PeŠtniiia plačana < gotovini. jST^V. ?95.
V Tv.TTTRTv.TANT. — OA ---------------------^
Posamezna številka Din !•—.
i o>n TV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem 51 nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: > Din 20*—j inozemstvo Din '30'—,
Nessiv!san političen list.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvKAVNIŠTVO: KONGRESNI TRGATEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2S52.
Rokopisi se no vračajo. — Oglasi po tarifa,
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem čele. uradu štev. 13.833«
Koi por&istvo.
Muslimani priti demokratom.
V nobeni stvari se ne pokaže tako lepa in tako jasna slovanska narava Slovencev, ko v njihovi sentimentalnosti in sanjavosti. Naravna posledica te sentimentalnosti pa je pomanjkanje a. ti. -Jiosti, kar se najlepše zrcali v slovenski politiki. Vseskozi sentimentalna, prepogosto celo samo solzava in jokava je ta politika in .skoraj nihče se ne more povzpeti do dejanja, do onega odrešujočega in odločilnega dejanja, ki nagiblje mase. Jadikujemo in zdihujemo, mesto da bi delali in vsa naša aktivnost obstoji v papirnatih protestih, ki pa imajo v Beogradu še mnogo nižjo veljavo, ko v nekdanjem cesarskem Dunaju. Zato je splošen deficit edin rezultat naše oficielne in neoiicielne slovenske politike.
Ta neaktivnost, la pasivna vdanost v božjo voljo, pa je povzročila tudi to, da so Slovenci, ki bi znali vladati, ki bi znali biti voditelji le izjemni pojavi. Mesto da bi bili naši voditelji, naši prvi javni delavci oiicirji, so zadpvoljni, če so postali korporali. Strah jih je, da bi morali sami dajati povelja in srečni so le, če smejo samo izpolnjevati povelja drugih. Zato je šlo v stari Avstriji vse tako lepo od rok, ko so drugi skrbeli, da je bilo povelje vedno v pravem času tu, ko so bili predpisi tako jasni, da tudi najbolj boječi človek ni bil v nevarnosti, da bi povelje napačno izvršil. Korporalske nature so uživale v stari Avstriji, ker je bila daleč izkušnjava, da bi postali oiicirji.
Po preobratu pa je nastala tudi za nas Slovence možnost, da ne bomo večno le korporali, temveč da nam bodo tudi oficirske epolete dostopne. In v prvih dneh preobrata je bila ta možnost tudi dejansko dana, toda žal nismo imeli ljudi, ki bi hoteli biti oficirji in ki bi bili za to mesto sposobni. Tako je ostalo korporalstvo še nadalje naša usoda.
V tem pa je vsa naša nesreča, ker zmagujejo v boju samo čete, vodene od ljudi, ki imajo oficirsko kvalifikacijo, ne pa čete, katerim poveljujejo le kor-poraiske nature. Zakaj s tem je sila oficirja in njegova pravica do priviligi-ranega položaja, da je njegova moralna sila tudi v najbolj kritičnih trenutkih intaktna. Ko je upadel pogum že vsej četi, mora biti pogum oficirja še tako velik, da prerodi vso četo in da jo z zanosom vrže tudi na žične ovire. A še več se zahteva od dobrega oficirja. Njegova četa mora vedeti, da so povelja oficirja tako pravilna, da je tudi smrtna ataka edin izhod, če je enkrat izdano povelje v napad. Kajti redov se mora zavedati, da ga oficir ljubi in da je pripravljen v dobro svojih vojakov storiti vse in žrtvovati ne samo kariero, tem-vč tudi življenje. Nepremagljiva je armada, kjer so taki oficirji. Nepremagljiv pa je tudi narod, kjer so njegovi voditelji taki pravi oficirji.
Takih oficirjev pa manjka v slovenski politiki. Kdaj ste slišali, da bi se slovenski politik vseeno osebno izpostavil.
V	tem je vzrok, da so ostale vse afere nerazčiščene. Osebni pogum je iz slovenske politike izginil. Samo zato pa je tudi mogoče, da danes slovenski politiki ne vodijo naroda, temveč samo prisluškujejo, kaj govore instinkti naroda in potem ponavljajo besede instinskta. Zato toliko demagoštva, zato je vsa naša demokracija zalezla v plitvost in frazar-stvo. Kje je politik, ki bi se uprl instinktu, če je ta očividno nesmiseln, kje je politik, ki bi imel pogum kljubovati masi, kedar se ji zahoče po nedosegljivem!
Kadar razlagajo samozavestni ljudje
Beograd, 30. dec. Včeraj so iz Sarajeva dospele v Beograd vesti o nezaupnici, ki so jo izglasovali muslimani in radi-čevci skupaj predsedniku sarajevske oblastne skupščine demokratu Grujiču. Ta dogodek je imel močen odmev v Beogradu. Demokrati so bili zelo nezadovoljni zaradi takega nastopanja muslimanov. Mnenja so, da bi ta dogodek lahko posla! šal odiK šaje med Demokratsko stran, ko in muslimani. Do zdaj pa se drže še reservirano in čakajo na podrobnejša poročila iz Sarajeva. — Muslimani s svoje strani pevdarjajo, da ta akt ni bil prav nič naperjen proti Demokratski stranki, temveč samo proti osebi g. Grdjiča. Zal jim je, ako demokratje mislijo, da so jim muslimani hoteli s tem pokazati kako svoje nerazpoloženje proti demokratom v Sarajevu. Navzlic temu pa povdarjajo muslimani, kako težke posledice bi utegnilo imeti, ako bi Demokratska stranka jemala v zaščito g. Grdjata. Nastala bi lahko zaradi tega celo kriza Demokrat-
ske zajednice. Kar se tiče nastopa muslimanov v oblastni skupščini, smatrajo sami, da se jim ne mere nič očitati zaradi tega, ker so se pri tem glasovanju z njim solidarizirali tudi radičevci, ki jim gotovo :ii konveniralo, da so glasovali proti Grdjieu in s tem podprli demokratske nasprotnike. Badičevci gotovo niso imeli nobenega interesa, da gredo na roke radikalom, ki so se pri tej stvari vzdržali glasovanja. Vprav zaradi takega nastopa radikalov naglašajo muslimani, da ni bilo v tej stvari med njimi in med radikali nobenega sporazuma.
Demokratje o vsej stvari niso dajali včeraj nobenih izjav, temveč čakajo še na poročila iz Sarajeva in bodo šele potem sklepali o vsem tem važnem dogod-? u.
Beograd, 30. dec. Štefan Grdjič je včeraj podal izjavo, v kateri pravi, da mu je rekel dr. Spaho, da bi on raje delal z radikali kakor z demokrati.
Proračun ministrstva za vere pred f rrarčnim odborom.
Beograd, 30. dec. Včeraj popoldne je imel finančni odbor prvo svojo sejo po katoliških praznikih. Seja se je začela ob 4. popoldne.
Na vrsti je bila razprava o proračunu ministrstva za vere. Najprej je govoril minister Obradovie, ki je utemeljeval svoj proračun. Izjavil je med drugim, da se ta govor lahko smatra kot likvidacijski govor tega ministrstva.
Potem je povzel besedo Svetozar Pri-hičevie, ki je naglašal, da je treba urediti razmerje pravoslavne cerkve do države. Vprašanje katoliške cerkve je treba urediti s konkordatom. Potem nagla-ša, kako je sedaj episkop pravi absolutist. Po novem zakonu o pravoslavni cerkvi pa bi sinod vzel vso oblast v svoje roke, Mi vsi hočemo izenačenje, toda
na boljše in ne na slabše. — Pribičevič baje trdi, da ni enakopravnosti v kreditih za pravoslavno in za katoliško cerkev. Glasoval bo proti, ker nima zaupanja v vlado.
Potem sta govorila še Pavle Radič in Voja Lazič. Ta je govoril o svečenikih in o njihovi pohlepnosti, ki pri nekaterih svečenikih prehaja že v plačkanje.
V	Srbiji se opaža, da nekateri popi neusmiljeno odirajo narod.
Potem sta govorila še Sekula Drlje-vic in Juraj Demotrovič. Nato se je delo finančnega odbora prekinilo. Prihodnja seja je napovedana za danes ob 4. popoldne. Na tej seji se bo nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za vere, potem pa bo odbor prešel na prosvetno ministrstvo.
Zemski ostanki Supila v domači zemlji.
Sušak, 30. dec. Včeraj opoldne so se vršile svečanosti prenosa ostankov pokojnega Franja Supila z mestnega magistrata, kjer so bili izpostavljeni, odkar so bili prepeljali iz inozemstva. Svečanosti so se začele z 21 streli iz topa na Trsatu. Govorilo je več govornikov. Prvi je imel govor sušaški mestni načelnik Kučič, ki je povdarjal politični pomen Franja Supila, tvorca reške resolucije, i Za njim so govorili direktor Jadranske | plovidbe Durbešič, v imenu Jugosloven-skega novinarskega udruženja Slavko Jutriša. v imenu Sokola Grkiinč, v imenu dobrovoljcev dr. Turina, v imenu Hr-vatskega Sokola dr. Makutačič, v imenu omladine pa Viki jan. — Nato sta pevski društvi »Primorski Hrvat« in »Jeka z Jadrana« zapeli nekaj žalostink.
Okrog 2 popoldne je dospel sprevod v sušaško luko v Karadjordjevo pristanišče. Tam je imel pesnik Vladimir Nazor poetičen nagovor o pomenu Franja Supila in je končno izročil njegove posmrtne ostanke v roke kapetana ladje > Zagreb« z besedami:
»Roman Prodan, kapitan te ladje! Naj ne bo ne vetra, ne megle, ne nevihte, ne valov, ki jih ti ne bi premagal, pred-no srečno ne izročiš tega pepela njegove-
demokracijo, tedaj narod napreduje in živi, kadar jo razlagajo korporali, tedaj samo životari. In zato danes samo životarimo in bomo tako dolgo samo životarili, dokler se ne izkopljemo iz našega usodnega korporalstva.
mu rodnemu kraju. Tvoj brod naj vozi ob obali počasi, da bo pokojni videl, da Krk ni več podjarmljena zemlja! Ko pa prideš kraj Zadra, nesi njegov pepel čim globlje v ladjo, zapri vsa vrata in vozi z največjo brzino mimo, da pepel Franja Supila ne bo opazil naše jadranske nesreče. Ko pa priploveš mimo Šibenika in Splita, dvigni vse zastave in odpri vsa vrata. Pepel Franja Supila pa ponesi na svoj most, da se razveseli, ko bo videl, da naša mesta žive v svobodi, za katero je on žrtvoval vso svojo mladeniško in moško moč.«
Kakor javljajo iz Dubrovnika, pripravljajo tam velike svečanosti.
