PROLETAREC
ŠTEV,—NO. 761.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 13. aprila (April 13th), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
Upravniitv« (Office) 368» WEST 26th ST., CHICAGO, ILL—Telephone Rockwell 2864.
Vstajenje.
Vsako leto obhajajo krščanske cerkve v času, ko se prebuja narava iz zimskega spanja, praznik vstajenja. Kakšno vstajenje?
Da to je vprašanje: Kakšno vstajenje mislijo krščanske religije?
Vere uče, da smo na svetu zato, da se pripravljalno na smrt, na večno zveličanje po smrti, da se pripravimo za dan vesoljne sodbe, ki pride, kadar se za-čujejo trombe božjih poslancev.
Miljoni bodo tudi letos praznovali praznik vstaje-i in mislili na vstajenje, ki pride po smrti in to šele takrat, kadar pokliče stvarnik vse ljudi in jih razdeli i levico in desnico. Toda vera v vstajenje po smrti je izgubila že mnogo svojega prvotnega bleska. Ljudje so pričeli misliti o nekem drugem vstajenju, o takem, ki ni ljubo visoki duhovščini, na vstajenje, katerega se boje parasiti vseh kovov, ki žive od ljudskega znoja.
Tudi mi verujemo v vstajenje in vemo da pride, da prihaja, da je na potu že od davna in se pomika naprej in navzgor. Vsa zgodovina človeštva, vsa njegova tragedija v razvoju je eno samo veliko poglavje: Naprej in navzgor.
Kardinali in druga visoka duhovščina na Dunaju in Budapesti, v Španiji in drugod, je maševala za pokojnega Karla Habsburga in pri teh ceremonijah se je oerkev poslužila vsega mogočega pompa in veličastnosti, kot se zna teh reči le ona posluižiti. To ne pomeni vstajenje. Da je Kari Habsburg umrl kot privatna oseba in ne kot vladar avstro-ogrske monarhije, i pomeni delec vstajenja. Pravoslavna duhovščina se jt klanjala carju, svojemu poglavarju, in učila rusko ljudstvo o vstajenju, ki pride po smrji. To ni bil nauk o vstajenju. In ko se je ponudila priložnost, je rusko ljudstvo napravilo čin, ki pomeni delec vstajenja. Kajti hipnega vstajenja, takega, kakor ga uče religije, ni.
ajanje človeštva iz barbarizma do današnje civilizacije, katera je še vedno prepojena z barbarizmom, je počasno vstajenje.
Cerkve bodo tudi letos napolnjene, toda ne tako kol so bile pred desetletji. In duhovniki bodo govorili drugače, kakor so pred desetletji in stoletji, ko so se še dogajali čudeži in so se na raznih gričih prikazovali svetniki in Mati Božja. Danes je človeštvo že tako daleč dospelo, da se ga ne more več zavajati n^ ta način, zato so se religije prilagodile novim nazira-njem ljudstva, da ga lahko še naprej zavajajo. Toda je manjše, manj škodljivo, kakor je bilo.
Do 40,000,000 ljudi baje pohaja v cerkve v Zedinjenih državah. Ako ne vsako nedeljo, jih bo toliko pri božjih službah na Veliko nedeljo, na praznik vstajenja, ki pride po smrti — ampak ne pride. Ljudje se bodo trkali po prsih, molili bodo in nekateri bodo celo mislili na raj, ki je menda nekje nad oblaki toda astronomi ga še niso izsledili. Molitve, njti vera v vsta-E jenje po smrti, ne nasiti ljudi, dokler so živi. In ne-glede kako nekateri še verujejo v razne verske dogme.
kakorkoli so absurdne, pri tem vendar ne pozabijo na boj za zivljensiki obstanek v tej "solzni dolini", četudi jim cerkev pripoveduje, naj se ne pehajo za bogastvom tega sveta, ki je sicer v posesti male peščice, drugače zelo pobožnih ljudi, se vendar bore za boljši kos kruha, za svoj domek, za malo kmetijo. Religija nima nobene sorodnosti z realnim življenjem človeka, zato so kristjani samo v cerkvi kristjani, zunaj nje pa so ljudje, ki hočejo živeti in se bore za življenje, za izboljšanje življenja, seveda le v toliko, v kolikor so sposobni za borbo.
Do 600,000 premogarjev, vsi pripadniki krščanskih religij, četudi mnogi izmed njih indiferentni v verskih rečeh, je v boju proti gospodarjem — posestnikom rovov, ki so sami krščanski ljudje, taki, ki podpirajo cerkve, verske šole in vse verske ustanove. Vera v vstajenje po smrti ne pomeni v praktičnem življenju ničesar. Ona je le opajalno sredstvo, ki ga je iznašla cerkev pred davnim časom, da je z njim lajšala gorje človeštvu, ker je bilo nesposobno vstati v življenju, ker je bilo preignorantno, da bi se moglo otresti suženjstva, ki je vladalo v raznih oblikah. Toda kljub vsej ig-noranci se je človeštvo skozi vso zgodovino upiralo gospodarjem in predstavnikom religij, kadar so se postavljali preveč odprto na stran izkoriščevalcev in jih podpirali v imenu vere pri zatiranju ljudstva.
Zelo daleč se je že povzdignil človek. Tekom tisočletij je prišel od jamskega divjaka do današnjega človeka. Toda še zelo daleč drži njegova pot, predno bo njegovo vstajenje popolnješe, bolj človeško, kakor je danes.	i
V zemlji imamo naravna bogastva, ki so se jih polastili tisti, ki so bili premetenejši, kakor pa tisti, ki sb kopali ta bogastva. In še danes je tako. Prvi žive v izobilju, privoščijo si lahko vse dobrote, ki jih nudi življenje. Svoj raj imajo tukaj, na tem svetu, po krivdi tistih, ki še niso zreli za vstajenje, pa tlačanijo na korist drugim.	_
Miljoni dolarjev iz ameriških premogovnikov se stekajo skoizi roke stotisočerih premogarjev v blagajne bogatašev, ki so gospodarji teh naravnih zakladov, ker jim ljudstvo dovoljuje, da so gospodarji. Od teh mi-ljonov dobe delavci zelo majhen del, toda dan^s ga jim hočejo še zmanjšati. Baš premogarji imajo razun jeklarskega delavstva najmanj užitkov od življenja. Stanujejo večinoma po skritih, malih kotih, v kompanij-skih barakah, v mestecih, kjer ni pogojev za nobene večje ustanove, ki bi nudile delavcem kulturno razvedrilo ali druge zabave.
Poleg tega se dovoli premogarjem delati le toliko, kolikor je koristno za gospodarje — ne za delavce. In premogarji so se uprli, ne ker so se hoteli, ampak ker so jih gospodarji izvali. Ko se je ta dežela še borila za "demokracijo in samoodločevanje narodov", je prišla vselej na pozorišče vlada in ukazovala premogarjem,
kako naj se zadrit v svojem prizadevanju izboljšati življensko razmere. Danes, ko razmere niso več v prilog premogarjem in drugemu delavstvu, izdajajo vladni uradniki le razne izjave, ki pa za premogarje ničesar ne pomenijo, razun to, da je vlada prikrito ali odkrito na strani gospodarjev, ker taka kot je ne more biti drugačna. V deželi imamo dvojno mero, eno za gospodarje, drugo za delavstvo. Da se je odpravi, bo moralo ljudstvo napraviti še nekaj korakov, precejšnjih stopinj v procesu vstajanja.
Prihaja doba, vedno vidnejša je, ko se bo manj praznovalo v temnih cerkvenih hramih vstajenje onkraj groba, in se bo več govorilo in delalo v svetlejših hramih za vstajenje v življenju človeka. Kajti, ljudstvo vstaja, ignoranca se umika dneVu, misterija življenja se umika vedi, izkoriščanje se umika človečanstvu,
sovraštvo izgineva na korist bratstva. Vse to se godi? tem procesu vstajenja, ki je edino resnično vstajenje, vredno, da delujemo zanj.
Socializem oznanja novo vstajenje, ki bo odpravilo '"dolino solz" in jo spremenilo v svet, na katere« bo imelo človeštvo enake priložnosti do uživanja dobrot, ki jih nudi življenje na njem. Čemu naj imajo dobrote samo nekateri? Zakaj naj bi se miljoni ubijali za interese nekaterih? Zakaj naj 700,000 premogarjev v Zedinjenih državah gara za koristi nekaj stotii gospodarjev? Čemu, ako vemo, da bi bilo lahko drugače? In ker še ni, je naša naloga — naloga vseh tistib, ki verujejo v vstajenje živega človeštva, da delujemo zanj, da se borimo-in učimo, kajti znanje je glavni pogoj, je ključ k durim vstajenja — v socialistic^ družbo.
l^t {^t £
Podpirajte premogarje v njihovem boju.
Socialistična stranka ameriškemu delavstvu.
Nad pol miljona premogarjev je na stavki proti neznosnim razmeram in arogantni odklonitvi premogovniških operatorjev konferirati z unijo premogarjev o delovnih pogojih in plačah za tekoče leto. Rove lastujoča aristokracija smatra sedanji čas ugodnim za razbitje unije premogarjev in pognati premogarje ter njihove družine v še mizernejše življenske razmere in jih tako potisniti daleč pod nivo dostojnega življen-skega standardta.
Ta aristokracija je naravnost potratno in nesmiselno gospodarila s premogovnimi viri te dežele. Skozi mnogo let so okraji mehkega premoga zone kronične brezdelnosti. Lastniki rovov niso nikdar niti skušali stabilizirati industrije z ozirom na potrebo produkcije premoga, ali da bi jo spravili v soglasje trga, transportacije in s tem vpeljati neprekidno obratovanje rovov. Njihovo slabo gospodarstvo je notorično in njihova industrija je najslabše organizirana v tej deželi.
V kolikor je v tej industriji dobrih uredb, so zasluga organizacije premogovniških delavcev. Tipični neunijski okraji v West Virginiji so slika ignorantno-sti operatorjev in nj-ihovega brutalnega dominiranja. Povzročili so med svojim delavstvom kronično po-fcanljkanje in potisnili tisoče človeških bitij na pobočja gričev, kjer morajo živeti na primitiven način, odvisni od pomoči drugih delavcev, da ne poginejo vsled revščine.
Za moment se je vojna proti vsem delavskim organizacijam obrnila na premogovniška polja. Premogarji so opravičeni do popolne podpore od vsega delavstva te dežele, organiziranih in neorganiziranih. Njihov boj je boj vsega delavstva.
Interesi socialistične stranke in celokupnega delavskega razreda so enaki. Skozi generacije je socialistična stranka sodelovala pri grajenju delavskih unij. Njeni delavci so vposlili svoje energije v vsaki borbi in doprinašali svoje žrtve.
Eksekutiva socialistične stranke poziva vse članstvo in vse, ki glasujejo za kandidate stranke, da nudijo premogarjem v tej stavki vsako mogočo pomoč. Priporočamo svojim članom v premogovnih okrajih naj dajo svoje sposobnosti in energije na razpolago premogarskim unijam.
Naloge delavstva v tem boju so različne. Piki ranje zahteva delavcev, ravno tako propaganda. Tre ba je razkrivati laži, ki jih trosijo kompanijski agenl proti unijam v kakršnemkoli oziru. Med delavstvo j treba širiti resnico o dejstvih kot so, pojasnjevati i je treba vse podrobnosti, da bo razumelo svoj poloia in potrebo solidarnosti v največji bitki, ki so jo i kedaj vojevali ameriški premogarji.
Aroganca operatorjev in njihovo gospodar.' nad zakladi premoga daje obilo materijala za propa gando v prid socializaciji premogovnikov. Njihov proti delavstvu ponovno dokazuje, kako potrebna delavstvu samostojna politična akcija. Stabilizaci premogovniške industrije je nemogoča vse dotlej, ( kler bo operirana za bogatenje nekaterih. Rovi rajo preiti v last ljudstva, in šele potem bodo zavla le v tej tako važni industriji boljše razmere. Nacioi lizacija rovov, z demokratično upravo, ki bo premogarjem več besede pri obratu, direkciji in k« troli, prej ali slej mora biti realizirana.
Uresničenje tega programa se ne bo dose prej, da se delavstvo organizira v svoji stranki in i trebi svojo politično moč v dosego tega namena, ganizirani premogarji soglašajo s tem nazorom in r upamo, da bo to njihovo stališče kinalo privedlo ( ganizirano delavstvo v federativno organizacijo, kateri bo delavstvo nastopalo za kandidate, katere 1 samo nominiralo iz vrst svoje stranke.
Med tem časom pa se morajo vpotrebiti vsi i ri za zmago v tem boju. Sedanja borba premo ima velik pomen za Vse druge sekcije organiziranej delavstva. Ako zniaga premogarsko delavstvo, bo I di zmaga vsega ostalega delavstva, kar ga bo navdal zaupanjem v svojo moč in ga navdušilo za boi delo.
S sodružnimi pozdravi v imenu solidarno skupnem boju, obljublja socialistična stranka kot racijo vsega svojega članstva in somišljenikov v i go zmage v tej tako važni borbi.
W. M. Brandt, W. H/. Henry, Julius Gerber, Maurer, Edmund T. Melms, James Oneal, Lilith tin Wilson, člani eksekutive socialistične stranke.
SEMINTJA.
Informacije iščejo. — Razlike. — Naj-prvo zmaga. — Dve konferenci. — Tudi mnenja se spreminjajo. — Tema v deželi vzhajajočega solnca.
Pennsylvanjski k oz aki iščejo "informacije" o "znanih" radikalcih, ki delujejo v sedanjem štrajku premogarjev. Te informacije žele operatorji. Kozaki in privatni detektivi imajo nalogo, da jih dobe. Operatorji se pripravljajo na progone. V manjši meri se že vrše. Nekateri operatorji kličejo na pomoč voja-itvo "za protektiranje privatne lastnine". Vojaštvo, sodišča in vsi drugi javni aparati perfektno funkcionirajo za protektiranje privatne pojesti, toda se komaj zmenijo zo protektiranje premogarjev, katerih je nad 700,000, in za publiko, ki bo plačevala premog po visokih cenah. Vsaka stavka zadene v prvi vrsti slavkarje v prizadetem obratu, potem publiko, ki mora za časa stavke plačevati produkte tistih podjetij, katerih delavci so na stavki, po zvišanih cenah, družbe pa napravijo na ta način mnogokrat dvojen dobiček. Klavniška industrija je primera. Delavci so izgubili zadnjo stavko, kompanije so za časa stavke podražile meso in ob enem znižale svojemu delavstvu plaie ter mu podaljšale delovni čas. To se dogaja, ker so ljudje v kapitalističnem taboru pretkanejši kakor pa delavci. Počasi se to izpreminja, kajti pravica je na strani ljudstva in kadar jo bo znalo uveljaviti, jo bomo imeli.
* * *
Cikaški krojači, organizirani v A. C. W., so rešii-li spor s podjetniki brez stavke in na korist krojaškemu delavstvu. Delavstvo je sprejelo 10 odstotkov zni-i plače, vse druge pridobitve, kakor tudi 44-urni delovni čas na teden, si je ohranilo. Krojaško delavstvo ima veliko besedo pri kontroli krojaške industri-e. Te kontrole so se hoteli podjetniki iznebiti, kajti fas za to se jim je zdel ugoden. Pozabili so pa, da je krojaško delavstvo drugačno, kakor n. pr. klavniško delavstvo, in da je vodstvo njihove unije naprednejše od marsikake unije, združene z A. F. of L. Podjetniki so se podali, čuden pojav v sedanjih časih, ko delavci
skoro vsepovsod izgubljajo bitke.
* * *
Kljub krizi ne bi smela biti nobena stavka izgubljena in ne bi bila izgubljena, ako bi bilo delavstvo tako inteligentno kakor ni in vodstva vseh unij taka kakršna sedaj še niso. Vsled raznih slabosti v delavskih vrstah imajo podjetniki tako veselje v rušenju strokovnih organizacij. Premogarji, s podporo od strani drugega delavstva in tistega dela javnosti, ki vsaj nekaj misli v prid javnosti, imajo priliko pokazati stoprocentnim profitarjem, da se z delavstvom ne bo moglo več tako postopati kakor se je v prošlosti. Pri vsem tem pa ne smejo pozabiti marsikaj izboljšati v svoji organizaciji. To pride pozneje. Danes je zanje najvažnejše, da vztrajajo in zmagajo. Potem naj se vposli vse energije organiziranih premogarjev v pagandi za socializacijo rovov in za organiziranje aa političnem polju. Boriti se samo na gospodarskem olju za delavstvo ni dovolj. To bi mogli delavci do anes ie izprevideti.
Po par letih medsebojnega prerekanja, očitanja in psovanja, so se zbrali začetkom tega meseca zastopniki delavskih struj, pripadajoči trem mednarodnim organizacijam, v Berlinu, z namenom, da obnove edinstveno fronto mednarodnega delavstva. Zborovali ,so v palači nemškega državnega zbora. To je razlika, ki jo je prinesla vojna. Socialistični kongresi in zbori se danes vrše v parlamentarnih poslopjih. Pred vojno se mnogokrat še v privatnih dvoranah niso smeli. Zbor v Berlinu še ni obnovil edinstvene fronte proletarijata. V štirih dneh zborovanja so se posamezni zastopniki komaj oddahnili s tem, da so povedali, kaj mislijo o nasprotnih frakcijah. Radek, Vandervelde, Adler, J. Ramsay Mac Donald in Serra- / ti so valili krivdo za sedanje .razmere v vrstah orga-^ ' niiziranega delavstva drug na drugega; seje so bile večkrat tako burne, da so nepoznovalci delavskih zborov mislili, da bo nemogoče priti do sporazuma. Ta se je dosegel, pot za zbliževanje delavskih strank je odprta, do internacionalne organizacije vsega zavednega delavstva pride, toda ne še takoj. V Moskvi so trdili, da ne bodo nikdar konferirali s socializda-jalci; socialdemokrati niso našli dovolj ostrih besed za obsojanje moskovske taktike razdiranja. In končno so prišli skupaj in razpravljali na zboru tako, kakor se razpravlja na vsaki konferenci, ki ima pogoje za življenje. V Londonu,I Parizu, Rimu itd., so dajali državniki izjave, da ne bodo nikdar konferirali z bolj-ševiki in priznali sovjetsko vlado. V Moskvi in Petro-gradu pa so izjavljali, da ne priznajo nikakih kompromisov z buržvaznimi vladami. Cilj prvih je bil strmoglaviti vlado ruske revolucije; cilj drugih je bil vreči kapitalistične vlade zapadne Evrope in potem kapitalistične vlade vseh drugih držav. Med vojno so bili "Nemci največji barbari, Huni s katerimi se ne bo civilizirani svet nikdar več sprijaznil." Toda svet je ustvarjen za kooperacijo An kompromise. Tega dejstva ni mogoče spremeniti, razen v kakem zaprtem prostoru, kjer zborujejo "čisti" odrešeniki in rešujejo svetovna vprašanja ob skodelicah črne kave ali čaja. Zunaj te sobe pa delajo vsaki dan kompromise.
