Jo LETO I — št. 5 DOM2ALE, 13. maj 1976 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ PREDVIDENI DNEVNI RED SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V MESECU MAJU 1976 Gospodarska gibanja v občini Domžale v letu 1975 in analiza poslovnega uspeha Celoten prikaz gospodarskih gibanj in poslovnega uspeha gospodarstva občine Domžale v letu 1975 je zajet v 13. številki Biltena. Pri sestavljanju Biltena smo spremenili malo sistem prikazovanja posameznih področij tako, da se za kratkim opisnim delom nahajajo takoj tabelarni prikazi posameznih rezultatov. V opisnem delu so povzeti in poudarjeni nekateri bistveni elementi, ki so vplivali na gospodarska gibanja in na sam poslovni uspeh gospodarstva, v tabelah pa so zajeti tudi ostali podatki. Na ta način smo skušali Bilten napraviti bolj poljuden in ga približati bralcem. Vsebina Biltena je razdeljena po posameznih področjih in obravnava kmetijstvo, industrijo, trgovino, gostinstvo in turizem, zaposlene in osebne dohodke, poslovni uspeh gospodarstva, investicije in predvidevanja gospodarskih gibanj v letu 1976. V okviru obravnavanja poslovnega uspeha gospodarstva smo bolj kompleksno prikazali poslovanje petih organizacij združenega dela, ki so se nam zdele zanimive iz različnih vidikov. Te organizacije so: Tosama in Induplati, kjer so zelo solidno poslovali; Helios, ki ima konstantno velik uvoz; Slovenijales, ki je kljub slabemu poslovnemu uspehu dosegel izreden uspeh z največjim zunanjetrgovinskim presežkom, in TOKO, kjer so v celoti dosegli dober poslovni uspeh, TOZD Usnjarna pa je zaključila poslovno leto z izgubo. Iz celotne analize gospodarskih gibanj lahko povzamemo, da je bil poslovni uspeh gospodarstva v letu 1975 relativno slabši, kot v letu 1974 in kot je kazalo še v prvi polovici leta 1975. Zelo ugoden rezultat je bil dosežen na področju zunanjetrgovinske menjave, kjer se je primanjkljaj zmanjšal za 17 %, pokrivanje uvoza z izvozom pa je bilo precej iznad poprečja v SRS in SFRJ. Stopnja zaposlovanja je bila iznad pričakovane in predpisane z resolucijo, saj se je število zaposlenih povečalo za 5 %. Nominalni osebni dohodki so se v letu 1975 povečali za 26 %, realni osebni dohodki pa so se povečali le za 0,2 %, zaradi povečanja življenjskih stroškov. V celoti so bili osebni dohodki v občini še rahlo izpod poprečja v SRS, kjer so znašali 3.521 din. Iz analize pričakovanih gospodarskih gibanj v letu 1976, ki je izdelana na podlagi delovnih organizacij in na podlagi republiških predvidevanj možnosti gospodarskega razvoja, je pričakovati v letu 1976 še relativno slabše uspehe, kot so bili doseženi v letu 1975. Zato bo potrebno napeti vse sile, da bi lahko uresničili cilje, ki so bili sprejeti z resolucijo o družbeno-ekonomskih izhodiščih razvoja občine Domžale v letu 1976, ki jo je sprejela skupščina. Informacija o dogovoru o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976 - 1980 Na temelju dogovora o družbenem planiranju in v pripravah srednjeročnega plana je bil izdelan na podlagi plana delovnih organizacij in samoupravnih sporazumov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti Dogovor o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976 - 1980. Dogovor zagotavlja usklajen razvoj posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti v srednjeročnem obdobju. Dogovor in samoupravni sporazumi posameznih interesnih skupnosti so sedaj v fazi podpisovanja in bodo služili kot izhodiščni dokumenti v sami pripravi plana. Ti dokumenti so rezultat večkratnega usklajevanja na vseh ravneh in bodo s samim sprejetjem plana, zlasti pa z uresničevanjem posameznih postavljenih ciljev, dobili svoj pomen. Poročilo o delu Zgodovinskega arhiva Ljubljana na območju občine Domžale za leto 1975 in predlog delovnega načrta za leto 1976 ter Poslovno poročilo Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju za leto 1975 Skupščina Kulturne skupnosti Domžale in njen izvršni odbor sta že večkrat razpravljala o financiranju medobčinskih zavodov, ki opravljajo tudi za domžalsko občino arhivske, muzejske in spomeniško-varstvene naloge. Že pri sprejemanju lanskega finančnega načrta in pri sprejetju finančnega načrta za leto 1976 je skupščina Kulturne skupnosti sklenila, da bo financirala dejavnost teh zavodov le na osnovi konkretnega programa del na območju občine. Že lansko leto je uspelo