Poštnina plačana T erotovtnL Leto XIV., štev. 111 Ljubljana, nedelja 14. maja I93S timi. ppiaviiLbLvo: i-juDljana., ajidiijevh ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — TeL 4492, 2482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2456. Pouružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. ^__ Cena J.— Dir Naročnina znaša mesečno uui za.— Za inozemstvo Dtn 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica fi. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefoc št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglas po tarifu. Narodni delavski pokret V Ljubljani vihrajo narodne zastave v pozdrav zastopnikom slovenskega in jugoslovenskega narodnega delavstva, ki so prišli in bodo še danes prišli, da položijo račun o svojem delu in svojih borbah in da skupno proslavijo četrtstolet-uioo, odkar se je delavstvo tudi v svoji stanovski in strokovni borbi postavilo na narodna tla. V svojih strokovnih organizacijah se je narodno delavstvo dosledno in odločno borilo za delavske socialne in kulturne interese, pri tem pa ni nikdar pozabilo, da tvori del narodne celote, in vedno je bilo v prvih vrstah skupne narodne fronte, kadar je šlo za splošne narodne zadeve. Tako je bilo vseh dvajset pet let, odkar je na vročih tržjiških tleh vzklila Narodna delavska organizacija. Tako je bilo tudi v težkih in velikih letih svetovne vojne, ko je ravno naše narodno zavedno delavstvo predstavljalo enega glavnih stebrov našega odpora, čeprav so mu njegovo strokovno organizacijo razbili. In tako je tudi danes, ko se je iz nekdanje skromne Narodne delavske organizacije razvila mogočna armada, reprezentirana po Narodni strokovni zvezi in močnih bratskih organizacijah, združujočih delavce in nameščencej Neomajna zvestoba delavstva in na-meščenstva narodni fronti nalaga tudi narodu kot celoti dolžnosti in obveznosti, ki jih mora izpolniti v svojem lastnem interesu. Niso dovolj simpatije in razumevanje, ki jih je narodni delavski pokret vzbudil pri vseh drugih slojih, čeprav je brez dvoma velike vrednosti, da se ravno po zaslugi tega pokreta pri nas niso odprli med stanovi tako veliki prepad:, kakor smo jih videli pri mnogih drugih narodih. Sedaj, ko smo dočakali svojo svobodno državo, ima tudi delavstvo polno pravico zahtevati, da se v okviru narodne solidarnosti do skrajnih možnih mej upoštevajo tudi njegovi stanovski in strokovni interesi. Ko se je Masaryk po narodni osamosvojitvi triumfalno vrnil iz inozemstva, je v svojem prvem javnem govoru podčrtal tudi tele misli: »Delavstvo in na-mešeenstvo je v osvobodilnih bojih žrtvovalo največ na tvojem zdravju, na moralnih in gmotnih vrednotah. Zato je sedaj dolžnost mlade države, da se tem junakom za vse večne čase oddolži z zdravo, smotreno, vztrajno in širokopo-tezno socialno-politično zakonodajo.«: Češkoslovaška je izvršila to naročilo svojega velikega vodje. A tudi Jugoslavija za njo ni zaostala. Storila je na socialnem polju največ, kar je bilo v danih razmerah mogoče, gotovo mnogo več kakor katerakoli država z enako gospodarsko in socialno strukturo in tudi več kakor marsikaka neprimerno bolj industrializirana in bogata država. To delo hoče in mora prerojena Jugoslavija nadaljevati z vso vztrajnostjo in ljubeznijo, saj ne more danes nikdo več dvomiti, da je trdna državna stavba mogoča le na temelju zadovoljstva in zaupanja najširših delovnih slojev. Trhle stare države so se zrušile pod pritiskom samoodločbe narodov in pod navalom mogočnih novih gledanj na bistvo in poslanstvo države ter na prav.ce in dolžnosti širokih ljudskih množic. Narodi starih državnih tvorb so živeli pod avtokratičnimi vladavinami, v gmutni odvisnosti od visoke denarne aristokracije, v duševnem zasužnjenju po političnih mogotcih svetovne in cerkvene gosposke, v narodm manjvrednosti in v socialni brezpomembnosti. Kulturna stremljenja narodov so bila zadrževana v starih tirih nesvobodnega kulturnega razmaha. Pravna varnost je nosila na sebi še polno znakov fevdalnih časov. Narodi sami so pa bili razporejeni v gosposke in manj vredne nr.rode. Osvobojeni narodi pa v svojih upih pričakujejo, da nastjpi zanje doba ponosnega medsebojnega tekmovanja v smeri popiemenitve duš in src. Osvobojeni narodi hočejo mogočnega političnega razmaha in najpopolnejšo socialno -gospodarsko neodvisnost. Mlade slovanske države morajo svoje življenjske sile zajemati samo iz dna ljudskih množic, v katere je prodrlo prepričanje, da je v borbi za lastno državnost vsebovana tudi borba in jamsivo za socialno popolnejše življenje. Jugoslavija je izšla iz težkih in dolgoletnih bojev, katerih slavne zmage so zaključile stoletno politično, socialno in kulturno suženjstvo na lastni zemlji. V jugoslovenskih osvobodilnih borbah je kmetski rod skoroda izkrvavel, delavci, nameščenci in uradniki pa so položili vsa svoja gmotna in duševna bogastva na oltar borbe za boljšo socialno in politično bodočnost lastnega naroda. Kakor je zato naš jugoslovenski kralj s ponosom in s polno upravičenostjo izrekel velike besede: »Zemlja je božja in kmetova!«, tako je tudi v naši ustavi pravilno izraženo zemeljsko poganstvo države: Delo je pod zaščito države. V tej temeljni ustavni določbi so skriti viri, ki naj namakajo njive jugoslovenskega državneea življenja. Kakor naj zemlja za vse večne Razorožitev se mora izvesti Minister Simon s „Kdor se bo proti vil, mora računati z odporom vsega miroljubnega sveta" Ženeva. 13. maja. Z naraščajočim začudenjem spremljajo v tukajšnjih krogih postopanje Nemčije, ki vedno bolj jasno dokazuje, da bore Nemčija za vsako ceno onemogočiti uspeh razorožitvene konference. Na včerajšnji kratki seji urada razorožilvene konference ie nemška delegacija s pristankom na nadaljevanje razprav vzbudila vtis, kakor da si je premislila in da še ne misli docela onemogočiti vsakega dela konference. Tem večje presenečenje je nastalo, ko se je danes popoldne zvedelo, da je vodja nemške delegac je na poziv svoje vlade nenadoma odpotoval v Kim. S tem je postalo dvomljivo, ali ima za ponedeljek sklicana seja plenuma razorožitvene Konference, na kateri na i bi se razpravl jalo baš o onih vprašanjih, slede katerih dela Nemčija največje težkoče, sploh še kakšen smisel. Splošno je to postopanje vzbudilo vtis, | kakor da hoče Nemčija preprečiti vsako i nadaljnijo razpravo o spornih vprašanjih in ! s tem tudi vsak sporazum. Zaradi tega so i začeli danes resno razmišljati, ali ne bi kazalo, da bi ee konferenca za nekaj časa od-godila. S tem bi se Nemcem odvzela možnost nadaljnih demonstracij in zastrupi je-vanja mednarodnega ozračja. Z veliko pozornostjo so v vseh krogih sprejeli tozadevni predlog Male antante, ki ga sedaj proučujejo. Drugi zopet mislijo, da bi mogli Nemci odgoditev konference tolmačiti kot strah m popuščanje in so zato proti temu. Zato je zavladala v konferenčnih krogih splošna nesigurnost Pogled na celotno situacijo pa kaže. da|na deviza: >Nikdar več vojne«. fražl Odgovor francoskega senata na oboroževalno ofenzivo Nemčije: soglasna odobritev vojnega proračuna Pariz, 13. maja. Kot posebno značilno za razpc loženje, ki vlada v francoski javnosti glede na nemško izzivanje, komentiraj/) današnji list, snoenjo sejo senata. Na dnevnem redu je bila baš razprava o proraJumi vojnega ministrstva. Dočim so se poprej slišale ostre kritike finančne politike vlade, se je razpoloženje senata sedaj ne na doma izpremenilo. Postopanje Nemčije je odprlo oči tudi tistim, ki so bili poprej največji zagovorniki razorožitve in sn žanja vojnih izdatkov. Na snočnji seji senata je, odgovariajoč na razna vprašanja v zvezi e ooložaiem v Ženevi, ministrski predsednik g. Daiadier podčrtal miroljubnost Franc;je. Poudarjal pa obenem, da Francija ne more razpustiti svoje vojske in uničiti svojega <»rožia zaradi lepih besed iz Berlinu, ako nima dovoljnih garancij za nedotakljiv orcžitveni konferenci. Po seji je bil objavljen komunike, ki naglasa, da se angleška vlada v celoti strinja z včerajšnjim govorom vojnega ministra v lordski zbornici in z opozorili, ki jih je minister Hailsham naslovi na Nemči jo. Odhajajoč s seje, je zunanji minister na vprašanja novinarjev odvrnil: Naše stališče je jasno. Razorožitev se mora izvesti. Kdor se bo protivil, mora računati z odporom vsega s\-eta. Iz teh besed zunanjega ministra sklepajo. da je izmenjava misli, ki se je vršila včeraj ves dan med Londonom, Parizom, \Vashingtonom in Ženevo, dovedla do za-željenega rezultata in do strnjene fronte proti Nemčiji. Mnogo se komentirajo v političnih krogih današnjii živahni razgovori in konference med diplomatskimi zastopniki Francije, Italije in Nemčije. Dejstvo, da je ameriški pooblaščenec po včerajšnjih razgovorih z zunanjim ministrom danes odpotoval v Ženevo. Smatrajo za znak, da je situacija v glavnem razčiščena in je sedaj odvisno samo od Nemčije, kako se bo nadalje razvijala. Čeprav sodijo v angleških krogih pesimistično, pa še vendar niso opustili vsake nade, da bo Nemčija vendarle uvidela, da je sporazum tudi v njenem interesu. težko odločitvijo V pričakovanju Hitlerjeve izjave v Rajhstagu — No-demonstracija ali maskiran umil: va Berlin. 13. maja. r. Kakor znano, je b i državni zbor s sprejetjem pooblastilnega zakona docela izključen od soodločanja v državni politiki. Zato je nenadno sklicanje izzvalo tem večje presenečenje v vseh političnih krog:h, pa tudi v ostali javnosti. Eni mislijo, da je to znak oklevania vlade, ki ne najde pravega izhoda iz zunanje-poliiične zagate, v katero je zabredla, drugi pa sodijo, da želi Hitler s tem dati še večjega poudarka zunanji politiki vlade m io nekako legalizirati z odobritvijo državnega zbora kot legit ninega zastopnika nemškega naroda. Kolikor je s,->dai znano, nam<-T.va Hitler na seji državnega ztx>ra podati obširno izjavo o nemški zunanji politiki. V kaki smeri ee bo krelala. o tem so mnenja različna. Splošno sodijo, da bo D?