Letnik XIX.
V	Celju, meseca marca 1911.
Štev. 3.
ZADRUGA.
Glasilo »Zadružne Zveze v Celju«.
Vestnik ..Zadružne Zveze v Celju".
Davčne zadeve.
Prepogostokrat nam dohajajo najraznovrstnejša vprašanja o davčnih zadevah, ker zadruge, vzlic temu, da jih ob vsaki priliki pismeno in osebno podučujemo, še vedno ne vedo, katere davke pm je plačevati in katerih rokov se jim je tozadevno držati. V prvi vrsti velja to zlasti glede mlajših zadrug, pa tudi že starejše zadruge si niso vselej na jasnem, kake obveznosti imajo tozadevno. Sklicujemo se zaradi tega na vse naše cirkularje in članke, ki smo jih ponovnokrat razposlali vsem našim zadrugam, oziroma smo jih priobčili bodisi v »Zadrugi«, bodisi v raznih letnikih letopisov. Zlasti opozarjamo na članke v januarski številki »Zadruge« lanskega leta na straneh 14 do 21, katere naj si zadruge dobro "preberejo, si jih zapomnijo in se po njih ravnajo, da ne bode potreba večnega in nepotrebnega povpraševanja. V nastopnem pa navedemo, kake davke je plačevati zadrugam.
1.	Neposredne pristojbina.
Po določilih §§ 3 in 4 zakona od 21. maja 1873 drž. zak. •Stev. 87 morajo plačevati vse zadruge brez izjeme, torej hranilnice in posojilnice, mlekarske, vinorejske zadruge i. t. d neposredne pristojbine po menični lestvici, to je po lestvici l in sicer od naslednjih bilančnih deležev:
1. od vplačanih deležev,
2. od izplačanih deležev,
3. od vplačane vstopnine,
4. od izplačanih obresti ali dividende od deležev,
5. od izplačanega kakega drugega dobička, ki ^bi' ga zadružniki eventualno prejeli. Za plačilo teh neposrednih pristojbin se napravi izkaz po naslednjem vzorcu:
Izkaz
registrovane zadruge z ........... omejeno	zavezo	o	pristojbinaR,	katere	se
morajo neposredno vplačati. Za čas cd ...........................-........-....
O ’> v X/1 m	S U-Ž C i/l »O HJ - "S? 3 S £-*	Predmet	Znesek		|! — c« ‘C —	Pristojbina		! Opomba •
V H	i/l ra c		K 1	v	-a	K	V	
1 2 3		Vplačani deleži .... Izplačani deleži .... Izplačane obresti deležev oziroma dividenda od deležev	 Vplačana vstopnina . .			|			
					I			ti' ■
					|	1		
4 5*					|			
								
		SkuDai . . .						•
								
*	Po po	trebi.	•					
V ...........................  ,	dne	 -........ 194
Podpis tvrdke:	—--------------------
Za ta izkaz ima Zvezna trgovina v Celju založeno tiskovino-pod obrazcem S in je najbolje, da se ista naroči.
Za plačevanje neposrednih pristojbin je določen postavni polletni rok in sicer od 15 julija in do 15. januarja vsakega leta. Da pa se našim zadrugam evidenca in rok glede plačevanja neposrednih pristojbin nekoliko olajša, je izposlovala Zadružna-Zveza od visokega c. kr finančnega ministerstva na Dunaju enotni celoletni rok, ki je podaljšan do konca julija vsakega leta. (Glej-»Zadrugo« št. 1. od 1. jan. 1910 stran 18 in 19).
Opozarjamo pa, da se ta rok nikakor ne sme zamuditi, ker predpiše lahko pristojna davčna oblast občutno kazen.
Izkaz S se napiše v dveh izvodih, od katerih eden potem ostane pri davčnem uradu, drug izkaz pa se shrani pri blagajniških prilogah kot dokaz plačila.
Do uveljavljenja zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 so morale plačevati denarne zadruge tudi 2% pristojbine od vplačanih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog in sicer do konca leta 1897. Te 2°/o pristojbine pa so odpravljene popolnoma s pravkar navedenim zakonom od 25. okt. 1896 in je še posebno izrečena odprava istih s členom 1, al. 2 zakona od 11. februarja 1897 drž. zak. št. 57 (Ukaznik XI., c. kr. finančnega ministerstva od 8. marca 1897).
Namesto teh 2% pristojbin pa morajo plačevati denarne zadruge, torej stare Schulze-Delitscheve posojilnice, naše slovenske kmečke posojilnice mešanega ustroja, kakor tudi vse hranilnice in posojilnice Rajfajzenovega sistema
2.	rentni davek.
Rentni davek,	kakor je	uveljavljen za	denarne zadruge	z
zakonom od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 znaša 11/2°/o od zneska izplačanih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog, kakor so dotičm zneski izkazani v računskem zaključku zadruge.
Po predpisih navedenega zakona bi se moral plačevati tudi rentni davek v četrtletnih obrokih. Da pa se tudi v tem oziru zadrugam vstreže, smo izposlovali enako kakor glede neposrednih pristojbin tudi glede termina za plačilo rentnega davka enotni rok, ki velja za posojilnice in hranilnice Rajfajzenovke, ki so naše članice, do konca julija, za druge zadruge pa za prvo polletje do konca julija, za drugo polletje pa najkasneje do konca marca prihodnjega leta.	Tozadevno	se sklicujem	na članek v	št	1
Zadruge od 1. jan. 1910 na strani 19. Rentni davek se plača s tiskovino C, ki se dobi pri vsakem davčnem uradu brezplačno. Zahtevajo se naj dosledno in povsod vedno tiskovine s slovenskim ali vsaj najmanj z dvojezičnim tekstom, ker uradi rajše odrivajo le samonemške tiskovine. Zvezna trgovina pa je založila za	plačevanje rentnega davka	tudi tiskovino	pod obrazcem	V,	ki
je	bolj prikladen	kot uradni	formular in je najbolje, da	si	ga
zadruge v potrebni množini nabavijo pri istej. Obrazec za rentni davek se mora izpolniti v dveh izvodih, kakor kaže naslednji uzorec.
00
XI
•o
o.
a
T3
N
C8
X
2
U/i
£
"čfl
E
•a
o
« w z
S « c 5 -I *
KJ b£
•r c«
O- «1 o >u n o .*
TJ ._ HJ V «1 (J
KJ KJ KJ
I jS3o=r-
! o- E o- ^ —
I .H g - S-*
3
^ v c E S-* " <u >
h= = .2 'č g
I o bj a-vgj E
v>KJ C3 ^
■*• N .
<*=•-.* “S E — E
-2 g 5 S
N-g c'g ‘Iga
O
(/) _J£
S _'c ^ S2 E
> P'EL>
5.to^
>
c o.*5
C*~-c c5 c ns > ec o J*
C« RJ O. KO
E f
£ d
trt •£
'n. « ■a -5?
Izkaz se mora izpolniti v dveh izvodih ter se z istima plačati rentni davek. Eden izkaz pridrži c. kr. davčni urad, pri katerem se rentnina plača. Drug izkaz dobi zadruga takoj nazaj z uradnim potrdilom o pravilnem vplačilu. Od tega drugega izkaza odcepi potem plačujoča zadruga kupon, to je »uradno potrdilo«, katero shrani pri blagajniških prilogah za izdatke. »Izkaz« sam, pa se predloži predstojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu z nekolkovanim dopisom sledeče vsebine:
C. kr. okrajno glavarstvo kot davčna oblast
v
Podpisana hranilnica in posojilnica v	,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo predlaga izkaz o plačani rentnini za leto	v	tamuradno	porabo.
...............,	dne......................... 191	.
1 priloga	Uradna štambilja
Dva podpisa.
Opozarjamo, da so dolžne plačevati rentni davek pravzaprav le stranke, to je vlagatelji zadruge. Davčnim uradom morajo rentnino plačati zadruge, ki pa so opravičene po zakonu, ta rentni davek vsakemu posameznemu vlagatelju odtegniti, oziroma zaračunati. Tega pa slovenski denarni zavodi niso storili v nobenem slučaju, kar je hvalevredno in so tudi vse naše članice brez izjeme prevzele plačevanje rentnine na sebe tako, da stranke, oziroma vlagatelji dobivajo od svojih vlog polne obresti in se jim nič ne odteguje.
3.	Pridobninski davek.
Po že večkrat citiranem davčnem zakonu od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 morajo plačevati zavodi, ki so podvrženi javnemu polaganju svojih računskih zaključkov, toraj tudi naše zadruge, izvzemši Rajfajzenovke, kar bodemo omenili pozneje, pridobninski davek v zmislu §§ 93 in sledečih navedenega zakona in sicer, ako so dosegle nad 600 kron letnega čistega dobička.
Način, kako se izračuna, oz. najde podlaga za odmero pri-dobninskega davka, ni ravno jednostaven in je v tem oziru najbolje, da se zadruge, ki so pridobnino dolžne plačati in ako jim ni kaj jasno, obrnejo na Zadružno Zvezo za nasvet in pomoč.
