Štev. 1.
Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Naprej po pravi poti!
Sedanje stanje v Avstriji se bolj opisati ne da kakor z besedo vrlega našega Suzelke v „Reform" štev. 52: „Samosilno gospodova nje ene stranke!" In to je liberalna stranka, ki res svobodo le za se, za vse druge pa — kruto silo ima.
Preteklo je 14 let, odkar — po kratkem prenehanju za Belkredija — državni zbor leto za letom zboruje in neprenehoma postave dela, da jih že juristi komaj pregledavajo, in kaj smo dobrega doživeli? Vse je nezadovoljno in se pritožuje. Novih šol nihčer ne hvali, še celo liberalci niso ž njimi nič prav zadovoljni. Slovani tožijo nad silnim pritiskom ponemčevalne politike; Cehi se ogib-ljejo državnega zbora in imajo prav; katoličani tožijo nad „verskimi" postavami in bodo še bolj, kadar se vse izpelje, kar je v postavah izrečeno; nad gospodarsko krizo so zvijali roke tudi liberalci v državnem zboru! Vse je nezadovoljno, ker je povsod' razdor, negotovost! To je žalosten nasledek samosilnega gospodovanja nemško-liberalne stranke, ki po besedah Suzelke vse — „vladarja, narode in državo strahovati hoče". Kako je dospela do tolike oblasti ? Schmerling jej je po enostranski volilni postavi umetno večino v zastopih priskrbel; saksonski baron Beust jej je geslo dal: liberal in proti kat. cerkvi, da imamo Pruse za prijatelje; slednjič se je po direktnih volitvah število umetne nemčurske večine še pomnožilo, Beust pa ima zadostenje, da od nja privlečeni, cerkvi in krščanstvu sovražni liberalizem, če dalje bolj povsod vse razjeda, stare krepke stranke razdeva in tako — samosilno gospodovanje nemške stranke močno pospešuje.
Odkar je liberalizem lek za državo in znam-nje višje omike postal ter pristop v najvišje kroge dobil, imamo na Slovenskem in imajo na Češkem stranko „mladih", na ktero se naveša vse, kar hoče pred svetom lesk „omike" kazati, čeravno priprosta glava lahko ume, da je le surovost in duševna spačenost, če kdo omiko ali svobodo v
tem išče, da zanemarja svoje krščanske dolžnosti ter stopi v nasprotje s kat. cerkvijo in njenim poglavarjem in — z Bogom samim. — Zmešnjava je tolika postala, da novine skoro enoglasno v svet trobijo, da je vseh nesreč, ki Avstrijo tarejo, le to krivo, ker je vlada še vse premalo — liberalna! Vladanje po liberalnih, kat. cerkvi in verskemu prepričan ju nasprotnih načelih — to bi bil edini pomoček, da se država iz vseh zmešnjav in nadlog izkopa! Ali more zmešnjava še veča biti? Kdo se ne čudi neumnosti, ktero je n. pr. te dni „Tagesp." napisala z besedami: „Na korist napredovanja Avstrije bi pač bilo, ako se posreči, da se medsebojni prepir narodov potolaži po — liberalizmu!" In to je, žalibog, stališče slovenskih kakor čeških „mladih". Na polu liberalizma, to je: po preziranju vseh pravic sv. cerkve, po „postavah", ki njenemu delovanju na vse strani napotke stavijo, kat. življenje in znanost zatirajo, po tem potu hočejo sočutje vladajočih liberalcev in — narodnih pravic zatrtemu slov. narodu priboriti !!
Nasledek te nesrečne politike je pa vse kaj druga. Rodila je raz por, ki je razdjal nekdaj precej močno närodno stianko na Slovenskem, na češkem pa zadržuje zmago državnih pravic, ktere kraljestvu pripadajo. Poglejte žalostni sad! Časnik staročeske stranke „Politik" navaja v listu 311. od 13. nov. p. 1. besede „Pester Lloyda", s kterimi se ta visoko vladni listvvsled domačega^ od „mladih" vpihanega razpora, Čehom posmehuje, češ, da ga ni manj primernega časa za p o g a-janje s Čehi bilo, kakor jo sedanji, kajti „za take obravnave treba pred vsem krepkih strank, na Češkem se je pa prejšnjih prepričanj in teženj stranke lotil razdor (Zersetzung), čigar popolnjenje se še mora pričakovati!" Ogerski vladni list pričakuje vse od — razpora ter misli, da se bo s pomočjo „mladih" doseglo, da podere dunajski ustav češko državno pravo! Po pravici pristavlja^ „Politik" tem besedam in pogubnim na-dam: „Če naši mladočeski ustavni pionirji ne stojč naravnoč v službi tujcev, je vendar očitno,
da služijo po svojem rovarstvu prav vspešno ustavi (namreč čehom in nam nasprotni, centralistični), ker o pozicij o v očeh njenih nasprotnikov v nič devajo!" — Zares strupen sad!
In pri nas? V liberalnih naskokih na kat. cerkev nemško stranko podpirati, potem pa proti tej stranki zarad zatiranja narodnih pravic dekla-inovati, kako smešno je to! Opozicije pod Hohen-wartovim vodstvom ogibati se samo zato, ker ima poštenja dovolj, da tudi kat. cerkvi pravice njenega svobodnega delovanja pripoznava, po tem izogibanju uporno stranko slabiti, nasprotnika pa spodbujati, to zamore sicer zasebnim namenom služiti, pa narodna politika to ni, ker nas le smeši pred mogočnim nasprotnikom! Le v tacih smešnih političnih razmerah, ko liberalnost „mladih" moč opozicije vničuje, zamogel je v drž. zboru minister títremayr na deklamacije o zatiranju narodnosti smehljajé se odgovoriti: Kaj še! meni se le tožbe zarad zanemarjanja nemščine naznanjajo! — Ali ni, kakor bi bil rekel: Kje je tista močna slovenska stranka? Maogo je nem-škutarjev tukaj, ki jih je slovensko ljudstvo za svoje zastopnike volilo; vaš kolovodja je celó na našej strani; — kaj hočete toraj ? To so le glasi posamesnih prenapetnežev; ljudstvo ne misli tako! — Kar si toraj Čehi vsled rovarstva svojih „mladih" zunaj državnega zbora skušajo, to si skušajo vsled istega, od „mladih" vpihanega raz-pora, Slovenci v državnem zboru. In to bo tako dolgo trpelo, dokler ne sprevidijo „mladi", da s svojim liberalizmom le nasprotniku pomagajo! In kako bridko je za ljudstvo viditi, da so nja zastopniki v cerkvenih zadevah vedno na strani to-gotnih brezvercev!