urediti financiranje na osnovi konkretnega programa z Muzejem Kamnik in Zgodovinskim arhivom Ljubljana. Problem pa je financiranje Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, ki temelji na stalno določenih odstotkih v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami in ne na osnovi vsakoletnega programa. Tako za razmeroma visoka sredstva, ki jih daje Kulturna skupnost za osnovno dejavnost tega zavoda, ni opravljeno tudi ustrezno konkretno delo za našo občino. Tudi na skupščinah Kulturne skupnosti je bil tak odnos večkrat kritično obravnavan in zaradi tega je bil zadolžen izvršni odbor, da za leto 1976 doseže sporazumno rešitev za izvajanje programa in njegovo financiranje v letošnjem letu. Dejstvo namreč je, da se sredstva v odstotkih neprestano večajo, čeprav se sredstva za samo Kulturno skupnost manjšajo. Ker se temeljna dejavnost financira po določenem ključu iz sredstev kulturnih skupnosti gorenjskih občin, odpade na našo občino 16 %, kar znaša 120.000 din. Ta sredstva se delijo na sredstva za temeljno dejavnost v višini 90.000 din in za spomeniško—varstvene akcije 30.000 din. Že ta razdelitev sredstev kaže na to, da Kulturna skupnost daje velika sredstva za obstoj zavoda in da ima zelo malo od njegove dejavnosti na območju občine. Iz poročila, ki ga je posredoval zavod,je lahko razvidna samo ena akcija v naši občini, to je restavratorska dela v Krtini, kjer so bile odkrite freske iz 2. polovice 15. stoletja. Pa tudi ta naloga je planirana za daljše obdobje. Zgodovinski arhiv Ljubljana je nadaljeval začeto delo varstva arhivskega gradiva v občini. Glede na pomembnost tega gradiva je bilo težišče na strokovnem in tehničnem področju obdelave posameznih gradiv z namenom, da se gradivo evidentira, vrednoti in primerno zaščiti. Tako je bila izdelana evidenca nad 50 tirni ustvarjalci in imetniki gradiva v občini. Poleg tega je služba za zbiranje začela sistematično zbirati gradivo pri 33 ustvarjalcih in tudi glasila, ki izhajajo v občini. Predlog delovnega programa za leto 1976 zajema vrsto nalog, med katerimi je brez dvoma velikega pomena sistematična postavitev prevzetega gradiva v novem arhivskem skladišču v gradu Krumperk, nadalje ureditev gradiva fonda občine Domžale (1919-1968) in gradiva fonda občine Lukovica (1934-1940) in še vrsta drugih akcij. Poleg tega pa bodo tekle tudi priprave za razstave, ki bodo ponazorile naš povojni razvoj z originalnim gradivom za čas od 1945—1947. leta. Finančna sredstva, ki so predvidena s strani Kulturne skupnosti za dejavnost v letu 1976^ znašajo 72.000 din in bodo služila za zgoraj navedene dejavnosti. Analiza stanja kmetijstva v občini Domžale Analiza je prikaz stanja kmetijstva v občini Domžale, po preteku petletnega obdobja delovanja pospeševalne službe ter izvajanje občinske politike na področju dela te gospodarske panoge. Prikazano stanje bo služilo kot osnova za bodoče usmerjanje razvoja v planskem obdobju 1976 -1980. Analiza nam daje osnovo za naslednje ugotovitve: — da so bili v preteklem obdobju vloženi znatni napori in materialna sredstva tako s strani neposrednih proizvajalcev, kot družbe za izboljšanje stanja v kmetijstvu; — da je bila politika skupščine občine Domžale do razvoja kmetijstva neposredno, zlasti pa preko sklada za pospeševanje kmetijstva in v zadnjem času Kmetijske zemljiške skupnosti, vseskozi izrazito pozitivna; — da pa so bili vsi ti napori premalo, da bi bistveno dohodkovno okrepili kmetije kot ekonomske proizvodne enote in niso mogli znatneje vplivati na izenačevanje socialne varnosti kmečkega človeka z ostalim prebivalstvom; — da je treba razvoj kmetijstva zagotoviti v okviru razvoja celotnega agroživilskega kompleksa, zlasti pa se je potrebno bolj smotrno organizirati v samem kmetijstvu ter najti neposredne oblike povezovanja med proizvodnjo in potrošnjo; — da smo s programiranimi akcijami in dosedanjimi naložbami v modernizacijo kmetij in njihovo tržno usmeritev dosegli, da kljub deagrariza-zaciji, neugodni starostni strukturi kmetov in razdrobljenosti posesti, proizvodnja ni nazadovala, pač pa se je celo povečevala in da imamo precejšnje število vzorno urejenih kmetij; da je nagel gospodarski razvoj, zlasti industrije in še hitrejša urbanizacije, sprožil reakcijo prebivalstva, da je začelo kmetijski in gozdni pro- 99057409818939 stor vrednotiti drugače in bolj poglobljeno, namreč