77. btevilta.
V Ljubljani, y soBoto, S. aprila 1913.
XLVI. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........12-
cetrt leta   • •••••   ,  6 —
na mesec   ••••«•   .  2 —
v upravnistvu prejeman:
celo leto....... K 22*—
pol leta ••••••• • 11"—
četrt leta ....... . 550
na mesec   •••••• ■ i'90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova ulica it S (v pritličju levo,) telefon si. 34.
Uhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in prainike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. d, to je administrativne stvari.
—— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —————
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telelon it 89.
»Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto .......  K 25*—
pol leta .......   m 13 —
četrt leta.......650
na mesec   ......   . 2*30
za Nemčijo: celo leto ... .  .  K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlštvo (spodaj, dvorišče levo). Enaflova ulica ti. 5, telefon st. 85.
V kritičnem trenutku.
Dunaj, 4. aprila.
Ogorčenje proti balkanskim državam je doseglo ta teden pri nas zopet vrhunec. (»Pri nas« to se pravi v dunajskem časopisju in med dunajskim »ljudstvom ki si domnevata, da sta »Avstrija«.) Niti demonstracija internacionalnega brodovja proti neposlušni Orni gori nas ne more potolažiti, kajti to ne pomenja ničesar drugega, »kakor očetovsko gladiti in božati kralja Nikolaja . ki je tako silno potreben poštenega okrtačenja. Veselje nad »mogočno solidarnostjo Evrope napram trdovratnim Crnogorcem in Srbom« je proč. tripleententa pričenja svoje - stare intrige-, Rusija podpira jugoslovanske zločince ne le s tajnimi nasveti, temveč tudi z odkritimi dejanji. Topovi, ki jih je baje pripeljala ruska ladja pred Meduo, so izbili v lepo mrežo evropejske akcije velikansko luknjo. Pa tudi enotnost tro-zveze je silno piškava. Nemški državni tajnik Jagov je sicer v svojem včerajšnem govoru poskušal čistiti historični »bleščeči ščit« toda Albanija je Nemcem v resnici hekuba in njihova udeležba na internacionalni demonstraciji je več kakor prisiljena. Italija pa postaja naravnost neznosna in javno mnenje se že v pouličnih ucmonstracijah obrača proti demonstracijam pred Barom zbranih ev-ropejskih kolosov.
Dejstvo je, da se nahaja v demonstracijska akcija< po preteku skoraj celega tedna še le tako daleč, da ugibamo, kdo bo njen komandant.
Popolnoma očitno je, da so se dali naši diplomatje zopet enkrat na led speljati. Mednarodne demonstra-cije se Lrna gora ne boji. ker ve, da se ji je ni treba bati. Ko bi bile naše vojne ladje same, potem bi se zdela Crni gori morda grožnja resnejša. Avstrija ima danes pred Barom ta-korekoč zamaŠene topove . . .
To je položaj, ki se zdi našim di-plornatiČnim krogom neznosen. Ako se oziramo na cilje in zahteve naše albanske politike, moramo priznati, da se nahajajo avstrijski državniki faktično v neprijetni zagati.   Ako se
tu-----------n—— —     '----' — ---
uklonijo retardujočemu delovanju ostalih velesil, potem splava zadnji košček njihovega prestiža po vodi, potem je Crni gori ad oculos demonstrirano, da je voMa in zahteva Avstrije prazen nič, ob njenih mejah zbrano avstrijsko vojaštvo pred njenimi lukami grozeče avstrijsko hro-dovje strah, ki je znotraj prazen, okoli ga nič ni. Skadrsko vprašanje izrašča tako v prestižno vprašanje avstrijske politike, in baš radi tega mu je pripisovati za nadaljni razvoj evropejskih dogodkov usoden In odločilen pomen.
Vedno silnejše agitira dunajsko časopisje za samostojno in brezobzirno avstrijsko akcijo in dunajski župan se postavlja na čelo onih slojev, ki dvigajo v tako važnem momentu nevarno načelo aut — aut politike, presojajoč potrebo nadaljnega postopanja na podlagi napačne kon-kluziie. da bi pomenila nadaljna prostovoljna in neprostovoljna zmernost (»neodločnost- ji pravijo »patri-jotični- listi) popolni desinteresse-ment Avstrije na Balkanu.
Eno je sigrno, da je sedanje stanje negotovosti, ki ne more več dolgo trajati, še zadnja prilika, da si naša diplomacija razmisli dalekosež-nost korakov, ki bi jo privedli v spor z ostalo Evropo. Skadrsko vprašanje ni treba da postane za Avstrijo prestižna zadeva, ako se postavijo naši državniki še pravočasno na temelj zgolj stvarnega presojanja dogodkov.
Londonska konferenca ie res določila, da bodi Skader albanski, res je Avstrija le za to ceno privolila da ostanejo Peč in Djakovo izven albanskih mej. Res pa je tudi, da so predpostavljali sklepi londonske konference skorajšnji konec balkanske vojne in da nikakor niso nameravali proglasiti vmešavanje velesil v vojne dogodke. Jemati že danes Črni gori Skader, to je v nasprotju z načelom nevtralnosti in vrhutega predčasno otežkočanje itak nezadovoljive mednarodne situacije. Velesile so res pristale na demonstracijo brodovja ter tako navidezno solidarno zakrivile kršenja nevtralitete, toda storile so to, da retardira jo vedno radikalnejše nazore dunajskega kabi-
neta. Avstrijci smo edini, ki smatramo, da moramo naprej in ne nazaj.
Naprej na enkrat započeti poti.
V interesu evropejskega miru bi bilo, da se najde pri nas državnik, ki bi se upal izreči še pravočasno besedo stoj!
Zdi se žal, da čakamo na tega državnika zarnan. Diplomacije se je polotila silna nervoznost in besedi »črnogorski Skader, srbski Drač« vplivate naravnost sugestivno na njene odloke in ukrepe, tako da noče ničesar slišati o kompromisih in novih pogajanjih. Odkrito rusko priznanje, da je Rusija res poslala Črni gori veliko množino orožja in vojnega materijala vliva novo olje v plamen razburjenosti. 1
Položaj je velekritičen. Še vedno pa verjamemo, da se nam ni bati najhujšega.
M klerikalci kot ]yps!o
Naši klerikalci se sedaj kaj radi na 2unaj postavljajo kot navdušeni J ugoslovani.
Toda to njihovo Jugosiovanstvo je še silno mlado, sai šteje še samo dobrih pei mesecev.
Preje g o bili Jugoslovani samo v toliko, v kolikor se pod tem imenom razume Hrvate in Slovence, zakaj dotlej so načeloma izključevali Srbe iz jugoslovanske zajednice.
Dogodki na Balkanu, ki so z elementarno silo revoltirali vse duhove na slovanskem jugu. so vplivali tudi na klerikalce, da so mahoma spremenili svoje stališče nasproti Srbom jih naenkrat jeli kot enakovredne člane prištevati jugoslovanski zajednici.
Ta sprememba pri naših klerikalcih, ki so preje imeli za Srbe samo psovke in koš natolcevanj in sumničenj, je presenetila vso javnost in tudi nas. A odkritosrčno povemo, da je nas ta sprememba res veselila, dasi se nismo mogli ubraniti bojazni in slutnje, da je ta sprememba v mišljenju klerikalne stranke in klerikalnega časopisja samo posledica hipnega razpoloženja brez trajne vrednosti, razpoloženja, ki se že \x\ix\ zo-
pet lahko izpremeni v prejšnje na-sprotstvo in v prejšnjo mržnjo nasproti vsemu, kar je srbsko. In zdi se, da ta naša slutnja ni bila neupravičena.
Na zadnjem sestanku v Opatiji so namreč naši klerikalci in hrvaški pravaši sprejeli resolucijo, v kateri, kakor preje, dosledno ignorirajo tretjega člena v jugoslovanski zajednici — srbski narod, dasi je ves svet pričakoval, da bodo to pot tako hrvaški pravaši kakor slovenski klerikalci, izučeni po bridkih izkušnjah v preteklosti in pod vplivom velikih dogodkov na Balkanu, vrgli negacijo srbskega naroda med staro šaro. To se ni zgodilo.
Popolnoma pravilno in umestno je torej, ako piše zadrški »Narodni List«:
»A kaj naj rečemo o onem doslednem poudarjanju hrvaškega in slovenskega imena in o ignoriranju srbskega?
Ako stojimo na načelu narodnega edinstva, potem omenjamo samo eno ime ali pa vsa tri. Ako pa poudarjamo dve narodni imeni, ignoriramo pa tretje, potem mora to imeti svoj namen, ki je v tem slučaju pač dovolj jasen.
Najvažnejši je vsekakor oni stavek iz rezolucije, _v katerem se naglasa: »Poučeni s trpkimi skušnjami ne stavimo svojih nad v nikogar razen v narod hrvaški, zaupajoč samo v boga in Hrvate.« Ali je to »mea culpa« za govor dr. Drinkovića na zadrskem shodu in za manifestacijo v Šibeniku?
Mi ne pojmimo, zakaj bi ne smeli naglašati, »da stavimo svoje nade tudi v slovanske brate na Balkanu«, nc da bi s tem najmanje kršili svoje državljanske dolžnosti nasproti monarhiji. Tu na naših tleh, v naši domovini, bomo tem laglje vodili borbo za narodne pravice, čimbolj bodemo narodno zavedni, čimbolj bomo kulturno in gospodarsko silni. Zato se mi radujemo velikih balkanskih zmag, ko so se naši bratje po petstoletnem robovanju osvobodili turškega jarma in se sedaj zbirajo v svojih kulturnih središčih, da razvijejo polno In bujno narodno življenje. Preko kulturnih vezi z našimi brati se bo sok tega   bujnega   narodnega življenja
prelival tudi po naših žilah. Zakaj bi naj samo nam bilo prepovedano to, kar je dovoljeno Nemcem in Italijanom? Samo zlobni ljudje, stoječi v službi protislovanske politike, ki ne izbira sredstev, nas morejo obtoževati kot veleizdajnike, toda mi jim lahko na to ponosno odgovarjamo z? besedami našega Strossmaverja: »Naša vest je čista!« Ljubljanski »Slovenec«, glasilo slovenske klerikalne stranke, torej list, ki je o opa-tijskem sestanku vsekakor najbolje informiran, javlja, da sta na tem sestanku »dr. Šusteršič in dr. MandiC referirala o mišljenju dunajskih me roda ini h krogov glede jugoslovanskega vprašanja.« Očividno je, da je to mišljenje na sestanku zmagalo in da ona izjava ni izraz mišljenja in čustvovanja našega naroda — hrvaškega, srbskega in slovenskega — marveč želja dunajskih merodajnih krogov z znanim geslom: divide et itn-pera!
Zategadelj je žalostno in za nas škodljivo in ponižujoče, da jemlje zunanje časopisje opatijsko rezolucijo kot izraz mišljenja južnih Slovanov brez razlike. Ne, naše stališče ie drugačno. In imamo vzroka dovolj, da mislimo, da večina našega naroda soglaša z našim mišljenjem...
Tudi ta slučaj bi nas moral bodriti na to, da stopimo med sabo v ožji stik in da končno osnujemo narodni svet, ki bi naj bil veren tolmač narodnih misli in čustev.«
»Narodni List« torej misli, da klerikalno-pravaška opatijska rezolucija ni izraz mišljenja in čustvovanja našega naroda, marveč samo želja merodajnih dunrjskih krogov.
Ne moremo tajiti, da bi bilo to izključeno.
Ako pa je tako, potem moramo računati tudi na to, da postane spoštovani »Slovenec« recidiven in prične na ukaz od zgoraj zopet staro gonjo proti tistemu delu jugoslovanskega naroda, ki se diči s srbskim imenom.
Da, bojimo se klerikalne recidiv-nosti cek> v slučaju, da postane pisec lepih člankov o srbskem narodu in srbskem vprašanju katoliški metropolit v Skoplju.
LISTEK.
Pravljica.
2ivel je nekoč kralj. Širna je bila njegova zemlja, razprostirala se je od morja do morja. Veliko solnce je ogrevalo prelestno deželo, in ljudje j so hodili jasnih lic. Ni jim skrb upog- j nila hrbtov, ponosno vzravnani so bili njih stasi, polni sveže moči. Milostiv je bil njih kralj. Poln dobrote je hodi! med ljudstvom in govoril: »Veselite se z menoj, moji dragi, zakaj v^e, kar je moje, je tudi vaše. Vse, (%ar imam jaz, imate tudi vi. Pridi, kdor ni srečen v svojem srcu in dal mu bom srečo.«
In ni ga bilo, ki bi stopil pred kralja s potrtim srcem. Ir. kralj se je ubrnil h kraljici, ki je sedela v zlatih nosilnicah, spremljana od služabnikov in devic. Lahno je naslanjala krasno glavo na svilnene blazine in z belo ozko roko je trosila bisere in zlato. In njene oči so sijale z globokim sijajem, da je ljudstvo kakor osramočeno povesilo oči...
In kralj je povzdignil oči k njej kakor k altarju in je nadaljeval:
»Ali nas ne omamlja žar njenih oči? Ali nam ne prihaja radost ob pogledu v temo njenih las? Ali nam ne drhti telo v blaženstvu, če se nas dotakne njena roka? Ali nismo v svetišču, če je ona pri nas?«
Ljudstvo je klonilo glave in je šepetalo:
»Resnico govoriš, o kralj. Ona je naša sreča.«
Zganile so se ustnice v smehljaj, dvignile so se senčne trepalnice in bela roka se je iztegnila milostno.
»Blagor ti, zvezda naše zemlje!«
Drhtela so srca podložnikov v sveti sreči in ustne so šepetale mo-"Uve in pozabile so poljubiti belo roko.
En sam človek je pristopil in jo je poljubil. In kraljico je zažgalo, da je zaplala v rdečici in umaknila roko.
Med množico so se počasi pomikale nosilnice in neutrudljivo so služabniki s pahljačami hladili kraljico in ponosno so zrli na ljubljeno breme. Daleč so bili od tega, da bi čutili sebe.
Izginile so nosilnice v rubina-stem gradu, izginjale so že tudi zadnje device. Še je ljudstvo klonilo glave. Počasi se je jelo drarniti, tisoč začudenih oči se je obračalo proti gradu: »Kam je šla najkrasnejša? Še se blešči zrak, ki ga je dihala, a nje ni več.«
»Pa saj je naša, čisto naša!« so vzklikala srca.
Zravnala so se tel;sa, zbistrile so se oči. Razpršila se je omotica, ostala je vesela zavest. Množice so se jele razhajati. Tedaj pa je zaklical močan glas:
»Kaj govorite, bebci, saj ni naša, kraljeva je!«
»Kraljeva?« je prešinilo duše in prvikrat so se upognili hrbti In zmračila so se čela v spoznanju. —
V gradu pa je stopila kraljica pred kralja in mu dejala:
»Govoril si, veliki kralj, da sem njihova, pa sem samo tvoja.«
»Samo moja?« se je začudil kralj, potem pa je planil k njej. Najsrečnejši človek je bil in se je prevzel v svoji sreči.
»Jaz sem, ki imam več nego oni,« je dejal in zahotelo se mu je pokazati podložnikom svojo mogočnost. Poklical je služabnika in je dejal:
»Pripelji mi vse ljudstvo, da sliši moj glas!«
Prihajale so množice pred kralja in so ga začudeno gledale. Ponosno je stal ob prestolu, dobrote ni bilo v njegovih očeh.
»Podložniki!«
»Podložnjki?« je zašurnelo v mislih med množico. »Kaj nismo njegovi dragi?«
»Poglej e svojega kralja in upo-gnite kolena pred njegovo mogočnostjo. Zakaj, vi niste njemu enaki. Ni vse vaše, kar je moje.«
In dal je z roko znamenje.OdprlL so se vrata in kraljica je stopila s spremstvom. Rdeče, z rubini pretkane tančice so valovale ob njenem telesu, črni lasje so se ji usipali čez rame in bledo čelo je objemal rubi-nast obroč.
»Ali ni izginila milost z njenega obraza?«
S strahom so se sklanjale glave, drhtela so upognjena kolena. Ni bila več omotica lepote, bila je groza. In kralj je gledal preko zasenčenih čel in je čutil trepet svojega ljudstva. Nova nepoznana sladkost ga je iz-preletela.
»Povzdignite oči in poglejte ji v obraz! In drhtite pred nj j, ki ni vaša hi v prahu klečite pred  menoj, ki I imam njo.«
j       Opojii se je kralj z lastnimi be-| sedami in s pogledom na ponižano I ljudstvo, in je nadaljeval: '       »In vi ste mislili, da je vaša! Kdo si upa pristopiti in reči, da je njegova? In zato, ker sem hodil med vami, ste se drznili imeti me za enega izmed vas? Vi, ubogi!«
In kralj se je zagrohotal. Tedaj se je boječe približal služabnik in je-padel pred kralja:
»Milost, o kralj! Zunaj smo videli človeka, ki noče priti, da bi slišal tvoj glas.«
»Noče priti?« je zagrozil kralj in prebledel.
»Pripelji ga!«
Tišina je zvenela po dvorani, vsi so se v pričakovanju ozirali k vratom. Štirje služabniki so privedli moža, ki se je močno upiral. Pred kraljem so obstali. Mož se je nehal upirati. Trdo je pogledal kralja in ga vprašal:
»Čemu si me klical, kralj, ko veš, da nisem hotel priti?«
Odstopil je kralj za korak in kri mu je planila v lica.
»Kdo si, človek, ki tako govoriš s svojim kraljem?«
»Človek sem, o kralj, ki ni tako srečen kakor ti, in ki ga hočeš zato ponižati. Čemu se igraš z nami, gospod? Imaš najlepšo rožo in zato naj bi bili manj vredni od tebe mi, ki je nimamo?«
In pogledal je kraljico. Obledela so njena lica in na roki je začutila žgoč poljub. Omahnila je v roke devic in zašepetala:
»Njegova sem bila, v sanjah je prišel«
Ljudstvo se je zgenilo nevolje nad človekom. Človek pa se je obrnil in je odšel.
_ Zemljan.
Veselega kljunača žalostni roman.
Spisal Rado Murni k.
(DaJJe.)
»Vašo punco!« sem bleknil odkritosrčno. Takoj pa sem spoznal svojo novo nerodnost in pogledal začudeno damo prav milo in se izgovarjal: »Pardon, milostna, prosim vas, ne zamerite mi! Ako bi vedeli .. . Prosim vas prav vdano, dajte mi gospodično hčerko v zakon !*Zme-niva se!«
»Slokano?«
»Gospodično Slokano.«
Novi davki.
Poroča poslanec dr. Ravni h ar.
(Dalje.)
Prlbitek za manje obremenjena gospodarstva. '
Ne docela upravičeno so nazvali ta pribrtek: davek na samce. Določba se marveč glasi, da se dohodnina zviša za 15 odstotkov za davčne obvezance z davčno-obveznim dohodkom nad 2400 K. h katerega gospodarstvu ni šteti nobene osebe, koje morebitne dohodke bi bilo v smislu § 157. odmeriti skupno; ako pa takih oseb ni več kakor ena, se zviša dohodnina za 10 odstotkov.
Vladna predloga je dopustila zvišanje pri vseh stopnjah, dočim je odsek določil mejo najmanjših dohodkov z 2400 K.
Opravičuje se ta pribitek z uvodoma navedenim načelom: izenačiti davčno breme ter je sorazmerno in enakomerno porazdeliti med vse davčne obvezance. Načeloma temu pribitku v odseku ni nihče nasprotoval. Izrekla se je samo želja po drugi konstrukciji, češ da je zvišati dohodnino le tedaj, ako je bil davčni obvezanec od nekdaj brez otrok. S tem se je nameravalo preprečiti, da se utegne zvišati dohodnina davčnim obvezancem, ki so bili odgojili in preskrbeli otroke in ki na starost ostanejo sami. Predlog je bil odklonjen, češ da je merodajno dejstvo dajatvene zmožnosti ob času, ko se zahteva davek, ta pa je zopet dana v višji meri pri obvezancu, ki je bil otroke preskrbel in mora potem, četudi na stara leta, skrbeti samo zase ali za svojo ženo.
Spričo tej trdi določbi pa je odsek privolil v izdatne olajšave.
Upoštevala se je n. pr. okolnost, ako v gospodarstvu sicer neposredno ni nobenega svojca, vendar pa se izdaten del dohodkov odtegne gospodarstvu vsled obveznosti, ki imajo svoj izvor v rodbinskem razmerju. Prispevke, ki jih plačuje mož svoji ne v skupnem gospodarstvu živeči ženi, ki jih redno odrajtujejo starši ne v skupnem gospodarstvu živečim otro-kem ali narobe otroci staršem, in ki znašajo več nego 5 dohodkov davč. obvezanca. je šteti tako, kakor bi bila dotična oseba član gospodarstva. Med take prispevke je Šteti tudi dejstvo primernega premoženja v svrho preskrbe dotične osebe n. pi. bala, dota in dr. Upošteva se tudi vojaška taksa za izven gospodarstva bivajočega sina. Enako kakor otroke je imeti tudi sestre in brate, ki so v revščini, ali osebe, ki so obvezancem do drugega kolena v svaščini, ako jih leta oskrbuje. V gotovih slučajih sme komisija znižati pribitek.
Ob razpravi v odseku je duhovnik poslanec Bauchinger poudarjal, d.; pornenja pribitek žrtev za pripad-n:Ke duhovskega stanu, ki velja zanje celibat, da pa so spričo splošnemu zvišanju državnih bremen pripravljeni vzprejeti to žrtev.
Vpogled v knjige.
V odseku je bil trd boj za razne olajšave in koristi — davčnemu obvezancu. Vlada je vsako ped dosedanje svoje posesti branila z vso trdo-vratnostjo Vzlic temu se je marsikaj doseglo.   Nekaj takih olajšav in iz-
boljšanj sem že omenjal. Kot tako je omenjati tudi določitev odpisov od kosmatega dohodka zlasti glede obratnih izdatkov, izgub, dubijoz, na zmanjšani vrednost substance in dr.
Enako se je odsek uprl proti birokratiziranju postopanja za odmero dohodnine. Sef davčne administracije naj ne bo predsednik davčne komisije, ravno tako ne davčni referent pri okrajnih glavarstvih. Referenti zapadejo le preradi, kakor državni pravdniki neki vrsti stanovske bolezni, tako da le preveč čuvajo koristi fiskusa, pozabijo pa, da morajo varovati tudi interese davkoplačevalca. Ne redko se užive v vlogo preiskovalnega sodnika ali celo, dasi so to redke izjeme, v vlogo policijskega uradnika, ki zasleduje vsako sled ter hoče preiskati celo zasebno življenje cenzitovo. Da se na ta način večkrat prav občutno krši potrebni takt, je umevno. Uradnik ne sme stopiti raz višino svojega kuru-ličnega sedeža ter mora čuvati svojo in svojega urada čast.
Kot izboljšanje dosedanjih razmer je smatrati določbe glede gra-jalnega postopanja. Kedar davčna oblast graja obvezančevo davčno napovedbo, mora natančno navesti razloge in konkretne dejanstvene momente, in ne samo splošnosti in dvome. Ako zahteva pojasnila komisija sama, mora dot-čne razloge zapisati v zapisnik. Davčni obvezanec ima priliko navesti dokaze za svoje trditve in davčna oblast je dolžna jih sprovesti. Obvezanec sme tudi zahtevati, da ga davčna oblast vabi na osebno razpravo. Predlagati sme tudi. da se priče in izvedenci zaslišijo zaprisežno. Ob odmeri davka sme dalje zahtevati, da mu davčna oblast navede razloge svoji odmeri. On in njegov zastopnik imata za slučaj pritožbe pravico, vpogledati in prepisati spise, zapisnike z izpovedbami prič, izvedencev in zaupnikov, samo imena teh oseb ostanejo stranki taj-! .;. Izvzeti so le gotovi uradni spisi. Tudi kontumačno postopanje se je ured'lo ugodnejše od sedanjega. Pre-k stopijo posledice zamude, da sc .ranka ni bila odzvala vabilu ali pozivu komisije, je stranki dati priliko, da opraviči svojo zamudo. V slučaju zamude pa komisija nima pravice, da potem kar po svoje oceni višino dohodkov, ampak je izrečeno, da komisija izvrši odmero uradoma na podlagi danih pripomočkov. Obvezanec le nima pravjce, da predlaga novih dokazov, vendar ga komisija vzlic temu še lahko zasliši. Posledice zamude pa zadevajo samo one vire dohodkov, ki ie glede njih zavezanec bil klican na odgovor, pa ni prišel. S tem je odpravljena takozv. globalna ocenitev.
Navajam vse te od vlade tako-rekoč iztisnjene olajšave, ki bodo v korist davč. obvezancu, zategadelj, ker tvorijo nekako kompenzacijo za tudi v vladni predlogi zahtevani vpogled v trgovske knjige. Ta zahteva bi gotovo ne dobila svoje večine v odseku vzlic temu, da so jo forsirali tako agrarni poslanci kakor socijalisti, ako vlada ne bi pristala na prej omenjene olajšave in pa vse (me kavtele, ki so jih formulirali meščanski poslanci, da bode po možnosti izključena vsaka zloraba vsled obligatoričnega vpogleda v knji^;
Poročevalec konstatuje, da je zahteva vlade po obveznem vpogle-
du v trg. knjige bila predmet tudi vže prejšnim vladnim predlogam, da so ji sledile dolgotrajne razprave v krogih veieobrti in trgovine, da so ti krogi malodane opustili načelno na-sprotstvo proti omenjeni zahtevi ter je bil predmet razpravam edino še, kako ublažiti stroge določbe vladne predloge in kako se zavarovati pred vsako zlorabo. Sedaj formulirane odločbe tvorijo nekak kompromis med prizadetimi krogi in vlado.
Predvsem je vlada opustila prvotno stališče, da so samo trgovske knjige predmet vpogledu. S tem, da se je v zakonovo besedilo privzelo tudi knjige o gospodarstvu sploh, se je obveznost glede predložitve knjig razširila preko trgovcev in obrtnikov tudi na kmetijsko posestvo, zlasti veleposestvo, pa tudi na takozv. liberalne poklice (odvetnike, zdravnike i. dr.) sploh na vsakega, ki o svojem poslu vodi knjige. Predložiti ni samo knjig, ampak tudi pogodbe, zadolžnice, pobotnice, trgovsko korespondenco itd. Zasebna korespondenca kakor tudi- zapiski o domačem gospodarstvu so seveda izvzeti. Zastopniki kmetijskega posestva niso ugovarjali temu razširjenju, pač pa zahtevali, da se njihovim rednim zapiskom pripozna prav taka dokazna moč, kakor trg. knjigam.
V smislu zahtev interesiranih krogov sme vpogled v knjige skleniti le prizivna komisija in še to samo s kvalificirano večino. Te pravice torej nima niti davčna oblast, niti ce-nitvena komisija, kar pa seveda ne izključuje možnosti, da cenzit vže na prvi instanci svojevoljno ne ponudi vpogleda v svoje knjige. Sklep mo»a natančno določiti dejstva, ki je o njih vršiti dokaj in se mora dokazovanje omejiti le na ta dejstva. V davčnem kazenskem postopku pa je pravica, zahtevati ^pogled v knjige, pridržana posebnemu senatu treh članov, katerih eden je sodni uradnik, drug-' je vzeti izmed voljenih članov prizivne komisije in tretji je finančni uradnik.
Zadostne je tudi smatrati od odseka sklenjene kavtele glede ugovora, da bi se z vpogledom v knjige izdale trgovske, kupčijske ali poslovne tajnosti. Poročevalec je mnenja, da je bojazen o izdaji teh tajnosti sploh pretirana. Tajnosti v tehničnem pogledu, produkcijske tajnosti i. dr. iz knjig sploh niso razvidne. Tudi v dosedanjem postopku je imelo davčno uradništvo priliko, ne da bi ravno gledalo knjig, da je izvedelo razne kupčijske tajnosti. Izkustvo kaže, da uradništva vzlic temu ne more zadeti očitanje, da bi izdajalo dotične tajnosti. Veliko večja nevarnost izdaje tako glede vknjižb v tehničnem oziru kakor glede onih financijelne narave preti obrtniku ali trgovcu s strani nastavljencev, ki prestopajo h konkurenci ali postanejo samostojni.
Odsek je poostril kavtele proti morebitni izdaji tajnosti s tem, da je povišal kaznivost takega čina, da je razširil kaznivost na Člane komisij in druge funkcijonarje, sploh na vrako osebo, ki je udeležena pri cavčnem postopku; razen uradnikov zadene torej kazenska odgovornost tudi diurmste, mundante, priče, zaupnike, izvedence, zastopnike strank i. dr. Člani komisije morajo razen tega priseči, da hočejo varovati tajnosti. Davčni obvezanec sme tudi ugovarjati pri vzet ju oseb — n. pr. izveden-
cev —, ki se ima bati od njih kupčijske konkurence. Prizivni komisiji je ob razglašenji rezultata izvršenega vpogleda v knjige zamolčati imena kupčijskih zvez, virov in odjemalcev. Davčni obvezanec sme tudi zahtevati, da vpogleda ne vrši uradnik, ki ima svoj sedež v okrožju za obve-zanca pristojne cenitvene komisije in more linančni minister v važnih slučajih celo odrediti, da izvrši vpogled druga kakor v to pristojna oblast, to v slučajih, kadar se je za obvezanca vsled političnih, narodnostnih ali konfesijonalnih nasprot-stev bati kvarnih posledic. Finančni odsek je vzprejel tudi resolucijo, da davčna oblast dejanstev, ki jih razvidi ob vpogledu v knjige, ne sme sporočiti oblastvom in organom, ki odmerjajo indirektne davke, pristojbine in takse in teh dejanstev tudi ne sme vporabiti v svrho odmere drugih direktnih davkov.
(Dalje prihodnjič.)
Shod na Poljanah.
(Konec.)
Opatijski sestanek.