Za nas je toraj edino prava pot, ktere se hočemo v novem letu stanovitno držati, da — brez vsake osobnosti — vedno ponavljamo: razpora, nesloge prej konec biti ne more, dokler poslanci svojih zmot ne spoznajo in prave poti: vzajemnosti z državnopravno stranko ne nastopijo. S tem bodo tudi ná, rodnosti najbolj služili, v tem ko njih terjatve, dokler se liberalne stranke držijo, pri tej le smeh vzbujajo.
Gospodarske stvari.
Gospodarska dela meseca januarja.
V	hiši in dvoru. Rajtinga preteklega leta se mora narediti. O naj hujšem mrazu se mlati deteljno in laneno seme. Biizo gnojišča se navozi obilno prsti, da se laliko celo leto z njo gnoj potroša in pokriva. V kleti so prebira krompir in repa. Kdo ima krompir in repo na kupih v zeinijo zagrebano, naj pogleda, da ne zmrzne in gnjije. Zrnja naj se premeče in v kletih korenstvo pre-g.eua. Umetna gnojiša: mavec, iapno, pepel, gvano, koščena moka, kalijeve seli, ogršične pieše naj se pripravijo.
V	vinski kleti. Vino se pretaka, sem ter tje ru-deče vino in drožje prešajo.
V	hlevu. Hlevi morajo biti topli in stelja obilna. O lepih dne ih naj se hlevi o poldnevu prevetrujo in živina na dvorišče spušča, da se prehodi in prevetri. O hu-
dem mrazu se gnoj ne sme prepogosto izkidavati in če vsled tega nastane v hlevu prevelik smrad, naj se po gnoju gipsa potrosi. Živina se mora marljivo snažiti in dobro krmiti. Na zimsko ojagnjenje je treba paziti.
Na vrtu. Tople ali gnojne grede se delajo in gnoj se navaža.
V	sadovnjaku. Drevesom se naj gnoji. Drevje se trebi in skorja snaži. Gosen^čna gnjezda se morajo pobirati, spalirna drevesa, pritlikovci in živi ploti obre-zati, šušlenki, cepiči narezati, kolci k drevesom pripraviti in po večerih povesla splesti, 8 kterimi se drevesa h kol-cem privezujejo.
V	vinogradu. V vinogradu se mora gnojna do-tična mesta spravljati, kolje priskrbeti in pripravljati.
Na polju in travnikih. Tudi tu se mora gnoj navažati. Na njive s pretežko prstjo se navozi blata, peska in laporja. Če ni zmrznjeno, 83 lahko orje. Snežni zameti se morajo razmetati, voda z njiv odpeljati in po travnikih struge iztrebiti. Grmovje se lahko krči ali ruva.
V	bučelnjaku. Skrbeti jo bučalicam za mir in da miši ne vderejo v panje in koše. Varovati gre buče-lice mraza, v solnčnih dnevih jih je pa dobro zakriti, da bučelice ne izletajo.
V	ribniku. Led se mora na več krajih presekati, da se ribe ne zadušž.
V	gozdu. Jesenovo seme, smrekove in hojkine Sesarke se nabirajo. Les za orodja in drva se seka in o velikem snegu z bregov v nižavo spravlja. Ploti se gradijo, in štori podirajo.
Lov. Zajci in lesice se še streljajo. Klaja se mora zverjadi potrošati in kune in dihurji loviti.
0 prezimovanju semenskega krompirja.
Po raznih gospodarskih listih novejšega časa se nahaja mnogo podučnih sestavkov, toda pogreša se jedna najbolj bistvenih stvari, namreč: kako da se mora krompir za seme prežimo vati.
Predno je bolezen nad krompir prišla, se je le v prav mokrotnih letinah, ki so ti rastlini posebno neugodne, o slabem pridelku krompirja kaj čulo, bodi si da je rastlina sama na sebi se dosti ka-livne moči v sebi imela, ali da zemlja za krompir še ni bila preveč izsesana ali pa da mu zdaj zračne razmere niso več ugodne; toliko vendar je zdaj gotovo, da od tiste dobe sem krompir, zlasti po bolj goratih krajih, tako obilno ne obrodi več kakor poprej.
Prišli smo toraj do tje, da moramo skrbeti, da se nam ta imenitna hrana obdrži in da zana-prej obilnejših pridelkov dosežemo.
Pred vsem drugim je potrebno, da se po tolikih skušnjah in od toliko strani potrjena spre-menitev semena, zlasti iz hladnejših v toplejše kraje, iz slabejše v boljšo zemljo vpelje. Naj se ne misli, da je krompir, kakor v prvem desetletju sedanjega stoletja, ko so ga tudi pri nas le bolj za poskušnjo in živinsko klajo začeli saditi, z vsako zemljo zadovoljen in da bode kakor takrat kljubu najbolj priprostemu obdelovanju še obilno rodil.
Vzrok, zakaj da krompir od leta do leta drobnejši in tudi slabejši postaja, je po mojih mislih ta, da se na seme vse premalo skrbi obrača.
