POŠTNINA PLAČANA M f (j >982 uredništvo GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXVI. — JANUAR 1982 — ŠTEVILKA 1 Letos nas čakajo velike in odgovorne naloge Prestopili smo prag novega leta 1982. Čas, zlasti v zadnjih dndh, je vrtoglavo bežal. Posebno še, ker je v zadnjih dneh iztekajočega se leta toliko za urediti in izpeljati in čim uspešneje zaključiti. Leto 1981 — jubilejno leto Hmezada — je bilo dokaj uspešno. Saj so v proizvodnji in tudi drugod bili doseženi dobri rezultati, kar kaže na uspešnost gospodarjenja in prizadevanja kolektivov in združenih kmetov v naši OZD, ki sestavljajo SOZD Hmezgd. V proizvodnjo so bile vključene nekatere nove pomembne zmogljivosti kot so perutninarska farma Hajnsko v KK Šmarje, proizvodnja gob-šampinjonov v KZ Drava Radlje, skladiščni prostor NT, objekt družbenega standarda na Mirosanu, predelava v CM/ in še nekateri drugi objekti. Veliko je bilo storjenega pri razvoju proizvodnje posebej še na področju hmeljarstva, proizvodnje mleka, brojlerjev, govejega mesa itd. Tudi v industriji, trgovini in gostinstvu so doseženi lepi in pomembni uspehi. Lelo 1981 je bilo prvo leto srednjeročnega obdobja 1981— /083. S lemi uspehi je bil uspešen start v novo srednjeročno obdobje, ne glede na probleme, ki se pojavljajo v procesu proizvodnje in poslovanja. Na novo izvoljeni organi samoupravljanja so tudi uspešno pričeli svoje delo, ki je izredno odgovorno, zlasti še v tem obdobju, ker stabilizacija gospodarstva zahteva od nas vseh dodatne zadolžitve in dodatno delo na področju proizvodnje, izvoz*, varčevanja in doseganje čim večje uspešnosti gospodarjenja. Tudi DP O v Hmezadu so bile uspešne. Zadnje volilne konference organizacij ZK so opozorile na nekatere naloge, ki so pred DPO in zlasti še pred ZK. V letu 1981 se je v Hmezad vključila tudi tovarna za predelavo plastike Minerva iz Zabukovice in začel poslovati v okviru DO Gostinstvo-turizem nov TOZD hotel Slovan na Vranskem. Z doseženimi uspehi v letu 1981 smo zadovoljni, saj smo s skupnimi močmi zelo veliko prispevali za naš gospodarski razvoj, kakor tudi za razvoj širše družbeno politične skupnosti. V letu 1982, ki bo gospodarsko izredno zahtevno, so pred nami naslednje naloge: Doseči moramo večji fizični obseg proizvodnje, porasti mora produktivnost na osnovi dejansko doseženih uspehov in ne ihtmeij. Večji fizični porast proizvodnje mora biti na vseh področjih našega delovanja. Posebno še v primarni kmetijski proizvodnji v. družbenem in zasebnem sektorju v proizvodnem sodelovanju z združenimi kmeti. Pri proizvodnji mesa in mleka moramo napraviti več, da bomo lastne predelovalne kapacitete dovolj oskrbovali. Tudi v republiških dokumentih ima proizvodnja hrane prednost, zato moramo mi v okviru SOZD Hmezad storiti čim več. Tako se bomo uspešno vključili v ta prizadevanja. Uvesti moramo nove programe v proizvodnjo, da bomo obstoječi potencial v kmetijstvu, industriji, trgovini in gostinstvu najuspešneje izkoristili. Velike naloge imamo na področju izvoza, ne samo pri izvozu hmelja, ampak se moramo tudi z ostalo proizvodnjo vključiti v izvoz. Proizvodno in celotno delo bo potrebno naravnati izvozno. Vsaka DO si mora po svoje prizadevati in se vključiti v izvoz. Razviti moramo tudi gospodarsko sodelovanje z deželami v razvoju. Na področju samoupravljanja moramo delovati tako, da v upravljanje vnesemo nove kvalitete in ga vsebinsko bogatimo. Za delegate v družbeno politični skupnosti in SIS moramo izvoliti najbolj aktivne delavce — samoupravijalce, ki bodo z našimi problemi in interesi uspešno seznanjali širšo' družbenopolitično skupnost. Izpeljati moramo tudi novo obliko organiziranosti SOZ9 Hmezad in se kadrovsko ojačati. Pomanjkanje ustreznih kadrov povzroča probleme, ki se v končni obliki pojavijo tudi v proizvodnji. Mlajše kadre je nujno potrebno vključiti na odgovorna delovna mesta v TOZD, DO in SOZD. Investicijsko leto 1982 bo težavnejše kot dosedanja. Vendar bo potrebno pričeti z izgradnjo nekaterih objektov kot je regijska mlekarna v Arji vasi, hlevi za goveje pitance v Že-pini, dokončanje objektov, ki so sedaj še v izgradnji — farm« v Hajnskem, pričeti bo potrebno tudi z izgradnjo zeljarne v Ilirski Bistrici itd. Investirati bo 'potrebno tudi v pridobivanje zemljišč, tako v nakup kakor tudi melioracije, komasacije itd. Prizadevati si moramo na vseh področjih, da se materiala« osnova poveča in s tem krepi socialna varnost delavcev in združenih kmetov. Dosedanji uspehi in doseženi rezultati ter ustvarjalnost naših kolektivov in združenih kmetov so nam porok, da bomo uspešno premagali vse naloge, ki so pred nami. Vsem delavcem in združenim kmetom želim v lastnem imenu in imenu sestavljene organizacije združenega dela Hmezad srečno in uspešno NOVO LETO 1982. Vlado GORIŠEK, glavni direktor VSEM ČLANOM KOLEKTIVA, ZDRUŽENIM KMETOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982 ŽELI SOZD HMEZAD TZO „Kmetovalec“ Vuzenica in njen razvoj Z združitvijo celotnega kmetijstva v občini Radlje ob Dravi KZ »DRAVA« VUZENICA, KZ PODVELKA in HMEZAD — TOZD Kmetijstvo Radlje ob Dravi se je s 1. 1. 1979 združilo v sedanji TZO »KMETOVALEC« Vuzenica: TZO PODVELKA, PE kooperacija TOZD kmetijstvo Radlje ob Dravi, vsa trgovska dejavnost prejšnjih zgoraj navedenih podjetij in vse prodajalne mesa. Vemo, da se pri združevanju podjetij premalo upošteva ekonomičnost, tako je tudi tukaj prišlo do takšne napake. Na primer: Odkup in pospeševanje celotnega kmetijstva v občini Radlje ob Dravi in prodajalne mesa so pod TZO »Kmetovalec« Vuzenica,- a klavnica Muta je bila dodeljena TOZD Blagovni promet Vuzenica. Takšna neekonomična delitev TOZD in TZO je povzročila negativno poslovanje TZO »Kmetovalec« Vuzenica v letu 1979. Negativno poslovanje so obravnavali vsi samoupravni organi in u-gotovili, da zguba nastaja v glavnem v prodajalnah mesa, katera bi morala pokrivati klavnica iz svojega dohodka. Zaradi negativnega rezultata je TZO Kme- tovalec Vuzenica razpravljala o tem in sprejela razvojni program. Razvoj se je iz leta v leto zboljševal, kar je razvidno iz naslednjih številk: Odkup mleka se je dvignil od 1,430.198 na okoli 1,997.000 litrov. Odkup živine je iz leta v leto padal, kar je v glavnem posledica neekonomičnosti pitanja, na drugi strani pa neenotnost cen med republikami, kar je znatno dvignilo prekupčevanje in odliv živine z našega področja. S 1. 1. 1980 se je organiziralo skladišče ENGRO z namenom, da čim bolje in ceneje organizira in oskrbuje vse reprotrgovine. V zvezi s tem se je tudi znatno dvignila realizacija vseh trgovin. Na drugi strani pa nam izboljšuje rezultat tudi uslužnošt-no klanje živine, ker nam -razlika ostanka pri klanju pokriva izgube v prodajalnah mesa, katerega je prej akumulirala klavnica Muta, ki je bila pod TOZD Blagovni promet. Iz -naslednje tabele je razvidne, kako se je iz leta v lete dvigal dohodek, čisti dohodek In seveda tudi ostanek -čistega dohodka. Ugotovljeai I. 1. do 30. 9. dohodek 1979 J. 1. do 30. 9. 1980 1. 1. do 30. 9. 1981 Indeks 79/81 a) Celotni prihodek 76,592.018,87 107,788.337,96 163,513.035,16 213 °/o Porabljena sredstva 71,048.546,41 99,009.910,60 147,318.387,43 207 °/o DOHODEK 5,542.535,46 8,778.337,96 16,194047,73 292-% Z razporeditvijo dohodka nam ostane CD, ki se deli takole: _ ... 1.1. do 30. Razporeditev CD j^g 9. 1.1. do 30. 1980 9. 1.1. do 30. 9. 1981 Indeks 79/81 Del -CD za OD 4,012.377,95 Del CD za stan. izgradnjo 279.748,60 Del CD za S. S. P. — Del CD za P. S. — Del CD za R. S. — 5,749.958,40 342.932,80 8,347.703,05 303.891,15 915.422,46 812.744,12 404.866,20 208 % + ali — — 847.294,19 — 222.5.73,79 . + 1,867.610,32 293 % Seveda kljub dobrim rezultatom ne smemo biti zadovoljni. Zato smo se v srednjeročnem programu zavezali razviti še naslednje dejavnosti: Proizvodnja mleka se mora povečati od sedanjih 1,2 milijona litrov na 3 milijone litrov. Povečanje proizvodnje govedoreje od 800 kom. na 2.000 kom. Začetek proizvodnje prašičev na 240 ton žive teže letno. Začetek proizvodnje piščancev brojlerjev na 1.500 ton žive teže do leta 1985. Proizvodnja gob šampinjonov, ki bo že v letu 1982 okrog 80 ton in predvidena v letu 1985 700 ton. Zelo dobro se je razvila HKS na celotnem področju, saj imajo kmetje urejanje investicij, izplačila mesa, živine in mleka na e-nem področju ter enotno na celem področju SO Radlje ob Dravi. t-: Prav tako je tudi v programu razvoj kmečkega turizma, saj načrtujemo -letno izgradnjo 30 postelj. Takšna proizvodna usmeritev TZO v naslednjih petih letih temelji na upoštevanju širših družbenih potreb, izraženih v povečanju proizvodnje' hrane za domače potrebe in izvoz,-izboljšanju kakovosti prehrane in sRiotrni izrabi, zaščiti in izboljšanju kmetijskih zemljišč. Vse razvojne u-smeritve so načrtovane v privatnem sektorju, zato bomo posvečali 'izredno pozornost kvalitetnemu razvoju odnosov s kmetom — proizvajalcem. Vse navedene proizvodne u-smeritve bodo uresničljive le, če bomo organizirali in uresničili soliden oskrbni sistem v kreditiranju, oskrbi gradbenega materiala in tudi na drugi strani proizvodno reprodukcijskega ciklusa. Direktor Franc ¡Bukovnik, inž. * Jll» Jll «SIJI . ¿Sí V . PPlgPI Mk V njej in okrog nje je vedno živahno Lahko se nam pridružite Že skoraj četrtletje je miru-. lo odkar smo se mladinci v BSSS Kmetijstvo Žalec odločili, da se organiziramo. Prav kmalu se je pokazalo, da to niso bile le prazne besede in želje do dela.' Izvedli smo že par aktivnosti, zlasti pa se nam zdi najpomembnejša ta za katero smo se odločili 'pred mesecem dni. 'Domislili smo si zanimivo in-koristno akcijo pod naslovom; i »Sodelujte z nami — zbiramo -rabljena oblačila ib obutev«: V tem času se je pokazal velik uspeh te akcije, saj smo zbrali mnogo oblačil in jih po- ■ slali družinam, katerih naslove ■ smo • našli v revij i J ana -po d rubriko »odstopim — odstopiš«. > Lahko.si -mislite kako .prijetno vznemirjenje .nas ,je obdajalo ob prvih vrsticah zahvale, ki ,.so nam. jih .poslale -te družine -Zavedamo se, kako malo ' je pa trebno, da si ljudje v stiski lahko pomagamo. •Akcija je še vedno' v teku; V njej sodelujemo vsi mladih' .:.c-i, pa trudi nekateri ostali člani kolektiva. Posebej smo, pomislili, -m otroke- , omenjenih -družin.. S imenu dedka Mraza jim pri; ,pravLjamp darila, ki jih borni “tako kot oblačila poslali po pošti. • V tej akciji se zavedarrrt humanosti, pri kateri'-bi morali .biti -mladina v ¡prvi. vrsta, sat ;$mo vendar i mlada '.generaciji , razvoja, ¡nadaljnje revolucije tt napredka. Žeiiind,- da nas- posnemajo •tudi druge OO ZSMS. OO ZSMS -DSSŠ Kmetijstva Zalet Mladi kmetijstva Žalec želimo sodelovati -Končno-se je tudi DSSS Kirne- r< tijstva ponudila -¡priložnost; -da smo ustanovili OO ZSMS, kar ., nam .je narekovala dolžnost do naše samoupravne družbe, 'kakor -tudi' problemi; katerimi -se - me-'- -eujemo mladi. Na ustanovnem ^sestanku smo izvalili vodstvo -organizacije in si zadali program oziroma nato-, ge -za teto . 1981.—¡82. -Prav te ■naloge, ilci smo si jih zadali,' naj bi nas mlade še bolj' vključite v -samoupravljanje- in 'družbeno po-:s litično delo. Tako bomo tudi la- *-ze reševali -svoje, kakor tudi ¡•družbene interese ih. se aktivno .lotili, -reševanja. perečih probto trnov, ,ki tarejo našo družbo da-mes Zavfedamb Se, da bomo lt ■s trdim in vestnim 'deloinr prisprt vali največju delež k razvoju naše samoupravne družbe. - -Z delom in aktivnostjo ¡na vse|l področjih bemo-skuša-li dokazali . da OO ZSMS .Kmetijstva mi 1< zgolj na .papirju, temveč je w aktivna organizacija --mladihe; k j ve;kaj želi 'in kaij 'jes-fcakistaio.! i j Rekonstrukcija in dograditev hladilnic v celjski mesni industriji v zaključni fazi S TEHNIČNIM PREGLEDOM RAZŠIRJENIH HLADILNIC V PRIZIDKU, OBNOVLJENIH OBSTOJEČIH HLADILNIC IN EKSPEDITA SVEŽEGA MESA, KI JE BIL 7. 