Stev. 72. Sakajja rasen nedalj Its pfax9iko» vsak dan pojsaldsn. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, / Učiteljska tiskarna. Dopise franldrati in pod* pisati, sicer se jih ne pri* j obči. Rokopise &e ne vrača« Inserati: Enostolpna petit-vrstiea 30 vin., pogojen prostor 1 K; razglasi iui poslano vrstica po 60 vt večkratne objave po do«}* govoru primeren popust*'1 u UublJan!, v soboto 29. marca 191». tete III. m. ■ k •:#.r Po>amt.,>» *S£*a aaae SO vinarjev. «»* ,Naroonina: Po pošti fli ‘K dostavljanjem na dom : a >.1- Ort T/ „„ „ .1 ^celo leto 60 K, za p->l Glesllo luaoslov. socialno - demokratične stranke. , leta 30 K, za četrt le a ►.15 K, za mesec 5 K. Za Nemčijo celo leto 65 K, *a ostalo tujino in Ameriko 72 K. —• Reklamacije v,a Hat so poštnine prost&. Upravništvo je v Ljubiji nf, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna. Telefonska 31.31$. Belgrad. Pariz slovi kot kulturno in politično središče cele Francije, celega sveta, London kraljuje z mogočnostjo svojega bogastva in svoie vzorne organizacije nad velimi kontinenti... Iz ponosnih gričev italijanske presto-lice izžareva sijaj rimske minulosti, iz ogromnega središča stare Rusije sije plamen človeške bodočnosti... Sama velika in ponosna mesta starih držav, bolj ali manj mogočnih, bolj ali manj slavnih po svoji roparski minulosti ,po svoii gnili sedanjosti, po svojem krepkem stremljenju v novo zgodovino svobodnega in združenega sveta! Imamo pa tudi velika in slavna glavna mesta malih narodov, imamo Kodanj, Amsterdam, Štokholm, pisana središča čilih maloštevilnih narodov, ki nam kažejo, da ni le od števila prebivalcev odvisna kulturna moč, organizacijska sila ni razvojna možnost držav. Jugoslovani smo živeli v posebnih razmerah, silno posebnih, silno zločinskih... In ako je Belgradu usojeno, da postane in ostane naše državno središče, potem imamo tu pravo sliko naše minulosti, našega trpljenja, našega tisočletnega, temnega, kaotičnega, brezciljnega življenja. Zaman iščeš tu zunanjega znaka, ki bi ti povedal, to je prišlo iz nas. živelo je od nas, vzklilo je v trenutku, ko se je nebeško solnce spomnilo tudi na nas in nam podarilo nekaj svojih žarkov. Zaman iščeš stavbe, stolpa ali stebra, ki bi ti govoril o duševnem razmahu piobujene narodne duše. Vzhod se križa z zapadom v neredni površnosti, brez poteznosti in brez izrazitosti. Slogo iščeš, harmonične združitve, širokega in visokega prostega razmaha, vitkega stebra ali krepke črte v surovem kamnu. Kje je črpal Mestrovič svojo umetnost? Zamisliš se v usodo tega ljudstva, op; zuješ ga, in odkrije se ti rcsnica v \sej svoji goli brutalnosti. Veke iti vel e je tekla njegova mlada in zdrava kri na neštetih bojiščih, izč pava! so se njegove moči v brezplodnih bojili. Maloštevilen in zapuščen, obi 'lien od različnih sovražnikov, tei in in izkoriščan od lastnih go-spr farjev, živel ni zase, za svoje živ crne. Trpel je in krvavel, pre-na? il stoično svojo usodo, prenašal vse žalostne neprilike, prenaša! zona; ‘e in notranje sovražnike. Zakaj kal or je bilo veliko število zunanjih sovražnikov, nič manj veliko ni število notranjih zatiralcev. Za boj in trp ienje je živelo to ljudstvo, za svejo narodno svobodo — priznamo *— a tudi marsikaj za slavo in srečo svojih mogotcev. Ne taptajmo resnico, ne zapirajmo oči pred očitnim 'dejstvom, 'lake izrazite razlike med enim slojem in drugim, med življenjem gospodujoče pseudo-elite in široko ljudsko maso, ie težko najti drugod. Ko vidiš tu peščico bogatih gospodov, ki se kopljejo v milijonih in zastarelih državnikov, ki jim usoda ljudstva ne dela najmanjše sile, se nehote vprašaš, če ni socialni čut prišel tu niti do svoje najbolj primitivne faze. Aii slabo sodiš to ljudstvo, ako preseješ ie po zunanjih izrazih potega dosedanjega življenja. Cio* voska nnsel je v njem globoko'do-zorela, pravo črto njegovega bitja jn zitja dob is šele v njegovi — duši. j el nai ocl, ki je Žive! le zn boj in trp-* jjenje, je v notranjosti svoje duše tako jak in samozavesten, kakor malokateri drugi narod na svetu. V njem ni iažnjivega hlinjenja, v njem ne najdeš trepeta in negotovosti; fdjub velikim različnim izgubam te Strašne vojne, živi v njem še vedno krepka, živa vera v življenje, v bodočnost Kakor je žalostna in težka edanjost, kakor je bita tenma nje-jova preteklost, v njem so dani vsi jogoji silnega, čilega, zdravega in prostega življenja. V v Belgradu pogrešamo mi, ki lino živeli na križišču zapadnih na-odov marsikaj, ki predstavlja bistvo lasega značaja, prednost našega navedka, pogoj naši bodočnosti, ali ake jake samozavesti, krenke volie in žive vere ni pri nas v nobeni meri in v tem oziru priznajmo, da nas brati Srbi močno nadkriljujejo. Belgrad! Ves problem našega nadaljnega razvoja tiči pač v tem, kako najti skladni izhod za raznoliko stopnjo napralka in bistva posameznih delov Jugoslovanskega naroda. Aii imajo gospodie, ki gospodujejo v našem glavnem mestu in ki so se zatekli tja iz raznih krajev združene Jugoslavije dovolj zmisla za obsežnost in pomen tega vprašanja? Dvomimo? Kar se danes dela v Belgradu, ne predstavlja niti najelementarnejši začetek zmiselne, s širokim razmahom in krepko poteznostjo zasnovane ljudske politike. Ogrodje državne organizacije je več kot primitivno, načela o politiki, o državnih nalogah, o novih potrebah, ki vladajo v možganih državnih voditeljev, so vse prej kot moderna, vse prej kot odgovarjajoča smotrom in težnjam sedanjega časa. Da ne govorimo o državni konsolidaciji in o enakih rečeh, ki imajo šele priti! Eno je pač gotovo za vsakega, ki pazno preinotriva delovanje v Bel-gr?1u. Rešitev za revna Jugoslovanska ijndstva pride gotovo, ali po vse drugačni poti, od vse. drugačnih slojev. Jugoslavija stopa v novo zgodovino ne samo zaraditega, ker Je dosegla zedinjenje, marveč zaraditega, ker se šele sedaj pričenja njeno pravo življenje, življenje onih, ki so bili doslej brezpravnih, ki so živeli le za vojno, ali, ki so bili plen tujim gospo-dovalcem. Zgodovina nove Jugoslavije bo zgodovina njenega narodno in socialno prostega ljudstva — in bo zgodovina sijajnih pridobitev, velikih duševnih zmag, čilega vstvarjenja, mogočnega uveljavljenja. Konsolidacija pride, pride iz vrst zatiranih, pride iz združene, jake in samozavestne volje ljudstva. Živa vera srbskega brata bo zmagala, po tisočih porazih pride prava zmaga. V to zaupamo. Zgodovina Belgrada se šele pričenja. Kar klije tako samozavestno v neporazni ljudski duši, bo našlo pravi izraz in pravo obličje v njegovi novi oragnizaciji, v njegovih prostih, stremljenju in hotenju ljudske duše odgovarjajočih upravah in napravah. Policijske ure. Kdor bi očital naši vladi, da je prehitra, bi bil krivičen. To se ji mora priznati, da vsako stvar toliko časa in tako temeljito premišljuje, da se ljudje starajo ob tem premišljevanju. Hvala bogu, da ni ta vlada na pr. požarna bramba, ali da ne zvoni proti toči, ali da ne čepi na lokomotivi itd., to bi bila polomija, še dokaj večja, kakor je sicer. Tako je bilo n. pr. treba trimesečne pijanosti v Ljubljani, preden se je vlada v svoji naglici odločila, da je posegla po primernih sredstvih. Seveda ni prepovedala alkohola, ampak pustila je za svoje ljube državljane zadnja vratiča odprta, omejila alkohol," zato pa otroke spravila — spat. Tudi tiste otroke so ti dobro rejeni jerofi šiloma pognali v posteljo, ki garajo cel dan, se vsedejo po 8. uri zvečer k skledi okisanega fižola, in bi po večerji radi brali recimo razna glasila naše vlade. A še to Jim je zabranjeno; kajti kavarne so nabito polne, in preden dobiš kak list v roke, poteče časih po celo uro in več. Ko pa prideš do lista, ali ko si sredi razgovora, pa te zopet nadlegujejo vsemogoče straže in ti jo odkuriš neinformiran domov, kakor si prišel. Čakali smo od dne do dne, da bo ta slavna vlada skušala vendar brez večmh policijskih sekatur izhajati, ali kakor vidimo, čaka zopet na vrag vedi kak termin, da se ji bo izljubilo, policijsko uro potisniti naprej. Mislimo, da se da pijančevanje vse drugače 'Tiieti, ako ima vlada resno namero, napraviti red. Ali da mora ogromna večina občinstva trpeti radi ekcesov gotovih pijancev, in to menda do sodnega dneva, te modrosti res ne umejemo. Mi smo bili/prvi, ki smo zahtevali svoj čas remedure proti ostudnemu in kvarnemu pijančevanju. a zahtevamo... tudi. da se nas ne šikanira po nepotrebnem. Makari naj se prepove ves alkohol, toda javni lokali, zlasti kavarne, naj bodo odprte, kakor je to potrebam primerno. Vladnega nepotrebnega jerobstva a la Avstrija, pa mi čisto nič ne rabimo, ne glede na to, da takih abotnosti sploh ne razumemo, da ima na pr. mestece Celje kavarne odprte do 12. ure ponoči, stolna Ljubljana pa jih zapira, skoro ko hodijo kokoši in ž njimi menda vlada Snat. _______________________ Številke govore... Nekako neprijetno presune človeka, če prebira časopisje in čita poročila iz narodnega predstavništva. Finačni minister je namreč predložil zakonsko predlogo o dovolitvi kredita v znesku 130,000.000 dinarjem 'm mesec april za redne in izredne potrebščine države SHS. Ta kredit je razdeljen nastopno: Vojno ministrstvo 22,500.000 dinarjev, ostala ministrstva za Srbijo 13 milijonov, državne/ oblasti za Hrvatsko in Slavonijo 3 in pol milijona dinarjev, v Bosni in Hercegovini 3 milijone dinarjev, v Banatu, Bački in Baranji 2,800.000 dinarjev, v Sloveniji 2,700.000 dinarjev, v Črni gori 1 milijon dinarjev, v Dalmaciji 800.000 dinarjev. Vse to za osebne izdatke. Za materijelne izdatke pa nastopno: Vojno ministrstvo 30 milijonov dinarjev, ostale oblasti v Srbiji 7 in pol miljona dinarjev, v Hrvatski in Slavoniji 6,700.000 dinarjev, v Bosni in Hercegovini 5 milijonov dinarjev, v Bački, Banatu in Baranji 4 milijone dinarjev, v Sloveniji 2,200.000 dinarjev, v Crni gori 1 milijon dinarjev, v Dalmaciji pol milijona dinarjev. Za celo kraljestvo se rezervira vrhu tega 15 milijonov dinarjev. — Seštejmo sedaj vse te vsote in dobili bomo sledeč rezultat: Vojno ministrstvo 52,500.000 dinarjev, vsa ostala ministrstva in državni uradi cele Jugoslavije 53,700.000 dinarjev. Rezerva 15,000.000 dinarjev se bo pa najbrže porabila po istem ključu. Tu vidimo, da nenasitni militarizem požre skoro polovico dovoljenega kredita. Vsi drugi upravni izdatki državnih uradov posameznih dežel presežejo izdatke za vojno ministrstvo le za 1,200.000 dinarjev. Razvidno je iz tega, da ima tudi pri nas prvenstvo militarizem in da se za tega moloha vedno in povsod najde pokritje. dočim za druge potrebne izdatke javkajo ministri, da ni pokritja in preobračajo vse žepe ter stresajo nadnje »ficke« iz njih, češ: le pogk/te, kako »suhi« smo. Ko je uradništvo zahtevalo zvišanje plač, je takoj planila znana klika pokoncu ter zajavkala: »Kaj pa mislite, gospodje, vi hočete minirati ubogo Jugoslavijo!