Pa&n-isiat pfa&ct/ia */
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.	V Ljubljani, dne 11. decembra 1929.	35. številka.
Drugi načrt pravilnika o pokojninskem fondu za pogodbene poštarje.
/. Ime, sedež in namen drusi'va.
Člen 1. Društvo se imenuje: »Pokojnin; skj fond za pogodbene poštarje kraljevine Jugoslavije.« Sedež društva je v Zagrebu. Delokrog se razteza po vsej Jugoslaviji.
Člen 2. Društvo ima namen, zagotoviti elanom ^pogodben im poštarjem pokojnino, oziroma njih vdovam in sirotam podporo. Da ta svoj namen doseže, služijo društvu naslednji dohodki:
1.	Enkratna vpisnina, ki znaša za sam; ske elane 2%, za poročene pa 4% od skup; nih letnih prejemkov (plača in draginjska doklada). Član, ki se po včlanjenju poroči, mora doplačati 2%tno razliko.
2.	Redna premija, ki znaša 4% članovih skupnih mesečnih prejemkov in ki se odte; guje že od same plače, oziromiai 6% za; člane iz čl. 11.
3.	Državna podpora.
4.	Dohodki raznih prireditev in nabiral; nih akcij.
5.	Prostovoljni prispevki in razni do; hodki.
II. Članstvo.
Člen 3. Člani fonda morajo biti vsi po; godbeni poštarji pri državnih pogodbenih poštah kraljevine Jugoslavije. Članstvo zač; ne s 1. v mesecu, v katerem sc član prijavi in plača vpisnino.
Člen 4. Članstvo preneha:
1.	če je član odpuščen iz poštne službe ali jo sam pusti, pa nima še pravice do po; kojnioe;
2.	če nastopi slučaj iz čl. 14, po katerem izgubi član pravico do pokojnine;
3.	kadar član umrje.
Pri prenehanju članstva se na zahtevo vrne članu polovica vplačane premije.
(len 5. Člani tega fonda imajo zase in za svoje vdbve pravico do pokojnine, za otroke pa pravico do podpore, vse pod do; ločenimi pogoji, ki so navedeni v naslednjih členih.
Člen 6. Dolžnosti članov obstoje v toč; nem plačevanju odmerjenih premij in v po; koravanju po teh pravilih.
///. Pokojnine.
Člen 7. Pravico do pokojnine ima vsak član, ki je bil najmanj deset let brez prc; kinitve član tega fonda, pa je brez lastne krivde telesno ali duševno tako obnemo* gel, da ni več sposoben za službo pogodbe; nega poštarja. Q tem odločuje upravni od; bor fonda na temelju poprejšnjega izvida in mnenja dveh zdravnikov, ki jih odredi upravni odbor.
Neglede na zdravstveno stanje ima član pravico do pokojnine, kadar navrši 40 službenih let ali 65. leto starosti.
Člen 8. Pokojnina se odmerja na osnovi aktivnih prejemikov in službenih let po sle; deči razpredelnici:
1	Razred ozir. red pog. poite	1 =	F		Pokojnina čez let					
		r		10	15	20	25	30	35	40
1	V/2	375	151	100	125	150	175	200	225	250
2	V/l	450	18	125	150	175	200	225	250	275
3	IV/3	525	21	150	175	200	225	250	275	300
4	IV/2	600	24	175	200	225	250	27:	300	3 5
5	IV/1	675	27	200	225	250	275	300	325	350
6	III/3	750	30	225	250	275	300	325	350	375
7	I1I/2	825	33	250	275	300	325	350	375	400
8	III/l	900	36	275	300	325	350	375	400	425
9	II/3	975	39	300	325	350	375	400	425	450
10	II/2	1050	42	325	350	375	400	425	450	475
11	II/l	1125	45	350	375	400	425	450	475	500
12	1/3	1200	48	375	400	425	450	475	500	525
13	1/2	1275	51	400	425	450	475	500	525	550
14	1/1	1350	54	425	450	475	500	525	550	575
15	1. red	1475	59	450	500	550	600	650	700	750
16	2- „	1600	64	500	550	600	650	700	750	800
17	3. „	1725	e 9	550	600	650	700	750	800	850
18	4. „	1850	74	600	650	700	750	800	850	900
19	5. „	2350	94	850	700	750	800	850	900	950
20	6. „	2850	114	700	750	800	850	900	950	1000
21	7. »	3350	134	750	800	850	900	950	1000	1050
?2	8. *	3850	154	800	850	900	950	1000	1050	1100
23	9. „	4350	174	850	900	950	1000	1050	1100	1150
24	10. „	4850	194	900	950	1000	1050	1100	1150	1200
25	11. »	5350	214	9.50	1000	1050	1100	1150	1200	1250
										
Člen 9. Če preide član zaradi povišanja prejemkov na plaćanje premije višjega raz; reda, mu teče pokojnina tega višjega razre; da šele po 3 letih plačevanja premije višje; ga razreda. Če pa se članu znižajo prejem; ki, lahko zadrži pravico na pokojnino po prej uživanj višji plači, ako to željo pisme« no izrazi in privoli, da se mu odteguje premija prejšnjega višjega plačilnega raz« reda.
