v:.; W 000<:0\' “TUiNLBH MJUAIIVU lUJJNik o.uiumLuh ui\uuuh »luhi« ulouiiiiiI nn uuAL.iWffll •s. m CD Dan žena D n žena Dan žena Dan žena Dan žena CD s 03 p Oj £3 CD >N Pl oj C CD >N P £ >N C) P ca c CD >N CD G ca P cc3 fl CD >N S «3 p 'Č3' g: c c\1 P ca S. CD . >l>3 C o3-p 03 El • CD >N V.J' r /\ ‘K F f 'f ‘ MAkd , 8. marec mednarodni praznik žena je. bil in je dan, ko napredna žene vsfc- ga sveta pregledujejo svoje delo in Ugotavljajo uspehe, ki so jih doseg-1,0 v borbi za uveljavljarije demokratičnih'pravic in svoboščin. Če posežemo v zgodovino, srečujemo ženo na barikadah v borbi za socialne pravice že pri ustvarjanju prve delavske države v Parizu leta 1871 imenovane " Pariška komuna " srečujemo na londonskin ulicah v letu 19o2 in demonstracijah ameriških žena 8* marca 19o9« Na teh demostracijah so žene” , , . , v , , i • . .... obstaja, je to v glavnem vprašanje zahtevale kruha in dela za svoje brez- , ; ., . ... . v ekonoiaske nerazvitosti, primitivzz- poslene moze, za enako delo enako pla , . . .. ' . , • v, ,r , ' . , , . na, religioznih nazorov m drugih kon-m cilo. Vsa ta dejstva na govorijo o -i ,, ■ • . •> p , v J , , «/ ■ servativnih predsodkov privatr olast- U tem da so se zene vedno neustraseno . .. ^ niškega izvora, ki se vplivajo na ziv- Dan žena Dan žena^ N< a> (3 p t) P P ■ ISK 0 • P P3. O p. ■ P tSl< CD P P t P 3 ISK CD •3 P tl P 3 s ,tem v zvezi mora reševati družba. Problemi, ki nastajajo so varstvo in vzgoja otrok, zastarelo gospodinjstvo skrb za razvoj najrazličnejših služb in razbremenitev družine predvsem zap poslehih staršev. Politični in družbeni položaj žensk je obravnaval in očenil VII, kongres ZK Jugoslavije*• Ugotovil je, da problem enakopravnosti žensk v Jugoslaviji ni več niti politični problem, niti problem pravnega položaja' žensk v naši družbi, kolikor še ta problem N< CD P P S P 03 C CD >[>3 G CC p o3 C CD S ca p borile prati izkoriščanju, za gospodarsko, politično, kulturni 'iti narod nostrio osvoboditev. Borbenost naših Žena sev javnem življenju, svojim otrokom pa boljšo in svetljšo bodočnost,. Nemajhen pa je d^lež naše žeme'po končani vojni za izgradnjo' socializma pri nas. Vse njihovo delovanje se je do leta 1955 razvijalo v organizaciji AFŽ. Od leta 1955 -1962 se je ta zveza preimenovala v N< ljen.je v družini. P Z ozirom na nov položaj, ki je nastal z razvojem socialističnih družbenih od-- 0 nosov in vsekakor tudi pomena žena, ki ) igrajo nemajhno vlogo v procesu graditve socializma, je.bila zveza ženskih društp;v razformirana leta 1962. Namesto.to pa daluje " konferenca za 'družbe- t? no aktivnost žensk'1, V odboru te kon- ^ ferenče niso zastopane le ženske, tem- f r več tudi.zastopniki političnih in družbenih organizacij« > • ' P N< CD P N< CD 3 P t) P S N< cd 3 P Vendar nas stvarnost ppozarja, da ženske še vedno niso zadostno.zastopane v odborih, forumih in org;ijiih delavskega in družbenega upravljanja. To pa ne more Zvezo ženskih društev, ki predstavlja biti v korist napredku in zavira hitro p • 1 1 v v • • ' S obdobje' izredno razgibanega gospodar- in uspesno rešitev mnogih problemov, stva in družbeno političnega življen- ja* Hitra industrijalizacija je tisti objektivni proses, ki odločilno vpliva ha položaj ženske v družini in v družbi. Nove probleme, ki nastajajo, •V občinskih ljudskih odborih 5>9 $ tS3< P glejmo koliko žensk jo bilo v organih^ kjer se rešujejo najvažnejša vprašanja P občanov v LRS, Podatki so vzeti iz ustte) novne skupščine Konference za aktivizacip jo žensk. ;■ N< 1 , -■ 'i ' ' C: a p' Dan žena Dan žena Dan žena Dan žena Dan žen^a. Dan- žbnd Dan.žena • J? žensk, v zborih proizvajalcev 5,7 fo v krajevnih odborih 5?4 fo, v okraj nih ljudskih odborih 8,2 fo, ter v okrajnem zboru proizvajalcev 9,6 fo, V svetih občinskih ljudskih odborov 18,6 fot v svetih okrajnih ljudskih odborov pa 16,9 fo, K raznim subjek_ tivnim in objektivnim vzrokom takega stanja spada brezdvoma še vedno konservativno gledanje na žensko in dvomi v njeno sposobnost, dalje so-razmeroma nizka strokovna usposab-ljenost žensk in končno preobremenjenost žensk z gospodinj skirhi opravili. Udeležba žensk je v odločujočih organih vsekakor premajhna, če pomislimo, da je žensk' ,ki so zaposlene povprečni? 3ofo do 5o fo od vseh zaposlenih, Ker smatramo* da je delo žensk ižred no važno za hitrejši razvoj našega gospodarskega življenja ter rast novih socialističnih, družbenih od-nos.oy, ni več .mogoče obemenjevati in reševati probleme ženske ločeno-temveč moramo to vprašanje i’e še Vati in širših družbenih gledišč0 8, marec naj bo res praznik žena, ki bodo vsako' leto. pregledovale izvršene naloge in sklepe, ki so.jih ur&sničiled V njih naj iz. leta v leto raste zavest, da so nekaj ustvarile, da so neizogiben faktor v prosecu graditve socializma,) Čemažar lVlarija Sindikalna organizacija ELAN se je ob 8, marcu mednarodnemu prazniku žena spomnila tudi žena, ki so zaposlene v našem kolektivu, N a ta dan smo našim žeman priredili v obratu družbene prehrane proslavo. Proslava je bila povezana z nagovorom o pomenu praznika in častitkami uprave podjetja in vseh političnih organizacij v ELANU« Ženam je sindikalna organizacija priredila skromno zakusko o S s, V- * / / / \i j O 2.2,1963- Iz protesta proti stališču Francije, ki jodklanja Britanjji spre jem v EGS, je Nizozemska sklenila bojkotirati ministrske sestanke držav EGS, C 4,2,193»- V Mošeju, na severu Tangan ' jike, se je začela tretja konferenca afriško-azijske solidarnosti. Na. Viču pri Ljubljani so pokopali posmrtne