« Tn pri tem se je šlo !e za majhno vsoto v primeri z izdatki za militarizem. -- Delavstvo zahteva, da država v najkrajšem času izvede razne socialno-politične zakone v prid delovnim slojem, ministrski svet pa odkimuje, češ, bo težko šlo, da se ne zamerimo onim, ki imajo mošnje zlata in žvenkljajo s cekini ter jih radi posodijo državi na visoke obresti, če jih pustimo v miru, da pošteno prebavijo z delavskimi žulji prisvojene milijončke. In tako naprej. Militarizem koraka svojo pot. Povsod je enak. Naj ima »pikelhavbo« in »Es ist erreieht« ali pa opanke, povsod žre, žre in žre ... Državniki so pa veseli, da je tako. Saj ni še dolgo tega, kar je rekel naš dični notranji minister Svetozar Pribičevič: »Država se more vladati le s silo.« Gotovo je tudi sam z veseljem glasoval za te milijončke, za katere si' kupimo mesto šol, bolnic in take ropotije bajonetke, na katere se bo potem on upiral, ko bo vladal z železno pestjo »srečno« Jugoslavijo. Ubogi Viljem, povsod te hočejo posne-mati! Politične vesti. Jugoslavija. Kwrz krone p- H. . LDU. Zagreb, 28. »Obzor« poroča iz Belgrada, da kurz panirne krone še. neprestano oada. Danes velia 100. dinarjev 305 kron, 100 frankov 205 kron, 100 drahem 953 kron, 100 mark 185 kron. K prepovedi trgovine z inozemstvom. LDU. Zagreb, 28. Kakor Javlja »Obzor«, Je dobila hrvatska vlada od trgovinskega ministrstva iz Belgra-da obvestilo, da prepoved trgovine z inozemstvom ne velja za one trgovske posle, ki so bili sklenjeni pred 20. t. m. in ki se morajo efektuirati tekom treh mesecev. Nove kupčije pa se morejo skleniti samo potom trgovinskega urada za trgovino z inozemstvom, ki bo začel poslovati 1. aprila. Brzojavni promet s Švico otvorjen. LDU. Zagreb, 28. Poštno ravnateljstvo razglaša, da se s 1. aprilom zopet otvori brzojavni promet med kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev z vso Švico. Pristojbina znaša za besedo 19 par oziroma 48 vinarjev. Minimum za brzojavko je J dinar oziroma 2 K 50 vin. Dovoljene so^ tudi nujne brzojavke s trikratno pristojbino. Veliki župan Zagreba vpokejeo. LDU. Zagreb, 28. Uradni list objavlja vpokojenje velikega župana zagrebške županije, znanega pisatelja Ljube Babiča. Aretacije v Zagrebu se nadaljujejo. LDU. Zagreb, 28. .Včeraj je bil aretiran trgovec Izidor Weisser, ki ie, kakor znano, ščuval na zadnji trgovski skupščini proti srbski posadki in protestira! proti temu, da bi bili Nemci in Madžari naši sovražniki. Zveze med JugosiaviJo in Ogrsko prekinfene. LDU. Zagreb, 26. Uradno se razglaša: Z ozirom na dogodke zadnjih dni na Ogrskem je vojaška oblast prepovedala vsak prehod iz Jugoslavije na Ogrsko in obratno. Vsakdo, ki bi kljub tej prepovedi skušal prekoračiti obmejno črto, bo od vojaških oblast; ; -‘^an. Po svetu. Italijani prevažajo vojaštvo. LDU. Berlin, 27. (čTU.) »Secolo« poroča, da se na italijansko fronto prevažajo večji transporti italijanskih čet. Jadranska pristanišča so izza ponedeljka opolnoči zaprta. Revolucionarno gibanje v Italiji. LDR. Curih, 28. (ČTU.) Od italijanske meje se javlja: Vesti o razširjanju revolucionarnega gibania v Italiji se potrjujejo. Po sklepu milanske konference socialistične stranke se je po vsej Italiji pričela živahna agitacija izrazito revolucionarnega značaja in z republikanskimi tendencami. Boljševiški preobrat na Ogrskem, o katerem smejo listi vsled še vedno stroge cenzure zelo malo poročati, je naredil na proletarijat kar najglo-bokejši vtis. V Milan in v Florenco so se sklicali novi kongresi socialistov in anarhistov. Slabi gospodarski položaj omejitve v obratih, povzročene po pomanjkanju premoga, in vedno večia brezposelnost razširjajo revolucionarno gibanje. V Rimu so bili prejšnji teden izgredi brezposelnih, ki so demonstrirali proti vladi. Skupino demonstrantov, ki je nosila rdečo zastavo z napisom za boljševizem, so karabinierji obkolili in aretirali več demonstrantov. Pri poizkusih množice, da bi osvobodili aretirance, je nrišlo do krvavih spopadov. Ena oseba je mrtva, ranjenih Je več. V severni Italiji prihaja položaj tako kritičen, da namerava vlada pritegniti angleške čete za vzdrževanje reda. Deloma zaplenicna notica »Avantija«, ki naznanja prihod angleške voiaSke transportne ladje v severo-italijansko luko, potrjujeta namen viade. V tako kritičnem položaju je umljivo pisanje italijanskih listov, ki zahtevajo takojšnji sklep miru in hiter sporazum z Jugoslovani. Italija naj preskrbi Nemško Avstrijo z živili, LDU. Pariz, 28. (ČTU.) Po brezžičnih francoskih noročilih iz Rimn je Italija dobila nalog, da preskrbi Nemško Avstrijo z živili, ki so nakopičena v Reki in v Trstu. Za prevoz teh živil mora dati na razpolaganje italijanski prevozni materijah Železničarska stavka v Nemški Avstriji. LDU. Dunaj, 28. (ČTU) Ponoči se je pridružilo stavki osobje zapadite in Franc-Jožef o ve železnice. Vlak, ki odhaja ob 7.30 minut zjutraj iz za« "padnega kolodvora preko Solnograda v Monakovo, ni odšel. Na Fraac-Jožefovi železnici se niso odpeljali vlaki na Češko. Tucli več lokalnih vlakov je izostalo. Kakor na drugih železnicah so se tudi tukaj uradniki in železniški nameščenci pridružili stavki. Njihovi zaupniki so se sestali z zaupniki drugih železnic in se bodo skupno z vlado pogajali. Na severo-zapadni železnici se vrši promet še. dalje. Državni urad za promet poroča, da se je danes ob desetih dopol« dne pridružila stavki tudi severna železnica. Ob devetih dopoldne sq bila v parlamentu pogajanja z železničarji. Vlado so zastopali državni tajnik Paul, državni kancelar dr* Renner in posl. Tomschik. Zastopane so bile vse železničarske organizacije. Prebivalstvo in vbda stojita pred položajem, čigar resnost nihče ne podcenjuje. Nič manj kot sedem vlakov z živili, ki so se peljali iz Tr* sta na Dunaj, je nekje na progi obtičalo. Zaloge, ki jih imajo oblasti za prehrano na razpolago, so tako majhne, da že v kratkem ne bodo vedeli, kaj bodo dali dvema milijonoma ljudi prihodnje dni za hrano. Antantne komisije so odredile, da se ne sme noben vlak z živili odpeljati iz Trsta, dokler ne bo proga prosta in dokler ne dospejo vlaki, ki so obtičali na progi, v namembno postajo. LDU. Oradec, 27. (DKU) Davi so pričeli stavkati tudi nameščenci državni železnic. Promet na progi Ora-dec-Fehring-Aspang je ustavljen. Stavkujoči južni železničarji so imeli zborovanje, na katerem so imenovati svet železničarjev. V tem svetu soi zastopani tudi uradniki, ki so se izjavili solidarne z delavci. Svet želez« ničarjev se je proglasil permanentnega. Stavkujoči so prevzeli varnostno službo na kolodvorih, da preprečijo sabotažo. Dr. Kramar je — tiraoer možakar. LDU. Lyon, 28. V sredo zvečer se je vršil v francoskem krošku inozemskih časnikarjev banket, kateremu je predsedoval ministrski pr sednik Čehoslovaške republike dr. Kramar. Pri tej priliki' Je lmd dr. Kramaf govor, v katerem je izv: u'.t med drugim nastopno: Mi smo najmočnejša zapreka proti znamen n »Drang nacli Osteu«, katerega '■ - h-orožena sila samo začasno m • u-la, ki ie pa drugače še vedno m nevaren. Nam je to dobro zn. m ponosni smo na svojo nevaiv stojanko, katero oeiuža geni: ^ nadvlada. Pri nas so samo čnu.v. 'va starokopitneži trepetali pred K , . -jo in Avstrijo, ki sla se seda, v. boljševizmu. Naš narodni čut je močan, da bi se mi tako lahke -skušnjavam boljševu.kega par.: Naš narod ne bo nikdar do:; boljševizmu, ako ga ne bojn, temu naiboliši agent boiiševizm. kota. Upajmo, da se tonezgo. boljševizmu pa leži tudi druga -varnost za nas; nič ni namreč ■ značilno, kot sedanja boljsev1- :a zveza med Rusijo, Ogrsko m Nemčijo, pa naj bo slednja špar tak ist; o na ali zmerno-si Jalistična. Ako _ os ume v Rusiji boljševizem na krmilu, potem pade Rusija brezuvomno pr c* ali slej v roke Nemcem. Češka narobna skupščma LDU. Praga, 27. (DunKU.) V dav našnji seji narodne skupšeme so sprejeli adreso na deifcembersko spo-* mehico predsednika Masaryka. - ;PO*-menica je zelo obširna in zajema * opisovanjem delovanja Cehov _ t; vojno. Spomenica poudarja p.°“; ; j prijateljskih odnošajev do P0'^1'. ] Jugoslavije. Dalje veli spomemcdi »če bo Čehoslovaška repulv.Ka ime* la skupne meje z Jugoslavijo, sž mora ustvariti koridor ki no zvezal Cehoslovaško državo t Jugoslavijo.