10. 1981 JE PRAKTIČNO ŽAKLJUČENA SKORAJ DVELETNA IZGRADNJA HLADILNIC V CELJSKI MESNI INDUSTRIJI. .1 Ji OBČANOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1982 ŽELIJO • SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC • IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC • IN ¡VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PORTOROŽ Obveščanje za dobro gospodarjenje ČETRTO SREČANJE ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA, UREDNIKOV IN NOVINARJEV V ZDRUŽENEM DELU SLOVENIJE JE BILO 11. IN 12. DECEMBRA. Uvodoma v srečanje je govoril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner o nalogah sindikata in o nalogah obveščanja v združenem delu pri uresničevanju stabilizacije. Precej je govoril tudi o nalogah sindikatov v zvezi s socialno politiko in socialno varnostjo delavcev. Sindikati se bodo bojevali za popolno in produktivno zaposlenost. Ko je govoril o nekaterih vidikih socialne politike, tako o pokojninskem zavarovanju, soci-j, alni varnosti kmetov in ostalih občanov, je poudaril, da bo sindikat vse reševal s stališča delavskega razreda, ga osveščal, da bo sam vodil socialno politiko in s. tem svojo socialno varnost. Popoldansko delo je teklo v treh skupinah. V prvi smo razpravljali o obveščanju v sindikatih, uresničevanju stališč o obveščanju v združenem delu in sodelovanje z Delavsko enotnostjo. Živahno je potekalo delo v drugi skupini. Govorili smo o racionalizaciji pri izdajanju in tiskanju glasil in biltenov, združevanju tehničnih sredstev, tehničnem urejanju in lektoriranju. O grafičnem oblikovanju glasil in vlogi fotografij je bil govor v tretji skupini. Vtis mnogih je, da se sklepi in predlogi vse prepočasi uresničujejo kljub aktu- alnim in tehtnim predlogom iz prakse. Sobotno dopoldne je bilo zelo plodno, saj je tov. Jože Smode natresel kup zanimivih dogodkov iz zunanje in notranje politike in govoril o pomenu objektivnega informiranja delavcev. Dr. Tomo Korošec, profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je govoril o novinarskem jeziku, Dušan Gačnik pa o delu Delavske enotnosti in sodelovanju z glasili v združenem delu. Takšnih tem si želimo češče.. Vsakoletna srečanja organizatorjev obveščanja v združenem delu so izredno koristna, saj smo tudi letos načeli številne konkretne teme, izmenjali izkušnje, se pogovorili o minulem, sedanjem in prihodnjem delu in ponovno poudarili, da odgovornost za kakovostno glasilo ni samo stvar uredništva in odbora za obveščanje, ampak poleg številnih faktorjev tudi organov in organizacij zveze sindikatov. Prejšnja srečanja smo združevali z ogledi DO. in se konkretno seznanjali s problemi informiranja in sodelovanja s proizvodnjo: Nad 200 udeležencev si je ob slovesu želelo več sodelovanja in na svidenje na petem srečanju. Vy Pot do novih proizvodnih prostorov je bila dolga in ne lahka. V letih 1975 in 1976 so takratne Mesnine izredno povečale prodajno področje in s tem seveda proizvodnjo svežega mesa in mesnih izdelkov. Kot največji problem tako povečane proizvodnje se je pokazalo pomanjkanje hladilniških zmogljivosti. Takratne hladilniške zmogljivosti so bile vgrajene za proizvodnjo 8.499 ton letne proizvodnje. V letu 1976 pa šo Mesnine proizvedle in dale v promet že 12.900 ton svežega mesa in mesnih izdelkov. Izhajajoč iz predvidenih še večjih potreb po mesu in mesnih izdelkih smo v letu 1976 pristopili k tehnološkim in idejnim gradbenim načrtom za razširitev hladilnic. To načrtovanje je sovpadalo tudi s sporazumom med tremi klavnicami ■ celjskega področja, v katerem je bilo opredeljeno, da ostajajo Mesnine nosilec razvoja klavniške industrije za to področje. Koncept razvoja klavniške dejavnosti je bil zaobsežen v posodobitev celotne linije proizvodnje svežega mesa. To se pravi ■— posodobiti in povečati je kapacitete klavnih linij« razširitev hladilnice, posodobiti razsek mesa in pripravo mesa za tržišče ter povečati zmogljivosti ekspedita. Z ozirom na to, da so hladilnice in zlasti ekspedit bile izrazitoi ozko grlo, smo tudi dali prvenstvo zgraditvi hladilnic, razsekovalnice ter ekspedita. Zaradi obsežnosti projekta, Mesnine niso bile v stanju same izvesti celotne investicije. Zato je bil pripravljen samoupravni sporazum o sovlaganju, ki ga je podpisalo 16 sovlagateljev. Zaradi potrebnega sporazumevanja za so- vlaganje, ki je zahtevalo znatne napore in nemalo časa, se je projekt časovno zamikal tako, da smo z izgradnjo pričeli v letu 1980 namesto v letu 1979 oziroma 1978. Glavne značilnosti projekta lahko strnemo predvsem v naslednje: — hladilnice so kljub prizidku v bistvu samostojen objekt, ki je povezan s starim delom le na prometnih vozliščih — vhod surovine iz klavnice, pripravo blaga za trg in ekspedit, — objekt ima tri etaže, katerih vsaka ima ca. 700 m2 tlorisne površine, Sg» tem objektom smo zaključili tudi obnovo in povečanje kompresorske postaje ter trafo postaje, —- sistem hlajenja ustreza sodobnim zahtevam tehnologije, —r- s - povečanim ekspeditom je možen istočasen pretok blaga v obe smeri — izdajanje blaga za kupce ter prevzem blaga od dobaviteljev. Še ena bistvenih značilnosti tega objekta je to, da je celotna oprema z izjemo nekaj avtomatike, domače proizvodnje. Do sedaj se je večina Le opreme uvažala. Glavni izvajalec del je bil Ingrad Celje s soizvajalci, za posamezna področja. Izvajalec izolacijskih del je bila Izolirka Ljubljana, hladilnih naprav Termomeha-nika Zagreb in transportne opreme Avtokovinar Škofja Loka. Na objektu je potrebno, gledano na ugotovitve ob tehničnem pregledu, odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ta čas pa teče poskusno obratovanje in regulacija vseh naprav. Ivan Goličnik, mag. živil. tehn. Pogled v eno od komor nove hladilnice ® hmeljar Tekmovanje hmeljarjev za visoke pridelke hmelja v letu 1980 cij. Za sorto aurora se je prijavilo 31 kooperantov, v izbor jih je prišlo 22, za sorto atlas prijavljenih 17 kooperantov, v izboru samo 12, za sorto apolon prijavljeni 4, v izboru so ostali sa- , mo trije. Delovnih organizacij ali delovnih enot ali strojnih skupnosti, ki tekmujejo kot kolektivi z nad 10 ha hmelja je bilo prijavljenih samo 14, v konkurenco jih je prišlo le 13. Obžalujemo spet, da manjkajo med njimi DO izven Savinjske doline in TZO v KZ Savinjska dolina, razen TZO Braslovče, ki zaseda 9. mesto. Razmeroma ugodna letina 1980 je dala najboljšega tekmovalca pri sorti savinjski golding z 2.182 kg/ha, do najnižjega 1.265 kg, kar je razlike 917 kg/ha, verjetno obe navedeni številki nista najvišji in najnižji, kar kaže, da bi se dalo za boljše uspehe doseči dosti več s pridnostjo, pravočasnostjo, gnojenjem itd., kar dejansko dosežemo. Pri sorti aurora je stanje drugačno. Najboljši pri sorti aurora odstopa od najboljšega pri savinjskem goldingu kar za 731 kg/ha. Najboljši pridelovalec au- rore je dosegel 2.913 kg/ha, devetnajsti, kolikor se jih je prijavilo, pa 1.387 kg/ha, kar je razlika za 1.526 kg/ha. Tudi v tem primeru vidimo možnost sorte, ki je odvisna od pridnih rok in pogojev, Pri sorti atlas je najboljši pridelovalec z 2.570 kg/ha, a najslabše od 12 s 1.430 kg/ha, kar je razlika 940 kg/ha z isto ugotovitvijo kot za prej navedeni sort! (človek, zemlja). Pri apolonu od najvišjega pridelka 2.176 do najnižjega 1.783 je razlike 393 kg/ha, tekmovali so le 4 tekmovalci. Nagrade so podelili: Vinko Kolenc, predsednik skupščine poslovne skupnosti za hmelj SRS, predsednik IO PS za hmeljarstvo Edi Omladič in Vlado Kralj. Plakete so prejeli za tretje, drugo in prvo mesto za posamezne sorte in DE, prvoplasirani pa poleg zlate plakete še denarne nagrade, Kolektivne nagrade za 1. mesto 6.000 din, za 2. mesto 4.000 din in za 3. mesto 2.000 din, do-čim so bile za kooperante podeljene denarne nagrade samo za 1. mesto po kultivarjih v znesku 2.000 din. Posebej ne navajamo, komu so pripadle plakete in denarne nagrade, ker je razvidno iz navedenega vrstnega reda po sortah in kolektivih: SAVINJSKI GOLDING 1. Ribič Ivan, Roje, TZO Šempeter 2. Kuder Terezija, Vrbje, Gotovlje 3. Rupnik Franc, Vrbje, Gotovlje 4. Piki Jože, Roje, Šempeter 5. Lesjak Milan, Ojstriška vas, Tabor 6. Krajnc Martin, Kapla, Vransko 7. Pustoslemšek Franc, Kapla, Vransko 8. Mežnar Ivan, Kapla, Vransko 9. Zgank Ivan, Roje, Šempeter 10. Golavšek Adi, Migojnice, Gotovlje AURORA 1. Ježovnik Viki, Podvin, Polzela 2. Rojnik Jože, Poljče, Braslovče 3. Mahor Franc, Parižlje, Braslovče 4. Zagoričnik Vinko, Podvin, Polzela 5. Rupnik Franc, Vrbje, Gotovlje 6. Brežnik Franc, Podlog, Šempeter 7. Hrovat Julij, Podvin, Polzela 8. Roter Slavko, Prekopa, Vransko 9. Zagoričnik Ivan, Podlog, Šempeter 10. Prislan Viko, Parižlje, Braslovče ATLAS 1. Ocvirk Vinko, Prekopa, Vransko 2. Rojnik Jože, Poljče, Braslovče 3. Rupnik Franc, Vrbje, Gotovlje 4. Mahor Franc, Parižlje, Braslovče 5. Florjan Karl, Prekopa, Vransko 6. Kuder Terezija, Vrbje, Gotovlje 7. Cajhen Ivan, Polzela, Polzela 8. Serdoner Peter, Parižlje, Braslovče 9. Cokan Viki, Roje, Šempeter 10. Prislan Vili, Parižlje, Braslovče APOLON 1. Farčnik Karl, Prekopa, Vransko 2. Cokan Vinko, Roje, Šempeter 2. Podlunšek Jakob, Ločica, Polzela kg/ha 2.182 2.113 2.093 2.015 1.975 1.963 1.953 1.930 1.925 1.923 2.913 2.547 2.854; 2.800 2.778 2.777 2.691 2.658! 2.523 i 2.390 kg/ha 2.570 2.547 2.480; 2.468, 2.191; 2.1581 2.059 j 2.023! 2.003; 1.932 f 2.176 1.9061 1.7831 Družabni večer slovenskih hmeljarjev, ki je bil 14. novembra v dvorani Hmezad Žalec prestavljen zaradi dneva žalovanja od 12. 8. 1981 na ta dan. Takrat bi morali podeliti priznanja in nagrade, zato smo to opravili sedaj. Poročilo o rezultatih tekmovanja z rezultati do 10. mesta sem podal jaz. Že tretje leto ob »DNEVU HMELJARJEV« smo podelili nagrade in priznanja za dosežke v hmeljarski proizvodnji. Podeljujemo jih posameznikom-koope-rantom in kolektivom oziroma strojnim skupnostim po TZO, za največje pridelke po sortah in. skupne pridelke. Nagrade so res simbolične, so pa na drugi strani spodbuda za nadaljnje uspešno hmeljarjenje, slabšim hmeljarl-jem pa dokaz, da se da z marljivim delom doseči kasneje na- vedene rezultate. Res je, da vsi hmeljarji nimajo enakih talnih pogojev, s pravočasnimi opravili, dosledno nego in pravilnim gnojenjem lahko dosežejo več kot sicer. Obžalujemo, da smo morali nekatere dobre pridelovalce hmelja izločiti iz tekmovanja zaradi netočnih podatkov, nadalje zaradi poškodb po toči in viharju, kar določajo pogoji tekmovanja. Nadalje obžalujemo tudi, da se nekateri znani, dobri hmeljarji niso hoteli vključiti v tekmovanje. Za v bodoče je že podan predlog, da naj bi iz vseh enot in kooperantov zbrali podatke in jih avtomatično vključili v tekmovanje brez predhodne prijave. V tekmovanje sorte savinjski golding se je prijavilo 46 kooperantov, v izbor jih je prišlo samo 30, zaradi že navedenih propozi- Lani je hmelj izredno dobro obrodil VESTNI RED TEKMOVALCEV ZA DRUŽBENI SEKTOR IN ZADRUŽNE ENOTE VREDNOSTNA TABELA ZA DOBRO KORUZNO SILAŽO PRI VSEBNOSTI SS (suhe snovi) Organizacija: TZO Vodja enote kg/ha I. TOZD Hmezad, Petrovče, Drešinja vas Kuder Tone 2.307 2. TOZD Hmezad, Novo Celje Turnšek Jože 2.167 3. TOZD Hmezad, Vojnik Kampoš Anton 1.977 4. TOZD Hmezad, Roje Lešnik Zvone 1.869 5. TOZD Hmezad, Arja vas Bogatin Ivan 1.820 6. TOZD Hmezad, Latkova vas, Šentrupert Marguč Ivan 1.761 7. TOZD Hmezad, Petrovče, Šempeter Antloga Hugo 1.761 V letu 1980 sta bila kar dva primera, ko sta se tekmovalca pojavila dvakrat na podelitvi plaket, to sta: Franc Rupnik iz Vrbja, ki je dosegel 3. mesto pri savinjskem goldingu in enako pri atlasu; Rojnik Jože iz Poljč za 2. mesto pri aurori in 2. mesto pri atlasu. Obema iskrene čestitke. Iz tega sledi, da ni nujno, da je najboljši pri eni sorti, pač pa je hmeljar od nog: do glave. Tov. Rupnik je imel pripombo, da so podatki netočni in plakete za 3. mesto pri savinjskem goldingu ni hotel sprejeti, ker bi po njegovem moral biti na 2. mestu. Tako bomo v letu 1981 vključili v tekmovanje za visoke pridelke bmelja po TZO avtomatično 5 do 7 najboljših hmeljarjev z nad 1 ha hmelja ne glede na prijavo in kolektive z nad 10 ha ne glede na sorto. od 25 % 26 % 27 °/o 28 % Ci M ¡3 ¿4 bJQ bjo m bA >u o . > . > . 