fieì Celeia je za
Idjučno príredi-
^ razstave JU-
|0 natisnil vabilo
programom, v
^erem je med
^gim ob »22.30
.j ples z nageljčki
volijo dame« in
, »23. uri licita-
la - sodelujejo
inrio gospodje.«
pamo, da so bile
ime dovolj pozor-
5 do svojih go-
)odov in da go-
)odom ni pokvaril
citacije kakšen
)cialistični tova-
š!?
m ČEDALJE ODKRiTEJSA RAZPRAVA
^ILADIH V VRSTAH ZVEZE KOMUNI-
STOV • ISKANJE VZOROV MED STAREJ-
ŠIMI JE MARSIKDAJ NEUSPEŠNO, KAR
POGOJUJE RAZOČARANOST MED MLA-
DINO
starejši ljudje danes večkrat primerjajo današ-
njo mladino s sabo v tistih časih, lio je bilo za našo
domovino najteže. Takšna razmišljanja navadno za-
čenjajo z »mi smo bili drugačni.« Res je. No, tudi
današnji mladi rod mnogokrat razmišlja o revolu-
cionarnem obdobju borbe in nekajletni izgradnji,
o tistih mladih generacijah, ki so takrat na tako
neposreden način izražale pripadnost idejam svo-
bode, demokracije in enakosti. Idejam so siedile
akcije. Socializem, samoupravljanje, demokracija,
deliitev po delu, vse to predstavlja tudi današnji
mladi generaciji temeljno idejo in njen dolgoročni
interes. Prav zato je mogoče laže razumeti marsika-
tero veliko ogorčenje in razočaranje mladih, ko se
v konkretnih sredinah rušijo njihove vizije o pošte-
nosti, vzornosti, realizaciji besed, tedaj, ko objektiv-
ne in subjektivne slabosti v naših odnosih pretre-
sejo čustvene podobe mlade generacije, ki se je
pravzaprav rodila skupaj s samoupravljanjem.
Prav zato imajo mladi več-
krat odklonilna stališča do
posameznih akcij, ne toliko
Izara di ideje, kot zaradi nje-
nih nosilcev. Namreč, poziti-
vno je to, da posebno v zad-
njih letih v mladih nenehoina
zori spoznanje, da ne more-
jo samo spremljati in oce-
njevati dogajanj okoli sebe,
če želijo spreminjati današ-
nji in hkrati ustvarjati jutri-
šnji dan. Mnogo tega ali naj-
več pa lahko mladi uresniču-
jejo prav v Zvezi komuni-
stov. Za mlade so se v orga-
nizaciji ZKJ odprle nove
mofžnosti, še posebej za tiste.
ki se najbolj zavedajo, da
morajo svoje znanje, strokov-
nost, politično in samouprav-
Ijalsko zavest spreminjati v
akcijo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
}eljo. 19. novembra 1969 — Številka 46 — Leto XXIII — Cena 80 par
TOA, temna deklica iz doline Mekonga joče. Zakaj? Rojena je v
vojni vihri, morda je postala sirota, morda se je izgubila v paniki ob
japadu na vas, morda so jo »grdi strici« z železnimi kapami na glavi
tepli, da bi povedala, kje se je skril njen očka. Kdo ve. Je pa TOA
ena izmed stotisočev otrok v Vietnamu, ki vsak dan, vsako uro pre-
takajo solze . ..
V tem tednu tudi v naši domovini dvigamo svoj glas proti uma-
zani nečloveški vojni in se pridružujemo množicam vsega sveta v nji-
hovem pohodu za mir ...
FRANCEK FRAKELJ
»K Izidorju grem na božjo pot prosit, naj krave telijo samo dvojčke,
ker če bomo sprejeti v evropsko gospodarsko skupnoult, bomo o go-
vedini brali le še v šolskih in kuharskih knjigah.«
GOLTE SO NARED
Pred zaključkom redaikcije
smo sprejeli radostno vest,
ki nam jo je posredoval FE-
DOR GRADIŠNIK, direktor
Zavoda za napredek gospo-
darstva v Celju, ki je tudi
nosilec inženiringa pri izgrad-
nji Golt, da je bil minuli
petek tehnični prevzem ho-
tela pri Zgornji postaji gon-
dolske žičnice.
S to vestjo je odvržena bo-
jazen, da ta naš največji re-
kreacijski center ne bi bil
nared do letošnjega prazno-
vanja Dneva republike. Ho-
tel ob zgornji postaji verjet-
no sicer še ne bo začel z
obratovanjem, vendar za to
zdaj ni več tehničnih ovir.
Stvar Izletnikovega kolektiva
je namreč, kdaj bodo začeli
z obratovanjem. Tovariš Gra-
dišnik nam je še povedal, da
bo v prihodnjih dneh iz Ita-
lije prepeljana oprema za dve
vlečnici in sicer za 150 me-
trov dolgo vlečnico »Turista,
ki lahko prepelje 250 ljudi in
pa 250 metrov dolgo vlečnico
»Poljane«, pripelje 450 ljudi
na uro. Otvoritev hotela bo
za 29. novembra.
OD 20. DO 40. NOV.
Nekako do 25. novem-
bra bo prevladovalo
suho vreme, nato de-
ževje, ki se pozneje
lahko spremeni v sneg.
Dr. V. M.
ZAVIL PRED
AVTOMOBIL
Kolesar PAVLE ESKE
RIÓIC, 29, iz Celja se je
peljal po Ljubljanski ce-
sti in m nakazal spre-
membe smeri, nenadoma
zavil v levo pred osebni
avtomobil TOMA SIMO-
NA, 31, iz Celja. Pri tròe-
nju je dobil kolesar lažje
poškodbe.
MOKRA CESTA
IN HITROST
Vo2aiik osebnega avto-
mobila RUDOLF PRAZ-
NIK, 51, iz Prebolda je
vozil ' proti Mariboru. V
Novem Tepanju ga je v
blagem ovinku na mokri
cesti in zaradi neprimerne
hitrosti pričelo zanašati
sem ter tja. Avtomobil se
je dvakrat prevrnil in ob-
stal na travniku. Voznik
se je poškodoval рк) glavi
in roki. škodo na avtomo-
bilu So ocenili na 6000
dinarjev.
NESREČA V KAPLI
Voznik tovornega avto-
mobila ANTON MAKS, 37,
iz Bukovice je peljal iz Lju-
bljane proti Celju ter v
Kapli zagledal približno
šest metrov pred sabo na
levd strani ceste TEREZI-
JO OBRISKAL, 58, doma
iz Kaple, ki je pravokot-
no prečkala cesto. Maks
je zaviral in zavijal, ven-
dar nesreče ni mogel pre-
prečiti, čeprav je zapeljal
izven cestišča. Trčenje je
bilo tako hudo, da je
Obriskalova obležala neza-
vestna. Voznik ji je sku-
šal pomagati. Poškodbe so
bile tako hude, da je pod-
legla.
MOPEDIST
JE PADEL
Proti Velenju se je pe-
ljal z mini mopedom RU-
DI SKORSEK, 35, doma iz
Šoštanja ter v Družmirju
zapveljal na stransko cesto.
Izgubil je ravnotežje in
padel. Dobil je pretres
možganov in druge po-
škodbe, Odpeljali so ga v
celjsko bolnišnico.
AVTOMOBIL
JE ZGOREL
Proti Smarfcnem ob Pa-
ki se je peljal z osebnim
avtomobilom RUDI PO.
TOČNIK, 33, iz Brega pri
Polzeli. Zaradi odvitega vi-
jaka bencinske napeljave
pri izpušni cevi se je avto-
mobil vnel. Voznik in so-
potnik sta skušala poga-
siti požar, vendar jima ni
uspelo. Avtomobil je po-
polnoma zgorel, škodo na
Zastavi 600 so ocenili na
6000 dinarjev.
IZSILJEVANJE
PREDNOSTI
V KRIŽIŠČU
Po Partizanski cesti v
Velenju se je proti Šoš-
tanju peljal z mini mope-
dom MARTIN MIKLAV-
ŽINA, 31, iz Šoštanja. Po
Celjski cesti je pripeljal
z osebnim avtomobilom
FRANC VUK, 50, iz Celja
ifi v križišču izsiljeval
prednost. Pri trčenju sta
t)ila mopedist in sopotni-
ca žena JOŽICA poškodo-
vana.
PREDNOSTNA
CESTA
Proti Rogaški Slatini je
rozil z osebnim avtomo-
bilom EDO PREVOLŠEK
28, ko je s stranske ceste
pripeljal na prednostno z
osebnim avtomobilom JA-
NEZ OTOREPEC, 33, ias
R<^aške Slatine. Lažje
poškodbe je dobila sopot-
nica v Prevolškovem avto-
mobilu BIBA ERJAVEC,
20, iz Rogatca. Na avto-
mobilih je škode za 20.000
dinarjev.
ŠTIRJE TEŽKO
POŠKODOVANI
Iz Ljubljane je vozil z
osebnim avtomobilom
VLADO JURANČie, 42, iz
Maribora. Med Žalcem in
Šempetrom je vozilo zara-
di neprimerne hitrosti za-
neslo na travnik v drevo.
Iz vozila so padli voznik,
Sena in hčerka. Sin je
ostal v vozilu. Vse štiri
so težko poškodovane pre-
peljali v celjsko bolnišni-
co. Na avtomobilu je ško-
de za 20.000 dinarjev.
BREZ LUČI IN PO
SREDINI CESTE
Voznik osebnega avto-
mobila ANTON POLANEC
iz Loke je ob 17. uri vo-
sil iz Radeč proti Sevni-
ca, ko je pripeljal naspro-
ti na kolesu brez luči po
sredini ceste v cik-cak
vožnji PETTER DEŽELAK,
>8, iz Mrtovca. Vrglo ga
je na streho avtomobila in
nato na cesto. Poškodbe
30 bile tako hude, da je
icolesar podlegel na kra»-
ju nesreče.
PODLEGEL NA
KRAJU NESREČE
Po desni strani ceste
je šel ob kolesu MAKS
FLIS, 64, doma iz Arclina,
ko je pripeljal nasproti z
isebnim avtomobilom
3TANE KOKALJ, 46, iz
Celja in pred srečanjem
zapeljal na levo, kjer je
pešca zadel. Zaradi težkih
poškodb je pešec ipodlegel
la kraju nesreče.
UMRL V
' BOLNIŠNICI
IVAN TURNSEK je v
Grobelnem sedel na kolo
in se odpeljal. Po 30 me-
trih vožnje je padel in ob-
ležal nezavesten. Odpeljali
So ga v celjsko bolnišnico,
kjer je dva dni pozneje
zaradi težkih poškodb pod-
legel.
KOMENTIRAMO
NESREČO
PIŠE KOMANDIR POSTA.
JE PROMETNE .MILICE
CELJE FRANC ŠTIHERL
MOKRA CESTA
IN IZRABLJENE
GUME
v oktobru je bilo manj
prometnih nesreč, za kar je
vsekakor vzrok tudi lepa je-
sen, torej suhe ceste. Ko pa
je začelo deževati, so se ne-
sreče takoj podvojile. Očitno
je, da jih je bilo največ za^
radi neprimerne hitrosti na
mokrih cestah ter izrabljenih
gum. Vozniki pozabljajo, da je
treba ob prvih kapljah hitrost
in gume prilagoditi cesti. In
ravno v tem času, ko asfalt-
na vozišča še niso sprana,
so samo vlažna in spolzka,
so največja nevarnost gume
z izrabljenimi profili. Taka
vozila so nestabilna v zavo-
jih, pri spreminjanju smeri
vožnje, pri zaviranju in us-
tavljanju. V tem času lahko
pričakujemo poledico in zato
moramo vozila dobro obuti —
opremiti z gumami, na kate-
rih je več kot 1 ram profila,
predvsem pri daljših vožnjah.
9. novembra ob 23. uri se je
na cesti I. reda Celje—Ljub-
ljana v Zajasovniku pripetila
hujša prometna nesreča. Iz
Ljubljane proti Celju je z
osebnim avtomobilom fiat 750
LJ-740-55, vozil Silvo Novak,
19, iz Celja. V Zajasovniku
na blagem desnem zavoju je
pričelo vozilo zanašati (zadnji
dve gumi je imel popolnoma
izrabljeni). Voznika je že v
ravnem delu ceste zaneslo ta-
ko, da se je obrnila za 180
stopinj. Med obratom je vo-
zilo zdrselo nazaj preko leve-
ga roba vozišča in po 14 me-
trih vzvratnega drsenja je z
zadnjim desnim delom trčil
v podporni zid, ki je 4 metre
izven vozišča na levi strani, s
tako silo, da je prevrnil na
bok in preko strehe ter konč-
no obležal na levem boku na
levi polovici vozišča, enajst
metrov od trčenja v zid.
Pri nesreči je bil huje telesno
poškodovan voznik Novak —
zlom desnega kolka in pre-
tres možganov — ki je pri
nesreči padel iz avtomobila.
Oba sopotnika, ki sta bila v
avtomobilu, pa sta ostala brez
poškodb. Škode je za okoli
4.000 dinarjev.
Ta odsek ceste je označen
s prometnim znakom »spolz-
ka cesta«, katere voznik ni
upošteval ali pa prezrl, saj
bi sicer hitrost prilagodil po-
gojem.
Ivan Krevelj, 26, Razbor,
pri delu si je poškodoval
desno stran prsnega koša;
Mohamed Kovačevič, 36, Ce-
lje, pri delu si je poškodoval
levo stran prsnega koša; Pe-
ter Kainz, 23, Petrovče, pri
delu si je poškodoval desno
roko; Vinko Premi, 28, Zabu-
kovje, pri delu si je poško-
doval desno stopalo; Ramuz
Hirkič, 25, Teharje, pri delu
si je poškodoval levo nogo;
Gabriela Medvešek, Celje,
pri delu si je poškodovala
desno roko; Marija Košto-
maj, 42, Ljubečna, lonec ji
je padel na desno nogo in ji
jo poškodoval; Anton Jazbec,
28, Dobje pri Planini, stroj
mu je poškodoval prst leve
roke; Ivan Plauštajner, 36,
Bezovje, pri delu si je po-
škodoval prste desne roke;
Jože Stiplovšek, 36, Šmarje,
s steklom se je porezal po
desni roki; Stanko Javornik,
28, Velenje, pri delu si je
poškodoval prste leve roke;
Anton Kaš, 32, Gaberke, ve-
riga mu je poškodovala levi
komolec; Karel Sevšek, 25,
Skale pri Velenju, v rudniku
ga je stisnilo za levo roko;
Marija Vozlič, 39, Celje, pri
delu si je poškodovala des-
no roko; Janko Cvetko, 56,
Celje, pri delu si je poško-
doval desno nadleht; Mihael
Kovač, 23, Ljubija pri Mozir-
ju, travei-za mu je poškodo-
vala desni palec; Karel Pon-
gratz, 26, Velenje, kos žele
za mu je poškodoval desno
roko.
CELJE
Poročilo se je osem parov,
od teh Franc šarp, Celje in
Karolina Laurenčak, Šmarje
pri Jelšah.
HRASTNIK
Bogoljub Bobič, študent,
Ljubljana in Mojca Malovrh,
absolvent, Hrastnik; Aleksan-
der Podlunšek, strojni tehnik,
Podkraj in Zdenka Beve, di-
jak, Hrastnik.
LAŠKO
Martin Rozman, poljede-
lec, Svetina in Ljudmila Zor-
ko, vrtnarka, Lahomšek.
lJUBNO OB SAVINJI
Franc Krajne, upokojenec,
60, Radmirje in Elizabeta
First, 56, kmetovalka, Rad-
mirje.
ŠENTJUR
Edvard Orejan, 28, delavec
in Marija Jevnišek, 22, polje-
delka, oba iz Grobelnega;
Ivan Pertinač, 26, delavec.
Breze in Martina Kozar, 21,
poljedelka. Nova vas; Franc
Jager, 27, strojni ključavni-
čar, Lazé in Terezija Lah,
26, delavka, Srževica ter An-
tun Seleši, 25, zidar, Daruvar
in Marija Korošec, 28, gospo-
dinja, Zg. Selce.
ŽALEC
Frančišek Boštjančič, 32,
Andraž in Ana Cucek, 29, Or-
la vas; Alojz Štorman, 29,
in Marija Breznik, 21, oba
iz Podloga; Viktor Brišnik,
23 in Pavlina Sajnker, 26,
oba iz Parižlja ter Anton
Šmigovc, 23, Šmartno ob Pa-
ki in Štefanija Miklavžin, 26,
Studence.
CELJE
Rodilo se je 23 dečkov in
35 deklic
LAŠKO
1 deček in 2 deklici
LJUBNO OB SAVINJI
1 deček
CEUE
Pavel špes, 60, Vojnik; Jo-
žef Krameršek, 73, Bezovica;
Karol Javornik, 68, Pristava;
Katja Pesjak, 2 dni, Svetina;
Anton-Zvonko Sonnenwald,
24, Celje; Helena Kos, 73,
Kasaze; Marija Marle, 87, Re
čica; Neža Verhovnlk, 70,
Škofja vas; Rozalija Govej-
šek, 80, Pongrac; Danica Ka-
še, 50, Radeče; Frančiška
Ocvirk, 76, Arja vas; Jožef
Kužner, 81, Gomilsko; Ivan-
ka Vidovič, 59, Škofja vas in
Giulija Podergajs, 62, Škofja
vas.
GORNJI GRAD
Ivan Božič, upokojenec,
Bočna.
HRASTNIK
Julijana Bezgovšek, 74, go-
spodinja, Gore pri Hrastniku.
LAŠKO
Anton Videč, 63, preužitkar,
Olešče; Franc Ropret, 77,
upokojenec. Strmca; Amalija
žveplan, 70, preužitkarica, La-
žiše; Kari Pašnik, 84, upo-
kojenec, Rečica in Matilda
Funkel, roj. železnik, 64, go-
spodinja, Bukovca.
LJUBNO OB SAVINJI
Janez Cajner, 81, gozdni de-
lavec, Planina; Frančiška Er-
menc, 77, kmetovalka. Ter;
Ana Kliner, 25, invalid, Pri-
mož pri Ljubnem in Marija
Zagožen, 69, kmetovalka, Oko-
nina.
RADEČE
Ivan Jazbec, 92, Vrhovo in
Danica Kaše, 50, Radeče.
ŠENTJUR PRI CELJU
Franc Zdolšek, 90, upokoje-
nec, Primož pri Šentjurju.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Martin Cakš, 81, Vrh in
Mihael Kampuš, 81, Pijovci.
ŽALEC
Jožefa Šketa, 78, kmetoval-
ka, Orla vas; Ivana Svet, 83,
kmetovalka. Kaplja vas; Fer-
dinand Pušnik, ад, upokoje-
nec, Gornja vas; Cecilija Glu-
šič, 70, upokojenka, Petrov-
če; Marija Križan, 74, polje-
jdelka železno; Jakob Virjent,
75, upokojenec, Vransko;
Alojzija Pere, 78, kmetovalca,
Zabukovje; Marija Vratnik,
65,	gospodinja, Doborovlje;
Afra Lamprečnik, 69, upoko-
jenka, Pondor; Frančišek Go-
milar, 65, poljedelec, Stopnik;
Viktor Leben, 67, upokoje-
nec, Prekopa; Janez Jazbec,
92, upokojenec, Vrhovo; Ma-
rija Cetina, 78, kmetovalka,
Dobrteša vas; Marija Cverlin,
81, kmetovalka. Nova vas
pri Šentjurju in Pavla Zatler,
66,	dr. upokojenka, Žalec.
Nov zločin v Celju
Na smetišču pod GoIovq.
so med smetmi našli del ^
ške noge.
Pred dnevi je delavec u
munalnega podjetja Pr^^
Podvomik pri urejeva^
smetišča pod Golovcem mi
smetmi našel nogo, ki je ?
la brez kože in odsekana p^
kolenom. O najdbi je tau
obvestil delavce Milice j
UJV v Celju. Posebna koč
sija, v kateri je bil [Л
rxiravnik, je nemudoma pw
šla na kraj najdbe. Nogo
spravili, da bi pozneje z rej^.
genom in sodno medicinslj^
mi preiskavami ugotovili j.
lîaj gre.	♦
V omenjenem času v сек
ßki bolnišnici niti v zdra».
stvenem domu ni nihče s p^^
dobno poškodbo iskal zdra»,
niske pomoči. Delavci, ki so
e avtomobilom zbirali srne^
trdijo, da so omenjene srnetj
?;brali v treh ulicah stano,
vanjskega naselja Na otoku,
Vest o najdbi se je hitro
razširila po mestu, ljudje so
takoj povzeli, da gre po vsej
verjetnosti za nov zločin
Preiskava je v teku.
Prva jugoslovanska žič-
na industrija je bila usta-
novljena v Celju leta 1921.
in začela izdelovati vse
vrste žičnih pletenin, že-
lezne postelje in druge že-
lezne konstrukcije.
Odkritje ognj es talnega
amorfnega kremen jaka v
okolici Štor je dalo grofu
Monitecuccoliju idejo, da
je leta 1879 zgradil tovar-
no šamota. Samotama je
kot edina tovrstna tovar-
na pozneje prešla v last ve-
leindustrijalca Petra Maj-
diča.
Avstrijska družiba za pro-
met petroleja v Gradcu je
3. febr. 1919 Mestni urad'
Celje obvestila: »Vaše ce-
njeno pismo vzamemo
hvaležno na znanje, pri-
pomniti pd moramo, da
зе pooblaščencu NarOidne
vlade ni posrečilo, peljati
se v Galidjo in se je mo-
ral iz Dunaja vmiti. Upa.
mo pa, da bo promet sko-
zi čeho-slovaško državo v
[lajikrajšem času vzpostav-
ljen tako, da bo mogoče
menovanemu odpotovati v
Krakov, da dobimo za Ju-
goslovansko državo čim-
prej petrolej.
Blagovolite to v vednost
vœli, ter beležimo z " od-
ličnim spoštovanjem.
Mestni urad Celje je 18.
januarja 1919 Narodni vla-
di SHS v Ljubljani poro-
;al o potrebah po petro-
leju: »Z ozirom na tamoš-
njo odredbo se poroča, da
ima prehranjevalni urad
mesta Celje 6594 gospo-
dinjstev in ne 5.000, kakor
je razvidno iz razdelilni-
ka. Ker pa bodo Cinkarna
(357 gospodinjstev), ke-
mična tovarna (45 gospo-
dinjstev) in Majdič (43 go-
spodinjstev) kot vojna
isveza posebej, ostane za
celjski okoüá 6149 gospo
linjstev.
V zadnjem času je tud/
mestna plinarna vsled pre-
moga popolnoma prenehala
svoje delovanje. Vsled te-
^a bode sedaj potreba ve-
liko več petroleja za raz-
lične obrtmke, zaivode,
cerkve, urade itd.
Na podlagi gori ome-
njenih podatk-ov naj bla-
govoli Nar. Vlada vzeti na
znanje, da se bode razde-
lilnik v toliko moral spre-
meniti, da ne bodemo sa-
. mo za 5000, ampak za 6150
gospodinjsteiv dobivali pe-
trolej.«
OBJEKT ZA
OBJEKTOM
^вевк na področju
^oiv. in varstva so
fgcje kí)t jp: denarja —
lujno bo združevanje
jiEDSTEV
Izvršni odbor občinske kon-
jrence Socialistične zveze
;elje se je v razpravi o vr-
tnem redu investicij, ki bi
jji naj na področju družbe-
¿h služb vložili in uresničili
JO leta 1972, opredelil takole:
¡eijsko območje nujno po-
jebuje novo posebno šolo.
jredstva zanjo bi morale pri-
čevati tudi sosednje občinć,
ji bi želele v tem zavodu šo-
jti svoje otroke. Tako kot
^ posebno šolo, govore tudi
podatki o otrocih, ki bi obi-
¡fcovali novo osnovno šolo na
jtoku S tem bi sprostili
prostore v drugih šolah, hkra-
¡i pa otrokom novega nase-
lja omogočili šolanje v bolj-
ih pogojih.
Na področju otroškega var-
stva so potrebe — kljub ne-
katerim lepim uspehom v
pdnjih letih — še vedno zelo
pereče. Najprej bo potrebno
¡[ograditi šolsko kuhinjo* v
¿ici 29. novembra, saj bi s
Éem dodobra rešili problem
Bskrbe s toplim opoldanskim
obrokom velikega števila celj-
ikih otrok. Zgraditi pa bo
treba tudi dve vzgojno-var-
stveni ustanovi — na Hudinji
in na Otoku, kjer bodo zgrad-
bo, v kateri zdaj domuje šol-
ska skupina, morali zaradi
gradnje novega doma upoko-
jencev, podreti.
Razumljivo je, da za te
potrebe v občinskem prora-
čunu ne bo dovolj denarja.
Izvršni odbor zato podpira
prizadevanja skupščine, da bi
tudi za reševanje teh vprašanj
zbrali sredstva z družbenim
dogovorom. Potrebno pa bo
seveda sodelovanje vseh sa-
moupravnih dejavnikov in
Ibčanov, ki so za rešitev ome-
[njenih predlogov gotovo živ-
lljenjsko zainteresirani.
i. b.