Člen 10. Članu, ki je bil upokojen pred navršenim 40. letom članstva, pa kesneje ponovno vstopi v aktivno službo, se preme« ha plačevati pokojnina, ker postane zopet aktivni član fonda ter mora plačati pred« pisano premijo. V tem primeru se mu vra« čunajo prejšnja leta članstva.
Člen 11. Član, kateri po 10 letih mepre« trganega službovanja odpove službo ali jo poštna uprava njemu odpove, lahko obdrži pravico do pokojnine po razredu zadnje aktivne plače. Tak član fonda pa mora pla« čevati mesečno 6%tno premijo iz čl. 8. te« ga pravilnika, in sicer do 15. vsakega me« seča. Če 3 mesece zaostane s plačilom pre« mije, preneha biti član fonda.
Člen 12. Pokojnina se izplačuje v meseč« nih obrokih naprej. Prva pokojnina pripa« da članu od 1. dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil razrešen aktivne službe.
Člen 13. Pokojnina po tem pravilniku se bo začela izplačevati članom tega fonda še; le čez pet let od dneva, ko stopi ta pravil« nik v veljavo.
Člen 14. Izplačevanje pokojnine preneha:
1.	Če je upokojeni obsojen zaradi zloči; na ali prestopka, ki ima za posledico izgu« bo častnih pravic.
2.	Če se dokaže, da je upokojeni, ki še ni navršit 40 let vračunljivega članstva ozi« roma še ni dosegel 65. leta starosti, postal zopet sposoben za službo, pa se brani sto« piti v službo. O tem odločuje upravni od« bor fonda, ki pa mora prej zaslišati mnenje dveh zdravnikov, katera nominira odbor.
3.	Če 3 mesece zaostane s plačilom pre« mije (čl. 11).
4.	Ko član umrje.
člen 15. Pokojnina za mesec, v katerem je upokojenec umrl, se izplača, kolikor je ni upokojenec že sam prejel, njegovim za« konitim dedičem. Če teh ni, se izplača one« mu, ki je preskrbel pokojnikov pogreb.
IV. Vdovska pokojnina.
Člen /6. Vdova po članu fonda ima pra« vico do vdovske pokojnine:
1.	če je njen pokojni mož ob času svo« je smrti užival pokojnino, oziroma je imel po tem pravilniku pravico do nje;
2.	če je za časa pokojnikove aktivne službe živela najmanj eno leto ž njim v zakonu;
3.	če je s pokojnim možem živela do njegove smrti v zakonu ali če ni ona zakri« vila ločitve.
Člen 17. Pokojnina vdove iznaša 60% od pokojnine, katero je užival ali bi' bil užival pokojni mož, ako bi bil upokojen ob času svoje smrti. Če je vdova sama kot član tega fonda upokojenka, a bi bila vdov« ska pokojnina večja od njene lastne po« kojnine, tedaj se ji izplačuje vdovska, t. j. večja pokojnina.
Člen 18. Pravica do vdovske pokojnine preneha:
1.	če se vdova obsodi zaradi zločina ali prestopka, ki ima za posledico izgubo čaistniih praivic;
2.	če se ponovno poroči;
3.	ko umrje.
V. Podpora za sirote.
Člen 19. Zakonski ali pozakonjeni otro« ei umrlih članov fonda imajo pravico do podpore po naslednjih določilih:
1.	Dokler mati živi, 10% od pokojnine, katero je užival ali bi jo bil užival oče v slučaju upokojitve; podpora vseh otrok skupaj pa ne sme biti večja od 30% oče« tove pokojnine.
2.	Po smrti obeh roditeljev en otrok 20%, dvoje 40% in troje 60% od očetove pokojnine; več ko 60% se ne da v nobenem primeru za vse otroke.
Člen 20. Pravica otrok članov fonda do podpore preneha:
1.	če je otrok obsojen zaradi zločina ali prestopka, ki ima za posledico izgubo častnih pravic;
2.	ko izpolni 18. leto starosti;
3.	če se poroči1;
4.	ko umrje.
Člen 21. Vdove ali sirote članov fonda, ki so bili zaradi nečastnega dejanja ali pre« stopka odpuščeni iz poštne službe, nimajo pravice do pokojnine ali podpore. V poseb« nega obzira vrednih primerih pa sme
upravni odbor fonda dovoliti izredno mi* loščino tudi onim potrebnim elanom, njih vdovam in sirotam, ki bi po lem pravilniku ne imeli pravice do pokojnine ali podpore. Višimo miloščine določi za vsako leto po* sebej glavna skupščina.
17. V računi jiva doba članstva.
Člen 22. Za vračunljivo dobo članstva se šteje ves čas, ki ga je bil prebil pog. poštar kot član tega fonda. To je za one pog. poštarje, ki jih zateče ta pravilnik v aktiv* ni službi, najmanj od dneva uveljavljenja tega pravilnika, za uslužbence, ki bodo postali po tem dnevu pog. poštarji, pa od dneva nastopa službe pogodbenega po* štarja.
Člen 23. Člani fonda, ki so bili že pred uveljavljenjem tega pravilnika pog. po* štarji, lahko nakupijo prejšnja službena leta na ta način, da plačajo premijo zad* njega plačilnega razreda za vsa leta ali pa samo za določeno število let svojega službovanja. Ta ugodnost pa velja samo' za one Slame, ki prijavijo nakup celotne ali delne shfžbene dobe v roku enega leta po uveljavljenju tega pravilnika. Omejena je ta pravica samo v toliko, da nad 50 let stari člani fonda ne morejo nakupiti več ko 10 prejšnjih službenih let.