Kriia # rumun^em rega?.!« sum svetu
Bukarešta 30. dcc. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da je patriarh Chri-stea Miron podal ostavko na položaj čla-ra regentskega sveta. Na njegovo mesto pride general Presan. Zaradi tega je notranji minister Duca odgodil svoje potovanje v inozemstvo.
KMEČKA STRANKA DEFINITIVNO PROTI VLADI BRATIANU-A.
Bukarešta, 30. dec. Veliko senzacijo je izzvala v parlamentarnih krogih vest piestolniških listov, da so se pogajanja med predsednikom vlade in narodno kmečko stranko končno razbila. Ta veet je vse iznenadila, ker se je zagotovo računalo, da se bo med liberalci In narodno kmečko stranko sklenil pakt. Narodna kmečka je glede na to i&dala manifest, v katerem ugotavlja, da današnja vlada škoduje državnim interesom. Narodna kmečka stranka bo potrebno ukrenila, da se liberalci odstranijo iz vlade.
V	ta namen so delegati narodne kmečke stranke začeli pogajanja z Jorgo.
SESTANEK MALE ANTANTE BO V ŽENEVI.
Bukarešta, 30. dec. Rumunsko novin-stvo dementira francoske in beograjske liste, ki so pisali, da se bodo ministri Male antante sestali meseca januarja v Bukarešti. Ta sestanek se bo vršil v Ženevi in sicer 5. marca. Rumunski listi dementirajo tudi vesti, da bi Poljska pristopila Mali antanti.
SNEŽNI ZAMETI V DALMACIJI IN VOJVODINI.
Beograd, 30. dec. V Vojvodini so snežne burje zamedle vse železniške proge in onemogočile promet. Tudi v Dalmaciji je jako slabo vreme. Iz Knina prihajajo vesti o zametih, tako da je onemogočen ves promet. Telefonske zveze med Splitom in Zagrebom so prekinjene.
AVSTRIJSKI POSLANEC PROTI CARINSKI VOJNI Z JUGOSLAVIJO.
Dunaj, 30. dec. Včeraj je o priliki proračunske razprave poslanec Ritter stavil na finančnega ministra vprašanje, ali so res trgovinska pogajanja z Jugoslavijo definitivno prekinjena in če je Avstrija pred carinsko vojno z Jugoslavijo. Ako bi bilo to res, potem je industrija in trgovina Avstrije težko ogrožena. Že tako velika brezposelnost pa se bo še povečala.
ZDRAVSTVENO STANJE ŠVEHLE SE ZNATNO POSLABŠALO.
Praga, 30. dec. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika švehle, ki je že več tednov bolan, se je zelo poslabšalo. Zdravniki se boje katastrofe.
VELIKI VIHARJI V ANGLIJI IN ITALIJI.
Pariš, 30. dec. Viharji, Id so besneli v vsej Angliji, so bili posebno hudi v Ro-kavskem prelivu. Mnogo ladij je bilo poškodovanih. V vsej Angliji je besnela burja in nevihta. V mnogih krajih je zapadel sneg do tri metre visoko. Ves promet je ustavljen. V Londonu je včeraj opoldne začelo silno deževati, tako, da so celi deli mesta pod vodo.
Milan, 30. decembra. Jugovzhodni vetrovi so v Benetkah povzročili poplavo Markovega trga. Voda je v Canal grande tako visoka, da ladje ne morejo voziti, Iver ne morejo pod mostovi naprej. — Po vesteh iz Maroka so tudi tam veliki viharji. V vsej južni Italiji besne silne nevihte. — V Belgiji strašno dežuje ln
Tudi iz Francije prihajajo vesti o va-likih viharjih in je bil deloma ustavljen tudi železniški promet.
ŠAHOVSKI KONGRES v HASTINGSU.
London, 30. decembra. Predsinočnjim je bil v Hastingsu otvorjen vsakoletni šahovski kongres. Kongres bo trajal do 6. januarja. Od lanskih igralcev so prišli na kongres Tartakower, Colle in Steiner, od angleških igralcev pa Yates, Thomas, Buerger, Normanu, Michel in Sargeant Drugi so se telefonično opravičili, da zaradi burje v Rokavskem prelivu ne morejo priti na Angleško. Sinoči je bilo odigrano prvo kolo, v katerem je Yatea premagal Collea, igra Sargeant proti Mi-chelu je bila remis, igra Tartakower Thomas pa je bila prekinjena.
Duh jdi>ina.
t.
Ker je davčno vprašanje gotovo eno najvažnejših vprašanj, ki zasluži nad vse vestno razpravo, objavljamo članek o dohodnini in posledicah njene odprave. Prepričani smo, da bodo vseskozi stvarna izvajanja član-karja mnogo	pripomogla k pravilni presoji	dohodnine, kar je
sigurno važnejše ko oziri na razne demagoške »šlagerje«.
Uredništvo.
Kakor znano, je predložila vlada Narodni skupščini	zakonski načrt	o izenačenju davkov v	vsej	državi. Načrt	določa sledeče vr-
atc davkov: zemljarino, najmarino, pridob-nino, rentnino, davek na dohodek družb, ki eo dolžne javno polagati račune in dohodnino.
Davčni odbor je vzel načrt zakona v pre-U*es ter ga z malimi ali važnimi izjemami (stopnje davkov) predelal. Ko je prišel odbor do poglavja, ki obsega dohodnino, so ftrbijanski člani odbora vladnih in opozicio-nalnih strank kakor en mož izjavili:	Ne
sprejmemo! Dohodnine ne bomo plačevali! Naravna posledica je bila, da so prefanski poslanci izjavili: Ako vi Srbijanci nočete dohodnine, zakaj naj bi mi plačevali. In tako je nastal predlog, da se dohodnina s 1. januarjem 1928 sploh odpravi. Vlada sicer tega predloga ni sprejela in se bo dohodnina plačevala gotovo Se v proračunskem letu 1027-1928, pač pa Je izjavila po svojem 4opniku, da jo bo črtala iz novega prora-Suna, da se pa mora izpadek davka vsled odprave dohodnine nadoknaditi pri drguih , davkih.	;
Čudno je, da je vlada tako hitro pristala na črtanje dohodnine. Ali ne misli resno na skorajšnje izenačenje davkov?
Zakaj je vlada predlagala uvedbo dohodnine v vsej državi? Donosni davki (zemlja-rina, najmarina, prldobnina, rentnina) niso progresivni. Hišni lastnik bo plačeval 20%
■3d najemnine, naj znaša to 10.000 Din ali pa 200.000 Din. Naša ustava pa zahteva, naj bodo davki progresivni, to se pravi, čim večji dohodek imaš, tem večji odstotek do- ■ bodkfl lahko od dač. Trgovec, ki ima 100.000 dinarjev letnega čistega dohodka bo lažje plačai 15% (15.000 Din) davka, kakor trgovec, ki ima le 20.000 Din dohodka in bi moral plačati 10% (20C0 Din) davka, saj otatane prvemu še vedno 85.000 Din, s katerimi lahko udobno živi, medtem ko mora drugi jako varčevati, da se skromno preživi.
Ta progresija se je uveljavljala (v Sloveniji in Dalmaciji) tudi do sedaj z dohodnino, katero je plačeval poleg drugih donosni'i davkov, kdor je imel nad 6000 Din letnega ■ čistega dohodka. V letu 1927 je znašala do- i hodnina, ki jo je plačeval samec od skup i nega letnega dohodka 10.000 Din 673.20 Din (6.73%), od 50.000 Din 6636.10 Din (13.27%), od lOO.COO Din 15.660.70 Din (15.66%), od 250.000 Din 41.087.20 Din (16.43%) itd.
Dohodnina je bila določena tudi v novem zakonskem načrtu radi progresije in da so davki pravično razdelijo na vse državljane po njih plačilni zmožnosti in tudi na ino-flemce, ki prejemajo dohodke iz naše države. Po dosedanjih sklepih davčnega odbora in v Vade odpade dohodnina iz novega zakona. Kako bo potem s progresivnim ob- j dflčenjem, ki ga zahteva ustava in ki je tu- J di edino pravično, se Se ne ve. Ali se bodo . morda naši narodni zastopniki požvižgali na j ustavo in šli preko progresije?
(Pa poreče kdo: saj se uvede lahko pro- j gresivno obdačenje pri posameznih vrstah < donosnih davkov! Kaj je treba dohodnine ■
za to. Da, mogoče je tudi to. Ali tehnične tež k oče za izvedbo take progresije niso male.
pravijo, da je v naši državi 80% poljedelcev in priDltžno tak odstote-k oo tudi Kii.eč-kih davčnin zavezancev. Ker oodo kmečke hiše davK.a proste, uodo plačevali li le zem-ljarino. i rugresivna odmera zemljarine bi se seveda la..ko iaKO izvršila, da oi se niž^i katastralni čisti donos oo-Jutii z nižjim odstotkom, kakor višji katasiiaini dv,n^s. Kako naj hi se pa io izvedlo pri davčnih zavezancih, ki imajo svoje posestvo v več občinah, več okrajih ali celo omastili? VeJeti je treba namreč, da k zemijarini lahKO nalagajo občine- okraji, oblasti doJdade. Iz tega razloga ni mogoče koncentrirati predpisa vse zemljarine eni oseoi v eni oočini, kakor so se la.,ko koncentrirali pri dohodnini ^vsi dogodki isiega davčnega zavezanca v občini njegovega bivališča, ker do odurna je oila prosia doklad. Dalo bi se tudi končen.rirati pri enem davčnem uradu vse katastrske čiste donose iste osebe. Ta urad naj bi določil odstotek zemljarine od vsote vseh kat. donosov ter sporočil vsem drugim uradom odstotek, ki naj se uporabi pri dotičnem zavezancu. Ali pri velikem številu takih slučajev bi bil to drag špas in težko, da bi bila zemljarina pravočasno odmerjena. Kaj pa pri takih posestnikih, ki imajo zemljišče v krajih, kjer obstoji kataster in v krajih, kjer ga ni? Pri pridobnini bi bilo lažje doseči progresivno odmero, ker se bo odmerjala od čistega dohodka. Ali je pa mogoče uvesti progresijo le pri malem odstotku davkoplačevalcev, pri drugih pa ne?