Kdor seje zrnje, si navadno najboljše zrnje
za seme odbere; živinorejec si za svojo živino cele ure hodá v okolici poišče najlepšega samca; — le s krompirjem za seme se postopa neredno in neprimerno, zlasti pri manjših kmetovalcih. Namesto da bi izkopani krompir na zračen, temen skedenj znosili (po prehudi svitlobi, posebno če ga solnce obseva, postane krompir zelen in trd), ga tam osušili in izhlapili, potem pred mrazom nagnji-tega in poškodovanega odbrali in zdaj še le v toplo klet spravili, kder mraz ne more do njega, se navadno brez obzira na suho ali mokro vreme izkoplje, potem brž ves vkup: debel in droben, nagnjit in poškodovan skoz kletno luknjo v klet vsiplje, tam debelejši za prodaj odbere, srednji za domače potrebe vzame, dro bni pa živini za klajo, in — žalostno pa resnično! — tudi za seme porabi!
Spomladi o času sajenja ima krompir v toplih kletih hranjevan dolge cime in je tako med seboj zraščen in zapleten, da ga ni lahko narazen spraviti. Te krhke in nježne cime pa nimajo več toliko moči, da bi se skozi zemljo prerile in bi tudi le slabo ali celó nič ne obrodile. Kajti rodovitne korenine prihajajo le iz očesa, ki je še le v zemlji začelo gnati, in korenine se tik semenskega krompirja za- in razraščajo.
Modra previdnost je za to poskrbela, da se po človeški nevednosti in nerodnosti nič na zemlji ne pozgubi; če se tedaj prva in najbolj rodovitna kal kterega očesa prerano razvije in odlomi, požene iedno malih postranskih očes, in če se tudi to pogubi, drugo, toda vedno slabejše in na škodo vsega pridelka.
Močec (Stärkegehalt), ki ga je v krompirju 18—20 odstotkov, se po prej omenjenem, zapravljivem cimljenju, v škodo rastlini in njenemu raz-vitku na mnogo odstotkov zniža in ravno tako tudi v škodo hranilni moči krompirja, ako se za hrano porabi.
Gotovo je pri vsaki hiši kje kaki prostor, v kterem se krompir ravno tako zmrzline kakor preranega cimljenja varovati da. Ta trud se po obilnem pridelku bogato poplača.
Ko mraz toliko popusti, da se krompir brez nevarnosti zmrzline v zračen in temen kraj, bodi si cel ali za sajenje že razrezan, *) prenesti sme, za kar je podstrešje najbolj prikladno mesto, naj se tje prenese, da se izhlapi in ovene in tako preranega cimljenja obvaruje.
V Celju.	__ J. M. Wokaun.
Lembaški panji ali koši.
Že nad 10 let se pečam s preljubljeno mi čebelo rejo; marsikaj sem pokusil, kar sem pri drugih čebelarjih videl, ali pa v čebelarskih bukvah bral. Imam. v svojem čebeljnaku (ulnjaku)
*) Kazrezan krompir se ne sme na kup nasuti, ampak mora se krhelj poleg krhlja tako položiti, da gleda narezana stran navzgor.	Pisatelj.
014
več sort panjev ali košev, stojakov in ležakov, iz slame in lesa, ki so vsi dzerdzonizirani.
Da bi se prepričal, kteri panj čebelam najbolj služi, sem poskusil panje razne velikosti, in iz teh svojih poskušenj ponujam tukaj v obrisih kratek popis satovnika, stroja za izdelovanje satovnikov, panja ležaka in stojaka.
I. Satovnik.
0 250	t, . . .
Jiazjatnjenj*
obrisa.
I. Satovnik
je od zunaj 250
Mm. širok in ¿57
Mm. visok. So-
eo stavljen je iz des-
^ kic, ki so 007 Mm.
debele in 025Mm.
široke.
Zgornja deski-
ca a je 250 Mm.
dolga, 0i5 Mm.
široka in 007 Mm.
debela; v njo se
0.222
Merilo 010 Mm. = 050 Mm.
050 085
050
100
150
200
250
800
nabijeta dva žrebljiča tako, da iz deskice po strani molita 008 Mm.
PoBtranske deskice bb so 243 Mm. dolge, 025 Mm. široke, 007 Mm. debele, ter na deskico a) s tenkimi žrebljiči pritrjene; ravno tako se spodnja deskica d) z žreblji pribije.
Srednja deskica c je 208 Mm. dolga, 025 Mm. široka in 007 Mm. debela, in se v stranske deskice bb) z žreblji pribije.
Spodnja deskica d je 222 Mm. dolga, 025 Mm. široka in 007 Mm. debela in se na koncih na postranski deskici z žreblji pritrdi.
Tako je tedaj satovnik iz 025 Mm. širokih in 007 debelih deskic sestavljen.
Iz tega satovnika se napravi mali satovnik, ako se pri srednji deskici c) postranski deskici bb) prikrajšate. Mali satovnik je tedaj od zunaj 132 Mm. visok, širok pa kakor veči.
Da se satovnik lehko v panj ali koš obesi, ima zgornja deskica a) postranski deskici bb za 014 Mm. na znotraj pribite; te naslonili ležite 006 Mm. na straneh koša, med stenami in deskici bb ostane 008 Mm. praznega prostora za, prehod čebel.
Tako sostavljen satovnik ni prevelik, pa tudi ni premal, se da lebko v ležaku in stojaku rabiti, ter ga je tudi neki družbenik graškega čebelarskega društva kakor najpripravnejšega priporočil.
Želeti je, da bi se v tej reči vsi čebelarji porazumeli in povsod enakega satovnika se posluževali.	(Dalje prihodnjič.)
Državni zbor.
Pred vsem moramo bralcem povedati, da je vlada v odboru za železnice pobita bila. Odborov poročevalec dr. Herbst je namreč vsled do-tične prošnje za izdelanje Pontebske železnice predlagal vladi naročati, da se naj nemudoma z ital. vlado začne dogovor zastran zveze Rudolfove železnice (od Trbiža) z italijansko (od Vidma) pri Pontebi, in da se dotična postavna predloga še v tem zasedanju državnemu zboru predloži. — Poudarjal je poročevalec veliko korist te železnice za trgovino s štajerskim in koroškim železom in premogom. — Baron Kellersperg je predlog pobijal, češ, da je izdelovanje Pontebske črte le Benedkam na korist, Avstrija pa nema naloga, da tujcem pomaga, domačine pa odriva. -— Stockert iz Koroškega je zagovarjal predlog z ozirom na žalostno stanje, v kterem je železna obrtuost na Koroškem, — Teuschl, tržaški trgovec, je nasprotoval, češ, da bi ta železnica Trstu na veliko škodo bila, ker bi trgovini drugo pot iz Italije odprla.