1 e dni je hrvaška stranka prava napravila   v   Opatijji sestanek. Udeležili so se ga tudi takozv. slovenske ljudske stranke pristaši. Kak namen je  imel sestanek in  kaj so sklepali na njem, o tem zanesljivega ni prišlo na dan. Slovenski klerikalci so s svojo navzočnostjo hoteli utrditi vezi, ki so jih spletli lansko jesen v Ljubljani. Slab omen   za ustanovni shod v Ljubljani je, da so ga priredili na Cahejevo   nedeljo, svetopisemskega malega moža. In kot mali ljudje so se pokazali tako  v Ljubljani, kakor v Opatiji. V Ljubljani so ti rešitelji Jugoslovanstva od sodelovanja slovesno izključili velik del Slovenstva, vse napredno misleče ljudi, v Opatiji so pa tako napravili s Srbi in z vsemi onimi Hrvati, ki   niso v pravaškem taboru. Ne morem skoro verjeti, toda pisalo se je, da  so na Srbe celo s prstom kazali kot na državi nevaren element. Potem pa naj Kdo reče, da nista bila ta sestanka v Ljubljani in v Opatiji   naročena od gotove strani. Koristi nam Jugoslovanom kot takim ti sestanki čisto gotovo ne bodo donašali. S tem pa nikakor ne rečem, da ne odobravam ideje jugoslovanskega   edinstva, ali da ne odobravam morda zasledovanega cilja, ki ga nekateri imenujejo trializem.   Nasprotno,   ako bi imela gospoda tako iskrenost v srcu, kakor jo ima na jeziku, ako bi se jim v resnici   posrečilo ujedinjenje iugoslov. rodov — seveda ne izvzemši Srbov — in ako bi jim vsled vplivnih zvez. ki se ž njimi ponašajo, res posrečilo ustvariti jugoslovansko državno avtonomno telo v okviru monarhije, bil bi jaz prvi. ki bi blagoslavljal to delo. Pri tako važni, vso bodočnost naroda slovenskega odločujoči, zadevi ne gre za to. kdo ustvari to bodočnost, ampak da se jo ustvari. Kot na-cijonalistu mi je tu oseba in njegova veroizpoved popolnoma postranska stvar. Kot nacijonalist, ki mi je narod nad vse, bom blagroval ustvari-telja jugoslovanskega edinstva z isto iskrenostjo, pa naj bo klerikalec ali naprednjak.  Toda ne zabimo, da je klerikalizmu narodnost greh ter da vidi klerikalec v razviti narodnostni ideji najmogočnejšo   oviro razvoja
svoje lastne ideje. Zato naj mi oprostijo bratje Hrvatje, ako izrekam upravičen dvom o uresničenju njihovega jugoslovanskega ideala prav zategadelj, ker kumujejo koncepciji tega ideala — slovenski klerikalci in1 Selim le, da bi se ne zgodilo, da se bodo bratje onraj Sotle nekoč prav zamačkani zbudili iz nenaravnega objema slovenskega klerikalizma. Bojim se, da kot svoj najbližji cilj prav namenoma stavljajo ideal: trializem, ki je ob današnji konstelaciji po mojih skromnih mislih nedosežen. Kdo nam ga pomaga ustvariti? Čehi, Poljaki? Nemci in Madjari gotovo ne. Vzlic temu pa bojni klic trializem, bojim se, da prav zategadelj, da ni treba zgrabiti nekaj dosežnega, kar bi bi'o v korist našemu narodu. Zato mi ni daleč misel, da je vsa ta politika naročena tam, kjer ne vidijo radi niti nas, niti ostalih Jugoslovanov, še manje pa kompaktnega jugoslovanskega telesa. (Pritrjevanje.)
Novi davki.
Na Dunaju kujejo nove davke. Ti davki veljajo osebni dohodnini od premoženja 10.000 K naprej, davka na šampanjec in stav na konje pri dirkah, ki ne bodo obremenjevali pri nas mnogo ljudi. To je mali finančni načrt, ki ima namen, da sc pomaga učiteljstvu. Naša zbornica je od začetka delala na to, da pomaga urad-ništvu, zlasti ni/jernu, zato smo tekom dveh let sklenili službeno prag-matiko, ki naj vsem izboljša njih položaj. Toda vlada je bila tako krivična, da je stavila iunktim med službeno pragmatiko in novimi davki, drugače ni na drugi strani ne priskočila deželam na pomoč.
Vse dežele so v hudih finančnih stiskah, skoro vse morajo računati z deficitom, ker vzmne država največ dohodkov iz davkov za sebe, medtem ko morajo dežele vzdrža-vati ljudsko šolstvo in skrbeti za sanitetne zadeve, kar je pravzaprav naloga države. Zato so deželne finance v stiskah. Dežele so rekle, da so v takih stiskah, da ne morejo pomagati svojemu ljudskošolskemu učiteljstvu. (Klici: škandal!) Zlasti v naši deželi, sploh pa po vsi državi so Jiudskošolski učitelji tako slabo plačani, da ima vsak boljši hlapec, vsak delavec, več dohodkov. (Klici: Škandal!) To pa ravno ugaja našim sedanjim deželnim gospodarjem, ker vedo, da slabo plačan učitelj nima ugleda in ker so učitelji po večini napredni, zato naj nimajo ugleda, pač pa bogato dotirani župnik, ki si napravi učitelja za svojega hlapca. To ie sistem v našem deželnem gospodarstvu. Zato so sklenili, povišati davek na žganje ter bi imela naša kranjska dežela od tega povišanja lep dohodek nad 1 milijon kron, s čimer bi lahko zadostila reformi učiteljskih plač. To naj bi se zgodilo v prvem zasedanju deželnega zbora. Toda bojim se, da do tega ne bo prišlo in da bo šel denar, ki je namenjen učiteljstvu, za druge svrhe. Zato je treba, da vedno in vedno opozarjamo naše deželne zastopnike na njih krvavo dolžnost in da jim kličemo vedno in vedno, da je učitelj ravno-tako potreben, kakor duhovnik. (Klici: Mnogo bolj!)
Politika in Jugoslovani.
Sicer so na Dunaju zelo žalostne razmere. Narodnostno vprašanje je še vedno na isti točki, kakor pred desetimi leti, še vedno se uganja politika za nemško hegemonijo. Slova-
»A — a —a!<' je zatrobila presenečena dama, kakor bi se učila peti. »Nikdar ne bi bila pričakovala kaj takega! Saj vas vendar še nisem nikdar videla v nobeni družbi, niti na promenadi.«
j^To nič ne de, milostna, soliden kljunač sem, jako soliden!« sem odvrnil. »Ves dan čepim doma, ponoči pa krokam,« sem si mislil seveda na-tihoma. Kdo bi pravil bodoči tašči kaj takega na glas, pa še precej prvi dan!
»Kako ste rekli, mladi gospod, kaj ste že?«
»Pastir, milostna! Veseli me, da ste se jeli takoj početkoma zanimati zame.  To mi zbuja veselo upanje.«
Moja zadrega me je minula, kakor bi pihnil.
»Pastir?« se je čudila okrogla gospa na zofi. »1, kaj pa pasete?«
»Lenobo.«
»A tako.«
»Pastir lenobe. Čisto novo ime za prav star poklic«
»Koliko vam pa nese ta služba, gospod pastir?«
»Dozdaj še nič. Moje pastirstvo še ni definitivno. Toda, ko dobim politično službo kotarskega predstojnika, bom izhajal prav dobro.«
»Malo narobe se mi zdi, da pasete lenobo kar zastonj. Potemtakem ste socijalna ničla.«
»Plače nimam še nobene in to je moj edini ponos, velerodna gospa! Prost in svoboden kljunač sem. No-
ben šef mi ne more kisati in greniti življenja. Vsak dan imam dopust in letim, kamor hočem. Ali ni to prijetna eksistenca? Marsikateri grof, marsikateri knez in kralj ne živi tako imenitno kakor jaz, provizorično nameščeni pastir lenobe!«
»Dovolite mi opazko. Zdi se mi, da ste čuden, nenavaden ptiček, gospodine doktorande!«
»Skoraj ste zadeli resnico.«
»Kje ste pa pravzaprav doma, gospod —?«
»Krilatnik. — Doma sem pa pravzaprav tam, kjer se poljubljata večnost pa večerna zarja.«
»Kako ste rekli? Kje domujete?«
»Tam, kjer mladi popek začetka drži invalidni konec za ogoljeni frak.«
»Ne razumem, dragi moj! Kaj se to pravi?«
»To se pravi: tam, med bikon-kavno hipotenuzo in krevljasto konstruktivno kosekanto, kjer si plete Diana svetlobo in sence v pisane paradne vence, tam dom je moj, ma ueta, die Ehre gehabt zu haben.«
»No, pa se niste slabo odrezali, gospod doktorand! Odgovor je bil natančen.«
»Odgovor je bil pregnanten, je-drovit, bi dejal moj profesor coneho-logiae universae. — Preden nadaljujem, dovolite, da malo pokašljam.«
Umolknila sva.
Dalje drugi pot.  Kdo bi čečkal
venomer?,
Na svetega Jožefa praznik.
> Ali imate kaj premoženja?« me je vprašala gospa Slokavka po kratkem molku.
»Nobenega.«
»In   bogatih    sorodnikov tudi
ne?«
»Tudi ne. Sami berači so, kakor jaz. Moja teta Kukavica ima sicer par grošev pokojnine, pa znosi vse sproti v loterijo, babnica zaslepljena. Da bi kdaj kaj podedoval za njo, tega se ni bati. Komaj bo za pogreb drugega razreda, ako sploh kaj ostane. To je tako jasno, kakor z maslom namazan cilinder. Sicer mi je pa ta teta že precej mrzla žlahta, v daljnem sorodstvu. Tudi njena moralnost ni posebno zgledna. Lahkomiselna grešnica je bila že večkrat v imenu postave zaprta zaradi izpoložbe otroka (§ 149 kaz. zak.) in še zmeraj nosi svoja jajca v tuja gnezda.«
Gospa se je odmaknila na zofi od mene in vprašala dokaj nejevoljno: »Nemara imate bogatega strica v Ameriki?«
»Strica imam, pa ni bogat. Tudi ne živi v Ameriki, ampak na Francoskem. Ime mu je Bćcasse. On vam je pravi ptič, moj stric! Ej, da bi se mi ljubilo govoriti! Bćcasse je strašno zapravljiv dedec. V vsak še tako neumen šport vtika svoj kljun. Morali bi ga pahniti pod kuratelo in ga postaviti pod policijsko nadzorstvo, dasi je ekscelenca. Zelo je ošaben in antiDatičen in neolikan;  niti ne ve>
kako mu je latinsko ime. Srce ima pa tako mrzlo, kakor žaba pod ledom. Sicer pa — de vivis nil nisi bene!«
»I, nekaj bo pa le imel, ako je ekscelenca!«
»V Normandiji ali kje ima posebne vrtove, poseben zavod za rejo j>olžev: pita jih z otrobi in salato. Ne vem, če mu to kaj nese. Tudi je posestnik hemoroid in drugih takih ne-venljivih zaslug za domovino in državo.«
»Zakaj ga pa ni nikdar z nami dol: v Afriko?«
»Kolere se boji bolj kakor reže-čega se davčnega urada. Njegova žena, pardon, njegova gospa soproga je pa celo perverzna. Pravijo, da leže jajca na osem ogalov, pa ne verjamem.«
»Vidite,^ gospod snubač, moja Siokana je še premlada, še nima mature.«
»Kaj pa je treba mature!«
»Punca je še vsa otročja in neumna; bodite no vsaj vi pametni!«
»Milostna, ne zahtevajte preveč od mene!«
»Vse, kar je prav. Ne zamerite mi grenke besede — zdi se mi, da ste malo prismuknjeni.«
»Ne malo, marveč prav pošteno! Ne baham se rad, toda, kar je res, je res! Vsak pravilno zaljubljeni mladenič je prismojen, to je prav tako stara kakor zlata resnica. Zato tudi prav nič ne vprašam po doti. Ako daste Slokanici mUn za kofe m
pa cekar perila, pa sem popolnom? zadovoljen. Siokana ljubi mene, ja: pa njo. Stvar je obtemtakem v najlepšem redu. Zmeniva se!«
»Slabo znamenje, ako je dou snubaču ob taki gospodarski kriz deveta briga. Obžalujem, da vaši že IJ i ne morem ustreči.«
»Potem sem pa presneto slabe opravil.«
»Moja hči ima že drugega snu. bača.«
»Vem, tistega onegavega barona, tistega Grillenkitzlerja. Star je možiček, star, beim Teufel ist der Spiritus! Piko ima na kljunu, velik falot je in še umazanec in skopuh po vrhu.«
»Pameten gospod je, inšpektor, dobro službo ima.«
»Inšpektor dol ali gor, to meni prav nič ne imponira, Slokani pa še manj. Ona pravi, da ga je le pol moža, akotudi se postavlja kakor petelin na gnoju. Tedaj, milostiva, ali res ne bo nič?«
»Nič. Obžalujem. Pustite našo punco pri miru, če ne vas zatožim naš: slavni hermandadi.«
Molčal sem klasično, kakor izklesan od Praksiteia. V salončku je bilo tako tiho, da sem slišal, kaku si je v sosednii sobi moja ljubica frizirala svoje krasne kuštrčke.
(Dalje prihodnjič.)
ni pa se smatrajo za narodi druge
vrste.
To Čutimo zlasti mi pri vsakem imenovanju, to čutimo pri vsakem protokolu, ki se nam vsiljuje v nemškem jeziku, pri vsaki dostavitvi. Povsod se nam vsiljuje nemščina, da ostane nemška hegemonija v veljavi in da bi se čutili Slovenci kot narod druge vrste.
Sedaj pa nekako čutimo, da se spreobrača na bolje in ne malo so pripomogle k temu zmage naših bratov na jugu. (Klici: Živeli!) Mi simpatiziramo z njimi, ker so naše krvi, ker se jim je posrečilo vreči sovraga, ki je tudi naš narod tiščal za vrat. Hvaležni smo jim za to. In če nas imenujejo zato veleizdajnike, radi sprejmemo tudi to.
Velike zmage naših bratov občuduje ves objektivno misleči svet, razen onih. ki gledajo v njih namenoma sovražika. Ves svet se čudi, kako so mogli .i mali narodi, ti »ušivci« postaviti tako veliko vojsko in zmagovati nad pruskimi častniki. Ves svet čuti, da so ti narodi iz nič ustvarili veiiko kulturno delo in da so stopili v vrsto modernih evropskih kulturnih držav. To nam daje moralično podporo. — Čutimo, da smo njih sorodniki — bratje, in to nam daje moralično oporo, da se zavedamo, da nismo sužnji, kakor smo žal bili do sedaj navajeni čutiti. Ti mali narodi so nam pokazali, kaj moremo, če gre za narodnost. Ti so nam dokazali, kaj more narod, ki je prešinjen ljubezni do svoje domovine in ki veruje v svojo boljšo bodoč-nost. — Ti narodi so nam dokazali, da je tudi slovenski narod poklican a boljšo bodočnost, če bo delal na kn! t urnem in gospodarskem polju ter razširjal socijalno pravičnost in skusil d iseči, da prešine duh ljubezni do naroda vse sloje prebivalstva.
Zmage naših bratov nam dajejo upanje v boljšo bodočnost.
Sedaj se odpira našim bratom nova era. Balkanska zveza nastopa Iščino po stari Turčiji. Narodi Balkanske zveze zasedajo svojo lastno črnijo, ki so jo izgubili pred stoletji.
Y tem ozemlju bodo bogateli: tre-i\i bo podvzetnih moči.  Te zemlje, ^v.ne   narodnih    zakladov, zlasti gramih, bodo   potrebovale velikih idustrijalnih   del,   katerih države Balkanske zveze do sedaj   še ne ►rejo. Ravno tu bi bila dolžnost \vstrijc, da se okoristi s temi potre-nni balkanskih držav. — Znano je, ■ se Avstrija industrijalizira. Mi mamo dovolj industrije, da bi lahko ižali svoje   izdelke v balkanske /ave. Edino balkanski trg nam je :>n. Nemčija je boli industrijalna .-.kor Vvstrija. kalija naših izdelkov 'i' rabi. ruske meje so nam zaprte, Francoska proizvaja več, kakor ji je • urebno. nam je trg odprt samo na Balkan. Pametna avstrijska politika oru stremiti za tem,   da prinese »gastvo teh dežel v svoje kraje. Če ga ne stori na balkanskem trgu, i*em je gotovo, da bo beda v naši : /a\      hujša, kakor je danes. (Pri-
Naravno je tedaj, če hočemo Av-rm dobro, da skušamo doseči spo-a/um / balkanskimi državami, da ne merimo s turškimi predsodki a : h ne odbijamo z neprijazno-
iwda mi vidimo ravno nasprot-N    moremo razumeti naših mo-rnih državnikov in te diplomacije. - tme^to da bi iskali prijaznih stikov mi državami, vidimo kako jih diplomacija vedno bode s šivankami.
Znana ie Prochaskova afera. — Proehaska je moral v južno Ame-
'{udi pri Romunski smo igrali logo. Odščipniti je bilo treba Boljki Silistrijo. Končno smo se našli >1   i m u divjih Arnavtov. Nihče ne zakaj? Nihče ne ve, od kod ta czen! Kdor pa je podučen, vidi v ,11 le sovraštvo proti Slovanom. — dai je naše vojno brodovje na po-pred črnogorsko obal. Morda ie tam. Nočem kritizirati postopanja ase države. Nočem kritizirati, ali e opravičeno, protiviti se zavzetju Skadra, ki danes ni albansko, marec turško mesto. Nočem kritizirati očem razmotrivati. kdo ima prav, pravi črnogorski kralj,   da krši nevtraliteto, kdor se vmešava v notranje ali zunanje zadeve Črne gore. \'e razumem, zakaj hoče diplomaci-) priklopiti Skader Albaniji. Če bi hotela Avstrija   Srbiji in Črni gori !ati prijateljica, je to popolnoma ne-nnno, neumno, ne za mene, ne kot Slovana, marveč kot za avstrijskega državljana.
Poživljam tedaj vsa politična društva, da se ne strašijo nobenih /rtev. da zanesejo agitacijo tudi v okolico. Potem se nam ni bati nobenega sovražnika. Treba je ustano-iti ob periferijah podružnice, vsak naj zastavi vse svoje moči za politično delo, ki nam je potrebno, zlasti ker so pred nami volitve.
Končam s pozivom: Na delo!
Govoril je nato gospod
Pustoslemšek,
ki se je bavil v temeljitem in jedrnatem govoru z vprašanjem glede vodnih sil ob Ljubljanici, ter prinesel mnogo zanimivih razkritij. Ker priredi v kratkem politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj, čigar predsednik je g. Pustoslemšek, tudi svoj javni shod, si pridržujemo njegova izvajanja za prihodnjič.
Končno je govoril Še g. Pust o splošnih političnih razmerah in o vzrokih našega nazadovanja, ter predlagal resolucijo, ki smo jo prinesli že v zadnji številki.
Klerikalne manire v nižje-oustrijskem dež. zboru.
V včerajšnji seji nižjeavstrijske-ga deželnega zbora je prišlo do prizorov, ki so mogoči le v zbornicah, v katerih imajo klerikalci večino. Šlo se je za zvišanje plač deželnemu maršalu in deželnim odbornikom. Pri glasovanju o tem predlogu je prišlo do velikih kravalov. Poslanec S e i t z (soc. dem.) je s pestjo tolkel po mizi ter kričal: Gospod deželni maršal, nezaslišano je, da predsedujete pri predlogu, ki se vas tiče. To
ie nedostojno!
!a to je deželni
maršal princ Liechtenstein poklical Seitza k redu. — Poslanec Seitz: Jaz ostanem pri tem, da je to nedostojno! (Velik hrup pri krščanskih socialistih. Klici: Tega si ne pustimo dopasti!) O stvari se mora meritorično razpravljati in nedostojno je,da predseduje dežehr' maršal pri zadevi, ki se njega tiče! — Namestnik deželnega maršala baron Freudenthal izjavi: Namestnik deželnega maršala je referent o proračunu, jaz sam sem meritorično posegel v debato, ne morem torej predsedovati, torej ni drugače mogoče, da predseduje princ Liechtenstein. Kje je torej ne-dostojnost? (Protiklici pri socialnih demokratih.) — Poslanec Seitz (k baronu Fretidenthalu): Vi ste govorili le k neki formalni opazki. (Velik hrup.) Krščanski socialisti se ^aeno tako glasno zabavati, da je le težko razumeti Seitza, ki najprvo prekriči hrup. nato pa govori, obrnjen proti časnikarski tribuni. Krščanski socialisti kriče: Vi imate govoriti proti deželnemu maršalu in ne proti galeriji. Poslanec Seitz naznani, obrnjen proti galeriji, da bo predlagal, da se državnozborske in druge diete vračunajo v plače deželnoodborniške. (Klici pri krščanskih socialistih: Nedostojno je, govoriti proti galeriji! Protiklici pri socialnih, demokratih: Ne delajte hrupa!) Poslanec Seitz izjavi, da ne pusti svojega govora cenzurirati od nikogar, ki je sam finan-ciclno udeležen pri zadevi, o kateri se razpravlja. Nato zapusti svoje mesto ter se pomeša med krščanske socialiste, ki so se postavili pred sedež deželnega maršala. Zakliče deželnemu maršalu: Za to vas ni cesai sem postavil, da kršite zakon! — Poslanec Bieloh!awek: Republikanec govori o cesarju. —Poslanec Seitz: Gospod deželni maršal, vi ste prisegli, da boste varovali ustavo dežele! (Klici pri krščanskih socialistih: Taka nesramnost!)
Med hrupom so sprejeli zvišanje dijet.
Poslanec Seitz tolče s pestjo na izo referentovo in kliče:   To je •sehna nedostojnost! Deželni maršal ie prelomil prisego! (Velik hrup pri kršč. socialistih. Klici: To je nezaslišano! Tega si ne pustimo dopasti!)
Poslanec Bielohlawek skoči s pestmi proti Seitza: Vi ste nesramen človek! Pojdite k svojim šolarjem! Taka nesramnost, deželnega maršala žali! — Poslanec Seitz: Značilno je, da se deželni odbornik Bielohlawek udeležuje debate. — Posl. Bielo-hlavvek: Nesramen atentat je to! — Poslanec Seitz k deželnemu maršalu: Vi ne morete tu predsedovati! Vi ste za me nič! Vi ste kršili svojo dolžnost, ki ste ji prisegli! — Deželni maršal princ Liechtenstein je dal o ostalih predlogih med hrupom glasovati.
Poslanec Seitz kliče: Od danes naprej vas ne bomo več respektirali kot deželnega maršala!
Stiskajo se pesti. Skoro pride do
pretepa.
Poslanec Bielohla\vek: Par zaušnic bi bilo treba dati Seitzu! Tako
žali deželnega maršala!
Poslanec il e i 1 i n g e r: Seitz je popolnoma upravičen. Vi ste uvedli oštarijski ton. (Klici pri krščanskih socialistih: Seitz, vi lahko še kaj doživite! Hrup ne preneha.)
Med hrupom da deželni maršal še ostale točke na glasovanje.
Poslanec Heiiinger: Naj živi požrešnost!
Tujski promet na Spodnjem Štajerskem.
Spisal  nadučitelj  Fr. Kocbek v Gornjem gradu.
Marsikdo še morda dvomi o velikanskem pomenu prometa tujcev za narodno gospodarstvo. Naj govore številke! V finančnem ministrstvu na Dunaju so na podlagj temeljitih poizvedovanj izračunali, da je bilo ino-zemcev v avstrijskih turističnih deželah za 5,070.000 bivalnih dni, kateri so. ako računamo na dan povprečno 15 K stroškov, pustili 85 milijonov kron v deželi. Ali ni to lepa svota denarja ?
Poglejmo še v druge države. Švica, ta eldorado vseh tujcev, je dobila od njih že pred 25 leti 120 milijonov frankov, dandanes pa, ko se te zimski šport zelo razširil, že več nego 200 milijonov kron. Italija, ki je od nekdaj radi svojih umetnin zelo obiskovana, je dobila od potovalcev leta 1897. okoli 300 milijonov lir, kar se je leta 1908. zvišalo že na 427 milijonov. Mnogo obiskana je tudi francoska Riviera; dohodki se cenijo na 300 milijonov frankov. Tudi Norve-gijo ljubijo turisti. Samo leta 1908. jo je obiskalo 85.000 oseb. Ako računi-mo, da je vsak izdal le 500 kron, znaša to 42*5 milijona kron. Ogromne svote izdajo Amerikanci, kateri iz zabave potujejo v Evropo. V mesecu maju leta 1910. je bilo samo na par-nikih nemških parobrodnih družb čez 80.000 prostorov v kabinah od takih izletnikov zasedenih. Njih število se na vseh prekomorskih progah sploh ceni na okroglo 150.000 oseb. Ako vsak potnik izda 4200 mark ali 1000 dolarjev, od cesar odpade skoraj ena tretjina na prevozne stroške, tako še vendar ostane 630 milijonov mark v evropskih žepih. Izdatki tujcev, ki pridejo vsako leto na Francosko, se cenijo (po Bulletin statistique) na 3 in pol milijarde frankov. Dalje še ra-čunimo, da evropska kopališča obišče na leto do 15 milijonov tujcev (ali bolnikov ali potnikov), ki izdajo najmanj 2S0 milijonov mark. Koliko pa je potnikov, ki stanujejo pri sorodnikih ali obiščejo le manjše kraje in niso kot turisti vpisani; to se ne more dognati. In tudi ti pustijo mnogo denarja na svojem potovanju.
V avstrijskih planinskih deželah I je promet tujcev največji na Tirol-j skem. Čeprav je bilo lansko poletje radi vremenskih razmer precej neugodno, je vendar po uradni statistiki od 1. oktobra 1908. do 31. septembra 1909 na Tirolskem in Predarel-skem prenočevalo S84.430 tujcev (prejšnje leto 870.783). Kako se je promet tujcev povzdignil v tej gorati deželi, razvidimo iz prve statistike leta 1890. Tedaj pred 20 leti je prenočilo v nemškem delu Tirolske skupaj 190.574 tujcev.
Iz navedenih številk je jasno dokazano, kako eminentnega pomena je promet tujcev za narodno gospodarstvo. Potemtakem ni čuda, da so se za tujce začele zanimati posamezne dežele in nazadnje tudi država. Tu se nikakor ne maramo ozirati na razna planinska društva, ki so naravnost ogromne svote izdala za gradnje planinskih koč in potov, ampak vpoštevati nam je le vsa druga sredstva, s katerimi se je lahko visoko povzdignil promet tujcev. Tirolska je bila ena prvih dežel, ki se je zavedala, kako ji je izkoriščati svoje prirodne lepote sebi v korist. Dežela je zgradila obilico težavnih in dragocenih gorskih cest v najzakotnejše doline, po katerih vozijo že večinoma avtomobili, na koncu dolin ob turističnih izhodiščih pa stoje moderni hoteli, ki imajo po 200 sob, svojega zdravnika v sezoni, kopalne sobe in električno razsvetljavo. Po dolinah, ki so najbolj obiskovane, žvižga vlak. V Inomostu — glavnem mestu — je že od nekdaj stalna pisarna, kjer izvedo povprašujoči se turisti vse podrobnosti: o vožnji (s pošto ali železnico) v posamezne kraje, cene hotelov in gostilen, vodnikov in voznikov, podatke o turah k planinskim kočam in vršacem. To sistematično delo z združenimi močni pa je tudi rodilo zaželjeni uspeh v deželno korist.
Tirolci pa se znajo Prilagoditi vsakemu spremenjenemu odnošaju. Zgled: Kraj Gossensass pod Brenner-jem je imel pred zgradbo železnice v Inomost mnogo voznikov, ki so prevažali blago čez visoki gorski prelaz, ter si s tem mnogo denarja zaslužili. Z zgradbo železnice so prišli ob kruh. Vendar niso obupali. Svoje hiše so prenaredili za poletno bivanje tujcev in danes je Gossensass na glasu kot eno slovečih tirolskih letovišč.
Kako pa so ravnali Slovenci na Štajerskem? Ko bi se imela graditi Južna železnica iz Celja po Savinjski dolini na Vransko in Ljubno, so šle deputacije Savinjčanov na Dunaj protestirat proti gradbi železnice in dosegle, da se je ista napravila z
dragim denarjem čez Zidan most v Ljubljano. In koliko je bilo dela in žrtev, da se je po mnogih letih napravila železnica po Savinjski dolini v Velenje in pozneje v Slovenjgra-dec! Ravno isto so storili Slovenjbi-stričani, da se je morala železnica graditi po močvirnatem svetu okrog Pragerskega. In v novejšem času so s težavo dosegli, da se jim je od postaje Južne železnice zgradila posebna železnica v mesto Slovensko Bistrico. Vsak si sam lahko misli, koliko so v gospodarskem oziru zamudili, koliko bi dobili za odkup zemljišča, koliko bi bila vsa zemljišča sploh več vredna in kako lepo bi se bilo lahko mesto razvilo.
Po tem ovinku naj se še kratko vrnem nazaj na Tirolsko. K~kor mi je pripovedoval profesor Frischauf, so v prvem početku turistike bila celo župnišča pribežališče hribolazcev. Župniki v gorskih krajih, kjer še takrat ni bilo primernih gostilen ali hotelov, so radi sprejemali turiste, so jim postregli z jedili, pijačo in stanovanji, vse seve tudi proti primernemu plačilu. Izvrševali so pravcato gostilniško obrt in zaračunali tudi čaj, katerega je turist s seboj prinesel in si dal kuhati, kakor tudi sveče, ali jih je porabil ali tam pustil. Dogodilo se je celo, da sta dva sosedna župnika med seboj tekmovala, kakor se godi še dandanes med nekaterimi gostilničarji. Tako je župnik niže ležeče fare vabil turiste v župnišče, rekoč: »pri meni dobite dobro vino, oni župnik višje gori pa je Wein-pantseher«.
Ko je profesor Frischauf v letih 1873. do 1876. **aziskoval Savinjske Alpe, je tudi ob pomanjkanju dobrih gostilen večkrat užival gostoljubnost župnikov v Lučah in Solčavi, seve brezplačno. Posebno župnišče v Solčavi so obiskovali prvi turisti, med temi zelo znamenite osebe. Tam je tudi najstarejša spominska knjiga, podarjena od ravnatelja celjske gimnazije. To se je v teku časa izdatno spremenilo.
