Po&tnina plačana » gotovini. V Celju, v s©&»©!© 5. maja 1923« PdAHIIMIM &(•«. I filial. Državna licejska knJ,ž^> ^ Ljubljani Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Celje, Strosiim.ajerjeva ul. St. 1, pritličje. Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Telef. int. št. 65. Ček. rač. 4t. 11.959. Stane mesečno...................20 Din, za inozemstvo...................30 Din. Glasilo Socialistične stranke! Jugoslavije. Oglasi: prostor 1X65 mm 1 Din. Dopise franki raj te in .podpisujte., sicer se ne priobCijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za Ust so poštnine proste ................ -v,,. . ŽARKO ARNSCK : Ubi solus? . ( ( (Kje je* rešitev?) Kaj hoče proletarec - delavec na odru? vprašuje široko razkoračena buržoazija s pomilovalnim smehljajem na obrazu, s smehljajem, ki označuje vso njeno plitkost in duševno omejenost. Tako more govorili le oni, kine čuti, da je človek, to se pravi, ki misli, da je ie on človek. Ker pa so faktično delavci tudi lUidjči ker imajo tudi razum, ‘voljo in čustva, ki'so bistveni izražaj! duSe in z njo človeka, sklepa vsak Uličen človek iz tega buržujske-ga prašanja, da se buržuj ne prišteva ljudem, ker se ne smatra enakega proletarcu. Tega seveda ne trdim, da je resnica, ali po njegovih Izvajanjih je, žai, rno&oče priti ie do tega miselnega sklepa; kajti, kdor se ne prišteva lju» Jem, ne more biti človek. Če pa morda kdo trdi, da so dobesedno kje še Nietzschejevi »nadljudje'') je to znamenjema zaničujejo.naravo, ki je ustvarila vse po zakonih: enako vredna stvar je drugi, enaka. JteSh '"JacqUes'■Rousseau (2un 2ak Rus6), francoski pisatelj in filozof, ie čuval kot svoje delavno geslo stavek: Retircris ncius ži la nature! to je: Vrnimo se k naravi! — kar dokazuje, da je naravne zakone spoštoval in uvaževal. Pa tudi vsi drugi učenjaki, filozofi, pesniki in pisatelji, najbolj pa slikarji in kiparji, so videli v naravi izvor vsega življenja. Naravno je torej, da oni, ki ne spoštuje narave in ugovarja njenim zakonom, ni niti filozof, niti učenjak, najmanj pa umetnik. Gledališče je altar dramatične umetnosti in igralci so umetniki. Kdor ni umetnik, je tepec, če hoče razsojati o umetnosti in umetniku Umetnost blaži človeku zla nag- njenja in gk toiažs v trpljenju, če jo goji nesebično in z mislijo na trojno korist: služiti umetnosti za njen razvoj, okoristiti svoje znanje in dajati drugim čim več pojmov o njej ter koristi od nje. Vse to more človek, ki ima količkaj razuma; če ne uspeva na enem, pa na drugem polju. Kdor ni kipar, s tem ni rečeno, da ne more biti pesnik ali glasbenik. Rekel sem, da umetnost blaži zla nagnjenja. Kdor danes gleda po svetu z jasnim očesom, n^ara uvideti., da je njiva zlih nagnjen dozorela. Čas je torej, da se ljudje z vso vnemo oprimejo umetnosti in izobrazbe, da s tem rešijo propasti sebe in svojevsoijudi. Proletarci, ljudje smo in kot taki imamo duševnost, ki je zanemarjati ne smemo ! :— Poprimimo ss z vsemi močmi rešilne vrvi iz sedanjega svetovnega prepada: izobrazbe, umetnosti in kulture; vsi ti trije pojmi so pojmi zase in pojmi skupaj ; nerazdružno zvezani med seboj. Kar se pa tiče buržujskih napadov iri mogočih oviranj, znajmo le." eno, zabijmo si v misel le eno : Ogenj, ki ga hočeš udušiti z vetrom, vzplamteva vedno silneje. Če nam nasprotujejo, je to že znak, da nas upoštevajo in se boje naših napredkov, kajti z njimi vlivamo buržoaziji mrtvaški zvoneči Parlamentarizem in naši komunisti. V majski številki »Glasa Svobode«, glasila naših komunistov, beremo iz odlokov socialne . demokracije pod naslovom »Parlament in socialisti«, nekaj prav čednih stavkov ki dajejo ravno pristašem tega glasila