-dla odločitev še le v par dneh. Vlada je enoči brzojavno naročila šefa nemške delegacije v Ženevi Nadolnemu, dalje Rosen- bergu, ki se je mudil v Londonu ter pre-l-seelirki državne banke dr. Schach u, naj se zaradi velevažnih posvetovanj o zunanjepolitičnem položaju nemudoma vrnejo v Bet lin. Iz vladnih krogov se doznava, da se ia posvetovanja ne bodo nanašala zgolj na položaj na razorožitveni konferenci, marveč bodo imela značaj proučevanja celokupnega nemškega zunanjepolitičnega lx-iožaja, ki je postal zadnje dni skrajno nepovoljen. Listi napovedujejo, 1a bo M tier ob priliki svojega ekspozeja v drža vi.eni zboru ob enem odgovoril na izjave ansieške.i/a vojnega ministra ter na vse druge; »klevete*, ki jih razširjajo o Nemčiji v inozemstvu. Dočim pa so bili iiarod-r.i socialisti sprva silno korajžn in so v svojih glasilih naglašali, da se Nemčija ne bo uklonila, so današnji popoldanski Isti že previdnejši in poudarjajo, da zahteva svetovna konferenca jasen položaj in se čase po pisani in po nepisani postavi ostane last kmetova, tako naj bo delo uvrščeno med največje dobrine tega sveta in zaščiteno tako. kakor so zaščitene vse osnovne dobrine narodove celote. Ker so ta načela postavljena med osnovne temelje jugoslovenskega državnega življenja, je upravičena in nujna tudi zahteva po solidarnosti vseh gospodarskih panog in vseh socialnih slojev. Slovenci smo izrazito delovni narod, zato je bilo načelo gospodarske in social- ne solidarnosti meti nami zavestno ali podzavestno priznavano in izvajano že od nekdaj in zato se je mogel pri nas razviti lepi in mogočni narodni delavski pokret. Sedaj je to načelo oostalo del programa naše državne politike. Misija delavskega pokreta je na ta način posrečena, skrb celokupnosti pa mora biti, da bodo boljši časi, za katere se borimo in trudimo vsi sloj: ramo ob rami, v prvi vrsti prinesli boljše življenje delavstvu in vsemu delovnemu ljudstvu. mora pranja negotovost odpraviti, ker se morejo 6amo na ta način vzpostaviti zaupanje in pol tični predpogoji, ki so neobhodno potrebni za gospodarski sporazum. Samo zaradi tega da se je državna vlada odločila za sklicanje državnega zbora, da bi pred vsem svetom javno povedala svoje mnenje in določila Svoje stališče. Enakopravnost je slej ko prej temeljno isčelo nemške zunanje politike, ki pa je elrugače vseskozi miroljubna in bo to Hitler v svojem govoru še posebej poudaril. V tukajšnjih diplomatskih krogih skle-pajc. da je sklicanje državnega zbora samo maskranje umika, za kar se bo morala nemška vlada odločiti, če noče izzvati za Nemčijo še neugodnejšega položaja. Sedaj ni nobenega dvoma več. da bi imela proti sebi vso Evropo, ako bi nadaljevala svojo 6edanjo smer v zunanji poltiki, čeprav si nemški tisk po navodilih vlade prizadeva dati zasedanju državnega zbora značaj manifestacije odpora celokupnega nemškega naroda. Okoli Nemčije je vedno večja praznina Dunaj, 13. maja, AA. Razvoj mednarodnega polomija v Ženevi spremlja avstrijsko časopisje s skrbjo, ker se boji popolne izolacije Nemčije Tako piše »Neucs \Vie-ner Tageblatt «: Okoli raj ha se širi čedalje večja pra.nina. Temu je vzrok hrupni revolucionarni tem-tam, ki ga deajo narodni sooiaPsti doma in zunaj. Skranji čas je, da hitlerizcm revidira svojo politiko. »Reiohspost« pa opozarja r« ponovne izjave da zeli tudi Hitler mir. Toda v politiki ni važno semo to, kar človek hoče, nego tudi tisto, kar mu svetovno javno mnenje pripisuje in kako o tem sodi-. Praznih rok domov London, 13. maja AA. Rosenberg bo jutri zapustil London in se vrnil v Nemčijo. Vzrok tako nepričakovanega odhoda je bnjo nenadejamo sklicanje nemškega državnega zbora. Včeraj je prišlo do noveea incidenta r>ro-ti Hitlerj«. V znani galeriji voščenih figur »Tossant«, kier je že nekaj dni izpostavlje- no poprsje A-dodfa Hitlerja, so neznanci po mazali poprsje s črno barvo in nalepili nanj karikature časopisov o poslednjih dogodkih v Nemčiji. Policija je aretirala tri ljudi. Dva moška sta se aretaciji zelo upi. rala Izročeni so bili policijskemu sodišču. Berlin, 13. maja AA. Kot zastopnik na-rodno-socialistične stranke se mudi na Švedskem Boghs s podobno misijo, kakor jo je imel Rosenberg r Londonu, da bi pridobil simpatije Skandinavcev za tretje cesarstvo, toda dosedanji sprejem je bil dokaj hladen. Roghs je znan iz mučnega incidenta, ki ga je vprizoril, ko je prišel v Berlin švedski kralj. Takrat je šel na berlinsko švedsko poslaništvo opozorit, da vendar ne gre, da bi švedski kralj igTal tenis z Židom Prennom. Poslanik mu je dokaj nedvoumno povedal, da kralj ne potrebuje pouka o vedenju. Švedom je ta incident še prav dobro v spominu. Vrhovni državni pravdnik v Berlhru j« odredi! zaplembo imetja svobodnih sindikatov, splošne zveze sindikatov in zveze nameščencev. Namen t« odredbe je zajamčiti pravilno uporabo fondov, v katera se je stokala članarina uslužbenih delavcev. Berlinsko glasilo narod, socialistov >Der Angriffc je včeraj izšlo z večjo zamudo zaradi stavke raz.našalcev m prodajalcem lista, ker jim je uprava znižala mezde. Mir za vsako ceno Washington, 13. maja, r. O rezudtatu Schachtove misije v Ameriki je bil izdan skupen komunike, podpisan od Rooservelta ■in Schachta, ki naglasa: Najine razgovore je vodila mada, d« bi svetovna gospodarska in denarstverija konferenca dosegla uspeh in da bi prišlo do vojošike in gospodarske razorožitve. Važno •se nama zdi. čimprej spraviti s poti zapreke mednarodni trgovini, ker je mednarodno sodelovanje najbolj potrebno za obnovo gospodarskega življenja in zagotovitev miru. Popolnem a edina sva si v trdni odločitvi, da je treba prispevati z vsemi močmi za popravo svetovnega položaja. Dobro poučeni krogi trde_ da je Rse-velt opozorK dr. Schachta na to, da je Amerika odločena braniti mir za vsako ceno in je v tej zvezi naglasil tudi važnost ameriškega pristanka na konzultativni varnostni pakt. V vladnih krogoh tudi ne prikrivajo. da je predsednik Roosevelt trdno odločen v primeri izjalovljen ja razorožitvene konference takoj predložiti kongresu obsežen oborožitveni program, s katerim bi se ameriška oboroženi sila spravila na or>o višin", ki jo smatrajo vojaški strokovnjaki za nujno notresbno. da bo mog'a odgovarjati potrebam ameriške nacionalne obrambe. pod nadzorstvom Prihod pruskega ministra Kerrla in bavarskega ministra Franka na Dunaj — Pod sf&lmm nadzorstvom in varstvom dunajske pelic&fe Berlin, 13. maja. g. Pruski pravosodni mi. nister Kerrl in bavarski pravosodni minister Franck sta dopoldne ob 10.30 odletela z letališča Tempelhofa na Dunaj, kamor sta prispela ob 14. Dunaj, 13. maja s g. Prihod nemških ministrov in njihovih spremljevalcev se je izvršil brez resnejšega incidenta. Letalo je imelo na krilu novo nemško državno zastavo s kljukastim križem na rdečem polju Le majhnemu številu osp'/ je bil dovoljen pristop na letališče. Np vožnji po Dunaju je policija dirigiral? avtomobile po stranskih ulicah k Rjavi hiši, za kar so množice, ki so čakale na Mariahilfe-rstrasse, zvedele prepozno. Policija sporoča, da je bilo ustavljenih približno 90 oseb zaradi političnih vzklikov, med njimi na letališču 7 kol-porterjev v frakih in s cilindri. Po pristanku letala je pristopil dvorni svetnik policijskega ravnateljstva Skubl k ministru dr. Franku ter mu izjavil: »Glede na še nepojasnjeno zadevo (mišljen je očividno dr. Frankov govor po radiu. Op. ur.) vam moram v imenu zvezne v'ade sporočiti, da vaš poset v Avstriji ni ravno zaželjen. Kljub te+nu je zvezna vlada ukrenila vse, kar je potrebno za vašo osebno varnost. Pač pa vas moram prositi, da mi natančno sporočite svoj program^. Minister dr. Frank je odgovoril dvornemu svetrviku Skublu: »Prosim, sporočite zvezni vladi, da me zelo veseli, ker ste me s toiiko I jo-beznjivostjo sprejeli.« Na Pratersternu je prišlo do drugega značilnega dogodka. Tamkal službujoči policijski komisar je stopil k vozu, v katerem se je vozil dr. Frank ter sporočil šoferju, da ne sme voziti po Praterstrasse, temveč Po Lastenstrasse. Ko je dr. Frank nato velel šoferju, naj le vozi tako, kakor mu je dejal, je izjavil policijski komisar: »Potem bi vas mora.li skupno s šoferjem aretirati.< Na te besorie se je moral divide et irroera« svoi čas razdvajala Ht-'vate in Srbe, tako jih skušajo dandanes Italijani, ki nasproti Jugoslovenom sicer ne jemlijejo zmerom istega merila. Pesnik italijanskega fašizma d* Annunzio n. pr. je za svetovne vojne zložil občudujočo himno na •srbsko junaštvo, pozneje, za aneksiie Reke, pa je zlagal grde namtiete na »barbarstvo« Hrvatov. — Na koncu govori člankar še o poizkušani panetraciji Italije v Albanijo in Bolgarijo, s čimer v zvezi naj bi tudi stara rimska cesta od Brindisija do Drač Im dalje na Ohrid postala spet glavna prometna cesta v bližnji Orienl Tu zaključuje nemški list: »Kakor daleč si v drugih političnih vprašanjih italijanski in nemšlki interesi tudi sli-čijo in se skladajo med seboj, ki kakšno razbitje Jugoslavije interesom nemškega gospodarstva nikakor ne odgovarjalo. Nasprotno, naši interesi gredo za tem, da se bo južnovzhodsja Evropa lahko čim krepke-je priklenila na srednjo Evropo ter da bo lahko noš!a ravnovesje za svojo agrano produktivnost in za svoje industrijska potrebe«. avstvo z^oriiie Prlcetek fuMtejsse proslave Nsrodne strokovne zveze — Uspehi cetrtstoletnega dela in boja — Prisrčen sprefem predstavnikov češkega delavstvr Ljubljana, 13. maja. Danes popoldne so se oficlelno začele svečanosti, ki so zvezane s proslavo 25-letmice Narodne strokovne zveze. V dvorani delavske zbornice se je ob 14. sestal redni delegatski zbor NSZ, ki se ga je udeležilo 78 delegatov iz vseh večjih delavskih krajev Slovenije. Na zbor pa so poslale svoje zastopnike tudi številne druge delavske, meščanske in nacionalne organizacije. Tako sta prišla načelnik Deržlč in Tumpej za Udruženje nacionalnih železničarjev, dr. Kosti in Likar za Zvezo društev privatnih nameščencev, ravnateln dr. Bohinjec in predsednik Tavčar za vodistvo OUZD. podstarosta Krapež za ljubitiansko sokoisko župo ter zastopniki posameznih liiutMansklh sokoiskih organizacij. tajnik Kosem za organizacijo grafičnih delavcev, akademik Gosak za Jadran m še cela vrsta predstavnikov diru-gl-h organizacij. Zborovanje je otvoril predsednik NSZ g. Rudolf J u v a n, ki je v lepem govoru poleg oiiflelnih zastopnikov še posebej pozdravil delavce z Jesenic, Maribora in Trbovelj. Naglasi! je. da letošnji delegatski zbor ni običajna letna skupščina, temveč je zbor, ko se pretresa bilanca 25-letnega dela organizacije narodno-zavednega delavstva. Z živo besedo je orisal zgodovino narodnega delavskega gibanja od 1907, ko se je v Trstu osnovala Narodna delavska organizacija, pa do danes. Jutri bo slovensko in jugoslovensko delavstvo pro-slavao jubilej če-trtsioletnice, odkar se je čvrsto organiziralo. Narodno delavstvo si ie v teku svojih bojev pridobilo simpatije vsega narodnega občinstva. Ko se je pred 25 leti ustanovila organizacija v Trstu, se :e sešlo vsega 5 delavcev, danes pa šteje NSZ mogočno, upoštevanja vredno armado. Predsednik je dalje nagiasil zasluge <~ehov za narodno prebujenje slovenskega delavstva. Oni naši delavci v Trstu pred 25 let so bili prvi, ki so polagali temelje svobodni Jugoslaviji. In Čeh-oslovaki po vojni prav gotovo ne bi bili dosegli tako veMkih političnih usipehov, če ne bi bili tedaj imeli tako narodno-zavednega delavstva. Z letom 1918 smo dosegli nacionalno svobodo, toda za Socialno svobodo se je še zmerom treba boriti. Da pa bo ta borba zmagovita, nam je potrebna močna enotna Jugoslovenska