OBNOVLJENI
LOKALI
v teh dneh na več mestih
T Celju obnavljajo poslovne
lokale. Na Tomšičevem trgu
bosta dobila povsem novo
podobo mesnica in komisij-
ska trgovina, vtem ko v Gob-
čevi ulici Na-na preureja do-
datne gostinske prostore za
pivnico »Zlatorog«. Pred krat-
•tim so tudi zaprli posloval-
nico z inštalacijskim materia-
lom »Labod« na koncu Stane-
tove ulice. To trgovino je
imelo v najemu trgovsko
Podjetje »Tehnomercator«, si-
cer pa je last »Kovinotehne«
Slednja bo lokal prenovila in
Uredila tu sorazmerno veliko
specializirano trgovino z in-
stalacijskim materialom. Po-
öieje bodo hišo porušili in
■la tem prostoru postavili no-
poslovno zgradbo.
k.
LOVSKA SREČA
ciani lovske družine Lo-
ka pri Zidanem mostu so
na zadnjem pohodu imeli
veliko srečo. Ustrelili so
pet fazanov in dva zajca!
Med loci sta bila tudi
dva iz Zidanega mosta:
OUCEK in upokojeni šol-
ski upravitelj 74. letni Jo-
že OROŽNIK.
S. SKOCIR
VEČ
POZORNOSTI
MLADINI
v soboto je bila v Žalcu I.
seja občinske konference
ZKS, katere sta se udeležila
tudi član IS SRS ing. Milovan
Zidar in sekretar medobčin-
skega sveta ZKS za celjsko
področje Janez Zahrastnik.
Uvodno poročilo o bodo-
čem delu komunistov v žalski
občini je prebral Vlado Gori-
šek, ki se je zlasti zavzel za
to, da morajo v bodoče vsi
komunisti pokazati do dela
večje zanimanje. Do zdaj se
je pojavljalo, da so pri delu
srečevali ene in iste ljudi,
drugI pa so stali ob strani ali
pa kritizirali. Med komunisti
morajo doseči zlasti akcijsko
in idejno- enotnost. Ob za-
ključku je govoril tudi o ne-
katerih ekonomskih izhodi-
ščih in se zavzel za racional-
no dehtev sredstev, za hitrej-
ši razvoj industrije, podpirati
je treba integracijske procese
in dati še večji po vda rek
kmetijstvu, kjer se srečujeta
družbeni in privatni sektor.
V razpravi so se navzoči
zlasti zavzeli za večje in skrb-
nejše delo z mladino, ki je
potencialni kandidat vsake
organizacije. V krajevnih
skupnostih je treba vskladiti
posamezne programe in tako
doseči čvrstost in pozitivno
izpeljano akcijo.
Ob koncu so izvolili nov
občinski komite in njegove
organe.
T. V.
NOTRANJI ODNOSI
IN STROKOVNI
KADRI
Zadnja konferenca organiza-
cije ZK v tovarni EMO je
bila posvečena gospodarskim
rezultatom in problemom po-
djetja, o čemer je govoril
glavni direktor Rado Bremec,
medtem kd so v osrednji točki
dnevnega reda razpravljali o
poročnu sekretarja Staneta
Verbiča o aktivnosti in de-
lovanju organizacije v prihod-
njem obdobju.
Med najvažnejše zaključke,
sprejete po obeh poročilih in
zelo temeljiti razpravi, bi
mogli šteti spoznanje, da bo
za uspešno poslovanje pod-
jetja nujno urediti notranje
odnose in se zavzeti za us-
treznejšo stimulacijo strokov-
nega kadra. Strokovnjaki v
EMt) imajo namreč za 200 do
600 din nižje mesečne prejem-
ke kot strokovnjaki v drugih
podjetjih, zato ni čudno, če
je tudi fluktacija precejšnja.
V podjetju zdaj preučujejo
sistem nagrajevanja, ki pa bo
moral biti zastavljen tako,
da bodo osebni dohodki odraz
dejanskega dela.
Konferenci so prisostvovali
tudi predsednik ekonomske
komisije pri CK ZKS Zvone
Dragan, predsednica občinske
skupščine Olga Vrabič in po-
litični sekretar občinskega ko-
miteja ZKS Štefan Korošec.
dhr
FOTOGRAFI POZOR
Občinski svet Ljudske teh-
nike v Celju pripravlja 1.
medklubsko razstavo fotogra-
fij, filmov in barvnih diapozi-
tivov, na kateri imajo pravi-
co sodelovanja vsi klubi, ki de-
lujejo na celjskem območju.
Za razstavo, ki jo bodo
odprli 13. decembra v foyerju
SLG, je treba poslati razstav-
no gradivo (vsaj največ 10
fotografij, štiri fihne oziroma
štiri diapozitive — velikost
30x40 cm) do 28. novembra.
Posebna komisija bo ocenila
poslana dela in podelila v
vseh kategorijah zlato, sre-
brno in bronasto medaljo ter
pet plaket.
Vsak udeleženec bo pre-
jel razstavni katalog.
teve
VRTNICE PO 6 IN
8 DINARJEV
Ljubiteljem vrtnic je to je-
sen znova lepo postreženo.
Semenarna in kmetijska apo-
teka prodajata iz uvoza v re-
du pakirane vrtnice. Grmi-
ček velja 8 dinarjev. Uvože-
ne vrtnice iz Madžarske
(sveže izkopane in zelo zdra-
ve) prodaja tudi vrtnarstvo
v Medlogu. Tu je bil izbor
v teh dneh zelo lep, saj so
prodajali več kot 25 vrst vrt-
nic. Cena madžarskih vrtnic
je 6 dinarjev, če torej letoš-
nje jesenske cene primerja-
mo z lanskimi, so tokrat ce-
ne vrtnic nižje za 2 do 3 di-
narje. Tudi tulipane je še
moč kupiti, vendar izbira
(razumljivo, saj smo že v
drugi polovici novembra) ni
več tolikšna. Kdor si jih je
pravočasno nabavil, bo na
pomlad lahko na svoji gredi
občudoval čudovite barve.
K.
POJDIMO V GORE
v samozaložbi dr. Ervina
Mejaka je te dni izšla skrom.
na, a težko pričakovana bro-
šurica, ki ji je avtor dal na-
slov »Pojdimo v gore«, že
naslov pove, da gre za vodni,
ka, za planinskega vodnika,
ki nas sprva iz Celja popelje
na bližnje in manj zahtevne
izlete in pozneje povabi v
gore, dokler se končno ne
znajdemo pri Aljaževem stol-
pu vrh Triglava.
Eh'aintrideset izletov je na-
menjenih bližnji in daljnji
celjski okolici, zadnji pa, kot
rečeno, Triglavu.
Dr. Ervin Mejak je s svojim
prispevkom počastil tudi 75-
letnico organiziranega planin-
stva v Sloveniji.
Knjižica, po ceni 10 din, bo
naprodaj v pisarni celjskega
planinskega društva pa tudi
v celjskih knjigarnah. Izšla
je v nakladi 1.000 izvodov.
PRIREDITVE
PROSTE
KAPACITETE
Na celjskem turističnem ob-
močju je povsod dovolj pro-
stih mest v zdraviliščih, ho-
telih, gostiščih in pri zaseb-
nikih. V Rogaški Slatini je
trenutno prostih 189 ležišč.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so planinski dom
v Logarski dolini, bife slap
Rinka, dom na gori Oljki,
Celjska koča, dom na Sveti-
ni in Mozirska koča. Nova
žičnica na Golte deluje vsa-
ko soboto in nedeljo.
Izletišče na Starem gradu
je odprto vsak dan od 9. do
20. ure, Friderikov stolp pa
je čez zimo zaprt.
PLESNE
PRIREDITVE
V hotelih Celeia v Celju
in Paka v Velenju imajo
vsak dan razen nedelje oziro-
ma ponedeljka mednarodni
barski program s plesom.
Ples je ob sobotah in nede-
ljah tudi na Dobrni v hotelu
Triglav, v Kajuhovem domu
v Šoštanju in v Zdravilišču
ter Pošti v Rogaški Slatini.
KOPALNI BAZENI
Vsak dan sta odprta pla-
valna bazena na Dobrni in v
Laškem.
DRSALIŠČE
Umetno drsališče v Mest-
nem parku je odprto vsak
dan od 9. do 12. in od 14. do
19. ure. Ob petkih je drsali-
šče rezervirano za rekreacij
sko drsanje starejših.
LIKOVNI SALON
Odprta je razstava risb in
olj Moša Pijade. Razstavlja
45 del.
TEDNIKOVA
PLOŠČA
Deseti novi naročnik na
NOVI TEDNIK in tako torej
dobitnik TEDNIKOVE PLO-
ŠČE je Avgust Drobež iz
Pondorja 7 pri Taboru. Po
pravihh naše igre pa smo iz-
žrebali še izmed starih naroč-
nikov enega iz Tabora, ta pa
je Roza Fideršek, Loke 37,
Tabor. Čestitamo!
19. ob 15.30 uri Nepokopa-
ni mrtveci za II. mladinski
abomna in izven. V vlogi Lu-
cie nastopa Marjana Krošlo-
va.
21. ob 15.30 uri Nepokopa-
ni mrtveci za I. mladinski
abonma in izven. V vlogi Lu-
cie nastopa Jana šmidova.
23. ob 10.00 Nepokopani
mrtveci za I. nedeljski mla-
dinski abonma in izven. V
vlogi Lucie nastopa Marjana
Krošlova.
25. ob 19.30 uri Nepokopani
mrtveci, gostovanje v Zagor-
ju. Lucie — Jana šmidova.
UNION:
19. do 23. ameriški barvni
film »Past v Grand kanionu«
24. do 25. ameriški barvni
film »Maček detektiv«
METROPOL:
19.	italijanski barvni film
»Kralj Oidip«
20.	do 23. ameriški barvni
film »Moji otroci, tvoji otro-
ci, najini otroci«
24. do 26. ameriški barvni
film »Kleveta«
DOM:
19.	francoski barvni film
»Posilstvo«
20.	do 23. ameriški barvni
film »Pas nedolžnosti«
24. do 26. francoski barvni
film »Praznik brez veselja«
DOBRNA:
22. in 23. novembra ameri-
ški barvni film »Maček de-
tektiv«
Predstave so v kinu Union
in Dom vsak dan ob 16., 18.
in 20. uri, v Metropolu ob
16.30, 18.30 in 20.30 uri v kinu
Dobrni pa v soboto ob 20.,
v nedeljo pa ob 17. in 20. uri.
NOVOSTI
S POLIC ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Kalivoda R.: Moderna du-
hovna stvarnost in marksi-
zem. V Ljubljani 1969. S.
33005.
Vitanovič S.: Andre Žid i
francuski klasicizam. Beograd
1967. S. 33084/8.
Stanojčić Ž. S.: Jezik i stil
Iva Andriča. Beograd 1967.
S. 33084/11.
Garaudy R.: O realizmu
bez obala. Zagreb 1968. S.
33085.
Horvat B.: Ogled o jugo
slavenskom društvu. Zagreb
1969. S. 33086.
Estreicher K.: Collegium
Maius i zbiory Muzeum Uni-
wersytetu Jagiellonskiego.
Krakow 1967. S. 33094.
Pavičević R. L.: Država kao
konfederacija komune. Beo-
grad 1969. S. 33099.
Rus V.: Dijalektika čoveka
i sveta. Beograd 1969. S.
33100.
Projektovanje gpupne teh-
nologije. Beograd 1969. S.
33104/4.
Studija i merenje rada.
Beograd 1967. S. 33104/5.
ŠE O OLJNIH
PEČEH
Ob »Pogovoru o oljnih
pečeh«, ki je bil objavljen
v zadnji številki Novega
tednika bi imel pripombo
za vse lastnike omenjenih
peči. Poleg vsega poveda-
nega v članku je še zelo
važno, da je v sobi čim-
bolj suh zrak, žato ne
smemo sušiti nobenega pe-
rila ali kuhati na oljni
peči. Ce bi to delali se
nam bo že v pvol ure na-
brala v peči debela plas>t
saj, česar pa si večina po-
trošnikov ne zna razlagati,
zakaj je do tega prišlo.
EDO LORGER,
Celje
KJE LAHKO KU-
PIM «SAVINJSKE
NOVICE«
V zadnji številki Novega
tednika ste pisali o čas-
niku Savinjske novice. Za-
nima me, kje omenjeni
list tiskajo, koliko stane
izvod in če se lahko na-
ročim na njega.
SLAVKO MERLAK,
Sp. Ložnica 27,
p. Zg. Ložnica
ODGOVOR
List Savinjske novice iz-
daja občinska skupščina v
Mozirju, tiskajo ga v Celj-
skem tisku, izvod stane 1
dinar, naročite pa ga lah-
ko: Savinjske novice.
Skupščina občine Mozirje.
NERESNIČNI
PODATKI V STARI
KRONIKI
Novi tednik, 29. oktobra
1969, v rubriki Stara kro-
nika opisuje cinkamiško
stavko leta 1935
Pisec je dobil nekje na
p>ol resnične podatke. Ko-
lektivna p>og<^ba ni bila
podpisana v sporazumu
vseh delavcev. Da so šli
delavci na delo, sta jih
prepričala predsednik II.
rudarske skupine Pliber-
šek in Kopač, ki sta rekla,
da bo direktor Lazarjevič
zaprl tovarno, če ne bodo
delali.
Nasprotno nas je ta-
kratni tajnik Franc Les-
kovšek opominjal naj se
stavka nadaljuje do zma-
ge.
Stavka ni bila dosežena
z zmago, zato kolektivne
pogodbe nisva podpisala
jaz in še neki Jože. Podpi-
sali so samo zaupniki na
strani Pliberška. Dvajset
noči sem prespal v gaber-
skih zaporih, čez dan pa
delal za kazen pri zidarjih
za najnižjo plačo. Vzdr-
ževal pa sem sedem čla-
nov družine!
In še nekaj! Radio Celje
med tednom že več kot
mesec dni zelo slabo sli-
šim v šmartnem ob Paki.
Ob nedeljah je v redu.
Morda bi se nekako dalo
odpraviti motnje, kajti ta-
ko se skoraj nič ne razu-
me.
Tovariško vas pozdrav-
ljam!
ANTON SIVKA,
Šmartno ob Paki 125
HIJENE NA
GOLOVCU
Na dan mrtvih so se
pojavile na grobovih po-
kopališča na CJolovcu hi-
jene v človeški podobi in
kradle vse, kar se jim je
zdelo vredno vzeti. Tako
so z nekega groba pokra
dli mlade ciprese ovij alke,
saj so verjetno vedeli, da
je njihova cena precejš-
nja. Sknmilec naj se ob
pogledu na sadike zave,
da je tatvina izvršena na
grobu in pravi bi bilo, da
bi ga pekla vest vse živ-
ljenje.
Ime tatu je znano, zato
mu svetujem, da ciprese
čimprej posadi tja, kamor
spadajo, sicer bom v pri-
hodnji številki objavil ime
skrunilca grobov.
TONE GROBELNIK,
Celje, Muzejski trg 3
POJASNILO
UREDNIŠTVA
v našo redakcijo dobi-
mo vsak dan veliko pisem.
Na žalost vsa niso pod-
pisana s polnim imenom
avtorja in brez vistreznih
naslovov. Tako prosimo
tovarišici Magdo in Majdo
ter tovariša ali tovarišico
C. A. iz Celja, če želijo,
da objavimo tudi njihova
pisma, da nam pošljejo
popoln naslov, v obrat-
nem primeru bodo pisma
romala v koš.
Torej v bodoče, če nam
boste pisali, naj velja pra-
vilo: sestavek bomo obja-
vili samo pod pogojem,
da bo p>odpisan s plnim
imenom in priimkom ter
opremljen z naslovom. Ja-
sno je, da lahko na i>oseb-
no željo avtorja objavimo
samo začetnici imena —
vendar moramo za osebno
evidenco ter eventualne
pripombe imeti cel na-
slov.
Vaših pisem bomo veseli
in vabimo vas k sodelova-
nju. Pogoj je poln naslov,
vse drugo bomo primora-
ni vreči v koš!
UREDNIŠTVO
Zdravilišče Rogaška Slatina - 300 let -
DONAT - po vsebini in količini mineralnih
snovi edinstvena zdravilna voda, ki zdravi
obolenja žolča, želodca in presnove
GABERČANI V FINALU
Celjski nokeji&ti na travi so dosegli svoj naj-
veï'ji uspeh. V poliinalnem prvenstvu za jugo-
slovanski pokal so v severni skupini premagali
rrešnjevko 2:1 (1:1). Odločite/ je padla šele v
podaljšku, ko je v 78 min. prodorni Bon dosegel
svoj drugi zadetek srečanja. Celjani so bili vse-
skozi boljše moštvo, toda v zaključnih akcijah
so bih preveč mehki. Boljšo igro so prikazali
— Emil Kolenc, Bon, Iskrač. Lednik in Jezernik
jk
NEPKIC.\K()V.%NI PORAZ Í'ROTI MLADO-
STI — V nadaljevanju zvezne lige v hokeju na
travi so celjski igralci Partizana Gaberje nepri-
čakovano, toda popolnoma zasluženo izgubili
proti zagrebški Mladosti 0:2 (0:1). Srečanje, ki
je bilo kvalitetno, je pokaralo, da so domačini
zaradi sOabe taktike v napadu omogočili gostom
uspeh. Drugi zadetek je bil sicer precej dvom-
ljiv, kajti Gračanin je pred zaključnim strelom
žogico s telesom ustavil, kar pa ni dovoljeno.
med najboušimi .štirimi — Celjski ho
kejisti na travi bodo v polfinalu zveznega po-
kalnega tekmovanja igrali v nedeljo ob 10.30 uri
proti najboljši ekipi Srbije — Subotičanki iz
Subotice. To srečanje in srečanje .Jedinstvo Za-
greb
DVAJSET LET ŠAHA
V CINKARNI
Pred 20. leti so v Cinkarni ustanovili šahov-
sko sekcijo. Ob tem pomembnem jubileju so
pripravili več brzoturnirjev za posameznike in
ekipe ter odprto prvenstvo Cinkarne. Na svečani
seji so pregledali dosed&nje delo, razglasili re-
citate ter podelili priznanja in diplome, teve
ŽALSKI NOGOMETAŠI
_V KRIZI_
Zadnjo tekmo v Senovem žalski nogometaši
niso ociigrali in So jo predali brez borbe. To je
prvič v zgodovini žalskega nogometa, da so mo-
rali tekmo -¿aradi ponianjkanja finančnih sred-
stev odpovedati. Vse kaže, da bo NK Žalec raz-
padel, saj je klubsk? blagajna popolnoma praz-
na, dotacija, ki so jo dobili od ObZTK pa je za
letošnje leto znašala komaj 500 din. Pri klubu
še vedno upajo, da bodo s pomočjo delovnih or-
ganizacij, ki so že do sedaj pokazale veliko ra-
zumevanje, uspeli zbrati toliko sredstev, da bodo
lahko nadaljevali z nastopanjem v lig:'.
J. GROBELNIK
BAUMAN ODLIČEN V PTUJU — Nogometaši
Celje — Kladivar so v zadnjem kolu RNL do-
segli nepričakovani uspeh. Z domačo Dravo so
iztržili eno točko. Rezultat srečanja 2:2. Strelec
prvega gola je bil černič, drugega p>a Plevčak.
V zadnjih minutah igre pa so igralci Drave
uspeli kljub odlični obrambi celjskega vratarja
Baumana rezultat izenačiti. Celjani so jesenski
del prvenstva zaključili na razpredelnici na 9.
mestu z 8 točkami.	^ j k
STEKLAR JESENSKI PRVAK V VCNL je
Steklar iz Rogaške Slatine obdržal vodeöo po-
zicijo. Nogometaši tega športnega kluba bodo
tako skupaj z Branikom spomladi odločili o no-
vem članu republiške lige. Za sedaj imajo igral-
ci Steklarja prednost ene točke.
VAJENSK.% ŠOLA BORIS KIDRIČ NAJBOLJ-
ŠA — V finalnem tekmovanju v nogometu je
vajenska šola Boris Kidrič premočno premagala
Rudarski šolski center Velenje 4:0 in s tem
osvojila naslov srednješolskega prvaka celjskega
medobčinskega F>odročja. Tretje in četrto mesto
si delijo nogometaši Trgovske šole iz Celja in
gimnazije iz Velenja. Tekmovalo je 15 ekip. jk
PRVI ZMAGI ŠTIRI
TOČKE
Start celjskih hokejistov v inter pokalnem
tekmovanju je bil nadvse uspešen. Da bi bil
tudi konec tak! V prvi tekmi so prejšnjo sredo
nastopili v Gradcu in premagali tamošnji GS V
s 6:4 (2:2, 2:2, 2:0). To je bla izredno razburljiva
in ostra igra, v kateri ste se ekipi vse do konca
druge tretjine menjavali v vodstAOi. Odločitev je
prinesla šele zadnja tretjina, v kateri so Celjani
dosegli še dva gola. Pri streljanju na gol je bil
najbolj uspešen Cretnik s tremi zadetki, po ene-
ga pa so dali šmerc. Cvetko in Kolenc.
V soboto zvečer pa so na drsališču v mest-
nem parku gostili odlično ekipo iz Leobna. Zma-
gali so domačini, celjski hokejisti, z rezultatxjm
10:6 (3:1, 4:2, 3:3). Tudi to je bila lepa in dobra
igra. Zmaga Celjanov je bila zaslužena, četudi
so imeli gostje v svoji vrsti odličnega češkega
Igralca.
SMUČARSKI CENTER V LIBOJAH — Še dober mesec in smučišča v Lihojah bodo oživela. Če bo šlo vse
sreči, bo tristo metrska proga, kjer je tudi vlečnica,v letošnji zimi osvetljena in bo tako možno smučanje
tudi v nočnem času. Smučišča, do katerih vodi asfaltirana cesta — od Petrovč do Liboj 4 kilometre — so
zlasti primerna za otroke in začetnike. Žičnica je last Šolskega športnega društva na osnovni šoli v Žalcu,'
ki ga vodi profesor telesne vzgoje Vlado Veber. Upajo, da bodo uredili tudi situacijo z vojsko, ki ima na smu-
čiščib prostor za vaje. Njim je treba poiskat ustrezen prostor in potem bo center v Libojah lahko še bolj^
zaživel.	t^'ve
V	9. kolu CNF so nogome-
taši Žalca doma izgubili
srečanje z TVD Partizanom
iz Šoštanja z 3:1. Edini gol
za domačine je dosegel Di-
mitrovič. Na lestvici so z eno
točko na zadnjem mestu.
Za pokal Slovenije so igral-
ci badmintona iz Braslovč
gostovali v Ljubljani in pre-
magali ekipo ŠŠD Tone Tom-
šič z 6:3l. Braslovčani so na-
stopili v postavi: Irnian,
Kralj, Jezernik in Rovšnik.
V sredo v nadaljevanju tek-
movanja igrajo doma z eki-
po Ledine iz Ljubljane.
Na klubskem prvenstvu v
badmintonu v Braslovčah je
pri mladincih zmagal Hajn-
šek pred Gajškom, Turnškom
itd., pri mladinkah pa Хл^са
Strniša pred Katico Strniša,
Gajškovo itd.
V	drugem kolu šahovske
podzveze Celje je ekipa Sa-
vinjčana I. gostovala v Šent-
jutrju in zmagala s 3:1. Dru-
ga ekipa Savinjčana pa je
doma premagala Celje II tudi
s 3:1.
Na mesečnem šahovskem
brzoturnirju ŠK Savinjčan iz
Šempetra je zmagal štor-
man 8,5 točk pred Skokom
7,5, Florjancem, Vošnjakom
7 točk itd.
ŠŠD Braslovče je pred dne-
vi organiziralo klubsko prven-
stvo v namiznem tenisu. Fri
pionirjih je zmagal Rojnik
pred Irmanom, Zupancom
itd. Pri pionirkah pa Rakova
preri sestrama Ivico in Ka-
tico Strniša itd.
Sindikalnega občinskega
prvenstva v namiznem te-
nisu se je udeležilo 19 igral-
cev. Prvi je bil Kostič, sledi-
jo pa mu Mehting, Fonda,
Dolinšek itd. T. TAVČAR
DANES NASTOP
V BRNU
v ponedeljek je ekipa
celjskih hokejistov odpo-
tovala v Brno, kjer bo so-
delovala na turnirju v po-
lastitev 50-letnice Elgarto-
ve gimnazije, to je šole,
3 katero imajo Celjani že
nekaj let prisrčne stike.
Po programu turnirja bo-
do danes ob 12. uri igrali
z gimnazijsko ekipo, jutri
5 reprezentanco brnskih
študentov, v petek pa z
niladim moštvom Fiissena
z zvezne republike Nem-
iije.
OB RAZPRAVI: ZAVOD DA ALI NE
DRUŠTVA NAJ VZDRŽUJEJO
Tudi druga seja članov sve-
ta za telesno kulturo pri celj-
ski občinski skupščini, tokrat
razširjena s predsedniki
športnih in telesnovzgojnih
društev, ni dala v bistvu dru-
gačnega mnenja kot prva. če-
prav ob nekoliko različnih
stališčih in tudi željah, da bi
morali bolj konkretno po-
znati nove predloge in pobu-
de, so se odločili, da naj skrb
za vzdrževanje športnih ob-
jektov ostane še naprej v
društvih. Po zaslugi amater-
skega dela je namreč velika
večina organizacij posvetila
vzdrževanju objektov veliko
pozornost ter zato deležu, ki
so ga dobili iz občinskega
sklada, dodali še svoja sred-
stva in svòje prostovoljno de-
lo. Na ta. način je bilo vzdr-
ževanje objektov skrbno in
najcenejše. In tako naj bo
tudi v naprej.