* » *
Berlinska konferenca za obnovitev edinstvene fronte je dosegla le del svojega programa in s tem je izvršila svoj namen. Sledile ji bodo druge konference zastopnikov delavskih strank in doseženi bodo novi uspehi v zedinjevanju delavstva. £er so delavci ljudje, jih je nemogoče spremeniti v bitja, ki bi vsa enako mislila in se enostavno pokoravala poveljam, ki bi prihajala od zgoraj. Absolutno edinstvo je nemogoče, toda kadar pride med nas več treznega razumevanja in manj demagogiranja, manj utopističnega verovanja, bomo lahko edini vsaj v toliko, v kolikor je potrebno za naš boj proti današnjemu ekonomskemu sistemu. Kdor je pred dvema leti trdil, da pride do takih konferenc za zedinjevanje delavstva, mu je le malo kdo verjel. Socialisti, izkušeni v borbi, so vedeli, da je stalna razdruženost nemogoča, ker je nenaravna. "Delavci vseh dežel, združite se!" ni samo prazna fraza.
* * *
Sovjetska vlada, katero so evropski in ameriški državniki tolikokrat prekleli, je sedaj prvič v svoji zgodovini zastopana na zboru zastopnikov vlad raznih držav. V Genovi je danes Rusija sila, ker je v resnici sila. Njen ogromni teritorij, njena velikanska bogastva, 150 miljonov njenega prebivalstva, njena armada, vse to predstavlja silo in moč, ki se je ne da več prezirati, kakor da je ni. Rusija konferira v Ge-
PR0LIIA1IC
novi in skuša dobiti zase čim več ugodnosti v sedanjih razmerah. Državniki drugih vlad skušajo izvojevati čim več koristi od Rusije za interese svojih držav. Konferenca se vrši v znamenju kompromisov. Eni trdijo, da bo neuspešna. Drugi polagajo vse upanje za obnovo ekonomskega življenja v Evropi na karte genovske konference. Toda konferenca ne bo niti popolni fiasko, niti ne bo uspešna. To je pvoojna konferenca, sestoječa iz državnikov, ki večinoma niso prišli na konferenco radi kooperacije dežele z deželo, ampak da povedo, kaj mislijo o tej ali oni državi in pred vsem bodo imeli na vidiku le kapitalistične interese vsak svoje dežele; premalo je na tej konferenci takih, ki bi razumeli, da je treba delati za interese splošnosti. Nič dati pa veliko zahtevati je staro pravilo imperialistične diplomacije. Ampak genovska konferenca je uspeh v tem, da so na nji zastopani predstavniki prave ruske vlade, nadalje Nemčija in druge "sovražne" dežele. V istem smislu, kakor berlinska konferenca mednarodnih delavskih skupin, je korak naprej tudi genovska konferenca. Ničesar ne bo dosegla, vsaj nikakih vidnih rezultatov ne bo, kljub temu, že sama na sebi je priznanje, da je dežela odvisna od dežele, da je človeštvo odvisno od kooperacije in če je ni dovolj, tedaj hira in propada vse gospodarsko življenje. Vojna je bila destruktivna in je pustila globoke zareze, katere se le počasi celijo. Zato imamo toliko konferenc in tako malo uspehov. Uspehov bo več, kadar bo socialistična ideja jačja med maso, kadar bo manj ignorance, manj navduševanja in več volje za delo. Tudi to počasi prihaja, ampak glavno je, da gremo naprej, da nas je vedno več in da si pridobivamo vedno bolj trdna tla.
* * *
Japonska, ki se čuti pozvano, "da brani civilizacijo pred boljševizmom" v Aziji, posebno v Sibiriji, je danes najbolj reakcionarna dežela. Nikjer niso delavske organizacije tako preganjane, kakor na Japonskem in nikjer ni večje tiranije, kakor v cesarstvu mikada. Japonska gre skozi proces demokratično pobarvane reakcije in ljudstvo se tam bori za tiste pravice, za kakršne se je borilo evropsko ljudstvo pred 50. leti in še prej. Tudi japonski imperializem bo doživel svoj dan. Morda ni več tako daleč, mogoče par desetletij, ko bo Japonska postala last ljudstva. Časi za tiranijo v smislu kakršna se vrši na Japonskem, so minili. Japonska vlada niti ne dovoli pobirati prispevkov za gladno rusko prebivalstvo. Unije zatira, tisk cenzurira, pravico govora je potlačila k tlom. To se bo vršilo en čas. Potem pa se bo igra zaobrnila. Mikadova vlada bi morala prečitati zgodovino Rusije, pa bi vedela, kako lahko pride na površje "nasilni boljševizem".	\
^
"SVETA DEŽELA".
Beseda "Sveta dežela" pomeni navadno Palestino, to je legendarno pozorišče rojstva, življenja, trplenja in smrti ustanovitelja krščanske vere, Jezusa iz Naza-reta.
Izraz pa rabijo tudi pripadniki drugih ver ter govore mohamedanci o Meki kot o svetem mestu, kajti tam je živel Mohamed, ustanvoitelj mohamedanske vere.
Kitajski buddhisti imenujejo Indijo sveto deželo, kajti v Indiji je bil rojen ustanovitelj te vere, Buddha.
Stari Grki pa so nazivali s tem imenom Elis, kjer se je nahajalo svetišče olimpijskegfa Zena ali Zevsa. In vsaka druga peligija ima svoje sveto mesto in sveto deželo.	y
S
Konferenca za "zedinjeno fronto" mednarodnega delavstva.
Kakor smo že poročali v raznih izdajah tega i sta, je po vztrajnem razdvajanju delavskih vrst pri čela med zavedno delavsko maso polagoma prodiral želja po združenju. Zahteve za edinstveno akcijo vin ju proletarijata proti kapitalizmu so se vedno bi množile.
Najbolj trdovratno se je upirala takim zahtevi moskovska Internacionala, in deloma na drugi str« stranke, pripadajoče drugi Internacionali. Medli se je na Dunaju vršil kongres tistih socialistični strank, ki niso hotele sprejeti pogoje moskovske Ii ternacionale, zapopadene v znanih 21. točkah, nitij niso strinjale z drugo Internacionalo. Kot posledic dunajske konference je nastala Dunajska delovna 11 jednica socialističnih strank, ki si ni lastila ime« "internacionala"^ ampak si je vzela za svojo nalop delovati za združenje vseh socialističnih strank, vid, čivši tiste, ki pripadajo k moskovski Internacionali,i| enotno mednarodno organizacijo. Pri tem delu doli časa ni dobila nobenega zadovoljivega odziva, da je prišel enkrat z urada druge Internacionale ( da so tam pripravljeni na pogajanja z dunajsko 1 lovno zajednico za skupno nastopanje in če moi na združenje. Na Dunaju so smatrali, da čas za I pogajanja ni še ugoden in sklenili so, da se počakaa{ odločitve v Moskvi. Končno se je pričelo opažati i minjanje tona tudi v Moskvi. Izdana je bila paro naj se deluje za "edinstveno fronto" proletarijata 1 političnem in ekonomskem polju. Mnogi so to membo v Moskvi smatrali za nekak trik, ki naj bi i bolj poglobil razdor. Očitanja so deževala naprej, p tem pa so se vendar uglajevala pota za skupno 1 ferenco.
Dne 2. aprila 1922 so prvič po razdoru prišli s paj predstavniki socialističnega delavstva vseh in naziranj. Nezastop^ne so bile le nekatere tiste str ke, ki so izven vsake mednarodne afiliacije, toda e kaj teh je zastopal predstavnik italijanske socialisti ne stranke Serrati.
Na konferenci, ki se je vršila v zgradbi nem ga parlamenta, so bili zastopniki komunistične tretje Internacionale, druge Internacionale in Dni ske delovne zajednice socialističnih strank. Že prva seja dne 2. aprila je bila burna in se je moi prekiniti. Vandervelde, zastopnik belgijskih so stov, je v svojem govoru očital komunistom, da soi| svojo taktiko rušili delavsko gibanje in mu priza ogromno škodo; kritiziral jih je, vsled njihovih avti kratičnih metod v Rusiji, ker so poteptali polite svobodščine, uvedli diktaturo nad vsemi opozicioi ni mi strankami, četudi niso bile kontrarevolucioi ne in napadal jih je vsled ruske aneksije repuilii Georgije.
Tajnik dunajske socialistične zajednice, Frit Adler, je le s težavo pomiril duhove in pregovorili stopnika angleške Labour Party, odnosno druge Inl nacionale, J. Ramsay Mac Donalda, naj ne rabi I strogega tona v kritiziranju komunistov, kakršnega« je poslužil Vandervelde.
Klara Zetkin je predložila teze nove taktike 1 munistične Internacionale v pogledu edinstvene 1 te proletaarijata. Nji je sledil Vandervelde, kakor k omenjeno, s svojim napadom in seja je končala v 1 redu. Adlerju se je posrečilo zbližati vzrujene duhoi
pondeljek 3. aprila je nastopil Kari Radek, ki je Igovarjal Vanderveldu s protiočitki. Potem se je ipravil za napad Mac Donald in seja se je morala sled nereda zopet prekiniti. Čisto nič čudnega ni, da bile prve seje burne. Vpoštevati je treba boj, ki se vršil med strankami v delavskemu taboru, očitanja protiočitanja, obdolžitve in razdiralne taktike, kar porajalo mržnje, sovraštva in jezo, kar je nekje moralo izbruhniti na plan. Berlinska konferenca je udila priliko. Ko so se duhovi nekoliko pomirili, e s konferenco nadaljevalo, kajti želja vseh je bila eendarle, da se najde nekak sporazum. Konferenca je potem zborovala še dva dni. Njen nni zaključek je v tem, da je ustanovljen odbor detetih članov, v katerem so po trije člani od vsake mednarodne grupe, zastopanih na berlinski konferen-ita odbor ima nalogo delati na pripravah za zedi-jevalno konferenco, na katero bodd pozvani zastop-liki vseh socialističnih in komunističnih strank. Prvotno je bilo nameravano, da bi se vršila večja zedi-alna konferenca ob istem času kakor genovska ekonomska konferenca, toda to se je izkazalo za nemo-|oče. Mesto tega pa se je berlinska konferenca zedi-lila pozvati mednarodni proletarijat, naj praznuje 1. naj v znamenju solidarnosti in demonstrira "proti rposelnosti, za osemurni delavnik, izreka naj ma-festivno svoje simpatije z ruskim ljudstvom, ki trpi ankanje vsled znanih vzrokov, nadalje, da delav-io solidarno zahteva od vseh vlad, naj priznajo sovjetsko Rusijo."
Komunistična skupina, v kateri je imela glavno sedo ruska delegacija, je dala na berlinski konferen-dvevažni koncesiji: sporazumela se je dovoliti Van-rveldu iti v Rusijo in prisostovati obravnavi 52. socialnih revolucionarjev in menjševikov, izmed katerih čakajo že dve leti obravnave. Obdolženi so ruva-proti sovjetski vladi, in bili iso aretirani v okol-iah, kakršne so vladale tisti čas v Rusiji, ko so jo vseh strani oklepali kontrarevolucionarni generali je teka videla v vsakemu opozicionalcu kontrare-olucionarja. Vsled zapora omenjenih oseb je bilo izrečenih v Evropi mnogo protestov proti ruski vladi in le socialistične stranke so zahtevale, naj se čim prične proces proti obtožencem. Ker bo Vander-nlde prisostoval tej obravnavi., je to znamenje, da je ta zadeva precej obravnavana na berlinski konfe-:i. Komunistična skupina je nadalje obljubila, da nad prej omenjenimi ne bo izvršila smrtna kazen, slučaju, da bodo obsojeni. Druga koncesija je ta, da i dovoli komisiji, sestoječi iz zastopnikov evrop-socialističnih strank, preiskati zadevo prevrata Georgiji. Kakor znano, je bila Georgija en čas po ru-revoluciji samostojna republika s socialistično vlaki pa je imela silno otežkočeno stališče, vsled vpli-tujih držav, v prvi vrsti antantnih, ker so rabile jje kot točko, potom katere so indirektno trgo-i Rusijo, ali pa širile od tam svojo špijonažo. Pred dni so boljševiki s pomočjo svojega vojaštva li georgijsko vlado in jo nadomestili s svojim reži-deželo pa pridružili ruski federaciji. Na sedanji konferenci so bili zastopani člani ekse-vseh treh skupin, na prihodnjo konferenco pa o zastopniki strank, kakor prejšnje čase na in-ionalne kongrese.
Tretji dan konference je nastopil zastopnik itali-iske socialistične stranke Serrati. Italijanska stranki je ena najjačjih izmed socialističnih strank, ne la nobeni sedaj obstoječi mednarodni skupini, ne ameriška socialistična stranka. Prvotno so se ski sodrugi izrekli za vstop v tretjo Internacio-
nalo, toda v Moskvi so jim dali pogoje, katere italijanska soc. stranka ni hotela sprejeti in je tako ostala brez mednarodne pridružitve.
Serrati je bičal v svojemu govoru komuniste vsled njihovih grehov protj socializmu in stranke v drugi Internacionali vsled njihovih grehov proti delavski solidarnosti. "Mi vsi smo grešili," je dejal Serrati, "boljševiki v imenu revolucije, in Vandervelde v prid buržvazije." Izvajal je, da je dolžnost mednarodnega delavstva obvarovati Rusijo in v ta namen ji moramo nuditi vso mogočo pomoč.
V svojem drugem govoru je Radek odgovarjal na razne očitke in zagovarjal razkolništvo v socialističnih strankah, ki je imelo za posledico formuliranje komunističnih strank in strančic. Izvajal je, da ako pride do sporazuma na prihodnji konferenci, bomo dobili resnično tretjo internacionalno socialistično organizacijo, kajti takozvana komunistična internacionala ni bazirana na pridruženih strankah, ampak obstoji le iz sekcij v poedinih deželah, katerih članstvo priznava gotove metode in taktiko in izključuje vsakega in vsako stranko, ki ne soglaša absolutno z njeno taktiko.
Druga Internacionala je izgubila zaupanje pri masi delavstva, ker so tri njene glavne stranke, angleška Labour Party, nemška socialdemokratska in belgijska šle v koalicijske vlade med vojno, medtem ko komunisti niso bili za taktiko edinstva do decembra 1921, ko je konferenca ruske komunistične stranke sklenila spremeniti taktiko tiidi v tem oziru vsled nove ekonomske politike in obstoječega mednarodnega položaja. Odločila se je delati za obnovitev edinstvene delavske fronte in tako je prišlo do berlinske konference, ki je storila potrebne korake za omogočenje nadalj-nih konferenc.
^
Obljube in izpolnitve.
Tajništvo J. S. Z.
Z organiziranjem "Pomožne izobraževalne akcije J. S. Z." gredo nekatere obljube in izpolnitve, o katerih je treba izpregovoriti nekaj besed. Kakšne so te obljube in kako se imajo izpolnjevati?
"Pomožna izobraževalna akcija" je bila zamišljena na prvem mestu, da se odpravi za tako važno podjetje kot je izobrazba za razredni boj, beračenje, kar vključuje naravno brisanje dolgov, ki jih imata po ne lastni krivdi J. S. Z. in njeno glasilo "Proletarec". Namen tega ne potrebuje menda nobene opravičbe ali zagovora. Dogaja pa se, da postajajo nekateri nervozni, ker so v skrbeh, kako bo vse to izpadlo. To so posamezniki, ki so ob času izdanega apela za organiziranje te akcije mislili, da se odzove tej akciji vseh 850 podpornih društev, na katere je bil opravljen apel, naenkrat, in da bomo potem "zaronali" s polno paro, kakor smo rekli, da imamo v načrtu. Tako misleči se sedaj vprašujejo: "Well, kje pa so odzivi na dotični apel? Ali ni to znamenje, da naši delavci nemarajo podpirati te akcije, kolikor društev se je pa odzvalo, bodo pa takoj zahtevala, da se dane obljube izpolnujejo? Ali bo-st& J. S. Z. in "Proletarec" v teh razmerah mogla držati dane obljube? Morala bi jih, kajti sicer se gubi kredit." —
Na taka domnevanja je treba pojasnila.
J. S. Z. in "Proletarec" nimata nobenih tajnosti pod svojim klobukom; kar se njiju tiče, je zadeva vseh slovenskih, odnosno jugoslovanskih delavcev v Ameriki, ki se strinjajo z načeli J. S. Z. in delom njenega glasila "Proletarca". Knjiga je odprta. Vsaka kritika, ki prihaja s pravim namenom, da se pomaga pri rekonstrukciji enega in drugega, je dobrodošla in se po razmerah upošteva drage volje. Brez kritike ni življenja. Naša navada je kritiko prejemati in jo tudi deliti. Toda kakor skušamo biti jjri kritiziranju napram drugim pravični in konstruktivni, tako pričakujemo isto-take kritike od drugih.
Ko je bil izdan svoječasno apel za organiziranje te akcije, smo rekli v njem med drugim sledeče:, "V Ameriki je danes nad 700 podpornih društev, ki se štejejo za napredne in svobodomiselne. Če sprejme vsako društvo gori navedeni predlog, da prispeva vsak mesec vsaj po $1.00 v blagajno J. S. Z., bi to pomenilo koncem meseca $700.00. S to svoto se da že nekaj začeti, med tem ko bi bile žrtve za posameznika vsak mesec neznatne."