Zdi se, da je bil sklep o črtanju dohodnine iz zakonskega načrta prenagljen in vse kaže, da se je l otelo s tem favorizirati imo-vitcjše sloje. Ker pa mora država dobiti j vsoto, ki jo pričakuje od vseh v načrtu pred- j videnih davkov, bo moral to favoriziranje plačati mali človek. Zato je čudno, da niso zastopniki malega človeka dvignili svojega glasu proti črtanju dohodnine iz zak. načrta. Ali bi ne bilo pravičneje, da se znižajo dav- j ki od donosa zemljišč, hiš itd., kakor pa da ; se odpravi, oziroma ne uvede dobouuina.
Je še drug razlog, ki govori za dohodnino. 1 Do sedaj so plačevali dohodnino tudi ljudje, ki nimajo zemljišč, hiš, obrti ali trgovine, pač pa so s špekulacijami in raznovrstnimi posli služili toliko, da so se la' ko vozili v lastnih ali drugih avtomobilih, zapravljali v j barih itd. Z odpravo dohodnine bodo taki gospodje vsakega davka prosti, dninar pa. ki komaj zasluži za skorjico kruha sebi Jn otrokom, bo moral plačati svoj obolus državi. In nič čudnega ne bo, ako se lepega dne pripelje v avtomobilu k davčnemu uradu gospod, lu bo na zahtevo dobil uradno potrdilo s približno sledečo vsebino: Potrjujemo z lastnoročnimi podpisi in v svrho podkrepitve istinitost.i pritisnemo spodaj uradni pečat, da je gospod Adam Sonnenschein, družabnik veleindustrijskega podjetja v Babjem potoku, stalno bivajoč v Frankfurtu, vseh jugoslovanskih davkov prost.
Tako bodo tudi imena naših in tujih državljanov, družabnikov .podjetij ter onih, ki živijo od rezanja kuponov, izginila iz davčnih knjig in bodo ostala le še imena podjetij. Imeli bomo, kar pogrešajo druge evropske države — skupino dobro situiranih , davka prostih državljanov, i Mogoče pa, da se bodo naši gospodje na-! rodni zastopniki še premislili ter kakor proti znižanju lastnih dnevnic, kakor en mož nastopili za znižanje donosnih davkov in uvedbo pravične dohodnine v celi državi ter s tem pokazali, da lastne interese podrejajo državnim.	A.
Politične vesti.
= Kaj jo na Češkoslovaškem najlepše In kar smo včasih imeli tudi mi. Te dni je prišel v Prago nemški književnik Ludwig, znan po svojih znamenitih monografijah velikih tooi. V razgovoru z dopisnikom praške •»Tribune« je izjavil, da je našel na Češkoslovaškem pojav, ki Je na svetu edinstven. To je tesna zveza, ki obstoji med ljudmi, ki upravliajo drživo in onimi, ki tvorijo njeno duševno kulturo. Dejal je, da ni še nik-
jer drugod videl, da bi v državi prevladovali v bistvu spiritualni ljudje, kakor le na Češkoslovaškem. Nikjer drugje se ne zanimajo tako za državne stvari in nikjer drugje nimajo učenjaki in pesniki tak upliv na politične dogodke, ko tu.« — Ko je bil na Slovenskem napredek najživahnejši, tedaj so veljale Ludvvigove besede tudi za nas Slovence. A danes? Menda res nima nihče tako majhnega upliva na našo politiko ko
znastvenik in umetnik. In ljudje se čudijo, či je slovenska poiiuk.: \. t rej ko razveseljiva.
—	Davidovič je Radi<"a popolnoma razočaral. Tako-le piše Radičev »Narodni Val« o Davidoviču: »Davidovič je popolnoma bre* moči. Iz Beograda prihajajo neverjetne ve- , sa, da ne pomeni Davidovič v svojem klubu naravnost nič. i rihajajo celo take vesti, da se bo tudi kongres demokratske stranke, ki se sestane dne 14. in 15. januarja izjavil za radikale in Vukičevioevo vlado, Davidoviču pa bo izrekel samo teoretično zaupnico kot svojemu dragemu čiki Ljubi. Vukičevič . predsednik vlade, a Davidovič — naš čika j Ljuba... Če demokratski kongres v resnici to stori, bo boj opozicije za nekaj časa težji, toda tudi njena končna zmaga tem večja in popolnejša. (Slabo tolažilo. Op, ur.) Na Hrvatskem in v Dalmaciji so Davidovi-čevi demokrati danes itak že najbolj ogabna politična stranka. Zlasti v zagrebški in osiješki c-blasti. To, kar delajo Davidovičev veliki župan Stopar in nekateri okrajni gla- ’ varji in komisarji, vse to je tako protizakonito in tako odurno, da ni bilo kaj takega niti za časa najbolj črnih dni zloglasne Khu-enove tiranije. Ali neka, neka! Tko što čini, pred njega pada.« — Vidi se, da je j St. Radič že čisto obupal nad zmago demo- j •kracije in zato so tudi razumljive Radičeve grožnje z eksodusom. Obup postaja gonilni motiv »seljačke-demokracije«.
= Tudi nad Spahom je obupal St. Radič, j
V	notici »Dr. Spaho podpuno zatajio« piše i »Narodni Val«: »Vsi smo upali, da bo dr. j Spaho kot namestnik finančnega ministra vsaj na področju narodne samouprave to, kar Bogdan Markovič, oziroma njegov namestnik za samouprave Tošič. Pa smo se kruto prevarali. Dr. Spaho kaže pri vsakem koraku svoje popolno neinte-resiranje za oblastne samouprave, zlasti one na Hrvatskem. Ncče niti poslušati, ko se mu o tem poroča, a kaj še, da bi nekaj odločil v onem duhu, kakor je že začel oni, kateremu je danes namestnik. Zato so vsi oblastni proračuni in vse oblastne skupščine v popolni negotovosti in celo v večji, kakor so bili ob pričetku svojega delovanja V tem se je dr. Spaho popolnoma poradikalil. Njemu je narodna samouprava zadnja skrb in to ne samo v Hrvatski in Vojvodini, temveč tudi v Ilerceg - Bosni. Tužna Bosna, kaj si dočakala!«— Z Davidovičem ni nič, s Spahom ni nič, z vso Demokratsko zajednico ni nič. V resnici za obupati!
n Francozi upajo v možnost sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. »Temps« piše o zadnjem sestanku Marinkoviča in Bodrera i npravi, da se ne sme misliti, da bi bil sporazum med Italijo in Jugoslavijo nemogoč. Naravno je, da je Italija zainteresiran^ v Albaniji in na svojih pozicijah na Jadranu. Povsem gotovo pa je, da je tudi za Jugoslavijo zelo važno, da se obvaruje neodvisnost Albanije. Problem je delikaten. Mogoča pa je vse eno kaka rešitev.
= Nova ureditev zavezniških vojnih dolgov skupno z znižanjem nemških reparacij. Dobro informirani ameriški listi pišejo, da hočejo ameriški vladni krogi vsled poročila generalnega agenta Packera Gilberta predlagati novo ureditev zavezniških dolgov z istočasnim znižanjem nemških reparacij. Na ta način bi bile mednarodne finance zelo konsolidirane. Nemčiji bi se moralo točno povedati, kaj in koliko ima še plačati. Ko bi bilo doseženo soglasje v tej točki, bi morala Nemčija po potrebnih finančnih transakcijah svoj dolg takoj v celoti plačati. Nato bi bila določena nova ureditev zavezniških vojnih dolgov. Jasno je, da bi pri tem Amerika največ žrtvovala, toda ne zaman. Dolgovi, ki imajo biti plačani šele v 62. letih, nimajo posebne veljave. Bolje je za Ameriko, da dobi od Francije takoj poldrugo milijardo, ko pa po 62 letih pet milijard. Ameriška vlada je mnenja, da bo sicer v začetku odpor francoskega javnega mnenja proti znižanju nemških reparacij velik, da pa bo tudi Francija skoraj spoznala, da je za njo boljše, če so nemški dolgovi jasno določeni. Ameriški listi poročajo nadalje, da bo sklicana svetovna konferencama ureditev teh vprašanj in da bo to najtežja konferenca, kar jih je bilo dosedaj.
= Francoski socialistični kongres o strankini volilni taktiki. Na večerni seji se je nadaljevala debata o taktiki stranke pri
pri odnjih volitvah. Sklenjeno je bilo, d« postavi stranka povsodi lastne kandidate, da pa pri ožjih volitvah nastopi vedno proti nacionalnemu bloku. Renandel je govoril o udeležbi socialistov v levičarski vladi. Če bi levičarske stranke dobile večino, potem mora stopiti socialistična stranka v vlado, ker bi drugače prišlo do katastrofe. Mir še ni zasiguran in samo naraščajoči upliv socialističnih strank v Franciji, Nemčiji in Angliji ga more zajamčiti. Zato je potrebno, da socialistična stranka popolnoma zadosti svojim dolžnostim. Nato je izvolil kongres posebno komisijo, ki naj doseže* popolno soglasje med raznimi predlogi, da bi bila iz resolucije vidna popolna soglasnost socialistične stranke.
— Silovite obtožbe Joffeja proti sedanjim sovjetskim mogotcem. Boris Sonvajne, dolgo časa zaupnik III. internacionale, ki je bil sedaj kot opozicionalec iz komunistične stranke izključen, je objavil v svojem listu Joffejevo pismo na Trockega, ki ga je ta pisal pred svojim samomorom. Joffe je bil težko bolan in sovjetski zdravniki so izjavili, da se more lečiti le, če oddide v kak evropski sanatorij. Sovjetski mogotci pa mu tega niso hoteli dovoliti in dali so mu le 1CKX) dolarjev, kar za pot v tujino ni zadostovalo, čeprav je Joffe svoje dni dal vse svoje premoženje stranki. Nadalje pravi Jof-fo, da je položaj v stranki neznosen in da je prepričan, da mora po izključitvi Trockega priti do krize. Zato naj bo njegova smrt protest proti tem razmeram. Izključitev Trockega mora nujno otvoriti thermidorske dobo ruske revolucije in to dejstvo, da Človeku po 20 let revolucionarnega dela ne preostane nič drugega, ko da si požene krogla v glavo, dovolj jasno označuje razmere, ki so nastale v komunistični stranki. Nad vse mogoče je, da bo oboje privedlo do ther-midora. Srečen je bil, če bi njegova smrt izpametovala stranko in on tudi upa, da njegova smrt ne bo zaman. Končno pravi Joffe, da je politika Trockega edino jrravilna in da mora tudi zmagati in zato prosi Trockega, da vztraja na svojem stališču in da ne odneha. — Joffejevo pismo seveda v deželi rdeče svobode ne sme nihče objavili. Samo mi, ki nismo deležni te lepe svobode, smemo izvedeti, kako neusmiljeno so sovjetski mogotci pognali svojega bolnega druga v smrt, potem ko jim je ta dal vse svoje de-
lo	in vse svoje premoženje, da je danes njegova rodbina brez vsega in odvisna od miloščine.