Poprej sem že omenil, kako blagodejno je deloval v Inomostu poseben odbor za promet tujcev. Tam se je ustanovila prva deželna zveza v ta namen. Ko se je začela tudi avstrijska vlada zanimati za promet tujcev, se je pred kratkim ustanov ilo ministrstvo za javna dela, ki ima oddelek za promet tujcev, po posameznih kronovinah pa deželne zveze za promet tujcev, ki dobivajo od vlade precejšnje podpore.
Tudi na Štajerskem imamo svoj ->Landesverband f tir Fremdenver-kehr«, katerega odborniki so sami Nemci. Ta zveza sestoji iz posameznih krajevnih enakih društev ter članov, ki plačujejo na leto po 20 K ud-nine. Da nimamo Slovenci tam nobenega zastopstva, smo najbrže tudi sami veliko krivi, ker je menda od slovenskih občin, okrajnih zastopov, hranilnic in posojilnic le malokdo član, pač pa nekaj posameznikov, največ gostilničarjev. Deželna zveza je dozdai izdala mnogo prav dobrih publikacij.
Na Tirolskem, kjer se od nekdaj največ dela za promet tujcev, so iz-prevideli, da jim deželna zveza kot laka ne zadostuje, najbrž vsled dobljene prakse. Deželni zbor tirolski je v zadnjem zasedanju soglasno sklenil zakonski načrt, po katerem imajo skrbeti za pospeševanje in zastopstvo interesov tujskega prometa en deželni prometni svet, trije okrožni prometni sveti (in sicer eden za severno Tirolsko, eden za nemško-južno in eden za laško južno Tirolsko) ter 19 okrajnih prometnih svetov (za 19 političnih okrajev).
Okrožni prometni sveti sestoje iz po 12 od interesentov izvoljenih zastopnikov. Volilna pravica je urejena po prostovoljnih doneskih. Načelniki vseh okrajnih svetov vsakega okrožja tvorijo skupaj z enim zastopnikom vlade in dežele dotični okrožni prometni svet. Deželni prometni svet je sestavljen iz načelnikov vseh okrajnih svetov, iz enega ali dveh zastopnikov, voljenih od interesentov vsakega okrožja, iz treh od deželnega zbora in ministrstva za javna dela imenovanih članov, po eden zastopnikov od treh trgovinskih komor in treh zastopnikov deželnega kulturnega sveta. Člani prometnih svetov izvršujejo svoj posel kot častno službo. Imenovani prometni sveti bi torej prevzeli nalogo sedanje nemške in laške deželne zveze za promet tujcev.
Meni je ta zakonski načrt prav simpatičen, ker bi po mojem nemero-dajnem mnenju vse delovanje poglobil na različne krajevne razmere, o katerih sedaj mnogokrat glavni odbor, recimo pri nas v Gradcu, nobenega pojma nima. Tudi zanimanje za tako ustrojene prometne svete bi ■med prebivalstvom gotovo postalo večje in intenzivnejše. Zato bi ga nujno priporočal našim deželnim poslancem v vpoštevanje.
Kako pa je s tujskim prometom na Spodnjem Štajerskem? Pokličimo
na pomoč statistiko. Po poročilu štajerske namestnije o tujskem prometu na Štajerskem leta 1910. dobimo sledečo sliko: mesta Celje, Maribor in Ptuj je obiskalo 19.945 tujcev (šteti so tu in v naslednjem seveda le ljudje, ki se jih je od prenočišč javilo), ostale politične okraje pa 10.201 tujec; ostali so v mestih 150.231 dni, v ostalih krajih pa 52.256, skupaj torej 202.487 dni. Če se ravnamo bolj r>o naših skromnih razmerah in računamo 10 K dnevnega po-troška, dobimo čedno vsoto dva milijona kron!
Vprašanje je sedaj, ali pride od te vsote tudi kaj na nas Slovence? Gotovo, naravnost kaka petina voči-gled temu, Ja je naša hotelska industrija še v povojih in se ima boriti z velikimi težkočami, v mnogih krajih pa sploh ni primernih slovenskih gostiln za prenočevanje. Ali tudi indirektno pride marsikateri groŠ v žepe slovenskih ljudi, saj rabi gostilničar izdelke obrtnije in kmetijstva. Če gre za tako znatne vsote, bi nikakor ne smeli ostati ravnodušni in prepuščati vsega dela drugim, potem pa tožiti, da se domačina in Slovenca odriva. Delati bi trebalo ne le na spopolnjenje naše gostilničarske obr« ti, kar je velikega pomena v mestih, kopališčih in planinskih krajih, temveč skrbeti tudi po svojih politikih in kapitalistih za zboljšanje prometnih zvez in sredstev. Ceste, železnice, dobre železnične in poštne zveze, brzojav, telefon — vse to vsebuje pri nas še toliko nedostatkov. da bi ti sami izpolnili vea program in ves delavni čas naših dežavno- in deželno-zborskih poslancev. Morda bi bilo potem tudi mani malenkostnega uje-danja in več pozitivnega dela.
In še nečesa nismo doslej razumeli: reklame za svoje prelepe kraje, svoje trge in planine med brati Slovani! Tam preko Sotle premalo poznajo naše Savinske Alpe, premalo upoštevajo nas Slovence po letoviščih! Kolikoikrat sem slišal imenitne Hrvate, ki so pripovedovali, da gredo v Rohitsch-Sauerbrunn, Neuhaus, Markt Ttiffer! in koliko je Hrvatov, ki hodijo na letovišču v Celju v slovenske gostilne in v slovensko društvo. Naj zadostuje teh par potez, mnogi jih bodo vedeli več. Treba bo tu sistematičnega seznanja hrvaške publike z nami in našimi podjetji.
Dela se kaže tudi na tem polju ogromno veliko. Koliko ie voljnih, ki bi ga opravljali? in kje? Poskušalo se je s tujskim odsekom pri Savinski podružnic S. P. D. Stvar se ni zelo obnesla. Eden ali dva ne zmoreta vsega, pred vsem pa ne malouva-ževanja, skomiganja z ramami in nazadnjaške trdovratnosti. Ali poguma ne izgubim: opozarjam našo javnost znova na ta predmet. Morda bo le kaj odmeva, sotruduikov ali pa samostojnih delavcev.
Vojna na Balkanu.
Zaradi Skadra.
Vprašanja, ki so postaja vsled demonstracij vojnih ladij velesil pred črnogorsko obaljo aktualna, groze zanetiti v celi Evropi velik ogenj. Tako vsaj sodi berolinski »Lokalan-zeiger«, ki prinaša baje iz francoskih vladnih krogov vest, da bi dobila Francoska pri prvih znakih avstro-ogrske blokade na suhem nazaj svojo popolno akcijsko svobodo v vseh balkanskih vprašanjih. Potem bi bila francoska izjava glede nevtralitete neveljavna in sploh bi ne bilo v celi Evropi nikakršne nevtralitete več. To nevarnost na svetovni položaj bi Francoska rada odstranila in bi rada ustvarila med Avstro-Ogrsko in Črno goro sporazum, pri čemer naj bi ji pomagala tudi Rusija.
Isti list dostavlja: Gotovo je sedaj, da se udeleži demonstracije vojnih ladij tudi francoska vojna ladja »Edgard Ouinet«. S tem se splošni politični položaj znatno razjasni, ker. bo zastopala francoska vojna ladja tudi Rusijo.
Iz Bara poročajo, da križarijo italijanske vojne ladje pred pristaniščem v razdalji kakih 6 morskih milj. S Cetinja je dospel včeraj kraljev odposlanec z ukazi za pristaniškega poveljnika. Ta častnik zatrjuje, da se bo izvršil generalni naskok na Skader dne 5. aprila in da bodo sodelovale vse razpoložljive Čete. Princa Danilo m Mirko bosta vodila srbske in črnogorske čete.
Zastopniki velesil se bodo danes ali jutri še enkrat oglasili pri kralju Nikolaju, da mu predlagajo sporazum glede Skadra, oziroma da ga pregovore, da Skadra ne zasede, za kar bi bile velesile pripravljene odškodo-vati Črno goro na drug način. Velesile se tedaj pogajajo s Črno goro, vsa Evropa gleda na Cetinje in pričakuje od tam razrešitev že zopet grozečega svetovnega konflikta.
Med tem je bilo obstreljevanje Skadra ustavljeno. V torek še je dospela v Bar grška ladja »Elessi« z
grškim moštvom ter izkrcala tam 36.000 zabojev municije in brzojavnega materijala, vojaške plašče in 23 petnajstcentimeterskih topov. Ves ta vojni materijal so odpeljali v črnogorsko glavno taborišče. Prispel pa jc ta vojni materijal iz Rusije. Pri ponedeljskem naskoku na Taraboš je bilo ubitih 900 črnogorskih voja-k(r in 24 častnikov. Osem srbskih bataljonov se je pri Muričanih združilo s Črnogorci, da zopet naskočijo Taraboš.
V zadevi ruskega vojnega materijala, ki so ga pripeljali sedaj v Črno goro, se poroča iz Petrograda, da je bil dotični vojni materijal Črni gori darovan že jeseni leta 1911, da pa Črna gora tega vojnega materijala ni pravočasno odpeljala. Šele januarja t. 1. se je Črna gora odločila, da prevzame darovani vojni materijal. Pusija ni prav nič v zvezi s to po-šiljatvijo.
Glasom vojaških poročil izpred Skadra, ki so prispela v Belgrad, je začela srbska artilerija uspešno obstreljevati Skader. Generalni naskok se izvrši baje danes.
Kakor poročajo iz Kotora, so videli na Llovdovem parniku »Albanija«, ki je včeraj prispel iz Bara, pred pristaniščem pluti 10 vojnih ladij, od katerih je bilo 7 zelo velikih, ostale pa so bile manjše. Parnik je srečal nadalje 20 praznih grštvih parnikov, ki so pluli proti jugu. Spremljale so jih ena grška vojna ladja in dve torpedovki. Zatrjuje se, da so te ladje izkrcale v treh dneh v Sv. Ivanu 12.000 srbskih vojakov, NiO konj, 600 volov in mnogo živil in municije. Pred Krfon leže glasom poročila v Kotor dospele jahte *Tha-lia dve angleški in ena francoska vojna ladja.
*
Vprašanje miru.
V dobro podučenih londonskih krogih zatrjujejo, da se vrše sedaj med balkanskimi državami pogajanja glede odgovora na noto velesil. Zadeva se je zaviekla, ker zahtevajo nekatere balkanske države, da se besedilo odgovora izpremeni. Vse balkanske države so zadovoljne z mejno črto Enos-Midia. Srbija in Črna gora pa zalite vata, da se vse turške posadke in vse turške čete zahodno od te črte takoj udajo zaveznikom. Grška zahteva poleg tega, da mora Turčija direktno odstopiti zaveznikom vse Egejske otoke in da ne gre prepustiti rešitve tega vprašanja velesilam. Razen tega pa zahteva Grška, da se v odgovoru določi ju/na meja Albanije tako, da dobi Grška pristanišče Santi Qua-ranta. Glede vojne odškodnine so vse balkanske države edine, da jo mora Turčija plačati.
* *
Turški ujetniki iz Odrina.
I/ Sofije poročajo, da je tja do-Snelo 446 ujetih turških častnikov iz Odrina. Na kolodvoru jih je čr.kal stacijski poveljnik in velika množica je stala pred kolodvorom. Vendar je vladal popoln red in mir, ko so peljali ujetnike v njih hotele.
0ožen glas o skodrskem vprašanju.
Znani francoski publicist Andre Cheradame piše v »Le Petit Journal dne 31. marca o skadrskem vprašanju ter označuje nasilne korake velevlasti proti Črni gori kot odkrito kršitev nevtralitete, ki so jo velevlasti začetkoma vojne slavnostno proglasile. Obenem pa energično apelira posebno na tripelentento, naj ne služi pangermanizmu s tem, da sc udeleži te nasilne akcije.
Srbi in Črnogorci se bojujejo s Turčijo. S kakšno pravico nastopajo velevlasti v prospeh Turčije v vprašanju obleganja Skadra? Da Nemci na Dunaju in v Berolinu tako postopajo, je lahko razumljivo. Od pričet-ka vojne so varovali svoje interese s tem, da so otežkočili ekspanzijo balkanskih držav, in so kršili nevtralite-to, 68 nemških častnikov, vjetih v Odrinu, ki so vodili turško obrambo, to dovolj dokazuje.
Težko pa je razumljivo, da italijanski kralj podpira postopanje proti svojemu tastu, kralju črnogorskemu, da rimska vlada olajšuje Avstriji pristop k Albaniji, čeprav ima Italija interes na tem, da pridobi balkanske Slovane.«
še manj pa je Cheradamu razumljivo dosedanje stališče trojnega sporazuma v skadrskem vprašanju.
Stališču Angliije se moramo Čuditi — pravi nadalje — kajti 21. oktobra 1. 1. je angleška vlada proglasila neomajno nevtraliteto in 9. novembra je Asquith, angleški ministrski predsednik, izjavil na banketu pri lord-majorju: »Zmagovalcem se ne smejo
odvzeti sadovi njihovih zmag, ki so jih tako drago oukupill.«
Kar se tiče carske države, se ne more politično razumeti njenega do» sedanjega stališča napram Črni gori, ki jo je že Aleksander III. proglasil za »edino zavzenico Rusije«. Dejstvo pa je, da se to postopanje, ki so je določevali samo oficialni krogi, že izpre-minja. Padec Odrina je izzval namreč tako navdušenje v ruski javnosti, da se to navdušenje že polašča tudi vladnih krogov, ki morda končno vendalre spoznajo, kako nevarno bi bilo dati Avstriji beli list proti Črni gori in torej tudi proti Srbiji.
Kar se tiče Francije, citira Che-radame oficialno francosko izjavo nevtralitete z dne 23. oktobra ter vprašaujc: Ali moremo zdaj nastopiti proti Črni gori ter podpirati avstrijsko akcijo, čeprav to nasprotuje političnim in moralnim interesom trojnega sporazuma?
Grki in Bolgari so mogli brez ovir voditi svoje vojne akcije. Ali bodo zdaj Anglija, Francija in Rusija podpirale dunajske in berolinske Nemec v pritisku na Srbe in predvsem Črnogorce, ta majhen, junaški, četrtmilijonski narod, ki je v tej vojni izgubil tretjino svoje vojske? To bi bilo junaštvo zelo malo francosko?
Menarodno pravo, pri najnatančnejši razlagi, formalno upravi-čuje Črno goro, katere državna suvereniteta je nedotaknjena, da sc prav nič ne ozira na nemško-avstrij-ski pritisk.
Pri teh okolščinah je vsaj treba, če hoče Avstrija postopati nasilno, da se to zgodi na njeno nevarnost. V nobenem slučaju pa se ji ne more dati k temu evropskega mandata. Od strani londonske petrogradske in pariške vlade bi bilo to formalna kršitev obljubljene nevtralitete, pome-njalo bi to delovati za nangermani-zem, pomenjalo bi to delati ovire velekrasni balkanski epopeji, ki je v resnici velikanska zmaga zahodne .kulture nad neozdravljivo nedelavnostjo turške.
Koncem se bavi Cheradame z cventualiteto, če bi Avstrija vendarle napadla Srbe in Črnogorce. \ tem slučaju bo Avstrija sama nosila odgovornost za napad: sicer pa hoče Franc Josip mir in notranja situacija Vvstrije ne svetuje dunajski vladi, da se vrže v vojno.
Končno pa, če bodo Rusi vršili svojo dolžnost, se Avstrija ne gane. Da se to zgodi, je samo treba, da pe-trogradska vlada tolmači zahteve ruskega javnega mnenja, ki je po pravici ogorčeno proti vsakemu poskusu nasilnega postopanja proti balkanskim Slovanom.«
Prinašamo ta članek, ki smo ga posneli po »Češkem Slovu«, v informacijo. _
Zmogoviti puSiod v Odrin.
Luigi Barzini, vojni dopisnik mi-lansekga »Corriere della Sera«, je poslal svojemu listu to-le brzojavno poročilo iz Odrina, datirano z dne 29. marca:
Od včeraj se nepregledne čete pomičejo skozi Odrin, dvignile so se iz taborišča severno od mesta na travnato obrežje reke Tundže. zlivajo se na veliko cesto, ki vodi proti Štambulu, in se gube daleč na brezin rajnem in bledem obzorju neizmerne ravnine, na obzorju, ki spominja na morje.
Obuti v debele sandale kakoi Tračani starinskih skulptur, stopajo vojaki, pevajoč v zboru divje in resne himne neke verske melanholije.
Ti ljudje niso več podobni mirnim poljedelcem, poklicanim pod orožje, ki smo jih videli pred petimi meseci odhajati iz Sofije, še malko razburjene in vznemirjene vsled silne spremembe javnega življenja.
Vojna je te poljedelce spremenila v vojake in zdi se, kakor da bi nikoli ne imeli drugega posla, kakor da se bore.
Osvojevalne orde Asparuka, prvega bolgarskega vojskovodje, so morala imeti taka lica in takšen izraz v obrazu.
Vojna se je spremenila, ne pa vojak, boritelj.
Pet stoletja robstva in dremanja, to so bile samo sanje.
Bolgarska je bila izbrisana z zemeljskega površja, Bolgari so Izginili s sveta, a evo, pozvani na veliko vojno, vstajajo stari junaki v preobraženih pastirjih, poljedelcih in gorjancih. To so nasledniki in potomci Borisovi, šišmanovi, Simeonovi, ki sc vračajo, defiliralo in pevajoč korakajo skozi osvojeno mesto.
Prizor je to barbarske in okrutn* lepote.
Težki napori vojne so učvrstili vojsko, niso jo oslabili in čete v raztrganih in prašnih uniformah stopajo ostro kakor v paradi, nad glavami pa blešče tisočeri in tisočeri bajoneti.
Sedaj prihajalo baterije: poljski in brzostrelni topovi; dolga, nepregledna četa; čuje se zvok železa in kovine; sedaj-le so spustili s trdnjave
težko artilerijo da jo porabijo v morebitnih novih bitkah.
Vse konje, najdene v Odrinu, je rekvirirala vojna uprava; tudi naši konji so izginili v splošni zmedenosti, toda vsled ljubeznjivosti generala Ivanova smo takoj dobili zameno.
Četa za četo stopa proti jugu. Taborišča se praznijo. Okrog mošej, osamljenih v nižini, ki dvigajo v višino mnoštvo enakih kupol kakor dojke nekih azijskih božanstev, nastaja tišina in samota, samo semter-tja se še dviga dim z zapuščenih og njišČ.
Vojska se premeščava z občudovanja vredno brzino.
Da sprejmo v svojo zaščito mesto, prihajajo stotnije orožnikov in velike čete onih rezervistov s sivimi bradami, oboroženih s starimi puškami, oblečenih v svojo narodno nošo, zavitih v bele volnene plašče.
Starci so marširali vso noč, danes pa patrulirajo po Odrinu. Oni so čuvarji domovine; videti jih je v vseh bolgarskih mestih, na vseh postajah; nadomeščajo redarstvo, predstavljajo javni red in mir.
Odrin se zavija v zastave v čast svojemu novemu vladarju. Zgodovina obleganja in zavzetja že spada v prošlost. Vsi turški vojaki, ki so bili skriti v mestu, so se vdali.
Vsi ti bolgarski polki, ki korakajo skozi mesto, noseč kot vojne trofeje zastave, ugrabljene sovražniku, so namenjeni pred Čataldžo, da se -'Jružijo z vojsko, ki ie prelila že toliko krvi na teh pozicijah.
Ne manj kakor sto topov velikega kolibra bo nanovo nameščenih na fronti ob Čataldži.
Nobenega dvoma ni več: Ako bodo Bolgari hoteli v Carigrad, udarili bodo tjakaj.
Njihovi silni moči se ne more nihče več upirati.
Bolgarski topovi lahko v d v e h dneh razbijejo obrambno črto ob Čataldži, da odpro pot proti — Carigradu!
Mteferslio-
Celje. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju naznanja, da je iz naknadno došlih prispevkov za V. narodno zbirko prejela javna ljudska knjižnica na Polzeli znesek 25 K, podporno društvo za slovenske visu-košolce v Gradcu pa še znesek 40 ki on.
Iz Celja. -Zveza narodnih društev« priredi v soboto, dne 12. aprila ob S. zvečer v prostorih narodne čitalnice javno poučno predavanje. Govori gosp, profesor Leopold P o-1 j a n e c »O biserih«. Ker je dr. Po-Ijanec v prirodoslovju priznani ve-ščak in imeniten govornik, vabimo slovensko občinstvo k čim večji udeležbi.
Iz Celja. (Izzivajoče postopanje mestne policije.) Glede nastopa celjskih mestnih policajev proti slovenskim nabornikom nam piše slovenski meščan: Videl sem v torek, ko je bil nabor za mesto, cele gruče nemškutarskih nabornikov hoditi po mestu, kričati in peti — a jim ni nikdo nič rekel. Napram siovenskim kmečkim fantom se seveda ravna drugače, ker nekateri prenapeti heilovci ne marajo slišati slovenske pesmi na celjskih ulicah. Večina nemškega meščanstva se za to itak ne zmeni in se nič ne vznemirja. Bilo je in bo, da so fantje ob naborih glasni in drugod jih puste tudi pri miru. Razun petja in juckania tudi nič ne zakrivijo, dokler ne pride zraven — policija. In če policaj začne psovati, mesto da bi ostal miren, pride seveda do spopadov in razburjenih nastopov. Po mojem mnenju ne bo šlo drugače, kakor da se prelože nabori za kmečke občine iz Celja, ker da bi se naš ljubi dr. Ambrožič spametoval in svojim policajem drugo postopanje proti kmečkim fantom ukazal, ni pričakovati.
Občesiovensko društvo v Celju je razposlalo pretečeni teden okrožnico vsem spodnještajerskim obrtnim zadrugam, katere poziva, naj delujejo na to, da bodo člani zadrug postali tudi člani obrtnega društva. Tej okrožnici je priložen spored o nameravanem društvenem delovanju. — Spored je zelo obširen in si bode obrtno društvo pridobilo ne-venljive zasluge za slovensko obrtništvo, ako bode te točke vstrajno izvajalo. To je pa mogoče le tedaj, ako postanejo obrtniki v pretežni večini člani društva in ga vsestransko podpirajo. Pristopivši član obrtnega društva plača vstopnino po 2 kroni enkrat za vselej, potem pa letnine po 6 kron, ki se plačujejo v polletnih obrokih po 3 krone; to so tako malenkostni doneski, da jih lahko zmaga najskromnejši obrtnik, kateri bode imel za to doprinešeno »žrtev« koristi, ki bodo za njega neizmerne vrednosti. Priporočamo torej obrtnim zadrugam, da poziv občeslovenskega  obrtnega društva
uvažujejo in se mu odzovejo. Na vas je ležeče, ali bode delovni program mogoče izvesti, ali bodo pa zopet vsi lepi načrti v vodo padli! — Občesiovensko društvo v Celju išče kovača za že vpeljano, dobro idočo kovačijo v nekem spodnještajerskem trgu. Kovačija se odda takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudnik mora biti narodno zaveden in v pod-kovanju konj, posebno volov dobro izurjen. — Dalje se išče kovaški pomočnik, ki je v podkovstvu dobro izurjen. — KljuČarski učenec, 15 let star, ki je izvršil trirazredno ljudsko šolo želi vstopiti v uk. — Na vprašanja se odgovarja pismeno, ako je priložena znamka za odgovor.
Iz Laškega trga. Umrli Josef Drolz, ki je izvršil pri nemški posojilnici tako velikansko poneverbo, je pravil vedno našim nemškutarskim poglavarjem: »Vi ste sami osli, vi ničesar ne razumete!« Nemški gospodje so mislili, da se Drolz šali, govoril je pa bridko resnico. Saj Je lahko brez vseh ovir v njihovi posojilnici 30 let sleparil in jih za nos vodil!
Iz Žalca. V občini Vel. Pirešica je volilni imenik za občinske volitve na ogied do vštevši 14. aprila. Somišljeniki, brigajte se za reklamacije!
Iz Gradca nam pišejc: Na vsakem občnem zboru štajerske kmetijske družbe se opaža, da je s slovenske strani slaba in nič organizirana udeležba. Slovenske podružnice tvorijo s svojimi člani tretjino v družbi, a ker so na občnem zboru številno In kvalitativno slabo zastopane, pridemo Slovenci prav slabo do veljave. Ne mislimo samo na glasovanja, tudi piimernih debatarjev. ki bi bili strokovno dobro podkpvani in bi lepo govorili, nimamo. Če se kdo oglasi, je to kvečjemu kak izzivač. ki bi rad na občnem zboru sr )kovne kmetijske organizacije govoril politiko. Za isto je dovolj časa in prostora drugod. Ko so se sprijeli liohenblumov-ci in Pantzevci, je očital nekdo Pantzu, da je bil svoje čase napredni agrarec, danes pa je klerikalec. — Pantz se je branil s Bismarckom, češ, da je pričel kot konservativec, končal pa kot nacijonalni liberalec. Študij in življenjske prilike lahko iz-premene politično naziranje. Ver-stovšek, ki je dotlej gledal topo pod mizo in se očividno dolgočasil, mu je živahno pritrjeval, kar je vzbudilo med slovenskimi udeleženci živahno veselost. Saj je našel sorodno dušo; obenem se mu je pomirila vest, ko je slišal, da tudi veliki Bismarck ni bil kot politik večji značaj, kot mali Verstovšck.
Drobne novice. Dež. odbornik dr. p 1. L i n k in dež. urad-n i k i.V četrtek dopoldne so se poslovili deželni uradniki oficijalno pri od-stopajočemu dež. odborniku dr. pl. Linku in ga prosili, naj bi kot personalni in finančni referent naročil svojemu nasledniku, da izvede nedavne sklepe deželnega odbora glede dra-ginjskih doklad in službene pragmatike.   Dr. pl. Link je to tudi obljubil.
— Razpisano je mesto definitiv-nega učitelja pri Sv. Kungoti na Poh. Dvorazrednica, 2. plač. razred. Prošnje do 15. aprila. Dalje je razpisano mesto učiteljice pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Prošnje do 30. aprila; dvorazrednica, prvi plač. razr. — Imenovana sta tit. stražmešter Juri Kvas za uradnega slugo v Šoštanju in Martin Zorjan za kanclista v Kranjski gori. — Ustrelil se je v Gradcu v stari domobranski vojašnici s strojno puško poddesetnik Janez Kopeinik. Služil je že tretje leto.
— Umrl je v Mariboru upokojeni FML Janez vitez pl. Nemethv, S6 let star. Udeležil se je še italijanskih vojsk pod Radeckim. — Iz G r a t -w e i n a pri Gradcu poročajo o velikem požaru v papirnici delniške družbe Levkam-Josefstal. Ogenj je izbruhnil v oddelku za rezanje slame in se je potem razširil na mizarijo in skladišče. Škoda še ob času, ko gredo te vrstice v Ljubljano, ni cenjena. Gorelo je v četrtek ponoči. — Za častnega občana je izvolil občinski odbor v Grajski vasi naduči-telja v Gomilski, Ivana Zotterja. — Tedenski živinski sejmv Gradcu dne 3. aprila. (Cene po uradnem poročilu.) Prignanih je bilo 850 glav. Kupčija je bila zelo živahna, cene za pitane vole so napete. Plačevalo se je za pitane vole 48-—55 (izjemoma 58), za napol pitane 43 do 47, suhe 39—42, pitane krave 38—44, srednje in suho blago 20—37, bike 36—47 K. Cene veljajo za 50 kg žive teže. Zunanji kupci so kupili 402 glavi. — Imenovan je sodnijski ofi-cijal Fr. Cene v Mariboru za nadofi-cijala.
Koroško.
Ponarejeni petkronski tolarji krožijo še vedno po Beljaku in okolici. Tolarji so jako dobro ponarejeni.
Požar. V Špitalu je popolnoma pogorela Zmolnikova tovarna za sukno. Ogenj je nastal bržkotne vsled neprevidnosti. Pri gašenju in reševanju osobja je bilo več oseb nevarno opečenih. Škoda je zelo velika.
Pobegnil je iz Šmohorja laški državljan David del Grande, ki je ogoljufal več oseb za precejšne zneske.
Stara puška. V Schieflingu v La-budski dolini se je razletela nekemu posestnikovemu sinu pri streljanju stara puška. Neprevidni strelec je dobil smrtno nevarne rane na trebuhu.
Iz katoliške cerkve sta izstopili meseca marca v Celovcu dve osebi.
Primorsko.
Izpit za geometra je napravil na graški tehniki g. Vladimir T a n -c t iz Nabrežine.
Iz policijske službe. Policijska kancelista Leopold M o d i c in Josip S t a d ' e r v Trstu sta imenovana za policijska oficijala.
Avstrijski kolesarski športni odbor Dunaj priredi v nedeljo, dne 4. majnika 1913, ob 10. dopoldne ob vsakem vremenu veliko cestno kolesarsko dirko okrog goriškega Krasa, daljava 140 km. — Start: Podgora pri Gorici, gostilna Štefan Bregant. Proga: Podgora - Kormin - Medeja-Zagraj - Tržič - Prosek - Opčina-Sežana - Štorje - Senožeče (glavna kontrola) Razdrto - Vipava - Ajdovščina - Černiče - šempas - Gorica (cilj: Rožna dolina gostilna »Tivoli« pri mitnici.) Dirka je odprta za vse v avstrijsko-ogrski monarhiji stalno bivajoče kolesarje z dovoljenjem avstrijskega kolesarskega športnega odbora Dunaj IV. Terezianum. Prijave sprejema športni odbor Dunaj IV.Teresjanum ter izključno kolesarsko društvo »Gorica« v roke g. tajnika Joško Kuštrina, Gorica, Gosposka ulica 25./I. — Vloga 4 krone. — Daril bode deset v vrednosti 120, 100, 80, 60, 50, 50, 40, 40, 30 in 20 kron. Vsi tekom 1 ure po prvaku došli dirkači na cilj dobe srebrne svetinje. — Zaključek priiav v sredo 30. aprila t. 1. ob 10. zvečer, — Po tem dnevu se ne sprejemajo prijave. — Vsa pojasnila daje nadporočnik Karel Christian, poveljnik kolesarske stotnije lovskega bataljona št. 20, Kormin. -- Vodstvo dirke.
