BREZPLAČNO Čips 300 g ŠTEVILKA LETO XLVII, 12. JUNIJ 2015 CENA 1.60 EUR BENCINSKI SERVIS Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predložitvijo tega bona pri blagajni, prejmete BREZPLAČNO Čips 300 g LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Bon «Ija jamo od 12 6o 17. jurih 2015. Z1 bcnom prejmete 1 bremen cdelek. Boni se ne se&evm na nakup se lahko uwfcvi samo 1 bwi. Veljajo samo bo>» o oiiç m ■ FUH m, -HM. . D» ... in vsak dan še več kot 100 izdelkov dodatno v akciji 1 Vaše trgovine Kea v Savinjski dolini! r t P.E.. Ii J'J^ir Ii r P. L: Ljubi» r 1 F.£ .kitica r ' P.E.: Smirtn»eb OreH 1 P.f.iflornjl öriä 1 P.E.rLllif S Fiudm'r|c Ii Pliit U Rciicnnb Sa.in^ 115 im.11 l'IDUÜ Dr- Ii Al Ic-ii' vjv Trg B LuirlOS £ 3353 Ljub™ nb Savinji 3J33 Ljiitmn Uti Sjninji 3332 flciicmiti 5iwn[i 3341 ¿umrlim OS CmM 33i? Gemji Sr.niJ 333i Luči i OltmnU«; iflrtrl.iJi ti OHnfnl Jm p»luvnl IH. |i.lnj|MiMJ7iJi7inp tii:it fčsng " ■ ^J" ,lt >v "" .'imim J7i lirpflirtJinn '■htjL .,: ,'il ;. :.■ m-t JilO™ ;t Ji t II ,.>t fllTjPtffl Wtfflrjtt' An;.ni : r uraaLrLkuid JIulbe ihiu M aitfrj Ttfjofon: 0a/5B-3i-eCrtJ Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 11 Organizacije, Oglasi JADRANSKI OBAR 2015 Del vojaške vaje potekal tudi v Lučah V začetku meseca junija je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva, tankistov ter artilerije četrto leto zapored pripravila mednarodno vojaško vajo Adriatic Strike, v prevodu Jadranski udar. Vajo je organiziralo in vodilo poveljstvo 15. polka vojaškega letalstva iz vojašnice Jerneja Mola- bilo usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja, posadk strelnih platform, poveljnikov čet in načrtovalcev združenega ognja. Usposabljanje je potekalo na petih različnih lokacijah po Sloveniji. Na osrednjem vadišču v Postojni so zračna plovila, tanki in topovi zagotavljali ognjeno podporo, medtem pa so na širšem območju Raduhe, Udeleženci vaje Adriatic Strike 2015 so imeli svoj tabor na Juvanovih prodih v severnem delu občine Luče. (Foto: Primož Vajdl) na v Cerkljah ob Krki v sodelovanju z Združenim operativnim centrom Slovenske vojske ter ob podpori 1. brigade, 72. brigade, Logistične brigade, Enote za podporo delovanja, Enote za specialno delovanje in 430. mornariškega diviziona. Na vaji je sodelovalo približno 450 udeležencev. (Foto: Primož Vajdl) Na letošnji vaji je sodelovalo preko 450 udeležencev, od tega 200 vojakov iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Francije, Hrvaške, Italije, Kanade, Litve, Latvije, Madžarske, Nizozemske, Romunije, Slovaške, Združenih držav Amerike ter Turčije kot opazovalke. Namen vaje je Vojaki so se morali trikrat na dan pripraviti na vkrcanje v helikopter. (Foto: Primož Vajdl) odpeljali na mesta njihovih misij. do letalstva ter vsaj malce spozna- Sevnice, Primožev pri Kočevski Reki in na letališču Rakičan v Murski Soboti zračna plovila letalsko podporo le simulirala. V šestih dneh je bilo na vseh lokacijah moč videti več različnih letalskih plovil, kot so helikopter- Pretekli četrtek je v Murski Soboti potekala uradna predstavitev vaje, ki so si jo ogledali tudi strokovnjaki. Zbrane je nagovoril polkovnik Klemen Medja, poveljnik Združenega operativnega centra Slovenske vojske, ki se je vsem prebivalcem območij, kjer so potekale vaje, zahvalil za podporo in izkazano razumevanje. Predstavitve so se udeležili tudi namestnik načelnika gene-ralštaba Slovenske vojske brigadir David Humar in poveljnika letalskih sil Madžarske in Črne Gore. V Lučah je bilo mogoče videti kar nekaj vojaške opreme, od vozil ti delo vojakov. Vajo so si ogledali tudi otroci OŠ Luče in POŠ Solčava, ki so bili nad videnim navdušeni. Na drugi strani pa so bili tudi posamezniki, ki te vaje niso podpirali. Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin Celje se je pritoževala zaradi nizkih preletov letal, ki posegajo v naravno okolje, kar je posebej problematično v spomladanskem času, ko na tem območju gnezdijo in polegajo mladiče številne redke in ogrožene živalske vrste. Več fotografij najdete na www. savinjske.com (geslo: 4udar15). Primož Vajdl RELAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE [vp«i vsifcfa TEČAJ MOZIRJE, Savinjska c, 29 wmsolavoznje-relax.si ji vrst bell, cougar, SA, puma so-cat in letal vrst pilatus, aero, saab ter spoznati življenje vojakov v vojaških taborih in njihovo pripravo na misije. Glavna naloga vojaškega tabora v Lučah je bila predvsem priprava za vkrcanje v vojaške helikopterje, ki so vojake nato 12 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 I Zgodovina in narodopisje Spomini na nekdanje drvarje (13) Piše: Aleksander Videčnik LJUBENSKA ORGANIZACIJA 1935 V časopisu Delavska pravica z dne 14. marca 1935 najdemo članek, ki opisuje dogajanja v zvezi z delovanjem delavskih organizacij. Izvleček: »Veliko prahu je dvignil naš zadnji sestanek po Savinjski dolini, kjer smo se odločili za delavsko organizacijo. Organizirane, posebno pa neorganizirane, hočejo delodajalci, če ne zlepa, pa zgrda odvrniti od organiziranja. Posebno vplivni delodajalec v dolini je v gornjesa-vinjskem srezu izrecno prepovedal delavcem, da se organizirajo, čeprav nam zakon to omogoča. Takšna stališča delodajalcev seveda zavirajo organiziranje v strokovno delavsko organizacijo. Razmere nas silijo, da si enotno, kot en sam mož izvojujemo boljše delovne razmere, tako, kot je sedaj, ne moremo več dalje. Hočemo samo, kar je naše - pošten zaslužek za pošteno delo.« Članek je bil podpisan Žagarji ob Savinji, naslov pa je imel Okonina v Gornji Savinjski dolini. Iz naslova je mogoče razbrati, da je šlo za območje, ki ga je pokrivala ljubenska organizacija, kar pomeni, da je ta delovala že pred letom 1935. To je torej dejstvo - da je delovala v najhujšem kriznem obdobju. Brez dvoma je bil pisec članka Franc Naraks, saj je redno dopisoval v Delavsko pravico. Že 7. aprila 1935 so sklicali sestanek vsega lesarskega delavstva v dolini, in to na Četari v gostilni Zavolovšek. Da so strnili vrste še drugi delavci v dolini, je dejstvo. Franc Naraks je zapisal v Delavsko pravico z dne 13. 