Napoved za odmero pridobnine se napravi na tiskovini obrazec E/1, ali E/2, katerega se dobi tudi brezplačno pri davčnih uradih, oziroma davčnih oddelkih okrajnih glavarstev.
Ta napoved za odmero pridobnine se mora predložiti po §110 zgoraj navedenega zakona 14 dni potem, ko je bil računski zaključek zadruge za pretečeno upravno leto odobren pri rednem občnem zboru; najkasneje pa se mora predložiti napoved za odmero pridobnine v šestih mesecih po preteku upravnega leta, za katero je napoved predložiti. Napovedi za odmero pridobnine je potreba priložiti vse one podatke, kakor navaja naš članek v prvi številki lanske »Zadruge« na strani 20.
Posebne važnosti je v davčnem zakonu od 25. oktobra 18% drž. zak. št. 220 določitev v § 84, lit. e, da so hranilnice in posojilnice, katerih pravila vstrezajo določilom §1 zakona od 1. jun. 1889 drž. zak. št. 91, in katere so si pridobile od pristojnega c. kr. finančnega ravnateljstva priznanje, da o njih to velja, kar ta zakon zahteva, to so skratka Rajfajzenovke, pridobninskega davka popolnoma proste.
Sicer postopajo nekatere fiskalične oblasti tudi v tem oziru jako ozkosrčno in skušajo zlasti v najnovejšem času uveljaviti popolnoma drugačno prakso ter pritegniti v pridobninsko obda-čenje tudi Rajfajzenovke. Vsak tak slučaj se nam naj naznani nemudoma, da se lahko napravijo potrebne pritožbe in da se rok ne zamudi. Ako bi pa kje zares pravila bila dvoumna ali nasprotujoča določilom § 1 zakona od 1. junija 1889, je potreba ista nemudoma spremeniti tako, da se okrajna glavarstva kot davčne oblasti, odnosno njihovi referenti ne bodo mogli nad njimi spodtikati.
V	tem pogledu smo izvojevali v teku let. odkar je uveljavljen zakon od 25. okt. 1896, s pritožbami že jako lepih uspehov in je bilo vsled našega rekurza odpisano neki posojilnici na že predpisanem davku z dokladami vred ca. 2200 kron.
Enako kakor doslej bodemo ščitili radi svoje zadruge tudi v bodoče, zaradi tega pa je neobhodno potrebno, da se nam vsak slučaj neopravičenega obdačenja, ali če zadruga ni na jasnem, takoj naznani in naj zadruge brez našega poduka nikdar ne storijo karkoli poprej, dokler nimajo našega odgovora.
mm
Agrarno gibanje v Italiji.
Že okoli leta 1870. so razni odlični politiki in narodni gospodarji Italije stremeli za tem, da bi ustvarili tudi v tej agrarni državi enotno zastopstvo agrarnih interesov v zakonodajnih korporacijah.
Prvi tozadevni poskusi datirajo iz I. 1870., potem 1885., in končno so se nameravala 1. 1894. oživotvoriti velika društva, ki bi naj pospeševala prodiranje agrarne misli v celi državi. A ti poskusi so se izjalovili vsled nerazumevanja v prizadetih krogih ter vsled v Italiji zgodovinskega partikularizma, ki še danes v skoro nezmanjšani meri obvlada tamošnje politične in gospodarske razmere. Sploh pa tudi pri nobenem teh poskusov za ustanovitev agrarne stranke ni bil kot temelj položen jasni narodnogospodarski program.
Značilno je. da se je na kongresu nekaterih kmetijskih društev Severne Italije v Bologni l. 1908. enostavno proti vsak-teremu parlamentarnemu zastopstvu kmetijskih koristi proglasil boj. Vendar so pa nekateri poslanci osnovali v italijanskem parlamentu leta 1908. agrarni klub pod imenom »Comitate agrario nazionale«. Ednajst jih je bilo in izdali so proglas, v katerem pravijo, da si je ta nova zveza stavila za nalogo pospešiti sprejetje agrarno - političnih zakonov v parlamentu in zahtevati od vlade, da stori potrebne korake v korist kmetijstva.
•	Pri volitvah v parlament je izdala ta zveza volilni manifest, v katerem razvija agrarni program. Prvič se je takrat v Italiji pri volitvah izdal čisto gospodarski, od parlamentarcev najrazličnejših strankarskih struj podpisani volilni program. Volilni oklic pravi med drugim:
»Predvsem se mora nova zbornica poprijeti z vso odločnostjo gozdnega vprašanja. Potrebno bo, da država, ki edina more izvesti pogozdenje v goratih krajih, oddaljenih od trgovinskih in dobavnih središč, v svojih rokah osredotoči vsa ona gozdna ozemlja, katerih obdržanie zahteva splošni blagor. Državna gozdna last se mora z zakupovanjem ali razlastovanjem razmnoževati, ne pa manjšati, kakor se to že dolgo v drugih državah vrši. Istočasno se mora s strogim zakonom varovati zasebni gozdni imetek in se mora podpirati zasebna inicijativa.
Eden najvažnejših razlogov za slabo gospodarsko stanje v južni Italiji je nedostajanje namakanja zemlje. Ako bodo s tozadevnimi napravami preskrbljeni južnoitaljanski kraji in otoki*
se bo tam produkcija žita in krmil in s tem tudi živinoreja lahko hitreje razvijala. Na podlagi stare tradicije je v Italiji preskrbo-vanje namakalnih naprav naloga države. Deloma so skrbeli za to novi posebni zakoni za južno Italijo in Sardinijo. Vendar pa mora zakonodajstvo od teh nezadostnih poskusov preiti k sistematični in energični akciji po vzgledu Anglije v Egiptu.
Reforme v svrho ustvaritve in ohranitve malih kmetij, ki so se nameravale izvesti že v minoli zakonodajni dobi, se morajo končno udejstviti. Vedne krize, ki so zadevale našo kmetijsko produkcijo, zahtevajo energičnih korakov, s katerimi bi se ustavilo nadaljno pojemanje malih kmetij. Končno bode potrebno izvesti obsežno zakonodajno akcijo za podpiranje zadružništva, kakor tudi raznih vrst kmetijskega zavarovanja«
In tako dalje. Pri vsem tem pa se ni ustanovila ta zveza kot samostojna politična agrarna stranka, ker dotični poslanci niso verovali v možnost samostojnega obstoja take stranke. Nedvomno pa je, aa se bo tudi v Italiji porodila samostojna agrarna stranka, kakor hitro se bo agrarna kriza še bolj poostrila.
Vladni organi so takrat ta agrarni program pozdravili kot podporo agrarnopolitičnih akcij, ki jih je takratna vlada že davno kot nujne priznala in jih skušala izvesti.
Ta program pa je seveda nezadosten. Izogiblje se baš onim vprašanjem, ki ostro režejo v telo italjanskega kmetijstva in ki so jedro agrarnega vprašanja v Italiji: razmere med kmetijskim delodajalcem in delavcem, notranja kolonizacija, izseljevanje. Baš ta vprašanja so za italjansko kmetijstvo življenskega pomena.
Ta nedostatek pa je naravna posledica dejstva, da proglasa ni izdala enotno organizirana agrarna stranka, ampak poslanci različnih strank. Baš v tem pa je dokaz za nujno potrebo samostojne politične agrarne stranke.
Da je med onimi deželami, v katerih je agrarna kriza dosegla skoro vrhunec, tudi Italija, kaže dejstvo, da je tudi vlada v posebni spomenici na kralja razvila agrarno-politični program, v katerem naglaša nujno potrebo ureditve mezdnih razmer v vseh gospodarskih panogah kmetijstva, dalje potrebo kmetijskega pouka, spopolnjevanja kmetijske produkcije, zboljšanja prodaje kmetijskih pridelkov, zboljšanja dovoza na morju in kopnem, izrabljanja vodnih sil, pogozdovanja, regulacije rek itd.
Merodajni krogi torej — sicer pozno — uvidevajo, kako se zanemarjanje kmetijstva v prejšnjih desetletjih danes na državi kruto maščuje.	v.	sp.
Konserviranje sadja in vsakojake povrtnine za domačo uporabo.
(Dalje.)	Jos.	Zupanc.
(Brez dovoljenja je ponatis prepovedan).
V	večjih steklenicah je kuhati par minut deli, kakor v malih; istotako v kameninskih vrčih dalje nego v steklenicah, ker se prvi bolj polagoma segrejejo. Izkušnja tudi uči, da je dobro in pri gotovih jedilih n. pr. pri povrtninah celo neobhodno potrebno, da se vrši po prvem za 3—4 dni drugo šteliziranje, za katero pa se rabi polovico manj časa. Prvo segretje (šteriliziranje) zaduši sicer kvarljive glivice in bakterije, ne pa vedno njih trose ali klice, katere se v par dneh razvijejo v glivice ali bakterije, in te zatremo z drugim vkuhavanjem t. j. šteriliziranjem.