— Petrolejski sporazum med Zedinjenimi državami in Mehiko. Kakor se poroča iz Mehike, je mehikanska zbornica sprejela zakonski načrt predsednika Callesa ter iz-premenila petrolejski zakon v smislu razsodbe najvišjega sodišča. Ameriška petrolejska družba bo dobila 50-le'no koncesijo za odstop pravic, ki jih je dosegla pred 1. majem 1. 1927. Splošno smatrajo izpremem-bo petrolejskega zakona kot veliko zmago Coolidge-a. Odnosaji med Mehiko in Združenimi državami so se sedaj znalno zboljšali in kot protiuslugo je Coolidge dovolil izvoz 15 aeroplanov, ki jih je nakunila Mehika v Zd. državah in pa precejšnjih količin municije .
KRATKE VESTI.
Stabilizacijo lire je omogočila tudi frau-coska Narodna banka, ki je otvorila Italiji kredit v višini 2 milijonov funtov. Značilno je, da italijanski listi to francosko pomoč dosledno zamolčujejo, dočim silno hvalijo vse druge banke, ki so dale celo manjši kredit od francoske
Francoska Narodna banka bo znižala prihodnje leto obrestno mero.
Število brezposelnih znaša v Nemčiji že 1 milijon in se je povečalo tekom zadnjih dveh tednov za 250X00.
Med rumunsko vlado in študenti je pr&lo do novega konflikta, ker zahtevajo študenti, da mora vlada takoj izpustiti vse aretirane študente.
Grški zunanji minister Mihelokopulos je
izjavil, da ne more Grška skleniti nobenega dogovora, ki bi bil naperjen proti katerikoli veliki ali mali državi. To je dejal tudi Chamberlainu, Briandu in Mussoliniju.
Bolgarski ponuja Italija posojilo pod mnogo bolj ugodnimi pogoji, kakor pa jih je stavila Zveza narodov.
Angleška špijonaža.
Polagano umiranj« gospoda Chevrcauja.
Vice v Perziji.
Kakšne usluge Je Izkazal g^nod Chevreau onemu mlademu political-officeru, ki ga je evabil v služijo Inteligence Services? Nihče ni nikdar izvedel, kakšne tajne je izdal mlademu, nečimernemu angleškemu poročniku; niti v agoniji in rx> vsem trpljenju ni niti z besedico izdal, kako je koristil Angliji v Per-*dji; toda vsi znaki govore, da so bile usluge gospoda Chevreauia visoko pomembne, kajti le z ljudmi, ki so bili zares pomembni, postopa Intelligence Service na tako krut in brezobziren način, kadar se jih hoče otresti aji Jih pa sploh uničiti.
V	'"'Mlirrence Servicea ni bil niti cel
mesec, ko je prišlo kritično popoldne dne 8.
1. 9'8. Ko je končal predavanje, se ie Sel gospod profesor izprebajat v vrst kraljeva ki h carinarnic v Enzli. Med tretjo in četrto uro se je nenadoma pojavila na vrtu an-glefika patrulja R mož, ki ga jo brez posebnega oklevanja aretirala, in na kljub niego-vemu kriku in protestom odvlekla na angleško poUoijsko stražnico. Tam so mu takoj odvzeli vse njegove papirje in denar in ko je protestiral proti takemu nezaslišanemu po-poetopanju, so ga pretepli do nezavesti. Zaman Je prosil, da bi bil o tem slučaju obveščen francoski konsul. Smejali so se mu in ga vrgli v ns^jgnueneJSo luknjo ječ. Tu Je ostal dva dni, brea sasliSevanja in pojasnila, brez kruha in vode.
Medtem je bila v njegovem stanovanju iz-
vedena "od robna preiskava; vsi papirii so bili odneseni, dragocenejši spomini in daro-v mVr-Heni. Vse. kar ni zanimalo angleških vojakov in agentov Intelligence Servicea, in česar se jim ni zdelo potrebno vzeti ali uničiti, vse to so prodali za smešno ceno na vsakdanjem trgu v Enzli. Imetje, ki je re-prezentiralo lepih par tisočev liber, je bilo pokradeno in prodano za par grošev.
Dne 11. avgusta.
so ga zvlekli iz temne luknje in j>oslali z zvezanimi rokami brez preiskave ali pojasnila k kazenski četi, ki bi ga mj poslala naprej. Tako se je pravzaprav pričela Kalvarija gospoda Chevreauja. Tega učenjaka in telesno slabotnega moža so vlekli s kazensko eskorto celih deset in deset kilometrov iz Enzle v Kašvin, po tropičnem solncu. Večkrat je padel, toda mesto, da bi mu dali piti, so ga gonili na pot z brcami in udarci s puškinimi kopiti. Vso pot ni dobil niti kapljice vode, da bi omočil 6voje ustnice, niti da bi umil krvave noge; vzeli »o mu namreč berglje, in brez njih se je komaj držal na nogah. Ni bil več niti človek niti zver. Bil je le Francoz, nad katerim ee je maščevala Intelligence ...
Ker se je v Sultan Hammadu jasno pokazalo, da ne bo več vzdržal, so ga kot živino vrgli na tovorni avtomobil. 24. avgusta so ga pripeliali kot sivega, razdrapanega starca v ujetniSki tabor v Hinnidi, nedaleč od Bagdada Bil je to živeči mrlič, ne pa profesor Chevreau. Peljali so ga v pisarno krajevnega poveljnika. Tam ga je zn slišal Častnik Intelligemce Servicea in to je bilo prvo zasliševanje po tolikem času muk.
Tu je šele izvedel, da je bil zasačen v Kašvinu, kjer je skrivaj hodil ]>o petrolejskem ozemlju, si beležil in risal. Obtožen je torei bil zločina špijonaže v vojnem ozemlju. . Zločina špijonaže v ozemlju, kjer je naivečja petrolejska rezerva Anglije. Pomagala mu ni ! nobena izjava, da ni bil nikdar v Kašvinu, j da tega mesta sploh ne pozna, dasi je komaj | petdeset kil;-metrov oddaljeno od Enzle in da je bil aretiran v Enzli, ne pa na kraju čina. Zaman vse izjave, da ni špijon, pač pa da je v službi Intelligence Servicea, da je doktor filozofije in profesor na perzijskih in ruskih univerzah.
Odločilneiši so bili vzroki in razumi drugih. To so bili
angleški vzroki, ki jih nihče nikdar ne bo razumel. Ko je bilo končano prvo zasliševanje ob asistenci šlirih vojakov, je imel gospod Chevreau zlomljeno nosno kost, izbiti^ šest zob, presekan palec in po telesu brezštevilne modrine od komis-nih vojaških čevljev. Priznal ni ničesar, ker je nemogoče priznati neresnico. Vlačili so tega bivšega učenjaka iz ječe v ječo, iz etape v etaoo, po celi Aziji in kremplji Intelligence Servicea so ga izpustili šele v Port-Saidu na francoskem ozemlju. Bil je uničen po duši in telesu, pripravljen ob svoje premoženje, obsojen, ne da bi bil sploh sojen, mučen pod pretveeo, ker niti sam ni vedel, zakaj vse to.
Francoski uradi so spravili ubožca na svoje stroške v domovino. Nekega žalostnega je-sonskega dne se je vračal po tolikih uspehih uničen, ubog, skoro berač v svojo rodno vasico v Saint - Mars - la - Bri&re. Njegovi stari stariši so sprejeli svojega umirajočega sina
in mu s svojo skrbjo skušali vrniti vsaj malo izgubljanega zdravja. Toda zaman. Kajti drugega dne, ko se je zoj>et naselil v svoji skromni rojstni hiši, je izvedel, da jo na željo an_ gleške vlade pod posebnim političnim nadzorstvom državnega varnrstnega urada. Tedaj se je pa častni mo-ž, nezavedhjoč se nobene krivde, razburil, uprl. Rotil je ne le ljudi, ampak tudi nebesa, da bi se rehabilitiral, ker se ni mogel maščevati...
Ginieni zaradi tragedije tega učenjaka, o katerem so iz Rusije prihajale najboljše reference, so posredovale pri angleški vladi postopno pismeno, z inemorandi in osebno razne osebnosti javnega in znanstvenega živ ljenja cele Francije. Bili so to ministri: fler-riot, Aubigny, Caillaux; senatorja Cor<1etel in Lebert, poslanci Ajam, Galpin in Rou^6, ministrski predsednik Briand, francoski inštitut, posamezni člani Akademije. Vse m-man. Iz Londona je prihajalo le suho odklanjanje vseh teh intervencij, brez vsakega pojasnila ali utemeljitve tega čudnega ponašanja.
Za kratek čas je nažel srečo ob strani svoje dobre, njemu popolnoma udane in plemenite žene. Toda ne dolgo. Z zlomljenim zdravjem, duševno uničen zaradi nerazumljivega postopanja Anglije, okraden, pripravljen na vse, kar je dragocenega in njemu dragega zapustil v Enzli, je umrl 3. maja 1925 v svojem skromnem stanovanju v Asničreeu, kot grozna žrtev brezvestno se maSčujoče Intel-ligance. Pohiih sedem let je iskal profesor Chevreau in portem njegova vdova pri angleški vladi ne samo odškodnine, ampak tudi primerno reh&biHacijo. Zaman.
Dnevne vesti.
»FEULURTEIL«.
»Jutro« se je zneslo nad ljubljanskim deželnim sod išče m zavoljo sodbe, ki jo je izreklo v tiskovni pravdi Iskra — Kočevar. Čeprav je v.sakdo, ki je bil navzoč pri razpravi in imel priliko oceniti vse dokaze, že pred sodoo prišel do prepričanja, ■da obteženi Kočevar ne mere biti obsojen, čeprav je torej izrečena sodba pravilna in pravični'., se vzdržajemo vsake kritike, dokler ni govorila zadnja instanca.
»Jutro« se seveda znaša nad vsako sodbo, in je zanj pogrešna, ker njemu ni po volji, čeprav mu mora oni znan:, da sodniki sodijo po pn«tcm preudarku, uvažuje vso dokazno tvarino in za svojo sodbo niso nikomur odgovorni. Poniževalno bi bilo za nje, ako bi morali prenašati take lekcije, kakor si jih privošči »Ju ro«. Žalostno bi bilo za justicc, ako bi stala pod partizanskim terorizmom.