ostanite. tov„Franca PrimužiČa-iViarka, jugoslovanskega veleposlanika, ki je umrl na službeni dolžnosti v Iraku« , 0502.1963,- Ustački ielementi so vrgli bombo na poslopje jugoslovanskega generalnega konzula v Chicagu« Kanadski parlament je izglasoval nezaupnico konservativni vladi premiera Diefenbakerja« O 8r201963,- V Iraku je bil izveden državni udar, ki je strmoglavil režim generala Kasema« , O 9«2* 1963.0- Bivši ministrski predsednik v Iraku general ICasem je bil ustreljeno Revolucionarni svet, pod vodstvom novega predsednika iraške republike polkovnika Arefa, je prevzel vso oblast v I.aku, 010.2.1963,- Vlada FLRJ je priznala-novo vlado republike Irakae 011,2,1963o- Predsednik kanadske vlade Diefenbaker je rekonstruiral svojo vlado, v kateri je imenoval tri noVe ministre« 0 12,2.1963,- Nacionalni svet KP In | dije je sprejel odstop generalne- j ga sekretarja partije Nambudiri- | pala« ; I' ■ ■: 1 ' i ; i; . 013.2.1963,- Ustaški elementi v Ka nadi so vrgli^ jzažigalno .bombo na hrvaško katoliško eerkev v Eorontuj, 0 14,2.1963.- Na sestanku funkcionar: jev Adenauerjeve krščanskodemo-kratske stranke v Bonnu so razpra ! vljali o načrtu za pristoj) Velike I Britanije v EGS v štirih fazah,: ; 015.2.1963,- Sirski zunanji minister Makasen je predlagal?'da bi* i Sirija in Irak ustanovila federacijo. I. I 0 17.2,1963. Kairski časopisi in ’ | poročila trn j ih agencij porogajo.' da je bilo doslej v Iraku’areti- \ ranih okrog 8.000 komunistov in j da je ZSSR protestirala zaradi | tega pregona, ki ga izvajajo pri- ■ 'staši novega režima,* * 1 ' ♦ * » 018.2.1963 ,i-f Nacionalna skupšnina in kraljevski svet ksimboške* drža- | vfe Sta bila« iz Pekinga brzo-javno | obveščena, tla je 'šef* kamboške r i. države print Sihanuk, ki se* nalia— i ^ i • jfe. na uradnem obisku na Kitajskem ! 'sklenil odstopiti„■ * - t ■ 019.2.1963Sov j etska zve za- j e ob j vrstila ZDA, da bo v prihodnjih ! treh tednih umaknila več tisoč svojih vojakov s Kube, za kar ne i ‘zahtevala-od ZDA nobene koncesije j za_. ta ukrep.«. . ..j. 02o«2.1963.- Predsednik republike j Tito je sprejel generalnega sekre-! tarja indijskega zunanjega mini-sterstvaPatana Kumarja Nehruja, | ki mu je izročil posebno poslanico presednika indijske vlade Džavaharlala Nehruja.Kambosko mi- ; nisterstvo za informacije je de- j montiralo vesti po katerih naj bi bil princ Sihanuk odstopil kot J šef države« O 21„2,1963,- predsednik finske vlade Akti Karjalainen je na povabilo sovjetske vlade prispel na uradni o-'bisk v Moskvo3 0 22.2.1963» - Novi iraški predsednik Aref je v intervjuju z dopisnikom italijanskih listov izjavil, da se Irak zaenkrat ne bo združil z ZAR. 0 23-12,1963^- Jugoslovanska državna delegacija, ki jo je vodil član Zveznega izvršnega sveta dr,Marjan Brecelj,.se je vrnila z 12 dnevnega obiska v Jemenski arabski repu bliki. 0 24.2,1963.- Z ahodnonemSki obrambni minister von Hassel je odpotoval iz Bonna na sedemdnevni uradni obisk v Washington„ 025.2.1963- V Rimu so se začele ju-goslovankko-italijanska gospodarska pogajanja. Delegacija iraške vlade j ki jo vodi podpredsednik vla*f de Ali Saleh el Saadi je na poti .domov prispela iz Alžira v Kairo, kjer j o jo sprejel predsednik ZAR .Naser« 0 27.2,1963« Britanci' so napadli jemenske čete'* Jemenski’ pr.ellsednik El Salal je zahteval takojšnjo intervencijo Združenih neredov« 'A P Ž v Jugoslaviji Jpgoslovphsko žene so se pred II, syet,vojno v okviru NOB pod vodstvon KJ\T za demokracijo in priti fašizmu L.eta 1934 je sodelovalo 2000 rudarski žena v štrajku rudarjev v Trbovljah, lpta 1935 je demonstriralo 5000 žena pred nem.konzulatom v Zagrebu, za mir "in proti fašizmu;'l@36;:v akciji za mir in svobodo zbrano je 6oo„ooo podpisov žena. Časopis Žena danes leta 1939 prične alte i jo za pravico glasovanja žena. v kateri žene masovno sodelujej o, PROIZVODNJA Proizvodnji plan je izpolnjen 121 v primerjavi z letom 1961 pa znaša t 1961 vD O oo *• 615.73o,- din 1962 1,029.246.168,- din • . indeks 113,2 $ V primerjavi z zaposlenim j.e stanje sledeče *. ■ i >■.- 1961 1962 indeks ; • ...j 1 ■* r, t — povprečno zaposleni 437 452 lo3,4 - proizvodnja na zaposlenega 2,079.212 2,277.o9o lo9,5 Primerjava proizvodnje z letom 1961 je sledeča , , dejanska last. cena v / ooo /j Grupa proizvodov 1961 strukt . 1962 struk indeks ■ 1962 1961 - telovadno crodje 81.179 lo,o 61.117 6,7 75,3 - vodni šport 2.4,624 3,o 6.921 o,8 ‘ 28,1 - vodne smuči 7.662 o,9 15.672 1,7 2o4,5 - rekviziti za šport.igre 8.797 1,1 8.158 o,9 92,7 j - reke ti 25.o73 3,1 33.655 3,7 • 134,2 - smučarske palice 55*922 6,9 44.274 •4,9 79,1 - drugi zimsko šport.proiz. 33.653 4,1 23.954 2,6 71,1 - lesene smuči 378.445 46,4 471.796 52,1 124,6 -metalne smuči 113.840 14,o 125.433 13,8 llo,l - naprava za otroška igr. 3.949 o,5 4.457 o,5 V 112,8 - reševalne naprave 44.657 5,5 36.327 4,o 81,3 - ostali proizvodi 13.815 1,7 24.926 2,7 18o,4 - usluge 23.283 2,8 5o.3o4 5*6 216,o SKUPAJ: 814.9o2 loo, — 9o7.oo2 loo,- 111,3 1 L ' * ■. Plan ni izpolnjen pri ostalih športnih proizvodih, močno pa je presežen •pri smučeh in u.sjugah, Nagativno je mogoče to, da je nazadovala proizvodnja telovadnega opdja in relavelnih ( gasilskih ) naprav, kljub temu, da je ta proizvodnja za naš zeTo interesantna. Usluge so porasle največ za lastne potrebe, kot rekonstrukcija preš in drugo investicijsko vzdrževanje, ^aradi manjšega povpraševanja je tudi nazadovala proizvodnja dural palic in krpijic, Z izgradnjo eloksirnice in z možnostjo nabave ustreznih alu palic pri Impolu, bo že v letu 19G3 proizvodnja palic spet močno povečana. Proizvodnja metalnih smuči jd le za malenkost večja in sicer : v letu 1961 4,ooo parov v letu 1962 4.439 parov indeks llo,9 T-i- i ' Kiju temu pa'je pEfidaja za-l,4oo parov večja kot leto prej, Iz ZDA bom je namreč naš kupec vrnil 78o parov metalnih smuči dd katerih je bilo približno 400_^nr,o^ popravljenih in ponovno izvoženih. Metalne smuči so sploh v pr o i zvodnj i na iboI4--iafcxi?