Minister trgovine, Banlians, izreče, da je Pontebska črta res bolj Italiji, kakor pa Avstriji na korist, kakor je tudi ital. vlada v mirovni pogodbi 1. 1866 po vsej sili tiščala na to, da se črta do Pontebe izdela. Ker se pa od ital. strani silno počasi črta izdeluje, se tudi nam ne mudi, vlada ne more nič gotovega povedati. — Fin. minister De preti s poudarja, da se mora pred vsem črta iz Trbiža skoz-P redil v Trst zgotoviti, ker je Avstriji na korist, Pontebska črta pa laliko počaka, ker je Trstu na škodo. — Poročevalec je spodbijal ugovore poudarjaje, da se pri tem vprašanju ne sme vpletati ozir na to, kdo da Avstrijo bolj ljubi: Pontebci ali Predilci, ker je mnogo zagovornikov Pontebske črte, čijih domoljubje se sumičiti ne da. Nja predlog se 17 proti 4 glasom sprejme.
V 88. seji drž. zbora se je nadaljeval razgovor o proračunu za naučne in bogočastne namene. Pri postavku 500.000 gld. za podporo „nižjemu duhovenstvu v pastirstvu" („Stremayer-jevi groši") govorila sta 2 duhovnika poslanca prav tehtno, toda — v veter! Poslanec F i s c h e r, župnik iz Gornje-Avstrijskega, je izrekel, da bi se pač spodobilo, cerkvene oblasti vprašati, ali dovole, da se cerkveni fond obteži s 1/2 milijonom, kterega mu zopet državna blagajnica hoče posoditi, da ima minister ob čim miloščine deliti. (Plačevali se bodo ti nepotrebni dolgovi državni blagajnici iz davka, ki se bo faram naložil. Ti davki ne bodo po tem takem obračali se v zboljšanje plačila dušnim pastirjem, marveč se bodo ž njimi povračali dolgovi, ki jih je minister bogo-častja brez potrebe napravil.) Ker je — pravi dalje Fischer — ta svota namenjena „dušnim pastirjem", toraj kot nagrada za p as tir o v anj e, bi se spodobilo, da imajo škofi pri tem kaj go- !
voriti, ker ne more nihčer bolj presoditi pastirske službe kakor ravno škofi. Kakor pa skušnja uči, se ne gleda posebno na to, kako da škofi o zaslugah sodijo, ker se je mnogokrat „podpora" naklonila takim, kterih niso škofi priporočili, odrekla pa drugim, ki so bili priporočani. Po tem takem se mi dozdeva, da pol. gosposke ne gledajo na pastirsko službo, marveč na — druge zasluge!
Nasledek tega utegne biti, da bodo dušni pastirji v svoji službi pred vsem skušali političnim gosposkam, okr. glavarjem, se prikupiti. To bi paduhovski stan spridilo, kar je najbolj nevarno, kajti za s pri d enim duhovstvom sledi sprideno ljudstvo. — Ker je „podpora" namenjena „ubožnim" dušnim pastirjem, t. j. takim, ki imajo prepičlo letno plačo, bi se moralo vprašati, kteri spadajo zares v to vrsto, in pri tem gre zopet odločilna beseda škofom, ki razmere najbolj poznajo. Gled6 na vse to predlaga resolucijo (sklep) v smislu, da je pri razdeljevanju podpore katoliškim dušnim pastirjem edino le uboštvo merodajno in da se brez sporazumljenja z dotičnim škofijstvom nijenemu podpora ne dovoli. — Za to resolucijo bilo je toliko glasov, da se je odboru za drž. proračun v pretres izročila, potem pa — pod klop vrgla.
Dekan pl. Pfliigl iz Gornje-Avstrijskega*) je kazal kričeče nasprotje, da se nekterim denar siplje, pri preiskavah k o n g r u e pa vsak krajcar na utežnico devlje in tako v dejanju marsi-kteremu zopet vzame, kar se mu je kot „podpora" naklonilo. Uravnati je treba letne plače, ne pa miloščine deliti! — Skoda res za vsako lepo besedo, ker ustavaki vsikdar le sklenejo, kar njim ugaja, tega pa ne, kar drugi hočejo in bi pravično bilo. — In tako so zopet sklpnoli disposi-cionsfond za 500.000 gld., plačali bodo že tisti, kterim mrzi do teh „grošev", ter imajo slučajno nekaj več, kakor tisti pomilovanja vredni dušni pastirji, ki se že dostojno več nositi ne morejo.
Pri obravnavi stroškov za vseučilišča in druge visoke šole ser dobili dunajski profesorji strašansko pod nos. Stroški za dunajsko vseučilišče znašajo 1 mil. in 324.292 gld. V treh posvetnih oddelkih imajo profesorji po 6000, 5500, 5000 in 4000 letne plače. In o tem vseučilišču, ki hoče prvo in vzgledno med vsemi biti, izrekel je dr. Ko p p, ki je sam v starašinstvu dunajskih profesorjev sedel, da vseučilišča blišč od leta do leta bolj bledi, to pa zato, ker profesorji nalašč zavire delajo, da ne dobijo izvrstnih tovarišev in — tekmecev. Boje se pa teh zato, ker bi škodo trpeli na učni ni, ki je, če ima profesor mnogo poslušalcev, do trikrat višja od nja letne plače. Da jim toraj novi profesorji, ki slov6 kot učenjaki, poslušalcev k sebi ne zvabijo, jih ne puste med se, kar zamorejo tim ložje, ker so
*) Pametni Nemci radi volijo pametnih in zmožnih duhovnikov; Slovenci se pa dajo po liberalcih pod-šuntati: Le duhovnikov ne!	Vredn.
ob enem referenti alj poročevalci pri ministerstvu.
