Leto VII, štev. 263 Ljubljana, nedelja 14. novembra 1928 Poštnina pavsalirana. Cena 3 Din as ob 4. »jutraj. » flH^jfHI HKSiSI jj^PEflH^^^SHK^^ flH£S99HMHk Uprsvništvo. Ljubljana, Prešernova SUne mesečno Din »S-, ta ino- BPUS HMBIWl |jB f^BB f^f ^^HKg HS1I« jtitRT jBKk ztm3tvo D:r> to— neobvezno. BH MmHhB Šjjšjl IfiffBB J&UBB |MHH ^HHK inseratm odcielcK; Ljubljana, Preaer- _ MlaBM Bffijjl Kg lažigil n^pHHH^ ^BB <*>"• ulica št - Telefon št. 49* Oelas. po tarifa. BBH8 Podružnici: Maribor, Barvarska ubca it. t. — Celje. Aleksandrova cesti Uredništvo i Ljubljana, Knafiova uUca Štev. . . . . , . .... RaCunpripo.tnemčcK.^voda^jub- Telefon šev^pcnoa tua ^ OneVfllK Za g O S pO u arSt VO* prOSVetO in POUtlKO !an,st Wien.Nr 105.141 Današnja številka obsega 20 strani in stane 3 Din. Ljubljana, 13. novembra. Kaj naj pove dr Korošec zaupnikom SLS, ki se zberejo jutri v Celju? Na to vprašanje je odgovor tudi za samega voditelja SLS jako težak Tako bi mislil človek, ki vidi v zborih zaupnikov političnih strank najvišji strankin organ, ki v zadnji instanci razsoja o delovanju strankinih iunkcijonarjev ter istotako odloča o smeri strankine politike. Pri klerikalni stranki pa ie zbor zaupnikov le sestanek poslušnih mož. ki imajo vzeti na znanje, kar so jiin skuhali duhovni gospodje. Zato bo ceiokupno vodstvo SLS nocoj spalo brez vsake skrbi. Naj so notranja nasprotstva v SLS še tako velika, nai je njena politika še tako zavržena, uspehi vodstva stranke še tako niče vi ali škodljivi, na zborih zaupnikov SLS se takih stvari ne opazi. O njih se zato niti ne razpravlja, kaj šele. da bj se pojavila resnejša kritika strankine politike. Kakor že toiikrat in toliko let. bo dr Korošec tudi letos na zboru govoril kakor rimski papež kadar govori ex cathedra. zaupniki pa mu bodo vdano kimali, a naj govroi. kar hoče. Poleg dr. Korošca-se bo oglasi! k besedi kvečjemu še kak zaupnik ali kaplan, skrbno izbrani govorniki iz vrst lajikov pa so pripuščeni L kot ugodna spremljevalna godba k glavni melodiji. Od lanskega zbora zaupnikov SLS se za klerikalno stranko ni izpremenilo ničesar na bolje, pač pa vse na slabše. Voditelji SLS ne morejo pokazati niti najmanjšega uspeha v svoji politiki in zaupnikom ne morejo poročati ničesar, kar bi opravičevalo domnevo, da so izpolnili katerokoli svojih obljub. 20 poslancev šteje SLS. a kako korist ima od njih država ali narod'r Po starem tako enostavnem in obrabljenem receptu se bodo klerikalni voditelji seveda tudi letos izgovarjali na hodki padajo in da znašajo za cele 3 milijarde manj. To ni res. Ako bi temu res bilo 'ako. potem bi že zdavnaj morali doživeti polom v državnem Gospodarstvu. Minister izjavlja, da znašajo čisti dohodki finančnega ministrstva nad 7 milijard. S tem ni le ovr-ženn trditev, da državni dohodki padajo, ampak se ž dntki notriuiejo to popolnoma. Pri monopolih vseh vrs-.t se k" že v novem proračunu rmanišanie do^cvlkov za (52 milijonov, v resnici 03 so se dogodki rvišali, ako upoštevamo. da se je lani zrcala rena *oli /a pol linarja. kar pomenia 60 milijonov.^ Pri dr-ravnib podiefrih ie vnesel minister pri d > ^odkih v novi proračun za 734 milijonov manj. To bi bile v slavnem temeljne postavke novega proračuna. Dohod V i prometnega ministrstva so se morali znižati za "00 milijonov. t er ee ie dokazalo, da preišnjega zneska 2850 miliionov ni to ministrstvo nikdar 'iose£?lo Črtan ie bil tudi finpirani lohodek 300 milijonov, ki tiaj hi ca dale državne delavnice za popravilo lokomotiv in vagonov Pri ministrstvu za Sume in rudnike se ie mora'o v novi biidref vnesti pri dohodkih za 185 miliionov mani. ker se nahaja zlasti lesna industrija v splošni krizi. Finančni minister ie potem govoril v tem, kaj se ima storiti. Dejal je, rla je novi proračun začetek ozdravljenja državnih financ. Državna izdatke je treba bolj pravilno razdeliti. Zato je potrebna cela vrsta zakonskih ukreipov, ki bodo tvorili DroTrarn vlade. Minister upa. da se bodo izvedli že v najkraišem času. Potreba bo donesti zakon o centralni upravi in zmanjšati izdatke zanio. Omeiiti ho treba unokoiitev dela s*>~»^ merna razdelitev bremen na premoženjsko ctaivie poeninca. Revidirati ho treba carinsko tarifo in vaton o taksah, urediti vpra-Sanie visečih dolsov. ki pa sicer niso tako veliki, kakor se to govori. Največji viseči i Kritičen položaj češkoslovaške vlade Slovaški klerikalci stavili ministrskemu predsedniku Švehli ul-timatum. — Odstop ministra dr. Beneša? Praga, 13. novembra, tn Včeraj in danes so se v Bratislavi vršila pod predsedstvom posl. Hlinke posvetovanja slovaških klerikalnih poslancev in senatorjev o vstopu v vlado. Sprejet ie bil sklep, da se brezpogojno zahteva izročitev tudi takozvanega slovaškega ministrstva pristašu Miinkove stranke. Ta zahteva je bila poslana ministrskemu predsedniku Švehli s prošnjo, da odgovori do srede. Ako bo odgovor negativen. potem preidejo slovaški klerikalci definitivno v opozicijo in sedanja viada je izgubila večino. Zahtevo slovaških klerikalcev po takozvanem slovaškem ministrstvu so koalirane vladne stranke dosedaj odločno odklanjale. Dunaj,' 13. novembra, s. bak in šol je bilo v prejšniem budžeta skoraj za 100 milijonov mani določenih. V bud-žet je moral minister vnesti ■ '1 r.iitij'" nov za odnlačevanej dolga v Ameriki. Tre ta bo plačati tudi redne dolgove Narodni banki, ki znašajo nekaj nad 110 milijonov in gotove druge dolgove v znesku 10 milijonov. Minister je vnese! v budžet tudi izvesta« najemnine, ki doslei niso bile prei-videvaue Vsega skupaj se je moralo zato povečati proračun za novih 300 milijonov, ki doslei niso bili predvidevani Zato prej šnji budžet ni znaša! 12.500 milijonov, ampak pravzaprav 12.800 in zato je redukcija novega budžeta za ta znesek večja. Minister je potem govoril o znižanju budžetnih izdatkov. Izdatke za vrhovno državno upravo je reduciral za nekaj nad milijon. Ministrski prel-sednik je znižal svoj dispozicijski fond za tiekaj nad poldrugi milijon. Pri pokojninah so se morali izdatki povečati aa 150 milijo-• nov. ker »o statistični podatki pokazali, da je bila lanska številka premajhna. Pri državnih dolgovih so se zvišali izdatki za 31 milijonov. Zvišani so tudi izdatki za amor tizacijo obveznic vojne škode za 4 milijone. Budžet ministrstva pravde se je zmanjšal za 18 milijonov --v-tnesa mini Rtrstva so s« na videz zvišali za 81 milijonov, v resnici pa zmanjštlj za 39, ker je bilo v lanskem budžeti: pri rezervnih kreditih predvidenih 70 milijonov za draginjske do-klade osobju tujega ministrstva, zato je minister tudi sedaj vnesel teh 70 milijonov h rezervnih kreditov in onih 50, ki jih je prej omenil, tako da je sedaj za 120 milijonov več izdatkov. Sedaj se glasi budžet le za S1 milijonov več prihranek pa znaša 39 milijonov. V budž^tu ministrstva ver se ni dal doseči prihranek in so se izdatki zvišali za 7 milijonov, ker je bilo treba vnesti 4 milijone za gradbo mavzoleja na otoku Vidu Budžet notranjega ministrstva je zmanjšali za 34 milijonov, ministrstvo za narodno zdravstvo za Iti in zunanjega ministrstva za 12 in pol milijona. Proračun finančnega ministrstva je za 114 milijonov manjši. V njem so bili črtani izdatki za provizije, ki so jih doslej dobivali veletrgovci mono^olizinanih predmetov, kakor tobaka in znamk. Skoraj ravno toliko je bilo vneseno v izdatke za tobak in sol, tako da znaša prava redukcija okrog 80 milijonov. Budžet ministrstva za vojsko in mornarico je za 62 milijonov manjši kot lanski, ministrstva gradjevin pa za 43 milijonov. Zvišati pa se jc moral kredit za vzdrževanje in popravo državnih cest iu mostov za 36 milijonov in kredit za nadaljevanje začete gradbe mostov v znesku 2 in pol milijona. Vnešen je bil tudi kredit za podporo vzdrževanja okrajnih cest v Sloveniji v znesku 4 milijonov V budžetu prometnega ministrstva so se izdatki zmanjšali za 480 milijonov. Iz tega proračuna so črtani dohodki okrog 305 milijonov, ki jih izkazu-•.ejo dohodki državnih delavnic za crraclbo in popravilo lokomotiv in vagonov. Na ta na-čia so v resnici reducira budžet tega mini strstva za 175 milijonov. Izdatki^ za ministrstvo pošle in brzojava so so znižali za nekaj nad 2 milijona. Proračun poljedelskega mi nistrstva se je zvišal za 56 milijonov, v stvari pa 6e je znižal, ker prejštni znesek 50 milijonov za poljedelske kredite ni bil vnešen v budžet poljedelskega ministrstva, ampak v rezervne kredite. V koinpetenco tega mi- . Berlin. 13 novembra 1. O akciji za ustanovitev zveze azijskih narodov se ve doslej ie, da sra imela včeraj v Odesi ruski zunanji komisar Či.erin in tnrški zunar.ji minister Rudž! beg svoj prv> sestanek O vsebini razgovora n' Se nič znanega. Dejstvo je da je vest, d3 je Člčerin nenadoma odpotoval v Odeso, Izzvala v Rtisijl ogromno pozornost Pred svojim odhodom ie imel zunanii komisar razgovore s poslanik! rtalije iti Anglije. Svrh.3 sestanka v Odesi tti samo sklenitev varnostnega pakta med Rusijo Ir, Turčijo Cičerin je hote! Izvedeti. kakšno stališče zavzema Turčija do Društva naridov Moskva b! rada nien vstop v Društvo preprečila in Jo obdržala pod svojim vp'ivom skupaj s Perzijo in Afganistanom Moskovska »Izve*tiia« pravijo, da Je Nemčija nasvetovala Turčiji, naj se pridruži Društvu narodov. List pravi nadalje, da bo napravila Anglija, ki Jo skupni interes! s Italijo gonijo, da spremeni sedanje sodelovanje v trajno, antanto.. storila vse, kar je v njenih močeh, da pripravi, če treba tudi s pritiskom Italije. Turčijo do teta, aa se loči od Rusije in vstopi v Društvo narodov. Ako se to zgodi, bo Rusija izgubila dobržen del svojega vpliva v Aziji. »Iz-vesiija« dostavljajo, da se ta angleški načrt ne ix> dal uresniči:! zaradi Turčije same, ki bi se v tern primeru pač morala oi-reči svoji lastni nacionalni politiki, ako bi se odcepila od Rusije. Odesa. 13. novembra s. Na banketu, ki se je snoči vršil na čast turškim mornarjem, sta Cičerin in Tevfik Rudži beg imela govore, v katerih sra opozarjala na trdno prijateljstvo, ki obstoja med Rusijo in Turčijo. Povdarjala sta potrebo še. ožjega prijateljstva in še večjega zbliževanja nrcd obema državama. (Glej članek »Azijska Jis« narodovi.) Pred odločitvijo v rudarski stavki Konferenca rudarskih delegatov je z večino glasov priporočila sprejem vladnih predlogov. — V par dneh se pričakuje tudi iormalni sporazum. London, 13. novembru (Jo) Izvrševalci I nevarnost obstoj radarske -zveze. Lord Bir- IJirtr ri?rl;arcVp ... flanpc Tv»t- Vr-..'i•.. ,'vi-ivJJ čeprav se ne Tnore Šft odbor rudarske zveze je imel danes dopol dne kratko sejo, nakar je konferenca rudarskih delegatov nadaljevala razpravo o vlad nih predlogih za rešitev rudarske krize. De legati se morajo odločiti ali pristanejo na vladne predloge, ali pa predložijo sporazum v odobritev rudarskim okrajem. Zmerna struja rudarskih delegatov je za prvo rešitev. Včeraj se je vrnilo na delo zopet 8000 rn darjev. Rudarski voditelji se resno boje, da bo zavlačevanje pogajanj spravilo v resno kenhead ie izjavil, da čeprav se ne more Še reči, da je sporazum dosežen, vendar obsto ja utemeljeno upanje, da. bo prevladala dobra volja za pomiriet:;e. Vlada je storila vse da pride do sporazuma in je ponudila zelo ugodne pogoje. Vlada bo vse predloge uzakonila, če tudi ne bodo po volji lastnikom. London, 13. novembra (pa) Konferenca rudarskih delegatov ie sklenila s 432.000 glasovi proti 352.000. izročitev vladnih pred logov okrajnim zvezam s priporočilom naj jih sprejmejo. Nenavadno zatišje pod Apenini Vsi Italijani in «drugorodci» morajo pozdravljati fašistovske zastave. — Odstavitev nefašistovskih univerzitetnih profesorjev. Nove francoske ugotovitve. Rim, 13. novembra (be) Vrhovni poveljnik karabinjerjev je poročal Mussoliniju, da vlada po vsej Italiji red in mir. R!m, 13. novembra (pr.) Službeni list fašistov objavlja, da ima pri sprevod;!; vse prebivalstvo pozdraviti fašistovske zastave in znake. Generalni tajnik fašistovske stran ke Turati napoveduje, da bodo odstavljeni vsi vsenčiliški profesorji, ki niso fašist:. Rim 13. novembra !. Uradni list objavlja podrobnosti o izvedbi novega policijskega zakona, kar se tiče identitetnih legitimacij. ki Jih mora odslej imeti pri sebi vsak državljan v svrho kontrole. Legitimacija je bela !n mora imeti sliko imetnika. Razen potrebnih podatkov ima po potrebi tudi od-tisk njegovih prstov. Občinski urad, ki izdaja te legitimacije, pošlje spis o izstavitvi ali obnovitvi legitimacije v enem izvodu prefektn dotične pokrajine, kjer ie spravljen pri pokrajinskem varnostnem oddelku, drutr izvod pa hrani sam. Identitetne legitimacije se dostavljajo občinam brezplačno in so kolka proste. Občine smejo pobirati zanje od imetnikov kvečjemu po eno liro. Ako se legitimaciin izgubi, mu občinski urad izstavi drugo, vendar ie pristojbina lopot dvojna. Pariz, 13. novembra s. »L' Ouevre« poroča, da so se obenem z incidentom pred francoskim konzulatom v Ventimigliji dogodili razni incidenti še v drugih mestih Italije. V Benetkah je neki fašist odstranil napis nad franoskim konzulatom. Nadalje s« se dogodili incidenti v Bologni, Napofju iti Genovi. Fašisti so požgali vilo bivšerta italijanskega poslanika v Parizu grofa Storže. lnusbruck, 13. aovembra s. Kakor poroča »Tiroier Anzeiger« iz Boicana, so predvčerajšnjem fašisti s silo zasedli dorri trgovskih pomočnikov ter dom telovadnega društv*. dolgovi so izplačila za predvojno ekspropria-cijo zemljišč pri gradbi železnic in izplačilo razlike uradniških plač ter zaostalih invalidnin. Čim prej bo treba urediti vprašanje samouprav, ker so sedaj samoupravne dajatve veliko večje kot državne in se zaradi uiih narod največ pritožuie. Ne smemo govoriti le o zmanjšanju budžeat. Državni dohodki se morajo gibati v meiah gospodarske moči naroda. Sedanji dohodki popolnoma odgovarjajo trenotnim zakonitim obveznostim. Nove redukcije v proračunu imajo v glavnem namen, doseči, da se državni dohodki in izdatki spravijo v ravnotežje. To ravnotežje je doseženo. Izvaial se bo princip šte-denia. kolfkor le gre. čuvati se moramo velikih del in investicij. Ako se jih že lotimo, nioramo najeti zanje posojila. Za ustvaritev naše države ie bilo prelite dovolj krvi sedanje generacije Nai bremena za investicije, ki so potrebne da državo popolnoma uredimo, padejo na prihodnja pokoljeaja. Garibaldijeva afera Pariz, 13. novembra, k. Macia in Riccioi-ti Garibaldi sta bila aretirana ter prepeljana v bolniški oddelek jetnišnke. Generalni državni odvetnik obtožuje Ma-cio in Garibakla ter njur.e tovariše zločiru razdeljevanja in skrivanja orožja, bomb in eksplozivnih snovi. Pri konfrontaciji Ga.ribakli.ia z Macio je izjavil Garibaldi, da ga je Scivolo informira! o katalonskem gibanju. Macio je vide! 5. aH 6. oktobra v Colombesu. Obljubil mu je moraino jjodporo. Macio mu peve-da!, da gre za federalistično gibanje Macia i o protestiral proti temu ter izjavil, da je povedal Garibaldiju. da gre edino le za separatistično gibanje. Meseca avgusta je stopil v zvezo 7. italijanskimi krogi, zlasti z r.e-kim Piccoiijem, od katerega je zahteval osebe, id se razumejo na vojsko. Hči Dostojevskega umrla Bolczn, 13. novembra, s. V Griesu pri Bolcanu je umrla gdč. Aimčc Dostojevski;, hči pisatelja Dostojevskega. Bila je star« 59 let. Francoski parlament Pariz, 13. novembra, (pa) Francoski zbornica je s 344 proti 190 glasovi sklenila, da prične takoj' razpravo o proračuaa a» odgodi razpravo o interpelacijah. Trgovska stran italijanskega prijateljstva Nasprotstvo, katero občutijo v Jugoslaviji in na ostalem BalKanu Italijan proti sebi, je včasih sicer precej neprijetno, toda kupčije so po dosedanjih razmerah take, da odtehtajo vse nevšečnosti. Italija upa, da bo z Balkanom sijajno trgovala. V to svrho ponuja vsem balkanskim državam svoje prijateljstvo in vljudno se gibljejo italijanski trgovci v njih, iščoč za italijanske pridelke najširšega razpečevališča. Italijanski listi se pogostoma bavijo s kupčijskimi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Uradni «L' Osservatore Tri-estino« je priobčil o njih pred kratkim dolg članek, iz katerega posnemamo nastopno: Bližnja kraljevina SHS je s svojimi 24 milijoni hektarji površine, to je okoli štiri petine italijanskega teritorija, in s svojimi prebivalci nad 12 milijonov brezdvomno v političnem kakor v gospodarskem oziru najvažnejša med vsemi balkanskimi deželami. V resnici njeno ogromno kmetijsko premoženje, njeni nič manj izdatni gozdovi in rudniki, kar tvori že sedaj glavno zalagateljstvo italijanskega trga, predstavljajo tako množino bogastva, da se more primerjati ie z malokatero evropsko deželo. O tem priča ne samo obseg njenih zamenjav z inozemstvom, ki so znatna kljub zapoznelemu gospodarskemu razvoju dežele, marveč tudi naraščanje trgovine z Italijo, ki je dosegla lani skupno okrog ene milijarde in tristo milijonov lir. Nekateri dostavljajo k temu takoj, da je to pravzaprav že pred vojno obstoječi promet, ki se ;e ohranil tudi v povojni dobi in se bo nadaljeval, kakor vse kaže. Treba pa ločiti uvoz in izvoz. Fu-zija srbskega ozemlja s hrvatskim in slovenskim je otvorila direktno zvezo potom reškega in tržaškega pristanišča ter odpade solunska pot ali ona je dražja po nekdanjem avstro-ogrskem zaledju. Glede italijanskega izvoza v Jugoslavijo treba upoštevati to-le: nekoč so tvorile Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Hrvatska, Slavonija in Dalmacija izključno tržišče za industrijo iz Avstrije, Češke m Slovaške. Posebno se je raz-pečavala manuiaktura, in zlasti še tkanine in volneno blago. Povojna terito-rijalna ureditev je prišla v prilog Italije, ki je pričela ostro borbo za tržišča. Kar je bilo prej daleč, je postalo sedaj blizu. Italija je porabila vse prilike, valutne in politične, nesposobnost konkurence in tako si je priborila nekdaj čisto avstrijska tržišča; jugoslovenski trg je danes za Italijo razpečavališče prve vrste. Italijanski gospodarji izvajajo dalje, da trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo temeljijo v gospodarski strukturi obeh dežel, ki so po organični potrebi danes praktično nespremenljivi, primo-rani, da obdrže ozke zamenjalne zveze. Ta trgovina se je obdržala tudi v najtežavnejših momentih odnošajev med obema državama in je premagala vse ovire. Italijansko in jugoslovensko gospodarstvo se izpopolnjuje med seboj. To sta dve gospodarstvi, vezani drugo na drugo. S časom bo Jugoslavija napredovala tudi v industriji in bo rabila manj ma-nufakture iz Italije, toda predno se to zgodi, se bo vršil še mnogo let italijanski promet v Jugoslavijo in upoštevati se mora, da marsikak italijanski produkt je težko nadomestljiv . . . Italijani so, kakor se vidi, nad vse zadovoljni z dosedanjim tokom kupčije z Jugoslavijo. Gori smo navedli za lansko leto promet ene milijarde in skoro 300 tisoč lir. Uvoza je bilo za 780.964.096 lir, izvoza za 496.461.981 lir. Leta 1919. je bilo uvoza za 13.519.556 lir, izvoza za J 9.926.069, leta 1923. že uvoza 489.380 tisoč 797, izvoza 336.033.843. Od leta do leta prinaša Italijanom kupčija z Jugoslavijo vedno večje dobičke. Potem je umevno, da se držijo Jugoslavije kakor klop kože. Nettunske konvencije imajo še poglobiti trgovske stike in otvoriti Italijanom udejstvovanje v vseh življen-skili panogah. Vsestransko se hoče raz-presti italijanska sila po Jugoslaviji, tako da bo neodstranljiva. Italija istočasno napreduje v trgovini 7. Albanijo in Turčijo. 75 odst. albanskega uvoza in 59 odst. albanskega izvoza odpada leta 1925. na Italijo. Italija ima prvenstvo tudi v Albaniji. Tudi Jugoslavija ima trgovinski dogovor z Albanijo. Italija sadi. da se naša trgovska pozicija med Albanci s tem prav nič ne oja-ča in italijanska prav nič ne oslabi. Statistika turške zunanje trgovine kaže, da je imela v letih 1924. in 1925. vodilno vlogo v njej Italija. Ošabni italijanski ekonomist, fašist B. Maineri je pisal v cPiccolu* glede italijanske trgovine z Albanijo, da so odnošaji dobro uvedeni in da se bo trgovina v bodoče še intenzificirala. «Napač-ni nacijonalizem malega naroda, ki svo-io neodvisnost dolguje izključno Italiji (Jugoslavija!) in stalna zavist velikega romanskega naroda (Francija!), ki gre tako daleč, da obrača paznost vsega sveta na nazdevno nevarnost italijanske kolonizacije v Albaniji, ne bosta mogla nič spremeniti na tem stanju stvari Moč italijanske ekspanzije, ki jo vodi Benito Mussolini, je zmožna, da odbije še mnogo večje zapreke. To naj si dobro zapomnijo oni, katerih se tiče ...» Gospod Maineri pa naj si zapomni to, da se razmere stalno izpreminjajo tudi na tržiščih in da ima na njih tudi politika svojo besedo Fašizem je danes tak, da utegne prinesti Italiji nepopravljivo zunanjo škodo. Azijska liga narodov Dr. Wilfan se vrača v Trst Sovjetska diplomacija se že več let trudi, da bt združila v skupen odpor zoper kapka.istične evropske države azijske narode, ki trpijo v večji ali manjši meri pod njihovo premočjo. Azija — Azijatom! je geslo, ki ga je vrgla bolj-ševiška propaganda med azijska ljudstva in dosegla z njim dokaj uspehov. Turčija se je prva popolnoma osvobodila evropskega vpliva v političnem ter gospodarskem oziru in mogla celo obdržati pokrajine, ki so veljale že za izgubljene. Toda to je ipak samo de-ioma uspeh boljševiške politike iii kar je pred vsem važno: v Angori za komunistični režim nimajo nikakega smisla in tudi politično se je prijateljstvo z Moskvo že močno krhalo. Zadnji čas so se odnošaji izdatno izboljšali in danes sta obe državi sklenili med seboj prijateljsko pogodbo. V Perziji in Afganistanu se boljševi-ški vpliv bori z angleškim, ne da bi bilo mogoče govoriti o izrazitih uspehih sovjetske politike. Razmere v Kitajski so znane. Zadnje mesece so se šanse za Kantonce, boljševiške politične pristaše, zelo izboljšale, toda aaieč smo še od tega, da bi mogli govoriti o definitivni zmagi boljševizma v Kini. Nasprotni generali so še mnogo premočni. Ona dežela, na katero se je prav posebno koncentrirala boljševiška propaganda, je bila Indija, kjer pa so bili uspehi razmeroma majhni. S parolo: Azija Azijatom je sovjetska Rusija nadaljevala svojo propagando tudi iormailnim diplomatskim potom iti pričela naposled snovati zvezo vseh azijskih držav, ki imajo protievropske interese. Dosegla je, da se je sklicala konferenca azijskih držav v Angoro, kjer naj bi se vršili dogovori o tem, kako osnovati nekako zvezo vzhodnih narodov. | Iz turškega vira prihajajo sedaj vesti, i da so tozadevni razgovori med zastop- j niki azijskih držav aovedli do zaključka in da se zares ustanovi liga azijskih narodov, sestoječa iz Rusije, Kitajske, Perzije, Turčije in Afganistana, tedaj iz držav, ki predstavljajo skupaj prebivalstva v skupni vsoti okroglo 600 milijonov ljudi. Ako se sklep angorske konference zares uresniči in se osnuje liga navedenih držav, bi to pomenilo brez dvoma velik uspeh sovjetske politike. Njen politični ugled napram Evropi bi se s tem gotovo močno povzdignil in v vseh azijskih državah bi se njen vpliv izdatno povečal. Ali kljub temu bj nova liga niti od-daleč ne predstavljala take ogromne moči, kakor bi bilo soditi po številkah, ki jih navajajo samozavestne napovedi iz Angore. Dve tretjini od števila 600 milijonov odpade na Kitajsko. Glede te države pa je -vprašanje, kdo jo je zastopal na konferenci v Angori in kdo je sploh danes ne le pravno, marveč tudi faktično upravičen sklepati v njenem imenu inozemske zveze. Kina danes ne prihaja v poštev po svoji efektivni moči na zunaj, dasi se ne more dvomiti, kako močna bi lahko postala v slučaju konsolidacije in modernizacije Afganistan in Perzija sta majhni državi, ki že dolgo igrata samo pasivno vlogo. Razmerje Turčije do evropskega inozemstva pa je znano dovolj. V bistvu bi pomenila liga vzhodnih, narodov zvezo narodov, ki igrajo _ v zadnji dobj pasivno vlogo. Liga bi jih mogla ščititi, saj se nahajajo vsi napram svetovnim velesilam v defenzivnem položaju. Osobito pa bi koristila sovjetski Rusiji, ki bi bila na svojih južnih in vzhodnih mejah povsem zavarovana. Ali za Rusijo to ne more biti posebna korist, saj predstavljajo navedene države ono ozemlje, kamor je bila do zadnjega naperjena ekspanzija carske Rusije. Liga bi zagotovila sovjetski Rusiji vodstvo politike, o tem ne more biti "dvoma, jo bržkone tudi gospodarsko okrepila, pred vsem pa jo ojačila v boiu s svetovnimi velesilami. toda od angorskega sklepa do realnosti je ipak še precej daleč. Razpad madžarskega levičarskega bloka Budimpešta, 13. novembra, d. Narodno demokratska stranka, ki ji stoji na čelu Kari Rassav in ki je steber levičarskega bloka, je imela konferenco, na kateri se je sklenilo, da nastopi stranka pri novih vo. litvah samostojno in neodvisno od drugih političnih skupin. Zato bodo določeni za kandidate le lastni pristaši Stranka si je stavila za smoter, kakor veli v svojem skle« pu. združitev vseh liberalnih in demokrat« skih elementov iz opozicije in stoji tudi se* daj na tem stališču. Ker misli resno z bcw jem opozicije proti vladi, se drži svojega sklepa in more priporočati svojim volilccm le one kandidate, ki jamčijo za to, da se bodo tudi res udeleževali v parlamentu borbe proti vladi. • Komunistična zarota na Javi Bstavia, 13. novembra, (be.) Na zapadni Javi so izbruhnili preko noči komunistični upori, ki pa so jih oblasti kmalu zadušile V Bataviji so napadli komunisti jetnišnico. pa so bili odbiti. Ravnotako se jim ni po« srečilo polastiti se poštnega urada. Štiri ose be so ubite. Oblasti so aretirale mnogo ko munistov. Izprememba ustave na Portugalskem Lizbona, 13. novembra, s. Uradno se ob« javlja, da pripravlja vlada novo ustavo, ki bo v skladu s tradicijami in zgodovinskim razvojem države Ko bo nova ustava stopi« la v veljavo. bo vršila volitev novega državnega pred dnika. Rim, 13. novembra d. Poslane vVll-fan se danes vrača v Trst Bil j* vsega dva dni zaprt doletela bi ga gotovo usoda mnogih drugih italijanskih opozicijonalnih parlamentarcev, ki bodo najbrže te dni deportirani, ako bi se zanj ne bil osebno interesiral Mussolini ter odredil njegovo osvoboditev, potem, ko je prejel informacije od italijanskega poslanika v Beogradu Bo-drera. Trst, 13. novembra o. Tukajšnja pre-fektura je dobila poročilo iz Rima, da je dr. Wjlfan izpuščen. Zadržan da je bil le nekaj ur. Po informacijah pre-fekture je Mussolinij, čim je izvedel o aretaciji, takoj odredil, da se posl. dr. Wilfan izpusti na svobodo. Po hišni preiskavi v Trstu, o kateri smo že poročali, so policijski agenti noč in dan stražili njegovo zatvorjeno pisalno mizo in blagajno. Včeraj pa so tudi te odredbe proti posl. dr. Wilfa-nu odpadle. Policijski agenti so zapustili njegovo stanovanje. Ljubljana, 13. novembra, m. Danes smo objavili vest, da so fašisti zasedli CM šolo v Trstu. Družba sv. Cirila in Metoda nas opozarja, da žal nima v Trstu nobene šole. kakor tudi driE^od v inozemstvu ne. Bila je prisiljena, da likvidira vse svoje šolstvo v onih slovenskih krajih, ki so prišli pod tujega gospodarja. To je seveda vse točno. Mi smo z besedo le označili objekt, posluživši se starega predvojnega imena. Menili smo s tem kilo za slovensko deco v Trstu, katero vzdržuje tržaški slovenski šolski konzorcij. Rabindranath Tagore o fašizmu Zagreb, 13. novembra, n. V hotel ( Esplanade so prihajali danes ves dan ljudje, da vidijo slavnega indijskega pesnika Rabindranatha Tagorea. Pesnik pa je bil vse dopoldne v svoji sobi in ni sprejel nikogar. Njegov tajnik in doktor Hinko Hinkovič, ki se je stavil Tagoru na razpolago kot tolmač angleščine, sta izjavila, da se pesnik, ki je v Budimpešti zbolel, ne počuti dobro. Enemu zagrebških novinarjev je le uspelo priti z Rabindranathom v dotiko. Vprašal ga je, kako so mu všeč Madžari. Pesnik je odgovoril: «0 da, ljudje so mi zelo všeč in zelo spontano izražajo svoja čustva. Pa tudi vi ste zelo dostopni navdušenju. Vaša srca so odprta vsemu lepemu.* Na, vprašanje, kaj misli o italijanskem fašizmu, je odgovoril Tagore: želi ter v mestu ter zbirajo podrobnosti, ki bi peljale do končnega rezultata. Stranke v hiši opisujejo umorjenca kot sicer zelo mirnega moža, ki pa je imel kot sejmar obširno poznanstvo in je, kadar je bil do* ma, vedno prejemal obiske raznih ljudi. Med kmeti na deželi je bil zelo priljubljen, kajti šel je rad ljudem ra roko. Dajal jim je robo tudi na odplačevanje v obrokih. Zadnje mesece je Primožič dobil od več trgovcev v Ljubljani velike množine robe na kredit, ki jo je po sejmih že večji del razpečal ter je moral imeti vsled tega pri sebi veliko vsoto denarja. Govori se, da nad 100.000 Din, v sobi pa so kriminalni organi našli samo 1 dinar, ki je ležal med cunjami in papirji na tleh Primožič je v zadnjem mesecu obiskal dva velika sejma v CerknicL ki se je vršil 2. t. m., takoj naslednjega dne pa je prodajal na sejmu v Zagorju ob Savi Dne 4. t. m. se je vrnil domov in praznoval svoj god. Tega dne zjutraj je še povabil neko v hiši stanujočo ženico v sobo na kozarček žganja, češ da je danes radodaren, ker praznuje god. Po* poldne je Primožič odšel in obiskal pozna« no mu družino Balohovo v Hrenovi ulici. Tamkaj je ostal do 20. zvečer in pil kavo. Ob 20. pa se je poslovil, rekoč, da ima izboren ape-tit in da mora še nekam ve« čerjat. Od tedaj pogrešajo za njim vsako sied. Policija sedaj preiskuje v prvi vrsti, kam je Primožič odšel po slovesu od Balohovih, kje je večerjal in kdo je bil tedaj ž njim v družbi, česar pa doslej še ni bilo mog-o« če dognati. Domov se je vrnil gotovo šele pozno ponoči, s seboj pa je vzel najbrže tudi svojega morilca ... Danes HENNY PORTEN »Rože z juga" Balkan film • Za reb. — &(NO G VOS. Trije vlomilski poglavarji Ljubljana, 13. novembra. Na deželi je bilo izvršenih letošnje po« letje veliko drznili vlomov v razne trgo« vtne, privatne hiše in gostilne. Še več slič» nih vlomov pa beleži kriminalna kronika v jeseni, posebno, odkar je bila na delu dolgo časa nepoznana trojica svedrovcev, ki pa ni izvrševala vlome v privatne hiše in se ni gnala za malimi svotami, ki so bile morda na razpolago v predalih gostilniških kredence, marveč se je specijalizirala na vlome v blagajne raznih uradov in denar« nih zavodov. Dočim so si razni naši do« mači vlomilci pomagali v notranjost raz« nih prostorov s pomočjo kolov, s katerimi so odstranjevali železne križe v oknih, so ti prišli do cilja skozi podstrešja ali pa so mreže izžagali, kajti bili so oboroženi z najmodernejšim vlomilskim orodjem. Tudi so bili nerodni domači svedrovci v večini slučajev kaj kmalu izsledeni, te triperesne deteljice pa še dosedaj ni bilo mogoče spraviti na varno. Za seboj imajo namreč dobro tržaško vlomilsko šolo in se znajo vsaki nevarnosti spretno umikati. Za vsak vlom si sestavijo preje- točen načrt in si ogledajo teren že teden popreje. Ti vlomilci, ki imajo v zadnjem času na vesti vlom v Kmetijsko družbo v Ljublja« ni, v hranilnico v Mengšu, v davčni urad v Log-atcu, dalje številne vlome na Go« renjskem in prav zadnji čas še ylom v bla« gajno trgovca Josipa Tirška v Polzeli ter v blagajno okrožnega sodišča v Celju, kjer pa so napravili le slab plen — celih 22 Din — so vsi že znane vlomilske rle do sedaj šest osumljencev, med " • <■• tudi Franceta Balerja, pri-ležnika umoriti i ke. §odnfki Cev. polje je bilo poveznjeno jasno septembrsko nebo. Med razori je hodil veseli delavec Matian. Zvezde so se mu zdele blesteča okenca, za katerimi sanjajo same kro-sotice; mesečina pa je valovila kakor cvetje gorečih nageljnov z višine. Matjan je za-vriskal in dvignil roko; njegova pištolica je počila v noč. Matiček je ustrelil šestkrat, pa naenkrat obstal Pred seboj je začul stok in kletev. Urnfn krač je pobegnil, a nekdo ga je dohitel, ga bistro pogledal in pustil dalje. To je bilo tam blizu Zadobrave, odkoder so se vračali fantje od žegnanja. Presenetil jih je pok Matjanove pištole; prišli so bližje in Feliks je steknil kroglo v stegni. Feliks se je zdravil 14 dni v bolnici, a Marjanova pištolea bo 14 dni rjavela, ker bo za zamreženimi okni jetnišnice si krajšal z lepimi spomini svoj čas. • Karto prosim !