gorenj elnformator
1
List za obveščanje delavcev
Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce7 Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija
Leto XXI
Titovo Velenje, 7. januar 1987
Proizvodnja v novembru
gorenjeg©sp©dlmplkD aparat®
V Gorenju Gospodinjski aparati je 4.900 zaposlenih v novembru operativni načrt preseglo za 8 odstotkov, vrednost vseh izdelanih aparatov pa je 9.814.459 tisoč dinarjev.
Skupaj so v enajstih mesecih lani izdelali milijon 395 tisoč 156 velikih gospodinjskih aparatov, vrednih 88.678.417 tisoč dinarjev. Tako so v enajstih mesecih letni delovni načrt izpolnili 98 odstotno.
V tozdu Štedilniki so novembra delovni načrt presegli za 5 odstotkov, izdelali pa so 39.066 različnih vrst štedilnikov, vrednih 2.099.901 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 24.229 štedilnikov. Do konca novembra je tako 951 zaposlenih letni delovni načrt doseglo 97 odstotno, izdelali pa so 486,006 štedilnikov, vrednih 22,959.300 tisoč dinarjev.
V	tozdu	Pralno-pomivalna
tehnika je novembra 885 zaposlenih delovni načrt tega meseca preseglo za 7 odstotkov, izdelali pa so 32. 251 pralnih strojev in vsadnih korit, vrednih 3,132.476 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 16.793 izdelkov. V prvih enajstih mesecih lani pa so v tej temeljni organizaciji letni delovni načrt presegli za 2 odstotka,	izdelali pa so
354.267 pralnih strojev in vsadnih	korit, vrednih
26,548.337 tisoč dinarjev.
V	tozdu	Zamrzovalna in
hladilna tehnika so v novembru mesečni delovni načrt presegli za	10 odstotkov in
izdelali skupaj 56,118 zamr-zovalno-hladilnih aparatov, katerih vrednost je 4,582.082 tisoč dinarjev. Izvozu so namenili 30.810 aparatovl 1.654 zaposlenih je v enajstih mesecih lani izdelalo 97 odstotkov z letnim načrtom predivdenih zamrzovalno-hla-dilnih aparatov, kar je kar 554.883 zamrzovalnih omar, skrinj, in hladilnikov, vrednih 39,170.780 tisoč dinarjev.
SOBOTA, 10. januar 1987—SOLIDARNOSTNI DAN
Prvi koraki v novo leto
Novoletni prazniki so za nami. Minili so dnevi, ko smo si izrekli vse najboljše želje, popili kozarec najboljšega vina za zdravje.
Začeli smo z delom v novem letu 1987. Z novimi močmi in novimi načrti se lotevamo skupnih ciljev. Naj bodo naši prvi koraki smeli in odločni.
Prišel je tudi čas obračuna našega dela za preteklo leto. Ob ocenjevanju vsega dela bodo kmalu znane tudi številke, ki bodo povedale, kaj smo ustvarili, koliko smo porabili. Od tega pa so odvisni naši osebni dohodki.
gorenje mga
V enajstih mesecih lani so v Gorenju Mali gospodinjski aparati letni delovni načrt dosegli 95 odstotno, izdelali pa so 901 tisoč 194 malih gospodinjskih aparatov, vrednih 3,885.252 tisoč dinarjev.
Novembra so v tej delovni organizaciji Gorenja izdelali 80.090 malih gospodinjskih aparatov, vrednih 380.012 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 46.609 aparatov. Tako je 422 zaposlenih novembrski operativni načrt doseglo 87 adstotno.
Delegati so nam povedali
Skupno reševanje problemov Vprašanja morajo terjati odgovore
Franc Boček, tehnolog v Gorenju Elektronika Široka potrošnja, eden izmed pionirjev Gorenjeve elektronike, ki so pred 17.1 leti popeljali Gorenje v svet elektronike, saj je sodeloval v snovanjih njegovih novih generacij televizijskih sprejemnikov.
Poleg delovne in ostalih sa-moupravljalskih dolžnosti Franc marljivo opravlja še eno, prav tako pomembno — delegatsko dolžnost. Predseduje 13-članski združeni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja.