2. 1936 med drugim tudi o razmerah žagarjev na našem območju: »Kriza v lesni stroki postaja v naši dolini čedalje bolj skeleča, saj je les edini vir dohodkov. Posledice čutimo v prvi vrsti lesni delavci, prizadet pa je tudi kmet, čeprav v manjši meri. Kako so slabe plače v naši dolini, je v javnosti neznano. Žagar pri navadni venecijanki, teh je tu preko 100, zasluži, če preračunamo akord v ure, reci in piši 1,50 din na uro in to pri svoji hrani ...« (Op. A. V.: Za 1,50 din tistega časa je bilo mogoče kupiti tri žemlje). MEZDNO GIBANJE LETA 1938 To leto je že naznanjalo bližnjo vojno. Gospodarstvo je bilo pod vplivom velikih potreb na vsej ravni. Podjetniki so dobro služili, vendar so cene nenehno rasle. Seveda so to občutili vsi, vendar še posebej slabo plačani delavci. Če so bile mezde v podjetjih pretežno zado- voljivo urejene, pa so bili delavci v naših krajih na robu obupa. V podjetjih so imeli žagarji in ga-teristi urne plače 3,50 do 4,50 din. V zasebnih žagah so dosegli minimalne mezde 2,25 din na uro. Glede tega je bilo najbolj kritično v Zadrečki dolini, kjer je bilo veliko brezposelnih in sindikalni pritisk ni bil uspešen. Nadaljevanje prihodnjič. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA LJUBLJANA — DELAVSKA ZBORNICA TELEFON..... * ČEKOVNI RAČUN I«. iaiw 0prj 4t tt#fc/33.-Bef.S/K . i Ljubljana,' S8.VI.1938. ; . . , i VY .! ;. .£HÍ ¿ ?útu ;"<. -JiffiasSií.-siiiT.;, ,.;■'( , ■> . • ■ 11 -r..... Podpisana organizacija se v imenu delavcev, žagarj zaposlenih na vodnih žarah Gornje Savinjske doline oores na lastnike teh žag v sledečem: ev, a Vsled velikega porasta cen življenjski» potrebščinam v zadnjih dveh letih in posebno še v sadnjeu času, se nahaja' to delavstvo v težkem gmotneo položaju ter je nujno prisiljeno zahtevati izboljšanje plač za svoje, delo, K tenu pripominjali o sledeče: ■■ ■ -m C spločnic dvigom con Živij&njskih potrebščin se je ■ položaj dolavatva zelo poslabšal. Življenjski pogoji delavcev so sedaj slabfii kot so bili*i jia3>i rialjo^je gospodarske kriza^JDelavoi so takrat prejeli znižanji zaslužkov v. • pričakovanju. da se jlii bo položaj i&boljSal, Čin bo po- ■ ir-1M- '—y— — — ¿¡vigu'cen;in produk- pustila kriza, ual pa, da' je sedaj _ - £ _ 1 _ n A i U < nJ A! /vtr (5íi/>ÍIVioUA fí A I ¡prinemo trise, ker/se oije lesnih izdelkov, žagarsko delavstvo v net ............" su najhujše tri se, _____________ z dvigoq cen življenjskih a, katerega delavci- največ kupujejo, je rano, zasluzen ni iz potrebSSirt. Kruh po. skoraj Se enkrat dražji. Ditluvoi, zaposleni snih podjetjih, so v zadnjih dveh letih dosogli precejšnjo izboljšanje plačvPlsče.. i žagarjov in gateristov znašajo od 3.5o do 4.5o Din naduro.' Lesna delavstva se zavedajo, da jo delo Žagarjev kvalifici-ker je to delo odcovorao in težko. - -Delavci so na sestanku sklenili,.dn se^nora zaslužek zgoraj navedenih Žagarjev vsaj toliko'izboljšati, da bo isti odgovarjal zakonitin določilou v višini delavskih plač. Od flosa zrezanega losa se naj plača tistim, ki so pri svoji hrani 90,-Din, onin pa, ki imajo tudi hrano pa 70.-Din, Ta povišek bi odgovarjal zaslužku, ki ga morajo ti žagurji dobiti po zakonu o dinmnlnih nezdah. ki jim aolofin urni zaslužek najman.i £.25 i)in in pa Se k teuu priŠtotih 50Ej za preko 10 urno delo na dan, Uavodeni zaslužek jo zakonito izterljiv, čeravno se delo vrši v akordu. Ker so te zahteve Žagarjev zelo skromne in omejene • aono na to, kar imajo Se z zakonom garantirano, aio overjeni, da bo cenjeni naslov iste brez nadaljnega aprejel. Pričakujemo Vač tozadevni cenjeni odgovor v roku lo dni, to j« najkasneje do 8.julija 1938. T.č,načelni' Z odličnim; Sjrp^tovanjem! Tajnik: Dopis, ki ga je Jugoslovanska strokovna zveza 28. junija 1938 poslala vsem žagarskim gospodarjem. Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 13 Kultura POGOVORNI VEČER S SLAVICO TESOVNIK Mavrična paleta proze, pesmi, slik in avtorske glasbe V tednu ljubiteljske kulture je v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji o svojih umetniških začetkih in sedanjosti spregovorila domačinka Slavica Tesovnik. Pogovor sta organizirali Kulturno društvo Ljubno ob Savinji in društvo Zeona, s Tesovnikovo pa se je pogovarjala Zvonka Kladnik. Slavica Tesovnik je samostojna ustvarjalka na področju slikarstva, glasbe in pisane besede. Naštela je 36 samostojnih razstav po Sloveniji, sodelovala je tudi na 80 skupinskih predstavitvah. Poznana je po svojih slikarskih delih, kot kan-tavtorica, pisateljica poetične proze in soneta. Izdala je zbirko poetične proze Tkanina želja, skupaj z glasbenikom in fotografom Ladom Jakšo pa sodeluje v projektu Vidno v nevidnem. V prijetnem okolju Fašunove hiše se je domačinom predstavila Slavica Tesovnik. (Foto: Štefka Sem) V pogovoru je Tesovnikova sati prozo. Še prej se je uveljavila spregovorila o svojih glasbenih začetkih, ko je doma vedno nastopala za obiske, kasneje je veliko pisala pesmi, nato je začela pi- kot slikarka. Ob nastajanju besedil se je v njej ponovno zbudila želja po igranju na kitaro in tako so nastale pesmi, ki jih je prepevala obi- skovalcem srečanja. Največ idej za pisanje najde v življenju samem in naravi, saj je v vseh pogledih otrok narave. Nekaj besed je pridala tudi o svoji knjigi in projektu z Jakšo. Dejala je, da gre za predstavo občutja, za katero je Jakša uglasbil nekaj njenih slik, sama pa ob glasbi prebira poezijo. Tesovnikova je glede domačega kraja povedala, da veliko ljudi ne ve, s čim se ukvarja, kajti tokrat se je prvič samostojno predstavila na Ljubnem. Je namreč umetnica, katere dela marsikje bolje poznajo kot doma. So pa bili obiskovalci