> Vlak gra iz Ljubljane v Grosuplje, komaj vidno se nirači. a delavec Jože iz Brvače že dremlje v vlaku, -rKarto pokažite,> pravi znova sprevodnik in strese Jožo, da ta skoro telebne tia tla, vendar še dalje dremlje Tedaj se pa sprevodnik spomni kako in ka.i ter pusti Franceta v miru. Kmalu pa pride za sprevodnikom drug mož, s puško na rami in Francelj je kmalu buden. Spal je le, ker ni imel voznega listka, pa se je mislil na ta način izmazati. Zdaj bo pa plačal za kratko vožnjo iz Ljubljane v Grosuplje 200 Din globe, pa še karto po vrhu. Lojzka iz Štepanje vasi se je večkrat bala, da bi ji kdo ne vzel njenih dragocenosti. Imela je 570 Din gotovine, zlato verižico in medalion ter zlat prstan. Naposled se ji ;e zdelo najbolj varno, da vse spravi v predal šivalnega stroja, saj je bila prepričana, da po njem nihče ne bo stikal. Pred par meseci je šivala bluzo delavki Ivanki, ki je prišla koncem avgusta ponjo. Lojzke ni bilo dom1, pač pa njen mladi brat Francelj. Ivanka ie imela bluzo že v roki, vendar je brskala po predalu šivalnega stroja in brundala, da je ne more najti. Potem je odšla, češ da gr« po Lo.jzko na polje, pa je šla raje domov. Ko so jo obdolžili tatvine, je položila par dni nato verižico na Alo'zijino okno, češ. Ha si jo je le izposodila, a druzega, da ni vzeln. To posojilo si bo pač zapomnila, saj je bila obsojena na 3 tedne ječe, ker ni nihče drugi bil tatič denarja in prstana. • Katra je občinska uboga na Jami. Sta. < je in nadležna, a njen jeziček je še vedno mlrdostno živahen. Julija letos je bila jezna radi čevljev, ki jih dobiva od županstva. Šla ie v občinsko pisarno in jela žaliti župana: "-Tukaj imaš tiste svedre, pa obleko dobiš nazaj.» Zmerjala ga je potem z luciferjem, ki ji želi in s hudičem. Prav isti dan je pisala županu tudi pismo, kjer mu očita razna kazniiva dejanja in mu pravi, da bo vse tako oklela, da bodo črni 925 s sporedom orgije, violina in petje. Sodelorali so gosp. ravnatelj Sancin. gosp. Mihelč.ič (orgije) in gdč. Mihelčiceva Cpetie). Drugi mladinski koncert se ie vršil meseca marca 1926 s programom Francoska glas-ba». Sodelovala sta gdč. Jerajeva (violina) iu gosp. prof. Jeraj "(klavir). Za gojence Glasbene Matice je predaval meseca oktobra 1925 gosp. ravnatelj Sancin o tNadzoro-vanjn samega sebe pri vežbanju;, na Ljul-skem vseučilišču pa je preiaval o cGlasbeni umetnosti kot narodni lasti.. S posebno vnemo in veseljem se je na zavodu gojilo mladinsko petje, pa tudi komorna in orkestralna godba z rednimi vajami. Proti koncu šolskega leta je Glasbena Matisa pokazala tudi širši javnosti sad svojega smotrenega dela in truda. Vršile so se meseca maja tri javne produkcije vseh treh stopenj. Obisk je bil jako zadovoljiv, kar dokazuje! da si je Glasbena Matica znala ustvariti zanimanje iu pridobiti sloves. Vrsto koncertnih prireditev je otveril g. ravnatelj Sancin s svojim koncertom dne 4. novembra 1925 v mestnem gledališču, na katerem je sodelovala tudi ga. Sancinova. Koncertna posredovalnica je omogočila sledeče prireditve: Koncert kvarteta Zike v mestnem gledališču. Ljubljanskega Zvona v Celjskem domu, mariborske Glasbene Mati-te Havdn: cLeini časi.-, koncert Sancin-Kro-ruer in koncert mei »'etra r, brzina v m JJU litt i>- K Vrsta oacavme > >t«Bvn> , --- nn < n e .6' o 3 1 93 nirrk 1 mezia I<7r8f> 5 2 9* NNE Oj 7 megla ; 766 158 72 SW 5 9 ' - - , i io/ 4 11- 76 \V 3 8 ! 755 4 T 8 NW 3 2 i! 766 6 90 «2 NW 3 2 ! .'67-4 8-< 91 S 7 4 769" 6-0 92 E 3 10 megla 76 8 8-0 85 Tirnn 10 61 ' 12-0 74 NNE lo 3 b6S 140 77 NE 1.5 3 marie imesic i 763' 5-0 - SS\V 3 10 Solnce czhaia ob '54 ta ha i a ob i6"4 a na .zhsis ob U 45 iahaia ob 23 18 Najvišja temperatura danes » Ljubljani 16 r> najnižja 4 7 C vrtinec, ki dovaja preko najzapadnejše Ev« Vreme se jc nad večino Evrope v pre teklem tednu pomirilo. Vremenska situaci« ja se je stabilizirala Umirjenje vremena je pričelo v Rus:ji. Tamkaj se je že pred tednom začel razvi« jati visok zračni Uak. ki je očividno segel na zapad iz Sibirije preko Urala Tekom tedna je visok zračni tlak silil vedno bolj proti zapadu, tako ds je koncem tedna ob« segal ne le vso Rusijo, marveč tudi veči« no ostalega kontinenta. Nad centralno Ru» sijo ležeče središče visokega zračnega pri« tiska k2Že že nad 780 mm Zato je tamkaj nastopilo lepo mirno in mrzlo vreme: hlad« ni zrak pa sili odtod proti zapadu in jugu Maksimum zračnega tlaka je pregnal de» presije z evropskega kontinenta, njihovo gospostvo je radi tegg ostalo omejeno na območje Atlantskega oceana Nad morjem med Anglijo. Islandiio in Skandinavijo se drži središče velikanske depresije konstant no; okrog tega središča drvja silen zračni rope še vedno topli zrak z juga; njega ušn. kovanje pa sega » rahli obliki še do naših krajev, ali brez neprijetnih atributov. V bližini depresijsitega središča imajo seve« da neprijetne J še vreme; zelo v:harao in deževno je okrog Anglije, pa tudi v Skac« dinavijj m sploh na obrežju Atlantskega oceana Samo sredi tedna, ko se je od glav. ce depresije ločil manjši vrtinec nizkega tlaka ter se preko Francije zavrtil v našo bližino, smo dobili za dva dni dežja, toda premočni visoki tlak je tudi to stransko depresijo brž zatrl Ob zaključku tedna kaže vremenska si. ruacija še vedno na stabilnost Duneiska vremenska napoved za nede> Ijo: Sedanje vreme se ne bo izpremenilo. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Razni šibki vetrovi, nebo oblačno in me« gleno. nekoliko dežia. temperatura od 12 — 15 stopinj, morje mimo. TOREK. 16 NOVEMBRA. DUNAJ 30.06: Produkcija orkestra in so-listtfv. — Suppč, Strauss, Reckten-waid. Kronegger, Stolz. Bednan. BERLIN -J0: cDie Gietscherfee». Opereta v 3 dej. LIPSKO 20: Pevski veoer Mattie Baitistini. (Preno® iz Stutlgarta.) 21.30: Zabaven večer FRANKFURT 20: Peveki večer. (Prenos u Stuttgarta.) MONAKOVO 30: Pevski večer. (Prenos iz Stuttparta.) RIM 21: Prenos iz gledišča, v pavzah: Pregled knjig, hunaoristične recitacije. PRAGA 20: Koncert: Mas&enet, Goldmarck. BRNO 19: Komorna glasbi' Beethoven. SREDA. 17. NOVEMBRA. DUNAJ 20.05: Koncertna akademija: Schu-bertov večer. Sledi Isfrl-s večerna eorfba. BERLIN 20.!o: Uvod v orkestralni koncert. ■20.30 : 200 let orkestra; 10. večer. LIPSKO 20: Anton Bructaer: Velika maša (št. 3). l-mol za štiri soliste, zbor orkester in orgle. FRANKFURT 19.30: H. Beriioz: ReLeva krivkžc Komedija tehnike. MONAKOVO 20.4«: Migruel de Cavantes Laa-vendra: Španske loivvvščine. RTM 21: Prenos iz gledišča. PRAGA 20: Prenos koncerta iz »Radio-paiačec. BRNO 20: Fibichove pesmi in melodrame. PETEK. 19. NOVEMBRA. DUNAJ 20.05: Orkestralni koncert: Kamil-lo Hora. BERLIN* 19.30: L'vod v dramo iDie \Vet>erc 20: G. HauptmaiiB: >Die Weber<. Drama v 5 dej. LIPSKO 20.30: Simfoničen končen: Čaikov- FRANKFURT 19.3^1- W-sme-r: rVeeni mornar-. Romantična opera v 3 dej. (Iz frankfurtške &pere.) MONAKOVO 20: Poliuiien simfoničen koncert. RIM 20.45: Koncert lahke glasbe. PRAGA 19.30: Koncert društva za gojitev moderne glasbe. BRNO 20: Koncert pevskega društva Foe> ster. SOBOTA. 20. NOVEMBRA. DUNAJ 1930: »Zakleti grade Opereta v 5 dej. BERLIN 20.30- Ludvika Kanila večer. LIPSKO 20.30: Petje in orkester. r RAN K F lTR T 20.13' Zabaven večer. MONAKOVO 19.35: Z radio-ek»presom v deželo veselja. RIM 21: Vokalen ia instrumentalen koncert. PRAGA 20: »Vesela vdova«. Opereta * S dejanjih. BRNO 19: GllweHsev zabavni večer. Opomba: Določeno, da stopi 14. t. m. » veljavo nova razdelitev valovnih doliia. Domače vesti * Imenovanje v državni služb). Z ukazom kmetijskega ministrstva ie za strokovnega kmetijskega referenta v Mariboru imenovan Antcra Paklavec, oradnik oblastnega oddelka za kmetijstvo v Maribora. * Izpremembe v državni službi. Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani sta napredovala finančni naesvetnik in šef oddelka g. Martia Spir.dler v 4. skupino I. kategorije. finančni svetnik £• Josip Mozetič pa v 5. skupino I. kategorije g. Ivan Sevnik profesor ljubljanske realke, je premeščen na realko v Mariboru. Uradnik III. kategorije g. Fran Kocijančič pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je z veljavnostjo od I. oktobra 1923. pomaknjen v 1. skupino G. Atbin Stritar iz Ptuja je imenovan za učitelja na državnem vzgojnem zavod-j za zanemarjeno deco. * Kolo Srpsklh sestara in mučeništvo na-šega življa v Italiji. Jugoslovenska Matica v Ljiibijaui je prejela včeraj od Kola Srp-skih sestara v Beogradu povodom dogodkov v Italiji sledečo brzojavko: sUzfcu-tijena srca delimo sa Vama svit tugu za ne-cnvena nasilja sprani neosiobodjene brade u Istri i Gorici«. 6 Zveza fakultetno Izobraženih uradnikov se ie pridružila resolucijam Profesorskega društva in Udruženja sodnikov ter zaprosila vlado, da preneha z odbijanjem draginjske doklade ter uradnikom čimprej izplača •zadržane svote. ° Razpust okrajnega zastopa v Ljutomera. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil okrajni zastop v Ljutomeru in postavil za okrajnega gerenia Andreja Roškar-ia. posestnika ua Cvenu. V. gerentski sosvet pa so imenovani gg.: dr.. Ivo Stojan. notar v Ljutomeru, Matija Vaupotič, posestnik in župan v Lokavcih, Viktor Kukovec, Industrijalec v Ljutomeru, Jakob Štuhec, posestnik in Supan v Starinovi vasi, Ivan Cmrekar. posestnik in župan v Veržeju, Fr. Skuhala, posestnik in župan v Križevcih. Franc Babič, posestnik v . Gornjem Krapju. Franc Špindier, posestnik ia župan v Ra-tiosiavcih, Franc Krartjc, posestnik in župan v Mali Nedelji, Jakob Šiampar, posestnik in župan v Presiki ter Osvald Honigmanu, veleposestnik v Ljutomeru. Dosedanji ckr. nastop je posloval še iz predvojne dobe in je nekaj odbornikov že odstopilo ali pomrlo, ne da bi se na tako izpraznjena mesta izvolili novi potom nadomestnih volitev. * Nove občinske table v mariborski oblasti. Veliki župan mariborske oblasti je izdal vsem občinam svojega področja nalog, da spravijo občinske table in kažipote na enoten način čimprej v red i« jih prilagodijo sedanji politično-administrativni ureditvi _ v smislu tozadevne uredbe o razdelitvi države na oblasti. Res, bil le že skrajni čas, da se tudi vprašanje občinskih tabel enovito uredi, ker so bili napisi na njih skoraj v vseh občinah že v skrajno zanemarjenem stanju, ponekod še celo iz predvojne dobe,; drugod zopet povsem nečitljivi ali pa jih sploh ni biio. Na novih občinskih tablah v obmejnih Občinah ob državni meji bode tudi označba, da se nahajajo ie občine v carinski coni. * Občinske volitve v Libeličah pri Dravo zratia. Pri nas so se vršile dne 31. oktobra občinske volitve, ki so potekle povsem mirno iu v redu. Od 242 volilnih upravičencev je glasovalo samo 152 volilcev. Od teh je dobila kandidatna lista Mihaela Perovnika (.SLS) 94 glasov in 6 odbornikov, kmetske-gospodarska Usta Ivana Merčuna 41 glasov in 2 odbornika ter lista Ivana Močnika (združeni uslužbenci in delavci SDS) 17 slasov h 1 odbornika. V kmetsko-gospodar ski stranki so se združili somišljeniki vseh političnih strank. * Ali je Jugoslavija res laška provincija? Narodnoobrambna društva v Gor. Logatcu so nameravala pod okriljem Sokola v nedeljo, dne 14. t. m. prirediti v Sokolskem do-tnu »Rapallski dan«. Na sporedu .so bili: tovor, deklamacije in Fr. Bevka igra »Kajn«. Srezki poglavar pa tozadevne prija ve ni vzel na znanje oziroma je vso prireditev prepovedal iz razlogov javnega miru in reda. Ali je Jugoslavija res iaška provincija? * Za učitelje šestleten študij? V ministrstvu prosvete se je ob priliki pripravljanja novega učnega načrta in programa za učiteljišča načelo tudi vprašanje, tiaj bi se študij v teli šolah podaljša! še za dve ieti v svrho, da si kandidati poleg strokovne učiteljske kvalifikacije pridobe tudi obširnejše splošno znanje, da bi mogli popolnoma zadoščati poklicu narodnega učitelja. O tem vprašanju se je razpravljalo le načelno. Sedaj se bo še podrobno proučevalo in morebiti že v prihodnjem šolskem letu tudi praktično izvršilo. * Radio-tečaj v Ljubljani, široka javnost ie še danes napačno poučena o radiu in je tako nastala govorica, da je radio kriv vremenskim nezgodam. No vse te govorico ho če Radio-kltrb informirati javnost potom teoretičnega in praktičnega tečaja o radio-tehmki, ki ga priredi v zimski dobi. Zato vljttdno vabimo na poset Obvezne prijave sprejema Radio-klub še do 20. t. m. v svojem lokalu na Velesejmu ali pa po pošti. * Vojaške vesti. Z odlokom ministra vojske in mornarice so bili sprejeti kot pripravniki za generalštabno stroko: artilerijska majorja Aleksander Stojičevič in Sto-iadin Milenkovič, pehotna majorja Mirko Burja in Gjorgje Dunjič, zrak op! ovna majorja Dragotin Savič in Branko Naumovič, inženjerski major Antor. Parte, pehotni ka-petani Jurij MuSič, Svetozar Orlovič ra Iv. Prezelj ter konjiški kapetan Dimitrij Pntnik sin pokojnega vojvode Pirtmifca. * Prodaja strupa in strupeni stvari. Ministrstvo za narodno zdravje je leta 1912. izdalo specflatna pravila o prodaji strupa in strupenih stvari po trgovinah. Ker se je pozneje pokazalo, da so ta pravila v protisio-v ju z odredbami zakona, ki so še veljavni v nekaterih pokrajinah, ie ministrstvo odre- dilo, da omenjena pravila ostanejo v veljavi le za teritorij Srbije in Črne gore, v ostalih pokrajinah pa se bodo še nadalje uporabljali predpisi prejšnjih zakonov. * Novi rod. Radi znanih razmer v P:i-morju, ne bo nič več izhajal mladinski list »Novi rodi. Zato prosimo, da poravnajo naročniki zaostalo naročnino po položnicah ki jih imajo. — Uprava. ° Novice iz Rogaške Slatine. Zdravilišče se je že zavilo v svoj izvensezotiski počitek. Gostje so do zadnjega zapustili zdravilišče. Včasih še zaide kdo sem, da si v tem miru zdravi živce. Po parku grabijo listje, drugače pa je vse mirno. — Zdraviliški ravnatelj se je odpeljal na kongres Zveze kopališč v Dubrovnik, potem pa odide na dopust. Premeščeni poštni upravitelj g. Vladimir Fabjani je nastopi! novo siužber.o mesto v Sarajevu. V Rogaški Slatini je vzorno vršil svojo težavno službo v občo zadovoljnost odličnih gostov. Njegovo mesto v Slatini je razpisano. Odgovorna služba zahteva tukaj celega moža s finim nastopom in prakso za podobna mesta, kjer se zbira mednarodna elita. — Slatinski župan g. Hvaleč je odšei na Gornje Avstrijsko iskat si zdravja. Slatinčani želijo, da se kmalu povrne ozdravljen. Zborovanje SDS na Jesenicah se bo vršilo v nedeljo, dne 21. novembra ob 3. popo!« dne v dvorani restavracije «Pri mesarju^. Poročata nar. poslanec dr. LJUDEVIT PIV« KO in bivši minister dr AL KRAMER. Krajevna organizacije SDS na Jesenicah. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razglaša, da znašajo od četrtka 11. t. m. dalje cene kopelim sledeče: pršila kope! 3 Din za člane. 6 Diti za nečlane, kadna kope! za člane in nečlane ob torkih, sredah, četrtkih in petkih D 10, ob sobotah iti nedeljah Din 12. parna in kopel v vročem zraku za člane in nečlane ob torkih, sredah, četrtkih in petkih Din 10, ob sobotah tn nedeljah Din 12 Za privatne poset-nike stane v abonmaju blok za 10 parnih in kopeli v vročem zraku Diti SO. za !0 kad-nih kopeli Din 80. in za 10 pršnih kopeli Din 50. Urad ie cene določi! tako nizko, da je omogočena uporaba različnih kopeii najširšim slojem. Parna kopel je odprta razen poadelfkov vsak dan cd pol 15. do poi 19. ure in sicer ob sredah, petkih in nedeljah za ženske, ostale dni pa za moške, ob nedeljah in praznikih pa je parna kope! odprta od 8. do 12. ure. Čas uporabe kopeli ni omejen. Ostale kopeli so odprte vsak delav nik razen pondelika od S. ure do pol. 19., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure in sicer vedno za ženske in moške. V kopališču sta na razpolago maser in maser-; ka. 1456 Pozor, igralci državne razredne loterije! Opozarjamo svoje cenjene čitalce na najsrečnejšo prodajalno srečk državne razredne loterije L 2. Konjovič. Beograd. * Ubog poplavljenec v Polhovem gradcu krojač, ki mu le voda odnesla hišo z vsem inventarjem tudi dva šivalna stroja, ter ima preživljati družino 9 članov, se obrača do dobrih src, da bi mu kdo podaril ali po znižani .ceni proda! šivalni stroj. Vsa tozadevna sporočila sprejema županstvo občine Poihovgradec. * Starešinska organizacija SJSU »Preporoda?.. Novi odbor je sestavljen sledeče: predsednik Jankovič Nikola. podpredsednik Ilešič Svetozar. tajnik Počkar Boris, blagaj nik Ekar Dušan, odbornik Bernik Viljem; revizorji: V. Iskra, M. Zajec in S. Jtrvanc. * Spalni vagoni na progi Zagreb- Split zopet uveden!. Iz Splita poročajo, da se s 15. novembrom ponovno uvedejo spalni vagoni na progi Zagreb-Split in sicer trikrat na teden. Spalni vagoni vozijo v smeri iz Splita ob sredah, petkih in nedeljah, a iz Zagreba ob torkih, četrtkih in sobotah. * Lov na divjačino v Baranji prepovedan. Veliki župan baške oblasti je izdal naredbo, da je v letih 1926. in 1927. prepovedan lov na divjačino v baranjskih loviščih, ker je v dobi poplave poginilo nad 2000 jelenov in nrnogo druge divjačine. Izvzeto od prepovedi je samo lovišče Kožara, kjer se je divjačina tako zaplodila, da povzroča na setvah mnogo škode. Ktrzara ie edino lovišče na Belju, kamor voda ni prodrla. HojelejimtnsiSe modeme tiOlSKS PlllIČB ter najboljše zimske suknje in »aulane po prav nizkih cenah e dobiti samo pri tvrdki Fran Lukifi, Pred škofijo 19 * Gibanje za prestop k starokatolikom na Hrvatskem. V javnosti se mnogo govori o prestopanju katoličanov v Stenjevcu pri Za grebu k staro-katoliški veri. Iz Zagreba sedaj javljajo, d-a se je začelo gibanje tudi v Krapini in sicer zaradi spora z župnikom. Včeraj so imeli v Krapini župijani shod, na katerom so zapretili, da izstopijo kompaktno iz rimsko katoliške cerkve in prestopijo k staro-katoliški veri, ako se župnik takoj ne trmakne. * Stenjevaška cerkvena afera. Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, je novo imenovani katoliški župnik v Stenjevcu. Mo-krovič. nastopil svojo službo ter se vselil v župnišče. Dosedanji kaplan Grškovič, zaradi katerega je pravzaprav nastal spor, je cdšel na otok Krk. kjer mu ie podeljena župnija. Gibanje za prestop v starokato-liško cerkev med stenjevaškimi župijani pa traja še dalje. Mnogo župljanov le zahtevalo. da jih župnik izbriše iz matice župlja-nov-rimo katolikov. Tej zahtevi pa župnik tri mogel ustreči, ker niso izpolnili vseh formalnosti, ki jih zakon zahteva za prestop iz ene cerkve v drugo. 2upljani so že storili potrebne korake, da pride danes starokatoiiški duhovnik v Stenjevac, kjer. bo pod nrilim nebom služil slovansko sv. mašo. ° Darovi. Gospa Francka Tratnik soproga restavraterja je" poslala našemu uredništvu mesto venca za pokojno gospo Oblak, roj. Kane r.a Vrhniki, Din 200 za ubogo in revno deco v Ljubljani. Denar smo izročili društvu Skrb za mladino v Ljubljani. — Mesto venca ua grob blagopokojnega g. Karola Rosmanna so gg. Viktor Bohinc, Viktor Rohrmatin in Josip Turk iz Ljubljane darovali znesek 450 Din v prid zgradbi Sokolskega doma v Novem mestu. Družbi CMD v Ljubljani za Senekovičev sklad v počaščenje spomina pok. prvomestaika ie darova! 200 Din g dr. Kreč Vladimir, odvetnik v Ljubljani. ° Desiniekcijska sredstva za šole, urade, javna poslopja itd. izdeluje in razpošilja Chemotechria dnržba s. o. z. Ljubljana, Mestni trg 10. 1460 4 Prodajalec srečk drž. razr. loterije Anton Golež v Mariboru, Aleksandrova cesta 42 nam poroča, da so bile pri žrebanju 5. raz. 12. kola od 5. do 12. t. m. izžrebane št. s sledečimi dobitki: št. 10.108, Dir. 80.000, št. 53.7S8, 62.427 po Din 50.000, št. 121.518 Din 40.000, št. 26.019 Din 30.000. št. 49.646, 53.201 po Din 20.000, št. 61.442, 65.739 in 72.465 po Din lO.OCO. Sdečke za 13. kolo se naročujejo že sedaj pri gorajšnji tvrdki. Naj večji dobitek je 4,200.000, 12 premij. Ena premija 1,200.000. Cela srečka Din 100, % Din 50 % Din 25. Žrebanje 11. januarja 1927. 1464 * Modni atelje Lina Kuclar, Ljubljana. Vegova ul. S, izgotavlja kroje iz organtina za samostojno izvrševanje vsakovrstnih damskih oblači! po osebni meri poljubnih modelov. Razpošilja se tudi po pošti. 1443 * »PEKATETE« le danes vsakdo. Ali hočeš delati ti izjemo? Poskusi različne, saj ie velika izbira in dobe se v vseh trgovinah - Najboljše čevlje -Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 23, v trgovini Si. Čer-netič. . 27 * Emulzijo vi novo prispelega ribjega olja s fosfati, vsak teden svežo, izdeluje lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana & Zvezdam (Kongresni trg 12.1 1453 * Tkanina »Eternuma glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manuiaktura, Ljubliana, Tavčarjeva ulica 7. ° Zlatnike v Gazela« milu so našli sledeči: Marija Simončtč, Vinji vrh-Semič, Justina Beranič, Majšperg, M. Rebernik, Krško, Erna Bregar, Podsreda, Terezija Ra-kar, Hrastnik, Ivana Prosen, Ljubljana, še-lenimrgova ulica 5-II, Marija Borovšek, Gaberke, pri Šošianju, Frančiška Blasnik, Kropa, Marija Vidrili, Rakek, Terezija Bore Mengeš, Mihael Doberšek, Store, Iv. Skraj-ner, Ljutomer, Petar Melič, Virje, Antonija Strecha, Bjelovar, Marija Colarlč, Brod, Ju rij Gerbinek, Sv. Jurij ob Pesnici. Ign. Ko-nid, Brod na Savi, Anka Štimac, Otočac, Francka Zupan, Breznica, Ančka Miklavčič p. d. Vovšovceva, Dobravsce, Angela Mulec. Dolenja vas pri Cerknici. Rojaki! Darujte danes za brate, ki ječe pod lašisiovskim nasiljem. Vsak Slovenec naj žrtvuje v ta namen vsaj en dinar! iz Ljubljane u— Francosko predavanje v Ljubljani. Jutri, dne 15. novembra ob IS. bo predaval v veliki dvorani ljubljanske univerze grof Begouen o »Strossmayerju in njegovih prijateljih«;. Kakor znano, so si izbrale francoske univerze grofa Begouena, da jih zastopa v Zagrebu ob priliki odkritja Stross-maverjevega spomenika. Grof Begouen je v Ljubljani že dobro poznata osebnost. Vsi vemo, da je profesor na univerzi v Toulou-se ln da ie urednik enega največjih časopisov na jugu Francije »La Dčpeche de Tou-lousej. Obenem je sotrudnik velikega dnevnika sJourna! des DžbatSs za jngosloven-ska vprašanja. Poznamo ga kot zvestega prijatelja Jugoslavije, naklonjenega predvsem nam Slovencem, med katerimi ima že preje mnogotera znanstva. Svoj poset v Ljubljani bo vporabil v to, da se nanovo informira o vseh aktualnih vprašanjih. Pozdravljamo prihod tega našega velikega prijatelja naše države z vsemi simpatijami, katere si je s svojo delavnostjo pridobi! med nami. u_ Otvoritev večernih komercijalnlh tečajev Trgovske akademije. Otvoritev teh tečajev bo v sredo, dne 17. t. m. Ob šestih zvečer v poslopju državne dvorazredne trgovske šole. Kongresni trg 21 Vsi dosedanji priglašenci se vabijo, da se snidejo imenovanega dne Ob šestih zvečer v poslopju dvorazredne trg. šo!e. Ravnateljstvo Trgov ske akademije (Aškerčeva ul. 9.-II) sprejema do otvoritve še nadalje prijave tudi je vpis še mogoč v predavalnem lokalu ob otvoritvi. — Vodstvo tečajev. n— Zlata poroka. Jutri, v pondeljek 15. t. m. slavita tukajšnji tapetnik g. KaTel D o-s t a i in njegova soproga Marija roj. Pro-setic 50 letnico, skupnosti svojega zakonskega življenja. Zakonca, ki se nahajata v 80 letu življenjske dobe in sta živela ves čas v našem mestu, sta vzgojila 7 otrok s poštenim delom neumornih obrtniških rok raznim javnim poklicem. Cerkveni obred bo izvrši! domači sin v frančiškanski kapelici, kjer sta tudi pred 50 leti stopila v za- Siovite Trlfolium likerske esence v 24 različnih vrstah dobe se po Din 6"-komad m?*.. Drogeriji Sanitas Celie. L ubliana Prešernova ulica 5 Danes največji uspeh pri včerajšnjih predstavah. Veliko zanimanje vlada za film Dunajska srca al Družina Schimek kt je ena najbolje uspelih komedij. Pri včerajšnjih predstavah je bilo toliko smeha in navdušenja koi žc dolgo ne. V glavnih vlogah Herman Picha, Ksenija Desni, Oiga Čehova, Marg, Kupfer, VVilhelm Dieterle, Lidija Potehina, Livio PavaaelU. — Predstave danes dop. 'Ali., pop. 3.. 1-5., 6., VtS. In 9. uri. — Preskrblte si pravočasno vstopnice, ker je že naprej precej rezerviranih. Kino IDEAL. Velika razprodaja! Radi opustitve trgovine prodajamo vse oblačilne predmete za moške, damske in otroške konfekcije globoko pod lastnimi nakupnimi cenami. O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg. konsko zvezo. Redke svatbe se udeleži do 40 članov sorodstva in svaštva. Redkima jubilantoma, ki . sta ob?., še krepka ia zdrava ter sta živi priči dolge dobe zgodovine ljubljanskega mesta, kličemo: Na mnoga leta! u— Umrli v Ljubljani. Zadnji teden so bili javijem sledeči smrtni slučaji: Franc Klančnik, strojnik, 47 let; Milan Šepec, natakar. vajenec 15 let; Janez Jeromen, delavec, 66 let; Ana Zorman, dninarica. 72 let; Leopold Tancek, sin dninaricc, 9 mesecev; Ivan Matič, krošnjar, 21. let; Pavel Pivk, sin delavke, 1 in pol na organizacija SDS na Viču. u— Akademikom-abstinentom! Ker ie že skrajni čas, da ustanovimo svojo organizacijo na ljubljanski univerzi, sklicuje pripravljata! odbor akademskega društva na ljubljanski univerzi za terek 16. t. m. sestanek vseh akademikov-absti-nentov z dnevnim redom: l. Poročilo o dosedanjem delu. 2.) Ustanovitev akademskega društva. 3.) Citanje pravil in 4.) Razno. Sestanek se bo vrši! ob 15. uri v sobi št. 77. Na sestanku se bodo sprejemali tudi novi člani. Za pripravljalni odbor: M. Kristan, predsednik, Boris Kermauner, tajnik. u— Turistoski klub oSkalaa. V sredo 17. t m. ob tiri se bo vrši! v čitalnični dvorani »Sokolaa v Narodnem domu (pritličje levo) sestanek članov z naslednjim sporedom: L Poročilo o klubovem delovanju v tekočem poslovnem letu. 2. Nekaj iz zgodovine in tehnike smučarstva. 3. Predavanje novih zimskosportnih skioptičnih slik. Člani se pozivajo, da se sestanka sigurno udeleže in prineso s seboj turne kontrolne pole. u— Pevski zbor Sokolov. Prosim vsa zborove člane, da sc zanesljivo ia točno udeležijo pevske vaje, ki bo v pondeljek, 15. t m. ob 20. v Glasb. Matici. Smo pred pevskim nastopom, ki bo 27. t. m. na Taboru o priliki otvoritve sokolske telovadnice. Pevovodia. n— Zimski tenis otvori Atena novembra meseca v Kolizeju. Priglasi se lahko član vsakega kluba v pondeljek 15. in torek 16. od 6 do 7. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Igralcem se jamči, da bo prostor v najboljšem stanju. Pismeni priglasi na: Tenis odsek Atena. 1462 u— Predavanje o Siarnu. Opozarjamo ponovno občinstvo ua predavanje g. inž. Fer-da Lupše o siamski državi. Predavanje za šolsko mladino sc prične točno ob 9.15, za ostalo občinstvo pa 10.30 dop. Za obe predavanji je še nekaj vstopnic ra razpolago pri blagajni kina Matica. u— Kinopredstava s policijsko asistenco. Ljubljanska cenzurna komisija je prepoveda la predvajanje nekaterih scen filma i V haremu«. Da bi se eventuelno s silo preprečilo predvajanje prepovedanih scen, je policijsko ravnateljstvo etabliralo v Kino Matici permanentno službo ter postiraio kar tri policijske organe, ki imajo strog nalog, da pazijo na predvajanje tega filma. — Neverjetno, ampk resinčno! u— Šentjakobčani ponove nocoj ob S. Petrovičevo tridejansko komedijo »Vozel« ki je dosegla pri snočnji premijeri izreden uspeh. Predprodaja vstopnic v kavarni Za-laznik na Starem trgu. u— Žrebanje loterije. Društva za zgradbo sokoiskega doma v Šiški naznanja vsetn interesentom, da izidejo žrebne liste kot priloga »Sokolskega Glasnika i dne 15. t. m. Iste se dobe tudi v trafikah in direktno pri imenovanem društvu proti nakazilu 2 Din za stroške. — Zdravo! u— Usmiljenim srcem. Revica s štirimi oiročiči, mož že več mesecev brez službe in vrh tega bolan, prosi v skrajni bedi usmi ijena srca za pomoč. Dobrodošel je vsak dar, v denariu ali blagu. Darovi naj se iz-roče v našem upravništvu v Prešernovi ul. n— Tečaj za čevljarsko prikroievanje za mojstre v Ljubljani. Urad za pospeševanje cbrti v Ljubljani namerava prirediti po novem letu tečaj za čevljarsko prikroievanje za mojstre v Ljubljani, pod vodstvom čevljarskega mojstra g. J. Steinmana. Tečaj bo .trajal vse delovne dni ob večernih urah, ki se določijo na dan otvoritve. Interesenti-mojstri naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 25. decembra v pisarni urada, Krekov trg št. 10.-I. u— Truplo utopljenca. Iz Ljubljanice v Vevčah so včeraj okrog Iti. ure potegnil* domačini traplo okrog 40 letnega neznanega moškega, ki je moralo ležati v vodi skoro teden dni. Iz dokumentov, ki jih je imel pri sebi, pa so v truplu spoznali pozneje, da gre za posestnika Janeza Kraljica iz Lip r.a Barju, ki se je pri zadnji povodnji ponesrečil med prevažanjem raznih vrednosti čez Ljubljanico. Kraljicevo truplo so prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v D, M. v Polj«. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 pretep na cesti, 1 poškodba tuje lastnine, 4 prestopki kaljenia nočnega miru iu 5 prestopkov cestnega poJicijskesa. reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi beračenja in 1 radi razžalienja striže. u— Pavlica bi rada nov klobuk. Pavlica R., znana vesela punčka, si je zaželela novega klobučka, a nikakor ni mogla do denarja. Pomagalo tudi ni že naravnost vsiljivo koketiranje r.a ulici, kajti ni se r.aSet kavaiir, ki bi povabil Pavlico k modistovki. Slednjič pa se ;e Pavlica opogumila sam.