Nobenega dvoma ni, da je delovanje na tako širokem področju družbenega življenja zelo zahtevno, zapleteno in odgovorno. Vendar delegacija, ki jo vodi Franc s prizadevnostjo in čutom do skupnih interesov v družbeni skupnosti uspešno uresničuje svoje poslanstvo v 16 samoupravnih interesnih skupnostih. Obsežno delo so si člani medsebojno enakomerno porazdelili glede na svoja interesna nagnjenja. Aktivno sodelujejo na koordinacijah znotraj Gorenja in kar se da pripravljeni, z usklajenimi sta-
lišči, nastopajo na skupščinah. Toda Franc z vsem tem še ni povsem zadovoljen. „Delo na tako obsežnih, po tematiki raznovrstnih in včasih nasprotujočih si področjih, je precej težavno. Časa, ki je samoupravljalcem na razpolago za obravnavo teh gradiv, vedno primanjkuje. Zaradi tega je aktivnejša povezava delegatov z bazo pri obravnavi gradiv otežkočena. Pobuda o aktivnejšem vključevanju vodilnih delavcev za sprotnejšo medsebojno izmenjavo najbistvenejših informacij o določeni problematiki, je za tvomejše in odločnejše delovanje delegacije zelo koristna in jo je treba začeti uresničevati.
S skupnimi močmi si moramo prizadevati izboljšati naše povezovanje znotraj delovne organizacije, ker delavci kažejo večje zanimanje za naše delovanje zlasti, ko sami naletijo na določene težave in probleme. To je značilno predvsem na področju komunale, zdravstva, šolstva...
Nedoslednosti in vrsta neurejenih zadev v občinski komunalni skupnosti tarejo večino občanov. Delegati smo se dolžni na prihodnjih skupščinah s to problematiko odločno spoprijeti. V zdravstvu pa medobčinski interesi odvračajo delegatsko pozornost in slabijo prodornost pri urejanju zdravstvene problematike v občini predvsem v smislu hitrejšega izboljšanja delovnih zmogljivosti glede na potrebe. Enako je tudi pri našem šolstvu. Veliko prispevamo za solidarnost za manj razvite občine, sami pa zaradi stiske ukinjamo celodnevne šole in sodobnost pouka vračamo za nekaj let nazaj," je sklenil Franc svoje kritično delegatsko razmišljanje, ki ga kot pravi, tare prav tako kot številne druge delegate in občane.
dz
Anica Kristan, koordinator dela družbenopolitičnih organizacij v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati, je delavka Gorenja že polnih 23 let.
Anica je že vrsto let aktivna družbenopolitična delavka tako v ožji kot tudi širši družbenopolitični skupnosti. Njene izkušnje in seznanjenost o družbenih hotenjih ter tokovih so podlaga za uspešno delovanje organov, katerih članica je. Zato so ji delavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika zaupali vodenje delegacije samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
Potem, ko je v krajšem razgovoru nanizala ustaljene aktivnosti delegatov pri obravnavi skupščinskih gradiv, se je Anica kritično ozrla na pomanjkljivosti, ki zaradi subjektivnih in objektivnih okoliščin spremljajo delovanje delegacij v temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela.
„Menim, da moramo več narediti za popolnejše delovanje delegatskega sistema, kar bomo dosegli s približevanjem problematike vsem delavcem in z njihovim aktivnejšim vključevanjem v odločanje. Čutimo, da smo kot delegacija osamljeni, da je veliko vprašanj, ki bi jih morali razreševati vsi dejavniki v temeljni organizaciji. Nujno moramo doseči, da se bodo naši delegati pri obravnavi gradiv trdneje povezovali s sindikalnimi skupinami, katerih člani so, da jih bodo seznanjali s tekočimi delegatskimi zadevami in od njih sprejemali stališča. Sindikalna skupina mora biti obveščena o vseh delegatskih
zadevah, oblikovati mora vprašanja in nanje prejeti odgovore kot tudi informacije o uresničevanju njenih pobud in stališč. Prav tako bomo morali k obravnavi gradiv, ki zadevajo materialne obveznosti, pritegniti tudi delavski svet in strokovne službe. Doseči moramo tudi, da bo 10—članska delegacija dobila vsaj pet izvodov skupščinskega gradiva, da si bo lažje razdelila delo in organizirala široko obravnavo. Tudi sami delegati se moramo bolj zavedati svoje delegatske odgovornosti. Ugotavljamo tudi neustrezno zastopanost družbenopolitičnih organizacij v sestavi delegacij, saj je nesprejemljivo, če je na primer v 10—članski delegaciji le en komunist in nobenega mladinca ali obratno. Seminar o delovanju delegacij bi moral obvezno zajeti tudi delegate in ne le predsednike delegacij",je menila Anica, zavedajoč se, da bo vsa hotenja težko uresničiti predvsem zaradi razdrobljenosti tozda (trije obrati), večizmenskega dela, prevozov... Vendar z združenimi močmi lahko zdrobiš tudi tako trd oreh.
dz
Na kratko
Sporočilo uredništva Informatorja!