Stavimo pa »Jutrovemu« znanemu poročevalcu predlog, ki bo gotovo zadovoljil vso javn st »Jutro«, ki ima toliko nepotrebnega papirja n11 razpolago, naj priobči dobesedno vse zapisnike o zaslišanih pričah, ves dokazni materij'I, sploh naj reproducira ves akt <>d prve M« zidnje črke. Javnost se bo na ta način seznanila z vso tvarino, ki je bila na razo'lag s dišču. Prepričani smo, da bo vsa rr.T.odna javnost izrekla enako sodbo kakor sodišče.
— Proslava jubilejnega leta. Kot znano, bomo slavili prihodnje leto desetletnico pro-boja solunske fronte in ujedinjenja. Zato se bo vršila takoj po pravoslavnih božičnih prazniki1' v Beogradu konferenca kulturnih in nacionalistični! organizacij, na kateri bo izvoljen poseben odbor, ki bo vodil priprave %x dostojno proslavo obeh zgodovinskih dogodkov.
— Število slušateljev na ljubljanski tehniški fakulteti. Glasom belgrajske »Politike« z dne 28. decembra t. 1. je na konferenci, ki so }o imeli belgrajski univerzitetni profesorji proti ukiniivi posameznih fakultet, rekel profesor belgrajske medicinske fakultete g. dr. Djoka Nešič, da ima ljubljanska tehniška fakulteta 120 slušateljev. Temu nasproti mi je čast ugotoviti, da je vpisanih v zimskem semestru 1927-1928 na ljubljanski tehniški fakulteti 495 slušateljev. — Dekan tehniške fakultete Fcerster.
— Napredovanje srednješolskih profesorjev. V prosvetnem ministrstvu je podpisan daljši ukaz o napredovanju srednješolskih profesorjev, ki imajo na podlagi službenih let pravico do napredovanja v višje skupine.
— »Uradni list« št. 129 z dne 28. t. m. objavlja naredbo ministra za socialno politiko o izpremembi mezdnih razredov, predpisanih v 3. odstavku § 21. zakona o zavarovanju delavcev, disciplinska pravila za učence srednjih in strokovnih šol, ki spadajo pod prosvetno ministrstvo ter razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani o odmeri davka na poslovni promet, dohodnine in rentnine za leto 1928.
— Jeli-aveta Petrovičeva umrla. Predvčerajšnjim je umrla v Beogradu soproga večkratnega ministra, narodnega poslanca Na-stasa Petroviča, gospa Jelisaveta Petrovičeva.
— Generalna direkcija drž. železnic, kakor tudi oblastne železniške direkcije rabijo nekoliko mlajših in starejših gradbenih mženerjev, a generalna direkcija poleg tega še starejšega elektrotehničnega inženjer-ja kot referenta za telegrafsko-telefonske in varnostne naprave ih enega inženirja stati-čarja. Refleklanti na gornja mesta, ki imajo potrebno kvalifikacijo, naj predložijo predmetne prošnje opremljene z vsemi dokumenti v smislu Čl. 15. zakona o drž. prometnem osobju in priložijo detajliran pregled njih delovanja, oziroma dela od dovr-šitve tehničnih študij dalje do danes. Prošnje je predložiti generalni direkciji drž. železnic v Beogradu, Frankopanova ul. 11, najkasneje do 25. januarja 1928. Gradbeno odelenje generalne direkciie državnih železnic štev. 6359/27.
Teologi in volitve v akademsko podporno društvo v Zagrebu. Akademski senat zagrebške univerze pretresa vprašanje, če imajo teologi volilno pravico za volitve v akademsko podporno društvo. Policija je namreč slušateljem teološke fakultete ob priliki zadnjih volitev v akademsko podror-no društvo volilno pravico odrekla. Teologi <o se pritožili na velikega župana, ki pa Je priziv zavrnil z utemeljitvijo, da je Bmatrati teološko fakulteto za cerkven zavod, ne pa za prosvetno ustanovo.
— Nagrade za tobačne delavec, ki imajo uad 40 službenih let. Direkcija državnih monopolov je dovolila nn predlog direkcije zagrebške tobačne tovarne, da se izplačajo
delavcem z več kot 40 službenih let v tobačnih tovarnah v Zagrebu, Sara!evu, Ljubljani in Mogtaru v znak priznanja za vestno delo [nale premije in se jim izreče pohvala. lakih delavcev in delavk je v vseh ™ ^°™rnah 8V Na*rade, ki znašajo samo po 300 Din, se izplačajo slovesno, ob prisotnosti povabljenih gostov, dne 31. t. m.
— Velikodušen (,ar »»rajevske mestne obilne. Sarajevski občinski svet je votiral za popravilo hiš siromašnih hišnih posestnikov ter za nabavo obleke siromašnim otrokom za novo leto kredit 500.0C0 Din.
— I* poštne službe. Za vodjo poštnega odseka poštnega ravnateljstva v Ljubljani je imenovan vodja splošnega oddelka ravnateljstva Anton Vesenjak. Za inšpektorja zagrebške poštne direkcije je imenovan Vladimir Kos. Iz Beograda je premeščen na Jesenice uradnik Anton Kos.
— Poslopje CirU-Metodove družb« r Puli prešlo v la«t mest« Pulj. Prefekt za puljsko pokrajino Cavalieri je pooblastil mesto Pu-
d« kupi za 33.000 lir od Družbe av. Ci-
rila in Metoda poslopje nekdanje hrvatske ljudske šole v Puli.
— Sprememba v obsegu občin na Primorskem. Združitev po več občin v eno samo se nadaljuje sedaj v goriški pokrajini. Tako so bile v zadnjih dneh združene občine Šempas, Osek, Ozeljam, slednja s frakcijama Vitovl> in Sv. Mihael v eno samo občino pod imenom Šempas. Enako sta bili občini Breginj in Sedlo združeni v občino Bre-ginj.
— Goriški uradni list je objavil ukaz od 20. novembra, s katerim se poveri fizična vzgoja srednje šolske in ljudsko šolske mladine ustanovi Ballil. S tem se podvržejo poveljnikom faši3tovskih mladinskih organizacij vsi šolski otroci sploh, tudi oni, ki so se odslej znali odtegniti vpisu med Ballile in predstražnike.
— Smrt odličnega ruskega psihiatra. V Moskvi je umrl te dni nenadoma od kapi zadet, psihiater Vladimir Mihajlovič Behte-rev. Njegovo specialno polje je bilo prouča-vanje možganskih centrov. Njegova psiho-logična doktrina bazira na njegovih morfo-loško-fizioloških študijah. Behterev je proučeval tudi fenomene sugestije in hipnoze. Po njem se imenuje cela vrsta fenomenov in znanstvenih razkritij. Njegova dela so izšla v ruskem in v nemškem jeziku.
— Dunajski porotniki so zopet oprostili morilca. Te dni se je zagovarjal pred dunajsko poroto sluga Leo Zduc, ki je zaklal neko branjevko, s katero je imel imimno razmerje. Porotniki so ga proglasili z desetimi glasovi proti dvema nekrivim, nakar je bil oproščen vsake krivde in kazni. Občinstvo je sprejelo izrek portfnifeov s ploskanjem, nakar je reagiral predsednik porotnega sodišča z opazko: »Nimate povoda, da se veselite, ta sodba je nova sramota za Av-
j strijo.«
— Železnica skozi pariško katakombe. Pod pariškim cestnim nivojem so pričeli te dni graditi železnico, ki bo vodila skozi strahotno skladišče človeških lobanj skozi
i slavnoznane pariške katakombe. Katakombe j so bile v davni preteklosti kamnolom, iz katerega so dobavljali Parižani stavbeni materijah Pozneje so jih jeli uporabljati kot skladišče za človeške okostnjake, ki so jih prenesli sem iz opuščenia pokopališč. Te-j kom stoletij so se nabrale v katakombah gore skeletov, nakar so zložili iz milijona lobanj piramide, kosti pa zložili drugo na drugo v sklade ob stenah. Od pamtiveka so ime-
li	v katakombah zarotniki in vsakovrstni zločinci svoje tajne sestanke.
— Srečna Amerika. Ameriški parlament je sprejel z veliko večino zakonski .predlog, ki predvideva znižanje davkov za 2Š9 milijonov.
— Proslava Ibsenove stoletnice. Iz Oslo
poročajo: Ibsenova stoletnica se bo proslavila z velikimi svečanostmi, ki bodo trajale teden dni. Vsak večer se bodo uprizarjala v gledališčih Ibsenova dela. Po prvi predstavi priredi mestna občina veliko slavnost. Na Ibsenov rojstni dan, dne 20. marca se vrši glavna proslava v univerzitetni avli. Univerza pripravlja med drugim tudi Ibsenovo razstavo. Tudi v provinci, zlasti v Ibsenovem rojstnem kraju, v Skienu, se bo proslavila Ibsenova stoletnica kot narodni ipraznik.
— iiiimunski študenti še vedno srbnriti. Kot (poročajo iz Budimpešte, je razpravljala pred božičnimi prazniki vlada o ostrih merah, ki jih bo treba podvzeti zoper študente. Unija romunskih študentov je namreč zagrozila še pred obsodbo devetorice dija-lcov-ekscedentov vladi, da ne prevzame nobene odgovornosti, za nadaljni razvoj dogodkov za slučaj, da bodo njihovi tovariši obsojni. Vlada je nato okoli 40 dijakov iz zaporov izpustila, dočim jih je bilo devet, kot znano, prav milo kaznovanih. Ker je pa »Linija romunskih študentov« sedaj izjavila, da se s tem ne zadovoljuje ter da je — čeprav ne soglaša z izgredi — solidarna z de-vetorico obsojenih, si beli sedaj vlada gla-
i vo kako naj »Unijo romunskih študentov*, j kaznuje- ter uvede na romunskih univerzah j zopet red in mir.
|	— Ponesrečen prekooceanski polet. V pe-
| tek pred božičem je startala ameriška letal-| ka Miss Grayson ob 5.07 zjutraj na letali-| 5ču Courtissfield v smeri proti Harbouf i G race. Letalko so spremljali pilot Goldsbo-rough, bivši norveški mornariški častnik j Oskar Omdal in navigator Fred Kohler. Le-j talo bi bilo moralo' pristati že v petek v : Harbour Grace, toda radi defekta na motorju ali radi kake druge neprilike letalo ni i dospelo na določen kraj in so ga zadnjič opazili pri rtiču Cod, država Massachu&sets. Mornarska oblast je takoj odposlala številne in Zeppelin »Los Angeles«, da poiščejo »Miss Grayson, toda doslej niso našli nobenega sledu o letalu. Letalci bi se bili mogli samo v tem slučaju rešiti, če bi bilo 1? P,ri.slal? na zapuščeni obali Nove a“dlje; če so pa letalci morali pristali na morju, jih je hud vihar gotovo v najkrajšem času potopjl Dne 25. t. m. je bila le-talka še živa, ier so ta dan sprejeli v Halifaxu njeno brezžično poročilo v katerem izjavlja, da je morala radi defekta pristati na rtu Sable (najjužnejši točki polotoka Nove Scotie). Tudi kanadska radioštacija na Sable Islandu je prejela pokvarjen brezžični brzojav letalke, iz katerega pa ni razviden kraj oddaje.