Čas vkuhavanja se ne računa od tistega trenotka, ko smo pristavili posode k ognju, ampak še le od tistega, ko se je dosegla predpisana toplina. Ako kaže toplomer, da se toplina zvišuje črez	določeno mero, tedaj je treba samo posodo	nekoliko
odmakniti	od ognja.	Z odmikanjem in	primikanjem k	ognju je
torej lahko mogoče regulirati toplino.
Vkuhava se naj počasi, to se pravi, paziti je na to, da voda ne vre valoma.
Dalje	ne velja	mrzle steklenice	napolnjevati z	vročimi,
oziroma vroče steklenice z mrzlimi rečmi; kakor tudi ne gre vroče steklenice polagati v mrzlo, oziroma mrzle steklenice v vročo vodo. Tudi ne jemljimo steklenic prej iz vode kakor takrat, ko so se že ohladile.
Steklenice po konserviranju shranimo na snažnem, hladnem in suhem prostoru, kateri naj ne bo presvetel in prepihu izpostavljen.	Prevelika	svetloba povzroči,	da konserve	pobledč;:
posledica prepiha pa je menjavanje temperaturne višine. Če tudi na pravilno konservirana jedila ta menjava ne more uplivati, bi jim vsekakor znala prej škodovati, kakor hasniti.
Sedaj se je treba posebno v prvem času večkrat prepričati, če pokrovi dobro držč. Ako se da kateri kratkomalo privzdigniti, je to znamenje, da ni bilo šteriliziranje popolnoma pravilno izvršeno. Vkuhavanje je v takem slučaju ponoviti, če se jedila že niso pokvarila do nevžitnosti. Čim natančneje se opravi vse delo pri konserviranju, tem redkejši so taki slučaji.
Hitro se lahko prepričamo, če so konserve dobro pripravljene ali ne, ako jih denemo prve dni na kak topel prostor. Tu se začnejo kvarjenje povzročajoča bitja v steklenicah naglo razvijati, ako imajo še sploh kaj življenske moči v sebi. V takem slučaju odstopijo v par dneh pokrovi. Tu se mora šteriliziranje ponoviti. Ako pa drže pokrovi prej ko slej dobro, je znamenje, da se je konserviranje popolnoma pravilno vršilo.
To so torej v kratkem nekaka splošna navodila, ki jih je treba upoštevati, ako se konservira v patentovanih konservnih steklenicah in vrčih.
Kako se je pa ravnati pri posameznih sadnih in povrt-ninskih vrstah, bode opisano v receptih, ki sledijo.
Sadne konserve.
a)	Splošne opombe.
Sadje konserviramo ali celo ali deljeno (to imenujemo vkuhano sadje ali sadne kompote), ali pa v raznih izdelkih kakor so: sadni soki (Obstsaftej, sadne strjenine (Obstgelče), sadne mezge ali marmelade (Obstmarmeladen), sadne testenine (Obst-pasten), sadni siri i. dr.
Konservirano sadje bodisi celo ali deljeno ali pa v raznih izdelkih je priljubljena in pred vsem jako zdrava jed.
Vkuhavanje v navadnih kompotnih glažih je znano in se poslužujejo naše gospodinje tega načina z jako premenljivim uspehom. Za to je sličnih opazk, kakor: lani se mi je posrečilo, letos pa ne, slišati mnogokrat.
Kar pri sadju čislamo, je njegov fini aroma, njegova naravna sladkost in kislina. Te dobre lastnosti pa odvzame, ozir. prikrije sladkor pri uporabi navadnih kompotnih steklenic, ker g-a je treba precej, ako hočemo v njih sadie ohraniti zdravo. Čim manj sladkorja uporabimo, tem prvotnejši ostane okus sadja, pa tem lažje se to skazi v navadnih glažih.
Če rabimo pri običajnih steklenicah toliko sladkorja, da se saclje sigurno dobro drži. tedaj preseda kompot marsikateremu, ker je presladek: razven tega je tudi za širše sloje predraga hrana.
Pri uporabi patentovanih konservnih steklenic pa ne potrebujemo sladkorja, da konservira sadje, ampak le, da ga zboljša; zato se ravna tu uporaba sladkorja po okusu posameznika. Za osebe, ki ne smejo vživati sladkorja, se lahko vkuhava tudi v čisti kuhani vodi ali v kakem naravnem sadnem soku brez sladkornega dodatka.
Za druge slučaje pa se priporoča rabiti primemo sladkorno raztopino, ker ona zboljša ne le okus, ampak ohranjuje tudi prvotno barvo sadja.
b)	Sladkorna raztopina.
Koliko je treba sladkorja, se ravna po sladkosti za kon-serviranje namenjenega sadja in po okusu oseb, ki vživajo te konserve. Za bolj sladke vrste kakor so n. pr. jagode,' maline, črnice (borovnice), murve, mirabele, črešnje in hruške, zadostuje približno 25 do 30 dkg na liter vode. K slejše vrste n. pr. marelice, breskve, slive itd. so okusnejše, če vzamemo okoli 50 — 75 dkg na liter vode. Pri jako kislem sadju n. pr. pri višnjah, ribezlju, kosmuljah ali kosmatem grozdju, brusnicah, jabolkah, kutinah itd. pa je treba že blizu 75 in več dkg sladkorja na liter vode. Te množine se lahko znižajo ali zvišajo, kakor pač kdo želi po svojem okusu ali kakor komu razmere dopuščajo.
Za sladkorno raztopino rabimo čist1, navadni beli sladkor; še boljši je takoimenovani kristalni sladkor.
Sladkor raztopimo nad pohlevnim ognjem v čisti vodi, pri tem pa raztopino čistimo t. j posnemajmo pene, oziroma nesnago, ki se zbira na površju. 1 liter sladkorne raztopine zadostuje za 3—6 polliterskih steklenic.
Sladkorne raztopine si lahko pripravimo več skupaj, ker se da ohraniti v dobro zamašenih steklenicah. Še boljše je seveda, če jo Steriliziramo.
A. Razno vkuhano sadje ali sadni kompoti.
a)	Splošna navodila.
Navadno vkuhavamo tako sadje, ki je prijetnega aromatičnega okusa in katero se ne da. drugače dolgo ohraniti v sveži obliki. Posamezne vrste zahtevajo posebne priprave. Ene .vkuhavamo take kakoršne so, druge preje delimo, oziroma razrežemo; zopet druge preje lupimo ali jim izkrožimo pečke, osredek. Nekatere ji a tudi pustimo preje nekoliko prevreti v čisti vodi, v sladkorni raztopini ali pa v sladkem kisu.
Vse bre^ razločka je pred rabo temeljito umiti v čisti studenčnici.
Sadje, ki ga mislimo vkuhavati, naj bo sicer zrelo, vendar ne prezrelo, oziroma premehko. Pri' nekaterih vrstah, posebno
*	takih, ki se rade razkuhajo, niti ne kaže čakati, da dozorč. Pripomniti je še, da ohrani sadje, katero pred vkuhavanjem lupimo ali delimo, svojo lepo, prvotno barvo le tedaj, če na-
močimo posamezne kose takoj, kakor hitro so pripravljeni, v mrzlo vodo, v katero smo stisnili nekaj kapljic limonovega (ci-tronatnega) soka ali pa dodjali nekoliko soli n. pr. eno malo žličko na 1 liter vode.
Po tej pripravi je sadje tesno vložiti v steklenice tako, da ostane 4—5 cm praznega prostora; sedaj je sadje zaliti s sladko mo raztopino (oziroma s čisto kuhano vodo) in robe steklenic in pokrovov zbrisati, če niso čisti. Nato je pritrditi gumijev obroček in pokrov z oklepkom, oziroma je položiti pripravljene steklenice v kuhalni aparat in v pisker. V pisker je vode naliti toliko, da so patentovane konservne steklenice pod vodo. Pri navadnih kompotnih steklenicah se to seveda ne sme zgoditi, sicer bi se voda zmešala z vsebino. Pisker z vsebino je postaviti na štedilnik, vkuhavanje se pričnž.
b)	Navodila za vkuhavanje posameznih sadnih vrst
Kateri od sledečih receptov ni za splošno uporabo, je sprejet v ta spis le zaradi popolnosti in je morebiti s tem vendar komu vstreženo.
1. Vkuhana jabolka.
Jabolka vkuhamo le izjemoma, ker jih je mogoče imeti pri pravilni izbiri vrst sveže skozi leto in dan.
Jabolka je lepo vkuhati, velika je deliti in jim izrezati pečke; pri manjših pa izdolbimo po lupljenju samo sredino, kar se lahko zgodi s posebnim sredstvom.
Posamezne kosce je takoj namočiti v vodo, pripravljeno po že opisanem načinu.