Naknadne premije za obračunavanje prejšnjih let aktivne službe sc lahko vpla* čujejo v obrokih, vendar ne dlje ko 5 let (analogno čl. 13).
Člen 24. Kot službena doba, katere na* kup član fonda lahko .naknadno zaprosif, sc smatra po tem pravilniku ne samo ak* tivma služba pog. poštarja, am/pak vsaka poštna služba po 21. letu starosti.
Člen 25. Pri odmerjanju pokojnine sc računa članu nedovršeno leto, če znaša preko šest mesecev, kot celo leto, a čas izpod šest mesecev se ne računa.
Člen 26. Če se član fonda v vršenju služ* be in brez lastne krivde tako poškoduje, da je postal zaradi te poškodbe trajno nesposoben za nadaljnje službovanje, ali pa da je zaradi tega umrl, se mu pri odmeri pokoj, ninc, oziroma pri odmeri vdovske pokoj* nine ali podpore prišteje k vštevnimi letom še pet let. Ako bi vzlic temu še ne naneslo 10 vračunijivih let, se mu odmeri pokojnina (vdovska pokojnina, podpora), kakor da je služboval polnih 10 let.
Člen 27. Poštarju, ki je prenehal biti član fonda (člen 4.), pa kesneje zopet vstopi v poštno službo kot pog. poštar, se mu pri ra* čuna prej prebita doba v fondu pri obraču* navanju pokojnine, če se mu ni vrnila pripa* dajoča premija.
K. Christian:
Hopirane Cjuttavtto pismo.
Bilo je v začetku poštnega) čekovnega prometa. Tiste čase je dalo poštno vknjiže-vanje dosti dela; močno v rabi je bil indigo.
Tedaj se je zgodilo, da se je vnelo srce mladega poštnega 'Uradnika! za lepo deklico. A tisti njegov ideal, ki ga je vzljubil z vso silo prve ljubezni in prešanja! o deklici cele noči, ni bil nihče drugi, nego zlatolasa hčerka njegovega strogega predstojnika.
Njen oče jo je čuval s štirimi očmi — s svojimi lastnimi in pa z naočniki; ali menite, da je bilo to dovolj? Lahko takoj povemo, da ne. Ljubezen najde pot iiz največjega labirinta. Zdaj pa zdaj sta) že ujela kako četrt . , ure, da sta si odkrila svoje srčne rane. Ob sestankih se nis,ta poljubljala, zakaj bila sta «te nekam preboj eča za kaj takega, pač pa mi sta si v pismih pošiljala vroče poljubčke, saj vendar veste, kako je ta reč. Dopisovala sta si Se največ zaradi tega, ker si ob krat-1
Vil. Imovina fonda.
Člen 28. Vsi prispevki v korist tega fonda se stekajo na poseben lastni račun fonda pri poštni hranilnici. Razpoložljiva imovina sc nalaga pri Državni hipotekarni Iranki,
Člen 29. Niti del imovine tega fonda sc me more ne odtujiti ne odstopiti ne prodati kaki drugi ustanovi, marveč se sme vsa imo* vina uporabljati edino v namenjeno svrho ter se upravljati natančno po tem pravilniku.
Člen 30. Nadzorstvo nad manipulacijami in gospodarjenjem z imovino vrši država, pod katere pokroviteljstvom se osnuje ta fond.
Vlil. Uprava fonda.
Člen 31. S premoženjem pokojninskega fonda upravljata upravni in nadzorni odbor, katera izvoli glavna skupščina pokojninske* ga fonda, ki jo tvorijo člani in ki se. vrši vsako leto enkrat. Upravni odbor šteje sedem članov, ki si izbercjoi iz svoje srede načelni* ka, načelnikovega namestnika, tajnika in knjigovodjo. Za fond podpisuje načelnik ali njegov namestnik in tajnik poleg pečata, na katerem, je odtisnjen naziv pokojninskega fonda.
Člen 32. Upravni odbor mora skrbeti za oživotvorenje društvenega namena ter pode* Ijevati pokojnine in podpore po določilih te* ga pravilnika. S premoženjem fonda mora upravljati vestno in natančno, kolikor spada v redno gospodarstvo. Za večje akcije in važnejše iz pr omembe mora izposlovati odo* brenje glavne skupščine.
Člen 33. Načelnik upravnega odbora je zunanji predstavnik fonda. On sklicuje in vodi seje,, ki se morajo vršiti normalno šti* rikrat na leto. Seja je sklepčna, če je prisot* nih vsaj šest članov načelstva. Sklepa se z večino glasov; pri enakem številu predlog propade. — Tajnik vodi popis vseh članov fonda, hrani pristopnice in druge listine, iz* daja članom izkaznice ter prejema došlo po* što razen denarja, — Blagajnik posluje z go*, tovim denarjem, potrjuje vplačila premij v izkaznicah in prejema vso denarno pošto. — Knjigovodja vknjižuje vse dohodke in izdat* ke fonda ter druge izpnemembe, ki se tičejo premoženjskega stanja. Ce od’izvoljenih čia* nov načelstva ne bi mogel nihče vršiti knji* govodstvenih poslov, se poveri ta funkcija lahko tudi kaki drugi osebi kot nastavljencu pokojninskega fonda'.