Preselili smo se v I. nadstropje prizidka tozda Štedilniki Gorenje Gospodinjski aparati Telefon 133 (II. ATC).
INFORMA TOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GO RENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 7986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974.
^gorenje
Apogled v prihodnost
Mikroračunalništvo - mikroračunalništvo - mikroračunalništvo - miki
INFORMIRANJE IN USMERJANJE
Letos smo v velenjskem delu Gorenja nabavili 17 IBM PC kompatibilnih računalnikov tipa XT in AT, ki predstavljajo kvalitetno dopolnitev mikroračunalnikov Dialog v zahtevnejših poslovnih in tehničnih aplikacijah. V tem času smo pridobili brezplačno tudi veliko programske opreme, ki jo je za PC kot svetovni mikroračunalniški standard na voljo ogromno.
SERVISIRANJE, NABAVA POTROŠNEGA MATERIALA
Po dogovoru na zadnji koordinaciji mikroračunalniške sekcije bo DS Informatika in organizacija prevzela skupno nabavo potrošnega materiala za mikroračunalništvo:
•	diskete
•	trakovi za tiskalnike Epson
Naštete materiale bodo imeli vedno na zalogi, tako da so individualne zaloge nepotrebne. Tako kot doslej bo pri njih tudi v bodoče možno dobiti papir za tiskalnike.
V DS IO bodo organizirali tudi servisiranje in vzdrževanje PC kompatibilnih računalnikov, tiskalnikov Epson in mikroračunalniških mrež. Informacije: Peter Rebernik, DSIO, tel. 363.
MIKRORAČUNALNIKE MREŽE
Na letošnjem Gorenjevem hišnem sejmu v Rdeči dvorani je bila celotna sejemska informatika računalniško podprta. V ta namen smo uporabili pet IBM PC AT kompatibilnih mikro računalnikov, ki so bili med seboj povezani v lokalno mrežo.
Preizkusili smo PC kot terminal velikega računalnika, orodje za razvoj tiskanih vezij, mehansko konstruiranje, kontrolnik laboratorijskih inštrumentov ter v različnih poslovnih aplikacijah. Postavili in preizkusili smo ceneno a kvalitetno mikroračunalniš-ko mrežo. Na osnovi pridobljenih izkušenj smo tudi že razčistili vprašanje odnosa med velikim in osebnim računalnikom oziroma mesto slednjega v skupnem informacijskem sistemu.
Tako fizično kot logično vzpostavljanje mrežnih povezav smo opravili v nekaj urah. K tako hitri realizaciji je bistveno prispevala pravilno izbrana mreža. Odločili smo se namreč za produkt Lingo— Net in mrežni program D— Link. Najvažnejše prednosti te mreže so:
—	da deluje z enakimi hitrostmi kot dosti dražji proizvodi, ob tem pa ne potrebuje specialnih kablov, ampak le nekaj navadnih telefonskih žic, ki so lahko dolge več kot 1 km;
—	da omogoča medsebojno povezavo do 255 uporabnikov, ki morajo ne glede na to, ali imajo AT ali XT kompatibilni računalnik, samo vstaviti vanj mrežni modul, katerega cena je 669,— DM;
—	da lahko vsak uporabnik dovoli ostalim v mreži souporabo svojih enot (disket, diskov, tiskalnikov in modemov) sam pa seveda sme analogno uporabljati enote drugih;
—	in da je v takšni mreži možno uporabiti tudi boljše in zmogljivejše mrežne programe, kot je D—Link (recimo programe za IBM PC—Net).