kot osnovo biološke eksistence in reprodukcije. °OSLOVNO POROČILO občinskih samoupravnih interesnih skupnosti i skladov za leto 1975 Strokovna služba za samoupravne interesne skupnosti in sklade pri Skup-losti otroškega varstva je pripravila poslovna poročila in zaključne raču-le vseh občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in skladov. Tako je / posebni brošuri zajeta celotna problematika s področja skupne porabe n del splošne porabe. Čeprav so v poročilih podrobno obdelani vsi finančni podatki, pa je vendar nakazanih tudi vrsto problemov, s katerimi so >e v preteklem letu ukvarjali samoupravni organi skupnosti in skladov. Glavne značilnosti iz tega poročila so zajete pri posameznih interesnih skupnostih in skladih in zaradi tega povzemamo samo nekatere bistvene značilnosti. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST je organizirana na delegatskih osnovah in je v svoji mandatni dobi trikrat delala na skupščinah, njen izvršni odbor pa je reševal problematiko na 11. sejah. Osnovna vprašanja, s katerimi se je ukvarjal izvršni odbor so bila: vprašanje financiranja osnovne in razširjene dejavnosti osnovnih šol, Vzgojnovarstvenega zavoda. Glasbene šole, Posebne osnovne šole Homec in vprašanja sofinanciranja Delavske univerze. Vzgojne posvetovalnice Ljubljana in Vzgojnega zavoda Janeza Levca. Na zborih delovnih ljudi so predstavniki OIS zagovarjali srednjeročni program razvoja vzgoje in izobraževanja v občini in se v odboru za samoupravno sporazumevanje dogovarjali za zagotovitev sredstev za redno dejavnost in za razširjeno dejavnost na drugih področjih. Tekoče je izvršni odbor reševal tudi kadrovska vprašanja in vse tisto, kar neposredno zadeva šolo: povečanje števila oddelkov podaljšanega bivanja, analiziral možnosti in pogoje za delni prehod na celodnevno šolo, razširjanje materialne možnosti za boljšo organizacijo šolske prehrane, organizacijo šol v naravi, zajetje učencev v malo šolo, brezplačni prevoz šoloobveznih otrok in vrsto drugih vprašanj, med katerimi je bilo tudi vprašanje kombiniranega pouka. Na območju občine imamo 8 popolnih osnovnih in 10 podružničnih šol. V šolskem letu 1975/76 je v vse osnovne šole vpisanih 5008 učencev (za 3,02 % več kot v letu 1974/75), v POŠ Homec je 232 učencev, od tega 148 z naše občine. Število šoloobveznih otrok se je od leta 1974/75 na leto 1975/76 povečalo za 157. Število vseh oddelkov rednega pouka je 188, poprečno število učencev na oddelek je 26,6; POŠ Homec pa ima skupaj 19 oddelkov, od tega dva za delovno usposabljanje. Sredstva za pokritje dejavnosti so bila predvidena v višini 39.835.000,00 din in so se zbirala po prispevni stopnji 5,19 %. Poleg tega pa je morala OIS združevati sredstva v višini 0,36 % za financiranje manj razvitih področij in tako znaša ta znesek 2.774.000,00 din. Skupaj planiranih dohodkov je bilo 44.981.525,00 din, dejanska realizacija pa je znašala 46.703.716,37 din iz česar sledi, da je bila realizacija dosežena s 103,8 %. Pri tem so bili dohodki iz izvirnega preliva 99,7 %, realizacija nad planirano pa je OIS dosegla od prispevkov iz privatnega sektorja. OIS je imela obvezno 1 % rezervo in sklad združene amortizacije nepremičnin izobraževalnih zavodov. Iz amortizacije sta bili v letu 1975 odobreni posojili glasbeni šoli Domžale in osnovni šoli Josip Broz Tito za začetek večjih adaptacijskih del na podružnični šoli v Jaršah. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA je izvajala svoj program, to je izgradnjo dveh vrtcev in sicer v Jaršah in Ihanu. Oba vrtca sta bila ob koncu leta v zaključni fazi in tudi finančno v celoti pokrita. Problematično pa je bilo vprašanje financiranja redne dejavnosti vzgoje in varstva, ker ni bilo dovolj sredstev za redno sofinanciranje VVZ. Zaradi tega so nastajali določeni problemi, ki so se reševali skupaj z Občinsko izobraževalno skupnostjo. Izvršni odbor je veliko pozornost posvetil vprašanju vključevanja otrok v vzgojnovarstvene ustanove in se prizadeval, da bi bilo otroško varstvo enovito. Planirana sredstva 9.071.360,00 din so bila dosežena v višini 93,9 %. Manjkajoča sredstva so v bistvu terjatve sredstev iz samoupravnega sporazuma iz leta 1974. Glede nato, da bodo ta sredstva nakazana v letošnjem letu bo tudi skupnost zaključila stanje pozitivno. TELESNOKULTURNA SKUPNOST je v preteklem obdobju posvečala največjo