-t iti stopila v trgovino damskih klobukov Ma rije Sedei-Simad v Prešernovi ulici. Tam, si je posadila na koketno glavico lepo število klobučkov, a vendar noben ii ni bi! prav povšeči. Slednjič se je poslovila, ne da bi kaj kupila, vendar je po njenem odhodu manjkal v trgovini majhen baržunas: klobuček. Pavlico sedaj zasledujejo uniformirani kavalirji, ki ii 'jodo povedali, da i ukradeni klobuček nič kaj r.e pristoja. u— Tatvine. Iz veže hiše zidarskega mojstra Slokana v Študentovski ulici ie v petek dopoldne odpeljal neznan tat 3000 Din vredno kolo mizarskega vajenca Matijo Menarda. — Marijo Kramarjevo stanujoč'> na Gradu je obiskala pred'dnevi okrog 33 leina kmečka ženska, govoreča gorenjsko narečje ter ji ukradla iz s.tknjiča 270 Diti gotovine. u— Martinov večer priredi Olepševalno društvo v Rožni dolini danes na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 19. Vstop prost. u— Danes vsi na »Martinov večer« ki ga. priredi Narodno-strokcrvna zveza Vič-Glki-ce-Rožna dolina v gostilni »Amerika« v prid brezposelnim in bolnim tovarišem. Sodeluje godbeao društvo »Gradašca:. Ples šaljiva pošta itd. Vstopnine ni- Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. u— Napredno, gospodarsko in kulturno društvo za Krakovo in Trnovo \ Ljubljani vabi na »Martinov večere, ki ga priredi danes v gostilniških prostorih g. M. Sokl;-ča, Pred Konjušnico štev. 2. Spored: Petje, godba., ples, šaljiva pošta in Martinova gos. Začetek ob 6. zvečer. Vstop prost. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. u— Popravila orožja in montiranje daljno sledov Vam napravi najceneje ir. narvesf-neje puškar F. K. KAISER. Ljubljana, šc-lenburgova ulica 6. 2S5rV u— Društvo za zgradbo iu vzdrževanje Sokolskega doma na Viču vabi na »Martinov večer« v Sok. domu na Viču. Spored: Barka: ».-Raztresenca«. goska, pevski kvartet iz Ljubljane, šaljiva pošta, ples in prosta, zabava. Vstopnina prostovoljna. Vabimo vse člane in prijatelje Sokolstva r.a mnogo-brojen obisk. Začetek ob 8. uri zvečer. nasproti Mutntmu domu Vsled preselitve trgovine v Šelenburgovo ulico št 1, tMaicm vse Maso za moške obleke, damske kostume, površnike, suknje, raglane, kakor tudi izgotovljene obleke; površnike raglane, pelerine itd. z velikanskim popustom Posetite trgovino in prepričajte se! JOSIP I V A M čIČ Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. trgovina F. KCRsOL nosi. se nahaja sedai Wolfova ulica 5« Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame gospode in otroke. Sipke, vezenine, naramnice svilene trakove, ženska ročna dela, volna, svila bombaž Predtiskariia. Ustanovljeno 1S87. SS-a-i .................t................... ZA MIKLAViA miiiiimmmm in božične ler novoletne praznike nudi po zelo ugodnem nakupu lepe vzorce najboljšega blaga za otroške obleke ter vsa oblačila za dame in gospode najcenejša družinska oblačfilnica ............... EIL BMU Resljena cesta, pri drž. učiteljišču. ............... Iz Maribora a— Večer#klrurgije nam je pridehla v petek Ljudska univerza. Ob lepi udeležbi je s svojo znano živahnostjo predaval primarij dr. Mirko Cernič o zgodovini kirurgije, katero je lepo razdelil v najrazličnejše epohe njenega razvoja. S poljudnimi besedami je razložil delovanje prvega medicinskega genija Grka Hipokratesa, Rimljana Galina, Francoza Pareja, Dunajčana Semmelweissa ki je sredi 19. stoletja prvi ob žrtvi svojega profesorja v porodnišnici postavil zahtevo po umivanju in desinfdkciii zdravnikovih rok. Ta pni del svojega delovanja je gosp. jrrimarij zaključil z izumi učenjakov Paste-urja in Kocha in bo prihodnji petek dne 19. novembra nadaljeval z moderno kirurgijo, ki jo bo pojasnil tudi na slikah svojih najznačilnejših operacij iz mariborske bolnišnice. Ker bo k temu predavanju gotovo velik naval, bi bilo umestno, da se vrši v veliki dvorani Kazine. a— Tiskovna založba v Mariboru je spre menila svoje načelstvo. Izbrisani so bili dr. Snuderl J. Mislej, Radivoj Rehar in dr. Vauhnik. Novo izvoljeni člani r.ačelstva so sedaj: Janko Zorko, knjigovodja, Hinko Zaje, srezki tajnik Ivan Vrisk, trgovski nameščenec in Sihij Rode, učitelj vsi v Mariboru. Zadruga namerava izdati romana, ki sta jih spisala dr. Snuderl in Radivoj Rehar. a— Zobozdravnik dr. Fran Stamol se preseli iz Vetrinjske ulice v palačo Pokojninskega zavoda, Kralja Petra trg, kjer bo ordiniral že od pondeljka naprej. a— Posestno gibanje. Mestna občina je prodala Francu in Mariji Kumše v Stritarjevi ulici 33, njivo parcelo 193-19 pri Magdaleni za 11.14S Din, Rihard Štiger, geome-ter v Mariboru pa železniškemu strojevodji Karlu Gerliču pri Magdaleni 3 parcele za 10.000 Din. Katarina \Videmann ie prodala svojo hišo v Trubarjevi ulici 4, nasproti protestantske cerkve dr. Rudolfu in Zorki Ravnik za Din 200.000. a— V Ljudski univerzi bo predaval v ■pcndeljek dne 15. nov. ob 20. uri državni pravdnik g. dr. Ivan Jančič o povojni kri-minalistiki. a— Ruski tečaji na Ljudski univerzi se otvorijo prav kmalu ir, sicer začetniški in konverzacijski. Vsi, ki se jih hočejo udeležiti, naj se nemudoma ustmeno ali pismeno prijavijo. a— Brezplačen poset vseh prireditev Ljudske univerze je sklenil omogočiti odbor onini, ki jim je nemogoče plačati tudi majhne vstopnine. Prošnje naj se naslovijo na Ljudsko univerzo v Mariboru. a— Znamenje časa. Prof. R. Rakuša iz mariborske trgovske akademije je položil r.a Dunaju izpit z odličnim uspehom iz svetovnega pomožnega jezika esperanta za srednje šole. To je gotovo prvi izpit te vrste, ki ga ima kak Jugosloven. a_ Razpisuje se mesto tajnika novo ustanovljene »Tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast v Mariboru«. Nastop službe takoi najkasneje 1. II. 1927. Plača po dogovoru. Prednost se priznava absolventom eksportne akademije, ki obvladajo več tujih jezikov in so v tej stroki že delovali. Ponudbe s potrebnimi prilogami in navedbo zahtevkov do 25. novembra r.a zvezo. 1461 a— Nov inženjer. Te dni je absohiral g. Nassimbeni Ubald, sin tukajšnjega znanega stavbenega mojstra, na tehnični visoki šoli v Miinchenu stavbeno inženjersko fakulteto z dobrim uspehom ter zapustil tehniko kot diplomiran inženjer. Naše najpri-srčnejše čestitke! 1449 Iz Celja e— Za olepšavo celjskega mesta. Kolikor smo informirani, namerava Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju preložiti javno cesto, ki pelje skozi sredino mest nega parka na južnozahodno periferijo ob vznožju Miklavškega hriba. Tudi bo presta vilo vremensko hišico nasproti lesenemu tnostičku na oni griček, na katerem je stal stari cvetličnjak iu ie bilo stanovanje mestnega vrtnarja. S preložitvijo javne ceste bi postala sredina parka prosta, pot ob Mi-klavškem hribu pa vsled svoje vlažnosti itak ni porabna za še talce. Po odstranitvi vremenske hišice se bo prostor pred vodometom lepo preuredil in olepšal, tako da bo kazal mestni vrt že pri pogledu z mostička svoje pravo lice. Renoviranje stare grofije se bliža svojemu koncu. Dočim sta obe fasadi starega dela poslopja, proti mestnemu vrtu jako lepo in slogu primerno preurejeni na prizidku barva ni zadeta, dasiravno je, kakor čujemo, stavbni urad predlagal čisto drugi ton barve. — Razširjenje Levstikove ulice, ki vodi k mestni osnovni šoli, je iz-vzemši malenkosti že gotovo, manjka še h-odnik ob poslopju. e_ Borza dela v Celju ie nastanjena v poslopju Prve hrvatske štedionice. kjer ima svoje uradne prostore tudi Tujsko-promet-iio društvo in pa mestna občina za uradnika ki pobira cestarino. Ker pa stranke iščejo pisarno Borze dela večkrat po mestu, bi bilo umestno, ako bi si ta urad napravil aa lokal primeren napis. e— Zamenjava zemljišča pri Spodnjem Lanovžu za stavblšče bivše vojaške bolnice. Mestna občina celjska je sklenila svoj čas, da da vojaškemu erarju na razpolago večii prostor pri Sp. Lanovžu, ki naj bi služil kot stavbišče za konjske barake in za vojaško vežbališče. Zato pa se je vojaška oblast zavezala, da odstopi mestni občini sedaj prosto stavbišče ob Ljubljanski cesti, kjer je stala stara vojaška bolnica. Kakor čujemo, se je te dni menjalna pogod ba med mest. občino celjsko in vojaško oblastjo že perfekcijooirala, tako da je sedaj pričakovati, da bo kmalu mestna CHazija prosta, katero bi kazalo, o čemer se je že večkrat govorilo, primerno preurediti v še-tališče. e— Sokolsko društvo v Celju razglasa sledeče: »Bratje in sestre! Za nedeljo, 14. t. m. napovedano sokolsko predavanje »O Rapallu« se vsled policijske prepovedi ne vrši. Bratje in sestre! Pojdimo s podvojeno silo na sokolsko delo, da bomo dovolj pripravljeni za naš dan, ki mora priti!« K temu ima celjski dopisni Se pristaviti: Naš dan mora priti, a še prej mora prid dan naše notranje svobode, svobode srca, duše in mišljenja, ko se otresemo vsega hlapčevstva- Dokler se tega ne znebimo, ne bomo veljali v svetu nič in nas bo lahko še nadalje sram pred tuje; in pred nami samimi. e— Požar v Št. Jurju. Včeraj dopoldne je naznanil strel iz Miklavževega hriba, da je v okolici požar. V par minutah je bila celjska požarna barmba pripravljena s svojo avtobrizgalno. Gorelo ie v Št. Jurju ob južni železnici gospodarsko poslopje gostilničarja Franca Kincelna. Celjskim in št-jursJcim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti samo na streho, ki je pač pogorela. Poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalnici »Dunav«. Kako ie požar nastal, se ne ve, pač pa se sumi, da bo zopet kaka cigareta kriva e— Pocenitev mesa v Celju. Lepaki naznanjajo celjskemu občinstvu veselo vest, da prodaja od danes naprej mesar g. La-pornik na stojnici goveje meso kg po Din 10, slanino pa kg po Din 20 Ako bo meso res dobre kakovosti, potem moramo to le pozdraviti in pričakujemo, da bodo temu sledili tudi drugi mesarji. Ako UM!! 5 kako se natiska beseda »Mirim« s tremi črkami, kupi pri trgovcu tablico fine »Mirim« čokolade, na kateri ie nalepljena številka in pošlji številko z rešitvijo uganke na naslov: »Mirim« tovarna Maribor. Ako bodeš imel srečo, doibš božično darilo, ki bo obstojalo iz 5 kg poštnega zaboia najfinejših čokoladnih izdelkov Žrebanje se bo vršilo v nedeljo pred božičem. Na vsakih 500 rešilcev je določen en zaboj in 10 manjših zavitkov. Iz Trbovelj t— Novi župan v težavni situaciji K a« kor znano je novi trboveljski župan g- Si« ter po svojem poklicu uradnik bolniške blagajne v Zagorju. Nemogoče je seveda, da bi vršil istočasno oba posla. Zato je g. Siter zaprosil Središnji urad v Zagrebu za brezplačni dopust, da bi mogel prevzeti županstvo. Središnji urad. v katerem imajo socijalisti glavno besedo, je to prošnjo od« klonil in g. Siter stoji sedaj pred odločit, vijo, da se odreče ali svoji službi ali pa županovanju. t— Trboveljski odber Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne naznanja, da je nabiralna akcija z nabiralnimi polarni za spomenik v svetovni vojni padlim tovariš šem zaključena, ter se tem potom ponor« no zahvaljuje vsem cenjenim darovalcem in sploh vsem, ki s pripomogli, da se je ta veliki čin pietetc do naših padlih ure« sničil. t— Seja krajevne organizacije SDS v Tr» bovljah se bo vršila v torek 16. t. m. v Sokolskem domu Med drugimi bo poročal delegat centrale g. Majcen. t— Martinovanje železničarjev v Trbovs Ijah. Izreden užitek so ponudili Trbovelj« čanom naši vrli železničarji s svojo prire« ditvijo pri Ranzingerju. Lastna godba je igrala neumorno in je morala komade po« navijati. Senzacijo večera je tvoril pevec, ki je prednašal Prešernovega «MornaTja». Moralni kakor tudi gmotni uspeh sta bila zadovoljiva. t— Smrtna kosa. Umrli so: Martin Span, sin rudarja, 1 uro, Sv. Lenart 83: Silva Bevc, hči rudarja, 18 dni. Loke 153; Franc Vrhovnik, sin strojnika, 8 mesecev. Loke 324. t— Koncert glasbenega društva v Hrasti niku je zelo lepo uspel. Orkester pod tak« tirko g. Čandra je pokazal, da je kos svoji nalogi. Zelo lep užitek nam jc naklonil tudi kvartet Ljubljanskega Zvona iz Ljub« Ijane. Dvorana Narodnega doma je bila nabito polna. Po koncertu se je razvila ve« selica. ki jo je priredila Ciril«Metodova po« družnica. t— Aretacija prevejanega tatu. Ko se je rudar Miha Berglez odpravljal iz Vod do« mov proti Poseiju se mu je pridružil ne« NCUVKE najboljše, .najtrpežnejše* zato najcenejše. zmnec, češ da ima isto pot. Ker je bil Ber« glez nekoliko vinjen, ga je neznanec vse« g* otipal in mu vzel vse, kar je imelo vrednosti. Berglez je neznančevo početje opazil, vendar se mu hi upal zoperstavlja« tu ker sta bila na samem. Komaj pa sta prišla do hiš, je pričel Berglez klicati na pomoč. Prihiteli so ljudje, katerim pa se je neznanec iztrgal in pobegnil. V svojo ne« srečo je moral pustiti pri ruvanju svoj klobuk, ki je kot corpus delikti dosegel svoj namen. Kot krivec je bil aretiran Fr. Mešiček, brezposelni rudar iz Sv. Urha pri Zagorju. Oddan je bil v sodne zapore v Laškem. Program Kino Sokol Trbovlje | dne 13 in 14.X. Pustolovlna! | DIRKA V SMRT t filmska atrakdja. Na stotine presenečenj ♦ In iznenadeni v VII skrajno napetih Čin b | Oglejte si slike v naših omaricah. Z nsioi Sokol-kino'Trbovlje. Iff!T H! m ' ČOKOLADA KAKAO srna :t]gia Iz Kranja r— Gradbeno pbanje. Tekstilna tovar« na «Jugočeška» gradi na Gašteju poleg zadnjo tovarniške stanovanjske hiše še eno dvonadstropno stanovanjsko poslopje. Hiša, ki bo imela 12 stanovanj, namenje« nih za tovarniške nastavljence, bo v suro« vem stanju še letos gotova, prihodnjo spo« mlad pa se bodo že vselile stranke. Grad« bena dela izvršuje stavbno podjetje inž. Dukič iz Ljubljane. — Veletrgovec An« drašič zida nad skladiščem v svoji hiši na vrhu Jelenovega klanca še eno nadstropje z več sobami. Poslopje bo pridobilo s to prizidavo enotno lice. r— Smrtna kosa. Pretekli petek je pre« minul v Kranju g. Avgust Volčič, solast« nik usnjarne v savskem predmestju. N. v m. p.! r— Kranjski občinski si-et bo na svoji torkovi seji razpravljal razven o sprejet« ju proračuna tudi o izvolitvi enega člana v upravni odbor Mestne hranilnice ter o gradbi puškarske in tkalske šole. r— Plesne vaje. Kranjski Sokol ter Na« rodna čitalnica nameravata prirediti v naj« krajšem času plesne vaje. Prijave je po« slati na naslov br. Cvara. r— Zrebanje loterije Kolašic v Kranju bo v pondeljek dne 15. novembra ob 11. uri dopoldne v prostorih tukajšnje podružni« cc Jadransko»podunavske banke. Izžreba« ne številke bodo objavljene v izložbenih oknih imenovane banke in v časopisih. Do* bitki se dvignfjo v teku 14 dni, potem si« cer zapadejo v korist podružnice Kola ju« goslovenskih sester. Ta dobrodelna akcija domačih Kolašic zasluži občo pozornost. r— Kam danes popoldne? Vsi pojdemo v Stražišče, kjer priredi ob 16. popoldne Sokolski oder burko »Velika repatica». So« deluje znani orkester kranjske Čitalnice. Iz Ptuja j— Satan v ženski. V Ptuju na odru nas je obiskal Kari Schonherr s svojo petde« jansko dramo «Satan v ženski*,. Samo tri osebe so nastopile: mož (g. Valo Bratina), žena (ga. Bukšekova) in orožnik (g. Kauk« ler). Ime avtorja je znano. Zavzema od« lično mesto med nemškimi dramatiki Vpri zoritev na ptujskem odru je bila polna ela« na in barvitosti. Ga. Bukškova in g Bra« tina sta imela oba prav srečen večer Go« spod Kaukler je pa še utrdil svoj doseda« nji dober sloves. Pokazal se je vrednega partnerja našima priznanima poklicnima umetnikoma. j— Invalidski zakon, vezan v brošurah, se dobi v trafiki gg. J. Lebna, Maroha in Petka, ter pri gospej J. Franc. Priporoča sc posebno g občinskim predstojnikom, pa tudi posameznim invalidom^ ali vojnim vdovam, da si ga nabavijo. — Krajevni od« bor Udruženja vojnih invalidov v Ptuju priredi po treh letih zopet v korist svojih revnih članov in članic 5. decembra tom* bolo in bo vsled tega izdal pooblaščenim svoiim članom nabiralne pole, s katerimi bodo upravičeni pobirati prostovoljne pri« spevke. bodisi v blagu ali v denarju Ob« činstvo se prosi, da podpira to domačo organizacijo, vsak po lastnih močeh. Za vsako najmanjše darilo se žz v naprej pri« srčno zahvaljuje odbor. Iz Prekmurja Radii pa Ie obišče Prekmurje. Napove« dal je shod v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi za nedeljo. 14. t. m. Kot (jrganiza. torica nastopa »Neodvisna Prekmurska Stranka,® ki je ta teden izdala svoje gla« silo «Naše novine» na dveh straneh s po« zivom na shod. Shod se vrši dopoldne v Murski Soboti, ponoldne v Dolnii Lenda. vi. Poleg tega pa hodi že ves teden nekaj Radičevih poslancev po Prekmurju od vasi do vasi, da organizirajo obisk shodov D\ tiskovni zadrug v Ljubljani, Prciernora ulica S* ilinillilhliliiuillimTTTT GA9 mnnnrii n m g H-«-„ Originalne potreaščine za opalogrsph. Preservat in Fixai m druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetnei CyklostiL LUDVIG BARAGA ^ iV LJUBLJANA, Selenburgova ulica št. 6. feleton št 980 Koncesšonirano električno podjetje ALEKSANDER KOZIČ, Ljnbljana-Vič prevzame vsa dela elektiotehnične stroke, visoke in nizke napetosti. Izvršitev strokovnjaška • Cene zmerne. Kje se najbolje kupi, je brezdvoma znano „Pr! nizki ceni" Ip. larji & J ■ b 11 a b a, Sv. Petra ceita, nudi cenjenim odjemalcem veliko tzbero potrebščin za krojače in šivilje, veliko izbero nogavic in raznih površnih zimskih volnenih |opic ter razno moško, damsko in otročje perilo, svilenih samoveznic itd. Po znižanih cenab. Zavod za astronomijo v Edinburghu Slovenski dijaki v zvezdarsiafa v Greenwicfe0 lit Ob priliki prve slovenske ekskurzije v Anglijo ie posetala mala skupina dijakov pod vodstvom lektorice na ljubljanski univerzi Miss Copelatid tudi zvezdami v Greenwichu in Edinburghu. Qreenwlch ie predmestie Londona na jugozapadni strani. Na malem gričku sredi parka se dviga ta svetovni zavod, katerega pa sestavlja več manjših poslopij. Takoj ob glavnem vhodu nas presenitijo točne dolžinske mere. To so medene palčice, montirane v zid, ki pred stavljajo 1 !nch, 1 foot in t yard. Zraven je velika stolpna ura z astronomsko točnostjo in električnim pogonom. Ljubeznjivo sta nas sprejela šef sit Frank Dyson in nje-gcva dva asUtema. Naši skupini sta se pridružila tudi dva japonska profesorja. Vodili so na« najprej v nalstarejSi historično važni oddelek. VisoVs okrogla dvorana s štirimi velikimi oksiJ. k: so točno obrnjena oa Štiri glavne oeJ>e®£e strani, je služila prvotno kot opazovalnica. danes pa ie tu biblioteka. Okrašena ie dvorana s slikami trinogi angleških astronomov, ki so delovali na tem zavodu. Tu čuvajo 'ud* najstarejšo tsro * ie lesenim kolesjem. Nato smo stopili v ?4de.!ek 7-a določevanje astronomskega Tačno v smer: sever-jug je montiran reefifiijsnomete*-. te je daljnogled za opazovani? najvišjega stani« solnca, ta-kozvane gonsis kulminacij« Premer dalno-gleda znaša okrog 20 cm. njegova dolžina okrog 3 m. Ps«žco leče ie esa vertikalna in ena horizottfsiM črta in njih križišče se nahaja točno v sredini leče. Ko dospe sol-ce do te točk* ravno poldan in se nahaja nad nttl = sseridijanom. Seveda je treba doprinesti temu času še marsikatero korekcijo. Sli 9mo dalje r drugo poslopje, kier je ' eliki refraktor, To je dalnogled s premerom 50 cm in dolžino 5 m. k! služi za '>P3-zavatue gibanja nebesnih teles in njftovega .tiatcrua.ncjta sestava. Teleskop ie montiran v kupoli zgradbe. Pod kukaiom telesko Da ie koniodno ležišče, take da m zvezde lahko vznak leže opazuje. Cek&upna kupola s teleskopom vred se da električnim Doto.n vrteti okoli središčne osi in sicer je brzina tako regulirana, da so kotna hitrost kupole in zvezde enake. Na ta način kaka cirkumpolarna zvezda, ki se nahaja stalno sad hozintom, nikdar ne izgine opazovalcu izpred oči Tako opazujejo gibanja nebeških teles. Da se pa svetloba, ki prihaja od zvez de skozi dainogied potom prizme razstaviti v sestavne dele in tako na spektralno-ana-i:,:čni n3č;n dognati kemizem dotične zvezde k ostalim tovarišem v London, so nas tzpra Sevali, ali smo videli nul-meridijan. Ekskurzija ;>e je nadaljevala iz Londona preko Sheffielda do Edinburgha na vzhodni obali Škotske. V Edinburghu je zvezdama, po rangu druga v britanski državi. Ustanovitelj te zvezdarne je pokojni oče naše Miss Copeland. V glavnem Je edinburška zvezdama isto kot ona v Qreenwichu. Šef je tu profesor Sempson. Ker pa je bil ta odsoten nas je povabila njegova soproga na čajanko in ob tej priliki smo si ogledali opazovalnico. Predvsem se tu zanimajo za spektral-lno analizo. Gosp. Copeland je bfl speclja-list na tem polju. Razven velikih in malih-teleskopov, različnih ur, fotografiranih spektrumov meteoroloških instrumentov in bogate knjižnice smo imeli tu priliko, da smo si ogleali še registrirajoči radio-aparat in seizmograi z optično registracijo. Registrirajoči radio je na zunaj isto kot navaden poštni telegraf z razliko, da Morsejevi znaki prihajajo brezžičnim potom. S selsmogra fom ali potresomerom pa opazujejo potrese, predvsem one, katerih izhodišče je jako oddaljeno. Potresni valovi pridejo do šta-cije skozi zemljino središče in so na aparatu zabeleženi v različih fazah. Na podlagi teh faz se da sklepati na sestavo zemljine notranjosti Isto kar velja za spektrometer na teleskopu velja za seismometer. S prvim opazujejo sestav nedostopnih planetov, z drugim nedostopen centrum našega planeta zemlje. Vrnili smo se v domovino, hvaležni Angležem. da nam !e bfl dan vsaj majhen vpo gled v način raziskovanja najvišje prirod-doslovne vede — astronomije. Pariz v Znameniti astronom Copeland, oče ge. F. Copelandove, lektorice ljubljan« ske univerze. Končno smo prišli v fotografični oddelek, kjer so nam pokazali zbirko različnih posnetkov, kakor celotne In delne lunine in solnčne mrke, solnčne pege in protuberance kraterje na luni. trabante planetov, različne skupine zvezd in slično. Imte-resantna je slika, ki pokazuje pot zvezd okoli polarnice. Fotografska plošča je eks-ponirana ves dan, tako da zvezda tekom 24 ur s svojo svetlobo zariše krog. Na sliki ie več takih koncentričnih krogov kojih skupno središče tvori polarnica. Vse te slike so dijapozitivi. Vpisali smo se v spominsko knjigo in se nato prisrčno poslovili od Ijtibezniivih gospodov Ko smo se vrnili Meridianometer zvezdarne v Edinburghu 8. nobembra 1926. Bom začel z našim pevcem, ki pravi, kdor drugega ne ve, ta o vremenu kroži; nisem namreč zaradi privlačnosti napisal naslovljenih besed, ki močno diše po šolskih nalogah, po razredu, in torej znova po jeseni, ampak nameravam čisto resno in neustrašeno govoriti o rumenenju listja, meglah, dežju, sivih, dneh in kar je še dru-giih jesenskih okraskov, ki jih poznamo iz beril in lastnih izkušeni. Če je zagovor potreben, bi omenil, da v j tem velemestu tako preže od vseh strani prilike, ki ob njih lahko modruješ in predeš dneve in dneve, da se nehote pred vso zgrinjajoč o temo zapreš vase in izbereš najdrobnejše. Da dam le primer (povem naprej, da ne bom govoril o tem). Tujcev je bilo pred vojno v Franciji 1,100.000, danes pa 2,800.000; ob tem bi lahko, kakor pridigar, ob enem stavku iz Korinča-nov, razsul celo ploho premišljevanj in bi po svojem razpoloženju odločil, ali naj na-vežem na primero z Rimom v dekadenci, ali z Rimom v polnem procvitu. In da ne bo kdo mislil, da je tu konec, evo, še drugih. Za; one, ki ljubijo umetnost. Obhajali so stoletnico smrti Talme, velikega igralca in prijatelja Napoleona; slikarji - tujci so razstavili svoja najboljša dela v prodajo, koje čisti dobiček je namenjen gospodarskemu dvigu dežele (Salon du Franc); med njimi imenitniki, P. Picasso, Van Don-gen, Davidson, Fujita io drugi: te dni je imel eden največjih francoskih prozaikov Gh. Maurras obravnavo pred sodiščem zaradi svojega napada na ministra Schrame-cka, v desničarskem listu 1'Action Francai-se Za one, ki ljubijo gospodarstvo: bankirji so izdali manifest, ki je v njem tako prazno žvenkljanje z besedami, da se celo žurnalisti zgražajo, in ga je narekovala tako zoprna gospodujoča volja plirtokracile. da so si v ogorčenosti podali roko nacl-jonalisti rn komunisti. Poglavje za one. ki imajo radi roparske storije, bi bilo pač nai-obširnetše: neka Angležinja ie bila oh belem dnevu oropana v bukmjskem lesu (Bois de Boulogne); isti dan se je druga dala premamiti v bleščečem dancimgu od elegantnega plesalca, da io ie spremil domov, in šele v svoji sobi zapazila, da }i je izginilo za okoli pol milijona frankov dragocenosti Iz ročne torbice. Nadalje bi lahko gcvoril o Grand Guignolu, ki ga vsi oni, ki mu le ime poznajo, štejejo med gledališča za lutke, dasi ie v resnici za realistično podane igre, ki se ti ob njin lasje jezijo. Sem bral, da ga je počastila z visokim obiskom španska kraljica, ni pa bilo pisano, ali jo je bilo kaj strah. In tako bi lalrko za vsakega naštel celo vrsto dogodkov, kajti v prejšnjem nikakor nisem izčrpal vsega, niti tega ne, kar vem; in koliko je stvari, ki o njih ničesar ne vem; pa se mi zato ne bi bilo treba spuščati med one, ki jih je brez števila »med zemljo in nebom«. A vendar bom, kakor sem se odločil, najprej spregovoril o jeseni in Parizu. Bojim se, da bom v meglo postavljal svoje besede, če ne očrtam vsaj geometrične podobe mesta, v katerem ie človek kakor kaplja v morju Oni, ki bi pogledal pariški načrt in skušal zunanjost objeti v te vrste, bi zapisal sledeče: Kamor oko seže, same hiše, palače; tu In tam v sivini zidovij zelen prostor, drevje; na posameznih mestih monotonost vzkipi v cerkvene stolpe, v šilaste ali one masivne, težeče premišljujoče, kakor osamljena leska misel, poganjajoča se v nebo. Veliki boule-vardi so v svojih koncentričnih krogih, ki jih zopet drugi stekajoči se v sredino, vežejo in razklepajo, kakor velike tesni, po jeseni katerih šumi življenje; ali je plhisknilo preko bregov, da se je moral človek zakopati v zemljo in v drznrh linijah s podzemeljsko železnico zvezati sever in jug, vzhod in zahod. Po sredi Seina, šestintride-setkrat presločena z mostovi, v večerih se vsa kopajoča v tisočerih lučih, ki se prižigajo ob njej. Nad vsem Eifflov stolp, ki v smelem vzgonu vrta v Oblake; nekoč se ie njegov razsvetljeni vrti nočnemu romarju izgubljal kakor tiha zvezda med drugimi, danes pa je zagospodovala nad njim volja velikega industrijca in se v večerih žareče črke njegovega imena vgrezajo v nebo^in kličejo vsiljivo daleč naokoli Citroen, Citroen. Ob določenih urah govori od tam po električnih iskrah človeški glas tisočerim poslušalcem o politiki; o vremenu, o umetnosti, o vsem hkrati in se ti zgodi včasih, da poslušaš pritajeno melodijo Lukija, v katero plane izmenada kričavi Jazzband. Kadarkoli hodim med njegovimi mogočnimi podstavki in se med žicami, ki vežejo vrh z zemljo, razgrinjajo pred menoj Marsove poljane (Charrvps de Mars), za katerimi mrko stoji poslopje vojaške šole, se vselej spomnim, ali bleščave svečnosti, v kateri je francoski narod spremljal Vol-tairea na njegovi zadnji poti v Pantheon, ali pa vriskajoče prešernosti, v kateri so v revolucijskih dneh razdedinili Boga in posadili na njegov prestol zalo zemljanko, ki bi naj predstavljala Pamet. Sto let kesneje je isti prostor videl šumno svetovno razstavo, ki ie zapustila poznejšim rodovom Eifflov stolp, kot kljubujoče dramllo. Marsikaj je minilo; trdi Eifflov stolp bo prešel in bo od vsega ostal le spomin v pripovedi hi knjigah; v sredini mesta pa se bori z viharji in časi naša Ljuba Gospa Pariška, ki ie lepa in pojoča, kakor takrat, ko je pred tisoč leti položilo ljudstvo osnovni kamem cerkvi in Mariji in svetnikom za-cpalo varstvo. Doslej nisem omenjal ljudi. A vsak kraj le po njih zaživi in je tudi beseda brez niih le polovico izražena. V to središče sveta se ie steklo štiri in pol milijona prebivalcev in po njih zadobl vsak okraj svoj poseben značaj, ki je včasih popolnoma drug, kakor bi moral sklepati po poslopjih. Za notredamsko cerkvijo in mestno hišo so pod Ludoviki stanovali imenitniki in še danes govore o minuli slavi odlični dvorci, ki pa so postali sedaj ponižne stanovanjske hiše; po tesnih ulicah, po katerih so se nekoč sprehajali plemiči, se danes gneto množice delavcev mimo judovskih restavracij in trgovin. Sicer ni, da bi se tu izgubljal, ker b; moral spregovoriti o v vase zaključenem nekdanjem kraljevem trgu, o kratkih zavitih ulicah s sočnimi imeni, o prostora, kjer je nekdaj stala Bastilla, o dolgi cesti predmestja svetega Antona (rue du Fauburg St. Antoine), v katerem je začela vreti revolucija, in če bi morda šel še vedno dalje in dalje, morda celo o apaših, kojih zadnji ostanki se skrivajo po teh krajih. Toda se za danes poklonim in kakor pravi dopisnik, ki razume svoj posel, obljubim, da vas drugič vzamem tja na sprehod, ker sem se z današnjim naslovom namenil za jesen. Empe. J aro Hilbert: Ne hodite v Egipt! (Dopis *Jutru».) Kairo, v začetku novembra. Ptice so že tu in mi ugotavljamo, da prihaja zima Zebsti pričenja. Čudno, kaj ne: v Egiptu pa zima! Nam, ki smo vajeni 35° normalne vročine, je že pri 2? hladno in zvečer že segamo po površniku. Jaz pa sem danes sklenil, da kratkomalo zapustim Aleksandrijo In poromam zopet bolj prou jugu, kjer ie topleje V Aleksandriji sem preko poletja začroel in vem, če bi se vrnil v Evropo, bi me postavili v zoološki vrt. Sedaj pa me pričenja »zebsti* in grem, kamor gredo ptice. Z zimo prihajalo v Egipt tudi turisti, ki hočejo biti ogoljufani. Tudi jaz sem bil prišel in bil ogoljufan, dasiravno nisem bil turist. Na parniku sem zamenjal denar, hotel sem drobiž Da, da, pa sem zares debil poln žep drobiža, pa kakšnega! Dve vrsti enomilimskih. dve vrsti dvonrflim-skih, tri petmilimskih, tri desetmilimskih", nadalje novčiče po dva pijastra, pet pija-strov, deset pojastrov, nekaj po dvajset pijastrov, a vsakega nekoliko vrst — |oj-me, kaj bom počel s tem denarjem I Nesrečno sem ogledoval pestri preluknjani drobiž, žep se mi je trgal in v glavi se mi je vrtelo Pa kaj hitro sem poznal posledice nesrečne ideje, imet; drobiž m vobče potovati po Egiptu. Še sem bil na parniku in že popada mojo prtljago pristen črni zamorec, ne takšen, kakršega sem gledal v Othellu. Ne, tudi roke je imel črne in noge, zobe rumene, nagovoril pa me je: «Von wo Herr?» C »•■■ I Sijajni uspeh včerajšnje premijere! Prepovedana ljuba' leoe Turknje in kristjana. — 'aim sestanki polni nevarnosti. — Ljubosum ost stareaa furk.i. — Mad evnun ljubi na svo', toda r>'«~n ■■^da ■ -'ačin N Zitvovanje lastne krvi ia prepovedano Ijubav. Ko-losalno je prikazana scena ransfuzije krvi. - Oiaru joče krasni so naravni posnetki iz i unisa in Niz-e. V glavni vlogi najlepša žena francoske, prekrasna Hugiiette Dufios Presk:biie si pravočasno vsiopnice! H A R E M ELITNI KINO MATICA, naj epši kino v Liubljani A. D.: Iz Aleksandrova v Dobrmj i. Po poti pride vse napoti. Zato le brž od doma, čeprav je »provenca«, oblačno nebo z lahno meglico na obzorju. »Da li če biti dažd?« poizvedujem pri današnjem spremniku. Moj Ton Hi-hot pa veselo: »Neče, gospodine!