Beseda pa je stekla še o
gradnji novih. Tu se je uve-
ljavila misel, da naj bi znova
utrdili prioritetni vrstni red
in se potem, ko bodo znani
viri in načini financiranja od-
ločili za konkretno akcijo.
Razgovor pa je odprl še en
problem, namreč, da .so po-
menki s predsedniki ali pred-
stavniki društev izredno ko-
ristni in da bi na takšnih sre-
čanjih lahko rešili marsika-
tero vprašanje in zagotovili
enotnejšo pot v izvajanju po-^
litike. Na koncu koncev je še j
niz odprtih vprašanj, ki bi i
jim morali dati jasnejšo po-
dobo. V tej zvezi ne gre sa-;
mo za gradnjo objektov, mar-'
več tudi za prihodnje delo
prenekaterih društev, za ob-1
ravnavo nekaterih organiza-1
cijskih vprašanj in podobno.
VISOKA ZMAGA '
BRANIKA
šahisti Celja so visoko pre-,
magali Branik iz Maribora s'
6:2. Točke so osvojili Pešec,
Janežič, Studnička, Bertinač
in Gruber, remizirala pa Jaz-
bec in Pongračeva. Celjani
tako še naprej vodijo na lest-
vici republiške lige.
T. VRABL, CELJE
VIRTUOZ NA LEDU
Albin Felc, zaposlen' v celjski Kovinotehni, drugače pa eden izmed najboljših
hokejistov v JugosUmji, v posebnem intervjuju govori za bralce Novega tednika
Ko sem mu segel v roko,
si skoraj nisem mogel pred-
stavljati, da se resnično po-
govarjam z enim najboljših
jugoslovanskih hokejistov v
zadnjem desetletju, Albinom
Felcem, članom trinajstkrat-
nega državnega prvaka Jese-
nic.
Zaposlen je že od maja le-
tošnjega leta pri celjski Ko-
viftotehni, ki ima svojo poslo-
valnico tudi na Jesenicah.
»Izredno sem zadovoljen v
novem podjetju. Vsi mi zelo
pomagajo in športno se lahko
povsem udejstvujem,« so bile
njegove prve besede, ko ga
je sprejel Ivo Zupane.
Felca sem videl igrati na
svetovnem prvenstvu v Ljub-
ljani, gledal sem ga na tele-
vizijskih ekranih, bral poro-
čila o njem po časopisih. Vsi
so si enotni v tem, da je
Felc s svojo igro pravi vir-
tuoz na ledu, neprekosljiv
mojster, ki usmerja puck s
palico tako kot čarovnik. Po
postavi je droban in ne bi mu
prisodil, da se lahko na ledu
tako okretno obrača.
Dovolite, da začneva s for-
malnim vprašanjem. Kako ste
začeli?
»Drsalke smo dobili v klu-
bu, palice pa od starejših ig-
ralcev. Popravili smo jih in
igrali. Hokej je bil takrat naj-
cenejši zimski šport in igrali
smo ga lahko tudi zvečer, ko
smučati zaradi teme nismo
mogli. V prvem moštvu sem
prvič nastopil pred 13. leti in
z ekipo Jesenic osvojil dva-
najst naslovov državnih prva-
kov. Torej sem bil razen en-
krat vseskozi zraven.«
S kom ste skupaj začeli?
»S Smolejem, Tišlerjem, Ra.
vnikom smo se priključili sta-
rejšim igralcem Valentarju,
Klinarju, čebulju, Kristanu,
Novaku, Trebušaku in osta-
lim. Takrat smo bili najmlaj-
ši, danes pa smo že najsitarej-
ši«.
Prvi nastop v državni repre-
zentanci?
»Leta 1959 proti Vzhodni
Nemčiji. V reprezentanci sem
odigral že preko sto tekem.«
Letos ste ponovno v izvrst-
ni formi. Vzrok?
»Pravzaprav nas ni nihče
razen Boga Jana zapustil, vr-
nil se je Tišler, treniranje pa
je prevzel prejšnji igralec Kli-
nar. če bi vsako leto ostali
skupaj — to je predpogoj —
bi dosegli še večje uspehe.
Realen vrstni red v zvezni li.
gi pa bi bü: Jesenice I., Jese-
nice II., Medveščak, Partizan,
Olimpija pa bi se s samo
svojimi igraJci — zdaj zanjo
nastopa sedem Jeseničanov!
— skupaj s Slavijo borila
proti izpadu.«
Proti kateri ekipi najraje
igrate?
»Japonski. To so izredni
borci, saj ne odnehajo tudi,,
ko so že povsem poraženi,« j
Želje?	'
»Ponovno osvojiti naslov dr-
žavnega pn'aka, čimbolj ša ;
uvrstitev v Alpskem pvokalu
in na svetovnem prvenstvu v ■
Bukarešti. Letos bo reprezen- j
tanca izredno močna — igrali '
bodo tudi Tišler, Gale in Bo-
go Jan.«	!
še mislite na odhod v tu-
jino?
»Zdaj ne več.«
Pravi, da bo še nekaj let
igral hokej. Torej še nekaj
let bomo lahko uživali v igri
virtuoza na ledu — Albina
Felca.	T. VRABL
Gostilna žičkarjeve v Velikem Kamnu pri Senovem. Skozi
okno je mlada gosiilničarka z lahkoto spremljala dogodke
okrog dober lučaj odmaknjenega vinskega hrama, v katerem
se je odigral zločin.
VAŠKA ROMANCA Z GRENKIM OKU SOM
o dogodku se je dolgo govori-
lo. To tembolj, ker so prišli mi-
ličniki in Požuna zaslišali. To
ne gre, da bi nekdo meni nič,
tebi nič bil tisti, ki izvaja za-
kon, pa čeprav je to na vasi.
Požun je zdaj hodil naokoli z
nožem. Ni ne prvi, ne edini in
ne zadnji. Toda nož je, četudi
ni bilo treba, rad kazal. Najbolj
pa mladi gostilničarki Mariji
Žičkar. Tisti, ki ie baje rada vi-
dela Kozoletovega Poldeta iz
Senovega. Tisti, ki ima Volks-
wagen. Tudi Polde je baje rad
videl Marijo, tako so vedeli vsaj
povedati nekateri. Mnogi. Kajti
skupaj sta vse pogosteje krenila
na izlet. Polde pa je tudi poso-
dil mnogo denarja Mariji, da bi
si kupila avto. ženske so zmaje-
vale z glavami, možje se nasmi-
momoru, kajti mladi Požun je
baje vse pogosteje pretil. Nez-
nosno. Izgubiti ljubico in denar.
Ha?
Ko sta se vračala iz Virštanja
ni bilo časa za ljubezen. Zo-
pet sta premlevala grožnje, o
Požunu in njenem samomoru.
Nato sta se odločila. Požun vsa-
ko popoldne stiska jabolka z Ju-
gom v njegovem vinskem hra-
mu. Ko pade mrak, ne bi nihče
videl, če bi ga kdo ustrelil. Po-
žuna.
V petek zvečer, ko je v gostil-
niški sobi pri žičkarici sedelo
enajst gostov, je mlada neopazno
zapustila prostor se vsedla v av-
tomobil in odbrzela v Senovo. Po
dogovoru. Leopold Kozole se je
tačas že sprehajaT ob cesti. Od-
Nato je nekdo prišel v gostišče
in povedal, da je neznanec ustre
lil Draga Požuna. Kmalu zatem
je vstopil še mladi Omerza, tisti,
v katerega noge bi naj priletel
pesek, ko je Požun streljal za
fanti. Kot naročen. Gostilničarka
je vneto trdila, da je Omerza
vstopil v gostišče po ve-
sti o uboju. Ubogi fant se je
dobro preznojil, dokler varnost-
ni organi niso našli ubijalca. Ta
je vse priznal. Vse. Tudi ono o
ljubljenju in ljubezni. Po uboju
je odšel peš proti domu, dobro
očistil pištolo in jo namazal z va-
zelinom. Nato je odšel spat, na-
slednje jutro delat, popoldne pa
k ženi, ki je pomagala pri go-
stiji v sosednji vasi. Bil je vesel,
kot običajno. V nedeljo zvečer
sta se z ženo vrnila, bil je ne-
•	y petek, 7. novembra, nekaj minut pred pol
sedmo zvečer so se na široko odprla vrata vinskega
hrama, streljaj nad vasjo Veliki Kamen. Neznanec, ki
je vstopil korak ali dva, je uperil pištolo v 18-letnega
Draga Požuna in trikrat ustrelil ...
•	V manj kot sedemdesetih urah so varnostni
organi ubijalca izsledili. Poleg priznanja, da je on
ubijal, je povedal tudi to, da ga je k temu pripravila
vaška gostilničarka.
•	Mar je moral Drago Požun res umreti zato,
ker je bil »nevaren«, ker je grozil ali ni mogoče moral
umreti tudi zato, da bi 39-letni moški dokazal svojo
neomajno ljubezen do mnogo mlajše ženske?
KDO IN ZAKAJ JE UBIJAL?
Miličniki, delavci UJV iz Ce-
lja in preiskovalni sodnik, so
bili že tretji dan na delu.
Nedeljsko popoldne se izliva
v mrak. Veliki Kamen se zdaj
ob nastopu mraka v ničemer ne
razlikuje od Malega Kamna. Ob
cesti šopek hiš, v rebri nad vas-
jo pa razmetane in vegaste bru-
narice. Vinski hrami. Cepe na
vrhu pobočja, ki se dviga proti
Veterniku.
Ljudje šušljajo, modrujejo in
odkimavajo z glavami. Nihče ne
upa izgovoriti imena na glas.
Ob takih dogodkih se vsak spo-
mni na nekaj, kar bi lahko ne-
koga vzpodbudilo k zločinu.
Varnostni organi vztrajno in na-
tančno zbirajo vse podatke. Vse
kar se je letos, lani ali vragsi-
gavedi kdaj zgodilo v kraju. Mo-
goče pa bodo ti drobci pozneje,
ko bodo sestavljeni kot mozaik
le naredili kakšno sliko.
V obeh gostiščih je nekaj ljudi.
Vsi so vznemirjeni, sumničijo
vse in vsakogar. Spijejo brizga-
nec, beseda nekako ne more ste-
či, zato se odpravljajo domov.
Mlada gostilničarka se vrača z
avtomobilom. Kje je bila? Vozila
je moža v Kostanjevico, kjer bi
se naj na novo zaposlil. Res je.
V soboto se je z avtomobilom
peljala na železniško postajo
ponj. Mož dela v Litiji, ob so-
botah se vrača.
Kdo bi naj ubil 18 letnega sr-
boriteža? Ha, bil je hraber. Ka-
ko hraber?, smo silili v ljudi.
Kako naj bo mladenič hraber?
Mar tako, da v jesenski noči z
vriskom opozarja nase?
Pred dvema mesecema se mu
je oče vračal z obiranja hmelja,
nekje pri Novem mestu. Domov
grede se je ustavil v gostilni pri
Zičkarju. Pozneje so ga našli
mrtvega v kozolcu. Varnostni or-
gani so ugotovili, da je možakar
vinjen najverjetneje zavil na ko-
zolec, da bi predremal, v temi
je zgrešil desko in padel. Našli
so gfl mrtvega. Sin Drago, ki je
zaradi borne zaplate zemlje mo-
ral v svet, zdaj se je usidral pri
Jugu, kjer za delo dobi hrano
in kakšen cvenk, se ni strinjal
z mnenjem komisije. Trdil je,
da je nekdo dvignil roko na nje-
govega očeta. Toda kdo? On že
ve!, je govoril. Tisti, ki je tudi
njega prijavil, ker je streljal.
Da, streljal. Fantje so se po-
slavljali, ker jih je nekaj od-
šlo na delo v Nemčijo. Bilo je
pijače na pretek, kot je to naša,
lepa slovenska navada. Predvsem
pa tu, na Kozjanskem, kjer ni
ničesar toliko kot pijače in siro-
maštva. Drago Požun se je dru-
žil s še dvema. Eden od teh je
zašel v gostilno, beseda sem,
beseda tja, pa jo je moral sti-
sniti, kajti njih je bilo več. Be-
žati ni lepo, vendar je sladko
če pobegneš. O, to pa ne, da bi
domači fant moral iz oštarije
pred fanti iz drugih vasi. To je
sramota, o kateri se govori še
pred mašo. Zavil je v breg, po-
klical Požuna.
Fantje so odšli v Nemčijo, Po-
žun in njegova dva prijatelja pa
so čakali na ugodno priložnost.
Lepega večera se pojavijo fantje
zopet v gostilni. Aha, 2к1ај bomo
pa videli, kdo je v Velikem Kam-
nu moral bežati iz gostilne, Po-
žun zavije k stricu po lovsko
puško, skupaj s prijateljema in
sorodnikom zavijejo proti gostil-
ni. Sorodnik vstopi in povabi
fante na plan.
Tema ima svojo moč. Gremo
na plan, vendar le pod luč. Go-
stilničarki opozarjata in rotita.
Bilo jih je osem. S štirimi mo-
pedi, Okrog poldruge ure se po
posvetu odločijo, da bodo odšli.
Pri zadrugi so videli tri sence.
Fantje so tiščali plin, da bi jim
ročaji skoraj ostali v roki. Toda
moped je moped in ne merce-
des. Ko so drveli mimo zadruge
je iz cevi bruhnil planem. Lovska
puška je zalajala v noč. Nato
še enkrat. Eden izmed voznikov
bi naj dobil pesek v noge. Od
ceste bi se naj pesek odbil. Ne
svinec. Le pesek.
hali. Draga ljubezen, so se zba-
dali. Nato je nekdo napisal ano-
nimno pismo Polde tovi ženi.
»Slepa si, kot bi ti padla deska
na glavo ...«
Ko mu je žena omenila to za-
devo, beseda ljubezen v takem
primeru težko pusti sled na
ustnicah, se je Polde razjokal.
Toda vseeno je vsepogosteje izo-
stajal od doma. Potreboval vse
več denarja za »avtomobil«. Iz-
leti stanejo. Onadva z vaško le-
potičko pa sta kaj rada zavila
proti Italiji. Vmes sta prespala,
zakaj pa ne, vožnja je utrujajoča.
Ena izmed postaj je bil »Stari
Tišler« v Ljubljani. Bila sta vse
pogosteje skupaj. In če sta se
nekoč izogibala radovednim
očem, jih zdaj več nista videla.
Predzadnji izlet je veljal ser-
visu v Brežicah. Bilo je 30. okt.
Zadnji pa nakupu vina v Viršta-
nju. Dan, dva pred groznim zlo-
činom. Koliko je bilo izletov?
Mar vpraša kdo mušico, koliko-
krat zamahne s krili, preden ob
mraku mrtva pade na zemljo?
»Zakaj pa se je ta star vol
zatelebal v njo! Mar ne ve, da
ima družino! Pa tudi ona ima
družino. Kdo ga je pa silil. Do-
ma ima ženo, ona pa moža,«
pravi njena mati, Zičkarjeva, ki
zdaj pazi vnučka in vodi gostih
no.
Poldeta so začeli motiti upniki.
Denar, ki ga je gostilničarki po-
sodil, bilo ga je 9.000 novih di-
narjev, si je izposodil. Vrniti ga
IÙ mogel, kajti denar od plače
je hitro kopnel, izleti so dragi.
Zato je zaprosil za kredit, čeke
bi zamenjal za gotovino. Ona mu
denarja še ni mogla vrniti, še
več. Zdaj mu je govorila o sa-
brzela sta nazaj, se zapeljala mi-
mo gostilne proti Podsredi, ma-
lo naprej od transformatorja sta
se ustavila le toliko, da je Kozo-
le izstopil, ona pa obrnila avto
in ga odpeljala v garažo. V go-
stilni ni nihče ničesar opazil.
Skozi okno gostišča se lepo vi-
di vinski hram. Kdo ve, kdo je
bil bolj razburjen, gostilničarka
pri oknu, ki je z enim ušesom
čakala na pok ali on, 39-letni ru-
dar, oče 3 majhnih otrok, ki je
stal pod napuščem in zbiral hra-
brost. Mimo je prišei možakar,
ga pozdravil in nadaljeval pot.
Možakar še ni opravil dvajset, ko-
rakov, ko je trikrat votlo poči-
lo, kot bi kdo sprožil plašilko.
koliko vinjen, nato sta odšla
skupaj spat.
V ponedeljek so strokovnjaki
ugotovili, da je morilec streljal s
Kozoletovo pištolo calibra 9 mm.
čez nekaj ur je Kozole prizsnal,
da je streljal sam. Mirno, tr№-
no, po načrtu. V strahu, da ne bi
izgubil denar in njo. Verjetno
predvsem njo.
»Zakaj pa je šel?! Mar ru ve-
del, da ima otroke?!« pravi njena
mati. V soboto je mlada krenila
z avtomobilom po moža na po-
stajo. Vsako soboto je bilo tako.
Razen prihodnje. In še kate-
re... zaprli so jo!
Janez Sever
Posnetek je verjetno nastal
še takrat, ko se je 39-letni
Leopold Kozole v resnici ve-
selil svojega najmlajšega
otroka.
Ta posnetek je nastal verjet-
no mnogo pozneje, vendar je
moč sklepatii, da se tudi 23-
letna gostilničarka Marija
žičkar veseli svojega otroka.
URESNIČITI NAČELA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Iz vseh razgovorov z mladimi
v celjski občini, tudi tistimi, ki
še niso člani ZK, je možno za-
ključiti, da odprtost organizaci-
je ZK, večja idejno politična
enotnost in usposobljenost član-
stva predvsem pa večja učinkovi-
tost in usmerjenost k akcijam,
postaja za mlade, mnogo bolj in-
teresantna. Mnogi mladi so kon-
čno občutili, da ne gre samo za
golo politiko temveč za mnogo
več. V zadnjih dveh letih opaža-
mo skokovito rast članstva ZK
posebno iz vrst mladine, kar lah-
ko pomeni aktivnejši odnos mla-
dih do družbenih vprašanj in
večjo mobilriost ZK. Prav zato
ne bo izzvenelo kot fraza, če re-
čemo, da ima Zveza komunistov
v današnji mladini, kot vedno v
svoji dosedanji zgodovini, bogat
in stalen vir svojega obnavlja-
nja in napredovanja.
Glede na mladosten polet in še
vedno premajhno poznavanje
družbenih zakonitosti in nekate-
rih nujnih posledic, ki jih prina-
ša hiter razvoj, so mladi večkrat
razočarani kot starejši. Le s po-
litično tankočutnostjo celotne
oi^anizacije in individualnim de-
lom posameznih starejših komu-
nistov, v katerih bi mladi želeli
videti vzor, je potrebno negova-
ti in razvijati pozitivne lastnosti
današnje mladine, ki ima zaradi
izobrazbe, večje možnosti politič-
nega udejstvovanja, samouprav-
ljanja in vsega kar nam je pri-
nesla naša družba, vse pogoje,
da postane visoko produktiven
proizvajalec in sposoben samo-
upravi j alee.
Ob številnih sprejemih v ZK v
zadnjem obdobju je bilo mogo-
če marsikdaj slišati, da je takšno
sprejemanje kampanjsko. Mladi
komunisti v celjski občini so s
svojim delom v organizaciji, s
tem da so poživeli njeno dejav-
nost, da so vnesli v mnoge osno-
vne organizacije živahnost, da so
aktivno sodelovali v aktivih mia-
dih komunistov z odkrito razpra-
vo, dokazali, da so bile takšne
trditve o kampanjskem spreje-
manju veliko prezgodnje.
»V EMC smo v zadnjem času
sprejeli 34 mladih komunistov, ki
zelo aktivno delajo v aktivu mia-
dih komunistov in jasno tudi v
osnovni organizaciji. Opaziti pa
je, da še niso tako odločni, kot
smo pričakovali. Mladi bi se
namreč morali otresti lastne mi-
selnosti o nesposobnosti zaradi
mladosti m neizkušenosti. Kot
kaže, bo minilo nekaj časa pre-
den bo njihovo delo živahnejše.
Prepričan pa sem, da bomo tudi
to dosegli, ko bo razprava v or-
ganizaciji še bolj javna in odkri-
tosrčna kot je dosedaj,« je dejal
v razgovoru STANE VERBIC,
sekretar osnovne organizacije.
Glede na 1.200 mladih v tovar-
ni EMO je število mladih komu-
nistov pravzaprav skromno. Za-
kaj jih ni vključenih še več? V
tovarni so izvedli zanimivo anke-
to, ki je postavljala komunistom
tudi to vprašanje.
Po mnenju mladih je verjetno
v ZK prevelik odstotek formal-
nih članov, ki s svojo aktivnostjo
v svoji delovni okolici in z oseb-
nimi interesi prispevajo vse kaj
drugega kot pridobivanje ugleda
ZK med ljudmi. Mladi ne vidi-
jo tistega, kar bi naj büa, če-
prav se je to, zlasti v zadnjem
letu spremenilo. Zanimiva je tr-
ditev nekaterih komunistov, da
je vzrok temu tudi politična ne-
aktivnost velikega dela vodilnih
ljudi v podjetju in da le-ti vča-
sih s svojimi stališči vplivajo na
mlade ljudi nasprotno. Mladince
moti prevelika familjamost v od-
nosih med člani ZK, zaradi for-
siranja in privilegijih in ne
navsezadnje tudi tisto, kar velja
za vso mladino; prevelika razlika
med proklamiranimi načeli in
dejansko družbeno prakso.
Mladi komunisti v EMO doka-
zujejo, da je v tovarni določen
del mladih, ki se popolnoma za-
vedajo svoje vloge in pričakova-
ti je, da bo ta del iz leta v leto
številnejši, hkrati pa ostala mla-
dina z zasedaj še neaktivnim od-
nosom do ZK opozarja na neka-
tere slabosti organizacije oziro-
ma posameznikov, ki so v njo
vključeni.
»Zakaj ni še več mladih? Mno-
go jih ima osebne probleme tak-
šnih razmer, da bi jih kot čla-
ni ZK še teže reševali. Starejši
bi morali biti vzgled mlajšim ko-
munistom in nekomunistom, ven-
dar tisti, ki to so, so premalo
številni. Standard je nedvomno
porastel, tudi to je odločilen mo-
ment, da si mladi ne iščejo po-
sebnega torišča borbe za svoja
načela,« je omenil v razgovoru
predstavnik aktiva ZM v EMO
FRIDERIK KOTNIK.
V	Kovmotehni so sprejeli v
zadnjih dveh letih 22 mladih ko-
munistov, s tem pa je v njiho-
vem oddelku in v sami združeni
orgeinizaciji postalo delo mnogo
živahnejše, kar je izredno velik
doprinos prav teh mladih ljudi.
ANTON JELENKO, sekretar
oddelka ZK:
»Opažam, da se mnenja med
med mlajšimi in starejšimi dosti-
krat ne ujemajo, zaradi ustalje-
nih navad starejših tako pri de-
lu v podjetju kot v sami organi-
zaciji. Mlajši komunisti so bili
večkrat v strahu, da bi, če bi
razpravljali odkritosrčno, zato
občutili posledice. Sami smo v
akcijskem programu organizacije
še posebej opozorili na to, da bo-
mo takšne primere izredno kaz-
novali ter tako omogočili zelo
svobodno borbo mišljenj. V raz-
pravah o delu podjetja in vsem
drugem so mladi Izredno živah-
ni, medtem, ko je bila nekoč tak-
šna razprava samo rutina, usta-
ljena navada. Mladi vedno bolj
opozarjajo na napake, vedno bolj
se zavedajo sebe in svoje vloge.«
Sekretar oddelka Anton Jelen-
ko je med drugim znova potrdil
to, da mladi zaradi napak ali sla-
bega vzgleda starejših ne priha-
jajo v ZK še v večjem številu.
»Tudi standard je odločilen mo-
ment, saj je opaziti, da so bili
mnogi mnogo aktivnejši, dokler
si niso ustvarili solidnega gmot-
nega položaja,« je zaključil.
V	celjski občini bo, glede na
podatke posameznih aktivov, ki
pripravljajo mlade na vstop v
ZK, vedno več mladih komuni-
stov. še več pa jih bo, ko bodo
dokončno spoznali, da jim ZK
nudi vse za uresničevanje želja
in idej, ko bodo spoznali, da se
bodo proti nekaterim, ki jim se-
daj ne zaupajo, zaradi katerih
ostajajo pasivni, najlaže borili
prav v ZK sami. Gre za to, da
mora danes mladina sprejemati
odgovornost za uresničevanje
zgodovinskih in današnjih idej.
Vsakršna oportimost, malodušje
— kar je v mnogih primerih ze-
lo očitno — ter pasivnost pa za-
megljuje prav tem mladim last-
ne perspektive. Nujno je, da po-
leg načela odgovornosti na delov-
nem mestu, v šoli, v samouprav-
nih organih, povsod pač v vseh
oblikah družbenega udejstvova-
nja, le tako in ob vzorni pomoči
starejših bo lahko še bolje gra-
dila naš težko priborjeni sociali-
zem.