dogodka priča, da je Tesovnikova res »multi umetnica«. Prebirala je poezijo, pela in igrala na kitaro, stene pa so krasile njene slike. Štefka Sem KLAVIRSKA DELAVNICA S TJASO SULC V Glasbeni šoli Nazarje so se tokrat mudili pianisti Letošnje šolsko leto so v Glasbeni šoli Nazarje izvedli tri mojstrske tečaje za posamezne inštrumente. Jeseni so mojstrski tečaj namenili flavtistom, v januarju je potekal mojstrski tečaj za harfo, sredi maja pa je bil uvodni koncert pianistke Tjaše Šulc, ki je naslednji dan vodila klavirsko delavnico. Tej je sledil koncert udeležencev delavnice z gostjo Fio Selič. KONCERT PRIZNANE PIANISTKE Kot uvod v mojstrski tečaj za klavir so obiskovalci prisluhnili koncertu priznane pianistke Tjaše Šulc. Izvajala je dela Wolfganga Amadeusa Mozarta in Roberta Sc-humanna ter za konec Balado Mihaela Paara. Šulčeva je študij klavirja in podiplomsko izpopolnjevanje končala na Akademiji za glasbo v Zagrebu, zadnja leta se je izpopolnjevala tudi na Akademiji Santa Cecilia v Bergamu. Sodelovala je z raznimi priznanimi profesorji in glasbeniki ter je dobitnica številnih glasbenih priznanj in nagrad. Zaposle- Klavirske delavnice se je udeležilo enajst učencev Glasbene šole Nazarje, med njimi tudi Ana Strmčnik. (Foto: Barbara Rozoničnik) na je kot profesorica klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. ENAJST UDELEŽENCEV DELAVNICE Klavirske delavnice s Tjašo Šulc se je udeležilo enajst učencev na-zarske glasbene šole, ki s svojim znanjem in prizadevnostjo izstopajo iz povprečja. Učencem klavirja od 2. do 6. razreda je pripadala in- dividualna učna ura s priznano pianistko. Ura je bila odprtega tipa in so se je lahko udeležili vsi, ki jih zanima klavirska igra. Učenci so imeli pripravljen program skladbic, ki so ga nato predelali s Šulčevo. Delavnica je lepo uspela, saj so bili učenci zelo motivirani. Šulčeva je pohvalila njihov pristop in strokovnost njihovih pedagogov. Pianistka je na tej šoli pred štirimi leti že imela koncert in pravi, da se tu- kaj zelo dobro počuti in da bi klavirsko delavnico z veseljem ponovila. Po besedah ravnatelja šole Jerneja Marinška si z mojstrskimi tečaji želijo nadaljevati, saj učenci na ta način oblikujejo glasbeni repertoar, se pripravljajo na pomemben nastop ali tekmovanje in tako tehnično kot muzikalno izpopolnjujejo svoje igranje. ZAKLJUČNI KONCERT Delavnico so zaključili s koncertom udeležencev in gostjo Fio Se-lič. Učenci so zaigrali eno ali več skladb, ki so jih pripravili za delavnico, koncert pa je popestrila pianistka Fia Selič. Tudi ona je z učenjem klavirja pričela zgodaj, z osmimi leti. Obiskovala je Umetniško gimnazijo v Velenju, leta 2011 pa je bila sprejeta na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer danes uspešno zaključuje dodiplomski študij. V tem času se je udeleževala tekmovanj, svoje znanje pa izpopolnjevala na mojstrskih tečajih ter na poletnih šolah. Barbara Rozoničnik 14 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 Ljudje in dogodki, Kultura 110 LET ORGANIZIRANEGA PETJA V BOČNI Obletnico bodo proslavili s svečano proslavo in Pesmijo pomladi m Vir - fcj i M W \ M V 7 ' N - [ / i (Foto: MŠ) Zadnji majski dan je umrla Vida Orlovic, organizatorka društvenega življenja v kraju in dobitnica zlatega grba Občine Rečica ob Savinji. Vidi je zibka tekla pri Brinevci v Spodnji Rečici. Po osnovnošol- V SPOMIN Vida Orlovic 1942-2015 skem izobraževanju se je podala na lesarsko šolo: Zaposlitev je našla v lesarski industriji v Nazarjah. Svoje znanje in izkušnje ni razdajala le v delovnem času, temveč tudi v prostem. S preprostim inovativ-nim pristopom je znala organizirati in navdušiti veliko ljudi. Vedno se je izkazala kot človek, na katerega se lahko zaneseš. V društvih, kjer je delovala, ni bilo težave ali problema, s katerim se ne bi spopadla in ga skušala rešiti po najboljših močeh. In tega ni nikoli počela za lasten prid, vedno je bilo njeno načelo in vodilo, da je treba ljudi v lokalni skupnosti tudi duhovno spodbujati in bogatiti. Temu načelu je sledila več kot 40 let in v tem času za skupnost žrtvovala praktično ves svoj prosti čas. Začela je v Turističnem društvu Rečica ob Savinji. Prva leta so bila namenjena olepševanju naselij, zlasti trga Rečica. Skupaj s člani društva se je lotila družabnih prireditev: Lenartov sejem, vaške igre, miklavževanje, Od lipe do prangerja ... Ogromno stvari je zraslo in se razvilo na njeno pobudo in z njeno pomočjo. Olepšana Rečica je bila s strani Turistične zveze Slovenije večkrat nagrajena ali pohvaljena. Več kot desetletje je Orloviceva prizadevno vodila turistično društvo kot njegova predsednica. Prizadevala si je za ohranitev starodavne kulturne dediščine. Na njeno pobudo se je ustanovila Fundacija Tavčarjev dvor, ki je združevala vplivne rečiške rojake pri prizadevanjih za obnovo tega dvora. Vida Orlovic je bila ves čas obstoja te fundacije na njenem čelu. Zadnje desetletja svojega življenja je posvetila delovanju in vodenju Združenja izdelovalcev zgor-njesavinjskega želodca. Pod njenim vodstvom so bila izpeljana številna uspešna ocenjevanja te spe-cialitete. Prizadevala si je za pridobitev zaščite geografske označbe, za izobraževanje in povezovanje izdelovalcev, za napredek kvalitete in za izdajo knjige o želodcu in jedeh Zgornje Savinjske doline. Če za večino ljudi velja, da se s časom naveličajo nekega dela, to za Vido ni veljalo. Vedno znova se je lotevala novih izzivov, znala je navduševati in mobilizirati sodelavce, zato ji le-teh nikoli ni primanjkovalo. Lokalna skupnost je prepoznala njene zasluge in ji kot prvi v novi občini Rečica ob Savinji leta 2009 podelila zlati grb. MŠ Ubrano petje Bočanov ima začetke že v daljnem letu 1905, ko zapisi prvič omenjajo takratni mešani pevski zbor, ki ga je vodil Branko Ze-mljič, učitelj v Bočni. Pevsko kulturo, ki je imela veliko vlogo v zgodovini