močne moralne klofute, t. j. iz stare socialne demokracije, ko še ni bilo Lemežev in Fabjančičev i. t. d.: »Socialdemokrat- |ska stranka smatra državn^borske vo-llitve le za agitacijsko sredstvo in za preizkusni kamen za razširjenje svojih !načel; zato odklanja vsak kompromis jz ostalimi strankami. (Strankin kongres v Eisennachu, 1873)« Naša opomba: Glej ljubi; nske občinske volitve in kompromisarske komuniste, ki še danes i sedijo skupaj s klerikalci v ljubljanskem občinskem svetu ! Nadalje : »vztraja na svojem stališču, ki je dan po strankinih načelih, in se udeležuje državnozborskih volitev, ter po svojih poslancih državnozborskih sej le v 'agitacijsko svrhe. (Strankin kongres v Koburgu, 1874.)« Opomba : Komunisti so si napravili enotno fronto za državnozborske volitve 18. marca 1923 > 1 samo zaradi tega, da bi dobili nekaj i mandatov, in so vpili na nas, da smo ■ izdajice proletariata, ker smo ostali i našim načelom zvesti. Nadalje citira »Glas svobode« neko pismo Engelsovo na Avgusta Bebelna, zadnji odstavek, ki Ima za današnje razmere največji pomen in se glasi: »Ne smemo se pustiti zmešati od krika po »zedinjenju«. Ti, ki imajo to besedo vedno na jeziku, so največji zdražbarji. Tl fanatiki zedinjenja so omejene glave, ki hočejo vse zmešati v neodločno kašo, ki bi postala le nekaj časa, predno bi se usedla in bi se v njej nasprotja pokazala Še v veliko večji meri, nego so bila poprej, ali pa hočejo vedoma ponarejati stanje. Zato so največji sek-tanti' in najhujši zdražbarji in faloti v nekih momentih največji kričači za »zedinjenje«. (Pismu Avg.Beblu 1.1873). Opomba: To si naj zapomnijo »neza-visni« v strokovnem in političnem gibanju predvsem sami, da ne bodo najprej razdirali in potem pošiljali svoje agitatorje po shodih apelirat za nekako enotno fronto. Kako že pravi Engels? »Zdražbarji in faloti...« Politične vosih * Gremo polagoma po (za meščansko žurnalistiko) razburljivih dogodkih zadnjih tednov v staro blato. Vlada Je končno sestavljena, je čistoradlkalna, kakor smo jo mi po svoji preprosti pameti brez vsakega poročevalskega in jutrovskega iuformativ. aparata edini na Slovenskem prorokovali- Vlada »hoče« delati. Tako delo poznamo iz zadnjih 5. let, iz časov, ko se je valjalo v blatu korupcije in nasilja. Suče se okrog samih kreditov na levo in desno, samo tam, kjer so najbolj nujni, jih noče biti. Kredite je dobil cele desetice milijonov prometni minister in minister za javna dala, to je za zgradbo cest. mostov itd. v — Srbiji. Interesantno bo videti, kako bo sedaj »Slovenec« molčal o naših milijonih, »ki jih požira Srbija«, tako da ostanejo za uboge Slovence komaj drobtinice. Drugače se kreče vladna politik* samo okrog svet pretresujočih dipkaaatskib vprašanj, kakor je n. pr. to, da ie Qr-ška sprejela naše solunske, predlog«. Vočigled temu grozovitemu dejstva je vMa sklenita, da ur*dništvo, železničar-stvo, invalidi itd. še nekaj časa lahko počakajo, da pridejo njihove zadeve v debato. — Narodna skupščina se je zopet otvorila. Za to, da se je izvofiT verifikacijski odbor (11 radikalov, 5 demo* k ra tov, po 2 mostema in klerikalca ter 1 zandjoradnik), je potrebovala celo uro vika in krika, nakar so šli do smrti u-trnjeni zastopniki »jugoslovanskega naroda« v najbiifje kafane na črno in vfr-žinko. * Delegati, ki so konferiraJi v Opatiji, pridejo sredi tega meseca konlert-rat v Ljubljano. Ljubljana je lepo mesto. Gospodom priporočamo zlasti jutranje izprehode skozi Tivoli. * Češko - madžarskega konflikta le konec. Kakor se za buržujske sisteme MILENIN : Tone Seliškar: Trbovlje. (Dalje.) »Vprašanje«, ki se seveda bistveno razlikuje od svojega naslovnega bratca, omenjenega