MILAN SENIČAR
I
ZDOVČEV
TONE
v nedeljo se je Zdovčeva
domačija v Lahomšku nad
Lahkim kopala v soncu, ki
ga ]c včasih prekrila kakšna
siva jesenska megla. Iz nizke
kmečke hiše je vel smeh in
pogovor vsevprek, pogosto pa
tudi poskočne vièe ...
Svatba? Ne, pač pa snide-
nje in slovo hkrati...
Po dolgen času so bili sku-
paj vsi.
Tokrat so prišli vsi zaradi
Toneta, četrtega od desetih
otrok, ki 27 let ni bil pod
domačo streho.
Antonio Klinar piše v pe-
rujskem potnem listu, s ka-
terim je Zdovčev Tona P^-
potoval iz daljnega Peruja,
več kot pol zemeljske oble
daleč, od tam ker peščene
pušče obliva Tihi ocean. Pri-
šel je in spoznal samo očeta,
brata in sester pa ne, saj so
nečaki in nečakinje starejši
kot je bil, ko je odhajal.
Odhajal je kot toliko fan-
tov iz Tiaših krajev v vojnih
letih. Sedemnajstletnega so
ga vtaknili v uniformo. Do-
raščal je pod železno čelado
in točo krogel v Afriki in
Italiji, kjer so ga ujeli.
»Ubili te bodo če boš šel
domov,« so ga strašili v Ita-
liji. Ostal je tam, se poročil,
toda potikanja po taboriščih
mu je bilo kmalu dovolj. Va-
bili so, češ, v Južni Ameriki
bogastvo čaka vsakega, ki ga
zna zgrabiti. Dolga leta v
Argentini, zdaj v Peruju pla-
čuje za takratno lahkovernost
hudo ceno.
»Pravijo, Amerikanec se je
vrnil!«, se je grenko nasmeh-
nil. Povem vam, da imate tu-
kaj tri Amerike. Nisem mogel
verjeti očem. Tu jabolk ni-
majo kam dati, jaz tam pla-
čam za eno jabolko 6 Ndin.
Za kilogram kruha gre treti-
na mojega dnevnega zasluž-
ka. Otrok imam šest in šolo
je treba plačati, če hočem,
da bodo izobraženi. Oh, koli-
ko bi lahko povedal, pa saj
mi še verjeli nebi...«
Tonetov obraz spreletava
in sreča in otožnost. Le ne-
kaj dni je bU doma. Deset
let je varčeval za vožnjo. Rad
bi, da bi prišel z družino za
vselej. Kako naj privarčuje
sedemkrat toliko?
Res! Zakaj Tone ne more
zamenjati z enim od tistih, ki
jih tako vlečejo sladkosti tu-
jine v svet?	-ček
VEŠ SVOJ DOLG, KZ?
OSEMSTO KRAT
„DA" V MOZIRSKI
Po nekaterih ugotovitvah in izjavah na vpraša,
nje, ki je bilo zastavljeno v naslovu prizadeti^
v laški občini, je na vrsti drugo občinsko obmoc,
je, v katerem je Kmetijska zadruga edini nosilec
pospeševanja kmetijstva, to je območje Zgornja
Savinjske in Zadrečke doline.
Takoj v začetku se moram popraviti. Kmetijska zadruga v nio,
zirski občini ni edin nosilec pospeševanja kmetijstva na tem pod,
ročju Posredno je tak nosilec tudi gozd in z njim GLIN. /akaj;
Zato, ker kovač, ki ima dve iželezi v ognju, lahko brez prenehanji
kuje. Kmet, ki lahko preliva iz enega v drugo ,те še vedno m
boljšem, kot tisti, ki še v enem »loncu« nima nič.
Podatki so dovolj zgovorni, da ni treba veliko besed in nepotreij.
nega podčrtovanja. Kdor je prebral naš začetni sestavek v miimij
številki, bo razliko takoj spoznal. Razlika jc tudi zaradi gozdov ц
še marsičesa ...
Najprej nekaj splošnih podat-
kov. V mozirski občini je 2.400
kmečkih gospodarstev. V po-
vprečju imajo kmetije nekaj
manj kot 5 hektarjev prideloval-
nih površin- Toda povprečja ni-
so simpatična, niti kaj povedo.
Okoli 800 kmetij je takih, ki
imajo okoli 10 hektarov kmetij-
skih površin, 500 do 600 pa je
takšnih kmetij, ki imajo od 4 do
5 hektarov kmetijskih površin.
Torej je manj kot polovica kme-
tij z manj kot 4 hektari obdelo-
valne zemlje. Ker pa imajo vse
kmetije skoraj tudi sorazmerno
velike gc®dove, je struktura
kmetijskih gospodarstev v mo-
zirski občini sicer še vedno »raz-
drobljena«, vendar dosti manj
kot recimo v laški-
Kmetijska zadruga v mozirski
občini ima kooperativne pc^od-
be z 750 kmeti in sicer za mleč-
no proizvodnjo. V zadnjih šti-
rih letih so za desetkrat p>ove-
čali mlečno proizvodnjo in zdaj
dneTOO prodajo po 12.090 litrov
mleka, ki ga daje v občini uve-
dena sivorjava pasma molznic.
V hmeljarski proizvodnji zadru-
ga sodeluje pogodbeno z 42 kme-
ti, v vzreji piščancev in nesnic
pa z 20 kmeti.
Namreč ni od muh, da ni ma-
lo kmetov, ki dobivajo za mleko
ttadi рк) tri nove tisočake meseč-
no in več. če k temu pade še
nekaj tisočakov za leis, nekaj sto-
takov pa pride iz kmečkega tu-
rizma, potem je vzročna podoba
zgornjesavinjskega standarda ra-
zumljivešja. Mimogrede je tre-
ba omeniti še načrt, da bi čim
prej povečali proizvodnjo mle-
ka na 30.000 litrov dnevno. Mle-
ko iz teh krajev pijejo v celj-
skem in kranjskem, po novem
letu pa ga bodo še na Ljubljan-
skem področju.
Res so tudi pripombe v teh
dveh dolinah, da KZ sodeluje
predvsem z močnejšimi, z boga-
tejšimi. Toda KZ se mora spri-
čo ekonomskih zakonitosti rav-
nati pri sodelovanju tako, da je
to sodelovanje tudi zia 2adrugo
donosno, kajti KZ je podvržena
vsem dejavnikom ekonomike,
kot vse druge gospodarske or-
ganizacije. 2al je še vedno ve-
ljavno mateomatično pravilo, da
se »nič« ne da množiti.
Pospeševanje?	^
KZ ima običaj prirejati zim-
ske seminarje, tečaje in preda-
vanja. S proizvajalci mleka ima
nenehen stik, kot tudi z drugi-
mi kooperanti. Tečaje in sestan-
ke prirejajo zadružni strokov-
njaki v dvanajstih krajih v ob-
čini, v programe pa so vklju-
čene ix)leg kmetijskih tem tudi
teme o tem, kako sodobno ku-
hati za kmečko družino in teme
o turizmu, če že kmetje dobivajo
tujce v goste.
Krediti? Močna hranilno-kx»
ditna služba omogoča krediti
ranje proizvodnje v mnogih ob
likah. Od 130 milijonov starili
dinarjev vlog se je v obliki krç.
ditov kmetom vrnilo okoli ]¡
milijonov, to pa je že nekaj,
zato vidimo v tej občini veliko
malih strojev lepo, moderno ure-
jene Hleve, lepo pasemsko živi
no itd.
Kaj pa KZ in volja zadruäii
kov?
KZ ima kot samostojna gospo
darska organizacija svoje same-
upravne organe. Poslej pa bcKio
tudi za področje kooperacije
ustanovili poseben zadružni sv«,
po vseh proizvodnih okoliših pi
zadružne odbore, ki jih bodo iî
brali na letnih zborih zadružni
kov.
Kakšni bi bili tokrat na hitr-
ugotovljeni zaključki:
Ф Da boljša struktura kmd
tij mnogo pripomore in ustvar-i
ja ugodnejše pogoje za usptìwì
zadruge, da je tam, kjer je a
kupček lažje narediti še enega
Ф Določena disciplina kmeto
valcev, da so sledili nasvetom
strokovnjakov, recimo pri uved
bi pasme, ki je znana po dobri
mlečnosti, je omogočila, da je
p>odročje zagotovilo skoraj do
bri polovici kmetov lep dohodek.
Џ Nekatera prizadevanja KZ
so dokaz, da je mogoče v dani
razmerah z dobro voljo storiti
več kot je predpisana dolžnost.
Ф In končno: Kooperacija »
KZ Mozirje ni definitivna N;
niti visoko akumulativna, ven
dar deficitna ni.
JURE KRAŠOVEC
ERNEST ERMENC, inženir
direktor KZ Mozirje:
ZADRUG SPLOH NI
Ko načenjate vprašanje, Če
KZ ve za svoj dolg, ne smeti
mimo posledic in učinko»
zgodovinskega razvoja zad-
rug. V spomin moramo po
klicati položaj in vlogo km»
tijskih zadrug ter njih nadalj-
njih oblik združevanja v letil
od 1952 do 1960. Kar se ^
pozneje zgodilo z gibanjérí
kmetijskega zadružništva, fl
več bilo v dosegu zadružni
kov kmetov, kot tudi ne z»
družnih uslužbencev. Trdim
da kmetijstvo nikoli doslej
ni bilo tako dezorientiraní
kot je sedaj. Od Triglava d«
Djevdjelije je vsaka zadrug«
po svoje organizirana v neste
vilne oblike. Kmetij skil
zadrug sploh ni! Ko j<
nekdanja ^ zadružna imovinä
postala splošno družbena, de-
lovni kolektiv zadruge pa kd«
vsak drug delovni kolektiVi
je ugasnila še zadnja iskrä
zadružništva. Jasno je пагв'
reč, da če kmet z ničimel
ne jamči (tudi materialno)
nima tudi kaj soodločati.
KAKO DOLGO ŠE TAKO?
PO RAZPRAVI O SODELOVANJU IN POVEZOVANJU GOSPODARSTVA V
CELJSKI OBČINI
Ni naključje, če sta oba îsbora
celjske občinske skupščine na
svoji sedmi skupni seji obravna-
vala tudi sodelovanje in povezo-
vanje gospodarstva v celjski ob-
čini; ni naključje zato, ker gre
za logično nadaljevanje pri ob-
ravnavanju problemov, ki jih je
skupščina nakazala že pred dve-
ma letoma in tudi pozneje. In-
tegracijski' problemi so našli
svoj odmev tudi na seji zbora
delovnih skupnosti pri občinski
skupščini, marca 1968. leta. Tako
je prišlo do naročila študije o
sodelovanju in povezovanju go-
six>darstva v celjski občini, ki
jo je izdelal zavod za napredek
gospodarstva v Celju-
Naročilo takšne študije je bilo
nujno, saj lahko le zibrana in
urejena dokumentacija osvetli
stanje in hkrati nakaže, kje so
problemi, ki tak ali drugačen
razvoj ovirajo oziroma pospe-
šujejo. Vse to pa lahko pripo-
more tudi do zboljšanja položa-
ja, če je to nujno.
Ugotovitve so takšne, da se
človek mora nad njimi zamisliti
in vprašati, kje so vzroki, da ta-
ko imenovani integracijski pro-
cesi v industriji v celjski občini
(v najširšem pomenu besede) za-
ostajajo za podobnimi gibanji v
državi za kar 40 odst. Precej
boljši položaj je le v trgovini,
kjer celjsko povprečje prekaša
zvezno, četudi to ni bilo majh-
no. Skrajno nezadovoljivo pa je
stanje v gostinstvu, kjer smo
obstali le pri nekaterih integra-
cijskih primerih, medtem ko za
pobude, ki jih je nakazala tudi
ustrezna študija, ki navse zad-
nje ni bila zastonj, ni bilo ra-
zannevanja. Vprašanje, ki še ved-
no ostaja pri tem odprto, je, za-
kaj in pri kom se je vse skupaj
zataknilo!
Po podatkih, ki jih je zjbral
zavod za napredek gospodarstva
imajo gospodarske organizacije
v celjski občini sklenjenih 44
odnosov poslovno tehničnega sq-
delovanja. Od teh se 32 pogodb
nanaša na blagovni promet, 9
na skupna raziskovalna dela,
projektiranje in podobno in 3 na
skupno proizvodnjo, od teh 2 z
inozemskimi tvrdkami. Na po-
slovno tehnično sodelovanje med
celjskimi podjetji se nanašata
dve pogodbi; vendar na območ-
ju Celja kooperacijskega blagov-
nega prometa ni. V kooperacijah
s tuizemskimi partnerji prevladu-
je s strani celjskih podjetij pro-
daja, dočim gre pri inozemskih
kooperacijah izključno za naba-
vo blaga v naši državi.
Medsebojni blagovni promet
celjskih podjetij je nizek tako
med industrijo, kakor med in-
dustrijo in trgovino in tudi med
trgovino samo.
Pomembno mesto v integracij-
skih procesih vseh vrst imajo
prav gotovo razvojni programi
gospodarskih organizacij. Brez
njih je težko oziroma nemogoče
ugotavljati perspektivno pot in
zato stične točke, možnosti za
sodelovanje z drugimi delovni-
mi organizacijami. Toda, tudi pri
tem smo bosi! V času, ko je
zavod za napredek gospodarstva
sestavljal študijo o sodelovanju
in povezovanju gospodarstva v
občini, je uspel dobiti le, reci
in piši, sedem razvojnih progra-
mov. Vse to govori, da večina
gospodarskih delovnih organiza-
cij nima takšnih dokumentov
oeiroma da programi niso izde-
lani z uporabo sodobnih metod.
In prav zaradi tega tudi rezulta-
ti takšnih programov niso za-
nesljivi. To pa hkrati še pome-
ni, da velika večina gospodar-
skih organizacij nima niti" osnov
za začetek razgovorov in razprav
o vseh možnih oblikah poslov-
nega in tehničnega sodelovanja-
Razprave »na pamet« ne pride-
jo več v poštev!
Množnosti za dogovarjanje, po-
gojev za skupno delo, za poslov-
no in tehnično sodelovanje, za
integracijo vseh vrst, kot temu
pravimo, pa je dovolj, lahko bi
rekli veliko. Skoraj neverjetno
je, kar smo čuli zlasti na sedmi
seji članov obeh zborov skupšči-
ne občine Celje, da se vse ali
mnoge pobude ustavljajo ob po-
sameznikih, zlasti pri vodilnih.
Možnosti, da ne rečemo ekonom-
skih zahtev za sodelovanje in
povezovanje gospodarstva v ob-
čini pa je dovolj in veliko. To
velja tako za industrijo, kot tu-
di za druge gospodarske pano-
ge. V industriji velja to zlasti
za kovinsko predelovalno in vse
kaže, da v nič manjši meri ne
tudi za tekstilno, in bržkone še
za katero. Ne p>ozabimo pri tem
na grafično! Ali smo v gradbe-
ništvu in industriji gradbenega
materiala napravili vse? Odgo-
vor je jasen — ne!
Nadaljnjih integracij v trgovi-
ni za živilsko in mešano blago
pravzaprav ni pričakovati, zato
pa so odprta vrata v trgovini s
tehničnim blagom. Drugo pa je
vprašanje, kako dolgo bo še go-
stinstvo ta.ko razdrobljeno? Ob
odgovoru, ki ne daje pravega
jamstva, se pojavlja pobuda, kaj
bi bilo, če bi v mesto povabili
druga gostinska podjetja, zlasti
večja, in jim predlagali, da bi
tudi tu odprla svoje enote. Po-
treba po hotelu je očitna že
zdaj, morda pa bi potrebovali
še kaj?
MILAN BOŽIČ
MLADINA V INTERESNIH
DEJAVNOSTIH - KAKO?
Ko smo pred dobrim letom ob-
likovali osnove za delovanje
mladine v celjski občini, smo po-
sebej poudarjali, da se mora ZM
organizirati tako, da bo v različ-
nih interesnih oblikah in speciali-
ziranih organizacijah pritegnila
kar najširši krog mladine v ne-
posredne samoupravne procese.
Torej tudi tisti del, ki je doslej
ostajal ob strani samoupravnega
dogovarjanja, oblikovanja stališč
in njihovega uresničevanja.
Takšna usmerjenost je posta-
vila v drugačen položaj tudi inte-
resne in specializirane mladin-
ske organizacije. Iz dosedanjega
organizatorja izkoriščanja pro-
stega časa mladine mesta, kjer
bo lahko mlad človek zadovolje-
val osnovne interese naj bi te
organizacije postale aktivnejši či-
nitelj pri oblikovanju in vzgoji
mlade socialistične osebnosti. Te
organizacije že postajajo tudi
mesta za izmenjavo mnenj, za
razpravo o aktualnih družbenih
problemih, za sprejemanje sta-
lišč, za izobraževanje in podob-
no. Samoupravnost delovanja ta-
borniške organizacije, počitniške
zveze, klubov OZN, organizacij
Ljudske tehnike, marksističnih
krožkov, mladinskih odsekov —
PD in drugih interesnih organi-
zacij daje mlademu človeku
možnost polne uveljavitve ter mu
vzbuja občutek soodgovornosti
za sprejemanje in uresničevanje
stališč.
Seveda bi se slepili, če bi trdi-
li, da so v tem kratkem času
prebrodile interesne organizacije
vse težave. Ni namreč lahko v
tako kratkem času spreminjati
miselnost in ustaljeno prakso,
zato se često srečujemo s pro-
grami, ki vse premalo upošte-
vajo vzgojne in družbeno-poli-
tične cilje teh organizacij. Toda
če vemo, da prav interesne orga-
nizacije vključujejo pretežni del
mladine in če na drugi strani po-
stavljamo socialistično, samoup-
ravno osebnost kot temelj naši
družbeni ureditvi, ш težiko ugoto-
viti, da se morajo na tem po-
dročju angažirati tako najpo-
membnejše samoupravne sile
znotraj interesnih organizacij, pa
tudi Zveza mladine in druge druž-
beno politične organizacije.
To nikakor ne pceneni, da so
interesne in specializirane mla-
dinske organizacije v podrejenem
Ix)ložaju. Nasprotno! S pomočjo
zavestnih sil, zlasti ZM, bi lažje
dosegli samoupravnost o teh or-
^nizacijah. Nalogo ZM kot druž-
beno politične organizacije mla-
dih vidimo v tem, da ob dosled-,
nem upoštevanju samostojnih sa-
moupravnih interesnih organiza-
cij in posebnosti njihovih pro-
gramov delovanja spodbuja te
organizacije k razpravi o aktu-
alnih družbenih problemih, us-
merja njihovo samoupravno in
pK>litično delovanje v skladu s
sprejetimi temeljnimi družbeno
političnimi cilji ZM, da po potre-
bi povezuje njihovo delo in da
usmerja mladino v samoupravno
delovanje. Posebno mesto zavze-
majo pri takšnem delu tudi naj-
aktivnejše skupine mladih kot
najbolj zavestna sila znotraj sa-
me organizacije. Tu ne gre za
neko umetno tvorbo, temveč za
skupino ljudi, ki so najbolj spo-
sobni spoznavati družbene pro-
bleme, o njih razmišljati in pre-
našati svoja znanja in spoznava-
nja na ostalo mladino. Vsi ti
faktorji in seveda sama vodstva
organizacij morajo omogočiti, da
bodo osnovni ciliji mladih pri-
sotni na vseh področjih, kjer se
organizirano združuje in udejst-
vuje mladina.
Nadaljevanje na 8. strani
BORIS ROSINA
Vsako potovanje se začne pri-
bližno enako: najprej se zate-
češ v banko, kajti brez denarja
na pot, predvsem v inozemstvo,
ne moreš. Potem nakupiš naj-
potrebnejše stvari, ki jih boš
nujno potreboval v tednu odsot-
nosti od domačega ognjišča. Ko
napolniš potovalko, ta obvezni
predmet potovanj, se vsedeš —
seveda če imaš čas in se spopri-
meš s tako imenovanim »rajze-
fibrom«. Prijateljem hitiš pripo-
vedovat, kam potuješ in jib
v isti sapi ne pozabiš vprašati,
kako je tam, kaj se splača ku-
piti in kaj prodati. Kaj se spla-
ča videti, to večina turistov,
predvsem jugoslovanskih ne
vprašuje. To ni važno in vzame
preveč časa. Vsaj tako mislijo
nekateri!
Ker pa se le nismo odpravlja-
li samo do Ponterosa, temveč
v Grčijo, deželo, kjer je vzcve-
tela evropska kultura, smo se
poskušali pripraviti temeljiteje.
Brskati je bilo treba po glavi
in sestavljati dele znanja o gr-
ški zgodovini, razvoju, grških
bogovih in literaturi pa filozofiji,
umetnosti, arhitekturi in ne na-
zadnje tudi o razmerah in vlo-
gi današnje, s puško opremlje-
ne Grčije.
Z zadnjim smo še nekako bili
na tekočem, medtem ko je zgo-
dovina zbledela. Zmanjkalo jo
je kot jutranje jesenske megle,
ko se razprši na vse strani. Vse
bolj smo začeli spoznavati, da
naše šole le niso šole za življe-
nje, temveč šole za trenutne
ocene, ki ti omogočijo izdelati
razred, se vpisati v višjega in
tako čez leta dobiti hudo vpraš-
ljivo diplomo.
Vendar tako hudo spet ni bi-
lo. Sprijaznili smo se pač z dej-
stvom, da bomo med tistimi
turisti, ki bodo raje brskali po
zgodovinskih spomenikih in ta-
ko na novo obnovili znanje o
Grčiji, kot pa vso pozornost po-
svetili samo nakupovanju, son-
čenju, kopanju, cgledu tekmo-
vanja. Vsak bi imel greh — in
tega ima veliko Jugoslovanov —
če bi v deželi, kot je Grčija, ve-
čino prostega časa zapravil po
trgovinah, ki so bogato založe-
ne in kvalitetnejše, kot že prej
omenjeni Ponteroso ali Bazar
v Carigradu. Sicer pa počasi.
Sploh še nisem odpotoval, pa že
delam primerjave z Grčijo. Za
vse to bomo imeli še veliko
možnosti v pot<)pisu, ki smo mu
dali malce simbolični, malce na-
gajiv in celo malce resničen na-
slov: puška zamenjala oljko. Ti-
sto oljko, ki so jo prvi zmago-
valci modernih olimpijskih iger
dobili kot priznanje za dosežke,
ki so bili skupek najvišje stop-
nje duha in telesnih zmogljivo-
sti. Danes je ta pomen malce
zamenjan, kako dolgo pa tako
bo, bo povedal čas. Za koga
dela, to je tu vprašanje. In v
Grčiji tudi!
Grčija 1969.
Potovanja so kot magnet.
»Rajzefiber« je vsaj delno kon-
čan, ko sedeš v avto in ko so
za teboj prvi kilometri dolge po-
ti do Aten.
»Več kot 1500 kilometrov bo-
mo prevozili v eno smer,« pravi
naš šofer Roman Lešek, kate-
remu smo zaupali svoja drago-
cena življenja, da nas popelje
v deželo, ki je bila navkljub
vsem'— predvsem pa vojaškim
— peripetijam, letos prireditelj
evropskega prvenstva v atletiki.
Ostali del celjske ekspedicije,
tiste neuradne: v našem avtu
oče državne rekorderke Nataše
Urbančič, Adolf Urbančič m zna-
na športnica Metoda Kastelic.
V drugem pa Kopitarjev klan,
kar štirje: seveda dve družini
pa brez otrok, jasno!
Nisem prepričan, da smo se
pripeljali že do Rimskih Toplic,
ko smo segli po bifeju. Seveda
našem internem. Slovenec brez
tega in potnega lista v tujino ne
more. Potni list mora imeti za-
radi obmejnih organov, pijačo
pa zaradi osebnega in boljšega
družbenega počutja. In seveda
zato, da si izperemo prah iz
ust na tistih prekletih dvanaj-
stih kilometrih neasfaltirane ce-
ste pri Krškem. To je še edini
odsek, ki je še neasfaltiran na
relaciji Dunaj—Sofija! Pa ima-
mo Slovenci spet nekje rekord.
Prav nam je!
Medtem, ko sta se Armstrong
in Aldrin sprehajala po meseče-
vi površini, smo se mi navadni
zemljani bližali Gevgeliji. Verjet-
no ni dežele na svetu, ki je člo-
vek ne bi za časa svojega biva-
nja rad obiskal in spoznal ali
vsaj s spoštovanjem in razume-
vanjem izgovarjal njeno ime.
V Grčiji je nastajala osnova ti-
stega na čemer so gradili vsi
poznejši rodovi, na katerih gra-
dimo danes in na katerih bodo
gradili naši zanamci. Veliko ys-
peha!
Potem smo se peljali. Ampak
to res peljali pa če verjamete
ali pa ne. Da sem rahlo otožno
romantično razpoložen bi zapi-
sal, da je bilo tisto jutro sivo —
zelenkasta megla, polja gola, ce-
sta — oziroma, pardon, njeno
veličanstvo: naš autoput! — pa
polna avtomobilov, vpreg in se-
veda tudi — lukenj, če bi jih
štel vsaj tja do Beograda (bo-
jim se, da bi že prej omagal)
bi primerjava z gostSto pro-
metnih vozil bila povsem nemo-
goča. Rezultat bi bil krepko v
korist Ivikenj. To pa seveda ni
dobro. Sicer pa, to ni referat
za cestno-komunalno podjetje
ali koga tistih, ki naj bi za vse
to skrbeli. Važno je, da je do
Gevgelije narejenih že več de-
set nadvozov, cestni priključki
pa še strasirani niso! Ko jih
bodo zarisali, pa bodo razpadli
nadvozi. Potem se bo to vrtelo
in nekdo bo plačeval. Nekdo
pa že!