organizacija. — Predsednikova izvajanja so delegatje ponovno prekinjali z burnim odobravanjem. Za tem ie g. Stopar podal blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je armada narodnega delavstva »ras ti a v zadnjem času več kakor za sto odtotkov. Na predlog revizorja Terčuga je bil soiglasro izrečen blagajniku absokitorii. Tajniško poročilo je podal g. Kravos. V obširnih izvajanjih je orisal zgodovino razvoja narodnega delavskega gibanja od ustanovitve do danes. Po vseh peripetiiah se je po vojni organizacija vno-vič tako razrasla, da danes ni več industrijskega kraja brez krajevne organizacije ali vsaj ne brez zaupnika. V celem šteje NSZ 62 podružnic, društev in skupin, v Ljubljani sami ima 7 organizacij. Med navdušenimi ovacijami je tajnik izrekel zahvalo predsedniku Juvanu, ki že vseh 25 let vodi gibanje. Članov šteje NSZ okrog 9000. NSZ je v stalni zvezi že od vsega početka s Češkoslovaško obec delnicka ter z vsemi nacionalnimi delavskimi zvezami v državi. Lani je bila ustanovljena tudi Enota slovanskih narodnih strokovni] organizacij, ki ji je na čelu večkratni bivši minister. poslanec Tučny iz Prage. — Delegatski zbor je tudi tajniško poročilo z odobravanjem spreiel na znanje. Po kratikem govoru delegata Markoviča z Jesenic je izpregovoril podpredsednik NSZ dr. Joža Bohinjec. Nagiasil je potrebo, da bi odločujoči činitelji v državi iz-prevideli, da je po gospodarski strukturi dravske banovine potrebna jačia zaščita delavcev in nameščencev. Izrazil je željo, da bi se čim prej izvedba dekoncemtracija. ker je v tej dekoncentraciji dana možnost efektivnejše zaščite koristi delavcev. Med burnim odobravanjem je izrazil zahtevo, da nemudoma dobimo poseben zakon o državnem nadzoru nad mezdno in investicijsko politiko večjih podjetij. Zatem so govorili še delegati Štruc iz Trbovelj. Kralj z Jesenic in Bajt iz Maribora. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor s predsednikom Juvanom, podpredsednikom dr. Bohinjcem, tajnikom Kravosom, blagajnikom Stoparjem, v odboru pa so še gg. Tavčar. Rupnik, Malin. Veršek in še cela vrsta delavskih in na-meščenskih zastopnikov iz Lkibliane in podružnic. Med burnim odobravanjem je nato g. Rupnik izročil predsedniku Juvanu v zahvalo in priznanje lično, umetniško izdelano diplomo. Pri slučajnostih so pozdravili zbor še gg. Kosem za Delavsko zbornico in narodni klub v njej, načelnik Deržič v imenu narodnih železničarjev m državnih uslužbencev, dr. Kosti v imenu zasebnih nameščencev, nodstarosta Krapeš v imenu Sokola, visoko.šolec OoSak v imenu akademske mladine. Predsednik Juvan ie nato stavil še predlog, da zbor izrazi svoje zaupanio in priznanje mest- nemu županu dr. Pucu; predlog je bil med odobravanjem soglasno sprejet. Nato je predsednik zaključi! lepo uspeli zbor. Sprejem delegacije iz ČSR Vsi zborovalci so se po zborovanju Padali na kolodvor, da pričakajo goste i* Češkoslovaške. Nekaj ;ninut po 17. uri j** zavozil na po-stajo brzovlak, iz katerega je izstopita števi.na delegacija i z CSl? Godba »Sloge« je bratom zaigrala v pozdrav, množica pa jih je burno atolamirala. Pri sprejemu je bil tudi konzul Češkoslovaške republike g. inž. Sevčik. S kratkim' nagovori so na postaji pozdravili gos^ predsednik Juvan .nadsvetnik Jančigaj v imenu župana, dr. Sta tč za JC-Kco ter zastopnik Oeško-slovenske o-bce, za prijazni sprejem pa se je v imenu gosiov zahvalil v toipl-ih besedah poslanec TučnV Godba je zaigrala ju gos! o vensko in češkoslovaško b.intno, nakar je rrmožca med navdušenima ovacijami pospremila češke goste v hotel »-Metropol«. S češkoslovaška delegacijo so prispeli v Ljubl-jano razen posi'anca Tučnega Je poslanec Turna ter senatorja Panek in StlHsnv. Zvečer se je v dramskem gledališču vršila akademija. Za jutrišnji praznik narodnega delavstva je Lkib'jana okrašena z zastavaim. Danas ob 9. dopoldne bo v Sokofekem domu na Tabor« veliko Javno Ktianif&sta-cijsko zborovanje narod-mga deflavstva. Po zborovanju bo ob !0,30 svečano razvit prapor osrednje NlanrJjue strokovne zveze. Svečpsjscst! bo pristr/^vova! t^Mfi zastopnik N|. Ve>!. kralja g. geterM Bmgo-nlr Popovi č. Po končani proslavi bo sorovod mesto. Nnrodno občinstvo opozarjamo na iro poročal narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek. Italija : Anglija 1:1 (1:1) Italijani so na domačih tleh računali z gotovo zmago, pa so dosegli le neodločen rezultat. Rim. 13. maja. Danes se je ob velikanskem zanimanju prebivalstva vršila meddržavna tekma med italijansko in angleško repvezentnnco. Italijani so tej tekmi pripisovali posobno važnost ter so jo v italijanskih nogometnih krogih celo govorilo, da se bo danes odločilo sv"tovno prvenstvo v nogometu. To mnenje je sove>!a pretirano. Italijanska reprezentanca .je po zadnji zmagi nad češkoslovaško reprezentanco bila polna upanja na zmago. Kako zanimanje je vladalo za to tekmo. Se vidi iz tega, da je od petka zvečer do s.jbote dopoldne prispelo v Rim nič manj kot 42 posebnih vlakov. Stadion je bil odprt za vstop že danes ob 6. zjutraj. Tekmi sta prisostvovala tudi italijanski prestolonaslednik in predsednik vlade Mussolini. Italijani so pričeli i.gro s silnim tempom Napadalna vrsta je skozi 20 minut igrala v zelo lepem stilu. Ze v 5 minuti je Ferari s strHom iz 30 metrov dosegel vodstvo za Italijo Od 20 min. dalje pa so prišli v premoč Angleži. Prisotnih 50.000 gledalcev je precej nezadovoljno zapustilo igirišče. r SAMO ENO EDINO JE £205322551 zdravilno planinsko zelišče, ki rase na sončnih planinskih predelih Slovenije. Hribovita zemlja, na kateri rase, je polna zdravilnih mineralnih soli, a ultravioletni žarki planinskega sonca ojačujejo delovanje vitaminov, ki se nahajajo v zeliščih. „PLANINKA" ČAJ BAHOVEC sestoji v glavnem iz teh zdravilnih zelišč in čisti zaradi svoje vsebine kri, čisti milo, ne ustvarja navade, žene na vodo in obnavlja s tem ves organizem. Originalni zavojček stane 20.— Din. Rcg. br. l^J© »d 6./VII. 193S. IsBSSS Trboveljski slavck! srečno Z vso ijtf&ezfsi|o sta |ih sprejela Eradsc Kralove in Oiom&uc — Njihovi uspehi so pravo pionirsko delo Olomouc, 11. maja. Slovo iz če3koslova«§ke metropole je bilo aKa presrčno. Čeprav s«no bili k kratek oas v Pragi, je bilo skenjenih toliko iskrenih prijateljstev, da je bila ločitev težka. Udobni avtobusi mestne občine 60 nas zapeljali na Dcrr!~ov kolodvor, kjer nas je pričakovala številno zbrana slovenska kolonija in člani ČJ-lige. Tudi četa malih So-količev v kroju je bia tu. Gospe so pevce obdarile s pomarančami in drugimi dobrotami z pot. potem siro fe pa za slovo še enkrat fotografiral!!, da bo vsem ohranjen tudi na ta način vidni znak našega prija-te! jetvn. Ko se vlak pomakne. }e viderti le še solzne oči, vihrajočo belino robcev, iz vagonov pa trobojnice in smeioče se obra/e naših veselih malčkov: NTa zdar! Njim slovo ni težiko Prelepo je sec!«'j v teh duši-oab. ki so 79 lepo spoznanje bogatejiše. In kolike nove lepote je seda i v njih. Ne le lepote prijateljstva in ljubezni, ki so je prav povsod deležni, nič mani tudi lepote zunanjih vtiskov, ki «o učinkovali ranie ko podobe iz pravljičnih povesti. Zlate Pra.ge ne bodo pozabili nikoli, čeprav smo bili njeni gostje prav kratek čas. je bilo nase bivanje talko ekonomično urejeno, da so si otroci mogli ogledati mnogo za Prago značilnih znamenitosti: HniiSane. sv Vida cerkev. Prašno brano. Karl-ov most, gledišča. šole, muzej, mestno hišo t znamenito uro. mnogo spomenikov in so imeli priliko občudovati bajno podobo nočnega razgleda od muzeja po Vaclavskem tr>gor pozdravil zastopnik župana, gimn. ravnatelj g. Schenk. za njim pa predsednik tukajšnje lige dr. Nevola. ki se i;ma ip zahvalil vodja naše turneje Drago Supančič. poudariajoč v imenu ctrok. da toVko prisrčnosti, odkritih izrazov ljubezni in prijateljstva spoh ni mogoče nikomur pozabiti, kaj šele malvn pevcem, ki iim bodo vsi ti znaki medsebojne vzajemnosti ka-žinot za vse življenje. Liga je poklonila zboru lep lovorov venec s trakovi Menda bi že dolgočasilo, če bi od koncerta do koncerta poročal o petju Slavčkov. ^aj naše pe«mi povsod uživajo veselje, dni'ge se zooet no svoiem značaju žalostno dojnvio poslušalcev. Naš program je jugo-s'ovenski. v njem so sol/e. veselja ln ž-a'o-sti in pe=mi niti za hip ne zmanjšajo za-n;.mnnia nos! u selcev. Z-o našega bivanja v tem dobr»m :n 1e-pfvn mestu so sp no!ektor Sram in prav nosebno vrhovni prosvetni konzulent go-sood S'ka?«»k. ki je omogočil zboru pose t ra nih nrr»«vetn:h usMnov in šol. kjer se je naši mlnd'"? c?T>anila z vzgojnimi načini "rinomočki šolskega pouka v rennbliki. Obedovali so vzorno urejene šolske raz-rA^e. red 5n'a predstoi-n;ikov temveč i° ^'»''ei" 70 fmo ob sebi r-j-oiml i;vfi notr^b«? Goonod tu- di preskrbel. da smo si ogledali pravkar dograjeno kopališče, ki je nedvomno najsodobnejše v Evropi. Tu so se upoštevata vsa izkustva pri gradnjah podobnih kopališč tako glede praktičnosti kakor higiene Podrobno orisati to kopališče pomeni napisati kolone dolge članke. In v tem divnem kopališču smo se zjjr traj tudi kopali od 8. do 10. Ne ie nekateri, vsi, prav vsi. Ko smo včeraj otrokom povedali, da ee bodo kopali, kar niso mogli dočakati. Tega veselja danes celo niso mogli prikriti. Vsi so dobili kopalno perilo. Ko so ee umili in oprhali v pritTčnih prostorih, so hiteli gori v bazen m liki žabe poskakali v toplo vodo. V vodi je nastai živžav, ki ga ni bilo mogoče krotiti. Najvišja skakalna deska jim je bila še vedno prenizka za njihove vragolije. Želel bi Le. da bi matere videle to početje svojih miljenč-kov. Toliko veselja jim ne bi pripravila katera koli druga atrakcija. Ko pa so za-bučale sirene, smo morali drobiž nagrati v plitvino, ker je voda po tretjem znamenju pričela valoviti meter v soko, da je bila kakor razburkano morje. To pa otrok ni zadržalo, da se ne bi pogumno vrgli v valove, ki eŠestnajstka« zapelo na odru našo himno, otroci pa češkoslovaško, kar je takoj ustvarilo slavnostno razpoloženje, ki je do zaključka držalo občinstvo v kar pobožnem nastrojenju. Po koncertu so imeli otroci čajanko, mi stari, kar nas je bilo prostih de-žunne službe, pa smo se odzvali povabilu Lige in se nekaj ur poinudili v prijetnem razgovoru v restavraciji Narodnega doma. Župan Fischer je v svojem nagovoru poudaril nedvomno velik kulturni in nacionalni pomen dela. ki ga s svojo koncertno turnejo opravlja Trboveljski slavček. Drano Zupančič se je zahvalil za vso pozornost gospoda župana, češ da smo sedaj prepričani, da je našo delo nedvomno pravo delo bratekesa zbližanja med obema narodoma, ki ga bodo dokončno utrdili ti mali pevci in njihovi češkoslovaški tovariši. Olomone, 12. maja. Današnja matineja je bila najiskrenejša manifestacija bratstva med našo in tukajšnjo mladino. Glava pri glavi; navdušenje, da ga dvorana ni mogla več prenesti. Z lepim govorom je v imenu olomuške mladine pozdravila slavčke dijakinja Ponižilova. 