-	Če se jim pred oči postavlja, da je učnina za ubožne dijake krivična stvar, se odrezavajo s tem, da naj siromak doma ostane! — In ti ljudje bobnajo po svetu: ,,Wissenschaft ist Macht!" (znanost je moč!) Saj le denar, denar! ta ima vso moč! Kako vse drugače je to bilo v razvpitem srednjem veku, ko so profesorji in drugi dobrotniki na vso moč skušali pomagati ubogim, pa bistrim mladenčem, da so zamogli študirati ter stopiti v najvišje državne in cerkvene službe. Tako je dika Jugoslovanov, prevzvišeni biškup" S tros s-majer, ravno za ubožne dijake na zagrebškem vseučilišču blagodušno poklonil 10.000 gold. — Sramote dun. profesorjev tudi jezični prof. Suess zbrisati ni mogel.
V večerni seji je še demokrat dr. Kro-nawetter skušal dokazati, da bogoslovje ni znanost (se ve da ne za — zemljemerce in prirodo-slovce), da naj toraj vlada vse stroške za bogo-slovske oddelke na vseučiliščih zbriše in izobra-ženje bogoslovcev verstvom prepusti. — Min. Stre-mayr se je proti napadom zjutraj branil in celó dunajske profesorje in dijake, ki so ga izsikavali, nekako zagovarjal, obljubil nemško vseučilišče
—	v Črnovici na Bukovinskem za — Pruse, ne za Rumunce, da bo Avstrija „omiko" proti vzhodu širila, — potem so se vsi postavki proračuna po odborovem nasvétu sprejeli in — druge nesreče ni nobene bilo.
Dopisi.
Iz Celja 24. grudna. (Skrb za nbogev mestu in okolici. Čudno vreme). Doz-dajšno preskrbljevanje siromakov bilo je, kakor večidel človeške naprave, pomanjkljivo. Soseske in farni uredi so skrbeli, da se je domačim ubogim iz dotičnih blagajnic vsak mesec toliko podpore podelilo, kolikor je ravno v blagajnicah denarja bilo. Te podpore bile so večidel premajhne in ubožci niso ob podeljenem živeti mogli, zato so bili prisiljeni beračiti, in ker včasi v domači soseski niso dovolj podpore dobili, ali ker njim razvajenost ni z malim zadovoljnim biti pustila, jih je veliko šlo v tuje soseske, posebno v samotne kraje, kjer so bogati ljudje, kakor v goratih krajih. Ob cestah in v odročnih krajih so berači in rokovnjači silno pogosto prihajali in med njimi bila je velika večina obdarovanja n e-vrednih.
Najnovejša deželna postava za ubožne zadeve bo temu nepoštenemu beračenju konec storila, ako bodo župani na njeno ostro spolnovanje gledali. (?) Zdaj je prepovedano siromakom v tuje sosesko hoditi in sploh prositi po hišah; v vsakej soseski ali pa za več sosesk skupaj napravi se okraj za preskrbljevanje ubozih. V ta namen voli se poseben odbor, ki postavi oskrbnika ubozih. Naše mesto se je v ta namen v 6 okrajev raz-
delilo in za očete ubogih so izvoljeni gg.: 1. okraj J. Weiner 2. Ed. Jeretin 3. Fr. Hecht 4. Fr. Pac-cbiaffo 5. Fr. Krušič in 6. Kašpar Gorišek. V nedeljo 20. grudna bila je tudi v gledišču igra za uboge. Dasi je zavoljo grdega vremena dopol-dné le malo gospode v cerkvi bilo, je bilo gledišče gospóde polno, tako da se je gotovo nad 200 gld. za uboge dobilo.
Diletanti igrali so dobro, a zdi se nam žalostno znamnje sedanjega nemškega okusa, da si boljše igre ne vedó izvoliti, kakor: „Spielet nicht mit dem Feuer!", v kterej se dva po sili zaljubita, tako da igra brez kacega namena ostaja in to — v dober namen! Ni čuda, da se potem po-samesni glasovi slišijo: Drugokrat rajši tako kaj dam, da mi le tako dolgočasne igre poslušati in gledati treba ne bo!
Naša okolica bo še le v eni prihodnjih svojih sej očete ubogih postavila in mora saj enega za vsako ves izvoliti, če hoče pravi namen doseči. Po namenu postave ne bi smeli več lenuhi pravim ubogim kruha prikrajševati in bodo povsod d o-mači ubožčeki, ki so podpore res potrebni, je dobivali, ako bodo dotični očetje ubogih svojo dolžnost vestno spolnovali in jih drugi verni občani zvesto podpirali; pa gorjé tudi siromakom, ako se to ne bo zgodilo: doma potem ne bodo našli potrebne podpore in drugod si nje ne bodo smeli prositi!
Ker sem grdega vremena omenil, naj še povem, da je v noči od 19—20. grudna tukaj nenavadno bliskalo in gromelo.
Iz Braslovč 28. grudna. („Slovenska pratika" grda pošast. Naši kmetje.) Veliko škode je pri nas sneg pri gojzdih in sadu-nosnem drevju naredil; pa še več kvara bo v srcih dobrih Slovencev tista grda „Slovenska Pratika" iz Kleinmayr & Bamberg-ove tiskarne v Ljnbljani naredila. Mislil sem si, da te neumne pratike naši kupci ne bodo ne naročili in ne prodajali, pa temu ni tako, še v prodajalnici našega župana se najde ta otrovana pratika. Pa ker je mož poštena duša, gotovo ni nalašč tega naredil, in je menda, kakor se pravi, mačko v žaklju kupil. Zato naj bo prošen, da se ta reč odstrani, in ravno tako naj vsi, kteri so to nesnago kupili, storé, kakor je storila poštena gospodinja, ko sem ji povedal, kako strupeno da je to branje, da je namreč liste iztrgala in v ogenj vrgla.