Goriška porota. — Uboj na pustni torek. Poročali smo že, da se je pričela obravnava proti Mihaelu Maregi, oženjenemu delavcu v Gorici zaradi uboja. Na pustni iorek sta se namreč Marega in njegov tova nŠ Pertot, ki je tudi oženjen po skupnem pijančevanju skregala zaradi dveh kron in Marega je pri tem ustrelil Pertota s samokresom. Pertot je bil na mestu mrtev. Marega se je izgovarjal s popolno pijanostjo in zmedenostjo misli. Toda ta zagovor ni obveljal, porotniki so ga obsodili in senat mu je prisodil 3 leta težke ječe.
Dreadnought »Viribus Unitis« je priplul včeraj v pristanišče v Opatiji, odkoder se je odpeljal v smeri proti Reki.
Tržaška porota. — Ponarejalci denarja. Včeraj se je vršila zanimiva obravnava proti mehaniku Rud. Be-vilaqua, livarju Mariju Jaschigu in instalaterju Karlu Kohnu. Vsi obtoženci so Tržačani, obtožba jih dolži ponarejanja kovanega denarja. Policija je zalotila livarja J as ch i ga v njegovem stanovanju ravno, ko je vlival petkronske tolarje. Tolarji so bili tako dobro ponarejeni, da so jih sprejemali brez vsakega zadržka tudi vsi uradi. Koliko tolarjev so obtoženci naredili, odnosno razpečali, sploh ni znano. - - Obtoženca Bevilaqua in Jaschi sta krivdo v smislu obtožnice priznala, Kolin pa je zanikal vsako krivdo in je trdil, da je izdal samo en ponarejen tolar, toda bil je uverjen, da je pristen. Prvobtoženca, ki sta krivdo priznala se izgovarjata z veliko bedo in revščino. — Porotnikom je stavilo sodišče za vsakega obtoženca po 5 vprašanj. Porotniki so po daljšem posvetovanju krivdo zanikali in vsi triie obtoženci so bili oproščeni. — Danes se vrši obravnava proti Ivančicu in tovarišem iz Izde zaradi zavratnega umora. Ta obravnava je bila, kakor smo svoje-časno poročali, začasno prekinjena zaradi nastopa zagovornika dr. Baz-zala nasproti senatu, ki je dr. Bar-zalo kaznoval, dr. Barzal pa je odložil zastopništvo. Ta obravnava bo trajala 4 dni. Namesto dr. Barzale bo nastopil kot zagovornik dr. Mandič.
Najden utopljenec. Svoječasno smo poročali o eksploziji na parniku »Šibenik« v Trstu. Po eksploziji so pogrešali tudi mornarja M. Marija iz Stare pri Zadru. Predvčerajšnem so potegnili njegevo zelo nagnito truplo iz morla in sicer pri pomolu Sanita.
—«
Samomori v Trstu.   Od pred-
l'ČerajŠnem do včeraj poročajo tržaški listi nič kot o 5 poskušenih samomorih v Trstu.
Vlom v cerkev. V Piranu so vlomili neznani tatovi v tamošnjo romarsko cerkev in odnesli Materi Božji pozlačeno krono, vredno 700 kron. Prava krona, katero imajo pa shranjeno je vredna 8000 kron. Poleg tega so ukradli tatovi še več obeskov in okraskov z Marijinega kipa, ki pa niso veliko vredni. O t:: tovih še nimajo nobene sledi.
Manifestacija za balkanske r rode v Splitu. — Aretacije. — Prepoved. Prebivalci so v Splitu priredili javno manifestacijo povodom uspehov armad balkanskih narodov, posebno povodom padca Odrina. To priliko so porabili nekateri izzivači in kričali živeli kralji srbski, bolgarski in črnogorski. Nemški iisti so seveda to pograbili z vso slastjo in pišejo sedaj, da kličejo Jugoslovani živio kraljem, proti katerim demonstrira sedaj vojno brodovje, vpije jim živio skoro pod senco zbranega avstrijskega orožja. Manifestante je orožništvo razgnalo in aretiralo kakih 20 oseb. Uradni list priobčuje objavo, v kateri se prebivalstvo opominja, da naj se ogiblje cestnih demonstracij in da je namestnik ukrenil najstrožje odredbe, da se preprečijo vse take manifestacije in demonstracije.
Dnevne vesti.
Zasraniovanje Jugoslovanov.
Nemci imajo že od nekdaj navado, da zasramujejo druge narode in posebno se v tem oziru odlikujejo različni ilustrirani in humoristični listi in pa cunujsko časopisje v obče. Časih so \4 varno vali s posebno vnemo Čehe m Poljake,   v zadnjih letih pa so se lotili Jugoslovanov. Sicer so tekom balkanske vojne različni nemški pisatelji sami svojim rojakom obširno povedali,   da   imajo popolnoma na-ačne nazore o Jugoslovanih, pa to ni čisto nič pomagalo. Storije o jugoslovanski   nesnažnosti  krožijo dalje po nemških listih in čudovite reči je itati,   kake uši imajo   na Balkanu, .ako ginevajo ljudje med prašiči in jarci v blatu. Zaradi tega se nihče ne i   razburjal;   tako zasramovanje uda pač med   poglavitne lastnosti umskega plemena. Resnica je le, da na Balkanu snažnost in nravnost \ ehko   večja,  kakor v kateremkoli emškem kulturnem središču, in go->vo ni na celem Balkanu toliko uši, ikor v nekaterih ulicah v Berolinu i na celem Balkanu ni toliko stenic, ■.ukor v nekaterih hišah na Dunaju, idarkoli se kaj zgodi, kar Nemcem po volji,  pa  začno zasramovati ugoslovane. Zdaj so jezni na Črno-,orce m začela   se   je   gonja proti njim. »Neues \Viener Journah, časo-ls. zadnje vrste, ki je pa v dunajskih rednjih šolali nad vse priljubljen, je priobčil članek,   v katerem na infa-•ieii   način   sramoti črnogorskega .ralja, glasilo nemške inteligence v \vstriji,  stara viučuga »Neue Freie i1 resse i   pa se je lotila Črnogorcev -nloli in jih 3. aprila oblatila, da smr-;! do neba. Črnogorci so revni, hudo evni,  a snažni in pošteni  ljudje in ako hrabri,   tako   požrtvovalni za vojo stvar, da jih občuduje ves svet, zvzemši iz smrdljivih domovanj galskih čifutov izišlih   urednikov »N. i'r. Pr.< So stvari, o katerih sploh ni vredno   debatirati;   med te spadajo tudi nemška obrekovanja o Jugoslovanih. To so iufamije, ki toka časa in razvoja razmer   ne   bodo čisto nič prcrncniie. Na balkanskih bojiščih je lugoslovanstvo pokazalo, kaj da je u kaj da zna — kaj naj spričo tega lorneni bevskanje   in zasramovanje nemškega časopisja. To pisarjenjc je • dokument nizkotnosti nemške du-e, podlosti in propadlosti nemškega asopisja,   zlasti   dunajskega,  ki je tak zaničevano po vsem svetu. Balkanski Slovani pa store dobro, če si . sc to zapomnijo, zakaj kmalu pride as, ko bodo Nemci   začeli laziti po Balkanu in prosjačiti zaslužka. Takrat bo prilika za obračun in za pla-čilo.
Klerikalci ščuvajo na vojno!
Piusvereinskorrespondenz«, glasi-- \ esoljnega klerikalstva v Avstriji : -Katoliki Avstro - Ogrske so rčem vsled grozovitosti, ki so jih rl i in Črnogorci zagrešili na kato-iii albanskem prebivalstvu. Ka-oliŠki Avstrijci vprašujejo, ali je še \vstro - Ogrska protektorica in za-jitnica albanskih katolikov ali ne? Zahtevamo   najenergičnejši nastop !>roti Črni gori in Srbiji, katerih ar-nade so zakrivile takšne težke gre-le. Energičen korak Avstrije bi z veseljem pozdravili katoliki vsega sve-ta. Ves kulturni svet zre s skrbjo in hom v žalostno bodočnost, ki se obeta katoliškim Albancem pod gospodstvom Črne gore in Srbije. Avstro - Ogrska mora srbsko - črno-
gorski prešernosti in krvoločnosti zaklicati: »Do tu in nobenega koraka naprej!« Avstrija naj na Cetinju in v Belgradu pove, da ne priznava miru, ki bi bil na stroške — človečnosti. Kot katoliki in Avstrijci pričakujemo in zahtevamo od vlade, naj se vendar enkrat odloči za — rešilno dejanje to je za vojno.« Torej nemški klerikalci res hujskajo Avstrijo na vojno radi Albancev! Kaj pravijo k temu slovenski klerikalci?
+ Dunajski župan proti naši zunanji politiki. Proti nesrečni naši zunanji politiki se je sedaj oglasil tudi dunajski župan dr. Weisskirchner, bivši minister in prvak krščansko-socijalne stranke, ki je bila doslej vedno na strani tistih, ki so ščuvali na vojno. Na nekem političnem shodu na Wiednu je dr. \Veisskirchner poudarjal med drugim: »Nisem prišel semkaj, da bi kritiziral našo diplomacijo, nekaj pa moram povedati: Naša zunanja politika je vzbudila v dunajskem prebivalstvu veliko nezadovoljnost. Dunajska obrt ne more več prenašati te situacije. Pod to gospodarsko depresijo trpe tisoči in če se v tem oziru v doglednem času ne spremeni položaj, je gospodarska katastrofa neizogibna. Kot župan cesarskega glavnega mesta smatram za svojo dolžnost zaklicati ministru zunanjih del: Ali — ali. Ali imamo interes na ustanovitvi in obstanku Albanije, potem j° moramo oživotvoriti, ali pa nimamo interen, potem pustimo vse na miru. Tega cincanja pa ne moremo več prenašati . .« Tako je govorii dunajski župan in bivši minister, a stavimo, da bodo tudi njegove besede ostale glas vpijočega v puščavi.
-r Vabilo za vstop v »Slovanski khib«. Vlada je odobrila pravila »Slovanskega kluba« v Ljubljani. Društvo je, kakor je razvidno iz pravil, ki smo jih te dni objavili, čisto kulturno in ima namen poglabljati in širiti slovansko zavest, gojiti slovan-sko vzajemnost in skrbeti za čim najtesnejše stike Slovencev z ostalimi bratskimi slovanskimi narodi. Da je takšno društvo med Slovenci v sedanjih razmerah bolj kakor Kdaj preje potrebno, je gotovo. Za to smo prepričani, da ne bo rodoljubnega Slovenca, ne narodno zavedne Slovenke, ki bi ne prstopila k temu važnemu društvu, to tem bolj, ker smo Slovenci edin slovanski narod, ki doslej še nismo imeli takšnega ognjišča s!o\anske misli in slovanske vzajemnosti. Da pa je nam takšno ognjišče sedaj bolj potrebno kakor kdaj preje, nas uče pred vsem veliki dogodki na Balkanu, ki oznanjajo bližajočo se zoro Slovanstva. Za to vabimo vse dobro misleče Slovence in Slovenke v naš krog. Pristopne prijave sprejema g. ravnatelj Ivan Hribar in uredništva naprednih slovenskih dnevnikov. Ustanovni občni zbor bo v četrtek 10. t. m. ob 6. zvečer. Vabimo na ta občni zbor vse, ki so prijatelji slovanske misli in slovanske vzajemnosti. Pripravljalni odbor.
O kulturnem zbližanju slovanskih narodov. »Trdno sem prepričan, da je Slovanstvo na pohodu in da ga nobena sila več ne more zadržati. Naloga slovanskih kulturnih delavcev pa je, da zbližajo posamna slovanska plemena kolikor mogoče jezikovno... Gre dandanes za to, dati pri Slovanih jezikovnemu razvoju tak pravec, kateri odgovarja slovanskemu gibanju in težnjam človeške kulture ...« Tako piše sotrud-nik »Slovana«. Po pravici se istotam ponavljajo besede Gjalskega, ki je rekel, da smo v aveji razcepljenosti Jugoslovani prava ovira močnejšega kulturnega življenja. Mi Slovenci se zavedamo tega; zato je naš princip, ki ga izpovedamo malone vsi: Slovenstvo mora v vsakem oziru, tudi jezikovno postati realen del Ju-goslovanstva, posebe hrvaško - srbskega sveta.
-i- Le molčite o elektriki! Pod tem naslovom nam pišejo z Gorenjskega: Pred nekaj časom je nekdo v »Slovencu« trdil, da ljudstvo težko pričakuje elektriko. Dopisniku morajo biti kmečke razmere slabo znu-ne, kajti resnica je ravno nasprotna. Kmetje že dobro vemo, kaj bo elektrika veljala in zato je ne maramo za ulice. Po naših vaseh zadostuje ponoči mesec, za hiše pa nas pride petrolej dosti cenejše in bi bili mi zelo nespametni, če bi plačevali drago elektriko. Sicer pa so nam že različni inženirji povedali, da je centrala v Završnici zafurana. Naj dr. Lampe svojo elektriko napelje kar naravnost v deželne blagajne in jih močno razsvetli, morda se najde v njih še kaka krona, ki še ni zapravljena. — Več kmetov.
+ Kaj je z našimi vinarskimi nadzorniki? Piše se nam z dežele: Časih mine leto in več, da ni nobenega teh gospodov na spregled, posebno v naše gostilne po deželi ne. Potemtakem si lahko mislite, kako
»vino« se tu pa tam pije po deželi o sedanji draginji vina, posebno pod klerikalno patronanco! Če pa vinarski nadzornik časih vendar pride in si upa izreči sumnjo o pristnosti vina, ki ga toči kak klerikalni »birt«, potem si upa ta vinarskemu nadzorniku še pretiti »z našimi poslanci«! To so res lepe razmere! Remedure nujno treba!
4- Osebne vesti. Pisarniški ofi-cial Martin G o m s i pri dež. sodišču v Ljubljani je bil imenovan za pisarniškega nadoficiala ad personam.
+ Iz ljudskošolske službe. Namesto obolelega nadučitelja Josipa Jegliča je imenovana provizorič-na učiteljica v Naklem Marija P i -š k u r za suplentinjo na ljudski šoli v Selcih.
— Iz   zapuščine  Iv. Murnika.
Gospa Mihaela Šegova, soproga višjega želez, strojnega komisarja, je iz zapuščine svojega plemenitega strica, g. c. kr. ces. svetnika Ivana Murnika podarila originalno portretno sliko rajne odlične voditeljice slovenskih dam Marije Murnikove Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu. Portrč kaže pokojnico v slikoviti narodni noši in je vsa slika v krasnem narodnem okviru. Odbor društva je sklenil, da se gospe Mihaeli Šegovi za dragoceno spominsko sliko zahvali pismeno in v »Slov. Narodu z željo, da bi našla posne-inovalk.
— Jegličev učenec je rdeči kaplan pri Sv. Petru. Zdi se, da je temeljito teoretično in praktično preštudiral znane škofove rdeče bukvice, sicer bi ne mogel pri spovedovanju žensk tako svinjariti, kakor se je to zgodilo včeraj, ko so ženske rdeče sramu zapuščale spovednico. Dvomimo zelo, da bi takšne spovedi, pri katerih se z največjo lascivnostjo in surovostjo govori o najtajnejših skrivnostnih spolnega občevanja, pospeševale krščansko moralo.
— Razstava vajenskih del v Ljubljani. Kakor znano se ima razstava vajenskih del v Ljubljani otvoriti dne 4. maja v prostorih državne obrtne šole. Zanimanje za razstavo je jako veliko, dokaj mojstrov in vajencev se je že priglasilo dotičnemu povabilu razstavnega odbora. Oni mojstri, kateri tega še niso storili do sedaj, naj v interesu obrtnega napredka čim preje prijavijo svoje vajence, ki se udeleže razstave, razstavnemu odboru (naslov na državno obrtno šolo). Pripominjamo Še enkrat, da spadajo v razstavo samo priprosti predmeti, katere lahko izvrši vajenec brez posebnih stroškov zase in za mojstra. Dopuščena so tudi naroČila za stranke, ako jih je dotični vajenec sam izdelal.
— Tatvine v frančiškanski cerkvi. V jeseni 1912 in po zimi 1912/13 j zgodilo se je v frančiškanski cerkvi v Ljubljani več tatvin. Storilec bil je mlad fant, ki je sodišču že znan in izvrševal svoja dejanja večinoma takrat, kadar so okradene osebe pristopale k obhajilu. — Kakor se je po-izvedelo, bilo je teh tatvin zelo mnogo, kar je razvidno iz tega, da so se ljudje nasproti cerkovniku pritoževali, toda cerkovnik pretežnega števila teh strank ne pozna in se večinoma ni podala nikaka ovadba. Občinstvo se prosi, da vse, kar ve o obnašanju storilca in o storjenih tatvinah, blagovoli pismeno ali ustmeno objaviti pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Ljubljani ali pa pri preiskovalnem sodniku dr. Pavlu Ska-bernetu, dež. sodišče izba štev. 96.
— Slovenska in češka konverzacija. Češki inteligent iz Prage, kateri se hoče priučiti slovenščine, bi poučeval v nagrado Češčino/Več pove naše uredništvo.
— Z mestnega magistrata. Prihodnji ponedeljek in torek se bodo snažili uradni prostori mestne blagajne, mestnega knjigovodstva in mestnega gospodarskega urada. Omenjeni prostori bodo vsled tega v ponedeljek in torek za promet s strankami zaprti.
— Odločilen vpliv na kakovost kave ima kavni pridatek. Dober kavni pridatek napravi kavo okusnejšo, slab ii pa okus popolnoma pokvari. Zato pa kupujejo naše gospodinje samo najboljši kavni pridatek, to je Ko-linsko kavno primes, ker vedo, da je tista kava najboljša, kateri je prideja-na ta kavna primes. Kolinsko kavno primes pa imajo naše gospodinje rade tudi zategadelj, ker je pristno domače blago, edino te vrste na celem slovanskem jugu. — Kupujte torej samo pristno domačo in izvrstno Kolinsko kavno primes, pri nakupovanju pa strogo pazite na varstveno znamko »SoKol«!
Z Viča nam pišejo: Res čudni so ti naši patri. Če jim kaj potom časopisja očitamo, so vsi razžaljeni. Ni dolgo tega, kar se je gosp. župnik izrazil proti nekemu naprednjaku, češ, ako boste mirovali po časopisih, pa bomo tudi mi vršili svojo dolžnost. Toda to so bile samo besede. Kako«
hitro se jim Je ustreglo, že so začeli rogovitili. Za to jim je dobrodošla vsaka prilika, tudi birma, jeli su namreč odklanjati vse botre, ki jim niso po volji, češ, da so liberalci brezverci. Takisto oznanjajo s prižnice, da tis.ti, ki niso opravili velikonočne spovedi, na dan birme ne bodo smeli v cerkev, kamoli da bi smeli otrokom vezati birmo. Pater Teodor pa pravi, da ne sme biti boter nobeden, ki nosi rdečo zavratnico, ker ta Je socijalni demokrat in brezverec. Prav, očetje frančiškani, mi se čisto nič ne pulimo za boterstvo, nasprotno prav veseli smo, Če nas naprednjake odklanjate kot botre, nam vsaj prihranite razne sitnosti, pred vsem pa — stroške. Zato drago čast botrov prav radi prepuščamo klerikalnim pobožnjakom in farizejem.
Samostan šolskih sester v Šmi-helu pri Novem mestu je bil te dni deležen posebnega odlikovanja. Obiskal ga je namreč deželni glavar dr. Šusteršič, ko je s svojo soprogo napravil na deželnem avtomobilu aprilski izlet na Dolenjsko. Gojenke gospodinjske šole tega samostana so se morale gospe dr. ŠusteršiČevi in pozneje tudi dež. glavarju, ki ga je spremljal oča Štembur udanostno pokloniti. Da bi se bolie zavedale slovesnosti tega trenotka in bi bile bolj zanesljivo ginjene, so se moraie pokloniti s — praznimi želodci. Praviloma dobe gojenke kosilo ob pol eni uri, ta dan pa so ga dobile celo uro pozneje. Uspeli produkcije bo vseka-ko darilo iz »prebogate« deželne blagajne.
Veliki dobrotniki kmečkega ljudstva. Z Dolenjskega se nam poroča: Naši »gospodje« kar ne nehajo z »osrečevanjem« kmečkega ljudstva. Žal, da s tem osrečevanjem ni nikoli pomagano ljudstvu in vedno samo »gospodom«. Kdo bi naštel vse načine »osrečevanja«, ki so jih »gospodje« že prakticirali — zdaj so sc vrgli na svinjerejo. Pri nas na Dolenjskem je menda prvi prišel na to misel nekdanji osrečevalec bohinjskih kmetic župnik Oblak, ki je zdaj v Št. Lovrencu ob Temenici pastir v pravem pomenu te besede. Napravil si je najmodernejši svinjak za 300 žlahtnih zastopnikov ščetinatarske pasme. Ljudje vprašujejo, če sta mu res dali država in dežela blizu 50.000 kron za to podjetje, a verjeti tega ne morejo, ker je župnik ostal dolžan delavcem, oziroma tistim, ki so dajali delavcem hrano, ko so gradili svinjsko palačo. Kmetje so prej vsaj nekaj zaslužili pri prašičjereii, zdaj jim je pa vse te skrbi prevzel župnik, župniku v Dobrničah se Oblakova spekulacija tako dopade, da je tudi on dal napraviti moderne domove za žlahtne prašiče. Glede števila sicer ni šel tako daleč kakor Oblak — osrečiti hoče kmete le s 60 ščetinarji
— a za to naj mu kmetje pomagajo, da jim bo delal konkurenco. Izrazil je to pobožno željo na prižnici in ljudje so kar tekmovali, kdo mu pripelje več lesa, peska, kamenja itd. Dom za svinje je bil postavljen, ne da bi bil župnik kaj izdatnega plačal. »Boste videli, ljubi moji, kako se Vam bo Vaša ljubezen do mene obrestovala.« Res, pobožni mož je govoril resnico. Ljudje ne verjamejo, da bi bil iz državne in deželne kase enkrat prejel 3000 K, in ko je bil »suh« še 2000 K, ker se je obrestovanje že začelo. Župnik je začel živahno kupčijo s prašiči. Kapital se dobro obrestuje. Kmetje, ki so pomagali graditi svinjak, vidijo šele zdaj, kako velik dobrotnik jim je župnik. Ni jim nič več treba skrbeti, kako spraviti denar za prodane prašiče — vse skrbi je prevzel nase njih dušni pastir.
»Sveta vojska« in njeni križarji. Z Dolenjske se nam poroča: Klerikalci delajo veliko reklamo za svojo »Sveto vojsko« — za boj proti alkoholu. To je vse lepo in prav, ampak sreče tudi pri tem podjetju klerikalci nimajo. Škofovim okrožnicam, ki se čitajo raz prižnic, se ljudje posme-hujejo. Kako tudi ne. V nedeljo je nekje božji namestnik, vojščak »Svete vojske«, na prižnici bral škofovo okrožnico proti najhujšemu sovražniku človeštva, vinu in žganju, v ponedeljek pa ste ga videli kot kanon nabasanega na javnem trgu. Dva so-vojščaka sta ga morala držati, da ni padel na tla. V Prečini n. pr. so začeli tudi male otročiče asentirati za »Sveto vojsko«. Posebno prepovedano jim je žganje. Dobro! Tam gori na meji občine in fare ob zeleni Krki pa stoji »tovarna« in sicer »prva dolenjska tovarna za — žganje«. In lastnik te tovarne je križar te »Svete vojske« in steber in vzor prečinskih klerikalcev, dični Ivan Rakoše. Ali ni to že več kakor ironija? Še en drastičen slučaj iz te fare. V vasi Prečini sta dve gostilni. V eni se že toči tudi žganje, Ravno zdaj, ko klerikalci s škofom vred delajo najbuj-nejo propagando zoper žganje, pa se je drugi gostilničar, eden tistih, ki jih prištevajo med križarje »Svete vojske«, domislil, da bi tudi on rad imel
— koncesijo za žganjetoč. in kako
mojstrsko je ta načrt izvršil. Že iz vsega početka je izvabljal klerikalne možakarje k sebi. Ob času občinskih volitev si je znal pridobiti tudi milost g. vladnega »komisarja« Golijata. Ta je še celo druge vabil na »en kozare« k Pečariču. Napredni odborniki so takorekoč morali se temu povabilu odzvati. Že takrat se je govorilo, da za tem vabljenjem nekaj skritega tiči. Ko je Pečarič videl, da je neki drugi trgovec z žganjem odbornikom dajal za vino, ker je upal od občinskega odbora dobiti neko uslugo, se je tudi Pečarič ojunačil in je predložil svojo prošnjo za dovoljenje žganjetoča. Pri že večkrat omenjeni nedeljski seji je ta prošnja prišla v razpravo. Napredni odbornik g. Kos je klerikalcem nastavil zanjko. Sklicuje se na znano škofovo okrožnico, ki oznanja sveto vojsko posebno proti žganjepitju, je predlagal, da se ta prošnja odbije, zlasti že zato. ker je za tako majhno vas čisto dovolj en žganjetoč. Pa če je Kos mislil, da je hotel s tem klerikalce vjeti, se je zmotil. Kajti ti so kaj takega že slutili in so se dogovorili že pred sejo. Gospod župnik mora biti seveda proti podelitvi take koncesije. Ali ker je izven župnika še 21 glasov klerikalne večine, ne pride župnikov proti-glas prav nič v poštev; vsi drugi bodo prošnjo odobrili. In tako so tudi sklenili. Vendar pa so se pri tem sami vieli v svojo past. Kot križarji »Svete vojske - — in to morajo biti vendar vsi klerikalci — so s svojim glasovanjem javno pokazali, da delajo ravno nasprotno, kar jim general ukazuje. Da bo pa ta prošnja tudi prt politični oblasti uslišana, to je tako gotovo, kakor v očenašu amen.
Od zgradbe belokranjske železnice. Oni del proge od novomeškega predora proti kolodvoru, ki dozdaj še ni bil začet in kojega zgradbo si je država še pridržala, je zdaj tudi oddan v delo. Govorilo se je sicer, da tudi ta del prevzame podjetje Samo-hrd. Toda zgradbo tega dela se je poverila neki tvrdki iz Celovca in sicer baje podjetje Madeile in drug.
— Ob novomeškem predoru so zdaj pričeli urejevati vznožje nasipa. Z neprijetnimi razstrelbami v predoru so že prenehali. — Te dni se je pričelo tudi nadaljevanje kopanja kapiteljskega hriba desno ob Kolodvorski cesti. — Glavni predor čez Gorjance bo že 1. maja prevrtan. Baje se pri tisti priliki vrši večja slavnost. Čuje se, da so v sredi gore naleteli na ve-iiko brezno, katerega so premostili, ker ga vsled globočine niso mogli zasuti.
Dostavni listi na južni železnici. Piše se nam iz Postojne: Pred kakim poldrurim letom so se obrnili postojnski obrtniki in trgovci na trgovsko in obrtno zbornico s prošnjo, da bi blagovolila izposlovati pri upravi južne železnice dvojezične dostavne liste blaga. (Aviso und Be-zugsehein). Trgovska in obrtna zbornica je z vso eneržijo storila pri južni železnici vse primerne korake, toda
— dostavne liste pa prejemamo Š3 vedno le nemške in dovolimo si vprašati : Ali naj potrpežljivo še naprej čakamo stoletja, da se bode blagovolilo zijubiti upravi južne železnice, da bode jela izdajati dvojezične dostavnice. Obenem poživljamo vse slovenske trgovce in obrtnike ter vse narodno in zavedno čuteče prebivalstvo Notranjske, da zahteva od uprave južne železnice dvojezične dostavnice. Ker vloga trgovske in obrtne zbornice in ustna interpelacija ni zalegla, naj še posamezne občine napravijo vloge na upravo južne železnice v tej zadevi. Ta bi bila lepa, da bi v 20. stoletju, v stoletju narodnega prebujenja slovanskih narodov, se morali zadovoljiti še vedno le z blaženo nemščino, in to v deželi, kjer je 90% Slovencev. Južna železnica je vendar podjetje, ki je odvisno od ljudstva in ne nasprotno. Nje dolžnost je upoštevati želje prebivalstva. Ako ima državna železnica dvojezične dostavnice in druge listine, zakaj ne bi bilo mogoče to pri južni železnici? Vemo sicer, da se nas ne upošteva Slovence, ker smo majhen in potrpežljiv narod, in vzrok, da se nas ne upošteva je — naša brezbrižnost. Bodimo boM odločni in zahtevajmo pravice, ki nam pripadajo, pa bode bolje. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in trgovsko društvo v Celju sta v tej stvari že vložili pritožbi na južno železnico in na njiju posredovanje se je zavzel za stvar tudi poslanec dr, Ravnihar. Ker to ni izdalo, prosimo vse gospode državne poslance, da store v tej zadevi solidarno primerne in potrebne korake pri upravi južne železnice. — Malkontantje.
Volitev predsednika zdravstvenega zastopa v Tržiču. »Ker je dosedanji predsednik zdravstvenega, okrožnega zastopa v Tržiču, Karel B. Mally, odstopil, je bil izvoljen na-mestp njega župan Eran Afcačič m Trži&u -------- 3
rojaka, da KocjanČiču, Akordi!1. . skladba ie
Na deželni gospodinjski šoli v ftepnjah se zaključi zimski gospodinjski tečaj dne 25. aprila t. 1. Letni šestmesečni tečaj pa se prične dne 5. maja t. 1. in bo trajal do 25. oktobra t. I. Sprejemajo sc gojenke, katere so dovršile ljudsko šolo in izpolnile 14. leto. Učenke ostanejo cel čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Za obrabo pohištva in učil Je plačati za cel tečaj enkrat 15 K. Prošnje za sprejem je vlagati pri vodstvu šole v Rcpnjah najkasneje cio 20. aprila t. 1. prošnjam je pridelati zadnje šolsko spričevalo, krstni list in zavezno izjavo staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali go-jenko skozi celi tečaj v zavodu. Pripomnimo, da se uče gojenke teoretično in praktično vsega gospodanj-Stva kot kuhanja, šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora.
