gornji Petrove! razpisuje tesarska in zidarska dela za zgraditev mosta v Stanjevcih. Pismene ponudbe naj se do 10 junija vložijo pri občinski upravi v Gor. Petrovcih.
Podrobnejše še vsaki Čas lahko dozna v občinski pisarni.	1
(NAZNANILO.
ICenj. občinstvo obveščam, da sem svojo trgovino z me-
Išanim blagom, ki je bila na Kolodvorski C. (V hiši g. Hahna)
PRESELIL
I I
z dne 1. junijem ALEKSANDROVO c.
n a 22.
(nasproti g
v hišo g. dr Šdmenove apoteke dr. Bdlcs). Še v nadalje bom v prijetnem položaju postreči vsakogar z najboljšim in najcenejšim blagom ter prosim, da mi ohranite tudi v bodoče Vaše cenjeno zaupanje.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča
HOJER LUDVIK
trgovina t meS. blagom
MMRSICA SOBOTA.
Sluibo iiie
samostojna žena — vdova, ki bi šla za gospodinjo h kaki družini ali samskemu gospodu. Naslov se poizve v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti.
litejo se osebe,
ki bi hotele v svojem kraju prevzeti f lijalko. Poklic in bivališče je postranskega pomena. Vsa dela vodi direkcija. Važno je, da imajo skladišča za blago. Nobenih potovanj! Nobeno nalaganje! Za mesto in podeželje lahko in plodonosno delo. Nobenega tveganja t Sedanji poklic iahko ostane! Za odkazani okoliš znašajo mesečni prejemki do 5000 Din in še več! Natančnejša pojasnila: Hupo, Klagenfurt, Austria. Korespodenca v vseh jezikih.
Oober rait z opeko
in nove svinjske štale se prodajo v Murski Soboti, Slovenska ul. 12.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, shrambo in drvarnico se z 1. junijem izda. Naslov: Aleksandrova c. 2.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
ZAPISNIK o XVI. Redni letni skupščini Združ be trgovcev za srez M. Sobota v II. Soboti. (Nadaljevanje.) Veleblagovnice in industrijske pro-h, ki rapldid raitfio v zadnjem času, postajajo nevarne ne lje mali trgovini, temveč tudi obrti, vsled tega je tudi nastalo med trgovstvom v teku lanskegf let? toliko protestov, ki so popolnoma upravičeni že samo iz razloga, če primerjamo tvrdko »Bata*, ki je vzela v M. Soboti in okolici kruh več stotinam prebivalcem, a ne plača osnovnega davka niti Din 2 000 letno.
Uredba p zaščiti kmeta je prizadel^ marsikaterega trgovck, ker če pomislimo, da trgovec, ki, ni zaščiten, mora poleg odplačila celega dolga, čati še visoke obreštl. dočim bO pjj»	(ASA v teku 12
slučaju vrnjen le dolg
M
*fLofrJff|tit
}i zadel redsl. kvlidj*
¥$r»liuJ« njkup ft pri, jm Jmm
imajo več .1000 llHBgov letnih
Kljub strogimjodredbam, krošnjar-stt* v ptflh ftriph še Všdn« dobre
h "MU**- S. ■ '
algM i 11» ti>
cvete, vsled tega je dolžnost nas vseh, da v pobijanje tega zla igramo nekake varnostne organe in vsakega kršitelja naznanimo, odnosno predamo najbližjim orožniškim stanicam.
Razen vseh teh teškoč, ki 9em jih navedel, pa nam je prinesel novi finančni zakon za leto 1937/38 žalostno novico, da predvideva finančni rninis ter povečanje državnih dohodkov za celih 625 milijonov dinarjev, kateri znesli bo spet plačal v prvi vrsti in-dustrijec in trgovec.
SanČfeUe, ki lino jih imeli v teku iahškega %a, v.Aarsitem škodljivo vplivale na naše narodno gospodarstvo. Se večji udarec pa je bila devalvacija valut v raznih državah. Največje zlo pa je bilo, da so naši trgovci morali čakati na denar za prodano blago v Nemčijo ne le po več ifc&sečev, temveč preko 1 leta.