— Po veliki eksploiljski katastrofi r Tsientsinu je izbruhnil v petrolejskem rezervoarju požar, ki je trajal nad 60 ur. Za gašenj« Je bilo rekvlrirano tudi vojaštvo. Goreči parafin je tekel v smeri proti pristanišču, vsled česar so bili parniki v veliki nevarnosti.
— Navaden slug* — laiisdravnlk in morilce, V Innsbrucku se je pričela kazenska obravnava »oper 24-letnega bivšega slugo v nekem sanatoriju, ki se je utihotapil s potvorjeno doktorsko diplomo v robnino bo-
gatega hotelirja St8ra, poročil njegovo hčerko ter jo pet dni po poroki zastrupil, da si je prilastil njeno doto v znesku 11.000 šilingov in 41.000 Kč (okoli 6o6.C00 Din).
— Grozen zločin Armenca. Armenec Štefan Tedjan se je zagledal v Grasse-u, nedaleč od Nizze v neko tamkajšnjo deklico. Deklica mu je ljubezen vračala. Ko pa je stopil pred njeno materjo ter jo prosil za roko njene hčerke, je »dobil košaro«. To ga je tako razljutilo, da se je sklenil strašno maščevati. Oborožil se je s sekiro, nožem in revolverjem ter umoril najpreje svojo obože-vanko, ki jo je zvabil v to svrho v svoje stanovanje, nato pa je udrl v stanovanje njenih starišev ter umoril očeta, mater in dvoje sester deklice, tretjo sestro pa je smrtno poškodoval. Najmlajša njegova žrtev je stara šele 16 mesecev. lJo krvavem zločinu si je pognal Armenec kroglo v glavo ter obležal pri priči mrtev.
— Množestven samomor. Advokat Geis v Monakovem je bil aretiran, ker je osumljen potvarjanja novčanic. Na bežični večer se je v svoji celici zastrupil. Ko je to naslednji dan zvedela njegova soproga in njegovi dve hčeri, so se vse tri zastrupile z veronalom. Mati in starejša hčerka sta mrtvi, mlajša se bori s smrtjo.
-	Bestialna mati. Na Dunaju je bila te dni aretirana kontoristinja Ester Kašova radi poizkušenega umora svojega 10 letnega sina, ki ga je hotela spraviti s poti, da bi se bila lažje poročila. Brezsrčna mati se je peljala z dečkom v dunajska okolico. Na samotnem kraju ga je polila s solno kislino. Imela je pa smolo: deček je odnesel samo lažje poškodbe na tilniku. Zanimivo je, da je napisala ženska pred dejanjem na svoj lastni naslov pismo, v katerem ji sin sporoča, da je izvršil samomor, ker se je naveličal živeti v večnem prepiru.
— Pijani voli. V neki pivovarni v Budimpešti ie nasul te dni hlapec 32 volom mesto navadnega ječmena pomotoma alkoholiziran ječmen. Kmalu nato so bili vsi voli močno pijani. Divje so skakali jx> hlevu ter strašno tulili. 15 volov- je zadela možganska kap.
— Rojaki. Vporabljajte za novoletna voščila razglednice Jugoslovenske Matice, ki so naprodaj po vseh knjigarnah in trafikah.
— Možje. Svojim ženam poklonite kot novoletno darilo Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1928. Koledar vsebuje nove kuhinjske recepte, razna praktična navodila in nasvete za hišo in dom ter obsežen troškovnik za vse dni v letu, kamor vpisuje vestna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. Koledar obsega brez inseratnega dela 230 strani in ima obliko šolske knjige. Cena Din 20.—, za člane Jugoslovenske Matice Din 16.—. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II.
SILVESTROV VEČER LJUBLJANSKEGA SOKOLA NARODNI DOM IZBRAN IN ZABAVEN SPORED Ljubljana.
1— Druga slovenska filmska igralka .Lidija Erberjeva je rodom iz Divače ter ee nahaja trenutno v šiški pri svoji sestri.
1— Surove »šale« ponočnjakov. Te dni sq-razbili doslej še neznani ponočnjaki v svoji objestnosti napisno tablo odvetnika dr. Marušiča in napisno tablo brivca Zehala na Sv. Petra cesti. Če jih policija izsledi, bi bilo umestno, da jim pošteno navije ušesa, da jih bo za taka »junaštva« za v prihodnje veselje minilo.
—	Smučarje-novinec ii Ljubljane, ki so se prijavili za smuški tečaj na Sv. planini (in tudi druge kogar je volja) vabim na prvo vežbo na Gradišču 706 m, 45 minut nad Višnjo goro dne 1. januarja 1928. Skupni odhod ix železniške postaje Višnja gora ob 7.38 po prihodu jutranjega vlaka iz Ljub-ljane. Eventuelna odpoved bo oglašena v izložbi trgovine Magdič pred pošto. — R. Badjura.
Maribor.
m Ljudska univerza v Mariboru., »Mozartov večer« je naslov izvanredno lepega koncerta, ki ga priredi pet umetnikov Graške Uranie, med njimi od lanskega leta nam dobro znana operna pevka ga. Pavla Ulm, ki si j o na mah osvojila srca vseh poslušalcev. Izbrali so si prave bisere tega genija lepote in veselja! Igrajo godalni trio »Di-verhmento«, violinski koncert Es-dur, mali duo za dve violini, uverturo k operi Fi-garova svatba, ga. Ulm pa poje tri pesmi in tri arije (Don Juan, Figarova svatba). Uvod-Pa je predavanje na podlagi 50 originalnih skioptičnih slik v spremstvu godbe o čudovitem Mozartovem življenju. Slehernemu je gotov velik užitek pri zelo nizki vstopnini (10 do 30 Din). Predprodaja <pri ge. Zlati Brinšek in g. Hdferju.
m— Lindberg v Mariboru. Maribor ima zopet svojo senzacijo. Filmski baritonist Helge Lindberg, na Dunaju in v Berlinu oboževan, ki slovi kot eden najbojših sodobnih baritonov se ustavi tudi v Mariboru ter bo pel na koncertu dne 4. Januarja 1928 v veliki Unionski dvorani.
Celje.
c7". Odprte planinske koče. Savinjska po-arutnica Slovenskega planinskega društva v Celju opozarja turiste, smučarje in izletnike, da je vso zimo odprta in oskrbovana Celjska koca. Pri koči je napravljeno novo sankališče. Smučarji imajo v bližini polno lepih prostorov sa smučanj«. V koči, ki je stalno
toplo zakurjena so na razpolago tudi prenočišča. Poti mimo apnencev in po mestnem logu sta povsem izhojeni. Istotako je vso zimo oskrbovano tudi Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini.
c— Peterčkove poslednje sanje. Da izpolni nalogo vsestransko je vprizorilo Mestno gledališče na Štefanovo Pavla Golje mladinsko igro »Peterčkove poslednje sanje«. Gledališče je bilo polno dece, pa tudi odraslih ni manjkalo; saj more pri igri, ki otroku prija uživati tudi odrasel človei. — Kajpak, da je gledališče vsled neprespanega čebljanja malčkov naličilo kitajskemu teatru in Če bi se še serviral čaj bi bila primera točna.
—Sicer niso otroci vneti za žalostne prizore in jih bolehni Peterček ne zanima toliko, kakor princ mesec, ki pride na čarovnikovo vabilo iz neba; tu najde otroška fantazija svoje oporišče, in stopnuje do Lretje scene, ki je po mojem mnenju najučinkovite.ša. — Scenerija je bila kar najoolj primerna, po-! sebno v tretjem prizoru. Mladi igralci so se I rekordno odrezali kar velja pesoono za mladega Gradišnika in njegovo mlado partnerico. Vlogo čarovnika je mojstrsko rešil g. Bratina kar velja tudi za g. Pfeiferja o obeh njegovih vlogah in g. Perca v vlogi princa ažurnih dalj. Povoljna je bila tudi kreacija kralja Matjaža. Igra poveljnika Matjaževih čet pa je bila le prediletantska. levske točke je oskrbel g. Pregelj. Igra je mogla odraslemu prijati, vprašanje je, če je tudi malčkom... in če je tem prijala je to v priznaje režiserju in igralcem. — R. M.
c— Silvestrov večer sokolskega društva v Colju. Kakor običajno priredi tudi letos sokolsko društvo silvestrov večer v veliki dvorani Celjskega doma. Spored je bogat in za: nimiv. Polnočno alegorijo sestavi g. Bon-čan.
NOVI VAL MRAZA.
Po vsej srednji in zapadni Evropi, pa tudi pri nas je jela zadnje dni temperatura zopet padati, povsodi je zapadel nov sneg.
V Sloveniji ni prišlo do železniško-pro-metnih ovir, pač pa je povzročil novi sneg ponekod zmešnjave v telefonskem prometu.
Iz Hrvatske in Slavonije poročajo o velikih snežnih zametih. V Liki je ponekod promet z vozovi onemogočen. Vlaki imajo zamude. Ponekod groze poplave. Sava je narasla pri Mitroviči za 176 cm. Porušila je nasipe ter poplavila bližnja polja. Tudi Donava in Tisa naraščata. Med Sremsko Mi-trovico in Rumo je dosegla voda rob nasipov, tako da se utegne vsak hip razbiti po planjavi. V spodnjem ioku je Sava že obširne komplekse poplavila.
V Angliji je zavladal po zadnjem snegu tak mraz, da je prišlo do vsakovrstnih prometnih ovir. Številna mesta in vasi so vsled snežnih zametov od sveta takorekoč popolnoma odrezana. Ne dobivajo niti živil niti listov. Zvezo z ostalim svetom posreduje samo brezžični brzojav. Pri čiščenju železniških prog je zaposlenih preko 20.000 delavcev. Več lokalnih prog je kljub temu popolnoma neuporabnih. Promet preko kanala La Manche je na južni strani že tri dni obsolut-no nemogoč, kar se ni zgodilo že 12 let. Številne ladje kličejo na pomoč.