Iz tajniških poročil, ki so objavljena v Prosveti in v Proletarcu je razvidno, da ta akcija do danes še ni dosegla svoj cilj, in da se vsled tega tudi nemore pričakovati, da bi se moglo misiliti na kako izpolnjevanje danih obljub, kakor so zamišljene v našem načrtu; to se pravi, da bi bili poplačani dolgovi in da bi organizirali kakšno večjo agitatorično turnejo. Noben zasnovan načrt se ne uresniči v 100 odstotkih naenkrat, ampak je podvržen rasti. S to rastjo raste naravno tudi odgovornost napram obljubam za njihovo izpolnitev. To ni težko razumevati, zato se pričakuje, da se bo to razumelo.
Na podlagi 800 podpornih društev, se je do danes odzvalo tej akciji nekaj nad 12 odstotkov. S temi odstotki ne moremo kriti 25, 50 ali 100 odst. obljub. Kdor bi pričakoval kaj takega, bi bi'1 podoben človeku, ki zahteva, naj se mu da za 12c en dolar. To je pod vsakimi razmerami nemogoče. Uravnavanje našega dela pri J. S. Z. in pri "Proletarcu" ne sloni na kakšnih abstraktih, ampak na razvoju započetega dela ali akcij, ki so tukaj. Nekaj takega je, kakor je naša socialistična propaganda, ki temelji na pridobivanju simpa-tičarjev in aktivnih članov, da se socialistični ideal enkrat uresniči. Socialisti imamo cilj, ali s ciljem ne moremo operirati kot operira n. pr. bankir z bondi in gotovino. Naš cilj, kakor naše obljube, so vknjižene v knjigi socialističnega knjigovodstva na strani dolga—-kot "promissory notes", ki se izplačujejo z rastjo socialističnega gibanja. Čim večje je naše gibanje, tembolj se te note ali obljube brišejo in dolg izgineva, čim več naprednih podpornih društev se prijavi tej akciji, tem uspešnejše se bodo izpolnjevale daine obljube. Mi smo računali na razvoj, ne pa na skoke. Zlasti je treba računati na tak počasen razvoj pod razmerami, ki so danes. Dejstvo je namreč, da se mnogo društev ne more odzvati tej akciji, ker vlada vellika brezposelnost in sedaj premogarski štrajk. Ne mislimo sicer, da se odzovejo tej akciji vsa slovenska podporna društva tudi pod najboljimi razmerami, toda na 75 odst. bi se moglo v normalnejših časih računati brez kakega presenečenja. Započeta akcija ni fiasko, če jo nočemo proglašati kot za tako sami, ampak je započeta s pre-vdarnostjo na podlagi potreb in opravičenosti, ki ne potrebujeta menda nobenega oproščevanja.
Vedoč torej, da je ta akcija v operaciji mogoča, in računajoč, da ne pride vse naenkrat niti v boljših časih kot so danes, temveč da se mora razvijati in rasti, moramo le pospešiti korake, do največje mere, da se čim prej realizira. Z dosega 25 odst. vseh podpornih društev tej akciji, bo to pomenilo toliko manj dolga pri J. S. Z. in pri "Proletarcu", z odzivom 50 odst. zopet toliko manj itd. itd. dokler ne začne nastajati v-blagajni prebitek, ki se porabi za prirejanje turnej in yečje agitacije. Seveda se z agitacijo in priredbami ne bo čakalo dotlej, ampak se bo po možnosti organiziralo to že prej. Preuredba dela pri J. S. Z. in pri "Proletarcu" se pravzaprav že pričenja — to se pravi novi načrti reorganiiziranja pri upravljanju J. S. Z. in "Proletarca" so že storjeni — storjeni v smislu, da gre eden izmed osobja na agitacijo, s čimer se ima povečati število Proletarčevih naročnikov, pridobiti klubom novih članov, prodajati knjige idt. i ta.
Ker je odziv podpornih društev tej akciji počasen, računi pa rastejo z vsakim tednom, je naravno, da se naj društva, ki se še niso odzvala tej akciji, čisto nič ne čudijo, če pride na njihovo sejo zopet kak apel za podporo "Proletarcu". "Proletarec" in J. S- Z. se morata vzdržati; to vedo najbolje tisti, ki ju znajo ceniti. Ali če preti enemu ali drugemu propast, ker manjka finančnih sredstev, ni druge poti, kakor da priskočijo na pomoč tisti, radi katerih sta tukaj -in za katere se bojujeta, to so naši delavci. Mi ne moremo upraviti apel za vzdrževanje "Proletarca" in J. S. Z. na Rockefellerja ali na Morgana, na nadškofa Munde-laina, ali na patra Zakrajška — to je razumljivo. Naše zadeve spadajo pred aktivne člane in pred simpatičar-
je socialističnega in progresivnega gibanja slovem delavcev v Ameriki.
V mesecu marcu so se prijavila tej akciji sl^ društva:
Ime dr.	Plaien
in tek. št.	Kraj	prispeti
84.—114 SNPJ, Živila Ilirija, Roundup, Mont..!
(prostovoljne kolekte na sejah) | 85—253 SNPJ, Bratje Miru, Diamondville, Wyo.i
86.-282	SNPJ, Združeni Slovenci, Little Falls,
N. Y..........................I
■ (prostovoljne kolekte na sejah) j
87.—	81 SNPJ, Solnce, Red Lodge, Mont........j
(prostovoljne kolekte na sejah)
88—242	SNPJ, Stantonški Slovenci, Staunton,
Illinois......................
89—248	SNPJ, Cerkniško Jezero, Hagevo, Pa,,! 90.—451 SNPJ, Združeni Hribovci, Onnalinda,
Pa., po 3 cente od čl...........
91—205	SNPJ, Leo Tolstoj, New Duluth, Minn. 1
92—236	SNPJ, Bratska Sloga, Bessemer, Mich.. I 93.-303 SNPJ, Složnost, Ralphton, Pa.........t
94—444	SNPJ, Delavec, Cleveland, Ohio ......I
95—379	SNPJ, Svoboda, Slickville, Pa. ...
96—352	SNPJ, Rdeči Prapor, Kincaid, 111., po
10c od člana.............
Plačala so v mesecu marcu sledeča društva:
3—122 SNPJ, Aliquippa, Pa.................
9—275 SNPJ, Maynard, Ohio ..........
14—209	SNPJ, Nokomis, 111...............
15—329	SNPJ, Large, Pa................
17— 46 CNPJ, Oregon City, Oregon.....
20— 20 SNPJ, Ely, Minnesota...........
24— 88 SNPJ, Moon Run, Pa................
26—112 SNPJ, Bear Creek, Mont........
29—115 SSPZ, Kenilworth, Pa...............
33—169	SNPJ, Fitz Henry, Pa...........
34—276	SNPJ, Bankhead, Alta, Canada .......
35—298	SNPJ, Somerset, Colo...............
36.-156 SNPJ, Muddy, 111., za febr. in marc 38—120 SNPJ, Heaton, New Mex.............I
40—290	SNPJ, Homer Ciyt, Pa..............
41—206	SNPJ, Grocc, Kansas................I
43'.—418 SNPJ, Starkville, Colo., za febr. ..
47—328 SNPJ, Madrid, Iowa...............1
50.— 39 SNPJ, Chicago, III., za jan., feb. in marc!
52—123 SSPZ, Detroit, Mich................I
54—340 SNPJ, Wyano, P-a..................I
55.— 17 SSPZ, Aurora, Minn................j
60—382 SNPJ, Acosta, Pa...............
65—198	SNPJ, Willard, Wis., za fabr. in inarcl
66—259	SNPJ, Meadowlands, Pa.........
68.-412	SNPJ, Firestone, Colo..........
69—111	SNPJ, Aurora, Minn............
70—331	SNPJ, Seminole, Pa.............
71.— 1 SNPJ, Chicago, 111.............
73—245	SNPJ, Lawrence, Pa. . ..........
74—	24 SNPJ, Jenny Lind, Ark...........
82—178 SNPJ, Cleveland, Ohio..........
84.—114 SNPJ, Roundup, Mont...........
86—282 SNPJ, Little Falls, N. Y..........
85—253 SNPJ, Diamondville, Wyo..........1!
87.— 81 SNPJ, Red Lodge, Mont..........
88—242 SNPJ, Staunton, 111..............
89.-248	SNPJ, Hagevo, Pa...............
90.—451	SNPJ, Onnalinda, Pa................
91—205 SNPJ, New Duluth, Minn............
92.-236	SNPJ, Bessemer, Mich., febr. ih marc
93.—303	SNPJ, Ralphton, Pa.................
94.—444	SNPJ, Cleveland, Ohio...........
95—379	SNPJ, Slickville, Pa.............
96—352	SNPJ, Kincaid, 111...............
J. S. Z. klubi:
69,	Herminie, Pa........................
114, Detroit, Mich.....................
181, Lloydell, Pa.........................
Posameraniki: Lawrence Selak, Dartmoor, W. Va.........
Skupaj prejemkov za Pomož. izobraž.
akcijo v marcu .....................
Iz tega je razvidno, da se priglaša tej akciji meseca decembra vsak mesec Okrog 10 društev, 21
ANTON ČEHOV:
DUEL.
Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar.
iiiniiiDiuiunimniiniim:
torej tukaj, da društva hočejo 1 Seveda ne vsa; am-ik znaki so tukaj, da je 75 odst. uspeha mogoče, izpo-avljrno seveda, da se društva drami in vabi na so-ilovanje. Če priznamo potrebo odprave beračenja in »postavitev naših zadev na soldino finančno stalite, ki naj odgovarja stavljeni nalogi, tedaj preostane tvse,ki se stem strinjajo samo eno: da dosežemo čim irej naš cilj- Pospešimo ga!
Opomba. — Da se ne bo delalo v mesečnih poro-ilih ponavljanj, bodo z današnjim poročilom v naprej tljavfljena vedno tista društva, ki poravnajo prispevke u "Pomožno izobraževalno akcijo" za mesec, ko je lilo izdano za sprejeto svoto potrdilo. Na ta način bo«, jregled najbolji. Objavil pa se bo od časa do časa splošen pregled, ki bo kazal, kako stoje s svojimi raču-li vsa društva, ki so prijavljena tej akciji. — Taj. J. S. Z,
jJ
POLITIČNA IN SOCIALNA REVOLUCIJA.
Politična revolucija je lahko delo enega dne. Na-Bsto monarhije postaviti republiko, doseči politično makopravnost, — to je bilo vedno delo ene velike ure. Iiogi mislijo, da bi se dala izvesti tudi socialna re-tilucija i enim samim udarcem. Mislijo, da bi ne bilo tek nič drugega, kakor da bi se polastili delavci tvor-[ic, rudnikov, trgovin in bank, in da bi kapitaliste, njihove ravnatelje in uradnike kratkomalo pognali. Tako bi postalo to, kar je bilo zjutraj še last kapitali-(ov, na večer last delavnega ljudstva. Ali je res tako?
Veliko podjetje je kakor ura. Kolesce mora biti prikrojeno kolescu in vse mora iti po enotnem načrtu. [ Tu ni mogoče delati brez strojev, železnic, siro-Tin, zlasti pa ne brez najnatančnejših računov, kako »bo delalo, kje kupovalo in kam prodajalo. Če bi to aro razbili, — bi si lahko morda delce med seboj pra-liineje razdelili. — a ura bi ne bila več ura. Ako bi v 'ličnih bojih uničili stroje, ako bi preprečili dovoz ga in drugih sirovin, — ako bi pregnali tiste, ki pozvani po svojem poklicu in znanju, da vodijo ve-podjetja, — bi ta podjetja uničili. Na ta način bi a to, kar bi ostalo, pravično razdelili, zato bi pa , veliko manj pridelali in nam vsem bi se ne go-boljše, ampak slabše.
Socialistično družbo moramo smotreno zidati. Go-arske organizacije, kakor jo je ustvaril kapitdi-se ne smemo dotakniti. S tem, da uvedemo pra-ejšo razdelitev, ne smemo zmanjšati produkcije, bolj je kaka dežela industrijsko razvita, tem prc-nejše je treba postopati.
Pri veleposestvih bi končno še šlo: zjutraj bi jih elili in zvečer bi obdeloval že vsak svojo njivo. Pri niči in rudniku pa je to čisto nemogoče. Nastane Sanje: kako bomo uredili tvornico in rudnik, da ostalo oboje v bistvu, kakor je, da bo pa prešlo iz kapitalistov v roke delavnega ljudstva. (Izvleček iz Bauerjeve brošure "Pot k socializmu." aroča se pri "Proletarcu").
t^J ^
Vfokletstvo je nad človekom. Kadarkoli poseže voljno v življenje, ki ni njegovo, mu je hudodel-roka do komolca krvava. Prekriža se in s Kajno-znamenjem na čelu moli Boga, ki ga je bil ustvaril tvoji podobi." — (Ivan Cankar, "Moje življenje.")
Od Boga ni mogoče izprositi ne moke ne mesa, oblete ne strehe. Kapitalisti so mogočnejši od ne-ep očeta. — Vpeljali so še drugoTrazliko. Boga io nas učili — je treba moliti. Kapitalistom je trene plačati.
(Nadaljevanje.) « XII.
Drugi dan, v četrtek, je praznovala Marja Kon-stantinova rojstni dan svojega Kostje. Opoldne so bili vsi povabljeni na pirog, za zvečer pa na čokolado. Ko sta zvečer Lajevski in Nadežda Fjodorovna prišla k nji, je zoolog, ki je že sedel v sprejemni sobi in pil šokolado, vprašal Samojlenka:
—	Si že govoril ž njim?
—	Še ne.
—	Kar kratek proces napravi ž njim. Ne razumem nesramnosti te gospode! Saj vendar prav dobro poznate nazore, ki jih ima ta družina o njihove/m kon-kubinatu, pa ti lazita sem.
—	Če bi se človek oziral na vsak predsodek, bi ne hodil nikamor, — je rekel Samojlenko.
—	Kaj je gnus, ki ga ima masa do izvenzakonske ljubezni in razuzdanosti, predsodek?
—	Kaj pa drugega. Predsodek /in zavidanje. Č6 soldati zagledajo žensko lahkega življenja, se hoho-tajo in žvižgajo, pa jih vprašaj: kaj pa so sami?
—	Čisto opravičeno žvižgajo. Kaj je to, da dekleta duše svoje nezakonske otroke in odhajajo v ka-torgo, in da se je Ana Karenina vrgla pod vlak, in da na vaseh mažejo vrata z brezovo smolo, in da nama, tebi in meni, bogve zakaj, ugaja v Katji njena čistost, in to, da vsakdo nejasno čuti potrebo čiste ljubezni, če prav ve, da take ljubezni ni, — kaj je vse to predsodek? To je edina stvar, bratec, ki je še ostala od naravnega izbora, in če bi ne bilo te temne sile, ki regulira razmerje med spoli, bi ti gospodje Lajevski že pokazali, kaj se to pravi, in človeštvo bi degeneriralo v dveh letih.
Lajevski je stopil v sprejemnico; pozdravil se je z vsemi in ko je stisnil von Korenu roko, se je dobri-kajoče nasmehnil. Počakal je na ugoden trenutek in jc rekel Samojlenku:
—	Oprosti, Aleksander Davidič, par besedi ti i-mam povedati.
Samojlenko je vstal, ga objel okrog pasu in odšla sta v kabinet Nikodina Aleksandroviča.
—	Jutri je petek. . . — je rekel Lajevski, grizeč si nohte. — Si dobil, kar si obljubil?
—	Samo dvestodeset sem dobil. Ostalo dobim danes, ali pa jutri. Le miren bodi.
Hvala Bogu!. . . ■— je vzdihnil Lajevski in roke so mu zadrhtele od veselja. — Ti me rešuješ, Aleksander Davidič, in prisegam ti pri Bogu, pri svoji sreči in pri čemur hočeš, ta denar ti pošljem koj ko pridem tja. Tudi stari dolg ti pošljem.
—	Da, še tole, Vanja. . . — Je rekel Samojlenko, ga prijel za gumb in zardel. — Oprosti, da se vmešu-jem v tvoje rodbinske zadeve, toda. . . zakaj bi se ne odpeljal obenem z Nadeždo Fjodorovno?
—	Čudak, kaj je to mogoče? Eden od naju dveh mora na vsak način ostati, sicer zavpijejo vsi upniki hkrati. Po raznih trgovinah sem dolžan okrog sedemsto rubljev, če ne več. Potrpi, pošljem jim denar, da jim zamašim usta, tedaj pa se odpelje tudi ona.
—	Tako... . Ampak zakaj bi je pa ne poslal naprej?
—	Ah, moj Bog, to vendar ni mogoče! — se je zgrozil Lajevski. — Ona je vendar ženska, kaj pa prične tam? Kaj pa ona razume? To bi bilo samo zavlačevanje in nepotrebni-1 stroški.
"Ima prav" — je pomislil Samojlenko; toda spomnil se je svojega pogovora s von Korenom, povesil oči in mračno rekel:
—	Ne morem soglašati s teboj. Ali se odpelješ ž njo skupaj, ali pa jo pošlji naprej, sicer. . . sicer ti ne dam denarja. To je moja zadnja beseda. . . .
iStopil je par korakov hazaj, se zadel s hrbtom na vrata in odšel rdeč in strašno zmeden v sprejemnico.
"'Petek. . . petek, — je mislil Lajevski, ki se je vračal v sprejemnico. — Petek. . .
Dali so mu Skodelico čokolade. Opekel si je usta in jezik z vročo čokolado in mislil:
"Petek. . . petek. . . ."
Beseda "petek" mu bogve zakaj nikakor ni šla iz glave; o ničemur ni mislil razen o petku in zanj je bilo jasno — ne v glavi, temveč nekje pod srcem, da se v soboto ne odpelje. Pred njim je stal Nikodim Aleksandrovič, ves akuraten in z začesano plešo in prosil:
—	Pijte, pokorno prosim. . . .
Marja Konstatinova je kazala ^gostom Katjine rede in je raztegnjeno govorila:
—	Sedaj je grozno, grozno teško študirati! Toliko zahtevajo. . . .
—	Mama! — je stokala Katja, ki ni vedela kam naj se skrije od sramu in pohval.
Lajevski je tudi pogledal rede in je pohvalil. Verouk, ruski jezik, vedenje, prav dobro 1n dobro, mu je zamrgolelo pred očmi in vse to z vsiljivim petkom in začesano plešo Nikodima Aleksandriča in z rdečimi Katjinimi lici vred, se mu je razodelo kot tak neob-mejen nepremagljiv dolgčas, da bi bil kmalu vskrik-nil od obupa. In vprašal se je: — "Ali je res mogoče, da se ne odpelje?"