Spomin na skladatelja Josipa Kocjančtča. 10. aprila t. 1. bo 35 let, kar je umrl izredno nadarjeni skladatelj Josip Kocjančič, 29 let star. Bil ie rodom iz Kanala pri Gorici. Kocjančič je bil izboren pevovodja, ki je, rekel bi, sugestivno vplival na svoje pevce, da so peli zares krasno. Kot notarski koncipijent v Kanalu je imel kvartet, ki mu ga takrat ni bilo para na Slovenskem. (Sodni adiunkt VA allenhoff I. ten., nadučitelj Miha Zega II. ten.. Josip Kocjančič I. bas, trgovec Honig 11. bas). Glasbenik dr. Oojmir Krek je naprosil g. Janka Le ban a-, Kocjančičevega ožjega je napisal nekaj črtic o ki izidejo v »Novih Najboljša Kocjančičeva Oblaček« (besede Stri-t; rjeve), o kateri je pesnik sam pisal, da je duh pesmi umetnik čudovito pogodil«. Resnica ie pa tudi, kar je isti Stritar pisal o Kocjančiču: ^Siromaštvo je zatrlo, zadušilo mlado moč, ki je toliko lepega obetala svoji domovini!« — Slava Kocjanči-čevomu spominu!
Kinematograf »IdeaL. Danes nov spored z dvema senzacijama, namreč »Obleganje Odrina«, veleza-nimiv. najboljši do sedaj* pokazani vojni riim z Balkana in lepa kolorirana drama »Lomiika src«. Razen teh dveh slik še krasni naravni po-snetki: \t\ci na Grško«, >Gaumon-tov teden«. Tekoči zrak« ter komič-ue slike: »Romeo slikar«, »Mulike ima preveč otrok« in > Opravki Mo-rica c ter amerikanska drama »Raztrgano pismo« in »Mali junak«. — V torek velezanimiv film »Poslednja pota kapitana Scotta na južni tečaj«. Ta film je poln najlepših, do sedaj nedostopnih naravnih posnetkov z iuži ega tečaja in že sedaj vlada veliko /mi i manje med občinstvom za t.- izredno sliko. — V Berlinu se je m si k a predvajala cel mesec, tolikšno je bilo zanimanje zanjo.
Domovina«. Brata Kunaver sta priredila na mestnem dekliškem ličili skioptično predstavo: Slike s siov. planin. Vstopnino, ki je zuasa-la K. sta prepustila -Domovini«. Srčna hvala prirediteijima in darovalcem.
Hirdobiia in grda razvada. Znano je, koliko žrtvuje mestna občina za t lepšavo parkov in nasadov in za udonnos*; sprehajajočegr. se občin-siva. Dobe se pa ljudje, ki dolgotrajni trud mestnega vrtnarja pokon-čujejo s tem. da lomijo grmičevje, pulijo cvetke in poškodujejo, odnosno oiiesnažaio sprehajališča in klopi. Zelo grda razvada je, in ta se bode morala vsekako odpraviti, da se po sprehajališčih in parkih puščajo razni ostanki in lupine sadja, kruha, naposled pa še papir, v katerem se vse to prinese tja. Ker to delajo večinoma lahkomišljeni otroci, pade odgovornost za to na njihove starše, odnosno varuhe (pestunje). To se ne godi nikoder drugod in tudi v naši beli Ljubljani naj se bolj pazi na te nedostatke, kljub lepi ureditvi par-kov, končno pravi okus le pokvarijo. Ker so vsi nasadi pripuščeni javnemu varstvu, naj vsak posameznik gieda na to, da se te grde razvade iztrebijo.
S trga. Danes je bilo na trgu zelo živahno. Izredno mnogo t. j. okoli 80 voz, je bilo samega krompirja, ki je bil do malega poprodan. Navadni je bil začetkom po 7 K, proti koncu pa tudi po 0 K 100 kg. Takozvani rožnik je bil po 8 K 100 kg. Zelo mnogo je bilo razne salate. Posebno lepa in ne predraga (merica po 14 v) je bila berivka. Rdeče redkvice je še^ malo in je še precej draga. Tudi n\m nih travniških in gozdnih cvetlic so aeželani obilo spečali. Ko je pričelo ob pol 11. deževati, je bil trg hipoma prazen.
Imetniki psov se tem potom opozarjajo, da je prepovedano, puščati proste pse na trg za živila. Kdor ga vzame s seboj, ga mora imeti na vrvici. Tako je danes neki pes po-ncsnažil neki prodajalki celo košaro
salate, katero so morali vsled tega tržni organi konfiscirati, lastnika psa pa ovraditi. Sploh imajo tržni organi strog nalog, da vsako stranko, ki bi se temu ne pokoravala, brez vsakega ozira ovadijo in bo tudi primerno kaznovana.
V tukašnjo prisilno delavnico so danes oddali postopača Karla Em-hoferja iz Perga in Leona Hanuško iz Lmca v Zgornji Avstriji.
Izgubila se je srebrna tula - to-bačnica. Na pokrovu so bile včrtane črke E. F., pod pokrovom je bilo pa očrtano ime in priimek. Najditelj jo naj blagovoli proti nagradi izročiti lastniku, ali pr? v upravništvu »Slov. Naroda«.
Koncert »Slovenske Filharmonije«. »Slovenska Filharmonija« priredi jutri, v nedeljo, v restavraciji na južnem kolodvoru (I. Schrev) koncert pod vodstvom gosp. kapelnika C. M. lirazdire. Začetek ob 8. zvečer, vstopnina 60 vin.
Nova elitna dunajska damska godba igra vsak večer v »Narodni kavarni« na Dvorskem trgu.
Narodna obrambo.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
izročil gosp. Rado Murnik 10 K, darilo gosp. M. Šterkovića za albanski rebus vBožedal!« — Gosp. dr. C De-reani je nakazal 1°S K 80 vin., volilo pok. gosp. Ivana Korošca v Gorici, po odbitku stroškov, izplačanih pri sodišču. — Nabiralniki v Trbovljah so pridelali meseca marca 41 K 67 v. Lepa vsota. V Trbovljah delujejo nabiralniki tako uspešno, da zavzemajo relativno prvo mesto med našimi pokrajinami. Zahvaljujemo se zavednim rodoljubom in marljivemu oskrbniku podružnične blagajnice gosp. Franu Ovsetu; ponovno in toplo se zahvaljujemo vzornim pospeševalkam naše družbe gdč. Gizeli Ocepkovi. Vol-karjevim in Mollovim. posebno pri-nanje tudi gostilni PoČivavŠkovi. —■ Posavska podružnica je poslala družbi 5 K. katere je daroval gosp. dr. Viktor Breskvar, mesto cvetk na krsto vratarja deželne umobolnice. — Gosp. Janko Florjančič, poštar na Bledu, se je dne 3. aprila poročil z gdč. Franjo Petemelovo in ob tej priliki je podaril družbi sv. Cirila in Metoda krasen dar 20 K. S srčno zahvalo sporočamo rodoljubnima poro-čencema iskreno čestitko.
Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Postojni priredi s prijaznim sodelovanjem postojnskih narodnih društev dne 6. aprila v dvorani Narodnega hotela v Postojni veselico. Na sporedu je godba (postojnski orkester), petje mešanega zbora, tamburanje in predstava burke »iVloč uniforme . Med odmori nastopa ■ šramel . Končno bo s prosto zabavo združen srečolov in ples.
Društveno naznanila.
Pešizlet »Sokola 11.« Odbor telovadnega društva »Sokol IL<* naznanja vsem svojim članom, da se vrši društveni pešizlet v kroju dne 20. aprila. Izlet se vrši v Notranje gorice, povratek skozi Brezovico v Ljubljano. Na mnogoštevilno svidenje. Na zdar!
Redovne vaje »Sokola II. se vrše vsak ponedeljek od 8. do 10. zvečer v telovadnici deške šole na Prulah. Ker so redovne vaje važnega pomena pri javnih nastopih, se vabi vse brate, da se jih zanesljivo udeleže. Na zdar!
Društvo slov. trgovskih potnikov. Pristopili so sledeči podporniki: Ljubljana: Franc Čuden, urar; Golob «S: Ko., tovarna kreme za čevlje; Pavel Magdič, veletrgovina; Anton Maver, založnik Mengeškega piva; Ivan Mejač, trgovec; L. Mikusch, tovarnar dežnikov; Andrej Pukl, ravnatelj Kolinske tovarne; Franc Sark, trgovec; A. & E. Skaberne, veletrgovina; dr. Anton Švigelj, odvetnik; M. Rosner Ko. veležganjarna; Društvo slovenskih sotrudnikov; Slov. trgovsko društvo »Merkur«. Cirkni-ca: Ivan Stergulec, hotelir. Cirkve-nica: Franjo Krvarič, hotelir. Črnomelj: Andrej Lackner, hotelir. Divača: Davorin Dolničar, kolodvorski restavrater. Idrija: Fran Didič, hotelir. Spodnja Idrija: Franc Božiček, hotelir. Ilirska Bistrica: Ivanka Novak, hotelirka. Metlika: Josip \Vie-denig, hotelir. Mozirje: Feliks Tri-buč, hotelir. Novo mesto: Ludovik Ferlič, hotelir; Ivan Koklič, hotelir; Franc Splichal, kavarnar. Postojna: Alojzij Burgar, hotelir; Franjo Pater-nost, hotelir. Rakek: Alojzij Domi-celj, hotelir; Ludovik Ševar, hotelir. Ribnica: Andrej Podboj, hotelir. Stari trg pri Rakeku: Ivan Bencina, hotelir. Škofja Lokat Rafael Thaler, trgovec. Št. Peter na Krasu! Matija Dolničar, kolodvorski restavrater. Vipava: Matija Wasmeyr, hotelir. Zagreb: Franjo A. Schmidt, hotel »k janjetu«. Žužemberk; Josip Pehani, hotelir.
»Sokol« v Štepanji vasi priredi prvo veselico dne 1. maja pri br. Ivanu Briclju v Štepanji vasi, na kar slavno občinstvo in bratska društva že danes opuzarjamo. Spored objavimo pozneje.
Gorenjska sokolska župa priredi v nedeljo, dne 6. malega travna t. 1. ob 4. uri popoldne sokolsko akademijo v proslavo 501etnice slovenskega Sokolstva v prostorih »Sokola« v Kranju.
Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu priredi v soboto, dne 5. aprila ob 8. uri zvečer v dvorani »Narodnega doma« pomladanski koncert pod vodstvom g. cand. jur. Julija Bučarja. Glavna točka sporeda je »Jeftejeva prisega« vglasbil P. Hugolin Sattner. Skladbo izvaja 90 sodelujočih. Kot solisti nastopijo: gospa Josipina dr. J. Hrašovec (alt) gospodična Ada Turk (sopran) in gospod dr. Josip Strašek (bas - bariton).
Stavbna in kreditna zadruga v Idriji ima v nedeljo, dne 6. aprila svoj redni letni občni zbor v prvem nadstropju gostilne gosp. Mat. Kobala. Spored občnega zbora je običajen, pričetek točno ob 1. popoldne. Želeti je, da se udeleže člani zadruga občnega zbora v največjem številu.
Javen društveni
OD
priredi
Polilično in izobr. društvo za dvorski okraj
v penedeljek, dne 7. t m. ob 'AS, uri zvečer v gostilni pri Perlesu ::        v Prešernovi ulici- :;
DNEVNI RED:
Deželni odbor proti ljubljanskemu prebivalstvu.
Na shodu govori deželni poslanec g.
dr. Fran Novak.
Vabimo vse one, ki se zanimajo za našo občinsko in gospodarsko politiko, naj se tega shoda polno-številno udeleže in naj agitirajo zanj, da bo udeležba na shodu važnosti ■ stvari primerno velika. -----^
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Izpred Skadra.
Belgrad, 5. aprila. Glasom sem dospelih brzojavk je padel v sredo pri naskoku na Taraboš šef generalnega štaba druge srbske armade.
Cetinje, 5. aprila. V vojnem svetu, ki se je vršil v četrtek, je bilo izročeno vrhovno poveljstvo generalu Bojeviču. Takoj v četrtek se je pričelo bombardiranje; danes se vrši generalni naskok. Vse pričakuje, da ho Skader danes ali jutri v črnogorskih rokah.
Belgrad, 5. aprila. »Politika« poroča, da je sporočil general Boje-vič, predno je nadaljeval bombardiranje. Essad paši, da sprejme do večera predajo mesta. Essad paša je odgovoril, da se ne vda, predno trdnjava ne pade. Danes mislijo Srbi in Črnogorci izvršiti koncentrični naskok na Skader.
Cetinje, 5, aprila. Razpoloženje prebivalstva je silno nervozno. Vse prebivalstvo je na ulicah. Avstrijsko poslaništvo je zastraženo. Pripravljajo se •lavnosti ob priliki padca Skadra.
Demonstracija vojnih ladij.
Dunaj, 5. aprila. Veleposlaniki v Londonu so sklenili, da naj se razglasi efektivna blokada nad črnogorsko obalo. Kakor izvemo, tozadevna povelja poveljnikom vojnih ladij niso bila še izdana. Blokada se ne izvršuje.
Odgovor Balkanske zveze na mirovno posredovanje velesil.
Sofija, 5. aprila. Zavezniki so izročili odgovor na mirovno posredovanje velesil z dne 22. marca. Odgovor naglasa hvaležnost balkanskih držav za trud evropskih velekabine-tov, ter sprejema v principu posredovanje, toda le s sledečimi pridržki:
1. Meja v Traciji naj bo črta Enos - Midija, toda določitev te meje ne pomenja definitivne obmejitve, marveč je ta črta le podlaga za natančno obmejitev.
2. Balkanska zveza zahteva, da na] Turčija odstopi Egejske otoke direktno zvezi.
3. Balkanska zveza želi spoznati predvsem meje prihodnje Albanije, ter upa, da bodo te odgovarjale svo-fečasno v Londonu podanim predlo-
Igom Balkanske zveze. 4. Balkanska zveza vzdržuje v principu zahtevo po vojni odškodni-
ni, prepušča pa natančno določitev finančni komisiji, katere se hočejo zavezniki udeležiti.
5. Balkanska zveza je pripravljena, ustaviti sovražnosti, toda šele v trenutku, ko bodo pogoji zavezuj* kov sprejeti in odobreni.
Izjave ruskega zunanjega ministra Sazonova glede balkanskih zadev.
Petrograd, 5. aprila. Pri včerajšnjem rutu v palači zunanjega ministrstva se je vnela živahna debata o evropskem položaju. Sazonov je obširno poročal, ter predložil poslancem dume diplomatične dokumente in korespondenco. Konstatiralo se je, da se Rusiji ni treba bati vojnih za-pletljajev. Zahtevam balkanskih držav se bo v večji ali manjši meri ustreglo. Najmanj zadovoljna bo Črna gora, ker Skadra ne bo dobila. Sazonov je mnenja, da bolgarsko-£rbski spor glede mej ne izključuje komplikacij. Razvoj vojnih operacij je zapeljal Srbe več na jug, kakor je to dovoljevala zavezniška pogodba. Do danes se temu dejstvu ni še pripisovalo preveč važnosti, ker se Je upalo, da bo prevzel ruski car nalogo najvišjega razsodišča. V zadnjem času pa se Srbija ogiba te rešitve.
Dardanelsko vprašanje za razrešitev še ni zrelo.
Poslanci so izrekli, da so prepričani, da je ruska politika varovala upravičene ruske in slovanske interese. Progresisti so izjavili, da je politika Sazonova pravilna toda slabotna.
Manifestacije v Italiji za Crnogorce.
Rim, 5. aprila. »Vita« poroča: V Milanu ie velika množica manifestirala za Črno goro. Ob 9. se je zbralo na tisoče ljudi in korakalo z zastavami in godbo pred črnogorski generalni konzulat, kjer je neki odvetnik v navdušenih besedah slavil Črnogorce. Črnogorski generalni konzul se je ginjen zahvalil, vendar se je vzdržal vsake politične izjave.
Albanija.
Kelmorajn, 5. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča, da je italijansko vojno brodovje pripravljeno odpluti, da zasede Epir, če bi se Grška upirala, kakor Srbija in Črna gora.
Dunaj, 5. aprila. »Fremdenblatt« piše, da Avstrija in Italija ne akcep-tariti kandidature vojvode Mont-pensierskega na prestol Albanije.
Dunaj, 5. aprila. Izmail Kemal in Isa Boljetinac prispeta prihodnje dni na Dunaj.
Nov albanski kongres.
Belgrad, 5. aprila. V nekaj tednih zboruje tu aibanski kongres odličnih albanskih politikov, ki bo zahteval priklopiti Albanijo Srbiji.
Dr. Danev v Odrinu.
Petrograd, 5. aprila. Predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev je odpotoval, kakor smo že poročali, v Odrin, da poroča carju. Njegovo od-potovanje je vzbudilo v Petrogradu splošno pozornost in politični krogi so mnenja, da je njegovo odpotova-nje v zvezi z nezadovoljnostjo na Bolgarskem z Rusijo, ker se je ta baje v vprašanju Silistrije zavzela za Romunsko.
Pred odločitvijo pri Čataldži.
Carigrad, 5. aprila. V mestu se vrsti panika za paniko. Premožni Turki se izseljujejo. V mestu so razširjene vesti, da bodo Bolgari udarili na Carigrad. Bolgari imajo pri Čataldži koncentriranih 210.000 mož. Turške čete so popolnoma demoralizirane; desno krilo in centrum Turkov sta se umaknila za več kakor 4 kilometre od sovražnika.
Frankobrod, 5. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča, da hočejo Bolgari obenem ko udarijo proti Carigradu forsirati Dardanele. Na Bolgarskem izjavljajo, da Bolgari niso pripravljeni odnehati od sedaj stavljenih pogojev niti za pičico;
Bolgarsko - romunski spor.
Petrograd, 5. aprila. Včeraj se je vršila druga konferenca veleposlanikov v bolgarsko - romunskem sporu, kateri je predsedoval Sazonov. Oficijozno se razglaša, da je dogovor med veleposlaniki dosegel skupni temelj za rešitev konflikta. Spor se bo rešil definitivno in se bo rešitev publicirala, ko se zopet prično mirovna pogajanja s Turčijo.
Srbski proračun.
Belgrad, 5. aprila. »Pravda« poroča, da bo zahtevala vlada od skupščine izreden kredit 60 milijonov dinarjev.
Grki proti Italiji.
Atene, 5. aprila. Oficijozna »He-stia« predlaga, da se naj proglasi proti Italiji gospodarski in družabni bojkot. Blago iz Italije naj Grki zavračajo, trgovci naj pretrgajo kup-čijske zveze, bojkotirajo naj italijanske ladje, odtegnejo grški kapital italijanskim bankam iu podjetjem, itali-
janski delavci, celo igralci in pevci naj ne dobe zaslužka na Grškem* Pretrgajo naj se vsi družabni stiki. Italijanskega poslanika naj obiščejo samo neizogibne oficijozne osebe. Grki naj ne posečajo več Italije in naj se sploh bore proti Italiji. Ta družabni in gospodarski boj naj se prične takoj.
Turški ujetniki v Srbiji. Belgrad, 5. ap-ila. Vojni minister je odredil, da se odpuste vsi turški ujetniki, ki stanujejo v okupiranih deželah, domov.
Državni zbor.
Dunaj, 5. aprila. Danes se vrš? posvetovanje med predsednikom zbornice dr. Sylvestrom in ministrskim predsednikom Stiirgkhom zaradi sklicanja državnega zbora. Tudi ministrski svet se bo bavil s tem vprašanjem. Proračunski odsek se najbrže ne bo sestal.
Dunaj, 5. aprila. Poslancu Krovu je sporočil včeraj železniški minister, da je vlada sklenila obenem s predlogo o lokalnih železnicah predložiti zbornici tudi predlogo o bosanskih železnicah. Vlada pa ne namerava ustvariti junktima med obema predlogama.
Dunaj, 5. aprila. Zbornični predsednik Svlvester je imel z ministrskim predsednikom konferenco, ter se je določilo, da se zbornica ne sestane aprila, marveč 6. maja. Prva točka je finančna reforma.
Občinske volitve v Zagrebu.
Zagreb, 5. aprila. Občinske volitve v Zagrebu naj se vrše sredi tega meseca.
Razmere na Hrvaškem.
Budimpešta, 5. aprila. »Az Est« piše iz Zagreba: V zadevi razrešitve hrvaškega vprašanja obstojajo nesoglasja med ministrskim predsednikom Lukacsem, hrvaškim ministrom Josipovichom in bivšim ministrskim predsednikom grofom Khuen - ile-dervarvjem. Josipovich je za to, da se komisariiat odpravi in zopet napravijo ustavne razmere. Lukacs hoče Čuvaja reaktivirati. Zato je ministrski predsednik pridobil nekaj članov vladi prijaznih strank, da naj predlože cesarju memorandum, da naj se komisarijat ohrani. Grof Khuen je energično proti reaktiviranju Čuvaja in že več dni konferira z bivšim banom dr. Tomažičem. Minister Josipovich je izjavil, da je v interesu stvari, kolikor mogoče malo baviti se s hrvaškimi zadevami. Med enoletno dobo komisarijata na Hrvaškem so se izravnali valovi strasti in opažati je mirnejše razpoloženje. Upati je, da se bo situacija toliko poboljšala, da bo mogoče zopet ustvariti ustavne razmere. Čuvaj se mudi sedaj na Rivieri.
Zagreb, 5. aprila. Zadeva spomenice, ki so jo predložili Cuvajevi pristaši Lukacsu dobiva vedno več pomena. Tudi med uradništvom kroži taka spomenica ter se nanaša na to spomenico sledeči komunike v uradnem iistu: Vsled poročil nekaterih listov, glasom katerih se zbirajo med deželnimi uradniki podpisi za neki memorandum politične vsebine, je kraljevsko hrvaško - slavonska vlada opozorila predstojnike deželnih uradov, da je eventualna udeležba uradnikov nedopustna in da bi se kršila s tem uradniška disciplina.*
Afera Lukacs - Desv. Budimpešta, 5. aprila. Kazenski senat kraljeve stolice je danes objavil sodbo v apelacijski zadevi Lukacs - Desv. Senat je ovrgel sodbo prve instance in obnovil obnovitev s popolnim dokazilnim postopanjem. V Budimpešti je vzbudila ta sodba veliko senzacijo ter se smatra kot direktni udarec v obraz Lukacsu.
Pomnožitev nemškega vojnega zaklada.
Berolin, 5. aprila. »Tagliche Rundschau« poroča: Pomnožitev nemškega vojnega zaklada za 120 milijonov v zlatu se bo izvršila na ta način, da dobi vojni zaklad sicer letno prometu izročeno vsoto SO milijonov zlata tekom poldrugega leta. Namesto izpadle vsote pa se izdajo bankovci po 5 in 10 mark.
Nov zločin angleških sufragetk.
London, 5. apr. Poroča se, da so su-fragetke v protest proti obsodbi svoje voditeljice Pankhurstove razbile v muzeju v Manchestru 3 najbolj dragocene slike. Sufragetke so napadli stražniki, toda te so se obupno branile. Konec boja je bil, da so tri sufragetke aretirali, ostale pa so pobegnile.
pulte pridno srečke „Sploš. ženskega društva11 v korist slovenskih umetnikov. 200 krasnih dobitkov, slik domačih slikarjev. Srečka & 1 K.
Izpred sorlKfa.
Dunaj. Provizijske kupčije v vojnem ministrstvu? Kakor smo že poročali je tožila vdova polkovn., Helena pl. Cziffra odvetnika dr. Press-burgerja in agenta Brucka na Dnnaju zaradi razžaljenja časti. Agent Bruck je zaslužil namreč pri neki dobavi pušk 700.000 K in je obljubil gospe d1. Cziffri za njeno posredovanje 100.000 kron. Dal ji je tudi na to svoto glaseče se provizijsko pismo. Po sklenjeni kupčiji pa je dal Hruck svoji pomagalki samo 20.0~" kron, Ko je ona zahtevala od Brucka še ostalo provizijo, jo je poslal Bruck k svojemu zastopniku dr. Pressburgerju. Ta pa je Cziffri zagrozil, da naj mu takoj vrne provizijsko pismo, češ da ga je ona od Brucka zvijačno dobila in ji celo zapretil, da jo bo dal zapreti Užaljena agentka je tožila oba zaradi razžaljenja časti. Pri prvi obravnavi se je zagovarjal dr. Pressburger s tem, da ga je njegov klijent tako informiral, da mu je Cziffra provizijsko pismo za 100.000 kron res izvabila in sicer z izgovorom, da mu omogoči ono kupčijo, če rezervira 100.000 kron za neko tretjo osebo. Da se to dožene je bila obravnava preložena. Pri včerajšnji obravnavi je izpovedal zasebnik vitez pl. Dembo\vsky, da je dr. Pressburger opozoril tožnico v neuljudnem tonu, da je ona določila provizijo za neko drugo osebo ne pa zase. Bergman je izpovedal pod prisego, da je s tožnico večkrat govoril in da je dobil vtisk, da je namenila pl. Cziffra velik del provizije neki tretji osebi. Predlaganih je bilo še več prič, med temi tudi bivši vojni minister vitez pl. Auftenberg, katere priče pa je sodišče zavrnilo. \ato je zastopnik tožnice umaknil ožbo nakar je razglasilo sodišče oprostilno razsodbo.
Pred upravnim sodečem na Dunaju se vrši v petek, dne 11. aprila
ibravnava mestne občine Kranj pro-:i deželnemu odbru kranjskemu zaradi zgradbe brvi čez neko javno pot, sti dan se vrši tudi obravnava Alojzija Arka iz Breze proti deželnemu
dboru kranjskemu tudi zaradi neke
tavbne zadeve.   V petek,   dne IS.
nrila pa se vrši obravnava dr. E. \mhrosehitza v Ljubljani   in Irme
vd!o proti ministrstvu za notranje
ideve zaradi  pcnziiskega zavaro-
anja.
jtezns stvari.
* Siavka v ladjedelnici. V (leno-
• začeli stavkati delavci v ladie-;lnici Ausaldo. kjer grade laški dre-inotight   Giulio   Cesare . Število
ivkuiočih znaš.t okroglo 2«'!00. — -tavka se je pričela, ker ni hotelo idjetje odpustiti nekega skrajno si-»vegn in nepriljubljenega paznika.
Velik požar — glubonemec po-galec. V Szekszardu je pogorelo 12 Š in več gospodarskih poslopij. Po-obnosti o požaru še niso znane, tu-
za število žrtev se Še ne ve. Go-ivo pa je, da je zanetil ogenj iz obnosti poletni gluhonemi sin ne-?ga tamošnjega kmeta. Požigalec
zločin priznal in izjavil, da je za-vu< iz maščevanja, ker so ga režirali.
+ Dijaške demonstracije za Črno »ro v Milanu. V petek popoldne se zbralo v Vtjlanu okrog 300 laških lakov, ki so priredili po mestu de-onstracijski obhod. Nosili so v rn-ah črnogorske zastavice in klicali >:   Živel črnogorski kralj! Polici-je bila popolnoma mirna in jih ie ustila pri miru. ker niso razgrajali. I lijakom  je sledila velika množica prebivalstva, ki se   je vedno bolj množila in viharno pozdravljala demonstrante. Demonstranti so šli nato ed poslopje črnogorskega konzu-. kjer so vnovič klicali: »Živela Crna gora!" Na balkonu se je poka-črnogorski konzul s svojimi tunk-ionarji in se je demonstrantom za-;:!:! za ovacije. Nato so se demon-iranti mirno razšli.
* Pomorski razbojniki. Kot sko-neverjctno,  razbojniškim romali slično, čitamo sledeče poročilo
igleškega kapitana »Tajona«, ki je iplul iz Ksikijanga v Hongkong. — Kapitan poroča: Pri izlivu reke so -išli na parnik dobro oboroženi po-orski roparji, preoblečeni kot potki. Roparji so zavratno umorili kr-niarja, zvezali mornarje in ustavili nik. I jeli in zvezali so tudi mene, -ga častnika in enega inženirja, ^ato so napadli potnike in jih oropa-Pri tem so štiri umorili, več pa so lili. Nato so pobegnili s parnika. ()diiesli so precejšen plen. Napad je MI tako nenaden, da je bilo nemogoče ubraniti   Kapitan se  je nato sti! vezi, razvezal ostale in od-lul v Hongkong, kjer je naznanil za-uevu kitajskim oblastim. Umorjeni in ranjeni potniki so sami Kitajci. Tudi krmar je bil Kitajec.
* Nemški zrakoplov zajet na francoskem. Nemški zrakoplov »Zeppelinc, katerega namerava prevzeti nemška vojna uprava, je povodom svoje poskušnje vožnje, katere
se je udeležil nemški kapitan Glund in trije nemški častniki v spremstvu moštva Zeppelinove družbe, je zašel na francosko ozemlje in se spustil na tla pri Lunevillu. Nemški zrakoplovci so baje šele takrat zapazili, da so na francoskem ozemlju. Prebivalci so hoteli zrakoplovce napasti, ko so jih spoznali, da so Nemci, češ, da so vohuni. Pravočasno je posegla vmes francoska vojaška oblast, ki je preprečila neprilike in zaplenila začasno nemški zrakoplov. Uvedli so strogo preiskavo, ki je dognala, da je zrakoplov res izgubil smer in da je bil le na poskušnji vožnji glede prevzetja od vojne uprave. Po izvršeni preiskavi so poslali nemške Častnike v avtomobilu v spremstvu francoskega viadnega komisarja na mejo, zrakoplovu pa so dovolili, da je vzel bencin in odplul zopet proti Nemčiji. — Zrakoplov je drugi dan popoldne zopet pristal v Metzu. — Nemški Častniki so se izrekli zelo pohvalno o kulantnem in kavalirskem nastopu francoskih častnikov in drugih oblastvenih zastopnikov.