V Rdeči dvorani je lokalna mreža delovala brezhibno, vsi pa so se lahko prepričali, da je prenos podatkov v njej res hiter. Imeli smo namreč osrednji računalnik, na katerega disku so bile shranjene vse informacije in izvajalni
programi. Hkrati pa so bili dostopni tudi z drugih štirih računalnikov. Tam se je bilo treba prek mreže najprej povezati z osrednjim računalnikom, z njega poklicati k sebi ustrezni program in ga pognati. Le-ta je nato spet po lokalni mreži prebral željene podatke z osrednjega računalnika in jih prikazal na svojem zaslonu. Dostop do informacij je bil povsod enako hiter, neodvisno od tega, kje v mreži smo jih posredovali. Informacije: Damjan Zazula, DSIO, tel. 440
IZOBRAŽEVANJE
V mesecu decembru bomo pričeli z izobraževanjem za uporabo nekaterih programskih paketov za PC (Lotus 1-2-3, Dbase lil. Cobol). Izobraževanje je namenjeno uporabnikom, ki že imajo izkušnje s programskimi paketi na Dialogu (Multiplan, DBase II) in ki na svojem delovnem mestu že imajo PC. Informacije:	Izobraževalni
center.
PROGRAMSKI PAKET ZA PLANIRANJE IN EKONOMIKO INVESTICIJ (PEI)
V Gorenju je bil nabavljen programski paket PEI. Izdelan je v skladu z novim pravilnikom o izdelavi investicijske dokumentacije, po katerem moramo v Sloveniji obvezno testirati vsako investicijo.
S pomočjo PEI je možno izdelati analizo občutljivosti projekta v odvisnosti od spreminjanja posameznih parametrov. S PEI je ekonomist obdelal 3 projekte v Gorenju Gospodinjski aparati v nekaj dneh namesto v dveh mesecih po klasični poti, kvaliteta in zanesljivost dela pa je znatno povečana.
Programski paket teče na računalniku PC z minimalno 640K spomina.
Informacije: Vili Skok, Sektor investicij Gorenje Gospodinjski aparati, tel. 622
^gorenje
^pogled v prihodnost
CENE PC KOMPATIBILNIH RAČUNALNIKOV
Firma	XT	AT	Mreža/kos	Količinski popust
Strixner Holzinger Muenchen	3.228.- DM	6.298.- DM	730.- DM	okrog 9% nad 5 kosov
Dontenvvill, Muenchen	6.910,- DM	8.996.- DM	nz	nz
Micro Age, Muenchen — original IBM	7.742,- DM	12.177.-DM	okrog	do 1 7 % 7.000,- DM pri 20 kosih	
Elektrotehna Ljubljana — Schneider	3.058- DM + 65% dajatev			
Elektrokovina Maribor	3.190000,- dinarjev			
Mikrohit, Ljubljana	4.050.000.- dinarjev			
STANDARDNI PROGRAMSKI PAKETI ZA PC
Lotus 1-2-3 je najbolj razširjen programski paket za obdelavo tabel na PC. Primerjamo ga lahko z Multiplanom po namenu, funkcijah in ukazih, tako da ga bodo lahko uporabniki Multiplana dokaj hitro obvladali. Lotus 1-2-3 je v primerjavi z Multiplanom bistveno hitrejši, lahko obdeluje zelo velike tabele, vgrajeno ima poslovno grafiko za prikaz podatkov in omogoča izdelavo menujsko vodenih aplikacij.
Informacije: Marjan Penšek, Gorenje Gospodinjski aparati tel. 169.
DBase III je bistveno izboljšana verzija paketa za obde-
TISKALNIKI
Na osnovi temeljite analize svetujemo vsem bodočim kupcem tiskalnikov, da se pri planiranju in nabavi odločajo za dva tipa tiskalnikov:
•	A3 format - EPSON FX -105
•	A4 format - EPSON FX -85
Tiskalnikov teh tipov je v Gorenju že precej, so neproblematični za uporabnika in imajo dolgo življenjsko dobo. Cene so pri različnih dobaviteljih naslednje:
MLADINSKA KNJIGA
•	FX—85 približno 850.000 din
•	FX—105 približno 1300.000 din
lavo podatkovnih baz DBase II in je že primeren za izdelavo kompleksnih poslovnih aplikacij. V primerjavi z DBase II je bistveno hitrejši (nekaj desetkrat), obdeluje lahko skoraj neomejeno velike baze podatkov, možna je izdelava večuporabniških aplikacij v mikroračunalniški mreži. Kljub tolikšnemu izboljšanju je DBase lil skoraj 100 % kompatibilen z DBase II, zato sedanji uporabniki slednjega ne bodo imeli večjih problemov.