&ante n proizvod saj z njimi dosežemo v izvozu mnog'a~t6Tjš’i dohodfek kot pri lesenih smuči, / Pri lesenih 2fof pri metalnih pa 26,9 % dobička /, i 1 1 Lesenih smuči je proizvedenih : __..._..:..:.l.v.'.letu-1961.. ".............. 50.432 parov ]J. v letu 1962 . 6o>*o44 11 :. .andeks 123,4 . ; I.-i I REALIZACIJ?! ' " ■ I Leto 1962 še v prodaji smatra.kot., zelo uspešno. Celotna fakturirana ptp- [ dajo;;B..dpadfe'-:iiar V" ...... O *’j - » N’ *-»-•) •’ ‘ !,/•• prodajo proizvodov ■ a/ izvoz 1 642,237»99,6,— b/ domači tr g ' ■ 342,^a7,475,- c/ interno ' 57»olo,.472,— 1 skupaj : 1,041,605*942,— 2,/ prodaja trgovskega blaga .materialov in-odpadkov ' 25,2ož},876,- i i. : . I• 3,/ drugi izredni dohodki 2o,928.182,- VSE SKUPAJ : 1,087.743.000,- V primerjavi z letom 196.1 je doFt ženo : 1961 1962 Indeks 1./ domači trg 348,563 367,516 lo5.4 2./ izvoz 4^5.544 642.288 135.1 3./ interno , 33.181 57.olo 171,8 SKUPAJ : ■ 857.288 l,o66,815 124,4 4./ 28027o 2o,928 74,o S K U P A J s 885.558 1,087,743 i 122,8 Na domačem tržišču se pozna vpliv'predpisan o madesbojnem plačevanju v gospodarstvu, ki je začel veljati v letu 1962. Več strank, od katorih se je zahtevalo garancijsko izjavo banke ali pa akreditiv, blaga sploh ni kupila. Naša konkurenčna podjetja, ki se niso tako dosledno držala predpisov, pa so naročila sprejela« Rešitev za prodajo na domačem tržišču je izredno ugodna zima, saj je v tej sezoni dosežena rekordna prodaja smuči in sicer : ", - v letu 1961 7t969,- parov — v letu 1962 16,38o parov Zanimivo za prodajo na domačem tržišču je, da še novembra ni dosegla plana, oziroma prodaje preteklega leta :: - prodaja do novembra v 1961 265,4oo.ooo,- din - prodaja db novembra v 1962 253,600,000,- din v Sele z. rekordno prodajo v decembru / lo5,7 milionov / je bila presežena prodaja iz leta 1961. Brutto proizvod po planu za leto,1962 je bil sestavljen 1 1,/ prodaja domači trg 35o»ooo.ooo,- . 2*/ prodaja izvoz 485»8oo.ooo,~ 3«/ drugi dohodki in invent, 15,ooo.’ooo,- Skupaj : 870.000,000,- Dfužbeni plan je izpolnjen : ■ plan izvršitev 1962 Indeks domači trg ' ‘ J • . • 35,o.. ooo n . t 367.516 lo5,o izvoz 485.ooo 642,288 132,4 drugi dohodki in interni 35.ooo ; ■ 77.938 222,6 870.000 1,087.743 124,9 Visoko jeplan presežen v izvozu, Iz primerjave izpolnitve plana po državah in proizvodnih je razvidno, da je izvoz izvršen izključno v države z čvrsto va luto, in da je razen za Norveško, plan izvoza v vseh ostalih državah visoko prekoračen. Tako smo začeli izvažati tudi v Italijo močno povečali izvoz v Francijo, kamor smo začeli izvažati šele zadnja leta, pa tudi prodaja telovadnega orodja v višini 7,3 miliona din v Taniš je pomembna. I V-.l * Po proizvodnih jei plan izvoza močno presežen pri lesenih smučeh in drugih raznih proizvodih in sicer za 31 fo oziroma 4o5 %» Ni pa izpolnjen plan izvoza smučarskih palic, ki je dosežen samo 76,8 V primerjavi z letom 1961 je dosežeha sledeča prodaja važnejših proizvodov : 1961 . 1962 Lesene smuči 39.919 5o,o85 paroV metalne smuči . 3.3o5 4.286 tl i smučarske palice 16.9o6 13.75o 1! vodne smuči 676 1.4ol U hokej palice lo,516 lo.813 II badminton reket 12.458 17.924 II | čolni 31 6o It telovadno orodje ~ ». • 1 7,3 milj.din bloki za meso ,; ;.,0»9oo kom I ■' ' ... •; •" ■ v ■ (•. ‘ • » .... . • • l . • FINANČNI PLAN ■ -j'!'' . Že pri sestavi družbenega plana je bil predviden slabši finančni efekt kot v letu 1961 iz nižjih izvoznih premij. Med letom je sicer uspelo, da je korpitet za zunanjo trgovino zvišal izvozno premijo za lo kar pa še vedno daje slabši elekt kot v letu 1961. Če upoštevamo, da več kot 6o /o proizvodnje izvozimo in da $e po prejšnjih instrumentih ni bil dosežen posebni dohodek,je razumljivo da je višina izvoznih j>remij za naše podjetje življensko važnega pomena. Pri tem pa ne smemo prezreti še povečanja cen vrsto materialom, predvsem po jesenovertu/tn smrekovemu lesu« ! I Izpad dohodka zaradi nižjih izvoznih premij se odraža tako : ts 1./ dinarski efekt za 1 dolar pri ovračunskem tečaju 632,- din in izvoznem koeficientu 2 je znašak 1J264>« 2o/ dinarski 'efekt za 1 dolar pri izvozn premiji 52 tfo do 1« IX, 1962 je znašal l,-14o,- din 3,/ dinarski efekt za 1 dolar pri izvozni premiji 62 fo od 1* IX« 19520 naprej pa 1»215;~ d:n fj spad v ’ liipad skupaj i 1 din 124,-- 29,4o4,988„- 49 16,721nlo3*?~ SKUPAJ 570,334 - 46.126oO>i Pri cenah na domačem tržišču pa je podjetje znižalo cene za 1 - 40ooo,- din smučem" Bloke 11 do dolžine 18o cm;, kar jo v letu 1962 povzročilo znižanje dohodkoa za 7,68ofooo," din, Skupni izpad dohodka zaradi nižjih prodajnih cen v letu 1962 v razmerju do leta 1961 znaša: a/ pr izvozu h/ domači trg Skupaj s Pri acnlizi stroškov proizvodnje je ugotovi jenof, da so direktni pr o izvo- | dni stroški ( izdelani material ) nižji kot v letu 1961, Pri napr0 13,2 % višji proizvodnji kot v letu 1961 jo v letu 1962 porabljeno vredbostno za lo,4 % več izdelavnih materialov kot v letu 1961, To je brez dvoma uspeh pri znižanju stroškov proizvodnje, saj znižanje znaša 2,8 L/o od vredno- \ sti porabljenega materiala oziroma x4,2oocooo,- din3 Vendar pa so na dru- j gi strani narasli režijsko stroški nesorazmerno visoko^ takorda je v i skupnem ugotovljeno povečanje stroškov proizvodnje, kljub! doseženemu znižanju pri proizvodnem materialu,, Najvažne j le postavke režije, ki so povzročile povečanje proizvodnjih stroškov so • I » | 1961 . 