« Nadalje' se zahteva internacionalizacija Labe, Donave in Visle in železnic od Bratislave preko ogrskega ozemlja in čehoslovaške meje skozi nemškoavstrijsko ozemlje do mej Jugoslavije in od Fiirtha preko No-rimberga do Strassburga. Naposled se zahteva, da sc čehoslovaška država izloči iz blokade in da se dovoli uvoz po Labi in Donavi. Spomenica nadalje zagotavlja, da bodo Cela pri likvidaciji skupnih posestev bivše Avstrije kar najodločneje zahtevali vse svoje pravice in zlasti, da se jim vrnejo vse umetniške in zgodovinske znamenitosti, ki so bile svojčas odnešene iz Čehoslovaške. Iz sovjetske ogrske republike. LDU. Nauen, 28. (Brezžično.) Da se prevede gospodarsko življenje v komunistični tok, je odredila ogrska sovjetska vlada, da se morajo zapreti vse trgovine, izvzemši trgovine z živili. drogerije, kniigotržnice in lekarne. Zaloge bo kontrolirala in prevzela vlada. Prej ne sme nihče ničesar prodati. Prestopki se bodo kaznovali s smrtno kaznijo. Ljudski poverjenik za uk je odredil, da se proglase vsa gledališča za občno lastnino in da se prihranita dve tretjini vseh vstopnic delavstvu. LDU. Nauen, 28. (Brezžično.) O novih oblastnikih ogrskih se javlja, da je bil Oarbai prej zidarski pomočnik in da je bil sedanji novi minister za zunanjep osle Bela Kun v ruskem vojnem ujetništvu organizator Rdeče armade. LDU. Nauen, 28. (Brezžično.) Ogrska revolucionarna vlada svetov je odredila ustanovitev Rdeče armade, ki naj obstoja zlasti iz delavcev. Za voiaško intervencijo na Ogrskem. LDU. Berlin, 27. (DunKU.) Abend poroča iz Baslja: Pariška »L’ Information« javlja, da Je imel včeraj Clemenceau s Fochom razgovor o položaju na Ogrskem. Uspeh tega pogovora je bil, da so takoj v Marseillu nabavili 9 parobrodov za prevoz kolonijalnih čet na Ogrsko. Razen tega je bilo med Clemenceaujem in rochom menjanih več brzojavk, Iz faterih izhaja, da so naprosili Italijane za pomoč proti Ogrski. Italijani pa so radi lastnega notranjega političnega položaja odklonili vsako pomoč. Socializacija denarnih zavodov na Ogrskem. LDU. Budimpešta, 27. Revolucionarna vlada svetov je izdala nared-bo, s katero se odrejuje socializacija denarnih zavodov. Ljudski poverjenik zn finance Je pooblaščen, prevzeti vrhovno vodstvo vseh denarnih zavodov, oziroma staviti ista pod kontrolo, kakršno smatra za primerno, da se izvede socializacija. .Vodstvo posameznih bank in hranilnic prevzamejo posebni funcionarji, katere imenuje ljudski poverjenik za finance. Dviganje vlog je dovoljeno samo v zelo omejenem obsegu. Denarni zavodi ne smejo zamostojno izvršiti nikake transakcije v vrednostnih papirjih ali drugačnih vrednotah. Kdor ima v banki aii hranilnici tekoči račun ali kakršnosibodi vlogo, mora najkasneje v 14 dneh, Pri vsotah izpod 15.000 kron v 30 dneh dokazati svojo istovetnost, druga, če zapade njegova vloga v korist državne blagajne. LDU. Budimpešta, 27. Revolucionarna vlada svetov je pooblastila ljudskega poverjenika za finance, da izda naslednjo odredbo: Vsa zlatnina m gotovina v inozemskih valutah, ki se nahaja shranjena v safezih denarnih zavodov, se prepiše na tekoči račun. Na zahtevo se izdajajo tudi vložne knjižice o imenovanih vsotah. Vrednostni-papirji in drugi vrednostni predmeti, kakor tudi spisi ostanejo še nadalje v safesih. Kdor v 8 dneh ne izroči ključa svojega safea, temu se vlomi safe s silo in zapleni vsebina. LDU. Budimpešta, 27. Revolucionarna vlada svetov je objavila odredbo, v zmislu katere bo vsakdo postavljen pred revolucionarno sodišče. kdor ne izroči zlatega denarja ,m inozemskih novcev, katerih lastnik je, najkasneje v 14 dneh v upravo kakemu denarnemu zavodu, ki stoji pod kontrolo revolucionarne vlade s epto v. Antanta proti komunistom. LDU. Ženeva, 27. (CTU.) »Temps« zahteva energično, naj antanta zasede najvažnejše točke Nemčije. To jc po mnenju lista edmo sredstvo proti komunistom. Vse francosko časopisje kaže zmedenost in strah, ko Pise o prevratu na Ogrskem. List trdi, da se francoska vlada pogaja z • talijo, da bi le-ta imela pripravljene čete, ki bi korakale proti Ogrski. Socialistični listi pišejo, da bi bil ta korak antantni« »laOilils pogre- Antantne čete za Rumunsko in Ogrsko. LDU. Rotterdam, 28. (CTU) »Nieuvve Rotterdamsche Courant« javlja iz Pariza: Antantna vojska, ki odide na Romunsko, šteje 200.000 mož. Tudi ameriške čete odhajajo na Rumunsko in Ogrsko. Z mirovne konference. LDU. Pariz, 26. (DunKU.) Predsednik Wilson, Clemenceau, Lloyd George in Orlando so v torek zborovali v vojnem ministrstvu ter razpravljali o rešitvi problema, ki sestoji v tem, da se Nemčiji kakor hitro mogoče naprtijo mirovni pogoji in da se v to svrho končno ugotove vsi vojaški, teritorijalni, gospodarski in finančni pogoji predmirovnega dogovora in da se temu dogovoru priklopi ali popolen načrt zveze narodov, ali temeljna izjava, glasom katere mora vsaka država na to paziti, da ne zapade zaničevanju človeštva. LDU. Pariz, 27. (DunKU.) »Agen-ce Havas« poroča: Clemenceau, VVilson, Lloyd George in Orlando so imeli v pondeljek zopetno kabinetno konferenco, na kateri so razpravljali vprašanja določitve renskih mej. Britanski in amerikanski krogi povdar-jajo, da bo ta nova metoda delovanja v najkrajšem času privedla do preliminarnega miru. LDU. Berlin, 27. (DunKU.) »Berli-ner Tageblatt« poroča preko Haaga iz Pariza: Konferenca jc sklenila, da se ne bo samo z Nemčijo sklenil posebni mir, temveč mir, ki bo veljaven za vse. To pomen ja pa zakasnitev in se računa, da mirovni pogoji ne bodo gotovi pred koncem aprila. Ker ima Četverozveza približno 10-dnevni čas za posvetovanje o sprejetju ali odklonitvi predlogov, najbrže splošni mir ne bo sklenjen pred sredo meseca maja. Te izpremembe programa so bile odrejene pod pritiskom italijanskega ultimata. Boljševizem jim ne da spati. LDU. Pariz. 27. Agenee Havas poroča : Zbornica je nadaljevala debato o proračunskem rrovizorijti. V odgovor na izvajanja več govornikov je izjavil minister za zunanje posle Pi-chon, da je že v svojih prejšnjih izvajanjih opozarjal na to, da francoska akcija na noben način ne bo vplivala na notranjo politiko Rusije. Clemenceau je istotako izjavil, da namerava vlada zatreti bolšcvizem. Nikoli ni Francija zanemarjala tega načrta. Vladi se očita, da je napovedala Rusiji brez privolitve parlamenta vojno. Rusijo se večkrat zamenjava z boljševizmom. Francija je ostala svoji prejšnji zaveznici zvesta. Pichon ie nadaljeval: »Mi nismo napovedali vojno Rusiji! Začeli smo vojno proti onim, ki so se polastili moči s tem. da so kršili vse zakone in razpustih izvoljeno ustavotvorno skupščino. Nismo napovedali vojno Rusiji, ko smo začeli boj proti onim, ki zatirajo deželo. Boljševizem ni nadloga samo za Rusijo, temveč za vse človeštvo. Francosko C.lzvs... vrfsjj. LDU. Berlin, 27. (DunKU.) »Acht-uhr Abcndbiat •> poroča iz Ženeve: Glasom poroč1' francoskih listov, ki so v zadnjih dnevih, čeprav zelo pobeljeni sem došli, se je delavsko gibanje zelo razširilo po vsej Franciji, izhajajoč iz Pariza in vzhodne Francije. Gibanje ic prešlo tudi na južno-vzhodno Francijo. Kongres ruskih komunistov. LDU. Moskva, 27. (DunKU. — Brezžično.) Organ ruskih Komunistov, »Pravda«, razpravlja na vodilnem mestu o uspehih kongresa stranke in pravi: Osmi kongres naše stranke se je vršil v znamenju dela in organizacije. Najvažnejše polilie no vprašanje je bilo vprašanje stališča stranke proletarijata k stanu srednjega kmeta. To vprašanje je postalo vsled dogodkov zelo važno. Prej je šlo za veliki boj med dvema glavnima silama: med kapitalistično družbo fn proietarijatom. Organizacija proletarijatske diktature ie uničila buržoazijo. Tembolj pereče je vprašanje stališča proletarijata na-pram srednjemu stanu. Glede tega se je naš kongres oficielno izjavil nastopno: Nismo sovražniki, temveč prijatelji stanu srednjega kmeta. Velikanska revolucija napreduje in kakor je to dokazal naš kongres, napredujemo tudi ml. Bo| za šesturno delo v premogovnikih. LDU. Nauen, 28. (Brezžično) Delavci v rensko-vestfalskih premogovnikih izsiljujejo Čimdalje uspešnejše uvedbo šesturnega dela. Cela vrsta obratov je že uvedla šesturno delo, v drugih obratih v rudokopnmn okraju so stavkali, da bi Izsilili šesturno delo. Nekatere skupine v obližju bo-chenskem in wittenskem so pričele simpatijsko stavko. Velike zveze rudniških delavcev so proti uvedbi Šesturnega delavnika in zastopajo stališeč, naj se uredi to vprašanje mednarodnim potom, zlasti sporazumno z Anglijo. Končnoveljavna ureditev naj se potemtakem prihrani mirovni pogodbi. Zakon e vojaški dolžnosti na Angleškem sprejet. LDU. London, 27. Reuterjev urad poroča: Zbornica je sprejela zakon o vojaški dolžnosti. Predlog, da bo zakon veljaven namesto s 30. aprilom 1920 šele z 31. decembrom je bil odklonjen v 292 glasovi proti 70 glasovom. Nadaljnji predlog glede dolžnosti vojaške, službe na Ruskem so tudi odklonili. Položaj v Barceloni. LDU. Barcelona, 27. (DunKU.) »Agenee Havas« poroča: Barcelona ie zadobila popolnoma tuje lice. Kavarne, v katerih morajo lastniki sami streči svojim gostom, so polne radovednežev. Rdeči križ pokopuje mrliče. —■ V Seviiji so poizkušali de-lavoijne pregovoriti, da naj se pridružijo stavki. Med redarstvenim moštvom in maniiestanti je prišlo do streljanja. Zaprli so tri anarhiste in štiri agitatorje. Amerikanci se tolažijo. LDU. Pariz, 27. (Brezžično.) Iz Newyorka javljajo: Ameriški listi smatrajo dogodke na Ogrskem za poizkus strahovanja mirovne konference. »Newyork Herald« priporoča nujno, da se pošlje čimprej