« Pu-stivši za sabo grad slovenskih kalud-ric ali sestric nasproti Košljuna (lat. Castellione), jo mahneva mimo Ljuba-ša v breg, koder vidiš ograjene ledine s suho travo, prihranjeno za zimsko pašo. Ob kotnikih ("kolovozih) raste brinje z rdečimi jagodami, od ka-terh so med vojno kuhali »bevando«, lahko pijačo z vinsko primesjo. Pa tudi dubac (hrast) je dobro zastopan. Gledaje na kršini trc&ot otoka Krka z ladje, človek ne bi verjel, da Boduii izvažajo les. v Kraljevico ali celo v Benetke. V ozadju sanjari pepe-lnati vršac Hlam, dvojnik našega holma (in latinsko coilis), po dolgi dragi proti severu pa zeleni gosta šuma s travniki im njivami vmes. »Kam pelje ta pot?« se obrnem na ženico z okroglem črnim klobukom na glavi tial'& našim Korošicam. »U Kam-pelje«, se oglasi kakor odmev. V raztreseni vasici jame oršeti. »Ča, nisan ti rekal. Va če kišiti!« pripomni moj kva- ražugon, Ton ftihot. Rjavo polje v običnih ogradah iz skalovja. Siromašen, ubo-žen lesen kr ž brez vsega štrliš iz kamenitega kupa. Košate smokve, a plod še nezrel, medtem ko so spodaj ob zatoku že vse posušili. »Čete li, ka van enu poberen? Nema n&oga blizu«. Ker se izgovarjam s svejo vestjo, meni Ton Hihot, da se ta ne briga za eno fgo. Po brdu posejana vasica Gorica s šolo in grobiščem. Nekaj sKno debelih votlih brestov, do 5 m v obodu. Tu pa tam stoji »pokriva«. Po le-hah se šopiri repa. tretji pridelek, ki je nadomestil proso, to pa pšenico. Poslej se kažejo razsežne ploskve črno-belega kamena, kar daje pokrajini čudno lisast obraz. Dež je dečista prestal in oktobrsko solnce pali v ledja. Ton Hbot se zopet baha. ka^o je napovedal, da ne bo hudeca z vremenom. Pričenja se pravi Kras. Na desni priča o njem hribec Krševan, nekoliko dalje pa selc Kras. kamor sva dospela v poltretji uri. Krase ga krasna cipresa, lepe ajdove njive. Po pot; se prioo-di krdelo snažnih, snežnih ovč'c. Srečam dva zalita »tovariča«, osla. da prostite (ta rcčenica se pridno rabi, kadar omenjaš četveronožce). mladenič je izredno kosmat. »Kateri je neumne)-ši?« se pošali Ton Hiho'. — »Star. ker je večji osel!« Kdo neki tako kreha tam za zidom? Aj, to je »prosac« ali »pro- sica« v svinjaku, da prostite. »Ali ki dugo kašlje, dugo žive!« — Ej, Hihot, Hihot, nepotrebna ie ta posiovica za žival, ki ima paragraf za rep . . . Evo, sijajno kegljišče, kjer se vaščani igrajo na »buče« (boče). — »Kako se zove ovaj kaštel?« 901etni možanec pa nama daje znake, da je nagluh in napol slep: vidi in sliši samo malo, »koliko skroz rešetž«. Ta kraj je Radičeva trdnjava kakor vobče vzhodni pas otoka. A sedaj ga baje že močno zapuščajo, zgovornega Stipico, odkar ie zavrgel »čirotvorno« republiko (Journal des D6bats je predlani zagrešil to tiskarsko napako). Vladajoča stranka v drža vanje vlade z zbornicama. Takoj na prvih sejah prideio na razpravo predlogi, ki utegnejo zelo razburkati poli tično mnenje. Večina skupščinskih klubov, med njimi tudi narodni demokratje in soci-ialisti. so sklenili zahtevati od parlamenta, naj 6e spremeni člen 25. ustave v tem smislu, da se mora parlament sestati vsako leto do konca oktobra k rednemu zasedanju in da pomenja beseda cotvoritev* isto kot . V članku citirajo iz knjige «0 slovanskem sjedne-ceni (ujedinjenju) izjave uglednih slovanskih državnikov, politikov in znanstvenikov o slovanski ideji in o slovanski vzajemnosti ter zaključujejo svoja izvajanja tako-le: »-Čustvo je mogočna sila, je pobuda za velika dejanja. Tudi Čustvo slovanske vzajemnosti je ono plemenito čustvo, ki je pesnik apostrofuje z besedami: cSveto ti navdušenje, nebeški plamen, napolni nam srca in visoko zaplapolaj!» Slovanstvo. posvečeno s tem plamenom, zgradi nekoč nerazrušno medsebojno zvezo, ki bo najzaneslivojše jamstvo svetskega miru. — Verujemo v uresničenje slovanskega ujedinjenja. ker je to mnogo realnejši in laglje dosegljiv cilj, kakor pa uresničenje panevropske utopije. Slovanske narode veže krvno in jezikovno sovraštvo, sličnost značaja in usode ter skupnega trpljenja. Ogromne duševne in gmotne sile so skrite v Slovan?tvu in z vso gotovostjo napoči trenotek, ko bodo slovanski narodi, popolnoma osvoboini, prerojeni in združeni, započeli novo dobo v svetovni zgodovini.* To so prav lepe besede, toda dejanj nikjer ne vidimo! Kako se n. pr. godi Slovencem ia Hrvatom i>od Italijo, kako barbarsko ž njimi postopajo — sklicujemo se pri tem na najnovejše v nebo vpijoče dogodke v Gorici, na aretacijo našega poslanca v rimskem parlamentu dr. Wilfana itd., itd. —, toda o vsem tem molče kakor nemi poljski, pa tudi češki listi z pokupila, njegova Baucis pa na čist prtič skledico guljaža. višek svoje kulinarske spretnosti Da ne morejo biti tod zahteve prevelike, nam potrdi prosiula krilatica nekega Do-brinjCa: «Da b'h kroj (kralj) bil. ja bih samo I o i jal (jedel) i na bombaku spal». (Končni / se slabo čuje.) Za šent-janževec nama nalije imoviti Marov-čič še čašo sladkega mošta. Posloviv-ši se od družine, jo udarimo zdoma-čiin doktorjem prava in Kirinčičem ob čitalnici navzdol proti Malinski. Na razštanku dobim še imenitno smokvo «čviječaričo» z Veje. Spotoma naju prehiti brusač Rezi-jan v copatah. Stoprav v Rasopašnem sem mogel z njim pokramljati po naše, ko je odložil krošnjo. Golo bedo otepa po svetu. Vštuli se 80 leten mornar, razkladajoč svoje odiseje z jadrnico po Angleškem, Francoskem, preko Atlantika. Oglasiva se pri bratrancu učitelju, ki se baš odpravlja v lov na corebiče». zajce, lisice. Včasih se ka-li uiame tudi kuna s krznom, vrednim nad 1000 Din. Reže pred gonjači se je že s kopnega zatekla sem sfna, kj je z nevejetno brzino preplavala 20 km ožine. No, saj celo neokretna goved plava spomladi na skolj Sv. MaraK, kjer se pase vse do žime. V ljubki luki. mali Maifftski, docela zaklonjeui od vetra, me privabi kopali- šče s 33 kabinami, toda banje Dražice na dragem koncu ustia ne utegnem ogledati. Oddaleč iuli »Slavija*. čije propeler, izgubljen tu pred tedni, pravkar vlači potapljač na površje. Kratek pogled fia bujno vegetacijo v parku: kaktus, juka itd., potlej pa m:mo rastočih hiš in vil brž na krov. S oarmka se zložno oziram na posta.iičo Glavo-tok. glavo Otoka (Caput insulae). z imo-vitim samostanom. Pomorščak iz siro-maške Stare Baske godrnja, koliko drv izvažajo frančiškani češ. ua tem ozemlju bi se preživljalo 20 do 30 rodbin, posebno če bi nasadili masiino.^ ki na sploh uspeva samo po zapadni obali i daje 3000 hI olja v dobri letini, če hodi vreme po zlati sredini, zakaj: Niti u moči blaga, niti u suši glada. Naprej po nabrežini ostanki apnenic, ena se se kadi. Potem se pokaže v presledkih utripajoč svetilnik.^ ki ne potrebuje 30 dtii nobene pomoči. Vssk izmed njih ovija kakšno različico, da ponoči kapetan že po obF-ki razvidi, kod pluje Naš brod nosi zeleno zastavico z belim Dasom v prekotniči. znamenje, da ga Cariniki ne srne jo ustavljati. Kajti carinski motorr krožijo ln križarijo po Jadranu za tihotapci, ki jim je šla v Času ruskih financarjev pšenica v klasje. Ža svarilen zgled se v Košljunskem zalivu že letd m dan dolgočasi zasačena Mlotapska iedre-ujaČa... Ob tem Obrežju naletiš edino neznatna zaselja, svet spada največ pod mesto Krn; obdelujejo ga Da ori- skakoma naičešče zakupniki za tretjino pridelka. Pomenka se udeležuje živahen Ipa-vec, telefonski uslužbenec, stanujoč v Krku z nekim uradnikom Slovencem. Trgovec iz Aleksandrova pripoveduje, kako je g. Zorzut iz Gorice, tajnik posojilnice ter organ.ist, pri nj h osnoval orkester 14 rokodelcev in obrtnikov, kako se s tem budi zmisel za godbo in umetno petie. Upokojeni župnik Andri-č č, bivši deželni poslanec v Istri in ob prevratu predsednik narodnega veča v Krku, ki je v avstrijskih zaporih in pozneje kot žrtev laške zasedbe potrošil vse prihranke, iadikuje rad: borne pokojnine 800 Din na mesec. Tudi njego% duhovni bra* Maračič mi je Dri kosilu nekoč tarnal, koliko se bori za svoje prejemke Oba osebenkujeta v Aleksan-drovu. pravcatem pensionopolisu do-služenih svečenikov. Izstopivši na Velem molu. začujem v mesečini med zvonkim zborom čričkov svirko na dvojkinje. leseno piščal z dvema cevema. V plitkem zatonu pa deca ob jarki svetiijki ali smolnici lovi barbone in arbone. mahaie do njih s krivo sabijo. in sicer po oredelih, koder so še nedavno stala poslopja. V spomin se mi posili narodna modrost: Vrieme gradi niz Kotare kule. vrieme gradi, vrieme razgradjuje. Po slovanskem svetu Pni časi ča;a9 vina 'ahteva Keks ,,Planina"! Tovarna -e-, kar bi značiio, da jih nosijo sami. Tu pride v upo štev cela teorija o podukeijskih stroških, o plačah itd. Pustimo zato vprašanje, kdo nosi ta bremena, odprto Jasno je samo to, da je mezda, kot del produkcijskih stroškov orne« jena navsgor in da zato uikda ne gre preko cme meje, pri kateri je rentabilnost produkcije še podana. Ako je torej mezda dosegla to najvišjo mejo in poleg nje produkcijske stroške zvišujejo posebno dajatve v svrho zavarovanja, je jasno, d3 se mora mezda ta te dajatve do meje rentabilnosti znižati, kar pomeni, da breme dajatev nosi delavec, ki je prikrajšan na meadi. Ako se danes govori o izredno visokih produkcijskih stroških in ako osvojimo mnenje, da so tudi delavske plače dosegle gospodarsko mogočo višino, potem moramo zaključiti, da mora vsaka nova obremenitev produkcijskih stroškov najti svoj ventil le pri znižanju mezd. da «e najde ravnotežje in se vzdrži rentabilnost. V slučaju, da to naziranje ni pravilno, bi morali priznati, da so mezde prenizke. V tem slučaju pa gredo zavarovalne dajatve še bolj v breme mezd. — Jasno pa je seveda, da i v prvem i v drugem slučaju zavarovalne premije zmanjšujejo dobiček in le tako moremo govoriti o »bremenih*, ki so tem manj sladka, Čim manjši je dobiček. Zato je mnenje, da delodajalec zavarovalne premije t plača iz svojega*, gospodarsko precej nevzdržno. Priznati se mora le, da jih plača iz svojega dobička. To, v kolikor se tiče onega dela premij, ki po besedilu zakona . Besedilo avstrijskega zakona je v bifctvu enako našemu. Zakon o zavarovanju delavcev pozna za slučaje nevplačevanja premij samo euo izrecno sankcijo, poleg upravnih kazni, namreč, da je nosilec zavarovanja upravičen ločeno predpisovati prispevke, delavcu in delodajalcu. kar pa je tehnično neizvedljivo. To zakonito pooblastilo dokazuje, da zakon ne vidi v delodajalcu edinega dolžnika, ampak sta v bistvu dra dolžnika. En dolžnik, delavec, svoj del (dolg) vplača potom delodajalca, kar pomeni, da delavec svoj del zaupa delodajalcu v svrho vplačila v javne svrhe. Posebno jasna je ta stvar pri prispevkih za delavsko zbornico, katere mora r celoti nositi delavec sam. Le tehnično te premije inkasira podjetnik pri delavcu. Edini dolžnik pa je delavec, ki je v trenutku, da mu je bil prispevek od mezde odtegnjen, zadostil zakoniti plačilni obveznosti. Plačal je na zakonitem mestu ob zakonitem roku. Ako inkaso - mandatar prispevka ne odda, je brez dvoma zagrešil kaznjivo dejanje. Delodajalci dolgujejo delavskim zbornicam nad o milijonov Diu. Kakšno razburjenje je bilo in bi bilo, ako bi davčne oblasti občinam ne nakazovale predpisanih doklad. Podoben je položaj tu. Toliko o stvari iz čisto pravnega vidika. Nepravočasno plačevanje premij pa ima tudi skrajno kvarne gospodarske posledice, o katerih tu ne bom govoril; uiore jih vsakdo sam utrditi. V kulturno - moralnem pogledu so visoki zaostanki znak nepolnega ume-vauja dejstva, da zdravstvena skrb tvori najlepši znak kultu-e naroda Zaostanke ni mogoče upravičevati z gospodar, krizo, ker pod isto trpe vsi enako, pa vendar je znaten del delodajalcev brez zaostankov. Na njih poštenosti in kulturni dosprlosti greše zamudniki, ki si ua ta način na škodo sploš-nosti ustvarjajo ujodnei^e eksistf-*™ pogoje. Zaostanki pa so tudi dokaz, da je dobra in hitra uprava v marsikakšni panogi v zelo veliki meri odvisna od zadržanja ljudi samih. Ako je pri ljudeh red, more biti tudi v upravi red, drugače uprava trati energijo za to. da škodljive posledice nereda pri ljudeh Odvrača, mesto da bi ustvarjala pozitivno delo. Dr. J B 'Vedno svežost in lepoto dosežete z .JUTRO« it 363 9 Nedelja 14. XI. 1926: Iz življenja in sveta Senzacijonalno odkritje ameriškega fizika Pred kakimi tridesetimi leti je našel angleški učenjak Crooks, da so atomi, ki so jih dotlej smatrali za nedeljive (odtod tudi njih ime), sestavljeni iz neskončno majhnih delcev, takozvanih elektronov, ki izžarivajo ob sproščenju žarke X. Pozneje sta ugotovila zakonca Curie, da odmetavajo nekatere kovine, predvsem radij, okoli sebe elektrone, in sicer s toliko silo, da električni delci zdrobe atome, na katere na poti nalete, pri tem pa se sami razkrajajo v elektrone. Ta dragocena radijeva lastnost je tudi vzrok, da je radij tako drag. Poleg tega ga je silno malo; ves svet premore jedva pol kilograma čistega radija. Neki ameriški učenjak, dr. W. D. Coolidge po imenu, je kakor poroča so se iz^aM va no ■ "V "> • Mi^-n i- nt"V narejene. Sovraštvo ie narastlo do viš- sika Javni govori in lepaki so zahte-ka. ko ie orič$l mladi nar oričakovati va'i »Rivijero do Vara« V kinemato- grafih so v pavzah kazali slike Ažurne obali (Cote d' Azur) z naslovi: Nizza la Bella! Nizza la Sorella! Nizza Ita-liana! ... Francozi, ki so imeli opraviti onkraj meje, so začudeno gledali in pripovedovali doma o neverjetnih zahtevah Čr-nosrajčnikov! »fuorusciti« pa, politični pregnanci iz Italije, so se s strahom spraševali, ali bodo res fašisti izpolnili svojo grožnjo in udarili čez mejo. Kakor je znano, si je Mussolini izbral lasten prapor ki nima ničesar skupnega z laško državno trobojnico. Na tem malem praporu je zmk liktor-jev. Imenujejo ga Gagliardetto, kar je • -revect'- rekp h' morda »juna-ček«. V vseh mestih Italije, kjer ima sedež fašio olanola Gagliardetto. pa S kuharske razstave v Ženevi Na levi: bogato garnirani jadranski jastog, največji jadransk; rak, ki slovi kot delikatesa po celem svetu. Na desni: lešnikov kolač. čudna beseda, kaj ne? Ne vem, ali so bile krive solnčne pege, ali je bil kak prepih, ali me je pičila kaka muha, na enkrat sem imel v glavi silne bolečine in otekati mi je začela. da se je večala kar vidoma. Zlezel sem v posteljo in vse skrbi in moreča vprašanja so postala zame brezpomembna. Vse moje mišljenje je bilo koncentrirano le na ono kljuvanje v možganih. Kadar sem bil bolan v mladih letih, sem se zaupal svoji rajnki materi. Poznala je zdravilne sile vseh rož in zelišč. grmičev in dreves, njih koreninic, lubja in plodov. Samo da sem ji potožil, pa je že kuhala kakšen čaj. ali ribala kake koreninice, ali pripravljala kako mazilo. Pomagalo je brezpogojno vselej. Enkrat samkrat smo klicali v hišo dva zdravnika in takrat bi bil res kmalu umrl. Po njeni smrti smo našH celo omaro vseh mogočih zelišč In domačih zdravil, toda žal njena znanost ni prešla na neuke potomce. Mislil sem od tedaj, da je zdravtlska veda zlasti v mestih res v rokah študira-nih mož. Pa sem se ljuto varal Ker komaj sem bil zboleL že so stopile vm ženske v hiši skupaj in kot rezultat njihovega posvetovanja sem dobil na glavo gorko laneno olje. V familiji imamo tudi skavta, brzono-go gazelo, člana Zmajevega stega. Kaj je Zmajev steg sicer nisem nikoli dobro razumel, toda izgovorjena je bila ta beseda vedno z nekim patosom. kakor na primer savska armija. Ta skavt uživa baje v svojem džungelskem rodu glas moža velike medicine. Prinesel mi je četrt kilograma piramidona. Drugi dan je bila glava še večja in brnenje v njej močnejše. Kura se je dosledno nadaljevala, samo da so bile pritegnjene posvetovanjem svetovalke Iz širše soseščine. Na glavo sem dobil gor-ke kamilce, potem pesek, vročo paro, potem navadne gorke blazinice, piti sem moral čaje. kuhal se je žajbelj. Skavt mi je prinesel dopoldne salicil, popoldne atofan. Jaz sem zavžil vse z angeljskim potrpljenjen*. Odklonil sem le. ko se mi je od strani zbora predlagalo, da naj v svrho osve-ženja in sčiščenja popijem tudi nekaj unč — o prav malo. dve do tri unče — ricinovega olja. Zel sem zato pomilovalne poglede in pred vratmi sem potem slišal besede: »Šamada. samo šamada!« Precčj sem bil indiferenten napram zunanji okolici, zato se nisem dalje zanimal, kaj pomeni ta beseda, ki me je, ne vem, zakaj, spominjala na Tisoč in eno noč Tretji dan je bila glava kakor škaf. Na noge so mi privezali hrena, »da kri doli potegne«. Ker to ni pomagalo, so me namazali z gorčico, kar me je spomnilo na one lepe čase, ko smo uživali še v stari Škrjančevi gostilni njegove pečene mesenice z gorčico. Bogme, to so brli res zlati časi. boljši kakor danes, ko mora naše meščanstvo uživati po gostilnah na Dunajski cesti blede tripe ter jih zalivati z redkopeno čorbo, ki ji pravimo pivo. Prišel je tudi skavt z nekimi pHulami sumljive zunanjosti. Ko sem ga vprašal po njih. je zatrjeval, da je to največja medicina njegovega stega; da je to najčistejša celuloza, zvarjena s solno kislino in jodom in da absolutno pomaga. Na vprašanje, odkod so te pilule, je ponos-«no povdarfl. da so njegova iznajdba, da jih v stegu sicer še niso preizkusili, ker ni bil še nobeden tako bolan, da pa je celokupen steg mnenja, da bi bil jaz jako primeren objekt za to zdravilno poskušnjo. Vsled mojih čudnih pogledov in ker sem začel sesrati po revolverju, ki je ostal še iz vojnih časov v omarici, je skavt izginil in sem samo slišal, kako je zunaj povdarjal, »da se mu nič kaj ne dopadem in da imam bržkone visoko mrzlico«. Popoldne sem utihotapfl zdravnika, ki je z nožem zmanjšal obseg glave. Žensk seveda takrat ni bilo zraven. Pač pa so se zbrale nekaj časa po tem. Glavna govornica je povdarjala. da moram absolutno vzeti sedaj »šamado«. Trdila je. da sem to dolžan svoji repu-taciji. svoji familiji. svojemu zdravju, svoji moški lepoti. Nisem bil naklonjen m sem zato vprašal, iz česa obstoji to znamenito zdravilo. »O. iz samih mandeljnov, repnega semena in drugih takih stvari.« Izjavil sem. da ne bom pil. Kaj, da ne bom pil? Ali res nič n« držim na sebe? Vsi pijejo šamado. Stari oči jo pije. teta Mica jo pije, stara mama jo pije. da. in stric Tone, ta jo pije vsak teden! Ta argument me je podrl. Stric Tone je namreč v naši rodbini to, kar so bile včasih Kolomonove bukve. Ne samo. da se spozna na najbolišo jedačo in pijačo, on je tudi absolutna avtoriteta pri vseh političnih in gospodarskih vprašanjih. Specijelno pa v zdravilstvu. Ves poln je raznih praškov in tablet, ki ti flh w Spominska kolajna ki so jo izdali v Belgiji v spomin n« pot roko belgijskega prestolonaslednika Leo» polda s švedsko princezinjo Aatrido. tudi že ponekod v Franciji. Francozi so namreč najbolj demokratski in svobodoljubni narod na svetu in zato tudi tujcem dovoljujejo v svoji deželi vse, kar ne nasprotuje njih zakonom. Tako so v Parizu in drugod fašisti nekaj ča^ sa počenjali, kar se jim je zljubilo. Njih javne nastope so Francozi radovedno gledali, kakor so gledali parado ameriških mornarjev, budhistovskfl svečenike iz Tibeta ali urugvajske nogometaše. Toda slednjič je prišlo drugače in če se danes v Franciji prikaže na cesti kak fašist v svoji uniformi aH s svojim znakom, je v nevarnosti, da ,'a dejansko napadejo. To se je prigodilo onim fašistom, Id so hoteli v Niči na slovesen način krstiti Mussolinijev Gagliardetto. Program slavnosti so nalepili po mestnih' vogalih že več tednov vnaprej. Celo najpohlevnejši niški prebivalo! so se začeli vznemirjati, ker se jim je le za malo zdelo, da inozemska poH-tična stranka organizira javen obhod ravno v onem mestu, kojega priključitev Italiji zahteva v svojih volilnih lepaki. Delavske organizacije, udruženje bojevnikov in udruženje vojnih žrtev so p;smeno opozorili prefekta na provo-kacijo in zahtevali, da prepove javni krst Gagliardetta. Prefekt, ki se ni ho- Gina Palerme, filmska igralka in pevka v pariških musiot hal lih (Italijanka), na katero je bil pred dnevi izvršen ponesrečen atentat v Varenna St. Bilairu pri Parizu prezentiratj o pravem času. In če ga obiščeš na domu. si siguren, da ti postreže z medicinco, ki ti ogreje srce in okrepča želodec. Če pije stric Tone, bom pil tudi jaz. Drugo jutro, ko se je komaj malo svetlikalo skozi okno v deževnem jesenskem jutru, so me zbudile ženske in prve besede, ki sem jih čul so bile, »da. kar spije naj, saj še luči ni treba prižgati«. _ V polutemi sem iz ponudene mi čašo napravfl velik požirek. Toda okus je bil tako kurijozen, da sem vseeno napravfl svetlobo in si ogledal čudovito pijača Bila je neka zelenkasta brozga z rumenimi pegami, kakor bi bila zajeta iz kakega črnega gozdnega tolmuna, po katerem se podijo spomladi žabe in močeradu Prav taka mora biti juhca, ki si jO skuha hudičeva stara mati na velike praznike. Kljub dobroti pijače, je nisem pil nadalje. 2el sem zato ogorčenje in pa priimek bojazljivca. Toda po krivici. Kajti že tisti požirek, ki sem ga bil naprava, je znatno pomagal k osveženju in brezdvomno tudi moi moški lepoti. O. za mnogo leti Zato to čudovito zdravilo priporočam vsem. Recept ve stric Tone. tel zameriti laškemu konzulu, pa tega ni upošteval, temveč je dal samo okolico cerkve, kjer naj bi sc vršil krst, močno zastražiti. Cerkveua slavnost krsta je bila določena za deveto uro. Toda že ob 7. so okolico cerkve zasedli tfuorusciti« in okoli petsto francoskih delavcev iu bivših bojevnikov ter nad 3000 meščanov. Policija postavi kordon, preko katerega sme samo oni,, ki pokaže fašistovsko legitimacijo. Poiagoma prihajajo gosti v cerkev, koje vrata so okrašena z laškimi zastavami: italijanski generalni konzul Lebrecht s soprogo, predsednik fašja Drugmann, direktor faš.ia Prochet (satfia pristno italijanska imena!) itd. Naenkrat se začuje v množici naraščajoče mrmranje: — Gagliardetto! . . . Gagliardetio! Mladi grof Villafranca. krepak mladenič, oblečen v črno srajco, se prikaže, noseč ponosno še nekrščeiii Gagliardetio. Začuje se klic: — Vigliacchi! . . . Assassini! . . . Tisoč žvižgov zadoni iz množice kakor en sam pisk, da kar spreletava ušesa. Ljudstvo predere policijski kordon: v trenotku so strgane vse črne srajce, palice padajo po fašistovskih glavah; praporščaku se posreči ubežati s praporom samim, medtem ko množica razbije na kosce veliki drog. Prapor-ščakovega tovariša odnesejo v bližnjo lekarno. Njegove zelene hlače so zadaj okrvavljene; nekdo mu je vanje zasadil nož . . . Ko pride nova skupina fašistov, začnejo nanje z oken deževati stari deZ-niki, čevlji, škatlje, cunje . . . Policiji prihlti na pomoč orožništvo na konjih in tem se slednjič posreči, izpustiti nekaj fašistov v cerkev. Delavci zapojejo internacijonalo, tri tisoč meščanov Pa nato marseijezo. V cerkvi se vrši »krst« Mussolinijevega prapora, toda mogočni spev francoskc himne uduš! orgije in liturgično petje. Množica naskoči cerkveni portal. strga laške zastave in se noče umakniti. »Slavnost« se je začela ob devetih zjutraj, toda šele ob eni popoldne si upajo udeleženci pod zaščito orožnikov in policije iz cerkve. Tako so krstili 24. aprila 192-4 v Niz-zi »Gagliardetta« . . . — Res leo krst! je ironično dodal star niški prebivalec, ki mi je živahno povedal celo storijo. Nesrečni zdravniki Moskovska »Krasnaja Gazeta« razpravlja o neznosnem življenju ruskih zdravnikov, ki so prave žrtve proletar-skih bolnikov. Nedavno se je zglasil v mestni bolnici tramvajski sprevodnik in je zahteval, da izostane obdukcija njegove zagonetno umrle žene. cLe poskusite jo rezati, pa vas vse po vrsti zakoljem!« Tako je zapretil mož in zdravniki so obdukcijo opustili. Vojaki, spolno oboleli in celo pacijenti zobozdravnikov pretijo z orožjem, ako se bojijo blečin ali pa če si utnišljaj. da j h zdravnik lahko preko noči ozdravi. Posebne težave imajo zdravniki s številnimi vživalci kokaina, morfija in opi-ia. ki so nad vse nasilni. Bilo je že več umorov, a nekoliko zdravnikov je že samih izvršilo samomre, ker so jim bolniki zagrenili življenje. »Krasnaja Gazeta« pred vsem navaja primer dr. Nešelina in zdravnice dr. Norisove v Odesi. Prvega je neki komunist obdolžil politične zarote, urugo pa je spravil v obup neki nasilnež, ki se ni da! operirati. Najstrašnejši pa je zadnji dogodek v Nižjem Novgorodu, kjer so zdravniki bolniške blagajne morali preiskati neko žensko Mihajlovno. Ugotovili so, da je ženska dovolj zdrava, sposobna za delo in torej ni potrebna invalidnine. To jc delavko tako razkačilo, da je vložila pritožbo z navedbo, da so zdrav niki bili pijani. V sovjetskih razmerah, kakršne so, jc ta pritožba seveda zadostovala, in oblast je takoi odredila najstrožjo preiskavo. Zdravniki so bili do nadalj-nega rešeni službe in predsednik bolniške zavarovalnice Koščejev je poklical v službo novega zdravnika. Ta pa jc odklonil službo, češ da se strinja z zaključkom svojih tovarišev. Predsednik Koščejev- ga je strahovito nahrulil, končno pa pozval k sebi štiri druge zdravnike iz ambulatorija in jim zapovedal, da vpričo Mihajlovne ugotovijo, da so zdravniki bili pijani. Preiskava je seveda bila brezuspešna fci zdravniki so morali izreči neoporečnost svojih tovarišev ter so ugotovili v zapisniku, da o pijanosti ni govora. Na ostro protestiranje Mihajlovne, ki je kričala, da vrana vrani očes ne izkljuje. je Koščekov odredil, da se zdravnikom izplaknejo želodci. To se je tudi zgodilo in analiza želodčnega soka je ugotovila popolno odsotnost alkohola. Razžaljeni zdravniki s vložili tožbo, ki pa je zaspala v prvi instanci, dočjtn je Koščejev napredoval v službi. Zaradi sličnih težkih okolnosti. pod katerimi morajo delovati ruski zdravniki je rusko zdravniško društvo, imenovano po znanem kirurgu »Zveza Pirogo-vac, vložila protest pri vladi, ker številni nasilneži ogrožajo vsako normalno zdravniško delovanje. Tolovajska vzajemnost Ameriški tihotapci aikohola so sijajno organizirani in oboroženi. Ne bojijo se nobenih zapletljajev, ker uvažujejo pregovor, da je v slogi moč. Včasih pa se zgodi, da izbruhne smrtno sovraštvo med dvema tolpoma. Zadnjič so poravnali razbojniki svoj krvavi račun kar pri belem dnevu sredi Chicaga Neznan človek je pričel streljati s strojnico z zgornjega nadstropja nek.: hiše v skupino ljudi, ki je stala spodaj na pločniku. Trije so bili težko ranjeni, dva pa ubita. V enem izmed mrtvecev je policija spoznala znanega tihotapskega voditelja Weissa, naslednika lani ubitega Irca O' Baniona. Ta je padel pred letom dni na istem kraju sredi Chicaga. Tudi drugi ranjenci so člani iste tolpe «de-sperado». kakor v Ameriki zovejo pustolovce. Med njimi je tudi znani kazenski zagovornik O' Brien. Bil je prej državni pravdnik. a je zapustil to službo in je raje postal zagovornik razbojnika Joe Saltonsa. člana O' Banionove tolpe. Joe Saltons je pred časom zaklal glavarja sovražne tolpe, znanega El-Capo-rta, of(. Originalna ideja nemške pošte Kdor sc je kdaj dlje časa mudil v Nemčiji, se je gotovo čudil, koliko važnost pcw lagajo Nemci na rodbinske dogodke, cs samo na poroke, zaroke in smrtne prilike, nego tudi na rojstvo novorojenčkov, birme, njihove obletnice, jubileje itd L prava nemške državne pošte jc sedaj prišla na misel, da bi državna blagajna utegnila do» biti nov znaten vir dohodkov, če izrabi to nagnjenje. Zato je dala nekemu berlin* skemu umetniku izdelati lesorez, ki bo od 15 novembra dalje nadomestil običajni telegrafski formular Naslovno stran novega formularja priobčujemo zgoraj, pro« stor za tekst pa je na tretji strani, ki je takisto umetniško izdelana Za tak telegram je treba plačati še posebno pristojbino 1 zlate marke (13.50 Din). Sličnc brzojavke bodo gotovo našle častno mesto v rodbinskih arhivih in bodo prizadetim članom še v pozni bodočnosti lep spomin na rodbinsko slavje Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti ziak, svetloba, skropuiozna telesne čistoče ob strogi higiieni v hrani, so bitni po«oji za dobro zdravje in za -vrstosi vaše dece. Izbrano hrano, K emu redilna bogato na vitaminih, losiorju. a v na^an.šem obsegu nudi Vam ako se uporablja v hrani dieteta že od odstavijenja cd prsi, ona da val«yiva» ali slon-pritlikavček. Ne moremo presoditi, v koliko utegnejo biti vesti o teh pravljičnih afrjšk.h živalih resnične. Posneli sme iih. kakor že omenjeno, po angleških listih, ki jim prepuščamo vso odgovornost za njih istinitost. Spominjajte se nesrečpih noslavHencev! A. P.: To mvrikion... Stara resnica je, da imamo Slovenci veliko sposobnosti za učenje tujih jezikov. Nc trdim, da bi bila ta sposobnost izmed naših prirojenih vrlin; bolj ko to je ta naša lastnost plod tisočletne odvisnosti od tujcev, ki nas je silila, da smo sc vedno učili vseh mogočih jezikov. zlasti onih naših sosedov. V tem sino dosegli lepe uspehe: vsak naš povprečni izobraženec je nekak poliglot, ki bete prav dobro nemški, zna par besc-nic italijanski in prečita bolj ali manj pravilno francoska imena, v slovenščini .sami pa dela grozne slogovne in slov« nične napake. Taka je z našim poliglot-stvom! Ker pa nam nudijo naše šole obi3o prilike za učenje živih in mrtvih jezikov, je s tem podano jamstvo, da se nam bo ta sposobnost tudi v svobodi razvijala, kakor doslej. 