Lepotična jabolka, imenovana »acerol«, ki so podobna čreš-njam, lahko vkuhavamo tako, kakoršna so, samo da jih preje umijemo. Jabolčne, kakor tudi hruškine kosce se priporoča pred vlaganjem v steklenice kuhati v čisti vodi tako dolgo, da jih je mogoče predreti s slamnato bilko. Če se to kuhanje opusti, tedaj se sadje lahko vzdigne v steklenicah, kar pa sicer škoduje samo očem.
V	steklenice vložena in s sladkorno raztopino zalita jabolka je sterilizirati 20—30 minut pri 90° C.
Sladkorna raztopina: 75—100 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Za vkuhavanje so pripravne vse vrste, ki so finega, aromatičnega okusa.
2. Vkuhane hruške
so zelo priljubljen kompot. Sad. ki naj ne bo prezrel, oziroma mehek, je olupiti in, če je velik, razrezati v dva ali štiri dele;
pečke je izkrožiti, peceljne ostrgati in posamezne komade takoj namočiti v čisto vodo, v katero smo st!snili nekoliko limonovega soka, sicer hruške hitro porjavč. Vkuhavanje v steklenicah traja 30 minut pri 90° C.
Sladkorna raztopina: 25—50 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Za vkuhavanje so posebno sposobne: rumena jesenska maslenka, dobra Lojza in pa pri nas precej razširjena Ovsenka, tudi štučka ali jakobšca imenovana, ter sploh hruške, ki so slastnega, sladkega, aromatičnega okusa.
3.	Vkuhane kutine.
Ker so kutine nekako kosmate, je dobro obrisati volnato prevleko, nato jih je lepo olupiti, razrezati, izkrožiti pečke; sicer je postopati ž njimi kakor z jabolkami ali hruškami.
Ako želimo lep bel kompost in da se ne vzdiguje v steklenicah, tedaj je pripravljene kutine še prej nekoliko časa kuhati v vodi, predno napolnimo steklenice, kakor je bilo to navedeno tudi pri jabolkah. V ta namen naj se rabi vedno medena (me-singasta) ali bakrena ali pa lončena posoda, nikdar pa železna brez vsake ali z poškodovano prevlako.
Vkuhanje ali steriliziranje traja 30 minut pri 90° C.
Slakoma raztopina: 75—100 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Za vkuhavanje so sposobne vrste, ki so podobne jabolkam, kakor tudi one, ki so enake hruškam.
4.	Vkuhane marelice
so izvrsten kompot, kateri je finega, aromatičnega okusa. Majhne marelice vkuhavamo lahko cele, večje pa lupimo in razpolovičimo.
Priporoča se jih lupiti z roženim ali bronastim nožem, sicer rade zgubč lepo, rumeno barvo. Tudi jih je takoj polagati v že opisano citronatno vodo.
Za trenutek v vrelo vodo namočene in takoj v mrzli vodi ohlajene marelice se dajo baje hitreje lupiti.
Za vkuhavanje namenjene marelice naj ne bodo prezrele, sicer bi se razkuhale.
Zaradi lepšega je vlagati v steklenice posamezne komade tako, da se prerezana znotranja stran sadu prikrije očem.
Posebno fini kompot dosežemo, če denemo v vsako steklenico 5 do 6 olupljenih, mareličnih jedrc.
Cele marelice je vkuhavati 25, deljene pa 20 minut pri 90° C.
Sladkorna raztopina: 50—75 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Za vkuhavanje so sposobne vse vrste, ki se dajo lahko izkoščičiti.
5.	Vkuhane breskve
so nekaterim celo ljubše, kakor marelice. Kar je bilo omenjeno pri mareličnem kompotu, velja tudi za breskve; pač pa se priporoča breskve vedno obeljene vkuhavati, ker imajo neokusno lupino.
Če hočemo pri marelicah in breskvah preprečiti, da se vkuhani kompot ne vzdigne v steklenicah, tedaj moramo pripravljene kosce pred vlaganjem v steklenice politi z razgreto očiščeno sladkorno raztopino in jih pustiti čez noč v tej raztopini.
Drugi dan je vse skupaj malo segreti, kosce pobrati iz posode, jih vložiti v steklenice in zaliti z novo raztopino; prvo pa je porabiti za mezge (marmelade) ali kaj enakega, ker je dobila nelepo barvo in postala kalna. Breskve je Sterilizirati v steklenicah 20 minut pri 90° C.
Sladkorna raztopina: 30—60 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Breskve-koščenice, ponekod imenovane dranceljni, niso sposobne za vkuhavanje; pač pa vse breskve-kalanke, ker jih je lahko izkoščičiti.
6.	Vkuhane slive ali češplje.
Iz navadnih, domačih sliv in tem sorodnih sadnih vrst, ki so razširjene po naših krajih, je mogoče narediti prav okusen kompot in bi bilo le želeti, da bi se posebno vkuhavanje domačih sliv bolj udomačilo, ker dajo te izvrsten, ob enem cen in zdrav prigrizek.
Rabi se naj lep, zdrav in ne prezrel sad.
Navadne slive lupimo ali tudi ne, ter jih vkuhavamo cele ali razpolovičene in izkoščičene.
Če jih pred lupljenjem namočimo v vrelo vodo in takoj ohladimo v mrzli, tedaj se da potegniti samo tanka kožica ž njih, pač pa dobč v tem slučaju rudečkasto barvo, sicer pa ostanejo lepo rumene.
Mirabele in renklode ^žlahtnejše vrste češpelj) vkuhavamo navadno neobeljene.
Vkuhavanje traja pri vseh vrstah 20 minut pri 80° C.
Kako močna naj bo sladkorna raztopina, se ravna po kislini posameznih vrst in po okusu, še bolj pa po — cvenku. Vzame se navadno 25 do 75 dkg na 1 liter vode.
Za češpljine cmoke je mogoče shraniti češplje v patento-vanih steklenicah skozi leto in dan po ceni na sledeči način:
Češplje je s snažno cunjo čisto obrisati, razpolovičiti, izkoščičiti, položiti trdno v steklenice in brez vsacega dodatka Sterilizirati 20 nrnut pri 80° C.
7. Vkuhane črešnje
bi lahko imeli povsod, kjer raste ta sad. Izbrati je lepe, nepoškodovane, zrele, vendar ne premehke črešnje, katere je pred vkuhavanjem snažno umiti. Nekateri jih tudi izkoščičijo. To storiti se priporoča posebno tam, kjer so namenjene otrokom. .
Vkuhava se jih 20 minut pri 90° C.
Sladkorna raztopina: 25—50 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Posebno pripravne za vkuhavanje so srčice in hrustavke, sploh črešnje, ki so bolj mesnate in se odlikujejo po velikosti,, a imajo ob enem male koščice.
8. Vkuhane višnje.
Enako kakor črešnje je vkuhavati višnje, ker so pa kislejše,. je vzeti za sladkorno raztopino 75 do 100 dkg sladkorja na 1 liter vode.
9.	Vkuhani, zeleni orehi
so slasten kompot. Njegovo pripravljanje pa da precej dela.
Snažne, nezrele, zelene orehe brez madeža, pri katerih se pa že da razločevati notranje jedro, je s špičastim lesom prebosti na več krajih ter namakati v čisti vodi tako dolgo, da počrnč; to traja kakih 14 dni. Vodo je pa vsaki dan izpremenitL
Orehi izgubč na ta način vso grenkobo. Sedaj jih je kuhati v vreli vodi, da postanejo nekoliko mehki, potem jih je vsufi v rešeto, da se voda odcedi. Med tem je pripraviti sladkorno raztopino iz 1 kg sladkorja in 1 litra vode za vsak kg sadu. Ko smo pene raz vrelo tekočino posneli, vsipljemo vanjo orehe, da nekoliko prevrejejo. Sedaj je vse skupaj postaviti v loščasti lončeni ali porcelanasti posodi na hlad. Nato je pet dni zaporedoma sladkorno raztopino odcediti, prevreti, da se nekoliko zgosti in zopet na orehe zliti. Pri zadnjem prehuhavanju raztopine je treba še tudi orehe v njej prevreti. Če dodenemo še nekoliko cimeta, klinčkov in pomerančnih ali limonovih lupin, zboljšamo orehom okus.
Tako pripravljene orehe je zložiti v steklenice in zaliti z zgoščeno, sladkorno raztopino.
Pri uporabi patentovanih konservnih steklenic pa ni potrebno sladkorno raztopino močno zgostiti, ker je v njih orehe Sterilizirati 20 minut pri 100° C.
Močno zgostiti sladkorno raztopino je treba, ako rabimo navadne kompotne steklenice, sicer se orehi ne držč dobro. Če se lahko sodi, da bode primanjkovalo raztopine, je med prekuhavanjem primerno dodjati sladkorja in vode.
10. Vkuhani kostanji.
Debel kostanje olupimo, enkrat prevremo v čisti vodi, nato -obelimo spodnjo kožico. Sedaj jih kuhajmo do mehkega v vodi, .'kateri smo dodjali nekoliko limonovega soka.