pozornost mlajši generaciji v okviru šolskih športnih društev. Na področju tekmovalnega športa je bil viden napredek predvsem pri mlajših generacijah, vendar pa lahko ugotavljamo, da uspehi niso takšni, kot bi lahko bili. Vzroke lahko iščemo tudi v pomanjkanju strokovnega kadra. V letu 1975 je TKS prevzela Komunalni center, ki ga opravlja programski odbor in ima samostojni obračun. Celotna sredstva TKS so bila dosežena v višini 3,546.242,00 din ali z indeksom 127. Velik del sredstev je bilo s strani Komunalnega centra in sicer v višini 355.595,70 din in so bila tudi namensko uporabljena za posamezna dela. KULTURNA SKUPNOST je na podlagi programa financirala gledališke, glasbene in likovne dejavnosti, knjižničarstvo, skrbela za varstvo kulturnih spomenikov, obeležij NOV, muzejsko dejavnost, varstvo arhivskega gradiva, založništvo in druge kulturne prireditve. S svojimi sredstvi je financirala dejavnost društev v organizaciji Zveze kulturnoprosvetnih organizacij po posameznih območjih občine. Poleg tega je veliko pozornost posvetila proslavam ob 30-letnici osvoboditve, občinskemu prazniku in VII. zboru gorenjskih aktivistov. Večja akcija je bila tudi za ureditev prostorov na Krumperku in za adaptacijo Kinodvorane v Domžalah. Kulturna skupnost je dobivala sredstva po prispevni stopnji 0,34 % od bruto osebnih dohodkov, realizacija pa je znašala 3,712.439,95 din, kar predstavlja 99,9 %. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA v letu 1975 ni imela urejenega stalnega financiranja, čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo dobivala sredstva po prispevni stopnji 0,58 % od bruto osebnih dohodkov. Glede na posamezna zakonska določila ta stopnja ni bila dosežena in tako tudi finančni rezultat ni dosegel predvidene realizacije. V letu 1975 je bilo stalnih koristnikov družbene pomoči 126, poprečna mesečna pomoč pa je znašala 450 do 500 din. V tem številu so vključene tudi osebe, ki jim je ta pomoč edini vir dohodka. V vseh zavodih in domovih je bilo 179 oseb, poleg tega pa je bilo 34 odraslih oseb oddano v domačo oskrbo. Na območju občine je tudi 37 otrok brez roditeljev ali iz neurejenih družin in so bili oddani v rejniške družine. Skupnost je v letu 1975 razpolagala s sredstvi v višini din 5,352.664,15,kar predstavlja 95,27 %. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA je bila ustanovljena z namenom, da z ustreznimi oblikami in ukrepi preprečuje in rešuje socialne probleme v občjni ter opravlja naloge, ki so določene z njenim statutom. Financiranje je potekalo delno s strani strokovne službe, delno pa iz sredstev upravnega organa SOb Domžale. Čeprav je bila v začetku predvidena stopnja financiranja v višini 0,58 % od bruto osebnih dohodkov, financiranje ni steklo in zaradi tega je bilo potrebno sprejeti posamezne ukrepe. Plan dohodkov je bil realiziran v višini 71,7 %, kar predstavlja 404.801,50 din. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST se je vključila v revizijo urbanističnega programa občine in skušala rešiti skupaj z urbanisti in predstavniki gospodarstva nekatera pereča vprašanja kmetijske zemlje. Osnov -na naloga te skupnosti je bila, da prouči koriščenje manj vredne zemlje za industrijske cone in stanovanjsko gradnjo. Poleg tega je ta skupnost veliko delala pri pridobivanju novih zemljiških površin z melioracijami in to na območju Rače in Radomlje. Trenutno je v izdelavi idejni načrt za rešitev tega vprašanja. Veliko pozornost je posvečala pospeševalni službi in to pri kooperaciji. Hranilno kreditni službi pri Emoni in skladu za pospeševanje zasebnega kmetijstva. Gre za usmerjeno kmetijstvo v živinorejsko in poljedeljsko proizvodnjo. V ta namen so bile organizirane strojne skupnosti, ki jih je sedaj 26 in ki že dosegajo določene rezultate. V teh strojnih skupnostih so se ustanovili proizvodni aktivi in v sodelovanju s kmetijskim zavodom organizirajo strokovne posvete. Tako dela aktiv mladih zadružnikov, ustanovljen pa bo tudi aktiv kmečkih žena. Investicije so bile v kmetijsko mehanizacijo in v gradnjo živinorejskih objektov. Posebno pozornost pa je kmetijska skupnost posvečala preusmerjanju kmetij v posameznih predelih občine in tudi nudila vrsto kreditov. S tem skuša spreminjati sedanjo kmetijsko strukturo in vplivati na to, da bi na kmetijah ostalo prebivalstvo in s tem še naprej razvijalo kmetijsko