Večer nas je pričakoval v Gev-
geliji. Tisti znameniti Gevgeliji
na jugu Jugoslavije, kjer so bri-
gadirske roke nehale delati naš
autoput. Kako hitro — pred-
vsem pa šoferja! — smo zaspali
ni treba posebej poudarjati. Noč
je bila vse prekratka in nasled-
nje jutro je tudi sonce kmalu
zlezlo iz meglene zavese ...
Prihodnjič: prestopili smo
mejo.
Ulica v poslovnem centru Aten
LE ZALETITE SE!
Ko se vsak dan znova zgrozvno ob či-
tanju poročil o vedno številnejših promet-
nih nesrečah nam verjetno nikdar ne pa-
de v glavo, da se je nekdo nemarno za-
letel, razen, če je svoj načrt msreče tako
temeljito pripravil, da dobi takoj »novo za
staro«. No, ker so takšni slučaji tako red-
ki v socialističnih državah, jih je potreb-
no, če se že zgodijo, opisati. Naj takoj
povem, da ni šlo pri tem zaletavanju za
zavarovalnino.
Zgodilo se je v Celju, v ožjem centru
mesta.
Kot vedno je bil tudi tega dne za vsa-
kega voznika velik problem parkiranje.
Ponekod po celjskih ulicah so avtomobili
stali tako ш gosto, da So pešci občudovali
spretnost motoriziranih občanov, ko so
svoje konjičke postavljali med dve črti.
Prav zato je bil prostor, ki ga je za
svoj avtomobil po desetminutnem križar-
jenju našel tovariš žličnik, toliko bolj
dragocen, žal pa je moral zapeljati tako,
da je nekolika zaprl izhod tovarišu Pšenič-
niku, Ta se je pričel seveda takoj razbur-
jati kako se bo lahko odpeljal, ko njegova
žena nakupi vse potrebno. Toda tovariš
Žličnik ni bil »kavalir na cesti« in se ni
hotel umakniti niti za milimeter
»Greš ali ne greš proč?«
.>Ne!«
»No, ti bom že pokazal«
Pa je Pšeničnik sedel v svoj voz, ki je
Po številu konjskih sil precej prekašal
žUčnikovega, katerega je še grdo pogledal,
dal v prvo in rahlo pritisnil na pUn.
Tresk! Poljub med zadnjim in pred-
njim delom obeh avtomobilov ni bil pre-
več nežen.
»Ha,« je ves ponosen pogledal Pšenič-
nik skozi okno, »se boš sedaj umaknil?«
»Ne!«
Ponoven poljub.
In nato še enkrat.
Glede m to, da imajo sodniki za pre-
krške v Celju obilo dela nam še »končni
poljub« m znan.	M, SENIČAR
Končano je bilo tekmova-
nje v odbojki za starejše čla-
ne. Tekmovanje je bilo dvo-
krožno in je vsaka ekipa igra-
la dvakrat v predtekmovanju
in dvakrat v finalu. V prvem
finalu so bili doseženi nasled-
nji rezultati: za 5.—6. mesto:
Občina : Obnova 2:0, za 3.—4.
mesto Cinkarna : Klima 2:0,
za L—2. Ingrad : Prosveta
2:;. Na drugem tekmovanju
Obnova ni nastopila, v finalu
je v tekmi za 3. in 4. mesto
Prosveta premagala Cinkarno,
za 1. in 2. mesto pa je Ingrad
prepričljivo premagal Klimo
2:0. Končni vrstni red: 1. In-
grad 12 točk, 2. Prosveta 9,
3. Klima 8, 4. Cinkarna 7, 5.
Občina 4, 6. Obnova 1. čeprav
je bilo tekmovanje prvič na
sporedu sindikalnih športnih
iger je lepo uspelo. Pokazalo
se je da je ta panoga prav
primerna za starejše člane.
V	okviru trgovinske razsta-
ve »Jutro« je odbor storitve-
nih dejavnosti pri Občinskem
sindikalnem svetu s pomočjo
komisije za športno rekreaci-
jo organiziral športna tekmo-
vanja trgovskih kolektivov.
Kolektivi Tehnomercatorja,
Kovinotehne, Merxa in šol-
skega centra za blagovni pro-'
met (pogrešali smo Tkanino)
so tekmovah za prehodni po-
kal prireditelja. Rezultati v
posameznih panogah: strelja-
nje: 1. Kovinotehna 1045, 2.
Tehnomercator 572, 3. ČCBP
427 (Merx ni nastopil); keglja-
nje: 1. Kovinotehna 419, 2.
Tehnomercator 292, 3. Merx
251, 4. ŠCBP 221; šah: Kovino-
tehna : ČCBP 8:2, Kovinoteh-
na : Tehnomercator 7,5:2,5,
Tehnomercator : šCBP 9:1, 1.
Kovinotehna, 2. Tehnomerca-
tor, 3. ŠCBP; Mali nogomet:
Kovinotehna : ČCBP 6:5, Teh-
nomercator : Merx 4:1, za
3.—4. mesto: ŠCIBP : Merx
3:1, za 1. in 2. mesto: Tehno-
mercator : Kovinotehna 7:2.
V	skupnem plasmanu je
zmagala Kovinotehna pred
Tehnomercator jem, ČCBP in
Merxom.
Občinski odbor storitvenih
dejavnosti pri obč. sidikal-
nem svetu Celje je organiziral
v okviru trgovinske razstave
»Jutro« športna srečanja tr-
govskih kolektivov. V šahu,
malem nogometu, streljanju
in kegljanju so tekmovali Ko-
vinotehna, Tehnomercator,
Merx in šolski center za
blagovni promet. 2al se t^ek-
movanja niso udeležili delavci
Tkanine, Mode in Centra. V
šahu je prvo mesto osvojila
ekipa Kovinotehne, ki je pre-
magala šolski center z 8:2 in
Tehnomercator 7,5:2,5. Teh-
nomercator pa je premagal
še šolski center z 9:1. V ma-
lem nogometu je najprej Ko-
vinotehna po pK>daljšku in
streljanju sedemmetrovk pre-
magala šolski center z 6:5 in
Tehnomercator Merx s 4:1.
V tekmi za četrto in tretje
mesto je šolski center pre-
magal Merx s 3:1 ,v tekmi
za prvo do drugo mesto pa
je Tehnomercator prepričljivo
premagal Kovinotehno s 7:2.
T. GORŠIČ
Aktiv mladine in sindikalna
podružnica LIK Savinja sta
organizirala turnir v malem
nogometu. Zmagala je ekipa
Tehnomercatorja, ki je v fi-
nalu premagala Finomehani-
ko s 5:1. Tretja je bila Kovi-
notehna in četrti prireditelj.
Vse tekme je dobro vodil še-
ško iz Celja.
Zmagovalec je prejel pokal
v trajno last, vse ostale ekipe
pa diplome. Turnir so organi-
zirali v počastitev 50. letnice
KPJ in ob zaključku sindikal-
nih športnih iger.
E. IŽANC
hk.astnik
PREVZEM
OBVEZNOSTI
Odborniki občinske skup-
ščine so predlagali delovnim
kolektivom naj s samouprav-
nim dogovorom prevzamejo
obveznosti do posebnega ob-
činskega sklada za štipendije.
Omenjeni sklad ima nalogo,
da zagotovi denar za štipendi-
je nadarjenim dijakom in
študentom socialno šibkejših
družin, če bi to uspelo, bi bü
zagotovljen študij tudi tisti
mladini, ki je talentirana ven-
dar zaradi ekonomskih raz-
mer ne more nadaljevati šo-
lanja.
mv
DENAR ZA KULTURO
IN TELESNO
VZGOJO
Na zadnji seji skupščine
občine v Hrastniku so odbor-
niki priporočili delovnim or-
ganizacijam naj sprejmejo
predlog o novem načinu zbi-
ranja denarja za potrebe kul-
ture in telesno vzgojne dejav-
nosti. Odborniki so namreč
predlagali, naj bi delovne or-
ganizacije prispevale za te
potrebe 0,3 odstotka od čiste-
ga dohodka.
mv
mozirje
CESTA
ODPRTA
Zaradi gradnje novega mo-
stu na cesti med Šoštanjem
in Gorenjem je bila cesta več
dni zaprta, čeprav je kolektiv
celjskega Cestnega podjetja z
gradnjo že končal, pa je za-
radi hladnega vremena trd-
nost le počasi naraščala. Vče-
raj je že dosegla tolikšno
stopnjo, da so čez most dovo-
lili ves promet.
-ez
V LOGARSKI O RAZ-
VOJU PODJETIJ
v Lovski koči pri Planin-
skem domu v Logarski dolini
je Jože Deberšek, predsednik
skupščine občine Mozirje
sklical posvet s predstavniki
delovnih organizacij z ob-
močja občine. Na posvetu so
razpravljali in pripravljali te-
meljna izhodišča za dinamič-
nejši razvoj podjetij. Posvet
je v zvezi s sklepom občinske
skupščine, da je potrebno
čimpreje pripraviti programe
razvoja, v katerih bi bile na-
kazane možnosti za zaposlo-
vanje novih ljudi in povečano
storilnost.
>js
POPLAVLJENA
CESTA PROTI
LOGARSKI
v petek, po močnejšem de-
ževju je narasla Savinja po-
plavila cesto proti Logarski.
Narasle vode so močno po-
škodovale obrežne nasipe in
dva mosta. V soboto je delav-
cem celjskega (üestnega pod-
jetja že uspelo cesto toliko
popraviti, da je bila vama za
promet, škoda še ni ocenjena.
js
DAN PROSVE-
TARJEV
v organizaciji medobčin
skega odbora sindikata de-
lavcev družbenih dejavnosti,
bodo prosvetni delavci občin
Mozirje in Velenja praznova-
li 22. november kot dan pro-
svetnih delavcev. Poleg kul-
turnih prireditev bodo za to
priložnost organizirana tudi
strokovna predavanja o pro-
blemih in dilemah našega šol-
stva.
MALI
INTERVJU
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Ivan Toplišek
Miličnike srečujemo vsak
dan. Za vse normalne ljudi je
to povsem vsakodnevno sre-
čanje, za tiste, ki imajo z nji-
mi služben opravek pa je ne-
koliko teže. Vendar prepo-
gosto vidimo samo imifor-
Ш0, mnogo manj človeka, ki
je v njej. O tem je tekel raz-
govor z miličnikom celjske
postaje milice, Ivanom Topli-
.škom.
»Zahteva služba, da ste ve-
liko na celjskih ulicah?« »Da,
Včasih tudi po dvanajst ur
in več.« »Kakšen je odnos ob-
čanov do vas, kot miličnika?«
»Mnogi odrasli Celjani razu-
mejo naše delo in nam po
svojih možnostih tudi poma-
gajo.««ifa; pa mladi?« »Nji-
hov odnos do miličnika je
zelo slab.«»y čem?« »Moram
reči, da so nekorektni in ne-
kulturni.« »Pa so to vedno
isti mladi ljudje ali vsi mladi
Celjani?« Kolikor jih poznam
so vedno isti, saj se z mnogi-
mi srečujem tudi po službe-
ni dolžnosti. Hkrati s temi
pa so tudi takšni, ki jih ne
poznaš, ker so se šele pred
kratkim vključili v takšno
družbo.« »Kako reagirajo na
uniformo?« »Največkrat tako,
da jim nič ne moreš, čeprav
jim glede na njihovo primi-
tivno in otroško obnašanje
takšnih stvari ne moreš za-
meriti. Vendar zabolijo. Plju-
nek na pločnik ali vzdevki,
ki so za miličnike žaljivi.«
»Dobro, kdo so ti mladi ljud-
je?« »Predvsem takšni, ki ni-
kjer ne delajo, se ne učijo in
večinoma pohajkujejo po me-
stnih ulicah.« »Je to manjši
del celjske mladine?« »Vseka-
kor. To je le peščica v odno-
su na mnoge mlade, ki so ze
lo v red\x.«»Neprestano govo-
rite o fantih. Kaj pa dekle-
ta?« »Z njimi je razumljivo
mnogo manj opravka, ker ni-
so tako agresivne.« »Katero
je za miličnika najbolj pere-
če mestno področje?« »Cen-
ter mesta, vedno bolj tudi
novo naselje Otok in Dečko-
va cesta.« »Kaj pa železniška
postaja?« »Tudi ta je proble-
matična, ker se zbirajo naj-
različnejši potniki in tudi ti-
sti, ki nikamor ne potujejo.
Pijača in pretepi, tu in tam
pa tudi kraje.« »Kaj si kot
miličnik najbolj želite?«
»Predvsem to, da bi bil krog
ljudi, s katerimi kontakti-
ram sliožbeno. Čim manjši.«
CEUE
POLOŽAJ
DIJAKA
v soboto, 22. novembra do-
poldne bo v veliki dvorani
Narodnega doma republiška
problematska konferenca
mladine. Na konferenci bodo
razpravljali o položaju mladi-
ne v samoupravljanju na
srednjih šolah. O tej proble-
matiki je celjska mladina
skupno s pedagogi v zadnjih
treh mesecih pripravila mno-
go razprav in pc^ovorov, ki
so pokazali, da so problemi
dijakovega položaja v samo-
upravi sestavni del proble-
mov samoupravljanja in
vzgojnoizobraževalnega dela
na šolah. Na republiški kon-
ferenci v Celju bodo sodelo-
vali predsedniki mladinskih
aktivov in šolskih skupnosti
iz vseh srednjih šol Sloveni-
je, predsedniki komisij za
vzgojo in izobraževanje pri
občinskih konferencah ZM,
predstavniki republiških or-
ganov in institucij, nekateri
poslanci kulturno prosvetne-
ga zbora, i>edagogi in drugi.
POSLANCI OBISKA-
LI VRTEC
v torek je skupina poslan-
cev socialno-zdravstvenega
zbora zvezne skupščine obi-
skala novo vzgojno-varstveno
usfanovo na Dolgem polju v
Celju. Poslaiici, ko so so do-
poldne pogovarjali o resolu-
ciji o nadaljnjem razvoju so-
cianega varstva so s svo-
jim obiskom v vzgojno-var-
stveni ustanovi videli enega
najlepših uspehov celjske
skupnosti na področju var-
stva otrok. Zanimali so se-za
življenje v novi ustanovi, pa
tudi za način zbiranja sred-
stev v te namene.
IGRAĆE ZA VITANJ-
SKE OTROKE
v vz^ojno-varstveni ustano-
vi »Anice Černejeve« na Oto-
ku v Celju so zbrali lepo šte-
vilo igrač za otroke iz Vita-
nja. Najmlajši so prinesli to-
liko punčk medvedkov, zaj-
čkov in drugih figuric, da bo-
do skromno opremljeni vrtec
v Vitanju skoraj zasuli. Pobu-
da pa ima tudi velik vzgojni
učinek, saj je znano, da se
otrok na svoje igrače hudo
naveže in je njegov dar zato
temvečji. Otroci iz Vitanja so
v zameno za igrače poslali
celjskim vrstnikom večjo ko-
ličino sadja. Res lepa in spod-
budna akcija!
I. BURNIK
USPELA RAZSTAVA
Prva jugoslovanska speciali-
zirana razstava trgovinske in
gostinske opreme, embalaže,
strojev za pakiranje ter tran-
sportne in skladiščne opre-
me od 8. do 15. novembra v
bodoči Tehnomercatorjevi ve-
leblagovnici v Gubčevi ulici
v Celju je lepo uspela. Z njo
so bili zadovoljni ne samo
strokovnjaki, marveč tudi več
kot 10.000 drugilv' obiskoval-
cev. Glede na izreden poslov-
ni uspeh je vzbudila pobudo,
da bi bilo Celje stalni organi-
zator takšne prireditve. Za-
misel je lepa, zato prava
škoda, da mesto ob Savinji
še nima primernih prostorov
za stalne sejemske in podob-
ne prireditve.
RAZVOJNI PRO-
GRAM >>EMO«
Te dni je tudi kolektiv celj-
skega industrijskega podjetja
EMO dobil svoj razvojni pro-
granj. O njem danes razprav-
ljajo tudi na äeji članov sveta
za primarno gospodarstvo pri
celjski občinski skupščini.
FILM »Z GORENJEM
NA HAVAJE«
Po zaslugi velenjske tovar-
ne gospodinjske opreme Go-
renje je celjska poslovalnica
Kompas organizirala letos pr-
vi izlet jugoslovanskih potni-
kov na Havaje. To je bilo 20
izžrebancev tega velenjskega
kolektiva. V kratkem bo ta
izlet dokumentiran tudi na
barvnem filmskem traku. Pre-
miera bo v (Delju v organi-
zaciji Kompasa. Računajo, da
se bodo takrat ponovno sre-
čali prvi potniki za Havaje.
ODLIČNE BLAGAJ-
NIČARKE
v okviru prve jugoslovan-
ske razstave trgovinske in go-
stinske opreme od 8. (j^
novembra v bodoči Teh
mercatorjevi veleblago^
je bilo tudi več tekrtiov.
Na tekmovanju izlož^
aranžerjev so se posebej,
kazali člani aranžerske si^Jf
ne Merxa in trije aran^J
(Kline, Krušič in Ledt^'
Tehnomercatorja.
Med strojepiskami je Л
boljši uspeh dosegla ^(Л
Tomšič (Tkanina), ki sçT
uveljavila na četrto гпдД
Nadvse pa so se izkazale j
gajničarke trg. podjetja q
ter, saj je Anica Hren
gla drugo, Marija Čepin ц
je, Anica Bobnič pa peto ц
sto.
POSVETOVANJE
O ŠŠD
v Celju je bilo region^
posvetovanje o problema}
šolskih športnih društev,
svetovanja se je poleg pr,
stavnikov iz vseh celjskih ц
čin udeležil tudi sekret
republiške konference z\
Dagmar šuster. Navzoči so
zavzeli, da je treba čirnp;
rešiti položaj ŠŠD, financij
nje, sistem tekmovanj, vloj
problem kadrov itd. Po vsi
regionalnih posvetovanjih
Sloveniji bo republiška kon;
renca ŽMS pripravila poro;
lo o dejanskem stanju šši
problematiki in nakazala i
cije, s katerimi bi rešili do
cene probleme. Več o posi
tovanju bomo poročali v i
slednji številki Novega t«
nika.
laško
UREJEVANJE!
KOPITNIKA
člani planinskega društ!
iz Rimskih Toplic so začeli
urejevanjem planinske ko(
na Kopitniku (914 m). Na j*
mlad bodo na zdaj ureja
prostore zgradili še etažo
brun ter tako dobili še nek
prostorov za nočitve in dne
no bivanje. Po dograditvi I
to ena izmed najlepših pl
ninskih postojank v Zasavj
šk.ntjur
NEZADOVOLJN
Z DOHODKOM
Na Občinskem sindikalnal
svetu v Šentjurju So v zs^
njih dneh prejeli več pritoži
mladih delavcev, zaposleni
pri zasebnih obrtnikih. Veá
noma gre za neza.dovoljsfrv<
zaradi nizkega osebnega
Fra7ic Popit, predsed
ki se je pred dnevi rrii
obisku v nekaterih d^l
na območju mozirske
čimveč izvedeti o dà
življenju v tej občini
o gospodarstvu, gospo
spektivah, se je pöS'
delo komunistov.
Predsednik skupščin
Deberšek in politični s'
ga komiteja zveze ko^
Veneka, sta Se trudiio
Popita o vsem čim is^
primerjavi z obilico
fantje morajo v
jjeiavnicah delati po
pa tudd za državne
vendar jim nadur
l^ti Na svetu so
da je takšnih pri-
^bčini še več, zato
i^ihodnjih dneh po-
piu problemu več
1
IP, KMETIJSKE
)|ZVAJALCE
jjh sestankih mladih
jsotjurške občine so
jt poudarili potrebo
i^i organizaciji šol
jske proizvajalce, ki
yeč let priljubljena
jjobraževanja med
paladino, žal pa šol
^ organizirati zara,
^јкагца sredstev,
jiiu bodo na pred-
j^inske konference
pieljito preučili te
KONJICE
OBISK
I^OTNIKA
i teden je predsednik
ke konference SZDL
t Janez Vipotnik obi-
lno Slovenske Konji-
lej priložnosti si je
LIP in se s predstav-
idjetja pogovarjal o
n gospodarskem po-
^imal se je tudi za
»vne odnose in izra-
froljstvo nad napred-
I so ga na tem. pod-
f kolektivu dosegli,
se je pogovarjal še
■avniki družbeno-poli-
rganizacij o delu ob-
ionference in krajev-
inizacij Socialistične
• o političnem polo-
ibčini. Popoldne je to-
ipotnik obiskal Vita-
« seznanil z delom te
ne krajevne organiza-
ialistične zveze.
ŠČENI PLAČE-
A ČLANARINE
anizaciji Socialistične
[v Slov. Konjicah je
№ 73 odstotkov vseh
icev. Od teh jih 1800
^je članarine in to iz
>«konomskih razlo-
prav članarina ni viso-
D) letno je ta odloči-
bske in krajevnih or-
j Socialistične zveze
nadvse uvidevna.
)NOST DOMA-
Ш OBMOČJU
|n ko je LIP lani od-
' tisoč m' lesa in od
35 tisoč z domačega
äi so jih letos odtod
s kar 67 m'. Podatek
ie> da daje LIP pred-
"iiačim proizvajalcem.
Pa je številka tudi
'ned podatkov visoke-
'ííanja proizvodnje v
Ujetju.
I. B.
5.\1ARJK
PRESEŽEK
DOHODKA
v občini naj bi sredstva,
ki pomenijo presežek nad
proračunskimi dohodki, po-
rabili za vračilo izdat-
kov občinskega rezarvnega
sklada, iz katerega je te-
meljna izobraževalna skup-
nost dobila posojilo. Ostanek
sredstev naj bi prenesli v
občinski rezervni sklad ozi-
roma bi jih prihodnje leto
porabili za zmanjšanje obre-
menitev v gospodarstvu.
NEKONTROLIRANI
PRIPUSTI
Občinska skupščina je pri.
poročila veterinarskemu zavo-
du, da je treba poskrbeti za
hitrejšo selekcijo v živino-
reji in poiskati vzroke ne-
kontroliranih pripustov ter v
tej zvezi ustrezno ukrepati.
Poleg tega naj bi zavod ukre-
pal tudi kar zadeva plačeva-
nje obveznosti umetnega ose-
menjevanja.
ZA VODOVOD
Občinska skupščina je
sprejela poroštvo za odpla-
čilo anuitet od posojila, ki ga
je celjska kreditna banka odo-
brila obrtno komunalnemu
podjetju v Šmarju za gradnjo
vodovoda Gabemik—Rogaška
Slatina. Gre za 300 tisoč din.
ŽALEt
LJUDI BODE
KILOMETRINA
v prvi delovni organizaciji
žalske občine imajo zaposle-
nega človeka, ki dobiva za
s\^ojo vsakodnevno vožnjo v
službo plačano kilometrino; v
drugi delovni organizaciji pa
dobiva delavec kilometrino za
svoje vožnje v Ljubljano, kjer
izredno študira.
Ljudje pravijo, da je takšna
velikodušnost najbrž v na-
sprotju z dovoljenim, saj bi
se prvi lahko zadovoljil s pla-
čano voznino za avtobus, dru-
gi pa prav tako. Ni znano,
kako imajo urejena pravila
(igre ali izigravanja) v obeh
kolektivih!?
TRAKTORSKI TEČAJ
Kmetijski kombinat iz Žalca
namerava v predstoječih zim-
skih mesecih, ko kmetovalci
niso tako preobremenjeni z
delom na polju organizirati
tečaj za traktoriste-kmete.
Prijavljenci, gre za kmete ko-
operante, bodo opravili teore-
tični del tečja skupaj, prak-
tičnega pa po posameznih
obratih.
PREUREDITEV
TRGOVINE
Trgovsko podjetje Savinjski
magazin iz Žalca je začelo
preurejevati svojo poslovalni-
co s tehničnim materialom v
Parižljah pri Polzeli. Z delom
oodo končali do konca de-
cembra. Nova poslovalnica bo
imela več razstavnega in pro-
dajnega prostora.
KONČNO PRIPRAV-
LJENI POMAGAT
Del ceste med Podlogom in
Gotovljami je že dalj časa iz-
redno slab. Nekateri vaščani
so izrazili voljo, da bi poma-
gali cesto tudi oni popraviti.
tt
ŠOŠTANJ
VESELO ŠE
ČEZ POLNOČ
če se znajde ob sobotah
zvečer v hotelu »Kajuh« v
šoštanju kak ducat Celjanov,
potem to ni golo naključje.