2e v nižjih razredih obračajo glavno pažnjo na to slovensko vrlino, zato ima desetleten paglavec v učnem načrtu slovenščino, srbohrvaščino, nemščino in latinščino. Cez dve leti dobi mladi humanist na grbo še grščino, brez katere menda sploh ni prave izobrazbe in ki je neob- hodno potrebna, da se razume naslov tega podlistka; v ostalem ne vem. kje in kdaj bi prišel komu prav ta pramrtvi jezik. Kljub čudnemu naslovu sem si svest, da se bo del čitajočega občinstva, zlasti oni s kiasično-humanistično izobrazbo, skušal poglobiti v te vrstice z onim prizadevanjem. s kakršnim se preparirajo v srednji šoli latinski in grški klasiki. Gotovo bo našel užitno zrno. ako ga vzame cum grano salis. Naj popeljem humanistično izobraženega čitatelja v one srečne čase. ko smo sedeli v šesti šoli in smo si bistrili prarodni razum s klasiki, pisali v dolgočasnih urah ode in sonete na svoje ideale iz višje dekliške šole ter si na ta način sladili in krajšali dolge in grenke ure, ki so nam jih naši vzgojitelji znali omrziti z iznajdljivostjo in vztrajnostjo, vredno boljše strani. Iz teh srečnih časov mi je jasno v spominu dogodek, ki je bil nele pomemben za vse moje poznejše življenje Ne vem več. v katerem spevu Ilijade se pojavi — samo enkrat v vsem Homerju beseda .myrikion«: posveti se kakor komet in izgine v pozabo. Dva moja prednika po abecedi sta že potegnila za svojo gorostasno nevednost zasluženo dvojko in prišla je vrsta na- me, da povem, kaj pomeni tajinstvena beseda. Med tem sem bil že pogledal v Vosta in sem našel, da je to tamariska. grmič, ki se je oben.i spotaknil Hektorjev konj in podstavil glavo svojega gospodarja pod Ahilov meč Za to globoko učenost me je profesor pohvalil in ugotovil. da edini v razredu vestno prepariram božanstvenega Homerja. Ob teh okoliščinah mi je beseda *myrikion« ostala v spominu in priča še danes, ko sem vso grščino temeljito pozabil, o | moji kiasično-humanistični izobrazbi, ki nam jo je z obojestranskimi mukami vtepal v g!avo učeni g. prof. dr. Asfo-delos. Podobno pridobitev sem si oskrbel pozneje, ko sem se začel učiti francoščine. Ker smo v tistih časih študirali vse z nemškim učnim jezikom, sem se lotil francoščine po znanem in priznano dobrem sistemu Toussaint-Langen-scheidt, ki pa smo ga kmalu prekrstili v vzdih: Vsi Sveti — Dolga diljca! Ta dolgj sistem smo kmalu opustili, vendar mi .ie iz prve lekcije ostala beseda »Ia fenouille«. kar se pravi po nemško »FencheK še danes ne vem natančno. kaj je to. vem da spada tudi ta stvaf v botan'feo. o podrobnostih pa nimam pojma. Vendar sta zavzeli tudi ti dve besedi v mojem izrazoslovju zelo važno mesto. Z besedami *myrikion, fenouille« in »Fenchel« sem zaznamoval nekaj ne-opredeljivo sladkega, vzvišenega in lepega, skratka: zapopadek idejne in fizične lepote in dovršenosti In sem jih tudi rabil dosledno in z uspehom v tem smislu. Prvi Francozinji, ki sem se bil vanjo i zaljubil, sem napravil poklon^ da je ; očarljiva, comme une fenouille. Zasmeh- j ljala se je v neki sladki zadregi, kakor : človek, ki ga hvalijo, pa ne ve v čem je ; pohvala. Res da sem pozneje dognal.da je mile. Haydee bila rodom iz Bukovi-ve in izraelskega porekla, toda kaj b; tisto. Saj sem vprašal nekdaj pristnega Francoza, z lepo kozjo brado, kai da je »fenouille«. pa mi ni vedel dati pravega odgovora. Tudi Nemci mi niso vedeli natanko opredeliti, kaj je »Fenchel«. Neverjetno, kako globokih učenosti se človek nauči, da sam ne ve. kako! V Solunu sem nekdaj v uri vinskega navdušenja prijel za roko boopis in len-kolenos Aglajo. hčerko našega krčmar-ia ter jo pozdravi! s klasičnim zanosom: »To myrikion. tu myrikm!» Sbdko se je zasmejala vitka Asrla.ia. razumela me pa ni, ker ni pohajala z menoj v šesti razred latinsko*grških šol. Vendar je čutila v tej besedi vse občudovanje in hrepenenje moje izmučene kranjske duše. O. glankopis Agiaja. kje si sedaj, ti vitkostasa hčerka solnčneg. mga in svojega sleparskega očeta, ki je tako ljubil dobrovoljce ter njihove dinarje, franke in drahme! Tudi moja Minka je bila vedno v nekaki sladki omami, kadar sem jo primer .ia! z vitko tamarisko. hčerko tro.ia: kih livad. Še sedai io včas: ob.iaže moi. v kako dobrih rokah ie naša srednješolska nastava kake pametne glave jo vodijo! Kraljestvo mode Moderne bluze Kdor dobro pozna modo ter Skuša prodreti v vse njene podrobnosti, lahko opaža, da se sedanji stil močno opira na nekdanje linije ta da se pravzaprav nahajamo v nekaki modno reakcijonarnl epohi. Kdor je zadnja leta zasledoval rriondeno moško noto, lahko upravičeno ugotovi, da se najnovejši modeli (vsaj popoldanski) oddaljujejo od tega stila ter se zopet približujejo subtilnejšim ženskim linijam. Moda ne polaga več toliko važnosti na celotni vtis brhkosti, marveč posveča pažnio raznim podrobnostim, ne da bi pri tem omalovaževala gotovo apartnost. Ni se čuditi, da se ta nova siruja dotika tudi mode bluz, tembolj, ker se že dolgo govori o povratku bluze. Mnenja samo niso bila enotna, v kaki obliki naj se bluza zopet pojavi, ker je večina dam že naveličana ravne jumperjeve fasone. Splošno Je pač znano, da se bluza odslej ne bo več nosila ravno marveč da kaže precejšnje bohotne forme, ki se docela skladajo s dnevno modo. Sporfhe fasone se bodo vtiašale v krilo, primerne pa so le za vitke postave. V ostalem se izdelujejo nove oblike često s krilnimi nastavki, ki padajo preko krila. Tej partiji okrog pasu je posvečena posebna pozornost in jo mojstri skušajo opremiti z volani, pliseji, gubami, franža-mi ali čipkami. Bluze bodo v letošnji zimi seveda krojene samo iz neprozornega materijala. Za športne in dnevne svrhe bo služila surova svila ali svileno platno, za popoldanske prilike pa vsakovrsten močni svileni mate-rijal. Modne barve so tudi na tem področju iste kakor jih nudi dnevna moda. V ospredju je iina rožna barva, pa tudi než- na b&rva prediva, torej boje, ki so v kombinaciji s žrrtim krilom zelo prikupne. Poleg rožnate pa dobro učihkuje tudi slonokoščena bela barva, ki ima to prednost, da je moda nikoli ne pomakne v ozadje. Naravno pa ie na izbiro materijal tudi v lepih vmesnih barvah, ki so vselej decentne: peščena, beige, tobačna itd., ki jih je treba pritiiBfiio kombinirati z barvo krila. Za starejše dame pa ie zelo prikladna črna barva, ki vselej izraža primerno dostojanstvo. Oprema zimskih bluz izključno ustreza zahtevani sedanje mode. Videti je franže, biserne Vezenine, čipke (mestoma pretkane i žlatirni in srebrnimi nitkami ali pa okrašene i aplikacijami kovinastega usnja), nadalje različne šalaste efekte in često tudi male primerno nameščene krznene ob-robke. Naša slika titidi na ogled par tipičnih ti o vi h vžofcev. Prva slika v gornji vrsti predočuje gladko bluzo z dolgimi ozkimi Tokavi in ozkim zvitim ovratnikom. Zapeta je zadaj na hrbtu z malimi vdelanimi gumbi. Opremljena je v pasu s poldolgimi svilenimi franžami, ki še skladajo z enako opremo na rokavih. Franže so tiaravrio iste barve kakor bluza. Tak model je najprimernejši v rožnati barvi, crevette, tir-kis itd., pri čemer frahže odlično konirašti-rajo temnemu krilu I i blaga ali svile. Druga škica predstavlja elegantito bluzo ža starejšo dami. Mehak Visok ali šalasto pfirezari ovratnik je spredaj zavezan tako, da oba trakova lepila globoko pfeko prsi, Plastron it močnih čipk (gUipure) učinku-je vedno odlično In korektno ter je poseb-no eleganten s krznenim Obrobjem. Model je izgotovljen v Cfrtl Svili Bluza, ki jo predstavlja zgornja skica na desni, je vrlo elegantna, čeprav ne povsem mladostna. Njena barva je lahko ma-hovito zelena, rjavkasta, beige peščena ali bordeaux. Ozki zavili ovratnik sega globoko ter obkroža plastron iz čipk, k; so uporabljene tudi na manšetah ozkih rokavov. Na levi spodaj je predočetia posebno prikupna bluza za vsakdanje potrebe Iz-gotovljena Je iz naravnobarvne japonske svile s pestrim šalastim ovratnikom, ljubkimi manšetami, žepi in barvanim pasom i t divjega usnja Srednja bluza spodaj je polsportna, k! se da posebno uveljaviti v kombinaciji s primernim kostumom ter mora biti opremljena s potrebnim paSom, da se že na ta način vid! novi način jumperjeve bluze, ki se nosi nad krilom, a se navzlic temu zdi, da sega pod krilo. Desna skica spodaj se končno opira nS isto tehniko lzgotovljena je Istotako iz japonske svile aH ponglsa. Zapeta je v sredi z okusnimi gumbi ter pri ovratniku z malo pentljo v barvi gumbov. Zimski vrhnji čevlji postajajo priljubljeni pri damah kakor tudi moških iz higijenskih kakor tudi praktičnih razlogov. V kolikor pa smo se takih čevljev doslej branili, je bila kriva monstruozna oblika, v kateri je noga izgledala preveč štork- ljasta. Letos se pojavljajo novi tipi, ki so okusno izdelani, obloženi s krznom. Pravilno je, če je tudi barva vrhnega čevlja v skladu z obleko. Moda neobvezno predpisuje za dopoldan rjave modele, za popoldan in večer pa črne s sivim ali rjavim krznenim oblož kom. Ker za obrobke zadostuje najcenejša fantazijska krzna, je tudi cena letošnjih vrhnjih čevljev razmeroma nizka. »Martinova gos" «Fregoli-cape» Zimska moda prinaša plašče, ki se lahko nosijo tudi kot >kepi« in so primernri 7.a štrapac kakor tudi za elegantnejše prilike. Temu posebno ustreza letošnji »fregoli-kepc, ki ga predočuje skica. Enostaven raven plašč je opremljen s kepom. ki ne pokriva samo hrbta, marveč sega tudi spred in je pričvr-ščen s stranskim plaščevim šivom. Ovratnik, manšete in spodnji rob kepa so obloženi s kožuhovino. Skica v treh pozah predočuje tak fregoli-kep, ki bo radi nevsiljive originalnosti letos gotovo imel precej uspeha. Diplomatsko — Kupila sem sredstvo za ohra= nitev kožuhov pred molji. — Počemu neki. saj nimaš kožuha? — Baš na to sem te hotela opozori« ti, dragecl Pariške večerne toalete Pomen besed. Vodoravno: 2. čieitica, 3. osebni zaimek, 4. osebni zaimek, 5. množica, 7. predlog. 8. medmet, 9. povratni zaimek, 11. igralna karta, 13. bitje brez napak, 14. svečenik, 16. bolest, IS. členka, 19. vas pri Ljubljani, 20. prometno sred-stvo, 22. pridevek rimskega pesnika, 24. kemična tvorba. 25. romanski veznik 26. osebni zaimek. 27. osebni zaimek. 28. godbeni instrument, 29. mesec 30. števnik, 39. mitološko bitje, 34. asirska kraljica, 3S. medmet, 39. priprava za pretakanje, 40. konjska sila, 41, barbarski kralj, 43. Zolajev roman, 46. pesnitve, 47 pripomba It pozornosti, 49. egiptovsko božanstvo. Navpično: 1. kompozicija, 2. ud, 5. svetopisemska oseba, 6. judovski krali, 7. vrtna rastlina, 9. židovski praznik, 10. mitološka bitja, 12. kuhinjska potrebščina, 13. ilovica, 15. turški plemič, 16. turški plemič, 17. zemljiška mera. 20. afriški narod, 21. Žensko ime, 23. mesto v Rumuniji, 26. staro grško mesto, 27. perutnina, 29. mitološki krali, 31. »tako naj sc zgodi«. 32. pomožni glagol. 33. sestavljen veznik. 33. moško ime, 36. dragoceni kamen, 37. kratica na listinah, 42. usodni rimski datum, 44. členica, 45. števnik, 48. zemljiška mera. Rešitev nedeljske križanke. Vodoravno: I. rakiia, patina, 2. če, Farni met, po, 3. Avala, nos, koliba, 4. Rusini, vino, kose, Janina, 5 le, carina, skitalee, pa, 6. tako, bič, jo, Anka, 7. Lena, Loti, 8. ura, na, po, lido, 9. te, radirka, Šaljapin, br. 10. žiraia, mesto, remi, celina, 11. Elvira, si, sobota, 12. ui, Divača, ro, 13. kemija, čajcvec. Navpično: A. ruleta, uteži, B. si, kolera, Ra, C. Anica, na, Rafael, O. Račeva, ribič, nadir, vinikc, E. ki Iavina, kamera, mi F. la-fa, sto Diia G. Nanos, siva, H. pamet, ko, re, Čača, I. ti, Koseski, Šamiso (Cliamisso), je, J. Napoli, Taio, polia, borovec, K. baia-lec, lo pinceta, L. ni, Antili, li, M. napaka, Dobrna. To je pravi zamotek Aspirin tableta Pazite na mcdro-belo-rdeži pečatDo znamko! O. Henry. Sobolj Ameriška črtica. Ko je Molly Mac-Keever s čarobnim pogledom svojih modrih oči premagala Kida Bradyja «knocked out», je zapustil tolpo iz Dimnikov. Ta tolpa je imela ime po mestnem delu, imenovanem «Dimniki», ki se razteza vzporedno z enajsto in dvanajsto avenijo. Glavni posel njenih članov je bil, jemati pasanfom denar ali papirje. opravek, ki so ga izvrševali s pomočjo posebnih prijemov brez hrupa, brez pozornosti in nasilnosti. Kid Brady jf> obljubil Molly, da se bo poboljšal. Njegovi tovariši so obžalovali njegov odhod, a razumeli so, da ne more omalovaževati nasvetov in želja svoje izvoljenke. «Ne jokaj!» jP dejal nekega večera Kid Brady. »Pustil bom tolpo... Delal bom, Molly, in v enem letu bova mož in žena. Najela si bova stanovanje, imela bova flavto, šivalni stroj, avto in bova živela kar moči pošteno...* Osem mesecev ie minilo. Kid Brady se je bil lotil svojega prejšnjega posla — kieparstva, med tem pa je tolpa nadaljevala svoje pohode, razbijala glave policistom in praznila žepe zakasnelih pasantov. Nekega večera prinese Kid skrivnosten zavoi in nravi MoIly: «Odpri tole. Zate je!» Molly raztrga papir ln krlkne. «To je ruski sobolj.* razlaga Kid ponosno, dočim je mehko krzno že božalo Mollina rožna ličeca... «Pa nlkak posnemek. da veš! Nič nP pride iž Rusije. kar bi bilo prelepo za rtlojo malo Molly!» Moily žari od veselja. A nakfat ža- čuti košček ledu v vročem toku svojega navdušenja. «Ljubček moj si!» pravi iz tlajbolj iskrene hvaležnosti. «Nikdar v svojem življenju še nisem imela krzna.. < Ali... ali pa ni sobolj strahovito drag?« «Si me mar kdaj videla kupovati na dolg?» odgovori Kid veličastVefld. «Ali si me kdaj videla nakupovati po bazarjih, kjer dobiš deset stvari za pet dolarjev? Računaj dve sto petdeset dolarjev za boo in sto pet iti Sedemdeset za muf, pa si lahko predstavljal ceno sobolja!« Molly stisne krzno k pršim. Dobesedno očarana je. A njert nastfleh P6-malem izginja. Molly začne pfodlrtiu gledati Kida. On ugane njeno m'šel. «No,» pravi z igrano okornostjo, «fle vznemirjaj se. Kupil sem to ža poŠteti denar.» «S pet in sedemdesetimi ddlarjl mesečno?* «Da, štedil sem.» »Položil si na stran štiri što pet Ifl dvajset dolarjev v osmih rtiešeeih, Kid?» «Ej, tiho že!... Imel sem še malo denarja poprej. Misliš, da sem se vrnil med tolpo? Pravim ti, da sem pošteno plačal Ogrni ši krzno, dragica, pa pojdiVa na sprehod!» Molly je pomirjena. Odideta. V siromašnem delu mesta, kjer stanujeta, zelo občudujejo njeno soboljevo krzno. Na nekem vogalu zagledata nekaj zaupnikov tolpe. Ti spoznajo Kida, pozdravijo njegovo ženo in oprezujeio naprej. Za Kidom pa je hodil neki mož v razdalji sto metrov. Bil je nadzornik Ransom 11 General Office-a. Ustavi bledega' fanta v rdeči pleteni srajci pa ga vpraša, zakaj je taka reč po ulicah. »Ker je ona Kidova ženščina tako našemljena,« pravi fante. »Govorijo, da je zmetal devet sto dolarjev za njeno kožuhovino.« »Ali se je res lotil svojega starega posla?« »Da. A vendarlp — zavaljeni klepar in pa krzno dekline ne gresta skupaj; ali ne?« Ransom se požuri. Dojde Kida in mu položi roko na ramo, pozorno motreč Molino soboljevo krzno. »Kid Brady, rad bi spregovoril t va-fiii besedo.« Kid naftirši obrvi in stopi dva koraka V štfaiL Rattsdm nadaljuje: »Ali tiište šli včeraj popravljat neko eeV h gospe Hethcote, West, Sedma Ulica?« »Da.« »Soboljevo krzno, vredno tisoč dolarjev. njena last, je istega dne izginilo. In njeno krzno je bilo izredno podobno temu. ki ga ima vaša spremljevalka.« »Za vraga!« zavpije Kid ves divji. »Kupil sem to krzno včeraj pri...« »Vem. da pošteno delate. Kid. in želim samo, da bi se bil zmotil. Spremim vas torej k trgovcu, ki vam ga je prodal. Moj predlog je sprejemljiv, kaj?« »Prav,« odgovori Kid Brady. Potem pa se namah ustavi, čudno pogleda Molly in reče: »Ne... Ni potrebno. Saj je res krzno gospe Hethcote ... Molly, vrniti ga boš morala.« Molly se obupana oklene Kidove roke. Skoraj neslišno šepne: »Oh, Kiddy ... in jaz sem bila tako ponosna nate! Kako strašno! V ječo te vtaknejo, pa bo konec najine srele!« »Brž pojdi domov!« zaukaže Kid. >Pojdi! Pojdi brž!... Pridite. Ransom. Vzemite njeno krzno... Počakajte malo! Ne!... Tristo vragov!... Pojdi, Molly! Sledim vam, Ransom!« Detektiv da znamenje policistu Koh-enu, ki gre pravkar mimo. Koiien se približa. Ransom mu razjasni zadevo. »Da.« izjavi Kohen. »slišal sem o tem ukradenem sobolju ... Pravite, da ga imate tu?« Policist yzame krzno v roke in ga pozorno ogleduje. »Preden sem šel k policiji.« pravi, »sem bil krznar... šesta avenija... Da... To jc pač sobolj... pa ne iz Rusije. ampak iz Alaške... Boa stane okoli dvanajst dolarjev, muf pa...« »Vam zamaši usta!« krikne Kid in položi svojo roko policernanu na široka usta. Kohen se opoteče. MolIy joka. Nad zornik se vrže na Bradyja in ga s Koh-cnovo pomočjo uklene. »... Boa stane dvanajst dolarjev in muf devet...« spet povzame policist. »Kaj je zdaj s historijo o sobolju za tisoč dolarjev?« Kid Bradv ves rdeč odgovori: »Prav imate... Plačal sem ena in dvajset dolarjev petdeset za oboje____ A raje bi bil sedel šest mesecev, kakor da bi to priznal MolIy ...« Namah se ga Molly oklene. »Kai je meni za sobolja. za tvoj denar in za vse skupaj.« pravi. »Svojega Kid-dy.ia hočem... tebe. ljubi moj Kiddy, vkljub temu. da prerad visoko letaš!« »Odvzemite mu okove!« zaključi Kohen. »Ko sem šel s komisarijata. sem zvedel, da je dotična dama dobila svojo krzno nazaj . In obrnjen h Kid Bradyju doda: »Mladi mož. odpuščam vam. da ste ml položili roko na usta!... A pazite drugič!« Ransom vrne krzno Mo!ly in ona s čarobnim nasmohom gleda svojega Kid-dyja, med tem ko si z gracljo kake kneginje ogrinja kožuhovino... "(Prev. N. K.) «JUTRO» št 263 ~ 12 : Nedrij a 14. XI. 1920 . Grajska kuhinja. Slika v dr. Demšarjevem gradu pri Sv. Duhu, to rej tudi še na prvotnem mestu. Martinova gos in njeno spremstvo okrog njega bi knd ie reSko besedo. Kako je bik? tisti čas z nunami, Mohorjeve bukve nič ne pišejo. Da bi spreobrnil družino, je popoto-val gvardijan Martin v svojo domačijo, ravno Panonijo. Se vč, z materjo je šlo in z otroci, oče se pa ni pustil krstiti ker se ie bal vode. BH je ugleden jed, ki |e potrebna k" pijači domačega pridelka. In narobe tudi ni napak. Zakaj ima sv. Martin ravno gos, pravzaprav še fajmošter Matija ne vedo natanko povedati. Toliko je gotovo, da huzarji iz Madžarske niso nikdar rekvirirali gosi. Gospod Matija pravijo le toliko, da so o sv. Martinu gosi ime- Ko je v mehu nova moka in pospravljeno s polja, tudi kuha v kleti, repa zasuta in zelje v kadi, pa ko je kostanj, j ki dela žejo. suh in sladek, mošt že re-zen in je tudi žgane pijače za potrebo j pri hiši, takrat popadajo muhe in po- j tem se lahko zakolje. Samo za v dim in ; klobase, pozneje ko je vinta zalita, pa j za zabelo. Listovgnoja drugi teden prijaha voj- ; ščak in sveti škof Martin na konju in j za njima prigaca gos, slaščica, kakor Jo imenujejo v Mohorjevih bukvah po- , božni fajmošter Torkar, ki so pisali : »Ziljenje svetnikov«. Gospoda Torkar-ja Marijo je rodila slamnata streha, oče pa je kuhal ogije na Možakiji za fužino na Savi. Pastirček Matija je pasel na planini in že takrat videl veliko sveta, pozneje se je pa naučil latinskega branja. In bral je, kako je bil sv. Martin rojen v ravni ogerski deželi leta 316. ali 317. v mestu Sabariji ali v Ogrski Subotici po slovensko, ki se po nemško pravi Steinamanger, po madžarsko Szombathely in v novem atlasu Kamenec. slikano pri sv. Primožu nad Kamnkom. Babica pripravlja vodo za malo Devico Marijo, čedna dekla v belem predpasniku pa ravno nese sv. Ani, bi leži v otročji postelji, pečeno kokoš. Vidi se, da so naši ljudje takim ženskam od nekdaj radi postregli. Dobro so se imeli na delavnik in Gostje na bokal-škem gradu. Slika, delo Almanaha, se še vedno nahaja v Bo« kalcah. mož in gospodar in ni mogel zavoljo politične situacije in konjunkture. Upajmo, da zaradi tega oče ni pogubljen, ker je bil gotovo prikrit simpatizer svojega sina Martina. Kdor ima žlahto med svetniki božjimi, se mu ni bati hudega. Ker je gVardijan Martin še iz vojaških let imel znanje v naših krajih, jo je mahnil v Ilirijo. O tem izletu pišejo fajmošter Matija tako-le: »Ker pa gre-dč povsod katoliški uk, da je Kristus pravi Bog, očitno spoznava in zagovarja, čerti.io ga priverženci neznabož-nega krivoverca Arija kakoršni so bili tedaj škofje v Iliriji, do smerti, ga za- nima slaščica. Tudi so za ta praznik kmetje morali najtežje gosi in najbolj : tolste gosmane znositi v farovže, : samostane in gradove, pišejo gospod ; fajmošter. Tudi kak puran je b i vmes ali lep par rac, da je bila sorta. Tako ima na naši sliki sveti škof Urh v rokah puranov beder. Tako se je zgodilo. K sv. Urhu je prišel v četrtek zvečer škof sv. Korbinijan na svet pogovor. Večerjala sta po škofovsko in se menilo o stvareh čez polnoč, celo dolgo noč, in še v petka dan. Hudoben kralj, ki je škofu Urhu strege! po življenju. pošlje hudobnega služabnika s 1 pismom v škofijo. In služabnik je za- praznik tudi po graščinah Na bokal- škem gradu so se zbrali prijatelj, pred majolikami h bvartam in tobaku, ki je takrat prišel v modo. V eni majoliki Je sladka malvazija, v drugi pa vipavsko, ki ju je pol stoletja pozneje L 1728 na-ročil tudi cesar Karel VI. za največjo požrtijo vseh časov v Ljubljani. Na desnem koncu mize sedi umetnakar Almanah. ki je tedaj slikal v Ljubljani pri frančiškanih in je napravil tudi našo podobo. Ker so vsi umetniki enaki na ženske in pijačo, tudi njemu ne smemo zameriti, če se je zmotil in odkril svoje karte. Zraven njega se hišni gospodar, baron Strobl z Bokale, veseli z neznanim kibicom lepih podobic, na sredi se je pa naš slavni Janez Baj-kart Valvazor naslonil na grofa Barbo nnciu?a. kaj se bo zmenil frančiškanski slikar s čvrsto deklo. Tzk je krat ni v kuhinji manjkalo majolčice s kapljo proti vročini. Gospoda je znala jesti tudi že torto. Iz tistega časa so zagoreli naši kmet-je-tlačani. Mož in žena gostita starega očeta s kislim vinom, črnim kruhom in mesenimi klobasami Slavna jed. ki je nesla naše ime po širnem svetu. Že pred stoletji je imela špilo. svojo varstveno znamko, ki ne spremlja nobene druge klobase na svetu Samo slavnih dveh koncev še nima. temveč je kakor egiptovska kača, ki se grize v rep in pomeni večnost. Večna si, kranjska klobasa, naš ponos in simbol! Trda si in dobra, neznansko dobra. Tako so mislili tudi mestne očetje ljubljanski in so ji hoteli postaviti spomenik. - V muzej jo dajmo« je rekel predsednik. Šolnik pouči. da bi jo morali našopati. Predsednik je odklonil, ker bi izgubila vsebino. Advokat predlaga konzerviranje v špiritu. »Oslabela bi na duhu« zopet zavrne predsednik. Težko brigo so zvalili na referenta za umetnost Vnel se je za klobaso in našel je kar dve v prelest-nem gradu na Dolenjskem pod odejo starodavne plesnobe in pečati kurjega spoštovanja- Umetnik je bil pa-trijot, navrgel še venec čebule ki kito česna, pa sta udarila za 10.000 dinarjev za vse skupaj. Res hvalevreden čin in vesel pojav narodnega priznanja. Z druge strani pa naenkrat nevarnost, k? preti ugonobiti ugled narodni klobasi. Na cesto glavnega mes*a je stopila frank-furtarsfca pritepenka brez špHe. Najprej oprezno po noči. sedaj pa se že predrzno vozi ob belem dnevu po najbolj obljudenih ulicah. Kje je naša vrla omladma. kje so budne komisije Ki kje je plačani konservator za varstvo spomemkov?! Zadoni naj staroslavna davorija: Kri-va-a je. kri-va, kranjska klo-basa — Slava, slava, slava! Za vsako klobaso seveda ni treba potegovati s tako silo. Vsaj za take ne, kot so jih v davnih dneh servirali _ v šentpeterskem farovžu pred mestnim ozidjem ljubljanskim. Bile so strupene in pomagale gospodom v nebesa. Najvažnejše za naše čitalce ie pa brez dvoma vprašanje, kje so klobase naj- Čudež sv. Urha. freska v cerkvi na Križni gori pri Skofji Loki. Tam žive Slovenci in Hrvatje. Nemci, Madžari in Judje. Pred šestnajststo leti. takrat ko se je rodil svetnijc premožnim staršem, pa tam še ni bilo narodov in Judov, ampak sama Panonija in rimski soldatl Morale so pa biti takrat tudi hude vojske, ker so komaj 15 let starega Martina potrdili. Ker je bil iz dobre hiše in je v tistih krajih od nekdaj dosti konj, je jahal kakor vel k in so ga dali h kavaleriii. Njegov eska-dron so poslaii na Francosko, ki so ji takrat rekli še Galija, v mesio Amiens. Huda zima je bila tistega leta in velika zrmzljav, da bi ne mogli nikamor, če bi ne imeli konji širianih podkev. Ali so bili huzarji ali gulajnarji ali dra-gonarji, tega gospod Janez ne pišejo v Mohorjevih bukvah, dosti je, da so Mi z Madžarskega, pa so pred mestom vsi Jahali brez usmiljenja mimo nagega berača ob cesti. Samo Martin ie našel srce, potegnil meč. brez pomisleka na na raport presekal svoj plašč (— šinjel) m ga vrgel beraču, da se je pokril in zavil vanj. Tisti berač pa ni bil berač, ampak sam Izveličar in Kralj vojnih trum. Nič ne rečemo, ampak samo mislimo, da je Martin po tem dogodku hitro prišel naprej, pravimo pa, da je postal že z 18. letom kristjan, potem pa brez lemena-ta in novicijata gvardijan. Menhi in puščavniki so se od vseh krajev zbirali Rojstvo Marije. Frak* v cesfcvi rv. Primož* pri Kaomiku. Pijanci in smrt. Bakrorez iz Valvazorjeve knjige The a trum mortis humanae. Ljubljana 1682. ločujejo, pretepo in iz dežele Pr-aoode.« Res imenitno je moralo biti, ko so le-menatarji, ki so takrat nosil; še cilindre, nune v kofrnicah in zaripli korarji demonstrirali pred hotelom. Še imenit-nejše je bilo pa potem, ko so ga ari-janski akademiki privlekli na cesto in ga je z zakrivljeno palico naliniral sam knezoškof ter ga izročil pendrekom v nadaljno poslovanje. Tako se je pozneje zgodilo z vsakim, ki si je predrznil v Iliriji oznanjati pravo vero Kristovo. Po Laškem je iz Ilirije izgnani Mar-tm obiskoval iz soldaških let mu že znane družine in hiše, po Baedekerjr zapovedane cerkve in muzeje, dokler se ni oddahnil na otoku sredi morla. Premišljevaje o penzijonu in pa tstegb pol šinjela ga je prestavilo v Tours z' škofa. Ljudje so ga imeli radi, dolgr je še živel, v 84. letu umrl in v nebesa prišel. Tam sta ga že čakala dekret za svetnika in dobra slu&a v oficirskem zboru nebeških trum. Pritožbe n; nobene, ker se dobro razume s sv. Mihe-lom, Ferjanom in kapetanom Longinom od pešadije, še bolje pa z vitezom Jurijem, ki si del:ta službo pri gardi. V nevarnost ne pride, ker gori ni diplomatov, da bi delali vojske. Dosti ima pa opravka s paradami Tako smo si ogledali sv. Martina s strani njegovega konja ta zakrivljene palice. Važnejša je gos, vsaj kar se tiče našega naroda. Njena zasluga je, da ga danes slavimo in poveličujemo. Sicer nečemo v nič deva ti konja čepra>. ga ima tud; pomladanski sv Jurij, v glavnem mu je pa le gos pomagala dr 15 fara in 26 podružnic v ljubljanski, ter do imenovanja za patrona 1-* farnim cerkvam in 5 podružnicam v mariborski škofiji. Oltarjev njegovih s konjem in gosjo si pač nikdo ne up^ šteti v naši domovini. Ta velika čas* kaže. da so Slovenci vedno vel ko daV na pravo vero. dobre konje in tolste i gosi To se pravi, da obrajtamo dobro gledal pred škofoma pečeno kuretčno na petek, zapovedani post. Stori sc lačnega in prosi za grižljaj. Usmiljeni škof mu pomoli velik beder, kakor je naslikano. Hinavec teče h kraiju, da bi zatožil škofa. In glej, čudež božji! Iz malhe potegne pečeno ribo, ki je škofa potegnila iz sitnosti Da so na tudi ženske v starih čas'h pri nas marsikaj prenesle, vidimo na- bil baron Valvazor med groii in baroni ,„aaar jc sio za pijačo. Svetu je pa nameni'i strašno knjigo o minljivost?, kjer smrt nal.va iz cinastega vrča zaa-nji požirek pijancu v grlo. Iz velikih kupic so pred 250 leti pili v naši deželi in radi so se imeli. Kakor danes na Martinovo nedeljo. Tudi kuhinja škofjeloškega mestnega glavarja Lamp-frizhaima v njegovem novem gradiču pri Sv. Duhu priča, da so morali za godovanje sv. Martina tudi pred 250 leti pripraviti dosti najboljšega. S kostanjem nabasan puran se vrti na ra2-nju, kuhar odira zajca in prisiuškuje maoko ob fazanu na oknu. Kolerabe, peca. kor«>T"*čpif in zel mate glave so rastle pri Sv. Duhu že takrat in že ta- Južina. boljše. Med slovensko študentarijo in meu domačo purgarijo. Siavnimi gurmani, so najbolj slovele kranjske klobase v frančiškanski kleti na Dunaju. Restavracija ni skrivala dobavitelja, ker je rada dokazala pr;stnost klobas. Tudi. gospod Rus z Bleda se je zanimal za provenijenco prvovrstne delikatese. Postregli so mu z napisano adreso z imenom, pošto, krajem in hišno številko. Gospod Rus je prečital ime najbližjega — konjederca. Slika v galeriji Karla vi> teza pl. Strahla v Stari Loki. Oglerie si naše izložbe za oslednji te edine sobe na prosto razpolago, ampak mora dopustiti, da Se dodeli drugim, bi bilo absurdno skic« pati, da mu v zgoraj navedenem primeru daje zakofi pravico razpolagati kar s celim 5 ali 6sobnim stanovanjem. Kjer zakon ne priznava manjše pravice, ne more istočas« no priznati večje. Razume se, da tudi pre« sežek preko 4 sob ni na razpolago lastniku, ampak ga je dodeliti, enako kakor prese« žek že dodeljeneg; stanovanja, ki ima več nego 4 sobe. V tem oziru se mi ne zdi pravilno postopanje mariborskega stano« vanskega sodišča (glej notico v dopisih «Iz Maribora» v «.Iutru» 9 XI. 1926), da raz« polaga s 4 sobami, peto pa prepusti hišne« mu gospodarju. V zakonu ni nikjer nobene določbe, ki bi to postopanje opravičevala. Če bi hilo res, da je zakonodajalec sta« novania, ki imajo nad 4 sobe, oprostil vsa« ke omejitve, bi bil dopolnil v tem smislu tudi čl. 22 zakona o stanovanjih z dne 15 maja 1925., ki našteva pod točkami 1—5 izpraznjena stanovanja, ki se izvzemajo od dodelitve Trditev, da so stanovanja s 5 ali 6 sobami prosta, se utemeljuje tudi s tem, da se sploh smejo dodeljevati samo stanovanja in je pod 4 sobami eo ipso raz« umeti samo zakjučena stanovanja 4 sob Ta razlog pa ne drži Po zakonu z dne 15. maja 1925. in 30 decembra 1921. so se si« čer imela dodeljevati samo zaključena sta« novanja in je bila rekvizicija stanovanj« skih delov ukinien. zakon z dne 23. okto« bra 1926. pa je s tem načelom prelomil, ker je v prvem odst. čl. 6 izrecno določeno, da se morejo dodeliti tudi deli stanovanj oziroma tudi posamezne sobe. (Seveda sa« mo pri stanovanjih, ki imajo nad 4 sobe.) Zgoraj navedeno tolmačenje pa tudi duhu in namenu zakona ne odgovarja. Nove do« ločbe zakona ne gredo za tem. da se raz« širi krOg zgradbe ali stanovanj, ki jih že imajo lastniki na prosto razpolago; samo maiemu lastniku se je dalo še tretje sta« novanje, ali še to pod gotovimi pogoji. Do« ločba čl 22. je, kakor rečeno, ostala ne« spremenjena in istotako določba čl. 2 t. 1 — 8. Z novelo z dne 23. oktobra 1926. sc je v bistvu zožil samo krog zaščitenih oseb in obsed stanovanskih objektov, ki so tem zaščitencem na razpolago. Zakono« dajalec je hotel ukiniti in je ukinil samo pravico Zaščitenih, da bi razpolagali z več» jimi stnovanji, za katere čestokrat nima« jo niti potrebe, ni pa bil njegov namen sptoh zmanjšati šlevilo stanovanj, ki so tam zaščitenim na razpolago. Iz borbe za stanovanje (Zanimive odločbe višjega stanovanjskega sodišča v Zagrebu.) Ziiano je, da vlada v Mariboru velika stanovanjska beda in srečen jc tisti, ki mu ni treba predolgo čakati na dodelitev stanovanja, ako se sme prištevati med zaščitene. Vsi taki si pomagajo boljše ali slabše kot podnajemnik;, ako trpi hišni lasuiik podnajemnike v svoji hiši. Tako sta si žc »ačetkom leta 1925 pomagala dva prošnjika za stanovanja, in sicer tovarniški ravnatelj J. in podpolkovnikova vdova Z, ki sta se priselila kot podnajemnika k neki vdovi, katera je imela v Gosposki- ulici trisobno stanovanje. Ko je ta gospa tekom lanskega leta razprodala svoje pohištvo in se končno izselila v Avstrijo, je meseca oktobta bilo dodeljeno stanovanje, za katerega sta prosila tudi oba podnajemnika, nekemu državnemu uslužbencu z družino, ki je čakal že od leta 1920 na stanovanje in je imel kot aktivni državni nameščenec prvenstveno pravico po čl. 20, točba b) stanovanjskega zakona. Tovarniškega ravnatelja stanovanjsko sodišče očividno ni smatralo za zaščitenega, ker ima zasebuo premoženje in ker je domnevalo, d.a ima kot tovarniški ravnatelj svojemu položaju primerno plačo, oficirska vdova pa tudi ne more konkurira« z aktivnim državnim nameščencem. Oba sta se seveda pritožila, češ da bi se moralo stanovanje nakazati njima, ker bi sicer dve njuni družini ostali brez strehe. Višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu Je dalo poizvedovati še o premoženjskih razmerah tovarniškega ravnatelja in je 16. januarja 1926 pod št. 221 odločilo, da se stanovanje dodeli obema pritožiteljema, gosp» Z. kot vdovi oficirja iu tovar. ravnatelju J. po čl 12.. točka S stanovanjskega zakona, ker ni dokazano, da bi imel nad 3000 Din mesečne plače, dočim drugi dohodki iii imt-tek po čl. 13. stan. zakona ne prihajajo v poštev pri presoji, dali je zaščiten alj ne. Poizvedbe so namreč dognale, da ima gospod tovarniški ravnatelj lastno hišo s posestvom v nekem drugem mestu. S to odločbo sta sicer ostala oba bivša podnajemnika pod streho, državni uslužbenec pa na cesti, vendar se ie pravi boj za stanovanje med njima samima šele začel. Vsak je hotel sam razpolagati s kuhinjo, straniščem in postranskimi prostori* pa tudi z najmanj dvema sobama. Ker ni prišlo do sporazumne skupne uporabe stanovanja, zlasti glede kuhinje, se je gospa Z. obrnila na stanovanjsko sodišče s prošnjo, nai ono razdeli obema strankama stanovanje do polovice, ker imata enako veliko obitel.i. Dobila pa je rešitev višjega stanovanjskega sodišča v Zagrebu, ki se je izognilo kočljivemu vprašanju iu jo samo poučilo, da sta oba najemnika ravstu-pravua napram hišnemu lastuiku. Ker ni našla svoje pravice pri stanovanjskem sodišču, je gospa Z. vložila pri stanovanjskem sodišču v Mariboru pod C III. 441/26 tožbo zoper tovarniškega ravnatelja, ki ji je od celega stanovanja prepustil samo kabinet, iu zahtevala, da ji prepusti bodisi eno večjo sobo in kuhinjo ali pa 2 manjši sobi, ker je pridobila s skupno dodelitvijo pravico do polovice stauovanja. Okrajno sodišče se je Izreklo kot stvarno nepristojno iz razloga, da je za dodeljevanje stanovanj pristojno stanovanjsko, ne pa redno sodišče. Ni stvar rednega sodišča, da tožiteljici poleg sobe, katero že ima, dodeli, ako je to sploh možno, vsakemu na polovico. Tudi ni stvar rednega sodišča, da z razsodbo avtentično interpretira smisel odločbe višjega stanovanjskega sodišča. Vsled tožiteljičinega rekurza je okrožno sodišče v Mariboru potrdilo sklep okrajnega sodišča. Tu ne gre, kakor trdi rekuren-tinja, za delitev skupne stvari, t. j. kake stvarne pravice v smislu XVI. glave o. d. z. ampak za vprašanje, kakšne pravice sta tožiteljica in toženec z odločbo višjega stanovanjskega sodišča v Zagrebu glede skupnega stanovanja v medsebojnem razmerju pridobila. Stanovanjsko sodišče je z izpraznjenim stanovinjem razpolagalo ter ga dodelilo obema po stanovanjskem zakonu. Jasno je. da more samo stanovanjsko sodišče odločati tudi o tem, v kakem razmerju je stanovanje tema osebama dodeljeno iu kateri prostori pripadajo eni ali drugi stranki. Redno sodišče ni pristojno glede tia določbe §g 1 in 42 J. n. Po polletnem pravdanju se je gospa Z. zopet obrnila na stanovanjsko sodišče za odpomoč, češ da ji kot ravnopravni najemnici pripada polovica stanovanja, ker je kabinet za njo in njenega sina-dijaka absolutno premajhen. Na to viogo je višje stanovanjsko sodišče v Zagrebu dne 7. oktobra 1926 pod št. 4014 odločilo, da je imela odločba, s katero je bilo stanovanje obetna strankama dodeljeno, v tnisiih tako medsebojno razmerje stanovanjskih delov, kakršno jc bilo Bajka o volku« na mariborskem odru. Ogrski dramatik Molnar je nedvomno danes (d en najpopularnejših sodobnih dramatikov. ki s svojimi mnogoštevilnim^ deli ni znan samo v svoji domovini, temveč ga uva-žuje vsa Evropa. Njegova dela uprizarjajo z največjim uspehom skoro vsi nemški odri, dalje italijanska in francoska: celo preko rceana v Ameriko je prodrl njegov glas, kjer so z velikim uspehom uprizorili njegovo legendarično igre >Liliom«. -»Bajka o volku-, ki jo uprizori naše gledališče v soboto 13 novembra, je eno odereko najefekt-i pjših del, ki po svoji originalni zasnovi in učinkoviti tehnični kompoziciji naravnost faseinira. Režira prof. O. Sest kot gost. V glavnih vlogah nastopijo ga. Bukšekova in gg. Kovič, Železnik itd. __ Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo 14. t. m. bosta v mariborskem gledališču zopet dve predstavi. Popoldne ob 15. se uprizori velezabavna Nestroveva veseloigra v osmih slikah z godbo in petjem ..Danes bomo tieic. Zvečer ob 20. pa vedno privlačna in priljubljena Fallova opereta >Veseli kmeti?