dejavnost. Zemljiška skupnost je v letu 1975 razpolagala s sredstvi v višini 1,717.500,00 din. CESTNI SKLAD financira redno vzdrževanje cest IV. reda, rekonstrukcije in novogradnje javnih cest in objektov, signalizacijo in ostalo opremo v skladu s programom razvoja cestne mreže. V letu 1975 je sklad pokrival anuitete, ki so nastale z rekonstrukcijo cest Sinkov turn, Krašnje in lhan~ Dol. Poleg tega je prevzel obveznosti plačila gradnje mostu preko Kamniške Bistrice in ceste Selo - Vrhpolje. Dohodki sklada so bili realizirani v višini 8,313.560,00 din. Ta sredstva so bila skoraj v celoti izkoriščena za vzdrževanje cest in plačilo anuitet. SKLAD ZA IZGRADNJO ŠOLSKE MREŽE je v letu 1975 skušal najbolj gospodarno izkoristiti sredstva samoprispevka in ostala sredstva, ki so bila namenjena za graditev šol. Glede na zakonska določila je bila mogoča le gradnja in adaptacija šole v Dobu. Sklad ni razpolagal z drugimi sredstvi in zaradi tega je v svojem načrtu predvideval le tolikšen obseg gradnje, kolikor so dopuščala izbrana sredstva. Sredstva sklada so bila v letu 1975 realizirana v višini 92 %, kar predstavlja 12,170.259,00 din. Veliko pozornost je sklad posvetil vprašanju bodočega reševanja izgradnje šolskega prostora in tudi petletnemu razvoju na tem področju. Nekatera dejstva namreč govore o tem, da bo potrebno urediti obveznosti, ki izhajajo še iz prvega samoprispevka in zagotoviti šolski prostor predvsem v Domžalah, Krašnji in v novem naselju v Trzinu. SKLAD ZA UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ je koristil kot glavni vir sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačujejo lastniki stanovanjskih hiš in TOZD za svoje poslovne prostore. Ta sredstva so bila koriščena za gradnjo mestnih cest, peš poti, urejanje zelenih površin, gradnjo omrežja javne razsvetljave, gradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda ter za rekonstrukcijo in asfaltiranje nekaterih poti. V letu 1975 je sklad za urejanje mestnih zemljišč dosegel dohodka 3.059.783,00 din ali 81,8 % predvidenih sredstev. Izpad dohodkov je nastal predvsem zaradi zakonskega določila, da TOZD plačujejo prispevke od plačane realizacije. SKLAD ZA FINANCIRANJE LJUDSKE OBRAMBE je financiral naloge s področja ljudske obrambe na območju občine, izvedbo priprav za splošen ljudski odpor, organiziral pouk občinskih enot in služb teritorialne obrambe in civilne zaščite, nabavil potrebna materialna sredstva za slučaj hudih naravnih nesreč in izvajal druge naloge z njihovega področja. Sredstva sklada so bila realizirana samo v višini 76,5 % in so znašala 1.570.651,00 din. Skladu dolgujejo na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma nekatere delovne organizacije sred"" : višini 631.953,00 din. SKLAD ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V ZASEBNEM SEKTORJU je bil ustanovljen z namenom, da se delavcem omogoči dodatno strokovno izpopolnjevanje in splošno izobraževanje. Izvršni odbor sklada je dal tudi pobudo za organizacijo sindikata delavcev v zasebnem sektorju. Sklad je v preteklem letu združeval sredstva na podlagi določil kolektivne pogodbe, realizacija pa je bila 76 %, kar predstavlja 383.953,00 din. Realizacija ni bila 100 % zaradi tega, ker nekateri zasebni delodajalci niso poravnali svojih obveznosti. GASILSKI SKLAD je bil ustanovljen z namenom, da pospešuje gasilsko dejavnost in požarno—varnostno službo ter skrbi za opremo gasilskih društev in industrijskih gasilskih enot. V letu 1975 je gasilski sklad razpolagal s 688.441,50 din, vendar ta sredstva ni v celoti razdelil, ampak jih je skušal vlagati v tiste naložbe, ki imajo večji pomen za posamezna gasilska društva. IZVAJANJE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV je v letu 1975 potekalo na podlagi združevanja sredstev delovnih organizacij, ki so podpisale samoupravni sporazum. Gre za združevanje 0,5 % sredstev od bruto OD v sklad solidarnostno združenih sredstev za štipendiranje. Izpolnjevanje finančnih obveznosti podpisnic je v letu 1975 doseglo 96 %. Pri štipendijski politiki še vedno ni zadovoljivo rešeno vprašanje štipendiranja s strani delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, saj skupno štipendirajo le 139 dijakov in študentov, dočim pa jih sklad štipendira 486. Izvršni odbor je večkrat razpravljal o pristopu k samoupravnemu sporazumu in dosegel, da je v drugi