izdatna vojaška pomoč vzhodnim zveznim državam in pravi, da bi morala biti zasedba Berlina in Budimpešte s četami antante prvi odgovor na početje Karolyija, ki uboga vse preveč svoje nemške učitelje. Po mnenju lista »Newyork Times« se zdi, da skušajo Madjari vprizoriti precej spreten bluff, da je pa treba pokazati Ogrski brezuspešne njene grožnje. Boliševiško gibanje v Avstraliji. LDU. Ženeva, 27. (CTU.) »Echo cie Pariš« poroča, da preti v Avstraliji boljševiško gibanje, ki utegne izbruhniti vsak čas. V Brisbanu so bili krvavi boji med delavci in redarji. Iz časopisja. »Slovenski Narod« z dne 27. t. m. prinaša članek o svobodni trgovini: Draginja je vsled svobodne trgovine silno narasla. Kaj bo šele v juniju, juliju, ko žc zdaj nimamo ničesar! Strah nas je. Ce ne nastane temeljit preobrat glede prehrane, bo, če vračunamo še to, da se bo v najkrajšem časti zamenjal denar (3 krone za 1 dinar), nastala katastrofa. Za boga, pravi članek, gospodje v Beigradu, poglejte malo bolje v naš svet! — Da, gospodje pri vladi so ravnodušni in mislijo, da se bo lahko krotilo sedanje naše ljudstvo tako kot se je nekdaj po mačehi Avstriji! In kdo se je zavzemal za svobodno trgovino? Ali smo se morda socialisti? »Slovenec« piše ob priliki izstopa socialnih demokratov iz vseh vlad, kako da se zbirajo oblaki nevihte po Hrvatskem, Bosni itd., vlada pa zoper to ne najde druzega zdravila kot — zapor in preganjanje. Zaman je izgovor, da se to dela, ker delujejo v notranjosti sovražne agitacije. Razlogov za nezadovoljnost je v nas samih dovolj. Ne le, da je centralna vlada slaba in nesposobna, pa četudi bi bila najboljša, ji bo ljudstvo, če že ne sovražno, vsaj pasivno stalo nasproti. Ljudstvo ni bilo nikdar tako malo deležno vladanja, kakor ie danes pri nas v lastni državi, ki si ie zapisala demokratizem na čelo! 1 »—■ I , iniMRtgr.* Pridobitve trboveljskih premogarjev. ,V 66. seji deželne.vlade za Slovenijo se je sklenilo, da se vrše pogajanja glede zahtev, katero so stavili preinogarji Trboveljske družbe do delodajalca, pod intervencijo vlade. Tekom pogajanj so se rešile naslednje zahteve delavcev sporazumno: 1. Družinske doklade po 1 K za delavca in po 50 vin. za vsakoga družinskega člana ostanejo. Kot družinski člani se štejejo žene in otroci do 16. leta, če niso pri rudniku zaposleni. 2. Na dnevnem odkopu se postav, baraka. Delavci dobe tudi ob slabem vremenu, ko ne morejo delati, minimalno plačo, če pridejo pravočasno na delo in ne zapuste brez dovoljenja obratovodje ali paznika barake oziroma delavnega kraja, dokler traja njih delovna doba (šiht). Med dežjem so v baraki, pri ugodnejšem vremenu na delu. 3. Stanovanja se bode takoj popravila, v kolikor je to mogoče. Raz-ventega se bodo gradile na dnevnem odkopu barake za stanovanja in drugje pa delavske hiše, ko bodo zidarji na razpolago. 4. Ako se delavca premesti od dela njegove kategorije k delu nižje ka- tegorije, se mu plače vsled tega ne sme skrajšati 5. 50%ni povišek za nadurno, in nedeljsko delo ostane. 6. Kakor hitro bodo materijal in zidarji na razpolago, se poveča delavsko kopališče v Hrastniku in zgradi na novo v Kotredežu (Zagorje) in Kočevju. 7. Električna razsvetljava se napelje v rudniška delavska stanovanja. Sporazumno z delavci in Trboveljsko družbo razsodi pa deželna vlada v naslednjih točkah tako-le: 1. Obstoječe pogodnine (Geding) in stalne plače (Herrenschichten) se povišajo za 35%. 2. Pogodnine in stalne plače se določijo: za profesijoniste in kopače dnevno na 18 K, za mlajše kopače in vozače dnevno na 15 K, za delavke dnevno na 12 K, za mladostne delavce pod 16. letom dnevno na 9 K. Če bi bil zaslužek manjši, se mora plačati označena minimalna plača. Da dobi minimalno plačo, mora delavec doseči najmanj 75% storitve (Leistung), katero je dosegla njegova kategorija v letu 1917. Te obveznosti ga oproste samo zadržki, ki bi ga ovirali pri njegovem delu, kot: pomanjkanje vozov, lesa, bencina in sploh obratnega materijala, ovire v odvažanju (slabe proge, ovire v savskem rovu in na separaciji), vročina nad 20° C v jami, plini ogenj, voda, dež, hudi prepih, ki bi delavcu bistveno otežkočil delo. 3. Vsem delavcem, ki ne dobe stanovanja v družbenih hišah, se plača stanarina in sicer: samcu 15 K, rodbinam do treh oseb 20 K, rodbinam do petih oseb 25 K. in rodbinam nad pet oseb 30 K mesečno. 4. Rokodelcem se preskrbi orodje od družbe. Dokler rabijo svoje orodje dobe za obrabo istega mesečno po 10 K. — Glede enkratnega nabavnega prispevka se bo sklenalo v prihodnji seji. Razprave o nadaljnih zahtevah in spornih vprašanjih med delavstvom in trboveljsko premogovno družbo so dovedle do naslednjega rezultata: Sklene se: 1. da se izplača najkasneje do dne 15. aprila t. 1. nastopni enkratni nabavni prispevek: delavcem in delavkam po 250 K, ženam po 250 K, otrokom po 100 K: 2. povišane plače in odškodnine za obrabo orodja ie izplačati za dobo od dne 9. marca t. 1. naprej; 3. da dobi delavec pravico do minimalne plače, mora doseči najmanj storitve (Leistung) njegove kategorije v letu 1917. — Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo se naroči, da prepusti kakih 25 barak za delavska stanovanja trboveljski družbi. Slii tiki! in »stanove ta n® ali m »aflis. »Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani,opozarja na proste službe, trafike in ustanove za invalide in svojce padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov. Z debelimi črkami je tiskana oblast, ki je mesto razpisala in pri kateri je treba prošnjo vložiti, za tem sledi razpisana služba, trafika itd. V oklepaju je povedan dan, do katerega se mora prošnja vložiti in številka uradnega lista (n. pr. u. 1. št, 50), v katerem so navedeni vsi natančnejši podatki in pogoji. Vojnim invalidom so pridržana: 1. izključno vsa mesta slug, paznikov (tudi vratarjev) v vseh javnih uradih, sodiščih, kaznilnicah, šolah, občinah, zavodih in obratih, katere država ali nadzira ali podpira; prav tako vsa mesta opraviteljev drž. pravdništva izven sodišč pri sodnih dvorih; 2. dve tretjini vseli prostih službenih mest pisarniških uradnikov, poduradnikov in pomožnih pisarniških moči. Za pojasnila se invalidi lahko obračajo na • »Državno posredovalnico za delo, y Ljubljani, oddelek za invalide«. Službe* Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, gradbeni urad: 3 cestni mojstri (Jesenice, Tržič, Celje), 2 rečna mojstra (Celje, Ptuj, do 31. marca 1919 u. 1. št. 53). — Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, gradbeni urad: 18 mest cestarjev, 6 v stavbenem okraju celjskem, 6 v stavbenem okraju kranjskem, 1 v stavbenem okraju ljubljanskem, 2 v stavbenem okraju novomeškem, 3 v stavbenem okraju slovenjegraškem (do 31. marca 1919 u. 1. št. 58). — Predsedništvo višjega dež. sodišča v Ljubljani: 3 vodje zemljiške knjige, (2 okr. sodišče Maribor, 1 Novo mesto); 12 pisar, oficijalov (pri okr. sodišču Radovljica, 1 Brežice, 1 Konjice, 1 Šmarje, 1 Ormož, 1 Slov. Bistrica, 2 Ptuj. 1 Št. Lenart, 1 Pliberk, 1 Metlika, 1 Mokronog); 46 pisar, uradnikov (3 pri dež. sodišču v Ljubljani; pri okrož. sodiščih: 2 v Celju, 8 v Mariboru, 3 v Novem mestu; pri okraj, sodiščih: 1 v Kranju. 1 v Kranjski gori, 1 v Liuji, 2 na Vrhniki, 2 v Brežicah, 1 v Gorenjem Gradu, 1 v Konjicah, 1 v Laškem, 1 v Rogatcu, 2 v Slov. Gradcu, 2 v Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v Ormožu, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici, 1 v Zgornji Radgoni,. 2 v Pliberku, 1 v Velikovcu, 1 v Železni Kaplji, 1 v Ribnici, 1 v Kozjem, 1 v Metliki do 8. aprila 1919 u. 1. št. 54). — Predsedništvo višjega dež. sodišča v Ljubljani: 2 poduradnika, (1 okrožno sodišče Celje, 1 Maribor), 42 slug: (1 višje dež. sodišče v Ljubljani, 3 dež. sodišče v Ljubljani, 4 v Celju, 2 v Mariboru, 2 v Novem mestu, 1 v Cerknici, 1 v Kamniku, 1 v. Ložu, 1 v Rožeku, 1 v Konjicah, 1 v. Slov. Gradcu, 1 v Šoštanju, 1 v Zg. Radgoni, 1 v Marnbergu, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici,. 2 v Št. Lenartu, 1 v Pliberku, 2 v Železni Kaplji, 1 v Kočevju, 1 v Mokronogu, 1 v Radečah, 1 v Ribnici, 1 v Trebnjah, 1 v. Vel. Laščah, 1 v Višnji gori); 1 strojnik (pri okrož. sodišču v Mariboru); 4 višji jetn. pazniki (1 v Celju, 1 v. Mariboru, 2 v Novem mestu); jetni-ški pazniki: (7 v Novem mestu, nekaj v Mariboru do 16. aprila 1919 u. I. št. 60). — Predsedništvo višjega dež. sodišča v Ljubljani: več mest pisar, oficijantov in pisar, pomočnikov (pri sodiščih v področju višjega dež. sodišča v Ljubljani do 26. aprila 1919 u. 1. št. 65. — Višje državno pravdništvo v Ljubljani: 3 upravitelje drž. pravdništva, 1 pri okr. sodišču v Radovljici, 1 v Škofji Loki, 1 na Vrhniki do 10. aprila 1919 u. 1. št. 57); 7 mest upraviteljev državnega pravdništva (pri okr. sodišču v Brežicah, 1 v Konjicah. 