1962 JEndeks 1./ Obresti od kredita za osnovna' I • * I in obratna sredstva 22c864 35:468 155,1 43,358r531?- netto 7>68o0ooo;~ " 51,038,531,-» ne tto Dossržen.i . ; "1 • c ■ /-Izvoz do 1, IX« 1962o , 237.137 Izvoz Od 1. IX„ 1962 naprej 341,247 1961 1962 Indeks 2,/ stroški investie.vzdrževanja kalkulacijska stopnja 14,o66 23,119 164;3 3,/ Dopolnilno social,zavarovanje 1,239 60286 5o7,3 4,/ Amortizacija 12,348 16.2o9 • I3i;2 5 / ,/ Obresti od poslov,sklada 13 j 516 13,563 i" •) 137,3 ... j -' skupaj s 64,033 99,645 - Že samo teh nekaj postavk izkazuje za čez 35 milijonov din povečanja, kar visoko prekoračuje prihranke pri izdelavnem materialu. Za poveča ne obresti je vzrok v razmeroma višje koriščenih obratnih sredstvih zaradi vačjih povprečnih zalog materiala in polizdelkov, Poyečanj,e povprečnih zalog materialov je,delno objektivnega značaja, zaradi stalnih težav pri preskrbi z uvoznimi materiali, delno pa tehnični sektor in nabava premalo skrbita za stalno odprodajanje odvisnih zalog. Dejanski stroški investicijskega vzdrževanje SO celo za 17 milijonov din višji od vkalkuliranih, Tako visoke stroške povzročajo močno iztrošena sredstva ih precej raznih lesenih provizorijev, ki zahtevajo stalnih večjih popravil* Zaradi, povprečno zelo visokega odstotka bolovanj v letu 1962 Zavod za socialno zavarovanje predpisal dopolnilnosstopnjo soc, zavarovanja po najvišji stopnji 4 '/of kar je tudi povzročilo tako visoko prekoračenje stroškov prispevka« Seveda pa ne smemo prezreii tudi takih postavk po--večanja proizvodnjih stroškov, na katere bi še z vepjo pazljivostjo in doslednostjo lahko vplivalo. Povečala se je poraba ražijskega materiala nesorazmerno visoko, tudo delež režijskih osebnih dohodkov se je povečal bolj kot jo-narasla proizvodnja« ¥ smučarskem oddelku je napr* na oni, strani zelo pozitivno, da je doseženo znižanje pri porabi osnovnih materialov, vendar pa je na drugi strani negativno to, da se, v tem pddelku > izkazuje zelo visoko prekoračenje nirmiranih osebnih dohodkov, Dejansko obračunani produktivni osebni dohodki za izvršene, operacije so za približno 2o L/o večji kot pa je po operacijah vkalkulirano. Če analiziramo celotni dohodek, lahko ugotovimo, da ni nikakršnih zunanjih vplivov na povečanje dohodka, da je-nasprotno vrsti vplivov izven.po-? djetja, povzročilo močno znižanje dohodka.. Doseženi dohodek je tako v ctrloti rezultat prizadevanja kolektiva* Z upoštevanjem zunanjih vplivov na znižanje dohodka, bi popravljeni dohodek znašal : 1./ vrednostno izraženi vplivi : a/ izpad zaradi nižjih izvoznih premij ■ 43,358,ooo,- b/ znižanje prodajnih cen juniorskih smuči 7jj 680,000, - c/ zvišanje splošnega prometnega davka od o,5 na 1 f» pri prodaji l,76o0ooo,- d/ zvišanje splošnega prometnega davka za o,5 fo pri uvozu materiala ljloo0ooo,- e/ povečani stroški bančnih provizij . l.,8oocooc>p~ f/ povečane obrsti banšnih sredstev l,8oo0ooo,- g/ dopolnilno socialno zavarovanje ' 4,800,000,•- h/ povečana tarifa telefonskih uslug * 8oo,ooo;;- skupaj večji stroški 53 ,098 ,000 j Pozitivni vplivi so 1 a/ olajšava pri obračunavanja prispevka ir. izrednega dohodka0 1 1 V primerjavi z letom 1961 bi v letu 1962 popravljeni dohodek., za navedene vplive, znašal ; Elementi dohodka 1961 fakturirana realizacija v letu 1962 Popravljena faktorealizc na vplive v 62. Celotni dohodek 885,55o„737 1,087»742>936 ] 138c78o»936 Poslovni stroški 611,488,447 745-.891,379 733;83i:379 DOHODEK 2740o7o029o 341.351=557 4ofta949o557 Prispevek iz izred. dohodka 7,36o„ooo - . 9»q90'0O0 CISTI DOHODEK 266a7loQ29o 341,851,557 3 059-557 Osebni dohodki 184.8o3.621 286, US.,966 286-.418 j 966 Obvezni rezerv.sklad lo0271.,o83 12 ..413,266 12,413,266 Skupni rezervni sklad 3.162,000 2,268,-600 4,387,lo8 a/ prispevek občini 2o,542,o75 12,225,218 27,792,,o65 b/ za sklade podjetja 47?931o5c9 28,525 5o7 64;348,152 Če navedene podatke izrazimo v^strmkturi in indeksih« nam pravo sliko razmerja0 Pri izračunavanju indeksov se smatre šele pokale lato 1961 za loo« V prikazovanju st rukture e leme rito v dohodka so vse postanke pri- mer jan j e na celotni dohodek e. * * Struktura podatkov 0 dohodku in i>jihr” i delitvi : Elementi 1961 1962 poravnava 1962 struktura indeks struktura Indeks 1962 1962 1961 1961 Celoten dohodek loo loo 122,8 • loo 125; 5 Poslovni stroški 69,o 68,6 12.l', 9 64.4 12oao DOHODEK 31,o 31,o 124,7 35; 6 147.4 Izredni prispevek 0,8 - —L 0,8 123,5 ČISTI DOHODEK 3o,2 31,4 128 P1 34r8 148,4 Osebni dohod'ek 2o,9 26,3 154-9 25,1 154,9 Rezervni sklad 1,2. 1,2 12o,8 1,1 '12o,8 Skupni rezerv.sklad o,4 o,2 71,7 o,3 138,7 za sklade: a/ prispev.občini 2,3 1,1 59,5 2,4 135,2 b/ za sklade v podjetju 5,4 2,6 >59,5 , 5,9 135,2 Lipnik Jože I i 963 v./ kJ - j 4- PREGLED IZVRŠEN PROIZVODNJE, ŠTEVILO ZAPOSLENIH:INPRODUKTIVNOST PO | HTTETIH-------------------------- ~ ' ‘ ‘ r ' leto 1 Ustvarjena vrfednost / 000 / indeks število zaposl* vrednost na 1 zaposlenega ./ 000 / indeks ’■ procluk. •• •' "'i od 21 .9. ■ r r; ~—- 1945 248 - lo - - 1946 13.33o loo 82 . ' 163.. loo 1947 49.o7o 368 112 438 269 1948 -74.97.0 562 145 517 317 1949 .. 94,884 712 161 589 361 195o 112.59o 845 157 717 44o 1951 114.97o 862 138 833' 511 • 1952 115.350 865 127 9o8 557 - 1953 141.254 l.o59 142 995 f 61o 1954 187.979 " 1.4Io 155 1.213 744 i 1955 215.143 1.614 188 1.144 " 702 — 1956 253.639- . 