«. Mariborsko gledališče Maribor, 18. novembra. Mariborsko gledališče je dalo ta teden po nekaj reprizah iz lanskega leta že tretjo dramako premijero Jeromejevo veseloigro vMis Hoobs> in včeraj Molnarjevo «Bajko o volku«. ?Mis Hoobsi je bila dobra predstava. Ni sicer posebno zadovoljiva, vendar Je stala znatno nad «Moralo». Vsem igralcem in tehniki igre je_ bilo poznati, da je manjkalo zmožnega režiserja, ki bi znal igralcem pokazati finese in izpilil tam. kjer so se posamezniki približali nadpovprečni višini. To smo čutili zlasti pri predstaviteljici glavne vloge gdč. Kavčičev; ki je igrala sovražnico moškega spola, su-fražefko Miss Hoobe>. Tam. kjer bi morala preiti iz zakrknjene bojevnice ženske samostojnosti v čustveno nežnost, je pokazala samo grbančenje čeJa, mesto da bi se ji obraz zjasnil v osvajujooo milino. Vsekakor pa je dokazala, da spada med najboljše mariborske dramatske moči. Dober je bil tudi g. Grom. Režijo je vodil g Železnik. V ostalem je naša drama taka, da moramo s strahom gledati v bodočnost našega eiedališča, če bi se uresničile napovedi o redukcijah oper in sploh glas. prireditev v r.blast. gledališčih, kar ima baje v načrtu sedanja vlada. Maribor bi s tem izgubil svoj glavni kult. plus in to gotovo le v korist biografov ali šarlatanskih telepntov. Drama v cedanji sestavi si bo težko osvojila publiko in kot je videti, Slovenci sploh nimamo posebno dosti talentiranega naraščaja. Mariborsko gledališče bo moralo torej radi tega še s posebno izbiro urejati svoj repertoar. >Miss Hoobs< je sicer prav čedna stvar, bila bi pa efektnejša, če bi z drugim dejanjem že končala. Potem začne že dolgočasiti, a. r. Mariborska umetnostna razstava Skupina mariborskih umetnikov je raz« stavila v veliki kazinski dvorani svoja naj« novejša dela. Zastopani so: Viktor Ootič, Ivan Kos, Jan Mežan, Nikolaj Pirnat in Lojze Žagar. Razstavljenih je 84 del, po pretežni večini risbe, za njimi slede leso» rezi in linorezi, potem slike v olju in akva« reli Plastiko predstavljajo 4 Pirnatova de« la v mavcu ozir. bronu. Skupina ne pomeni posebne umetnostne struje; skupna razstava ima zgolj prakti« čen pomen. Trije izmed razstavljalcev (Co tič, Mežan in Kos) so nameščeni kot pro« fesorji na mariborskih srednjih šolah, osta« ; la dva sta svobodna umetnika, hkrati tudi ; najmlajša po letih. Niti razstava sama ni« I ti posamezni razstavljalci nimajo širšega umetnostnega pomena, ne utirajo novih potov in ne dajejo senzacij; ali tudi s splo« snega vidika je razstava zanimiva, saj je po svoji umerjenosti odraz tiste tišine, ki počasi zopet nastopa po velikih prevrat« nih viharjih v oblikujoči umetnosti. Kakor so se vzburkani valovi anarhičnih vrtincev v povojnem slikarstvu zrcalili celo v oz« kem krogu umetnosti slovenskega provin« cijalnega mesta, o čemur so pričale dose« danje mariborske razstave, tako odseva s te razstave težnja po miru in tradiciji. To čuti tudi občinstvo, ki ne obstaja več pred j zamotanimi problemi oblik, barv in per« spektive, temveč pred slikami in risbami, lri priznavajo vsa že konvencijonalna pra« vila. Temu dekorativnemu, pojmovanju na« #ega občinstva bližnjemu značaju razstav« Ijenih del gre hvala, da se slike bolj ko doslej kupujejo. Viktor Cotič je v slovenski umetnosti znano ime. Razstavil je 9 del: tri olja, štiri akvarele in dva lesoreza. Posebno zanimi« vi in za Cotiča značilni sta sliki »Pogled v Dravsko dolino® i" »Kristus v templju®. V prvi je podal lep mariborski pejsaž, gledan s Kalvarije s popoldanskim solncem, ki se lomi med oblaki in čigar žarki padajo na pokrajino v temnozeienem tonu. Čutimo pa, da spričo močnega efekta na dravski strani pokrajine trpi druga polovica slike, čije pokrajinska konfiguracija zaostaja gle de plastičnosti in jakosti. Zanimiva s svet« lobne in prostorne strani je študija »Kri« stus v templju®. Akvareli so prikupljivi, »Kalvarija® pa je prav moderno občutena umetnina na lesu. Ivan Kos ima dva portreta in par pokra« jinskih motivov v olju, ostalo pa so razen eneg-a akvarela linorezi in dve risbi. V por« tretih ni baš samonikel iD močan, ima pa mehke barve; najjačji je v linorezih, iz« med pokrajinskih slik pa je «Okrogli stolp® najefektnejše Kosovo delo. J sna Mežana zanimajo tako portreti ka» kor pejsaži. Razstavil je tudi edino fresko sliko na tej razstavi «Mati z otrokom®, ki ps se nam ne zdi posrečena Otrok je pre« več mrtev, mati ima premalo resničnosti in toplote. Izmed akvarelov so jako mični «Sv. Frančišek® in motivi iz Puščave. Por« treti so tehnično zanimivi, ali ogreti nas ne morejo. Zato pa je v pokrajinah precej življenja. Nikolaj Pirnat je bogat tako po številu razstavljenih del, kakor po velikih nade« jak, ki jih smemo upravičeno polagati na njegov umetniški razvoj. Že prve slike in risbe so pričale o močnem nagnenju k pla« stiki Pokazalo se je, da je ubral ^ pravo j>ot, ko je šel v Meštrovičevo šolo. Najzna« čilnejše Pirnatovo delo na tej razstavi je busta Ivana Cankarja, ki stoji v pročelju dvorane. Glava nas po legi in po nekate« rih detajlih spominja — od daleč, kaj pa — Rodinovega Rocheforta. Tu kakor tam izraz misleca, samo da je pri Cankarju ak» centirana bolest; golgotski ton prevladuje na potezah obraza Tista izrazita lična kost je skoraj posneta po Rochefortu. Cankar s portretov in fotografij to ni, ali umetnik je zadel duševno fiziognomijo Cankarja in jedro cankarščine Vsekakor zanimivo in močno delo; o solidnosti Pirnatovega do« kaj naglega razvoja priča tudi portret V. O in glava druga Vanje. Pirnatove risbe so dokument duha, ki se mora izražati v plastičnih, krepkih potezah »Kompozicija® (olje) ni kdovekako posrečena, a je za mla» dega umetnika značilna, prav tako risbe • dališča v težki finančni in umetniški krizi Kljub tem pesimističnim stavkom je ire ba ugotoviti, aa so pariška glelališča še ve ' no polna in da tudi občinstvo s tistim pra vim. izbranim gle I diškim okusom <> nemških iger. Pred kratkim so igrali v starem gledališču za veseloigre >La Scala«. komedijo >Die Ilerzogin vou Elbat v francoskem prevodu vVive 1' empereur«, nemških avtorjev Rudolf Lothar in Oskar Winter-stein. i- t- «>" ova Evropa*. Št. 9. 111 10. sta ura v kar izišli v skupnem zvzku in sta izključno posvečeni največjemu italijanskemu umetniltii Hikelanželu (Michelangelo) Zvezku je pri-dejanih 6 umetniških prilog, med temi je tudi reprodukcija kipa. ki predstavlja Mi-kelandžela in ki je umotvor Ivaua Meštr^-viča. Značilno je. da je izšla ta številka . Nove Evrope i-. ki je izključno posvečena spominu velikega italijanskega umetnika baš v času. ko Italijani na razbojniški način uničujejo v Julijski Krajini vse naše kulturne ustanove in tirajo naše ljudi v ječe. Pa pravijo, da smo mi barbari, oni pa nositel;i kulture in civilizacije! Zikovci v Španiji in Afriki. Zikov kvartet je lanskega leta imel po Španiji take uspehe, da so jih leto« povabili še za večje število nastopov. Družbi tAsociedad Cultu-Musicab in tAsociedad Filharmonica> v Madridu sta jim sijajno aranžirali turnejo po vseh večjib mestih Španije. V Madridu so imeli tri koncerte, v Gibraltaru dva, v Ca-dizu tudi dva. v drusrh mesti1-' no enega-Absolvirati morajo v Španiji 27 koncertov in tri v Afriki (v Centi. Tetuanu in Tanger-ru), kamor so se te dni odpeljali Repertoar španske turneje je: Mozart. Beethoven. Scbu-mann. Reger, Revel, Debuesv, Čajkovski, Borodin, Glazunov, Smetana. Dvofak. Suk. Novak, Grieg, Sinigaglia in Lbotka. Po končani španski turneji nastopijo pot v Nemčijo, kjer začnejo koncertiraii že 25. novembra. Uspehov Zikovega kvarteta 6e lahko veseli tudi Ljubljana — njegovo rojstno m?-sto. Bernard Shaw, odlikovane« z Noblovno literarno nagrado, v karikaturi Igor Stravinski, moderni ruski komponist, čigar novitete vzbujajo v Parizu novo pozornost Pariško gledališko pismo Pariz, v začetku novembra. Nova gledališka sezona v Parizu je že v polnem teku. Pretekla dva meseca nista nudila velikih gledaliških senzacij. »Diktator«, drama Jfllesa Romainsa, o kateri so že pred uprizoritvijo mnogo pisali, ker da cika na Mussolinija. se je morala zadovo ljiti samo za literarnim častnim uspehom Primer raznih drugih iger, posebno veseloiger, je bilo nekaj, toda ne splača se jib omeniti, ker niso nove v tem zmislu, obde lujejo stare probleme. Posebno znana sen-zacijonalna Bourdetova igra »Ujetnica«. ki se peča s problemom ljubezni dveh žensk, je našla nekaj posnemovalcev oziroma pra oblikovalcev Prejšen uspeh ;e dosegla igra Luciena Descavesa »Le coeur ebloui< v ŠH rih dejanjih. Vrši se v doai neposredno pred steovno vojno v dijaškem domu. Dvajset študentov se zaljubi v svojo mlado goz darico. Zanimiv je ta povratek v predvojno veselo razpoloženje in humor miru. Uspela je tudi drama znanega no - elista Cl»u la Aneta »Mademoiselle "Bonrr.it« Ane< je gotovo znan tudi pri nas po svojih dveh romanih »Ariane« in Quand la terre trembla« in po svoji aovelski zbirki amour en Russie«. Denuncirani Prešeren »Srečen Prešeren, ki še ni poznal našega ti-skovnega zakona! Naš tiskovni zakon se je namreč lotil tudi kritik. Naj bo beseda malo ostreje napisana, pa je že pod para« grafom. Se nekaj časa tako, pa bomo brez kritike, samo limonado bomo še imeli. Ubi« ta bo pa »ona prava žgoča in neizprosna kritika, ki edino more odpraviti napake, ki edina zbliža ljudi.® Tako smo čitali pred nedavnim v nekem ljubljanskem dnevniku. V tem stilu in s to gramatiko pišejo danes nekateri naši literati, ravno tisti, ki si žele »žgoče in neizprosne® kritike. Njihov ano« nimni predstavnik nadaljuje, da bi naš ti« skovni zakon dal — Sedlnitzkega cenzuro «v žakelj®. Ta literat je dokazal, da ne zna slovenski, da nkna sloga, — t. j. ima ga, pa slabejšega. ko kedaj mi še pred peto šolo. Naš hterat se spušča še v pravniška razmotrivanja in docira: »Prešeren naj bi danes zaklieal učenjaku, le čevlje sodi naj Kopitar, pa bi bil preskrbljen s par dni zapora.® Gospod, še enkrat: Pojdite in učite se najpreje slovenščine! Jezika, gramatike, sintakse. Stil Vam odpustim! Kar pa se tiče Hteratove pravniške raz« lage, pa naj se gospod kar pomiri. Rečeni« ca »le čevlje sodi naj Kopitar« je prav ta« ko mogoča še danes, kakor 1847., tudi kjer ne gre za paralelo »kopitar«Kopitar». (»Pred njo s kopiti čevljarček se vstavi, .. ker ogleduje smolec obuvalo,jennenov me« ni, da ima premalo, kar on očita, koj Apel popravi. Ko pride drugi dan spet mož kcu pitni, ker čevlji so po godu, meč se loti. Zavrne ga obraznik imenitni, in tebe ž njim, kdor napčen si očitar, rekoč: Ie čev« lje sodi naj Kopitar!®) Tako je formuliran ta Prešernov izrek, obenem stvarno, duho« vito, in tako pregnantno, da' se tudi naš cnapčni očitar® lahko kar vsede, Prešernov izrek pa si zapiše za ušesa. Če je tudi Kopitar že v prvi izdaji 1847 v tem sonetu o Apelu imenovan z veliko začetnico, torej imenovan z imenom brez aluzije, ni s tem »razžaljen®, ne po jako strogem avstrijskem kazenskem zakonu, ki je takrat veljal v Ljubljani (Strafgesetz 1803 z izredno trdimi tiskovnimi določba« mi), — ne po avstr. 1852, ne po avstr ti« skovnem, ne po sedaj veljavnem 1925., ker vsebina tega soneta Kopitarja ne kleveta niti ne vredja, ne sramoti niti ne zasme« huje, marveč ga le primerja s čevljarčkom, ki je v enem slučaju kritiziral nekaj, kar razume, v drugem pa nekaj, česar ne raz« ume. Vsacemu »napačnemu očitarju® pravi Prešeren: Le čevlje sodi naj! Z drugimi besedami, ne govori, česar ne razumeš, smolec, mož kopitni! Ostani pri čevljih, ne lotevaj se meč. Dragi gospod literat. ali hočeš Ti tožiti? Legitimiran si že! Toda. dragec, ti si še nanizal več drugih citatov iz Doktorja Franceta Poezij, češ, da bi tudi «d:hur. k. noč in dan žre knji« ge,» mogel tožiti. Vsakdo pameten bi seve« da mislil, da se šališ, — če bi iz zveze v tekstu ne sledilo, da misliš resno, kajti ne« posredno na to nadaljuješ, da bi tudi Slomšek lahko tožil Prešerna radi »kleve. te, zasoljene z uvredo.® zagrešene v očit. ku «devištva tat Anton Martin Slomšek.® Vidiš, dragi literat, kadar imaš prav, ta« krat im-š prav. Če bi bil Prešeren res ko« mu rekel »devištva tat®, tako. kakor ti ci» tiraš, bi na tožbo moral biti obsojen, i po takratnem kazenskem zakonu 1803- po« znejšem in doslej pri nas veljavnem 1852, i po avstrijskem tiskovnem 1862 67 — 1925 i po današnjem jugoslovanskem in po vseh drugih na svetu bik takrat, bilo danes ve« 1 javnih kazenskih in tiskovnih zakonih Toda Prešeren ni bil izmed Vas. in je svo« je epigrame, zabavljice, satire in puščice znal vreči drugače, kakor oni, ki se danes nanj sklicujejo, da z njegovim imenom opravičijo svoje Prešeren pa ni Martin, da bi beračem dajal svoj plašč, a njegove puščice so vržene sicer elegan'no. pa je vsaka zadela Povrhu pa ie še doktor Fran« ce prizadete počastil, da le na visoki vrh lete iz neba strele. Sklicevanje naših za« Ofepša Vas fe IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano. bavljačev na Prešerna je literaren sakrileg v konkurenci z omejeno domišljavostjo, ki citira »devištv" tatu® Ep;gram Slomšku se namreč glasi nekoliko drugače, «devi» štva Ut® je — nekje drugje, ne v tem in v nobenem drugem epigramu, marveč v »Zidanju cerkve na Šmarni gori® (»Ubij te grom. devištva tat, — že sedem mes'cev hodim raat'») Takšen moderen literat bi Anno Domini 1926 to že še smel vedeti, že radi Prešerna, če ne radi samega sebe Med vojno so šole bile pač slahejše O zlati vek (ko še niste poznali seda« njega tiskovnega zakona, ki je bolj zabit, ko nekdanja cenzura)! vzklika naš literat v dnevniku. Ali bi po našem tisk zakonu bile mogoče sitnosti radi znanih verzov, »zdaj od nedelje do druge šestkrat se srce uname, je šega. d kdor pride pržd, pred melje® —? Takrat je bilo nekaj sitnosti Ali je *tožlfiv». kakor pravi laik. epigram »pred pevcu potlei homeopatu®? Ali »Če helarju®? Vodniku menišiču? Ravnikarju molitve hravši? Abecedarju. Ahaclju, Kremplju (dobil si slovenščino v krem« pije)? Jako »žgoče in neizprosne® so pu« ščice »izdaiavcu Volkmerovih fabul®. »No« vičarjem®, aKop"'tarju», «Daničarjem». Stanku Vrazu uskoku narobe Katonu. — najstrožji sodnik ne bi ne takrat ne danes mogel glasovati za obsodbo Ali ' ; menihi mogli po današnjem čl. 55 tožiti radi ver« za »Od tod se menihi ženstvi ne boje, za dušo in truplo njih radi skrbe®? Veruj mi, dragi literat, tožiti bi morda že kdo mogel sledila bi pa soglasna oprostilna sodba. Eno »kleveto® pač najdem, ki bi pa bila Kaznjiva i po tiskovnem in splošnem prej« šnjem, ne le po sedanjem tiskovnem zako« nu namreč »Zopet izdajavcu Volkmerovih fabul in pesem®: »Zdaj nosiš velki zvonec med nemškvavci. Slovenci v tvoji kličejo deželi: Gorje, gorje, gorje mu. izdajavci!® Murko bi radi tega epitheta tožil, radi uvrede, toda advokat Prešeren bi se bra« nil: To Di uvredi tr je kleveta, a očitek je resničen, in bi zmagal z dokazom res« niče. Drugače pa mu ne morejo blizu ne A. M. Slomšek z devištvom, ne Repič, ne metelčica, ne glosator Kranjc Naš Literat, je po dnevniku moralno ogorče: in se boji za telesno varnos; nove kritične pisarij se sklicuje le n prvo puščico puščičarjem: »Puščičica brez žel« — z d-belega je čela® Pozabil pa je na drtgo, ki je naperjena naravnost vanj: '-•čar naj ima glavico zvito Terzit ne« slan je, kdor ima zabito.« Tako se pišejo »žgoče in neizprosne® Kratko, pregnatno, z želom. da. toda »zvito ne zabito®, ele« gantno, ne terzitski Kritika ni v tem, da napadeš in rečeš »visokemu vrhu®: ri si tepec mojster skaza. tvoje besede so gnoj« niča. ti si na slabem glasu, ali slično. Teko arstvo Tedenski borzni pregled Zasebne vrednote mirne; le Trbovlje so precej poskočile. — Vojna Skoda valuje. — Dinar v Curihu na svojem stalnem nivoju. — Gibaujc franka in lire. — Nezadostna ponudba deTiz v Zagrebu. Zagreb, 13. novembra. Bančne in industrijske vrednote so bile ta teden kakor običajno precej mirne. Promet je bil majhen. Od vseh zasebnih vrednot so zabeležile pomembnejši skok le Trbovlje, ki so bile še nedavno na okrog 300 a so včeraj dosegle 345. V Zagrebu so poskočile zaradi svoje čvrstoče na Dunaju, kjer po tem papirju mnogo povprašujejo švi carske banke, in sicer baje za italijanski račun. Druge vrednote so ostale deloma nespremenjene, deloma pa so zabeležile neznatne spremembe. Državne vrednote, ki so bile prejšnji teden čvrste, so ta teden začele valovati. Vojno škodo je ta teden več ali manj premikala Špekulacija, ki je bila posebno močna v Beo-gTadu, kjer je imela močno besistično tendenco. Kljub temu, da se od gotovih strani skuša rušiti tečaj, ie Vojna škoda razmeroma le malo popustila. Na tržišču se namreč ne pojavlja mnogo blaga. Zatrjuje se, da v rokah špekulacije ni posebno mnogo blaga in da je mnogo Vojne škode vezano pri obročni trgovini ter v obliki kavcij. Dejstvo je tudi. da kmetje vedno v manjši meri ponujajo .svoje komade, ker je ta vrednota rentabilna. Terminsko blago se ni v večji meri iskalo. Investicijsko in agrarne brez znatnejših sprememb. Promet v teh dveh vrednotah je zaradi običajnega pomanjkanja blaga omejen. Na deviznem tržišču ie bilo prilično mirno, dasi je morala skozi ves teden Narodna banka pokrivati večji del povpraševanja, zlasti v močnejših devizah ter v devizi na Prago. Skozi ves teden je bila prilično velika potreba v devizah na Švico in New York. V devizah na Dunaj se je pojavilo več zasebnega blaga šele včeraj. Večjih tečajnih sprememb ni bilo, promet pa je bil močnejši kakor prejšnji teden. Izmed vseh deviz sta bolj valovila le Italija in Pariz, ki sta se ravnala po zunanjih tržiščih. Lira je ta teden izgubila svojo krepko pozicijo in je precej popustila, dočim je bil francoski frank večinoma precej čvrst. Dinar je bil stabilen. V današnjem svobodnem prometu je bila tendenca za devize nespremenjena in promet minimalen. Tečaji so ostali nespremenjeni. Le Italija in Pariz sta se neznatno okrepila. Italija je porasla na 234.5—235 Pariz pa ua 188 denar. V Vojni škodi ni bilo mnogo poslov. Za promotno blago je zabeležen tečaj 232.5—233.5. Gibanje cen in trg za hiše in posestva Cene imajo 6vdjo- igro. Muhaste so, nestanovitne in težko predvidne. Srečen je v gospodarstvu, kdor ima pravočasno pravo slutnjo za njih rajanje. Predpisom in ukazova-nju se nerado vdajajo. Svojo glavo imajo iu so doslej najbolj še poslušne staremu pravilniku o ponudbi in povpraševanju. V kupčiji na debelo so vsekakor poskočnejše in poznejše nego v kupčiji na drobno. Naravno in umljivo. Velika kupčija je neprimerno občutljivejša napram novim pojavam. Po svojem bistvu mora hitrejše slediti novi na-gibnosti. V kupčiji na drobno se svet okor-nejše giblje, navzgor in navzdol ubira umer-jenejše svoja pota. Komaj polpretekli so časi, ko se je vse gnetio za blagom. Vere ni bilo v občnega merilca. Vse se je tedaj izmikalo denarju, pa je svet nabavljal brez prevdarka nove in stare reči, da ne bi imel preveč gotovine. Tako okolie pa še ponudba blaga daleč za -■—ir:--------_j_. '.. ' "i znajo v Rovtah, kjer po stari šegi še dres kajo, to ni žgoča in neizprosna kritika, to je samo zmerjanje. Literarno zmerjanje, klevetanje ali vedjanje je pa ravno tako kaznivo, kakor vsako drugo. Literat je za> to literat, da pove, kar hoče, v literarni obliki, če zna. Prešeren je znal. Če pa v prepiru-o literarnem predmetu koga ozmer« jam, ga šinem z isto pravico tudi počiti za uho. Ker-je -ctliterarni ton surov, če je po* lemičen», jč tudi klofuta upravičena. «Srečen Prešeren, srečen Levstik in sre= čen Cankar, fer vsi drugi, ki še niste poznali našega tiskovnega zikona. Mi žal ni. smo tako srečni in zato rečemo v nasprot» ju z Levstikom: Doli kritika!« Tako končuje Yiaš literat filipiko. Pre* šernu bi naš tiskovni zakon ne bil škodil. Ali Levstiku? Kakšnega mišljenja je on bil o stvarni kritiki, je povedal 1868 v podlist« ku »Objektivna kritika«. Priporočam. Ka* ko je znal polemizirati, jedko, «žgočc in neizprosno«, glej n. pr. v {»slanici naroči nikom «Pavlihe». Brez žalitev! Priporočam. (»Navideznemu velikačenju torej zdaj pše» niča bogato cvete, in še dolgo bode cvetk. A gorje človeku, kateri si upa zoper to ziniti!«) Ali pa vzemi njegov »Signum tem« poriso, ali pa, dragi literat, ki spadaš med apisače, to ime bodi vsem onim, katerim ne smemo reši »pisatelji«, in katerih čislo je tema«, — vzemi prvi dve strani Levsti« kove kritike Kleinmayrove »Zgod. slov. slovstva«. Tu vidiš, kako treba sto« riti, da nasprotnika zmelješ in mu očitaš »duševno uboštvo, nekritifinost, nezrelost, vihravost, nevednost, strašen jezik,» »ne« čist curek v slovenskem slovstvu,« pa ta« I-ovpraševanjem sta morala tiščati cene navzgor. Kako je vsakdo iskal stvarnih vrednosti! Ugodniki so bile premičnine in nepremičnine. Osobito za nepremične se je svet pehal. Iu zazdeli so se tisti, ki so bili f-osestniki gozdov, posestev, hiš. Pa je hitro prišel preobrat! Preko noči skoro je prišlo streznenje. In je pravzaprav prav imel tisti, ki je, od vseh preziran, čuval in zbiral svoje zaničevane krone in dinarje. Bogata ponudba blaga in potrebščin vseh vrst je sledila. Kmetska proizvodnja in fabrikaciia je začela nuditi pridelkov in blaga v izobilju. Stresla se je zgradba cen in naglo je šlo navzdol. Reva tistim, ki so premočno tičali v velikih blagovnih zalogah. Vrednosti zalog so kopnele in ginile. V mnogih strokah je bila drča tako strma, da se je ob brzo padajočih cenah obdržal le. kdor je bil res korenjak, kdor se je hitro odločil in ni delal premočno z izposojili. Zlati nauk: Ne prenapenjaj sil preko svojih moči. Ne širi tudi ob cvetoči konjunkturi kupčije čez svoje sile in ne najemaj denarja preveč. Dolg je nevaren drug. Napravi me in delal se bom sam, je modrost starega našega gospodarja. Posebno zanimiv ie preobrat v cenah nepremičnin. Tri leta že teže cene nepremič-uin_ navzdol. Pri nas in drugod so izgubila močno svojo vrednost nepremičnine vseh vrst, hiše, posestva in tudi gozdovi. Če vprašaš pri posredovalcih, če bereš objave posredovalcev za promet z nepremičninami ali če čitaš oglase v dnevnikih, vidiš, kako številne so ponudbe za prodajo. Kupcev, resnih in petičnih, pa je malo dovolj. Dasi se danes zida in gradi še vedno razmeroma drago, je vendar vrednost hišne posesti v mestih in na deželi jako občutno padla. Na dražbe prihaja malo ljudi in tudi poklicni posredovalci dobivajo več naročil za prodajo nego za nakup. Vzroki so različni, stvarni in osebni. Veliko ulogo igra poleg dolgotrajne krize dejstvo, da se je vrnilo zaupanje v denar in da se jako ceni vsak čas razpoložna gotovina. Hiše malo dona-šajo, vzdrževanje stane, javna bremena 90 trda. V svoji hiši si res na svojem, bivanje v lastnem domu pa je od nekdaij veljalo za dražje. V večjih mestih kakor je Ljubljana, Zagreb, Beograd, je promet s hišami zadnji čas dokaj živahen. Kupnine so pa razmeroma nizke in imajo tendenco v smeri odločno navzdol. V Ljubljani smo zadnii čas doživeli več prodaj precej znanih poslopij. Kup nine, ki so jih stari lastniki dosegli, so v resnici jako zmerne, dasi je šlo za lepe objekte na ugodnih krajih mesta. V tej za hišno posest neugodni konjunkturi je treba seveda upoštevati povprečni promet. Izjeme se vedno pojavljajo. Kdor preplača predmel, ker se kaipricira nanj iz kateregakoli vzroka, seveda ne more biti merodajen ob presoji splošnega razpoloženja. Posebno težko je spraviti v denar večje hiše ali vile z velikim številom sob, zlasti če so taka poslopja zgrajena le kot enorodbinski dom. Jako živa je prodaja hiš na Dunaju. Ekse-kucije so na dnevnem redu. Zadnja poročila pravijo, da je vsak dan v vsakem okraju po eno poslopje na dražbi Za prihodnje mesece je na Dunaju oglašenih sila prisilnih dražb. Od 45.000 dunaisVih hiš je 18.000 uujno potrebnih poprav, 2000 bo pa prodanih do konca leta. Cene so neverjetno nizke. Dražiteljev je malo in po navadi je dobiti hišo malo nad vzklicno ceno. Rado se dogaja, da gre hiša za kupnino, ki jedva odgovarja letnemu donosu iste hiše pred vojno. Upniki s hipotekami gube silne svote. Zanimivo je, da je kupec hiš na dražbah in pod roko na Dunaju najčešče dunajska me-slna občina, ki ima že nad 6000 hiš v svoji roki. Socijalizacija hišne posesti na Dunaju hitro napreduje. Tudi v provinci je obilo hiš na prodaj, celo kmečka posestva se pridno ponujajo. Dr. Fr. W—r. ko da nihče ne more tožiti nikogar po no« benem zakonu. Les se prid' učit, potem še le uči nas, in ne pritožuj se nad tožbo, če ne znaš pisati tako, kakor treba. «Kdor se vrabcev boji, naj prosa ne seje.« Umeš li? O Levstiku vemo, da je »sedel«, pa niti radi klevet niti uvrede. Ali pa bi ga mogel kdo tožiti radi njegovih zabavljic, n. pr. v «Slov. slovstvu«, n. pr. »Kuhar Turste« njak«, ali Hicinger radi «novoletne noči 1860«, («v vsako lajno se bom silil, dokler ne povrnem se k blatu domu!») ali radi besed »Aftergenica«? Niti tu ne, niti radi uvrede ne. Toman, Obreza, Zarnik, Costa, — molčimo! Ahacelj, prvi v redi, se smeje v abecedi, Strgar in Haderlap, nikdo ne more tožiti, — hop, evo ga: »Nabiraš si v misli črepinje in smet, i jezik ti je, ko razdrasana ščet.« Dragi literat, daj, toži, tale gre tebi! Samo adresa ni izrečena. Seveda, če se s Prešernom in Levstikom imenuje še Cankar, potem je treba z bese« do na dan: Za Cankarja ni potreben baš sedanji tiskovni zakon. Razven umetnin je napisal tudi tekste, ki so vsebovali »pre« stopke zoper varnost časti« ali «klevetcn> in »uvredo«. Mislim pa, da je bolj zdravo za naše literate, še bolj pa za našo litera« turo, tudi za kritike in polemike, če se drži po vzgledu Prešerna, Levstika, a po vzgledu Cankarja le, kadar se je tudi on držal Prešerna in Levstika. Kadar je pa grešil, — mi mu nismo sodniki, a če ga prizadeti ni tiral pred sodnike, niso s tem epigončki dobili pravice, da smejo Cankar« ja posnemati v slabem, ko ga v dobrem ne znajo. M. A. C. Ljubljanski trg Cene ta teden z izjemo blaga, ki ga spričo pozne sezone prihaja manj na trg, nisc pokazovale pomembnejših sprememb. Sploh vse letošnje leto ni bilo kakšnih znatnejših valovanj. Drag je letos krompir, ker ga primanjkuje. Jajca so dražja, kakor je to od nekdaj običajno ob tem času. Močno se je podražilo grozdje, ki ga je že malo na trgu. Cene so bile naslednje: Meso in mast: goveje meso 15—18, telečje 17—20, svinjsko 19—22.50, slanina 18 —22, mast 23—25, koštrunje meso 13—14, jagnjetina 20 Din kg. Perotnina: piščanci 15—25, kokoši 25—40, petelini 30—35, race 20—30, nepitane gosi 130 Din za komad. Divjačina: divji zajci 30—65 Din komad, sr-nje meso 20—30 Din kg. Ribe: krapi 25— 30, ščuke 35, postrvi 55—60, klini 15—20, pečenke 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50—3 Din ža liter, sirovo maslo 45, čajno 55, kuhano 40 Din kg. Jajca: 1.75 D komad. Sadje: jabolka 3—8. hruške 3—10, navadni božanj 4—6. maroni 10—12, grozdje 23—24 Efin kg. Specerija in kolonijalno blago: kava 42 do 72 Din, sladkor kristalni 13.50 Din, v kockah 15.50 dinarjev, riž 8.50—10 Din kg, olje 18 — 20 Din liter. Mlevski proizvodi: moka >0« 5.75^ kaša 6, ješprenj 7, turščična moka 3.50—4, turščični zdrob 4, pšenični zdrob 7, ajdova moka 7— 9 Din kg. Zelenjava in drugo: endivija 6— 7, motovileč 10, zelje 1—2, rdeče 5—6, kislo 3.50, karfijola 12—13, paradižniki 12—13, čebula 2—3. česen 7, krompir 1.50—1.75 Din kg. Krma: "seno 75—100, slama 50 Din za 100 kg. Mariborski trg Na včerajšnjem trgu, ki je bil, kakor običajno, dobro založen, so se pojavile tudi ribe in divjačina. Krme je bilo precej; cene stalne. Slaninarji so pripeljali 56 vozov s 161 zaklanimi svinjami ter prodajali svoje blago po 1050—27 Din kg na drobno iu po 14—17 Din kg na debelo po komadih. Krompirja je bilo 14 vozov; cene 1.50—2 Din za kg. Zelje, katerega je bilo 52 vozov, se je prodajalo po 0.50—0.75 Din. Ostale cene: Perutnina: kokoši 35—45, piščanci 12.50—35, race 30—40, gosi 80 do 100, purani 60—100 Din komad. Ribe: morske 15—25, kairpi 20—30 Din kg. Divjačina: divji zajci 35—45 Din komad, srnje meso 20—30 Din kg. Zelenjava in podobno: či-sen 15—20, čebula 2—3, kislo zelje 3—4, kisla repa 2, paradižniki 3—4 Din kg, ohrovt 0.50—2, buče 1—2, endivija 0.50—1.50, glav-nata solata 1 Din komad. Sadje: jabolka 2.pO—6. hruške 4—8 Din kg, kostanj 2—2.50 (pečeni 6) Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2—3, smetana 12—14 Din liter, sirovo maslo 32—40, čajno 55—65, kuhano 48 Din kilogram. Jajca: 1.75—2 Din komad. Med: 25—30 Din kg. Dalje so pripeljali kmetje 10 voz sena, 4 otave in 16 slame. Cene: seno 75—85, ota-va 80—85, slama 45—50 Dia za 100 kg. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 295; baška, 75 kg, 7 vagonov 285—290. Ječmen: ba-ški, pomladni, 2 vagona 180; banatski. 1 vagon 150. Turščica: baška, za december, 1.5 vagona 132.50; baška, nova, Celebija. 45 vagona 142; banatska, stara, 1 vagon 173; sremska, 5 % zlatega zubana, 5 vagoni 185; sremska, sušena, 8 vagonov 155 do 156. Moka: baška, <0>, 1 vagon 455; baška. <6>, 1 vagon 295; baška, <7». 1 vagon 195. Otrobi: 6remski, v jutastih vrečah, 5 vagonov 110; baški, v jutastih vrečah, 1 vagon 112. Tendenca mirna. = Srednjeevropska prometna konferenca se je vršila te dni v Zagrebu. Udeleževali so se je delegati našega, avstrijskega, italijanskega in češkoslovaškega prometnega ministrstva. Na konferenci se je dosegel popoln sporazum v pogledu ureditve mednarodnih transitnih vprašanj Jugoslavije, Avstrije in Češkoslovaške z Italijo. Te konference se je naša država udeleževala samo za oni del prog. ki se nahajajo na področju ljubljanske železniške konference, ljubljanske železniške direkcije. = Švicarji kupujejo delnice Trboveljske premogokopne družbe. Z Dunaja poročajo, da na tamošnji borzi švicarske banke v veliki meri kupujejo delnice Trboveljske premogokopne družbe. Domneva se, da so za Švicarji italijanske banke. To je prav verjetno, ker je na- premogu in sploh kurivu siromašni Italiji ta pre-mogokop dišal že ob prevratu. Ker ga ne morejo anektirati, bi ga radi dobili v svojo last. = Za olajšanje izvoza lesa v Turčijo. V svrho olajšanja uvoza stavbnega lesa v Turčijo je turška vlada dovolila, da se lahko denarna kavcija, ki jo mora uvoznik lesa v Turčijo položiti, zamenja z garancijo. Turška vlada bi rada 6 pospešenim uvozom lesa pospešila gradbo v onih delih Carigrada, ki so bili prizadeti po požaru. Podoba je, da bo Turčija po vzgledu Grčije kmalu dovolila svoboden uvoz stavbnega maferijala. = Vojvodinska tvornica sladkorja v češkoslovaških rokah. Po praških vesteh je Praška kreditna banka, ki je imela doslej večino delnic tvornice sladkorja v Crvenki (Vojvodina), kupila še ostale delnice, tako da je banka sedaj izključna gospodarica podjetja. = Zemaljska banka v Beogradu povišuje glavnico. Zemaljska banka v Beogradu je sklenila povišati delniško glavnico od 20 na 30 milijonov dinarjev. Podpisovanje novih 100.000 delnic se bo vršilo od 15. t. m. do 30. decembra t. I. = Alpinska mont&nska družba in zapad-noevropski želeiarski kartel. Z Dunaja poročajo, da so pogoj za pristop Alpinske montanske družbe k zapadnoevropskemu kartelu že določeni. Rok za pristop je odvisen samo od tega, kdaj bo prišlo do sporazuma v češkoslovaški železarski industriji. Ako bodo pogajanja v češkoslovaški industriji železa trajala predolgo časa, se bo avstrijska industrija železa priključila zaipad-nemu kartelu ločeno. = Prodaja kosti. Dne 23. t m. se bo vršila pri komandi mesta v Ljubljani ofertal-na licitacija glede prodaje kost. Natančnejše v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo Borze 13. novembra. CURIH. Beograd 9.1455, Berlin 123.125, New york 518.50, London 25.1525, Pariz 17.20, Milan 21.45, Praga 15.36, Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.85, Sofija 3.75, Dunaj 73.05. TRST. Devize: Beograd 42.50—43.25, Dunaj 325—345, Praga 71—72, Pariz 79.75 do 80.50, London 116.50—117.50, New York 24.15—24.35, Curih 460—470, Budimpešta 0.0330—0.0340, Bukarešta 13—14; valute: dinarji 42—43. dolarji 24—24.30. 20 zlatih frankov 06—101, zlala lira 468.80. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4825 do 12.5225, Berlin 168.05—168.55, Budimpešta 99.19—99.49 ,Bukarešta 3.8850—3.9050, London 34.3875—34.4475, Milan 29.16—29.26, New York 708—710.50 Pariz 23.50—23.60, Praga 20.9725—21.0525, Sofija 5.0950 do 5.1350, Varšava 78.45—78.95, Curih 136.50 do 137; valute: dinarji 12.49—12.55, d'> larji 706.70—710.70. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.145, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (12. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke. Tako krasno se pere edino le z milom To res pravo gospodinjsko milo učinkuje temeljito in isto« časno blagodejno na vsako, tudi najfinejše perilo. Uporab. Ijajfe samo to milo, kajti s njim prati je prava igrača. Vadite pa tudi, da se v vsakem tisočem kosu nahaja zlatnik. Ako ga najdete, pomeni to za Vas dvojno srečo I Burilo Splošno priljubljen kavni nadomestek, oRusen i cenen. Dobiva se v vse& dobro asortiranlff lioloni/alnif) trgovina Gasilna društva, pozor! Motorna brizgalna 60 m3 na uro do 60 m visočine Motor: 4 cilindre z 22/36 HP. — Cena brez cevi franko tu: Din 38.003 do 40.000 Vse auto-brizgalne 30—40% ceneje kot druge Konkurenčni zdelki. !-6Sj .i dobavlja zastopstvo Renault A. LAMPBET, Dunajska cesta 22 Pazite na zgornjo zaščitno znamko pravega ™"3nigtovskega Sira, ki se proizvaja že 50 let samo v trapistovskem samostanu „Marija Zvezda", Banja Luka, Bosna. Pri kupovatiju trapislovskega sira zahtevajte vedno samo Trapistovski sir »Marija Zvezda" v Bosni, ki je opremljen z gornjim zaščitnim žigom. '«3/ r Treba je, da si zapomnite samo be=edo JRflPET >J \\ ker pod to značko prodaja N^ \\ Hm-Hka tvornica \ ib it svoje proizvode, sloveče po vsem svetu kot N \ absolutno najboljši. Dobijo se v Ljubljani pri : _ A. KRISPER \ Ljubljana, Mestni trg 26 1I8n9 .-> i temveč tudi daleko boljšo kakovost blaga fvrdke T. EGER, Sv. Petra cesta št. 3 Modne potrebščine za dame in gospode — Veze- nine. Čipke. — Gumbi. — Žnore. — Korale. — Periio. — Filet vložke. — Opreme za neveste. Toaletne potrebščine. Crepe de Chine. Pungis svila za senčnike. cJUTROa št, 263 16 Nedelja 14. XI. 1926 M, Zevaco 6 Papežinja Favsta Roman »Slavna gospoda,« je kričal, »evo vam našega slavčka! Prostor za čudovito pevko Violetto! Gospod Picouic! Gospod Croasse! Kje sta, lenuha? Spravita ljudstvo v red!...« Ivmaiu je bil napravljen velik krog, sredi katerega je stala ubo-žica in ubirala svojo gitaro. Tihe solze so ji kapljale na strune... Njeni drobni prsti so začeli sladak ritornel. »Zate, ljubljena mamica,« je mrmrala sama pri sebi. »Za majhen šopek, da ti ga položim na grob...« In njen mili, čisti glas, ki je segal vsem poslušalcem v srce, je zapel preprosto ljubavno tožbo. Toda že pri prvi kitici ga je zadušilo ihtenje... Vojvoda Guiški je naglo pristopil. Pozabil je, da se upira .vanj na tisoči oči. 'Plakate?« je vprašal z glasom drhtečim od strasti. 'Zakaj?« Pevka je dvignila solzno oko in ga je uzrla. »Vi?« je vztrepetala. »Pustite me! Oh, zaklinjam vas, ne hodite za menj!« »Plakaš, dekle,< je povzel vojvoda težko dihaje. »Če bi le hotela, ti ne bi bilo treba plakati nikoli več!... Poslušaj me, ne odmikaj se tako... Znaj, da te ljubim...« Karel Angoulemski je videl ta prizor. Položi! je rok< na držaj svojega meča in trepetaje krenil proti vojvodi... Prav tisti mah pa je zabučalo po Grevskem trgu rezko trobljenje fanfar. Vsa tisoč-glava množica je zavalovala in zagnala besen krik: »Kraljeva garda! Crillonovi Švicarji! Smrt jim!... V vodo jih!. .< Ta garda in ti Švicarji so bili tisti, ki so prejšnji večer poizkušali zavzeti vstaške barikade!... Pred pritiskom nasprotnikov so se umaknili v Mestni dvorec in so tam prenočili, a zdaj so se pokazali spet :n še s trobentači na čelu! Vojvoda Guiški je zaklel in jim je planil naproti. Njegovi piemiči so z napol izdrtimi meči udarili za njim. Trg, pravkar še tako miren, je bil zdajci poln srditega vpitja, pehanja,meščanov, ki so tekli po orožje, in prestrašenega vrišča žensk, ki so padale v nezavest ... »Z orožjem nanje! Smrt Herodovim privržencem!...« , »V vodo gardiste! V vodo Crillona!...« Ko je Karel Angoulemski vide!, da je plani! Guise proti Criilonu. ie spravil meč v nožnico in je obstal pri mladenki. Zarja upanja je zasijala Violetti v krasnih očeh... Prvikrat sta se gledala od blizu in govorila drug z drugim. Oba sta bila bleda, oba sta trepetala od vzhičenja te minute... »Za Boga,« je tiho izpregovoril vojvoda, »ne bojte se ničesar... Plakali ste... Ali je ta drzni plemič nemara ...« »Ne, oh ne,« je odgovorila z grozo. »Plakala sem... vidite... zato ker.. Sklonila je glavo in dodala z dušečim se glasom, polnim neskončne žalosti: »Mati mi je umrla... Tam notri leži... sama!... In nikogar ni, da bi opravil molitev ob njenem ubogem truplu.. .< Spet si je pokrila oči in zajokala. s Vaša mati leži mrtva!« Kare! je prebiedel od sočutja, kakor je malo prej prebiedel od ljubezni. »In vas, ubogo dete, so silili peti? ... To je strašno! »Ne, ne!« je rekla ona in z grozo vrgla oko na Belgodera, ki je renče postopa! okoli njiju. »Pela sem, da bi mogla kupiti materi cvetlic.. Tisti mah je zavladalo nad Grevskim trgom globoko, svečano molčanje. Trobente so bile utihnile, krik ljudstva se je polegel; Grillon in vojvoda Guiški sta govorila in vsak se je prizadeval, da bi ju razumel. Karel je prijel Violetto za roko. Pove! jo je k telegi, počakal, da je vstopila, in krenil za njo. Ko je ugledal slamnjačo s Simoninim truplom, se je odkril. Violetta je pokleknila ... »Le čujte pri svoji materi,« je dejal z glasom polnim pomilovanja. »S cvetjem jo okitim jaz, ako mi dovolite.. Violetta ga je pogledala z vročo hvaležnostjo. Ganjen do dna duše je mladi vodja stopil z voza ter krenil k najbližji cvetličarici. Brez besede je vrgel osupli prodajalki zlatnik ter zagrabil polno naročje cvetja, rdečih in belih rož, nageljnov, jazmina, lilij in žrebic. S tem dišečim tovorom se je vrnil v telego in jel posipati Simonino truplo, dokler ni izginilo pod cvetno odejo... Violetta je klečala s sklenjenimi rokami ter gledala njegovo početje, vsa žalostna in obenem vsa blažena, kakor da sanja o raju .. »Ne kraj ne ura nista taka, da bi lahko govoril z vami od srca,« je rekel Karel Angoulemski. »Toda ne bojte se poslej ničesar več... Nemogoče je, da bi še del j ostali pri teh ciganih. Jutri zarana pridem in se dogovorim z vašim gospodarjem.. .< »Ki bo svetlosti drage volje na razpolago!« ie rekel tik zraven Charlesa porogljiv in raskav glas. Mladi vojvoda je z viška premeril klateža, ki se mu je klanjal do tal. »Kje morem govoriti s teboj, mojster?« je vprašal. »Ne daleč od tod. svetlost: v Tissanderijski ulici, v gostiln} pri .Dobri nadi'. kjer spravljam konja kočijo, leoparda in svoje ljudi.« »Dobro. Pričakuj me jutri zjutraj.« Karel Angoulemski se je še enkrat ozrl na Violetto in na mrliča. »In zdaj sem tvoj. maščevanje!« je zamrmral. »Glej. oče, na svojeza sina in blagoslovi njegovo osveto!« Stopil je z voza ter krenil naravnost proti vojvodi Guiškemu!... Belgoder. ki je stal s prekrižanimi rokami na stopnicah, se je rogal za njim: »Le pridi iutri zjutraj, bedak. A kje bo takrat Violetta?« Nato je zagodrnjal sam pri sebi: »Poskrbeti moram, da me odrešijo mrliča. Chn prej se ločiva, Simona, tem bolje zame. Srečno pot!.. .< Že je hotel odhiteti, ko je stopil predenj mož v črnem baršuna-stem odelu, ki je s svojim bledim, otrplim obrazom sam nahkoval mrliču. Glas tega moža je bil izmed tistih ledenih glasov, ki delajo, da obliva poslušalca mrzla zona. »Ti si Belgoder, lastnik tega voza?« je vprašal cigana. »Peklenska figura,« je pomislil lopov in nehote vztrepetal. »Da, gospod plemič,« je odgovoril na glas, »jaz sem pokorni sluga vaše svetlosti.c »Tedaj si ti gospodar mlade pevke Violette?« je počasi nadaljeval črni tujec. Belgoder se ie zdrznil, udaril se po čelu in se priklonil še globlje. »2e vem!c je pomislil. »To je plemič, ki ga je napovedal vojvoda Guiški, da mi po njem sporoči svojo voljo... O. zdaj te imam, mojster Claude! Sladke novice boš slišal o meni in o svoji hčeri!« Vzravnal se je in rekel naglo: »Čakam vaših ukazov, gospod.« Plemič ga je prije! za komolec, sklonil se in dejal obotavljajo, z zamolklim glasom: »Poslala me je mogočna oseba. To dekle ... vaša Violetta ...« Premolkni! je. Vzdihljaj neizmerne muke mu je razširi! prsa. »Violetta in jaz sva na razpolago tistemu, ki vas je posla!,« js rekel Belgoder. »Kaj ukazujete?« »Evo... Ako izpolniš vse. dobiš.. »Deset mošnja po deset zlatnikov! Kaj moram storiti?« Neznanec je ošabno zamahnil, meneč, da je lopov s tem povedal ceno svojih uslug. »Kaj moraš storiti?^ je ponovil, otiraje si čelo. »Poslušaj. V Starem mestu, za cerkvijo Naše Gospe, na koncu otoka, stoji tik ob vodi napol razpala hiša. Vrata so železna, trkalo bronasto: tja ju pripelji nocoj ob devetih... Razumeš?« »Nocoj ob devetih! Kako ne bi razumel, tristo vragov?« Črni plemič se je za trenutek pogrezni! v svoje temne misli. Nato se je zdrznil kakor do dna duše in povzel tiše. z glasom, v katerem je drhtel še tesnobnejši nemir: »Kdo je bila tista ženska z rdečo krinko in plavim; lasmi, k! sem jo pravkar videl?... Kdo, povej?...« »Ciganka mojega rodu.« »Ciganka?... Kako ji je ime?...« s-Saizuma.« »Ciganka... res?... In Saizuma jI je ime...e »Drugega imena nima.« Tujec se je vzravnal, črte njegovega obraza so se razvezale, kakor da ga je minil skrivnosten strah. Mahni! je ciganu v slovo, potegnil izza telovnika pismo, ki mu ga je bila dala Favsta za vojvodo Guiškega. ter izginil med množico, kakor izgine kamen v kalni vodi... med tem. ko je Belgoder z mrko radostjo ponavljal: »Drevi ob devetih, v Starem mestu!... Ne boste me zaman čakali, gospod vojvoda Guise!« izgotovljeni predvsem jesenski in zimski čas iz a boksa na rom šivani stanejo samo je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje celegn tele:;a s Feller evim blago dišeč m „Klsaflujdiim'' poveča odournost, pri.iese trdno sna'je, varuje zdravje in s tem vzbuja satnozaupavanje i • žfv-Ijensko radost. — Fellerjev Elsafluid je ono boleč ne o ajšujoče domače sredstvo ;n kosmetikuni, katero so že naši očetje in dedje najraiše uporablja i odzuna, n znotraj pri vsakovrstnih bolečnah. Za zunaj in znotraj močnejš in izdatnejši kod francosko žganje. Zahtevajte Z3 poskus v lekarnah in odgovaria jočih prodajalnah izrecno .Fellerjev" Els;fluid, v po zkusmh stekieničicah po Din 6 - , v dvojnatib sieklentCdli po oin 9- , ali speci ia r.ih steklenicah po Din 26-—. Po poiii prid - tem ceneiše, čim več se naroči naenkrat, z zi-vojii'BO in poštnino s'ane 9 poskusnih ali 6 dvojnatih ali 2 spe ijalnl sle- klenici...........Din 61'— 27 poskusnih al! IS dvojnaUh ali 6 snecijalnih steklenic ..........Din 1.43-— £4 poskusnih ali 36 civojnattti aU 12 specijalnih steklenic ....... Din 230— Naročila nasloviti razločno takole: Eugen V. Feller, lekarna v Stubici Doni!, Elsatrg 245 Hrvatsiia i tisoče sem zavrgel, ker nisem vedno • upoval sukna j veletrgovin' 1 Stsrmscki, Celje, Šl. 20 Katera piodaia močno sukno Din 72'— krasen ševijol Din 77 —, lini kamgarn Din SCr— Kavno tako sc poceni prodaja volnena roba za fine damske obleke in moderne plašče. Cenik z tisoči predmeti 111 slikami se pošlje vsakemu zastonj železniška vožnia sc nakupu primerno ovrne &7 a Trgovci engro cene Najcenejši in najtrpežnefši ¥ državi. Aleksandrova c. št. 1. Breg šiev. 20. if ii ii irotf t ir" i o irinmmnnrrrTmn lacsš&i&s Biasnikova fELIKA PRATIKA ce navadno eto t926. ki un 365 dn „VELIKA PRATIKA" je najstaiejš slovenski kmetiiski koledar, koji 'e t>il že od naših pradedov na bolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odi kuje po bogat: vsebini n slikah Opozar amo na davčne spise, koje mota vsak čitati, da bo vede , kai smo plačevali nekdaj, Kai tn koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blasnika naslednikih tiskarna in litografičnl zavod LubPana Breg tev 12 V m v Kun n i Č S';i in pol ra vse. Zastopstvo in depotc MARBERT WEiSS t dr«), Zagreb Sanrištr 51 IVleioii 7 ■•13 Bfi. na lov \etb ii »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BB Znano je, da ima sloveča Parižanka de Milliere izredno lep obrez in divne roke. Njene bleščeče in ognjer.e oči zato--nijo v modrikastih sencih njenih gostih obrvi, a njene rožne ustnice skrivajo prekrasne zobe. Njeno lice, ramena, grudi, roke so bele kot sneg, a njeni kratko pristriženi lasje povzro» čajo čaroben izraz Ona sama trdi. da je vse to dosegla z uporabljanjem spe; cialitete «NEIGE DES CEVEN NES» (Sneg iz Sevenov), ia to: s kremo, pudrom, ružom, citroneigom in kamnom za nohte »DIAMANT« Omenjeni produkti olepšajo ono, kaj je pri ženski lepo. zapeljivo in s čemur ženska najbolj očara. Samo »SNEG IZ SEVENOV« nam povzroči belino, kakor /o imajo visoke gore srednje Francije, a uporaba tega, nem to dokazuje. Kakor hitro so dospele omenjene špecijalitete v velika pariška skladišča, takoj so jih razprodali in ne samo fran. coski. marveč vsi svetovni časopisi so prinašali senzacionalne članke iz strokovnjaških peres, ki niso mogli prehvaliti teb predmetov: postali so predmet razgovorov v prvih, najfinejših damskih družbah Najslovitejše svetovne gledališke umetnice so izrekle po> hvalo tem izdelkom. — Dovoljujemo si navesti njih slavna imena: Marte Chenal, Vere Serg:ne, Napierovska, Mistingueti itd., — od katerih prinesemo slike z njihovimi originalnimi izjavami in podpisi To društvo so ustanovile svetovne kapacitete v kemiji in kosmetiki in potem ni čudno, če je tako podjetje s svojimi nenadkriljivo izvršenimi kosmetičnimi predmeti doseglo tako sijajen rekord modernega sveta — Nebroj zahval najlepših in najmodernejših Francozinj, ki so zavrgle vse druge kosme; tične predmete in uporabliajo samo naše. pričajo, kaj mi izde= Iujemo Znano je, da so zdravniki in kosmetiki skozi leta pesku; šali naše pridelke in jih sedai nadvse priporočajo. ŠPECIJALITETE- Creme «Neige des Cevcnnes> citroneige (posebnost za roke), eold exream, poudrs de Riz Rouquet, rui za ustnice in lice, v tekočini in siogli. Vi se ne razmaže. mafineige tekoča krema in puder za večer, mousse de conombres (kumarčna pena), ki od= stranjuje pege. mozolje in je za olepšanje. laif de con= combres (kumarčno mleko) za vzdržavanie lepote tehampooing za lase. denlinodol pasta za zobe. ki od« stranjuje zobni kamen, milo neifte in citronaige. «Diamant». posebni kamen za svetlikanje nohtov (nenadomestljiv). so/ za kopanje, nartemi lotioni it d. Vse navedene produkt« dobite povsod: kjer pa iili Se ni, jih razpošilja glavnosfrancosko skladišče za vso državo v Osijeku 1 Tvornica v Pariza 12, Rue Olmels, «NEIGE DES CEVENNES». 100 IHŽ.7&H. BUHL kompletna garnitura 12 kom kakoi na sliki iranko dom proti inMrja predplačilu MARIBORA a" povzetju Zahtevajte gratis cenilce! 11423-a gp» Vsak bo lahko spal na blazinah iz finega puha ako si bo naročil puh pri eksp. firmi za Jugoslavijo BRAČA HOLLANDER, SUBOTICA. Na ceneje perje in špecijelni puh za blazine. Zahtevale cenike in vzorce I i 1 Pozor! : Pozor! • Čast mi je priporočiti spoštovanim trgovcem garantirano čisti MED Zahvala. Zahvaljujemo se za vso požrtvovalnost in za vse izraze sožalja ob težki nesreči, ki nas je zadela s tragično smrtjo našega Lojzeta. Zahvaljujemo se za veliko udeležbo na njegovi zadnji poti, za spremstvo preč. gg. župniku Barletu in kaplanu. Posebno se zahvaljujemo gg. prof. Ravniku, univ prof ar. Jesenku, ing. Debelaku, Striclju, Kastelicu, Merzelju in Fabianiju za lepe poslovilne besede, nadalje vsem daro. valcesn krasnih vencev in buketov: klubom A. S- K. P ris morju, S K Iliriji in T. K. Skali; Miss Copelandovi, Der* žaju, Pavli Jesihovi, Miri Marko» Debelak s Pibeniikovi, Diviei Medicovi, sostanovalcem in drugim. Priznanje in zahvala pevcem genljivih žalostink! Bog plačaj trud požrtvovalnim ljudem v Vikrčah in Smledniku. Sv. maša zadušnica bo v toTek 16. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 13. novembra 1926. Rodbina de Reggi. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočirtja povodom smrti našega srčno ljubljenega papana, starega papana, strica in tasta, gospoda V« V i a sprejme veliko električno podjetje v Zagrebu, z takojšnjim nastopom. Pogoji: popolnoma samostojen, ter z večletno prakso, izkušen v vseh popravilih strojev, trans-lormatorja in v mohranju ter popolnoma vešč v izdelovanju razklopnih postrojenj. V poštev pridejo samo prosilci ki posedujejo spričevala o večletnem vodstvu pogona in delavnice. Zajedno iščemo monterje. Takojšnje ponudbe na PubMcitas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11, pod „Za 10.067". 11853 a Dobro idola trgovina v Mariboru se pod ugodrimi pogoji odda s 1 I. 1927. Posredovale izključeii. Dopisi pod: .Sigurna bodočnost 177* na Novins^o agenciji Vorsič, Maribor, Vrbanova 19. 11897 * v posodah od 50 kg dalje po dnevni ceni. ♦ Sveiislav Maksimovič j Telefon 72 St. Vrbas (Bačka) Konkurzna masa kemotehnične tovarne «Dana» v Št. Vidu nad Ljubljano proda različne heliografične in kopirne stroje s pripadki. — Oferti se naj vložijo do dne 19. t. m. pri konkurznemu upravitelju dr. F. Luckmannu, odvetniku v Ljubljani, Gradišče 4. — Tam se dobijo tudi ev. informacije. & vsakovrstna po uajugod- 8 j*SI nejši ceni kakor vsako leto w VU vedno v zalogi. Kupim tud: surovi bi stoplfenS lo]. Plačam ga oo najvišii dnevni ceni Jos. Bergman, Liubiana Poljanska ces>s 85 ■BBSBBBBHBBBBBBBg W Za krojače! izšla je nova velika Knjiga krojaštva za samouke v prikrojevanju. lil. izdaja v slovenskem jeziku Vsakemu krojaču neobhodno ootrebna, ker vsi buje vse kar mu treba vedeti. Opis kniige se dobi brezplačno pri A. KUPIC, Ljubljana, Gosposka ulica 7. ■ I?" rfHBBsaaasattnHaHaBHaHHHHBjF Naznanjamo vsem sorodn kom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog oz. oče, stari oče in brat, gospod Ferdinand Turna v soboto, dne-13. t. m. po kratki in mučni bolezni previden s tolažiii sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogieb draaepa pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. novembra 1926 ob 3 uri ponoldne iz hiše žaiosti Dunajska cesta 17, na pokopališče k Sv. Križu V Ljubljani 14. novtmbra 1926. iisgy.. Ža'n|cč'. ostali. Čevljarska zadruga » Liub« Sjani sp. roča vsem svojim članom, da je v soboto dne 13. t. m. premimi njen dolg >letni zvesti član, gospod Ferdinand Turna čevJjarsk* moister Pogreb nepozabnega tovariša bo > ■onedeljek, dne 15. novembra 192 ob 3 uri popoldie iz h še 2alrst Dunajska cesta 17 na pokopališče k Sv. Kržu LJUBLJANA. 13. novi-mb-a 192h. Potrti v globoki fužnostj naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaloshio -vest, da jc naša ljubljena In nepozabna mama, oziroma tašča, gospa FRANJA STOPAR vdova po drž. gozdarju dne 11. novembra ob 22. uri, previdena s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni za vedno zaUsnila oči. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 14. novembra ob 15. uri iz javne bolnice v Celju na m.estaio pokopališče. Radeče—Celje, dne 13. novembra 1926. 2alujoči; Alinka por. Čuk, Štefka por. Piannenstil, hčerki; Kristjan, slu; Rada por. Stopar, snaha; Franjo Čuk in Keinrich Pfannenstill, zeta; filnko Pianuenstill, vnuk ter ostali sorodniki. ZAHVALA. IVAN OBLAK se v svo em in v imenu svoje hčerke Mlcf iskreno zahvaljujem za mnogobrojne izraze prisrčnega sočutja, ki sem jih prejel povodom nenadomestljive svoje nepozabne soproge in mame gospe MARIJE OBLAK roj. KAN C za poklonjeno prelepo cvetje in vence ter za mnogobroino čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti. Dolžnost me veže se še posebej zahvaliti prečastiti duhovščini, društvu »Sokol" za spremstvo ter sokolskemu pevskemu zboru za v srce segajoče ža-lostinke. Istotako se prisrčno zahvaljujem tukajšnemu godbenemu društvu za spremstvo na njeni zadnji poli. Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem od bližnjih in daljnih krajev, ki so častno spremili pokojno, se najiskrenejše zahvaljujem. Vrfaniba, dne 10. novembra 1926. Ob smrti ljubljenega soproga se zahvaljujem iskrano vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali pa so se s soialnimi pismi spomnili njega in žalujoče družine! Zahvaljujem se za spremstvo pri pogrebu predvsem Direkciji drž. žel. v Ljubljani, zastopani po njenih najvišjih uradnikih ter šefih oddelkov in številnemu osobiu. Ravnateljstvu prisrčna hvala za počastitev z velikim šopkom s trakovi, osobju brzojavnega urada za krasen vejiec s smiselnim napisom o »neumorni delavnosti* pokojnika, ravno tako udana hvala mariborskim odposlancem žel. osebja, ki so prinesli pokojniku z vencem pozdrav iz Štajerske, spominjajoč se ga kot narodnega prveboritelja, prisrčna hvala sploh vsem, ki so posuli pokojnikovo zadnjo pot s cvetjem. Srčna hvala Se zastopniku uprave Narodnega gledališča, številnim umetnikom, zastopnikom tehničnega osobja za spremstvo in vsein drugim, ki so od blizu in daleč v tako velikem številu sledili krsti pokojnika. Izrecna zahvala za veličasten pogreb pa gre železničarski godbi in pevskemu zboru železn. godb. društva «Sioga», ki sta z žalostinkami dala sprevodu baš za pokojnika, kj je glasbo tako strastno ljubil, smiselno obiležje. S posebno hvaležnostjo se spominjam tudi vseh onih, ki so stali pokojniku ob dnevih njegove bolezni ob strani. Iz dna srca se tu zahvaljujem predvsem g. prof. dr. Š I a j m e r j u, ki je s svojim velikim zdravniškim znanjem, očetovsko skrblji-vostjo in sočutjem rešil pokojnika velikih bolečin in storil sploh vse, da mu olajša trpljenje na neizogibni poli v večnost. Hvaležno se spominjam tudi nad vse skrbnih in dobrih usmiljenih sester v Leonišču, ki so z velikim potrpljenjem in nežnostjo stregle pokojniku. ££l Končno še hvala vsem onim, ki so se udeležili maše zadušnicc za pokojnika. V svojem in imenu svojih otrok ter vseh sorodnikov Frani a SterbinšHova, vdova po žsl. nadsprsv m bivšem vodji brc. urada ca Dir. drl želv Ljubljani ZAHVALA. Povodom smrti našega predragega pokojnika, gespoda tovarnarja in posestnika, se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo gospodom pevcem, Športnemu klubu allirija«, vsem onim. ki so poklonili toliko lepega cvetja ter sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Mariji* nega Oznanenja v četrtek 18. t. m. ob 7. uri. V Ljubljani, dne 13. novembra 1936. Žalujoče rodbine: Zupančič, inž. Fr. Fine, E. Betetto, Jul. Betetto. so številni prijatelji in znanci počastili njegov spomin in nam izrekli svoje sočustvovanje. Zahvaljujemo se jim, kakor vsem onim mnogobrojnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se še posebe predstavnikom raznih oblasti, gasilnemu društvu, gg. pevcem, sokolski četi, učiteljskemu zboru in šolarjem osnovne šole ter onim, ki so mu prinesli rož in cvetja za zadnji pozdrav in zdravniku g. dr. Ropasu za izredno požrtvovalno in skrbno nego. V Novem mestu in Liubljani, dne 13. novembra 1926. Žalujoči ostali. POZOR 30 ženini In neveste Žimnlce mairace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane divane n tapetniške izdelke nudi najceneje Rudoli Radovan. tapetnik Krekov trg štev. 7 (ooleg Mesinega doma( J. SftjepuSiit 26 Sisak pri po rute Buljit ua-buri o »trn. no. uartita. re. io!« ia OStulr PO. tiebičio» n ru eu*, bil. H n M M PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št 4 (v lastni stavbi) Vflr KAPITAL in REZERVE preko Din 20,000.000 im Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. l! 3qhhhhh 0 @ Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni: 139, 146. 458 00 g] Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 30 par. Naimanjil znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—» Najmanjii xnt»«k Din t®-—, 4+ir*editvt Martinova nedelja Pridite danes na domačo zabavo s plesom ▼ gostiLno cPresern*, Rožna ulica 29. Dobra kapljica in p^grizak preskrbljen. 81959 Glavni dobitek Doma ubogih, Maribor. — Družinska hiša že dograjena. — Pred loterijo se vrii tombola v korist gradnje drugega dobitka »Doma ubogih.. 34302 Frizerski salon «Venus» Sv. Petra cesta 25 Ji K Novo otvorjen salon za dame in gospode. — Moderno striženje, friziranje, mani-k-ra, pedikira, masaža in barvanje las. — Izposojuje lasulje, prevzema šminkanje za gledališke odre. — Se vljudno priporoča It. Eapus 34248 Vulkanizira vse vrste gumija parna vulkanizacija P skalar v Ljubljani Rimska o. 11. 27«' Lastni izdelki! Nizke cene! Smučarske obleke kompletne po 830 dinarjev, telovadne oblačilne potrebščine in modni salon ta gospode priporoča c ob JinstTU in druitvo tvrdka Brata Capuder prej Pero Capuder Ljubljana. Vegova ulica i. 248 T. RABIČ Ljubljana SČPvorskn^ Sobo s kuhinjo in strojnoključavničar-sko delavnico "» električnim pogonom ie stroji oddam v najem — Naslov v ocla-nem oddelku »Jutra*. 34172 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer v LJubljani, Valvazorjev trg 266 dobe Pletilja r^t-ča vseh pletenin, dobi službo. — Ona, ki ima sroj stroj lahko pristopi kot dru-žabnica. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod Šifro •Stroj 8/80». 841B6 Kuharico katera bi samostojno vodila gospodinjstvo na deiell v večjem industrijskem kraju, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 34128 Jamskega obratovodjo absolventa rudarske šole z dolgoletno prakso v rudarstvu iščem za premogovnik Reflektant mora biti brezpogojno v samostojnem vodstvu verziran in kot tak zaposlen. Oferti s prepisi spričeval na oglasni oddelek cjutra* pod šifro cVerzirau in samostojen. 