5> _. > o ¿3 CA CA d) o > Ki'K CA Ph iO m CA & ,Q »CA CA &.C K» CA P-( «A 1 0,25 12,0 151 0,26 12,0 157 0,27 13,0 163 0,28 13,0 170 2 0,50 24,0 302 0,52 25,0 314 0,54 26,0 326 0,56 26,0 340 3 0*75 36,0 453 0,78 37,0 471 0,81 38,0 489 0,84 39,0 510 4 1,00 48,0 604 1,04 50,0 628 1,08 51,0 652 1,12 52,0 689 5 1,25 61,0 755 1,30 62,0 785 1,35 64,0 815 1,40 66,0 850 6 1,50 73,0 906 1,56 74,0 942 1,62 77,0 978 1,68 79,0 i.020 7 1,75 85,0 1.057 1,82 87,0 1.099 1,89 90,0 1.141 1,96 92,0 1.190 8 2,00 97,0 1.208 2,08 99,0 1.256 2,16 102,0 1.304 2,24 105,0 1.360 9 2,25 109,0 1.359 2,34 112,0 1.413 2,43 115,0 1.467 2,52 118,0 1.530 10 2,50 121,0 1.510 2,60 124,0 1.570 2,70 128,0 1.630 2,80 131,0 1.700 11 2,75 133,0 1.661 2,86 136,0 1.727 2,97 141,0 1.793 3,08 144,0 1.870 12 3,00 145,0 1.812 3,12 249,0 1.884 3,24 154,0 1.956 3,36 157,0 2.040 13 3,25 157,0 1.963 3,38 161,0 2.041 3,51 166,0 2.119 3,64 170,0 2.210 14 3,50 169,0 2.114 3,64 174,0 2.198 3,78 179,0 2.282 - 3,92 183,0 2.380 15 3,75 182,0 2.265 3,90 186,0 2.355 4,05 192,0 2.445 4,20 197,0 2.550 16 4,00 194,0 2.416 4,216 198,0 2.512 4,32 205,0 2.608 4,48 210,0 2.720 17 4,25 206,0 2.567 4,42 211,0 2.669 4,59 218,0 2.771 4,76 223,0 2.890 18 4,50 218,0 2.718 4,68 223,0 2.826 4,86 230,0 2.934 5,04 236,0 3.060 19 4,75 230,0 2.869 4,94 236,0 2.983 5,13 243,0 3.097 5,32 249,0 3.230 20 5,00 242,0 3.020 5,20 248,0 3.140 5,40 256,0 3.260 5,60 262,0 3.400 21 5,25 254,0 3.171 5,46 260,0 3.297 5,67 269,0 3.423 5,88 275,0 3.570 22 5,50 266,0 3.322 5,72 273,0 3.454 5,94 282,0 3.586 6,16 288,0 3.740 23 5,75 278,0 3.473 5,98 285,0 • 3.611 6,21 294,0 3.749 6,44 301,0 3.910 24 6,00 290,0 3.624 6,24 298,0 3.768 6,48 307,0 3.912 6,72 314,0 4.080 25 -6,25 303,0 3.775 6,50 310,0 3.925 6,75 • 320,0 4.075 7,00 328,0 4.250 ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD CELJE 29 'A 30 «A 31 »A 32 «A Ugotavljanje suhe snovi in hranilne vrednosti v koruzni silaži I. a) Ugotavljanje suhe snovi (SS) ob pripravi silaže: oblikovati kepo silažne mase v rokah ter ca. 1 minuto stiskati (koruza rezana s sil. kombajni) pod 25 % SS = iz kepe iztisnemo rastlinski sok 25—35 % SS = kepa obdrži obliko, ni več prisoten rastlinski sok prek 35 % SS = kepa razpade b) pri gotovi silaži: ocenitev »sušenje v pečici« = 1.000 g silanže mase sušiti pri srednji temperaturi eno uro, za tem ponovno tehtati Izguba v teži = vsebnost vode. Ta vzorec vsebuje še vedno ca. 10 % vode. Fr ¡mer: 1.600 g silaže 700 g izguba vode 380 g ostanek suhe snovi 36 g 10 % — še vode izguba vode + 10 ostanka vode vsebnost vode SS-suha snov 700 g 30 g 730 g = 73 7o 270 g = 27 % | Količina j silaže kg CA CA bJD . > -O. ♦-o¿S * ® Ck& > m CA CA Preb. belj. v g XA CA CA bf) . > £,c > KA CA CA Preb. belj. v g > m 1 0,29 14,0 176 0,30 14,0 182 0,31. 14,0 189 0,32 15,0 196 2 0,58 27,0 352 0,60 28,0 364 0,62 28,0 378 0,64 29,0 392 3 0,87 41,0 528 0,90 41,0 546 0,93 43,0 567 0,96 44,0 588 4 1,16 54,0 704 1,20 55,0 728 1,24 57,0 756 1,28 58,0 784 5 1,45 68,0 880 1,50 69,0 910 1,55 71,0 945 1,60 73,0 980 6 1,74 81,0 1.056 1,80 83,0 1.092 1,86 85,0 1.134 1,92 87,0 1.176 7 2,03 95,0 1.232 2,10 97,0 1.274 2,17 99,0 1.323 2,24 102,0 1.372 8 2,32 108,0 1.408 2,40 110,0 1.456 2,48 114,0 1.512 2,56 116,0 1.568 9 2,61 122,0 1.584 2,70 124,0 1.638 2,79 128,0 1.701 2,88 131,0 1.764 10 2,90 135,0 1.760 3,00 138,0 1.820 3,10 142,0 1.890 3,20 1'45,0 1.960 11 3,19 149,0 1.936 3,30 152,0 2.002 3,41 156,0 2.079 3,52 160,0 2.156 12 3,48 162,0 2.112 3,60 166,0 2.184 3,72 170,0 2.268 3,84 174,0 2.352 13 3,77 176,0 2.288 3,90 170,0 2.366 4,03 185,0 2.457 4,16 189,0 2.548 14 4,06 189,0 2.464 4,20 193,0 2.548 4,34 199,0 2.646 4,48 203,0 2.744 15 4,35 203,0 2.640 4,50 207,0 2.730 4,65 213,0 2.835 4,80 218,0 2.940 16 4,64 216,0 2.816 4,80 221,0 2.912 4,96 227,0 3.024 5,12 232,0 3.136 17 4,93 230,0 2.992 5,10 235,0 3.094 5,27 241,0 3.213 5,44 247,0 3.332 18 5,22 243,0 3.168 5,40 248,0 3.276 5,58 256,0 3.402 5,76 261,0 3.528 19 5,51 257,0 3.344 5,70 262,0 3.458 5,89 270,0 3.591 6,08 276,0 3.724 20 5,80 270,0 3.520 6,00 276,0 3.640 6,20 284,0 3.780 6,40 290,0 3.920 21 6,09 284,0 3.696 6,30 290,0 3.822 6,51 298,0 3.969 6,72 305,0 4.116 22 6,38 297,0 3.872 6,60 304,0 4.004 6,82 312,0 4.158 7,04 319,0 4.312 23 6,67 311,0 4.048 6,90 317,0 4.186 7,13 327,0 4.347 7,36 334,0 4.508 24 6,96 324,0 4.224 7,20 331,0 4.368 7,44 341,0 4.536 7,68 348,0 4.704 25 7,25 338,0 4.400 7,50 345,0 4.550 7,75 355,0 4.725 8,00 363,0 4.900 Skupaj = 1.000 g ali 100 °/o M. Določitev hranilne vrednosti vzorca (po dr. F. Grosu) a) za ugotovitev približne škrobne vrednosti "koruzne silaže se lahko poslužimo z naslednjo formulo: SV— škrobna vrednost SV/kg koruz. sil. = SS v (%) X 6,4 —10 Frimer: vzorec ima 27 % SS 27 X 6,4 = 172,8 — 10,0 162,8 = ca. 163 SV (v kg) b) Za približno ugotavljanje surovih proteinov (beljakovin v vzorcu koruzne silaže se poslužujemo naslednje formule: % preb. beljakovin/kg koruz. sil. = SS (%) X 0,35 + 0,33 primer: (vzorec koruz. sil. ima 27% SS) 27 X 0,35 - 0,945 + 0,330 1,275 % = 12,75 g/kg Sestavil: Mirko Pristovšek ing. agr. Jedilnica obrata družbene prehrane KK Šmarje m ____a«_____ Kako bomo gnojili z mineralnimi gnojili v prihodnjem letu? Januar je čas kolin, ki postaja zaradi visokih cen prašičev vedno bolj dragocen Zanimivost računalniškega centra Trenutno je na zalogi dovolj umetnih gnojil. Dobri gospodarji se že oskrbujejo z njimi, čeprav izbira teh gnojil ni najboljša. Tu in tam zmanjka dušičnih gnojil (KAN in UREA), od mešanih gnojil je pa trenutno na razpolago cela vrsta gnojil za jesensko-zimsko osnovno gnojenje. V kmetijskih preskrbah je pa mogoče najti tudi že razne mešanice s- povdarjenkn dušikom. Ena od takih mešanic je NPK 17 : 8 : 9, ki dobro služi kot prvo gnojilo za dognojevanje, seveda, če popre je ni bilo dano dosti osnovnih gnojil (P in K). Na republiški koordinaciji za oskrbo in razdelitev mineralnih gnojil so zbrala od direktnih potrošnikov potrebe po gnojilih za leto 1983. Iz teh navodil se vidi, da so kmetijske organizacije smelo načrtovale porabo gnojil. Koordinacijski odbor je pa še posamezne postavke povečal, ker je smatral, da, če hočemo realizirati plan pridelave hrane, moramo prodati dosti več gnojil kot dosedaj. S to akcijo naj bi porabili cca 30 % več gnojil kot do sedaj. Prav tako se je v Sloveniji pričela akcija večjih melioracij, ki ‘bodo tudi porabile dosti gnojil. Posamezne kmetijske organizacije tudi načrtujejo večjo intenzifikacijo gnojenja svojih površin. Ko planiramo tako povečanje porabe gnojil, se nam takoj Vsili vprašanje, ali bo možno plan realizirati vsled vedno dražjih gnojil in drugo vprašanje, kje bomo dobili dovolj .deviznih sredstev za zagotovitev bodisi surovin, bodisi že gotovih gnojil. Na prvo vprašanje ni težko odgovoriti. Sami vemo, da z večjo porabo gnojil dobimo večje in cenejše pridelke. Pri velikih pridelkih se procent gnojila kot re-promateriala zmanjšuje, ne glede na njihovo trenutno ceno. Da bomo v bodoče še dražje plačevali ta iskani repromaterial, nam mora biti tudi jasno, saj moramo vse osnovne surovine uvažati in plačevati v trdni valuti Dušik, ki ga dobivamo iz ¡zraka in ga imamo trenutno dovolj, ne more bistveno vplivati na ceno, kajti da se iz zraka dobi granulat je potrebno ogromno energije bodisi v obliki plina ali elektrike; Kako pa stojmo .pri nas z razpoložljivo energijo, je itak znano. Na drugo vprašanje je že težko odgovoriti, kaj šele realizirati. Kot sem že omeni!, je dejstvo, da moramo ves repromaterial uvažati, to je K-sol, osnovne fosfate, fosfor za kisMno, itd. Prav tako smo pri proizvodnji gnojil vezani na uvoz energije (plina). Iz bilance potreb po mineralnih gnojilih je moč videti, da bo Slovenija dobila v naslednjem letu manjše količine gnojil iz INE Kutina, ki .je tudi glavni oskrbovalec Slovenije. V drugi polovici leta bodo prišle tudi nove količine gnojil iz novozgrajene tovarne v Kutini (kapaciteta novih 1,300.000 t). Planira se, da ¡bo od te količine Slovenija dobila 200.0001 gnojil (UPK, KAN in UREA). Pri letošnji proizvodnji ¡gnojil v Kutini (stara tovarna) je dejstvo, da smo proizvodnjo forsirali in da je remont tovarne gnojil zelo kratek (običajno 40 dni, letos samo 20 dni) in da bo potrebno v naslednjem letu remont podaljšati. To bo vzelo dosti časa in tudi denarja, pridelane količine gnojil se ¡bodo zmanjšale. V ¡letošnjem letu bo INA iz Kutine skoraj v celoti izpolnila svoje obveze. Za naslednje leto bomo obveze skušali čimbolj realizirati. Ta realizacija ni odvisna samo od nas proizvajalcev gnojil. T.u je še dosti vprašanj in to takih, ki lahko vplivajo na izdobavljene ¡količine. Na prvem mestu je zagotovitev deviznih sredstev za repromateriale. Republika Slovenija mora za zahtevani kontingent zagotoviti določeno količino ¡deviznih sredstev. To vprašanje smo hoteli rešiti na zveznem nivou. Predloženo je ¡bilo, da ¡naj bi se devize za tovrstne surovine zbirale po istem ključu kot v bodoče za nafto. Predlog je bil kategorično odbit in .devizna sredstva si moramo ustvarjati sami z izvozom gnojil, (zaradi tega jih bo za domačega potrošnika manj) in z dogovarjanjem s posameznimi republikami ali gospodarskimi organizacijami za odstop deviznih sredstev. Vprašanje uvoza gotovih gnojil ¡je tudi še aktualno, vendar cena -le-teh je že v začetku letošnjega leta bila nesorazmerna proti domačim. Prav tako v naslednjem letu čaka porabnika gnojil še druga obveza. Po predlogu naj bi kmetija sovlagala dinarska sredstva v nove investicije, ki pa niso poceni. .Teh investicijskih sredstev naj bi Slovenija poskrbela v naslednjem letu cca 400 milijard starih dinarjev. Vsi vemo, kaka je akumulacija kmetijstva in prav tako so nam poznane potrebe po investicijskem dinarju v posameznih ¡kmetijskih organizacijah. To je trenutno nerešlji-problem, ¡ki se bo moral rešiti v naslednjem letu. Vse te potrebe in obveznosti nam govorijo, da se moramo dobro pripraviti za naslednje leto. Prva naloga je, da si zagotovimo dovoljne količine ¡gnojil, druga, da bi ¡dobili ta gnojila po kolikor toliko .dostopnih cenah. Posamezne cene gnojil niti niso tako zastrašujoče, če se .kmetijskim proizvajalcem priznajo . v končni ceni njihovih proizvodov. Na tem mestu bi prav tako povdaril, da si ¡je potrebno čim-prej zagotoviti zadostne količine tega dragocenega repromatariala. dipl. inž. Jože Rojnik Računalniški center Hmezada obdeluje podatke za vsa važnejša področja poslovnih procesov SOZD: nabava, proizvodnja in prodaja z vsemi spremljajočimi vrstami evidence. Skozi računalnik gre ogromno število podatkov, ki jih je treba obdelati in obdelane 'posredgovati odgovornim službam v TOZD v obliki preglednic ali izpisanih obrazcev. Računalniški center pri tem opravlja veliko delo. Velika pa je tudi poraba papirja, saj vse izdelke v končni fazi prikaže v pisni obliki. Podatki o porabi raznih vrst pa- pirja za november 1981 so naslednji : listov — papir večji format (A3) 23.891 — papir navadni format (A4) 47.306 — računi za blago storitev 9.975 — obračunski listi za OD 8.453 — obračunski listi odkupa mleka 3.827 — prenosni nalogi 4.158 — položnice 6.512 — drugi obrazci 18:600 SKUPAJ 123.082 Povprečno je Računalniški center porabil v novembru 5.350 listov in obrazcev na dan. Res je, da je bil november zaradi priprave dokumentacije za uskladitve terjatev s poslovnimi partnerji nadpovprečen, nikakor pa ni bi rekorden, saj je v mesecih, ko iz-delujemo periodične obračune, poraba- papirja še večja. Vzrokov za tako veliko porabi papirja je več. Glavni so tile: T — velika množica podatkov, — veliko 'število organizacijski enot (samo Hmezad ima 53 TOZE| DSSS in enovitih DO, RC pa obl deluje podatke še za prek 30 tu'1 jih koristnikov); — značaj izpisa podatkov im računalniku. Ne glede na to, da so podatki in informacije, ki jih dobijo koristniki računalniških obdelav potrebni, bi bilo prav, da bi intenzivneje razmišljali o tem, kako i manj papirja dobiti enakovredni podatke. T. G § hmeljar Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu praznuje letos tridesetletnico obstoja in dela Kam z gnojevko? Zelo pogosta vprašanja hmeljarjev, ki so tudi živinorejci in ki imajo sodobno urejene hleve na odplakovanje in nimajo več «•trdega« gnoja, kam z gnojevko preko celega leta, ko so zmogljivosti jam premajhne. Uporaba gnojevke na travinju in prostih njivah je zelo omejena z ozirom na možnosti časa in količin uporabe. Hmeljišča imajo v tem primeru prednost, ko lahko praktično vozimo gnojevko kadarkoli z manjšimi omejitvami od maja do junija, ko opravljamo ročno dela in ko rastlina še ni dorasla. Prednost uporabe gnojevke v hmeljiščih je tudi v tem, da precej pogosto kultiviramo, osipamo in branamo, kar zmanjšuje izgube, zlasti dušika. Jesensko, zimsko in zgodnjepomladansko polivanje z gnojevko, kar se dušika tiče, je vrženo vstran. Takrat ne obdelujemo, dušik se izgubi tako v zrak kot V podtalnico, zato ta del dušika za pridelek lahko »odpišemo«. Pri tem pa moramo upoštevati, da smo z gnojevko v prej navedenem obdobju dodali tlem organsko snov, kalij in manj fosfor, pa tudi mikroelemente, kar lahko razberete iz priloženih rezultatov analiz gnojevke. Nadalje je možna uporaba gnojevke tudi v času vegetacije hmelja, ko hmeljna rastlina doseže 4 m. V tem obdobju, t.j. po 20. juniju, lahko gnojevka pade. tudi Leto 1980 na rastline, sprva do 0,5 m višine, kasneje do 1,6 ni, t.j. do višine, ko ga ob strojnem obiranju režemo. Preizkušali smo vpliv gnojevke na rast in pridelek hmelja. Uporabljali smo jo v skupni' količini največ 90 m3/ha trikrat na leto, in sicer v jeseni ali zgodaj spomladi in dvakrat v vegetaciji (junij, julij). Pokazalo se je, da je v zadnjih letih bil pridelek ob uporabi gnojevke nekoliko višji od kontrole, kar je normalna obdelava z uporabo mineralnih gnojil, bila pa so tudi leta, ko je bil pridelek nižji od kontrole. Smatrati je, da je poleg zadostne količine hranil dodanih z gnojevko v posameznih letih .premalo ob upoštevanju talnih in, še posebej vremenskih razmer, (padavine). Z ožirom na kemično analizo gnojevke smo ob uporabi 90 m3/ha dodali v letu 1981.242 kg N, 73 kg P 205 in 312 kg K 20, kar kaže, da je dušika bilo že dovolj ali preveč, fosfora premalo, kalija dovolj, ali preveč, kot pa že omenjeno, je vprašljiv izkoristek dušika. Za tiste ,ki gnojevko imajo, podajamo podatke o analizi nerazredčene gnojevke v KZ Ledina — Solvenj Gradec, da boste lahko približno ugotovili ali ocenili lastno gnojevko. Rezultati so različni, odvisni od razredčitve, od krmnega obroka, prehrane živali in kategorije živali. 1981 Določitve/datum % sušine % N2 % P2O5 % K2O % MgO % Ca O PH 6. 3. 21.6. 10,25 12,22 0,28 0,38 0,08 0,25 0,20 0,31 — 0,17 0,10 0,14 7,00 7,12 14.7. 26.3. 10,95 8,10 0,23 0,22 0,09 0,10 0,46 0,30 0,11 —* 0,06 0,05 6,98 6,70 12. 6. 23. 7. 8,77 10,66 0,33 0,24 0,05 0,07 0,44 0,64 0,05 0,04 7,67 6,30 Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na % sušine, ki je organska snov podobna »trdemu gnoju«, kar V vsakem primeru vpliva na fizikalne lastnosti tal, tudi humusa v tleh, pa tudi na Mg in Ca ne pozabimo. Delovanje gnojevke ima poleg osebnosti hranil še herbicidno delovanje, ko z njo uničujemo zlasti širokolistne plevele in spodnje za-listnike, ki bi' jih sicer morali odstranjevati ročno. Ni še ugotovljeno, kako vpliva večkratna uporaba gnojevke v večjih količinah na. onesnaževanje podtalne vode. Smrad ob uporabi izključujemo. Na vsak način pa gnojevka na lahkih tleh zelo hitro pride v podtalnico, kar je lahko kritično na vodnih rezervatih za pitno vodo (primer Levec in okolica). Skupne letne količine bi lahko bile večje, vendar ob- enkratni uporabi ne večje od 30 m3/ha. V času mirovanja oktober—marec lahko polivamo večkrat, vendar nikoli preko 50 m3/ha. Lahko se zgodi, da deluje gnojevka kot totalni herbicid. Milan Dolinar, dipl. inž. Gostinstvo -turizem v zaostrenih pogojih gospodarjenja V procesu izvajanja politike ekonomske stabilizacije se je znašla Gostinsko-turistična dejavnost v zelo neugodnem položaju. Številni stabilizacijski u-krepi imajo za to dejavnost prav nasprotne učinke, kar se odraža v splošnem poslabšanju gospodarjenja vseh gostinsko-turistič-mh organizacij širom Slovenije. Le redke so delovne organizacije, kjer ni čutiti upadanja fizičnega obsega poslovanja, oziroma celotnega prometa. V Sloveniji so se izgube v tej dejavnosti v primerjavi z devetimi meseci preteklega leta povečale kar za 87,5 °/o in znašajo 67.455 tisoč dinarjev. Izgube v gostinstvu in turizmu predstavljajo 2.25% izgub v celotnem gospodarstvu, medtem je delež celotnega prihodka 2 %. Z izgubo je po tretjem tromesečju zaključilo kar 23 organizacij združenega dela oziroma TOZD. Vzroke za takšno stanje je treba iskati predvsem v: — zmanjšanju kupne moči domačih gostov, ob znižanju realnih OD ter na drugi strani povečanje živi jenskih stroškov. — stabilizacijskih ukrepih, ki se izredno odražajo y zmanjševanju poslovnega, tranzitnega in izletniškega turizma. Ob rob temu nastopa še kup drugih negativnih momentov, ki neposredno vplivajo na rezultate poslovanja in sicer: — problemi oskrbe s surovinami in materiali za pripravo hrane, — neusklajena rast prodajnih in nabavnih cen; — povečanje prometnega davka, ki se ni moglo v celoti prenesti na potrošnike in je del tega bremena dohodek delovnih organizacij; — neugodni kreditni pogoji; — neusklajena rast regresa pri družbeni prehrani za prehrano v primerjavi s prodajno ceno zmanjševanje števila obrokov; — neustrezna organiziranost dela v določenih DO; — premajhna produktivnost; ■ — nizki OD zaposlenih v gostinstvu in turizmu; — ob vsem pa tudi premalo kvalitetne storitve. Z vidika pospeševanja razvoja gostinsko-turistične dejavnosti ter izboljšanja gospodarjenja in hkrati s tem akumulativne in reproduktivne sposobnosti bi bilo potrebno, na republiki in v občinah, sprejeti predvsem na- slednje ukrepe (predlog splošnega združenja gostinstva in turizma pri GZS): — znižati stopnjo in spremeniti osnovo za obračun nekaterih obveznosti iz dohodka; — odstopiti OZD s področja gostinstva in turizma del sredstev, ki. se ustvarijo s prometnim davkom pri prodaji alkoholnih in brezalkoholnih pijač na podlagi ustvarjenega deleža deviznega prihodka v celotnem prihodku in znižati višino promet-nega davka; — zagotoviti nemoteno preskrbo s prehrambenimi proizvodi, pijačami ter nujno opremo in rezervnimi deli iz uvoza; — v okviru politike diferenciranih obrestnih mer zagotoviti višino obrestne mere skladno z možnostmi vračanja investicijskih kreditov v odvisnosti od položaja panoge; — zagotoviti dobo odplačil kreditov, ki ne sme biti krajše od 15 let; — pri ceni električne energije dati gostinskim in turističnim objektom status velikih potrošnikov; — iz režima neposredne kontrole cen izvzeti cene gostinskih in turističnih storitev, ki se že doslej oblikujejo po pogojih tržišča. Seveda se ob vsem tem ne sme pozabiti na naloge znotraj delovnih organizacij, ki morajo biti usmerjene predvsem v izboljšanje organizacije dela, ekonomičnosti poslovanja, produktivnosti dela in kvalitete storitev, ter poostriti notranjo kontrolo za izvajanje sprejetih predpisov in ukrepov. Ob upoštevanju vseh navedenih ukrepov in problemov lahko povzamemo zaključek, da bo terjalo obdobje, stagnacije v celotnem gospodarstvu, za gostinsko dejavnost izredno velike napore v premagovanju vseh težav in, da brez razumevanja širše družbene skupnosti, slednjih ne'bomo uspeli premagati. Miloš Frankovič OGLAS Kupim opremo za železno " ' hmeljsfeo sušilnico. • veliko ‘ . 16 m3. LUDVIK MEKLAV,.. 63313 POLZELA. . Doblič .15 . IZHODIŠČA ZDRUŽEVANJA DELA IN SREDSTEV NA OSNOVI SKUPNEGA PRIHODKA IN SKUPNEGA DOHODKA DELITEV SKUPNEGA DOHODKA Udeležbo v skupaj ustvarjenem dohodku delavci v temeljnih organizacijah združenega dela u-stvarjajo kot udeležbo v skupnem dohodku, to je v procesu njegove delitve. Temeljna organizacija, ki vlaga svoja sredstva v drugo temeljno organizacijo, ima pravico do vračila teh sredstev ali na osnovi anuitet in obresti v dogovorjenih rokih ali na osnovi udeležbe v skupnem dohodku, ki ji zagotavlja vračilo sredstev z določenim nadomestilom za gospodarjenje z odstopljenimi sredstvi. Ko so vložena sredstva »a-mortizirana«, temeljna organizacija, ki je vložila ta sredstva, izgubi vsako pravico do teh sredstev in do temeljne organizacije, v katero je vložila svoja sredstva. Takšni odnosi med temeljnimi organizacijami omogočajo: Sistem razširjene reprodukcije se odvija svobodno in samoupravno, brez pomembnejšega vmešavanja države v notranje odnose; V tem procesu se onemogoči možnost nastajanja kapitalistične ali kakšne druge oblike izkoriščanja. Podobno kot pri udeležbi v skupnem prihodku določajo delavci v temeljnih organizacijah pri udeležbi v skupnem dohodku medsebojne odnose s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev, s katerim se urejajo predvsem: — cilji združevanja, ^tfnamen, pogoji in način koriščenja združenih sredstev, —način ugotavljanja skupnega dohodka, — osnove in merila za ugotavljanje skupnega dohodka, —r pogoji, način in roki vračanja vrednosti združenih sredstev, — medsebojne obveze in odgovornosti v primeru poslovanja z izgubo, — način usklajevanja stališč pri skupnih poslih, — sestava in pristojnost organa, ki usklajuje stališča o skupnih poslih in način izbora njenih članov, — način reševanja sporov, kot tudi pogoji in način prekinitve samoupravnega sporazuma. Skupni dohodek se v celoti razporeja med temeljne organizacije, ki so sodelovale pri njegovem ustvarjanju sorazmerno z vloženim minulim in živim delom. Udeležba v skupnem dohodku na osnovi tekočega dela se ugotavlja na podlagi prispevka delavcev v temeljni organizaciji, ki koristi združena sredstva, pri u-stvarjanju tega dohodka z njihovim tekočim delom, tj. proizvodom. Neodvisno od načina združevanja dohodka in porekla družbenega dohodka, ki je vložen v delo in razvoj temeljne organizacije, se morajo zagotavljati delavcem, v čigar temeljno organizacijo je vložen dohodek, naslednje pravice: V pogledu pogojev pridobivanja dohodka morajo biti v enakopravnem položaju z delavci drugih temeljnih organizacij, s katerimi združujejo delo in sredstva. Koristijo se enake osnove in merila pri razporejanju skupno ustvarjenega dohodka. Samostojno razpolagajo s celokupno pridobljenim dohodkom, razen s tistim delom, ki pripada delavcem drugih temeljnih organizacij, na osnovi minulega dela. Da uresničevanje pravic drugih osnovnih organizacij, na o-snovi minulega dela, ne ruši reprodukcijsko sposobnost temeljne organizacije in njeno enakopravnost v združenem delu. Da so enakopravni v