polovici 1975 število podpisnikov naraslo na 93, kar predstavlja 98 % vseh zaposlenih delavcev v občini. Poleg tega je steklo tudi redno financiranje in ob koncu leta je prejemalo štipendije 294 srednješolcev, 66 višje in visokošolcev in 126 socialnih štipendistov oziroma razlik, ki so nastale na podlagi višine štipendij. Vsa sredstva, ki so bila zbrana v preteklem letu znašajo 3,161.359,50 din. STROKOVNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN SKLADOV PRI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA je vodila finančne posle samoupravnih interesnih skupnosti (razen OIS in TKS) in skladov. Financiranje službe je potekalo na podlagi sklenjenih pogodb s posameznimi koristniki uslug in to po predvidenem izračunu. Na podlagi pogodb je imela strokovna služba 629.630,70 din sredstev, ki jih je uporabljala za svojo dejavnost. PROBLEMATIKA KOMUNALNE DEJAVNOSTI V OBČINI IN POROČILA komunalnih delovnih organizacij Iz poročila BIRO 71, TOZD stanovanjska in komunalna dejavnost je razvidno, da je problematika komunalne dejavnosti v občini dokaj pereča in je zahtevala vrsto obravnav in sprejetih stališč. Gre za tisto pomembno dejavnost, ki neposredno zadeva urejevanje stavbnih zemljišč za gradnjo potrebnih stanovanjskih objektov in graditev objektov gospodarskih in negospodarskih organizacij v urbanih naseljih. Pri pridobivanju stavbnih zemljišč je bilo sklenjeno vrsto kupoprodajnih pogodb in uvedenih razlastitvenih postopkov za pridobitev potrebne zemlje. Delo so delno zavirali dolgotrajni razlastitveni postopki in pa tudi zakonodaja, ki ni še povsem izoblikovana. Kljub temu pa je bilo v letu 1975 odkupljenih 135.969 m2 zemljišč v vrednosti 4.079.052,00 din. Največ pridobljenih zemljišč je bilo potrebnih za stanovanjske graditve in to predvsem v centru Domžal in v Trzinu ter za potrebe delovnih organizacij. Skupaj je bilo odkupljenih 26 zazidalnih območij ali lokacij, kar kaže naveliko lazdrobljenost. Urejanje stavbnih zemljišč je potekalo v zazidalnih kompleksih in izven večjih naselij. Urejanje je bilo določeno na podlagi posameznih faz urbanističnega načrta in na podlagi dogovora z gospodarstvom in krajevnimi skupnostmi. V te namene je bilo uporabljenih 24,001.803,00 din. Pri tem so se pokazale nekatere že stare značilnosti, ki izhajajo predvsem iz tega, da posamezni interesenti ne dobijo lokacije na zaželjenem območju in pričnejo graditi na ,,črno". Poleg tega pa je v zadnjem obdobju opaziti, da se težko izterja soudeležba za komunalno urejanje posameznih predelov, kjer so že izdana gradbena dovoljenja. Ob realizaciji zazidalnega načrta pridejo do izraza tisti, ki so uspeli na javnem natečaju in tisti, ki jim je bilo zemljišče dano v uporabo kot prejšnjim lastnikom. To pa povzroča ne malo nesoglasij, kjer zemljišča niso enako vrednotena glede komunalne ureditve odnosno njenega plačila. V letu 1975 je bilo pridobljenih 172.819 m2 stavbnih zemljišč v skupni vrednosti 6,797.418,00 din, od katerih je ostala na zalogi površina v velikosti 205.400 m2. Iz poročila Komunalnega podjetja Domžale je razvidno, da je dejavnost bila v prvi vrsti usmerjena v gradnjo vodovodnih objektov in naprav, vzdrževanje cest IV. in njihovo rekonstrukcijo ter eksploatacijo kamnoloma in gramoznic ter odvoza smeti. Za preteklo leto lahko trdimo, da je bilo v glavnem rešeno vprašanje preskrbe z zdravo pitno vodo za celotno območje občine in da je ostalo le še nekaj zaselkov, ki nimajo zdrave pitne vode. Tako je sedaj v občini 178 km vodovodnega omrežja, 8 črpališč s 17 rezervoarji, v katerih je skupno 1780 m3 vode. V preteklem letu je bilo načrpane 1.580.000,00 m3 vode, izguba pa je znašala od 13 % do 15 %, kar gre na račun iztroše-nih cevi, gašenja požarov, pranja ulic itd. Kvaliteta vode je dobra, vendar pa bo zaradi rastoče gradnje treba zgraditi črpališče III in IV, kajti v nasprotnem primeru bodo večja središča in industrijski obrati ostali brez vode. Drugo področje dejavnosti Komunalnega podjetja je kanalizacija in odplak. Komunalno podjetje s svojimi sredstvi ni moglo bistveno vplivati na večanje teh naprav, vendar pa je naletelo na nekatere negativne zadeve, ki izhajajo iz tega, da se predvsem novozgrajeni objekti ne priključujejo na obstoječo kanalizacijo. Zaradi tega bi bilo potrebno to področje urediti z normativnimi akti. Brez dvoma pa se bo stanje izboljšalo, ko bo