Člen 34. Nadzorni odbor sestoji 've pet članov, ki izvolijo rz svoje srede načelnika in zapisnikarja. Tako člani upravnega kakor nadzornega odbora so lahko tudi izven vrst elanov pokojninskega fonda.
Člen 35. Vrhovno nadzorstvo nad premo* ženjem in vsem poslovanjem fonda pa vrši državna oblast, ki more vsalk čas pregledati
kili sestankih nistai mogla odkriti, kai vse jima leižli na srcu. In da bi srce drug drugemu na stežai odprla in pogledala v najgloblje njegove kotičke, žal, zopet ni šlo, zakaj bila sta še vse premlada in neizkušena. Prar iviijo, da se da kaj takega bolje napisati v dehtečem pisemcu.
Vzlic vsem lepimi p re dpi somi o poštni tajnosti nista v danih razmerah pošti nič kaj zaupala. Pa sta si napravila svojo pošto, h kateri je spadala kajpada tudi pisemska skrinjica!. Ta nenavadni nabiralnik je bil skrit na vrtu v tihem kotičku, kamor je stari gospod malokdaj stopil.
Pet mesecev je šlo vse po sreči. Neki dan pa je njegova ljubezen posebno vzplamtela. Svoji izvoljenki je hotel s toplimi besedami opisati srčno hrepenenje po njej in jo prositi, da bi blagovolila priti drugo popoldne na sestanek ter miu. ublažila srčne bolečine. Naslednje popoldne namreč ni imel službe in palpa poštni upravnik je moral sesti k okencu, da ga je nadomeščal. Hudi očka je bil vse popoldne prikovan v uradu.
poslovanje fonda ter sistirati sklepe uprav* nega ali nadzornega odbora.
IX. Zaključne odredbe.
Člen 36. Ako bi fond iz kateregakoli razloga prenehali funkcionirati, se razdeli vse premoženje članom*vplačnikom ter njih vdo* vam in sirotam, sorazmerno po vplačanih premijah.
Člen 37. Delo po tem pravilniku se začne, kakor hitro ga potrdi upravna oblast. Izpre* meniti sme ta pravilnik samo glavna skup* Sčina fonda.
Evo drugega načrta za pravilnik o pokoj* ninskem fondu za pogodbene poštarje! Ne domišljam si, da sem kaj novega povedal, saj nisem strokovnjak v teh stvareh in za osnovo mi je služil samo načrt zagrebške oblastne organizacije, ki je bil objavljen v »Poštnem glasniku« od 21. novembra 1929 in iz katerega sem prepisal cele odstavke. S tem osnutkom sem hotel le zamašiti vrzeli zagrebškega načrta, ki so mi padle v oči pri prvem čitanju; dalje sem hotel vsebino malo bolj prikladno porazdeliti, kaj gre skupaj; končno ,pa sem hotel dati poudarka bistveni razliki med stališčem autorja prvega oenut* ka in mojim prepričanjem: da se tak fond, v katerega se nabira ogromen kapital, ki se bo začel uporabljati šele čez desetletja, ne more ustanoviti pod okriljem privatne orga* nizacije, marveč samo pod državno zaščito in upravo ter pod odgovornostjo države za kapital. In pa, kar je glavno: članstvo mora biti obrežno za vse pog. poštarje; brez te^a pogoja se, fond ne da oživotvoriti.
Seveda pa imajo zadnjo besedo' o tem pogodbeni poštarji sami. Jožko Jakše.
Iz Internacionale PTT.
KAKO SE ODMERJA POKOJNINA AVSTRIJSKIM DRŽ. USLUŽBENCEM.
Kakor imajo, avstrijski tovariši mnogo višje plače in dosti drugih ugodnosti pred nami, tako pa pokojnine niso tako kalvalir-sko odmerjene kakor pri nas, da dobiva drž. uslužbenec po polni službeni dobi za1 nikakršno delo prav iste prejemke kakor v aktivni službi za polno zaposlenost. Sodimo,, da je tudi ta ukrep sosednje avstrijske republike znak naprednosti in dobro preračunan. Saj pokojnina je končno samo nekaka podpora, da si preskrbljen na stara leta ali v slučaju invalidnosti, zato bi ne bilq potrebno, da je tolikšna kakor naj.višja aktivna plača.
iRazume se, da privoščimo upokojencem čim višje pokojnine, po možnosti višje od sedanjih, toda v onih državah, v katerih
Lahko si trašliimo, kako sta bila tega vesela mlada zaljubljenca.
Silno rald bi bil danes pisal ljubici, pa n| bilo mogoče. Stari je neprestana čepel v uradu in stikal Po knjigah. Kaj menite, da je bilo mogoče napisati pisemce? Ali sreča je mladim zaljubljencem mila. Papa upravnik je bil pozvan domov. In če je mamica velela . • •
Tiste minute je naš uradnik dobro porabil. Ko ije resni upravnik zopet stopil v urad. je bil v dišeči kuverti popisan list. Pismo je bilo napisano sicer s kopirnim svinčnikom, vzlic temu je bila deklica pisemca zelo vesela. 'Ljudje božji, s svinčnikom se vendar hitreje piše. Boljše je tako pisemce kakor nič. Zato nii hčerka' ljubčku čisto nič zamerila.	^
Pismo je romalo svojo navadno pot. Se tisti večer je uradnik ves srečen dobil obvestilo, da je deklica pisemce prejela.