'Pako pripravljene kostanje je enkrat prevreti v ščiščeni sladkorni raztopini, v katero smo tudi iztisnili nekoliko limone. Sedaj se vse skupaj previdno strosi v kako loščasto lončeno ali porcelanasto posodo in se pokrije ter postavi na hlad. Potem tri dni zaporedoma raztopino odcedimo, s primernim prekuhavanjem zgostimo in vsakokrat kostanje v isti raztopini enkrat prevrimo.
Zadnjekrat je sladkor tako dolgo vkuhavati, da pada od žlice v kapljah. Da raztopine ne zmanjka, je sladkorja in vode dodjati, kolikor je potrebno.
Ko so se kostanji ohladili, jih vložimo v steklenice, zalijmo s sladkorno raztopino in steklenice primerno zamašimo.
Sterilizirati ni treba, ker je sladkorna raztopina gosta dovolj, da konservira.
Računi se na 1 kg sadu 1 kg sladkorja in 1 liter vode. Če rabimo patentovane konservne posode, je lahko raztopina bolj redka, pač pa se mora v tem slučaju Sterilizirati okoli 20 minut pri 80° C.
11. Vkuhane jagode.
Ne prezrele, torej še nekoliko trde jagode denimo v rešeto in splahmijmo z mrzlo vodo tako dolgo, da se jim zemlja ali pesek ali druga nesnaga izpere; potem peceljne in muhe izvijmo, .a ne iztrgajmo.
Pred vlaganjem v steklenice j;h polagoma segrejmo v sladkorni raztopini nad pohlevnim ogniem palično do 80° C. Pri tem se naj rabi loščasta, lončena ali pa mesingasta, oziroma bakrena posoda.
Isto velja za vsa navodila, kjer je govor o kuhanju sadu pred vlaganjem v steklenice.
Računa se na 1 kg jagod okoli 25 dkg sladkorja in 1/4 litra vode. Po primernem segretju je postaviti pokrito posodo črez noč na hlad. Drugi dan je napolniti steklenice z jagodami in te zaliti z isto tekočino, v kateri so se parile. To tekočino lahko
prej nekoliko zgostimo nad ognjem, sicer je zna preostajatj, kar pa itak nič ne dene. kajti mogoče jo je uporabiti tudi v druge svrhe.
Jagode v steklenicah je potem Sterilizirati 15 minut pri
75-80° C.
Pred vlaganjem v steklenice, oziroma šteriliziranjem je pa segrevati jagode zato, da izpuste nekoliko soka.
Jagode,	katerih	prej ne segrevamo,	ampak vlagamo	takoj
v steklenice,	vpadejo	po šteriliziranju zelo	in steklenice so	samo
naspol napolnjene.
Za vkuhavanje so pripravne bolj mesnate, trde vrste, ki se odlikujejo po velikosti.
12.	Vkuhane maline.
Iz malin se večinoma napravlja malinovec ali malinov sok, če pa kedo želi vkuhati tudi cele maline, mu lahko služi sledeče navodilo:
Skrbno	obrane	in snažne maline je	pred vlaganjem v steklenice segreti tako.	kakor je opisano pri	jagodah
Vzame se pa za 1 kg malin 15 dkg sladkorja in V2 I vode.
Posodo z malinami je po segrevanju pokrito postaviti črez noč na hlad.
Drugi dan je napolniti steklenice z malinami in te zaliti z že rabljenim, prej nekoliko zgoščenim sokom.
Zalivati je maline, kakor vse druge mehke, sočne jagode v presledkih med vlaganjem sadu v steklenice. Če bi zalivali še le po že končanem vlaganju, bi se mogoče maline, kakor druge enako mehke jagode zmečkale vsled lastne teže. Šteriliziranje v steklenice vloženih malin traja 20 minut pri 75° C.
13. Vkuhane kopinščnice.
Za kopinščnice velja tisto navodilo kakor za maline.
14. Vkuhane murve.
Enako kakor maline je vkuhavati tudi murve.
Kompot iz črnih murv je okusnejši, kakor iz belih, ker imajo črne murve nekoliko več kisline kakor bele.
15. Vkuhani ribizelj
je baje izvrstno zdravilo proti trganju po udih.
Grozdičje je naglo sprati in djati v rešeto, da se voda odcedi; potem je jagode osmukati. Pri osmukanju se lahko po-
služujemo lesenih ali srebrnih	vilic.	Nato je	jagode polagoma
segreti v sladkorni raztopini na	90° C.
Po zadostnem segretju jih pokrite postavi črez noč na hlad. Drugi dan napolni steklenice in steriliziraj 20 minut pri 80° C.
Sladkorna raztopina: 75 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Za vkuhavanje so posebno sposobne vse vrste, katere imajo velike jagode
16.	Vkuhane kosmulje ali kosmato grozdje.
Izmed vseh jagod je kosmulja za vkuhavanje najpriprav-nejša in je njen kompot pikantnega, prikupljivega okusa.
Deloma dozorelemu sadu	odstrani	pecelj	in muho, potem
jagode umij in na več krajih prebodi	z	leseno	iglo ali navadno
knoflico, sicer razpoči koža pri vkuhavanju. To napikavanje se lahko naglo vrši s pripravo, obstoječo iz več skozi kak zamašek prepiknjenih knoflic.
Napiknjene kosmulje tesno vloži v steklenice in zalij s sladkorno raztopino ter Steriliziraj 20 minut pri 90° C.
Sladkorna raztopina: 50—75 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Pri vkuhavanju popolnoma zrelih kosmulj zadostuje 30—40 dkg sladkorja na 1 liter vode. Teh kompot pa ni tako okusen, kakor oni iz nezrelega sadu.
Za vkuhavanje so posebno priporočljive vrste s tanko,, gladko kožo.
17. Vkuhana črnice ali borovnice.
Povsod, kjer rastejo borovnice,	bi	si lahko pripravile go-
spodinje ta izvrsten in zdravilen kompot; saj je po ceni, ker je treba le malo sladkorja; nabirajo pa črnice lahko deca.
Tudi brez vsakega dodatka vkuhane črnice so dobre. Lepe,, zbrane jagode večkrat splahni v čisti vodi. Ko se je voda odcedila, jih vlagaj v steklenice. Med vlaganjem v steklenice potrosi jagode z zdrobljenim sladkorjem. Računa se na 1 kg sadu 14 dkg sladkorja. Sladkorja torej ni treba preje v vodi raztopiti, ker so črnice močno sočne in izpuste	pri	vkuhavanju dovolj soka.
Šteriliziranje traja 20 minut pri	80°	C.
Črnicam se pripisuje zdravilna moč	zoper želodčne bolezni,,
drisko itd.
18.	Vkuhane brusnice.
Brusnice ali rudeče borovnice so povsod znan in zelo razširjen kompot, neredkokrat edini, ki ga je mogoče dobiti tudi še v	vaški gostilni. Brusničnin sok	se	rad strdi in je precej
kisel. Tej kislini in pa lastnosti strjenja soka je pripisati, da se ta kompot sploh ne kazi. Zavoljo tega je tudi tako razširjen in priljubljen.
Priporoča se vzeti za vkuhavanje le blago prve kakovosti. Nezrele in slabe jagode je izbrati.
Brusnice snažno umij, kar se lahko hitro vrši, če jih primerno mešamo v situ, katero držimo v škafu vode.
Brusnice vkuhavajo po različnih receptih. Nekateri rabijo poleg sladkorja še vino, cimet, klinčke i. t. d. Drugi jih zopet vkuhavajo brez vseh dodatkov.
Sledeča navodila so precej enostavna in lahko izpeljiva. Lepo izbrane in snažno splahnjene brusnice pomešaj, kakor hitro se je voda odcedila, s stolčenim sladkorjem in kuhaj nad pohlevnim ognjem tako dolgo, da se iz jagod izstopivši sok nekoliko zgosti. Brusnice predolgo kuhati tudi ne velja, ker zgube tedaj prvotno, rdečo barvo.
Vkuhavamo pa-brusnice lahko tudi tako, da sladkor preje nad pohlevnim ognjem raztopimo. Ko smo pene posneli, vsipljemo brusnice v raztopino in jih kuhamo tako dolgo, da se nekoliko zmehčajo.
Za 1 kg brusnic zadostuje 50—75 dkg sladkorja.
Brusnice, ki jih kuhamo brez vseh dodatkov, je segrevati tako dolgo, da se začnejo posamezne jagode grbančiti. Med segrevanjem je posodo neprenehoma stresati, da se jagode dobro premešajo in enakomerno pregrevajo.
Komur ne prija brusnicam lastni oster okus, ta naj kuha med 1 kg brusnic približno '/2 kg olupljenih, ižpečkanih in razrezanih hrušk. Pri napolnjevanju v steklenice je djati hruške spodaj, ker se kompot boljše ohrani, če so brusnice zgoraj. Po tem načinu pripravljen kompot je izvrsten. Hruške dobž pikanten, brusnice pa zgube svoj bridek okus.