v začetku, je zdravo človeško nabiranje o lastninskih pravicah na zemlji. Delavske in v premnogih slučajih tudi seljaške njivice so majhne, rode slabo, ker je zemlja izgubila redilne snovi, veieposestniki pa imajo obilna polja in pašnike, ki rode več žita in sena, kakor ga potrebujejo za svojo družino in živino. Kakor v industriji, tako vlada tudi v poljedelstvu krivičen kapitalistični sistem. Enemu preveč, drugemu premalo. Lep primer te nezaslišane krivice sem videl pred revolucijo v Rusiji. V Samari sem se seznanil z nekim pomješčikom (veleposestnikom), ki je imel več rodovitne zemlje itv gozdov, kakor jih ima vsa Slovenija. »Kako nek' obdelujete vso to zemljo?« sem ga vprašal začudeno. »Niti videl j2 ur jih napravijo celo 240—300, t. j. 3000 na leto. Posledica tega je, da morajo nekaj mesecev praznovati po svoji krivdi !n po krivdi krivičnega družabnega reda. Radovedni smo, če bodo podjetniki vsem tistim, ki so delali na Prvega maja vso škodo za čas njihove nezaposlenosti v polni meri povrnili. V tem slučaju bodo zaenkrat hlapčevske duše drago plačali. Lansko leto je na Prvega maja neki kapitalist v Slo-venjgradcu honorira! s 100a/o višje od normalne mezde svoje udane df-lavce. če nekateri takozvani »tudi socialisti«, ki so bili leta 1919. 1920. še celo funkcionarji ;(imen.še ne povemo, ker nočemo biti »osebni«), mislijo, da je Praznik dela 1. maj predmet prilizovanja in trgovanja za inviduelna koristolovstva, jim povemo na ves glas, da se motijo. Zavednost in vztrajno 'organizatorično delo proletariata bo pomandralo tudi take vrste gosenic v gibanju. Eno moramo še pripomniti: da se organizirani stavb, delavci ne smejo čuditi, če njihova organizacija še ne more priti do pogajanj, ker je v stavb, stroki med delavstvom še mnogo ljudi, ki delajo proletariatu sramoto, kapitalizmu pa štafažo. »Jutro« nas vprašuje, kam poidemo; socialisti opravljat svoje ostale življen-ske potrebe, ko smo se doslej dogovorili, da si pojdemo samo zobe dret k zobozdravniku, ki je te dni v našem listu in-seriral. Kam — tega, ljubčki naši. 5e ne vemo. Za tiste, ki kožo derejo, pa sjhio že odločili, da se ne nahajajo daleč od vas. Rockefellerja, petrolejskega cesarja, je hotel neki umobolnik ubiti. Buržujski listi ne poročajo, če ni ta individij postal po transakcijskih eksperimentih Rockefellerjevih bolan. Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg 20. jem bezga, lepa misel brez globoke vsebine, ki je bržkone ušla pesniku izpod peresa v trenutku, ko je njegova otožna duša nekoliko počivala. »Kristus na Klečci« je hvaležen motiv, ki ga je pesnik porabil za primerno in lahko razumljivo karakteristiko laži in hinavščine, ki vlada dandanes na svetu. Kristova podoba visi na križu in zre nehanje ljudi pod seboj. Vidi nesrečo, trpljenje in žalost zatiranega ljudstva, vidi izkoriščanje, krivičnost in nasilje nad slabimi in razkošno življenje bogatih in molči, kajti če bi še enkrat stopil na svet, bi ga križaji še enkrat križali, kakqr more po ječah in ubijajo sedaj sto in sto nedolžnih žrtev samo zato, ker hočejo ti siromaki resnice in kruha, če bi bil mučenik na križu Bog, bi seveda poslal na zemljo ogenj in žveplo, uničil bi vse, kar kvari in o&krunja njegovo stvarstvo. Tako pa je le človek, ki je trpel za svoje vzvišene ideale, kakor trpi dandanes mnogo drugih ljudi. V pesmi »Pisana ptica in kragulj« je pesnik krenil nekoliko v stran. Du- ša je pač duša in kdo bi zameril človeku, zlasti pa Seliškarju, če zahrepeni včasih po sreči, po brezskrbnem življenju, po pogledu v drago lice, skratka po vsem, kar loči človeka od živali. Pisana ptica je pela, hrepenenje se je vzbudilo v njegovi duši, zatisnil