Slovencev, so v zadnjih 110 letih v Bočni uspešno širili njegovi nasledniki. Kar nekaj se jih je zapisalo med zborovodje mešanega, moškega ali ženskega zbora, odvisno od obdobja. Obdobja med vojnama niso bila naklonjena delovanju zborov, so pa toliko več narodne zavesti pokazali pevci po obeh vojnah, ko je zborovsko petje ponovno zaživelo. Delovanje zborov je bilo tesno povezano s krajem, saj so bili pevci vedno med tistimi, ki so skrbeli za postavitev spominskih obeležij in spomenikov in gradnjo ter urejanje doma kulture. V letu 1952 se je v zadružnem domu dokončal oder, ki je za kulturno življenje v kraju pomenil veliko, do tedaj so namreč razne prireditve pripravljali kar na prostem ali v majhni Šeko-vi dvorani. Kasneje so se soočali s pomanjkanjem zborovodij in rahlim zatonom društvenih dejavnosti. Prvo večje slavje so pevci pripravili leta 1975, ob 70-letnici društva, pred tem so namreč prenovili oder in dvorano. Ob okrogli obletnici so nastopili trije bočki zbori, priznanja pa so podelili zaslužnim pevovodjem, dolgoletnim pevcem in drugim, zaradi katerih zborovsko petje v kraju ni zamrlo. V krajevnih virih so omenjeni številni zborovodje, med njimi v zadnjih petih desetletjih Janez Ročnik, Jakob Purnat, Jože Miklavc, Jože in Mitja Venišnik, Izidor Florjan, Irena Rihter, Romana Božič. Trenutno moški zbor vodi Matjaž Železnik, ženskega pa Jože Pustoslemšek. Ob 100-letnici organiziranega petja v kraju, ki so ga tudi dostojno proslavili, je nastala knjižica, za katero sta gradivo zbrala Mojca Marovt in Edi Mavrič - Savinjčan. Letos bo Kulturno dru- štvo Bočna v brošuri povzelo zadnje desetletje delovanja. Pesem pomladi letos praznuje 20-letnico. Tradicionalna prireditev v Bočno od leta 1995 privabi najboljše zbore iz Slovenije, njen idejni vodja je bil Mitja Venišnik. Svečana proslava in letošnja Pesem pomladi bo v kulturnem domu v Bočni v soboto, 20. junija, v času praznovanja občinskega praznika Občine Gornji Grad. ŠS Mešani zbor leta 1947 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 15 Organizacije, Kultura GALERIJO STEKL Razstavili dela z Ustvarjalnice na griču V četrtek, 28. maja, so v galeriji Štekl v Gornjem Gradu odprli razstavo, na kateri so svojo priložnost dobili otroci iz vrtca in podružnične osnovne šole Bočna. Le-ti so se letos udeležili likovne kolonije, katero so posebej zanje pripravile članice Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal, ki so tudi prispevale nekaj del za razstavo. Najmlajši so namreč dobili priložnost, da se kar v šoli na bočkem griču naučijo raznih likovnih tehnik, kot so grafika, akril na platno, glineni izdelki, oljni pastel, dela z akvarelnimi barvicami ter dela s svinčnikom. Pri ustvarjanju so otrokom pri posameznih tehnikah pomagale članice Gala Branka Er-menc, Marjeta Špec, Blanka Božič in Saša Dol-šak. Pobudo za Ustvarjalnico na griču je dala Ni-ka Kolenc, pri izvedbi pa so pomagale tudi strokovne delavke vrtca in šole Danijela Lončar, Jelka Grudnik, Romana Tesovnik, Nika Kolenc in Maruša Poplas. Bočkim otrokom je všeč veliko področij v kul- turi, zato so pripravili tudi kulturni program, kjer so deklamirali in prepevali, na harmoniko pa je zaigral Matija Kočnar. Razstavo je odprla ravna- teljica OŠ Gornji Grad Lilijana Bele, program je vodila Nika Kolenc. ŠS Otroci iz šole na griču so se izkazali za mlade »umetnike«, pripravili so tudi prijeten kulturni program. (Foto: ŠS) DRUSTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV MOZIRJE Sproščanje na Debelem rtiču Zgornjesavinjski diabetiki so se konec maja zopet podali na oddih na morje, na Debeli rtič. Že na avtobusni postaji v Mozirju je bilo veselo, saj so se po dolgem času ponovno srečali stari znanci. Tudi voznik je bil »lanski«. Na Debeli rtič zahajajo vrsto let, zato se tam počutijo čisto domače. Poznajo že skoraj vsako drevo, vsak rožmarinov grm, seveda tudi hotel Bor, ki postane vsako leto za teden dni njihov drugi dom. Vsak od udeležencev najde v tem prelepem kraju tisto, kar si najbolj želi: nekateri neskončne Vsakdanji jutranji pohod Razgibavanje v sprehajalne poti med bujnimi vinogradi, klopco sredi zelenja, da se nadihajo zdravilnega morskega zraka, drugi sproščujoči klepet ob skodelici kave na terasi pred hotelom ali celodnevni maraton v igri s kartami, mnogim pa seveda veliko pomeni kopanje v ogrevani morski vodi v hotelu Arija. Osebje Mladinskega zdravilišča RK jim je tudi letos nudilo razne aktivnosti, da jim ni bilo dolgčas. Vsako leto se vsi zelo trudijo, da bi jim bilo lepo. Poleg meritev krvnega sladkorja, holesterola, kisika v krvi in krvnega tlaka so se lahko dodobra razgibali ob vodeni telovadbi v bazenu, popeljali so jih na ogled zeliščnega vrta in parka, ob dokumentarnem filmu pa so spozna- bazenu hotela Arija vali življenje v morskih globinah. En večer jim je polepšala Emilija Pavlič, ki jim je z neverjetnim žarom pripovedovala o zdravi hrani in zdravem kuhanju. Marsikatera je sklenila, da bo v svojem gospodinjstvu kakšno stvar spremenila. Tudi s posebne vrste relaksacijo so se srečali, saj jim je Ljubo Pelicon predstavil sproščanje in zdravljenje z gongi in tibetanskimi skodelami, s katerimi se ustvarjajo vibracije in zvok, ki blagodejno vplivajo na telo. Zadnji večer so se razvedrili s tombolo, ki so jo vzeli zelo zares. In čisto za konec se je oglasila tudi pesem. V soboto pa se je bilo treba posloviti. Tudi letos so sklenili, da drugo leto spet pridejo. Tekst in foto: Marija Venek 16 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 Gospodarstvo, Iz občin POROKA NA GOLTEH Ko sreča ne pride sama V Zimsko-letnem turističnem centru Golte so minulo nedeljo prikazali organizacijo in izvedbo poročnega obreda v idiličnem naravnem okolju. Promocijska poroka z vsemi pripravami je bila ob jezeru pri Treh plotih. Na dogodek so bili vabljeni predvsem pari, ki načrtujejo poroko, in vsi