Postavili so skupaj dve igralni mizi in sedli i-grat pošto. Tudi Lajevski je sedel.
"Petek. . . petek. . ." — je mislil, se smehljal in potegnil svinčnik iz žepa.
Hotel je premisliti svoj položaj, pa se je bal misliti. Strah ga je bilo priznati, da ga je doktor vjel pri slepariji, ki jo je tako dolgo in skrbno skrival sam pred seboj. Vsakokrat, ko je mislil o svoji bodočnosti, ni dal svojim mislim popolne svobode. Sede v vagon in se odpelje — s tem je bilo odločeno vprašanje njegovega življenja, in naprej ni pustil svojih misli." Kot daljna motna lučica na polju, tako se je v njegovi glavi včasih zasvetila misel, da bo treba nekje, v kaki Peterburški ulici, v daljni bodočnosti, uporabiti majčkano laž, da se bo lahko razšel z Nadeždo Fjodorovno in poplačal dolgove! Samo enkrat se zlaže in potem nastopi popolno prenovljenje. In to je dobro: za majhno laž kupi veliko resnico.
Sedaj pa, ko mu je doktor s svojo odpovedjo surovo namignil na sleparijo, mu je postalo razumljivo, da mu bo treba laž porabljati ne samo v daljni bodočnosti, temveč tudi danes in jutri in čez mesec dni in mogoče do konca življenja. In v resnici, da se bo lahko odpeljal, bo moral lagati Nadeždi Fjodorovni, upnikom in predstojnikom; nato, da bo dobil v Peterburgu denar, bo treba lagati materi, ji reči, da se je že razšel z Nadeždo Fjodorovno; in mati mu ne da več kot petsto rubljev, torej je že prevaral doktorja, ker mu ne bo mogel kmalu poslati denarja. Potem,
ko pride v Peterburg Nadežda Fjodorovna, bo li vporabiti celo vrsto majhnih in velikih prevar, se bo lahko razšel ž njo; in zopet solze, dolgčas,! no življenje, kes; torej tudi nikakega prenovljenji bo. Prevara in čisto nič drugega. V predstavah Li skega je zrasla cela gora laži. Če bi jo hotel prt čiti naenkrat, ne pa lagati po kosih, se je bilo ti odločiti za kako odločno dejanje, naprimer, ti brez besede z mesta, nadeti kapo in se takoj, brei narja odpeljati, ne da bi spregovoril; toda Laje je čutil, da je to zanj nemogoče.
"Petek, petek. ..." — je mislil. — Petek..
Pisali so pisemca, jih prepogibali na dvoje in polagali v star cilinder Nikodema Aleksandroviča, se je nabralo dosti pisem, je hodil Kostja, ki je bi pismonošo, okrog mize in jih razdajal. Dijakon, I ja in Kostja, ki so dobivali smešna pisma in ki si prizadevali pisati kar se da smešno, so bili nai šeni.
"Pogovoriti se morava", — je prebrala Nadi Fjodorovna na pisemcu. Spogledala se je z il Konstantinovo, in ta se je mandlovo nasmehnila il pokimala.
"O čem neki?" — je pomislila Nadežda Fjo rovna. — Če ni mogoče povedati vsega, tedaj i smisla govoriti."
Predno sta šla v goste, je zavezala Lajevski kravato, in ta preprosta stvarica je napolnila nji dušo z nežnostjo in žalostjo. Nemir na njegovem brazu, raztreseni pogledi, bledost in nerazumljiva prememba, ki se je izvršila ž njim poslednje čase, to, da je skrivala pred njim strašno, ostudno tain in to, da so ji drhtele roke, ko mu je zavezovala l vato, — vse to ji je bogve zakaj govorilo, da ne b več dolgo živela skupaj. Gledala je nanj, kot na l na, s strahom in kesom, in mislila: — "Odpusti, pusti. . . ." Nasproti nji je sedel za mizo Ačmia in ni odtrgal svojih črnih, zaljubljenih oči odi razburjalo jo je poželjenje, bilo jo je sram in si da ji niti tuga in žalost ne bosta pomagali, da ne podlegla nečisti strasti, če danes ne, pa jutri, — in se kakor notoričen pijanec ne more več ustaviti.
Da ne bi nadaljevala tega življenja, ki je srai no za njo in žaljivo za Lajevskega, je sklenila, d odpelje. Jokaje ga bo prosila, naj jo pusti, in če s« protivil, odide na skrivaj. Ne pove mu tega, kar« zgodilo. Naj ohrani čist spomin nanjo.
"Ljubim, ljubim, ljubim", — je prebrala. T« bilo od Ačmianova.
Živela bo kje v provinci, delala bo in bo p ljala Lajevskemu "od neznanca" denar, vezane sn tobak, in se vrne k njemu šele v starosti in v sluf< če opasno zboli in mu bo treba strežnice. Ko bo v rosti zvedel, zakaj ni hotela biti njegova žena in kaj ga je zapustila, bo ocenil njeno žrtev in ji od| stil.
"Vi imate dolg nos". — To je najbrž od diji na ali od Kostje.
Nadežda Fjodorovna si je predstavila, kako Lajevskega pri slovesu krepko objela, mu poljnl roko in mu prisegla, da ga bo ljubila celo, celo l ljenje; potem, ko bo živela v provinci med tujimi Ij mi, bo vsak dan mislila na to, da ima tam nekje pi telja, ljubljenega človeka, čistega, plemenitega, I hrani čist spomin nanjo.
'Če mi danes ne daste svidenja, bom svoje I pravil, častna beseda. Tako se z dostojnimi ljudmi postopa, to je treba razumeti," — To je bilo od S lina.	(Dalje prihodnji
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Razlike med političnimi organizacijami.
CHISHOLM. MINN. — Po toliikih zmotah iin mize-je pričelo delavstvo polagoma premišljevati o vzroki so dovedli k sedanjim razmeram. Pričelo je spoznavati hibe kapitalističnega sistema — namreč hibe, ki niso škodljive kapitalizmu ampak delavstvu.
Ako imaš delo, si izkoriščan; če ga nimaš, si tudi iikoriščan, poleg tega se tvoje pomankanje še poveča.
Že dolgo let ponavljamo klic: "Organizirajmo se strokovno in politično za obrambo naših interesov!" lile skupine so se politično res organizirale, med tem, je število strokovno organiziranega delavstva že precejšnje. Žal, da delavstvo v teh organizacijah še dovoflj savedno in raditega ne zna pravilno rabiti svoje moči.
Po vsakih volitvah jamrajo delavci in iščejo kriv-za poraz vsepovsod, samo kot sebe jih ne iščejo. Če hočemo zmagovati, se moramo organizirati v dovoljni meri, to je, masa delavstva mora pristopiti k socialistični stranki iin se v njenih vrstah boriti proti izko-riščevalnemu razredu. Ko bomo dovolj jaki, bo pričel sedanji sistem in nadomeščal ga bo socialistični.
Dogaja se, da se v naselbinah kar naenkrat najde-ljudje, ki "spoznajo", da se je treba organizirati, pa ustanavljajo politične klube. Na Chisholmu n. pr. ima-i socialistični/klub. Ta se je zdel^ekaterim premalo, so ustanovili še dva politična kluba. Navadno na-slaiajo taki klubi, kadar se bližajo volitve. Ne vem, kakšna imena sta si nadela nova tukajšnja politična kluba, toda zdi se mi, da se v enem zbirajo taki, katerim se zdi socializem "pretežak", in v drugem pa ta-, ki se jim zdi "prelahak".
Lepo je če se delavstvo organizira vsaj politično, ako se že v enem ali drugemu kraju ne more tudi strokovno. Mogočna politična organizacija zavednega delavstva bi zelo zelo olajšala boje strokovno organiziranemu delavstvu in prav v tem oziru se med ameri-ikim delavstvom, domačim in priseljenem, veliko gre-. Xi pa prav nič priporočljivo, da delavstvo kosa svo-moci na razne organizacije. Po mojem mnenju so tisti slovenski delavci v tej naselbini, ki organizirajo poleg socialističnega kluba, ki lahko vrši vse politično delo v dobrobit delavstva, še druge politične organizacije, v zmoti, kajti z organiziranjem raznih takozvanih neodvisnih političnih klubov se igra le v roke tistim političnim klikam, 'ki so v službi privatnih iuteresipv. Delavci radi pripovedujejo, da se je treba združiti. Mnogi povdanajo, da se moramo za prihodnje volitve, najsibo že okrajne ali državne, bolj zediiniti v nastopu. Po takem govorjenju bi človek sklepal, da bo našemu delavstvu zadoščal socialistični klub, ki je že tukaj, in ne bodo iskali orientacij v nesocialističnih klubih.
Socialistična stranka je organizacija zavednega politično organiziranega delavstva. Svoje postojanke ima po raznih krajih dežele. Skozi ves čas svojega obstanka se bori za ameriški proletarijat v prednjih vrstah. Delavstvo vzgaja za organizirano delo, in čim vet proletarcev bo v socialistični stranki, toliko večja bo njena moč. Soc. stranka je zgrajena na trdni podlagi. Ona je plod ekonomskega razvoja. Ona ni tu od danes do jutri, ampak je tukaj zato, da ostane^ na svojem mestu ter se razvija in vodi delavstvo v boljšo družbo. Kakor stranka, imajo tudi njene podružnice globokejši pomen kakor samo skušati dobiti kakega svojega človeka v politični urad. Tu sev gre za načela, ne samo za politične službe. Socialistični klubi imajo stalne funkcije, kajti njih namen je voditi boj proti sistemu kakršen je. Tega se ne more reči o takih klubih, ki so jih tu sedaj organizirali. Take politične organizacije smo imeli že prej; to je, od časa do časav se pojavljajo, pa zopet umrjejo. Pogojev za trajno življenje nimajo v sebi. Zgrajene so na ledu in kadar zapiha toplejši veter, jim izpodje podlago. Politični klubi so propadli, dokler niso zopet prišlo kake volitve in
je kdo čutil potrebo, da se jih ponovno ustanovi. Ker nimajo nobene zveze z drugimi organizacijami, ker nimajo'nikakega cilja, ker imajo le male momentalne zahteve, ali pa tudi teh ne, ne morejo živeti in se razvijati. Za delavstvo ne pomeni mnogo, ali je izvoren Peter ali Pavel, ako nimajo tisti, ki so izvoljeni, nalogo delati za delavstvo v takem smislu, kot ga predstavlja socialistična stranka.	.
Agitatorji, ki pridobivajo nove člane socialističnim klubom, nalete mnogokrat na delavce, ki se izgo: varjajo, da ne morejo pristopiti k soc. stranki, ker bi jih kompanija potem, ko bi izvedela o pristopu, odslovila iz službe. Ce pa spada h kaki drugi politični organizaciji, se kompanije ne brigajo in ne nadlegujejo njenih članov. Ravno tukaj bi se moral tak delavec vprašati, čemu kompanije dopuščajo delavcem pripadati k takim organizacijam. Socialistična stranka jim je nevarna, zato bogate kroporacije preganjajo njene člane. Razni samostojni politični klubi pa so premno-gokrat 'direktno ali indirektno v službi kompanijskih interesov. Kompanije vedo, da taki politični klubi, tudi če kompanijam niso prijazni in imajo navidezno delavski program, ne ogrožajo privatnih interesov. Kapitalizem veruje v močno organizacijo pa široki podlag1!. Na istih principih je organizirana socialistična stranka- Proti izedinjerii sili izkoriščevalnega razireda je treba postaviti zedinjeno silo zavednega delavstva.
Pravimo, ali vsaj ameriška konstitucija pravi, da imamo vsi enake pravice. Kapitalistični interesi so se zavarovali z močno organizacijo, ki kontrolira vse važnejše javne aparate, od sodišč do zakonodaj. Delavcem odrekajo nravico do organizacije, ako je ta organizacija nevarna privatnim interesom. Če pa bi delavstvo hotelo pokazati voljo, da se hoče tudi posluziti tistih pravic, o katerih govori konstitucija, tedaj bi v masah pristopalo k socialistični stranki in korporacije ne bi imele moči provociratii delavce. Danes jim je ložje raditega, ker se večina ine briga za socialistične klube, zato pa lahko šikanirajo tiste delavce, ki se trudijo vzbuditi brezbrižneže in jih privesti med organi: zirane vrste socialistične stranke. Delavstvo se ne bi smelo bati pristopati k tej^stranki. Kompanije bi kmalo prenehale z odslavljanjem zavednih delavcev, ako bi takih delavcev bilo več kakor jih je. Kdor se boji, bo nasprotnik skirbel, da izrabi njegov strah v svoj prid. Naj izginejo taki predsodki iz delavskih vrst. Kdor spoznava vrednost organizacije, naj se organizira politično v socialistični stranki, in če mogoče, tudi strokovno. To je edina pot, ki je uspešna za delavstvo in zato edina, ki je nevarna kapitalizmu.
JOSEPH ULb.
O pokojnem sodrugu Ajitonu Oblaku.
PULLMAN, ILL. — Kot je bilo že poročano, smo izgubili iz naše srede sodruga Antona Oblaka. Sicer je že sod. G. Pogorelec opisal delovanje pokojnika na agi-tatoričnem polju, vendar pa naj bo še meni, kot osebnemu prijatelju pokojnika, dovoljeno napisati par vrstic.
Res je, kakor je omenil Joško Oven v poslovilnem govoru, da se ljudje, kot je bil pokojni Tone, ne rode vsak dan. Le redki so taki agitatorji s tako vztrajno voljo ostati pri delu kljub šikanam, zabavljicam in mnogim neuspehom. Kajti delo agitatorja ni vedno uspešno in prav zato je težavno.
Pokojnik je bil v resnici nevstrašen bojevnik za delavska prava. Kolikokrat smo v družbi par prijateljev razpravljali o položaju delavstva in kapitalističnemu bičanju našega razreda, in kako si je delavec sam kriv vseh nadlog, ker ne zna rabiti svoje orožje na polju politične in strokovne organizacije.
Smelo trdim, da ko bi ne bilo med nami Antona, Oblaka, bi tu še danes ne imeli socialističnega kluba. Le z njegovo vztrajnostjo v družbi par somišljenikov se je posrečilo ustanoviti tu socialistični klub št. 224, JSZ., ki danes dobro obstoji. ,
Sicer so mnogi pred in ypo ustanovitvi kluba prerokovali, da bo imel le par mesecev življenja, v naj-
10	PROLE
boljšem slučaju do leto dni. Leto je prešlo in klubovo članstvo se je med tem časom podvojilo. In največja zasluga zato gre gotovo pokojnemu Oblaku, kateri je izrabil vsako priliko za agitacijo v prid klubu in za pridobivanje naročnikov Proletarcu. Težko ga bomo pogrešali, tako pri klubu kakor pri društvenih sejah, Ce nikdo drugi, on je gotovo imel kako koristno misel, ki jo je razvil na sejah bodisi kluba ali društva. Za svoj trud je žel marsikako pikro besedo. Svoje misli je izražal odkrito, brez zavijanja, ne glede, če so bile komu ljube ali ne, kajti bil je odkrit značaj in tako je bilo tudi njegovo delovanje.
Vrt socialističnega kluba, kateremu je bil pokojnik tako dober vrtnar, imamo. Obdelujmo ga, da nam bo rodil čim več in čim številnejše uspehe. Kateri še niste člani tega kluba, se mu pridružite. Vsi ste potrebni socialistični armadi, ako je vaša volja, da ji pomagate v njenem boju in pri njenem delu.
Ti pa, dragi Anton, ne boš pozabljen med nami. Spomin nate in na tvoje delo bo živel, kajti delal si za stvar, katera ne umrje. Blag ti spomin in naj ti bo lahka tuja gruda.	GEORGE ULE.
Prvomajska proslava v Collinwoodu.
GOLLINWOOD, O. — Socialistični klub št. 49, JSZ., priredi dne 30. aprila ob 2. popoldne velik shod v Joe Kunčičevi dvorani, Waterloo, Rd. Na tem shodu bo med drugimi govorniki nastopil tudi Frank Petrich. tajnik JSZ.
Po završenem shodu skupno odidemo v Cleveland Mer priredi pevski zbor Zarja, ki je odsek soc. kluba št. 27, JSZ., svoj redni pomladanski koncert.
Kam pa drugi dan, na 1. maja? — Kam vraga! Ali naj jih zopet dobim po glavi, kakor zadnja leta! — Pa bomo šli, na manifestacijo stranke pojdemo, ki se bo vršila v Clevelandu in na kateri bo nastopil naš stari sodrug, borec za delavska prava skozi vse življenje, nevstrašeni Eugene V. Debs.
Collinwoodski delavci, ne pozabite teh priredb. Udeležite se jih v obilem številu.
JOHN PRUDICH, tajnik.
IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE EKSEKUTIVE J» S* z.
dne 31. marca 1922.
Navzoči so Zajec, Luchcih, Godiina, Cainkar, Udovich, Gottlicher, Aleš, Bojanovich, Tauchar in Petrich. Od upravnega odbora "Proletarca" je navzoč Oven, od upravništva Pogorelec.
Predseduje Tauchar. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Po zapisniku poroča tajnik, da so bili sklepi zadnje seje izvršeni. Glede teh sklepov poroča še Luchich, da sta bila v nadzorni odbor J. S. Z. s strani srbske sekcije izbrana M. Dimich in S. Chakich. Se vzame na znanje.
Tajnik Petrich1 prečita dopis "Saveza jugosloven-skih pomoraca na Sušaku, Jugoslavija," v katerem apelirajo za nakup delnic, ki jih je izdala tamošnja zadruga brodarjev. Ker ni boljših Dodatkov o tej organizaciji, se zaključi, naj dobi tajnik nadaljne informacije od nje.
Prečita se list Arthur Benko Bojničkega, šefa iz-sejjevalnega urada Jugoslavije, zagrebškega oddelka, v katerem želi imeti od J. S. Z. razno statistiko o kulturnem, gospodarskem in strokovnem gibanju jugoslovanskih naseljencev v Ameriki. Zaključeno, naj javi tajnik šefu tega urada, da se naša Zveza ne peča z nabiranjem tozadevne statistike; obrne pa naj se do konzulov jugoslovanske vlade v Ameriki, ki imajo za zbiranje take statistike čas in sredstva. Pravzaprav spada to delo v njihovo področje.