34122 Vajence strugarske in stavbno ključavničarske sprejme takoj železotovarna v Ljubljani Naslov v oglasnem odde'kn cjutra* 34112 Natakarico spretno in pošteno sprejmem za gostilno kavarno. Naslov v oglasnem oddelku pod šifro cB. D.» 31048 2 kolarska vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba pri mojstru — po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34148 Kuharico samostojno, ki opravlja tudi druga hišna in vrtna dela, išče notar dr. Senčar v Prevaljah — k tričlanski rodbini. Nastop z novim letom. plača po dogovoru. 33973 Več mizarskih vajencev 6 p r e j m e Josip Andlovic, strojno mizarstvo, Ljubljana, Domobranska cesta. 34116 Strojnika ki bi obenem opravljal tudi ključavničarska dela, sprejme takoj tovarna Poilak, Sv. Petra cesta. S4270 Pletiljo izvežbano v pletenju telovnikov, sprejmem v stalno akordno delo proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek . 34217 Dečka močnega ln poštenega, iz dobre hiše. sprejmem za pomoč skladiščniku exportne trgovine. Ponudbe s spričevali in sliko na oglasni od delek cjutra* pod značko »Takojšen nastop 87» 34287 Avtomonterja samostojnega, z daljšo tovarniško prakso. zmo-Znega vseh reparatur io motocik lov sprejmem. — Oferte na oglasni oddelek cjutra* pod šifro »Zanesljiv in pošten* 34311 Samostojno šiviljo fino, zmožno kavcije, sprejmem takoj — Stalno delo. dobra plača Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro .Samostojna šivilja* 34312 Trajno kodranje, vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 24 3 Avtomobile vsakovrstne in motorna kolesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Flor-jančič. Karlovska cesta 22. Pekarijo v industrijskem kraju oddam v najem. Naelov pove oglasni oddelek cjutra*. 34096 Pekarijo dobro idočo. na prometnem kraju v Sloveniji, z inventarjem vred takoj oddam proti primerni odškodnini, event. tudi s hišo vred prodam. Pismene ponudbe pod cPekarija* na oglasni •ddelek cjutra*. 3-1998 jfcproiaj je za takoj srednje velika dobro urejena tiskarna z rotacijskim strojem, stereotipijo, 3 brzotisni mi stroji, 4 tigelni, trije Linotife-stroji z izme-nialnim skladišči, elektromotorji in vsemi dobro opremljenimi teh ničnimi potrebščinami in inventarjem. Pogoji zelo ugodni. Interesenti, ki razpolagajo s kapitalom, nai se obrnejo na Jugoslavensko RUDOLF M0SSE Beograd Teraziie, pod Šifro J. B. 107- Čevljar, pomočnika pridnega in poštenega, srednjih let. sprejmem kot. poslovodjo (prvo moč) za fino in mešano trgovino — Na-slov pove oglasni oddelek cjutra*. 34047 Praktikantinjo odnosno učenko iz boljše hiše sprejmem v trgovino. Pogoj: primerna Šolska izobrazba. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na podružnico cjutra* v Mariboru pod cPraktikantinja*. 34041 Boljše dekle za. vsa hišna dela- ki zna tudi malo kuhati sprejme srospa dr. M. Ačimoviča^ — pravni fakultet. Subotiča 33951 Trg. pomočnika mešane stroke, vojaščine prostega, sprejme M Ber-dajs, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši. 33948 Potnika kateri potuje po vsej Sloveniji ter obi?kuje delikatesne, špecerijske in kolo-r.ijalne trgovine in je dobro vpeljan, sprejmem za prodajo Se vpeljanega predmeta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro 84258 , Postrežnico ki bi prala in opravljala težja hišna dela sprejmem takoj. Naslov pove oglsjni oddelek cjutra*. Postrežnico sprejmem v fino hišo. Zaposlena bi bila od 8.—11. in od 18.—15. Naslov v oglas, oddelka »Jutra*. 34S73 Dekle veiče šivanja, nekoliko kuhanja in vseh domačih del, išče službo pri kaki manjši rodbini. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro cA. 21». Korespondentka perfektna stenografinja in knjigovodkinja, z znanjem več jezikov in večletno prakso, išče mesta. Ponudbe pod cDrna in vestna* na oglasni oddelek »Jutra*. 34222 Inteligentna gdč. išče mesta v boljši hiši k enemu ali dvema otrokoma, ali k starejši dami. Naj bo kjerkoli. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cB. 17». 34224 Blagajničarka vešča vseh pisarniških del. išče službe Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod c Januar*. 34197 Absolventinja drž. dvorazr. trgovske šole, vešča samostojne slovenske in nemške korespondence, strojepisja, dobra računari-ca, išče službo v Ljubljani Prevzame tudi mesto bla-gajničarke Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod cPridna 21*. 34193 Zobotebnik čez 10 let stalno pri pokli-cu. samostojen v vsem delu z zlatom in kavčukom, želi premeniti mesto takoj ali pozneje v Ljubljani, oz bližnji okolici Cenjene po nudbe pod »2500» na oglas oddelek »Jutra* 34249 Uradnik išče primernega zaposlenja za popoldanske ure. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Honorar* 34257 Trg. pomočnik mlajša moč išče mesta v špec trgovini ali skladišču Gre 1—2 meseca brezplačno Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro •Vesten 120» S4253 Kinooperater z dolgoletno prakso, išče mesta. Ponudbe na naslov: Kinooperater. Mirna 26 — Dolenjsko Prodajalka dobro izvežhana moč bi vstopila v boljšo trgovino v bUžini Maribora. Poseduje dobro spričevalo. Nastopi lahko s lo. novembrom. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro cHrana in stanovanje v hiši*. 38906 Dober zaslužek! Kdo preskrbi poštenemu, trg. naobreženemu mladeniču. veščemu slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja mesto v pisarni, event. gre tudi za slugo ali inkasanta h kaki banki. Nagrada prva mesečna plača. — Ponudbe pod značko »Vesten 59* na oglasni oddelek »Jutra«. 34-59 Blagajničarka z dobro šolsko izobrazbo, išče službe v trgovini ali kaki pisarni. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Dobra moč». 84040 išče Kuharica službo pri samostoj- nem gospodu ali pri orož-Naslov nikih oddelku «Jutra» oglasnem 84297 Kontoristinja mlajša, dobro Izvežbana. z večletno pisarniško prakso, zmožna tudi večje podjetje samostojno voditi, želi mesto kontoristinje ali blagaj-nlčarke pri kakršnemkoli podjetju Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojno vod-stvo I*. 34280-a Kuharica vešča samostojnega gospodinjstva, išče mesta gospo-dinje ali kuharice pri manj. H, boljši družini. najraje v oko'Icl Maribora, eventuelno tudi kje drugje. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod »Samostojna 92». 34292 Angleščina Za angleške prevode sprej-mendijaka. Ponndbe pod cPerfekten 10> na oglasni oddelek cjutra» 34310 Za nemščino sprejmem učiteljico. — Ponudbe u oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Sloven*. 84318 Francozinja poučuje francoščino. Lahek in hiter pouk. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Francozinja*. 34323 »1« Salonsko garnituro in kredenco v prav dobrem stanju, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 34173 Pletilni stroj S/26, najboljše znamke ter v dobrem stanju, radi pomanjkanja prostora zelo poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 34163 Registr. blagajno National 69999 prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 34150 Stikalna plošča marmornata za 220 Volt in 80 Amper, trofaznim stikalom in varovalci naprodaj pri Fr. Stopica. LJubljana 341S9 Srečke Poskusite svojo srečo m kupite srečke za novo kolo drž razredne loterije pri špediciji Jugo|iort Ljublja na Tavčarieva 'Sodna> ul št 8 Ž60 «Tribuna» F B L. Začetnica zmožna strojepisja, slov. ln nemške stenografije, išče službo Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Začetnica* 34110 Vajenec išče učnega mojstra za strojno ključavničarstvo aH mehaniko - Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 84188 Vdova s finim nastopom, išče primerno službo k dami Govori nemško, italijansko, angleško in nekoliko francosko. ter je izvežbana sa potovanje Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Fortuna*. 84128 Kot ooslovodia ali prirezovalec gornjih delov iščem službo Zmožen sem tudi modeliranja. Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod suačko »Zmožen 216* 34216 Izurjena šivilja za perilo in obleke gre šivat na dom Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. S4214 Trg. sotrudnlca manufakturne is galanterijske stroke, dobra prodajalka, vestna in poštena. Išče nameščenja ▼ dobro ldoči detajlni trgovini. Gre tudj v mešano trgovino. Cenjene dopise prosim na oglafni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra prodajalka 100». 34191 Zaposlenost Išče vpokojenec, četudi le posamezne ure oa dan — sprejme delo tudi na dom Vešč je 6lov in nemškega jezika v govoru in pisavi ter administrativnih ln bla gajniškib poslov Cenjene 35851-a Trg. pomočnik išče službo s 1. ali 15. januarjem. Pogoj lirana iu stanovanje. — Ponudbe na podružnico cjutra* v Mariboru pod cZanesljiva moč*. 34108 Belo vezenje sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 34077 Službo hotelskega vratarja iščem. Zmožen sem slov., srbohrv.. češčine, nemščine, italijanščine in madžarščine Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod šifro vul.u:era Oiolurjl olruakl vozički in pneumattka po zelo nizki ceni Ceniki fran-ko - Prodaja na obrcLe Ljubljana. Karlovska C- 4 Tovarna dvokoles -o otro tkib vozičkov 198 Bukovih drv imam 5—6 vagonov zelo poceni naprodaj — Matija Jelene. Velike Lašče 34121 Ugodna prilika! Lepi platneni z a s t o r i z ■ jv:...: _inxui i Gospodinja &rednje starosti, iz boljše hiše, perfektna v gospodinjstvu in spretna v kuhanju j x ter vseb ročnih delih, želi idrijskimi vložki, za 1 okno službe pri bolnem po-podn in k temu spadajoče po-ali vdovcu. — Cenjene po- steljno pregrinjalo ter store nudbe na oglasni oddelek po nizki ceni prodam — . 84317 Gnoj proda Zupan. BIeiweisova eesta št. 9. 84320 Gramofon s 24 ploščami in novo psibo po ugodni ceni prodam — Nas'ov v oglasnem oddelku cjutra*. 34824 A. STRUPI orodaja trboveljskeg? oremoea in drv L|ub- li-na Pokopa'išl<' * Stelaže špecerijske, velike, kupi trgovina v Prečni ulici 8. 34809 4 stole dobro ohranjene kupam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značko cStoli». 84314 4 vagone sena dobrega konjskega, za dobavo v novembru in decembru, prešanega, kupim. — Ponudbe na ogl. oddelek cjutra» pod cSeno 9». 34051 18 hI vina letnika 1925 proda Josip Lah, Osluševci. 34202 Orehe in fižol kupite naj ceneje pri Sever 4 Ko., Ljubljani. 34308 Breja koza lepa naprodaj v Gradašk: lepa ulici 14. 34151 Več golobov čistokrvnih pasem proda M Omejc St Vid 4 lipicanski belci 12 let rtara kobila, žrebci 8 4 in 5 let stari, naprodai pri Kendovi eralski upravi na Bleda 83900 Psa foksterijerja starega 11 mesecev oddam brezplačno radi preselitve Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84227 Kanarček je ušel. Oddati ga je na naslov: Adamič. Dalmatinova 10/U 34219 Velik pes nemški ovčar s lepim patom brez znamke, se je za. tekel - Kdor ga pogreša, nai se obrne na oglasni od delek cJatrs* pod mačko 84207 »Volčji pes>. sta, z gOi Nova hiša 2-stanovanjska. davka pi sta, z gospodarskim poslopjem in z dvema vrtoma. n:i zelo lepem kraju, četrt uie od mesta Marihora. s takoj snjo vselitvijo poceni ua prodaj. — Vpraša'i pri i>o-družnici »Jutra* v Mariboru 33814 Enostanovanj. hiša prenovljena davka prusta z drvarnico m vrtom, v sre dini mesta Maribora, s ta kojšnjo vselitvijo, počni naprodaj — Pojasnila daje podružnica »JutTa* v Mar: boru. SS813 Naprodaj 2 novi hiši slični vilam, na peščenem prostoru, ob.-egajoči vsaka po 3 sobe z vsemi pritiklinami vred, ki sta kuicu takoj na razpolago v Sto-žicah, p. Jožica (pri Ljubljani). Pojasnila daje Fr. Jerko, Cernuče M4236 Kupim manjšo bišo najraje enodružinsko a nekoliko vrt3. v najbližjem ljubljanskem predmestju — Natančne ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Snho stanovanje*. 53560 Kmetsko posestvo lepo, kjer se lahko redi 12 gjav goveje živine, v industrijskem kraju pri Jeseni eah na Gorenjskem, pripravno tudi za obrt, naprodaj. Pojasnila daje Anton Lipovec, Koroška Bela 65, Siov. Javornik 33862 Enodružinsko hišo novo, na periferiji mesta ugodno prodam Pos-edo-valci izključeni Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra, pod »Hiša :88». S4289 Parcelo 700—1400 m' kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cena in lega* 84213 Hišo s 4 sobami kuhinjo, vežo, kletjo, lepim vrtom in nekaj delavnic z električnim pogonom, vodovodom, takoj vse prazno, prodam Hipoteke na periferiji mesta. — Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra*. 34200 Enodružinsko hišo s prostim stanovanjem in vrtom ter trgovsko hišo v Mariboru in več posestev proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica štev. 19 34119 Trgovsko hišo z inventarjem in blagom, gospodarskim poslopjem ter 2 orali zemlje, tik okrajne ceste, v zelo prometnem kraju na Murskem polju oddam v najem, event tudi •odam. Ponudbe na naslov ivar, Ljutomer. 34192 m Stanovanjsko bišo kupim v bližini gl kolodvora ali Tabora v Ljubljani (vsaj tostran Ljubljanice). Plačam takoj Posredovalci izključeni. Ponudbe na poštni predal 137. Ljubljana 33986 Hišo v Kamniku anonadstTopno, s korpora-cijsko pravico, ugodno prodam Zelo primerna za v».a-kep obrtnika Ponndbe na oglasni oddelek »uno vaških ln trgovskih hi6, etavbitt v mestu in okolici, »plinov, gostiln ueodno na prodaj. Naprodaj tudi več pose6tov — najem in zamena. 34304 Ugodn; stavbne pogoje za zidanje I:čnfh družinskih hiš — preskrbo i«riraemih stavbišč. uzodno obrestovan je varno naloženih vlog nudi kredit in stavbna za druga cMojmir* Mar bor, RotovgU trg 4- 34303 Enonadstropno hišo v najboljšem stanju v Mariboru proda Hoifc Ivan — Maribor. Koroška cesta 24 o4 Hišo l vrtom ab majhno posestvu v blif-nji ljubljanski okolici kupim — Ponudbe na oglasni oddelei cjutra* pod šifro cMirni dom 74» 34274 Jmf Realitetna pisarna družb, sos Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda: VILO, dvostanovanjako — predvojno. 500 m= vrta, blizu Tivolija, 200.O00 Din — Ugodni plačilni pogoji; VILO. predvojno »enija-koliski okraj. Irictano-vanjsko, velik vrt, sta-novauje kmalu — 240.000 Din; VILO. enonadetr., tnst-anr-vanjsko, po 3 sobe. priti-kline, bUzu glavneera kolodvora, Din 435.01 «t — Letni donos 30.000 Din; VILO, enoaadstr. novu zidano, 5 sob, kopalnic,, nritikline. 8000 m' vn», Poljansko predmestje — Din 830.000; VILO. enonadstr., dvooru-žinsko. stanovanje firosto, velik vrt. Rožna dolirj, 165.000 Din; ENONADSTROP HI£0 na Glincah, 8 stanovanj, eno prosto, prostorno dvorišč, in lepo urejen vrt -100.000 Din; NOVO Hiš'"1. »aodTuir.isko, še nedokončano. i3O0 ni* vrta, posebej še 1 parcela, predmestje. 50.cmi Din; IIIšO. enonadstr. tri»uuo-vanjsko. festsobno kon-fortno stanovanje kmalu prosto, vrt, tik tramvaja, 280 000 r>in; IIIšO, dvonadetr., 6 osnovanj, dvosobno na razpolago. vrt. dvorišče. Din tso.ono-, HIŠO. dvenadstr.. tn sta, kovanja po 3 sobe. priti-i.line, "o minut od tv-šte, -S5.0IV1 Din; HIšO. pritlično, i stano' a-oja, dvosobno ca rar.po-laeo, dvorišče. Sp šička. Din 50.000; HIŠO, pritlično, več stjm.->-vanj. vrt, dvorišče. Glio-ce - Din 45.000: Veliko število hiš m vil v Ljubljani ia predmestju, trgovskih, gostilniških in obrtnih posestev, kmet, stih posestev, stavl.iš^, največja izbira, najugodnejše cene. Odda: TBGOVSKI LOKAL z Izložbami dva prostora — v me6tu; TRGOVSKI LOKAL z i»- Iozbo. prometna oliea; SOBO, opremljeno, za zakonce. S4271 Vili stično hišo boljšo — v Ljubljani ali predmestju kupim. Plačam takoj Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod š'fro »Kupna pogodba*. 3429S Novo hišo v Zagrebu blizu drž kolodvora, z 2 velikima in 2 majhnima sobama, kletjo ter 13o m1 vrta proda za 55.000 Din Gošpert, Trojanska Patine, Zagreb. .".4109 Ekonomijo cca. 30 ha na Dolenjskem oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. C321 Stavbno parcelo tudi manjšo hišo aH viio kupim. Ponudbe i ©eno in označbo mesta na og'a«ni oddelek »Jutra* pod šifro »Mesto 77. 34264 Sv. Petra cesta 18 proda: VILO v Kožni dolini, novejšo. podkleteco. večj. stanovanje takoj, vrt in elektrika - 160.000 Din. Plačilo ugodno; VILO pri bolnici, novo. tti-risobno stanovanje takoj, podkleteao. vrt 170.000 bin; HISO v Sp Šiški. enonadstropno, vrt. elektrika — 120.000 Din; VILO tik tramvaja enonadstropno. štirisobno stanovanje takoj, velik vrt — 245 000 Din; TRGOVSKO HISO v Trnovem, vrt. Din 130.000; 1RGOVSKO UISO v m-etu na Gorenjskem, podkle-teoo. 3 lokalov velika stanovanja na glavnem trgu. pripravno ta vsako trgovino - Din £60.000; POSESTVO. 4 or«'e, pri Mokronogu — SO.OOfl Din; POSESTVO. 17 oralov prt Celju - 60.000 Din: POSESTVO. 8 orale, Litiia, lepa hiša — 60.000 Din. 8491 £ckaU Vinotoč v Mariboru i obBirnim inventarjem. t» liko kletjo, sredi mesta' pro da lastnik K Kos, Maribor, Klavniska ulica 12. S4180 Gostilno . dobro idočo vzamem v najem, najraje na deželi ali bližini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod .Gostilna 88». 843011 Večji, lep lokal primeren za pisarno ali ordinacijo prevzamem, ev. v dražbi kot sonajemnik. sli podnajemnik; v ta namen išCem interesenta in lokal. Ponudbe pod mačko pod šifro pod .Ceatrum 20» 34036 Dijaka ali akademika sprejmem na hrano in sta-novanje Naslov v oglas, oddelku »Jutra*: £4005 Sobo opremljeno ali prazno, zračno, s posebnim vhodom išče s 1, decembrom t 1. zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Poseben vhod 926». 33926 Opremljeno sobo z zajtrkom oddam v Siškl Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33919 Stanovanje obstoječe iz 3—4 sob z vsemi' pritiklinami — tudi v novi hiši. iSčein. Ponudbe ■pod «Konfortno» na oglasni oddelek »Jutra* 32744-a Kot sostanovalca sprejmem gospoda v Hrenovi ulici 19 — pritličje. 34263 Zakonski par brez otrok, išče prazno solnčno stanovanje ali tudi samo eno, ozir. -dve sobi. Plača naprej. Posodi ečjo vsoto. Ponjidbe pod Sotnčno 60» na oglasni oddelek »Jutra». 34260 Čisto sobo posebnim vhodom in s hrano ali brez, išče gospod. Ponudbe na oglas. oddelek Jutra* pod šifro »Cen.-iS. 34277 Opremljeno sobo snažno, v sredini mesta oddam s 15. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 34276 Prazno sobo vhodom s stopnio oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34220 Sostanovalko sprejmem k gospodični v Ilirski ulici 20/11. 34279 Majhen lokal s delavnico ali brez, iščem na prometnem- * kraju. - Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod .Lokal 10».' ' ' " 34226 Gospodična zmožna tudi nemščine, išče gostilno v najem ali na račun. — Event. gre tudi k-otrokom. Ponudbe pod šifro .Majusa* na upravo Jutra v Celju. 34206 Gostilno in trgovino, s tujskimi .sobami, in velikimi skladišči; ter njivami, z vso opravo oddam v najem. Pojasnila: daje lastnici Marija Ilrasl, Ljubljana, Ahacljeva 5. '..■.-" 34187 Dober plačnik išče v centru mesta v boljši hiši eno ali dve oprem Ijehi mesečni sobi_ s strogo separiranim! vhodom «a iS november ali 1 december Cena postranska stvar — Pismene ponudbe pod šifro »Vhod s stopnic« na oglas oddelek »Jutra.. 33722 Stanovanje sob, kopalnice in priti-klin oddam za takojšnjo vselitev Naslov v oerlas oddelku »Jutra«. 84294 Sobo s hrano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34280 Sobo prazno ali opremljeno, ;mestu, s posebnim vhodom in solnčno lego .iščem, najraje .pri hišnem gospodarju ali. stranki brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod pod šifro «Prazna soba 62». 34262 Gostilao vzamem v najem. Ponudbe pod «Xajemnik -gostilne* aia oglasni oddelek cjutra*. 34254 Lokal v prometni, ulici z opravo oddam. Nailov v oglasnem oddelku »Jutra*; • - 34290 ; Lokal v sredini mesta Ljubljane, b popolno mesarsko opravo in vodovodom ter eno iz lokala vodečo šobo. pripraven tudi. za.. drugp _ obrt, prodam, event. dam tudi v najem. Nastov v. oglasnem oddelku »Jutra*. . 34281 Avto garaže (bivše Thalerjeve garaže) • d d a m na TržaSki cesti. S4319 Lokale za delavnico oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavnice: 34321 Lokale za skladišča ali tovarniški obrat oddam. Ponudbe na oclasni oddelek n znanost', Celje, Razlago»a ulica 8. Gospod srednjih let. službujoč kot irivatni uradnik, s 30.000 )in- kapitala, priden, želi znanja v svrho ženitve z jospodično ali vdovo z ne-caj premoženja Ponudbe s sliko pod šifro »Resen 101« na oglasni oddelek cjutra> 34101 Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov Poseben oddelek za popravila. Uprlaševanje in popravila za Glasbeno Matico, Konserva-torij in druge institute izgotavlja moja tvrdka Toč. na postrežba, zmerne cene. tudi na obroke Izdelovalec klavirjev R. W a r b i n e k, Ljubljana. Hilšerjeva nI. 5. 34230 Koncertne citre dobro ohranjene, preigrane, note, šatuljo in nekaj strun proda za 600 Din Milkovič, Vidovdanska 16. 34250 Prej nego shranite Vaše letne obleke, plašče, kostume itd., dajte jih kemično čistiti in likati pri tvrdki JOS. REICH LJUBLJANA, Poljanski nasip 4-6. Gou^uuuau,uuuuaaan^oaDCoiiono Naznanilo! 11906 a Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril poleg novih mestnih stanovanjskih hiš za Bežigradom mesnico Z vsak dan svežim mesom in drugimi mesnimi izdelki. — Za obilen obisk se slavnemu občinstvu vljudno priporočam. S spoštovanjem FRANC HUDNIK. L. -J3 □□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□GOCJUaClDGaDODGGaDDDC Gramofon dobro ohranjen, s 50 ploščami prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34152 Trgovec 29 let star, inteligenten ln simpatičen, želi resnega znanja v svTho ženitve z do 251etno, simpatično, tr-:ovsko naobraženo gospo-tično. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Diskreten*. 34211 Kmetski fant posestnik, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok, staro 20—38 let, ki bi imela 100.000 Din gotovine. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34210 Samostojen obrtnik želi znanja v 6vrho ženitve z gospodično ali vdovo, s primernim kapitalom — v svrho povečanja obrti. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Trezen obrtnik». 34181 Kmetski sin srednjih let, s 50.000 Din, želi poročiti gospodično ali vdovo od 25-^-35 let staro, ki ima posestvo ali trgovino. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutrx» pod šifro »Resno 08». 34083 Pozor, trgovci! Z uj>eljavo dobro idočega, skoraj vsakemu potrebnega ter pri nas še nepoznanega predmeta., si pridobite mno. £0 novih odjemalcev Zahtevajte nadalnja pojasnila pod »Lep zaslužek* na ogl oddelek »Jutra*. S4125 Belo vezenje sprejmem na dom. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra* 34077 Restavracija «Roža» Židovska ulica 6. Domače koline, znižane cene, izbomo vino Abonenti se sprejemajo j-o isti ceni kakor v uradniški menzi. — Se priporoča A. Smid. 34242 Mlad uradnik Ceh, želi slovensko dopisovati z inteligentno gospodično. Dopise pod »češko za 6lovensko» na oglasni oddelek »Jutra*. 34283 Kateri inteligent mi ozdravi srčno bol? Dopise pod »Vrnite rože* na oglasni oddelek »Jutra*. 84170 Gospod star 26 tet. ieH znanja z gospodično, simpatične zunanjosti v svrho skupne zabave v zimskih večerih Odgovor, event. pripombe po' »Marivoj 3» na oglasni oddelek »Jutra«. 54265 Trg. pomočnik ki hoče dobiti dobro plačo in 6talno mesto, mora biti obenem izložbeni aranžer. V oporo se Vam nudi knjiga »Izložbeni aranžer« s 183 slikami in navodili. — Cena 60 Din. — Podružnica »Jutra* v Celju «333*. 34198 Novorojenčka sprejme na rejo po dogovoru Ivana Škafar, Breg 16 —• pritličje. 34189 Dežnike vseh vrst prevzamem v komisijsko prodajo v večjem okraju, kjer je le en dežnikar in bi se dežniki v veliki meri prodali, ker je trgovina ob glavni državni cesti Sigurno jamstvo lahko na posestvu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra». S4272 JlajmoDerMjše gramofone gramofonske plošče (šla-gerje) v veliki izbiri, po-same-ne dele in ves pribor se dobi najboljše in najceneie pri Em Fischer, zagreb Sudnička ul. 3„ Jurišič«wj 6. llustrovani katalog in popis pio^č zastoni ■TRMPILjE ?a-ve. P ANT. Ljubljana ČERNEi Okraske in svečke za bož'čno drevo, razglednice božične, novoletne itd. na debelo in drobno po čudovito nizkih cenah pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica. 11739-a SREČKE državne razredne loterije nudijo nedvomno največjo možnost dobitka, ker je vsaka druga srečka izžrebana. 208 a Največji dobitek v najsrečnejšt m slučaju Din 4,200.000 razen tega nebroj visokih dobitkov po več stotisoč in mnogo tisoč dinarjev. •• Prvo žrebanje se vrši 11. januarja 1927 Cena cele srečke .... Din 100 Cena polovične srečke . Din 50 Cena četrtinske srečke. . Din 25 Naročila za srečke sprejema že sedaj Zadružna hranifinica ieg. in pos. gosp. zadruga z o. z LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 19. toči v Prvi dalmatinski kleti, F o vodnik, M A R I B O B, Mesarska ulica štev. 5. H797t Ocarinjenje vseh uvoznih' izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno lu po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarvkova 9 nasproti glavne carinarnice — Vse Informacije brezplačno. Pogubo vsaki družini orinašajL .ialezljivt borzni Kako se jih ubra riite izvestr z knjigi Or. Josip Tičar- Cena s poštnino vred Din 19-50 irnge v (,&• A jga A | bonboni vsebujejo I KHU Vb zdravo organsko mano in redijo kri. Biedoličnost in nervoz-nost ozdravijo temeljito in vsaKi dan bodete on njih uživanju polnejši m krepkejši. — Brezplačna navodila ln cenik Vam pošlje Dr. V. Marin, Zagreb, Opatovina b. Kupim grelne cevi (Rlppenr&hre) z notranjo svetlobo 70 mm. (gozdnega). Nadalje rabim več voznikov za izvoz krljev iz gozda na žago, ter jamčim istim najmanjši dnevni zaslužek Din 1501— Ponudbe je poslati na: A. Kaj! e i, Kočevje. 11867 t Gospodje, če pol eWe delavsko ohlfko modne Hače neiie -ko obieko molili irilet raglan 6r.o suknjo smok' g frak v veletrgovini J. GrsbM, LjiiSljuno Na drobno Mestni trg Na debeli ki uvaža v velikih množinah sukno v vseh cenah in kvalitetah Zadnfe novosti blaga za damske plašče in kostume. od 1"0 — 3000 sveč svi-tlobn. moči Za vsako notranjo in zunan o iazsvet ijavo. Eksplozja izkl'učena Biez duha po petroleju Enostavno obiatovanje. — Mnimalna upoiaba petroleia. „PETRO?LIK'" dsgra- Oraškoviceva 58 35 rsinovrstnlH modem Kal»eč)a sVIadlšia u SKS H Kenda, Liubl ana Mestni trg 17. 2.000 Din nagrade tistemu, ki mi ta«o al '.a mesec lebrnai presne' lepo, komfortno stenoi/an e 4-6 sob. ^ajemn na osiransUs stvai Najamem tudi v Io Hi kaj sečnega Ponudbe na poštn oredai L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni trg 19 izdelovatell deinibov Na drobno' Na debelo' Zalog* sprehajalnih palic Mul dežniki « nannvo nrenbiece.o ■aiHBBBasniBiaBeMBBmBDiBaei OZO! i Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. g., ker nh .ovama los. Reich, ljubi ana, PoiiansK nas p 4-6 pobarva najlepše v različnih barvah Spreiemafišee: Šeien&urgaua ulica 3 Postrežba točna Cene zmerne Š* S t n » R il U il ■ s U •» B En«.«*............• —---------- arawaMK3ttaa»MBBaaaB8a»BiaaaagKBas!S3«Ma«B»wg □oaopanr -ni^an. cciic n i3ivcc.t »Ktau. .če avo*oies, motorjev, otroškit vozičkov, šivalni i strciev vsa •covrstnlh nadomestnih d e o v jneumatike ^osebn uddeiet iii jopolno popravo _;najlira nje n poniklanie dvokoles otroških vozičkov, šivalnih stro je v itei. t'todaja na obroke. — Ceniki franko „fRiBU(ifl F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov i lubliana ^ari; Skka cesta 4 > Na prošnjo lastnikov se vrši vled sklepa okrajnega sodišča Tržič z dne 28 okt. 192t> Nc 541/26 "ppostovolina javna dražua šte — PIRA O. O., Zagreb J Račkoga ul. 7 d. nrvovrstno n< vo iobo poiolnoma dozorelo dobite p used Prva h. vaška tvor n ca sa-sme ašena mesa mast M.GM0VIC nm P E T it I N J A Glav. zastop za Sl<»eiio: r, R BUNC in DRUG T) L u l»ana C^^e Veletrgovino vina in žgan h oiiač z vsem mventariem, dobro vpeliano, prodamo al. zamenjamo pod zelo ugocin mi poboji. Kismene ponudbe pod „V nara P-38a* na INTtRREKLAM D D. ZAGREB, 5trossmayerova ul o -ism« Okrasite si Vas dom! .60 a Lepa si kd na z du ^naino dvigne prijetnost sobe. Naš zavod Va 11 nudi najbo j e in najcenejše proizvode pod najugodneišimi plači n mi pogoji. Imumo v zalog' različne slike raznih velikosti in sicer ume ni isk, hel oehromov tisk, heliogravirane, vol|n«m tisku itd p-edstavljajoč madone, svetnike, kralje, pokrajine, zgodovinske slike Ud. — Okvirjenje vseh vrsi slik najceneje. — Ve ika izbira okvirov. Znatne plačilne olajšave. Zahteva te brezplačne ponudbe. rgoiina metntn, tvomlško skladišče slik in olcvriev orvih svetovnih hromit II Cd 48 Telefon 21-27. ©BITKI drž. razr. loterije podvojeni Pravkar je izšel razpoied XIII. državne razredne loterije za katerega se vse živahno zanima in bo gotovo sprejet z veseljem. Relativno nizke cene in velika množina zadetkov solidno obratovanje, točna izplačila dobitkov je vzbudila zanimanj in zaupanje v institucijo državne loterije med naiširšimi plastmi naroda Povpraševanje po omenjenih srečkah je znatno narastlo, da jih je zman kalo in so tisoči in tisoči ostali praznih rok. Pa tudi v inozemstvu so se začeli zanimati za našo razredno loterijo tako, da ie bila razredna loterija prisiljena zvišati število srečk od 1 a 0.000 na 250.000. Za dosego tega smo bili primorani tudi ceno srečk dvigniti za neznatno svoto in sicer od 80 na 100 Oin za komad. Nasproti malemu zvišanju cen srečk pa so se znatno dvignili dobitki, ki bodo izžrebani. Pri prejšnjih žreban,ih je znašal glavni dobitek in premija 1 miljon ^00.000 Din, pri sedanjih pa bo znašal m 00.000 Din Prej je bilo 6 premij, sedaj pa jih je kar 12 in so tudi znatno zvišane. Skupna svota enega žrebanja v enem kolu je znašala poprej 39,000.000 Din, sedaj pa 82 milijonov Din, torei več kot še enkrat toliko Nadalje je tudi žrebanje izpremenjeno. Poprej je trajalo dva dni, sedaj bo gotovo v enem dnevu. Namesto HO.OOn številk bo žrebanih 125.000 in sicer bo velja« vsak žreb za dve številki. Tako bo mog če, da bo eden lahko kupil eno «rečko z dvo no ceno in dvojno vrednostjo za eno žrebanie in zadet dvojni dobitek. Ta sistem se izvaja pri nemških loterijah že skozi več let in se je zelo obnesel. Neizpremenjeno pa ostane, da bo gotovo izžrebana vsaka druga številka. 3HF* Toaa odtrgati ter aafpozneie do 6. anaar>a aam odposlali. Naročilnica na glavno kolekturo državne razredne loteri;e: Bankovno Komanditno društvo A. REIN i DRUG Zagreb Gaeva ulica štev. 8 Trs I. štev. 15 Teiefon n-9* reierer 7-03 Preradovičev trs 5. Teiefon 188. Žrebanja f. razreda dne 11. ianuaria 1927 Za 1. žrebanje XIII kola državm razredne lotenie naročam: _______ kom celih srečk „ . i 00*— __kom polovičnih srečk po Din 50*— --kom. četmnskih srečk , , — Kupnino teh srečk v skupnem znesku nakazal sem Vam danes po ošm nakaznici gara oakažem Vam po prejemu sreč!- potocn post čekovni vpla&Inice. Ime in priimek: Mesto:---- Natančn' nasiov: 'aoroia st lataneno n citunro ZOOiflltl. Urejuja frtne Puc. Izdaj« sa Konzorcij «Jutxa» Adcii Ribnika:. Za Narodm uskaroo dd kol dskarnarja t:zo icaeraek i* iBscrauu del jt odgovor«) Norak. Val t Ljubljani.