Stev 232 Trst, ¥ torek 20. avgusta 1912 Tečaj XXXVII. HHJPJ IZHAJA VSAK DAN teiil sh nedeljah In praznikih ob 5., et> ponedeljkih sb 9. zjutraj. Facaailne Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 otot.) v mnogih voLiikarnah v Trsta tu okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster, po 5 nvč. (10 stot.) 9«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ieoione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ranrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po S^O it. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 VTst 20 K, vsaka sviu*-ljna vrsta K. 2. Maii oglasi po 4 stot. beseda, uaj-»anj pa 40 sto t. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprava J&4inoBi±u. — Plačuje se Izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo « Trstu. SPINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo poUtilntga društva „Kcfinosf .r Primor j, mar m ecio l«*o 24 k, pol leta 12 K, 3 mesece 9 K; aa a»- ročk« brea dopoalane naročnine, ae uprava ne odra. lnfcllM M i«4«ljak« U«u]» ^KOniOSTT" itftM t mm mU tete Mm M«, aa teta Str o a 1-SO. Tal dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N«!rxak»-vana piana aa aa tpreteaajo ta rokopisi ao aa vraiaja. Naročnino, oglasa in reklamacijo js pošiljati na upravo Ust*, UREDNIŠTVO: sHoa Giorgio Gafatti 20 (Naredni 4*m). lafejaiati in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastr.a kuasmag Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edtaocr.*. rptBaaa sadruga s omejenim poroštvom v Trrta, ulla» Oiorgio Galatti štev. 20. sllalCnl rabin liev. 841-652. TELfFOft ft 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje za četrtek, dne 22. avgusta ob 8 zvečer JAVEN SHOP v Sokolovo dvorano v „Nar. domu". DNEVNI RED: Razmere na Hrvatskem. Slovenci Trsta in okolice ! Za naše brate gre! Pričakujemo, da bodete storili, kakor vedno, svojo dolžnost. ODBOR BRZOJAVNE VESTI. Ministrski svet. DUNAJ 19. (Kor.) „Fremdenblatt" poroča : D?, ne s dopoldne se je seŠtl ministrski svet pod predsedstvom ministra notranjih zadev barona Heinolda. Pri ministrskem svetu so bili navzoči vsi člani kabineta. Posvetovanje se je nadaljevalo tudi popoldne. Spor med Berchtoldom in Auffenbergom. DUNAJ 19. (Kor.) Neki ogrski list je poročal pred kratkim, da so nastale d fe-rence med zunanjim ministrom grofom Berchtoldom in vojnim ministrom vit. Auf-lenbergom. „Politische Korrespondenz" je pooblaščena, da izjavi, da je ta vest iz tite Izvita. Odlikovanje ogrskih ministrov. BUDIMPEŠTA 19. (Ogr. biro.) Cesar je podelil ogrskemu trgovinskemu ministru Beotlyju in finančnemu ministru dr. Te-Ie3zky[u dostojanstvo tajnega svetnika. Poljaki na delu. DUNAJ 19. (Izv) Načelnik poljskega državnozborskega k!uba državni poslanec dr. Leo je prišel danes na Dunaj in je tu dalje časa konferiral z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom o raznih galiških zadevah, posebno pa o menenju vlade v zadevi vseučiliškega vpiršanja. Na Dunaju se mudi tudi poijski državni poslanec dr. Rosner, ki je konferiral z ministrom za javna dela, dr. Trnkom, v zadevi galiških vodnih cest. Ogrski ministrski predsednik pri cesarju. BUDIMPEŠTA 19. (Izv.) Ministrski predsednik Lukacz odpotuje jutri v IschI, kjer bo sprejet pri cesarju v a vdijenci in mu bo poročal o ogrskem državnem proračunu za leto 1913. Cesarjeva vrnitev na Dunaj. ISCHL 19. ((zv.) Koncem meseca avgusta se cesar vrne zopet na Dunaj, kamor ga pride z2Četkom meseca septembra obiskat angleški kralj Juri). Drugi teden meseca septembra odpotuje cesar v Budimpešto in bo stanoval v gradu God5 o. Razni listi pišejo, da pride tu k cesarju v posete srbski kralj Peter, a ta vest se v poučen'h krogih zanika z vso odločnostjo. Ogrska opozicija napoveduje boj. BUDIMPEŠTA 19. (Izv.) Član opozicije grof Mihael Karoly je izjavil, da bo opozicija tudi v delegacijah nastopila z opozicijo. Sicer se o tej stvari še ni sklepalo, toda znano je, da je bil ta predlog simpatično sprejet od opozicljonalnih poslancev. Minister dr. Trnka častni doktor češke tehnike. PRAGA 19. (Izv.) Danes je odšel na Dunaj rektor češke tehnike profesor dvorni svetnik Stoklasa z dekanom češke tehnike v Pragi, da izroči ministru za javna dela dr. Trnki diplomo Častnega doktorata praške češke tehnike. Minister dr. Trnka je absolvent praške češke tehnike. Poslanka Vikova-Kuneticka ne odloži mandata. PRAGA 19. (Izv.) Z ozirom na trditve raznih listov, da namerava poslanka Vikova-Kuneticka odložiti svoj mandat vsled na-i padov mladočeških listov, češ, da je govo-) 'rila na nekem narodnosocijalnem shodu v , Mladi Boleslavi, izjavlja sedaj Vikova-Kune ; ticka v „Narodnih Listih*, da so vse vesti 0 odložitvi mandata neresnične. Hoče počakati, dokler ne izrečejo vse instance svoje besede o veljavnosti njenega mandata. . Shod proti razmeram na Hrvatskem. PRAGA 19. (Izv.) Danes se je vršil tu velik protestni shod narodnosocijalnih mladinskih organizacij proti nevzdržnim razmeram na Hrvatskem in proti drakonski razsodbi v Jukićevem procesu. Po referatu državnega poslanca Choca je bila sprejeta resolucija, ki ogorčeno protestira proti sedanjemu na Hrvatskem vlada|očemu absolutističnemu režimu ter izraža hrvatskemu narodu bratske simpatije. Srbi proti Berchtoldovi akciji. BELGRAD 19. (Izv.) Srbski listi ostro obsojajo Berchtoldovo akcijo v svrho ureditve razmer v Turčiji in jo imenujejo neupravičeno vmešavanje v notranje razmere Turčije. Angleži za Berchtoldovo akcijo. LONDON 19. (Kor.) „Times" piše: Javno menenje Angleške označuje inicijativo grofa Berchtolda za zelo hvalevredno. 1 „Svobodna misel" na Francoskem. * PARIZ 19. (Izv.) V mestu Lille se je vršil prvi francoski kongres „Svobodne misli", na katerem je bila sklenjena ustanovitev bojne organizacije proti katoliški organizaciji in boj za končno osvoboditev francoskega naroda verskih spon. Papež ni šel iz Vatikana. I RIM 19. (Kor.) „Osservatore Romano41 zanika vest, ki se je razširila te dni po Rimu, da bi bil šel papež ponoči iz Vatikana, da bi posetil svojo sestro Rozo, ki stanuje v neki palači poleg Vatikana in katere zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo. PODLiSTEK Osvit. Slike iz tridesetih iet. Spisal Ksaver žandor OJalskt. — Frevel a. "E. Tu je bilo vse razigrano. Tivadar sam je bil oblekel fantastično orijentalsko obleko in je, ležeč na divanu, kadil čibuk. Okrog njega so se motali i:i skakali drugi ter pili In peli. Kargačevlć in Cerović sta bila sedaj tudi dobre volje, kakor vsi drugi. — Vsak najnespametnejši predlog je bil sprejet v družbi, in Kargačevfc in Cerović sta posnemala ostale. Dobri Slavonec Je celo govoril neizmerno dolg madjarski govor, v katerem je predlagal, da se Tivadarju takoj priredi triumfalen obhod po Zagrebu, za kar naj se nabavijo baklje In — tako dalje. Sam Tivadar je prekinil te šale. Pil v veliko, pa se mu ni poznalo. — Bratje, ne tako! Jaz imam č ^g predlog. Pojdimo k „Fortuni* na Mar*.