pogledu meril za delitev osebnih dohodkov po delu in za ugotavljanje sredstev skupne potrošnje, kot tudi v pogledu koriščenja dohodka za te namene. S samoupravnim sporazumom se določaj p oblike sodelovanja in medsebojna odgovornost delav- cev pri upravljanju s sredstvi za proizvodnjo in dohodkom. Osnovna organizacija je dolžna, da iz svojega dohodka izdvaja udeležbo v dohodku oz. del sredstev, ki pripadajo delavcem drugih temeljnih organizacij na osnovi pravic iz združevanja dohodka. Temeljne organizacije so dolžne, da se v okviru združevanja dela in dohodka pridružujejo obveznosti, ki so jih sprejele s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev in da so za neizpolnjevanje tega tudi materialno odgovorne. Udeležba v skupnem dohodku, na osnovi tekočega in minulega dela, se zagotavlja v odvisnosti od doseženih rezultatov pri uresničevanju ciljev združevanja dela in sredstev. Da bi se preprečilo nastajanje nesamoupravnih in s tem neena- kopravnih odnosov v celotnem sistemu združevanja dela in sredstev, predvideva zakon o združenem delu naslednje tri pomembne obrambne mehanizme: Delavcu v temeljni organizaciji, ki pri svojem poslovanju poleg svojega tekočega dela in svojih sredstev koristi tudi združena sredstva, to je minulo delo delavcev druge temeljne organizacije se zagotavljajo v okviru skupnega dohodka in v odvisnosti od njihovega prispevka v u-stvarjanju tega dohodka, sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, v skladu s skupnimi o-snovami in merili za delitev teh sredstev, ki veljajo v temeljni organizaciji, kot tudi sredstva za širjenje materialne osnove dela. Udeležba v skupnem dohodku, na osnovi minulega dela, se u-veijavlja iz dela skupnega dohodka po zagotovljenih sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo v temeljni organizaciji, ki je pri svojem poslovanju koristila združena sredstva v skladu z o-snovami in merili, ki so v organizaciji združenega dela. S samoupravnim sporazumom, s katerim se urejajo medsebojni odnosi v razporejanju skupnega dohodka, na osnovi združevanja dela in sredstev, se ne more predvideti trajna udeležba . v skupnem dohodku na osnovi združenih sredstev. Tako se lahko pri udeležbi v skupnem dohodku vnaprej predvideva približni časovni rok te udeležbe na osnovi ocene skupnega donosa in možnost izplačila udeležbe v določenih pogojih. MEHANIZEM UDELEŽBE V SKUPNEM DOHODKU NA OSNOVI MINULEGA DELA IN NJEGOVI ELEMENTI V okviru udeležbe v skupnem dohodku ima temeljna organizacija, ki je združila sredstva razširjene reprodukcije oziroma svoje minulo delo, pravico, do^ — vračila vrednosti združenih sredstev v višini vloženih sredstev ali v revalorizirani višini, v skladu z zakonom na osnovi meril in oblik določenih v samoupravnem sporazumu; — nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi, ki se ugotavlja na osnovi oblik in meril določenih s samoupravnim sporazumom. Pravica do vračila in nadomestila združenih sredstev se uresničuje v odvisnosti od dejansko doseženih rezultatov in karakterja rizika temeljnih organizacij pri skupnem poslovanju. Pravica do vračila združenih sredstev in do nadomestila za gospodarjenje z njimi preneha: 1. ko je vrnjena vrednost združenih sredstev skupno z nadomestilom, 2. ko izteče rok dogovorjen s samoupravnim sporazumom brez razlike, v kateri višini je ustvarjeno vračilo vrednosti združenih sredstev, 3. ko so izvršene druge obveznosti dogovorjene s samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev. Na ta način se preprečuje trajna udeležba v skupnem dohodku na osnovi enkratno vloženih sredstev, razen če se sredstva dodatno vlagajo. Pri višini sredstev za nadomestilo za gospodarjenje z združenimi sredstvi je potrebno posvetiti pozornost: —- ekonomski enakopravnosti partnerjev kot tudi politiki in ekonomskim merilom dogovorjenih v družbenem planu in zakonu, — prispevku združenega dohodka k povečanju produktivnosti skupnega dela in skupnega dohodka, — ekonomski in socialni varnosti delavcev, — kreditnemu odnosu z obrestmi in drugimi pogoji, ki jih določa zakon in ki ne morejo biti manj ugodni od bančnih. To pomeni, da se lahko dejanska višina nadomestila kot elementa udeležbe skupnega dohodka predvidi s skupnim planom, dejansko pa se določi po končanem reprodukcijskem ciklusu^ vezanem za združevanje dela ih sredstev. V odvisnosti od stopnje uresničitve plana, to je od stopnje, v kateri so uresničeni cilji in interesi združevanja dela in sredstev, oziroma od višine skupno ustvarjenega dohodka, je lahko višina nadomestila večja ali manjša od tiste, ki je določena v samoupravnem sporazumu na za-, četku reprodukcijskega ciklusa,' ali pa nadomestila sploh ni, če skupno poslovanje ni dalo rezultatov. Temeljna organizacija, ki je gospodarila z združenimi sredstvi, lahko le-ta vrača tudi iz drugih virov, s katerimi samostalno razpolaga: — iz sredstev amortizacije, . • - iz drugih denarnih sredstev, s katerimi razpolaga, — na drug način medsebojnega sodelovanja (v obliki surovine, polproizvodov, z določenimi storitvami ipd.). Pomembno je, da temeljna organizacija, ki je vložila svoja sredstva, dobi le-ta vrnjena. (Nadaljevanje na 9. strani) — Mesarji zatrjujejo, da bo a» praznike dovolj mesa. URESNIČUJMO STABILIZACIJSKE TEŽNJE! Problemska konferenca komunitsov OOZKS SOZD Hmezad je bila v ponedeljek 21. decembra 1981 v dvorani Hmezada v Žalcu. Razpravljali so o uresničevanju stabilizacijskih izhodišč SOZD Hmezad s poudarkom na produktivnost, ekonomičnost poslovanja, večanju izvoza in odgovornosti za neizvrševanje sprejetih nalog in samoupravni organiziranosti SOZD Hmezad. vy DOBROVLJE Zaključek gospodinjsko-turističnega tečaja . V KZ »Savinjska dolina« TZO Braslovče organiziramo vsako leto razne oblike izobraževanja kmečkih žen od predavanj, sestankov in raznih tečajev. Kuharski tečaji so že nekdaj bili stalna oblika izobraževanja žen o kuharskih veščinah. Lani smo organizirali dva uspešna tečaja v Braslovčah, letos pa na Dobrovljah. S temi tečaji ni namen naučiti kmečke žene samo kuharskih veščin, urejanja stanovanj in kmetije; ampak mnogo več. Radi bi zbližali naše žene in jih Udeleženke gospodinjsko turističnega tečaja na Dobrovljah ob uspeš' nem zaključku z organizatorji in gosti. m__ V veliki hiši Vratnikove domačije je ob zaključku tečaja v veselem razpoloženju vse prehitro minila noč. sosedsko povezali in hkrati organizirali, da bodo pripravljene skupno reševati probleme, ki jih na kmetiji ni malo. Vedeti moramo, da je kmečka žena steber družine, saj podpira tri vogale pri hiši, kot pravi pregovor. Zato je ekonomičnost gospodinjstva in celotno gospodarjenje na kmetiji v večini primerov odvisno prav od njene sposobnosti. V petek 11. decembra lani je na partizanskih Dobravljah odmevala pesem. Na prijazni in mogočni Vratnikovi kmetiji so žene in dekleta Dobrovelj slavnostno zaključile kmečko turistični gospo- dinjski tečaj. Tečaj je vodila tov. Marija Bezovšek iz Mozirja. Zaključka so se udeležili tudi ostali krajani Dobrovelj ter predstavniki KZ TZO Braslovče in KZ Mozirje. O pomenu tečaja in možnostih preusmeritve kmetiji v kmečki turizem sta. spregovorila upravnik TZO Braslovče kmet. ing. Rudi Trobiš in sekretar KZ Mozirje tov. Prušek. Tečajnikom sta tudi podelila potrdila o opravljenem tečaju. Ob samih dobrotah, dobri kapljici in domačih vižah je veselje na partizanskih Dobrovljah trajalo vse do jutra. Jože Bizjak Javna licitacija a) Lesen kozolec s trupom, dvookenski brez funkcionalnega zemljišča — Vivoda, Socka. Izklicna cena za kozolec znaša 32.256. din. Javna licitacija bo v četrtek dne 21. 1. 1982 ob 8. uri v sejni sobi Hmezada v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1, I. nadr stropje. b) Lesen kozolec-s trupom, dvookenski, brez funkcionalnega zemljišča ,— Dobrna, Lokiovina. Izklicna cena za kozolec je 14.732 din. Javna licitacija bo v četrtek dne 21. 1. 1982 ob 8.30 v sejni sobi Hmezada v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1, I. nadstropje. c) Kombiniran kozolec s trupom, z zidanimi stebri, brez funkcionalnega zemljišča —- Bukovžlak. Izklicna cena za kozolec znaša 44.352 din. Javna licitacija bo v četrtek, dne 21. 1. 1982 ob 9. uri v sejni sobi Hmezada v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1, I. nadstropje. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10 % od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kucpem v 30 dneh sklopljena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe in v roku 30 dni oziroma v roku, ki ga bo sporazumno s kupcem določil upravnih enote. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno; licitacijo ih mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega- razpisa in nadomestiti eventuelno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je dolžan razen kupnine plačati vse stroške, ki bi nastale pri sklenitvi pogodbe. Vse informacije lahko interesenti dobijo v Zemljiškem oddelku Hmezada v Žalcu, Hmeljarska ulica 3, II. nadstropje.; (Nadaljevanje z 8. strani) ZAKLJUČEK Seznanili smo se z osnovnimi načeli in izhodišči združevanja dela in sredstev na osnovi skupnega prihodka in skupnega dohodka. V sestavkih smo poskušali na poenostavljenih primterih prikazati tudi praktično delitev skupnega prihodka. Seveda se v praksi srečujemo z mnogimi problemi, predvsem pri določanju normativov porabe materiala, deleža živega in minulega dela, tki je predvsem odvisno od organske sestave kapitala (tehnološka opremljenost, avtomatiziran proces, veliko število zaposlenih ipd.), kot tudi ovrednotenja družbenih obveznosti.; Pri sestavljanju samoupravnih sporazumov o medsebojnem sodelovanju na o-snovi skupnega prihodka oziroma skupnega dohodka in pri izdelavi metodologije za izračun in obračun le-teh je nujno potrebno najti skupna stališča vseh udeležencev, tako da ne ’ pride do problemov takrat, ko je samoupravni sporazum že v veljavi. Namen člankov je bil seznaniti na dokaj poenostavljen način širši krog bralcev z osnovnimi o-predelitvami tako zakon o združenem delu, kjer se srečujemo z vprašanji ' združevanja dela in sredstev, kot tudi določenih izkušenj, ki izhajajo iz prakse. Vemo, da vsebina naših sestavkov ni odgovorila na vsa vprašanja, ki se postavljajo pri združevanju dela in sredstev, vendar so lahko osnova Za odločitev pri vzpostavljanju družbenoekonomskih odnosov na podlagi skupnega prihodka in skupnega dohodka v naši vsakodnevni praksi. Gorazd Šelišnik Ekspedit mesa v novem prizidku CMI Premagana Takrat smo živeli v bajti na Hribu Štirih mučenikov. Hrib je bil graščinski in bajte tudi. Bajte so bile štiri in v njih so živeli graščinski dninarji. Med štiri graščinske mučenike sta sodila tudi moj oče in mati. Nista , bila sama, imela sta tudi kopico drobiža. In med tem otročjim drobižem sem bil jaz najmlajši. Kakih posebnih skrivnosti med nami ni bilo. Vedeli smo, da spadamo med tisto kopico ljudi, ki so ustvarjeni za delo, od katerega imajo koristi le nenasitni bogataši. In vendar je bila v naši hiši skrivnost, ki mi je bila dolgo prikrita. Včasih je mati Silvestra rekla očetu: '»Pojdi, oča, in prinesi iz skrinje!« ■ In. glejte, takrat smo. gotovo jedli kaj svinjskega. Pa ne samo skrivnost to. Oča je prinesel polne žepe posušenega sadja; to pa je bilo za nas sirote kakor za bogate mlečna čokolada. Jaz sem to le tuhtal in tuhtal, toda skrivnosti nisem prišel do dna. Res -je; da sem -imel še zelene možgane, zakaj bilo mi je šele štiri leta. In ker le nisem mogel priti stvari do živega, sem poklical psa Luksi ja in muco Brko. Možato sem ju izprašal . »Luksi, Brka, kaj je to — skrinja?« Gledala sle me kakor dva bedaka, jaz pa sem jima ukazal. »Mrš v kočo!