* Kako inserlrajo ameriški trgovski zavodi. Velike uspehe, ki jih dosegajo ameriški trgovski zavodi, povzroča predvsem, kakor trdi narodni gospodar N. DeKvare, inserira-nje. Zanimive so nekatere številke, iz katerih si je mogoče predstavljati, koliko izdajo te tvrdke insefate. Ne\v\ orški dnevniki so dobili v preteklem letu od največjega trgovsL"r:ga zavoda Siegel Sooper in Co. za celoletni inserat 2 milijona, od tvrdke VVannemacker 2 in pol milijona dolarjev. Tvrdka Macv in Co. je dala v enem 1 ;tu za inseriranje v enem listu 3 in pol milijona dolarjev. Ta tvrdka je imela letnega prometa 300 milijonov dolarjev in 10 milijonov čistega dobička. Torej so se izplačali tudi ti izdatki za inseriranje. Velike tvrdke imajo posebne oddelke, kjer je nameščeno po več oseb, ki sestavljajo reklame. Pri tvrdki VVanne-macker je nameščenih za reklamo 1200 oseb in razen tega razpisuje tvrdka še posebne nagrade za najboljše reklamne načrte. Reklama igra v ameriški trgovini veliko vlogo, iz česar se da pojasniti tudi velika popularnost ameriških trgovin in pa ogromni prometi, ki jih izkazujejo knjige teh tvrdk.
* Nemški cesar in njegov najemnik. Nemški cesar Viljem je, kakoi
no, razžalil najemnika svojega p sestva Rehberka s tem. da ga je
iČil v pruskem poljedelskem svetu kot najslabšega gospodarja. Poljedelski svet je molčal. Niso pa mol-- kmetje iz okolice cesarjevega sestva. Protestirali so proti razžalitvam in njihov odpor je izzval po celi Nemčiji pravcat vihar — proti cesarjevim zaupnikom. Će informirajo   tako   slabo   cesarja o njegovih
bnih razmerah, kako ga šele informirajo o drugih stvareh? In tako je bil cesar, hočeš nočeš, prisiljen, da je skušal stvar poravnati. Cesar je prosil poljedelski svet in barona Oldenburga, naj posredujeta. Ker pa so ti prepočasno posredovali, se je
tr sani zavzel za stvar. Njegovi zastopniki iz osebne cesarjeve kabi-netne pisarne so prosili najemnika Solista, naj določi, kje bi se mogli ž njim pogajati. Sohst pa je zavrnil - : : o pogajanje ter imenoval za zastopnika svojega brata. Tem so
a rje vi zastopniki sporočili, da je :esar pripravljen, dati Sohstu zado-
ije. V pismu hoče izjaviti, da obžaluje razžalitev in da bi je ne storil,
bi ne bil slabo informiran. Nadalje so Sohstu ponudili odlikovanje, in si-
red, ali pa kak častni naslov. Nato ie proglasil Sohst, da smatra to zadoščenje za zadostno in da je pripravljen, pogajati se o odstopu posestva Rehberga. Sohstu so za ta odstop plačali iz cesarjeve privatne blagajne 120.000 mark, obenem pa so tudi obračunali s cesarjevimi informatorji. Višjemu ravnatelju pl. Etz-dorfu, ki je bil v tej aferi glavni krivec, so svetovali, naj pravočasno prosi za vpokojitev in naj se umakne v privatno življenje.
* Bele sužnje v Novem Jorku. Pisatelj S. H. London je po naročilu zvezne vlade natančno preiskal trgovino z dekleti v Novem Jorku. Njegova razkritja zbujajo največjo pozornost po vsej Ameriki. Iz njegovega poročila je razvidno, da zaslužijo trgovci z dekleti na leto okolo 288 milijonov kron. Število belih suženj v Novem Jorku ceni London na 265 tisoč. O kupčiji z dekleti piše: »Dekleta prodajajo kakor blago na dražbi. Kupci so posestniki dvomljivih hiš, ki si ogledajo »blago« in nato drug drugega prekašajo v cenah. Ako bi občinstvo poznalo vsa strahotna dejstva te kupčije, tedaj bi splošna ogorčenost na mah odpravila to pego naše civilizacije. 59 odstotkov vseh deklet, ki izginejo v Novem Jorku in ki jih označuje policija, da so se izgubila, postanejo žrtve trgovcev z dekleti. V Novem Jorku samem je več belih suženj, kakor v vseh ostalih ameriških državah sku-
kaj. Ena bela sužnja pridobi gospodarju na leto okolo 12 tisoč kron, v drugih delih Zedinjenih držav pa okolo 24 tisoč kron. Na stotine deklet in žen privažajo iz inozemstva in dobiček od njih je tako velik, da jim plačujejo trgovci vožnjo v 1. ali 2. razredu, ker s tem se tudi izognejo v(5em težkočam pri izkrcanju. Slične razmere so tudi v Evropi, a policija sama je brezmočna proti tem razmeram.«
* Zakaj se ljudje v življenju tolika trudijo in zakaj jih samo tako malo pride do resničnega užitka življenja? — Ker skoro veČina ljudi nima pravilnega telesnega odvajanja! Da to kronično motenje presnavljanja odstranimo, je slej ko prej najboljša staropreizkušena Franc Jožefova grenčica, ki izvira iz slovitih budan-skih Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev, nima v sebi škodljivih sestavin in tudi ob daljši rabi milo in brez bolečin redno izpraznuje telo. Zraven še pride, da se ta rudninska voda prav prijetno in lahko da uživati. Priporočena je od zdravnikov r pr. Bainberger, Braun, Breiskv, Krafft-Ebing, Mevnert, Oser, Schauta in še od mnogih drugih zastopnikov dunajske medicinske šole! — Franc Jožefova grenčica se dobiva po lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. Kjer se ne dobi, se obrnite na razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budapešti
Gospodarstvo.
C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog dne 31. marca 1913   69,764.755 K.
— C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Občni zbor tega zavoda, ki se je vršil dne 4. t. m. je odobril predloge upravnega sveta ter sklenil od čistega dobička 20,377.856 K 53 v izplačati za poslovno leto 1912 dividendo po 33 K za vsako delnico, dalje vložiti 1,000.000 K, v splošni rezervni zaklad, 600.000 K v pokojninski fond ter končno prenesti 2,334.00 K na račun dobička in izgube tekočega leta. Lastni in tuji denarji, nahajajoči se koncem leta 1912 v upravi tega zavoda, znašajo 1195 milijonov kron proti 1167 milijonov koncem ieta 1911, so se tedaj zopet znatno pomnožili. Kakor je iz opatice razvidno, so se naložila nova sredstva vse-skoz v takoj razpoložnih aktivah, da si je tako zavod ohranil polno likvidnost kljub izvanrednim zahtevam, ki so se stavile napram temu vodilnemu bančnemu zavodu od vseli strani. (1213)
Poslano.*)
Odprto pismo gosp. dr. Mihaelu Rostoharju.
Zavedal sem se dolžnosti, da je treba odgovoriti na Rostoharjev članek / -Union« »Zur Erneuerung des Illvrismus bei den Slovcenen« v istem časopisu, v katerem je bil objavljen. Praška »Union« je prinesla dne 30. marca članek, ki je ožigosal smer in tendenco Rostoharjevih izvajam v istem smislu, kakor je to storila slovenska javnost sploh. To je dokaz, da se ne skrivam za uredništva, članek v »Union« ni bil anonimen, ampak podpisal sem ga s svojim celim imenom.
Na vsak način je fatalno naključje, da ne obsojam samo jaz praškega žurnalista, ampak tudi slovenska inteligenca, slovensko javno mnenje, ves slovenski narod. Pa Rostohar v svoji zaslepljenosti vidi samo mene, ne vidi pa slovenske javnosti, ne vidi slovenske inteligence, ki ga obtožuje, ki mu očita več. ki ga obsoja bolj nego jaz. Naj vpraša svoje znance, naj vpraša dr. Ilešiča, vsi mu bodo dali isti uničujoči odgovor. Ali mu ni očitala mirna »Edinost« v 88. št., v članku, ki je bii napisan v uredništvu, denunciacijo? Kar se pa tiče goriške »Soče«, moram poudarjati, da se povsem strinjam s tem, kar je pisala. Pričakujemo z vso gotovostjo, da Rostohar pozove one časnike, ki so pisali, kakor »Soča«, pred poroto. Nadejamo se tudi, da izpolni svojo obljubo in toži »Sočo«.
Konstatirati moram, da se Rostohar umika na celi črti. Sklicuje se na »nemške, poljske in češke liste«, ki imenujejo novoilirstvo »veliko-srbsko propagando«, dasi jih ne citira. V svojem članku je pa nanizal misli na tak način, da ga na Slovenskem nikdo ni drugače razumel. V Rostoharjevem »Unionovem« članku tudi ni nikjer povedano, da konstatira R. samo to, kar Fran Ilešič, Bogumil Vošnjak in Aleš Ušeničnik zastopajo, temveč avtorjeva izvajanja so povsem samostojna. Nima po-
* Za vsebino teg« spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa.
guma, da bi vzdržal to, kar je pisal, ampak trdi, da je skušal samo »informirati neslovensko avstrijsko javnost«, to je pač vlado, kakor je tudi to razumel »Grazer Tagblatt« v svoji 84. številki. Lepe informatorje imamo!
Komično je, da hoče sedaj Rostohar a tout prix postati »veleizdajnik«, seve je to prav komodno vele-izdajstvo, saj mu dela družbo S. L. S. in hrvaški pravaši. Da pa vzbuja njegov članek povsem druge idejne asociacije, o tem ne dvomi slovenska inteligenca in slovenska javnost.
Praski žurnalist očita drugim, da nimajo poguma, sam je pa najbolj strahopeten. Očita mi v taki obliki, da mu ne morem do živega, stvari, ki so izmišljene, vporabljajoč izraze kakor »zatrjuje se«, »govori se«.
Izjavljam, da nisem bil nikdar sotrudnik »Preporoda« in da je neresnica, da sem »avtor anonimnega pamfleta« jugoslovanstvo in Rosto-harijade. Neresnica je. ako se trdi, da je »on Vošnjak svoj čas informiral katoliške kroge v Ljubljani v tem smislu, češ, da sem le vsled protekcije postal docent.« Neresnica je. da sem : inspirator neosnovanih napadov« na »Napredno Misel«, ki jo že pol leta ne čitani. Na albanske članke »N. M.« so me opozarjali prijatelji cb času, ko je razpravljalo slovensko časopisje že zdavnej o Rostoharjevih političnih modrostih.
Smatram Rostoharja za justifi-ciranega. Justificiralo ga je slovensko javno mnenje, slovenska inteligenca, reči smemo ves slovenski narod. Zdi se mi odslej odveč, da bi se z njim prerekal.
Gorica, 31. marca 1913. (1234) Dr. Bogumil Vošnjak.
Objava.*)
Ker me slavno občinstvo neprestano vprašuje, zakaj sem dal odstraniti table s tramvajskih vozov, dajem sledečo izjavo:
Odkar je električna železnica v prometu, sem imel vsa leta do 31. marca t. 1. 28 tabel na tramvajskih vozovih in plačal letno K 500*—. Od 1. aprila je prevzel reklamo neki agent iz Trsta, ki zahteva za vsako tablo K 220*—, kar bi znašalo letno K 6160*—.
Radi tega sem se odločil, da bodem namesto reklame na tramvaju cenjenemu občinstvu za pomlad in poletje prodajal blago 20% ceneje, kakor dosedaj. 1237 Zato opozarjani velespoštovane odjemalce iz mesta in z dežele, da naj to izredno priliko uporabijo in si preskrbijo obleko edino pri meni, kjer dobi vsak največjo izbiro najmoder-j nejših damskih in moških oblek.
I Angleško skladišče oblek
j 0B Bernatovič
i Ljubljana, Mestni trg 5.
* Za vsebino tega spira je nrednišvvo odgovorno le toliko,  kolikor določa zakon.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali,
za »Ciril - Metodovo družbo« Jernej Fabjan blagajnik C. M. pod. v Ložu 41 K 20 v., nabrano na fantovščini g. Milana Laha c. kr. poštarja v Ložu v gostilni „Peče" v Starem trgu dne 23. marca letos, Jos. Kramar z Dunaja 10 K, mesto venca na krsto umrlemu bratu Tomažu Zavbiju iz Zg. Tuhinja št. 25 in Anton Švigelj odvetnik v Ljubljani 30 K, iz kazenske preiskave Katarine Peternel, Uršule Furlan in Marije Furlan iz Vir-loga proti Francu, Gašperju, Mariji, Uršuli in Antonu Langerholc. Skupaj 81 kron 20 vin.
za „Rdeči križ balkanskih držav" Ivan Benedičič nadučit. v Ško-cijanu na Dolenjskem 32 kron, kot zbirko Škocijancev.
za „Stavbi sklad ljubljanskega Sokola" Vojteh Suwa iz Šiške ob slovesu od dragih mu prijateljev 20 K in Janko Rohrman dobljeno stavo s Kavčnikom 1 K. Skupaj 21 K. '
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. aprila: Ivan Loboda, Kat. tiskovnega društva uslužbenec, 33 let, Poljanska cesta 30. — Ivan Dovč, rejenec, 3 mesece, Streliška ulica 15.
Dne 5. aprila: Sestra Klotilda Božič, usmiljenka, 31 let, Radeckega cesta 9.
V deželni bolnici:
Dne 3. aprila: Franc Tominec, dninar, 32 let. *
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar« Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Za prebivalce mest, uradnike iUU
Proti težkočam prebavljanja in vsein nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „MoU-ov Seldlltz prašek," ker vpliva na prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. SkaUjica velja* 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. V lekarnah na dežeH je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 33
r
3
zlati nauki
za zdravje želodca!
Kdor s „FL0RIAN oma se krepča, Zmeraj dober tek ima!
Če želodec godrnja.
Pij MFL0RIAN-a", pa neha!
Ni otožen, ni bolan, Ta, ki vživa
Postavno varovano.
Mcteorologlene poročilo,
Višina nad morjem 306*2
Srednji zračni tJak 739 m-£
-     čas   S'anje   2« I
~   opazo-     h    I %   Vetrovi Nebo
5.
2.pop. 7337 9. zv. 734-2
15-8 J sr. ssazh. del. jasno 101 I si. jug  pol oblač.
7. zj.   7327     7-6 si. jvzhod oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 105', norm. 7'5°. Padavina v 24 urah 00 m*n.
Borzna pomočila«
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani",
4% .'•2-
3a'a2bent nscJt-J!.
majeva renta .... a srebrna renta .... avstr. kronska renta . .
4°/o ogr.......
4° o kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke .
SveAke.
Srečke Iz !. 1860       . . i,    ,» i» 1864 . .  • .
„ Uske ......
u    zemeljske I. izdaje
u                 II-    it •
„ ogrske hlpotečne . . „    dun. komunalne
avstr. kreditne . . .
„    ljubljanske  .  . , .
„    avstr. rdeč. križa . .
m    ogr.    n     »i • •
i,   bazilika   .  .  ; . .
iurlke ......
.  ...  . .
a . ... • ■ •      •       .      .     S .
nefnio«.
Ljubljanske kreditne banke Avstt. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alplne-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke.   . .
Valate.
Ceklnl.....i ,
Marke Franki Lire . RublJI.
Žitno oene v Budimpeftti«
Dne 5 aprila 1913. Termin.
Pšenica za april 1913   . . za 50 kg U'14
Pšenica za maj 1913 .   . . za 50 kg 1V31
Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 1188
R2 za april 1913   .... za 50 kg 957
Rž za oktober 1913 . . . za 50 kg 960
Oves za april 1913   .  . . za 50 kg 973
Oves za oktober 1913  . . za 50 kg  8 69
Koruza za mai 1913 .   . . za 50 kg 7*72
Koruza za julij 1913 .  . . za 50 kg 793
5 aprila 1913	
. Denarni	Bia^Ofo
1 83-15	8335
86 40	86 60
S3 25	83 45
82-20	82*40
>	94*50
87'—	88 —
448 —	460 —
614 —	656 —
293 —	305 —
280 —	292 —
252-50	264-50
23750	247*50
477-—	489 —
482-—	494 —
6250	67 50
52 —	56 —
3225	36 25
2710	3110
225-50	228*50
418 —	420 —
63550	636*50
51825	519 25
11675	117 75
704-50	705*50
1026-	1027 —
360—	363 —
266-25	267 25
11*41	11*46
117-90*	118*10
95-60	95*75
1  93 80	94-1
253-50	254 50
Opozarja se
na novo
sl. občinstvo
1249
izložbo v ItiesliD v Zvezdi
\\ priznane Cotografska tvrtka a
$vg. |ertho!8a v Sodni ulica 11.
Izloženi ae portreti v sedaaiosi! ofSgow|alo*i tehniki, ki mkaja = največje »snimanje« =
Ponehale bodo m kritike o Colstovrtki slatini— Kadilci!
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo.
ako
kislim
jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nels ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je naSel in spojil nov, močno ogljikovokisli pritok. Sedaj lahko tekmuje Tolstovržka slatina z vsemi najboljšim ni vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus. Naročite In prepričale se. Zaboj s 25 steklenicami velja le S kron. Razpošilja se v s/s /, V2 / in IV2 / steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj :a franko. — Tolstovrško naročajo odlični zdravniki za se in svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna ===== osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higieničnih razstavah. — Del čistega dobička gre * narodne namene. — Naroča se pri podjetju Tolstovrftke slatine, posta (hištanj, Koroško. —
NAJODUCNEJSA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI
Clh KR DVORNA IN KO/AORNfl POBflUlTEgfl USTANOVLJENO 1743
Visoko, moderno podobo, lepoto liaij, udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
(Originalno amerokan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. OHV   Za vsak kos se jamči. ~JEHH
Edina zaiotja v LJubljani:
Josipina Podkrajšek,
LfsMfa*ta, Čevljarska nI. 2.
Priporoča tudi veiiko zalego higien. perila Jagrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
Najceneje
3003
8
nove si
•S «r
zopon
imoreznlc
JlVb
ose drete \
in vss druge
piteMi strog
ter
železnino
ponujata
Karo! Kavšeka nasl.
Schueider&Meroifšek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana Dunajska cesta 16 Ljubljana
k zamudite zahtevati tEnik!
Ke zamudite zahtevati cenik!
1 Franc Furlan
naslednik Faschingovs vdove
ključavničarstvo
In
9
zaloga štedilnikov
535
se nahaja:
Ambrožev kg štev. 9.
Najbolje za zoba
Dre, verižice, libaRl prstani, riesii. zapestnice itd. lil
Edina zaloga ur z lastno znamko
^ / ItejstareiSa nsmača tirita
Lat km
/ iiieiii in trpet. /mm. Vlaltava d. 3.
m     Ceniki zastonj, s:
iripavosiš, kataru in zašle zenju, krčnemu in oslovske mu kašlju, nego slastne
i!
prsss© karamele
s „tremi jelkami",
not. poverjenih izpričeval od zdravnikov in zasebnikov za-lamčuje gotov uspeh. Izredno prijetni š65        in slastni bonboni. £av*tek 20 in 40 vin., skattfa 60 v. Prodaja |ih v Ljubljani:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarna. Rih. Sušnik, lekarna. Dr. G. Piccoli, lekarna. Deželna lekarna Mr. Ph. And Bohinc, lekarna pri kroni. Mr. Ph. Jos. Čizmar, lekarna. AnL Kane, drogerija. B. Cvaaćara. drogerija „Adrija". Dnniel Pire, lekarna Idrija. .1. Bergmann, lekarna. Novo mesto. C Andrijančič, lekarna. Novo mesto. Jut Hus, lekarna pri .Mar. P. Vi-
Eava. Mi an Wacha. lekarna, .Metlika. A. Ro-lek. lekarna, Radovjjica. Hinko Brilli, lekarna. Litija. Karel Savnik, lekarna pri .Sv Trojici". Kranj. Fr. Bacrarcich, lek., Postojna. Jos. Močnik, lekarna, Kamnik. E. Burdvcii, lekarna v Šk. Loki. Mg. Ph. B. Lavicka, lekarna. Tržič. Ph. Mr. E. Koželj, lekarna, Jesenice. V. Arko, trgovec, Senožeče Jos. Rudolt. dro«. Lilija. J. Kandular, tre Mengeš. Jos. Ancik, lekarna v Ribnci. I R. Hočevar, lek. na Vrhniki
m
Modni salon
Stuchly -
ŽIDOVSKA "CJLICA
naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlih
iDialskit ifl laittll modelov kakor naivotio zalogo ipoiiaili n.
Žalni kSobuki vadno v zaloga.
Popravila se točno izvršujejo.      1969      Cene brez konkurence I
Konfekcijska trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
§1   ■■■ m%m 5 ge ee gi HSBSBitmHi
priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih
iomladansblh obla&l
Strogo solidna postrežba. Najnižje, siaSne cene
::::::::   llustrovani ceniki na razpolago.
F. P. VIDIC & KOMP., LJUBLJANA
: tovarna zarezanih strežnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno larezani
sf resnik-zakrivac
%/%
::  s poševno obrezo in priveznim nastavkom. ::
navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!    Jf 5
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Zgodovinske maskerade.
Priletni gospodje, ki obiskujejo v velikih mestih maskerade, navadno težilo, da propadajo te priredbe in da niso nič kot blede sence nekda-nfih zabav tega značaja. Morda imajo prav. ali če tudi maskerade prorada jo, trajno to ne bo, prej ali pozneje pride čas, ko bodo zopet zavladale in zopet postale za družabno življenje to, kar so bile nekdaj. Zgodovina maskerad nam priča, da je časom propadanja vedno sledil čas novega procvita.
Krinke so izumili stari Grki, a —- glej — maskerad niso poznali. Krinko so rabili samo za gledališke namene. £ele stari Rimljani so upe-Ijaii maskerade in te so se kmalu ze-lo priljubile. V času saturnalij so se na prav posebno slavnostni način obhajale. Med slavnostjo, ki je na koncu trajala tri dni, od 17. do 19. decembra, je vladala v Rimu najpopolnejša svoboda: jetnikom so odvzeli verige, sužnjem so stregli njih gospodarji, pri bogataših je lahko vsak jedel in pil kolikor je hotel itd. itd.
Na Italijanskem so se maskerade ohranile izza starorimskih časov in sicer so bile tako priljubljene, kakor nobena druga družabna prireditev. Nikjer drugje niso tako gojili maskerad, kakor na Italijanskem in nikjer ni bila maskeradna razposajenost tako velika, kakor v tej deželi. Razposajenost je bila navadna že pri starorimskih maskeradeh, saj se je celo cesar Neron masku an klatil po mestu, zasmehoval senatorje in nadlegoval ženske, ki jih je srečava!. Pozneje je postala ta razposajenost se hujša in je bila najbrž glavni vzrok, da so začele maskerade propadati.
!>e!e veselje in sijaj, razkošje in uživanje ljubeči italijanski knezi re-nezančne dobe so maskerade zopet poživili. Prirejali so krasne obhode mask po ulicah in sijajne maskerade. Naj hoj je zaslovel beneški karneval in poleg  njega rimski.  Naravno je
ač, da je karnevalsko početje sčasoma zopet prekoračilo meje dopust-nega. Zlasti v Benetkah se je udoma-čMa navada, da so se maske shajale v — samostanskih sprejemnicah in uganjale z menihi in nunicami časih prav čudne šale . V Benetkah je v muzeju Correr videti sliko Pietra j.oMghiia. ki predočuje tak samostanski prizor — seveda še hudo ideali-
■ ran. Predstojnica samostana > Santa Croce Evfeniia Giustiniani je po :!;>lgem prizadevanju dosegla, da je 1 il narejen konec karnevalskim škandalom v beneških samostanih. Za to ?aslugo jo je cerkev uvrstila med ^vernice.
V Rimu ni bilo tako hudo, kakor v okvarjenih Benetkah, vendar so si tuui tam v karnevalskih dnevih marsikaj dovolili. Takrat, ko je bilo prišlo dekoletiranje v modo, so ♦ »dlične rimske dame več kot silno dekoletirane pa s krinko na obrazu T r majale celo v cerkev. Papež Ino-cencij IX. je v posebnem pastirskem pismu 1. 1683. zagrozil s hudimi kanonskimi kaznimi vsem ženskam, ki hi prišle s krinkami na obrazih v cerkev. V privatnih hišah in na piesih pa so se maskirane dame do skrajnosti dekoltirane še vedno rade shajale.
Maskerade. ki so jih gojili na dvorih italijanskih knezov in pozneje na dvoru francoskega kralja, kamor jih je upeljala Katarina de Medi-cis. niso imele vedno enakega značaju.
Najhujše vrste so bile tiste mu-- :t rade, na katerih sc igrale »kva-drile« imenovane skupine prvo vlo-^rff. Te skupine so bile deležne največje svobode — zgodilo se je večkrat, da so prav odlične dame nas;o-piie popolnoma gole le s krinko na / hrazu. Na maskeradi, ki jo je priredila vojvodinja Berrv v januarju leta 1 )3. v Parizu, je kralj Karel sam nastopil kot voditelj posebne skupine, predstavljajoče petnajst divjakov. Ti divjaki so imeli na sebi le nekaj per-to perje se je unelo in kralj bi bil skoraj zgorel; dva njegova spremljevalca sta mu rešila življenje, a sta l pri tem tako opekla, da sta čez nekaj dni umrla.
V zgodovini maskerad slovi zelo kvadrila >-čarovnikov<, ki jo je vodil kr; 1 Henrik IV. in glede katere pra-
kroiisti, da je bila ta skupina ne samo čudovito krasno in bogato dc-rirana, nego je tudi plesala zelo Karakteristične plese.
Ma'kcrade so zadobile večji ali poetičnejši pomen, ko so vpeljali vpnzarjanjc basni in zgodovinskih prizorov. Bili so to nekaki kostumi-rani baleti in mnogo pesnikov in sbenikov se jim je posvetilo z velikim uspehom.
Končno so se iz teh maskerad razvile nekake operetne predstave; na mesto plesa je stopijo petje.
Maskerade so prišle, kakor rečeno iz Italije na Francosko, s Francoskega pa na Nsmško in na Angleško. Velikaši, ljubeči luksus in zabavo, so veliko žrtvovali za take priredbe. Kralj Henrik IV. je v 21. letih svojega vladanja (od 1589 do 1610) da! vprizoriti 80 velikih baletov, kar ga je ogromno mnogo veljalo, in je vrh tega priredil še brez števila drugih maskiranih in nemaskiranih plesov.
(Konec prihodnjič.)
'Nežni,slabotni otroci
se kmalu popravijo, ako nekaj Časa redno dobivajo ribje c'je Scottova emulzija. Dosti bolj slastna in užitna kakor navadno ribje olje, jo ponavadi radi uživajo, je lahko prebavna ter hitrega učinka. Scottova emulzija pospešuje nastanek trdega mesa ter razvijanje mišic in kosti. Vsled splošnega ojačenja otroci kmalu začno kazati več veselja do življevja in že v kratkem času bodo začeli veselo skakati. Scottova emulzija, pri kateri je redilna vrednost še povišana z mineralnimi dodatki, je nedvomno na prvem mestu, biti pa mora pristna Scottova emulzija.
Cena originalni steklenici 2 K 50 v.  Dobiva se po ||
vseh lekarnah. Proti vpošiljatvl 50 v v pismenih znamkah I dobite od tvrđke SCOTT & BOWNE d. z o. z. na Dunaju *%. skiicevaje se na caš Ust enkratno vpošiljatev poiz* kušnje od kake lekarne. jj
Ugodni tsspehi, ki so jih pri vpo-
rabi praškega domačega mazila vsa dolga leta dosezali, so temu mazilu zagotovili trajno mesto med doma rabljenimi in porabnimi zdravilnimi sredstvi. Njega bolezni tolažeči, hladeči ter razkužujoči učinek pripo-znavajo pri vseh vrstah ranitev, večkrat je pa imelo to mazilo za posledico presenetljive uspehe ter je izdelovalcu B. Fragnerju, lekarnarju in c. in kr. dvornemu dobavitelju, po vsem svetu pridobilo najboljši sloves. Dobiva se po vseh tukajšnjih lekarnah. VI b
Izborno varstveno sredstvo
naravna
alkalfcna kislina
i proti vsem
infekcijskim
boleznim ;
izvira iz čiste
granitne skale.
Pri mnogih epidemijah sijajno preizkušeno. Zaloge v Ljubljani: Mihael Kastoer, Peter Lasscik in i Šaraban
najfinejših \
4
angleških \ kosiisniov, g? /        paletotov, ( / franc. toalet itd. \
- - - -       - - *- "
14* A
l
Proti
le inii
izborno deluje dobro znana
antiseptična
22
Meliissne ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Besljeva cesta štev. 1
poleg Franc Joželovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jut. železnice, c.kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Meiusine-ustna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-nsiue zobne vode, katera je neprekosljivj sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja  neprijetno   sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kauriuović, kr. pošte meštar
A. KUNST
LJubljana
Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
Vsakršna naroČila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Pozor! Pozor!
Dobro 'ilago se samo hvalil
Kupite le dober glasovir in ne
dajte se begati po kričeči reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hvalijo, da dosežejo večji dobiček. Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo po nizki cent prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instrumentov. Uglasevanje ter popravila vseh sistemov izvršujem solidno in računam ceno.
koncesijsnirani uglaSevalsc in trgovec glasorirjei v Ljubljani, Poljanska c. 13.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
----- -  krasno opremljene -------
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-s: ščine, že obrabljene vozove in ss ———   konjske oprave. ————
nj^iu® nimfu mu
i
i
Mi 1 silim!
Zastonj
'lobi vsak 1 pio^ r čo in   20C igel. ako naenkrat na-:: roči 6 plošč.
: i^asto jrx J Z
dobt vsakdo l album iti 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej
tndi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Junrbo idr.