^ trg. Videli bodete, kaj napravim tamkaj. — Tako je! — tako! — so krič r> vsi. V par minutah so bili pripravljeni v^i in vesela družba Jo je mahnila proti Harmici v Dugo ulico, kjer so mladeniči zbijali šalo za šalo, drugo hujšo od druge, na osorne besede zaspanih filistrov z oken pa odgovarjali s smehom, roganjem in izsika-vanjem. — Dan lo se je žj, ko so še vedno v kavarni „FoiJuni" rogovilili in razbijali stole in zrcala. Končno sta se okrog štirih iztrgala iz družbe Kargačevlć in Cerović. Ta se je še zunaj krohotal na ves glas, kako je Tivadar posili obril natakarju brke. Kargačevlć pa je premagal smeh in se je, grede mimo svete podobe na trgu, pobožno prekrižal odkrite glave. Oba sta stanovala na kaptolski strani mesta, a krenila sta proti kamenitim vratom, ker je trdil Cerović, da se mu vsakokrat ježi koža, kedar mora mimo konvikta. Zavila sta zato v Gosposko uUco. Vreme se je izpremenilo, Jutro se je kazalo vedro. Napotila sta se proti Griču. H. Na oglu semeniške in kapucinske ulice pred nizko, dolgo hišo, ki se Je že držala Griča, sta srečala Kargačevlć in Cerović svojega tovariša in prijatelja Ivana Kotro-manića, ki je bil v družbi Še dveh mladih ljudi. Prihajali so iz gledališke ulice, kjer so bili pri grofu Janku DraŠkoviću in so med-/jotoma spremili svojega prijatelja, mladega doktorja Gaja, ki je stanoval pri odvetniku Valeiiću v kapucinski ulici. Mladcem ^se nt dalo domov; zatopili so se namreč v pogovore, ki so Jih popolnoma zavzeli. — Ivane, da si mi zdrav! Valeas, amice! — Je vzkliknil Kargačevlć, spoznavši glas svojega tovariša. Cerović pa ga Je že objel z rokami okrog vratu in se mu vrgel na prsi. — Zdravi — dečki Junaki 1 — je jima odgovoril Ivan Kotromanić in je prisrčno in ognjevito objel oba obenem. Bil Je to zal mladenič, nekako v dvaindvajsetem letu, rasti krepke in bujne. Prijetno temnopolto Kranjski deželni zbcr. LJUBLJANA 19. (Izv.) Kranjski deželni zbor se snide koncem meseca septembra h kratkemu zasedanju. Kranjski deželni odbornik dr. Pegan ponesrečil. LJUBLJANA 19. (Izv) Deželni odbornik dr. Pegan, ki se Je te dni nahajal na letovišču v hrvatskem Primorju, se je včeraj vračal na svojem avtomobilu proti Ljubljani. Nad Cirkvenico pa Je avtomobil po nesreči zadel v brzojavni drog, tako da je dr. Pegan odletel iz voza s tako močjo, da se je na tleh trikrat preobrnil. Dobil je težke poškodbe na obrazu in rokah ter si Je pretresel možgane. Maščevanje lista. DUNAJ 19. (Izv.) Tukajšnji radikalni nemški list »Ostdeutsche Rundschau" Je bil pred par dnevi zaplenjen, ker je priobčil članek o privatnem življenju cesarjevem v Ischlu. List je nato izjavil, da ne bo prinašal več vesti o cesarju, in res ni list priobčil nobene vesti o cesarjevem rojstnem dnevu. Atentat na generalnega vikarja dr. Pflugerja. DUNAJ 19. (Izv.) Zdravstveno stanje težko ranjenega generalnega vikarja dr. Pfiu-gerja je ugodno. General Caneva v Rimu. MILAN 19. (Izv) „Secolo" poroča iz Rima, da pride poveljnik italijanske armade v Tripolitaniji, general Caneva, dne 25. t. m. v Rim, da bo konferiral z ministrskim predsednikom in vojnim ministrom. Opozicijo-nalni listi pripominjajo k tej vesti, da bo s tem Caneva definitivno odpoklican iz Tripo-litanije, dočim pa zatrjuje vojno ministrstvo, da prihaja Caneva le na dopust. Pogreb vojvodlnje Genevske. STRESA v Italiji 19. (Kor.) — Truplo vdove vojvodlnje Genevske Je bilo danes blagoslovljeno. Prisostvovali so vojvoda Genevski in princ Videmskl, oblasti in odposlanstva mnogoštevilnih društev. Sprevod se (e pomikal skozi špallr ogromne množice ljudstva. Po hišah so bile izvešene Žalne zastave. Truplo so odpeljali na kolodvor, da ga prepeljejo v Turin, kamor so prišli že danes k pogrebnim slavnostim kralj Viktor Emanuel, princ Saksonski in princ Aifonz Bavarski. Turški prestolonaslednik na Dunaju. DUNAJ 19. (Izv.) Turški prestolonaslednik pride dne 22. t. m. na Dunaj In ostane tu nekaj dni, nakar odpotuje dalje v Pariz in London. Prebrisan slepar. LVOV 19. (Izv.) Sin bivšega notarja Ivan Kwasnicki je že dalje časa izvabljal raznim juvelirjem dragocenosti na ime grcfa Stanislava Badenija in jih tako ogoljufal za velike svote. Zlasti hudo prizadeta je neka magdeburška tvrdka. Seda) so prišli na sled prebrisanemu sleparju in so ga zaprli. Razkrinkani hazardisti. OSTENDE 19. (Izv.) V soboto zvečer se je v tukajšnjem kazinu dogodil prizor, ki ostane pač vedno v spominu vsem navzočim. lice je že kazalo črte moža, a kratke črne brčiće so bile drzno zavihane. Bujnih valovitih las ni nosil popolnoma po modi pri-rezanih in pričesaniti k licu, temveč jih je spustil svobodno iznad čela na tilnik. Drugače je bil oblečen strogo po dnevni noSi v eleganten frak temnomodre barve, svetel telovnik in ramenkaste hlače. Cerović se je takoj z zanimanjem zagledal v to toaleto, ki mu je zelo ugajala, na|bolj pa Široki klobuk svetle barve, kakršnega še ni videl. Obrnil se Je takoj h Kotromaniću in ga vprašal, kje si je nabavil vse te stvari, toda ta se mu je dobrosrčno nasmehnil ter ga pogladil po pod-bradku kakor majhnega dečka, a odgovoril nI nič. — A kako to, da si tu? Pred kratkim sta mi pripovedovala „poglaviti" tvoj oče in „magniftcus" tvoj stric, da si Iz Pešte odšel v Prago — veš — z ono krasotico — mu |e rekel Kargačevlć, zardevši pri zadnjih besedah. — Saj tudi prihajam iz Prage 1 OJ, — bratje moji, kako divno je to mesto! — Je odgovoril Kotromanić navdušeno in z nenavadno prijetnim glasom nežnega baritona. — Vidva pa gotovo od ekscelence škofa ? — Ju Je vprašal, objevši z enim pogledom njuni salonski obleki in njuni razžar-Jeni Ud. — I od škofa — i Iz .Fortune", — oh — Tivadar Je tu — ali veš, da Je tu ? On nas je zabaval, divno in predivno! — Toda, odkod pa ti tako pozno ? — Je vprašal Cerović. V kazinu so namreč etablirali ha zar dno Igralnico in igralci so bili pri najlepšem delu, ko so se odprla vrata In je vstopil državni pravdnik z orožniki. Aretirali so več igralcev fn zaplenili denar, ki se Je naha|al na mizi v znesku več tisoč frankov. Nekaj Igralcev Je pobegnilo skozi okna. Igraln:co!.so uradno zaprli. Bančni ravnatelj pobegnil. LVOV 19. (Izv.) Listi poročajo, da je v Kaluszl pobegnil veliki Industrijalec In bančni ravnatelj Spfndel, zapustivšl 1,200 000 dolgov. Spindel je bil nekaj časa sem v konkurzu. V banki, ki ji je bil ravnatelj, Je poneveril 400.000 K. Spindlovi sorodniki so zelo bogati. Po Spindlovih sleparijah so prizadeti razni Ivovski denarni zavodi In esicompterjl. Nesreča pri streljanju s topiči. SCHAERDING 19. (Izv.) Tu so včeraj v proslavo cesarjevega rojstnega dneva streljali s topiči, pri čemer pa se je pogodila velika nesreča. TopiČ se je sprožil prezgodaj in je bil neki delavec težko po škodovan, da mu bodo morali odrezr.ti obe roki, neka ženska pa |e bila mrtva na licu mesta. Dva generala usmrćena. PEKING 19. (Reuther). Danes sta bila aretirana generala Čeng-vu in Čeng-fengu. Sodišče se je takoj sešlo in ju obsod.io na smrt, na kar sta bila takoj usmrćena. Bila sta častnika hankavske garnizlje in stn snovala novo revolucijo. Novi sultan v Marjku. PARIZ 19. (Kor.) „Agence Havas" izroča iz Tangerja z dne 18 t. m.: PiOkla-macija sultana Muld Jusufa se je že Izvrš U skoraj v vseh mestih. V Fezu je bil proklamiran novi sultan v ravzočnosti vdikc ga števila domačinov, ulemov in velikašev, Ki so odšli potem v palačo, kjer so se poklonili novemu sultanu. Boji v Maroku. PARIZ 19. (Kor.) „Agence Havas" poroča iz Tangerja, da so imeli Francozi v boju dne 14. t. m. 10 mrlvlh in 48 ranjenih, med njimi 21 težko. Senegalska stotni.'a in Manginova kolona ste bili pri Šemi napadeni po