Ko je stal mladenič drugo popoldne ob določeni uri na določenem kraju, mu je od veselja poskakovalo srce. Nje Še ni bilo. Ca-
ravno zfoag miiliairdnili pokojnin ni mogoče zvišati prejemkov aktivnim uslulžbencemi, bi bilo treba pravilneje regulirati prejemke aktivnih in neaktivnih nameščencev. Gotovo je anomalija, če prejema samski uradnik po navršenih službenili letih več pokojnine, nego je znašalai njegova zadnja aktivna plača. Kajti končno je plača nagrada za storjeno delo in jamčeno odgovornost, dočim je pokojnina samo preskrbnina za stara leta.
Poglejmo, kako je urejeno to vpra&inje v Avstriji. Do 1. 1924 se je odmerjala pokojnina drž. nastavljencev, torej tudi p. t. t. uradnikov, z 90 % zadnje plače. Z zakonom o plačah od 18. julija 1924, ki je veljal za nazaj od 1. maja 1924, se je znižala pokojninska osnova od 90 % na! 78.3 %. Pokojninskih prispevkov plačujejo prometni uradniki, za katere velja 35-letna službena doba), po 3.2 % od svojih prejemkov, upravni uradniki, za katere velja 40-letna službena doba, paj 2.8 %. Vidimo torej, da služijo avstrijski uradniki normalno službeno dobo — v težji, prometni službi 35 let, v lažji,
, upravni službi pa 40 let —, plačujejo precej nizke ali vsaj primieme pokojninske prispevke, so za čas aktivnegai službovanja dobro plačani, ko nič več ne delajo, dobivajo pa dobre tri četrtine zadnjih prejemkov kot pokojnino. Moramo reči, da se nami zdi to bolj pravično in pametno, nego da dobijo nekatere stroke že po 30 ali 32 letih polno pokojnino, da se štejejo nekatera leta dvojno, tako da so mogoči primeri, ko gre uslužbenec s 45 -50 leti starosti — torej, še V polni moči -c- v pokoj s polno službeno dobo in dobiva tolikšno pokojnino, kolikor je znašala njegova najvišja aktivna plača, katera pa ni bila nikoli zadostna.
Res Pa je, da je najvišja pokojnina z 78.3 % zadnje aktivne plače prenizko odmerjena. Zato sp avstrijski poštni uradniki izjavili, da so pripravljeni plačevati višlje pokojninske prispevke, če se jim da nazaj 90 % na pokojninska! osnova, kakršna je veljala pred 1. majem 1924. Sedaj je finančni minister organizacijam sporočil, da bi morali v tem slučaju plačevati prometni uradniki 5.5 % namesto sedanjih 3.2 %, oziroma upravni uradniki 4.8 % namesto sedanjih 2.8 % pokojninskih prispevkov. V ostalem Pa je bil finančni imiinister (med1 tem' časom je že demisiomirail) proti vsakemu zvišanju pokojninske osnove v času, Ifo zahtevajo državni nameščenci linearno zvišanje svojih prejemkov.
RODBINSKE DOKLADE NA FRANCOSKEM.
Finančni odbor francoskega parlamenta je sprejel predlog, po katerem' se izpremeni višina in sistem rodbinskih doklad. Po tem
kafl je, čakal dolgo, čakail dolgo, dolgo, ali njegovega angela ni bilo od nobene srranr. Čez dve uri je lezel ves potrt domov in je imel žalostno noč. Drugo jutro je prejel še v postelji^ brzojavno obvestilo, da je — pre-meščeh. Se isti dan je moral odpotovati. Ali prej ijhu je dal njegov šef še plačilne karte prepisati. Prvopis je smel obdržati, ker ga fe bil porabil za podlogo zadnjemu pismu tto njo, in ker je bil pozabil pred pisanjem vzeti indigo izmed listov . . .
tZeCegrafi&tfta.
Dan na dan sedi Mira, tiha in sanjava plavolask«, v dvorani med ropotajoči mi brzojavnimi aparati skupaj z ostalimi telegra-fistkami. Dolga vrsta aparatov ima tam svoje govore, govore pik in črt, ki jih ume-jo samo oni, ki so v to posvečeni, Mir« ljubi svoje, živce moreče delo.
Ko je pred tremi leti prvič prestopila Prag te dvorane, je motrila s svetimi spošto-
predlogu bi dobivali od 1. januarja 1930 francoski tovariši za prvega otroka 600 fralnkoiv (doslej 605), za drugega 900 frankov (doslej 806), za tretjega 1500 frankov (doslej 1210), za četrtega in vsakega nadaljnjega pa po 1800 frankov (doslej 1411) na leto.
Te doklade so za vse uradnike enake. Vendar ipiai se zvišajo za one uradnike, ki imajo več ko 12.000 fr. 'letne plače in najmanj 3 žive otroke, spočetka za 100/o, potem pa se zvišujejo odstotki sorazmerno s plačo, tako da dolbe uradniki z več ko 24.000 franki letne plače za 50% zvišane gornje doklade za otroke.