tisti, ki razmišljajo, da bi nekega lepega dne na lepem kraju skočili v zakonsko razmerje. Obiskovalcem so predstavili možnosti organizacije poroke, vseh priprav (sicer brez protokola, ki ga izvajata upravna eno- Dekoracijo in poročne šopke je izdelala večkrat nagrajena cvetličarka in aranžerka Brigita Klinar. (Foto: Jože Miklavc) Poroka ob jezeru pri Treh plotih (Foto: Jože Miklavc) ta in cerkev), s spremljajočimi ponudbami: izbora in nakupa atraktivne poročne obleke (tudi za spremljevalce in malčke), poročnih prstanov, umetniškega nakita, poročnega šopka. Prikazali so poročno fotografiranje, dekoracijo ambienta, ličenje, izdelavo pričesk ... Pokazali so poročni šopek, praznično kulinariko in neuradno izvedbo poroke v naravi. V sodelovanju s številnimi partnerji so pripravili miniaturni poročni sejem, kjer je bilo mogoče dobili domala vse informacije glede priprav in izvedbe ženitve. Po maši v kapelici Jezusa Dobrega pastirja je bil možen ogled prizorišča za cerkveni poročni obred, ostale informacije pa je možno dobiti v župnišču v Mozirju. Popoldan so ob jezeru pri Treh plotih izvedli sanjsko poroko s pogledom na gore in dolino. Ob navzočnosti poročnih svatov in planincev, ob zvokih glasbe in pesmi Beli cvet glasbene družine Šuligoj ter vodenju obreda »pooblaščenca« Mitje Škrabla sta se »vzela« nevesta Monika Aberšek in Luka Štelcer, čudoviti par iz Velenja. Ko so bile posnete poročne fotografije, iz zraka tudi film, se je zgodba zaključevala v hotelu ob poročnem kosilu in sproščeni zabavi, z mnogimi željami, da bi zakon trajal in trajal in bi dal veliko srečnih otrok. Da je takšna »pravljica« lahko resnična, je na mladih, ki si v teh časih želijo skupnega življenja ter družine, ki je ključ do sreče. Jože Miklavc Šmarčanka Alenka Lever je s svojim unikatnim nakitom olepšala nevesto Moniko Aberšek. (Foto: Jože Miklavc) RECICA OB SAVINJI V CELJU Številni obiskovalci na stojnicah Rečičanov Konec maja so predstavniki občine Rečica ob Savinji številnim obiskovalcem Planeta Tuš v Celju približali prireditve ob občinskem prazniku ter v pokušino in na prodaj ponudili nekaj domačih dobrot. Šlo je za brezplačno predstavitev, kar so predstavniki občine, turističnega društva ter posamezni proizvajalci s pridom izkoristili. Seveda dogajanje ni minilo brez pokušine domačega želodca, obiskovalci so se navduševali nad ja-bolčnikom in si privoščili košček kruha z domačo pašteto. Ustavljali so se tudi pri stojnicah, na katerih sta domače dobrote ob pomoči hčerk prodajala Stanko Tiršek in Branka Pečnik. Za vedro razpoloženje je poskrbel harmonikar Primož Zvir, pravo navdušenje pa je požel Nejc Goličnik, ki so mu obiskovalci ničkolikokrat stisnili roko in mu zaželeli čim boljšo uvrstitev v televizijski oddaji MasterChef. Marija Šukalo Predstavniki občine Rečica ob Savinji so obiskovalcem Planeta Tuš približali prireditve ob občinskem prazniku. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 17 Ljudje in dogodki, Organizacije GOLAŽIJADA 2015 Zmagovalni golaž skuhala Skornškova ekipa Na mozirskem sejmišču so mo-zirski pustnaki 30. maja organizirali že sedmo golažijado. V kuhanju te specialitete se je pomerilo kar štirideset ekip, najboljše ocene in zmago pa so članice strokovne komisije podelile ekipi Kuharji ata Gaja. nesli ekipi dodatnih 15 odstotkov skupne ocene. Okus in izgled golaža je v skupno oceno dodal še preostalih 70 odstotkov. Seštevek ocen je pokazal precejšnjo izenačenost med najboljšimi. Kljub temu se je zma- Strokovna komisija je ocenjevala urejenost stojnic, postopke priprave in predvsem okus in izgled golaža. (Foto: Benjamin Kanjir) Na sejmišču je bilo zelo živo že okoli poldneva, ko so ekipe pričele urejati svoje prostore, na katerih so nato kuhale. Eni bolj, drugi manj so okrasili stojnice v stilu svojih imen, društev ali organizacij, ki so jih zastopali. Ta urejenost prinese 15 odstotkov skupne ocene. Strokovna govalec, čeprav le za tretjino odstotne točke pred drugo- in tretjeuvr-ščeno ekipo, zavihtel na vrh. Zmago je požela ekipa Kuharji ata Gaja, torej Jožeta Skornška, ki je ob podelitvi priznal, da še v rokah ni držal kuhalnice, zato je v ekipo privabil dva druga kuharja. Na dru- Sejmišče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička z zadovoljnimi in nasmejanimi obrazi kuharjev in obiskovalcev. (Foto: Benjamin Kanjir) komisija v sestavi Zdenke Tompa, Vide Čretnik in Marije Bezovšek je opazovala postopke, ki so jih kuharji uporabljali. Odločale so podrobnosti, kot so urejenost in sprotno pospravljanje prostora, čistoča, zadovoljstvo obiskovalcev in podobno. Postopki priprave so pri- Zmago je požela ekipa Kuharji ata Gaja. (Foto: Benjamin Kanjir) ŠIVILJSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE V MOZIRJU Znanje, ki bogati, lahko prispeva k samozaposlitvi in novim trendom Župnijska karitas Mozirje-Smi-hel je zadnji vikend v maju pripravila brezplačen tečaj šivanja za začetnike. Udeleženci so ob mentorici Miši Gobec spoznavali šivalni stroj in se učili delati z njim. Nekateri med njimi so tovrstno ročno spretnost spoznavali prvič. V deseturnem srečanju so tečajniki poskušali osvoji znanje o različnih šivih in njihovi rabi. Pri tem so spoznavali tudi vrste tekstilnih materialov. Po besedah predsednice karitas Alenke Brezovnik, ki je mentorici asi- stirala, so s kreativnim druženjem želeli nuditi strokovno pomoč vsem tistim, ki si želijo novih znanj. Slednja jim bodo pripomogla, da si tudi sami kaj ustvarijo. Prepričana je namreč, da znanje, ki bogati, lahko prispeva k samozaposlilvi in novim trendom. Ob zaključku so »novi šiviljci« osvojili toliko znanja, da so si se-šili blazino. Navdušenje nad izdelki je bilo tolikšno, da so se dogovorili za nadaljevanje učenja v jesenskem času. Tedaj jih čaka krojenje enostavnih kosov oblačil. Marija Šukalo go mesto se je uvrstila ekipa Go-kop, kuhamo za lačne, tretji