Marokancih, ki so šteli nekaj sto mož. Boj Je trajal več ur. Ko so prišie še nove francoske čete na bojišče, se je sovražnik moral umekniti. Francozi so imeli dva m:tva In 20 ranjencev. Sovražnik je imel zaatr.e izgube. _ Homatije v Turčiji. Bivšega sultana prepeljejo v Carigrad. CARIGRAD 19. (Izv.) Turški ministrski svet se je posvetoval o tem, aH bi ne kazalo prepeljati bivšega sultana Abdul Hamida iz Soluna v Carigrad. Poved temu je dalo prodiranje Albancev proti Solunu. Vstaši zavzeli Veles. CARIGRAD 19. (Kor.) Albanske vsta-Ške čete so zavzele Veles, ne da bi bilo prišlo do kakega boja. Trgovci so prvi hip zaprli trgovine, ki so jih pa potem vsled posredovanja vladnih organov zopet odprli. — Mir in red je popolnoma zagotovljen. — Jaz s prijateljema tukaj le od starega Illustrissimusa Janka Draškovića. Tudi mi smo se zabavali, toda ne na Tivadarjev način — je edvrni! Kotromanić z nekim posebnim poudarkom in očividnim ponosom. Potem se je spomnil, da je treba seznaniti prijatelja s svojo družbo. Predstavili so se si prav presrčno in bilo je takoj prvi tre-notek, kakor da se pozoajo že oddavna|. Kotromanovićeva spremljevalca sta bila Slovak Jan Hurbanek, mlad učenjak in prote-testantski teolog, In Gjivo Vlahovič, rodom DubrovniČan, ki je na Dunaju študiraj medicino. Hurbanek je bil majhne, slabotne postave In suhega, širokega, koščenega obraza, ki je v vsem kazal čisti tip naroda iz trenčinske županije. Njegovo veden> Je bilo skromno in pohlevno, kazalo |e mirno resnost človeka, ki se je posvetil vedi, in blagost bodočega Jezusovega služabnika. Vlahović pa je bil pravi sin juga i po svoji fini, elegantni vnanjosti i po svoji živahnosti v vsaki kretnji, ki ni bila nikdar pretirana in Je tako ohranila patricijsko uglajenost in tradicijo svojih rodnih Aten. — Pa kaj ste imeli pri grofu? — Je vprašal Cerović Kotromanić a, ko so dospeli na Grič. Vprašal ga Je latinski, a Kotromanić mu Je odvrnil vneto: — Govori hrvatski — gospoda razumeta. Nocoj se nismo smeli dirugače pogovarjati nego hrvatski. Grof je hotel tako. On govori krasno — da — evo knjige, iz katere se moreta kaj naučiti. S temi besedami Je izvlekel Ivo iz žepa Kačićevo pesmarico in jo pomolil Kar-gačeviću. (Dalje). Stran II. ,EDINOST" št. 232 Črnogorsko-turški mejni spor. CARIGRAD 19. (Kor.) Vlada je zaradi dogodkov v Berani odredila strogo preiskavo. Proglasi se obsedno stanje. Boji ob meji se nadaljujejo. Črnogorci baje prodirajo proti Berani. Novi turški poslanik na Ceti-njah je baje dobil dopust. Posle poslaništva opravlja mejni komisar polkovnik Ali Riza. Črnogorske vojne priprave. CARIGRAD 19. (Kor.) Vlada je iz vedela, da, Crnogora mobilizira artiljerijske rezerviste in da je odredila razne vojaške priprave, da odbije kak nenaden napad. Bolgarska ostane mirna. CARIGRAD 19. (Kor.) Kakor poroča „Ikdamaf je bolgarski ministrski predsednik Gešov dal turškemu poslaniku zagotovilo, da Bolgarska ne izpremeni sedanjega svojega stal šča napram razmeram v Turčiji. Sultanov reskript v zadevi volitev. CARIGRAD 19. (Kor.) Kakor se zatrjuje, dopošJje sultan velikemu vezirju reskript v zadevi volitev, v katerem bo poudarjal potrebo, da se mora zbornica pred vsemi baviti z revizijo ustave. Napad vstašev na DraS. DRAČ 19. (Izv.) Prošli petek so vstaši napadli Drač in skušali prodreti v mesto Napad je bil po šesturnem hudem boju odbit. V boju so sodelovali na turški strani vojaki in prostovoljci, na vstaški pa 300 Albancev. Pričakuje se nov hujši napad. Vladna komisija v Skoplju. SKOPLJE 19. (Izv.) Danes je prispela semkaj s posebnim vlakom vladna komisija, hi je takoj stopila v zvezo z albanskimi voditelji. Za vojno navdušeni pristaši Isa bega Boljetinca so v stiku z vsemi vstaškimi Albanci. Turški prestolonaslednik bolan na umu ? CARIGRAD 19. (Izv.) Tukajšnji socijal-nodemokratski list „Ištirad" je bil zaplenjen zaradi svojega tendencijoznega poročila, da jo prestolonaslednik zato odpotoval na razne evropske dvore, da se da v dotičnih mestih preiskati po psihijatrlh o svoji duševni bolezni. Nevaren položaj v Skoplju. CARIGRAD 19. (Izv.) Včeraj bi se bil moral vrŠtl v Skoplju razgovor med alban skimi načelniki in Ibrahim pašo. Ko so prišli albanski voditelji v spremstvu 300 oborožencev, je zahteval Ibrahim paša, da naj se odstranijo oborožene!. Albanski vodi telji so nato ogorčeni odšli. Zalege orožja stražljo močni vojaški oddelki. Trgovine so ustavile obrat. Vojaki stražljo vse važnejše točke v mestu. Nemiri v Prlzrenu. MILAN 19. (Izv.) „Corriere d'Italia* poroča iz Soluna, da so vstaši umorili v Prizrenu predstojnika turške duhovščine in da je vsled tega zavladala med uredništvom velika panika. Tahiar beg je z važnimi dokumenti in velikimi svotami denarja pobegnil v Srbijo. Za albansko vstajo tiči Italija. DUNAJ 19. (Izv.) Današnji „Morgen* zatrjuje, da tiči za albansko vstajo Italija, ki z vsemi mogočimi sredstvi podpira vstaške Albance. — List trdi nadalje, da je grof Berchtold zato prišel na dan s svojo akcijo za ureditev razmer v Turčiji, da bi tako rešil „zaveznico" Italijo iz zagate, v katero je zašla s svojo tripolitansko vojno in pa podpihovanjem vstaje v Albaniji. Proti tiranskemu zistemu na Hrvatskem. Hrvatsko - slovenska omladina Istre objavlja sledečo izjavo: Dne 11. t. m. je imela istrska omladina v Voloskem-Opatiji mnogoštevilno obiskan sestanek, na kateri so priŠU omladinci iz vseh krajev Istre. Na sestanku se je razpravljalo o javnih razmerah hrvatske domovine in je bil jednoglasno sprejet sledeči zaključek : Hrvatsko-slovenska omladina iz Istre je na svojem sestanku dne 11. 8. t. 1. v Voloskem-Opatiji, ozrši se tekom sestanka na politične razmere v domovini Hrvatski, sklenila jednoglasno obrniti se do hrvatske in srbske omladine, da predoči demorallza-torno delovanje reakcije s strani zistema, vzdrževanega po komisarju Čuvaju, ter da to vprašanje napravi za vprašanje vsega hrvatskega in srbskega naroda. Poživlja nadalje vse narodne stranke v vseh hrvatskih deželah, narodne poslance vsega hrvatskega in srbskega naroda, da že enkrat resno začno s skupno akcijo za ustavo v materi-deželi. Atentat na kr. komisarja Čuvaja smatrajo za Izliv ogorčenih narodnih duš polnih m adeniškega zanosa, ter obsojajo ob tej priliki nevestno postopanje državnih uradnikov Izvedencev v zagrebškem procesu, ponižuj, če s tem vse moderno znanost in sramoteče ves hrvatski narod pred vsem kulturnim svetom — ter pozdravljajo kolege, ki trpe za prava domovine. Na to je izdala omladina Reke in Sušaka nastopno izjavo: Vseskupna omladina Reke in Sušaka je na svojem sestanku dne 13. t. m., razurae- vaje vso težino položaja svoje domovine Hrvatske, v kateri jo je pognal ciniški, tiranski zistem neustavnega in tujin skega vladanja: pridružuje se izjavi in stališču bratske hrvatske in slovenske omladine Istre, sklenjenemu na sestanku v Voloskem-Opatiji dne 11. t. m.; povzdiga ogorčen krik protesta in gnusa nad škandaloznim postopanjem pre-tveznih Izvedencev in pretveznih sodnikov v zagrebškem procesu proti Jakiću in tovarišem ; uverjena, da se v civiliziranem svetu — kakor ob vsaki krivici, kličoči v vest skupnega človečanstva — proti pravosodnemu razbojstvu, storjenemu v Zagrebu, dvigne reakcija pravice in ljubavi za resnico: poživlja vse narodne