Dalje čita dopis slovenskega socialističnega kluba v Milwaukee, Wis., v katerem vprašujejo za pojasnila o stanju J. S. Z. S tem v zvezi prečita list, v katerem podaja klubu tozadevno inormacijef. Se vzame na znanje.
Na vrsto pride drugi list tega kluba, v katerem izraža klub željo, naj bi poslala Zveza dne 17. marca govornika, ki bi debatiral z nekim Hrvatom Lojanom o temi: "Ali se more delavstvo osvoboditi potom taktike, ki jo zavzema socialistična stranka, ali program delavske stranke in program socialistične stranke." Tajnik omenja, da ker klub ne pripada k J. S. Z., ni sma-
T A R E C
tral za dolžnost sklicati za to posebne seje, ki naj li zadevo rešila še pred 17. marcem; pisal pa je kluln list, v katerem je izrazil svoje mnenje o tej zadevi ii katerega vsebino je pred kratkem porabil v članln "Prvi znaki koperacije delavskega razreda," kjer si opisuje gibanje amer. delavstva za združenje na poli tičnem polju in nove teze tretje Internacionale. V 4 tičnem članku so bili podani migljaji, kako se ne sme delati, če se hoče računati na resnično ujedinjenje dl lavstva. — Po kratki razpravi, ki se je vdeleže Zajt Aleš, Oven, Godina, Luchich in Bojanovich, se t nikov korak odobri; nalaga pa se mu, naj piše mil wauskemu klubu in ga povabi v delokrog J. S. Z., kajti le, če bo klub sodeloval z J. S. Z. bo mogoče voditi 1» ke zadeve kot se je pojavila vtem slučaju, uspe« Oven povdarja, da je treba opraviti v Milwaukee» mnogo socialistične agitacije, katere do sedaj pod t mi razmerami ni opravljal pravilno nihče. Samo sen ter tje so se zganili ob času volitev, sicer pa niso kili aktivni.
Dalje poroča tajnik, da je precej klubov, ki so t letih 1918—1919 prenehali z vsakim aktivnim delo«, imajo pa v blagajnah denar, ki ga ne porabljajo v no bene politične svrhe, dasi se vrše boji delavstva na po litičnem in gospodarskem polju pred nosom. En tal klub je v Clintonu, Ind.
Pred časom se je mudil na gl. stanu stranke organizator socialistične organizacije v Clintonu, pa mu je pravil, kako se tamošnji naši ljudje zanimajo samo a zabave, ki jih prirejajo naša podporna društva, n zmenijo se pa ob času volitev za politično kampanj delavskega razreda, to je za socialistično stranko. S It mi informacijami na roki, je pisal Ign. Musarju, sv» ječasnemu tajniku socialističnega kluba pismo, ki se glasi:
"Pred kratkem se je mudil v Ohicagi organizator socialistične organizacije v Clintonu in mi je pravit kako malo se naši nekdanji sodrugi zanimajo za socialistično gibanje. Klub, ki je svoječasno ekzistiral ii bil član naše Zveze, se ne gane kljub temu, da imai blagajni .nekaj nad $80.00.
Dotični sodrug ni povedal nič novega. Tajništvo J. S. Z. prireja že par mesecev kampanjo za "Izobraževalno akcijo", da se ž njo obnovi življenje socialističnega gibanja med nami in da se dobi na ta način ot enem nekaj financielnih sredstev za vzdrževanje J, S, Z. in njenega glasila "Proletarca". Vzlic vsem apelom, ki so izšli v "Prosveti" in v "Proletarcu", se tamošnji nekdanji člani ne ganejo. Niti toliko ne store, dali dali iz klubove blagajne nekaj podpore "Proletarcu1'B
Kaj je temu vzrok? Ali so postali vsi nekdanji člani kluba kapitalisti — ali pa indiferentni napram razrednemu boju. Prvo ni verjetno, ker bi se to gotovi razglasilo v našem časopisju — sigurno pa je drugo: da so postali indiferentni. Ali je res nemogoče spra-l viti ljudi skupaj in poživeti nekdanji klub, ker ima gmotna sredstva že na roki? Ali so tamkajšni sodrugi padli res v tako zaspanost, da ne vidijo bojev, ki ji vodita Zveza in "Proletarec" za svoj obstanek in ia probujenje naših delavcev za razredni boj po vojni! Moje mnenje je, da bi se ti delavci odzvali, če bijill kdo sklical, da se pogovore o teh važnih nalogah,lil so pred nami.
To možnost vidim v Vas, kot nekdanjemu tajniki I kluba- Ali bi bili torej tako dobri, da bi sklicali nast-l stanek pet nekdanjih sodrugov, da poživite klub ill ga priključite J. S. Z.? čas nas kliče na reorganizira-1 nje, na popravo tega, kar nam je razdrla s svojimi uni-l ču joči mi učinki vojna. V slučaju, da se Vamtonel posreči, mi javite, kako stvari stoje in jaz bom gledali da se stvar malo osvetli.
Pričakujoč Vašega cenjenega odgovora itd."
Odgovora, pravi tajnik, na to pismo še ni prejeli Pismo je bilo datirano 25. februarja t. 1.
Ker je še nekaj drugih takih naselbin, kjer imajtl take neaktivne klube z gotovo svoto denarja, se nalaga I tajniku, naj jih pokliče na sodelovanje.
Dalje poroča tajnik, da je odbor slov. sekcije gl> I som apela eksekutive J. S. Z. brisal ves dolg, ki se na-1 naša na obračun po 8c od člana do 31. decembra 1921,1 ostane pa dolg posojene gotovine, katerega more bri l sati le članstvo potom referenduma ali zbor J. S, 2.1 Prečita tozadevni sklep, ki mu ga je poslal tajnik Go- ■ dina- — Se vzame na znanje.
Glede "Pomožne izobraževalne akcije" poroča tajnik, da je bilo dohodkov v ta namen v decembru 1921 ima jamjar 1922 $266.21, v februarju $114.72 in v marcu $80.40. — skupaj $461.33. Poleg tega so poslale ie nekatere stranke enkratne kolekte v znesku $20.50, kar je bilo izkazano v "Proletarcu" pod rubriko listu i podporo.
V marcu je plačalo prispevke 620 članov, do-irostoječih članov pa je okoli 700. Novi klubi se snujejo v Crested Butte, Colo., v Library, Pa., in v Ram-w, Ohio. Se vzame na znanje.	.
Odpre se razprava glede agende za strankino kon-vencijo, ki začne zborovati dne 29. aprila v Clevelan-du. Tajnik prečita prijavljene predloge, ki so v glavam sledeči:
A.	Platforma za kongresno kampanjo 1922.
B.	Zadeva strankine priključitve Internacionali.
C Zadeva informativne knjige o kretanju stranke sili ksžipotfl«
D.	Zadeva "Labor party" — poročilo odbora glede tozadevne konference v Ghicagi.
E.	Zadeva strankinih prispevkov ali članarine.
F.	Zadeva 21.1etnega obstanka stranke in propaganda.	. .
G.	Zadeva pristopnine in strankini fondi.
I Da se ne gubi časa zaradi točk, ki se tičejo v prvi ! mti kretanja stranke kot celoie in katere niso tako j važne, se zaključi, da se razpravlja le o točkah, ki se ide za nas najvažnejše, in da se rezultat zaključkov : vključi v tajntikovo poročilo za strankin zbor. Po kratkem posvetovanju se zedinijo vsi člani, naj bi bile to sledeče tri točke, od katerih ena ni v agendi. Te točke so:
I.Stališče	J. S. Z. z oziram na organično vezo federacij napram stranki kot celoti; (ni v agendi.)
II.Stališče	J. S. Z. z ozlirom na načrte o "Labor par-i ty";
III.Stališče	J. S. Z. z ozirom na Internacionalo.
Z ozirom na stališče št. II. in III. obstajajo slede-| ii predlogi:
I).Zadeva Labor party: "Poročilfl in priporočilo iz-vrševalnega odbora stranke, kakor je zapopadeno v resoluciji, ki je bila sprejeta na detroitski kon-. vendji."	.
E.Zadeva priključitve Internacionali: obstajajo trije predlogi, kakor sledi:
."Da stranka vztraja na stališču mednarodne nevtralnosti do konvencije 1923."
2,"Da	stranka izvoli na konvenciji delegate, ki naj prisostvujejo mednarodni delovni zvezi socialističnih strank s sedežem na Dunaju, kateri naj potem poročajo in dajo svoija priporočila glede pridruženja k tej uniji, ali pa k taki mednarodni organizaciji, ki bi bila plod prihodnjih konferenc."
3.	"Da vloži stranka takoj aplikacijo za vstop v mednarodno delovno zvezo socialističnih strank jia Dunaju."	H
Ker je pozno in ima zborovati še upravni odbor I -Proletarca", katerega predlogi in sugestije so zvezane s tajništvom JSZ. radi spremembe v poslovanju uprav-! aiikega dela pri Proletarcu, se zaključi, da se sklice za razpravo o gori navedeni agendi posebna seja, ki naj [ se vrši najkasneje v teku 10 dni po tej seji.
Nato odpre Tauchar sejo upr. odbora Proletarca, | latere se vdeleže vsi pričujoči. Potek seje je, da pre-Irane tajnik JSZ. Petrich, ko se vrne s konvencije, I aeno upravniško mesto pri Proletarcu, Pogorelec pa | da gre v Pennsylvanijo, kjer ostane, če bodo razmere i dopuščale, delj časa. Njegova misija bo pridobiti listu 1 novih naročnikov prirejati shode, širiti socialistično 'literaturo in ustanovljati socialistične klube, kjer bo u mogoče. To je potrebno., da dobi list čim več naročnikov, da pojasni zunanjem sodrugom situacijo in utrdi iiierenje, da mora iti naša stvar naprej tudi če je pot : grapava in nelahka. Razume se, da bo nastopal, kjer bo
fibno, tudi na raznih javnih priredbah. Urednik Zajec je mnenja, naj bi se tajniški urad '. preselil zopet v prostore Proletarca, ker bi bilo na ta način olajšano delo. Petrich pravi, da radi tega še ne li bilo treba seliti urada, pač pa bo delal lahko en dan
v enem uradu in drug dan v drugem; to se pravi vsaj tako dolgo, dokler bo stvar na poizkušnji. Delo prevzame s pogoji, da bo dobil od časa kako pomoč iz kluba št. 1, ker bo moral na času itak pritegniti. Mnenja je, da kadar se vrne z vzhoda Pogorelec, bi šel na agita-cijsko potovanje on proti zapadu.	.
Na ta način bo ustreženo "Proletarcu", J. S. Z. in tistim aktivnim sodrugom in somišljenikom, ki v eni ali drugi obliki pomagajo delu, ki ga vršita organizacija in njeno glasilo. — To se odobri.
Zaključek seje.	Tajništvo J. S. Z.
ZAPISNIK IZREDNE SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
dne 6. aprila 1922.
Kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji eksekutive dne 31. marca, se vrši ta seja radi agende aili stavljenih predlogov za strankin zbor.
Navzoči so: Godina, Luchich, Mary Auchin, Zaje, Tauchar, Gottlicher, Udovich in Petrich. Predseduje Udovich.	.	(
Da se dobi veza z zaključki zadnje seje in vpogled v delo, ki je ostalo nerešeno, prečita tajnik zapisnik, ki se odobri in proglasi nerešene točke za dnevni red. Te točke so:
1.	Stališče J. S. Z. z ozirom na organične vezi narodnostnih federacij napram stranki;
2.	Stališče J. S. Z. z ozirom na načrte Labor Party.
3.	Stališče J. S. Z. z ozirom na Internaoioalo.
K prvi točki pojasnjuje tajnik Petrich, da ne opaža letos nobene resne opozicije, da se preina&i sistem narodnostnih federacij v stranki; čital pa je v N. Y. Callu dopis nekega sodruga iz Philadelphije, Pa., v katerem dopisnik priporoča odpravo sedanjega sistema narodnostnih federacij pri stranki. Svoj nazor podpira dopisnik s trditvijo, da so* narodnostne federacije, kakor so sedaj konstituirane, s svojimi različnimi psihologijami, ki so odsev evropskih razmer in življenja, katere prenašajo v ameriško socialistično gibanje, škodljive, ker povzročajo na ta način nemire. Da se ovrže to krivo tolmačenje virov za nemire, ki jih pripisuje dopisnik narodnostnim federacijam, je poslal N. Y. Callu izljavo, ki se v originalu glasi:
"The Matter of Federations.—Editor of the Forum: I note that a Comrade from Philadelphia has undertaken to oppose the federation idea within the party. This Comrade would like to get rid of these federations, because "they are the source of trouble making in the party."
I would not mention this if it were not for the fact that I want to make a point in connection with the proposed creation of the Labor Party. I will make my point at the end of this brief statement.
The Comrade from Philadelphia imagines that the party troubles are to be ascribed solely to the language federations. He imagines that without federatibns the party would have no trouble. He is mistaken. Every well informed party member knows that splits will come, regardless of the present form of language groups within the party. They will come in different forms, of course, but trouble, just the same.
The German Socialist party, the Italian, Jugo-Slav, French, etc. have had no language federations, but did they succeed in avoiding splits? No! Splits came because of certain social disorder and not as result of their organic forms. We may speculate whether the pains that the party had to endure during that period would be less painful if things would be different; that is, if language groups had been organized differently. But at the same time we must not forget that language groups have their organs, which are their spiritual guides. It is the same with the American Comrades in their groups. In my estimation these organs can be best controlled by the party through a central organization such as the federations are.
Taken all in all, we were wont in abnormal times to overestimate the potentiality of these federations as sources of trouble making, but to underestimate their value as a means for propaganda among the many thousands of foreign-born workers in America in normal times. This is unquestionably because the Socialist movement is still weak; but when the Socialist movement gets its impetus, and the American workers come into the Socialist party by hundreds of
thousands, or, for that matter, when a real labor party shall come into existence, with a virile and energetic spirit for independent political action tending to go further and further in recognizing the class struggle and ultimate aim, the language federations will be at once swamped in the flood of new political life created by American labor, and would not be of such consequence of wihat trouble they may intend to make other than helping the rank and file of American labor to get rid of present-day parasites and establish the Socialist Commonwealth."
Po kratki razpravi, ki se je vdeleže Zaje, Godina, Tauchar in Luchich se sklene, da ostane J. S. Z. na svojem stališču — to je, da ostane sistem federacij kakor je danes.
Odpre se debata glede predloga št. 2, ki se tiče o-snovanja Labor party. Debate se vdeleže Petrich, Zaje, Luchich, Godina, Tauchar in Udovich. Končno se sprejme sledeča izjava:
Ker je vprašanje ustanovitve Labor party načeto šele v toliko, da se iščejo med raznimi skupinami delavskih organizacij šele stiki, in ima poseben odbor šele poročati o prvih korakih tega prizadevanja strankinemu zboru, smatra J. S. Z. za nujno, da zasleduje v tej zadevi njeno delo, med tem ko je prepričana, da je socialistična stranka danes najboljša predstavnica in boriteljica razredno zavednega delavstva v Ameriki."
Za tem se odpre razprava o tretji točki dnevnega reda: vprašanje priključenja stranke k Internacionali. Razprave se vdeleže Zaje, Petrich, Godina, Luchich in Tauchar. Rezultat razprave je sledeča izjava:
Stališče eksekutive J. S. Z. z ozirom na to vprašanje je, "naj ameriška socialistična stranka za sedaj ne išče nobenih vezi za pridruženje kaki sedaj obstoječi Internacionali ali dunajski delovni zajednici socialističnih strank, temveč naj deluje, kakor bo najbolj praktično, za zedinjenje raznih internacionalnih skupin, to je, podpira naj akcijo, ki je že v teku za zedinjenje, in v kateri sodeluiejo dunajska delovna za-jednica, II. Internacionala, III. Internacionala in tiste socialistične stranke, ki so danes izven vsake intera-/cionalne organizacije."
Kot posebni dodatek dnevnemu redu pride na vrsto še zadeva premogarskega štrialjka in pa obdržava-nje zbora J. S. Z.
V stavki premogarjev je J. S. Z. na strani štraj-karjev in jim bo nudila v njihovi borbi vso svojo moralno pomoč. Pridružuje se izjavi eksekutive socialistične stranke, ki apelira na ameriški proletariat, naj solidarno podpre boj premogarjev proti premogovniškim barohom in vsem njihovim zaveznikom.
Zadeva zbora JSZ. se odloži za prvo sejo eksekutive JSZ., ki se vrši po konvenciji socialistične stranke.
Tajništvo J. S. Z.
IZVLEČEK ZAPISNIKA SEJE UPRAVNEGA ODBORA "PROLETARCA".
DNE 20. FEBRUARJA 1922.
Predsednik Udovich otvori sejo in prečita dnevni red. — Navzoči so Alesh, Gottlicher, Tauchar in Udovich; od upravništva Pogorolec, za uredništvo Zajec in tajnik JSZ. Petrich. Izmed članov novega u-pravnega odbora je odsoten J. Oven vsled bolezni in izmed starega F. Godina vsled tehtnih zadržkov.
Zapisnik prejšnje seje se čita in sprejme. — Za nadzorni odbor podasta poročilo o polletnih in celoletnih računih sodruga Tauchar in Gottlicher. Fi-načno poslovanje sta pronašla v redu. Priporočata, naj se za olajšanje knjigovodstva nabavi še eno knjigo za razne posamezne finančne rubrike, kar se odobri.
Skupnih dohodkov v letu 1921 je bilo $13,629,70; prenos od leta 1920 je $994.70, skupaj $14,624.40. Izplačila y letu 1921 znašajo $14,112.92. Balanca v gotovini je bila 31. decembra $511,48, nevrnjeni čeki $4.50 in preostala vloga za poštnino drugega razreda $2,48, skupaj gotovine $518.46.
Imetek Proletarca, kot gori označena gotovina, literatura, dolgovi Proletarcu na oglasih, naročnini, za koledarje, poštne znamke, klišeje, razne pisarniške potrebščine in pohištvo, je znašal dne 31. decembra 1921 $4,842.59. Obveznosti dne 31. januarja pa so bile: Narodni tiskarni $3,591.70, za literaturo $193.00 ter
za razna \posojiia iz prejšnjih let od strani slovens! sekcije,_ nadalje obveznosti naročnikom za že plačan naročnino. Glavne obveznosti so napram tiskarni i prej omenjeno vsoto in za knjige.