1 v Kozjem, 1 v Laškem trgu, 1 v Logatcu, 1 v Sevnici, 1 v Šoštanju do 15. aprila 1919 u. 1. št. 65). — Finančna proku-ratura v Ljubljani: 1 kanclist (Ljubljana do 1. aprila 1919 u. 1. št. 61). —-Finančno deželno ravnateljstvo v Ljubljani: finačni stražniki (Ljubljana, Maribor do 5. aprila 1919 u. L št. 64). — Davčno oblastvo v Krškem: 1 pomožni sluga Krško do 28*. marca 1919 u. 1. št. 54). Trafike. Finančno okrMno ravnateljstvo v Ljubljani: glavna trafika (Šmartno pri Litiji do 16. aprila 1919 u. 1. št. 64); trafika (Dolenja Stara vas 26 davč. okraj Kostanjevica do 16. aprila 1919 u. 1. št. 64); trafika (Cesta 32, davč. okr. Vel. Lašče, do 19. aprila 1919 u. 1. št. 64); trafika (Breg II, davč. okr. Kočevje, do 17. aprila 1919 u. 1. št. 64). Socialna politika. Podpora nezaposleneem. Deželna vlada je sprejela r:ačrt naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo glede podpor r.ezaposlen-ceni. Veljavnost naredbe celokupni Narodne vlade SMS v Ljubljani glede podpore nezaposleneem z dne 28. decembra 1918, št. 218 se podaljša do 30. junija 1919 z naslednjimi izpre-mon. banji: K paragrafu 1. omenjeno r-aredbo je priklopiti še točko: c) Vsak nezaposleni delavec in nameščenec, ki jc živel v inozemstvu in bil tam podvržen bolniškemu ali kakemu drugemu javnemu zavarovanju. Namesto § 4. prvi odstavek stopi naslednja določba: Nezaposleneem brez razlike se izplačuje dnevna podpora v višini 5 K. Za rodbinske člane ie šteti poleg v § 4 zadnji odstavek imenovanih tudi starše, staro mater ia starega očeta, če stanujejo v skupnem gospodarstvu. Naredba stopi v veljavo dne 1. aprila t. 1. Dopisi. Škofja Loka. Odgovarjajoč tu vprašanje članov bolniške blagajne v Škofji Loki v »Napreju« z dne id. marca, kjer me vprašujejo, če imam jaz vse delavce, približno do 20, zapisane v bolniško blagajno, poživljam dotične člane, naj se mi os-. Lmo predstavijo, da jih bom spoznat, kajti , jaz ne vem, od kedaj imam jaz 2u delavcev. Imam jih kvečjemu tri dy štiri in še tem nimam v sedaujcnf času dati kaj dela. Dotične osebe, katere tako zame skrbe, naj se ogiu-se pri meni, da jitn dam primerita nagrado za njihov trud. — Fram? Oblak, tesar. Tržič. Politična organizacija iJ imela 25. marca svoje zlorovauje, katerega se je udeležilo prav lepa število naših delavcev. MU reg Fr. lah je zbor otvoril z let an pozdravnim nagovorom, nato so podali -blagajnik, tajnik kot nadzornik sv-j; poročila. Sodrug Krištofih jo v jedrnatem govoru o; tr.nl potrebo polilič ne organizacije, kar so ljudje z veli kiin zanimanjem zasledovali, i ti-to pilo je lepo število novih čiagt-v. 1 novi odbor so biii izvoljeni: i red sednik sodrug Edah .vati; n-odpre I sednik sodrug Snoj Minko, I: pik Blaž, blagajnik: \ rim: ec \aietr tin, tajnik iu štirje So :. ;. M c.Morrl ki.-— Delavci! Našo politično organizacijo je pa treba še bolj izpopolniti! Za delo, ki nas čaka. je treba popolnih mož, mož, ki se ne ustrašijo glasu človeka, kateri mu grozi s peklom in pogubljenjem. Vsi, ki si služimo kruli, moramo iti za edinim ciljem: rešiti se verig krvoločnega kapitalizma! Mi si hočemo sami kruli re- 1 zati, ne pa, da nam ga drugi odstopajo, kar jim ostane! Sodrugi! na delo za organizacijo! Vsak naj pridobi svojega prijatelja za stranko, da bomo stopili v močni falangi na plan, ko pride čas našega osvobo-jenja. Tržič. Revček je, kdor mora živeti ob brezposelni podpori, posebno tam, kjer sede v občinskem odboru gg. tovarnarji. Tovarnar - odbornik ima ponavadi tako neusmiljeno srce, da obljubi sprejeti delavce, katere plača od 70—80 K, pridne pa še bobe. Seveda je dotičnik radi ponujene mu službe ob podporo. Ko pa pride k delodajalcu pa izve, da plača le 60 K, So res prefrigani tile tički, s tem, tla ljudem podporo odvzamejo, si hočejo dobiti delavce, ki naj zastonj garajo, njemu pa žep polnijo, io je predrznost,, katere delavstvo ne bo mirno prenašalo. Pa tudi ni čada tcniu, kajti Tržič je delavski trg, čemu bi imeli potem svoje zastopnike v občinskem odboru, saj gospodje z župnikom vred tako lepo za nas skibe! Ti, ubogi, teptani revež! kedaj se boš zdramil in se zavedal svojih pravic? Aii nisi že doveli trpel? _ Litija. Danes vam hočem pokazati sličico župančkov litijskega okraja. Bodisi v Litiji, Sinartiiu, Hotiču, ali kje drugod, vsi so ene in iste barve in povsod se vse stvari strinjajo z gospodi tajniki, ki naj vsak očitek mesto županov prežvekajo. Zato se pa tajniku da morejo vsako stvar bolje prežvekati, kaj radi poigrajo s kmetskimi jajčki, maslom, kako prekajeno slanino, lepo belo moko. itd.! Gg. tajniki bi za take stvari tudi celo občinsko pisarno prodali, če bi bil gospod župan zadovoljen ali ne! In to ie pri Vseli gori omenjenih županstvih. Ko so prišle uboge ženske po izkaznice za obleko, obuvalo in druge stvari, ker so slišale, da se nanje blago bolj poceni dobi, je g. tajnik,, ko je zagledal kake mastne stvari v »cekerčku«. takoj sedel in vprašal, koliko izkaznic da potrebujejo! G. Jereb, za vas bo prišla ura ločitve, ko se boste jokali, ker vi z ubogim litijskim liudstvom tako ravnate! Lahko bi vam našteli grehov prima * kvalitete, ampak za enkrat bodi! Isto je v Šmartnem z g. nadučiteljem, ki samo odkima, če pride kdo po izkaznice, in zato je treba zopet kakih jajc in masla, da blagohotno prikima! Ljudstvo ima danes že napolnjeno čašo grenkobe do vrha, ki bo zavrela tako hitro, da se ne bo dala več odmakniti tako, da ne za-dobjte opeklin, ki vam bodo vzele veselje za zmirom! Za g. Elsnerja pa prihodnjič posebna izdaja. Ce je jajčk dovolj, je tobaka tudi! . Hrastnik. V nedeljo, dne 23. t. m. je pri gostilni Dernovšek na postaji zaklal neki srbski vojak steklarja Ivana Drolca. Por inil mu je nož v srce. Kdo je kriv, še ni dognano. Celje. Zopet cinkarna. Da si ohrani od vlade novopečeni svetnik Hum meličko trajen spomin, kaznoval je te dni 10 delavcev z denarno kaznijo po 50 vin. do 3 krone. Tokrat so izpadle kazni milostno, sodil je naj-brže po lastnem mošničku, ki ima sedaj tudi čase kislih kumare, saj ni Pravega kšefta za tega češkega brata, posebno ker je prevzel Kristan razno umazano perilo v roke, da ga osnaži. Pa ima tudi rešpekt ta mož Pred Kristanom, če ga bo ta le resno pogledal. Če se potrgajo vse vezi, vhoče pustiti svetniško službo in mačeti starinarsko obrt, vsaj kaže tako. Ravna tako nameravajo tudi Paz£jki Jurman (vsaj se spominja na Karbid) postati kulisni premikač, ravcič pa (vsled dobrega nasipanja -omacih potov po ukazu neke gospe) subredakter pri nekem listu v .v ta namen so pazniki tudi cinkarn!16 J110 kveč3eniu po par ur v bodočih nK rilKače Pa večinoma na drintko“b™tova®»- - »Malia ni zdai mesto di"h-ai,del,?vci markiralo zaaj, mesto tla b, ha hoteli trebiti v na narodni reb, ferfhihte kšiht.« Dnevne vesti. Ženski protestni shod proti vedno naraščajoči draginji se bo vršil v nedeljo, dne 30. marca ob 3. uri popoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani. . — Boljševiki. Pravijo, da sem na-JVen. Morda. Ipak imam svoje mnenje o njih. Ne briga me, kaj pravzaprav hočejo ti ljudje, če so sploh ljudje. Prebiral sem »Slovenski Narod« i’J? druge meščanske časopise »boljših« narodov in priznati moram, da {IV. v teh listih še najbolj ugaja. Kiuib temu pa še vendar ne veni, kak m so pravzaprav in kako so opi embem, ali so sploh podobni In?- ueiu aii ne. Še umetniki jih ne znajo slikati. Pregledoval sem huinoristič-ne in ilustrirane liste, toda nikjer nisem našel prave podobe teh pošasti, niti karikature ne. Boljševik mora biti grozovita pošast. Po moiem merodajnem mnenju so to majhne in velike postave, debele in suhe, kosmate kakor vrag. Navadno imajo velike rdeče oči ali pa majhne, tri-noške ali pa lokave, grbavi so, kruljavi in po svoji zunanjosti sami zločinski tipi. Imajo velike, ostre zobe. razmršene lase, iz katerih šv krajo strupene kače, štrleče brke kakor omelo in značilno naprej zavite ro-žičke_ ter sto metrov dolg strupen rep. Žive nikdar v enem kram, marveč planšarijo od hiše do hiše, od vasi do vasi, od mesta do mesta ter vlačijo s seboj najgrozovitejše orodje. Vsak ima v žepu bombe, strupene pline in izza »razcefrane« obleke jim mole še posebno tajni instrumenti, s katerimi mučijo ljudi. S seboj vlačijo tudi vislice, natiralnice in kilometer-ske možnarje, ki so vstanu odstreliti s površja zemlje kar cele gore. Kamor pridejo, povsod vse uničijo, po-žgo in pomore. Le kdor jim dokaže, da je zločinecv ta uide smrti. Požare gase z bencinom, namesto živil dajo ljudem travo, kamenje in avstrijsko skaljeno koruzno moko. Tako delajo. Hvala bogu, da so evropske državice tako pametne in so se zvile v klop-čič kakor jež, da branijo s svojimi bodicami, da boljševiki ne pridejo k nam. Bojim sc le enega, kaj pa, če nastavijo v nas svoj kilometerski top? O, tedaj poginemo! In če ostanemo zaviti v ježeve bodice? Gorje nam! Pogin! — Franc Medica, trgovec na Tržaški cesti, ki je v posebnem »Poslanem« odgovarjal v »Slov. Narodu« (24. januarja 1919) na notico »Vojni dobičkarji« v št. 15. »Napre-ja« in se tamkaj skliceval na io, da si je pridobil vse poštenim potom, je bil dne 27. januarja t. 1. razkrinkan, da ima krivično vago. Razkrinkali sta ga kuharica pri gospej Krisper, Ana Cundrič, in služkinja pri podpisanemu, Pavla Tomšič, in sicer na sledeči, način: Stanovalci hiše št. il na Bleivveisovi cesti smo prejcii sladkor, in sicer pri Medici. Krišperjeva kuharica jo sladkor doma še enkrat stehtala in našla, da je bilo sladkorja za 10 dkg premalo (pri 4 kg). Zaradi lega je vprašala šc mojo služkinjo, ali Uidi pri meni manjka sladkorja. Moja služkinja je pa to sladkor dala stehtati Krišperjcvi kuharici in našlo se je, da je tudi tega sladkorja za 12 dkg premalo (pri 5 kg). Obe sta šli na to z vednostjo moje žene k Medici in zahtevali, da naj sladkor še enkrat stehta. In res, tehtnica je kazala dobro vago. Krišperjeva kuharica je pa odmaknila papir, ki je bil na tehtnici za podlogo, in glej! Pod papirjem so bili uteži za 15 dkg. Medica se je nato jel opravičevati in, ' o se mu je grozilo s policajem, je uda! manjkajoči sladkor. Priča temu dogodku omenjeni osebi. Navzočih je pa bilo v prodajalni tudi več drugih ljudi. Opomnim, da prodaja Medica sol po C K kg in da je ponuja! sladkor po 2S K kilogram, pa tudi brez^ nakaznice. To je povedala moja služkinja. — Henrik Lindtner, dež. rač. ravnatelj. — Preložitev južnega kolodvora. Južni kolodvor v Ljubljani tvori nepremostljivo oviro za naravni razvoj Ljubljane proti severu ter za medsebojni promet med severnim in južnim delom mesta. Deželna vlada je sklenila, da se čimpreje skliče enketa, ki bo to vprašanje proučila in določila smernice za principijclno rešitev preložitve. V enketi bodo zastopane poleg deželne vlade, mestna občina ljubljanska, uprava južne in državne železnice in trgovska in obrtniška zbornica. — Za tovarniško delavstvo na Jesenicah in Dobravi je deželna vlada v aprovizačne namene dovolila do preklica od 1. aprila dalje iz državnih sredstev mesečno podporo 150.000 K, ki se nakazuje okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da jo porabi v to svrho v zmislu dogovorov med delavstvom in podjetjem. Ukrenilo se je tudi potrebno glede dobave premoga za obe tovarni. — Gledališki svet. Člani gledališkega sveta naj se udeleže seie, ki bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob devetih dopoldne v pisarni »Slovenski Matice«. — Ljudskošolska mladina v Mostah ponovi na željo občinstva gledališko predstavo v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. popoldne. Spored: deklamacije, gledališke vprizoritve, petje. Cene prostorom: I. K 2.50, II. K 2, stojišče K 1. Vstopnice se dobe pri šolskem slugi. Cisti dohodek se porabi za nakup šolskega harmonija. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — »Dolenjske Novice« izhajajoče v Novem mestu prinašajo članek, v katerem svare kmečko ljudstvo pred nevarnim časopisom »Ljudski glas«, češ, da je socialno-demokratl-r ’ m da Je proti veri. To seveda ni res, ker mi še nismo nikdar nobenemu rekli, da ne sme verovati! Pisec pravi, da bo ta list v »kvar« kmečkemu ljudstvu. Kaj smo pa še brali v »Dolenjskih Novicah« ali v »Domoljubu« koristnega za kmeta?! Gospodom okoli »Dolenjskih Novic« se gre le za to, da ne bi izgubili naročnikov! Pa bodite uverjeni, da zaradi vašega javkanja v »Dolenjskih Novicah« bodo ljudje vseeno počasi zapuščali vaš list. Ker koder sem še hodil, mi je vsak rekel, da bi bilo dobro, ustanoviti tak list. ki bi zastopa! kmečke konsii. Pri tem mi je tudi vsakdo rekel, da »Dolenjske Novice. odpove. Najbrže me je eden izmeti gospodov videl v Smolenji vasi, ko sem agitiral, kajneda?! In so sedaj brž našli, da »Ljudski glas« ne bo imel naročnikov. Pa jih bo vseeno dovolj! Jih je že dosedaj nekaj čez 300! Foraj sedaj vidite, da vaše »Dolenjske? Novice« gorijo in bodo kmalu zgorele. Z vašim strašilom bo-sie pa prav malo opravili! Še če bi ga,dah,v koruzo, se ga še vrane ne bi base! Se manj se ga bojijo pa kmetje, ker dobro vedo, kaj so »Dolenjske Novice«. — J. P. - državno nadzorstvo je de- želna vlada dala rudniški podjetji Lorenz Hasenbihl v Stranicah in v Sv. Križu pri Konjicah, ter rudnik Hrastovec pri Poljčanah. Obenem se rudniki vzamejo v državno obratovanje proti plačilni odškodnini po-k' se bodo naknadno določili, in se potrebne adaptacije izvršijo na račun vlade. Izpred ljubljanske porote. Za-ratli pregreška tatvine se je moralo 27. t. m. zagovarjati petero nedoras-nli lantalinov, in sicer: Rudolf Graj-ner, rojen leta 1903., Franc Remec, rojen leta 1902., Karol Remec, rojen J‘mez Završnik, roien leta m Janez Žumer, rojen 1. 1904. Ligamzirali so se v solidarno vlomilsko družbo, vlomili 2. maja 1918 v ‘\;:!l‘mku v gostilno Debevec in od-nesh živila in denar v skupni vred-nosii 432 kron. Gostilničarjevi hčerki Heleni Žirovnik so ukradli v nočnem obisku, dne 9. septembra 1918, uUiO v vrednosti 5366 kron. Dne 19. novembra, 1918 so vlomili v kavarno Ant. Cererja in odnesli več ste-kicmc raznih likerjev, v vrednosti 006 kron, Sele po zadnjem vlomu se je posrečilo orožnikom jih zaslediti. Ootoženci so vse vlome priznali. Na kri vdor ek porotnikov je bil Rudolf Orajner obsojen na 6 mesecev ječe: ostali obtoženci so bili oproščeni. ~ Rodbinska tragedija. »Jugoslavija« poroča: Čevljar Fran Rade-šček iz Levna pri Novem mestu je 20. t. m. zaklal z bajonetom svojo ženo. V pijani podivjanosti ji je razparal trebuh in ji odrezal meso i rok. Nato je pobegnil in se pri kapelici pod Irsko goro še sam ustrelil. Io so nasledki svetovne vojne, ki je ljudi le poživinila. Uradni list št. 68. prinaša nared-bo, s katero se razpušča občinski odbor na Jesenicah. Nadalje razpis službe za vodjo oddelka za Statistiko pri deželni vladi, razpis službe kopališkega zdravnika v Dobrni pri Celju in razpis mesta pisarniškega oficianta pri javni bolnici v Ptuju in postajnega vodje v Konjicah združeno s kolodvorsko restavracijo isto-tara. — »Narodna čitalnica« v Ribnici ponovi jutri ob pol 4. popoldne igro »Zaklad«. — Izpred mariborske porote. Pred porotnim sodiščem se je moral zagovarjati Robert Schnell, bivši policijski agent v Ljubljani, ki je bil obtožen, da je 3. oktobra 1918 v družbi •vqčih tovarišev ukradel iz zaprtega skladišča mestnega gospodarskega urada tri sode masti v vrednosti nad 4000 kron. Skladišče se nahaja v pivovarni Tschelligi na Glavnem trgu, kjer je služboval Schnellov oče kot varilec. Tatvini je prišel na sled mestni nadstražnik Jerin. Obtoženec je svoj čas izjavil, da je nakupil mast na Ogrskem po 15 kron in da jo je hotel prodati v Mariboru po 40 kron. To je nadstražnik Jerin prijavil mestnemu gospodarskemu uradu, ki pa je mast spoznal za ukradeno iz svojega skladišča. Obtoženec se je zagovarjal, da je bil k tatvini zapeljan. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe, vštevši preiskovalni zapor. — Aretacija v Mariboru. 21-Ietni elektrotehnik Ivan Trapfeit, brez stanovanja, je bil v četrtek prijet od vojaške policije v Št. Jurju ob Pesnici, kjer se je potikal v avstrijski vojaški obleki. Imel je pri sebi več dokumentov naslovljenih, a razna imena in volilne listke za nemško-av-strijsko konstituanto ter več vlomil-nih instrumentov: Oddan je bil kot vohunstva osumljen okrožnemu sodišču v Mariboru. — Ponesrečeno tihotapstvo. Na mariborskem kolodvoru sta bila včeraj zaplenjena dva vagona masti, ki sta bila v Zidanem mostu priklopljena antantnemu vlaku z žitom. Priklopljene vagonov, so povzročili nemški železničarji proti.plačilu 5000 kron. Mast ie prišla iz firvatske vsied posiT'.;.;\atija neke bank? Kv ie bila su.men jima gospodarskem;: uradu v Gradcu. Bita je zaplenjena v prid tukajšnjega mestnega gospodarskega tirada. — Stavkujoci brivski pomočniki so si ustanovili v Zagrebu svoje brivnice. kjer delajo za časa stavke in ne sprejemajo nobene — napitnine! Iz stranke. Shodi. V soboto, dne 29. t. m. ob 7. uri zvečer javen shod pri Travnu na Glincah. Poroča sodrug M i h e v c. Vnedelio, dne 30. marca 1919: Brežice ob 3. uri. popoldne in Reihenburg. Poroča sodrug U r a t -ti i k. Hrastnik — Dol pri Hrastniku. Begunje pri Radovljici. Poroča sodrug dr. K o r u n. Predtrg pri Radovljici ob 5. uri popoldne. Poroča sodrug dr. K o -r u n. Gorje pri Bledu ob 3. uri popoldne v gostilni pri Černetu. Poročata sodruga Erjavec in Prepel u h. Poročila. f* Shod stavb',:?,kih «—|:ivccv. V torek, 25. t. m. se ie vršil zelo dobi o obiskan shod stavbinskih delavcev v veliki dvorani »Mestnega doma?. Sklican je bil ta shod v namen, da povedo stavbinski delavci javnosti, kako težak boj bijejo nasproti organiziranemu podjetništvu, kako nezadostne so njih mezde v.tej dravinjski dobi in da ni stavbinsko delavstvo oni krivec, ki bi v tej stavbeni sezoni nosilo odgovornost eventuelr.o nezadostnemu grajenju stanovanjskih hiš. Vsi zastonniki stavbinskih delavcev so govorili zelo zmerno in pomirjevalno, kar je napravilo najboljši vtis. Shod je pozdravi! tudi višji obrtni nadzornik inž. Štebi, ki je delavstvu razložil, kje leži glavna krivda današnjemu težavnemu položaju delo-dsjalstva in delojemalstva, to je v današnji gospodarski krizi in nekonsoli-diranosti državneea ustroja. Opominjal je zbrano delavstvo, da se nanj varuje pred pretiranimi zahL\umi, katere ne bi spodkopale le tal poverjeništvu nego tudi .življenjske temelje delavstvu. Nadalje je pozdravil shod še sodrug Mihevc v imenu strokovnih organizacij. ki je naslikal v živih barvah vso mizernost in nesposobnost današnje vlade.\ Razloži! je delavstvu, da le v jaki organizaciji — politični in strokovni — najde delavstvo za življenje potrebno oporo in boljšo eksistenco. Stavbinskenm delavstvu pa toplo priporočamo, da sc takoj strne, v mečno politično organizacijo, ker dam s se ne bije boj za človeku vredno eksistenco le na gospodarskem, nego v prvi vrstna političnem polju. Zatorej, stavbinski delavci: vsi v politično organizacijo, da sklenete vrste delavstva in priborite vse pravice, katere potrebujete. »Grmeli Mokronog Preteklo nedeljo, dne 23. t. m. ob 9. m i dopoldne ie priredila socialno - demokratična stranka v Karmelju javen ljudski shod z dnevnim redom: Politični položaj. — Naš tisk. Shod se je vršil pod milim nebom pred gostilno Frana Papeža. Socialistično misleči delavci in kmetje so postavili pred gostilno dva mlaja in napis: »Pozdrav kmetom in delavcem!