1500 hvaležnih mladih src je pilo ubrane glasove naših pesmi, ki jih je sproti tolmačil dr. VybiraL, da so se menili otroci spoznati z značajem naše folklore, ki se zrcali v pesmih. Otroci so povabljeni v goste v razne kraje, a žal ne morejo, ni časa. Popoldne ob 16. se odpeljemo proti Mor. Ostravi. Danes nas je zapustil zdravnik dr. Jenštrle, ki do sedaj ni imel prilike posredovati. Prtljage pa je vedno več. Razna darila se kopičijo. Poleg drugega se je naša »bagaža« povečala za cel zaboj čokolade. Napredovanje učiteljfstva Beograd. 13. maja p. Napredovali so v Vili. položajno skupino naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Rafaela Trebše pri Sv. Duhu, Stanislava Debeljak Braslovče, Osk. Hudales Šmartno ob Paki, Avgusta KirbiS pri Sv. Urbanu, Marija Anžič Trebelno, Jo_ sip Virnik Velesovo, Josipina Borštner Maribor, Pavla Penko Dragatuš, Marija Ivane Sodraž:ca, Marija Polak Ljubljana, Josip Jankovič Kostanjevica. Angela Gospodarič Pogarje, Pavla Kosi Ti?in?, Jožica Bitenc Sv. Jurij ob j. ž., Marija Šuštar Sv. Lovrenc, Julijana šušteršič Šoštanj, Angela Semec pri Sv. Antonu v Slovenskih gor., Štefanija Vrhnjak Sela, Antonija Preveč Cerknica. Josip Petrun pri Sv. Lovrencu, Julijana Kadunc Kapre. Stana Gajšek Senovo, Ferdinanda Završnik Mengeš Ljud_ mila Andolšek Karlovica in Valerija Toplak pri Sv. Urbanu. Vremenska Zagrebška vremenska napoved za danee: Precej oblačno, hladno, pozneje vedro. — Dunajska vremerska napoved za nedeljo: Izpremenljivo. precej jasno, temperatura se bo dvignilr*. v teku dneva mogoče motnje z zapada nnjbrže z nevihtami. \ { - »JUTRO« St 111 ■ 3 ======= Maši kraji in ljudje Plaz je odnese! mladega turista žrtev letošnje prve nesreče v Kamniških planinah je 25-letni znani ljubljanski športnik Sandi Wisiak Nedelja, 14. V. 1933 Zobe lahko kup i t e -pa ne svojih! s~ \ z Zato pa: boj nevarnemu zobnemu kamnu! Vasi zobje so videti zdravi... ali so pa tudi res? Zakaj zobni kamen — vzrok mnogim zobnim boleznim — tiči skrit za zobmi! Tega zla se iznebite, Če redno snažite zobe s Sargovim Kalodontom. Pri nas ima samo Sargov Kalodont v sebi zobni kamen uničujoči, znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Braunlichu. Pravilna zobna nega je tale: po 2x na leto k zobnemu zdravniku na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodontl Proti zobnemu kamnu Ljubljana, 13. maja. Včeraj že je prispela v Kamnik pre-žalostna novica o prvi letošnji strašni nesreči v naših planinah. In danes so se govorice o tem, da so vrhovi spet Ur j ali svojo žrtev, razširile tudi po Ljubljani. Sprva se je domnevalo, da gre morda le za lažjo poškodbo mladega turista, pozneje pa so doznali tako v Kamniku kakor tudi v Ljubljani, da je bela žena ugrabila mladega, splošno znanega Ljubljančana Samddja Wisiaka. Tajništvo kamniške organizacije SPD je bilo včeraj okrog 16. obveščeno o nesreči in tudi o nekaterih podrobnostih. Zvedelo se je, da so včeraj nekako ob 6. zjutraj odkorakali trije mladi turisti iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo, hoteč čez Planjavo in mimo koče na Ko-rošici na Ojstrico. Njihova not je šla veselo navzgor in se mladi fantje niso zmenili za svarila pred plazovi, ki so zdaj na pomlad običajni in utegne jo postati kaj u=odni. Med temi mladimi turisti je bil 25-letni Aleksander Wis;ak, sin znanega ljubljanskega trgovca in zastopnika milne industrije »Hubertus« ter brat naše odlične plesalke Lidije. Planinci so hodili v razdalji po 6 do 7 metrov in prišli že prav blizu znanega Brinškovega kamina. Prvi v vrsti je korakal Sandi, ki je korakajoč nenadoma snrožil večjo kepo snega in s ter? tudi plaz. Kakor bi treni!, je izginil nesrečni Sandi s plazom vred oh^ma, od strahu onemelima in prestrašenima tovarišema izpred oči. Tovariša, ki sta ostala na mestu, sta začela čez hip samo še San-dfiev vzklik: »Joj, nogo sem si zlomil!« Zatem pa se je culo samo še strahotno bobnenje, ki so ga povzročale ogromne snežne mase. Nesrečni mladi turist je drča! s snegom vred proti Zeleniškim špicam. Za prvim plazom so se jeli udirati v dolino še drugi. Tovariša sta nekaj časa stala na mestu in zaman klicala v dolino. Čula nista nobenega odziva, nakar sta se čez dalje časa vsa izmučena in preplašena vrnila. Odšla sta na Kraljev hrib, ki je v kraljevih loviščih in kjer se nahaja telefonska zveza z dolino. Tam sta povedala, kaj se je pripetilo, nakar so zahtevali pomoč iz doline. Iz Kamnika je takcj odšla na pomoč reševalna ekspedicija, ki so jo tvorili: Erjavček France. Lojze in Anton, Gra-dišek Lojze, Št»rn Jože in Zamljen Peter. Požrtvovalni fantje so hiteli v planine, kar se je dalo ter so bili do večera že pod Rdečim kupom, kjer se raztre-skavajo plazovi in kjer bi se moral po vseh prilikah ustaviti nesrečni Aleksander Wisiak. Reševalci so ga pričeli takoj iskati s pomočjo svetilk ter so odkopavali sneg na raznih krajih. Ker pa zvečer niso mogli ničesar najti, čeprav so ga iskali do 11. ponoči, sn po brezuspešnem naporu odšli v neko kočo in nadaljevali z iskanjem Aleksandra Wi-siaka spet ob 3. zjutraj. Iskali so ga po vsej poti, ki jo ie napravil plaz do 9. dopoldne. Potem pa, ko se je sneg ojužil in so spet pričeli drveti v dolino plazovi, je ostalo nadalmje iskanje znova brezuspešno. Wisiaka rdso našli ne živega ne mrtvega, pač pa so naleteli pod plazom na krvave sledove in na rokavico. Na prostora pod Rdečim kupom se je nagromadilo zaradi plazov snega nad 30 metrov visoko, in to da vsekakor slutiti strahovito usodo, ki jo je doživel nesrečni turist, poleg dveh sester edinec svojih staršev. Imeni ostalih dveh tovarišev Wisiako-vih še nista znani, ker se dolgo nista zaradi utrujenosti in prestrašenosti mogla vrniti v dolino. O nesreči je bila danes obveščena tudi pisarna Osrednjega odbora SPD v Ljubljani. Med vsemi planinci in turisti, zlasti tudi med člani TK Skale, je žalostna novica zbudila silno razburjenje in sta se takoj formirali tudi v Ljubljani dve reševalni ekspediciji, obstoječi iz članov obeh planinskih društev, ki so se s popoldanskim kamniškim vlakom odpeljali, da odidejo v polni planinski opremi v planine in skušajo ponesrečenca čimprej najti. O nesreči so bili v teku današnjega popoldneva z vso obzirnostjo obveščeni tudi starši nesrečnega Sandi ja. Nesrečni Sandi je ufl eden najdrznejših turistov in plezalcev. V planine je zahajal poleti in pozimi. Severno steno je preplezal že nekajkrat ter se je že dolgo časa bavil z mislijo in načrti, da jo prepleza celo v zimskem času. Bil je tudi dober smuča- ter je vozil vedno zelo drzovito. Svoj čas si' je pri neki taki vožnji na Gorenjskem razbil nogo na peti ter so mu jo zdravniki le z največjo brigo popolnoma ozdravili. Po poklicu je bil trgovski sotrudnrk ter se je izobraževal dal i s časa tudi v inozemstvu. mo se cestnemu odboru, da ne uvidi te nujne potrebe. Na tem mestu je treba razširiti cesto, jarek pa zavarovati z ograjo. Jarek naj se ob zd/avilriški strani kanalizira m tako bo dobila cesta predpisano širino. Ovinek, ki je na tem mestu precej velik, bi si cestni odbor z razširitvijo pridobil zahvalo marsikaterega avtomobil ista. Nadalje je potrebno očistiti potok, ki teče mimo Radencev. V njem se zgoščuje vsa nesnaga, ker nima pravega odtoka. Pri tem se redijo naši komarci, ki v poletnem času brenčijo in pikajo naše goste, da hodijo okrog s pahljačami. Občinski odbor naj blagovoli ta nedostatek čimprej odpraviti, saj to lahko izvršita dva delavca v nekaj dneh. Zdraviliška uprava vi prizadeva, d3 pripravi gostom kar najprijetneje bivanje. Tudi mi moramo sami kaj storiti za po-vzdigo našega kraja. Letošnja sezija se bo po vsej priliki precej dobro obnesla, kar priča že veliko povpraševanje po prospektih. Semkaj prihajajo po pretežni večini taki, ki so bolni na srcu, ledvicah, mehurju, živcih in trpeči zaradi kamnov. Marsikateri gost se hvaležno spominja tega lepega kraja, kjer mu je bilo pov.rnjeno zdravje in svežost. Prijetno pa se spominjajo tudi tisti, ki so se zdravili v bližnjih vinogradih. Izvrstni pridelek se dobi za malenkostne dcnarce. Oskrba je zelo poceni. Zdravilišče ie. tr.edlo pavšal, v katerem je zapopadena vsa oskrba, zdrav ljenje in kopanje. Pri v.relcu se od gostov ne pob;ra za izpito vodo nikaka banovin-ska trošarina. Sezono otvorimo to nedeljo. Koncert materinskega dne v Ljubljani V petek zvečer je Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani priredilo * proslavo materinskega dne velik koncert v dvorani hotela »Union«. Vzlic pozni sezoni je bila prostorna dvorana zasedena skoro do zadnjega prostora, kar je vpričo številnih koncertov baš v tem mesecu prav razveseljiv pojav. Spored koncerta pa je bil jako pestro sestavljen in je vsakemu poslušalcu dosti nudil. Uvodoma je Orkestralno društvo Glasbene Matice (godalni orkester) zaigralo Adamičevo »Na Gradu« in dva stavka iz Holstove suite pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca Adamičeva skica »Na Gradu« s svojim rokoko-triom, pri katerem je je posebno izkazal kot solist konservato-rist Leon Pfeifer, je jako priljubljena skladba za godalni orkester in je bila izvajana na koncertih Orkestralnega društva Glasbene Matice že okrog 20krat. »St. Paul's Suite« slovitega angleškega skladatelja Gustava Holsta spominja v HI. stavku, ki je bil na prvem mestu, srbskih napevov, ki se jih prav angleški skladatelji izza svetovne je često gost slovenskih planin. Za Božič kakor tudi za Veliko noč je priredilo dva uspela izleta na Krvavec, v nedeljo 30. aprila pa so v velikem številu prihiteli na Celjsko kočo. Izleta se je udeležilo 52 članov s predsednikom Došekom, odborniki in glasbo. Pot jtih je vodila preko roman- vojne kaj radi poslužujejo. I. stavek pa j« svež, neprisiljen in efekten. Dasi je union-ska dvorana za prireditve z godalnim orkestrom nekoliko preobsežna, sta vendar obe točki dosegli zaradi dovršenega Izvajanja lep uspeh. Po orkestru je ga. Marija Vera, članicai Narodnega gledališča, v toplih m vznesenih besedah orisala pomen materinskega dne in prejela krasen šopek cvetk. Ga. Mara Ma r če c-O' u pova je nato toplo občuteno zapria Lajovčevo »Bujni vetri v polj':« in dr. Krekovo »Šum vira in zefira«. Tudi nji je bila poklonjena kita cvetja. S posebnim odobravanjem je bil sprejet Zavriianov kvartet, se stoječ iz gg. Pelana, Završana star in Završana ml. in Skalarja, ki so zapeli tri pesmi Maska, Ipavica in Ferjan-čiča in morali na nenehajoči aplavz dodati še nekaj pesmi. Naslednjo točko je izpopolnil duct iz Smetanove »Prodane neveste, ki sta ga z zanosom zipcrla ga. in g. Marčec. Z zanimanjem