2.652 . 235 1.5o5 923 ; 1957 48o.46o 3.6o4 514 935' v.:--- • 574 1958 418.218 3.137 4o2 l.o4o 638 1959 472.617 3.546 365 1.295 794 196o 73o„510 5.48o 422 1,731 lno62 1961 9o8«615 .6,816 437 2co79 lc275 1962 ca 1,000,, 000 ,7<>5ol 458 ' 2 o 183 1,339 IZPOLNJEVANJE - mesočnih operativnih planov 1962 PO OBRATIH Spodaj navedeni pregled doseganjaplana po obratih se nanaša na normativ plana na zaposlenega v posameznem obratu0 Doseganje teh normativov na zaposlenega po obratih pa mora biib; vsklajeno s preseganjem normativa za celotno podjetjec Zato se fc-i. doseganja plana vsak mesec korigirajo s korekcijskim faktorjem, ki zagotavlja., da povprečno preseganje po obratih ni višje ali nižje od povprečnega preseganja plana celotnega podjetja. OBRAT 1 i C v e /' r. 10 1 c. SKUPNO 1 splošno dose o 119 155 159 lo’ 112 17o 182 132 lil 193 2o7 108 157 1 lo sni kor« 133 149 154 94 144 17o 169 232 111 167 174 .178 Smuč ar « dosc lo2 119 139 lo6 138 114 126 165 143 171 183 156 139 i obrat kor« 114 114 135 99 13o 124 117 165 143 148 154 148 l Skupno dos~ lo5 124 141 lo6 146 124 136 161 139 176 187 16o 142 | LO kor g 118 119 137 loo 13o 133 125 161 139 19o 157 155 ) 1 kovinski doso 84 122 165 122 111 315 loo 124 115 155 146 122 123 ! obrat - kor0 94 117 16o 113 111 115 loo 124 115 135 123 116 j sedlar. doso 129 13 o 139 lo3 128 133 ilo 83 86 145 141 2o8 129 1 obrat kor« 144 125 135 96 128 133 lo3 loo loo 126 119 197 1 skupno' dos. lo3 124 144 lo8 138 124 129 153 133 17o 179 159 138 | 1 po obr. kor« 115 119 14o loo 13o 13o 12 o 153 134 148 151 151 DOSEGANJE delovnih (VfORH 1961-1962 [leto 1 2 4 5 6 7 a - 10 11- 12 povpr?c, l 1 1961 123 137 139 137 143 146 16o 169 14o 153 143 14o 144 ! 1962 195 151 155 157 157 159 165 168 167 165 168 16 8 160 1 index 118 110 111 113 110 109 102 102 119 108 117 120 111 LES V ŠTEVILKAl~ V letu 1962 smo posušili skupno 1,674,56o m3 lesa* Od tega 1,485.643 jesena, 29,826 12,o61 oreha, 7,415 hickoryja in 3,75o breze ali skupno za 9 manj kot v letu 1961. Povprečni čas sušenja za 1 m3 mehkega lesa je znašal 6c9 ure. za 1 m3 trdega lesa pa i3,o8 ure. Povprečni čas sušenja 1 m3 lesa ne glede ha vrsto pa je znašal 13,6 ure ali za 9 % več, kot v preteklem letu» Iz tega sledi, da smo imeli v letu 1961 les z višjim i° vlage, oziroma naravno manj sušen•. Kapaciteta sušilnice je bila izkoriščena 85 % vštevši dnevno 3 izmene„ V sušilnici lesa so se v lc 1962 v glavnem pojavljali isti problemi, kot v letu 19610 To so predvsem nesolidna oprema ; modnost kontrole je zelo primitivna, pri istem saržu so se pojavljale različne dimenzije in istočasno različni % vlage,. Predvsem bi bilo nujno urediti'skladišče rezanega lesa, tako da istemu zagarantiramo pred umetnim sušenjem Sim nižji % vlage* Izkoriščanje lesa pri proizvodnji smuči v letu 1962 je bil v primerjavi z letom .1962 za 3,5 % manjše, kor je isti znašal 14,5 % r V letu 1962 je bilo izdelanih 109,218 tekočih metrov lesenih smuči, 9.3o6 tekočih metrov metalnih smuči in 2.214 tekočih metrov vodnih smuči, računajoč iz para-. Iz tega sledi, da sO bile i zlo lan e naslednje povprfečne dolžine smuči; lesene smuči v dolžini 180 cm, metalne 200 cm in vodne 175 cm ali povprečna dolžina vseh izdelanih smuči je 180 cm„ NOVI PROIZVODI 1962 Smuči CICIBAN in PIONIR, okova Ciciban in Pionir, Smučarske palice, Tekmovalne sanke, tekmovalne smuči, Plastične smuči j Izdelki iz ojačanih steklenih vlaken , Kajak vesla A^to lestve, Univerzalni prtljažnik za na osebni avto, Plastične krpijice in ročaji za smučarske palice, Varnostna smučarska ve2» ZAKAJ NESREČE ? Analiza i^rvih nesreč v letošnjem letu nam pokaže, da so bile nesreče precej resnega značaja, predvsem nesreči v ročni delavnici in na skladišču lesa3 &e podrobnejše ugotavljamo vzroke reh nesreč, lahko vidimo, da so bile v večini primerov pri mlajših delavcih, ozirnoa delavcih, ki so kratko dobo zaposleni v podjetjur Zakaj nesreče? Ti primeri nam dajo povseifi'jasrio sliko, da polagat, pr-majhno pozornost novo•sprejetim delavcem, predvsem pri seznanjanju o najvažnejših problemih varnega dela. Prav ti primeri nam veliko kažejo, da bomo morali izobraževanju in. poučevanju ljudi posvečati veliko več pozornosti, predvsem poučevanju in uvajanju ljudi na delovnih mestihc S dosedanjim načinom dela pri izobraževanju ne bomo izboljšali stanje varnosti v podjetju in v vedno večjem številu na te, način izgubljali ljudi iz neposredne proizvodnjec risala m opremjla REICHMAN N ERIKA fi ^ Zajc Bojan V MESECU FEBRUARJU v I BILIČ MILA, NK delavka, zaposlena na I delovnem mestu pomoč pri lakiranju smuči v lakirnici, je dne 6.201963 v lakirnici podajala smuči. Pri či- I ščenju smuči s krpo se ji je prstanec j leve roke zasadila iver ter je mora- I la zaradi zastrupitve k zdravniku. Vsrok: pomankanje poklicnih izkušenj Izgubljenih 0 delovnih dni, HORVAT KATI,NK delavka zaposlena rla ' delovnem mestu razžagovanje lamel na krožni žagi je dne 19.201963 oprav- | Ijala isto delo0 Pri jemanju lepljenih bund iz stojala ji je bund zaradi slabo zloženega stojala padel na j tal in ji poškodoval palec leve noge« I Vzrok: kovinsko stojalo brez zaščitnih palic,, ; ■Imenovana je še v bolniškem staležu. j I KDSELJ FILIP, KV kolar,zaposlen v ro— j čni delavnici smučarskega obrata, je j dne 19° 2. 