« Nekoč sva bila z očetom sama doma. Kam je šla mati z ostalim drobižem, ne vem. Vem pa, da je oče dejal: »Karlek, danes se naša mati rešuje, Veš, ti mali prdocelj, tako južino bova postavila na mizo, da se bo mati štirinajst dni oblizovala.« Tudi jaz sem bil za to. Nisem se ganil iz kuhinje, čeprav mi je oča naročil, naj stopim po drva, pa naj pogledam, če niso pujskom repi odleteli. In ko me lé ni mogel spraviti iz kuhinje, je rekel: »Karlek, v hiši je pipa, prinesi mi jo!« Tekel sem v hišo in začel iskati očetovo pipo. Iščem in iščem, premetal sem vse kote; toda očetove pipe ni. Letim v kuhinjo in glej presenečenje. Toliko let sem že kobacal po kuhinji in še nikoli nisem opazil, da je na stropu velika odprtina. To pa zato, ker je bila odprtina pokrita s pokrovom in pokrov je bil prebeljen kakor strop. Do odprtine je držala lestev. In prav na tej lestvi sem presenetil očeta. Z levico je zapiral velik pokrov, v desnici je držal veliko svinjsko kračo, iz žepa pa mu je gledala pipa. »Oče, v žepu imaš pipo!« sem rekel. In pri vsem tem me je bolj zanimala svinjska krača, kakor pa očetova pipa. »Karlek, še na parno skoči pogledat, če so kokoši kaj jajčk znesle. Bova kaj dobrega skuhala. Nm, le -pojdi.« ■ _ Odhlačal sem na hlev in prinesel očetu tri jajčka. Eno pa mi je zaradi hitrosti zdrsnilo na dvorišče in z njim se je posladkal naš Luksi. Oča me ni nič kregal. Rekel je: »Naj, pa -še Luksi ve, da se nar ša mati rešuje!« Jaz pa sem pocukal očeta zn predpasnik in■ pokazal s prstom proti pokrovu na stropu. »Kaj, oča, kam se pride skozi listóle luknjo?« Oče se je zarežal in me postra-šil. »Karlek, prdocelj s ■ hriba Štirih mučenikov, tam gori pa bavci cuckom glave sekajo!« Že sem videl velikega bavca in krvavo sekiro. Oče je to vedel, dal mi je dobršno pest suhega sadja in s tem je bila tudi moja radovednost potolažena. Za mamino rešitev pa smo jedli kuharlo svinjsko kračo in v svinjski juhi ribano kašo.. Odprtina v stropu kuhinje bi šla prav gotovo v pozabo, da ni prišla : zima in v . drvarnici jé zmanjkalo drv. Vsi so šli v gozd, le jaz, Luksi ' in Brka smo ostali doma. Luksi in. Brka std lovila rep, jaz pa sem pretaknil vse kote' v naši 'bajti in tako prišel tudi dó pošastne odprtine. Zlezel sem na mizo,in se počasi .skobacal na lestev, ki se je preteče .majala, vendar je radovednost premagala strah. S silo in trudom sem prilezel do težkega pokrova. In kaj zdaj? Za tako težo je bilo moje telesce dosti prešibko. Toda posrečilo se mi je, da sem pokrov toliko vzdignil, da sem se z rokami oprijel prečne late. In zdaj sem začel riniti ? glavo ko afriški bivol; Stiskal šem. zobe in čelo pridušil' Sem še. : ' »Hudir, Hola-ruk, sneti pokrov!« S silo in jezo sem premagal pokrov. Stopil sem na podstrešje in zazdelo se mi je, da sem odkril nov del sveta. Nekam čudna in j pošastna slika. Nad mano tramovje, potem polno raznih skrinj in čudo prečudo, koliko novih stvari; v tem novem svetu. »Cvi-cvi!« je zacvilila drobna miška in se skrila v luknjo. Bil pa je tudi zadnji čas, zakaj na podstrešje je prikukala muca Brka. Luksi pa je žalostno cvilil do-J li v kuhinji. Lotil sem se natančnega pregleda. Glavni cilj je bila prav gotovo »skrivnost«, ki jo je oča nosil s postrešja. Stal sem, gledal in premišljeval. In nenadoma zapičim oči v velikansko skrinjo, pred katero je sedela Brka in gledala nekam kvišku. Toda tam je spet ta nesrečni pokrov! Privlekel sem iz kota zaboj, ga postavil k skrinji in se skobacal nanj. Potem sem spet stisnil zobe, napel mišice, dvakrat ali trikrat narahlo zarobantil in ... pokrov je bil premagan. Stopil sem na prste in pogledal v brezno skrinje. Usta so se mi kar sama razpotegnila, ko sem zagledal posušeno sadje, potem še nekaj svinjskih klobas in še polno drugih dobrot. Komaj pa sem se dodobra nagledal, že je bila Brka v skrinji, pograbila je klobaso in hajd z njo na drugi konec podstrešja. »Brka, takoj klobaso nazaj!« sem ji zapretil z roko. Pa me ni ubogala. Počasi sem še jaz zlezel v skrb njo in nabasal v žepe suhih režnjev, v roko pa svinjsko klobaso. Hm, to mi je teknila! Zdelo se mi je, da sem v novem svetu le hipec. Toda šel sem sredi popoldneva, zdaj pa se je zunaj zmračilo in meni je .trebuh hudo narasel. Naši so prišli domov in ko je mati stopila v hišo, je planila v očeta. »Zdaj ga pa ni ne v zraku ne v zemlji!« Bratci in sestrice so tekali po gmajni, pretaknili so hrib Štirih mučenikov, mati in oče sta klicala z dvorišča. »Karlek, Karlek! Kje si, Karlek?« »Tukaj!« sem se oglasil s pod: strešja in brž smuknil še eno klo-j bašo v žep. V kuhinji je nekaj zaropotalo, potem pa sem v odprtini zagledal očetovo glavo, . »Pobič salamenski, jaz ti že pokažem!« je zabrundal oče, me dvignil iz skrinje, zaprl pokrov in se .z menoj vred spustil v kuhinjo. Tam pa me je dal čez koleno in: tru pošteno sprhal zaprašene hlače, Ko sem tako kričal in brcal z vsemi štirimi, mi je zdrknila iz žepa poslednja klobasa. Luksi je to. videl in z njo smuknil na dvorišče. Očetu je bilo žal klobase, odložil me je na stol in stekel za psom. ■»Luksi, takoj klobaso nazaj!« I '?■ Toda Luksi ga ni ubogal. In tako se je končalo. Luksi se je mastil s klobaso, Brka si je s tačko brisala gobček, jaz pa sem si z rokama popravljal hlače. Hude so bile bolečine, vendar sem jih celil s tem, da šem končno le odkril »skrivnost« naše hiše. Drago Kumer Novost za varilce Zaščita proti infra rdečim žarkom ¿.- Nova očala imajo namesto (R) Cellidor CP/IR stekel celulozni prppionat tovarne Boyer, ki vsebuje absorber infra rdečili žarkov, so mnogo lažja od steklenih, so bolj odporna proti udarcem, a žareči opilki ne poškodujejo očal, ampak se odbijajo od njihove površine. Ta material je prvi v Evropi. Rokovnik 1982 Delavska enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4 sporoča, !da ima na zalogi 'še rokovrhke-priročni-ke, namenjene vsem aktivnim družbenopolitičnim .. delavcem, vsebujejo telefonski imenik, koledarček 1982, beležko, dnevni kor ledar, 192 Strani za zapiske. Hlačate ga lahko iz sredstev za izobraževanje. Gena T70 'din." NOVOLETNA •KRIŽANKA Lahka je. Zato pričakujemo do 15. januarja veliko, veliko. f ¡rešitev,.. Nagrade:. J. — 500 din, 2. -4 400 din, 3.i—- 300 din, 4. ¿-4 200 'din in 5 nagrad: po 100 /din. Ob 'reševanju' vam želimo delček novoletnega veselja in užitka! ’Uredništvo' OGLAS Na sredi Žalca sem našel prazno denarnico. Lastnika naj bo sram. —BgBBMBH! Anekdote m m 5WI i I Ce v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Ce Pavla (25. I.) se jasni nebo, dobra, bo letina, stari .pojo. . V stari Jugoslaviji je prišel Jud pregledat ih'kuprt naš hmelj. “Nato je poslal svojega baSarja. Na skednju je bila luknja. V njo smo •vtatejh- vf-eže;l■■pjaitadife -z obročem in basali hmelj. Basan je .pazil, r da ne'bi bilo vmes kaj slabega in basal z nogami. Pa smo ga vprašali: »Stric, ste že kdaj padli z vrečo vred na tla?« Odgovor je: »Ni... takrat je pa zagr--melo-:-, kol-i« -je -stric-še -rekel na tleh skednja. Mi 'smo se od srca nasmejali, rko se ije stric izmotaval in kihal iz vreče. I. Ž. Naš vrli'traktorist Branko je; s kombajnom -zasačil -zajca -v -pšenici. Pobasal ga je v balo in se oziral kaj bo. Pa je čez čas zagledal kako skače ena od bal po njivi sem in tja proti gmajni. Tako mu je ušla pečenka. I. Ž. POMIRITEV Lojz' se je strašno jezil na svojega -petelina. Cim- je odprl- -kur- ■ nik, je že bil zraven naših kur. Pa je rekel, da ga bo kar zaklal. Lepo sem ga pomiril rekoč: »Lojz, nič se ne jezi, .so že naše kure ; večje kurbe kot tvoje. Menda . res,-« je rekel in se ni več jezil.. . I. Ž7 Odprte ime je so za odprte glave. V politiki nemalokrat'lutke u-pravljajo z ljudmi. Red je; užitek razuma, nered so nebesa-domišljije... - »Zakaj pa je naš direktor zadnje čase tako potlačen«? »Kaj ne bi bil. Med • njegovim dopustom se je promet našega tozda, bistveno zvišal.« . PRI VEDEŽEVALKI L- Rad‘ibi vedel, kaj mi bo pri»: neslo 1982. .leto. -j— Samb prineslo ali; tudi odneslo? NAČELNOST * — Kdo; je odgovoren,' če staro -leto ni bilo uspešno? — Načelno nilhče. Odgovornih Tli.. " — In na tole i ¡revščino smo čakali tako nestrpno zadnje mesece? Novoletna Potrkaj Uho na okno moje sobe in potem ostani z menoj ■>: vso to noč, Jki prihaja. . . . . . _ ; Nocoj potrebujem, tvoj nežni smehljaj ih toplino | tvojih modrih -oči, ■-nocoj na‘j čutim, tvojo bližino, ki me vznemirja. Tiho mi:pripoveduj pravljico o iTrnuljčici, ,: 'jaz pa bom verjela, da si -moj -tepi -princ-: -Potrkaj tiho na okno moje sobe in mi pomagaj j. skozi to samotno noč. f Le ti to zmoreš, ker imaš modre oči. G IT A ^ jf NAJBOLJ ZAGRE-T-I -ČLANI KOMISIJE SO.ŽE PRIŠLI... ČE PA BI . VEDELI,DA JE ZE ' VSE- VNAPREJ DOGOVORJENO, VERJETNO SPLOH NE BI PRIŠLI... ICO VOUEVICA, Večernji list Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Lite j a uredniški odbtor: predsednik 'Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jdže Brežnik, dipl. inž. kmet., Mgtka Vodko, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vili Vybihal, kmet. inž. •— glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, bulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih ¥% Mesečna naročnina ;17 din -4- Tisk AERO Celje — *tozd -graf ika - ZAKLJUČEK 18. DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER V Ž-ALCU- Pokrovitelj SOZD Hmezad. Veliki prehodni pokal že drugič športnikom, Hmezada. Devetnajstega decembra je bil v veliki dvorani Hmezar da svečani zaključek delavskih športnih iger 1981.1 Skupni doseženi «rezultati športnikov SOZD Hmezad: članice -4. mesto,-starejši piani 3. mesto, ¡veterani 2. in mlajši člani 2. mesto. E. O. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA SREČNO. IN ZADOVOLJNO 1982. LETO. ZELI VSEM HMELJARJEM INSTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC Prevzem hmelja letnika 1981 je z-aključen in presenetljivo dobra letina je na poteh do kupcev. Hmeljarji; medtem ko narava počiva, že kujejo načrte za novo. sezono, prepričani, da proizvodni uspehi ne pridejo sami in brez truda. Večji- pridelki hmelja' so navadno splet mnogih ugodnih okoliščin, med katerimi sla pridnost in pripadnost hmeljarjev dve od pomembnejših. Ernest ERMENC, mag. agr. Raziskovalno delo na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu v letu 1981 Kot vsako leto smo tudi lani morali do 10. decembra oddati pismena poročila o poteku raziskovalnih nalog Raziskovalni skupnosti Slovenije. Naloge so povečini večletne, vendar je; vsako, leto potrebno napraviti poročilo o poteku raziskave med letom in o doseženih rezultatih. Širšo javnost želimo seznaniti z vsebino, nalog in kateri strokovnjaki iz inštituta so odgovorni za posamezne naloge. 1. V SKLOPU BIOLOŠKE OSNOVE HMELJA SPADAJO NALOGE: 1.1 ŽLAHTNENJE HMELJA ! Namen žlahtnenja hmelja je vzgoja novih kultjvarjev, prilagojenih na naše geografske in ekonomske zahteve, uvajanje teh kultivarjev v proizvodnjo ter vzdrževanje sortne čistosti. Raziskava ima uporabno vrednost v formiranju novih kultivarjev z boljšimi biološkimi osnovami. Nosilec naloge je dr. Dragica Kralj, raziskovalni team pa še sestavljajo dr. Tone Wagner,. Nežika Medved, Marta Dolinar in Janez Zupanec. 1.2 INTRODUKCUA HMELJA (uvajanje novih kultivarjev) Ta naloga obravnava enostavno introdukcijp. hibridov z. nepopolno kombinacijo lastnosti v ustaljeno kolekcijo in razširjeno introdukcijo bobka, bliska in buketa (na 15 ha) ter razmnoževanje perspektivnih hibridov za testiranj,e? Sem spada še zbiranj« informacij o divji in vzgojeni germplazmd v svetu. Raziskovalni, team: dr. Dragica Kralj, dr. Tone Wagner, No-žika Medved, Milan Dolinar, Milan Veronek. 