Upravnik Pogorolec poroča, da se je s plačil tiskarni po Novem letu znižal dolg v toliko, da zni ša sedaj (dne 20. februarja 1922) $2,513,58. Gotovi« na bankii (istega dne) znaša $897,09. Za koledarji nam dolgujejo naročniki še nad $1,000. V zalogi gaji še do 500 iztisov. Nadalje nam dolgujejo nekateri tvrdke na oglasih, če bi se moglo iztirjati vse vso te in vpoštevajoč druge dohodke, bi dolg v tiskani zelo znizali. Glede dolga slovenski sekciji J. S. Z. pri poroča, naj se ga briše, ker so bile vse vsote porablja ne za propagando, to je za podpiranje socialistične^ tiska. — Omenja, da bo podal podrobni račun o do hodkih in izdatkih za Družinski koledar 1922, ko bo-do poslane še druge vsote za prodane koledarje.-Glede želje srbske sekcije, naj bi se jim enkrat na nt-sec prepustilo v Proletarcu 4 strani za gradivo, pisano v srbsko-hrvatskem jeziku in da bi za dotične ii-daje imeli posebno naročnino za take, ki ne bi želeli, 'prejemati vseh izdaj Proletarca, priporoča, naj bi bila naročnina za dotičnih 12 izdaj na leto $1 letno. Srbska sekcija naj še v nadalje plačuje $20 za porabljeni: prostor v listu, kajti to vsoto vzame tiskarna in to mi nimamo sredstev, da bi pokrivali povečane izdatke za dotične strani -srbskega-hrvatskega gradiva, naj nosi stroške srbska sekcija. Od naše strani pa bom vršili vse delo, ki je s tem v zvezi, ne da bi s tem prizadevali srbski sekciji kake stroške. Plača naj le tiste, ki nastanejo v tiskarni.
Poroča, da ima list v zalogi za okoli $2,000 vrednosti knjig in brošur. Ob enem so na potu nadaljni naročila. Imamo v načrtu tudi publiciranje par brošur-, toda ker je trg vsled sedanje gospodarske kria zelo slab, se bo s tiskom še en čas počakalo. Daje nekatera priporočila glede popustov zastopnikom pri večjih naročilih za knjige. — Poročilo upravnika ii nadzornega odbora se sprejeme na znanje in odobri
Sledi razprava o gospodarskem vprašanju listtl v katero posežejo vsi navzoči. Petrič izvaja, da je trt-ba znižati stroške s tem, da se list zmanjša v toliki da se mu odpravi '4 strani, to je platnice in da k sme presegati 16 strani, razen kadar ima v listu sii ska sekcija svoje gradivo. (Skozi par mesecev zadnji zimo je izhajal Proletarec na 24. straneh.) Po njegCK vem mnenju bi se s takim zmanjšanjem prihranilo !3I na teden. Priporoča, naj se dobi za urad cenejše pro store. Pravi, da bi se dobila v poslopju socialistični stranke ena soba, ki bi odgovarjala potrebam upravništva; za del pohištva in rekordov, ki jih ima Prolet* rec,_ pa naj bi se, našel prostor pri kakih sodrugib,I kajti v sobi pri stranki ne bi bilo dovolj prostora a vse reči. — Tauchar se glede urada strinja s Petri čem in priporoča, naj se selitev, ako le mogoče im si. Zajec dokazuje, da bi se z zmanjšanjem lista nice* sar ne prihranilo, kajti izgubili bi na oglasih, ob enes pa bi bilo delo pridobivanja novih naročnikov olei kočeno. Pri vsem tem pa naj se vpošteva, da je Prolt-tarec že sedaj premajhen list za naše potrebe. Skori zimski čas se ga je povečalo za 4 strani na teden t svrho agitacije, toda sedaj izhaja v svojem regularnem obsegu. Za nas je najvažnejše to, da se list i ri in v to svrho moramo imeti potovalne agita Navaja, da nima ničesar proti, ako se dol druge prostore. Ve, da bi soba, ki bi jo n dala na razpolago stranka, ne zadostovala bi taka selitev napravila velike potežko Stvari bi bile shranjene na večih prostorih, kar bi j menilo izgubljenje časa upravniku. Kar se njega t bi pisal 3> stanovanju, kar je za vsakega urednika i«, praktičnejše, ker ima na ta način več miru, todaii praktičnih ozirov se mu vidi potrebno, da so i združeni in kolikor največ mogoče kooperirajo un z drugim. Da bi hodili nazaj v sistem, kakor smo j; v tem oziru že imeli, se mu zdi nepraktična pot. P pravni prostori za tak urad, kakršnega rabi Prolel rec, se ne dobe lahko. So sobe, toda najemnina bil la večja kakor jo danes plačujemo. Ako se ponudi pr,-lika dobiti primerne prostore za nižjo najemnino, ji zato, da se jih vzame. Omenja, da se je bas o tem ( vorilo že na vsaki seji, toda nihče ne more reči, t in tukaj je prostor, ki bi odgovarjal za vaše potr.. — V debato posežejo tudi drugi sodrugi, nakar je l
stavljen predlog, da se je zaključi. Nato je bilo predlagano in sprejeto, da list izhaja v obsegu, kakor do-sedaj. Glede urada se potrdi zaključek ene prejšnjih sej, da kadar se najde pripravno mesto za urad, ki bo cenejši kakor sedanji, se ga najame.
Predlagano in sprejeto, da se apelira na slovensko sekcijo, naj briše vsote, predane Proletarcu, kot dolg. — Predlagano in sprejeto, da se poročilo o finančnem poslovanju pri Proletarcu razmnoži (mi-meografira) in se ga pošlje klubom JSZ. — Glede popustov pri naročilih za knjige od strani zastopnikov in drugih se ostane pri starem zaključku. -— Glede majske izdaje Proletarca se deluje kakor prejšnja leta in izdaja naj bo v obsegu, kakor jo bodo dovolila naročila. Cene oglasom v majski izdaji ostanejo iste kakor zadnje leto.
Upravni odbor za leto 1922 se je konstituiral sledeče: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; Frank Udovich in F. S. Tauchar, nadzornika.—
Finančno poročilo za Internal Revenue (davčno oblast) izdela, kakor zadnje leto, upravništvo. Če rabi pri tem kako legalno pomoč, naj se obrne do odvetnika Stroverja. — Poročilo tajništvu vlade države Illinois glede J. D. T. D., izdela upravništvq.
Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik Udovich sejo.
Frank Alesh, tajnik-zapisnikar; izvleček zapisnika uredil C. P.
(Opomba. — Ta izvleček zapisnika je bil zadržan, da je objavljen v tej izdaji zaeno z zapisniki sej ek-sekutive JSZ.)
SODRUGOM V CLEVELANDV.
Seje socialističnega kluba St. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako ietrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne ▼ klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodru-;a je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-lirajo s socialističnim gibanjem, pa Se niso pri soc. itranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa upoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvriščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J, S, Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini nafto, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti
PRIREDBE SOCIALISTIČNIH KLUBOV.
Cleveland, O. — Socialistični klub št. 27, JSZ., priredi dne 15. aprila zabavni večer v prostorih S. N. .D.
V	soboto 29. aprila priredi klub velik prvomajski shod v Rude Božeglavovi dvorani, na katerem bo med drugimi nastopil Frank Petrič, tajnik JSZ.
V	nedeljo večer dne 30. aprila priredi klubov pevski odsek Zarja velik pomladanski koncert v Božeglavovi dvorani.
Okrožna organizacija socialistične stranke priredi dne 1. maja veliko proslavo, na kateri bo govoril tudi sodrug Eugene Victor Debs.
Herminie, Pa. — Klub št. 69, JSZ. priredi dne 29. aprila veselico, dne 30. aprila pa prvomajski shod, na katerem bo govoril med drugim sodrug Chas. Pogo-relec iz Chicage in eden angleški govornik.
Collinwood, O. — Dne 30. aprila ob 2. popoldne priredi socialistični klub št. 49, JSZ., velik shod v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd., v proslavo delav: skega praznika prvega maja. Med drugimi govorniki bo nastopil tudi F. Petrieh iz Chicage.
Springfield, III■ — Klub št. 47, JSZ. priredi dne 30. aprila prvomajsko slavnost, na kateri bo govoril sodrug Jože Zavertnik iz Chicage.
Lloydell, Pa. — Socialistični klub št. 181, JSZ., priredi dne 1. maja slavnost in veselico v dvorani sv. Petra in Pavla.
Nokomis, lil. — Klub št. 128, JSZ., priredi dne 1. maja prvomajsko slavnost, na kateri bo govoril sodrug Filip Godina iz Chicage.
Chicago, III. — Klub št. 1, JSZ., priredi dne 30. aprila prvomajsko slavnost v dvorani SNPJ. Govorila bosta sodruga' Joško Oven in Frank Zajec. Na sporedu bodo tudi d aklamacije. Pred in po izvršenem programu ples. Vstopnina prosta.
> Cleveland, O. — V nedeljo 4. Junija priredi socialistični klub št. 27, JSZ., piknik na Greharjevi farmi v Euclidu.
Chicago, III. — Socialistična stranka okraja Cook (Chicago in okolica) priredi velik piknik v prid socialističnemu tisku v nedeljo 18. junija v parku River-view, pri katerem sodeluje tudi klub št. 1, JSZ. Tega piknika se navadno udeleži do 40 tisoč ljudi vsako leto.
Chicago, III. — Klub št. 1, JSZ., priredi veliko proslavo ruske revolucije v nedeljo 5. novembra v Narod-' ni dvorani. Na SilVestrov večer 31. decembra pa priredi domačo zabavo.
(Opomba. — Tajniki naj sporoče datume priredb socialističnih klubov uredništvu, da se jih objavi od časa do časa v tem seznamu.)
TISTIM, KI SO NAROČILI KOLEDARJE.
Tajniki iin drugi, ki so naročili večje
v*, v.« v..«,.._______________________število Ameriških družinskih koledarjev, pa
kapitafisfičnemu" sistemu, ki nas zasužnuje. Seje lTiuba ge niso poravnali računa za prodane iztise,
naj to čimpreje store. Uprava rabi sredstva za poravnanje računov v tiskarni, kar naj prizadeti vpoštevajo. — Upravništvo.
bodo vedno predpoldne. Z delavskim pozdravom
Jos. Korsic, tajnik.
VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub St. 69, JSZ, ■zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, 81 87, SNPJ.
ROJAKI V JOHNSTOWMTJ, PA.

arustva rrosiomisieci, sv. o/, cun-tj.	\	.., ...,.	, . „ n ,
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem v dobe lahko knjige, ki jih ima v zalogi Proletarec pri
Ojačat. naš^te.Zornik ^ ^	pa	A. VIDRICHU, R. D. 7, Box 82, Johnstown,
in sicer po isti ceni, kakor so označene v ceniku.
Kdor še nima Ameriškega družinskega koledarja, ga lahko dobi pri A. Vidrihu.
Naročnino na Proletarca lahko poravnate v Johnstownu pri A. Vidrichu (njegov naslov zeorai) in pri J. Mikliču, 404 Ohio St.
NAZNAfftLO.
G1RARD, O. — Seja jugoslovanskega socialističnega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem domu v Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši organizaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v vrstah socialistične stranke. — Frank Kramar, organizator.
FBOLITABIC
UDRUŽENI
PROLETER
Šta je naučni socijalizam.
Od Save Muzikraviča (Beograd).
Moderni radnički pokret zasniva svoju klasnu borbu na naučnom socijalizmu, koji su osnovali Marks i Engels. Tri su glavne tekovine naučnoga socijaliz-ma, ili marksizma: 1) teorija vrednosti; 2) teorija viška vrednosti; i 3) materijalistioko shvatanje istorije.
U 17. sitoleču se, pod uticajem trgovine koja se razvijala, pojavila u narodnoj ekonomiji takozvana merkantilistička teorija, koja je smatrala da bogatstvo jedne zemlje počiva isključivo, ili največim delom, na količini gotovog novca, na količini plemenitog metala koju ona ima. Samo je trgovina, postizavanjeiri aktiv-nog trgovačkog bilanca, u stanju da stvori nove vrednosti, t. j. da unese u zemlju plemeniti metal i da time poveča njeno bogatsvto.
Nasuprot ovome gledištu, i kao reakcija na njega, pojavila se fiziokratska teorija, fiziokratski sistem u narodnoj ekonomiji, koji smatra da je izvor nacional-inoga bogatstva ne u spoljašnjoj trgovini, kao što su smatrali merkantilisti, več u zemljištu. Samo je poljska privreda, po učenju fiziokrata, u stanju da da vi-šak produkata preko upotrebljenih produkata za nje-nu proizvodnju, samo ona daje "produit net", čist prihod, koji jedino omogučava ishranu ostaloga, neselja-čkoga dela stanovnigtva. Stoga su, po ovome učenju, samo zemljoradnici produktivna klasa. Zanatsko i tr-govačko stanovništvo sačinjava neproduktivnu klasu, "classe sterile", jer ne stvara nova dobra več samo preradjuje danu materiju i podiže joj vrednost samo za onoliko za koliko je pojelo zemljišnih produkata dok je tu materiju preradjivalo. Zemlja, dakle, jedino daje' nove vrednosti, po fiziokratskom učenju.
Nasuprot ovim dvema teorijama vrednosti: mer-' kantilističkoj i fiziokratskoj, stoji Marksova teorija'I vrednosti. Po njoj je rad merilo svake vrednosti. Vrednost jednoga espapa meri se količinom društveno potrebnoga rada, ili društveno potrebnoga radnoga vremena za njegovu proizvodnju. Što je veča produktivna snaga rada, u toliko je potrebno manje radno vreme za njegovu proizvodnju, u toliko je manja količina rada kristalizovana u njega, u toliko če biti mania i, njegova vrednost. Jedina klasa koja stvara vrednosti jeste radnička klasa u najširem smislu reči, klasa proizvodjača espapa.	v
Teorija viška vrednosti zasniva se na teoriji vrednosti. Najamni radnik je taj koji stvara privredne vrednosti. Njega sopstvenik sredstava za proizvodnju, dakle kapitalista, uzima pod najam, na rad za jedmu izvsnu odredienu nadnicu, koja je ravna recimo nje-govom špstočasovnom radu, i koja se odredjuje vred-nošču životnih namirnica potrebnih za produkciju i reprodukciju radnikova života, dakle za održanje i rasplodiavanje njega i njegove porodice. Ali kapitalista niega ne pušta da ide posle šest časova rada, dakle no^to je odradio vrednost svoje nadnice, nego ga za-država da mu radi još dva, tri, četiri. i t. d. sata, koja
I
mu neče platiti. Taj neplačeni rad, ta neplačena vrednost koju je stvario radnik time što je radio duže vreme nego ono koje je potrebno pa da odradi svoju nadnicu, zove se višak vrednosti. Na tome neplačenome radu, na tome višku vrednosti koji kapitalista skida sa radničke klase, zasniva se bogastvo kapitalista, zasniva se akumulacija kapitala.
Od veličine toga viška vrednosti, dakle od veličine neplačenoga rada radnikova, zavisi stepen eksptoi-tacije radničke klase od strane kapitalista. Otuda težnja radničke klase da poveča svoju nadnicu, a da srna-nji radno vreme, odnosno onaj deo radnoga vremena za koji mu se ne plača.
Dok teorija vrednosti i teorija viška vrednosti spadaju u političku ekonomiju, dotle materijalistith shvatanje istorije spada i filosofiju istorije. Materijalistioko shvatanje istorije uči da je motor društvenoga razvitka način proizvodnje i razmene privrednih do-bara, da je to ona realna baza na kojoj se zasniva i od koje zavisi i pravo, i moral, i filosofija, i književnost, i religija i t. d. Svaka faza društvenoga razvitka imi svoj osobiti način proizvodnje i razmene, kome od vara i osobiti, toj eposi svojstveni, način mišljenja, dakle: pravo, moral, religija, književnost, filosofija, i t. d. Pa ne samo da svako doba ima svoj način mišljenja, nego i svaka društvena klasa u jednoj istoj istorijskoj eposi ima drukčiji pogled na svet, drukčiji način mišljenja, drukčije shvatanje o pravu, o moralu, o religiji, o filosofiji i t. d. Svest ljudi ne odredjuje stvarnost, več obrnuto: društvena stvarnost odredjuje njihovu svest. Kada je razvitak produktivnih snaga društva dostigao izvestan stupanj, onda one dolaze u kontradikciju sa odnosima postoječeg načina proii-vodnje, dakle sa odnosima sopstvenosti u čijem su se krugu do sada kretale. Ovi odnosi sopstvenosti, koji su do sada pomagali razvitak produktivnih snaga društva, postaju im sad smetnja. Tada se, kako Marks veli, otvara era socijalne revolucije. Promena koja se izvršila u ekonomsko j osnovici menja, brže ili sporije. celu kolosalnu superstrukturu.
Ali, po ovome učenju, "jedno društvo nikada nt iščezava pre nego što su se razvile sve produktivne snage za koje je ono dovoljno prostrano, i nikada se novi i viši odnosi proizvodnje ne stavljaju na mesto njega prt nego što su se uslovi materijalne egzistencije ovih odnosa razvili u krilu staroga društva." (Marks, Ka kri-tiči političke ekonomije).
Ovako formulisano, materijalističko shvatanje istorije daje nam mogučnost da tačno procenjujemo 1 prosudjujemo pojedine istoriske dogadjaje u prošlo-sti i sadašnjosti. Ono nam daje merilo da shvatimo. naprimer, zašto se u Rusiji ne može da ostvari sociia-lizam uprkos tome što je tamo proletarijat uzeo političku vlast u državi u svoje ruke, uprkos tome što bolj-ševičke vodje čine nadčovečanske i očajne napore da ostvare socijalizam. Rusija je do revolucije bila o feudalnom društvenom uredjenju. Najmnogobrojniia klasa, seljaci, bila je bez zemlje ili ju je imala nedo-voljno. Ona je bila prinudiena da radi kod spahija u napolicu, ili kao robovi. Njihova je težnja bila da nft-
ma pripadne spahiska zemlja koju obradjuju. I revolucija im je to morala dati. Šeljak, koji je do revolucije bio rob spahije ili njegov napoličar, postaje posle revolucije sopstvenik zemlje. On je privezan za svoju svojinu, i protivi se svakome komunizmu zemlje. Ruska privreda je nerazvijena, još primitivna i individualna, a ne kolektivna. Otuda se u njoj i ne može da zavede kolektivističko, komunističko, socijalističko društveno uredjenje, več mora da se zavede privatno-kapitalistički društveni poredak.