Preprodajalci dobijo popust.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana« Stari trg 9.
finih
ročnih del
TOHI JAGER
t LJubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
	Tambur iranje		
1 Montiranje :-:			t
1		Plisiranje :-: :-:	
			
Vrnitev od vojakov.
»Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega sina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe žolč in sline, ki se le teko ločijo. Po zajtrku ga zapusti kašelj. Poleg tega Je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši niso nikoli kašljali; v svoji družini nima nobenega, ki bi bil bo an na prsih. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravela po vašem katranu, Vas prosim, da bi mi poslali steklenico istega zdravila. Ana Bdhme, Berlin, Schonhauser-AUee 14 I. a.
Lekarnar dobivši to pismo dne 10. septembra 1097., je takoj odposlal zaželjeno stekleničico. Nekaj tednov pozneje je pisala gospa Bdhme v novic: »21. novembra 1896. Gospod Guyot! Kakor je moj sin zavzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je nehal
dajati od Eebe sline in žolč, in ni kašljal skoro nič več. Moči je zopet dobil in ko je še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil popolnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna, in bala sem se že za njegovo življenje, ki mu je potrebno za njegov vsakdanji kruh.
Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno priporočiti tega zdravila vsem, ki trpe na plučih in na prsih. — Ana Bohme.«
V izogib tej strahoviti bolezni ni moči dosti priporočati, da pazimo na kašelj ali katar ali pa celo vnetje sepil ter da to zlo uničujemo takoj spočetka, da se ne izcini iz tega hujša bolezen.
Od sredstev proti obolelostim sopil spada med najstarejša in najpreizkuše-nejša katran in iz njega pridobljene snovi. Njih bakterije uničujoči zdravilni učinek pri kašlju, bronhialnem katarju, je že zdavnaj znan. Zatorf\) je bil to velik napredek, ko se je pred 30 leti posrečilo g. H. G u y o t u , slavnemu lekarnarju v Parizu, iznajti postopanje, kako se kotran v vodi topi.
Po tem postopanju napravljena koncentrirana kotranova raztoplina se dobiva po vseh lekarnah pod imenom »Gudron Guyot«. Ena ali dve kavni žlički na kozarec vode ali na kaki drugi pijači, ki jo običajno pijemo pri jedi zadošča, da imamo takoj uspešen kotranov preparat.
Te razredčene raztopim«? je treba redno in neprestano uživati pri vsiki jedi eden do tri kozarce. Zdravljenje stane torej nekako 10 vinarjev na dan.
V odstranitev pomot naj se natančno pazi na znamko. Goudron Guvctova nosi ime »Guyot« natiskano v velikih črkah v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere. 19, ru^ Jacob. Pariš.
Goudron-Guyot ima v litru 100 g naj-izvrstnejšega norveškega smrekovega kotran a,
Oni, ki se ne morejo privaditi katra-novemu okusu, ga lahko nadomestijo s krogljicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana, in katere zavzemajo 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva pastil Guyot je bela. in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom »Guyot«.
Zaloga: Maison Frere, IS. rue Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoli, Sušnik, U. pl. Trnkoczy, Ph Mr. Jos. čizmar in pri vseh priznanih lekarnah.
Pozor!
Pozor!
Drože (Praserm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčlne drože so za 50°/,» boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin. Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož 3627 v korist družbi sv. Cirila in JKetoda.
Stanovanje
s štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za majev termin.
Elizabetoa cesta štev. 5-
Priporoča se
VI VI
Ivan Stranich Poreč, Istra.
paslo, matisno štupo, suk gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne in otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON K0LENC,
Celje, iraška cesta 22. 3095
FRANC KOS
Ljubljana, Sodna ulica št. 3.
Specijelna mehanična
pletilns indostrlfa in trgovina
za površne in spodne jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje planini materijal i. 1.1
nadrobno in debelo Šivalni strofi od 70 E naprej, UBF"   pletilni stroj "^g
patent »Wederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 233
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom
TH9HCHEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, odpravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thymomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugih vrstah dušljivega kašlja, ■oo?" Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko ako se pošlje naprej 2-90 K. 3 steklenice ako denar naprej 7.— K. 10 steklenic ako
dena: nanrej za 20*— K.
Izdelovanje in glavna zaloga
Br Fragnerja lekarna
c. kr. dvorni dobavitelji ■   Praga III., št. 203. —
Pazite na ime izdelka, izdelovalca  in na varstveno znamko.
V Ljubljani v lekarnah. Jos. Mayr, cr. G. Piccoli in Jos. t\l laf.
Kolesarji!
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naroČite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, ii  dokler ne poznate naiih cen za leto 1913. it
Najboljši in "najcenejši nakup
pri tvrdki
Karel Čamernik & Ko.
LJubljana, Dunajska cesta štev. 9-12,
specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. — Mehanična delavniea in garaža.
621
64
39
12
Izdeluje m
1242
po zmernih cenah. Solidno delo.
Sv. Petra cesta štev. 43. Kupim dobro ohranjen
pianino
Naslov:
1248
Hikolai Loboda Mekinje, Kamnik.
za veliko delo
1193
sprejme takoj
delavnica, Mestni trg štev. 19.
Vtisnite al v spomin s   sliko In Ime s
cigaretnega papirja in stročnic
ker s ponaredbami hočejo konsumente zavajati. n
I
38 stavbnih parcel na razpolago, na novo reguliranem svetu v Zg. Šiški med drž. Celovško cesto in med drž. železnico, kar bode 15 minut oddaljeno od nameravanih drž. železniških delavnic v Šiški. Ugodna so imenovana stavbišča za delavske hišice. Več pove
Valentin Gregorc v Mengšu.
995
Hiša
na Brega za Savo pri Kranju
z gostilno in trgovino z mešanim bla-::  gom, vrtom, njivo in travnikom ::
se odda v najem ali pa tudi proda.
Kapitala je treba vsaj 1000 K za trgovino.
Več se izve pri Franc Lukežu, vin. trgovcu v Sranju št. 118. 1235
slovenskega, nemškega in ako mogoče laškega jezika zmožen,
svreime se v Specialno trg. platnene stroke v Gorici* (
Pismene ponudbe sprejme iz prijaznosti | _ —
tvrdka „Rosznann &  Tschurn" v    raj »31  nWAn9I  C2£% Ljubljani._1243   JW«L |ii IlUaJ SU
pod ugodnimi plačilnimi pogoji:
velike in manjše kmetije, mlini, . žage z vodno silo, gostilne, trgo-vine, hoteli, vile itd. ===
H delavnica
z električniu: obratom,  veliko zalogo lesa in na ugodnem prostoru,
se odda takoj v naejm.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.« 1232
Sprejme se takoj spreten • v
zahteva se, ia je trgovsko naobražen ter veŠčak r. odne manufakturne stroke. Prednost ima dotični, ki je vrhu slov. in nemščine Še lašČine vešč ter v mestu kondicioniral   —   Ponudbe  se posije
na tvrd Pregrad & Černetič, Gorica-
1238
Ilirska
Bistrica
Pojasnila pod A. B. na upravniŠtvo »Slov. Naroda« Za odgovor je priložiti znamke ter povedati, za kateri predmet, v kateri deželi in za kakšno ceno se zanima. 1239
Pozor kolesarje!
jfonesto K120 samo kron SO.
Franko na vsako postajo.
V reklamne namene razpošljem 200 novih svetovno znamenitih grsških dvokoles model 1912, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95-— s poštnino vred. Že rabljena kolesa cd K 40*— naprej. Nova Čvrsta guma po K 5'—, 6*—, 7'—, 8-—, zračne cevi po K 3'—, 4*—, 5"—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni delavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa napiačila K 20'—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko.
Srbo-hrvaško dopisovanje. 1069
Tvorniško skladišče dvokoles in šivalnih strojev A. Weissfoerg, Dunaj II. Untere Donausirasse št. 23.
Dobra eksistenca zagotovljena. Pojasnila daje županstvo. 1214
Ifdležne Kocine
na obrazu ali na rokah odstrmi v 5 minutah
Rixa
odstranjevat kocin.
y\ Zaj. neškodljivo, gotov
\' i uspeheh. PuŠica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
los. ir. i. Hix. laboratorij. Dunaj II. Berggasse 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane iri „Adrija".
najpreizkušenejše, najzaneslivejŠe in -~ :      -—    najcenejše —
:: fosforovo kislo gnojilo ::
za vse vrste zemlje dalje 41
aiDODiiakove, in kaiijevesolitrcire soperfosfate
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadr. in društva.
Samo snperfoslat
v ceni ni poskočil!!
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
Praga, Prikopv 17.
Jutri v nedeljo, 6. aprila 1913
velik koti
„Slovenske Filharmonije*
pod osebnim vodstvom kapelnika g. C. AL Hrazdlre.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 60 vinarjev.
Priznano izborna pijača in jed.
===== Se prijazno priporoča z vsem spoštovanjem ■
Jos. Schrey,
resta vraten
naznanja cenj. gostom da vsak dan igra
nova dunajska
elitna damska kapela
Začetek točno ob polu  9. uri zvečer.
Fran Krapoš.
Gb=n- »i-Q
Zaradi nesklepčnosti zadnjega občnega zbora se vrši v smislu § 35 zadružnih pravil
Posojilnice v Brežicah,
v sobotOf dne 12. aprila 1913. ob 8. uri zvočer v zadružni pisarni v Brežicah.
DNEVNI RED:
1) . Poročilo načelstva.
2) . Poročilo nadzorstva.
3) . Čitanje revizijskega poročila.
4) Odobrenje računa za 1. 1912.
5) . Razdelitev čistega dobička.
6) . Izprememba pravil.
7) . Volitev članov načelstva.
8) . Volitev Članov nadzorstva.
9) . Slučajnosti. Načelghr0.
Ž \
g Narodna i I knjigama S
v Ijubljani
Prešernova ulica štev. 7.
3   priporoča f
kanceliski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir
Kasete $ pisemskim papirjem.
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno aH z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
OBJemaln« knjlžke p0 £3** Zalaoga kisih zvezkov in risank. Zavitke za nra&e v vseh velikostih. -Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, ptTti, paresnikov, radirk,   kamenčkov t   tablic, g obio, črnila itd.
+*t -~
JarVe za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst, od najpreprostejših do najfinejših.
Ribami za slike ia dopisnice,
vezane v pili in v usnje,
-PottUskc knige. -
podobice za otroke. £eseni okvirfld za razglednice. Risata deske, trikotniki, palete.
i i
i l
I
I t
z dvema sobama, kuhinjo in shrambo
W za maj.
Pod Rožnikom št. 267 (Ceh).
1245
vseskozi zanesljivega sprejme dr. Jo-
sip Furlan, odvetnik v LJubljani, Miklošičeva cesta št. 18. 1224
v plačilne težkoče zašli
::     trgovci in industrijci ::
su m&
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod „Fili-alka LJubljana" na upravništvo ::   »Slovenskega Naroda«. ::
ia i dH
pripravna za gostilno ali trgovino, z vrtom in gozdi, se ugodno proda.
Več se izve pri Ivan Berčiču, agentura. Skofja Loka. 1057
Pasmena perutnina
in nje jajca za valjenje.
Cochin-China, Brahma, Langshan, Orpington rumene in bele, Ply-mouth Roks, rdeča Rhode Island, Houdan, pritlikavke itd. Cena plemena (1 petelin, 2 icokošH K 50—, eno jajce za valjenje 80 v. Peking, Avlesburv in Bisamenton oleme45— Jw> 60 K eno jajce za val-
jenje 100 do 150 vin. Brončasti in virginski snežnobeli purani, pleme K fiQ-—. eno jajce za valjenje 150 vin. Emdenske orjaške gosi pleme K 75'—, eno jajce za valjenje K 2'—. Lovni fazani (angleški) pleme K 35-—, eno jajce za valjenje K 1*—. Dalje velika zaloga igličevja in sicer: smreke, beli, črni Wey-moutov borovec, mecesen tid. 30—300 cm vis. komad 25—300 vin. Plotne rastline: akacije, gledičije (kristusov trn) 1—4 1. sadike za 1000 komadov 12—55 kron. Akacijeva in hrastova (Stieleiche) drevesca 250—400 cm vis. 1000 kom. 65—100 K, sadno drevje, lepotni grmi, lepotna in drevoredna drevesa, vrtnice itd Glavni cenovnik zastonj. Grofa Žige Batthvanvja graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. 1209
z večletno popolno trgovsko prakso in dobrim sigurnim nastopom,
išče   primerne službe«
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro „Merkur 1913" na upravništvo .Slovenskega Naroda".
nnovonje
iz 2 sob, kuhinje in  oddelkom vrta
se s 1. majem odda.
Poizve se v pisarni  Popovič, Blei-
weiscva cesta štev. 32. 1219
Spr*etn fs
1199
event.   prodajalka  z   večletno prakso
Cenj. ponudbe pod „Zanesljiva" na
upravništvo    »Slovenskega Naroda«.
Zlata kolajna na Dunaju 1922.
W^ slabostnim „ --možem
1241
takojšnja povrnitev  oslabelih moči, preizkušeno sredstvo, ki ne pušča Škodljivih posledic
Tablete Evaion.
Poizkušnja K 420, 1/2 kartona K 1C, Vi karton K 18. Samo pristne tablete Evaton imajo zanesljiv učinek. Zato ponaredbe odločno zavračajte in zahtevajte zbirko zdravniških izvidov. Tablete Evaton se dobivajo po vseh lekarnah,  kjer (ne,  se obrnite na
Markus-Apotheke na Dunaju 3/1.
Odlična tuzemska zavarovalnica za življenje išče
mladega uradnika
za potovanje po Štajerskem. Ozira se samo na prosilce, slovenščine zmožne v govrru in pisavi so sposobni za notranjo in zunanjo službo Ponudbe pod jiLebenstellung 15.305 F 245" na anočno ekspedicijo Jos. A. Kiemeich v
Gradcu, Sackstrasse 4-6. i21fj
Y prekrasnem, gozdovitem kraju Savinske doline
proda radi preselitve uradniška rodbina pod lastno ceno
davka pro
s 4 lepimi, velikimi sobami, 2 kuhinjama, svetle kleti, vsa udobnost, zelenjadni vrt, dvorišče za kokoši, 45 žlahtnih sadnih dreves in 8A orala sveta. Prilika za
lov in ribarstvo. Naslov: Schurarzmoier, St. Pavel pri Preboldu, Štafcrsko.
itaka mira kan progi
Lobes pri Piznji, Češko
priporoča svoje izvrstne izdelke vseh kavnih primesi v zabojčkih in zavitkih, posebno svojo specijalno znamko „Kaferol" kot popoln kavni nadomestek.
1847 Dobiva se povsod.
Dobiva se povsod.
Edini zastopnik za Kranjsko in Sp. Štajersko i
ROBERT WALLAND
Ljublj
64
9692^21^780662
44
8619
80
Jeseniške novice.
Ponesrečil se le v tovarni 381et-ni oženjeni delavec France Glavič. Delal je pri Martinovih pečeh ter se težko opekel. Prepeljali so ga v tovarniško bolnišnico; kljub težkim opeklinam bo okreval.
Zlobni klerikalni jeziki, osobito pa klerikalnih babnic, bobnajo po Savi, da se liberalci protivijo zidanju nove šole. Na take neumnosti bi bilo pač bolje, da ne odgovarjamo. Pripomnimo, da še nihče ni bil nikdai proti novi Šoli in tudi danes nihče temu ne nasprotuje, ker je osemraz-rednica za večne čase odbita; zahtevali so nekateri, da se šolski okoliš deli in da imajo Jesenice svojo in Sava svojo novo Šolo. Vidite, na-prednjaki zahtevajo celo dve novi soli! Vse to smo že opetovano pojasnili v »Naroda^ Sedaj pa konec čenčarij neumnih in zabitih babnic!
Na cesti je napadla Luketova žena posestnika in občana g. Alarke-ža, če je tudi on podpisal pritožbo radi nove šole. Gosp. Markeš ji je dobro zabrusil, čh mu je jako žal, da ni vedel o tej pritožbi, sicer bi jo podpisal z obema rokama!
Peter Rozman še vedno žuga naprednim gostilničarjem, češ, da do Že »skozi poslance preskrbe!«, da v liberalnih gostilnah ne bodo birtje in gostje kovali Jesenicam škodljive politike. Njegov terorizem postaja vedno nesramnejši, na prim. on kot nepoklican gost terorizira obiskovalce Ravhekarjeve gostilne, da je že več gostov radi njega izostalo. Naj ta naduti Peter le še malo počaka, mu 7.q poiščemo v paragrafih, da bo pomnil leto 1913. — Svetujemo mu, i aj pred svojo pekarijo nabije še to, kdo sme in kdo ne sme kupovati pri njem žemlje, kifelce in preste.
O sebi pravi Rozman, da je dovolj bogat. Ni cikla, pri klerikalcih je to mogoče, saj imajo svojo bando, šporkasov, teater, koristim, gostilno, šnopsarijo i:d. Dokaz temu je pač to, da ima že vsak načelnik kakšne klerikalne naprave svojo vilo na Savi, tako tudi Rozman Peter, jeseniški nhcinski svetovalec, tovarniški delavec, hišnik svojega posestva in »cu-kerpekar . Odkar je to postal, se mu ne poljubi drugega, kakor po gostilnah udrihati po liberalcih. Mož samo tega v svoji pijanosti ne pomisli, da taki surovi napadi stanejo stotake, koncem vsega je pa lahko — špeh-kamra.
Zgini! je po praznikih, a se zopet kmalu vrnil naš nadvse priljubljeni
raplan Kogej. Ker mu na Jesenicah močno ugaja, se je sprosil pri škofu, da sme ostati še tu pri svojih starih
:ostih. — Nas prav veseli, da ostane se tu. le to nas skrbi, kaj bodo Staro-ločani   rekli, ko ne bodo dobili tako
fejst fanta- za kaplana kot je Kogej. Te nesrečne Jesenice morajo res vse, kar je boljšega zase obdržati! Nevošljivci!
Ako se nahaja kak občinski od-1 ornik ali svetovalec v preiskavi radi kakega hudodelstva, kakor je sedaj baš Rozman Peter, tedaj nima pravice udeleževati se občinskih sej i. t. d. Opozarjamo na to župana, da se nahaja Peter* Rozman v preiskavi radi hudodelstva in radi tega ne sme hiti kot odbornik novzoč pri občinskih sejah.
se od poglavja do poglavja — naposled se vse konča dobro in na občno zadovoljstvo. Najlepše priporočilo te knjige je. Če rečemo, da je veleza-bavna. Cena 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., s pošto 10 vin. več.
Vse tu naznanjene knjige se do* bivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Prešernova Št. 7.
Zakaj naj bi se ne skušalo doseči olajšanje, kadar prične človeka nadlegovati draženje h kašlju, zaduženost in krčeviti kašelj, če imamj sredstvo, ki je dobro, okusno, zanesljivo in sigurno učinkujoče. To sredstvo je Thymomel Scillae iz lekarue Fragner v Pragi. Steklenica po 2 K 20 v se dobi skoraj v vsaki lekarni, pazi pa naj se strogo na ime preparata in ime izdelovalca. IV. b
Stohverckova   zlata čokolada.
Berlinska modna razstava, ki so se je močno udeleževale dame vseh krogov, je bila tako močno obiskovana, da so jo večkrat zaradi prena-polnjenja morali policijsko zapreti. Lahko si je torej misliti, da so pod takimi okolnostmi tam razstavljeni predmeti zbujali splošno občudovanje. Posebno pozornost pa je neoporečno zbujal paviljon Br. Stoli-werck, d. d. v Kelmorajnu, kjer se je točila Stoli\\ erekova zlata čokolada. In upravičena je bila ta pozornost, saj je imel paviljon in skodelice, ki so obsegale slauko pijačo, Stollvvercko-vc barve: vijoličasto z zlatom. Ako so torej razstavo zaradi prenapol-njenja policijsko zaprli, pa se je naval na Stoll\\ crkov pa\iljon s prijazno, hitro in spretno postrežbo v redu odstranil. Kdor je Siolhverekovo zlato čokolado samo enkrat poskusil, se ne bo čudil priljubljenosti tega izdelka. Firma Br. StolKverck na Dunaju je kakor znano sestrsko pod-
jetje kelmorajnske hiše, ki s svojimi podružnicami predstavlja največjo tvornico sveta sa čokoladno, ka-kaovo in sladkorno blago.
Solnčno zdravilišče
na Bledu 267 na Kranjskem, prekrasna gorska lega ob jeseni, •traoefe* riiao in dir no zdravljenje, vodno zdravljenje. Maj — oktober. Izvrstni zdravilni uspehi. 1073
RIKU
Ko ie pililo M pismo, lioba Mina.
sem takoj poslaia Ano, da ti prinese 10 škatljic s Favevimi pristnimi so-denskimi mineralnimi pastiljami. Danes so odšle s pošto in upam da se ti in otroci sedaj kmalu iznebite zlega katara. Pa naj ti bo tudi to v svarilo. Mi moramo, zlasti če imamo otroke, vedno imeti pri roki Fa^eve pristne sodenice, napravljene iz občinskih zdravilnih vrelcev, da se ubranimo hujših bolezni. Nadaljna znamenja pristnosti: uradno potrdilo županskega urada kopališča Soden na T. na belem kontrolnem pasu Škatljica stane K 125.
Sprelme n dobro izurjena
*r m      m m m
šivilja
pri g. Zeleznikar, Rimska c. 7. II.
1191
Stalni krajevni mili
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 20. 1197
1167
s pol leta. prakse
ište Mesta, te mogoče v kitinem večjem maslu.
Ponudbe na upravničtvo «Slov. Narx.
Naprodaj ]
prav dobro ohranjen pokrit kolcselj
za vprego 1 konja, 1 mecesnova pekovska truga, znotraj okovana s po-
cinkovano ploščo, kompletna gorko-vodovodna naprava s kotlom, več
valilnikOV, oskrbljenih z budilnikom
(Signali- Vorrichtung) 10 velikih železnih peči „Premier". 4 male železne peči, kurilniki za oklopna gnezda i. t. d.   Več se poizve pri:
Lidovik Ditrichu v Postojni.
Proda se radi slabih cestnih razmer
motor 4 HP
s priklopnim vozom K 250— 1203
Jcslp Moli mlj. Trbovlje it 1.
Po ugodnih pegofih se proda
na kraju, kjer je mnogo lesa ter tik železniške postaje ob močni stalni vodni sili
i'
VeČ pove 1090 R. Kunec, Sv. Jurij ob juž. žel., Štajersko.
zmožen v^eh strok, slov. in nemškega jezika, vojaščine prost, 1233 želi svoje mesto premeniti.
Cenj. vprašanja se prosijo pod jZlttO"
žen 100* poštnoležeče Brežice.
HePOdna-socijainB zveza (N. S. Z.) v Ljubljani.
Članski prispevki en podpore določene na občnem zboru dne 6. okt. 1912.
Vpisnina 50 v, — Knjižica 20 v.
Hnllžeunost.
Gospod Zabar. tiumoristično-satirične in resne sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi C a 1 c o. Cena 80 v, s pošto 10 v več.    Na Kranjskem so nastale v zadnjih letih take javne razmere, da ne razburjajo samo duhov, nego izzivajo tudi satirike. Pri-akujoČa knjižica obsega celo vrsto liČic, ki nam v zrcalu satirika kažejo labe strani v naši javnosti, nastale sled klerikalne strahovlade. Te sa-lire so deloma pisane z žgočo in pe-o ironijo, deloma   z dobrohotno šaljivostjo, med šegetavostjo in za-inehom pa je povedana tudi marsi-kaka zlata resnica. Vsebina je vse-skoz zanimiva, posneta iz resničnega življenja,   pripovedovanje pa živahno in zabavno, tako, da bo to ruijigo vsakdo čital z naslado in se m njej zabaval, marsikomu pa bo tudi odprla pogled za kulise. Priporočamo to knjigo, ki je je cena izredno nizka, kar najtopleje.
— Skrivnost hiše št. 47. Roman. Angleški spisal I. Storer Clousten. I a roman ju izšel najprej v podlistku Slov. Naroda in občinstvo ga je italo z velikim zanimanjem. »Skrivnost hiše št. 47« je hurnorističen detektivski roman. Gre se za umor, ki se ni nikdar zgodil, ki pa spravi na noge vse mogoče javne faktorje, policijo in časnikarje, ki razburi vse avno mnenje in ki se zapleta tako interesantno, da čitatelj ne bo odložil knjige, dokler je ne prečita do konca. Roman podaja celo vrsto interesantnih angleških tipov, komične situaci-e se naglo menjavajo, napestost ra-
Razred I- Članarina 20 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto ( 52 ted.) članstva: V bolezni 10 tednov po 4 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po   8 K.
„   3 leta (156   „ )      „ „      10     „      „  5 K,  „ „ 5   „    .,    9 K in 1 teden 5 K.
„   5 let   (260   „ )      „ „      10     „      „  6 K,   „ „ 6   „    „ 10 K.
Na potovanju nad 1 leto do 20 K, nad 3 leta do 30 K, nad 5 let članstva do 40 K. Pogrebščina     „   1   „    „ 30 K,   „   3   „    „ 40 K,   „  5   „      „       „ 50 K.
Ra zred SB. Članarina 40 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 10 ted. po   8 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po   9 K, in 5 ted. po 7 K.
„  3 leta      „ „      10   „    „    9 K, in 3 ted. po 7 K,    „ „ 5  „   „   11 K, „6  „    „ 9 K.
„ 5 let       „ „      10  „   „   10 K, „ 5  „   „ 3 K,    „ „ 6 „   „  12 K, „ 8  „   „8 K.
Na potovanju nad 1 leto do 40 K, nad 3 leta do 50 K, nad 5 let članstva do 60 K. Pogrebščina     „   1   „    „ 50 K,   „   3   „    „  60 K,   „   5  „       „      „ 70 K.
Razred HI* Članarina 60 vinarjev na teden. — Podpore:
Nad 1 leto članstva: V bolezni 12 tedn. po 10 K, ali v brezposelnosti 5 ted. po 12 K in 6 tedn. po 10 K
„ 3 leta     „ „     10   „    „ 11 k,in 6ted.polOK,   „        „       10 „   „13 ,„4   „ „10k!
m 5 let      „ „     10   „    „ 12 K, „ 10 „   „ 10 K,   „ „       10 „   „ 15 , „ 7   „       10 K.
Na potovanju nad 1 leto do 60 K, nad 3 leta do 70 K, nad 5 let članstva do 80 K.
Potrebščina    „   1   „       70 K,  „   3 „    „ 80 K,   „   5 „     „      „ 90 K.
bela in svetlordeča K 40 do 56, stara, voljna K 68 do 76, pristen slivovec in drožnik K 116 za 100 litrov dobavlja
J. Kravagna v Ptuju.
gostilničarji! pozor!
Ka   Spodnjem   Štajerskem  se proda prostovolino dobro idoča
restavracija
tik kolodvora južne železnice. Poslopje je rše novo, lepa obokana klet, šest sob in nekaj zemljišča zraven. Posebno dobra je gostilna zato, ker je najbliže kolodvora, pride jako veliko tujcev skozi, ker vozijo vlaki na tri strani. Cena je 30.000 kron; denarja ni potreb? vsega naenkrat, kupi se
lahko jako ugodno. Pojasnila daje J. Vidga] v Rogaški Slatini, Štajersko«
1. Vstopivši Član je dolžan plačati vpisnino in knjižico, ter se odločiti v kateri razred vstopi.
2. Prispevki se vplačujejo le tedaj, ako je član zaposlen. Ako dobiva član podporo, bodisi v bolezni ali brezposelnosti, isti odpadejo. Neplačevanje prispevkov sme trajati največ 26 tednov v letu.
3. Vplačanih zaporednih 52 tednov se smatra da je član l leto včlanjen pri »N. S. Z.«, ter ima pravico do podpor. (Vplačevanje se pa more vršiti le tedensko ali mesečno).
4. Član sme zaostati s prispevki največ 4 tedne; ako je dolžan »N. S. Z« za 5 tednov, dobi še podporo, a šele 2. teden: ako ie dolžan 6 tednov.
i *
dobi Še podporo, a šele 3. teden: a'r o pa dolguje nad 6 tednov nima sploh več pravice do podpore.
5. Podpora v bolezni ali brezposelnosti se izplačuje, ako traja slučaj bolezni ali brezposelnosti nad tri dni. — V tem slučaju se vpoštevajo tudi prvi trije dnevi v podporo.
6. Ako je član zbolel ali postal brezposeln, mora to v teku 3 dni naznaniti »Narodno socijalni zvezi«.
7. Ako je član celo predpisano podporo porabil, dobi zopetno podporo še le po vpfačiiu in preteku 39 tedenske članarine.
8. Podpora pri potovanju (4 vin. za 1 kilometer) se plača, ako član nastani delo nn drnnrpm rnestu. odda-
ljenem najmanj 50 km od prejšnjega bivališča.
9. Pogrebščina za člana se plača potomcem po doprinesku smrtnega lista.
10. Vsak član ima pravico do pravovarstva in posredovalnice dela.
Odbor »N. S. Z.«
Društveni prostori »N. S. Z.« so v Narodnem domu (pritličje) v Ljubljani.
Uradne ure so: Ob nedeljah od 9. do 12 dopoldne, ob sredah in sobotah od 6. do 8. zvečer.
0DNA TISKARNA
V LJUBLJANI
<n w
tt»wa
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd.
Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik »Ljubljanski Zvon".
Telefon štev. 85
▼
Telefon štev. 85.
H ■ Si ■
a
7
48
lirah
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bo« lezni spolovil, iztok, kapa« vico, bolezni v mehurju, kjer drugi  pomočki odpovedo.
Škatlja (100 kom.) K 5*—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta' Laboratclre de Produits Diiipsa Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Ukana Maiiahilf. Buiapešia, n. Liszt Ferenc-ter 20
po povzetju ali ako se znesek pošlje napre.
kot puder.
Đr. A* Risa krema iz bisernega pudra se drži 24 ur. Nihče ne opazi, če se je rabil puder.
Pot, celo umivanje ne škodi« Nepotrebno ie dopnttravati se.