Informacije: Stane Kac, DSIO tel. 263
Dodatno usposabljanje za uporabo tekst procesorjev na PC ni potrebno, ker obstaja zanje VVordStar, 100 % kompatibilen z VVordStarom na Dialogu.
AVTOTEHNA — konsig nacija EPSON
•	FX—85 približno 1600DM
•	FX—105 približno 2100 DM
PUC Gmbh, Orleanstrasse 39, 8000 Muenchen 80 — tel. 089/4488807
•	FX—85 ....... 920 DM
•	FX—105 ______ 1230 DM
Opomba: za količine nad 10 kosov še 5 % popusta.
XT: 640K RAM, 21 M trdi disk, 360 K gibki disk, mono-kromatski monitor in profesionalna tipkovnica AT: 1 M RAM, 21 M trdi disk, 1, 2 M gibki disk, mo-nokromatski monitor in profesionalna tipkovnica
Opomba:
Upoštevajoč vse parametre je trenutno najboljši ponudnik firma Strixner ČL Holzinger, ki nudi tudi servis in garancijo v Jugoslaviji. Njihove cene so tako ugodne, da priporočamo vsem uporabnikom nakup modela AT, kar pri nabavi drugih ne velja.
Pripravili: Peter Rebernik, Srečko Šuštaršič, Damjan Zazula Titovo Velenje, december 1986
Naši upokojenci
V tozdu Štedilniki so se poslovili od dolgoletnih sodelavk in sodelavcev Anice Mencinger, Marije Javernik, Franca Divjaka in Zdravka Ajdiča.
Čeprav je nekaj časa minilo, od kar so sodelavke in sodelavci bili upokojeni, so se vendarle v tozdu od njih poslovili na lep način. Ob slovesu so jim pripravili skromno darilo, več kot to pa jim je pomenila lepa beseda zahvale za vso prizadevanje, ki so ga toliko let izkazovali v Gorenju.
„Težko je z nekaj besedami opisati vse prizadevanje, ves trud, ki ste ga vlagali ob tekočih trakovih. Skozi dolga leta ste živeli in delali z Gorenjem in soustvarjali ime, ki je postalo znano v svetu bele tehnike.je med drugim povedal v imenu sindikata Jože Verdev.
Franc Divjak je v Gorenju preživel 18 let, Zdravko Ajdič pa kar četrtstoletja,-Oba sta se ob srečanju spomnila tudi težkih trenutkov, vendar v spominu bodo ostali le tisti najlepši. Morda je bil za Zdravka Ajdiča najlepši dogodek v letu 1963, ko so izdelali prvi električni štedilnik v
Gorenju. „Prototip smo sestavili improvizirano, pred nedavnim pa sem zvedel, da ta prvi električni štedilnik še vedno dela!" je povedal Zdravko. Potem so delali po 20 štedilnikov na dan. No, danes jih v Gorenju vsak dan izdelamo tudi dva tisoč in še več.
Marija Javernik je po 22 letih dela nazadnje delala pri kontroli, po 11 letih dela v Gorenju pa se je upokojila tudi Anica Mencinger.
hj
Franc Divjak, Zdravko Ajdič, Marija Jevernik, Anica Mencinger
Upokojencem ob novem letu
Delavski sveti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju so se odločili, da združijo sredstva za novoletno obdaritev naših upokojencev.
V skladu z 8. členom Pravilnika o postopkih in kriterijih delitve dela sred-
stev iz sklada skupne porabe bomo 469 upokojencev obdarili s po 15 tisoč dinarji. Darilo bodo upokojenci prejeli po pošti. Če pa kdo tega denarja, zaradi netočnega naslova, ne bo prejel, se lahko januarja zglasi med 7. in 11. uro v blagajni Gorenja v Titovem Velenju.
Interni
telefonski
imenik
Lani januarja je pričela obratovati druga telefonska centrala, ATC II. Takrat smo, kolikor je bilo to mogoče, enakomerno obremenili s telefonskimi priključki obe centrali. V dveh letih obratovanja smo morali, zaradi širjenja nekaterih delovnih organizacij in sektorjev, na ATC I precej bolj povečati število telefonskih priključkov kot pa na ATC II. Tudi telefonski pogovori so na ATC I bolj frekventni kot na ATC II. Tako je sedaj ATC I preobremenjena (čakanje na prost signal), medtem ko ima ATC II še nekaj prostih zmogljivosti.