Glavni vzrok, da je hotel ob
koncu tedna oblegan in jim
zmanjka stolov je vsekakor
dobra glasba. Ko bi imeli vsaj
še enkrat tako veliko dvora-
no, potlej bi imelo petdeset
in več parov, kolikor se jih
znajde hkrati na plesišču,
malo več zraka. Vsekakor pa
za »ogrevanje« prizadevno
skrbi ansambel iz Bolgarije,
šoštanjčani in vsi, ki hodijo
za vikend semkaj, bodo ime-
li sedanje gostovanje v izred-
no prijetnem spominu. Mar-
sikak večer v mesecu je v
»Kajuhu« veselo še krepko
uro čez polnoč.
NEZADOVOLJNI
POTROŠNIKI
V obeh revirskih občinah
te dni ni bilo mogoče dobiti
masti. Do pojava je prišlo ba-
je zaradi špekulativnih name-
nov veletrgovskih podjetij, ki
imajo mast vskladiščeno, ven-
dar je trgovinam niso posla-
le, ker čakajo na nove cene.
Te pa so bile v Hrastniku že
tako za približno tri in pol
dinarja višje od cen drugod.
Hrastničani ugotavljajo, da
bo zaradi izredno visoke ce-
ne mast dosegljiva le redkim
družinam.
mv
VELENJE
RAZSTAVA
LIZE
PODPEČAN
Po uspešni razstavi v Za-
gorju ob Savi se je Liza Pod.
pečan — Kuharjeva, samouka
slikarka iz Ljubnega ob Savi-
nji, predstavila tudi velenj-
skemu občinstvu. Tu so nam-
reč v delavskem klubu v so-
boto zvečer odprli njeno raz-
stavo, na kateri je zastoi>a-
no 26 olj in temper.
dhr
LEPO RAZUME-
VANJE
Delovne organizacije in ob-
čani z območja velenjske ob-
čine so za prebivalstvo, pri-
zadeto ob zadnjem katasto-
falnem potresu v Bosanski
Krajini zbrali precejšnjo vso-
to denarja in blaga. Tako je
kolektiv TGO (Зогепје poda-
ril 100 komadov raznih šte-
dilnikov, vrednih približno
70.000 dinarjev, kolektiv Ru-
darskega šolskega centra šo-
tore in posteljne komplete —
vredne 6.000 din, trgovski po-
djetji Era in Zarja pa obla-
čil za 12.000 din.
Tudi denarja je bilo pre-
cej. Tako so med mnogimi
prispevali člani rudnike
50.(X)0 din. Termoelektrarne
10.000 skupščine občine 10.000,
občinski sindikalni svet pa
5.000 dinarjev.
OŽIVLJENI
DRAMSKI KROŽEK
Letošnje šolsko leto je zno
va oživel dramski krožek na
velenjski gimnaziji. Gimnazij-
ci zdaj pripravljajo igrico
»Jurček«, menijo pa, da je
zdaj že napočil čas za študij
zahtevnejših del. V mislih
imajo Molierovega »Namiš-
ljenega bolnika.«
ad
MLADINA
V INTERESNIH
DEJAVNOSTIH
- KAKO?
Nadaljevanje s 7. strani
Le tako lahko pričakujemo,
da bodo interesne organiza-
cije postale ne le mesto, kjer
se Zadovoljujejo interesi mla-
dine, temveč tudi dejavnosti,
kjer se bodo izražala razpo-
lo.ženja in stališča mladine.
V samoupravnem sistemu pa
bo prav ta mladina tista, ki
se bo borila za uresničevanje
tistih družbenih ciljev, ki tu-"
di njej zagotavljajo najboljšo
perspektivo.
Če hočemo doseči vse to,
morajo biti organizacije, ki
na osnovi interesov združu-
jejo mladino, tudi pravilno
družbeno ovrednotene in mo-
rajo imeti svoji dejavnosti
ustrezno materialno bazo.
čas je že, da v samouprav-
nih sredinah pričnemo vred-
notiti delo interesnih organi-
zacij ne le zgolj kot nekaj,
kar zadovoljuje izključno po-
trebe po zabavi, športu in
razvedrilu, ampak predvsem
kot organizacije, v katerih
imajo vzgojne in izobraževal-
ne vloge posebno pomemb-
no mesto. Tega bi se mora-
li v večji meri zavedati tudi
starši, ki bi morali načrbneje
usmerjati mladega človeka,
da bi svoj prosti čas organi-
zirano izkoriščal v interesnih
organizacijah.
Sestavek ne bi bil popoln,
če ne bi vsaj kratko omenili
tudi vprašanje mentorskega
dela v interesnih organizaci-
jah. Vse prevečkrat vidimo v
mentorju te ali one organiza-
cije le človeka, ki po sili raz-
mer bolj ali manj zainteresi-
rano dela z mladino. Res je
tudi nekaj tf.kšnih mentorjev,
toda v veliki večini so to lju-
dje, ki poleg svojega rednega
dela z zavzetostjo in ljubez-
nijo delajo z mladimi, prena-
šajo na njih svoja znanja in
izkušnje, jih usmerjajo, po-
magajo in vodijo. Takšne
mentorje imajo mladi radi,
so jim za njihova prizadeva-
nja hvaležni in jih cenijo.
Drugo vprašanje pa je, ko-
likšno moralno in materialno
podporo dajejo tem ljudem
ostali odgovorni faktorji. Če
hočemo doseči cilje, o kate-
rih smo govorili, je nedvom-
no prav, da razmislimo tudi
o tem.
O teh vprašanjih pa tudi o
vprašanjih vsebine in meto--
dologije dela, aktualizaciji
programov, kadrovskih vpra-
šanjih, koordiniranju dela in
povezovanja interesnih orga-
nizacij, vlogi informativnih
sredstev in drugem, lx) govor
na 4. seji občinske konferen-
ce ZM Celje, ki bo 25. no-
vembra v CeJju.
Boris Rosina
гка,
Wnem
kivih
> želel
I "Ol» in
^aianj
! ^^ per-
•^l za
I, Joèr.
I ^enir
■ ^riia
I ^mla
V razgovoru, ki je kot rečeno oblegal
življenje v îiiozirski občini, je tovariš
Popit med drugim vprašal inž, Veneka
tudi. koliko ima občina prebivalcev.
»Okrog 15.000,« je odgovoril inž. Ve-
nek.
»In koliko je od tega komunistov?«
»192.«
»O, potem pa ti tako poznaš vsakega
posameznega člana v dušo. ..«, je od-
vrnil F. Popit.
Verjetno res. kajti v zadnjem času
so jih precej prali in nekatere tudi spo-
dili ...
MALA ANKETA
PONKOVLJANI
OBNAVLJAJO CESTO
Po temeljitem deževju, ki je bilo več kot potj-ebno,
je bila sobota naravnost idealna: sonce je objelo pokra
jino in vse je bilo tako čisto, kot da bi opral z najbolj-
šim pralnim sredstvom. Dan je bil zlasti dobrodošel pre-
bivalcem majhne vasi Ponikve pri Žalcu, kjer bo prihod-
nje leto osrednja proslava občinskega praznika. Va.ščani
se tega pomembnega dogodka zavedajo in že zdaj obnav
Ijajo vas, da bo ta čimbolj urejena za veselo praznovanje
Začeli so v soboto. Prostovoljno so delali od sedme
are zjutraj do poznega popoldneva. Obnovili so cesto, ki
je bila zanemarjena. Ob tej priložnosti smo se pogo-
varjali s petimi, ki so na kakršenkoli način pomagali pri
delu.
FRANC KOS, odbornik ob-
činske .skupščine: »Danes de-
la okoli 70 ljudi. Pomagata
nam tudi Cestno podjetje iz
Celja, ki je dalo stroj za iz-
ravnavo cestišča, in Cestno-
komunalno podjetje iz Žalca.
Cesta, ki jo obnavljamo, je
dolga nekaj več kot štiri kilo-
metre. če bo današnja akcija
uspela, jo bomo v prihodnje
še obnovili. Glavna cesta, za
katero bo prispevala sredstva
občinska skupščina, pa bo -
potekala od asfaltne baze do
Ponikve v dolžini 4,5 km«.
FRANC VOVK, domačin,
drugače pa stanuje v C^lju:
»Sem avtoprevoznik. Ker pa
sem rojak, sem se odločil,
da bom pomagal pri obnav
Ijanju ceste, ki je velikega
pomena za Ponikvo. Ta cesta
je bila vedno zapostavljena in
tudi zdaj zanjo ni potrebnih
sredstev. Odločili smo se, da
bomo pomagali s prostovolj-
nim delom in jo tako usposo-
bili za promet. Pomaga nam
tudi ekipa cestarjev. Sredst-
va, ki so, Pa bomo porabili
za novo cesto od asfaltne ba
ze.«
BRANKO OGRAJENŠEK,
Podgorje pri Ponikvi: »Ob-
novljena cesta bo dobrodošla
nam vsem. Danes delamocvsi,
pomagajo pa nana na naše
veliko veselje tudi razne or-
ganizacije in podjetja. Če so
se že vsi odločili, da bodo
delali, pa sem rekel bom pa
še jaz. Cesta je bila čisto za-
puščena, zdaj bomo očistili
jarke in zravnali cestišče. Če
bi imeli nekaj več gramoza
in stroj za valjanje, bi bilo
še veliko bolje. No ja, tudi
tako bo veliko bolje, koi
prej.«
.MARIJA BASLE, Podgorje
pri Ponikvi: »Iz naše družine
pomagava kar dva. To je vse
lepo, moti pa nas iz Podgorja
samo to, da ni nikoli denarja,
da bi uredili cesto tudi skozi
našo vas. V šestih letih sploh
nismo dobili gramoza, letos
pa samo štiri kubike. Za nas
pa je ta cesta izrednega po-
mena, saj imamo najbližjo
zvezo z Velenjem. V prihod-
nje mislimo, da bi morali
sredstva za ceste razdeliti,
kajti drugače se bomo Še
naprej počutili zapostavlje-
KAREL PODVR.^NIK, Pon-
grac pri Grižah: »Izredno pri-
dni so. Ko .smo zjutraj prišli,
smo mislili, da ne bo z akcijo
nič. Potem pa so se kar na-
enkrat zbrali in zdaj jih po-
glejte, kako pridno delajo. Ce-
stno-komunalno podjetje je
dalo šest ljudi, ki nadzorujejo
delo, in tovornjak. Da bi vsaj
za süo uredili cesto, bi bilo
potrebnih tri tisoč kubikov
gramoza! Naše podjetje pa
ga ima za vse ceste v občini
samo dva tisoč. Njihovo delo
bo zaradi tega še več vredno.«
Veselje je bilo gledati na vijugasto cesto, ki pelje
proti vasi. Od otrok, mož in žena — vse je bilo tisti dan
zbrano na cesti. Delali so pridno, ker so vedeH, da delajo
za sebe, da bodo lažje prišli v dolino in da jim bo lepše.
Njihovo delo bo prav zato največ pomagalo njim samim
če bodo tako vztrajali bodo lahko za praznik z naj-
večjim ponosom sprejeli vse, ki bodo prišh k njim, v nji-
hovo lepo vas naslonjeno med gozdove, ^ovnjako in
griče.	T. VRABL
TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA ZA STARŠE - TEMA
DOBILI BOMO NOVEGA DRUŽINSKEGA ČLAN
Kadar govorimo o zaželenem ali nezaželenem
otroku, mislimo običajno na oba zakonca. Toda, če
je v družini že kakšen otrok, bi morali pojem raz-
širiti. Spominjam se žene srednjih let — zgodilo se
Je na našem podeželju — ki je trepetaje prinesla
domov šestega otroka, pa ne zaradi bojazni, da bi
ga ne mogli preživeti, temveč pred najstarejšo, šest-
najstletno' hčerjo, ki matere skoraj vso nosečnost
niti pogledala ni. Rojstvo otroka torej ni bilo zaže-
ženo. In trajalo je mesece, da se je družina privadila
na majhno, nebogljeno bitje, ki pa je zdaj najbolj
ljubljeno.
Podobno zgodbo sem sliša-
la tudi nekaj mesecev kasne-
je. Pripovedovala mi jo je že-
na pri štiridesetih, medtem
ko je v vozičku pred nama br-
cala deklica, ki bi jo bila lah-
ko pripisala njeni hčeri, če bi
jo imela. Imela pa je dva si-
na. Osemnajst in petnajst let
sta bila stara, *ko se je rodila
njuna sestrica. Starejši se je
otroka veselil, mater je raz-
vajal že med njenim pričako-
vanjem, mlajši pa je z vsa-
kim dnem, ki je bil bližji po-
rodu, bolj lezel vase. In ko je
bila punčka tu, je ni niti po-
gledal, kaj šele, da bi se je
dotaknil.
Majhni otroci pa navadno
sprejemajo rojstvo bratca ali
sestrice popolnoma drugače.
Edinka bo začela približno
pri štirih letih z vztrajnimi
prošnjami: »Kupimo, mami-
ca dojenčka!« Naštela bo vse
sosede, ki ga že imajo in ob-
ljubljala tisoč načinov, ki bi
naj z njimi pomagala mami-
ci, ki se morda brani z izgo-
vorom, da je z majhnim otro-
kom veliko dela. Prošnje se
stopnjujejo in v marsikateri,
družini so se odločili za dru-
g^a ali tretjega otroka prav
zaradi velike želje mlajših.
Toda začetno navdušenje se
ob rojstvu včasih spremeni.
Otrok je začuden, ker dojen-
ček le ni igračka. Joka, se
prebuja ponoči, vsi mu nosi-
jo darila — in mamica je za-
radi njega v postelji. Potem
se najde kje še kakšna teta,
ki se »pošali«, češ, zdaj pa
nisi več edini! Vsi brez izje-
me pa vprašujejo: »Ali imaš
kaj rad svojo sestrico?« In
sestrica nenadoma ni več ta-
ko lepa kot je bila prvi dan.
Vidi, da ima smešne nožice,
da je brez las in da je vedno
mokra. Najhuje pa je, da
zdaj v mamičinem naročju ni
več prostora zanj, ki se je
prej tja lahko zatekel, kadar
se mu je zahotelo.
Ni »prvega« otroka, ki bi
ob rojstvu »drugega« vsaj ne-
kajkrat ne vprašal — ali pa
vsaj potožil: »Kaj mene nima-
te nič več radi?«
Družina se mora torej na
rojstvo novega družinskega
člana primerno pripraviti.
Dojenčkova oprema je na le-
stvici teh opravkov na naj-
nižji stopnički. Majhnemu
otroku, ki navdušeno pričaku-
je bratca ali sestrico, ne bo
težko razložiti, da bo srečni
dogodek že čez mesec dni.
Previdneje bo treba ravnati z
njih takrat, ko bo otrok že v
hiši. Previdno bi ga morali
vpletati v vsak opravek, ki je
nov. Lahko prinese povojček,
pokusi če niso morda kami-
lice prevroče, popravi odejo,
umije dudko ... In — naroč-
je mu mora biti še vedno od-
prto. Morda se bo nekaj časa
tudi sam igral dojenčka. Ho-
tel bo, da ga mamica »previ-
je«, da mu poje uspavanko,
igral se bo z ropotuljo. Toda
vse to bo minilo, če bomo z
njim dovolj ljubeznivi in po-
zorni.
Veliko težje pa je z dora-
ščajočimi otroki, zlasti s tisti-
mi, ki so stari okrog 14 in 16
let. To je obdobje dozoreva-
nja, prvih ljubezni. Ljubezen
je zanje privilegij mladih lju-
di. Le redki lahko na odnose
med materjo in očetom pomi-
slijo trezno. Telesnost jih
vznemirja, če mislijo nase,
zoprna pa jim je, če jo spra-
vijo v zvezo z drugimi. Starši
so v tem pogledu — v njiho-
vih mislih — sploh nekaj po-
sebnega. Težko bo najti pra-
vo pot. Zato je v starem pra-
vilu, da med otrokoma naj
ne bo prevelike starostne raz-
like, le veliko resnice, če so
v družini vsi za to, da odpre-
jo vrata novemu družinskemu
članu, potem seveda ni nobe-
nega razloga, da bi oklevali.
V, nasprotnem primeru jjl
vzameta starša temvečjo Л
govornost. Z doraščajoai^
otroki se bo treba pogovojd
večkrat, kajti obdobje prj^ij
kovanja je dovolj dolgo, љ
ga lahko na rojstvo otro^
pripravimo. Hkrati pa se j
treba zavedati, da bo nosç,
nost boleča tako za mater ij;,
za otroka. Z mladostniki к
potrebno govoriti o odločit^,
da se bo družina poveča^
kot z odraslim človekom,
da s preudarnostjo in ц j
tom — odraslega. Otrok p^ j
srcem naj bo v tej гагЦ i
plod želje po še enem otto
ku, ne pa samo posledica ^
lesne ljubezni. Morda оогц
lahko utemeljili to odločit«
s pomislekom na prezgodni
osamljenost. Skratka, pričj
kovani otrok naj ne bo
sreča«, temveč zavestno pj^
nirana odločitev — pa četuj
to ni!
POPRAVEK
V	številki 45 Novega te-
dnika z dne 12. novembra
1969 je tiskarski škrat
vskočil kar nekajkrat. V
sestavku prof. Ane četko-
vičeve je bil najbolj na-
gajiv: spuščal in zamenja-
val je črke in tako marsi-
katero besedo smiselno
spremenil, čeprav je lah-
ko pozoren bralec to si-
cer opazil in tako tudi
popravil. V 18. vrstici dru-
gega odstavka je besedico
temelj zamenjal in napisal
tembolj; v 7. vrstici na-
slednjega odstavka je v
besedici razvitosti izpu-
stil črko »o«. V četrtem
stolpcu v 8. vrstici je na-
mesto figure napisal sigu-
re, v zadnjem stolpcu pa
v 14. vrstici preimenoval
igro Mala tkalka v Malo
tlako in po dvanajstih vr-
sticah spet izpustil v be-
sedici znanj črko »n«.
V	imenu škrata se torej
avtorici in bralcem opra-
vičujemo!
ZA MIZO VABI LOVSKI ROG
čas lova je. Morda bo-
ste od kod dobili divjega
zajca ali fazana. Prijetna
sprememba v domačem je-
dilniku! Toda divjačina je
redek gost na naši mizi
in ni je lahko pripraviti.
Tode Mitev, kuhar iz hote-
la Celeia vam svetuje, da
se odločite za takle način:
Zajčji sok v smetanovi
omaki
10 do 20 dkg zajca s ko-
stmi na osebo, 10 dkg
hamburške slanine, 10 dkg
masla in 5 dkg margari-
ne, 20 dkg jušne zelenja-
ve, malo gorčice, 2 del ki-
sle smetane, sol, kostna
juha ali divjačinska osno-
va in 4 dkg moke za oma-
ko.
Meso damo v kvašo naj-
manj en dan pred upora-
ao, da izgubi značilni duh
po divjačini. Zaradi kva-
še se meso tudi omehča.
Sestavine za kvašo: ko-
renjček, čebula, poper v
zrnju, lovorjevo listje,
brinove jagode. V lonec
naložimo plast razrezane-
ga zajčjega mesa in plast
sestavin za kvašo. Vse
skupaj nekoliko zalijemo
z vodo. Ko vzamemo me-
so iz k vaše, ga dušimo do
mehkega na maslu in
hamburški slanini, na ze-
lenjavnem šopku ter osta-
lih začimbah. Ko je me-
so mehko, ga vzamemo iz
kozice. Na preostali zele-
njavi pripravimo omako,
ki ji dodamo še črno vi-
no in smetano. Kot prilo-
go p>onudimo kruhove
omoke, krompirjeve svalj-
ke ali druge sestavine.
Dušen fazan z rdečim
zeljem
Očiščenega fazana da-
mo v skledo z vodo-. Do-
damo malo kisa, da odte-
gne vonj po divjačini. Fa-
zana nato razkosamo in
ga dušimo z brinjevimi
jagodami, ркзргот, soljo,
gorčico, česnom, slanino,
lovorom, korenjčkom, pe-
teršiljem in rožmarinom.
Vse je potrebno dobro
prepražiti. Ko je fazan
opečen, ga damo v drugo
skledo, ostalo pomokamo,
zalijemo, damo fazana na-
zaj in dušimo. Ko je fa-
zan dušen, omako pretla-
čimo, ji dodamo čmo vi-
no in smetano. Zraven
ponudimo dušeno rdeče
zelje.
SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO

•	Marsikdo si niti ne predstavlja, kako potreb-
no je razmigati telo v večernih urah pred spanjem
in zjutraj, ko vstanemo. Večina ljudi temu posveča
premalo ali skoraj nič pozornosti.
•	Pri večerni in jutranji telovadbi ne gre za
dolgotrajno in zahtevno izpolnjevanje telovadnih in
razmigovalnih vaj, temveč bolj za oživitev in sprosti-
tev telesa.
•	Vaje, ki jih izvajamo zvečer in zjutraj, naj
bodo lahke in takšne, ki jih lahko izvajate na majh-
nem prostoru v lastnem stanovanju.
Z našim sestavkom v rub-
riki Svetujemo vam nimamo
namena strokovno in poglob-
ljeno razpravljati o pomenu
telovadbe zvečer pred spa-
njem in zjutraj, ko vstane-
mo. Dejstvo pa je, da vse
preveč ljudi telovadbo odkla-
nja z izgovorom, da nimajo
časa, prostora ali česa dru-
gega.
Takšni izgovori ne bi smeli
biti povod, da bi telovadbo
povsem opustili. Niti pred-
stavljati si ne moremo, kako
potrebno je — zlasti še zju-
traj — narediti nekaj osnov-
nih telovadnih vaj, ki poži-
vijo celotno telo in s tem
istočasno izboljšajo telesno
počutje.
TELOVADITE
ZJUTRAJ IN ZVFČER
Zlasti zjutraj je pomemb-
no, da ko se zbudimo, ne
ostajamo predolgo v postelji,
temveč da takoj vstanemo in
naredimo nekaj splošnih vaj.
Veliko pomaga tudi umivanje
z mrzlo ali mlačno vodo in
to do pasu ter krepko zbrisa-
nje z brisačo.
To in vaje pKxzivijo krvni
obtok — to je zlasti dobro
zdaj pozimi! —, izboljšajo te-
lesno počutje in postajnemo
vedrejši. Telo je razgibano in
zmoÁio prenašati vse napo-
re. V obratnem primeru pa,
ko hitimo neogreti in še na
pol zaspani na avtobus ali
kam drugam, nas oblije znoj,
slaba volja in neprijetni ob-
čutki. Telo je iz nenadnega
počitka porinjeno v gibanje,
ki je za uvod neprimerno in
prenaporno.
Če želimo, da bo naša pot
do službe prijetnejša takoj
po vstajanju naredimo nekaj
prostih vaj: zamahi z rokami
v odročenje, počepi (najmanj
deset), sklece, pogibi naprej
in nazaj, vrtenje kolesa, drža-
nje sveče itd. Pri vseh vajah
moramo paziti, da pravilno
dihamo in da z vajami ne
pretiravamo. Delamo jüi po-
časi in EK) lastnih zmogljivo-
vstih. Prvi dan seveda manj,
potem pa vsak nadaljnji dan
več. Izbiramo tiste vaje, ki
nam ustrezajo, ki nam ne
povzročajo prevelik napor in
ki so istočasno tako laznoli-
ke, da nas njihova morebitna
monotonost ne uniči in odvr-
ne od večerne ali jutranje te-
lovadbe.
TELOVADITE PRI
OBLAČENJU
Kdor pa IZ različnih razlo-
gov ni pripravljen delati niti
tega, mu priporočamo, da
vsaj pri oblačenju in umiva-
nju ter odhodu iz stanovanja
vseeno misli na raamigava-
nje. Tako lahko obuvamo in
zavezujemo čevlje z zravna-
nimi nogami. .Pri tem se raz-
migajo zlasti hrbtne mišice.
Moški si lal-dio hlače oblači
z visoko dvignjenimi noga-
mi, strajco z globokim sklo-
nom. Pri umivanju — pred-
pogoj je, da se umivamo vsaj
do pasu — krepko drgnemo
po telesu in z rokami posku-
šamo čimdalj priti do hrbta.
Ko gremo od doma, lahko
hojo po stopnicah spreminja-
mo: poskoki so lidiko sonož-
ni in enonožni in to v obe
smeri. Pri vseh teh vajah, ki
jih je seveda še veliko več
in jih vsak človek lahko izbi-
ra tudi sam, pa ne izgublja-
mo časa, saj jih delamo isto-
časno, ko se odpravljamo od
doma. Pomembno je zlasti
to, da poskušamo z najrazlií
ne j šimi vajami pa naj bodd
izključno uelovadne ali sam^
združene z oblačenjem razgt
bati telo do tiste meje, kc
povzroči določeno stopnjo za
dovolj stva.
Torej: čas za večerno in jit
tranjo telovadbo je lahko mi
nimalen, s tem p>a bomo ob-
držali primerno telesno kort
dicijo in ne nazadnje tu<fi
soliden zunanji izgled. Po-
stali bomo gibčnejši, lažji
bomo opravljali delo (tudi
težje!) in trebuščki bodp
takšni, kot si jih vsi želimo
Ob zaključku: z zgornjiđ
sestavkom smo hoteli nak»
zati samo nekaj naj osnovne}
ših metod, kako lahlto z ma-
lo dobre volje obdržimo oS"
novno telesno kondicijo, tí
nam omogoča lažje opravlja-
nje dela in boljše počutje.
Nismo imeli namena deliti
visoko strokovnih napotkov,
ker bi potem tistim, katerim
je ta sestavek izključno na*
menjen, še bolj zagrenili od-
nos do večerne in jutranje
telovadbe.
PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV
SUH DEŽ
pik) je pred osemdesetimi
Ü, kar mi je opisal moj
le in kar sem doživel. Nešte-
pat je to pripovedoval in
JO mi je ostalo v spominu,
je je imel veliko posestvo,
dil je po dvanajst glav go-
;je živine in par konjev. Za
iilto živali je moralo biti
^ej krme. V takratnih ča.
b so pri dem porabili veliko
(6 truda, saj so morali vse
jlati z rokami; takrat še ni
|o strojev kakor dandanes.
Zgodilo se je, da so bile
ačkrat tako mokre letine, da
i krma na tleh zgnila; več-
rat pa je bila tudi suša in
ifco tudi takrat, ko se je
jodilo tole:
Cel maj in cel jtmij ni bilo
aplje dežja. Ljudje so bili v
krbeh za hrano za sebe in
I živino. Zato so kar klali
bma, ali ga za nizko ceno
rodajali, samo da so jo re-
Ш glada. Gospodar, ki je
mei prej poln hlev, je ob-
nal največ dva repa. Kjer
o se zbirali ljudje, povsod so
amo vzdihovali: »Kaj bo,
aj bo!« Trgatev je bila že
redi julija, žetev pa je bila
ončana že sredi junija. Ti-
sto leto niso dajali v late
snopje, ker so se bali, da bi
steklo, ko je pa bilo preveč
suho.
Nekateri so pustili kar na
njivah v kopicah. Moj oče je
imel žanjice in mlatiče kar
naenkrat. Mlatili so seveda s
cepci. Med njimi je bil mo-
žakar, ki se je ukvarjal s ča-
rovnijami.
Kot po navadi, je bil na
koncu likof. Ker je bila v
hiši strašna sopara, je kdaj
pa kdaj kateri odšel ven po-
kadit pipo tobaka in se na-
užiti svežega zraka. Tisti mo.
žakar je šel zadnji ven. Ker
sx> ga imeli drugi že precej
pod kapo, se za njega niso
nič zmenili. Kar naenkrat pa
je začelo bliskati in grmeti,
pa vedno huje. Vlila se je plo-
ha, toča je tolkla na okna.
Ljudje so začeli modrovati:
ubogi tisti, ki še imajo pše-
nico na njivah. Ko je pone-
halo, so šli s strahom gledat.
Bila je krasna, jasna noč. Po
tleh pa je bilo vse suho, kot
preje. Tisti mož pa se ta ve-
čer ni več vrnil v hišo.
K. A.
CPR, CPR,
COPRALA, TE
V ŽABO BOM
ZACOPRALA
Leto 1926 . . . Moji sestri je
bilo 14 let in močno je bila
všeč ljubimcu gostilničarke v
Lembergu, kjer je bila v
službi. Ko je gostilničarka to
opazila, (ta se je ukvarjala s
čarovnijo), je nekega dne, na
kvaterni petek, peljala zvečer
sestro v hlev, tam prižgala
tri sveče in ji rekla, naj pri
teh svečah in črnem križu,
katerega je vedno imela v
žepu, priseže, da ni in da ne
bo imela ljubezenskih odno-
sov z njenim ljubimcem, kar
je, seveda, sestra takoj pri-
segla. Gostilničarka je nato
vzela iz kota grdo črno žabo,
jo držala sestri pred očmi |
in takole govorila: »Copr, "
copr, coprala, te v žabo bom |i
zacoprala, če Jožeta mi boš g
prevzela, in z njim ljubezen |
imela!« Z gnusom do žabe in
do tega, da je v gospodinji
spoznala čarovnico, je sestra
še isti večer zapustila službo,
se vrnila domov in nam po-
vedala ta neljubi dogodek.
LIZIKA KREGAR
ÍESTI
ZGORELO GOSPO-
DARSKO POSLOPJE
Minuli četrtek je izbruhnil
igenj na gospodarskem po-
slopju last Jožeta Kamnični--
ka iz Hrastovca pri Velenju.
Požar je izbruhnil okoli tretje
ure zjutraj in kmalu zajel ce-
lo poslopje. Kljub temu, da
so se požrtvovalni gasilci iz
Velenja, rudnika in Skal tru-
dili, da bi pred uničenjem re-
šili vrednostne predmete je
ogenj uničil poslopje, kmetij-
ske stroje in pridelek, škodo
œenjujejo na 75.000 dinarjev.
Požar bi naj nastal zaradi na-
pake v električni napeljavi.
w
PRIZNANJA
KRVODAJALCEM
v okviru praznovanja 105.
obletnice Mednarodnega Rde-
. čega križa je obč. odbor te
organizacije v Velenju orga-
niziral proslavo dneva krvo-
dajalcev. Slovesnost je bila
minulo nedeljo v Delavskem
klubu. Udeležilo se je je več
deset kr-vodajalcev iz rudni-
škega kolektiva ter tovarne
gospodinjske opreme Gore-
nje. Na svečanosti so podelili,
tudi večje število zlatih in
srebrnih značk.
MODNA REVIJA
' v okviru razstave »Jutro«
— jugoslovanske trgovinske
opreme, ki je bila v nedeljo
v Celju zaključena, sta trgo-
vski podjetji Zarja iz Mari-
bora in Era iz Velenja pri-
redili modno revijo. Revija
je bila v velenjskem Kultur-
nem domu. Poleg prikazova-
nja modnih oblačil je pri re-
viji sodelovala tudi modna
svetovalka Paula Cabašek,
zbrane pa zabaval orkester s
pevko Zorico Fingušt.
NAGRADE V BANKO
Vodstvo rudarskega šolske-
ga centra iz Velenja je spro-
žilo zanimivo akcijo, že v
tem mesecu bi naj namreč
učenci te poklicne šole del
svojih dohodkov začeli vlagati
na hranilne knjižice pri vele-
njski podružnici celjske kre-
ditne banke. S to akcijo bi
naj mladino seznanili in na-
vadili na planirano življenje.
Akcija, vredna posnemanja.
PRODAJA BLAGA
S POPUSTOM
Kolektiv trgovskega pod-
jetja »Era«, je v svoji vele-
blagovnici Center uredil spe-
cializirane oddelke trikotaže
in perila, meterskega blaga in
konfekcije. Od 10. do 20. v
vsakem mesecu bodo baje v
teh oddelkih prodajali blago
s popustom tudi do 40 od-
stotkov. ,
REŠEVANJE STARIH
•PROBLEMOV
Na mladinski konferenci
velenjskih gimnazijcev so ti
med drugim razpravljali in
razčiščevali probleme, s kate-
rimi se srečujejo že od lan-
skega leta. Poseben poudarek
so dali razpravi o problemih
samoupravljanja in o pravi-
cah dijakov na šoli. Iz raz-
prave je bilo moč povzeti, da
dejavnost dijakov le ni tako
pasivna, kot je bilo to moč
pogosto slišati.
ad
PROSLAVA OZN
Velenjski gimnazijci so pri-
pravili ob dnevu OZN prosla-
vo, s katero so dostojno pro-
slavili ta dan. Vsebinsko so
proslavo bogato pripravili,
žal pa udeležba občanov ni
bila tolikšna, kot so pričako-
vali. Kljub temu pa so mladi
dokazali, da se dostojno
vključujejo v kulturno življe-
nje tega rudarskega mesta.
ad
VEST O IZVOZU
Kolektiv Gorenja predvi-
deva, da bo v prihodnjem letu
izvozil okrog 210.000 komadov
štedilnikov, 50.000 komadov
hladilnikov in 10.000 komadov
pralnih strojev. Vsekakor pri-
jetna vest za katero vemo,
da je inozemsko tržišče za-
sičeno s proizvodi in ne po-
sna milosti.
Uradni češki krogi sicer iz-
javljajo, da so hvaležni če-
tam varšavske peterice, ki so
namesto njih rešile sociali-
zem, toda ta hvaležnost očit
По ne velja za sleherni »u-
voz« bratskih socialističnih
držav. V Prago'"so takoj po
premieri prepoi.edali satirič-
no igro Slavomira Mrožka
»Tango«, ki je doživljala ve-
lik uspeh v Varšavi. Pojasni-
lo: Igra bi lahko naščuvala
liudt k uporu .. . Praška cen-
zura je tudi prepovedala naj-
novejši film režiserja Menzla
»Škrjaački na vrvici«. V in-
tervjuju z neko revijo je re-
žiser povedal, da se je md
snemanjem filma naučil u-
pr avl jati z žerjavom — za
vsak primer, »če bi moral za-
četi opiavljati kak drug po-
kliv« . . . Znanega sovjetskega
pisatelja Solženicina so vrgli
iz kveze sovjetskih pisateljev,
češ da med drugim dovolju-
je. da na Zahodu uganjajo z
njegovimi deli antisovjetsko
propagando. Solžencin je ho-
tel zvedeti od zveze, zakaj
mu že sedem let ne dajo
možnosti, da bi v Sovjetski
zven kaj objavil. Zveza mu
je odgovorila posredno, ko je
v sporočilu za tisk povedala,
da ga izključuje tudi zaradi
tega, ker je nehal biti pisa-
telj že sedem let m nič ob-
javil .. . Britanski dvor je v
denarnih stiskah. To je po-
vedal princ Filip, soprog bri-
tanske kraljice, pred ameri-
škimi televizijskimi kamera-
mi. Dejal je, da se bo moral
dvor izseliti iz Buckingham-
ske palače, če ne bo vlada
povećala proračuna kraljici.
»Eno jahto smo že prodali,
jaz pa razmišljam o tem, da
bi se odpovedal polu,« je po-
tožil princ Filip, Letno preje-
ma dvor nad M milijonov no-
vih dinarjev v našem denar-
ju^ Njihovo premoženje pa je
vredno rmjinanj 1 milijardo
800 milijonov NOVIH dinar-
jei . ..
V zadnjih dneh je ameriški
tisk zelo dosti pisal o pod-
predsedniku ZDA Agnewu, ki
Se je pedvsem »proslavil« s
tem, da svoje politične na-
sprotnike obmetava z zelo
grobimi izrazi. Nasprotnike
vojne v Vietnamu je opisal
kot »ideološke evnuhe«, »ma-
sohiste«, »snobe« in podobno.
Predsednik Nixon si kaj ta-
kega. ne more privoščiti, zato
številni komentatorji trdijo,
da je določil svojega pod-
predsednika, naj namesto
njega zmerja politične na-
sprotnike . .
NADALNJI RAZVOJ SLOVENSKEGA
»ZRAČNEGA OKNA V SVET«
Slovenci in naše
osrednje letališče
Brnik dobi tudi poletno vzletno stezo za vožnje
po zemlji - S široko anketo bodo zbrali želje
in možnosti za povečanje prometa na letališču
Ljubljana	'
Prejšnji teden je bilo na
Brniku pri Ljubljani posve-
tovanje zastopnikov letališča
Ljubljana — Pulj s predstav-
niki tiska, na katerem so
govorili o pripravah letališča
na zimsko sezono, pa tudi o
načrtih za prihodnjo glavno
sezono, ki se bo začela maja
1970. Treba je poudariti, da
si vodstvo našega osrednjega
civilnega letališkega podjetja
v resnici krepko prizadeva,
da bi povečalo potniški pro-
met, hkrati pa tudi, da bi se
Brnik še bolj uveljavil pri
prevažanju najrazličnejših to-
vorov po zraku.
Osrednja misel tiskovne
konference je bila: razčisti-
ti mnenje, ali je Brnik res
še vedno izredno težavno le-
tališče glede na dejstvo, da
mu vendarle še primanjku-
jejo nekatere sodobne tehni-
ške naprave. Prav tu pa je
rešitev na dlani: v zadnjem
času so na letališču že za-
čeli postavljati nekatere nove
tehnične naprave, večino pa
jih bodo montirali do začet-
ka nove letalske sezone. Prav
gotovo se bodo nato različne
evropske družbe laže odlo-
čale, ko bodo tudi slovenski
Bmik vključevale med svoja
stalna ali občasna pri.stani-
šča. Ne smemo zamolčati
tudi dejstva, da je letališko
podjetje že doslej dobilo vr-
sto pohval od tujih letalskih
družb in raznih držav vsega
sveta. Predstavniki teh družb
sporočajo, da so bili nadvse
zadovoljni s sprejemom in
odpravo svojih letal na Brni-
ku, ki .ga uvrščajo glede so-
lidnosti in hitrosti celo na
prvo mesto v Evropi.
Zaradi naštetih vzrokov so
se na Brniku odločiU, da bo-
do tehnične pogoje za prista-
janje in vzletanje letal, kakor
tudi za odpremo potnikov in
tovornega blaga v najkrajšem
času modernizirali in s tem
bistveno izboljšali. Letališče
bo dobilo nov ILS sistem (in-
strumental landing sistem),
ki bo omogočal varno prista-
janje in vzletanje letal ob vsa-
kem vremenu. Doslej je bila
predpisana minimalna vidlji-
vost 1500 metrov. Brnik dobi
tudi nov radar GCA, nov ra-
diofar v koridorju pri Ilirski
Bistrici, pridobili pa bodo še
nekaj površin za poletno
vzletno stezo za vožnjo po
zemlji, ki bo tekla vzporedno
z glavno pristajalno stezo; to
bo bistveno prispevajo, da bo
na Brniku lahko pristajalo še
več letal, pa tudi vzletanje bo
še hitrejše.
čimprej bodo začeli graditi
tudi novo pristaniško poslop-
je, ki že ï)OEftaja v poletni
sezoni premajhno. Dobili bo-
do tudi več viličarjev, različ-
nih vozil za prtljago in tovor,
nove stopnice itd. Na Brniku
računajo tudi z vedno večjim
prevažanjem tovorov in so
začeli graditi tudi novo skla-
dišče za tovorni promet. S po-
sebno anketo bo letališče
Ljubljana — Pulj v kratkem
zbralo želje in potrebe turi-
stičnih agencij, hotelskih in
gostinskih potjetij ter gospo.
da'-skih organizacij glede na-
raščanja prevozov različnega
blaga po zraku.
Poprečni osebni
dohodki
Poprečni osebni dohodek
zaposlenega Jugoislovana zn.a-
ša 1000 novih dinarjev meseči-
no. V letošnjih prvih osmih
mesecih so se osebni dohod-
ki povečali v gospodarstvu za
15 odst., v negospodarstvu
pa za 13 odst. v primerjavi
z istim lanskim obdobjem.
Najvišji osebni dohodki so
v bankah, zavarovalnicah^
ladjedelništvu. V letalskem
prometu, elektrogospodarstvu
in. zimanji trgovini, najmanj
pa zaslužijo prosvetni delav-
ci, v zdravstu, železniškem
prometu, gozdarstvu in grad-
beništvu.
Piva pijemo iz leta
v leto več
v Belgiji spij'ejo na leto do
18G litrov piva na prebival-
ca, na Bavarskem nekaj nad
16Ö litrov in v Sloveniji po
zadnjih ocenah okrog 43 li-
trov na prebivalca. V dru-
gih področjih Jugoslavije je
potroén/ja piva soirazmerno
nižja, vendar iz leta v leto
narašča.
TELEGRAMI
WASHíí;GTON — Japonski pre-
mestil ZDA so se demonstracije
proti vojni v Vietnamu končale v
soboto z velikim pohodom miru,
pri katerem je- sodelovalo skoraj
milijon ljudi. Demonstracije so
potekale brez večjih incidentov.
MANILA — Na parlamentarnih
volitvah na Filipinih je prepričlji-
vo zmagal dosedanji predsednik
Marcos. Zdaj se je prvič zgodilo,
da je bil kdo dvakrat zaporedoma
izvoljen za predsednika republike.
KAIRO — Arabski komandosi so
nastavili razstrelivo pod dve izrael-
ski ladji v pristanišču Eilat. Obe
ladji sta hudo poškodovani, člo-
veških žrtev ni bilo.
WASHINGTON — Japonski pre-
mier Eisaku Sato je prispel т
Washington na pogovore s pred-
sednikom Nixonom. Sato upa, da
bodo ZDA kmalu vrnile otok Oki-
navo Japonski. Satu so demon-
stranti poskušali preprečiti odhod
iz Tokia.
VARŠAVA — Na četrtem plenu-
mu poljske partije je generalni se-
kretar Gomulka govoril o nizki
produktivnosti v poljskih podjetjih
in se med drugim zavzel za to, da
bi tehniški inteligenci zagotovili
ugodne delovne pogoje.
BONN — Vlada ZR Nemčije je
poslala Moskvi noto s predlogom,
da bi- se začeli pogovori o skle-
nitvi sporazuma, s katerim bi se
odpovedali uporabi sile ali grožnji
z uporabo sile v odnosih med Bon-
nom in Moskvo.
TUDI NA DUNAJU PROTEST — Kakih 150 iimciiškili .študentov na Dunaju se je
zbralu in korakalo po dežju, da bi ameriškemu veleposlaniku izročilo peticijo
z zahtevo po umiku ameriških čet iz Vietnama. Tudi marsikje drugod po svetu so
se amerišld državljani pridružili vietnamskemu protestu, ki je dobil svoj najmoč.
nejši izraz v pohodu miru v soboto v Washingtonu.	Telefoto: UPi
tedenski zunanjepolitični pregled
v ponedeljek 17. novembra
so se začeli v Helsinkih —
kakor je bilo napovedano —
predhodni pog<jvori o začet-
ku pogajanj o omejevanju
slrate.škega oboroževanja
(SALT» med sovjetsko in a-
meriško delegacijo. Dve leti
in pol so predstavniki obeh
super silo dajali izjave, da so
voljni začeti razgovore. Zdaj
so se naposled začeli, i'oga-
jata se dve šestčlanski dele-
Saciji. Eni in drugi poudar-
jajo, da so to predhodni raz-
.govori, ki bodo trajali tja
do božiča. Prava pogajanja
naj hi se začela šele januar-
ja ali februar,ja prih<HltiJega
leta verjetno na Dunaju.
Vsaj za .Američane je zna-
no, da so šli na te pogovore
skrajnje previdno. Vse važ-
nejše odločitve bodo prišle
od ameriškega varnostnega
svela oziroma od predsedni-
ka Nixona. Ni.\on se je očitno
odločM, da Se bo odpovedal
vsem večjim načrtom oziro-
ma »senzacijam«. Videti je,
da .je zitiagala tista šola v
Washingtonu, ki se zavzema
za skromne začetke. Propa-
del je celo predlog o začasni
prekinitvi tekmovanja s stra-
teškem oboroževanju, vsaj
dokler trajajo razgovori.
V .jeiivski arzeual super sil,
s kale'rini se obojestransko
»zastra.šujela«, sodijo medce-
linske rakete v utrjenih silo-
sih na kopnem, rakete Pola-
ris na atom.skih piKiniorni-
cah, ki jih je mogoče oboro-
žiti z vet naboji, strateški
homhniki z dolgim dosegom,
sovjetski sistem raket, ki del-
no letij<» v tiru okrog Zem-
lje. in antiraketni sistem, ki
ga označu.iejo tudi s kratico
ABiVi Kavnotež,je strahu .¡e
predvsem ogroženo zaradi iz-
strelkov z več naboji, ki se
rapr.šijo \ zraku in letijo po-
tem na vnaprej določene ci-
lje, in zaradi protiraketnih
sistemov, ki so jih začeli .gra-
diti Rusi okrog Moskve in
IxMiingrada.
Zaradi vseh teh orožij in
drugih, ki so šo v »delu«, ,je
zelo težko poiskati »enačbo«,
ki bi zadovofljila obe strani.
Toda obe strani sta vendarle
spoznali, da .je že zdaj cena
za vs< te vrste orožij tak<»
velika, tla .je treba vsaj po-
skusiti omejiti to stra.šno o-
boroževalncf dirko.
Obe strani si od predhod-
nih pogovorov v Helsinkih
obetata, da bosta nadrobnejt
ugotovili, kaj vse sodi ,
»strateška orožja«, čeprav jç
jasno, da ne bo ne ena m
druga stran izdala drugi ka.
ke pomembnejše skrivnosti
Za Američane so strateško o-
rožje poleg medcelinskih ra-
ket in protiiaket tudi .sovjet
ske rakete srednjega dosega
(700), ki ciljajo na zaiiodno
PZvropo, niso pa strateško o-
rožje ameriške taktične .jedr
ske rakete (70<H)), ki branijo
zahodno Evropo in so pe
mnenju skupine za .jedrsko
planiranje pri N.ATO, ki .je te
dni zasedal v Washingtonu,
izrednega pom&na za strata
gijo atlantskega pakta. Vse-
kakor ni pričakovati od pred-
Irodnih pogovort>v v Helsin-
kih kakih čudežev in ne hit-
rih uspehov od pravih poga-
janj, ki se bodo začela pri-
hodnje leto.	i.
Pretekli leden se je v in-
dijskem političnem življenju
zgotlilo sik4 marsikaj usod-
nega in dramatičnega. Kon-
servativni vortitel.)! kongres-
ne stranke, zbrani v tako
imenovanem delovnem odbo-
ru, so izključili predsednico
vlade Indirò (iandhi iz stran-
ke in pozvali poslance v par-
lamentu. na.l giasu,ît'j» proti
njej. Toda Indira Gandhi si
,је s svojim napretlnim soci-'
alnim in gospodarskim pro-
gramom zagotovila ne samo
podporo širokih množic v de-
želi, ampak tudi podporo ve-
čine poslaircev kongresne
stranke v parlamentu in dru-
gih j>oslancev na levici. Zato
je z lahkoto zmagala v par*
lamentu:, ;iOfi poslancev ,je
glasovalo zanjo, 140 jih .j»
bilo proti. Bo,I pa se midalju-]
.je, ker .se stara garda, tei
,je konservativni politiki, kij
so doslej preprečevali prenos
vite v stranko in izvajan, je soi
cialistične /lolitike, še naprej
upira. Gotòvo .je že, da se je
kongresna stranka razklala.
Starrt vodstvo verjetno ^
vedno drži v rokah dobrseO
del aparata stranke in bo po-
skušalo íkí nagajati Indiri
Gandhi in večini v kongresni
stranki. Zato jt; pr!Čakov:iti
še hude boje, obtožbe in ra2'
kole. Toda Indira Gandhi ј^
spoznala, da je že skraînji
čas, da je pri.šlo v Indiji dO
»polarizacije« političnih sU-
Tako se bo lahko prero.ie^na.
četudi osIabl.iena kongresu»
stranka, lahko ztlaj temeljito
lotila naolo.g, ki stojijo pred
njo in Indijo.
BRAZZAVILLE — Naglo sodišče
je na procesu proti organizator-
jem izjalovljenega državnega uda-
ra, s katerim so hoteli sti-moglaviti
režim predsednika Nguabija. ob-
sodilo na smrt štiri zarotnike,
druge pa na kazni od 15 do 20 let
zapora.
WASHINGTON — V nekaj dneh
se bodo verjetno začela pogajanja
med novo libijsko vlado in ameri-
ško vlado o uMnitvi ameriškega
letalskega oporišča v Libiji, Wheo-
lus Field.
SAAEBRÜOKEN — Oblasti v
tem zahodnonem.škem mestu so v
zadnjem hipu prepovedale, da bi
bil kongres von Thadçienove n&-
tiacistične stranke v tem mestu.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
s EKONOMSKA POLITIKA
1970: Zbor narodov, družbenopoli-
tični in gospodarski zbor zvezne
skupščine so prejšnji torek in sre-
do obravnavali elemente ekonom-
ske politike v letu 1970. O tem je
uvodoma govoril predsednik ZIS
Mitja Ribičič. Poudaril je, da se
moramo v prihodnjem letu osredo-
točiti na politiko gospodarske sta-
bilizacije. S tem pa ni mišljeno
omejevanje, marveč ustvarjanje
možnosti za zdrav nadaljni zagon
gospodarstva. Na široki fronti je
treba ustvarjati gospodarske po-
goje za samostojno dejavnost sa-
moupravnih činitelj ev, da se z last-
no politiko dohodka borijo za
večjo proizvodnost, za boljše izko-
riščanje zmogljivosti, modernizira-
nje proizvodnih programov in po-
gumne j še urejanje kadrovskih pro-
blemov, predvsem z zaposlovanjem
mladih strokovnjakov. Poslanci so
podprli temeljne zamisli o eko-
nomski politiki za 1. 1970, o kateri
bo ZIS na podlagi dosedanjih raz-
prav pripravil osnutek resolucije.
m PRVI ZBi)R OBČINSKIH
DELEGATOV — Prejšnji teden, v
četrtek, so se zbrali delegati občin
na svoje prvo zasedanje v republi-
ški skupščini. S tem zasedanjem je
— kot je poudaril predsednik skup-
ščine Sergej Kraigher — slovenska
skupščina zaživela v sestavi, kakr-
šno predvidevajo spremembe usta-
ve, sprejete v letošnjem februarju.
Zbor občinskih delegatov je raz-
pravljal o osnutku resolucije, s ka-
tero naj bi določili okvire ekonom-
ske politike in politiko zbiranja
ter uporabe sredstev za splošno po-
trošnjo v letu 1970 v Sloveniji. Os-
nutek te resolucije predvideva, da
se bo družbeni proizvod v Sloveni-
ji prihodnje leto povečal za 8 do
9 odstotkov, zaposlenost za 2 do
3 odstotke, osebni dohodki na za-
poslenega pa za 10 do 11 odstotkov.