1963 na rezkalnem stroju rezkal smuči, Pri tem delu mu je rezkal potisnil smučko nazaj in je za— | del s sredincem in prstancem leve roke^ ob .rezilo stroja«, VZROK : pomankanje poklicnih izkušenj , na delovnem mestu<> \ Je še v bolniškem staležu, RESMAN PAVEL? NK delavec zaposlen na ' delovnem mestu transportna dela na skladišču lesa, je dne 22,2,1963 po- I dložil kovinski podalšek vilic vili— J čarja pod kolo viličarja ker le ta ni | mogel speljati zaradi spolzkih tla# Pri tem je kolo viličarja zgrabilo kovinski podaljšek U profila, kateri se je sunkovito obrnil in udaril poškodovanca * po palcu leve noge« i Vzrok: nevaren način dela Je še v bolniškem staležu. Iz prejšnjih podatkov je razvidno, da najbolj nevarni stroji kot so rez-karji, krožne žage, poravnalniki ne predstavljajo več delovna mesta, ker so nesreče najpogostejše. Iz analiz se ugotavlja, da je veliko več nesreč pri manipulaciji z materiali, pri ročnih delih in na samem transportuj Iz teh podatkov lahko zaključimo, da je zaščita strojev že dosegla do-l5čen nivo, veliko premalo pa smo polagali na izobraževanje in poučevanje zaposlenih , C, NEZGODE POINEVIH V TEDNU Dan v tednu Medtem ko je bilo za pirejšna leta značilno, da je po številu nezgod pred njačil pohddeljek, torek ih v lanskem letu sobota je bil,o letošnje leto največ nesreč v četrtek, Iz podatkov je razvidno, da ponedeljek ne predstavlja več dneva, ko so bile nezgode najbolj pogoste* i * ... ,, D. GIBANJE NEZGOD PO NAČINU POŠKODB Ig diagrama je razvidno, da so poškodbe prstov obeh rok najpogostejše P sebno veliko poškodb je bilo na levi roki, Ti podatki so povsem razumljivi, saj sama struktura lesa in način obdelovanja zahtevata delo rok v neposredni bližini ostrih delov rezil. Sorazmerno' visoko je število poškodb stopala kar se povsem ujema s podatki iz tabele vzrokov poškodb; kjer je ratviden visok porast nesreč pri transportu in manipulaciji , o> cc< a * ‘VI a ■„ a w S ■" (D D< ,-j 7 s c p i K’ loM 9' 8 7 .6 .i 5 » '' ' ' 4 R O O M « 125 O ►J M H >00 NAČIN POŠKODBE i, U i O; D c3 o d O C •r-3 d. 'd d •d ■t"1 H rH •ri •H O Č V* m taiij X S o Ctf) o •H c3 3 c*s u oo O č c d -p o P >o rH H P-nrH H M co iz; w O O Eh Ec GIBANJE NESREČ PO KVALIFIKACIJI. STAROSTI IN SPOLU ZAP0SLEN“IH DELAVCEV . • • ' 11 ’ | f » / V letu 1962 se je poškodovalo 28 delavcev od tega je bilo 16 moških; in 12 ženskih oseb 1 Kvalifikac„ VK-V3 KV-S3 PK-NS NK VAJENCI SHJP, Število nezgod 2 13 1 12 -- 28 Starost ( v letih ). do 16 let ■ •r I6-2o 2o-25 25-3o 3o-4o nacT 4o Skup, Število nezgod 2 • ■' / S ... 7 7 6 — 1 — 1 ■ i" 28 L,_, i c i .i I. N a poti na delo is iz dela so se v preteklem letu ponesrečili 3 delavci,, Ena nezgoda pa je bila na službeni poti in se |j:ot edina v lanskem letu tretira kot težja nesreča.-) Do nesreče je prišlo? ko se je v dostavnem poltovornem avtomobilu zlila žveplena kislina in pri tem težje opekla našo uslužbenko* Ostale nezgode, ki so se pripetile na poti iz dela in na delo so bile v glavnem lažjega značaja0 Njihov vzrok izhaja predvsem zaradi vremenskih neprilik in slabega stanja cesto ft' Kakor vsako leto? "tako so bodo "tudi letos v tem.mesecu vršili občni zbori v naši podružnici* Zato vam tudi v našem listu objavljamo potek občnih zbo-rovj ki so bodo vršili V naslednjih dneh : 16* MARCA 1963 ob 6a uri zjutraj za celoten lesno obrat v teitieprirnici 1 13; MARCA 1963 ob 9.45 uri za kovinski, sedlarski obrat in montažo iv kovinskem obratu 19. MARCA 1963 ob lo,15 uri. za upravo in vzdrževanje v obratu družbene prehrane D NE V N I RED za vse občne zbore je enak kot navedeno s' 1. Otvoritev in pozdrav letnega občnega zbora 2. Izvolitev delavnega predsedstva 3. Izvolitev zapisnikarja iin dveh overovateljev zapisnika 4. Izvolitev verjfiikacijske, kandidacijske in volilne komisije 5« Poročilo odbora ■ 6. Razprava na poročilo .. .7» Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru 8. Volitev novega odbora 9. Izvolitev delegatov za letni občni zbor podružnice podjetja loo Razno ‘ ' Udeležba za vsakega člana je obvezna, že, z ozirom na to, ker so posamezni občni zbori vrše med rednim delavnim časom, • * • . r i‘ • Nadalje obveščamo vse člane kolektiva, da se ho občni zbor sindikalne podružnice podjetja vršil v p e t e k 29« marca 1963 s pričetkom ob 15 uri pop&ldan v obratu družbene prehrane in ne v nedeljo 31, marca 1963 kot je bilo objavljeno v prvem razpisu* Predsednik sindikalne podružnice podjetja. ? Sitar Rok l,ra VODNI o V Jugoslaviji so razmere na splošno malo slabše, Zelje in potrebe sod dejansko velike, so pa za naše razmere ti rekviziti predragi, da bi lahko računali s tako masovno uporabo, Vendar pa je v Sloveniji o-koli 6 večjih kajakaških klubov, katerih vsak bi bil v najkrajšem času ref3.ektant vsaj za lo kanujev in 2o kajakov, kar bi skupno pomenilo 130 čolnove Pri tem bi bilo vsaj še enkrat toliko kupcev izven društev. Povprečna prodaja loo čolnov letno tako nikakor ne bi bii la pretirana. Enako bi bilo verjeti no z ostalimi republikami,, Jasno pa je da lahko s takimi številkami računamo v prespektivi, ko borilo izdelki že remomiranie Se bolj pa je seveda od tega odvisen izvoz0 Prototip tekmovalnega kanuja, ki ga je Elan izdelal, je svojo prvo preizkušnjo na državnem prvesntvu v kanu slalomu odlično prestal,, U— de leženei so bili navdušeni nad kvalitetno izdelavo in nad tekmovalnimi karakteristikami tega modela, Kljib temu, da ni bilo časa za nikakršno eksperimentiranje, saj je imel razvojni oddčlek podjetja za osvojitet celotne tehnologije izdelave kanujev komaj pičli mesec časa,, je model že žel priznanje jugoslovanskih tekmovalcev,, Kajakaška zveza Srbije v nekem pismu Brodarski zvezi Slovenije na primer med drugim