Kakor rečeno, se kompot iz brusnic ne kazi zlahka, zatorej ga lahko brez skrbi spravljamo v navadne kompotne steklenice in ga ni treba še posebej segrevati ali Sterilizirati v steklenicah.
19.	Vkuhane bezgove jagode.
Kakor shranjujejo gospodinje bezgovo cvetje, ker daje zdravilen čaj, bi lahko iz istega vzroka vkuhavale zrele bezgove jagode in to tem bolj, ker ni treba mnogo sladkorja.
Za 1 kg jagod je treba vzeti 10 -15 dkg sladkorja; vode pa le toliko, kolikor je potrebno, da se sladkor lahko raztopi. Če še
dodenemo nekoliko cimeta, klinčkov in limoninih olupkov, zboljšamo okus bezgovemu kompotu. Vse skupaj je segreti nad pohlevnim ognjem tako dolgo, da se prične gibati v posodi. ■Potem postavi posodo na hlad.
Ohlajene jagode deni v steklenice in Steriliziraj 20 minut pri 75° C.
20. Vkuhane drnulje.
Snažne, zrele, vendar še trde drnulje je najprvo djati za kratek čas v vročo vodo. Potem odcedi vodo, drnulje pa vsiplji v vrelo, očiščeno, gosto sladkorno raztopino in kuhaj okoli 15 minut.
Nato ]ih zajmi iz posode, deni v drugo snažno posodo in polij z isto vročo raztopino, v kateri si jih kuhal; preje pa jo pusti še znova nekoliko prevreti. Sladkorno raztopino naslednje dni še dvakrat odcedi, prevri in ž njo sadje vedno zopet polij.
Ta kompot lahko shranjujemo v navadnih kompotnih glažih. Tudi šteriliziranje ni neobhodno potrebno.
Sladkorna raztopina: 50—70 dkg sladkorja na 1 kg sadu.
21. Vkuhane šipovke.
Velike, bolj mesnate, zrele, a vendar še trde šipečje jagode je na eni strani previdno razklati, iztrebiti pečke z lasci, ne-kolikokrat umiti ter vsipati v vročo, očiščeno, sladkorno raztopino.
V	tej jih je kuhati tako dolgo, da se zmehčajo. Nato jih je vzeti iz posode, vložiti v glaže in zaliti s sladkorno raztopino, katero smo že prej nekoliko zgostili potom kuhanja.
Šteriliziranje traja 10 minut pri 90° C.
Sladkorna raztopina: 40—100 dkg sladkorja na 1 liter vode.
Šipečje jagode so baje dobro zdravilo zoper kašelj.
22. Vkuhane jerebike.
Ne prezrel sad je umiti, vodo odcediti, muho in pecelj odstraniti, primešati enemu kilogramu sadu 50 dkg sladkorja in kuhati tako dolgo, da začne vreti. Ohlajen kompot daj v steklenice in Steriliziraj 20 minut pri 90° C.
23. Vkuhane čežminove jagode.
Snažen, dobro dozorel sad, katerega je že mraz omehčal, vloži tesno v konservne steklenice, zalij s sladkorno raztopino in Steriliziraj 20 minut pri 90° C.
24.	Vkuhane trnoljice.
Trnoljice ali sad črnega trna postane vžiten, če ga dohiti mraz. Tedaj ga tudi lahko vkuhavamo.
Sad je enkrat prevreti v čisti vodi, potem vložiti v steklenice, zaliti s	sladkorno	raztopino in	Sterilizirati 20	minut
pri 80° C.
Sladkorna raztopina: okoli 50 dkg sladkorja na 1 liter vode.
(Opomba: Vzrok, da so tu navedeni tudi recepti za vkuhavanje manj pomembnega sadu, kakor so trnoljice, čežminove jagode, jerebike i. dr., izvira iz dejstva, da niso redki oni, ki mislijo, da je ta ali oni omenjeni sad strupen, oziroma nevžiten. To mnenje je torej treba izpodbiti.)
25.	Vkuhane dinje.
Iz nekaterih	povrtnin	n. pr. iz dinj,	buč, rabarbare	se da
pripraviti kompot, ki je sličen sadnemu in ker je način pripravljanja skoraj isti, naj sledč ta navodila na tem mestu.
Dinje je olupiti in jim izrezati osredek, potem jih je razrezati v koščke. Te je djati v loščasto, lončeno ali porcelanasto .posodo in med polaganjem močno potrositi s stolčenim sladkorjem.
Črez 24 do 48 ur je vložiti dinj v patentovane konservne steklenice in zaliti s sokom, ki so ga med tem izpustile.
Šteriliziranje traja 15 minut pri 100° C.
Sladkorja je vzeti okoli 50 dkg na 1 kg sadu.
Prav okusen kompot iz dinj si napraviš tudi na sledeči način;
1 kg dinjinih koscev namakaj črez noč v pol litra vinskega kisa. Drugi dan kis odcedi, mu primešaj 30—50 dkg sladkorja in dobro razrezane olupke ene limone. Vse skupaj pristavi k ognju in ko začne vreti,	prideni dinje, da zraven	vrejo kakih 10	minut.
Nato dinje poberi	s cedilom	iz kisa, vloži	v steklenice in	zalij z
ravnokar rabljenim sladkornim kisom, katerega pa še preje nekoliko zgosti s kuhanjem.
Napolnjene steklenice Steriliziraj 15 minut pri 100° C.
26 Vkuhane buče.
Kakor dinje je pripravljati tudi buče. Zaradi zboljšanja okusa se doda tem pri vlaganju v steklenice še nekoliko cimeta, klinčkov, ingverja in limoninih ali pomerančnih olupkov.
-Za vkuhavanje je rabiti le boljše, sladke vrste.
Kakor dinje in buče vkuhavajo nekateri tudi murke ali kumare.
(Nadaljevanje sledi.)
Umna reja kuncev ali domačih zajcev.
Sestavil P. St. Polenčan.
(Dalje).
Angleški ovnati kunec.
To pleme so zredili Angleži iz francoskih kuncev. Obema pasmama visita uhlja nizdolu, toda angleška ima mnogo daljša; temu je vzrok: ker so ga gojili le na dolgost uhljev. Slaba posledica tega pa je, da je pri tem zaostalo drugo truplo; zato je tudi angleški kunec lažji od francoskega. Hrbet ima malo vzbočen, prednje noge mnogo krajše od zadnjih. Glavni pomen pri tej pasmi pa imata uhlja.
Po tema se spozna pasma. Uhlja morata viseti na obeh straneh ohlapno; — ako pa to ni, je to dokaz nečistokrvnosti.
Barve so ti kunci različne, imamo rumene, sive, črne, po največ pa pisane. Glava je podolgovata, čelo široko, nos izbočen.
Že poprej omenjena uhlja ne dasta tolike koristi rejcu, ki se peča s kuncerejo zaradi mesa, kakor stane njih oskrbovanje. Zavoljo tega je angleška pasma vrednostna le za rejca-ljubitelja.
Kdor nima potrpežljivosti in ni pripravljen se tudi gmotno žrtvovati za svoje kunce in noče ubogati tistih potez, ki so mu začrtane v knjigah o umni reji kunca, naj se ne spušča v rejo tega dragocenega kunca. Pri tem plemenu odločuje večjidel sreča sama. vendar pregovor pravi: Vsak je svoie sreče kovač.
Znano je. da toplota razteza vsa telesa, mraz jih pa skrči. S tem mora računati tudi tisti, ki hoče rediti angleškega kunca. Reja tega kunca se mora pripraviti za toplejše poletje. Kdor si je uredil že vse potrebno: pripravil hlev, ki je prost prepiha in mokrote, ki ima na čelni strani žice in razven tega tudi steklo, da se lahko ta stran v hladnih nočeh zapre, naj se še-le loti nabave plemenjakov. Nabaviti si je vedno dobre plemenjake, od katerih je znano, da odredijo tudi pravilne mladiče. Nikdar se naj ne kupi mladičev, vsaj tega plemena ne; če zaostaneta uhlja, uničeno je vse pleme in reja in veselje je splavalo po vodi.
Samico se oplemeni v sredi ali h koncu sušca, kajti za rejo angleškega kunca so najpripravneji meseci od velikega travna do začetka kimovca. Ko je samica skotila sredi malega travna mladiče, se ti pregledajo in skrbno zavarujejo pred hladom. Ker so že zlasti noči hladne, se tudi čelna stran s šipami zapre;
vendar morajo imeti živalice v kletki dovolj svežega zraka: katerega naj dobivajo skozi malo odprtino. Toplota v hlevu ne sme nikdar pasti pod 15° C. Angleški kunec lahko prenese mraz ravnotako kakor drugi vendar to močno škoduje njegovim uhljem. Vroče solnce dela na teh kuncih prave čudeže.