Finančna komisija pravi v svojem poročilu, da je pravično, če se spravijo rodbinske doklade v gotovb razmerje s plačo, ker da so stroški za otroka večji, če njih oče več zasluži, ker se mora ta prizadevati, da zagotovi svoji rodbini tako življenjsko pozicijo, ki je v določenem razjinerju do njegovega socialnega položaja. Proti temu na-ziranju in proti takemu razredovamju otrok pa je ostro nastopilo glasilo francoskih p. t. t. pod uradnikov, iz katerega posnemamo te podatke.
D REDITEV DELOVNEGA ČASA V BELGIJI.
Paritetni poštni personalni odbor v Bruslju je izdelal nov načrt, kako naj se nat novo uredi delovni čas pri belgijskih poštah. (Najvažnejše izpromiembe v obstoječih razmerah so sledeče:
'Delovna povprečnost se določa po dobi 3 .mesecev. Fn delovni dan sme trajati največ 13 ur. Prekinitve službe za manij ko eno uro veljajo kakor opravljeno delo. Osobje mor« imeti vsaj vsakih 14 dni enkrat (v nedeljo ali delavnik) en popolnoma prosti dan za počitek. Služba naj se razdeli tako, da veljal praviloma dnevno dvakratna frekvenca in le izjemoma trikratna. iNajdure se odškodujejo z drugim prostim časomi, in sicer po normalni nagradi s časovnim pribitkom od 25, 50 ali 100%. Če se te nadure ne morejo odškodovati v predvidenem; roku, potem še nagrade s 125, 150 ali 200% normalne hrnine (nagrade od ure). •
To in ono.
Gradbeni jniuister g. St. Savkovie je zopet obolel in se podal1 na zdravljenje na Dunaj. Začas njegove odsotnosti vodi naš resor zopet minister brez potfel'a g- 'Nik. U'zunović.
Pogodbeni poštarji kažejo slabo zanimanje za ustanovitev lastnega pokojninskega fonda. Tako bi človek vsaj sklepal iz dejstva, da je reagiralo na objavljeni prvi načrt pravilnika komaj pol tucala poštarjev. Zato smatra organizacija, da bi
vanjem; tam1 tiste, ki so iz onega ropotanja miirno in igralje sestavljali telegrame.
S sočutjem in razburjenimi srcem je sem ter tla , sama sprejemala in oddajala po svojem prijatelju - aparatu žalostna poročila o nesrečah, nezgodah in smrti!
P« je že tako prirojeno človeku, da ne misli na mučne dogodke, katerimi je priča po svojem poklicu. Tudi Mir« je otopela in se vsemu privadila. Njene drobne roke hite zmeraj z enako sigurnostjo po papirju telegrafskega blanketa, ki pravi, da tisti, ki je biil tako blizu našemu srcu, je zaprl oči za vekomaj, in pralvj prav tako mirno, ko poroča srečen oče preveselo vest iz svoje družine, ali če kdo čestita novoporočencema v šaljivih verzih.
Zopet sedi tiho Mira nagnjena s kodrasto glavicp k aparatu. V zanimanju se ji je zjasnilo lice. Glej, kdo neki ima iz njenega daljnega rojstnega kraja tukaj človeka, kj mu je treba brzojaviti. Bog ve, kdo bi to bil.
Med tem, ko je iz aparata polagoma lezel telegram za telegramom, je vstajalo v njeni
bilo sklicanje konference za 15. december še preuranjeno, vsled česar se bo vršila posvetovalna anketa s pog. poštarji šele po Božiču.
Prostovoljni prispevki. Tov. iHorvat Ela, predstojnica pošte Šoštanj, je darovala v blagajno 'ORG znesek 50 Din- Zavedni, bridko preizkušeni tovarišici izrekamo iskreno zahvalo.
Darovi članstva! pošte Maribor 2. Po neljubi pomoti objavljamo šele danes seznam prostovoljnih prispevkov, ki so jih poslali tovariši in tovarišice pošte 'Maribor 2 še 1. junija t. 1. ob priliki prejema 2. obroka razlik. Na nabiralno polo tov-Šetinca so darovali: po 40 Din: Kogej Matilda: po 20 Din: Kotnik Peter in Strniša Milka: po 10 Din:	Belina Mirko, Cunta Bogdan, Cernov-
šek Josip, Eržen Anton, Elux MaVricij, 'Hodnik Josip, Jamnik Ivo, Kokoišar 'Ciril, Kol bežen 'Rudolf, Ločičnik Vinko, Ortnaber Ivan, Pipan Ernst, Plausteiner Ivan, Postrak Marko, Požeg Anton, Rakovec Zofija, Sitar Anton, Šetinc Tinko, Špendl Avgust, Štefanec Davorin, Tratenšek Davorin, Vatovec Ančka, Vaupotič Franjo, Veber Milan, Vene Martin, Vojsk Ruža, Zablačan Valentin in neimenovan- Skupaj 370 iDin, katero vsoto so darovalci dali na razpolago obl. organizaciji, da jo porabi po lastni uvidevnosti ali za Poštni dom ali za tiskovni sklad Poštnega glasnika. Po sklepu odborove seje od 14, junija t. 1. ;e lOPO' odi gornjih 370 Din podpisala 3 deleže za Poštni dom, ostalin 70 Din pa se hrani, da narastejo s prispevki na 100 Din, kateri znesek bi se uporabil za nov delež- — Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo ter jih prosimo, da oproste zaikesnitev.
izprašana poštna vežbanka, ki zaradi nedo-letnosti še ne more dobiti svoje pošte, se priporoča pog. poštarjem za daljše administracije oziroma za pomoč- Cenj. ponudbe na uredništvo lista.