Koža ne poka, nego je elastično mehka. Krema iz bisernega pudra služi obenem kot krema za kožo in polt. Zajamčeno neškodljivo. Cena škatljici K 3*—, bela, rožnata in rumenkasta. Kos. dr. A. Rix, labatorij, Dunaj IX., Berggasse 17/E. — Zaloga v Ljubljani : Lekarna pri Zlatem jelenu, drogerija A. Kane in drogerija »Adria". 1207
z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim
milnim propisom
in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočiml, _
Trdo vosan 5 K 80 ta, po posti S S SO ?.
ksnavljijmi
U2
9933
^102
J. C.
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Huniifaktama trgovina
na debelo in drobno. Ljubljana, Stritarjeva ulica.
oženjeni?
Potem zahtevajte nova vzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K 80 h, 12 za K, 3 4z llustrovan  cenovnik i, zdravniškimi nasveto gratis in franko (zaprtr )0       — L Slnge. hlgtenlćna manufaktura,   Dunaj L Wieslngerstr.  8 F
vojaŠč. prost, popolnoma veŠČ manufakt. stroke in  samo s prima referencami
se lakoj pod ugodnim! pogoji sprejme pri tvrtki
R.   Stermecki   v Celju.
1185
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o Izvrstnem učinku.
dobite ob rabi med.
dr. ji. Rixa kreme za prst
oblastveno preiskano, £ar. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*- -Razpošiljanje strogo diskretno. 12C5
Kos dr. fi. Rix. laboratorij. Dunaj IX., Berggasse 171
Zaloge v Ljubljani i Lekarna pri »Zlatem jelena*', drogeriji Kane in „Adrija".
Gramofonske plošče
113»-Rekord in SartM
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
r. ateljeju za gramofone ::
a.
Sodna ulica št. S.
največja zaloga godbenib avtomatov in gramBionov.
Cenj.gg.gostilnčarjem posojajem godbene av tomate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi edaj avtomat, naj se zglasi — tndi pismeno Ako int3te gramofon, pišite po seznam naj-::   novejših plošč. ::
Brnseij in Bneaoi Atres 3 graad pr-x.
|MB   Devin-Buckau.
Podružnica i
Dunaj III, Am Heumarkt 21.
urodeporne lokomobile
4289    5 hveM ventila.
Originalni Wolfov gradbeni način...... 10—8000 PS.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
jo in poljedelstvo. mWtt
V celem izdelanih nad 750.000 PS.
Gospodinje 1 Pozor l i
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
šivilja
Ana Mayer. Sv. Petra cesta 43, L nadstr.
1133
sr Cene ~m
in dobroidoče ure vseh vrst s triletnim pismenim jamstvom n. pr.:
Nikljaste žepne ure.....K 4*20
Boljše kakovosti ......   „ 5 —
Srebrne ure........„ 840
Nikljaste budilke......„ 290
Kuhinjske ure.......„ 3*20 jj
Ure s kukavico......„ 850
j Ure na nihalo.......„ 8*50
razpošilja prva tvornica nr
JAN KGiiRAD, c in kr. dvorni dobivate!] v Moste št. 2393 (Češko
ARGARINE
■ 3Uj^5Ž£!iJ3»l" ni rastlinska margarina.
pl&llcmu se izdeluje iz najčistejše go-JJ**B""'**m veje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
umeten,   nego najčišči
99
99
UNIKUM"
za
cenejši od na-
0 vadnega presnega
masla in zajamčeno  mnogo  izdatnejši  nego to.
SAMO BLAIMSCHEINOV
11 M I K U H ie resnično edino in 99 " ■ *" m pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cen jena gospodin ja !
Ne dajte se torej begati od dri^ih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
PeČenie    P-aienje k„hanje
*m *
samo
maslen kruh
BLAIMSCHEINA „UNIKUM" MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkusnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
SQ0E3OEI11E!IIDOD
G. Flux
mmr Gosposka ulica 4|
I. nadstropje, ievo 1216
Uradna dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovi in \M
išče nujno s
je v  udobnost  cenj.   občinstva  zopet v središču mesta.
::   Priporoča in namešča le boljše ::
tt isKajoče vsake vrst
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobie Izbira različnih slnžeb, zlasti za ženske Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Pn vrtanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor
Alfons Oblak
Novo mesto, Glavni trg
1067 priporoča
svetovnoznano najboljše
čistilo za čevlje
--„NEW CREARff" =
v črni ter rjavi barvi.
Velika zaloga vsakovrstnih
čevljev
za damo, gospode In otroke.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni.
pisarna v Ljubljani, na Resljevi
i ii Jtioji zidno opeko v vsaki množim ie oiolili
i št. 2
12*8
j^c j^c )c     )c )c ^^"^c
Kmetska posojilnico ljubljanske okolice « L
obrestuje hranilne vloge po čistih
Rezervni zaklad na) 3C 800.000.
yyywxwwyyywtfy
J™*.   J**L    J™*. -J—l fP\
brez odbitka rentnega davka. N
Ustanovljena leta 1881
118001
8
18
CY
RB
8
^472
Trgovina z orožjem in ckr. zalogi smodnika lecnner & Jnngl, Gradec, Sporgaise 1,
^pCSHBJk W  Priporoča   po tvorniških  cenah kot jfiJflBP^ najboljše hranilno orodje avtom, žepne
/**3BiPy piStole, točno   zastreljene sistemov
đft^J .BrowningV   Stevr',    .Mauser' in
^43? ,Bayard" samokresi najbogatejše iz-
bire že od K 5-50 naprej, floberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice Itd. itd Cenovnik gratis in franko. 4658 Cenovnik gratis in franko.
1141
1250 m nad morjem, bflizu Ruške koče na Pohorju
10 sob z 22 posteljami, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahki dohodi iz železniških postaj Ruše,  Bistrica nad Mariborom,   Maribor,  Fram. — Cene zmerne.
wr Sezona od 1. Junija do 15. septembra. ~VM Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše. Štajersko.
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno  posteljno perje!
1 kij. sivepa, dobrega, pulieoepa 2 K; bolj?epa 2'40 K; prima polbelepa 2*6t> K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; ktj velefinepa snelnobelega, puljenejja, 6*40 K, s K; ker puha, sivega 6 K, 7 K, belesra. finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila ud 5 k» napre! franku.
zsotooliene postne rts^S
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 Cm Široka, t dvema zglavnteama, 80 cm dlg, 60 cm Sir., polnjena t novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, tf K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-niča, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprei tranko. Lahko se franko zamenja za neu^ajajoče »e vrne denar. — Natančni cenovniki eratis in franko.     S Benisch, Dešenice 4t. 767, Češko.
Večkrat satane. iRteronobte.»ognju pocinkane strojne žične pletenine
—————   s 13—120 mm širokimi petljami različnih debelosti ————
791-11!
- ■ ograditve parkov za divjačino, vinogradov, drevesnic, fcot varstvo protš zajcem, za pasiake, varstvo preti teči. fazatserije, voliere in kletke, za igra-!:4ča lawn-*erinisa   w '   Riahitzevo stene, monirske gradnje M
s^letenju v ognju nocirkata «« »torej ne rjawe in m tudi trdnejle nego vse '     ■ - dali« itiriaalata žične strojne nlrtenine w o»r»ditve vseh -   okenske mrežo     mrate za pnok    irrmtz, •■-* aaradilni matatvjal, jeklena bodeča žica za plotove, žičaste    liloželezne ogrnjs, stopnička, skanske, grobne, grobntSke, prOČelne w balkonske Ograje ter v*e zadevne izdelke dobavljajo po nitkih cenah
Hntter & Schrantz d. d., Dunaj VI., W«adathlg. 26 42
tvornica kitarskega in k!cbučevina8tega blaga.
===== Naravni vzorci in pojasnila vsake vrste gratis in franko. =====
L kr. priv. zavarovalne družba. L kr. priv. zavarov. družba za življenje.
„AustrijsK! Feniks" no Dunaju.
«0
n
Vplačana  delniška glavnica K 8,000.000.
Dražba zavaruje:
proti škodam vsled oijnja, strele in parne ali plinove razstrelbe. kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
proti  požarnim  škodam poljske pridelke in
k!ajo v poslopjih in kopicah:
proti škodam vsled slučajnega obilja zrcalnega
stekla:
raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih p'ijjciij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, rožnikov, lovcev itd.
K 6,000.000
K 230,000.000 „ 60.000.000 „ 12,000.000
Delniška glavnica. . .
Stanje zavarovanih svot Premijske rezerve   .  . . Letni dohodki na premijah
Družba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejš'h kombinacijah, kakor:
a) za slnčaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zao tale ali kako drugo določeno oseb*;
za slučaj smrti in mešana zavarovanja i oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje r.prejema
zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vjrgojijiskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
6)
r)
28
Natančncja pojasnila daje raciovoljno
eneralni zasfop v Ljubljani
Sodnijska ulica štev. 1.
tvornica strojev
(Brunn-Konigsf elder Maschinenfabrilt)
tvorniške delniške družbe za gradbo strojev in vagonov v Semer-niku prej H. D. SCHMID. Tvornica v Kraljevem polja p"i Brno.
Kompletne naprave za ledenice in hladilnice.
Umonljakou in ogijencevnlfislinshi sistem
%a velike In rasle obrate
Parni stroji, parni kotli, motorji na sesalni plin, surovo olje, bencin in petrolin. Centrifugalne in črepalnlce na droge vno gonilo, stroji za obdelovanje lesa, železne konstrukcije, čistilniki vode, cestni valjarji. 421
Ponudbe in prospekti zastonj. Ponudbe in prospekti zastonj.
tlalnfia zalaga Mirnih li eajfioeiiib
otroških vozičkov
in navadne «0 najflnef Ae
žime.
MLPaklft
v Ljubljani.
Hranim naročnikom m tilji 1 povzetjem
z*  krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
[a Ha usta i f
konkurira r. največjimi tvrdkami j
glede finega kroja in ele- j gantne izvršitve. ■—
Tvoinia zaloga najfinejših angl. in franc. specijalitet blaga.
Novo otvorjeni
cvetlični
:: salon::
Wnwu ulita št. 6.
Vljudno se priporočam si. : občinstvu za naročbo :
snov, ms.
svežin kakor suhih s trakovi in napisom v vseh barvah, ki so vedno v zalogi. Dela se izvršujejo v najmodernejši obliki.
Naročila z dežele hitro in točno.   Cene zelo nizke.
Z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
550    Naslov za brzojavke i
Bajt, cvetlični salon, Ljubljana.
72
hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kaielj, zaslize-nost in preklafenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen .n mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga  vseh  tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Adalc.
Vedno snele gumijeve špecialiiete
Oddajajo ae tudi zdravila za člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2krat na dan na vse strani,
mmiHiinmnuniiT
x
N N M
N N M M M N N M N N
n
N H M H M N N « N « M N
n n
M M N M H K M M M M M H M
H
N
Pharm. Mag«
Josip Cižrafif
lekarna pri zlatem orlu
LJubljana, JurilAev trg It 8.
Lilttt-nfljeu L1142. 3
immm
Telefon fliiiika
154.
BRATA
rarja.
Prodajalnica s
Miklošičeva ulica št. 6 nasproti hotela „Union".
EBERL
m DODIS
231
Delavnic«! s
Igriška ulica štev. 6. Električna sila.
tcjajnjo^orječe. uloge* \
(xxl uzjxLa£ u/onoene peči) \
Do baoni. rvausCcrvL se u&ccM^mu. ruzsuianLjo
/Zciiimph tovarna
Štedilnikov inpecix.*.o.z.We£s
..........."....................................
Nova zbirka vzorcev je gotova!!
Velika izbira!     Ne preglejte! |
PIšIta po novo zbirko vzorcev in po cenik!
V. j. KavliM in M, izvozni zavol MMi (Kralj, iešhii).
Pomladne In poletne novosti 1913. — ftafbolšs je Hav-llćkovo modno blago, zefiri, tkanine, damasti in žepne rute! 1913. — Oprave za neveste. — Vzorci poštnine prosti!
30 m ostankov K 18 40 m ostankov K 24
1 praproga za na steno s sliko K 560.
Ia23metr. K 15*50 I a 1 a 23 m K 17*—
na Ha pet
37
R
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v tiew-¥orH
ie pro^a
ed Star Line
deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Rroonland Vaderiand. Zeeiand, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med AntAverpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v,judna postrežba in spalnice po novem urejene v'kajitc za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Ouhca iz £jubljane vsak torek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat cez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno-cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica od^ stev, 3§,
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice,
L
Fr.
Židovska nI. 7.
puškar
priporoča svojo veliko zalOffO raznovrstnih 63
pnšk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih b čeških strogo
preizkušenih pUŠk| za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahko troeevke in puške Book s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo«
Conovnlkl na zahtevanje zastonj in poštnine prosto«
18
Y.
Y-*
TF
^999999
^57095
SLOVENSKI NAROD.
77 štev.
Izboljšajte promet ¥ svoji gostilni
2150 as izvrstnim cenim
plzenjskim pivom
:: iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::
Največja Čisto slovanska pivovarna. mmr Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. -mm Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru itd.
Poskusite to
pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan" v Trsta. Via della Caser-
raa in v slovanskem
hotelu „Lacroma** v Gradežu.
Ustanovljeno leta 1900,
Pariz 1905
London
3^
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
napil vencev in trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno-
\ s: Cene brez konkurence- s:
' V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K j komad^tako da si vsakdo lahko izbere.
r
Ljubljana,
cestni trg 11-12.
Ob nedelfah se dobivajo venci r- isti hiši v I. nadstr.
■>i^       ^ ^ ^ JBk A eSk ^jjr- - -
omasti?
znamke tvatda v.
iano dobro umetno gnojilo za vinograde, travnike, deteijšsča, polj a in paznike, prodaja na cele vagone in na drobno po ugodnih cenah
* veSefrgoffina z železnino n MERKUR"
H Peisr Aiafiič ¥ Celjn
790
^ kjer je zaloga in prodaja tvrdke
M Thomasphosphatffabriken G. m. b. H., BerSin
V tej trgovini se prodajajo na debelo ia na drobno tudi vsa druga umetna
gnojila kakor: kalijeva sol, kajnit, čilski soliter in žveplenoki-
sli antO>|ak,  nadalje vsakovrstno železnin. blago posebno:
paiiioa železo, traverze. cemsnt, strešna lepenka, poljedelski stroji vsakovrstno oroUle Id.
5£  ]S»iSS ^^^^
ELCKTROT D6LN1SKA DRUŽBA
PREJE
KOLBEN lli DR.
PRAGJt-VYSOCANY
Dinamo strofi In električni motor]!. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst Ventilatorji. :: Tnr-bogeneratorjl, električne železnice In lokomotive, žerjavi ln dvigala, Obloč-nice ln žarnice vseh vrst :: Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). g Točna, cena ln hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. k Vse potrebe za Instaliranje. ::      ss ::
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-ntocljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzor. cih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
X X X X X K X X
———    "*■—■*■ ■*■■*■■*■
j
i. Čadež i
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Lrbančeve mannf. trgovine priporoča
i
čepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike iti itd.
jilago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Kafinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perlo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se I 3440       Prosim, prepričajte se I
Specialiteia tvrdke fratelli Ima, pan
je vsled svojih silno £ie£etskih in odlično želodec : : krepečih lastnosti :-:
'" ollla liia grenota sveta.
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, JU. Ungarg. 20.
OZOS!     nsr^. OBEOHE
Prva, največja, najstarejša in najsposobnejša slovenska tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev na avstrijskem jugu. Velikanska trgovina vsega gSasbenega orodja, strun in muzikalij.
A I^FOM^  B R ED I K
učitelj Glasbene matice in sodu o zapriseženi strokovnjak c. kr. dež. sodni je
fS2£S'."! Ljubljana, Kongresni trg št. 15 S'.0'!
/
Klavirji, planini in harmoniji
najslovitejših svetovnih tvrdk Bosendorfer, Rudolf (ne Anton) Štclzhamner, (najboljši : angleški <istem sedanjosti), : Holzl & Eeitznia&n (n prekos-ijivi planini z Lexovo mehaniko), EratJ© Sfingi, Czapka, Laub & Gioss (koncertni 71 4okt. pianini) in H6ru&el (amer. harmonij od 90 K naprej), imam le faz, njih edini zastopnik za Kranjsko v
vtlikar.sk! zalogi in izbiri (vedno 30 do 40 instrumentov)* Zato svarim pred nakupom event. faisifikatov ali navidezno cenega bofelna ziasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od K 15 napr.ij prvovrsten instrument goraj' omenjenih najboljših tvrdk z r?sničr.j 10letno postavnoobvezno garancijo. Tudi proigrani klavirji v zalogi. Zamena najugodnejša. Uglaševanje in popravila sol. in ceno. Nobena droga tvrdka ne zamore nuditi tako cenega, ugodnega ia zanesljivega nakupa že zategadelj ker goraj označene prve tovarne ne dajo svojih klavirjev na Kranjskem nikomur v zalogo kako edino meni in drugič pa zato. ker je ta kupčija moj postranski zaslužek in brez vsake režije
Idrija - Logatec, kolodvor.
Prihod v Logatec:
ob 7 50 zjutraj ,   V40 popoldan .   5*10 popoldan
Cene z avtomobilnlm nmnibusom:
4649                                        I. razred B, razred
za osebo za osebo
K 3— K 2-
,1-50 , 1-—
. 1-50 . V—
Odhod iz Logatc.
ob S'30 zjutraj »   2'30 popoldan 6-30 zvečer
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj ,   4*— popoldan ,  8' 15 zvečer
i Cene s kombiniranim avtomobilom:
Idrija - Logatec Idrija - Godovič Godovič - Hotedršica Hotedršica - Logatec
ali nasprotno
I. razred za osebo
K 3— . 1-50 . 1-50 . 1-50
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah ln praznikih vozi le opoldan omnibus.
T  Točnost se po motnosti vzdrznje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. ~?M£
Valentin Lapajne v Idriji.
najcenejša ia najhitrejša vožnja v Am&riHo s parniKl »Severonemlkege Uovca'
H" 3411
Bremna
v
f
NewYork
8 cesarskimi brzoparnlki „KAISER WILHELM", „KSLOHPMHZ muaiMuf lfKAIS£E VILHELM d. GBOSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vezne listke za patnike gori navedenega M% parobrodnega društva kakor ludi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Liubli&ni edino ie pri
EDUH1
si
.35
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerju".
Odhod iz LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor   Colorađa Meksiko, Kalifornijo Arizoni, Utah, Wioming, Nevada, Oregoo in Wasbington nudi nasa 4ruštvo posebn ugodno in izredno ceno Čez Ualvesien. Odhod na tej pro^d iz Bremna
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko Baltiraora in na vse ostal« dele sveta kakor B*fi Brazilijo, Kubo, Bueuos-Aires, Colombo, Siagapore v Avstralijo rtd.
5
77 Stev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 15.
Velezanlmlv
slikozor
slikozor
?. mehanično izmenjavo slik. VGMT Samo sa gospode. "SJ8 Zraven 50 velepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike se spričo posebno ostrih okularjev vidijo posebno lepo in Jake plastično in to panoramo z mehanično premeno slik zaradi pikanterije gospodje radikupujejc. Kompletna panorama s 50 fotografijami samo kron 3*50.—
Edina razpošiljalnica, diskretno po povzetju: 1222 M. Svoboda, Dunaj, lil 2., Hiessgasse 13-23.
m ii mini
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfnfočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočila in izpričevala
2307
raznih   uradov   in  na j s 1 o v i t e j 5 i h   tvrdk   so    na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maxitnilianstrasse 9.
H
■i
pflFfoii
ve
12 različnih vrst za domačo porabo in obrt od navadne solidne do najmodernejše luksusne opreme.
Na novo industriran šivalni stroj štev. 101 in 102, do 3000 vbodljajev v eni minuti.
Tek strojev na kroglice, 10letno jamstvo, komur je stroj nepoznan, dobi ga 1 mesec na poskušnjo. — Ceniki brezplačno. 879
Pouk v umetnem vezenju brezplačno. — Zastopniki se iščejo.
r
3IalE=5is]ElF==1[gllHlE
Potniki v Sevsriio in Južno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst — New York, Buenos Aires, Rio de Janerio, Santos itd.
t najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da
UJ
□
UJ
dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
T
ODKOD PURIfIKGV: ¥ Severno Jlnierlko vsako soboto, v Južno Ameriko raiH 14 dni.
Prva vožnja »z Trsta v Kanado: 15. marca v Portland; 12. aprila v Quebec.
V>ikovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik za
Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
-:.^fo]f=
3IŠIIŠ3C
Jl£lF==lj5lB3C
3HHŠ1E
i 4
I
Ventilni vozovi.
£4/18, 24/28, 40/45 HP.
Vozovi brez ventila.
::   25/30 ln £0/35 HP
■ ■■
Liberška tvornica avtomobilov z o. z.
524
Karel Comernik & Ko.
Ljubljanas Dunajska cesta štev. 9-12.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naroČila sc točno izvršujejo.
Ustanovljeno 1845.
I
K I
vamo barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna. _
J0S.REICH«
Poljanski nasip - Ozka ulita št. 4. B
Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
X X I x I X X
Liha, SeHiiioova ulita it. B
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
levili polr2Mti.il. vseli dol Koles (oitiov)
kakor tudi
umetalni ogeni po uiiia ufl.
Popravila pušk, samokresov in biciklev točno in solidno.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Velika zaloga
sfoklenlne, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov 1. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
vozno kolo
je triumpf avstr. indu-^ stri je voznih koles. Brez konkurence. Nizka cena. Pro*, daja samo : Ana Goreč, spe-, cialna trgovina s kolesi in
Kastrup*Swetiik -Eger'/B
iposojevalaica kol«, Ljubljana, Marije Te ezije testa štev. U (Pri novem sveta).
prodaja In razpošilja
: po poštnem povzetju :
Iv. BenaE ? liiiii.
Cena sliki 5 kron«
modni salon damskih in vseh vrst slamnikov.
Priporoča se ::
Najnovejše   dunajske  in pariške oblike.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Cene nizke 1 Postrežba točna in solidna!
Pismena naročila se odpremijo obratno.
Z odličnim spoštovanjem
D. Adamič, Kranj.
Kolesarji! Pazite,j
da ne padete v roke raznim špekulantom in ne dajte se premotiti
pri nakupu kolesa od papirnatih obljub, dokler si še niste ogledali  mojo veliko  zalogo prvovrstnih  in originalnih
859
ES-KA IN ADLER KOLES.
Izvolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše _ . ■ - kupi samo PTl domači, strogo solidni tvrdki     4£^!J£ —
ANA GOREČ, specialna trgovina s kolesi in delu
Ljubljana, Marijo Terezije cesta 14. (Novi svet) nasproti Kolizeja. Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Ivan Bizovičai*
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::    izdelane vence, šopke in trakove. ::
%   $ ¥
Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje ::
ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane ::   in balkone. ::
! $ $ $
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovičar, vrtnar, Ljubljana, n
IZPRAŠANI; OPTIK;
NAJVEČJA ZALOGA. OGALVSGIPALNI = KOV, TOPLOM E ROV, ZRAKOMEROV, DALJNOGLEDOV ZE1S, BU5GH, GOERZ t ITD.MIKROSKOPOV, INSTRUMENTOV ZA   INZENIRE ITD. ITD-.- ' '
Si
mi-
s krasnimi, trpežnimi pomladanskimi in letnimi modeli
v Ijubljani, Selenburgova ulica
(hotel pri Maliču — zraven tvrdke Meinl).
SI. občinstvo blagovoli radi izredno nizko .*.  stavljenih cen počakati z nakupom. .*.
Anton Novak.
m
X
ii
n
ii
DELAVNICA Z ELEKTRIČNIM
OBRATOM.CENIKI BREZPLAČNO.
3U
31
D0-B
26
*D
Stran 16.
S L O V E F; S KI M AR O C%
77 stev.
i
p. Vič, tvrdke L Knez v Ljubljani
Proda so zidana, z opeko krita
&     ^w 1C95
8 prostornim vrtom. Cena 2400 kron. Več pove Joie Eordet Eamna gorica S, pošta &t. Vid nad LJubljano. =
Na proda] Je
1147
na lepem kraju ob cesti z gostilno in 2 vsem inventarjem. Kje, pove uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«
Vinko JfaiiKč
iitilii 11!
(Kranjsko)«
Največja nroizv.iianja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov« ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65 V LiuMjani, Cerknici, Trnovem, Pclgradu, Trsta, Punu, Reki. Zadru, Spijefo, Ircegnovetn, Betom Sv. Ločili on ^nći Selsku, Celovca, laomestu, Zolcann in Tridentu
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj«
ZG0.0D0 lako WMl\\\ in lepih
Ifiiii io drevore
zia:ti lepih divljih kostanjev, kroglastih aka-cj, K -stu.^ovega trnja, javorjev, jesenov, hrastov. Različna prekrasna ialobna drevesa
sadnih dreves vseh rabijivih in najbolj preizkušenih vrst.
v!jokoćebe!u.h Jablan od K 25 naorei. Zbirka i"' kom. lepotnih in drevorednih dreves in 10'! lepotnih grmov, 1 *>—12 vrst K 7tr- . tista Lbirka s po samo 50 kom K 40, Najboljše plotne rastline: akacije in pleđičiie, : 4 letne sadike, 100 kom. K 1 ^—55. Akacij.\3 rastlina '7—5 letna 2*0—400 cm vis. 1000 kom. G5-100 K, Hrasti (Stieleichen) 5 ! sadike, IUC0 kom. K 15—25, Sadika (Heister) 150 cm vis. 100 kom. 7 K,
lor » kom.      K, pasmena perutnii a in nje i 3 i ca za valjenje, lovski in domači fazani in j r'ih jajci za valjenje. Glavni katalog poSlje r t   ihteVn   • '     grofa tiffa Batihyanv|3 graićiaskn npr. Ctendlak pri Radgoni.
Lasne hit
naffine]e kakovosti po 5, 7, 9 in 12 Uro:* — vse vrate lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine - lasulje, brade in druge poireb&čine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Stef&si StranoSš
brivec in iasničae
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(crogal Mestnega in Starega trga),
vsa lasnftaraka dela solidno in
okusno. Kupuje zjiieSane in rezane ženske lase
priporoča svoje izdelke strojne zidne in
osohovrstne zorezne strešne opeke
L
Vzorce pošilja brezplačno.
579
Sprejema zastopnike,
Najboljša, preizkušena, cenena obratna sila za poljedelstvo in industrijo
Bernhardfove lokomoblle in motorji
Postavljajo se brez koncesije, brez dima, brez saj, brez duha.
Naprave za sesalni plin
!! SO® kron Si
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec korena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiSčancev Lonček z jamstvenim pismom 1 krono. —
Kemeni, Košiće (Kasta) i. Postfach 12/64. Ogrsko.
616
Najcenejša obratna moč sedanjosti.
ini za drobljenje in mienje
za obrat na vsako silo (motor, voda, gepelj). — Nedosežna delozmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno, r:  Domača tvrdka.  i: Prva pri v. tvornica za motorfe in Stroje Najfinejše reference.
G. Bernhardts Sobne, Dunaj VIL/2, Schonbrunnerstrasse 173/H.
sssssssssssssssssssssai
Za spomlad in poletje
priporoča tvrdka
Gričar & Mej HO
Ljubljana. Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo
:: izgotovljenih oblek ::
za gospode in dečke ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
235
Ceniki zastonj in franko.
Ceniki zastonj in franko.
Vljudno porabljam p. n. občinstvo na ofjled najnovejše pomladanske mode.
Specialna modna trgovina \a gospode in dečke
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3.
'"•     i**'v'--'--
z 1 sobo, kuhinjo je s 1. aprilom event. s 1. majem za oddati. — Več se po-
izve: Bleiweasova c. 11. III. nadsfr.
1101
j Pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913. Eupcn m 3*10 dolg . 1 kupon   7 l:ro.i
a popolno moSko obleko\ \     \l fis
(suknja, hlače, telovnik) 1 kupon 17 kron ::    stane samo       ' 1 kupon 2G kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20"—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::   kot solidna in poštena vrlo znana ::
Zaloga tvornice za sukno
Siegei-Imhof v 3?nu (Bruenn).
Vzorci gratis in franko. "UG
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozornjje in natančno po vzorcu. 517
izgleda •
Kakor na solncu beljeno perilo po polurnem kuhanju s primesjo
MODERNO. PRALNO .SREOSTO
Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu   učinku —- nikakih perilu škodljivih snovi.  Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo.
TOVARNAs
Gofflieli ¥oifh
DUNAJ 111.11.
Naprodaj po vseli trgovinah.
Ranifve
neb vrsi na] se skrbno varn'ejo vsakega onečišćenja,
ker se s tem lahko najmanjša .anitev razvije do prav hudih, težko celjivih ran. Že 40 let se praško domaće mazilo obnaša kot omečujoče obvezilno sredstvo, ki vleče iz rane. Varuje rane, lajSa vnetje inbolečine, hladi in pospešuje saraščeiiie in zacelitev.
SflT   P° poŠti se pošilja vsak dan.
Cel lonček 70 hel. Kdor posije po poŠti naprei o K 16 h dobt 4, kdor 1 K pa 10 lončkov poštnine prosto na vsako postajo Avstro-
Ogrske. Pozor na Ime ItdcLka, lzdelovaloa, cere In var-
stveno znamko. Pristno samo po 70 h.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. k. dvorni dobavitelji.
lekarna pri „Cmern Orlu", Praga, Mala strana ogel Nerndove nI. It 293.
Zalog* po vsth t«V.arnah Astro-Ogrsk*.
V Ljubljenk lekarne Jos. Mayr, dr. O. PieooU, Jos. Ctmažar.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
st   Delniška glavnica 8.000.000 kron. i>
152
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Golovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju ln agencija v Gradežu.
pfefema vloge na knjižice ln na tekočI račun J£ 3j 01     zzzž Priporoča promese Tiskih srečk -
ter |lh obrestuje od dne vloge po čistih  s: ™fr |4 |0 k žrebu 1. aprila 1913 a 8 K. — Glavni dobitek 180.000 K.
18
C2-D
90
9
0606
BB