poslance Bosne-Hercegovine, Dalmacije in Istre, te danes jedine ustavne narodne predstavitelje hrvat akega in srbskega naroda v habsburški monarhiji, da v družbi z ostalimi slovanskimi in drugimi človekoljubnimi in pravico ljubečimi poslanci ukrenejo na najvišem kompetentnem mestu te monarhije vse potrebne korake, da se takoj Izvede revizija vsega procesa proti Jukiču lu tovarišem; poživljamo ostalo omladino širom domovine, da izvede svojo akcijo v tej smeri. Dalmatinski privesek Jukićevega procesa v Zagrebu. Tudi mi smo te dni prinesli vest, da se bo skoro vršil v Zadru proti večim dijakom iz raznih strani Dalmacije kazenski proces, ki je v zvezi z Jukičevim procesom v Zagrebu. V zadarskem „Narodnem listu* pa čitamo: Nekateri zunanji listi javljajo, da prične te dni v Zadru proces proti Filiplcu in tovarišem radi veleizdaje. Ta vest ni ute meljena. V kolikor doznajemo, spisi niso še proučeni in sploh še ni določeno, se-li dvigne obtožba proti dijakom? Ako uvažu-jemo, da se niti v Hrvatski, kjer vlada absolutizem, nI postopalo proti dijakom radi njihove organizacije in štatuta omladinskega kluba »Narodno Ujedinjenje* v Belemgradu, potem je upravičen dvom, da bi se hotelo postopati v Dalmaciji. Kar pa se tiče ab-solviranega preparandista Alfireviča, ki je tožen radi direktne udeležbe na zamisli atentata na kr. komisarja Čuvaja, zdi se, da izide te dni obtožnica in da se bo razprava proti njemu vršila pred zadarsko poroto v prihodnjem septemberskem zasedanju. Narodno slavlje na Pomjanftlnl. Slavnost, ki jo je minolo nedeljo priredilo pevsko in bralno društvo „Domobran" v Manžanu, je uspela tako lepo, da, lahko rečemo sijajno, kakor tega ne bi bil nihče pričakoval, a najmanje so pričakovali take — naravnost ogromne udeležbe — prireditelji sami. Udeležila so se slavnostl deloma korporativno, deloma po deputacijah društva : „Jadran" iz Gažona, * Straža" Iz Trušk, „Ilirija" iz Pobegov, „Neodvisnost* iz Ma rezig, „Svoboda" od Sv. Antona, pevski zbor iz Pomjana, „Branik" iz Šmarij ia „Volarič" iz Cezarev. Vsi zbori, ki so nastopili, so dokazali, da goje petje z velikim veseljem in vnemo, a posebno živahno in burno sta bila pozdravljeni — poleg zbora domačega društva „Domobran" — pevsko društvo „Jadran" iz Gažona in pevski zbor iz Pomjana. To pa tudi nI čudno: saj v teh vaseh do pred kratkim še ni bilo ne duha ne sluha o narodnem življenju. A malo po malem so se začeli vračati izgubljeni sinovi v narečje svoje prave matere. Po veselici se je vršil javen shod, na katerem je poročal dež posl. Valentič o delovanju, ali bolje: nedelo vanju deželnega zbora, ki le vsled trdovrat-nosti italijanske večine ne pride do delovanja. Gospod poslanec je dalje omenil kmetske organizacije, ki se snuje na Kopr Š*ini in potrebo slovenskega parobrodnega društva. Govorili so še nekateri drugi govorniki, na kar se je začela prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Glavna zasluga na vsej prireditvi gre gg. Bonlnu in Furlaniču in drugim, ki bedo iz v nedeljo doseženega uspeha gotovo črpali novega poguma za nadaljno narodno delovanje. * * * Hvaležnega narodnega dela pa našim vrlim narodnim možem v Manžanu res tudi še ne zman|ka tako hitro. Narodna misel je tam še komaj v povojih in zapeljanih siromakov več nego preveč. Poročali smo že, da je hodil župan Bartolič iz Pomjana osebno v Manžan, da bi odvračal ljudi od veselice in društva „Domobran" sploh. Nekaj zaslepljencev je res tudi odvrnil, a ker vendar-le ni popolnoma dosegel svojega namena, je lazil okoli okrajnega glavarstva v Kopru ter zahteval prepoved slavnostl, češ, da se je bati izgredov. Ker pa to mešetarenje ni nič pomagalo, je priredil — sam narodni odpadnik — po svojih podkupljenih dušah „Zalegin* ples. Na tem plesu so svirali „Patrio v rešetu", Mamelijevo, Gari baldijevo, Legino, Dantejevo himno itd. Ka| pa vse to pomenja, tega zapuščeni siromaki seveda niso vedeli. Prepevali — ali bolje tulili — so samo italijanske popevke, a vmes govorili slovenski, ker drugače ne majo. Vendar je precej teh zaslepljencev orišlo tudi na našo slavnost in ti so govorili med seboj: Tukaj je lepše, nego tam, (namreč pri „Zalegi") — tam ni nič! Nekateri naši tržaški mladeniči so šli po vasi in dobili v roke neka| teh manžan-skih — Italijanov. Ti poslednji so rekli, da nočejo biti Hrvatje, oni da so Istrijani. Eden njih pa jendar-Ie rekel, da je istrski Slovenec! S tem možem bi se torej dalo govoriti! Na vsak način se nadejamo, da seme, ki smo ga minolo nedeljo zasejall na Po- mjanščlni, obrodi obilnega sadu. * * * To poročilo ne bi bilo popolno, ko ne bi posebno pohvalno omenili našega vrlega ljudstva na KoprŠčini. Omenili smo že, da so bila na slavnostl zastopana vsa bližnja društva. Z vsakim društvom pa je prišlo nepričakovano veliko število ljudstva. Samo Iz Babičev je bilo kakih 150 oseb! Iz Ma-rezig okoli 100, ravno toliko iz Sv. Antona, zelo veliko iz Trušk. Častno zastopaue so bile tudi Šmarje, Gažon, Pobegi itd. Iz Trsta je bilo v Manžanu okoli 50 oseb. Čast gre pred vsem vrlim „Stross-majerjevcem", katere smo videli tam kakih 20! Videli pa smo tam tudi nekatere naših starih bojevnikov-veteranov iz narodnih bojev na glasoviti Pomjanščini. Vrli narodni ManžancI so bili na toli-sem številu Tržačanov zelo prijetno iznenađeni in zato so nam poslali nasproti godbo, ki nas je pozdravila z „Lepa naša domovina*. Po kratki izmenjavi pozdravov smo med sviranjem naše narodne himne odkorakali na veselični prostor. Omeniti je treba tudi, da je pred odhodom Tržačanov dr. Jedlovski imel na zbrani narod nagovor, v katerem je izrazil željo, da bi čimpreje na stopil čas, ko bomo slavili v zadnji istrski vasici slavlje narodne probuje, da bomo tako mogli posvetiti svoje site kulturnemu in gospodarskemu napredku naroda. Simpatični mladi govornik je žel za svoja, z mla-denlŠko ognjevitostjo prednesena izvajanja burno odobravanje. Ko smo Tržačani odhajali, nas je godba zopet spremljala ven iz vasi. In zvoki naših narodnih himen so odmevali še daleč tja doli proti Kopru. Medpotoma pa smo govorili : Lani smo osvojili Gažon, letos Manžan, prihodnje leto pride na vrsto Pomjan! Morda je gospod Bartolich s kakega brega pri Pomjanu opazoval silne množice, ki so od raznih strani priha|ale tega dne v Manžan. Ali se je gospod Bartolič kaj vprašal, kaj je tista sila, ki vodi te množice v Manžan ? Ali se ni spomnil, da je to silna ideja slovenske narodne zavesti, sila, ki mora poteptati pred seboj vse, kar se ji postavlja na pot ? In uverjeni smo, da je bila noč od nedelje na ponedeljek za gospoda Bartollča najhujša noč, kar jih je že preži vel, ker so mu v sanjah gotovo neprestano plesale pred očmi maščevalne Erinije, ki so mu režale nasproti svoje strašne obraze in mu pripovedovale: Vedi, Bartolič, tudi za tvoje odpadništvo pride dan plačila, tudi tvoje slave bo kmalu konec in ti ne osiviš na županskem stolu v Pomjanu! Pomanjkanje srednješolskih učiteljev v Srbiji. V Srbiji je danes že toliko srednjih šol, kolikor je hrvatskih skupno v Hrvatski, Istri in Dalmaciji. A ustanavljajo se še vedno nove šole. Ker so se pa v Srbiji v zadnjem času začeli mladi ljudje zelo posvečati tehničnim strokam, je nastalo precejšnje pomanjkanje učiteljskih kandidatov in srednješolskih profesorjev. Sedaj je