je bila pričakovana po« slednja točka sporeda, nastop pianista Ivana Noča s »pojočo žago«. Ta instrument, ki sicer nima resne umetniške važnosti, ki pa zaradi svoje me'.odi č nos t i in mehkega, na človeški glas spomin i ajočegi timbra zelo ugaja, je posebno hvaležen za počasne, za-tegle melodije. G. Noč, kri ga obvlada prav tako virtuozno, kot smo ga vajeni od klavirja, je piedrašal pet točk, dve priredbi Griegovih pesmi, Wocdfordovo indijsko popevko in dve nerodni s spremljavo godalnega orkestra. Občinstvo je z zanimanjem sledilo njegovemu izvajanju, dasi je tudi za tako intimno prireditev bila dvorana znatno prevelika in premalo akustična, zlasti ker je orkester spremljal izredno diskretno in prilagcdeno. Solistične točka je sp-cmljal pri klavirju konzerva torist gu Gallatia s posebnim vživ*'«jem. Koncert so posetili med drugimi v*l predstavniki oblasta, na čelu jim ban de. Marušič, podban dr. Pirkmajor s soproga, soproga ministra dr. K ramena, dvorna dama dr. Tavčarjeva, divizijski general Čuka-vac, komandant mesta general Popovič, župan dr. Puc s soprogo in mnogo ostalih odličnih predstavnikov državnih in kulturnih institucij. S. K. —————i—■ Pri apnenju arleiij v možganih in srca dosežemo pri vsakdanji uporabi mala množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko-ohromelih z »Franz Josefove« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tičnega Hudičevega grabna, na pav ra; ku pa so se ustavili v Laškem. Tu so se kopali, nakar je sledila prijetna domača zabava ▼ Henkejevi restavraciji. Vtisi, ki jih odnašajo dragi bratje iz naših krajev so vedno najlepši. Priobčujemo sliko vrlega društva, fotografiranega pred Celjsko kočo. n zavarovalnina Izplačana v Zagrebu Zriev smrtne nesreče je železničar Filip Ludvifr Tudi v letošnjem letu v širokem krogu naročnikov »lutra« ne izostajajo smrtne nesreče. In tako se je ponovno izkazala velika blagodat » Jutrovega« zavarovanja, po katerem zavarovalnica »Triglav« izplača zakonitim dedičem ponesrečenca 10.000 Din. V današnji dobi pomanjkanja denarja je taka vsota gotovo močno izdatna pomoč družini, ki poleg izgube rednika trpi tudi nepričakovane visoke izdatke. V naslednjem zo-pet beležimo zelo nenavaden tragičen primer smrtne nesfeče zvestega naročnika i Jutra«, 53-letnega železniškega 1 / £ ?S?S3 Mali Ljubljančani pojdejo na letovišče Ljubljana, 12. maja. Kakor j« »Jutro« že poročalo, bo kakor vsako leto tudi za letošnje poletje poslal »ncialni urad mestnega magistrata določeno število slabotnih, bolehnih ljubljanskih otrok na počitnice k morju in na Gorenjsko. Mestni socialni urad ima v svojem proračunu v ta namen postavko 60.000 Din. in kakor ima v načrtu, bo za to vsoto oskrbel brezplačno letovanje 200 revnim otrokom. vsakemu za mesec dni. Ta postavka n:kako- ne pomeni razmetavanja v našem mestnem gospodarstvu, saj bo vsak otrok na počitnicah veljal mestno občino samo po 10 dinarjev na dan. Toda če upoštevamo, da ima mesto pri izvrševanju svojih socialnh akcij dovolj ugodnih, brezplač-nh prilik na razpolago, in če pomislimo, da je pri skupnem, nepTofiterskem gospodinjstvu prehrana dandanes v resnici dovolj poceni, smemo upati, da bo socialni urad s svojim skromnim proračunom organiziral letošnje počitniške kolonije z nič manjšim uspehom, kakor jih je doslej. Otroci pojdejo na počitnice, kakor komu bolj prija: nekateri k morju, nekateri na gorenjski zrak Ob mOrju bodo otroci letovali v Kraljeviči, v Domu Fran je Tavčarjeve. Na Gorenjsko pojdejo deloma v Medno, deloma v Breznico pri Zirovnic*. V Mednem so doslej otroci stanovali v s*ari Deckerjevi haraki, ki je pa že precej slabo ustrezala svoj'im nalogam. Zato se je mestni socialni urad lotil načrta, da v lastni režiji zgradi lično leseno zgradbo za otroško letovišče Če bedo sredstva na razpolago, bo ta zgradba postavljena še za to poletje. Prav tako ima tudi delavska zavanvalmica pri mestni občini načrt, da v naikrajšem času zgradi svoj dem v Poljanski dolini. Če bo ta dom, ki bo prav tako iz lesa. o pravem času dograjen, se bodo otroci namesto v Breznici naselili v njem. Male letoviščarje iz Ljubljane bo mestni socialni urad razdelil v dve skupini: enkrat pojdejo dekleta, enkrat fantje na letovišče. zvaničnika g. Filipa Ludvika, stanujoče-ga v Zagrebu. Smrtno nesrečo j s opisala njegova gospa Terezija v naslednjem pismu na upravo »Jutra«: »Moj blagopokojni seprog je umrl 24. marca zaradi rane, ki jo je zadobil 23. marca. Zvečer tega dne okrog 20.30 je šel v gornjo sobo spat, kakor navadno. Nekaj pred polnočjo pa je vstal in šel ven. Imamo državno stanovanje v Ma-ksimirski železničarski koloniji, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Spalnico imamo zgoraj, karnor vodijo jako strme stopnice, ki so tudi edine krive nesreče. Naenkrat zasilišim grozen udarec. Takoj mi je bilo jasno, kaj se je moglo zgoditi. Na žalost se nisem prevarila. Z višine skoro treh metrov je padel moj nesrečni soprog čez vse stopnišče na tretjo stopnico in udaril z glavo tako močno ob njo, da ni prišel več k zavesti. Toliko z ozirom na Vaše cenjeno vprašanje o nesreči sami. Medtem pa sem dobila od zavarovalnice »Triglav« izplačano zavarovalnino 10.000 Din, za kar sem »Triglavu« kakor »Jutru« neizrečno hvaležna.« Istočasno objavljamo faksimile zahvale gospe Terezije Ludvikove. Zavarovalnina je bila lahko takoj izplačana, ko je bilo predloženo potrdilo o smrtni nesreči in ko se je ugotovilo, da je imel pokojnik v redu plačano naročnino »Jutra«. — Kakor doMej Se vsako poletje, bodo mali letoviščarji mestnega socialnega urada tudi letos prav gotovo prinesli z Gorenjskega in z morja mnogo zdravja in novih moči. Med arami in tulipani Ljubljana, 13. maja. Dopoldne ob II. je bila v balkonski dvorani Kazine otvorjena brez nagovorov in pompa svojevrstna razstava, kakršne zna pri nas z originalno domiselnostjo aražirati TKD Atena. V balkonski dvorani so spretne damske roke razporedile prekrasne starinske ure, ki stoje na policah, pokritih z brokatom in drugimi tkaninami, med vazami m tulipani. Ureditev je vodil inž. arh. g. Mesar, da je res prav učinkovita in prikupna. V dvorani je občinstvu, ki bo gotovo obiskalo razstavo v čim največjem številu, na razpolago ogled starinskih ur z najraznovrstnejšim figuralnim in ornamen-talmm dekorom Največ je ur iz biederma-jerske dobe s stebriči iz albastra v lesenem in drugem materialu. Poleg sila lepih ur francoskega m nemškega izdelka so v dvorani izvrstna domača dela. Tudi med temi so prvovrstne množine z emajlom in gravuro v zlatu in bronu. Vmes je nekaj pravih narodnih relikvij, ki nam vežejo spomine na Levstika, Prešerna, škofa Slomška, goriškega nadškofa Balanta in druge. Posamezne ure so na izredno umeten način vdelane tudi v starinske slike. Poleg ur pa vzbujajo pozornost tulipani, vzgojeni v vseh različnih barvah in niansah, ki so jih DAMSKI PLAŠČI ia DEŽNI PLAŠČI iz specijalnih edinstvenih blagov. športna oblačila vseh vrst. Za gospode vsakovrstne obleke po meri K. PUČNIK, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA ST. 1. prispevale k razstavi ljubljanske vrtnarske tvrdke. Že prve ure po otvoritvi razstave so si prišli to krasoto ogledat številni promi-nentni Ljubljančani, zlasti dame, pričakovati pa je posebno velikega po s« ta še v nedeljo in naslednje dneve. Ogled vsekakor priporočamo. Prapor narodnega delavstva Prapor Narodne strokovne zveze, ki bo danes slovesno razvit, je zelo učinkovit, navzlic preprostosti osnutka. Na eni strani je emblem duševnega in ročnega delavstva, na drugi strani pa je jubilejna letnica, okrašena z zelo učinkovito stiliziranim lipovim vencem, simbolom Slovanstva. Prav posrečen je tudi pozlačeni emblem na vrhu zastave. Vse to je delo domačih rok, ki so doprinesle s svojo pridnostjo tudi k slavi delavskega praznila. Prapor je po osnutku Janeza Trpina delo Drž. osrednjega zavoda za domačo obrt. Kakor smo beležili so de legati iz Westfalije in Nizozemske prinesli s seboj krasen težak svilen dvojni trak ki ga pripnejo na pranor. Radenci se obnavljajo Radenci, 13. maja. Ko skopni prvi sneg, sc začno zbirati v našem zdravilišču delavci, kri začnejo sna-žiti nasade, popravljati potri in urejati sobe za goste, iščoče rri nas zdravja in sve-žosti. Za letošnjo sezono se pripravljamo z kar mravljično naglico. Sezija je pred durmi. Direktor zdravilišča g. Janžek Kari »i prizadeva dati nasadom kar najlepše lice. Po požarni katastrofi, ki je zadela tukajšnje zdravilišče, jc potrebno tem več pridnih rok, ki naj odstranijo žalosine spomine hudobne roke. Traktor, ki je imel po svojem ropotu po naši glavni cesti že slove« med gosti, je utihnil. Bil je v objektu, ki je zgorel. Vržen je med staro železje, da premišljuje o dnevih, ko je prevažal kar cel vagon vode naenkrat na postajo. Adaptirajo prostore pod Zdraviliškim domom, kjer bo nasianjena kavarna in čitalnica Objekt, v katerem je bila svoje-časno brivnica. so podih in je tam sedaj lepa terasa, s katere je razgled po vsem kopališču. Nujno potrebna so pa še nekatera dela, tako osngurinje jarka med Borko-vim parkom in Hrastljevo trgovino. Čudi- Hrvatsko planinsko društvo „Rraii®iist" v Zagrela« jkJUTROc št 111 4 X NedelH, 14. V. 1933 Ing. Kregar Rado t Naše Narodno gledališče v krizi Zakaj nastopa kriza Narodno gledališče v Ljubljani je zopet ▼ krizi. Državno dotacijo, ki je znašala v letu 1926/27 celifc 7,457.000 Din, je zadela prva velika redukcija v budžetu za leto 1927/28. Takrat so znižali dotacijo na 5,908.586 Din. V tem trenutku je tudi nastopila velika kriza, ki je v marsičem podobna tej, ki jo naše narodno gledališče pravkar preživlja. Finančno stanje, v katerem je takrat bilo gledališče, osvetljujejo naslednji podatki: Državna dotacija se je znižala za okroglo 1,500.000 Din. Dolg na neplačanih računih, tantijemah in državni blagajni na uporab, ljenem inkasu (ki so ga takrat morali odvajati državni blagajni), je znašal okroglo 800.000 Din Dalje je zahtevalo državno računovodstvo vrnitev zaradi pogreške v državnem proračunu preveč izplačanih (v ce_ loti okroglo 600,000 Din) in že potrošenih okroglo 350.000 Din. Za novo električno opremo od*a v opernem gledališču in najnujnejša popravila na zgradbah je pa rabila uprava okrog 750.000 Din. Upoštevajoč vse te vsote, je znašal primanjkljaj Narodnega gledališča za leto 1927/28 v celem ka_ kfh 3 400.000 Din. V tako obupnih razmerah, ki jih na sredo nisem poznal, sem prevzel posle upravnika. Posrečilo se mi je v teku enega budžetnega leta (1927/28) s pomočjo občine, takratnega oblastnega odbora ter z ln_ tervencijami poslancev v Beogradu popolnoma sanirati finančno stanje, . in sicer takole: 1. Na prošnjo uprave Narodnega gledališča je občina odpisala dolg' na uporabi električnega, toka