Umazani pisun prav grdo kvasi o novih „verskih" postavah, o šentpeterskem penezu in o ini-sijonih. O misijonarjih pravi, da jih sama s 1 a-voželjnost! v tuje dežele goni. Po njegovih mislih so največi Svetniki bedaki bili, ker so to liko za zveličanje bližnjega storili, kakor sv. Fran-,čišk Ksav., Vincencij Pavlan itd., alj kakor sedaj oče Damjan Deveuster na sendviških otokih v Avstraliji, ki se je popolnoma daroval, da divjake uči in med njim živi. Pokažite pa vi lažiliberalci enega takih mož, če ga imate! Nehajte vendar
enkrat grdi nevedneži verske reči napadati, če vam je res sloga in napredek ljub, s katerim se toliko ponašate; saj vendar sprevidite, da po tem potu ne gre, in nas le zmiraj k večemu razporu in prepadu pelje!
H koncu naj omenim se, kako pridno da se naši gospodarji nove mere učijo, ktere jih naš hvalevredni g. podučitelj po nedeljah podučuje, in to kolikor mogoče razločno in po domače, za kar mu javno hvalo izrekamo.	Kmetic.
Od Šmarja pri Celju. (Tatovi — kazno-valci prevzetnosti.) Dn6 25. grudna, toraj sv. božični praznik, se je več gospodov iz Gradca na Slatino pripeljalo, da so na sv. Štefana dan od ondot do JŠmarja velikansk lov uganjali. Zvečer so se v Šmarje na saneh pripeljali, kjer so bili z godbo veselo sprejeti in so se veselice, katero jim je tukajšnji ostir pripravil, udeležili. —
Alj ko so strelci in drugi gosti židane volje, so si prekanjeni tatje mislili: zdaj je prav čas za nas in so šli k oštirju krast. Sterejo in priderč» v kasto, si naložijo na cente žita, mesa in blaga, in srečno odlazijo, da ni duha ne sluha za njimi!
Iz Ptuja. V naglici veselo novost, da je zbor čitalnicarjev dne 28. dec. z vsemi pro enemu glasu sklenil, da se čitalnica ohrani in le pri stroških za stanovanje v bodoče nekoliko bolj skrči, da bo ceneje shajala.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Delegacije so se na jesen odložile in to najbolj z ozirom na deležnike ogerskega dež. alj drž. zbora, ker se vlada boji, da bi ogerska delegacija preveč proračun odšči-pavala. Hoče toraj čakati do novih volitev na Ogerskem, ki bodo po leti in sicer že po novi volilni postavi.
Med predlogami, ki pridejo po praznikih v drž. zboru dunajskem na vrsto, je tudi postava o vravnanju Mure, za kar predlaga vlada od 1. 1875—1894 na leto 30.000 gl. za stavbe, za vzdrževanje pa letnih 14.000 gld.; dalje postava o zatiranju trsne uši, o čemur hočemo posebej govoriti. v—
Cesko. V Pragi so se dnč 28. dec. posvetovali mladočehi in program določili. Kot pravi liberalci so mnogo otrobov povezali o „svobodni" osnovi države na demokratični podlagi, o boju zoper „reakcijo" in kar je več tacih nastavkov. V poglavitni stvari se pa vendar, vsaj za trenutek, strinjajo z državnopravno stranko „starih", da namreč v državni zbor prej ne stopijo, dokler tega večina čeških dež. poslancev ne sklene in ako se to brez nevarnosti za p o-litične pravice kraljestva zgoditi zamore. To je teorija. V praksi pa hočejo na vse kriplje delati na to, da staročebom sedeže v dež. zboru po-lovijo; potem ložje sklenejo, iti v državni zbor. Ali pa s tem državno pravo kraljestvo ne izdajo,
je drugo vprašanje. Pogubno je vsekako^že zdaj, da govori „mladi" o „škodljivosti pasivnega upora" (ker staročehi tudi nočejo v deželni zbor stopiti). —
Tržaški drž. poslanci: Teuschl, Poreuta in Sandrinelli mislijo poslanstvu se odpovedati. Menda zarad Pontebske železnice, ki sojo ustavaki proti vladi v obrambo vzeli. Ker pelje ta črta skoz nemške dežele na Italijansko, bo razkrila zgodovina prihodnjih let, zakaj da se ustavaki ravno za to črto tako potezajo.
Tirolsko. Drž. poslanec žl. Dipauli je bil odstopil, ker se po njegovem prepričanju koristi tirolskega ljudstva v drž. zboru ne dajo braniti. Dne 28. dec. je bil z veliko večino zopet voljen. Kakor poroča „Vtld.", hoče iz istega uzroka odstopiti tudi Giovanelli. Vse toraj križem gre; le Frice in Konrad ostaneta zvesta — do smrti!
Hrvatsko. Dn6 20. dec. je dež. zbor zopet delovati začel. Po praznikih pride dež. proračun na vrsto. Pri mnogih stroških za novo upravo, za šole itd. ostane vendar samostalni deželi za 1. 1875 še 100.000 gld.
Vnanje države. Na Nemškem dela Bis-mark tako, kakor da država brez njega obstati ne more. V svojem glasilu: „Nordd. Allg. Ztg." pusti razglašati nove zarote proti sebi, in da zamore bolj ščuvati proti katoličanom, se te zarote s cerkvenimi osebami v zvezo silijo. Tako razglaša omenjeni list pisma nekega belgijskega de-lalca (Duchesne) do nekega francoskega nadškofa, kteremu je D. jeseni pisal, da mu naj brž 60.000 frankov da, in bo „pošast" Bismarka iz sveta spravil. Toda nadškofa list ne imenuje in tudi oseba D. se je pokazala izmišljena, tako da je menda vsa stvar gola zvijača.
Na Španskem so 19. dec. Karlisti pod vodstvom Tristany-a v Kataloniji republikance zopet nažgali, topov in vojnih priprav njim vzeli.