И PO SUŠI — POVODENJ —
Po skoraj dvomesečni suši, zaradi
katere smo morali nekaj dni ome-
jevati porabo elektrike, so se začeli
v drugi polovici prejšnjega tedna
v nekaterih krajih hudi nalivi. V
petek je voda skoraj odrezala od
sveta Bohinjsko Bistrico, v katero
so kruh dovažali samo preko Je-
lovice. Gladina Bohinjskega jezera
je narasla za 4,5 m nad normalo,
m VEČJI OTROŠKI DODATEK
— Rëpubliska skupnost otroškega
varstva je predlagala skupščini, naj
bi se otroški dodatek prihodnje le-
to povečal. Za pfvega otroka naj bi
dodatek znašal 60 din mesečno, za
vsakega naslednjega otroka pa 80
din. Pravico do tega dodatka naj
bi imela družina v kateri znaša me-
sečni dohodek manj kot 640 din na
člana gospodinjstva, če gre za do-
hodek iz delovnega razmerja in
manj kot 116 din mesečno na člana
gospodinjstva, če gre za dohodek
iz kmetijstva, od opravljanja sa-
mostojnih obrtnih, intelektualnih in
drugih dejavnosti.
■ CENEJŠI KMETIJSKI STRO- ,
JI — Lahki kmetijski stroji, vključ-
no traktorji do 35 konjskih moči,
se bodo pocenili, ker je ukinjen
zvezni davek na promet na te stro-
je. Podobno velja za šolsko op reb-
rno, vključno za televizorje, ki slu-
žijo šolskemu pouku. Poveča pa se
davek na uvožene luksuzne vžigali-
ce in boljše vrste uvoženih cigaret,
prav tako pa se bo podražil oziro-
ma izenačil v ceni z bencinom plin
butan in propan.
Ш PREJEMKI ZVEZNIH FUN-
CIONARJEV — Administrativna ko-
misija je zvezni skupščini predla-
gala,n aj sprejme sklep o najniž-
jih osebnih dohodkih funkcionar-
jev, ki jih imenuje ali voli zvezna
skupščina. Po tem predlogu naj bi
bil osebni dohodek predsednika
zvezne skupščine najmanj 5750 din,
predsednika zveznega izvršnega sve-
ta in ustavnega sodišča Jugoslavije
pa 5500 din.
HOTEL JE IMETI
DENAR
POPni D ANDRAŠIĆ, UBIJALEC MARIJE KOVAČ OBSOJEN NA SMRT. »SODITE
Ml PO ZAKONU, KOT SEM ZASLUŽIL!«
farna na Mariborski cesti, ki je maja letos
|(0 razburila in pretresla celjsko javnost je
^ dnevi dobila svoj epilog na Okrožnem so-
Џи v Celju. Leopold Andrašič se je pred pet-
linskim senatom, kateremu je predsedoval
i^lnik Okrožnega sodišča Celje Vekoslav Tan-
j zagovarjal zaradi poskusa uboja Marije Vršič
, uboja Marije Kovač.
50 JE LEOPOLD
ANDRAŠIČ?
loes je Leopold Andrašič
jjenec na smrt.
jr je 45 let. Trenutki le
i življenja so pri njem
verjetno tako r¿lki, da bi
lahko preštel na prste,
mnogo težkega v življenju
j je kriv sam.
odil se je v Erjavcih na
jskem p^ročju. Oče je
pijanec, ki je vedno pre-
ji otroke. Sin Leopold si
moral že zgodaj služiti
b pri sosedu kot hlapec.
Џ -vihra ga je zanesla v
jško vojsko, spoznal je
io, bil angleški vojak in
čno služil tudi kadrovski
v JLA.
tirikrat je stopil pred so-
ie: pobeg čez mejo, imo-
ài delikti in uboj.
tirtnajst mesecev zapora,
ita 1954 so ga na sodišču
iariboru obsodili na smrt
adi uboja Marije Vogrin.
¡1 jo je, ker je hotel imeti
eko njenega sina. Smrtno
»dbo so spremenili v do
rtno ječo in nato v dvaj-
let strogega zapora,
oročila iz KPD Dob, kjer
prestajal kazen, govore o
m kot izredno disciplini-
№ in delavnem človeku z
pim občutkom za tovari-
B. Samo v prvih letih pre
tjanja kazni je bil dvakrat
fcovan. Pozneje nič več.
i. aprila letos so ga izpusti
'pogojno na svobodo. Odšel
da bi zaživel novo življe-
Ï. Ni se mu posrečilo.
' DRAMA
V MARIBORU
Andrašič je bil razpet med
Brna ženama. Kot je pripo-
toval na obravnavi, sta ga
e po vrnitvi iz zapora pro-
vsaka zase naj živi z njo,
j se odpove drugi. To sta
li zakonita žena, ki se je le-
sjulija razvezala od njega,
Tija Andrašič in njegova
»a žena Marija Vršič. Med
fstajanjem kazni je z obe-
' vzdrževal stike. Obe sta
' njegovih besedah hoteli
igov denar, ki ga je prihra-
' v zaporu. Ni bilo veliko.
D\'estopetdeset starih tisoča
kov.
Marija Vršič, ki je nasto
pila kot priča in oškodovan-
ka na obraTOavi, ki ni zahte
vala nobene odškodnine, je
dejala pri soočenju z obtože-
nim:
»Lažeš. Nikoli nisem rekla,
da živi z menoj. Prosila sem,
pojdi k svoji ženi, saj je ona
tvoja prava žena.«
Zanikala je, da bi mu kdaj-
koli rekla za denar. Odvet-
nik obtoženega Branko Vr-
stovšek je v sklepni besedi
dejal:
»Ni mogoče verjeti Vršičevi,
da bi ga odbijala, saj sta sku-
paj potovala v Pivko na obisk
k sinu, planirala nedeljski
obisk njeni materi, prenočil
je pri njej, imel razmerje z
njo, skratka načrtovala sta
skupno življenje. Zato Andra-
šič ni mogel imeti naklepa,
da bi ubil Vršičevo.«
Tistega usodnega jutra, ko
je prenočil pri Vršičevi, je
bil Andrašič do prve žene ze-
lo nežen. Marsikaj sta se po-
govarjala. Nenadoma pa jo
je napadel. Začel jo je daviti.
Ko ga je odrinila, je zagrabil
pručko in dvakrat zamahnil
po njeni glavi. Kri in kriki.
Pobegnil je. Vzel je kolo in
se odpeljal.
»Plazila sem se za njim in
videla kako odnaša kolo. Na-
padel me je čisto mirno Ln
tiho,« pravi Vršičeva. »Ni
res, da sem mu hotela iztrga-
ti hranilno knjižico.«
Vzrok napada ni bil pojas-
njen. Nekdo je lagal.
ŽICA, STEKLENICE
IN PRUČKA
Isti dan je prispel v Celje.
Doma je rekel že dan prej,
da gre v Ljubljano uredit ne-
ke stvari, saj ni smel pove-
dati, da gre k Vršičevi. V Ce-
lju je šel na Mariborsko ce-
sto in se oglasil pri Mariji
Kovač, kateri sta že nekaj
dni pomagala z ženo pri pri-
pravah na selitev. Kovačeva
je prodala hišo in za precej
manj denarja kupila novo.
Na vprašanje zakaj je prišel
sam, je odgovoril, da bo pri-
hodnji dan prišla za njim
žena.
»Zakaj ste ubili Kovačevo?«
»Zaradi denarja,« odgovar-
ja Andrašič na vprašanje
predsednika senata. Tedaj,
ko je prišel k njej še ni po-
mislil na to. Prenočil je.
22. maja ga je Kovačeva
prosila, naj gre v klet po pre-
mog. Tu je zagledal žico.
»Denar sem hotel ukrasti,
ko Kovačeve ne bi bilo. Ven-
dar ni bilo priložnosti. Ko
sem videl žico, sem prvič po-
mislil na to.«
Naredil je zanko, ki jo je
moč pritegniti s kosom lesa,
z nekakšnim ročajem. Obedo-
vala sta. Dve UTi in pol je
imel zanko v žepu.
Ko se je Kovačeva obrnila
je stopil za njo ter ji natak-
nil zanko. Zrušil jo je na tal.
Branila se je. žica se je pre-
trgala in Andrašič je zagra-
bil prvo steklenico ter za-
mahnil po glavi žrtve. Ste-
klenica se je zdrobila. Druga
tudi. Zopet je prijel za pruč-
ko in udaril. Trikrat. Konec.
VEDEL JE, DA GA
BODO DOBILI
»Ali niste pomislili, da va-
še dejanje ne bo ostalo brez
kazni?«
»Prej sem mislil, da bom
ušel. Takoj ko sem to nare-
dil pa sem vedel, da me bo-
do dobili. Nimam opravičila,
naredil sem. Vem, da je stra-
šno. Ne vem, kaj zdaj,« skru-
šeno govori Andrašič pred
sodniki. Brada na suhem ob-
razu neprestano trepeta. Ves
čas obravnave sedi nepremi-
čno ter ponižno in poslušno
odgovarja.
»Ne vem, gospod sodnik.
Ne spomnim se, gospod sod-
nik.«
Veliko podrobnosti se ne
spomni več.
27. maja so ga v Postojni
aretirali. Obiskal je sina iz
prvega zakona ter mu poda-
ril nekaj denarja, ki ga je
našel v stanovanju Kovačeve
ter zapestno uro.
Več z ubojem ni pridobil.
Iskal je denar, vendar ga je
odnesel že nekdo drug.
Zakaj uboj? Zakaj takšna
želja po denarju? Andrašičev
odgovor na 'sodišču:
»Ko sem prišel iz Doba
sem bil brez službe. Obe že-
ni sta hoteli denar. Ce bi ga
dobil in če me ne bi odkri-
li bi vsaki nekaj dal, da bi
končno imel mir.«
Zagrebški zdravnik psihia-
ter Zlatko Vinek je sodelo-
val kot izvedenec. Ekipa treh
izvedencev je dalj časa opa-
zovala Andrašiča.
»LeopK)ld Andrašič je ose-
ba z zaostalim duševnim raz-
vojem najblažje oblike sred-
nje stopnje. Srednji debü.«
SODBA V IMENU
LJUDSTVA: SMRT-
NA KAZEN
Namestnica javnega tožilca
Vida Grafenauer jeva med
drugim opozori, da je Andra-
šič res storil napad na Vrši-
čevo v afektu z majhnim ča-
som za premislek, vendar a
namenom, da ji vzame življe-
nje. Uboj Kovačeve je bil
storjen po treznem preudar-
ku. Strahotno dejanje. Uboj.
Žrtev se je zavedala, kaj se
dogaja z njo.
»Kazen kakršna bo, bo za-
služena,« zaključuje sklepno
besedo.
Odvetnik Andrašiča prika-
zuje napad na Vršičevo kot
fizičen obračun.
»V zaporu je bil vesten in
discipliniran. Na svobodi je
naletel na neurejene razmere.
Kritičnega dne pri Kovačevi
je bil vinjen in njegova la-
bilnost je tako prišla še bolj
do izraza.«
Odvetnik v zadnjih besedah
noče opravičevati dejanja, ki
je strahotno, navaja pa olaj-
ševalne okoliščine.
Besedo dobi še obtoženec.
Nič.
»Imate kakšno željo?«
»Nimam kaj povedati. Ni-
mam nobene prošnje ali že-
lje. Tako ali tako nimam več
življenja in mi je vseeno, kaj
boste storili. Sodite mi po
zakonu kot mi pripada,« mu-
koma iztisne čez brezkrvne
ustnice.
Sodba v imenu ljudstva:
smrtna kazen za uboj Kova-
čeve in šest mesecev zapora
za napad na Vršičevo.
Enotna kazen: smrt. Sodba
še ni pravnomočna.
Vselej kadar mora kdo
umreti je hudo. Pa naj bo
takšen ali drugačen človek.
Tudi takšen, ki je nekoč že
bil tako obsojen. Umrla je
tudi Kovačeva.
Kazen, ki jo izreka družba
ne velja samo obsojenemu,
je kot opozorilo vsem tistim,
ki irnajo podobne misli,
vsern, ki hočejo kreniti na
podobno pot...	-
... In ne nazadnje tudi ti-
stim, čeprav je za njih manj
boleča, ki z neurejenim živ-
ljenjem, družinskimi razme-
rami, nepopolno vzgojo in
podžiganjem strasti pripomo-
rejo, da so med nami ljudje,
ki bodo nekoč kaznovani.
Milan Seničar
Sekcija občth.ske konference ÄZÜL v Celju za
kmetijstvo in gozdarstvo, je dne 7. 11. 1969 razprav-
ljala v navzočnoMti predstavnikov zasebnih gozdnih
posestnikov, gozdnega gospodarstva, lesne industri-
je, članov sveta za kmetijstvo in gozdarstvo skup-
ščine občine Celje, predstavnikov občinske organi-
zacije SZDL ter poslancev republiškega in gospodar-
skega zh(»ra in sprejela tale
O IZHODIŠČIH ZA BODOČO UREDITEV
ODNOSOV NA PODROČJU GOSPODAR-
JENJA Z GOZDOVI
1.	Razprava je dokaj enot-
no potrdila ustreznost in
smotrnost dosedanjega skup-
nega gospodarjenja z družbe-
nimi in zasebnimi gozdovi,
vključno s sedanjo teritorial-
no razdelitvijo gozdnih obmo-
čij.
Kritično pa so bile ocenje-
ne nekatere pomanjkljivosti,
ki so posledica dosedanje
prakse in nedodelanosti si-
stemskih rešitev, kar je pri-
šlo posebej do izraza v pogo-
jih gospodarske reforme (sa-
moupravljanje, promet z le-
som, ocene in drugo).
2.	V vsej razpravi so bile
izražene enotne zahteve, da
se tudi na področju- gospo-
darjenja z gozdovi uveljavi
resnično samoupravljanje, ki
bo imelo lastno materialno
osnovo.
Predlogi, ki so jih na na-
šem območju izoblikovali vsi,
za nadaljni razvoj gospodar-
stva zainteresirani, pomenijo
sprejemljivo osnovo za uredi-
tev samoupravnega delovanja
in odločanja na tem, z dru-
žbenega vidika pomembnem
področju, ki hkrati zadeva
življenski interes ogromnega
števila članstva SZDL v naši
občini.
Po enotnem mnenju raz-
pravljavcev bo mogoče resni-
čno samoupravno uveljaviti
tako, da bodo tudi lastniki
zasebnih gozdov neposredno
in posredno odločali o vseh
vprašanjih, ki zadevajo go-
spodarjenje z gozdovi, pred-
vsem pa:
—	sprejemali gozdnogospo-
darske načrte za gozdove;
—	sprejemali letne opera-
tivne, proizvodne in finančne
načrte;
—	odločali o sredstvih za
strokovno službo, za vzgojo
in nego gozdov ter sodelova-
li pri investiranju in vzdrže-
vanju komunikacij pomemb-
nih za gozdarstvo, kmetijstvo
in turizem;
—	odločali o nadomestilu
stroškov, ki jih imajo gozdno-
gospodarske organizacije z
upravljanjem in gospodarje-
njem z gozdovi in
—	odločali o razporeditvi
m delitvi prigo-spodarjenih
sredstev iz gozdov;
Upravičena zahteva, da bi
gozdni posestniki imeli enake
samoupravne pravice pri go-
spodarjenju s svojimi gozdo-
vi, kot jih imajo delavci pri
gospodarjenju z družbenimi,
terja temu prilagojeno orga-
nizacijo samoupravljanja.
Skupni interesi celotnega
gozdnogospodarskega obmo-
čja se vzkljajujejo in razre-
šujejo v svetu gozdnih pro-
izvajalcev kot obliki povezo-
vanja interesov gozdnih po-
sestnikov in upravljalcev goz-
dov.
Na ravni podjetja je samo-
upravni organ — svet gozd-
nih proizvajalcev sesta\'^ljen
iz predstavnikov zasebnih
gozdnih posestnikov in delov-
ne skupnosti podjetja v raz-
merju objektiviziran s koli-
činsko vrednostjo gozdne pro-
izvodnje. Enaki kriteriji se
naj upoštevajo pri sestavi
samoupravnih organov terito-
rialnih enot podjetja. Obrati
potrebni skupnemii poslova-
nju oblikujejo svoje organe
upravljanja iz vrst članov
delovne skupnosti.
S samoupravnimi akti pod-
jetja se ureja samoupravni
položaj skupnih služb in nji-
hovi poslovni odnosi do sveta
gozdnih proizvajalcev.
Pravico odkupa _ lesa naj
zakon uredi tako, da bo ta
pravica v pristojnosti samo-
upravnih organov lastnikov
in upravljalcev gozdov. Ti sa-
moupravni organi odločajo o
prodaji lesa upoštevajoč eko-
nomska načela in -vplive trž-
nih zakonitosti.
Samostojnost odločanja o
delu biološke amortizacije in
o režiji omogoča večjo racio-
nalnost gospodarjenja z goz-
dovi, kar utegne občutno vpli-
vati na izboljšanje material-
nega položaja gozdnih pose-
stnikov — kmetovalcev.
5. širok obseg javne raz-
prave v naši občini o gospo-
darjenju z gozdovi zahteva,
da republiška konferenca
SZDL upošteva ta sprejeta
stališča pri oblikovanju skup-
nih predlogov za ustreznejšo
rešitev za gospodarjenje z
gozdovi in se zavzame za za-
konske rešitve, ki bodo v
skladu s sprejetimi stališči.
Vsakokratno daljše ali močnejše deževje je spravljalo v nevarnost zaradi poplav marsikateri okoliš na območju nekdanjega celjske»
okraja. Z regulacijo Savinje in nekaterih hudourniških potokov je ta nevarnost v veliki meri odpravljena. Tako kljub velikemu deževi
najpogosteje ni poplav in če že so, ne zavzamejo tolikih razsežnosti, kot je to bilo še pred nekaj leti. Posnetek prikazuje naraslo Savin
pri Polzeli po zadnjem deževju.	Foto: T. Tavčs
Besedo ima:
TONI
HERCFELER
če sem imel v teh dneh
vodo v čevljih, je to čisto
moja, torej privatna zade-
va Tudi ne bi mogel tr-
diti, da mi je zaradi tega
puls kaj bistveno nara-
sel, Vseeno pa spravljam
ta pojav v zvezo z nepri-
jetno mokroto drugih.
»Saj so fejst ti Celjani,«
mi je potožila priletna to-
varišica iz Laškega, »toda
navaden jesenski dež jih
že spravi ob lepe navade.
Pomisli, hod" ila sem po
Vodnikovi üiíci, tam mi-
mo lekarne, pa pripelja
fič,\o in zareže v valove
ла svoje desni polovici
tako energično, da »umi-
je« pol fasade. Suho je
ostalo samo tam, kjer
sem jaz zakrivala fasado.
No, kaj bi še pripovedo-
vala, Potlej je na istem
mestu bila še ena repri-
za, pa še ena, da o repri-
zah v drugih ulicah sploh
ne govorim.« Da, da, tako
je v deževnih dneh v Ce-
lju. Ob tem sem se spom-
nil, da bi kazalo postaviti
nekaj dežurnih od komu-
nalnih inštitucij, ki naj bi
na lastni koži občutili, ka-
ko je, če odtoki in profili
cestišč niso urejeni kot
je potrebno. Pa še nekaj
odbornikov bi priključili
kot asistente.
Eh, bolj enostavno je
urediti problem umazanih
predpasnikov in plaščev,
ki jih nosijo točajke v
3entr jvi samopostrežni na
Dolgem polju (bife). Si-
cer bi kazalo malo po-
kramljati o takšni razva-
di, konkretna rešitev pa
so čisti plašči. Ce je že
bilo v teh dneh potrebno
štediti z elektriko, za vo-
do, kot vem, ni bilo no-
benih omejitev.
lía srečo se bo odslej
lahko bolj svetilo, saj se
bodo generatorji hitreje
vrteli. Ker pa se tudi me-
seci taJco hitro zavrtijo in
z njimi leto, se utegne
primeriti, da se bo neke-
ga dne posvetilo tudi ti-
stim, ki so obljubili Ce-
ljanom mestno kopališče
(vsaj takáno, kakršnega
so imeli do pred nekaj
leti V
Dela pri rekonstrukciji Obsoteljske ceste lepo napredujejo. Doslej so delavci Ce-
stnega podjetja iz Celja že uspeli asfaltirati cestišče od železniškega prelaza pod
Smehovim klancem pa do Pristave. Ce bo vreme lepo, bodo z asfaltom prevlekli
še letos cesto do zavoja pri železniškem prelazu pred Sodno vasjo. Foto: J. Sever
Minulo soboto so vaščani Ponikve pri Žalcu s pe
močjo celjskega cestnega podjetja in komunalnegi
podjetja v Žalcu začeli popravljati cesto od odcep
s ceste Celje—Velenje do vasi (več o tem v da'iaš
nji mali jnketi). Ob cesti stoji star slikovit ka/ pot
Škoda bi bilo, če hi ga zamenjali z modernej^in
Morda ga bodo pa le ohranili.	(Foio: J. Kr.
Tisti, ki je kdajkoli stal pred zobozdravnikom,
ko mu je ta dejal, naj si preskrbi zlato za zobe,
ve, kaj to pomeni. Tem huje, če ée ni ali ne more
potovati v Trst. Isti občutek dobiš tudi, če ti tvoja
sojena ali nesojena boljša polovica namigne o kakš-
nem uhanu, prstanu ali zapestnici.
To so Tantalove muke. In tvoje.
Kje te predmete dobiti. O, seveda imamo največ,
jo tovarno zlatih izdelkov v tem delu Evrope, ven-
dar so ¿i proizvodi dokaj težji od onih, ki jih kupiš
sam in uvoziš. Ali kupiš »pod roko«! Vragvedi, za-
kaj nekateri to trgovino in ta uvoz preganjajo, ko
pa je baje bilo »uvoženo« v kratkem obdobju več
klata iz Italije, kot pa so ga nakopali v Blagojevem
kamnu v nekaj letih.
Minilo je že nekaj časa od takrat, ko sta dva
možakarja vstopila v delavnico nekega urarja v
kraju ob reki Pakt Po pozdravu je urarju nekoliko
zatrepetala roka. Takšni obiski niso bogve razvese-
ljivi. To tembolj, če imaš pravkar pri sebi za trans-
port pripravljeno blago. Nekaj kilogramov,
»Tovariši dober dan! Dober dan. Kaj bo dobre-
ga?«
»Malo smo si prišli ogledat vaše delo. Tudi tisti
del, ki ga opravljate brez vednosti Sirie družbe.«
»O, potem pa ste potrkali na napačna vrata, dra-
gi tovariši. Tako je stvar narejena, da pri meni tega
ni.«
»Bomo videli. Tu je nalog, torej začnimo.«.
»Kar izvolite.« Medtem se vrata odpro, vstopi
star možakar. Vsi utihnejo, starec pozdravi in se
nasloni na delovno mizo
»čuj ti, Si mi pojnaml tisto staro šklepetalo^ Kaj
prida m, vendar bo meni še služila.«
'>Popravil. popravil. Se bo tiktakala, da bo ve-
selje, Tu v torbo sem jo dal Izvolite, čiščenje in
ostalo, naj bo, vani sem to opravil zastonj.«
»Prelepa hvala. Ne bom nikoli pozabil. Na svide-
nje.« Starec pobere torbo in gre. Onima dvema pa
zadeva ni preveč všeč. Enemu nenadoma šine v gla-
vo, kako čudno je, da ima ta starec, ki za popra-
vilo ure nima denarja, tako lepo novo torbo, Hajd,
za njim.
»Hej, oče! Počakajte malo. Pridite malo nazaj.
Ko se je starec vrnil, so vsem razen urarju izstopile
oči V torbi je bilo toliko zlatnine, da je starec še
v življenju ni videl. Ur kakršnih hočeš, le njegove
ne. Starec je od začudenja pozabil zapreti usta.
šele mnogo pozneje je lahko dopovedal, da v res-
nici ni vedel za kaj gre. Torbo je vzel, sumil je, da.
je nekaj narobe, če je poleg miličnik pa mu obrtnik
tišči torbo, toda o tem bi se že pozneje z obrtni
kom sama pomenila Zdaj so se zmenili kar tu. Za
bodoče.	Nam
NOVI 1'KUMK - tireüni
štvo in uprava Celje, Gre-
Rorčičeva 5, poštni preda
161. Urejuje uredniški od
bor. Glavni urednik BLK
N\IID STRMCNIR, odRO
vomi urednik JURE KK.'\
ŠOVEC, NOVI TEDNlb
izhaja od decembra ЈЗО!"
kot na.4lertnik СЕибККич
TEDNIKA, ki je izhajal
od I!).'».'-. Jela VOVl TKD
MK tzliaja vsak« sredo
Izdaja CGP »DELO« -
enota informacije propa
ganda Celje, risit in kli
šeji CGP »DELO» Roko
pLsoT ae vračamo Cena
posamezne številke 60 par
letna naročnina	din
polletna 15 din Za tujin«
znaia naročnina 60 lU"
Tekoči račun 507-1-Ш«
TELEFtWI: uredništvo
23-69, mall ORlasí In o»
roćnine, ekonomska pro-
paganda 31-05 podružnief
2R-00