n. pr. izpraznjenih 50 učiteljskih mest na srednjih šolah v Srbiji. Opozarjamo na to one naše mlade *ile, ki ne morejo dobiti službe v Avstriji, kjer so pridržana vsa bolja mesta Nemcem, da se obrnejo v Srbijo, kjer jih gotovo sprejmejo z odprtimi roicami. Domače vesti. Osebna vest. V nedeljo večer je dospel v Trst minister izven službe, predsednik avstrijskega Lloyda dr. Derschatta. Besede in dejanja. Naši Italijani vedno kriče o „calati", o invaziji slovenskih „fore-stov", zlasti delavcev, v tržaško mesto, češ, da ti „tujinci* odjedajo tržaškim domačinom kruh. Po tem kriku bi moral človek soditi, da so ti tržaški talianissimi, pred vsem pa, da je naša tržaška občina najskrbneja za-ščitnica vseh onih domačinov, ki potrebujejo zaslužka in iščejo kruha. Misliti bi morali, da d trgovci, podjetja, posebno pa občina dajejo zasljžka in da nameščavajo le Tržačane. Ali ves njihov krik so le prazne besede, dejanja pa so drugačna. Besede ne izvirajo iz skrbi In ljubezni do stradajočih domačinov, ampak le iz — sovraštva do Slovencev. Ne govori tu človekoljubje, ampak govore politični oziri in one besede narekujejo le cilji brezvestne polititike vla dajoče kamore in pa fanatičnega iredenti-stičnega italfjanstva. Ni Jim do tega, da bi bii domačin sit, ampak, da bi bil Slovenec lačen. Dejanja naših italianissimov, vsakdanje skušnje in vsa njihova — politika nas uče, da gospoda bi hoteli sicer pregnati iz Trsta slovenskega delavca, a da niti ne mislijo na to, da bi na svojih podjetjih, po svojih trgovinah in na občinskih de!ih nameščali le domačine. Odganjajo Slovence in vabijo semkaj v celih trumah — regnikole, poda- ; nike tuje države. Sosebno na delih, ki jih oddaja tržaška občina, vidimo zaposlene le te tujlnce. Tu se naenkrat nehujeta skrb in ljubezen slgnorov do tržaškega domačega reveža — najemljejo marveč regnikole, ker tako zahteva njihova ultraitalljanska — politika ! Besede so tržaške, dejanja so italijan-sko-iredentistično-kamoristična — ki jih gledamo dan na dan, ki nas ogorčajo in prod katerim protestiramo že desetletja, toda brez-vspešno, ker je bila vsa vladna politika „viših obzirov* do najnovejih Časov pa stališču, da je to prav in v redu, da se v mestu tržiškem redi in pase cela armada tuj»ncev, pa bil tudi med njimi — vrhu krivice, kise godi domačinom — pretežni del rekrutiran iz subjektov, ki so jim doma postala tla prevroča in ki pomenjajo permanentno nevarnost za družbo sploh In nje imetje in nje varnost! Nu, danes hočemo pokazati še na drugem posebnem slučaju, v kakem navzkrižju so si besede in dejanja slgnorov. Čitatelji vedo, koliko je bilo že po italijanskih listih krika proti temu, da po Javnih tržašHh lokalih svirajo vo|aške godbe. Farizeji! Kr čali so, koliko da je tržaških revežev, ki si se svojo večjo ali manjo znanostjo v glasbi hranijo borno ekzistenco. Se enkrat pravimo, da je ves ta krik bil le gnusno farizejstvo, le nesramna finta. Evo vam eklakantnega dokaza. Iz velike kavarne New-York so res odpravili vojaške godbe. Mari pa mislite, da v rečeni kavarni svira sedaj kak domač tržaški orkester?! Da dobivajo bornega zaslužka tisti domačini, do katerih so signori prelivali svoje sočutje v celih poplavah — besed, in ki so ravno v sedanjem poletnem času, ko ni gledališč in raznih zimskih zabav, tako krvavo potrebni koščeka kruha ? ! Kaj še ! Odpodili so pač volaško godbo, a naročili so neko družbo iz Barija, ali ne vemo katerega kraja — Italije !! Eco: taka Je ljubezen teh signorov do domačega proletarijata! Kakor jim je v gori opisanih slučajih le do tega, da bi odganjali Slovence, tako jim je bilo v tem poslednjem slučaju le do tega, da odpravijo vojaško godbo. Korist od vseh slučajev pa nlma|o Tržačani, ampak regnikolo. Besede govore eno, dejan|a gredo za — nasprotnim. Ta nesramnost, to brezdomovinstvo, ta neobčutnost kamoristov do domačega prebivalstva bi morala že enkrat tudi italijanskim slojem odpreti oči, da bi izprevi-deli, da jih kamora pač rabi kakor stafažo za svoje veleitalijanstvo in za sebične italijansko-strankarske namene, da pa v teh za-krknenih srcih ni ljubezni in ni usmiljenja do njih — do domačinov, do Tržačanov! To bi moralo izprevldeti italijansko prebivalstvo. Če pa noče ali ne more, potem je vredno, da je tepe kamcristlčna šiba, da Je signori krmijo le z „ideali44 in z bobnečimi frazami o „nostro patrimonio nazionale" in |e pri pri tem puščajo brez kruha in zaslužka. Mi mu ne moremo pomagati! Nismo dolžni in tudi ne moremo: vsa svoja priza-vanja in ves svoj boj moramo koncentrirati v to, da slov. delavcu zagotovimo v Trstu, pravico do dela !! In če Je še kaj ne le pravice na svetu, ampak tudi pametnega spoznanja, nam mora iti na roko tudi državna oblast v tem boju za načelo: na tleh države najprej dela podanikom te države }! In zopet ta telefon! Pritožbe zaradi naravnost žaljivo predrznega ravnanja telefonskih gospodičen na glavni pošti se množe od dne do dne, a vzlic temu ne ukrene pi štno ravnateljstvo prav nič, da bi pregnalo tem italijanskim zagrizenkam njihove nedostojne, direktno po disciplinarni preiskavi kričeče muhe. Tako je včeraj, v ponedeljek popoldne klical nekdo z državnega kolodvora centralo za neko zvezo. Klical je slovenski in zato je tuoi zastonj klical od 2 20 do 2 40, torej c el i h 20 m i nu t, ne da bi dobil zvezo. Klical je nato dvakrat št. 1, a ni dobil tudi te zveze ne. Ker je bila stvar nujna, je končno potem bil prisiljen klicati italijanski, nakar je bila zveza takoj gotova. Da bi prav označili tako ravnanje, bi morali uporabiti edino le besedo — 1 u m -parija! in je lumparija to, če si drzne taka laška napihnjenka, plačana iz državnih sredstev, na tak način ovirati občinstvo v njegovih poslih. Zahtevamo torej od ravnateljstva, da nemudoma pozove na odgovor telefonistinjo, ki |e na tak način kršila svoje uradne dolžnosti! „Slovencu". .Slovenec" se je silno in grdo zaletel v sokolsko slavnoit na Bledu. S to gonjo Je pokazal, da svojemu lastnemu bratu — ako nI njegovega političnega mišljenja — ne privošča na slavnih blejskih tleh niti najprimltlvneje mere tiste gostoljubnosti, ki Jo brez prigovora privošča tudi vsakemu tujinskemu Čifutu. Da bi opravičil to svojo nelepo gonjo, |e .Slovenec- rabil argumente, s katerimi pa je le dokazal, da se to, kar je storil, ne da opravičiti! Tako Je n. pr. s trditvijo, da drugo-rodci — boječ se, da bi odgnali tujce — nik|er ne prirejajo po svojih kopališčih in zdraviliščih tacih nadjonMnih slavnostl. Ta trditev Je v dijametralnem navzkrižju z resnico. Vzemimo n. p. Portorose. V tem zdravilišču in kopališču — kjer pa, nota bene, V Trstu, dne 20. avgusta 1912. .EDINOST" St. 232 Stran III. med gosti tako izginja italijanski element, da Je nt koč neki natakar velel piranskemu županu, naj, ako hoče kaj imeti, govori ali nemško, ali češko, ali madjarsko — v tem Portorose so Italijani že večkrat imeli prireditve na korist Lege Nazionale. A ne le to. Nadlegovali, da, celo terorizirali so tudi kopališke goste, da so kaj darovali za Lego Nazionale. Približno isto sliko — kar se tiče narodnosti gostov — nudi tudi Gradež. A tu so domači Italijani prirejali že večkrat politične demonstracije, da, celo napadali so lokale, kjer so se češki gostje zabavali ob zvokih glasbe. Pa v Porečah in drugih