Za poduk in kratek čas.
Iz Ptuja v Zagreb, jeseni 1874.
(Potne trtice.)
Ako stojiš na Ptujskem gradu in gledaš na severno-večerni kraj, imaš pred sebo v skrajni daljavi Golovec (6759') alj Labotsko goro, tudi Špajk imenovano. Ta velikan na štajersko-koroški meji razteza svoje poslednje panoge sem doli do starega Ptuja, kder se med Dravo in Muro v ne-številne hribe s prijaznimi goricami razvijajo, od Ptuja počenši se pa proti vzhodu če dalje bolj v Dravsko dolino zgubljavajo. — Če obrneš Golovcu hrbet, imaš pred seb6 Haloze s premnogimi holmi krtinjakom podobnimi, kteri obilno sladkega vinca rodijo, toda vsled prežalostnili razmer svoje prebivalce le slabo redijo. Prav v podnožju pa imaš stari Ptuj, prijazno mesto z blizo 3000 stanovalci
ki ima dve krasni farni cerkvi, eno za Nemce *), drugo za Slovence v mestu in okolici bivajoče.
V Ptuju je sedaj nižja realna gimnazija z ravnateljem in 7 profesorji; učencev se je tekoče šolsko leto vpisati dalo 130, med temi je le kakih 10 trdih Nemcev, ogromna večina je čiste slovenske krvi, in vender je ravnatelj trd Nemec in še eden gg. profesorjev; učni jezik se ve da je nemački. — Ko se je pred 12 leti tukaj čitalnica snovala, so narodnjaki mislili, da, če bo mogoče za Ptuj gimnazijo priboriti, zašije slovenskemu narodu milejše solnce. V svojem „pozivu" dne 12. junija 1863 so snovatelji čitalnice te-le besede izrekli: „Povsod med narodom cvetoče čitalnice, kot ognjišča narodnega duha, so živi sve-doki poganjanja za n&rodno priznavo in veljavo, ter žive želje in prizadeve za narodni razvoj. — Staroslovensko ptujsko mesto, za ljudstvo daleko više 100.000 duš najznamenitejši kraj, je vidoma poklicano, da se za nje v povzdigo n&rodnega dub& za središče postavi."
In sedaj, ko od tiste dobe teče 12. leto, in je gimnazija vstanovljena, žalibog ni slovenska, kakor smo mislili, temoč nemška; — čitalnica, ki je več let lepo napredovala, se komaj še drži! Profesor G. je obljubil petje urediti, ako le tri gotove pevce pridobi. V Ptuju je 7 ljudskih učiteljev, vsi so Slovenci, in — blagi gospod še treh glasov ni mogel dobiti! O nesrečna nesloga, koliko bridkih r&n si že vsekala tužni slovenski domovini! Alj bo kedaj ura rešitve bila?
Proč me žene od Ptuja, v Zagrebu se delajo priprave za slovesno otvorenje vseučiliča, tu ima biti prihodnje za vse Jugoslovane središče narodnega razvoja in ved. V Zagreb tedaj! kličem prijatelju, hajd v Zagreb! Mimo Ptuja drči železni voz proti vzhodu in zahodu, kamor se hočeva obr-noti? (Zagreb leži od Ptuja naravnoč proti poldnevu). Misliva, „ab oriente salus", tedaj proti vzhodu v Zagreb. Po 10. uri popoldnč gre vlak urno naprej po spodnjem Ptujskem polju; prva postaja brž pod Domovo, kder ima liberalni grof Turjaški (Anton Auersperg — Anastasius Grttn) lep grad, so Možkanci, tako pravi ljudstvo, ne „Možganei", kakor kaže napis na postaji. Možkanci so spodnji in gornji. Tu in na Domovi in še v nekterih vaseh te okolice se obilno 1 u k a (čebula) prideluje; marsikteri kmet do 300 gld. in še več za ta pridelek na leto potegne. Ti pridni kmetovalci oskrbujo s čebulom skoro vse slovenske pokrajine, deloma tudi Ogersko, Hrvatsko in nemški Stajer; vozijo ga v Ljubljano, Zagreb, Kanižo, St. Gothard, Gradec itd. — navadno vse s svojimi konjiči. Polje je tu suho in toplo, na čistem proden je za 1 pedenj rodovite prsti, ktera se da na drobno povlači in lepo zrahljati; — tako zemljo čebul ljubi, mora se pa večkrat plesti, da lepo debel zraste. Tujci se tukaj čudijo nad ozkimi ogoni; pa to ima svoj uzrok: zemlja za rod je
*) Večjidel na pol ponemčeni Slovenci.
plitva, in tako ne morejo globoko orati, česar je pri širokih slogih treba, sicer bi goli kremen (kižlek) izoravali; še tako morajo vedno za brazdo kamenje pobirati, ktero se meče na cesto, kamor sliši.	(Dalje prihodnjič.)
Razne stvari.
(Za župana) v Mariboru je bil 31. dec. izvoljen g. dr. Reiser, za namestnika g. dr. Duhač.
(MLatol. pol. društvo v Mion-f i Cllll) napravi rojstni dan svojega nepozablji-vega ustanovnika dné 10. prosinca, t. j. prvo nedeljo po sv. 3 kraljih „besedo Rozmanu na čast", po kateri se bodo društvenikom nekteri spominki na rajnega vč. gosp. prvomestnika delili. Zbor se začne ob pol štirih popoldne v navadni hiši. Vse ude uljudno vabi	zapisovalec.
(Katol. pol. društvo v Slooengradcu) bode imelo zbor na praznik sv. treh kraljev; popoldne ob V2 4 je začetek. Vse ude vabi uljudno odbor.
(Shod volilcev) je sklical dné 30. dec. v Mariboru poslanec Frice Brandstetter, da jim odg-ovor da o svojem delovanju v drž. zboru 1. 1873/74. Ce so volilci liberal in poslanec tudi liberal, je odgovor lahek, ker so si vsi „glih".