Iz Francije prihaja vedno več poročil o vremenskih nezgodah. Aisna, Marna in več manjših rek je prestopilo bregove. V Kanalu La Manche, ob atlantski in severo-afriški obali je več parnikov v nevarnosti.
V	Toulonu in okolici je te dni bilo kot ob vesoljnem potopu, padala je tudi debela toča.
Iz Madrida poročajo o velikih poplavah v okolici Valencie, Seville in Toleda. V okolici Valencie je vsled poplave 30 rodbin brez strehe. Tudi iz Portugalske poročajo o težkih elementarnih katastrofah. Tajo je narasel v Lissaboni za 4 metre nad norma-lom.
V Belgiji divjajo silni meteži, ki ovirajo v Antwerj>nu in več drugih mestih vozni,
i brzojavni in telefonski promet. Zračni pro-■ met je na vseh progah ustavljen.
Pri Benetkah je vrglo razburkano morje valove ponovno do Markovega trga, na katerem je dosegla vsled toga voda 20 cm, ta-i ko da so morali napraviti, da 60 omogočili prehod, lesene brvi. Da so bili še bolj poplavljeni niže ležeči deli me6ta, je naravne, Sedaj je voda že odtekla. Tudi v Neaplju so i povzročili morski valovi precejšnje poplave, j Pri Pezzuoli-u so odnesli valovi neki j most, vsled česar je bil odrezan 20 osebam I prehod. Ljudi je rešila po težkem naporu ) požarna bramba. — V Trstu divja huda bora, ki ima 90 do 120 km brzine na uro.
Meteorologi napovedujejo za bližnje dne-| ve nov val mraza.
Gospodarstvo.
X Pokrajinska razstava semen v Lvovu.
Uprava velesejma v Lvovu priredi dne 2., 3., 4. in 5. februarja 1928 pokrajinski semenj vseh vrst semen v svrho organizacije tigovine s semeni. Po dobro uspelem poizkusu z razstavo semen, ki se je vršila lanskega leta, želijo gospodarski krogi Poljske organizirati v Lvovu center trgovine s semeni. Trgovina s semeni je dosegla v tekočem letu na Poljskem prav dobre uspe-i he, in uj>oštevajoč veliko važnost te panoge,
; je uprava velesejma sklenila, da lanskoletni poizkus ponovi še v večjem obsegu.
BORZE,
dne 29. decembra 1927.
Devi*« in valute.
Ljubljana. Curih 1093.5 — 1006.5 (1003), Dunaj 7.08 — 8.01 (7.995), London 270.22 do 277.02 (276.62), Newyonk 56.46 — 66.65 (56.55), Praga 167.5 — 168.8 (167.9), Trst 298 — 300 (299).
Zagreb. Dunaj 7.075 — 8.006, Budimpešta 9.905 - 9.935, Milan 207.84 - 299.34, London 276.2 — 277, Newyork 66.432 — 66.682, Pari* 222.375 — 224.875, Praga 187.4-168.2, Curih 1093.5 — 10966.
Curih. Beograd 0.14, Berlin I2&675, Xew
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK« 30. decembra 1S27.
Štev. 295.
york 517.20, London 25.2575, Pariz 20.S65, Milan 27.31, Praga 15.32, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.18, Sofija 3.74, Varšava 58.05, Dunaj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 140, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 350
—	0, Ruše 260 — 280, Stavbna 56 — 0, še-šir 125 — 0.
Ljubljanska blagovna borza. Les: Zaključkov ni bilo. — Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice.
Šport.
S preplavan jem G ibral tarske ožine ni nič. Angleški plavalki Gleitze in Hudson sta poskušali dne 14. t. m. preplavati GibraMarsko ožino. Miss Gleitze je startala ob 4. uri, miss Hudson pa ob 5.15, vendar sta se vrnili obe plavalki čez dve uri na kopno. Izjavili sta, da morata radi neugodnih atmosferlčnih prilik in močnega valovanja odgodiii poskus na poznejši čas. Kakor znano, je miss Gleitze, sienotipisika iz Londona, poleti preplavala Kanal.
Angl ja vodi na svetovnem trgu. Velikanski razvoj angleške industrije motornih koles v zadnjik dveh desetletjih, je razviden iz zanimive statistike, ki je bila priobčena o priliki zadnjega olimpijskega dneva v Lo ndonu. Ker je ta statistika oficijelna, so navedene številke gotovo zanesljive. Glasom tega izkaza in od vseh motornih koles, ki jih je na celem svetu 1,725.201, nič manj nego 52S.&55 angleškega izvora, še leta 1907 je bil knpert motornih koles še enkrat večji kot eksport. Takrat je izvozila Anglija 800 mo<torni:i koles, medtem ko jih je uvozila 17CO. Leta 1926 pa jih je že 43.391 izvozila, in samo 75 uvozila. V 6 letih od 1920 do 19£8 se je skrčil iinport od 4275 na 75 strojev, eksport pa je narastel od 21.925 na 48.391.
Kolesarski prvak Grassin, francoski Champion, je za prihodnjo sezono sklenil pogodbo z nemško tvrdko Opel. Zanimivo je, da se je najbolj&i evropski dirkač za motorje odločil baš za nemški fabrikat, vsled česar pričakujejo, da se bo že iz tega vzroka vde-ležil večine velikih mednarodnih trajnostnih dirk v Nemčiji.
Tekma za Schneiderjev pokal se bo vršila vsled dogovora med angleškim ministrom za zrakoplovstvo, sir Samuel Hoarem in italijanskim podtajnikom za letalstvo, Balbom, od sedaj naprej vsako drugo in ne več vsako leto. .Strokovnjaki so namreč mnenja, da eno leto ne zadožča, da se popolnoma izkoristijo tehnični napredki za letalstvo v službi marine, kar je v resnici bil namen ustanov-nika pokala, Jaeques Schneider-ja. Vsled lega sta se angleška in italijanska vlada spo? razumeli, da ne bodeta podpirali italijanskih in angleških prijav za leto 1928. Amerikan-
ske, francoske in nemške zrokoplovne druž-i be so tudi že izjavile, da hočejo podpirati ! angleško-italijanski predlog.
V	Ne wy or k u je umrl znani amerikanski spritnor Loren Murchison na poslediiali »španske«. Z Murchi senom zgubi šport ene-! ga najboljših sprintnerjev sveta. Njegovi rojaki so ga imenovali »letečega yankee-a«; lahkoatletski savez ga je bil uvrstil med tekmovalce za prir.odnjo olimpijad i. Murchi-sonovi največji uspehi so bile njegove zmage za ameriško prvenstvo v teku na 100 yar-dov-1. 1920 in 1923. Vsled teh zmag je imel največ izgleda, da zmaga na ICO m na pariški olimpijadi, toda Murchison ta dan ni bil razpoložen in je zasedel samo 6. mesto. Po končanih olimpijskih igrah je napravil Murchison s svojim rojakom Paddeekom turnejo ter je večkrat startal od Houbena, ki je bil takrat v krasni formi. Šele leta 1926 se je Murchison revanžiral Houbenu za svo-ječasni poraz. V zadnjih letih se je izr, žito specijaliziral za halske mitinge in je ostal pri takih prireditvah na progah od 50 do 225 yardov nepremagan.
To in ono.
POSREČENA K0PENIKIADA V PRAGI.
Pred neko trgovino s spirituozanu v Pragi se je pripeljal te dni avtomobil, iz katerega je zlezel polkovnik češkoslovaške vojske v novi uniformi, kot »iz škatljice vzet«. Gospod polkovnik je vstopil v trgovino. Komi je skočil izza pudlja, se elegantnemu, mnogoob'etajočenni odjemalcu globoko priklonil ter ga vprašal, kaj želi. Gospod polkovnik je pomolil uslužbencu vtzitnico, na kateri je bilo tiskano: »Polkovnik Jaroslav Prikryl, komandant pp. št. 57<. Fant je skočil ko da je na peresih ter poklical »gospoda šefa«. Gospodu šefu je gospod polkovnik z mogočnimi gestami diktiral ogromno naročilo za proslavo božičnega večera v »ofi-ei ra mesi«, namreč: dva soda tokajca, burgundca in Serija, 125 buteljk Cliateaux-Ghambertina, prav toliko ruskega vina, 75 buteljk konjaka, 50 buteljk chiantija, 25 buteljk likerjev in 225 buleljk ne vemo kakšne brozge še. Gosipod polkovnik je pripomnil, da naj pošlje trgovec le stvari popoldne s tovornim avtomobilom ter da zadostuje, da pride z avtomobilom samo šofer, češ, da trgovcu ni treba pošiljati za praznike itak prezaposlenih uslužbencev, ker bodo stvari itak vojaki iztovorili. Točno ob 4. popoldne je stal avtomobil z dragocenim lovorom pred »Vencljevo vojašnico«. Polkovnik Prikryl je stal že pred poslopjem in sicer v civilni obleki. Šofer ga je takoj spoznal ter mu izročil na njegovo zahtevo račun. Ko je polkovnik račun prečital, je vzkliknil: »Toda najvažnejše, Črešnjevec, ste pa pozabili! Tega hočem takoj imeti!« Šofer je plaho pripomnil, da bo poslal Črešnjevec zvečer, nakar je prosil gospoda polkovnika, da naj pokliče par vojakov, da bodo stvari iztožili, toda
polkovnik je vztrajal na tem, da se mora šofer takoj vrniti ier prinesti Črešnjevec. Ko je pripomnil šofer boječe, da bi utegnilo med tem iz voza kaj izginili, je pokazal polkovnik na možakarja, ki sta stala z nasajenimi bajoneti pred vojašnico na straži. Da bi šoferja še bolj pomiril, je stopil k enemu od vojakov ter izpregovoril ž njim par besed. Šofer je odšel. Ko se je vrnil, ni bilo o avtomobilu ne duha ne sluha. Nič hudega sluteč je hotel vstopiti na dvorišče vojašnice, toda v tistem hipu sia skočila predenj vojaka, naperila proti njemu bajonete ter zakričala: »Stoj! Ali imate dovoljenje za pa-siranje?!« Tega pa šofer ni imel. Vse prošnje niso pomagale. Šofer je moral od'adrati domov. Šefu sc je zdela stvar sumljiva. Zato je telefoniral v vojašnico. Odgovorili so mu, da tam polkovnika Prikryla ne poznajo ter da. niso absolutno ničesar naročili. Gosipod polkovnik Prikrvl je bil namreč prefrigan slepar, ki ga pa išče policija doslej zaman.