piše: ... " ovo je stvar no jedan plovni objekt, koji je po-kazao odlične rezultate i koji je oduševio naše takmičarec" To je vsekakor zadosten razlog za mnenje, da ima podjetje Elan na tem področju novo možnost razvoja., V sodelovanju z našimi tekmovalci, podjetje ingo Natan Bernot v svojem razvojnem oddelku lahko razvije ta in nove modele do take kvalitete, da bodo brez težav lahko konkurirali vsem tujim izdelkom, kar bi nedvomno prispevalo« da se bo podjetje še hitreje vključilo med najuglednejše športne tovarne v Evropi« To pa je v interesu kolektiva podjetja, kot tudi vseh jugoslovanskih ka-jakašev in kanuistov, saj bodo imeli tako tudi satui na razpolago najboljše rekvizitec Področje plastičnih mas je na splošno še toliko bolj privlačno, ker je dosegljivo brez večjih investicijo Potreb na sredstva za razvoj pa bi se dalo kriti verjetno že z minimalnimi naročili brez vežjega rizika podjetja. * KONEC ! WAk ; '•SL^J£ KLOVNE SILE PANGERC PAVEL - ključavničar v KO . )' ■ 1 / . i . I' : ■ / montaža / V začetku meseca februarja je bilo , ,ŠTUUR _ uslugbenec v nabavnem vseh zaposlenih : ■ ; . ; oddelku," 1 ■' J PANGERC FRANC - delavec V lesnem obra- tu I BERLOGAR JOŽICA - delovni invalid. ^ j II.kat',- I' r-j cev1, ki so prebeli skupaj 1 'J { 1,o64.,950j- dinP Če vzamemo. da J e i Q bilo v letu 1962 povprečno; -mesečno/zaposlenih 458 oseb; je den xj.o povračilu1 za..koriščenje letnega ; (. oddiha koristp,ip. 27<74 i* članov kolektiva* P*vprečno odpade na e- j v nega člana kolektiva, to je ti^ : stih, ki so. koristili letni.do- ' pust 8«385,- din docim če se to jj-računa od i^ovprecka zaposlenih £+> 458 pa 2,325;- din,, podjetje pa je z ozirom na obvezne- dajatve pri[ spevalo skupaj l,753«oo4, - diai Doberlet Miodrag IV A V Sr- a i('1 zr P vprečna izkoriščenost dopustov O v po dnevih glede na izplačano povračilo pa je lo;.9 dni V •RES iLi SO PROBLEM f V letu 1962 je camping koristilo 152 osebr od tega 61 članov kolektiva, 64 svojcev in 27 tujih o-sob* Zasedenost odnosno izkoriščenost je v letu 1962 76 foi naprav izkoriščenosti v letu 1961, ko je bilo 62,5 $• Hišice v campingu so v skrajno demolantnem stanju in je v leto-šnejm letu resno za misliti z o-žirom na potrebno obnovo, da-li bi se camping Selca še obdržal, odnosno ukinil, še posebej iz I Kako bi najlažje rešili problem od- I piramja in zapiranja okenskih kril j v upravnem poslopju ? Ta problem so rešili v institutu. Enostavno so sneli okenski krili iz tečajev in postavili na nesto. Povsem verjetno, da bo ta univerzalna rešitev s predlogom za nagrado predložena komisiji za racionalizacijo in tehnične izboljšave v podjetju v na-daljno obravnavo in rešitev. D - M 11 . anab£L£ '(TV ZA DIHANJE Prevedel: R, Stroj O Lezite sproščeno na hrbet in "pomolite vse štiri od sebe " Iztegnite in pretegnite se vse do nožnih in ročnih prstov Vzdihnite zrak ne, da bi pri tem stegnili vratne raiščice ali dvignili ramena, Zadržite zrak čimdalje morete« Štejte počasi ena,dva,tr,štiri do sedem ali devet. Izdihnite prav počasi ali do kraja prav temeljito. Načrpajte zrak ne samo za pol-na pljuča marveč tudi za diafragmo, To je mišični zaklope« (i;>repona), ki spaja trebušno votlino s prsnim košem, Kontrolirajte dihanje z diafra gmo s tem, da položite obe roki na trebuh zgoraj popka. Čutili boste kako se na tem mesi o priliki vzdihanja diafragma širi, pri izdihanju pa krči, © @ Položite na to mesto po želji knjigo ali kak drug predmet težine kilogram do dva, Pri vzdihavanju se bo predmet dvignil, pri izdihu pa spuščal. ® Pazite, da bo ob&klina ssmo od vzdihojočega zraka. Trebušni mišici morajo biti sproščeni iiji ne smejo pomagati. © Dihajte z zaprtimi usti - samo skozi nos" za spremembo lahko dihnete izmenoma samo skozi e-no nosiiico, s tem"da drugo 7 prstom pritisnite, Ta metoda ; posebno priporočijivapri nahodu, ker je tedaj ona nosnica ponavadi zaprta. © P ^vlecite pri vdihu trebušne mišice na notri, tako da bo diafcn-gma, ki se pri vzdihavanju spušča -potisnjena navzgor in bo tako pri izdihanju iztisnila iz pljuč do kraja zrak. J) Ne poskušajte vzdihniti več zraka, kot ga motete vzdihniti brez napenjanja, Sposobnost pljuč in diafragme za večji sprejem zraka se skozi vežhe sama od sebe stojmjuje. Šele ko ste se priučili na tehniko dihanja z diafragmo, preidite na širjenje vašega prsnega koša« Tedaj lahko nadaljujete vaje tudi v sedečem ali stoječem stanju. £) K0 se zjutraj zbudite napravite takoj v postelji desit globciih vzdihljajev za tem ko ste se naprej pretegnili kot mačka. Zadržite vzdih na kratko in porinite ga za tem temeljito ven. © Po vsaki vaji dihanja napravite krat tek odmor, ki naj sledi vedno za izdihom, Sprostite tedaj povsem telo in dušo« Poizkusite na daljavo pol metra u-pihniti gorečo svečo. Zažvižgajte sebi pesmico čisto potiho. Čeravno bo glas skoro neslišen, bo vendar svrhi ustreženo -namreč počasnemu izdihu. © Koristite vsako priliko- tudi med delom- da vadite po par minut dihanje, posebno tedaj, če ste prisiljeni prebiti po več ur v slabo zračenih prostorih. To je najboljša metoda za borbo proti občutku utrujenosti. ^jUČANJE fr * ^opska elita na Vitrancu FIS-A 1 j^ireditve j na to j veliki smučarski prire}-xtvi v Kranjski gori smo videli | v°liko bitko med Francozi in Avstr' f^ijci,katera se je končala 1:1. | rvi dan je bil na pporedu velesla1 0m> na katerem je zmagal mladi | ■^O-ticoz Manduit, °2ultai veleslaloma: 1. Manduit ! , r) 2 Grtinnefelder (Šv) 3 Killy j / 4 Stiegler ( AV) 5 Zimmermannj ,*v) 6 Leitner (Av) 7 Pedroncelli ; So^ ^ S o dat (Av). Naši tekmovalci! ^ Zasedli sledeča mesta : 17 La- 1 °ta, 19 Detiček, 21 Šumi, 22 Vo- i 8tinc. DfU . j 21 dan tekmovanja v slalomu pa j bil vrstni red naslednji : t^tiegler (Av ) 2 Killy /Hi) 3 5 v^ner (-^v) ^ Griinnefelder (Šv) j ‘^lianti (It) 6 Gartner (It) 7 ^ ^ ^ Manduit (Fr) 9 Bo- 1° Sodat (Av ). Od naših naJk°ljši tekmovalec Peter ^ °ta ki pa je žal padel zgrešil [je in bil diskvalificiran. PRVO ZVEZNO SMUČARSKO TEK/iOV.uVJE GOZD/iRJEV, LESAffJEV IX LOVCEV NA BLEDU Tega tekmovanja se je udeležil tudi Elan s svojimi tekmovalci, V teku na Bledu smo sodelovali z 6 Slani in 2 članicama. Naši tekmovalci oziroma tekmovalke so zavzeli sledeča mesta: 2 Peterman Franc, 13 Hrovat Janez, 24 Tonejc Jože, 25 Likozar Milan. 