« Točno ob 9, uri dopoldne je v imenu krajevne po litične organizacije za Karmelj otvo-ril shod sodrug Ivan Gruden. Pozdravil je vse navzoče s prisrčnim nagovorom, poudarjajoč veselje, da je udeležba tako mnogobrojna od strani delavstva, posebno pa še od strani proletarskega kmečkega ljudstva. Predlagal je, da se izvoli predsednikom shoda sodrug Rok Strgar, ki je prevzel predsedstvo in izvajal: Minuli so časi, ko so razne meščanske stranke vabile ljudstvo v svojo sredo in ga slepile z raznimi pripovedkami, kako jim je na srcu blagor nroletarcev. Ne le klerikalna stranka pod vodstvom izdajice Šušteršiča, temveč še bolj liberalna stranka, sta lili, ki sta ljudstvo s svojimi obljubami preslepili, da jima je šlo na limanice. Znali sta nametati ljudstvu pesek v oči, da ni moglo videti, niti presoditi, kako razni voditelji teh strank ribarijo v kalnem in pri tem delujejo le za osebne koristi. Svetovna vojna je pa ljudstvu odprla oči, dokazala mu je, da od teh »narodnih« in »katoliških« voditeljev ne more ničesar pričakovati. Leta in leta so nam pripovedovali, da rabimo kanone in puške, da rabimo vojne ladje itd. Povsod, v vseh zakonodajnih zastopih so glasovali za vojne potrebščine. Ubogo ljudstvo pa ni pomislilo, da kanoni ne streljajo sami, da ročne granate ne frCe same od sebe po zraku, temveč da morajo biti poleg tudi ljudje, ki strežejo tem kanonom, ljudje, ki poma- gajo ubijati drug drugega i:u povelje onih, ki niso nikdar smatrali ljudskih m., s /a vredne, da samo odločujejo v važnih državnih problemih. In končana vojna je bila res strašen z:;sed ljudske nezavednosti, bila je glasen rnemeuto, da je zadnji čas. da se ljudstvo vzdrami iz politične omrtvelosti in začenja samostojno misliti ter sodelovati povsod, kjer se odloča o, ms* govi usodi, o življenja in smrti milijonov. Iiudstvo nima samo dolžnosti, temveč tudi pravice in teh pravic.se hoče v bodoče posluževati. Podelil ie nato besedo sodrugu C eTe s ti i k u iz Ljubljane, ki je v enournem govoru pojasnjeval sedanji politični položaj in vzroke, ki so dovedli socialno-de-mokratično stranko do tega, da sodeluje v vladi. Ne gre socialistom za to, da kdo izmed voditeljev zasede ministrski stolček, temveč le za to, da v novo ustanovljeni državi pribore ljudstvu čim največ političnih pravic, da takoj ob ustanovitvi in ureditvi te države ustvarijo socialno - politične zakone, ki naj ščitijo delavsko in kmečko ljudstvo. Delavcem je naša stranka doslej priborila osemurni delavnik, posredovalnice za brezposelne in podpore za brezposelne. Pripravljajo se pa zakoni o delavskih zaupnikih, o delavskih zbornicah, o preureditvi obrtnega nadzorništva itd. Za kmete je najvažnejša agrarna reforma, ki jo je izdelal sodrug Korač in katera ima namen, da dobi zemljo tisti, ki jo v resnici obdeluje, 'hi so se pričela pripravljalna dela za razdelitev zemlje v Slavoniji in Banatu. Zelo važen je tudi zakon o bolniškem in starostnem zavarovanju. Doslej je bilo delavsko in kmečko ljudstvo za slučaj starosti in onemoglosti izročeno na milost in nemilost usodi. Za delo nezmožne starce so podili od hiše do hiše iti težko se je našlo usmiljeno srce, ki jih je vzelo za par dni pod streho in jim dalo ostanke preobložene mize. V bodoče ne sme biti tako. Država naj s posebnimi zakoni poskrbi, da bodo ti ljudje na stara leta dobiva' podporo, ki jim bo nudila človeka vredno življenje in jih ne bo tirala v obup in alkoholizem. Vse to so stvari, ki jih moramo izvesti. Ob ustanovitvi države so vse meščanske stranke obljubile, da bodo podpirale naša stremljenja po socialno-politič-nili preuredbah in.le zato smo mli pripravljeni sodelovati ž njimi. Ce pa seveda meščanske stranke ne both držale svojih obljub, potem izstopimo iz vlade in krenemo lastno pot, ne oziraje se na desno in levo. Prt koračili, bomo vse ovire, dobro se zavedajoč. da gre za blaginjo ljudskih mas, proletarcev vseh narodov, če pa hočemo, da bomo kos vsem tem nalogam, moramo se organi/ir;.P. n.? samo strokovno, temveč U:di politično. Le v oigaiiizaciji je tiezkmiMKm moč proletarijata. Naj ne bo del ivca, ne kmeta, ki čuti socialistično, pa bi ne bil organiziran v politični organizaciji. Mi moramo biti pripravljeni na vse. Ce pozove stranka na plan te organizirane mase, tedaj se bodo tresli buržoazni mogotci, ki so doslej mislili, da je rdeča interuacijonala mrtva. Ona živi, krepi se in pripravlja se na boj za svoje pravice, za pravice zasužnjenih in izkoriščani’'. Predvsem pa je treba poleg organizacije trdi izobraževalnega dela. Ne zadostuje, da si delavec ali kmet priveže okrog vratu rdečo kravato in pri poli.'':’'. vina kri.i: - laz sem socialdemokrat!« bobra/..us, čitanje sooitdno-demokraticnih listov, to je dolžnost vsakega delavca. Osemurni delavnik ni dobilo delavstvo zato, da zapravlja denar po gostilnah, ker, ima vee pm-sloga časa, temveč zato da s- da ševno izobrazi. Meščanske stranke nas sovražijo, njihovi pristaši se sramujejo žuljavih rok poštenega delavca. Doslej niso prav nič skrbeli za to, da bi se delavske in kmečke mase izobrazile; Še celo ljubše jim ie bilo, da so tavale v temi in se lažje, ulovile v nastavljene mreže. A mi hočemo imeti v svojih vrstah zavedno in izobraženo ljudstvo, ki bo samo znalo presoditi, kaj je prav in kaj ni prav. Dolžnost vsakega delavca je, da se naroči na dnevnik »Naprej«. A ne le to, da je naročnik strankinega glasila, temveč on mora to glasilo tudi čitati redno vsak dan, da bo tako poučen v vseh dnevnih dogodkih. Od prvega članka do zadnje brzojavne vesti n. i prečita časopis. In če kaj ne razi:me, naj vpraša svoje tovariše, da mu to razlože. Za kmečko ljudstvo prične stranka izdajati tednik »Ljudski .glas«. Naloga kmetskih zaupnikov bo, da pride to glasilo kmečkega proletarijata v vsako hribovsko vas in hišo, da se razširi povsod. Val socializma, ki drvi po celi Evropi lili orkan, ne sme naleteti na ovire pri n c-šem narodu. Vsak kmet, vsak kmečki delavec bodi naročnik novega tednika. Z živijo-klicem na zmago socializma je govornik zaključil svoj govor, za katerega je ž^l burno pritrjevanje. — Sodrug Gruden je navzoče pozval, naj se politično organizirajo in se javijo, kdor želi naročiti »Naprej* ali »Ljudski glas« Javilo se Sfrfln 4. NAPREJ. Štev 72. Je timu] ncKaj naročnikov za strankino glasilo, posebno veliko pa za tednik »Ljudski glas«, za katerega vlada med kmeti veliko zanimanje. Dalje je pozval govornik navzoče, naj se v kar največjem številu udeleže 'popoldanskega shoda v Mokronogu ;in predlagal, naj bi ob pol 1. popoldne 'Odkorakali iz Karmelja v Mokronog z razvito rdečo zastavo na čelu. S hrupnim odobravanjem je bil sprejet ta predlog. — Sodrug S t r g a r se je [navzočim zahvalil za pazljivost pri iizvajanjih govornikov ter s pozivom jha delo za socialno-demokratično .(štrako zaključil lepo uspeli shod. — (Pripomnit? treba pri tem, da je Št. •Janški župnik Bajec agitiral proti sho-fdu s tem, da je rekel, da zahtevajo •5Je!avci šesturno delo. Radovedni |$mo le. koliko ur dnevno dela on, ki tie tako lepo tolst. Gospod se pač ino-|fl, če misli, da bo s takimi stvarmi [preprečil razvoj socialistične misli. rMi gremo naprej in preko njega. — lOb po! J. uri popoldne so se zbrali delavci in kmetje, nad 100, ter z razbitim rdečim praporom in harmoniko fca čelu korakali eno uro daleč v trg (Mokronog, kjer se ie ob 2. uri popol-»<|nc vršil shod, o katerem bomo poročali prfzneje. Pečica pri Kostrivnici. Tukaj smo imeli na praznik, 25. t. m. politični j*hod v gostilni Kodrič. Udeležilo se toliko množice, da ni bilo nobenega prostora več. Ljudstvo je moralo 'stati zunaj gostilne na cesti. Gostilničarka je snela okna, da so mogli ljudje govornika poslušati. Shod je ot-nroril sodr. Papež iz Poljčan, potem Ta je dal besedo sodrugu Vidgaju iz jRogaške Slatine. Ta je raztolmačil »tališče naše stranke. Ljudstvo mu je fcavdušeno pritrjevalo. Govoril je še Ipdrug Grosek. železničar, in sodrug . Papež. Po shodu se je ustanovila po-* Itlčna organizacija, li kateri je pristo-1 toilo mnogo kmečkih žensk in deklet, jpa tudi mnogo moških. Ponosni smo, ■ '■) ■ ' - Id-- ■ rfistor iii u r o i i ' 'S *i.cC V ;e ,;ai ne manjka! Shod lesnih delavcev v Sevnici se bo vršil v nedeljo, dne 30. marca dopoldne. Na shodu poroča sodrug T o k a n iz Ljubljane. Pridite vsi! Železničarski shodi z dnevnim redom: Naše ujedinjenje in spomenica za železničarje po sledečem sporedu: Maribor, 30. marca ob 2. pop. Koča pri Mariboru, 30. marca ob 9. preduoldne. Zidanlmost, dne 30. marca ob pol 8. uri zvečer. Na teh shodih poroča sodrug poslanec Kopač. Novo mesto, dne 30. marca ob 6. uri zvečer. Poroča sodrug Z o r g a. Litija, dne 30. marca ob 4. uri popoldne na Pošti. Poroča sodrug ~ e r d a n. Poljčane, dne 30. marca, čas začetka in lokal se naznani. — Govornik sodrug Mar n. Reichenburg, dne 30. marca ob 9. uri ziutrai. Poroča sodrug Pečnik. Pogajanja viade s socialnimi demokrati. »Slovenec« poroča: Belgrad, 28. Danes se je dogovarjal ministrski predsednik Protič s socialnimi demokrati radi vstopa v vlado. Socialni demokrati zahtevajo dve mesti v ministrstvu. Kot kandidata se imenujeta Korač in Kristan. Kakor smo zvedeli, bi dobili socialni demokratje ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za prehrano. Belgrad, 28. Socialno demokratični poslanec Kristan je odpotoval v Ljubljano, da se dogovori s svojimi organizacijami glede vstopa v vlado. Belgrad, 28. Kakor kaže sedanje razpoloženje, je skoro gotovo, da bodo socialni demokratje vstopili v vlado. Najnovejše vesti. Jugoslovanski klub. LDU. Belgrad, 28. (JDU.) Jugoslovanski klub je včeraj dopoldne in popoldne imel posvetovanje o političnem položaju. V klubu je vladalo soglasno mnenje, da je konsolidiranje naših razmer nujno potrebno, da bo mogoče dvigniti naše gospodarsko življenje iz sedanjega mrtvila, ki Je posledica vojne, in da se morajo dati vsem slojem garancije za potrebno prehrano. Nujno potrebno je, da se dela v pristojnih ministrstvih za