je oči. pozabil za hip vsakdanje stvari in zasanjal o indijskih pravljicah, o harmoniji notranjih čustev in zunanjega sveta, o bisernem mostu čez brezdno, ki loči strašno realnost od blagodejnih sanj. Toda to je bil le trenutek slabosti, odmev notranjega glasu, ki sta ga zopet zadušila žalost in skrb. Priletel je kragulj — vrnilo se je ogorčenje nad krivico in žalost ob pogledu na trpeče človeštvo in pesnik je zopet prejšnji altruist. Veselja in sreče v tej mračni dolini solz ne poznajo vsi in kdor je rob, lahko samo v domišljiji iztegne roko po prepovedanem sadu. Njemu je zemlja mačeha in življenje težko breme, on je kakor drevo, ki samo rodi, pa ne uživa plodov svojega debla. (Dalje prih.) Ljubija na. Mestni magistrat razglaša, da je do 5. maja naznaniti mestnemu vojaškemu uradu v Mestnem domu vso vprežno živino, vozila, avtomobile, motorna kolesa, bicikle in opremo. Opustitev, zamuda ali napačna naznanitev se kaznuje z globo 100 do 300 dinarjev ali z zaporom Več iz razglasa mestnega magistrata. Celje. Mestni vodovod nam odreka mnogokrat pokorščino. Kakor vse kaže, morajo biti glavne cevi že v silno slabem stanju. Treba bo misliti na temeljito popravo, ki bo zahtevala ogromnega kapitala. V sredo proti večeru je počila glavna cev in prebivalstvo je hudo kritiziralo vodovodno upravo, ker ni vodovodni mojster navadil glavnih cevi, da bi se prej javile, predno hočejo počiti. Kakor smo izvedeli, bo popravilno delo še precej' časa trajalo, predno bo končano. Deložiranje stanov, najemnikov se Se vedno skuša Izvajati! V zad njem času tekmujejo razni hišni posestniki s tožbami proti najemnikom, kateri se ne udajo prostovoljno oderuškemu povišanju najemnine. V mnogih slučajih se poslužujejo raznih trikov, da bi se iznebili stranice iz hiše. Seveda, da pri tem tudi odvetniki pridejo do posla, se samo ob sebi razume. Saj je to poklic, ki bi bil odveč, če bi se ljudje razumeli in čutili socialno. — Eden takih tekmovalcev je g. Anton Pugelj, hišni posestnik v Zavodni štev. 49. Le-ta hoče biti naj bolj brihten in se baje najbolj razume na tožbe. Že več mesecev je svojim kolegom (hišn. posestn.) pripovedoval svojo modrost, kako bo on stranko Iščem sobo. Prost vhod, električna razsvetljava, mir, najrajši zunaj mest«. Takojšnje ponudbe na »Naprejevo« uredništvo v Celju. Simona Jeriča spravil iz hiše. Bil je res brihten, a ne socialen. Stranki je povišal najemnino od 46 K na 260 K mesečno. Ker pa ni mogla toliko plačati, jo je potom dr. Božiča pustil rubiti in staviti sodišču predlog, da ga deložira. Sodišče je predlogu ugodilo. Dne 2. maja bi se maralo deložiranje izvršiti. Gospcd Pugelj si je najel dva postrežčka, ki bi morala mobilje ven zmetati. Sodnijski organ je pa od de-ložiranja odstopil, ker se je glasom odloka stanov, oblasti z dne 26. 4. tl. vselila že stranka Goršek, katera je prevzela stranko Jeriča iz socialnega čuta v stanovanje. Tako seje odigrala zopet ena žaloigra kapitalističnega diletanta, kateri išče v obstoječih zakonih le svojo korist. Za dosego njegovega egoističnega cilja morajo delati odvetniki, sodnija, in šepostrežčki pridejo do »kšefta«. Gospod Pugelj in še mnogi njegovi idejni prijatelji so uvideli, da je treba do 1. jan. 1925. še počakati. Obenem je pa to za hišne najemnike (duševne in manuelne) proletarce res?n opomin, naj svojo stanov, organizacijo do tega časa napravijo boja sposobno. Dopisi. Zidani most Po Savinji je priplaval 30. aprila prazen sodček Tisti, kateremu ga je voda vzela, naj se zglasi pri g. Petkovšku v bivši stari šoli, sedaj personalni hiši na Zidanem mostu. Iz strok, gibanja. Akcijski odbor državnih nameščencev in železničarjev je sklenil, da se za dan 5* t. m. nameravana protestna stavka povsod preloži do nadaljnjega. Istotako v Celju. Akcijski pododbor v Celju. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Nogavice, rokavice! največja. izbira pri tvrdki A« & E. Skabeir»nč Ljubljana« Mesini trg št. 10. trnoms»frfs Proda se nova hiša obstoječa iz dveh sob, kuhinje, kleti in vrta. Natančneje se poizve v Gaberjih štev. 141. Sodarske pomočnike sprejme z dobro plačo in vso oskrbo v hiši Fran Repič, Ljubljana — Trnovo. Istotam se spremejo vajenci. Nastop takoj. 2—4 Pomožni strojnih vešč montaže in vseh strojnih del pri strojih za obdelovanje 3esa se sprejme v takojšnjo ali Skorajšnjo službo na Gorenjskem. Stanovanjo z električno razsvetljavo v novi hiši na razpolago. V poštev pridejo 1 e trezne in svoje stroke popolnoma vešče moči. Samci imajo prednost. F*ismene ponudbe z natančnim popisom’ svojega znanja in dosedanjih služb na, upravo tega lista. Svan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska c. S. timi ni tfpnii Izborna konstrukcija in ele-ulVUlUl OIIUJI. gantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler“ Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovarn in motorete za prvo koto: Diifpko^, Styria, Waffenr>aa8. Začasno znižane cene! III 1 0 -1 e t n a ga r a n c i j a Ul Izjava. P. n. obči)AStVU naznanjava, da ..Orlttni" prostori v najini gostilni nt«0 več na razp ola go. Podpis;ana Josipina Cigler povdarjam, da je moj mož Karol Cigler oddal prostore Orjuni brez rpoje vednosti, kar bi se sicer ne bilo zgodilo in da je tudi on to storil le vsled svoje pre*velike zaupljivosti. — Upam, da nama bode ostalo p. n. občinstvo naklonjeno, ter se priporo čava prej ko slej z dobro postrežbo na vrtu, kegljišču in gostil-»i5kih prostorih. z spo!K,van)em Josipina In Karol Cigler, gostilna pri ./Korinn**, Ljubljana, Sp, Stana. Upton Sinclair: France Kremen. 77. nadalj. (Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.) Sicer se mu ni mudilo na delo. Nekaj denarja je še bilo v žepu in pri Maliču je živel poceni. Klatil se je po mestu in opazoval vojaške vaje na trgu pred mestno hišo. Po končanih vajah se je nekega dne pridruži Emilu in ga spremil domov. Spustil sc je v razgovor s starim Forsterjem in kmalu je spoznal, kako je bila nekoč zadovoljna družina razdeljena v dva tabora. Oče ni mogel videti izdajalskega sina in parkrat mu je že pokazal vrata, toda mati se je vselej potegnila za Emila in tolažila starega, da sin itak kmalu odide In morda se nikdar ne povrne. Emil je vpričo Franceta prečital najnovejši govor predsednika Združenih držav, ki je bil tisti dan objavljen v časopisu. Predsednik je razložil cilje vojne, pravične mirovne pogoje za vsa ljudstva, ligo narodov, in obče razoroženje. Emil je čital ponosno, kajti v predsednikovem govoru je našel opravičenje za svoje novo stališče. Mar ne zahtevajo socialisti velik del tega? Oče Herman je odgovoril godrnjaje, da so besede že dobre, ali kje so dejanja? In kaj pravijo drugi zavezniki — ali more predsednik reči, da jih lahko prisili za svoj program? Ne, imperialistom Anglije, Francije in Italije so tiste lepe besede le vada za bedake; kimali bodo Ameriki toliko časa, dokler ne zmagajo, potem pa bodo dali brco ameriškemu predsedniku in pobrali kosti iz trupla Nemčije. Ce sc res strinjajo s predsednikovimi pogoji, zakaj ne povedo tega odkrito? Zakaj ne prekličejo prekletih tajnih pogodb? Zakaj ni Anglija osvobodila Ircev in Indijcev, ko je pričela s svojo kariero demokracije? In tako dalje; France je poslušal očeta in sina in pritrdil — obema, izkušajoč bolj in bolj obupno stanje duševnega kaosa, ki je prerezal njegovo mišljenje v dva