Vse člane prosimo, da se pri nakupu blaga pri Radio postaji Ljubljana na Miklošičevi cesti izkažejo z nakaznico gospodarske zadruge, oziroma da se sklicujejo na »Poštni glasnik«. To je želja Radio postaje, ki nas je tudi naprosila, da opozorimo članstvo na veliko izbero radio aparatov in njin delov ter na solidne cene in točno postrežbo-
Uvedba dostave ob nedeljah. Ministrstvo je odredilo, da se mora vršiti dostava poštnih pošiljk ob nedejjah. Kako bo prj sedanjem pomanjkanju osobja to izvedljivo in kdaj se začne izvrševati ta odredba, nam še ni znano.
Osebne Testi.
Postavljeni:	Za pogodbeni poštarici: 1’avia
Arko v Mirni in Rozika Lotrič v Kropi.
Premestitve:	pb. ut. 1iI'/3 Frana Kappus iz
1 ržiča v Radovljico, Lucija Cu'deirmain iz Radovljice na 'Ljubljano 1, Mi.iaela Horvat iz Šoštanja v Celje, Franjo Žnidarič z Ljubljane I na Jesenice na Got., Srečko Staut z Beograda 2 na Maribor 2, Ana Karali iz Cela v Krško in Franjo Urbič z Beograda 2 v' Ljutomer kot' predstojnik: pb. ur III/4 Hinko Fajdiga v Maribora 2 na Ljubljano 2, Valerija Štukelj iz Črne pri Prevaljah v Žužemberk, Elizabeta Zadolšek iz Dobrne v Črno pri Prevaljah, Julija Albrecht z Viča v Brežice
glavi nešteto spominov. Daleč tam n« zapadu je majhna neznatna vasica, skrita, kakor hiser na morskem dru. Majhna, revna hišica in v njej toliko mlajših bratcev in sestric. Tami je vse tako domače, tako prijetno, veselo!
Megleno, zimsko jutro in razsvetljen kolodvor. Skrbnemu očetu je težko pn srcu, ko odhaja najstarejša hči v svet — za kruhom. Vlak prihaja in siva očetova glava se strese v joku: »Mira moja zlata, da bi se vsaj ne pokvarila v velikomestnem življenju . . * Spomini, ki ji z žalostjo zalivajo srce . . . Mira se je zdramila 1z zamišljenosti. —
O Bost, kaj je to — njen naslov. Strašna slutnja je vznemirila njeno boječe srce. —
'In ta njen ljubi aparat tolče tudi sedaj hladno, brezobzirno svojo prežalostno vest: »Mira, oče so umrli . . .«
6 prestrašenimi očmi gleda Mira trak v tresoči se roki. Srce ji burno bije in sliši ga izmed ropota vseh aparatov okoli sebe — da. to je navček njenemu umrlemu očetu . ..
Po »Pošt. Obzoru«.
in Antonija Crnjač z Ljubljane I na (Rakek; pb. ur. M/5 (Mara Pensal iz Valjeva na Ljubljano I in Marija Hafner iz Rogaške Slatine na Ljubljano 1; pt- manipul. MI/2 Jožica Zavrtanik z Ljubljane 1 v Ptuj, pl. manipul. Mil/3 Marta Kitzler iz Srna rtu a ob Paki na Ljubljano 1, Anka Hudale’s iz (Rogaške Slatine na Ljubljano 1 in Terezija Lovšin iz Žužemberka v Sodražico; sluižitelj 1. skup- Franc Gutman z Ljubljane i v (Novo mesto; sluz. 2. skup- Pavla Ruhek iz Cakoivca v Šmartno ob Paki.
Umrli: pog- poštar Franci k a 'Žumej v Slivnici
pri Celjm.
Prestanek službe: pb. ur. 11/4 Regina Prusnik roj. iRemžgar na Ljubljani 1 in pb. ur. IT/5 Stanislav Ribarič na (Mariboru 1 sta podala ostavko na poštno službo; pb. manipul. 1111/3 Ema Golja roj-Benedek v Laškem, dnev. Jurij Popov v Novem mestu in pogodb pošt. Iva Podboj v Grahovem pri Cerknici jim je prestala služba.
Poroke: poročili so se: pb. ur- lil/3 Josipina Uranič pri obl. pt. upravi z Ivanom Kopačem, Ljudmila Podržaj na Ljubljani 4 z stavbenikom Josipom Mudrovčičem in Lucija Cunderman v Radovljici s postaienačelnikom Antonom Hlebcem; pb. ur. 11/4 Iva Gorup na Rakeku s šoKskim upraviteljem Andrejem Kenicem in Ana Kos v Zidanem mostu s prometnimi žel. uradnikom. (Milijom Prvanovičem; zvan. 1. skup- Ivan Podgoršek pri 31- ter. t. t. tehn. sekciji s šiviljo Kristino Pru«, služ. 2- skup. Josip Zalokar v Kriškem, z (Marijo. Avguštin in pogodb, poštar Aleksander Lavrič v (Novi vasi pri Rakeku z Ivano Urbas.