LJUBIMEC V OMARI.
Omara za obleko, v katero skrivajo nezveste ženice svoje ljubimce pred srdom nenadoma se vrnivšega soproga spada med najbolj izrabljeno šablone zakonskih komedij na odru. Neva pa je kombinacija tega dejanskega stanu z efektno tatinsko finto. V Mannheimu se je nasmehnila lepa deklica kavalirju, ki se je pripekal pravkar z vlakom, tako ljubeznivo, da jo je kavalir takoj ugovoril, se ž njo seznanil ter dogovoril ž njo za naslednji
večer rendezvous. Da, prav rada bi prišla, toda hudi stric, pri katerem'stanuje, je tako. strog, l a bo že napravila, da bo prišla. In res je prišla, žarečega obraza: stric se je odpeljal ter se vrne šele naslednji večer. To je bilo krasno! Kmalu nato sia razkrila ka- i valir in deklica drug drugemu veliko ljubezen. še malo se je branila, nato mu je pa dovolila, da jo je spremil v stanovanje. ! oljubo-V vala in objemala sta se, nato pa sta legla vš posteljo. Toda komaj je bil ubogi ob ževa-1 lec v postelji, je nekdo močno potrkal na vrata. Vsa bleda od strahu, je skočila dekli- ’ ca iz postelje: »Za božjo voljo, stric! Kaj nama je storiti?« V kotu sto i omara za oble-fl ko. Hitro jo smuknil oboževalec v omaro. Cul je surov moški glas, nato šepetanje, nato je11 postalo zopet vse ti o. čakal je. Vse tiho-l Čakal je pol ure, potem mu je p. stalo pre-3 neumno. Hotel je omaro odpreti, toda o gro- j za, •omara jo bila zaklenjena. Hitro odločen : je odprl kavalir vrata s silo ... S ba je bila. ■ p.iv.zna. Ni bilo ne strica, ne deklice več, pa J tudi vsa njegova obleka je izginila, z listnico! iu zlato zapestno uro vred. Gospod je uapra-l vil velik kraval. Prišla je hišnica. Silno so jel začudila, ko je stal pred njo gospod v spod- j njih hlačah. Zadeva je bili kmalu pojasnjena. Kavalir je bil nasedel dvojici sleparjevi ki sta i?.’•:< risiila njegovo potrebo po ljubezni. Sobo sta 1. ; • va šele prejšnji dan najela. Na-| j e nmi n o sta ostala seveda dolžna. Toda ime-j la sta smolo Že čez tri dni sta padla policiji vf pest. Pišeta se Marra Merz in Feodor BroissJ Obs'i;ena bosta radi sličnih deliktov na več- ': letiit, ječo.
K' -
p
Peke'j komunistov v Kantonu.
lija Erenburg:	j [5
Ljubezen Jeanne-e Ney,
(Ix ruščine prevedel S. L.)
— Saj sem vam rekel, da je že pomračen, je zašepetal ravnatelj zdravniku.
Prišla je vrsta gospoda Botana, da pokaže svojo virtuoznost. Ta je s svečanim nasmehom, ne da bi so niti za hip spozabil, zavedajoč se pomena in lepote teh obredov, po vrsti izpolnjeval vse, kakor je veleval običaj. Andreju je ponudil čašo kave in cigarete. Andrej je odklonil: hvala, ni 11111 do tega. Mislil je edino to: da bi bilo vsaj hitro! Gospod Franfods Botan je pa podaljševal svoj užitek. Glava pade v treh migih, obred pa mora trajati najmanj eno uro. Nazadnje se je obrnil k enookemu brivcu:
— Feliks, napravite obsojenčevo toaleto!
Feliks je razvezal neko culico in privlekel
na dan svoje orodje: glavnik, škarje in strojček za striženje. Čeprav je bil brivec v jetnišnici Saintč, je bil vendar-le brivec: profesijonalna galantnost tega poklica tudi njega in zapustila.
Razčesavajoč Andrejeve lase je mehko prigovarjal:
— Vi, gespod, imate precej uporne lase. Stroj jih ne prime. Nagnite nekoliko glavo, prosim, Še malo. Tako. Hvala.
Andrej je bil brez misli. Trgano in megleno so se pred njegovimi očmi vrstile slike: pogovor v Caričinskem parku, ropotanje vlaka, duh mimoz, sanje, Jeanne. Niti zavedal se ni, kaj zdaj z njim delajo. Mogoče je to že usmrtitev? Kako je Jeanne ljubko .pogrkovala ... Ljuba Jeanne! ...
Enooki Feliks je opravil svoje delo, si ga ogledal skozi stisnjene veke edinega očesa in rekel: dobro. Obsojenčeva toaleta je bila v redu. Tedaj se je iz teme hodnika pokazal nov obraz, ki se je do takrat skrival za drugimi. To je opat v sutani, s puhlim, ženskim obrazom, podobnim na nalahko opečenemu krofu. Kako naj bi bores starodavne knjige ne bil pritekel sem, kjer so bili ljudje, ki so tako očitno teptali vse zapovedi te knjige?
— Otrok moj, vsak trenutek se boste morali ločiti cd življenja. Posvetna oblast je po pravici obsodila vaše telo, jaz sem pa prišel, da Vam pomagam rešiti dušo, ki ji olajšate prehod v drugi svet s kesanjem!
Andrej mu je ravnotako odgovoril, kakor prej gospodu Batami, ki mu je bil ponudil kavo in cigarete.
— Hvala. Ne čutim potrebe.
Gospod Botan je dal povelje:
— Torej vse v redu. Pojdimo!
Andrej se je vzdignil, pa se je takoj spet sesedel ua stoličku, kamor se je zgrudil zamolklo, z vso težo, kakor vreča. V njem se
je zgodilo nekaj strašnega. Začelo se je to v nogah, ki so mu naenkrat odpovedale. Ko je prišlo do srca, se je zlilo v strašno, nepopisno razburjenost. Nazadnje je doseglo tudi Andrejevo zavest. Začutil je: Živeti! Samo živeti! Vsaj še en dan! Še eno uro! Deset minut! Pri takih občutkih ljudje navadno kričijo in se valjajo po tleh. Julea Lebon je hropel pri odprtem oknu. Andrej se je pa samo zgrudil na stolček — odpovedale so mu vse mišice. Živeti hoče! Mlad je še! Srce se še ni obrabilo, ampak čedalje močnejše utriplje. Zdajpazdaj bo zakričal, strašno zakričal. Ali pa bo planil na ravnatelja, ki stoji poleg njega. Ali pa se bo razjokal. Upiral se bo, odbijal bo od sebe paznike, prijel se bo krčevito za vrata. Ne more lunreti! Ali razumete — Andrej ne more umreti!
Sedel je mirno in se ni gibal. Molčal je. To ni trajalo dolgo, mogoče eno ali dve minuti. Gospod Franijois Botan je potrpežljivo čakal, pogledajoč na svojo zlato uro. Za vsak slučaj je računal, da se bo stvar kaj zapletla in je zato pripravil pet minut časa.
V	kolu celice je stal najhladnokrvnejši gledalec, prokuror republike, gospod Be-lier. Vstati je moral zgodaj in se ni naspal. Cmeril se je na vse življenje. Ta hip mu je prišla v glavo posrečena misel, ki jo je izrekel še vedno drhtečemu zdravniku:
—	Veste kaj, pojdite, ko se bo to končalo,
če ho-čete, z menoj, na konjske dirke v-Neilly. Tam so včasih prav zanimive zvezde. Če smo že tako zgodaj vstali, moramo to izkoristiti. Zadnjič sem igral, sicer ne na Favorita, pa so dajali...
Zdravnik pa ni mogel govoriti o favoritih. S strahom je pogledoval na obsojenca, ki je še vedno nepremično sedel, in je tudi pro-kurorju ravnotako odgovoril, kakor prej »glavnemu mojstru«:
—	Vi imate... Vi imate vražje živce...
Andrej je bil brez misli. Zanj so pomislile noge, ki so se kar same postavile. Andrej je napravil prvi korak, nato drugi. Bil je že na hodniku, na dolgem, mračnem hodniku. Pogledal je naprej. V daljavi je zagledal jasno dnevno svetlobo. Tedaj ga je prešinilo neko novo čuvstvo. Ta svetlo-ba na koncu hodnika, ki se je zlila in strnila s sanjami, z vročim duhom mimoz, z vsemi nejasnimi, živahnimi spomini, ga je navdala z globoko radostjo. Tam, na koncu hodnika je — Jeanne. To ni bilo resnično, utemeljeno upanje, da bo v množici zagledal njene oči. To je bilo že za mejami razuma. Mogoče so imeli oni prav, ko so rekli, da se mu je-pomračil um. To je bila agonija duše, zadnji njeni krči in zadnja njena sreča!
Andrej je šel naravnost k Jeanne-i.
In v strašili tišini četrtega objekta so veselo jasno odjeknili njegovi koraki.
(Dalje prihodnjič.)
tovarna	telsa,	d.	z o. zn y «S*3Jaria
Bina
na)!!ne!š3 !n najokusnejši nsmisni kis iz vinskega kisa.
Bflhtavait* p«s«dbo. - h-i Tr.3«fon Itav. 2389.
TttinlSno In hlglitnlino najmodarnaja urojtn« klsarna v Jugoslaviji.
u Muraai Ljubija*«, Dtmajsfca mta M. la, II. Mdst*.
HS K A R N A" MERKUR
OKU < VPv <
ON STHV, 2552.
ul ir a
$TF\ 2'
TVLKF« s N »iT
■ k •
.Ul
KV K'!
'v etikete ^
(SITAR & SVETEK); Ljubljana £>.l*
'S
Išče se
Širite .Narodni Dnevnik*.
| stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter dveh eob v eentrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo plača 50 par. /Ca debelo tiskane pa I)«n 1.—.
Koks - Čebin
Wolfova l/II. - Tele!. 2056.
Prodam
dve boljši 4 vrstni harmoniki, in sicer dvo- in triglasno firme Lubas. — Harmoniki imata lep in prijazen glas in sta dobro ohranjeni. Naprodaj sta pri Štefanu, 5. mestna hiša na Kobaridski cesti, Bežigrad, Ljubljana'
I»d«j»talj: Alekuader Celeinlkar. — Urejaj*: Vladimir Svetek. — Za ttalturno »Merkur« odgovoren: Andrej "tevsr. Vri v Ljubljani.