26 Resman Andrej, 29 Matjašič Lado. Skupno je nastopilo 35 članov. Pri članicah je bila naša tekmovalka Pajler Tilka 4 in ^ulovec Ivanka 5, Skupno nastopilo 5 tekmovalk. Ekipno pri članih: 3 mesto Peterman Franc in Hrovat Janez, V veleslalomu na Pokljuki pa sipo tekmovali z lo Slani in 2 članicama. Rezultati velesi-loma so sledeči : 3 Cvenkelj Franc, 6 Pirkmaier Andrej, 11. Arh Anton. 14 Bohinc Janez, 16 Mencinger Oto, 23 Grm Janez, 51 Mo-horč Franc, 56 Perkovič Franci, 63 Pohar Franci, Peternelj Janez je med tekmovanjem odstopil. Skupno nastopilo 99 -lanov. Članice 2 Mežek Minka, druga naša tekmovalka Dobida Majda je bila diskvalificirana radi nepravilne vožnje skozi vratca. Rezultati ekipno: 2, Cvenkelj Franci Pirkmaier Andrej, 6, Arh Anton in Mencinger Oto, Na koncu lahko ugotovimo, da letošnje tekmovanje ni bilo tako uspešno kot lankko, Zato se je treba na prihodnje tekme bolj resno pripraviti, MEDNARODNE SKAKALNE TEKME V LAHTI JU Na tej veliki skakalni prireditvi je zmagal Finec Karkinnen, drugi je bil prav tako finski tekmovalec Luiro, Naši skakalci so bili : 4o Oman, 72 Koprivšek in 79 Zajc, DRŽAVNO PRVENSTVO V'SKOKIH I Ta prireditev je bila letos v Ljubljani in lahke trdimo* da j c. odlično uspela« Borba za prvo me— i sto je bila zelo trda in »e do za-j dnjega ni vedelo kdo bo postal dr-i žavni prvak:za leto 1963| * 1 1 * > ^ , ' 'I Rezultati s 1 Jemo Božo, 2 &ečay Marjan, '3 Z&jo, 4 Orana, .'J Kopriv- ; šek itd, . i H O KI J r^) i\, m DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA 5 a partizan 7 5 Spartak Gc Kr ogora 0a Medvešeak Svetovno prven&tvo v hoke'ju V stoDkholnu se je pričelo svet0'11, .prvenstvo v hokeju« Glavni favol^1 7a osvojitev prvega- mesta so s ^ nada; Č^ftoslovaska, Sovjetska iaiSveaskat Kdo od te četvorice zmagal je težko reči naprejt za^0 pri čaka ji v o ze*l bo r< o nekaj dni razvozlaj«, in tudi Rezultati prvih tekem so. nam v znani in to j • •. ; •* Finska - SZ : . 1 i 6 v * Švica - Anglija •8:0 Rorruai j a - Poljska 4 ! 3 vvedska - SZ 2 : 1 Gehoslovaška - ZLA lo { 1 Jugoslavi ja ~ Francija . . ■ 7 : 3 Rumu a:, j a Švica ' 4 : 4 Poljska " Norveška:« 6 ■: 2 Kanada - N,P,P,, 11 : 5 Avstrija. - Madžarska 7 3 ; 1 Ji Zaključeno je državno prvenstvo v hokeju,, Prvo mesto jeseniških hokejistov ni nobeno presenečenje saj smo že v začetki tekmovanja la hko videli kdo bo zmagovalec0 Ho-j kejistom " Jesenic 11 iskreno če- | stitamo in jim želiinoj da se v prihodnje ha svoje drese pr.išije-f •jo še 0 "zvezdico".;) Končna razvrsxitov pa je taka« i Ti' si fiiii vj 'p*** OD 21 --2A, marec) 1« Jesenice 3« 01ympija 20 4 c Beograd Cr»zvezda RADOVLJO A Ameriški puatolojmj fiim, " ZORO MAČCEVAI£C ” 14* III. 1963 ;Ob ~2o uri;...... 15« ob 10 uri; 16« ob 2o uri 17« 'sob ■ 18 uri l ' ERan»oski fiim ^'MANOUPI "• -19, III* 1963 i ob 2o uri I Italjiaoski zgodovinski barvni cinomscope "OSVETA VIKINGOV 4- ; i t i ob 2p uri ob 2o~uri‘ r~f 2o, ; ob - 18 in.2o.uri L, .9» IV* 1963 j ... 4, IV. 1963» I 6. i. ; 7 • j ob 10 uri in ob j i lo uri matinja 1 t" l [ • Madžarski film -»drama ČLOVEK ZVER-1 l. ob Žo uri I lo. IV* ob 10 in 2o- j I.' Ameriški westwrn. barvni-druraa l ' "DVOBOJ NA _SQNCU 11 Afriški cinemascope film.-drama J JECK - : I i l " NENADOMA V LANSKEM POLETJU « ’ ’ j 21« III« 1963* ob 2o uri I i v glavni vlogi " Elizabeth Tajdar 'r - . J 22« ob 2o uri J 11* IV* 1963 ob 2o uri | 24 ob ...2p uri ob 16 in 2o uri ob T6, 10, in 2o uril2, | 14, barvni film 11 TONKA” I . J 23. III, 1963 ob 2o uri : '■] film " RACIJ^ " r 24, ob lo uri matin, , . j. 12. IV. 1963 13; 14. Sloveaski film*” PEŠČENI GRAD 11 j 26; III, 1963' ‘ob* :26' '■ uri I 27* ' ' pb 10* in'2o'uri j ‘ V': -' J Ameriški barvni fi Italijanski zgodiorvin* barvni cineml ' 1QA' ^ MARATONSKA BITKA " 1 : I * i * * 2o« III« 1963 ob 2o uri 29. 31 ob 10 uri ob 2o uri ob 10 uri U.V j ob 2o uri ob 16, 10 in 2o Slovens ki zabavni film "NAŠ AVT( 29. (DII* 1963 ob 10 uri' 30. ob 2o uri 31« ob lo uri mat'i: Sovjetski1 film 11 ČISTO NEBO 11 2« IV« 1963« ob 2o uri 3« IV. I - : -,i ob 10 uri Mehiško zabavno-glasbeni barvni cinemascope " JAZ PUSTOLOVEC 11 3* IV* 1963 5; 6* 7. ob 2o uri ob 2o tiri ob 10 uri ob 16 in 2o uri i\t ; fOOBAVSO, ' ..1 . " t1 f i" <• '•■' I I ^ * ' I” i ' J. • V A. ^ l l li* bolezen, ki nastane zaradi ^ l0 velik Immen, 20mohamedansko sveto’ j pomankanja vitamina C v hrani, j pismo, 3„dei kopne zemlje, ki sega v < t, 126 ^znik, | morje,.4»mo|kir.^s,5spsvinai 6*dAre«. . "~J/' izraz pri tehtanju* l#^ lahj^zefc, 7ožn^istveno ,pqučen kros^J^i ._$* dd ko hlapljiva tekočina, 150 na- | vode obdan kos kopne zemlje, 9.topel j plečild,':'17, svetopisemski pra-j alpski veter, io./kemični simb.za iri-j j vi^ni kralj,| 19o besedica; s | dij, llciver, 160mesto v Prancij*ifr(18.; j katero spodbujamo k dejanju,, 2o