Edina rešitev našega najhujšega zla so sezonski delavci, ki so zaposleni v Franciji, Nemčiji, Slavoniji, BaČki in Banatu.
V preteklem lttu smo JJakiijjjii tudi stavbeno parcelo na Aleksandrovi cesti, id je že prepiiana v našo last, na kateri bomo zgradili še v teku letošnjega liti niš Tastfti dbm, tako da hbdemd j|||)l tu« M last > . Vjhjm„dpmu hočemo ^^itanlti dvorascedno. trgovsko šolo jt čim bo dmogočtab tudi niši iti Prekmurcem, di ioiijb ivbjfe bfroke po bajhižji ceni v strokovnih šolah doma. .:. (
mH oftseii v preleHem leVu niso irtjlU_£f* f tg« ^anirtMija^ jzvzem«
sadni odsek, ki je zelo agilno deloval ter žel tudi lepe uspehe. Upamo pa, da bo lahko ta odsek v teku letošnjega leta delal še bolj aktivno, ker se nadamo, da bo letošnja sadna letina mnego boljša od lanske.
Z združenji v Ljutomeru in Dolnji Lendavi smo delali skupno, tako smo vsaj dosegli, da smo v nekoliki meri začeli pobijati šušmarstvo, ker naku-povalske izkaznice dajamo nakupo valcem jz drugih srezov Samo po privolitvi dotičnega združenja.
Za še bolj tesno in enotno sodelovanje z gospodarskimi korporacijami smo v jeseni lanskega leta ustanovili Gospodarsko predstavništo V katero so še prijavile vse obrtne, gostliničqr-ske in trgovske zadruge iz srezov M. Sobota, Dolnja Lendava in Ljutomer-Gornja Radgona, ter bo ta gospodarski svet začel aktivno delotriti po dokončanih občnih zborih vseh teh zadrug, t. j. predvidoma v drugi polovici meseca maja tekočega leta.
Dne 29. novembra 1936 so se izvršile tudi volitve v naš slovenski gospodarski parjametit, t. j. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo in io po sporazumu obeh strank v dravski banovini, ter sem tako prepričan, da bo Zbornici sedaj lihko vsaj riemotend ker he bo več bojazni, da r. Pohodu bodisi ke M Izvršit, ..bila razpuščena. V veliko zadovoljstvo smo pa tudi za: beležili to, di je b« . WedWdi41;a
delaves gospod Ivan Jeiačin, veletr-1 govec i| Ljubljane.
- «Skr ar n n w 11» vnu*	»»	•
Radi nesoglasij in nekakega mrt-vila v Zvezi trg. združenj, smo na našem izrednem občnem zboru dne 8. decembra 1936 izstopili, ter tvori vprašanje zopetnega vstopa dnevni red današnje skupščine.
Naj omenim še, da je po nas izvoljen odbor na lanskoletni skupščini v trgovsko nadaljevalno Šolo, kr. banska upjrava dravske banovine v celoti odobrili, Takisto smo v teku lanskega leta definitivno nastavili za tajnika Združbe g. Belo Pollak-a. O vsem nlšetn ostalem delovanju, bodisi v ožjem ali širšem smislu, so pa bili vsi člani redno obveščeni potom objav v našem takozvanem uradnem tedenskem glasilu »Murski Krajini", a statistične ppdatke o delovanju Združbe in njenega urada, boste pa slišali iz tajniškega poročila."
Po končanem poročilu da predsednik isto v debato, ker se pa nihče ne javi k besed', se soglasno sprejme, nakar preide ha drugo točko dnevnega reda.
Poslovno poročilo tajnika za i. 1936»
katero je podal tajnik Združbe, kot sledi:
Že uvodoma tnorith povdirlti, da te članstvo skoraj v vseh svojij^ po-slbinih iidiva|i poilužuje uradi Združbe, kar je 'vsekakor p	in hva-levredno, kajti tako se razvijam«! članstvom Stanovska zavest te skupnost, iti t škliphoiU in bbdtn i
slrbitbviiitbi himti tihkb potka iV
v m vtsmii mm vit nm