zgrajen kolektor in ko bodo dani tudi boljši pogoji za priključitev na čistilno napravo. Vzdrževanje cest IV. reda je potekalo po programu in bilo finančno pokrito delno s sredstvi cestnega sklada, delno pa iz sredstev krajevnih skupnosti. Komunalno podjetje je v preteklem letu začelo redno odvažati smeti na posameznih območjih. Odvoz smeti pa ni v pristojnosti samo Komunalnega podjetja Domžale, ampak tudi Komunalnega podjetja Ljubljana. Pri tem je potrebno opozoriti na to, da odvoz smeti še ni popolnoma urejen in da bo nujno potrebno urediti centralno odlagališče in zato zagotoviti tudi potrebna sredstva. Na področju dejavnosti eksploatacije, kamnoloma in gramoznic bo potrebno urediti nekatere dokumentacijske zadeve in si ponovno pridobiti lokacijsko dovoljenje. Brez dvoma pa bo treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti, ker bo s tem mogoče stalno urejevati ceste na območju občine. Delovna organizacija HIDROMETAL Mengeš ima organizirano tudi posebno enoto za opravljanje komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena in to z oskrbo naselij z zdravo pitno vodo in odpravo odpadnih voda preko čistilne naprave v Mengšu. Delavci tega podjetja delajo na skupinskem vodovodu „Izviri pod Krvavcem — Vodice — Mengeš" in so do sedaj opravili na širšem območju 1322 priključkov. Celotno število priključkov tega vodovoda, za katere skrbijo delavci, pa znaša 2864. Kanalizacijo in čistilno napravo v Mengšu vzdržuje to podjetje samo s sredstvi, ki se nabirajo iz kanališčine. Zaradi tega tudi ne morejo bistvene vplivati na dograjevanje teh komunalnih naprav. Vsa poročila s tega področja kažejo na to, da bo potrebno urediti vrsto zadev, če bomo hotelLda bo komunalna dejavnost potekala vzporedno z ostalo dejavnostjo, predvsem pa skladno z gradnjo stanovanjskih sosesk in posameznih industrijskih con. Poročilo skupščine in skupščinskih komisij občine Domžale o delu v letu 1975 V preteklem letu so delegati v zborih občinske skupščine že večkrat razpravljali o delu skupščine ter o svojem delu v delegacijah in na splošno o delovanju delegatskega sistema in ustavni preobrazbi TOZD in KS. Tako je bilo podrobno obravnavano delo delegacij, konferenc delegacij TOZD za zbor združenega dela občinske skupščine v mesecu oktobru lanskega leta, medtem ko je bila analiza ustavne preobrazbe krajevnih skupnosti in delovanja delegacij v krajevnih skupnostih obravnavana v mesecu februarju tega leta. Iz zgoraj navedenih razlogov se tako poročilo o delu skupščine in njenih zborov predvsem omejuje na poročila o delu skupščine ter poročila o delu skupščinskih komisij in predsedstva skupščine. V preteklem letu ter v letošnjem letu do 1.5.1976 je občinska skupščina zasedala 15 krat, tako na skupnih, kakor na ločenih sejah. Ob koncu leta pa je predsedstvo skupščine sprejelo sklep, naj bi zbori občinske skupščine zasedali praviloma na ločenih sejah predvsem iz razlogov, da bi prišlo do izraza samostojnost zborov ter njihova pristojnost, kakor tudi zaradi tega, da bi na ločenih sejah prišla bolj do izraza samoiniciativnost delegatov. Poprečna udeležba na sejah zborov je bila za poročevalno obdobje naslednja: — zbor združenega dela 80% — zbor krajevnih skupnosti 86 % — družbenopolitični zbor 71% Zgoraj navedeni podatki o udeležbi so vsekakor zaskrbljujoči, saj lahko ugotovimo, da je udeleŽDa v letu 1974 bila boljša (ZZD - 84%, ZKS-92 %, DPZ - 84 %). Odsotnost delegatov DPZ je v neki meri opravičljiva, saj so to delegati s stalnim mandatom, v preteklem letu pa jih je bilo nekaj dalj časa bolnih, nekaj pa jih je bilo na odsluženju vojaškega roka. V poročilu je opisano tudi delo predsedstva občinske skupščine, sa opra vlja pomembno vlogo v prizadevanjih, da bi naša občinska skupščina čimbolje delegatsko delovala. Predsedstvo skupščine pred zasedanji zborov občinske skupščine analizira gradivo, ki ga predlaga izvršni svet oz. drugi predlagatelji, usklajuje ter se dogovarja glede sprejema posameznih dokumentov, predvsem pa skrbno spremlja delovanje delegatskega sistema. Predsedstvo v ožjem sestavu sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov občinske skupščine, pri njegovem delu pa redno sodelujejo predsednik IS, sekretar IS in sekretar skupščine, v Širšem sestavu pa sestavljajo predsedstvo tudi predsedniki skupščin tistih SIS, ki delujejo v okviru občinskih služb. Predsedstvo