pa so bili lanski zmagovalci iz Turističnega društva Velenje. Fotogalerijo kuharskih ekip si lahko ogledate na www.savinjske. com (geslo: go15mo7). Benjamin Kanjir Miša Gobec je udeležencem tečaja predstavila delovanje šivalnega stroja. (Foto: Marija Šukalo) 18 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 Ljudje in dogodki JOŽE JERŠE, NEKDANJI LEGIONAR IZ BOČNE Zgodba življenja, ki je šlo skozi pekel (3) VOJSKOVANJE BREZ USPEHA Tujska legija se je skupaj z regularno francosko vojsko umikala. Postojanke je zavzemala narodnoosvobodilna vojska, Francozi se niso več veliko upirali. Vietnamski general Giap je kasneje komentiral vojaško taktiko in družbeno pogojenost poraza Francozov kot neizbežno, saj se je moč ekspidicijskega korpusa znašla v težavni situaciji protislovij kolonialne vojne. Da bi obdržali osvobojeno ozemlje, so bile divizije na koncu razdrobljene na čete desetih do dvanajstih vojakov, komunistična partija, branitelji zemlje pa so se formirali ravno nasprotno. Partizanski način bojevanja v odporu proti kolonialnemu suženjstvu se je izkazal za uspešnega. Francija je v vojno v Indokino poslala svoje največje vojaške sile. Po umiku je na teh daljnih bojiščih ostalo 92 tisoč mrtvih, 114 tisoč pa je bilo ranjenih. Tako se je 12 tisoč kilometrov iz Pariza bil boj brez zmage, ki je stal več kot 3 bilijone francoskih frankov. DOGAJANJE OB PORAZIH Narodnoosvobodilna vojska je zavzela bunker, ujeti legionarji pa so ga morali počistiti. Obleko, opremo in vojaške rekvizite so zakopali ali pa odpeljali. Tako se je na kupu znašlo okoli tisoč avtomobilov in celi kupi novih oblačil. Vse to so hoteli prodati Hošiminhovi vojski, a njih ta kupčija ni zanimala. Zaradi nujnega umika so vse skupaj polili z bencinom in zažgali. Ko je bil poraz neizbežen in so bili osvajalcem dnevi šteti, se je dogajalo, kakor tudi prej, da je kdo poskušal pobegniti. Tako je menda nek nekdanji ese-sovski general dezertiral iz tujske legije na stran upornikov, saj njegova vojaška kri ni prenesla poraza. Med vrstami Vietnamcev se je uveljavil kot strah in trepet Francozov. SADISTIČNO IZŽIVLJANJE NAD LEGIONARJI Vsi pa niso imeli sreče pri pobegu. Nekega Španca so ujeli in dobil je posebno kazen. Za štirinajst dni je bil zakopan v zemljo, po glavi pa so mu namazali marmelado, da je postal vaba za mrčes. Jože Jerše mu je na skrivaj nosil hrano. Zdržal je do konca. Izkopali so ga živega, a živčno do konca izčrpanega. Njegovo maščevanje nad oficirji je bila usmrtitev mnogih izmed njih. Mučenje za neposlušnost je bilo v tujski legiji zelo inovativno. Kljub zaključevanju vloge v kolonialni vojni je komandni kader vselej našel dovolj časa za sadistično izživljanje, tako da je vojaške neuspehe navzven nadomestil z »uspehi« navznoter, v lastnih vrstah. Iz militaristične-ga navdiha so oficirji pretepali svoje vojake brez kakršnega koli razloga, pri čemer se vojaki niso smeli pritoževati. Sprva so dezerterje streljali, kasneje so tiste, ki so izdali čast tujske legije, obsodili na poča- sno umiranje. Štirinajstdnevno gledanje v žgoče sonce, z zvezanimi rokami in nogami v položaju, ki ni dovoljeval premika, je bila še blaga kazen v primerjavi s tem, da so koga živega zakopali v zemljo do vratu. A oboje je bilo težko vzdržati, saj je bil za takega trpina določen le četrtin-ski obrok hrane. DOMAČINI V SVOJI VLOGI Prebivalci Južnega Vietnama so bili na pogled šibkega telesa, a so neštetokrat vojski dokazali svojo moč. Ženske in otroke je kot delov- Jože Jerše v bojni opremi. Delo legionarja je bilo gledanje skozi puškino cev in življenje brez razmišljanja. no silo izkoriščala tudi legija. Čistili so plevel okoli bunkerjev, nosili vodo legionarjem in čistili notranje prostore postojank. Obe strani sta imeli veliko ujetnikov. Po navadi so jih po do- Jerše (drži otroka za roko) s svojimi tovariši v civilnih oblekah. ločenem času zamenjali, a Vietnamci so svoje mnogokrat dobili s silo in tako obdržali legi-onarje. Gverilski način vojskovanja je osvajalcem nudil vsakovrstna presenečenja. Hrano je tujska legija proti koncu vozila iz zaledja. Tako je nekega dne kamion z osmimi legionarji nenadoma naletel na mino in se razletel na drobne koščke. Vsi so bili takoj mrtvi. Ker se ni nihče vrnil, je šla na pot naslednja skupina, med njimi tudi Jože-tov tovariš, doma s Ptuja. Tudi njih ni bilo več nazaj. Podobno se je zgodilo z mnogimi, ki se spretno postavljenim minam niso mogli izogniti. Nazadnje pa je res, da komandantom legije ni bilo težko pošiljati svoje vojake v smrt. ODHAJANJE NA LADJE Na pomlad leta 1955 so se regularna in na-jemniške vojske začele zbirati v enem glavnih in tudi zadnjih francoskih oporišč. To je bilo v pristaniškem mestu Do Son. Vojska naj bi se po ogromnih človeških in materialnih izgubah vrnila tja, od koder je prišla. Vojake so vkrcavali na manjše ladje. Te so jih peljale do večjih, zasidranih na odprtem morju, ker je bila obala pristanišča plitva. Prvi so bili vojaki regularne vojske, zadnji legionarji. Slednji so nosili s seboj kovčke napolnjene s tropskimi oblačili in denarjem, spremljali pa so jih psi in opice. Jerše je po treh letih vojskovanja ob premiku na odprto morje čutil olajšanje. Res pa je, da ne on ne kdo drug ni vedel, kaj to pomeni. Gledanje skozi puškino cev in življenje v postojanki ni dajalo kakšne razgledanosti. Ob vkrcavanju na veliko ladjo so morali oddati orožje. Porodilo se je nekaj nezaupanja, a ostale so še ročne bombe in orodje v kovčkih. Kasneje, daleč od obale, je zaokrožila vest, da plujejo proti Suezu in da jih bodo zaprli v podpalubje. Pojavili so se večji dvomi in nekateri so pred vhodom v kanal poskušali pobegniti s skokom v morje. Postali so plen morskih psov ali pa globine. Paluba je bila hitro zastražena z oboroženimi oficirji. Legionarje so napotili v jedilnico, sledil je govor oficirja, na kar so se težka