in vode v znesku kakih 200.000 Din. Dalje je občina votirala enkratni prispevek za napravo nove električne opreme odra v operi v znesku približno 300 000 Din. 2. Oblastni odlbor ie dovolil enkratno subvencijo za nujna popravila in kritje preostalega zneska za novo električno opremo, in to z vsoto 420.000 Din. 3. Finančno ministrstvo je dovolilo naknaden kredit v znesku okrog 250.000 Din. Dalje je razveljavilo odlok, s katerim je zahtevalo vrnitev preveč izplačane dotacije v pribTižnem znesku 350.000 Din. Vrnilo je že odvedenih 275.000 Din, ki so bili zaradi pogreške preveč izplačani. Dovolilo je uporabo viška prihoda v znesku okrog 300.000 Din. 4. Predstave, dane na račun društva pri-Jateliev gledališča, so imele inkaso nekako 500.000 Din. 5. Z redukcijo honorarjev, gaž, odpustom bi penzijoniranjem član/ Iva ter štednjo na materialnih izdatkih se je prihranilo kakih 850.000 Din. Tako je bil krit celoten primanjkljaj tn tako je bilo naše gledališče ob sklepu budžetnega leta prvič brez vsakega dolga, proračun v ravnovesju in se tem celotno fi-načno stanic sanirano. če bi ostale državne dotacije in subvencije občine in oblasti nespremenjene, bi ostal tudi v bodoči sezoni gledališki proračun uravnovešen Tako bi izostale tudi vse nadaljnje finančne in gospodarske krize in inotnje v poslovanju. Toda že za leto 1923-29 je prinesel državni budžet našemu gledališču ponovno redukcijo ter je znašala dotacija le še 5,240.000 Din. Zopet je nastopila kriza in izmena upravnika. Intervencije v Beogradu in Ljubljani so sicer dosegle naknadne kredite in subvencije, s katerimi so se zasilno zamašile vrzeli, toda niso mogle preprečiti redukcij honorarjev in znižanja izdatkov za materialne potrebe gledališča za 150.000 Din. Skupna vsota, s katero je razpolagala uprava to leto, se je s tem zvišala od 5.240.000 na okroglo 6,400.000 Din. Deta 1931/32 so znašali skupni dohodki gledališka še 6.220 000 Din, leta 1932/35 le še 5.&S3 )00 Din m za tekoče leto 1933/34 ie ostalo samo še Din 4,500.000. Razlika med potroškom v letu 1927/28 in vsoto, ki jo ima uprava gledališča na razpolago letošnje leto, znaša nekako 2.250 000 Din. Posledice krize V svojem referatu, ki sem ga objavil v 12. številki »Gledališkega lista« dne 15. marca 1928, sem podal točen pregled izdatkov za plače, honorarje in materialne izdatke ter opozoril na posledice, ki morajo slediti pretiranim redukcijam gledališkega feudžeta. Ti podatki, sestavljeni na podlagi študija in poznavanja gledališkega obratovanja, morajo rabiti tudi za današnje pri- like kot osnova za sanacijo finančnega stanja gledališča tn krize sploh. Napovedane posledice pretiranega znL žanja dotacije so se pokazale v poln: meri. Boljše moči, posebno pevske (žaludova, Kunčeva, Lovšetova, Mitrovičeva, Holod-kov, Vlček, Vizjakova) so zapustile naš oder, uprava dolguje članstvu honorarje, gaže je morala izplačevati v obrokih, računi za nabavo materiala so ostajali neporavnani, gledališki fundus je izčrpan, IgraL ci nezadovoljni, nivč predstav pada in s tem tudi ihkaso. Iz finančne krize se razvija tudi umetniška kriza, ki je gledališču enako nevarna. Pri obstoječih razmerah so vsi očitki glede slabega gospodarstva neutemeljeni, nemoralni in aemagoški. Ni ga upravnika, ki bi mogel izvesti ravnovesje budžeta brez katastrofalnih posledic za nadaljnje delo v gledališču ob tako visokem primanjkljaju dotacije. Finančni zakon sili upravnika, da spravi proračun v ravnovesje z dotacijo. Ne preostaja mu drugega kot redukcije. Za vsako prekoračenje proračuna je po zakonu upravnik osebno odgovoren tudi v materialnem ozira in riskira svoje premoženje ali celc dosmrtno odtegovanje na svoji plači ali penziji. Računati ob sedanjem razpoloženju igralcev in ob danih sredstvih na zvišanje obiska in inkasa, brez koncesij instinktom mase, je utopija. Repertoarna politika Pojačan obisk in zvišan inkaso bo mogoč šele tedaj, ko bo z zadostno dotacijo omogočeno nemoteno poslovanje. Res je sicer, da obisk in inkaso za visi ta od reper-toarne politike, ki naj bi zvabila v gleda_ lišče najširše plasti. Toda s tem se kulturna institucija spreminja v pridobitno podjetje, ki mora upoštevati mentaliteto obiskovalcev in kar moči ugoditi njihovim željam, ki pa niso vedno v skladu z nazori uprave, kritikov in kulturno naobraženih srednjih slojev. Srednji stan, to je meščan, stvo in uradniStvo, kulturni delavci i. dr., ki so nekoč vzdrževali gledališče, mu danes zaradi mizernih gospodarskih razmer ne morejo nuditi eksistenčnih pogojev. Iz navedenih dejstev sledi, da mora realna repertoarna politika stremeti sicer za tem, da obdrži čim višji kulturni nivo gledališča in predstav, da pa mora računati tudi z materialnim stanjem in nuditi širšim slojem dela., ki so dostopna njihovi kulturni stopnji, njihovemu razumevanju, njihovim zahtevam. Uprizoritev dramskega, zlasti pa opernega dela visoke umetniške kvalitete zahteva obilo časa za pripravo, zahteva prvo. vrstnih igralcev in pevcev, polnoštevilen orkester ter bogato opremo. Za vse to pa je potreben denar, denar in zopet denar. Kaj koristi sicer prvovrsten umetniški repertoar, vsebujoč največje odrske umetnine, če pa jih morajo izvajat' slabo naštu-dirane, s srednjimi močmi in revno opremo. To gledališču več Škoduje kct koristi, ustvarja slabo kritiko in odbija publiko. Za kulturne, umetniško naobražene slcje je preslabo, širši publiki pa nedostopno. Naše narodno gledališče bo opravljalo svojo kulturno nalogo tudi v tem primeru (mogoče celo še v večji meri), če bo uprL zarjalo visoko umetniška dela v bolj omejenem številu, a ta skrbno naštudirana, s prvovrstnimi gosti (ker je stalna namestitev v danih razmerah nemogoča), s stilno in bogato opremo, v ostalem pa lažja in zabavnejša dela, dostopna najširšim slojem. Le tako bo mogoče te kroge odvrniti od kinematografov. Publika si ne da diktirati obiska predstav, ki ji ne ugajajo. Večina se niti najmanj ne ozira na pridige, nauke in očitke kulturnih delavcev, kritikov in moralistov. Prazno gledališče, pa naj uprizarja Se take umetnine, je za kulturno življenje naroda pasivno. Ker se vedno poudarja, da gledališče ni institucija za neke privilegirane kroge, potem mora nuditi pač tak repertoar. ki bo pritegnil in zadovoljil čim večje število obiskovalcev. Pojavi, ki naznanjajo in spremljajo krizo Vsakokratno krizo spremljajo povsem karakteristični pojavi. Mlajši kulturni delavci, kritiki ter igralci začenjajo zaradi redukcij napadati gledališko upravo in ji očitati malomarnost, nezmožnost, neobjek-tivnost in druge slične napake. Skupine »avantgardistov, probraznikov, novih odrov in dr.« skušajo s teoretskim obravnavanjem ali riskantnimi eksperimenti vzbuditi ranimanje za svojo novo umetnost, ki naj bi rešila naše gledališče. Le žal, da je dosedanja praksa teh reorganizatorjev naše gledališke umetnosti pokazala njihovo popolno nezrelost: Pozitivnega uspeha, večjega obsega vsi ti reformatorji do sedaj niso dosegli. Pač pa je skoro v vsakem podobnem primeru dobil ta ali oni od njih an_ gažma in se prelevil iz revohicijonarnega reformatorja v povprečnega igralca ali režiserja. Prav tako karakterističen pojav je sprememba upravnika Njega delajo odgovornega za vse nedostatke poslovanja celotne uprave, za pomanjkanje denarja, za slab repertoar, za slab poset občinstva itd., dokler ne izgubi živcev in zaprosi ministrstvo za razrešitev poslov. Ministrstvo običajno ugodi njegovi prošnji. Niti en sam upravnik ni do danes zapustil našega gledališča, ne da bi ga bili prej javno oblatili. Za lajika, ki ne pozna zakulisnega boja našega kulturnega življenja, je ta pojav nerazumljiv, odnosno veruje, da so izne. šeni očitki resnični, da so pogreške upravnika in njegove nezmožnosti dokazane in, da je povsem pravično, da ga izmenjajo. V Polju gradijo in čistijo D. M. v Polju, 9. maja- Tudi pri nas se je pričela gradbena sezona, ki pa bi bila nedvomno boli živahna, če bi bilo na razpolago več sredstev. Izvršujejo 9e razne adaptacije, renovirajo se hiše in barvajo fasade. Tudi nekaj novih hišic bo zgrajenih. Temu se pridružuje še reguliranje cest in poti ter so nekatere ceste že prav lepo urejene. Tu pa tam naleti komisija tudi na trdovratneže, ki se nočejo umakniti rnti za ped in ne kažejo nit: najmanjšega razumevanja za olepšavo kraja in splošno korist. Tudi na Studencu so bili ovinki dokaj izravnani na način, da so posestniki premaknili ograje svojih vrtov. Škoda, da županstvo ne ukrene ničesar za odstranitev znamenja, ki stoji sredi vasi na vrtu ter s li za dober meter na cesto. To starinsko znamenje bi se dalo na novo zgraditi na primernejšem mestu. Občini je zagotovljeno tudi tovorišče pri postaji, vprašanje pa je, če bodo za to potrebno zgradbo na razpolago tudi zadostni krediti. Tir je že položen in tovorijo 9edaj po njem material za aerodrom. Mnogo se razpravlja tadl o tramvajski proAnti-pyrina« ter Pyramidona kakor tudi po Ehr-lichu standard - preparata proti sifilisu SALVARSANA. Pred desetimi leti je odkril Friedrich Baver preparat »Ge rman in« proti spalni bolezni, a za tem sledi odkritje raznih preparatov zoper celo vrsto tropskih borzni. Novejšega datuma je odkritje spe-cifikiima proti malariji »Atebrina«. Takisto poznanega sredstva proti kašlju »KRE-ŠIVALA«, proti infekciji hripe in drugih bolezni: Panflavina in mnogih drugih. Današnje skupno število preparatov tega podjetja je ogromno in predstavlja redko popolno celoto, da je skoro ni medicinske indikacije, za katero ne bi bil dan na razpolago katerikoli njegovih preparatov. Zastopstva za farmacevtske izdelke so v 78 državah ter ni kraja na zemlji ta ne lekarne. kjer se ne bi dobili njegovi proizvodL Posebna in skrbna pažnja se posveča naj-vestneje v najmodernejših laboratorijih teh tovarn preizkuševanju pri odkritju novih preparatov. Ta preizkuševanja, ki jih vršs najboljši strokovnjaki iz medicine in farmacije trajajo pri nekaterih preparatih tudi nekoliko let, dokler te dado v promet. Sama proizvodnja pa se vrši s pomočjo najmodernejših tehničnih metod in aparatov, zaradi tega pa uživajo tudi izdelki tega podjetja najboljši svetovni sloves. s pobiranjem prostovoljnih doneskov občine iti večjih tehnikov vode Gerent Mestne hranilniice ljubljanske senator g. Ivan Hribar, si je te dni ogledal bivšo Polakovo tovarno za ucako-vati je, da se bo našel za to tovarno kup.3c m da bo tovarn«? v kratkem začela zopet obratovati. Skrajni čas je, da se vrhniška industrija spet poživi in da pridne roke brezposelnih spet najdejo zaslužek. Pri tukajšnjem županstvu se oglašajo dnevno brezposelni in prosijo za deio. G. župfln se trudi na vso moč n izkuša olajšati bedo brezposelnih z oddajo javnih del. Vsem in za trajno pa pomagati ne more. Tukajšnjemu gasilskemu društvu je pretil boben. Strojne tovarne v Ljubljana eo iztržile dolg v znesku 29.000 Din m 29. apr la bi se morala izvršiti prodaja zarobljenega gasilnega orodja. Tega pa Vrhnika nikakor ni -ra, da so za leto 1932. znaša/le doklade 66 odst., za leto 1933.. torej v letu obstoja davčne uprave, pa znašajo 65 odst. Ker smo že pri številkah, naj izdamo še to-le: V letu 1932 se je popilo ca Vrhniki za 200 hI manj piva ;n za 300 hi manj vina kakor v letu 1931 Izdali pa so se za alkoholne pi jače še vedno lepi denarci: dva milijona dinarjev. * P A «J K. Vam očistl> pobarva in * preoblikuje za mal denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko. Dr. Milica Strmšek: Mati in matere 2ena in mati sta začetek in konec človeštva. Z ženo, z materjo se vzdigne ali pade tudi mož. Le malo velikih žen ali mater pozna zgodovina, kjerkoli pa nastopa velik zaslužen mož, vedno vprašamo po njegovi materi, ker le od matere izvira prava ljubezen sveta, druga ljubezen ie prenešena. od nje izposojena. Mati skrije v sebi največjo skrivnost življenja, ona gleda v neomejeno daljavo, kjer se dotika nebo in zemlja. In danes je njen dan, materinski dan — ta tihi vzvišeni dan. kakršnih je tako malo v našem življenju, v tem nemirnem viharnem času. »Otroci spomnite se danes svoje matere: naj bo živa ali naj jo krije črni grob — počastiti lo ie treba, ker ona vas ie rod..