absolutno nasprotujoča sl dela: ena polovica je bila za vojno, druga pa proti. Vso zimo so časopisi pisali o mogočni nemški ofenzivi, ki mora priti na pomlad. Nemško ljudstvo je bilo gotovo, da se topot bliža velika zmaga. V Ameriki ni nihče dosti verjel časnikarskim poročevalcem; nemški naval morda pride, toda ne tam, kjer se toliko nepoveduje. Sovražnik mogoče poplavi Italijo, kriči pa o ofenzivi v Franciji z namenom, da odvrne angleške in francoske čete od oslabljene italijanske fronte. Tretji teden v marcu je pa ugibajoče Američane nenadoma zdramil mogočen nemški napad na britsko črto pred Kambre-jem; armada za armado je pridrla od severa, raztrgala fronto, poplavila brambovce in se razlila skozi široke odprtine. France je postajal dan za dnevom pred uredniško pisarno »Heralda«, čital brzojavke na veliki tabli in opazoval na zemljevidu debelo M trikotno črto, ki se je kakor ostrina sulice pomikala bolj in bolj proti srcu Francijo. Tri dni, štiri, dni, pet dni je šlo ip pomikanje dalje in dalje, in ves svet je zadrževal sapo. Novice so pretresle celo Franceta Kremena —• z eno liogo je že bil toliko v vojni, da je razumel, kaj bo pomenila nemška zmaga Močnega pacifističnega želodca je bilo treba, ki bi bil mirno prebavil vesti o teh epohalnih dogodkih. Minka jelenova je imela takšen želodec; v svoji religiozni vročici je že davno zaključila, da ic čisto vseeno, katera skupina roparjev vlada svet. In z njo sc je strinjal Gornik, ki je razlagal, da je Nemčija bila zibelj socializma iti zato bi bilo najboljše za ves svet, da ga Nemčija podjarmi — nakar bi ga nemški socialisti enkrat že spremenili v socialistično družbo. Sodrug Gornik se je odkrito radoval, ko so se nemške čete drugič valile proti Parizu; v velikih začetnih uspehih ofenzive je videl dokaz velike nemške zmožnosti in nepremagljivosti nemške discipline. Večina socialistov v Leesvillu pa ni biia tega mišljenja. Bili so poparjeni, kakor da bi slutili veiiko nevarnost, ki grozi civilizaciji. France je dnevno obiskal tablo z brzojavkami in zemljevidom zapadne fronte pri »Heraldu«, in ko je prečital najnovejše vesti, je navadno krenil na trg pred mestno hišo, kjer se je Emil z drugimi vred vadil v orožju. Po vežbanju je vselej spremil Emila v Tomovo »Bufetcrijo«. France je imel vedno rad Emila Forsterja, ta pa je bil vesel, da je imel koga, komur je odkrival svoje srce, ki je bilo polno tuge radi večnih prepirov z očetom. Pogovarjala sta se naravno o nemški ofenzivi in Emil jc razlagal prijatelju, kaj pomeni poraz Angležev za Ameriko. Amerika bo morala nadomestiti izgubo topov in materiala, in Amerika bo morala prepoditi Nemce z nanovo okupiranega teritorija. France jc poslušal Emila, zagledal se je v vojni zemljevid in zopet poslušal... Polagoma se je pričel zanimati za novo znanost: militaristično strategijo. Kadar ta igra omami človeka, je izgubljena njegova duša. France ni več premišljeval o vojakih kot ljudeh, ki trpe, stradajo, krvavijo in umirajo v agoniji / ~ temveč kot figurah na šahovi deski: prestavljaš jih sem in tja kakor igralec ali kakor trgovec svoje blago; razrediš jih v brigade, divizije in zbore — in premikaš, odštevaš svoje izgube proti izgubam Svojega nasprotnika, v kritičnem momentu'se po-služiš rezerv, plačaš ceno ta ali oni za cilj in pometeš s tisoči, deset tisoči mož z enim mahom svoje roke, z eno potezo svojega svinčnika, s pritiskom na električni gumb! Kadar se enkrat privadiš te igre in zreš življenje s tega vidika, tedaj ni več v tebi človeškega srca, ki bi se oziralo na pacifiste in humanitarce — mašina si, ki melje iz sebe uničevanje; zrelo jabolko si, ki jc pripravljeno pasti v krilo vojnega boga; jesenski list si, katerega vsak hip odtrga val patriotizma in odpihne v razbitje in smrt. Dalje prih. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Ustanovljena 1900. Delniška glavnica In rezervni zakladi cca K lSo.ooo.ooo. Ček. rač.: št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. št. 261 in 413. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. — Obrestuje vloge najugodneje. — Prodaja srečke razredne loterije. PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad. Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Imaš solnčne pege, zajedavce, nabore, oger-ce? Uporabljaj Elza obrazno pomado! Ah želiš imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljaj Elza obrazno pomado! Ah sb ti roKe in obraz občutljivi v zimi in vetru? Bremen New-York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosljivi po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje. »George Washington« »Amerika« »President Roosevelt« »President Harding« Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski list štev. 218. Ugodna prilika za prevažanje blaga. UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: fjeegred, Paleta Bsogradske Zadruge. Ali želiš‘ imeti kožo belo, mehko čisto in zdravo ? Uporabljaj Elza lilijino-mlečno milo! Ah tožiš za izpadanjem las, pihuta in osi-velosti ? Uporabljaj Elza pomado zarast las! Aii želiš bujne mehke in lepe lase? Uporabljaj Elza pomado za rast las! Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod priljubljen? Ali. hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Fellerjeve Elza preparate in kmalu boš rekel tudi ti , kakor vsi : To je ono pravo! Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Peller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino, če denar naprej pošlješ ali pa po povzetju : 2 velika porcelanasta lončka Elza-obraz-ne pomade 25 dinarjev, 2 veiika porcelanasta lončka Elza-poma-de za rast las 25 dinarjev, 4 'velike kose Elza .ilijevega mlečnega mila 35 dinarjev. Različno: Lilijino mleko 6 dinarjev; brkomaz 3 dinarje, najfinejši Hega-Puder Dr. Klugerja v velikih originalnih škatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek »Hega« v pateni-dozah 10 dinarjev; puder za dame v Vrečicah 2 dinarja; zobni prašek v Škatljah 3 dinarje, v vrečicah po 2 dinarja; sae-hel (dišava) za perilo 3 dinarje; šampon za lase 2 dinarja; rumenilo za obraz 12 pisem 12 dinarjev; najfinejše parfeme od 15 dinarjev dalje; cvet za lase 20 dinarjev; Elza-katranovo milo 5 dinarjev. Za različne predmete se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa še 5 °/o doplačila. Naročilna pisma adreslrati: Lekarnar EVGEN V. PELLER, STUBICA DONJA Elza trg št. 252 Hrvatsko. PRESELITEV ! Cenjenemu občinstvu in organiziranemu delavstvu celjskega okrožja nazrrani&m, da sem obratovališče Mie čiste ii Mit u illdu iz Ozke ulice 5t. 6 preselil v Gosposko ulico št. 16 v Celju. 2—-1 S spoštovanjem Ivan Tafiek ml. 1000 frankov mesečno zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki holandski tvrdki. Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri : E. Bock, W»evt VI, Gumpendorferstrasse šlev. 109/14. Gostilna na Spodnjem Štajerskem, dobro idoča, na kakem ugodnem, prometnem kraju se vzame v najem takoj ali po mesecu juniju. Ponudbe pod »gostilna« na upravo. 1—1 + Ženske, f ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo z mojim mnogokrat preizkušenim obvarovalnim aparatom. V posebnih »lučajih zahtevajo žene takoj moje vedno lanesljivo učinkojoče, popolnoma neškodljivo speeielno sredstvo. Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po EL bet, »o tl, SujetftM. H9/H. Beržičani! Pomagajte poštni upravi,