vrata po njegovem odhodu zaprla. Bili so v kletki, kar jih je napeljalo k razbijanju vsega okoli sebe. Vrata se niso vdala, zato so razbili okna v višini kakega metra nad morjem. Nekaj jih je skočilo v morje, a so jih oficirji s streli pobili. Takrat sta se približali dve egiptovski ladji in ena je ustrelila iz topa. Strel je poškodoval osem oficirjev. Poveljstvo prisotnih ladij je poslalo ultimat prekinitve streljanja vojakov, v nasprotnem primeru naj bi potopili ladjo. Ob odprtju vrat jedilnice se je pričel spopad z oficirji. Nekaj so jih goloroki vrgli v morje, a kmalu je bila premoč na strani oboroženih. Nadaljevanje prihodnjič. Slavica Tesovnik Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 19 Šport GORSKI TEK GOLTE Nedeljsko tekmo krojilo slabo vreme Zadnji majski vikend je bil na Golteh tekaško obarvan. Jaka Zajšek in Roman Čretnik mlajši iz zlataleta.com sta namreč organizirala dve tekaški preizkušnji, novosti, ki bosta po njunih besedah odslej stalnici. V soboto so se tekači podali iz Žekovca na Golte, v nedeljo pa je potekal krožni tek po planini. Mnogo domačinov in naključnih pohodni-kov od vsepovsod pozna in uporablja planinsko pot, ki poteka od spodnje gondolske postaje do Mozirske koče oziroma naprej hotela na Gol-teh. Predviden čas hoje je okoli dve uri, tisti malce hitrejši in pogostejši uporabniki ta čas skoraj prepolovijo. Pot vodi ves čas strmo navkreber in premaga slabih 1.000 višinskih metrov na okoli petih dolžinskih kilometrih. Roman Čretnik mlajši, mozirski tekač in ultra-maratonec, je pred časom prišel do ideje, da bi v to strmino privabil gorske tekače od blizu in daleč. Določen je bil datum manifestacije in priprave so se pričele. Odziv je bil dokaj dober, saj se je na tek prijavilo 39 tekačev, med njimi tudi par tekačic. Sobotni dopoldan je pozdravilo sonce in tekači so se pričeli zbirati na parkirišču ob gondolski postaji. Po ogrevanju je dal Čretnik znak za začetek in tekmovalci so se pognali v hrib do hotela, kjer je bil cilj. Najhitreje ga je dosegel Aleš Žontar, ki je za to porabil dobrih 41 minut, še eno več je potreboval Ivan Hrastovec, za njim pa je v cilj pritekel Tilen Potočnik. Najboljši domačin je bil s četrtim mestom Milan Vivod. Med dekleti je bila z rezultatom dobrih 55 minut najboljša Špela Strasser, druga je bila Natalija Oberč Grmek in tretja Katja Bric. Nedelja je bila v znamenju krožnega teka po Golteh. Vreme je bilo slabo, hladno in zelo megleno. Na startu se je morda tudi zavoljo slabih vremenskih razmer zbralo le enajst tekačev. Trasa je potekala od starta pri hotelu, mimo Alpskega vrta navkreber po progi Beli zajec do Starih stanov in nato navkreber mimo Treh plotov in na vrh Medvedjaka, nato pa navzdol do hotela. Tekmovalci so se odločili za tek na 4,5 ali 9 kilometrov, torej en ali dva kroga. Enega so pretekli štirje, v drugega pa se je podalo še sedem tekmovalcev. Za prvo mesto sta se udarila domačina. Na koncu je za pol minute s časom dobrih 55 minut Boštjan Štiglic premagal Marka Goličnika, tretji pa je bil Simon Potrč. V ženski konkurenci je devet kilometrov odtekla le Tatjana Felicijan. Benjamin Kanjir Na tekaški vzpon se je prijavilo 39 tekačev, med njimi tudi par tekačic. (Foto: Benjamin Kanjir) NA GOLTE PREKO 120 KOLESARJEV Klanec najhitreje prevozila Matej Kimovec in Špela Škrajnar Golte so zadnjo majsko nedeljo gostile letošnji prvi vzpon za pokal Slovenije med amaterskimi kolesarji. Ti so startali pred mozirskim upravnim centrom, cilj pa je bil pri Alpskem vrtu. Višinsko razliko 975 metrov sta na 13 kilometrih najhitreje premagala Matej Kimovec s časom 41:57 v absolutni moški konkurenci in Špela Škrajnar s časom 52:47 med ženskami. Med tekmovalci je bilo nekaj Zgornjesavinjča-nov, članov Kolesarskega drušlva Alpe, ki je bilo organizator tekmovanja. V kategoriji master D je Igor Grudnik osvojil drugo mesto, v master B pa sta nastopila Luka Pustoslemšek in Erik Rosenstein, ki sta tekmo končala na osmem in desetem mestu. Vzpon na Golte že sam po sebi velja za zahteven vzpon, razmere pa je v nedeljo otežilo še slabo vreme z nizkimi temperaturami. Klanec na planoto slovi po strmem zadnjem delu, kjer naklon znaša preko 20 odstotkov. Prav zadnji del je tudi letos odigral selektivno vlogo v marsikaterem ciljnem obračunu. Udeležba tekmovalcev je bila odlična, nastopilo je preko 120 kolesarjev. V absolutni moški konkurenci je vzpon najhitreje prevozil odličen »hribolazec« Matej Kimovec (klub Vaška runda), med drugim zmagovalec lanskega Vršiča, ki je za vzpon potreboval 41 minut in 57 sekund, kar je sicer za minuto počasnejši čas kot čas lan- skega zmagovalca Marjana Jauka. Med ženskami absolutno je s klancem najhitreje opravila Špela Škrajnar (Ganesha Team), ki jo slabo vreme, kot je dejala v cilju, ni zmotilo. ŠS Vzpon na Golte že sam po sebi velja za zahteven vzpon, razmere pa je otežilo še slabo vreme z nizkimi temperaturami. (Fotodokumentacija Prijavim.se) 20 Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 OK MOZIRJE Odbojkarice zaključile tekmovalno sezono Šport Kadetinje na turnirju v Mozirju v polni postavi (Fotodokumentacija OK Mozirje) Igralke mini odbojke OK Mozirje na zadnjem turnirju. (Fotodokumentacija OK Mozirje) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekme za prvaka kombinacije 2015 Z junijem članice Odbojkarskega kluba Mozirje zaključujejo z dvoransko odbojko in se selijo na mivko. Čeprav se je člansko tekmovanje končalo že v marcu, so mlajše skupine nadaljevale s tekmovanjem. Končni boji za tiste, ki so se uspeli uvrstiti v nadaljnja tekmovanja, so se odvijali vse do konca maja. Bera letošnjega tekmovanja je glede na okoliščine, v katerih klub deluje, dobra. Po 7. mestu II. DOL v članski konkurenci, ko so v pomladanskem delu tekmovanja v igro intenzivno vključevali mlade igralke, sta se v zaključne boje v maju uvrstili ekipi v