1.3. FIZIOLOGIJA HMELJA Y tej' nalogi* proučujemo preU-minarno - testiranje šibke j šib biotipov za pridelovanje- hmelja na 4 m visoki žični opori, in rast ter razvoj, naših kultivarjev. Raziskovalni team: dr. Dragica Kralj, dr. Tone Wagner in-Nežika Medved. 2. V sklop SISTEMI KMETIJSKE PROIZVODNJE V SLOVENIJI spada obširna naloga 2.1 PROUČEVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV PRIDELOVANJA HMELJA Na področju.' tehnologije.; pridelovanja hmelja imamo namen reševati tiste probleme, ki občutno, vplivajo na obseg in gospodarnost pridelovanja hmelja. Rezultati; bodo. uporabni v direktni proizvodnji, ker rešujejo tekoče probleme. 2.1.1 Agrotehnika hmelja "— Vpliv oskrbe nasadov na pridelek in kvaliteto hmelja. — Vpliv časa rezi B-kultivarjev na pridelek in kvaliteto hmelja. — Kompostiranje in uporaba hmeljevine. — Evotranspiracijo hmelja in namakanje hmeljišč. — Zatravljanje hmeljišč. 2.1.2 Fertilizacija hmelja — Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in kvaliteto hmelja (različne doze dušika, sideracija in uporaba gnojevke). 2.1.3 Mehanizacija v hmeljarstvu — Poizkušanje vodil. — Žična opora. — Kontrola delovanja obiralnih strojev. Raziskovalni team: dr. Tone Wagner, Milan Veronek, Janez Hacin, Milan Dolinar. Ukoreninjen« 2.1.4 Preizkušanje pridelovanja zdravilnih rastlin Cilj raziskave je povečanje uporabe zdravilnih rastlin pri zdravljenju različnih bolezni in možnosti plantažnega pridelovanja zdravilnih rastlin. S plantažnim pridelovanjem se bo povečal dohodek pridelovalcev zlasti pri gojenju ekonomsko zanimivih rastlin. Z omejenim številom rastlinskih zvrsti na malo večjih površinah smo zbrali osnovne podatke v zvezi s tèhnologijo za pridelovanje na večjih površinah. V dogovoru s posameznimi proizvajalci smo pripravili tudi semenski in sadilni material teh rastlin. Nosilec naloge: prof. Cvetka Mastnak-Čulk in dr. Tone Wagner. 2.1.5 Kolekcija zdravilnih rastlin Kolekcijski nasad zdravilnih in aromatičnih rastlin, ki ga na inštitutu oskrbujemo že pet let ima zbranih nad 200 različnih vrst iz celega sveta. Nadaljnje delo v nasadu je dopolniti kolekcijo z novimi za gospodarstvo in zdravilstvo zanimivimi rastlinskimi vrstami. Spoznati in proučiti moramo še nepoznane vrste, kako se obnašajo v našem klimatskem prostoru in organizirati proizvodnjo najbolj zanimivih zdravilnih rastlin. Nosilec naloge: prof. Cvetka Mastnak-Čulk, dr. Tone Wagner. 3. V sklop EKOLOGIJA IN PEDOLOGIJA spada naloga 3.1 UPORABA GNOJEVKE V HMELJIŠČIH V tej nalogi proučujemo, kako deluje gnojevka na rast in razvoj hmeljske rastline in kako vplivajo različne doze gnojevke na pridelke ter kvaliteto hmelja. Nosilec naloge: Milan Dolinar, dipl. ing. kmet. 4. V sklop PATOLOGIJA IN VARSTVO KMETIJSKIH RASTLIN spadajo 4.1 ZASLEDOVANJE FAVNE IN FLORE TER PARAZITSKE FAVNE IN FLORE V HMELJIŠČIH Ta naloga je večletna in teče po ustaljenem programu. Nosilec naloge je prof. Marta Dolinar. 4.2 PLEVELNA VEGETACIJA V HMELJIŠČU V letu 1981 smo izvedli kartiranje plevelov v pomladanski vegetaciji na karakterističnih tleh v Savinjski dolini in dTugik hmeljarskih okoliših. Nosilec naloge je Miljeva Kač, dipl. ing. kmet. 4.3 PATOLOGIJA HMELJA 4.3.1 Peronospora na hmelju Preizkušali smo model za predvidevanje infekcij in ga skušali dopolniti. Po njem še vedno predvidevamo več infekcij kot jih je v resnici. Skušali ga bomo še dopolniti z nekaterimi epide-mološkimi raziskavami. Obenem smo preizkusili dve metodi, po katerih tretiramo po predvideni infekciji s sistemičnimi fungicidi tik po infekciji in s protektivnimi fungicidi v času inkubacijske dobe. Nosilec naloge je prof. Marta Dolinar, sodelavec Vučer Tine. 4.3.2 Uvelost hmelja Pri tej nalogi smo zasledovali ekološke razmere, ki vplivajo na pojav uvelosti in skušamo ugotoviti, če imamo opravka z različnimi fiziološkimi fazami. 4.3.3 Hmeljne viroze V Sloveniji še do sedaj niso bile identificirane viroze na hmelju, S sodelovanjem zagrebške agronomske fakultete in prof. Šaričevo bomo identificirali latentne viroze in zasledovali njihovo razširjenost. Nosilec naloge je prof. Marta Dolinar in prof. Šaričeva. 4.3.4 Usmerjeno tretiranje hmeljišč s pesticidi V tej nalogi smo tudi letos preizkušali različne načine pra-šenja z ozirom na nanos sredstev na hmeljno rastlino in ugotavljali predatorsko in parazitsko fauno v hmeljišču ter določali faktor odpornosti hmeljne listne uši na aficide. Nosilec naloge je Miljeva Kač, dipl. ing. kmet. 4.3.5 Preizkušanje sistemičnih fungicidov, in sicer glede na odmerke in načine aplikacij, predvsem pri alietu ter vpliv večletnega tretiranja na pojav kuštravcev in obolelosti korenike. Prav tako smo preizkušali aficide, med njimi tudi pire-troide. Nosilec naloge je prof. Marta Dolinar, sodelavca Miljeva Kač in Ivan Prekoršek. 4.3.6 Varstvo nasadov črnega ribeza pred ribezovo brstno pršico Namen in cilj naloge je izdelati metodiko za prognozo in signalizacijo ter najti učinkovito metodo zatiranja tega škodljivca. V letu 1981 smo preizkušali roke tretiranja, akaricide in izvedli inventarizacijo pojava pršice v Sloveniji. Nosilca naloge: Milan Žolnir, mag. in Janko Lešnik, ing. kmet. 5. V sklop TEHNOLOŠKI PARAMETRI ŽIVIL RASTLINSKEGA IN ŽIVILSKEGA IZVORA spadata nalogi: Hmeljski odpadki pri obiralnem stroju 5.1 DOLOČANJE KOHUMULONA, HUMULONA IN ADHUMU-LONA V HMELJNIH KULTI VAR JIH Z METODO PLINSKE KROMATOGRAFIJE Cilj te raziskavne naloge je uvesti metodo za določevanje teh najvažnejših predstavnikov alfa kislin s plinsko kromatografijo. Z določevanjem alfa kislin v različno starih in normalno skladiščenih storžkov hmelja želimo spremljati hitrost oksidacije posameznih kislin. Rezultati raziskovalnega dela so pokazali, kako različno hitro so posamezne kisline oksidirale pri normalnem skladiščenju. Nosilec naloge: Janez Zupanec, dipl, ing. kemije, sodelavec Mira Horvat. To so v kratkem prikazi raziskovalnih nalog, ki se izvajajo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. Seveda imamo na inštitutu tudi strokovno pospeševalne naloge, s katerimi so zadolženi posamezni oddelki. Za tako intenzivno proizvodnjo, kot je hmeljarstvo, so raziskovalne naloge nujne, da lahko stroka odgovarja na posamezna vprašanja oziroma rešuje probleme, ki se pojavljajo v proizvodnji. Tudi razreševanja vprašanj na rednih sestankih tehnologov bi ne bilo, če ne bi bilo temeljnih raziskovalnih nalog. S skupnimi močmi, to je delom na inštitutu in uspešnim delom .tehnologov ter. neposrednih proizvajalcev, upamo, da bomo tudi v prihodnje dosegli lepe proizvodne uspehe. 5.2 UGOTAVLJANJE PIVOVARSKE VREDNOSTI NOVIH HMELJNIH KULTIVARJEV Janko Petriček, dipl. ing. kmet. Ta naloga vključuje uporabnost bobka, bliska in buketa v proizvodnji piva v letih 1981 in 1982. Pri vrednotenju bo kontrola savinjski golding. Ugotavljali bomo izkoristek posameznega kultivarja v procesu varenja piva. V pivinah in v pivu bomo spremljali gibanje grenčičnih vrednosti, količino alfa kislin, izo-alfa kislin, polifenolov in antocianogenov. Preučevali bomo staranje hmelja in njegov vpliv na pivovarniško izkoriščanje in analizirali eterična olja. Nosilec naloge: Helena Žnidaršič, dipl. ing. kmet. in Majda Virant ing. kemije. 5.3 PROBLEMI KISIKA V PIVOVARSTVU 5.4 FILTRABILNOST PIVA Nosilec naloge: Helena Žnidarčič, dipl. ing. kmet. in Majda Virant ing. kemije. 6. V sklop UVAJANJE TEHNIKE V KMETIJSTVU spada naloga o sušenju hmelja 6.1 RAZISKOVANJE TERMIČNIH IN AERODINAMIČNIH POGOJEV ZA IZVEDBO STANDARDNE KONDICIONIRANE DEHIDRACIJE HMELJA Pri tej nalogi smo izpopolnili sistem reciklizacije odpadnega toplega zraka na sušilnici v Vrbju, V ta sistem smo vgradili namesto termostata hidrostat obenem z rekuperatorjem toplote. Najbolj primeren je bil cevni rekuperator, s katerim smo izrabili toploto odpadnega zraka. Izdelali smo termično bilanco sušilne celice in ugotovili porabo kurilnega olja v eni celici na kilogram posušenega hmelja. 7. V sklop OBLIKOVANJE SOCIOLOŠKO-EKONOMSKIH SISTEMOV ZA RACIONALNO IZKORIŠČANJE KMETIJSKEGA PROSTORA spada naloga 7.1 OBLIKOVANJE PROIZVODNO-EKONOMSKEGA MODELA ZA PRIDELOVANJE HMELJA V okviru celovitega usmerjenega raziskovalnega programa bo raziskovalna naloga prispevala k oblikovanju socio-ekonom-skih sistemov na področju hmeljarstva. Naloga je nadaljevanje že opravljenih raziskav v preteklih letih. Proizvodno ekonomski model z ustreznim računalniškim programom (simulator) bo v dinamičnih pogojih gospodarjenja omogočil hitro prilagajanje hmeljarske proizvodnje spremenjenim pogojem. V letu 1981 smo nadaljevali z zasledovanjem vlaganj v hmeljarsko proizvodnjo v delovnih organizacijah s pomočjo ankete za leto 1980 in pripravljali parametre podatkov za oblikovanje računalniškega programa. Nosilec naloge: Lojze Cetina, mag. agr., sodelavca Jože Srežnik, dipl. inž. kmet. in Jožica Pelikan. * V sklop TEMELJI RAZVOJA AGROŽIVILSTVA V POSAMEZNIH REGIONALNIH OBMOČJIH spada naloga *.l ANALIZA STANJA IN RAZVOJNIH MOŽNOSTI KMETIJSTVA V OBČINI ŽALEC Naloga je dvoletna in bo prikazala stanje kmetijstva v občini in kakšne so možnosti tržne proizvodnje pomembnejših panog kmetijske proizvodnje pri optimalni intenzivnosti glede na •bdelovalno zemljo in druge proizvodne pogoje, ki so v občini. O fizioloških lastnostih hmelja Povzetek iz »Brauwelt« April 1981 Uporaba ogromnih količin najrazličnejših zdravilnih rastlin — domačih kot eksotičnih — nam dokazuje, da je zaupanje človeka v zdravilne učinke naravnih virov vedno večje, dasiravno imajo moderni sintetični farmacevtski izdelki hitrejši in zanesljivejši učinek. Fitoterapija, to je zdravljenje z zelišči, sega nazaj v davne čase, dasiravno so začeli uporabljati hmelj v zdravilne namene šele v v 15. stoletju. Hmelj je postal predvsem v tehnologiji varjenja piva nepogrešljiv in to zaradi prijetnega grenkega okusa in zaradi antiseptičnega učinka na mikroorganizme. Poleg primarno tehno- Kopice v snegu loškega pomena za pivovarstvo je hmelj kot zdravilna rastlina le stranskega sekundarnega pomena, ker je spekter možnosti njegove terapevtske uporabe razmeroma majhen. Najprej bomo navedli kratek zgodovinski pregled o uporabi hmelja kot zdravilne rastline. Do 8. stoletja se hmelj ni uporabljal kot terapevtsko sredstvo pri različnih boleznih. Stari Rimljani so sicer poznali hmelj kot divjo rastlino, vendar ni nikjer omenjeno, da bi jo uporabljali za kakršnekoli svrhe. Prve podatke o hmelj- skem nasadu imamo od leta 736, prvo uporabo za zdravilne namene pa opisuje zdravnik Mesue v 8. stoletju pri vnetju žolča in za čiščenje krvi. Mnogo pozneje so pripisovali hmelju tudi konzervi-rajoče in zdravilne lastnosti (zadnje gnilobne bakterije in zdravi različne bolezni). V 16. stoletju so odkrili, da je lupulin tista učinkovita snov, ki ima zdravilne lastnosti, pozneje so še ugotovili, da učinkuje pomirjajoče na živčni sistem in pospešuje spanje. Šele leta 1885 je kemik Hayduck kemično izoliral smolnato snov iz hmelja ter izločil tri različne sestavine, ki jih je imenoval alfa, beta in gama smolo. Skoro istočasno je Bungerer opisal razdelitev v alfa in beta frakcijo, iz katerih je dobil alfa kislino (humulon) in beta kislino (lupulon). V začetku našega stoletja se je že tudi farmacevtska industrija pričela zanimati za hmelj in je dala na trg razne hmelj ske preparate, večinoma v kombinaciji z drugimi rastlinskimi ekstrakti. V letih 1916—1926 sta Wöllmer in Wieland ugotovila strukturo (kemično konstitucijo) humulona in lupulona — Govaert pa je določil dokončno strukturno formulo s tem, da je v formuli za lupulon ugotovil definitiven položaj ene dvovezi. Pozneje sta Verzele in Govaert izolirala iz kompleksa spojin še izohumulon. Antiseptična