(Srečen dan) je bil za g. Wretzelna 29. dec., ker se mu je vpričo okr. šolskega svéta pripel križec za zasluge v pospeševanju ponemčevanja slov. otrok v radvanjski šoli. Svečanost se je vršila na domu poslavljenca, kar je res najpamet-neje bilo, ker bi sicer v javnih prostorijah n. pr. kazininih, veliko kokodajc, pa malo jajc bilo,
(O agentu Stancel-nu) pozvedamo iz zanesljivega vira, da ga je banka „Slovenija" že jeseni zato odpravila, ker je z izmišljenimi tarifi zavarovancev lovil, kterih je potem več izstopilo, kar je vse banki na škodo.
(Pozor ljutomerski okoličani!) Iz ljut. okolice se nam piše, da je tamošnji nemškutarski trgovec, J. Steirer, povsod obsipal svoje „slovenske razglase", kako „fal" da daje svojo „novo in dobro blago". Vabilo obeta vsem, kteri več kot za 2 gld. kupijo, luožo „dobre pijače"; kdor pa več kot za 10 gld. kupi, „dobi piti in en robec povrh". Ker pa je ta trgovec z vso svojo žlahto zaklet nasprotnik naše narodnosti, se mu Slovenci za njegovo „dobro blago in pijačo" lepo zahvaljujemo, tim bolj, ker smo uverjeni, da ga mora vsak prav drago platiti. Sicer pa z dobro vestjo priporočamo vsem, kteri hoté kaj kupiti, poštenega in vrlega narodnjaka, g. M. Zemliča, štacuno, v kteri se dobiva po zmerni ceni dobro hlago.
(Ponarejeni kuponi). Dunajska policija je zasledila vsled ovadbe v Peštu goljufe, ki so jako veliko kuponov od akcij ogerske iztočne železnice ponaredili. Ti so: K. Weiss, solastnik borzne pisarnice na Schottenringu v Beču, nja sestra udo-vica Roza Springer in Ad. Deutsch, brat lastnika peštanske tiskarnice, Mor. Deutscha.
(Nesreča na morju). Poroča se o grozni nesreči, ki je zadela uboge izseljence, vozeče se na barki „Kospatrik" proti Novi Zelandiji, nižje dol od Avstralije na tihem morju. Na barki se vname 17. nov. 1874 ogenj, ki sredi morja barko pokonča. Od 465 potnikov so se le trije rešili.
(Iz majšberške fare) došla nam je prošnja naznaniti, da ni mladi L j u b aj kriv, da se njegovemu, v božičnih praznikih zamrlemu, obče spoštovanemu očetu J u r j u, na božični dan ni zvonilo, ampak daje tega mežnar kriv, ki ni skrbi za to imel, dasi 60 gl. gotove plače na leto ima.
(Gg. Matičarjem) v Mariboru in okolici naznanjamo, da je poverjenik, gosp. profesor Maj-ciger, ravnokar knige za 1. 1874 prejel ter vabi vljudno, naj se gospodje društveniki za nje pri njem oglasč.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Jug Janez 50 gld., Canjker Jakob 6 gl.,
Kramberger Mart., Krener, Jaric Val., Kurnik Jan. mlj., Ermenc, Zdolšek, Skerta, Petan, Jug Franc, Krušič Jak. po 11 gld., Koren Mat. mlj. 10 gld. in Skuhala Pet. 1 gld.
Listnica opravništva: Č. g. M. Fr. v L.: naročeni ste do 31. grudna 1875.
B.oterijue številke:
V Gradcu 24. decembra 1874: 85 42 22 63 88 Prihodnje srečkanjo: 9. januarja 1875.
J¥a pš^daj
imam dve kobili črne barve, brez vsega zaznamka in telesnega pregreška, visoki ste blizo 15 pešic, stari ena 9, druga 8 let. Cena obema le 330 gld., in ste za vsakovrstno vožnjo.
Martin Krajnc,
posestnik v Podložah, Post Maria Neustifr.
{►HHhHOH+HOH 1 I !■! I 1 1 lOM 1 IfrOl 1 I 11 +
„SLAVI JA"
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
Vsem našim gospodom zastopnikom in strankam s tem prijazno javimo, da smo osnovali početkom 1. januarja 1875
^ar^, l^OClnisfcllf zastop za spodnje Štajersko in Koroško
s sedežem v Mariboru, ter nja vodstvo izročili gospodu \ CliOSlilVIl E5rl14'»II.
Gospod Vekoslav Raič je torej pooblaščen v zgoraj imenovanih kronovinih vse našo banko zadevajoče poslove opravljati in priporočamo čestitimu občinstvu, naj se v vseh zavarovalnih zadevah zaupljivo na njega obrača.
Trst, dne 23. decembra 1874.
Glavni zttstop
vzajemno - zavarovalne banke „Slavija" v Trstu.
________________ Fr. And. Plesche.
Z ozirom na predstoječe naznanilo uljudno naznanjam, da začetkom 1. januarja 1875
i	Podružni zastoji
1 vzajemno-zavarovalne banke „SLAVIJA" za spodnje Štajersko in Koroško
'v Mariboru, prevzamem, in ga bodem vodil pod zgoraj navedeno fiimo.
S to objavo čestito občinstvo prijazno vabim, naj se v vseh zavarovalnih zadevah omenjene banke na mene obrača s polnim zaupanjem, katero hočem vselej s točno in vestno rešitvijo opravičevati.
Maribor, dne 24. decembra 1874. VekOSlaV RaiČ,
podružni zastopnik
vzajsmno-zavarovaine banke „Slavila" za spodnje Štajersko in KorcšKo.
Pisar niča na glavnem trgu Štev 86. D^E" V tacih krajih, kjer „Slavija" nij še zastopana, nastavili se bodo novi zastopniki. Dotične ' ponudbe naj se pošiljajo podružnemu zastopu v Mariboru.
Izdatelj in založnik tiskovno katol. društvo. — Odgovorni vrednik Dr. Jož. Ulaga. —Tisk Narodno tiskarne v Mariboru.