Da bi to razrešili in vsaj nekoliko olajšali telefoniranje, moramo izvesti nekatere prevezave. Prevezave bomo izvedli v delovni organizaciji Elektronika Široka potrošnja in Iskra Delta.
Tako objavljamo danes nekatere spremembe telefonskega imenika in prosimo, da jih vnesete v interni telefonski imenik. V naslednjem letu pa imamo v načrtu tudi izdajo novega telefonskega imenika.
Rudi Strahovnik
SPREMEMBE INTERNEGA TELEFONSKEGA IMENIKA Na strani 1 in 3 se pod ATC I črta DO Gorenje Elektronika široka potrošnja.
Pod ATC II pa se pripiše Gorenje Elektronika Široka potrošnja in Iskra Delta.
stran 2:
V kazalu se doda pod ATC II za tozdom Pohištvo DO Gorenje Elektronika Široka potrošnja — dodatek imenika in DO Iskra Delta — dodatek imenika. Na koncu kazala se briše DO Gorenje Elektronika Široka potrošnja, stran 5:
pod DO Gorenje Notranja oprema se doda DO Gorenje Elektronika Široka potrošnja in DO Iskra Delta.
stran 23:
Črta se DO Gorenje Elektronika Široka potrošnja stran 55:
Črtajo se točke 8., 9. in 9.1. to je del TOZD Proizvodnja računalniške in procesne naprave, ki je sedaj v dodatku imenika pod Iskra Delta, strani 60 in 61 se črtajo in so sedaj v dodatku imenika.
DODATEK INTERNEGA TELEFONSKEGA IMENIKA
DO GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA
1.	VODSTVO DO
Direktor	356
•Tajništvo	356
Pomočnik direktorja	246
2.	STROKOVNE SLUŽBE DO
Referat splošnih poslov	426
Administracija	426
—	Sektor gospodarjenja
Vodja sektorja	317
Finančna služba in oddelek računovodstva	417
Oddelek plana in analiz
in oddelek komerciale	265
—	Razvojno tehnični sektor
Vodja sektorja	470
a)	razvojno-konstrukcijski
oddelek	307
vodja oddelka	307
b)	razvojno tehnološki
oddelek	289
vodja oddelka	153
c)	oddelek spremljajočih
dejavnosti	167
Sektor kakovosti Vodja sektorja	254
Vhodna kontrola	387
Oddelek zagotavljanja kakovosti	402
— Sektor proizvodnje
Vodja sektorja	268
Oddelek priprave proizvodnje	152
Administracija	268
Vzdrževanje in skrbništvo 373 Skladišče	311
Žični oddelek	498
„ .	463
Priprava elementov
in platin	425
Proizvodnja	272
Končna montaža	316
DO ISKRA DELTA Vodstvo	131 854-741
Priprava
proizvodnje	143 856-812
452
Tehnična pomoč	179
Tehnologija	477
492
Mehanska konstrukcija	157
Terminalna oprema	276
168
Mikroračunalniki	281
Prototipna delavnica	389
Skladišče	343
Vodja razvoja	125
Taj ništvo razvoja periferne opreme	285
Vodja dokumentacije	129
Dokumentacija in standardizacija	449
480
Razvoj periferne opreme 374 449 281
gorenjeseras
Poslovno in pošteno
Naši upokojenci
Strokovno delo, poslovnost in poštenje na očeh javnosti. IMa izpitu je tudi ime kolektiva. Tudi Gorenje Servis ter njegovi serviserji so vsak dan na preizkušnji. S kakšnimi uspehi jo prestajajo? O tem govori naslednje pismo.
Naše uredništvo je prejelo pismo, v katerem nas hišni svet ene številnih stanovanjskih hiš v Titogradu obvešča, da za lanskoletno uspešno sodelovanje in korektno obnašanje izraža svojo hvaležnost Gorenju Servis, ki tehnično vzdržuje skupne TV antene na njihovi iiiši.
Kot v pismu poudarjajo, zahvaljujoč vestnemu in prizadevnemu delu serviserja Gorenja stanovalci njihove hiše nimajo težav pri spremljanju televizijskega programa, čeprav so tam pogosta neurja.
ki uničujejo in trgajo antenske sisteme.