Z oplemenitvijo se pa ne sme, oziroma ne more vsikdar čakati do meseca sušca. Čestokrat je samica že v svečanu voljna sprejeti oplemenitev, kajti narava si ne pusti velevati od človeka. V takem slučaju se jo mora dati takoj samcu v obrejitev, sicer lahko postanejo različne slabe posledice. Nekatera samica se ne pusti pozneje več oplemeniti, druga postane slaba mati i. t. d. Ravnotako krivo je tudi samico siliti v oplemenitev, kajti ta prav pogosto nevarno vgrizne samca.
Nikakor se ne sme pustiti samice cele noči pri samcu. Zadostuje le par minut. Opazilo se je, da je samica, katero je samec le enkrat oplemenil, skotila 15 mladičev, druga pa, katero je tri in še večkrat, komaj enega. Vsled tega se lahko in celč mora oplemenitev nadzorovati.
Kdor hoče umno postopati	s svojimi	kunci,	imeti	mora
dojnico, ali pa nekaj mladičev v slučaju prevelikega števila pobiti. Dojnico se oplemeni 1—2 dni prej nego plemenko i. t. d., kakor je razloženo na drugem mestu. Samice naj se nikdar ne vporablja v oplemenitev pred osmim, samca pa pred desetim mesecem.
Če je šlo vse po skotitvi po sreči, zapuščajo mladiči s tretjim tednom gnezdo. Takrat mora še posebno paziti rejec te pasme. Stara slama se mora odstraniti iz hleva in nova nastlati. Ta čas se zvrše tudi druga postranska čisten ja. Gnezdo na j še ostane v hlevcu. Dobra nastelja in vedno enaka temperatura sta ključ do dobrega uspeha.
Ker so še vedno mrzle noči.	mora biti	ponoči	čelna	stran
zaprta. Le odprtina za menjavo zraka mora biti nezapažena, biti pa mora tako visoko, da mrzla sapa ne zadene naravnost zajčkov.
V	tretjem redu se prične merjenje uhljev in to se ponavlja nadalje vsak teden. Mera se vedno zapisuje. To je le malo delo, ki pa nam je v veliko veselje, če opazimo, da so uhlji čez mero zrasli. Meri se pa tako-le: Oba uhlja se napneta na mero in nato se pogleda daljava konca levega od konca desnega uhlja. To je dolgost uhljev pri ovnatih kuncih; pri drugih merimo od korenine, do konca uhlja.
Črez dva meseca se odstrani	samico iz	hleva; mladiči	ostanejo v istem hlevu, ker bi sicer	nastala prememba	toplote, kar
vselej slabo vpliva na razvijajoča se uhlja. Dorasle angleške ov-nate kunce delimo v dva razreda: I. razred dolgost črez 58 cm,
II.	razred dolgost 45—58 cm.
Mnogih slabih uspehov vzrok je tudi slabo krmljenje bodisi od matere same ali tudi pozneje od rejca.
Ko starka počiva 8—10 dni, pustimo	jo	zopet	obrejiti.
Tokrat se uredi vse, kakor prvikrat, le s tem razločkom, da ■ostanejo pri njej mladiči dokler je mogoče, ker na tretjo ople-menitev niti misliti ni. Takrat namreč bi se mladiči skotili še-le vinotoka in bi se uhlja nič ne razvijala. Tudi neglede na uhlja ne prinese jesen ali zima nič dobrega. Le rastoča toplota spomladi ali poletu koristi kuncem. — Nekaj rejcev	že	vporablja tudi
zakurjene hleve.
Četudi starca nimata dolgih uhljev, lahko jih dobe mladiči vsled pravilne toplote v njihovem tretjem mesecu. Dobro nam služi tudi to, da lahko s petim mesecem precenimo precej gotovo svoje živalice. — Včasih pa nanese slučaj,	da	imajo	mladiči
neenakodolga uhlja. Razlika znaša 6—8 cm.
Vsak seveda ne bode našel v tej pasmi sreče, ker je jako negotova. Nihče torej naj ne začne reje v velikem, ampak naj se najprej pouči in poskusi, da mu ne bode treba potem veliko žrtvovati zaradi svoje nevednosti. M koncu naj izrazim še eno željo: ne poskušajte svojim kuncem pridobiti dolgih uhljev z natezanjem, kajti to ne koristi mnogo ali pa nič in je le prazno trpinčenje živali.
Angora-kunec.
Različno mnenje vlada med rejci te pasme o njenem postanku. Mnogo jih trdi, da je to pleme doma v mestu Angora v mali Aziji, drugi zopet, da se imenuje tako vsled svoje volnene dlake (Angora-koza. Angora-ovca in Angora-mačka).
To pleme se loči od drugih plemen po svoji kodrasti dlaki, ki doseže često 25 cm, in je zelo dragocena.
Barva teh kuncev je navadno bela, a nahajajo se tudi črna, rumena in siva. Beli imajo rdeče oči. Bela volna je najdragocenejša. Teža doraslega kunca je 4 kg. Ušesa so pokonci stoječa ‘in merijo 13 cm; njih okras je čop dlake ob vrhu. Lepo vzrejen Angora-kunec je podoben velikemu kozmiču.
Ker leži vrednost tega kunca v fini dlaki, je njegova reja si-lno težavna, akoravno kunci sami niso ne boječi in ne izbirčni. Hlev mora biti popolnoma snažen, da si kunci ne onesnažijo
svoje dlake, kar škoduje njeni kakovosti. Onesnažene dlake se ne sme izpuliti, temveč odrezati. Za nastelj naj se vporabija kratka ovsena slama; mladiči se morajo zgodaj ločiti, da se ne oblatijo med seboj.
Pred osmim mesecem niso Angora-kunci za rejo. Plemenjaka ne smeta v tem času spreminjati dlake. Lepšo in finejšo dlako ko imata starca, tem boljšo smemo upati pri mladičih. Samice so navadno dobre matere. Glavna skrb po odstavi je, dlako mladičem kolikor mogoče lepo in snažno ohraniti. Mnogi rejci češejo svoje kunce. Imajo nalašč za to pripravljene češlje, s katerimi se lahko dlaka docela očedi. Kadar kunci spreminjajo dlako, naj se jih pogosteje češe, da se stara dlaka odstrani in nova hitreje rase. Pri mladih kuncih se pa s česanjem dolga dlaka izpuli, vsled česar je pogosto česanje pri teh naravnost škodljivo, v tem slučaju je bolje uporabljati pripravno krtačico.
Hlevi naj bodo precej prostrani, kajti v majhnem prostoru se dlaka ne razvija dobro. Toplota ustvari lepo in fino volno, a pospešuje tudi rast uhljev, kar se mora seveda zabraniti. Srednja pot je tudi tukaj najboljša pot.
Kdor ne razpolaga s potrebnim časom, naj se ne peča z rejo tega plemena, kajti potem gotovo ne doseže tistih uspehov, na katere je upal. Za takega so boljša plemena, ki ne zahtevajo toliko pozornosti.
Angleški pisani kunec in druga plemena.
Angleški pisanec tehta 31/2 kg. Spozna se po svoji risbi. Glavna barva je bela, risbe so pa temne. Na nosu ima metuljčka, ki mora biti brez zobcev; okolu oči je temen kolobar; ušesa so cela temna in ravnotako tudi lice. Po hrbtu od ušes do repa nahaja se temna proga. Pike na bedrih so tudi temne, istotako krpe na bedrih in pike na trebuhu med sesci. Glede na temno barvo razločujemo črno-, sivo-, rumeno-bele angleške pisane kunce. Za plemenjake vzemimo le kunce z natančnimi risbami, ki so čistokrvni.
Druga plemena: Black and tau; Blue and tau, Cesarski kunec, Chamois kunec, Dunajski kunec, Japonski kunec, Nemški velikani, Ruski pisani kunec, Ruski Angora-kunec i. dr.
Križanja.
Akoravno so vsa današnja plemena nastala iz križanja raznih plemen pod vplivom različnega podnebja, to vendar ni vsikdar srečonosno. Iz križanja postanejo namreč po največ
mehkužne živalice,, ki so prav pristopne nalezljivim boleznim. Le redkokedaj imajo iz križanja postali kunci toliko moč po-dedovanja, da bi bili njihovi mladiči z njimi enako zaznamovani. To se je seveda moralo zgoditi pri postanku dandanašnjih plemen, vendar »vsak dan ni nedelja«. Sedaj je to le težko mogoče, kajti vse se je že preizkusilo.
Čeravno so križanci — kakor že prej povedano — silno mehkužni,, imajo tudi svoje dobre lastnosti, zaradi katerih se jim nekateri manj izkušeni rejci sploh ne morejo odreči. Te vrline so: velika plodovitost in zmožnost prenašati glad ter tudi vremenske premembe; včasih tudi pridobitev na teži Tega vsega pa v kuncereji ne potrebujemo. Če je sploh kje še mogoče, da se to, kar je koristno in tudi ljubljeno, v enem združi, je to gotovo v kuncereji. 'Kdor redi katerokoli čistokrvno pleme iz zgolj nagnjenosti do njega, ime! bo tudi iz tega korist, kajti, kar je pravilno razvitega potomstva, se proda kot čistokrvno, drugo se pa porabi v kuhinji.