To u poslednje vreme sve više uvidjaju i sami ruski boljševici. Oni su učinili jednu pogrešku što su smatrali da se istoriski razvitek može praviti po volji ove ili one ličnosti, po volji ove ili one klase, iako je ta klasa još jedan vrlo neznatan deo celokupnega sta-novništva, iako se još nisu stvorili ni objektivni ni subjektivni uslovi za vladavinu te klase.
Širenje naučnoga socijalizma medju radnike ima za cilj da ih nauči da umeju da pravilno procenjuju dogadjaje koji se pred njihovim očima odigravaju, da ih nauči da upoznaju svoju snagu i snagu svoga klas-noga protivnika, da ih nauči da upoznaju uslove, tok i opšte rezultate svoje klasne borbe. Naučni socijali-zam ih štiti od štetnih zabluda, beskorisnih lutanja, i daje im močno oružje za uspešnu klasnu borbu i za definitivno klasno oslobodjenje, za ostvaranje socijalizma.
^
Za Rusiju.
(Radničke Kovine, 14. marta.)
Drug R. Abramovič, zagranični delegat ruske soci-jaldemekratske radničke partije šalje nam ovaj apel samolbom da ga objavimo v listu, što mi vrlo rado či-nimo. Apel glasi:
"Svima socijalističkim partijama i radničkim organizacijama':
Drugovi! Svojom herojskom borbom ruska revolucija je odbila sve nalete imperializma i belih gardista koje je on podržavao. Naša je zemlja iznurena, industrija, seosko gazdinstvo i transport razrušeni. Položaj radnih masa, osobito proJetarijata, neopisano je teiak. Revolucijonarna Rusija potrebuje vašu pomoč i ruska socijalna demokracija srdačno apeluje na vas, da tu. pomoč ukažete. Mi smo partija opozicije bolj-ievičkoj vlasti koju ona goni i progoni. Mi smo ne jedan put apelovali na vas protiv boljševičke represije i neprestano vodimo i vodicemo borbu protivu unu-trašnje politike vladine. Ali mi odlučno izjavljujemo da je sadašnji položaj stvoren kao rezultat ne samo u-nutrašnjih uzroika, več i zločinačke i varvarske politike antantine. Intervencija i podržavanje belogardiskih meteža, blokada i faktička izolacija doveli su sovjet-sku Rusiju do katastrofalnoga položaja. Bez odlučne likvidacije te politike inostranih vlada nema spasenja, ne samo za celu Rusiju, nego i za celu Evropu. Ta ista politika koja je razorila Rusiju, stala je mnogih irtava i narode antante, poostrila svetsku križu, povečala besposlicu i bedu u celoj Evropi. U ime interesa radnih masa svega sveta apelujemo na vas: izra-dite od svojih vlada brzo i bezuslovno priznanje sovjetske Rusije.
Pitanje o priznanju trebalo je biti postavljeno na genovskoj konferenciji. Ali najgrabljiviji i najkratko-vidiji kapitalistički krugovi pokušavaju da osujete i da odloie genovsku konferenciju ili traže postavljanje
pitanja o Rusiji tako kako se ne bi dobilo stvarno priznanje. U ime sveopštega mira, u ime podizanja razo-renih naroda Evrope, mi apelujemo na vas^ Borite se protiv odlaganja genovske konferencije, borite se protiv svakog falsifikovanja o pitanju priznanja.
Važno je pri svem tom, ne samo priznanje, no i njegovi uslovi. Buržoaska vlada če se postarati da ukazivanje pomoči razorenoj Rusiji pretvore ne u stvarnu pomoč nego u podjarmljivanje. Ono što im nije uspelo da postignu putem intervencije, pokušavaju da dobiju nametanjem težkih uslova priznanja i neograničenom eksploatacijom. Priznanje treba da bude pračeno, ne pretvaranjem Rusije u koloniju za-padno evropskog kapitala, več energičnom i stvar-nom ekonomskom pomoči. Lanci koji se budu namet-nuli revolucijonarnoj Rusiji, pritiskivat če teškim bremenom i vas. Podjarmljivanje Rusije če olakšati nalet medjunarodnega kapitala na medjunarodni proletarijat. Prema tome, u ime opštih interesa ruske revolucije i medjunarodnoga proletarijata, mi apelujemo na vas: Borite se protiv težkih uslova i zauzmite se za pravedne zahteve mira sa sovjetskom Rusijom, za u-kazivanje Rusiji brze financiske i ekonomski pomoči.
Druigovi! Ruskoj revoluciji je potrebna vaša pomoč. Interesi ruske revolucije i medjunarodnoga proletarijata istovetni su. A u ime tih opštih interesa, u ime ruskoga naroda, iz koga teče krv, u ime iznemQglo-ga ruskega proletarijata, u ime sela i gradova koji gladuju i mrznu se, u ime žena i dece koji umiru, mi apeluje/no na vas: Pritecite u pomoč Rusiji!
Moskva, 16-/II./1922.
Centralni odbor R. S. D. R. P. i centralni odbor Bunda."
^ ^
Medjunarodni život.
Konferencija u Frankfurtu.
Kao nastavak socijalističke konferencije u Parizu, na koju zbog štrajka železničara i zbog " ministarske krize u Italiji nisu mogli doči predstavnici nemačkih socialističkih partija i predstavnici italijanske socijalističke partije, održala se u Frankfurtu na Maini krajem meseca febnuara druga konferencija socijalističkih i radničkih partija Engleske, Francuske, Belgije, Italije i Nemačke. Predmet konferencije bio je onaj isti, koji i u Parizu: Pitanje reparacija i pitanje privredne obnove Evrope i pitanje razoružanja. Govoreno je isto-tako i o uspostavljanju jedinstvenoga fronta proletarijata.
Žan Longe u pariskom Populaire piše o frankfurt-skoj konferenci ovo:
"Frankfurtska konferencija je podpuno odgovorila nadama onih, koji su je sazvali. Posle sedam go-dina groznog razjedinjenja i podpune nemoči evropske socijalističke akcije, ona je dala prvi značajan primer vaspostavljanja jedinstvenoga fronta proletarijata, o kome se u izvestnim krugovima toliko govori, ali se ne čine veliki napori za njegovo ostvarenje.
Zar to nije bio značajan fakat da su bili sjedinje-ni u istoj sali radi dogovaranja o zajedničkoj akciji Serati in Vandervelde, Paul Levi i Renodel, Ladebour i Wels? Zar to nije značajno delo da bi se socijalisti Njemačke, Engleske, Francuske, Belgije, Italije brzo našli sjedinjeni na najozbilnijim i najdelikatnijim internacionalnim problemima današnjice, na kojima se evropska buržoazija podelila u dva logara? Naši kla-
sni n (»prijatelji, koji su smatrali da smo mi socialisti za uvjek razjedinjeni, nemogu da prikriju svoju srd-žbu i svoje razočarenje. To je znak, da smo na do-brom putu."
Serati u milanskome Avanti veli ovo,: "Nije bilo lako doči do suglasnosti. U vaz duhu je bilo još mnogo ratne ideologije kao što je Pual Levi sa svim pravilno izneo. Na žalost, mržnja koju je stvorio četvoro-gcdišnji rat, nije se još podpuno ugasila.
Mi smo izjavili, da primarno na znanje zaključke konferencije d u ovome primanju na znanje dali sme karakter pristanka, jer ove zaključke smatramo kao cbavezu za aktivniju i energičniju akciju protiv reakcije i militarizma, koji nam preti novim ratovima.
Proletarijat ima potrebu da stvori svoj sopstveni internacionalni front protiv reakcionarnih planova buržoazije. Ako na idučoj internacijonalnoj konferen-ciji budu učestovali i predstavnici treče Internacionale sa uverenjem o nužnosti zajedničke akcije, bitče učinjen ogroman korak na ostvarenju ideje sloge proletarijata."
Vandervelde u briselskom Peuple-u piše: "Mi smo se vratili podpuho zadovoljni iz Frankfurta, gde su se prvi put od 1914. godine sastali u duhu sr-dačnosti i podpune saglasnosti borci Francuske, Bn-gleske, Nemačke, Belgije i Italije, koji pripadaju svima nijansama socijalističkoga mišljenja. Poslednji put sam bio u Frankfurtu zajedno sa Žoresom. Policija nadoduše nije zabranila da govorimo na politič-kom zboru, ali je zahtevala, da govorimo njemački. Sad su se stvari promenile.
U trenutku kada smo se razilazili i kada je kon-ferencija sa gotovo religijoznim tonom spontano za-pevala Internacionalu, imali smo utisak da je od sada u zemljama zapada ostvaren socijalistički jedin-stveni front.
Paul Levi sa svojom grupom prilazi nezavisnim socijalistima.
Paul L«vi in njegova grupa, koji su se odvojili od nemačke komunističke partije, koja je sve više podpadala pod uticaj blankizma in bakunizma, pri-stupili su nezavisnoj nemačkoj socijalističkoj partiji, usvojivši njen program i njenu taktiku. Ovo je prvi korak ka jedinstvu socijalističkoga proletarijata u Nemačkoj. Ovo je u isto vreme i priznanje odstrane -bivših komunista, da je Nemačka nezavisna socijalistič-ka partija istinski i pravi predstavnik revolucionarna radničke klase u Nemačkoj. Ovome ujedinjenju če ne-sumljivo sledovati i ujedinjenje sa ostalim socijalistima u Nemačkoj, te če na taj način nemačka radnička klasa steči ono moč i onaj ugled, koji joj pripada sa obzirom na njenu snagu i njen broj.
Treča Internacionala za jedinstveni radnički front.
Telegrafske vesti iz Moskve datirane 6. marta, glase da je kongres treče Internacionale, koji je se odr-žavao u Moskvi i trajao pune dve nedelje dana, izjas-nio za saziv jedne zajedničke konferencije od predstavnika druge, treče i Bečke Radne Socijctlističke Za-jednice u pogledu stvaranja jednog jedinstvenog fronta proletarijata. Taj predlog je bio usvojen sa 46 glasova protivu 10. Najglavniji razloži, koji su bili objavljeni u moskovskom "Izvestja", glase: "Pobeda, na koju smo računali, nije izvršena, nego je potisnuta nazad — a buržoazija se učvrstila.
Druga Internaciojanala, za koju smo svi mi držali da je mrtva, ona se prilično pojačala. A komunistička Internacionala nije danas postala faktor u istorijskem razvitku kao što smo mi zamišljali."
Više govornika na konferenciji izjasnilo je se n "revolucijonarni minimalUzam" o kojem Kari Radek veli sledeče: "Internacijonala mora skoncentrisati svu svoju aktivnost za ostvarenje jednog jedinstvenoga fronta. Zatim raditi svom snagom na priznavanju Sovjetske Rusije, uvodjenje osmočasovnog radnoga dam i na rešenju problema besposlice."
Trocki se izjasnio za čvrst i ujedinjen front proletarijata na suprot ujedinjenom' frontu buržoazije i za pripreme na genovsku eknoomsku konferenciju.
Američki delegat Marshal složio se sa njihovom planom. Trocki i još nekoji ruski delegati izjavljaju, da nova situacija zahteva i novu taktiku. Osim togs konferencija je zaključila, da se predsednik treče In ternacionale Zinovjev preseli iz Petrograda u Moskvi da bi mogao uspešnije obavljati poslove Internacionale. Talijanski, španski i franeuski delegati komunisti-čkih partija bili su protiv saziva zajedničke konferencije, a Rusi su bili za saziv. Najodlučnije zastupali sa saziv zajedničke konferencije Lunčarski, Zinovjev, Trocki i Radek.
* * *
20. marta donio je newyorški socijalistički dnevnik Call vest iz Berlina, da su se složili eksekutm odbori druge, treče i bečke Internacionale da se odtii zajednička konferencija 2. aprila u Berlinu. Telegrami od 2. aprila saopštavaju, da su se sastali delegati pome-nituh medjunarodnih organizacija u Berlinu i da je Vandervelde (Belgija) žestoko napao i optužio Karla Radeka, koji je morao tražiti zaštitu od predsednika.
Brzojavna vest od 7. aprila, koju je objavio čika-ški list "Daily News", glasi: "Konferencija predstavnika triju socijalističkih internacijonala posle deset sati debate složila se da obnovi ujedinjeni meiju-narodni proleterski front. Konferencija je takodjer n-svojila rezoluciju, koja imenuje odbor od devet čla-1 nova za organizovanje budučih sastanka svih triju in-1 ternacionala, na kjou če biti pozvani i zastupnici svi-1 ju ostalih radničkih partija, koje nisu priključene ni I jednoj od pomenutih internacijonala.
Radnici sviju zemalja pozivaju se da manifestujo I solidarnost proletarijata, održavajuči skupštine i de-1 monstracije 1. maja u prilog osmočasovnog radnoga I dana i protiv besposlice, dalje za ujedinjenu akciiii I t proletarijata protiv ujedinjene kapitalističke ofenzivi. I Za obnovu medjunarodnih odnošaja, ekonomskih i po-1 litičkih, sa sovjetskom Rusijom i za uspostavljanje pro-1 leterskog fronta na svima linijama-"
To su izveštaji, koje smu primili pri zaključku li-1 sta. Mi od naše stranke pozdravljamo svaki onaj ko-1 rak, koji vodi ka ujedinjenju i solidarnosti radnoga I naroda. Puručujemo drugovima u Gary, Detroitu, I Clevelandu, Pittsburghu i svim ostalim, koji su očeki-1 vali jedino da dodje što pre do ujedinjenja internati- ■ jonala, pa da nastave rad na obnovi udruženja. Sada I kada ste se uverili da je do ujedinjenja moralo doti I u Internacionali, sada je i na vas red, zato na posao I drugovi! Naše delo moramo mi obaviti sami, čim prt I tim bolje za sve.
Neka prvi maj 1922 bude zabeležen u istoriji <fo-l večanstva još i kao praznik izmerjenja proletarijat). I A to izmirenje največa je garancija za medjunarodni I mir i bolji život za koji se borimo. Da živi ujedinjeni ■ radni narod, da živi medjunarodno bratstvo, da žive I borci za socijaizam! — Ured. Vdruženog Proletera, I
Prošlost i sadašnjost J. S. S. u Americi.
M. V. Lučič.
(Nastavak.)
t- Osim toga niko ne može osporiiti potrebu i važnost jtdnoga saveza kao političke i prosvetne ustanove. A iugoslovenski Socijalistički Savez postoji kao takova ustanova u najpodpunijem smislu tih reči. > 0 tome svedoče ciljevi, koji su istaknuti pri osni-vanju. To dokazuju načela i program, koje je zastupao naš Savez kroz svo vreme; to potvrdjuju i sve one velik ideje, za koje smo agitovali i vodili propaganda j U skoro če se navršiti 12 godina, od kako je osnovan J. S. S. u Americi i kroz to vreme štampana je či-tava piramida novina, časopisa, letaka, brošura i knjiga, Održana su nebrojna predavanja i razprave, javne skupštine i dogovori, debate i diskuzije, tečajevi za igitatore i škole za nepismene, engleski jezik i gra-Jjanstvo,
Priredjeno je bezbroj izleta i zabava sa koncerti-ma,pevanjem i pozorišnim komadima, nebrojne čajne večeri, domače zabave sa poučnim predavanjima.
Podignuto je nekoliko radničkih domova, koji imaju da posluže kao zborna mesta i centri solidarnog iudruženog radnog naroda.
U zapisnicima Saveznog odbora, pojedinih kongresa, tajničkih viječa i udruženja, u novinama, časo-pisima i rezolucijama, nalazi se zabeležena istorija aktivnosti i rada. Rekordovani su svi najvažniji do-gadjaji i poduhvati; zabeležene su sve akcije, koje su poduzimate i sve borbe, koje su vodjenje i u kojima se mimalo učešča; zabeleženi su i mnogi napori, koji su učinjeni, da se ostvare najbližji ciljevi. ! Trebalo bi napisati poveliku knjigu samih konden-icvanih činjenica, koje bi poslužile kao oslonac za • orijentac-iju u svakom pogledu. Jer ciljevi, koji su Mmti pri osnivanju, još nisu ostvareni. A za mor-nra, koji se nalazi na otvorenom moru posle bure, isto je toliko važno znati tačku gde se nalazi, koliko je potrebno i važno znati pristanište kuda želi stiči. Ali ibog kratkoče vremena i ograničenog prostora, zadr-iat čemo se na generalnim i najvažnijlm konstataci-jama.
Ciljevi.
Na I. kongresu 1910. godine usvojena su pravila i načelna izjava, koja glasi:
"Jugoslovenski Socialistički Savez za Amerika temelji na prinčipima medjunarodnoga socializma i priznaje program i konstituciju Socialistič-ke stranke u Americi• Delokrug mu je Sjedinjene države, Kanada i Mehiko.
2) Svrha i cilj:
Svrha i cilj J. S. S. jeste da organizira američ-ke Jugdslovene u socialističke grupe i udruženja. I da jih upozna i uzdigne putem sistematične pouke do pravoga razumevanja socializma. Te da ih osposobi za ekonomsku i političku borbu radničke klase."
♦ * *
Sakupiti ljude u grupe i udruženja nije toliko težka stvar (jer ih vidimo često sakupljene u grupe sa gotovo beznačajnim ciljem), koliko je težko uzdiči ih ] do pravoga razumevanja socializma.
Sta je upravo socializam, kad ga je toliko težko ; pravilno razumeti, pojmiti i shvatiti?
Na to pitanje ima samo jedan tačan odgovor, koji glasi: Socializam je. nauka o društvenom uredjenju,
pozitivna i tačna, isto kao i matematika što je precizna, pozitivna i tačna.