..Zahvaljujoč vašemu delavcu Nenadu Jovičeviču v preteklih štirih letih nismo imeli pripomb. In ne le to. Nenada Jovičeviča želimo in hočemo javno pohvaliti, saj zelo poslovno, pošteno in požrtvovalno opravlja svoje delo, ki mu ga je zaupal njegov kolektiv. S svojim obnašanjem do občanov in družbene lastnine Nenad Jovičevič resnično zastopa in ščiti ugled delovne organizacije, ki je kar ugotavljamo z velikim zadovoljstvom, znana in priznana tudi izven meja naše domovine. Posebno zadovoljni bomo, če boste naše pismo prebrali na seji delavskega sveta vaše delovne organizacije.
Vašemu prizadevnemu kolektivu čestitamo ob novem letu 1987 in želimo veliko poslovnih uspehov ter čimveč pridnih in poštenih delavcev kot je Nenad Jovičevič iz Servisa Gorenje Titograd."
Decembra lani se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo sedem delavk in delavcev, vsi pa so se upokojili invalidsko.
V	Gorenju MGA se je po 16. letih dela v Gorenju upokojila Pavla Trbovšek, v Gorenju Gospodinjski aparati pa so se v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika upokojili Sla-voljub Mijajlovič, ki se je v Gorenju zaposlil leta 1979, Jožef Zupanc, v Gorenju je bil zaposlen od leta 1973, in Zorka Mohorko, ki se je v Gorenju zaposlila leta 1969.
V	tozdu Pralno-pomivalna tehnika se je po 20 letih dela v Gorenju upokojil Ivan Vrečer, v tozdu Štedilniki po
Poškodbe pri rekreaciji
Tudi nesreča pri rekreaciji organizirani v varovanem območju tovarne je nesreča pri delu!
Po določbah Zakona o varstvu pri delu, objavljenem v Uradnem listu SRS 32/74, 16/86 in Pravilnika o varstvu pri delu se šteje za nesrečo pri delu vsaka telesna okvara, ki je nastala v zvezi z delom. Poleg tega sodijo med nesreče pri delu tudi nesreče, ki so se zgodile delavcu na poti na delo in domov, na službenem potovanju ter pri organizirani rekreaciji v varovanem območju tovarne.
Nesreče pri rekreaciji zunaj varovanega območja tovarne pa se ne štejejo kot nesreče pri delu.
Alojz Meterc
28 letih dela v Gorenju Pavla Jelen, v delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati pa po 17 letih dela Karolina Sušeč.
Lani se je upokojilo 84 naših delavcev in delavk, poprečno torej 7 v enem mesecu. Večina, kar 54, se jih je upokojila invalidsko, 27 se jih je upokojilo starostno, dve delavki sta se odločili za družinsko pokojnino. Samo Marija Škrubej iz Gorenja Notranja oprema ki je skupaj imela kar 38 let delovne dobe, pa se je upokojila redno. Največ delavcev in delavk pa se je upokojilo marca, kar 19, januarja lani pa se ni upokojil nihče.
dr
Šah
Prehodni pokal osvojil Gregor Rupnik
Na decembrskem turnirju v hitropoteznem šahu za prehodni pokal Gorenje je med sedmimi udeleženci zmagal Gregor Rupnik s 4,5 točkami. Rudi Merzodovnik je osvojil 4, Miki Djordjevič in Srečko Otruh po 3, 5 točke itd. Skupni vrstni red za leto 1986 je naslednji: 1. Gregor Rupnik 72 točk, 2. Ivan Kovač 61, 3. Alojz Jelšnik 54, 4. Rudi Merzodovnik 31, Vili Drolc 29, Srečko Ostruh 29, Igor Guštin 19 (14 uvrščenih).
MALI NOGOMET
Vstopnice za enkratni vstop v Rdečo dvorano na nogometni turnir po 1.500 din v predprodaji dobite v Službi za rekreativno in kulturno dejavnost.
NAŠA MALICA OD ČETRTKA DO ČETRTKA
navadna malica
četrtek	piščančja obara
petek	kisla repa, pire in
krvavice
sobota	kare v omaki
ponedeljek segedinar torek	jetrca v omaki, krom-
pir
sreda	fižolova solata in
kranjska klobasa
dietna malica
piščančja obara kisla repa, pire in krvavice
dušena govedina štruklji kompot jetrca v omaki, krompir
hrenovka, solata