krajih ob Vrbskem jezeru na Koroškem ? Tudi tam se shaja vse polno gostov od raznih strani in narodnosti. To pa nič ne ovira Nemcev, da ne bi prirejali tam veselic in slavnosti v prid Schulvereinu in Siidmarki!! S tem pa nočemo reči, da priporočamo proti gostom naperjene demonstracije v takih krajih. Brezpogojno pa bi obsojali vsako dejansko žaljenje in napad. Pač pa odločno odklanjamo misel, da bi morati mi in edino mi Slovenci biti tako pasje ponižni in suženjsko skromni, da ne bi si v takih krajih le radi tujcev upali prirejati kulturnih slavnosti, po katerih se ne more čutiti provociranega nihče, ako je res — kulturen. Pa saj smo uverjeni, da tudi „Slovenec" noče tega. On ni v obče proti takim prireditvam na Bledu, ampak bil je le proti — sokolski prireditvi. To nasprotstvo pa je tako neslovensko, da je moral „Slovenec" v zadregi poseči po trditvah, ki so v navzkrižju z resnico. Sokolski zlet v Skednju. — Nastopa škedenjskega Sokola minulo nedeljo po poldne se je udeležilo okrog 1000 ljudi iz mesta in cele okolice. Prvi so nastopili dečki in deklice, ki so želi za svoja ljubka izvajanja obilo pohvale. Ugajala Je posebno odrezanost posameznih gibov. Izvajali so vaje z župnega sleta na Opčinah. Manj srečna je bila sestava ženskih in moških prostih vaj, posebno ženskih. Borilni gibi in h padi so pač malo primerni za ženske. Najlepša točka sporeda so bile vaje žen na dveh bradljah po taktu godbe; izvajale so se z eleganco in preciznostjo, zato so tudi žele odobravanje vsega občinstva. Na orodju so si izbrali člani jako primerne vaje, in nekateri so jih izvajali skoro bi rekli vzorno. Skupina, pri kateri so sodelovali vsi telovadci, telovadke in naraščaj in ki je tvorila konec sporeda, je žela živahno odobravanje in pohvalo. Nato je sledila prosta zabava in ples, ki je trajal pri splošni animiranostl pozno v noč. S tem je storil škedenjski Sokol zopet korak naprej, pokazal je lep napredek od lanskega leta. Želimo mu, da bi vedno, od leta do leta, tako napredoval. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč v Trstu, priredi v nedeljo, dne 25 avg. 1912 veliko ljudsko veselico, na velikem vrtu „Kons. društva" v Rojanu. Pri prireditvi bedo sodelovala razna pevska društva, godba NDO, srečolov s krasnimi dobitki, šaljiva poŠta, ples itd. Začetek veselice točno ob 4 popoldne. Vstopnina za osebo 40 vin. Ples komad 10 vin. Ker je čisti dohodek veselice namenjen edino le v prid podpornim zakladom Članov, se nadejamo, da se občinstvo temu vabilu odzove ter udeleži prireditve v velikem Številu. Odbor. Na manevre. Jutri, dne 21. t. m. ob 6 zjutraj odpotujejo trije bataljoni 32 pešpolka, ki so nastanjeni v Trstu, peš v Bazovico in odtod preko Herpelj-Divače proti Sežani, kjer se bodo vršili brigadni manevri. Trije bataljoni bos.-herc. pešpolka št. 4 so že nekaj dni v Bazovici, dočim je 3. bataljon 97. pešpolka na Prošeku. Vsi ti se združijo z onimi 32. pešpolka. Vojaški nabor. To minulo soboto, dne 17. t. m. Je bilo pozvanih pred naborno komisijo 200 vojaških obvezancev ; od teh se jih je predstavilo 179. Potrjenih je bilo 33 in sicer 25 za armado, 7 za domobranstvo in 1 v nadomestno reservo. V gar-nlzijsko bolnišnico je bilo poslanih v opazovanje 8 nabornikov. Pri včerajšnjem naboru — v ponedeljek — je bilo poklicanih 200 nabornikov, od katerih jih jeprišio 181. Potrjenih jih je bilo 52 in sicer 34 k armadi, lik domobranstvu, 3 v nadomestno rezervo, 4 k vojni mornarici. V bolnišnico v svrho natančnejše preiskave jih je bilo odposlanih 11. Razpisana štipendija. Z začetkom šolskega leta je razpisana štipendija ustanove Jakoba Antona d'Alessio v letnem znesku K 800. Do štipendije imajo pravico juristi iz Goriške-Gradiščanske. Prošnje do 31. oktobra 1912 namestništvu v Trstu. Razpisana služba. Pri novem poštnem uradu v Marčanu v pulski občini se odda služba poštnega upravnika. Prošnja do 28 t. m. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Vsaka slovenska rodbina bi naj čitala „Slov. Ilustrovani Tednik". Zadnja številka vsebuje sledeče slike: 1. Na gori Cha-berton je s hriba zdrsnil top ter podrl in po tegnll za seboj 20 vojakov, 2. Sokoliće z Vranskega na Štajerskem, 3. Razvitje prapora „Sokola" v Trbovljah (2 sliki), 4. CeŠki gostje 5. t m. v Ljubljani, 5. Vstaja v Albaniji (4 slike), 6. Moč materinstva (2 sliki). Vse slike so |ako zanimive. Tržaška mala kronika. Trst, 19. avgusta 1912. Čudno ravnanje c. kr. redarja. V soboto okrog ene po noči je sedela v kavarni „Flora" na Velikem trgu slovenska diužba, ki se je seveda med seboj pogo-govarjala po slovensko. Tu je prišel k mizi c. kr. redar št. 383 in je oblastno zapove-dal družbi: „V imenu postave vam prepovedujem tako glasno govoriti". Ko ga je nato neki član družbe opozoril na italijansko družbo v drugem delu kavarne, ki je kričala in pela, češ oni pa smejo kričati in peti, mi pa niti govoriti ne smemo, mu je redar odvrnil: „Oni so pa oni, vi ste pa vi!" Hm, odkedaj imajo neki c. kr. redarji nalog ali pravico gostom v javnih lokalih zapovedovati ali prepovedati, kako naj govore med seboj ? — Pričakujemo, da ces. kr. policijsko ravnateljstvo da onega redarja primerno poučiti o njegovih dolžnostih. Radi tatvine je bil danes zjutraj aretiran 221etni natakar Ciril Matelicchio iz Čedada, stanujoč v ulici Ferriera št. 5, ker je v kavarni Cesareo nekemu Maksimilijanu Piazza, stanujočemu v ul. Media št. 6, izmaknil uro, vredno 5 K. Tatvine na ladjah. Na zahtevo Ivana Vojvodiča je bil včeraj aretiran 21 letni kuharski pomočnik Josip Miadinovič, ker je na parniku „Amfitrite" ulomil v Vojvodićev kovčeg, ter ukradel iz njega za 126 K oblek in blaga. Istotako je bil aretiran 321etni Etiot Bown Iz Charlestona v Severni Ameriki, ker je na krovu ladje Cesar Franz Josef 1 ukra del nekemu Matiji Krači eno obleko in en par čevljev. Nenadna smrt. Snoči se je 701etna Marija Brunel, ko je šla po ulici Beccherie, zgrudila na tla in obležala kakor mrtva. Prenesli so jo na Trevesovo rešilno postajo, kjer je kmalu nato izdihnila. Zdravnik je mogel le še konstatirati smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Velik požar na parniku. Llojdov par-nik „Leopolis" je prišel te dni iz arzenala, k]er se je nahajal radi nekih popravil, ter se je usidral ob pomolu št. 3.v prosti luki, kjer so nakladali nanj blago ?a Carigrad, kamor bi bil imel odpotovati jutri, v torek, ob poli sedmih zjutraj. V nedeljo večer pa se je v prostorih I. razreda iz neznanih vzrokov pojavil požar, ki se je hitro razširil. Prišli so na lice mesta ognjegasci oddelka v prosti luki in oni glavne postaje, ter oddelek mornarjev ruske bojne ladje .Doneč" ter grške ladje „Am-fltrite", ki so vsi pogumno pomagali pri gasilnem delu. Morali so uporabiti tudi parno b/izgalnico. Po nepretržnem enournem delu je bil požar ugašen. Ognjegasec Julij Košernlk in dispenzer Marko Učič sta bila pri gašenju lahko ranjena. Škoda znaša 50 000 K. Drugi požar. Tudi v nedeljo večer je nastal v stanovanju Josipa Traverse, vratarja v hiši št. 12 ulice Cereria, požar, ki je uničil nekaj mobllij. Ugasili so požar ognjegasci, ki so dospelima lice mesta. Škoda znaša 400 kron. Goljufija. Aretiran je bil 30Ietni Josip Fustignoni, ki se je predstavil Mariji Perper v ulici Josip Gatterl ter ji rekel, da je njen mož naročil, naj mu izroči obedno pripravo v vrednosti 15 kron, katero mu je žena v dobri veri tudi izročila. Poizkušen samomor. Včeraj zlutraj se je hotel 301etni brivec Dominik Cazzano, stanujoč v ul. Vasari št. 28, zastrupiti s kar-bolno kislino. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Sedaj je iz nevarnosti. Društvena vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešani zbor. Ker se društvo udeleži veselice CM pedr. v Ma-tenjivasti — prosi se polnoštevilne udeležbe. DruStvo jugo slo v. železn. uradnikov. Današnja seja osrednjega odbora odpade; prihodnja seja se razglasi pravočasno. TržaSko podporno in bralno druStvo se preseli dne 24. avgusta t. 1., radi prezidave hiše, iz ul. Caserma 16 v ul. Torre bianca štev. 41, I. nadstropje vogal sv Lazarja. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Redovne vaje za telovadce in netelovadce se vrše redno vsako sredo od 8. do pol 9. Pravico nastopanja v kroju imajo le oni bratje, ki so dobro izvežbani v redovnih vajah. Za vaditeljski zbor: Ambrožič, nač. Delavsko podporno druStvo nazna nja svojim članom in prijateljem društva da bo obdržavaio svojo vsakoletno obletnico blagoslovljenja društvene zastave, v nedeljo dne 25. t.m. ob 8 zjutraj s sv. mašo v cerkvi sv. Antona novega. Zbirališče ob 7 in pol zjutraj pred društvenimi prostori ul. G. Galatti 20, od koder se odkoraka 5 minut pred 8 z društveno zastavo in godbo na čelu v goraj navedeno cerkev. Osrednja banka # čeških hranilnic 9W Vs PODRUŽNICA V TRSTU si časti naznaniti P. T. občinstvu, da premesti z dnem 19. avgusta t. 1. Bvoje uradne prostore v ulico via Ponterosso št. 5, I. nadstropje. Ostanejo pa do popolne adaptacije pritličja v Via Ponterosso št«v. 5 ogel Via S. Nicolo BLAGAJNA, MENJALNICA in oddelki za vloge na hranilne knjižice, DEPOZITE, KUP in PRODAJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV v dosedanjih prostorih Piazza del Ponterosso št. 2. TELEFON št 2690. ■ Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na ^ OTCC A M : 7 razstavah.: Oi O I EP Ali Glavna zaloga v Trstu, vla Valdmvo št. 32. — Telefon št. 220I. Vsi zdravniki ga prlporo6ajo. Odlikovano na : 7 razstavah. : n > Bogomil Ftn@ = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzr| Beilini 91. 13 laijrotl eerni it. uom loreia] Bogat Izbor ur rsske vrsti, kakor- tud ] nhaiior, rnnor i d ljamu □ ti Id brea dljaman- toT, leaske ?erl£lee, zlat« I la srebro« za muS-ie,) vse po konkurenčnih cenah Kupujte Narodni kolek!" UMETNI ZOBJE Plombiranja zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnil _ TRST m« ulloa dalla Caserma S te v, 13, II. n, Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju take pril ke! 600 komadov za samo 3 K 80 v. Krasna pozlačena prec. ura na s-idro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-ljeja iz orient. biserov, mod. damski okrasek a patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 ljubimski spisovnik za gospode in dame, 20 kom. korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivib, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krene 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Cb. Jungwlrth, Krakovo it. 47 NB, Pri naročbi dveh zavojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar. Dr. PEČNIK je od 15. julija do 10. septembra odpotoval in ordinuje na BLEDU (Gorenjsko) dvorec Titania. Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrSna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti". POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO ■C PO ZMERNIH CENAM "Ve RAFAELE ITAUA TR8T - VIA MALCANTON - TRSI Mnenje g. dr. J. Mihočinović-a KRIŽEVCI Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Bila je ena najsrečnejših Idej, ki se je tudi uresničila, združiti dve dragoceni zdravili: klnlnski alkaloid z železnim elementom v taki sestavi Železnato Kina-vlno Serravallo (Vino dl Chlna Ferruginoso Ser-ravallo), ki ne samo vrne bolniku zdravje, temveč mu tudi dela veselje pri jemanju. KRIŽEVCI, dne 2. marca 1910. Dr. /. MIHOČINOVIČ. JLristide C&ualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL Odlikovano tovarna (,«£,0o) cevi In cementnih plošč, teracov In umetnega kamna. • ■ • • ena T*mkomtiio delo ▼ cementu. Cene mene, delo to£»o. Biran IV. » -----— Nar. del. organizacija. Skupina tesarjev NDO — ustanov Ijena. Preteklo soboto se je vr§il v dvorani NDO dobro obiskan društveni shod, na katerem ie govoril strokovni tajnik Đrandner o položaju tesarjev v Trstu in okolici ter o pomenu organizacije. Po obširnem poročilu se je izvolil odbor s sledečimi Člani: Velko-vrh Ivan, Hrastovec Matija, Kavčič Ivan, Fabjan Ludvik, Brezovšček Martin, Končan Ivan, Pavliček Josip, Šlajko Fran, Princ Fran, Pavčič Josip In Pavčič Ivan. Skupina tesarjev NDO je torej ustanovljena. Sedaj pa bodo odborniki skupine imel, nalogo, gledati s pridnim delovanjem natoi da moč skupine narašča bolj in bolj. Treba je vse slovenske tesarje Trsta in okolice združiti v to skupino in doseglo se bo mar slkaj v njihovo korist. To se zgodi, ker so odborniki zelo navdušeni, kar se je pokazalo na sobotnem shodu. Naprej do zmage nad izkoriščevalci! — Odbor za predpripravo petletnice NDO ima v torek ob 7 zvečer odborovo se|o v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška Št. 2. — Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Zidarska skupina NDO. — Jutri ob 6 in pol zvečer odborova seja v društvenih prostorih NDO ul. sv. Frančiška 2. — Vozni listki za „ponesrečen* izlet v Gorico naj se prinesejo nemudoma nazaj, ker jih železnica pozneje ne bo več sprejemala. Centralni urad NDO. — Delavci, tovariši! Nabavite si društvene znake, ki se dobivajo v uradu NDO. ulica Sv. Frančiška 2 po 50 vin. kos. Vesti iz Goriške. Župnik Kadenaro izpuščen iz zapora. Kakor poročajo iz Gorice, je bil župnik Kadenaro v četrtek izpuščen iz zapora in je ustavljena proti njemu tudi vsaka daljna preiskava. To priliko so porabili listi kakor „Slovenec" „Gorica" in kakor se že imenujejo razni listi te baže, da so planili po teh preklicanih liberalnih listih — med katerimi je imenovana „Edinost" na prvem mestu — ki so baje zakrivili, da je žrpnik Kadenaro sedei dva meseca v zaporu. Ti nesrečni liberalci, kaj niso vse zakrivili! Pa ne da bi se bili hoteli nad župnikom Ka-denarom maščevati — za Ribnikarja ? Vendar, da odgovorimo na sumnlčenja gori-omenjenih listov, v kolikor se tiče našega lista: Mi smo beležili fakt, da je bil Kadenaro aretiran in obenem tudi vzrok, zakaj je bil aretiran. Storili smo s tem le svojo časnikarsko dolžnost in nič druzega, kakor storimo to svojo dolžnost sedaj, ko poročamo, da je bil Kadenaro izpuščen. Osebnosti. Prejeli smo: Vladna odredba, ki zabranjuje Ostanem v Bovcu, da ne smejo prevažati občinstva, ako ni kedo pismeno naročil voza, poraja v novinstvu in med občinstvom precej ntmfra. Zadnja „Gorica" prinaša daljši dopis iz Bovca. Iz vsega dopisa gledajo le osebne koristi določenih oseb in nič drugega. Ker se v tem dopisu obrega tudi ob „Edinost" radi dopisa, objavljenega v štev. 216 „Edinost", prosimo slavno uredništvo, naj nam dovoli malo — neosebnega odgovora. Kakor rečeno, se v zadevi omenjene vladne prepovedi razpravljajo skoraj same osebnosti, mesto da bi se zavzemali za koristi ljudstva. Med tem, ko „razni" dopisniki skušajo poveličevati eleganco, komoditeto, udobnosti itd. poštnih avtomobilov, ter zabavljati in podcenjevati konkurenčni avtomobil — pozabljajo popolnoma na to, da tu ne gre za to, kedo izmed dveh konkurentov naj največ zasluži, ali kdo več potrebuje, ampak in v prvi vrsti za to, kar je koristno ljudstvu. Naš dopisnik ni v nikaki zvevi ne z enim in ne z drugim podjetjem in mu je vse eno, katero izmed obeh podjetij podleže ali obogati. Glavna stvar je in zato se potegujemo mi, da se vstreza občinstvu in ds se koristi stvari — ne pa osebami Mi priznavamo, da je Ostanov avtomobil, kakor je bil, neprimeren za potnike, ki se hočejo udobno voziti v elegantnih vozeh. Tudi ni treba, da bi se velika gospoda vozila v trgovskem avtomobilu, ko ima na razpolago poštnega, ki je rts eleganten (vsaj eden). Ostan pa je pripravljen preustrojiti svoj avtomobil tako, da bo del istega prirejen za navadne potnike, kakor zahtevajo predpisi tolminskega okr. glavarstva, a vkljub temu se podjetju brani prevažanje občinstva! Tudi ni res, da Ostan ni imel dovoljenja do prevažanja potnikov. Zraven tega moramo, ker smo izzvani, omeniti, da tudi poštni avtomobili niso vselej prekomodni, ker je često v njih taka gneča, da človek težko diha in da tuji potnik ne more „opazovati lepe krajine. - Vlada naj ne posluša osebnosti in naj se ne zavzemlje za eno podjetje proti drugemu. Ljudstvo želi potovati naglo in ceno in samo to bodi merodavno pri vsem tem sporu 1 Ljudstvo, pravimo, in pri tem osta|amo, ker nam za osebe kot take ni briga. Da bi pa trpeli interesi ljudstva le zato, ker t živa eden ali drugi kake posebne simpatije — to ne gTel Mi smo prav dobro poučeni v vsej zadevi; in ker smo prepričani, da vlada „EDINOST" St. 231 V Tratu, dne 19. avgusta Tj 12 nima tehtnega vzroka za svojo odredbo, se postavljamo na stran ljudskih koristi, katere bomo zastopali do skrajnosti — pa bilo to komu prav ali ne. Po mestih je polno iz-voščekov in avtomobilov, ki prevažajo ob člnstvo. Mislite, da so ti vsi enako elegantni ? Ne, a ljudstvo ima pravico, da si izbira in to je edino prav. Vlada naj prekliče svojo neprimerno odredbo in ljudstvo naj si izbira avtomobil ali kočijo; elegantno ali ne! In ko bo ljudstvo zadovoljno, bo mirna Bosna. Pustimo na stran malenkosti in delajmo na to, da koristimo naši deželi In našemu ljudstvu. Ako pa avtomobil slučajno ne vozi radi potrebnih poprav, Je to stvar, ki ne spada v javnost. To se dogaja slehernemu malemu podjetju In celo železniške družbe, ki razpolagajo s tisoči voz, prihajajo v položaj, da nimajo dovolj voz na razpolago. Malenkosti puščajmo na strani — kakor na pr. ono, kako se je nekdo nerodno vozil na vrhu Ostanovega avtomobila in pa koliko nlim je bilo slabo v poštnem avtomobilu. G!ejmo in delajmo raje vsi na to, da se promet pomnoži in da bodo potniki, vsaj kolikor toliko j zadovoljni. Dela je zs obe podjetji in je upati, da se promet še pomnoži, kar bo zopet v korist ifudstva in obenem tudi — prepira jočih se avtom o-bilistov! K. nn.n„ I Prodajte Vaše staro zobovje edino rUZUr i v o J. G. Vaeari ig, IV. deano od 12—2 Cene brez konkurence. 1708 Išče Be Čevljarski pomočnik. Oglasi raj se pri Poljak Andreju v Malem KepniČu. 1719 Mnogo denarja žite. Pošlji e svoj naslov na: Arnold WeiBB, ekspert ur, Dunaj, 63. 1726 |XAom tri mizar e. Franc Dolenc, mizar dr ISlrUin Opčinah. 1731 Vratar b°d»Bi tudi pospravljanje vrdldr in čiščeoje odvetniških Bob. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1732 Roen'pa Stvar me vedno bolj zanima. Tore, ■ IGOlIfrUCl« pridem daneđ ob 10. ravno tje Koruza. _______________1733 fjem se oddelek 1734 TaIaIt zanesljiv, priden za voziti s konjem ■ t/icll\> išče. Na'lov pove Inseratni odde Edinosti. Voz za enega konja, močan in lahek se kupi. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 1735 V Dnin rtu Scala ?anta 51. 314 se proda ko«* rlUJdllU zemljišča 150 ma. 1736 IXAa se zsnesljjva hišina upraviteljica, ki ima lolsts tudi nadzorovati 2 otroka. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1737 PioniiiA črn, nov, eden mahagan, prav tln, se rldlllllU proda. Belvedere 57, II. 1742 No nhrfllfO (tedenske ali mesečne) zavese IVd UUrUIIC odeje, dežnisi, moške obleke, robci itd. Ulica Antonio Uaccia Št. 6, I. 1618 in peverone zelo po ceni ponu a ceniki. Ant. K. Linek v Znajmu. Na rahtevc 1654 F0t0yrHffl Antona Jerkiča naslov: Trst, ul. ulica 7. delle Poste 10, Gorica, Gosposka |XXom krojaškega pomočnika. Ulica Farneto lObOlll št. 46, I.____________1707 Jčf*0 se roditelja za gostilno v Bazovici. Naslov: »ObO Ivan Mabnič, Bazovica. 1723 ftriuclfi uČ6nec iz dobre družine Be sprejme. Dl I Volil Kojic, briv, c, Acquedctto št. 20. 1718 finetilni^arii in tTg°vci z vinom 8edftj ie Uuo lil lil barji še čas, kdor potrebuje dtbro. belo vipavsko vino ! Možno ga je dobiti le še pri Francu B Ša št. 272 v Vasi na Saksldu pri Dorn-bergu ; kdor bo prvi lahko ujame še kakih 80 hI; cena po dogovoru. Kupci se lnhko tudi obrnejo piemeno ali ustno na Matijo Paniča, Barkovlje pri Trstu Št. 298. 17IS Moderne spalne sobe dele izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28. ogel Torquato Tasso. 555 V DOBROZNANI gostilni RIGOLETTO v Trst«j, ul. Barriera št. 40 točijo se dalmatinska, isterska, furlanska vina, nadalje vermut, maršala itd. ter priljubljeno pivo Puntigam. — MRZLE JEDI LUIGI CORSiCH, lastnik. NUOVO )(dtet provinciale (Novi deželni hfitel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. iVVVVVJ Radi preselitve je na prodaj vse obstoječe b 1 a g o v trgovini UALERIflHA POHOSTA m ulica S. Antonio 2 po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospode, kakor tudi umetnin in —-- - galanterij. ^^--- t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul včeraj ob 7.20 zvečer v 57. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, naš ljubljeni brat, soprog, stric, oziroma svak, g'spod Ivan Peric posestnik, član županstva, podpredsednik okr. cestnega odbora, bivši tajnik okrajne bolniške blagajne itd. Pogreb zemeljskih ostankev dragega pokojnika se bode vršil dne 20. t. m. ob 10 predpoldne. Slivno prt Nabrežinl, 19. 8. 1912. - - Čevljarnica - - Leonardo Renna Trst, ul. delle Acque 4, Velika izbera moških, ženskih in otroških čevljev, prejemajo se narcčila in popravila po zmernii ceual Hars Scheidler zobotelinlk bivBi: prvi sobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst, Plazza C. G >ldoni št. II. A J Žalujoči ostali. Nova pekama in slaičarna v Trstu A. JERIČ - Trst ul. Commerciale 328 (Pendice dl Scorccla) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo i pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in .konfektura. — Likerji In raznovrstno vino —— v steklenicah.--- Oglje ni rudnik „Adria" v Britofu pri Divači i s c e delavce ter kočijaža za težki voz. Zdravljenje krvi! čaj „Tisočeri eret" (Milleflorf) Clttl kri ter je Izvrstno sredstvo proti onim »lučajem, Če peče v Želodcu, kakor proti slabemu prebavljatiju In bemoroldam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter te dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hISa) — Tefef. S77. Poitne poiiljatve se izvršujejo takoj In franko ako se dopošljekroa t'10. S1. ausustom se Je otvorila delavnica tapecerij v Trstu, ulica Belve