-la v bolečinah, ona vas je vzgojila v skrbeh in v samozatajevaniju.« Ciitam te besede, zvenijo mi je ušesu ure in-ure in rdečica sramote mi šine v obr-iz •Kaj? Danes nas gleda ves svet. danes nas ovenčaio nežne ročice naših otrok vn me —? Smo me tudi vredne te visoke časti? Nehote se spominjam besed, ki sem jih slišala pred par dnevi iz ust mlade, premožne gospe: ...Bog varuj, da bi dobila še otroka, dosti imam s svojima .. .« Takrat sem se zamislila, spomnila se svo-$e prijatelijice mlade, zdrave, nežne žen>ke — 10 let je poročena in brez otrok Niene ustnice so stisnjene, kakor bi hotele kaj govoriti in iščejo šele besede... Le molči. molči — saj jih poznam, te besede —! Tvoje oči bodo gledale danes sanjrestanka Jubilant se ie rodil NTVEA je poceni: Creme: Zračna kopel! SoJnčna kopel! Uživajte jo, kolikokrat morete! Poprej se pa morate nadrgniti /i z Nivea-Creme ali — oljem. To pospeši potemnitev, ob- S enem pa omili nevarnost * solnčarice. Odkod ta učinek. Od eucerita. Tega ne I " 5; vsebuje nobeno drugo sredstvo za negovanje kože na svetu. Nivea je nenadomestljiva. Din 3.50, 6.—, 12.—, 25.—. Trebnje se pripravlja na svoj praznik Najmlajši v čmomeljskem kolu. Na trgu v čmomlju so domačini v svojih pestrih r.ošah zaplesali kolo. Ob valovitem ritmu tega našega starega iti lepega plesa je marsikomu zaigralo srce in se odpočilo oko, navajeno raznih zamorskih »trottov« _ od kata-ih bo čez nekaj let ostalo malo ali pa nič! Ta malček-Cicibanček, ki je junaško piskal v svojo piščalko _ 6i je gotovo pridobil srca vseh izletnikov! Trebnje — naselbina že v času Rimljanov središče lepe Dolenjske, železniško križišče, sedež sreskega sodišča in drugih državnih uradov Tako bi kratko opisali Trebnje. Pristaviti bi še bilo, da leži v prijazni temeniški dolini, po kateri sc kakor modra črta vije Temenica med plodnimi njivam! in zelenimi košenicami, počasi in leno, kakor bi se bala v bližnjih Ponikvah pronikniti v temne lijake pod zemljo. Obronke doline pokrivajo zeleni bukovi in temini smrekovi gozdovi, ki nasičujejo dolino z dehtečim zrakom, kri zdravi pljuča in miri živce. Blagodejen mir kraljuje v tej zeleni dolini; preklinjajo ga le po glavni cesti hupa joči avtomobili m zasopljen parni brzec, ki šiva vez med bratskim Kar-lovcem in belo Ljubljano. Letos na binkoštno nedeljo pa bo ta mirna dolina razgibana. Kakor makovo polje v cvetju bo pobarvana od rdečih srajc naših vrlih Sokolov. Hiteli bodo v Trebnje na proslavo 251etnice Sokolskega društva, ki bo na ta dan rasvHo tudi svoj j-ubilejni društveni prapor. Visoko počaščen je in priznanje je prejelo Trebnje za jubilej Sokolskega društva z najvišjega mesta. Jubilejnemu praporu Sokola bo kumoval Nj. kr. Visočanstvo prestolonaslednik Peter. Priznanje za delo, katerega je Sokolsko društvo Trebnje vršilo v teku svojega četrtletnega obstoja, je posebno s tem poudarjeno, da je prevzel pokroviteljstvo pn jubilejnih svečanosih glavni steber sokol-stva na Dolenjskem dr Ivan F asič, starešina sokolske žope Novo mesto. V času najhujšega preganjanja >afoiih vse, da bi izletnikom napravili bivanje Godci ▼ Adlešičih. Belokrajinci 90 storili .............. .......... med njimi čim bolj ugodno- Prisrčno razpoloženje se ni omejilozgolj"na"Vmpozantne sprejeme na belokranjskih kolodvorih. Slovanska gostoljubnost, ki so ji čas in razmere v naših krajih žal že precej oskuble toplo perje in naostrile zobe. je tod še domal Sedemsto ljubljanskih izletnikov se bo še dolgo spominjalo odkrite ljubeznivosti in postrežljivosti domačinov! Slovanov po avstrijskih oblastvih, 1. 1908., je bilo v Trebnjem ustanovljeno Sokolsko društvo, ki je branilo potem svoje zavzete postojanke, in zavzemalo stalno nove tja do črnega leta 1914. V pričetim svetovne vojne je moral takratni m tudi sedanji starosta Tomic Viljem pospraviti pred avstrijskimi oblastmi na varno v«o društveno imovino m tudi društveni arhiv, ki bi bil lahko povod novim nedolžnim žrtvam. Po mogočnem vstajenju našega naroda, v letu 1918., je tudi Sokolsko društvo Trebnje vstalo k nadaljnjemu delu za veličino in proč vi t s toliki žrtvami osvobojene domovine. svojim uvidevp.im nastopom in delom si je pridobil simpatije vse občine. Pri številnih sporih, kakor jih nanese življenje, je vedno odločal nepristransko in pravično. Požari so se gostili po vojni skoraj vsiak teden, pa je uvidel, da ni kos človeška roka pri obrambi ,in je ustanovil 1926. leta na Groblji gasilsko društvo z namenom, da kupi motorko. V enem letu so zbrali požrtvovalni sosedje 6O.OCO Din in kupili prvo motorko v Savinjski dolini. Do zadnjega je posvečal gasilstvu posebno skrb, zavedajoč se, da je prva potreba čuvati imetje in življenje bližnjega. Danes objokuje njegovo smrt mlada žena s tremi otročiči, ki ne vedo, kaj se godi okoli njih. Prav tako pa se ne more uživeti javnost v bridko refnico, da je izgubila moža, ki je posvetil svoje življenje deiu za splošnost. Njegov spomin bo ostal svetel, saj bodo njegova dela viden mejnik v gospodarstvo šempaveisike občine. Vida Jeraj-Hribarjeva V ponedeljek 15. t m. bo koncertirafa v dvorani Filharmonične družbe slovenska violinska virtuozmja ga. Vida Jeraj-Hri-barjeva. Gospa izhaja iz znane muzikaiič-ne J-orafeve rodbine. Njena mati, blago-pokojna gospa Vida Jeraieva, je bila /mana slovenska pesnica, njen oče pa je Karel ^.d. uoca vitjem Tomic Ve» čas od osvobojenja db dane« je dm-Stvo v ffcupnem del« vseh bratov in scMer dosezalo lepe uspehe ki jih polagalo na oltar srečne bodočnosti naše lepe jugoBlo-venake kraljevine. Za svoje dek>, katero jo društvo vr«o ▼ času svojega četrtstoletsnega obstoja, je pač sedaj prejelo najvišje priznanje s tem, da kumuje jubilejnemu praporu prestolonaslednik Peter, od župne uprave pa priznanje s pokroviteljstvom žup nega starešine dr. Ivana Vasica. Izmed onih bratov, ki so »e 1908 zbrali v četo in ustanovili Sokolsko društvo, »o danes še pri življenju: prvi in tudi sedanji v Sokolu osiveli društveni »'arosta Tomic Viljem, ki je bil član že Ljubljanskega Sokola v letu 1875: prvi društveni podstarv sta, odlični sokolski pobomik dr. Kuhar Andrej, predsednik notarske zbornice in javni notar v Ljubljani; dalje Janko Vozel, šolski upravitelj v pokoju v Trebnjem: Anton Urbančič, posestnik in gostilničar na Čatežu; Friderik Pe-hani, šohki upravitelj v pokoju v Trebnjem; Janko Gor.Hk, zasebni uradnik, sedaj v Zagrebu; Kovačič 38. novembra 1868. v Kropi na Gorenjskem, kjer je pohajal tudi prve šole. Že za rana' je bil v raz .dih službah, dokler ga ni sprejela kot uradnika tržiška predilnica, eno izmed prvih tekstilnih podjetij v naši državi. Jubilant bo praznoval jeseni 65 let življenja, ki ga je vsega posvetil napredku svojega podjetja, v nič manjši meri pa ne svojemu narodu. Od nekdaj je bil narodno zaveden in je hčerko gdč. Tonico, ki je tudi uradnica v predilnici, vzgojil v strogo narodnem duh%i. Zgodaj se je mladi g. Pire začel za n« mati za svoje stanovske zadeve. Vstopil je v podporno društvo predilniških nameščencev, kjer je prevzel ravno pred 30 leti mesto blagajnika in te posle opravlja se danes z vso natančnostjo. Kot blagajnik je storil svojim številnim tovarišem in prijateljem neprecenljive zasluge pri podeljevanju in nakazovanju različnih podpor ob boleznih in drugih stiskah. Kot odličnega uradnika in zadmgarja ga je sprejela v svoje vrste tudi Tržiška posojilnica, kjer vrši tajniške in blagajniške posle že nepretrgoma polnih 15 let, od smrtri ustanovitelja Tržiške posojilnice g. J. Štera dalje. Naš jubilant, povsod .spoštovan, bo praznoval torej 15. maja takorekoč četvorni jubilej1: 401etn.ico kot uradnik tržiške predilnice, 301etnico kot blagajnik podpornega društva, 151etnico kot tajnik in blagajnik uglednega zavoda Tržiške posojilnice in 66)etnioo srojeg« rojstva. Z? cako izredno naključje naj mu veljajo ti»>i naše izredne častkke. Želimo, da bi -i/nranil še vedno mladostno živahnost oo strani ljubeče soproge m hčerk ol Spornimi Antona Kača Cel.te, 13. maja. Spet smo izgubili moža, ki je trezno presojal ljudi in dogodke, kakor ga je naučil daljni svet: šempavelskega župana in posestnika Antona Kača. Pred enajstimi leti se je vrnil iz vroče Floride, dežele, ki je ponosna, da ima najdražja kopališča Amerike Redko je pripovedoval o svojem petnajstletnem delu onkraj oceana, pač pa je toliko bolj zgovorno pričala njegova s 40 leti osivela glava o tem, da ga je tujina izpila in ga j>oslala umret v rojstni kraj. Toda cn ni bil mož počiva.nja. temveč mož dela. Ko se je razgledal doma, je zagrabil s trdnima rokama v javno življenje. Ne-umevan ie bil v razgretih strankarskih borbah, toda kmalu je uvidel slednji občan, da je treba zgraditi politiko na delu in ne na samih lepih besedah Že kot občinski svetovalec je posegel z odločno besedo v usodo občine Št. Pavel pri Preboldu; po novembrskih volitvah je pa postal žuj»an. S Jeraj, profesor drž. k observatorija ir, član opernega orkestra v Ljubljani, ki pa je znan in priznan tudi kot simfoničen dirigent. Začetne violinske nauke je gospa Vida Jerajeva dobila pn svojem očetu, iiato pa je nadaljevala študij pri prof. Slaisu na konservatoriju Glasbene Matic«; v Ljubljani. Po dovršenem konservatoriju je odšla kot državna štjjendisr.ka nadaljevat študijo k nai-siavnejšim francoskim pedagogom v Pariz. Sedaj je že 5 let učiteljica violine na šoli