kategorijah kadetinj in mini odbojke. V kategoriji male odbojke in starejših deklic so se tekmovanja končala aprila. Kadetinje so se imele veliko priložnost, prvič v zgodovini kluba v tej kategoriji, uvrstiti v polfinale, med 8 ekip v Sloveniji. Slabša predstava proti neposrednim tekmicam, OK Nova KBM Branik I, jim je to onemogočila. Tako so se 24. maja na zaključnem turnirju v Kranju potegovale za 8. mesto. Na omenjeni turnir so se uvr- stile tudi ekipe domačega Kranja, Ankarana in Braslovč, klubov, ki so sicer ciljali na sam vrh. Kadetinje OK Mozirje, ki so v Kranj potovale še dodatno okrnjene, tokrat niso imele svojega dne. Dobro so odigrale le prvi set na turnirju, proti ekipi Ankarana, nato niso zbrale več dovolj volje in moči, da bi presenetile. Kljub temu je osvojeno 12. mesto, ob dejstvu, da je ekipa tudi sicer številčno skromna in da jo je sestavljalo več starejših deklic kot kadetinj, največji uspeh kluba v tej kategoriji doslej, za kar si zaslužijo vse čestitke. Dobro so se odrezale tudi mlajše deklice, do 5. razreda OŠ, v kategoriji mini odbojke. Tekmovanje je letos potekalo v treh delih. Po prvem delu tekmovanja so se uvrstile v zaključni del, Strelsko društvo Gornji Grad je izvedlo več tekem, ki se točkujejo za prvaka kombinacije v letu 2015. Tekme z zračno puško so bile štiri na zračnem strelišču v Bočni od 13. do 21. februarja. Zmagal je Peter Bezovšek (178 krogov, 100 točk) pred Tomažem Trogarjem (174, 99) in Borisom Purnatom (171, 98). Prva tekma z malokalibrsko puško je bila 10. maja na strelišču Zagradišče. Prvi je bil Ivko Po-ličnik (80, 100), drugi Peter Krajnc (77, 99) in tretji Tomaž Trogar (69, 98). od koder sta vodili med 16 ekip v Sloveniji prvi dve mesti. Deklice so se v hudi konkurenci uvrstile na 3. mesto in bile za eno mesto prekratke za uvrstitev med najboljših 16. V nadaljevanju so se z dobro igro vzpenjale po lestvici in se 30. maja na zaključnem turnirju v Ljubljani potegovale za končno 17. mesto v državi. Na zaključnem turnirju so z borbeno igro osvojile prvo mesto, kar jih je postavilo na končno 17. mesto. Nadaljevanje je pokazalo, da bi se lahko uvrstile še precej više, če bi zmogle preskočiti oviro za uvrstitev med prvih 16. Razlog je gotovo v tem, da niti na enem turnirju niso nastopile v kompletni postavi, kar je škoda, saj se priložnosti le redko ponovijo. Vsekakor gre za perspektivno generacijo, ki z dobrim delom in pravim pristopom, ob pogoju, da bodo dekleta ostala zvesta domačemu klubu, nedvoumno obeta. VS Z malokalibrsko pištolo drulov je bila prva tekma 31. maja na strelišču Zagradišče. Zmago je slavil Ciril Kolar (82, 100), na drugo mesto se je povzpel Peter Bezovšek (73 (5x9), 99), tretji pa je bil Matija Ros (73 (1x9), 98). Začasni vrstni red za prvaka kombinacije v letu 2015 je: 1. Peter Bezovšek (296 točk), 2. Ivko Poličnik (285) in 3. Tomaž Tro-gar (284). PB Savinjske novice št. 24, 12. junij 2015 21 Organizacije, Oglasi SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE RAKITNA 2015 Med državnimi prvaki v planinski orientaciji tudi Nazarčani Na Rakitni in Krimu je 23. in 24. maja potekalo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Na orientacijski preizkušnji se je pomerilo 76 ekip iz vse Slovenije. Med državne prvake se je uvrstila tudi ekipa B iz Planinskega društva Nazarje, na samem tekmovanju pa so se dobro izkazale tudi ostale ekipe lige Smrekovec. Letošnji SPOT je potekal v znamenju 60-le-tnice planinskih orientacijskih tekmovanj v Sloveniji. Organizirala so ga planinska društva Gorenjsko-dolenjske lige, kot vedno pod okriljem Odbora za orientacijo Mladinske ko,' - Z lesom v svet V nedeljo, 14. junija, ob 20. uri bo v Muzeju Vr-bovec v Nazarjah uprizoritev gledališke predstave Z lesom v svet. Predstava, ki odslikava podobnosti z današnjim časom, govori o medsebojni povezanosti življenjskih zgodb in pomenu lesa za Zgornjo Savinjsko dolino. Informacije in rezervacije vstopnic so možne na tel: 03 839 16 13, gsm: 040 345 630 ali e--naslov: muzej.vrbovec@siol.net. misije Planinske zveze Slovenije. Iz naše doline so se ga na podlagi prejšnjih dobrih uvrstitev udeležile ekipe iz kategorij A, B, E in F iz PD Nazarje, ekipa E iz PD Ljubno ob Savinji ter ekipa B iz PD Rečica ob Savinji. Med naštetimi se je odlično izkazala ekipa PD Nazarje, ki je nastopila v kategoriji B, sestavljali pa so jo Maks Rajgl, Vid Vačovnik in Miha Suhoveršnik. Med najboljše v svoji kategoriji (F), in sicer je za- sedla 2. mesto, se je uvrstila tudi družina Jelšnik iz Šmartnega ob Dreti, ki je prav tako tekmovala pod okriljem PD Nazarje. Prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji je potekalo leta 1955 ravno v Zgornji Savinjski dolini. Dvodnevnega tekmovanja, ki ga je v okviru I. zbora študentov planincev Jugoslavije organiziralo PD Univerze, se je udeležilo 17 ekip. Tatiana Golob Na tekmovanju se je izkazala ekipa PD Nazarje, ki je nastopila v kategoriji B. (Fotodokumentacija PD Nazarje) i- l/) 2 I LO (D 4-> V) fl) 2 LU u < u ra ISJ < > m ■ ^ C Z O *H no Z tz i/i m m I t ¿•3 I tf S I * s CO ® 35 s f o o O. n ■a? | o > -s = g i o ti w cr> rs g f < s I Q EL 2 S t/l o i £ LU tfl T! O £ u <£ m y vi - E¡ > «i rc m i/i m m E C > H s E 2 l > L/~l O n Tj » P ■X E e 1 "5 Î £ o o = £ >U O C S i Si % s 5 Naročniški klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti za naročnike mm Nižja cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod SivinsV. hi novic plačate m^nj kot pri vsJem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov Med dopustom ali med dalj Jo odsot nostjo vam Savinjske novice dostavim« na drugi selen i naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic, imajo popust pri objavah osivirinic, zahval, malih oglasov in čestitk bralcev. Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) naročnike Savinjskih novic. mÊte - Darilni m bon 20 EUR market