prehrano, trgovino in obrt, za poljedelstvo in socialno skrbstvo neokraj-šano. Predsedništvu kluba se poveri naloga, naj posreduje na kompetentnih mestih, da bodo čimprej zasedena izredno važna in točasno izpraznjena ministrska mesta. Stavka v Nemški Avstriji končana. LDU. Dunaj, 28. Med državno vlado in med organizacijami železničarjev je došlo do sporazuma glede poravnave stavke. LDU. Dunaj, 28. (DunKU.) Na zborovanjih železniških nastavljen-cev v raznih kolodvorih, na katerih se je poročalo o uspehih pri pogajanjih, se je sklenilo, z delom o polnoči zopet pričeti. Odločilno je bilo za ta sklep dejstvo, da je Nemška Avstrija samo za tri dni oreskrbliena z živili Potopljen italijanski parnik. LDU. Benetke, 28. (DKU.) Agen-zia Steani poroča: Parobrod za nafto Periglione z vojaki in civilisti na krovu, je na potu v Pulj vsled eksplozije zletel v zrak. Kljub takojšnji pomoči je vendar 50 mrtvih in več kot 100 ranjenih. Preki sod na Rek?. LDU. Reka, 28. Poveljnik mednarodnih čet general Brazioli je pfo-glasil nad mestom preki sod za nastopne prestopke: ubojstvo, težko telesno poškodbo, ki more povzročiti smrt ali trajno izgubo kakega telesnega uda. vlom in rop. Madžari napadajo. LDU. Bratislava, 28. (CTU.) Iz Parkany Nane poročajo: Davi so napadli Madžari naše straže na mostu čez Donavo in so streljali nanje s strojnicami. Ranih so enctra naših vojakov, ki je kmalu nato umri, drugega pa lahko ranili. V mestu je mir in red. Postojanke na mostu držimo. Žene in dekleta v rdeči armadi LDU. Budimpešta, 28. (Dt.nKU.) OKU. javlja: Povodom vršečih se naborov za rdečo ari1’ vjo se zglasu-iejo tudi žene in ''-Klela. Pr - rečllo se Uma je. f ‘ o. Budimpešta. 2S. (DunKU.) *. oros Uisag« poroča iz Velike Kali že Vod vo • • iVno demokratične •tviii^kc v '• e • ’\'iviu ie aretiralo j -Iva sem do^a sumMiva mdividua. ki | ‘Mu b:l;i f-'.iv;ih;o namemena nobc«-i riti ' Nei' ško Avstrin Ho?.na!i SO, I da je eden teh ii veh groi juliiiis Sorn- slch In drugi nadvojvoda Jožei Franc, *ln Jožefa Franca Habsburškega. Oba so privedli v Veliko Ka-nižo. Dejala sta, da sta zgolj slučaino zašla V Keszthely. Jožef Franc Habsburški je izjavil, da se je \ otel podati na posestvo grofa SCmsicha, da ni nič takega storil, da mu niti v sanjah ne pade v glavo, pobegniti, to tem manj, ker se mu v sovjetski republiki izredno dobro godi in kjer je jako zadovoljen s proletarsko diktaturo. Prepričan je, da se bo prilagodil novemu družabnemu redu. čigar uporaben član da bo postal. On hoče delati z glavo. Sploh je že dolgo časa pristaš Ljeninovih idej; ne razume, zakaj so ga aretirali, ker ni storil ničesar. — Direktorij delavcev v Veliki Kaniži jo odredil, da se Som-sicha in Jožefa Franoa Habsburžana prepelje v Budimpešto. Priklopitev Nemške Avstrije Nemčiji. LDU. Na;!''-’ 28. (Brezžično.) V četrtkovi sc.i ustavnega odbora narodne skupščine so določili glede prildopitve Nemške Avstrije nastopno: Nemška Avstrija dobi po priklo-pitvi k nemški državi pravico do udeležbe v državni zbornici s številom glasov, ki je primerno številu njenega prebivalstva; do držav-no-pravne ureditve imajo zastopniki Nemške Avstrije posvetovalen glas. — Nemškoavstrijski zastopnik je izrazil^ željo, naj se da zastopnikom Nemške Avstrije priložnost, pri nadaljnjem posvetovanju o ustavi udeleževati se mej narodne skupščine; upati je, da bodo razprave uspele kmalu toliko, da bo to mogoče. Antantni ultimatum Nemčiji. LDU. Weimar, 28. (CTU.) V krogih, ki majo zveze s parlamentom in vlado, je bila danes popoldns razširjena vest, da so antantne vlade stavile nemški vladi ultimatum, kjer zahtevajo, da mora Nemčija dovoliti izkrcanje poljskih čet v Gdanskem. Nadalje se javori, da je antanta zagrozila s preki njen jem premirja, ako Nemčija ne bi ugodila tej zahtevi. Vse kaže, da je ta vest popolnoma resnična. Smatrati se more za gotovo, da je antanta poslala nemški vladi noto glede vprašanja izkrcanja poljskih čet. Nemška vlada je že izgotovila odgovor in ga bo takoj poslala antanti. Ker merodajni krogi o tem varujejo strogo tajnost, doslej ni bilo mogoče ničesar doznati. Prekinjenje premirja z Nemčijo? LDU. Berlin, 28. (DunKU.) V merodajnih političnih krogih smatrajo položaj kot zelo resen. Prekinjenje premirja je prav lahko mogče. Velike važnosti je, da nemško ljudstvo v tej zgodovinski uri enotno in združeno odvrne napad na svojo življensko pravico in na nepostavno kršitev Wilsonovih načel. V tem zmislu se iskreno pozdravlja, da so nemški odgovor odobrujoč sprejele vse stranke, neizvzemši neodvisnih socialnih demokratov. Aprovizacija. Meso na rdeče izkaznice B štev. 1 do 600 bo delila mestna aprovizacija danes v cerkvi sv. Jožefa. Določa se tale red: popoldne od 2. do pol 3. št. 1 do 200, od pol 3. do 3. št. 201 do 400, od 3. do pol 4. št. 401 do 600. Ostale stranke dobe meso v torek, dne 1. aprila. Meso na rdeče izkaznice B štev 601 do konca, bo delila mestna apro-vizaoija v torek, dne 1. aprila v cerkvi sv. Jožefa. Določa se tale red: dopoldne od 8. do poi 9. št. 601 do 800. od pol 9. do 9. štev. 801 do 1000. od 9. do pol 10. štev. 10£1 do 1200 od pol 10. do 10. štev. 1201 do 1400, od 10. do pol 11. štev. 1401 do 1600. od pol 11. do 11. štev. štev. 1601 do 1800, popoldne od 2. do pol 3. štev. 1801 do 2000, od pol 3. do 3. štev. 2001 do 2200, od 3. do pol 4. štev. 2:01 do 2400* od pol 4. do 4. štev. 2401 do ko;; 'a. Meso za zavode. Mesina aprovi-zaciia bo delil.' ..eso za zavode v torek. dne 1. aprila od 1. do 2. popoldne v cerkvi sr. Jožefa. Kilogram stane 16 kron. Špeh na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznkiafni A Drejmejo špeii v pondeljek, dne 31. t. in. na Pgljaski cesti štev. 15. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 70, od 9. do 10. štev. 71 do 140, od 10. do 11. štev. 141 do 210, po-ooldne od pol 2. do pol 3. štev. 211 do 280, od pol 3. do pol 4. štev. 281 do 350, od pol 4. do poi 5. štev. 351 do 420, od pol 5. do pol 6. štev. 421 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma Špeha, kilogram stane 24 kron. Špeh na rdeče izkaznice B št. 1 do 490. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo Špeh v torek, dne 1. aprila na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 70, od 9. do 10. štev. 71 do 140, od 10. do 11. štev. 141 do 210, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 211 do 280, od pol 3. do pol 4. štev. 281 do 350, od pol 4. do pol 5. štev. 351 do 420. od pol 5. do pol 6. Štev. 421 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol kitgrama Špeha, kilogram sf:\nc 24 kron. Špeh na rdeče izkaznice B od št. 491 do št. 1051. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo Špeh v ponedeljek, dne 31. t. m., pri Miihi-eisntt na Dunajski cesti (aprOvizačno skladišče). Določen je ta-le red: dopoldne od 8. do 9. št. 491 do 571, od 9. do 10. št. 572 do 651, od 10. do 11. št. 652 do 731, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 732 do 811, od pol 3. do pol 4. št. 812 do 891, od pol 4. do pol 1.5. št. 892 do 971 in od pol 5. do pol ' 6. št. 972 do 1051. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma špeha. Kilogram stane 24 K. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan Tisk »Učit. tiskarne« v Linhiiai Št. 4235. lazglas. Mestna občina ljubljanska rab; popravo asfaltnih hodnikov po m« za to delo izurjenih delavcev. Potrebne priprave in materija’ s na razpolago. Oglasiti se je v mestnem stavb; ‘.t uradu, Lingarjeva uliea št. 1 ob delavnikih od 811 dopoldne do 2h pop Mestni magistrat ljubijo ki, dne i5. marca 19U). Pozor trgovci in obrtniki I Proda se velika hiša, sposobna za vsako obrt, leži pri cesti, in tekoči vodi, blizu poete ia kolodvora, v sr i! industrije, z zemljiščem, radi oru* žinskih razmer. — Resni kupci ra; priložijo vprašanju znamko za odgovor, oziroma povprašajo osebno ; Urek Anton-u v Trbovljah, Loke V>.. M |M- r[n , . Zenitbena pcnsdba! V :.vr!i.j ženltb* žcHta JnvJ. <’v' n:!a« rokodelca s precejšnjim premoženjem t govpor dinami (vdove niso l*bljuCene), ki bi imel« tudi nekoliko pfemožtnja. I Cenjene ponudbe s sliko,, katera sc tako« vrne, poslati pod šifro .Sreta* in .Pcrolad*' j na upravnlštvo nNaprej‘. ^ I A Hiši. podgane. pa»i. stenice, ščurki! ^jak preizkušenega radikalno učinkujcicrs uničevalnega sredstva, za katero vsak rsn -hajajo zahvalna pisma. Za piv« v: mi£i K 5; za ščurke K 5 --; lir.iuan ; stenice K 2, posebna moJr.a tinktura t\Z-uničevalec moljev K 2; prašekr^f- »'■" s-om K 1'— in K 4*—; tinktura za ?»«>'<;•:-uši K 3; mazilo proti ulem pri živti.ii prašek za uši v obleki in perilu i< 2; i ( ! ; tura proti pasjim bolham K i'W; Pr:: 1 ; proti pernim ušem K 2; Uiikturs pr.:‘n mrčesu na sad*M In zelerijiM® (uničc-v. rastlin) K 3; Pošilja pe rvvzetju: Zavod za Dokončevanje mrčesa H. JU n Sc er« Zagreb 40, Petrlnjska ulica 3, lil. I j [Ijfjjlni cirni se Ponudbo pod .stvoj PlMilli! Mlu] na Ar«nčno ekspedicijf, Alojzij Matelič, Ljubljana. po K 21*50 do K 40 ut/ z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj za.o v skladišču tovarne in sicer; otroški št. 25 do 28 po K 21 50 , i 15*1 • on OK 07-— dekliški „ ženski moški 29 36 40 35 42 46 * 27 - » 36'- » 40-50 Prekupci dobe popust. Priporoča se osebni nakit--. regfctrovafta zadruga * omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po distih ■■ ■B £ Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOlila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanja viog je bilo koncem leta 1918 1\ milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.