U matematici je vrlo lahko naučiti a-b-c (azbuku), t. j. tablicu, množenja, sabiranja, oduzimanja i dele-nja. Ali pravilo trojno i računanje sa razlomcima ide več malo teže. Izvlačenje kvadratnog korena, integralni i diferencijalni kalkulus još teže. Ali sa trudom i odlučnom voljom može se naučiti i razumiti sve. Jest, socializam je več davno prestao biti utopija i prekrasni san idealnih ljudi, koji su kroz vekove sanjali
0	jednom prekrasnom drdštvenom uredjenju, u kome neče biti ni bogatih ni siromaka, niti nepravde i društvenih zala. Sanjaoci počinje sa Platonom 250 godina pr. Kr., pa se redjaju jedan za drugim. Kampane-la, Djordano Bruno, Tomo Mur, St. Simon, Gio, Šari Furier, Robert Oven, Blanki, Luj Blan i Rabe, svaki od pomenutih imao je svoju utopiju i iluziju, sve do godine 1848, kada su Karlo Marks i Friderik Engels položili temelje naučnom socijalizmu, odkriyajuci zakone društvenog razvoja, za koje utopijski socijalisti
1	sanjaoci nisu- znali. U isti mah položeni su temelji socijalističkom radničkom pokretu.
Socijalizam kao nauka konstatuje prvo sve uslove i preduslove današnjem kapitalističkom sistemu, sve uzroke i sve posledice stanja, u kome se danas nalazi-mo.
Socializam kao nauka objašnjava zakone društve-nog razvoja, po kojima je postao današnji sistem ili poredak. Naučni socijalizam tumači njegov razvitak, njegovu suštinu i biče, i pravac njegovih budučih pre-obražaja.
iSocializam kao nauka istražuje uzroke postoječe bede i nalazi ih u današnjem načinu proizvodnje. Za-tim sa matematičkom tačnošču predvidja posledice i rezultate takoga načina proizvodnje i podele dobara.
Naučhi socijalizam konstatuje da postoje klase i klasne suprotnosti, koje vode sukobima i klasnome bo-ju,-koji je neizbeživ sve dotle, dok uzrooi ne budu uni-šteni. A najglavniji uzroci jesu pravo privatnog vlast-ništva nad sredstvima za proizvodnju, proizvodnja za profit i nepravedna podela dobara u proizvodnji. Socijalizam kao nauka proklamuje neizbeživost društveno® preobražaja putem socijalne revolucije, koja ne mora svukud i svakad biti krvava i "pomoču bajoneta." Taj preobražaj mora biti medjunaroden i proširiti se na sve one zemlje, dokle je god kapitalizam dopro i proširio svoju vlast nad sredstvima za proizvodnju.
Velika medjunarodna socijalna revolucija ostvarat-če društveni poredak koji če se temeljiti na pravu za-jedničkog vlastništva svih sredstava za proizvodnju i distribuciju dobara, društvo, u kome če svak dobiti punu vrednost svoga rada. Pošto u društvenom životu produktivne snage igraju glavnu vlogu, to socijalizam kao nauka rešava na taj način osnovni problem ili glavno društveno pitanje.
iSocijalizam kao nauka o društvenome uredjenju rešava i sve ostale društvene probleme, jer danas nema ni jednog društvenog pitanja, koje ne bi bilo u isti mah ,i radničko pitanje, A pitanje je sve dotle problem, dok se ne nadje solucija za njega. A naučni, pozitivni socijalizam konstatuje prvo mogučnost rešenja svakoga problema; drugo, pokazuje put i način (metode), pomoču kojih se svi ti problemi mogu najlakše rešiti.
(Nastavit če se.)
J®
Da bi se podmirili zahtjevi civilizacije, potrebno je vaspitanje najširih slojeva naroda i to starih i mladih. To vaspitanje mora biti svestrano i po mogučstvu asimiliramo u što kračem vremenu.
Obnova pokreta — nastavak borbi.
(Radničke Novine, Beograd.)
I pored najrazličnijih smetnji, koje obnavljanju i konsolidovanju radničkih sindikalnih organizacija stavlja sa jedne stran e udnužena poslodavačka reakcionarna buržoazija, a sa druge strane anarho.-komuni-stdčki razbijači, obnova i jačenje sindikalnog pokreta iz dana u dan sve se više pojačava. To je sa svim pri-rodno i lako razumljivo, bar za nas, koji sve političke i socijalne pojave posmatramo materijalistički. Buržoazija sprečava radničke sindikalne organizacije, ne sprečava ih zato što se one zovu socijalistički ili ko-munistički, ved zato, što so one sredstvo za povečanje radničkih nadnica, ali u jedno i za smahljivanje kapi-talističkog viška vrednosti. Radnici pak dižu svoje organizacije baš zato što su in one jedini oslonac za poboljšanje njihovih težkog materijalnog stanja.
Ali ra poredo sa obnavljenjem sindikalnih organizacija idu i tarifnii i štrajkački pokreti radnika u svima preduzečima gde se radnici organizuju. To je znak da su radni uslovi hrdljavi, u prvom redu su nadnice mizerne. A kad radnike goni u organizaciji! njihov težak materiijalni položaj, tada su oni, koji radndku ometaju solidarnu borbu, svi su njegovi ne-prijatelji, pa makar kakva zvučna i demagoška imena imali. Ekonomske borbe rešiče i reševaju problem sukoba izmedju nas i komunista.
Tarifni pokreti i štrajkovi javljaju se svakoga dana na sve strane i u sve jačim razmerama. Samo za poslednjih deset dana, organizacije vodile su i vode tarifne i štrajkaške pokrete: u Županji, Mitrovici, La-čarku, Belišču, Vrdndku, Subotidi, u Velikoj Kikindi, u Vršcu, Paračinu i Beogradu. Svi ovi pokreti, koji su do ovoga časa završeni (Županja, Mitrovica, Beli-šče, Lačarak, Subotica), završeni su sa podpunim uspesima radnika. U ovim pokretima i štrajkovima u-čestovali su radnici svih narodnosti ove države, svih političkih pravaca od Radičevih separatista pa do bivših komunista; i učestvujuči u zajedničkim pokretima u borbi su se zbližili, spoznali, zbratili, ujedinili se. Poliitička pitanja, borba za bolji život i organizacija koja se u momentu borbe nadje radnicima na pomoči, rešava ne samo teorijske razlike, nego i ličnu omrazu, koja se sa strane komunista na vrlo veštački način ubacuje medju radnike.
Mi smo to znali. I znajuči to mii se vrlo malo o-baziremo na klevete i na cepačke tendencije anarho-komunističkih razbijača, a još manjie čindmo apele na buržoasku policiju da nam dozvoli borbe, več mi svu svoju pažnju upučujemo na pomaganje akcija, koje sami radnici za poboljšanje svog materijalnog položaja započinju. Mi znamo da u klasnome društvu mora biti klasnog sukoba. Za nas je jasno da sve dotle, dok postoji kapitaliistički nači proizvodnje, zasnovan na eksplotaciji radnika, mora biti sukoba, koji se re-zultiraju iz suprotnosti radnika sa jedne i kapitalista sa druge strane. Tim sukobima, koji su neminov-ni, naša je dužnost dati odredjeni pravac i radnicima obezbediti uspehe. To mi činimo. O zato svi štrajkovi i svi tarifni pokreti, koji se svakoga dana sve više javljaju, vodo se u znaku borbi, kojima rukovodi Glavni Radnički Savez Jugoslavije i njegovi sindikati, I zato ove borbe i pobedjuju.
J®
Socijalizam je razumno primenjena znanost na sva polja ljudskg delatnosti. — A. Bebel.
IVAN VIVODA.
Komaj se je zasul grob za sodrugom Antonom (I lakom, ko sem dobil pretresljivo vest, da Ivana Vivode ni več med živimi.
Obračal sem pismo, katerega mi piše njegova« stra, kot v pričakovanju, da mogoče vendar ni resni« da je Ivan, katerega sem spremil pred par meseci! kolodvor na njegovi poti v domovino — mrtev.
Ivan Vivoda je bil rojen aprila 1890 v Cerknic pri Bakeku, kjer je dovršil ljudsko šolo. Pozneje seji učil krojastva v Ljubljani. Takoj po dovršenem uft nju je vstopil v strokovno organizacijo, ki je bila soi aldemokratična. Seznanil sem se ž niim leta 1908 1 •Ljubljani. Slučaj je nanesel, da sva delala skupaj.Po-stala sva prijatelja, nerazdružljiva prijatelja do njegfr vega odhoda v domovino pretečeno jesen.
Pokojni sodrug Janez, kot sem ga navadno klici je bil eden tistih redkih ljudi, ki so rojeni uporniki Napol otrok je vstopil v bojno organizacijo, dvigal* rastel v njej in se boril do konca.
V	tistih časih smo mnogo potovali. Peš sva šla i« Ljubelj in Pustriško dolino v Inomost, od tam v Fei> kirch-Predarelsko, pozneje v Švico in od tam na F» cosko.
V	Parizu je živel štiri leta in ves ta čas je bilft lo aktiven v sindikalističnemu gibanju.
Maja 1913 se je na željo očeta, ki se je nahajal It krat v Indianapolisu, odpeljal v Ameriko. Takoj pi prihodu je postal član socialističnega kluba št. Hi JSZ. v Indianapolisu in od tistega časa pa do odhodi v rojstni kraj je bil aktiven član J. S. Z., ter vztraja agitator za njeno glasilo "Proletarca."
Nocoj, ko to pišem, Ivan. . . te male slabe vrstice, stojiš ti pred menoj. Vsi tisti časi, ki sva jih prebila skupaj, drve pred mojimi očmi. Časih se mi ii, da čujem bobnenje alpskih hudournikov, da stojim ii cesti sredi krasne Kloštrske doline. . . Ali se spominjaš, kako smo sanjali. . .? In pozneje pariški tlai. razorane ulice 19. okraja, rue de Belleville, rue & Vert-Bois. .
Done koraki, silna množica napolnjuje ulice ii rdeče in črne zastave plapolajo nad glavami. V ozadji se svetijo bajoneti, sablje in oklepi. Buržvazija je pri pravila vojaštvo.
Procesija se vije dalje. Mrki stoje vojaki ob pi škah, gledajo plapolajoče rdeče prapore, revolucij narne pesmi jim udarjajo na ušesa. Praznik je, maj, si)omin na junaške komunarde, ki so padli L 1871 v boju za komuno. Ti korakaš zadaj v sindikat stičnih vrstah. Pridemo na Pere Lachaise. Korakaj* če množice se ustavijo pred zidom, kjer je bilo usti« Ijenih šest tisoč komunardov -mučenikov za neum joči ideal. . . . Tebi trepeta solza v očeh — ni p treba sramovanja Ivan--Vive la Commune!
Sence padajo, pokrivajo zemljo, plazijo se pi tleh, dvigajo, mečejo, ovijajo duše kot stotere hid£ V tej temi oko komaj zagleda malo, brlečo lučko * kje v daljavi, drobno, neznatno, težko razločljivo.,. Ali je to zarja?
"Pred vnebohodom Golgata je bila,--n
polno je postaj ob križa poti . . .", pravi pesnik. D bi že skoro prišel dan, za katerega se borimo. Da li že skoro napočila zarja, katero si ti tako težko pri» koval in katero si imel v vidu, ko so ti smrtne sen
legle na čelo. Življenje je večna borba.--Naprej!
Naprej! Smrt je samo preporod, menjaje atomov.
Kot to pišem, tuli zunaj vihar, šipe drgetajo ko Ji jih stresajo krči. Ogromna žalost mi lega na dušoii jo napolnjuje z malodušjem. . . Vera v bodočnost vera v ideje — — . Takrat se mi je zazdelo, da si I vstopil v mojo sobo. Zginja malodušje. Zadonela je pesem v duši, katero si ti tolikokrat prepeval, pesen ponižanih, po svobodi koprnečih — — Internack nala.
Debout les damnes de la terre — Debout les damnee de la faim . . . !
Legel si prezgodaj v grob, Ivan. Kar nas je osti lo zadaj, bomo korakali naprej, naša sled bo sledili tvoji. . .
JOSKO OVES,
JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, «!
TAJNIŠTVO.
ajnik-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111.
EKSEKUTIVA. Ttank Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Godina, F. Zajec, S. Bojanovič, G. Maslač, Miloje V. Lučič in Mi-tar Sekulič.
NADZORNIODBOR.
P. S. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S. Cakič.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zve-te, je naslavljati na tajništvo JSZ. Eedne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek mesecu, izredne po potrebi.
ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, zapisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Mary Udovich.
ODBOR SRBSKE SEKCIJE.
Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, G. Mas-lach in Mitar Sekulič.
PROLETAREC.
Upravni odbor Proletarca: Joško Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-cher in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Chas. Pogorelec.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na naslov Proletarca.
Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost [ k za tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu, Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko oijovomsti, kolikor zahteva zakon.	^
NAŠ DOLG NAVADNIM LJUDEM.
Mnogo važnih iznajdb sedanjega časa se lahko pripiše navadnim ljudem. Znanost jih je razvila, toda jdba sama na sebi ni imela nobene zveze z znanostjo. Vzemimo na primer, cascara lubje. Rabili so ^a že Indijanci na zapadu in jugo-zapadu, poznano ]e bilo Mehikancem in Špancem potom duhovščine. To zdravilo so smatrali za sveto lubje (v išpaniščini cascara sagrada,) tako imenovano radi tega ker se je smatralo, da je bilo enako lesu iz katerega je bila izdelana skrinja zaveze. Leta 1872 ga je začel rabiti za medicinsko preparacijo neki Donnelly, tesar, kateri je izvedel o njeni dobri vsebini od Indijancev in duhovnikov, ko je živel v Californiji in Oregonu. Danes najvišje zdravniške oblasti pripoznajo cascara kot najboljše zdravilo za zapeko. To je tudi glavna sestavina iz česar je izdelano Trinerjevo grenko vino, katero je poznano skozi 32 let kot najboljše iz najzanes-7'ejše zdravilo za želodčne nerednosti. Ali ga imate v vaši omarici zdravil? Vaš lekarnar in pa trgovec z zdravili imata Trinerjevo grenko vino v zalogi.
"Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je rodila strahopet-1' - (Ivan Cankar, "Volja in moč.")
SJLOBODNA RIJEČ"
.je hrvatsko glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. "Slobodna Riječ" izhaja tedensko v Zagrebu, Ilica 55, Jugoslavija. Naročnina za vse leto stane 240 kron za inozemstvo.
Majska izdaja Proletarca
bo letos izšla, ako naši sodrugi in somišljeniki store svojo dolžnost, v mnogo tisoč izvodih.
Na društva in klube smo poslali pisma, v katerih apeliramo, naj se naroče na primerno število iztisov prvomajske izdaje Proletarca, ki izide v slavnostni obliki.
Izšla bo pravočasno, tako da jo vsi naročniki dobe še pred prvim majem. Razdelite jo na zabavah, shodih, na društvenih sejah itd.
Delujte za širjenje socialističnega tiska! Proslavimo prvi maj s tem, da zaide prvomajska številka Proletarca v stanovanje vsakega delavca, ki govori slovenski ali kak drug jugoslovanski jezik.
Naročila pošljite pravočasno, vsaj do 20. aprila.
Cene majski izdaji so sledeče:
Posamezen iztis.....................$ .15
10 iztisov....................................1.25
25 iztisov............................................3.30
50 iztisov......................................6.00
100 iztisov................................................11.00
250 iztisov...............-................25.00
500 iztisov................................................45.00
1000 iztisov................................................80.00
Čim več bo naročil, večji bo obseg lista. Majska izdaja bo bogato ilustrirana.
Izrežite ta kupon, priložite potrebno svoto in nam pošljite naročilo.
Sodrugi: Pošiljam $..........za. ...... . iztisov
MAJSKE IZDAJE PROLETARCA.
IME......................................... . . .
NASLOV .......................................
MESTO IN DRŽAVA..............................
Moja je edina slovenska notarska pisarna, ki oglaša samo v slovenskih unijskih listih. V tož-benih zadevah, ali glede dohodninskega davka ali v katerikoli legalni zadevi se obrnite na mojo pisarno. Poštena postrežba. Cene zmerne.
Kadarkoli imate opravka s sodišči, z mestnimi ali federalnimi uradi, se obrnite po svet na nas. Naslov:
WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, 111.
Tel. Canal 5777.
naročnike,
ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči.
Naročite!
Ali je religija prenehala funkcionirati? ........................$ .30
Svetovna vojna in odgovornost socializma .......................80
Katoliška cerkev in socializem.....30
Skupaj ....................$1.40
Ako naročite vse tri «b enem samo $1.00 za vso tri.
Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S.
R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJQ
ZDRAVJE V DRUŽINAH.

JiaMt^
5EVERAs E E K Q
ArjfTseptfcqo rtjcjzilo
PriporočljiVo 2d odpoitjoč pri zdravljenju srbečice ir] razqil] l^ožr|il] bolčzrji.
CENA 50c
Vprašajte prt vršenj lesarju.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
DR. RICH TE R'S
"PAIN- , XPELm
Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Odženite mučne bolečine s pravim Pain-Expelerjem, starim prijateljem družine. Zahtevajte ga z našo varstveno znamko "SIDRO". Cena 35c in 70c v vseh lekarnah ali pa pri:
F. AD. RICHTER & CO.,
104-114 So. 4th St. BROOKLYN, N. Y.
Ako si želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaj* knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu.
John PUiak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
"THE MILWAUKEE LEADED'
Najvežji Ameriški socialities! <ht> vnik.
Naročnina: $6.00 za celo leto. $3.00 za pol leta in $1.50 za tn mesece.
Naslov: 532 Chestnut Strmi, MILWAUKEE, WIS.
CARL STROVE!
LAWYER
and
COUNSELLOR
133 W; Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 39®.
Naročajte najboljši in najbolj« širjen socialistični dnevnik v Amd
"THE NEW YORK CALL'
112 Fourth Avenue,
NEW YORK, N. Y.
Naročnino za dnevne in nedelj; izdaje $12 za celo leto ; $7 za pol led $4 za tri mesece; $1.50 za en hm samo nedeljske izdaje $3 na ltk Samo dnevne izdaje $9 ra let*;; leta $5; en mesec $1.25.
\MMMMM
Kadar...
Kadar mislite na potovujti stari kraj;
kadar želite poslati svojimi rokrajskim sorodnikom, pri, Ijem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug] s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREI 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y
r¥i
(Ml
I Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
K
U 324 BROAD STREET
Tel. 1475
JOHNSTOWN, Pl