Velika zaloga t«potniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
TjJllbljaiia, Marijin trg'
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
ANTON A ČERNE
GRAVEUR W LJUBLJANA
ETIKETE, MODELI
Stance
KLIŠEJI
yTAMPILJE
PEČATI, ŠABLONE TABLICE 1 PLOMBE
f
Najcenejši nakup angleškega sukna, svilenih robcev, nogavic, platna in čipk pri
„IZefotiCni 6a$atu
•Maribor, (DetrinsUa ul.
v	_______J
Trgovina s kožuhovino
Filip Bizjak
krznarstvo
Izubijana, Šelenburgova ulica št. d
se priporoča poštnim nastavljenemu, katerim daje tudi na obroke.
ZIMSKE SUKNJE
9	%
najceneje
I. MAČEK
LJUBLulAlVA, Aleksandrova c. 12.
Izpite za vodstvo pogodbenih pošt sta napravili Siliva Borštnik in Marija Mihelič.
Pogodbena pošta IJT/1 Grabovo pri Cerknici je prevedena z 11. nov. HŽ29 v državno pošto IV. reda-
(facjično dariCo,
ki napravi največje veselje, je dober radijski aparat,
ki Vam prinaša dan za dnem pesem in glasbo v Vašo sobo!
S pomočjo Vaše gospod, zadruge ga dobite na zelo ugodne pogoje pri
đtadio jCjuhlfana
Ljubljana, Miklošičeva c 5 Maribor, Gosposka ul. 37
Sctineider Iferov&efz
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata iz-bera vsakovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga.
fijublfatia, (DunajsRa cesta 1Ć
‘Blato
za obleke, plašče Itd., svila, eefirji, sifon za perilo in rjuhe
f*ri tvrtMci
3KovaR
Jfcjuhljana, HongteAni 1$
najceneje/
Velika izkera — solidna postrežba
Dobava članom zadruge |»o nakaznicah
dhogetija in patfumetija
CH. ifCorjančič
Ljubljana, Sv. Petra cesta Ib
priporoča svojo bogato zalogo vsega v to stroko spadajočega blaga. Razni parfumi kot kolinske vode v odprodaji na litre na malo in veliko, razni foto-artikli, mila prvovrstnih tovarn, najfinejši pudri, šminke, cretne itd. itd.
Cene najnižje!	Postrežba solidna!
OBliAFILiA
za gospode in dame kupite najceneje pri
FRAM LUKIČ,
JLjubijana, Sttritnrjevsi ulica
Prerokujemo Vam srečo
v letu 1939.
Treba Vam je storiti samo to, da si kupite pri nas srečko državne razredne loterije 19. kola.
Kažipot do blagostanja
in sreče boste imeli s srečko v rokah.
V	preteklih letih smo izplačali srečnim našim igralcem ogromne zneske. Zakaj tega ne bi nudili
tudi Vam!
Srečke pridejo že te dni v promet. Vabimo Vas, da kupite srečke kot darilo svojcem v enih izmed spodnjih uradov, kjer se razpečavajo naše srečke,
V Ljubljani:
V	Oglasnem oddelku „Jutra" v Prešernovi ulici.
V	ekspozituri „Jutra" na Celovški cesti, Šiška.
V	Podružnicah „Jutra" v Mariboru ter Celju.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z Glavna razpečevalnica srečk drž. razr. loterije Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
faentht (p. l^tankatf $o6a\
ZobozdritvihtiHi - najfinejši zobni nadomestek
Sprejema: 9.—12., 2.—5.
Pogodba z gospodarsko zadrugo p. t. uslužbencev.
Uf ubijana. Gledališka ulica 7
poleg Trboveljske palače.
(ptentogovnifc
„(fyeCo(kra)inau
^tnomcij
priporoča svoj izborni visoko kalorični premog. Cene zmerne, postrežba točna in solidna.
iMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiinii	Izborno kapljico
pli&tnega daCmatin&ftega vina
llllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIHIilllllllllllllllllllllllllllllll!lll|llllllllll!lllllllllll!llllllllll!llllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllll!llllllllll!l
dobiš v Romanovi gostilni, Kersnikova ulica 5, v Šiški pri fanioRu in na Cankarjevem nabrežju. — Mrzla jedila, morske ribe, likerji itd.
Priporoča se đvo Hasan.
Siguren nastop
zaijaunčii meipeh! Noe it© toreij iprimenne d e1 vil j o. Urod naibaivo letih Vam bo majjboljfli svetovalec samo iluistroivan ceoiik z več tteoČ »liikami, katerega dobite na zahtevo [Ktipolnoma brez)pla&-no od veletiig. 91 e r-m e c k i. Prepričali ee bOflfte o velikanski 'izbiri in o sledečih »iz-ikih cenah: o-d kra/vime Din 140, telečje 172, boka 180, gorniki 180, lovski 243, gojzerice 250, šport 408. Garantirano ročni izdelek. Razen tega veliku zaloga najifiniejSih luk-suznih čevljev krasne izdelave. Naročila čez Din 500 »o prosta poBtmime. — Kar ne odgovarja sc za m en ja ali v r ne denar. Veletrgovina in industrija čevljev
R. STERMECKI, Celje. št. 67, Slovenija.
Izhaja L, 11. In 21. v mesecu Naročnina na leto 24 Din, oelr. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 1:1.834.
Rokopise Je pošiljati uredništvu »Postnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulannl 1. Reklamacije, »glase in drugo pana upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani« izdaja in urejuje Jožko Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeršek v Ljubljani.