vrednost humulona, lupulona in beta mehkih smol je bila ugotovljena s pomočjo in v primerjavi s fenolom. FIZIOLOŠKI UČINKI HMELJA Sestavni učinek: Kot sedativ (pomirilo) označujemo sredstvo, ki vpliva pomirjajoče in ki lajša bolečine. Da ima hmelj te lastnosti, govorijo za to sledeči razlogi: — uporaba v »ljudskem zdravstvu« z zdravilnimi zelišči, — rezultati poizkusov na živalih, — kemotaksonska sorodnost hmelja s konopljo, — kemična struktura humulona in lupulona ustreza pliloracetophe-nonu. Zatorej ni čudno, da vsa literatura omenja pomirjevalni učinek hmelja na živčni sistem človeka. Tako so smatrali za učinkovite snovi v hmelju lupulin, grenke kisline, humulon in lupulon poleg (Nadaljevanje na naslednji strani) eteričnih olj in .valerianske kisline. Vendar imamo tudi drugačna mienja, ki trdijo, nasprotna. -Vendar govori za pozitiven učinek hmelja dejstvo, da je. danes na trgu preko 120 farmacevtskih' preparatov, ki vsebujejo hmelj ali sestavine iz hmelja. Razne raziskave so tudi ugotovile, da nimajo nekateri od teh preparatov niti alfa in beta kislin, niti hmelj skega olja. Iz tega bi sklepali, da so za sedativne lastnosti- odgovorne druge spojine kot npr. valerlanska kislina ali transformirani produkt grenkih snovi. Akutnih zastrupljanj s hmeljem se ni bati — pri premočnem doziranju ali pri zelo dolgem kontaktu s hmeljem lahko nastopijo toksični pojavi kot vnetje oči, glavoboli, prekomerno potenje, zaspanost, izpuščaji na koži, bruhanje ali pa težave s srcem. Hneljski preparati nimajo negativnih učinkov. Ce jih uporabljamo v - normalnih količinah, se popolnoma izločijo iz človeškega organizma. Po novejših raziskavah je sedativni učinek hmelja pripisovati medsebojnemu učinka na membrane živčnih celic, - Poizkusi so bili izvedeni na raznih živalih, na krapih, kuncih, žabah, miših, podganah, golobih in-majhnih pticah. Rezultati raziskav šo bili različni, odvisno od različni’’. načinov poizkusov, od različnih hmeljskih preparatov in ekstraktov in pa od izbire različnih poskusnih živalih. Na krapih so npr, ugotovili sedativni’ učinek hipnima. Kot učinkovito substanco šo v tenr slučaju ugotovili eterično olje, niso pa bile učinkovite grenke kisline. Sedativni učinek je bil ugotovljen tudi pri kuncih, miših, grilobih in malih pticah. Pri ptičih so ugotovili toksični uči--nek, ki se je izražal v otežkoče-hem dihanju m* v motnjah v krvnem obtoku. Pri žabah so nastali pojavi ohromelosti na okončinah. Pc izkusi na živalih, ki so bili izvedeni z lupulinom -— iz alfa prostega vodnega kendenzata -—- so pokazali sedativni učinek brez toksičnih in- drugih stranskih učinkov, Pri zelo obširnih in številnih poizkusih na miših in podganah so bili hmeljski ekstrakti brez učinka. Pri teh poizkusih so preizkušati hmeljske perkolate (mrzle ekstrakte in lupulon). Pri tem o-inenjamo, da so lahko pri nekaterem od teh testov, nekatere na človeka sicer sedativno delujoče spojine brez učinka; Nadaljnji poizkusi s hmeljskimi grenkimi kislinami so pri nekaterih mrzlokrvnih ‘živalih povzročili ohromelost m šičja. Pri toplokrvnih živalih ni bilo mogoče ugotoviti nobenega sedativnega učinka, pri človeku pa ta učinek ni zanesljiv. -‘ Zatorej ni mogoče zanesljivo, trdni, katere snovi v hmelju so tiste, ki imajo sedativni učinek. Po drugi strani vemo, da ima valeri-anska kislina, ki se nahaja v hmelju v različni količini — odvisno od starosti hmelja — sedativni, pomirjajoč, učinek. Dokazano je, da je hmelj lahno, milo pomirjajoče sredstvo. V najnovejšem času so z izboljšano analitsko tehniko. preiskali hmeljsko olje, ki so ga dobili z destilacijo z vodno paro in hmeljski ekstrakt dobljen z ekstrakcijo z etrom. Oba'preparata so preizkusili na sedativni učinek pri miših. Pri tem so ugotovili, da vsebuje- hmelj sedativno učinkujočo substanco, ki ni hlapljiva z vodno paro,, jo. je pa mogoče ekstrahira-ti z etrom. Sedativni del je bilo mogoče ekstrahirati z zmesjo' heksana in etra (z- nizkim odstotkom etra 10— 40%) in ga ločiti od toksično učinkujočih substanc. HIPNOGENI UČINEK Mnogi avtorji poročajo o hipno-genem (spanje pospešujočem) u-činku hmelja, ga označujejo kot uspavalno sredstvo, ki počasi u-činkuje. Hmelj uporabljamo kot uspavalno sredstvo pri nespečnosti; vsled nervoznih motenj in pa razburjenja. Prednost proti drugim sintetskim preparatom je v tem, da hmeljski preparati nimajo stranskih učinkov, kot .so. glavoboli in otopelost. Tako se npr. priporoča pri boleznih jeter jemati hmelj ali hmeljske preparate, ker barbiturati in druga sintetska sredstva jetra preveč obremenjujejo. Že dalj časa se obnese preparat hmelj;— baldrijan —. hovalet tablete. V. literaturi se navajajo še druge aplikacije hmelja, za pomirjanje živcev npr. kopel z dodatkom nefiltrirane pivine, ati v obliki čaja ih tudi ležanje, na blazini, Basanje hmelja ki je polnjena s hmeljem. Domneva se, da povzročajo sedativno hipnogeni učinek hlapne sestavine hmelja. To kažejo tudi analitske vrednosti raznih hmeljskih preparatov. i(trde smole = 80 %, alfa kisline — 0—0,5 %,: beta kisline = 0% in resuponi ostanek). Pri uporabi preparatov iz hmelja in baldrijana ne dobimo narkotičnega učinka; ampak prenapetost in razdraženost se počasi zmanjšujeta in prenehata; tako da nastopi spanje fiziološko popolnoma normalno. Pri zbujenju- ni nobene otopelosti ali drugih neugodnih pojavov, ki pogosto nastopajo pri uživanju drugih močnih sintetskih spalnih sredstev, kar je bilo dokazano pri poskusih na živalih (malih pticah, miših, golobih in psih). Klinične raziskave' šo bile. tudi na ljudeh. Pri nekem poizkusu je npr. moralo 15 ljudi 5 dni dolgo uživati lupu-lin, vendar brez učinka •— pri nobenem od teh ni bilo opaziti hipnogenega učinka lupulina. Pri drugem poizkusu, kjer je sodelovalo 150 pacientov, ki so trpeli vsted nespečnosti, so izvedli poskus s Hovalette in Hovalette torte tabletami. Pri 94 % teh bolnikov je nespečnost popolnoma prenehala in to. brez 'vsakih stranskih motenj. Ugotovljeno je bilo tudi, da je uživanje teh tablet le malo vplivalo na reakcijsko zmožnost človeka, stanje trdnega spanja se je poglobilo, kakor tudi stanje REM-spanja (Rapid Eye Movement) po Seda Kneippovem načinu. Na osnovi teh rezultatov je verjetno možno pripisati učinek zdravil, ki vsebujejo hmelj, vale-rianski kislini ali pa dodatkom sintetičnih hipnotikov. Po najnovejših podatkih o uspavalnih spojinah v hmelju ne gre toliko za mircen kakor za spojino, ki je hlapljiva z vodno paro, to je za 2-metil, 3-buten, 2-ol. BAKTERIOSTATIČNI UČINEK Pri raziskovalnih delih o bakte-rio statičnem učinku hmelja (zavlr ranje rasti in razmnoževanje bakterij) pride do mikrobioloških težav, ker lahko nastopijo oblike, ki so tolerantne proti hmelju tudi pri visokih koncentracijah. Po drugi strani obstaja možnost povečanja razmnoževanja in pospešene rasti bakterij pri sensitivnih oblikah (proti hmelju), že pri nizkih koncentracijah. Težave, .kL pri tem nastopajo, pa tudi izvedba poskusov po različnih metodah in z različnimi testnimi organizmi, so vzrok za različne rezultate in različne izvide pri različnih avtorjih. Težave so tudi v tem, da hmelj samo zavira, ne pa tudi popolnoma - ustavi rast bakterij; Pri da-datku hmelja v »lag« fazi (čas a-daptiranja) se začetek »log« faze, to je čas, ko se začenjajo celice konstantno razmnoževati, zakasni. Reakcije mikroorganizmov na dodatek hmelja so pokazale malenkostno povečanje celic, kar je bilo brez posebnega učinka na nje,-Humulon in lupulon, delujeta bak-teriostatično na mikrobakterije in aktinomicete, proti gram negativnim bakterijam in kvasovkam sta malo ali pa sploh neučinkovita; Raziskave 23: različnih sestavin hmelja potrjujejo, da reagirajo gram-pozitivne bakterije mnogo intenzivnejše kot gram-negativne, posebno: učinkovite pa so kemično transformirane oblike, od katerih je najbolj učinkovit isohumulon. Ugotovljeno je nadalje, da lahko nizka pH-vrednost z dodatkom 2 odstotne raztopine natrijevega klorida in askorbinske kisline poveča aktivnost hmelja. Poskusi z bacillus subtilis so pokazali, da so odgovorni za zaviralni učinek hi-drofobni deli molekul različnih, hmeljskih sestavin. Tako so npr. acyl-lupuphenoni s tremi prenyl in eno acyl- stransko verigo najbolj, aktivni. Mikrobiološka aktivnost se zmanjša, s substitucijo hidrolti-ne skupine ali pa z izgubo hidro-fobnih grup. Tako je npr. Capro-iso-capro- in phenaeeto-lupuphe-non desetkrat bolj učinkovit kakor lupulon ali isto humulon. Ln-, pulon zavira v rasti gram-pozitivne bakterije 3—20 krat močneje kot humulon. Še manjši učinek ima delta smola. To dokazuje tudi dejstvo, da nimajo hmeljski ekstrakti, ki smo jim odvzeli humulon in lupulon nobene bakte-riostatične aktivnosti. Najnovejši rezultati govorijo o-bistveno manjšem učinku izohnmulona v primerjavi s humulonom in lupulonom. Mnenja o zmanjšanju učinka hmelja pri dodatku krvnega seruma so različna. Na osnovi poskusov z stophylococcus aureus conybacte-rium diphteriae, streptococcus, haemolyticus in mycobakterium phlei so ugotovili, da je bila bak-teriostatlčna aktivnost lupulona oz. isohumulona zmanjšana za 10 % pri dodatku 10 % krvnega ! seruma, pri čemer je bil kljub te-mu dosežen učinek snlfonamida, i oziroma ga je prekašal. Vzrok za ; izrazito zmanjšanje bakteriostatič- ; nega učinka zaradi dodatka krvnega seruma pripisujejo nekaterim proteinom. Po odstranitvi beljako-vin ali pri kultiviranju bakterij na j substraktu krvnega seruma, ni bi- : lo opaziti zmanjšanja aktivnosti tudi pri dodatku krvnega seruma. Pri poizkusih z mycobacterium tuberculosis pa dodatek krvnega se- ; ruma ni zmanjšal bakteriostatične-ga učinka hmelja. Zmanjšanje bakteriostatičnega učinka najbrža ni pripisovati krvnemu serumu kot takšnemu, ampak nekaterim proteinom v njem. Poizkusi z izohumulonom in s hmeljnim ekstraktom, ki je bit brez humulona in lupulona so na miših pokazali malo učinka — ni' bilo terapevtskega učinka. ANTIBIOTIČNI UČINEK Kot antibiotik označujemo biološko snov presnovnih produktov — drobnoživk, ki zavira rast mikroorganizmov ali pa jih zamori. Mnogi avtorji govorijo o hmelju kot antibiotiku. Antiseptičen učinek hmelja se uporablja za mikrobiološko aktivnost -piva, Hmeljske grenke^ kisli-ne so močne, toksične sestavine hmelja, ki učinkujejo pretežno na gram-pozitivne bakterije. Nosilci tega učinka so verjetno nedlsoci-rane grenke kisline, ne pa njihovi ioni. Iz tega sledi dejstvo, da z zmanjšanjem pH narašča toksičnost hmeljskih grenkih-kislin. Druga komponenta, ki vpliva na učinek, je topljivost v vodi. Cim; lažje je kaka grenka kislina topljiva v vodi; tem manjši je antibiotični učinek. V nasprotju z gram-pozitivnimi bakterijami pa nimajo hmeljske grenke snovi na razvoj- gljivic nobenega ali pa zelo malo učinka. Pri kvasovkah je opaziti samo minimalno zaviranje razmnoževanja in to pri velikih koncentracijah. Na gram negativne bakterije pa nimajo hmeljske kemične sestavine nobenega vpliva, kakor tudi ne na rast micelija mikroorganizmov. Ker bazira bak* tericiden učinek hmeljskih grenkih snovi humulona in lupulona na f enol-strukturl, so uporabili pri določevanju aktivnosti fenol kot primerjalno substanco. Tako so npr. dosegli 50 % 'zaviranje rasti (ID50 na podganah) bacillus bulgaricus-a; Toksična doza za bacillus DelbrUckii leži pri 40 mg alfa kisline in pri 45 mg mehkih smol. Raziskave na miših, ki so bile inficirane s tuberkulozo, so pokazale močno zmanjšanje injekcije po injekcijah lupulona. Ker so ugotovili škodljiv vpliv na organizmih, je pomen lupulona kot antibiotika zelo upadel. Ker pa izo-humulon ni: pokazal škodljivih stranskih učinkov, so. posvetili tej spojini večjo pozornost. (Nadaljevanje prihodnjič)