Kdor še pa vendar hoče križati, naj križa med samico večje pasme in samcem manjše, kajti drugače je skotenje silno nevarno, ker so mladiči preveliki.
Za tiste, ki rede kunce samo zaradi mesa, bi bilo potrebno, da združijo divjega zajca z domačim, kar pa najbrž ni mogoče.
V	tem slučaju bi se dobilo še bolj trpežno pasmo, kakor so dandanašnje. Povsod drugod pa: Kdor redi čisto pleme, užival bode veliko veselje in njegov trud se mu gotovo izplača.
(Nadaljevanje sledi).
Zadružne in gospodarske vesti.
Važen ukaz za posojilnice. Zadnji naredbenik pravosodnega ministerstva vsebuje med drugim tudi ukaz pravosodnega minister-stva z dne 6. svečana 1911 o sprejemanju vložnih knjižic poljedelskih in drugih posojilnic kot varščin. Na pravosodno ministerstvu so prihajale namreč pritožbe, da so se take vložne knjižice kot varščine načeloma zavračale. Vsled tega kliče pravosodno ministerstvu vsern sodiščem v spomin svoj ukaz z dne 2. marca 1907, št. 3558, s katerim je vsa sodišča opozorilo, da se sme po prostem preudarku sodišča pripustiti vložne knjižice avstrijskih, poljedelskih in drugin posojilnic kot varščine.
Socijalni demokrat o uvozu prekmurskega mesa. Ker naši so-cijalni demokrati in drugi »prijatelji« kmečkega stanu vedno toliko vpijejo o »kmečkih krvosesih« in »oderuhih«' in zahtevajo odpravo agrarnih carin ter odprtje mej, ne no odveč, ako povemo našim či-tateljem vsebino članka »Prerijska živina in uvoz zmrzlega mesa«, ki ga je v znani socijalnodemokratični reviji »Sozialistische Mo-natshefte« napisal istotako znani nemški socijalistični učenjak dr. Artur Scholz. Izvaja bistveno sledeče: Združene države (severoame-rikanske) ne bodo več dolgo prišle v poštev kot izvozno ozemlje, ampak bo izvoz od tam kmalu popolnoma prenehal. Iz Kanade, Ar-gentinije in Avstralije je izvoz še mogoč. Nemški velikomestni mesni konzument se bo prva leta morebiti še dobro počutil in imei cenejše meso. Kajti v tem prvem času bo cena tega mesa brezobzirno nižja nego jo more ponuditi nemški kmet in kmetijski delavec, ki se peča s svinjerejo (24% vseh svinj je na obratih pod 2 ha). Ko se bo to zgodilo, potem bo med tem časom osnovani inozemski mestni trust pognal cene. višje. Mali živinorejci pa bodo že med tem primorani, iti v mesta in postati industrijski delavci. Novi kmečki stan ustvariti, bo nemogoče: kajti lahko je, kmete in kmetske delavce spremeniti v meščane in industrijske delavce, nikjer in nikomur pa se še doslej ni posrečilo, velikomestno maso prebivalstva preobraziti v dobre kmetovalce in živinorejce. Ako bi kdo hotel preiskovati, ali in v koliko je nemško kmetijstvo doslej preskrbovalo potrebno meso, mora pričeti pri poljedelstvu in njega dohodkih; ker posebnost nemških razmer je organična zveza in tesnt medsebojni vpliv med poljedelstvom in živinorejo. Dohodki poljedelstva se vsled boljše obdelave, sniotrenega gnojenja, skrbne izbire sort itd. vedno množe. Povprečni dohodki za ha so se v zadnjih treh desetletjih silno pomnožili. 3 tem v zvezi je povzdiga živinoreje. Število svinj je od 1. 1873. do 1907 za dvakrat bolj naraslo nego število prebivalstva. Ze v začetku devetdesetih let se je letnu krog 800.000 svinj uvozilo v Nemčijo, katere so se izkazale kot nosilke nalezljivosti gotovih kug. Takrat ni bilo v hlevih kmetov in kmetskih delavcev nikdar konca in kraja kugi. Šele ko se je obmejno nadzorstvo strožje izvrševalo, je’uvoz svinj padal. Še veliko-bolj pa se je v istem času dvigala tuzemska produkcija, kar je bila posledica varnosti pred zanešenjem kuge. Dr. Schulz v nadaljevanju svoje razprave preračunava razvoj stanja živine na Nemškem in prihaja do zaključka, da :e vsa klavna živina naraščala razmerno bolj nego sicer tudi naglo naraščajoče nemško prebivalstvo. Zato ja treba povdariti, da se je nemško kmetijstvo v produkciji živine in mesa izkazalo kot jako sposobno. Zato nima nemški narod in nima osobito nemški delavski razred nobenega utemeljenega razloga, preskrbovanje z lastnim mesom pustiti ob strani in storiti svojo vsakdanjo hrano odvisno od uvoza prerijske živine in zmrzlega mesa. katerih izvorne dežele so njegovemu območju popolnoma odtegnjene: tem manj vzroka ima za to, dokler se cene mesa v na*i državi gibljejo na zmerili višini in le počasi naraščajo; to pa se je doslej v letih normalne košnje krme vedno godilo.«
Razmere v Nemčiji so seveda precej različne od razmer pri nas, ker je tam živinoreja Mogočno razvita. Vendar od dr. Schulz* izvajane misli veljajo v‘polni meri tudi za naše razmere.
Uspehi gnojenja z umetnimi gnoji!!. V eni zadnjih številk smu priporočali 40% no kalijevo sol kot kalijevo gnojilno sredstvo za krompir, ker je pri njeni uporabi v spomladi nevarnost, da bi imel krompir neugodno množino škroba, manjša. 40%na kalijeva gnojilna sol je sicer res precej dražja ko kajnit; ker vsebuje priličnu trikrat toliko redilne snovi kalija kot kajnit, stane prilično trikrat več kot ta. Vendar pa se naj pri gnojenju krompirju s kalijem v spomladi vkljub tej pravzaprav le navidezno višji ceni da vedni« prednost 40% ni kalijevi soli. Kako visoka donosnost se lahko doseže s 40/*no kalijevo soljo, kaže cela vrsta poskusov, ki jih navaja časopis »Stallmist u. Kunstdiinger« !se dobi zastonj pri kmt-tijski pojasnjevalnici kalijevega sindikata Dunaj VIL, 2., Skoda-gasse 3). Preračuni kažejo, da se doseže na s kalijem gnojeni parceli 1 ha za 173.50 K večji dobiček nego na enako veliki parceli, gnojeni samo s fosforno kislino in žveplenokislim amonijakom. Za izdatek 36 K, ki se je prabil za nabavo 300 kg 40%ne kalijeve soli, se je torej dosegel Skratni dobiček.
Ker krompirjeva žetev 250 o^odvzame zemlji 176 kg kalija ln le 44 kg fosforne kisline ter 96 kg dušika, torej pretežno množino kalija, se lahko vkljub bogatemu gnojenju s hlevskim gnojem pripeti, da krompirju primanjkuje kalija. Množina kal.ja v zemlji je odločilna za množino žetve, ker ie toliko krompirja zraste, kolikor je v zemlji v to svrho potrebnega kalija. Zato je v teh slučajih tudi enostransko gnojenje s kalijem na mestu. Ono spopolni množino redilno snovi in omogoča tudi boljšo izrabo gnojenja s hlevskim gnojem.
Samo par slučajev: posestnik I. 11. v S. je dobil na parceli ene njive, kjer je gnojil samo s hlevskim gnojem, 173 q krompirja. Na isti njivi je na drugi parceli, kjer je pognojil na 1 ha tudi 200 kg 40%. n e kalijeve soli, dobil 188 q. Torej za 14.5 q na 1 ha več, t. j. za K 40.60 več nego na prvi parceli. Poleg tega je bil krompir na drugi .parceli lepši in trpežnejši.
Drug poskus: Posestnik P. V.', v U. je 1. 1909 vsejal med ove3 zeleno deteljo m je 1. 19i0 brez gnojenja nažel 22 q na 1 ha. Na drigi paiccli, kjer je gnojil samo s superfosfatom, je dobil samo 30.6 q na 1 ha, na tretji parceli pa, kjer je gnojil s superfosfatom in 40%no kalijevo soljo, je dobil 41 q. Osobito na tej parceli je bila detelja silno razvita in živahne barve. Zato je vsakemu kmetovalcu gnojenje s superfosfatom in kalijevo solj > le priporočati (na 1 ha 400 kg superfostata in 200 kg 40% ne kalijeve soli).
Dx2llSXJ
Odgovorni urednik: Miloš Stibler.