skupščine med drugim tudi sodeluje in koordinira svoje delo z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pri vseh pomembnih akcijah. Predsedstvo posveča izredno pozornost informiranju delegatov, saj se zaveda, da je to osnova za dobro delovanje delegatskega sistema. Rezultat njegovih prizadevanj, kakor tudi drugih dejavnikov, je Skupščinski poročevalec, ki izhaja od meseca marca letošnjega leta kot sestavni del Občinskega poročevalca. S Skupščinskim poročevalcem je bila uresničena zahteva delegatov, ki so od vsega začetka zahtevali krajše in bolj jedrnate, predvsem pa razumljivejše gradivo.Kot odgovor na to poročilo, predsedstvo pričakuje, da bodo delegati v razpravi izrazili svoje mnenje, kritiko ali pohvalo na račun Skupščinskega poročevalca, predvsem pa se izrazili o tem ali jim je v pomoč ali ne. Poročilo zajema tudi poročilo skupščinskih komisij: - komisije za volitve in imenovanja, — komisije za razvoj samoupravljanja v OZD, - komisije za ugotavljanje izvora premoženja, - komisije za odlikovanja, — komisije za vloge in pritožbe občanov, — sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Domžale in njegovih komisij v času od 1.5.1975 do 1.5.1976 Z uveljavitvijo nove ustave je bila na novo določena organizacija občinske uprave, predvsem z ustanovitvijo izvršnih svetov kot izvršilnih organov občinskih skupščin. Na tej osnovi je skupščina občine Domžale, dne 7.3.1974 sprejela Statut občine Domžale, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št.4/74. Določbe o izvršnem svetu so navedene v IV. poglavju v členih 225. do 236., kjer so določene pristojnosti, naloge in sestav izvršnega sveta. Naloge izvršnega sveta so opredeljene v 228. členu statuta občine, ki v skladu z novo ustavo določa odgovornost izvršnega sveta za stanje na vseh področjih v dotični družbenopolitični skupnosti. Zaradi tako pomembnih in obsežnih pristojnosti izvršnega sveta je občinska skupščina podrobneje opredelila njegove naloge in pristojnosti z odlokom o izvršnem svetu skupščine občine Domžale, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 1/75. Izvršni svet je zaradi potrebe po boljši strokovni pripravi gradiva ustanovil naslednja stalna delovna telesa izvršnega sveta: - koordinacijski odbor za spremljanje skupne in splošne porabe v občini Domžale, - odbor za planiranje, ki ima za posamezna področja svoja delovna telesa, - komisijo za gospodarstvo, - komisijo za finance, bančništvo in davčno politiko, - pravno komisijo, - komisijo za področje komunalnih zadev, vodnega gospodarstva in varstva okolja, - komisijo za področje urbanizma in gradbeništva, - komisijo za krajevne skupnosti. Izvršni svet je po potrebi formiral tudi občasne komisije za posamezne konkretne naloge. Namen komisij je strokovna priprava gradiva z ustreznim strokovnim mnenjem, oz. stališčem. Komisije so torej le pripravljalna in usklajevalna telesa, ki nimajo pristojnosti odločanja. Izvršni svet je imel v času od 1.5.1975 do 1.5.1976, to je v razdobju 12 mesecev, 47 sej, oz. 82. sej od izvolitve do 1.5.1976. Izvršni svet je v tem obdobju preko odbora za planiranje posvetil veliko pozornost pripravi srednjeročnega plana razvoja občine Domžale. Trenutno je izdelan in sprejet Dogovor o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1976-1980 in samoupravni sporazumi o srednjeročnem načrtu razvoja samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980, ter predlog srednjeročnega plana razvoja občine Domžale ki bo sprejet v mesecu juniju. Akcijski program uresničevanja stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v občini Domžale Akcijski program je izdelan na podlagi stališč, priporočil in sklepov, sprejetih na sejah zborov občinske skupščine dne 20. in 23. februarja 1976 ter stališč zborov skupščine SR Slovenije, sprejetih dne 8. oktobra 1975. Krajevne skupnosti in drugi organi se obvezujejo, da bodo navedeni program dosledno uresničevali ob vsestranski medsebojni povezanosti vseh činiteljev, ki so dolžni in zainteresirani za nemoten razvoj krajevnih skupnosti. URADNI VESTNIK domžale LETO IX - št. 8 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENC! Domžale, 13 maj 1976 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA D O M 2 A LI Na podlagi družbenega dogovora pri oblikovanju in izvajanju kadrovske,politike v SR Sloveniji (Uradni list SR$ št. 27/74>J,in'>'