Glasbene Matice. Prt vsem svojem poslu pa ne zanemarja koncertnega študija in sad tega študija i^m bo pokazala na svojem ponedeljkovem koncertu dne 15. t. m. v dvorani Pilharmonične družbe. Tragedija služkinje Ptui. 13. maja. Kolik or so d ose daj poizvedbe dognale, je storila lSletna Marija Čušova iz Dornave, ki je bila uslužbena v Spuhlji, samomor. Obupala jc zaradi brezposelnosti. Dosedanji njen gospodar v Spuhlji jo je odpustil že v torek iz službe. Cušovo so nato ljudje videli v sredo v Ptuju m je morala samomor izvršiti v četrtek zjutraj. Sodna komisija, ki je izvršila raztelese-nje, ni našla na truplu sumljivih znakov kakega nasilja. Ugotovila pa je, da mladenka že dva dni ni ničesar užiia. Obupanka se najbrž tudi domov ni upala, ker je itak velika družina, ker je izmed 21 rojenih otrok še 13 živih. Truplo so pokopali ob 9. uri dopoldne na rogozniškem pokopališču »JUTRO« St 111 B Nedelja, 14. V. 1933 Med. dr. IVO RAKULJIČ • ZELOV javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. dr. E. Knauerju preselil v Ljubljano in ordinira za operativno gynekologijo (ženske bolezni) in porodništvo na MIKLOŠIČEVI CESTI 34-1. od 9. do 11. in od 16. do 19. ure. 6030 TELEFON 20-25 TELEFON 20-25 lomačc vesti ♦ Ali si že pozabil, da ti Vodnikova dru. žba pripravlja za leto 1933. lepe knjige? Spominjaš se gotovo, da je Vodnikova dražba za veliko noč objavila letošnji književni program. Naj te danes opomnimo samo na eno knjigo iz tega lepega programa. Letos se bomo spominjali 20-Ietnice nastanka svetovne vojne. Mnogim je pač znana pot cveta našega naroda čez Kalvarijo vseh front, mnogim pa je vse to neznano. Zato izda Vodnikova družtoa Frana Roša povest iZvesta četa-estu in Franc Wernig za sreskega kmetijskega referenta v 5. položajni skupini nri sreskem načelstvn v Slovenigrad- J. MAČEK LJUBLJANA, Aleksandrova cesta št. 12 nudi krasne birmanske oblekce, modre in bele, vseh velikosti. ♦ Premestitev v državni službi. Z odlokom banske uprave dravske banovine je po potrebi službe bila premeščena Katarina Munihova, obrtna učiteljica v bivši čipkarski šoli v Horjulu, za obrtno učiteljico pri državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. ♦ Učiteljstvo se opozarja, . t. m. popoldne od 14. do 10. v damski sobi kavarne »Emona«. • Drugi izlet JS po Sredozemskem morju. Za potovanje katerega priredi JS po Sredozemskem morju v času od 15. junija do 4 julija s pamikom »Kraljico Marijo«, so bila vsa mesta že kmalu zasedena, tako da veliko število prijavljenih ni moglo več dobiti mest Radi tega je pričel izvrševal-ru odbor JS pogajanja z našimi parobro-darskimi družbami, da bi si pridobil še en parnik. ki bi istočasno s »Kraljico Marijo« izvršil to potovanje Do končnega spo- Tel. X-87. Lee Parry, Magda Schnel-der, Georg Aleksander, Herman Thimig v razkošni opereti „SREČNA SBCA" Muzika in šlagerji: Panl Abraham. Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob % 9. uri. Pride: »F. P. 1 ne odgovarja«. Hans Albers. CE^NS. » 10, 8, £>' razuma pra ni prišlo, ker je bil medtem dosežen sporazum z Jugoslovenskim Llov-dom, ki je odobril članom JS na naslednjem potovanju »Kraljice Marije« ob koncu julija s skoro istim voznim redom gotovo število kabin po znatno znižanih cenah nasproti cenam ostalih potnikov. To drugo potovanje bo trajalo od 29. julija do 18. avgusta, torej dva dneva dalje kakor prvo potovanje in se bo tikalo tudi luke Palme na Baleanskih otokih. Cene za posameznega udeleženca so: v kabini s 3 posteljami 4400 do 4600 Din; v kabini z 2 posteljema po legi kabine od 4200 do 5000 Din; v kabini z eno posteljo 4700 do 5300 Din; v luksuzni kabini od 7500 do 13.5a velik* telovadne dvorane v Za. grehu. Banska uprava v Zagrebu je sklenila ,da zgradi na Ciglani v Zagrebu telovadno dvorano, ki bo največja v naši dr_ žavi. Gradben; stroški so preračunani na 1.200.000 Din. Dvorana bo služIla vsem zagrebškim srednjim šolam za telovadni pouk, na razpolago pa bo tudi zagrebškim sokotekim društvom. ♦ Gunduličeva ulica v Lwovra. Hrvatsko arheološko društvo v Dubrovniku je te dni poslalo iskreno zahvalo mestni občini lwowski, ka je eno lwovskib ulic imenovala po slavnem hrvatskem pesniku Gkm-dniliču, dflibrovni šikem rojaku. ♦ Koroške novice. Ob koncu t. m. pride na Koroško oktet pevskega zbora »Ljubljanski Zvon«. Nastopil bo y treh prireditvah: 25. t. m. r Prangarjevi dvorani ▼ Zmotičah, 27. pri Tišlarju v št. Janžc v Rožu in 28. t. m. v dvorani Rutarjere gostilne v Zitari vasj. Domači zbori so obljubili sodelovanje pri teh prireditvah. — Strašen umor se je te dni pripetil v št. Jakobu v Rožu. Posestnik Jože Komac na Breznici pri Št. Jakobu se j« bil napotil po opravkih proti Radišnjaku. Ko Je prispel k bistriškemu potoku, ga je neznanec iz neposredne bližine ustreliL Umor je po- POZOB! POZOBt IZRABITE PRILIKO? Samo še 3 dni dobiš Perutz film s 6 snimki za Din 12.— Perutz film z 8 snimki za Din 15.— pri F o to Tourist Lojze Šmuc vls a vis hotela Union, Miklošičeva c. vzročil veliko razburjenje. Zločincu so baje že na sledu. — Na Ročici pri Kot-mari vasi je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Ozvalda Rabiča, v Krnovčah pri Velikovcu pa poslopje Gregorja Mori-ca. _ V Celovcu je te dni umrl posestnik in gostilničar Franc Tratnik. • Stoletniki v Subotici. V Subotici sta pretekli petek umrli dve ženski, stari nad 100 let. Veronika Hamak j« preminila v starosti 103 let, Manda Ambrožičeva pa v starosti 101 leto. V Subotici je letos umrlo pet oseb, ki so dosegle starost nad 100 let. ♦ šolska vodstva, pozor! Letošnji XIII, Ljubljanski veleseje.m se bo vršil od 3. do 12. junija in pade torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša. uprava Ljubljanskega veleseima, da svoje majske izlete tako u,rede, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano vse, kar more zanimati tudi mladino, dvigati njen narodni ponor in bistriti razum. Za učence vseh šol in zavodov znižana vstopnina, po 3 Din. Dan obiska poljuben, vendar se nedeljski in pravniški popoldnevi ne priporočajo. ScCaio naše fetane © Makaroni, špageti in juhine zakuke » »Prijatelje. Zdaj ko smo že sredi pomladi, človek le nerad loti prav dolge knjige. Kaj kratkega bi še bral. Komaj da v naglici preleti dnevne liste. »Prijatelja« pa vsakdo prebere. Te dni je izšla majska številka. Tudi njej se pozna pomlad. Od pestrih platnic do zadnje strani. Zanimiva je, kakor že dolgo ne katera. Vsakdo bo našel v njej to. kar mu bo všeč. France Bevk se je oglasil s črtico »Mala pitka«;. Med »Prijateljeve« sotrudnike je stopil tudi Rudolf K resa 1 z novelo »Sama«. Anton Ingolič zaključuje povest »Lesena noga«, Bratko Kreft pa nadaljuje svoj roman iz naših krajev >Kalvarija za vasjo«. Razen tega je še več krajših novel tujih avtorjev (čehova,. čapka in dr.). Ilustrirane so kozerije »Psihologija slovesa«, »Ljubkost žen, kadar gredo po vodo« in »Okrasje preprostih narodov«. Zanimivo je opisan nastanek Goyerve slike »Gola Maja« in pestro ilustriran članek o Be-duinih, »sinovih puščave«. »Prijatelj« je uvedel tudi praktične mesečne preglede o vsem, kar se zgodi novega v tehničnem in literarnem svetu. Za zabavo skrbe dobre smešnice, za preganjanje dolgega časa pa uganke % nagradami. Tej številki je priložen tudi prvi del knjige Emila >Ludwiga: »Jnlij 14« (Sinovom v svarilo), o katerem je »Jutro« obširno pisalo v petkovi številki. »Prijatelj« stane na leto s 10 broširanimi knjigami 132 Din, naroča pa se pri upravi v Ljubljani, DaJrnatinova ulica štev. 10/L BARVE, LAKE, FIRNEŽ in vse ostale pleskarske ln slikarske potre b&ilne — ako hočete biti res zadovoljno postreženl — kupite le v trgovini „LUSTRA" — V. LAZNIK Ljubljana. Gosposvetska 8 — (poleg Slamifa) Teleton 2753 Pri večjem odjemu znaten popust. i}8 ♦ Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XIII. ljubljanski velesejem od 3 do 12. junija posebno vrsto »Vardar« in »Drina«, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejmski trafiki za obiskovalce velesejma. Omenjene cigarete »Vardar« in »Drina« se bodo prodajale v škatljicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne cigarete »Vardar« od-nosno »Drina«. Gospodje! Poznate že razirno kremo »LA TOJA« ? Preizkusite jo in sicer nadležno britje vam bo postalo zabava. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »Chemotechna«, družba z o. z., Ljubljana,- Mestni trg št. 10. ♦ Pogrešan dečko. Fant, 13 iet st.ir, še šoloobvezen, nosi skoraj nove čevlje Bata z gumijastimi podplati, cblečen v sivo suknjo, rjavih hlačah, športno sivo čeDico, zu bajoče hoje, črnih las in okroglega lica, po imenu Matija Zupančič, doma Iz Gulj-nega vrha, občina Studenec, srez Krško, je pred 10 dnevi od svojih roditeljev neznano kam odšel. Kdor o njem ali njegovem sedanjem bivališču kaj ve, se prosi, da to nujno naznani Alojziju Kralnčiču, p<»-kovskemu mojstru v Sevnici ob Savi. ♦ Smrt ga je zadela iz lastnega revolver. Ja. V selu Vinovu pri Drnišu se je po nesrečnem naključju smrtno ponesrečil seija.k Jakob Mrež. Ko je šel domov, mu je iz žepa padel nabasan revolver, ki se je sprožil ter je krogla moža smrtno zadela v želodec. ♦ Opozarjamo na današnji oglas prodaje manufakture pri tvrdki Mara Ramovš v Tavčarjevi nlici št. 2, I. nadstropje v Ljubljani. Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče demače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Stanovanje 2 ali 3-sobno 8 kopalnico in pritiklinami iščem za takoj ali za junij v bližini Tabor«. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »4 osebe«. Brž opozoril sem Zenico: K Slamiču danes beživa, saj oba Jesti želiva v smetani pljučno pečenko! ♦ Otroško trupelce v Kolpi. V petek popoldne so ▼ Rečici pri Karlovcn kmetice prale perilo. Pri tej priliki je Kolpa prinesla zavoj, kt so ga perice zajele in našle v njem novorojeno dekletce. Usta je otrok itnel zamašena s krpo. Oblast je odre-dila energično preiskavo, da izsledijo brezsrčno mater. Ce so slabi živci, pridite na Kofce! Tedenska oskrba samo 315 do 385 Din. Podrobna pojasnila Kveder, Kofce, p. Tržič. ♦ Na dopustu in počitnicah čitam0 Kari Maya iz Cirilove knjižnice v Mariboru. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdflavo. ♦ Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana. Stari trg 18 ♦ Darujte podpornemu druitvu »lepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-I9L. Iz U«Wiane u— Gospod finančni direktor dr. Valja- vec prihodnji teden ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. Nadomestoval ga bo pomočnik finančnega direktorja gosp. Avgust Sedlar. u_ Seja občinske uprave. Prihodnjo sredo ob 17. bo redna lavna seja občinske uprave ljubljajiske. Na dnevnem redu bodo med •drugimi noročila: o odstopu zemljišča v Latermanovem drevoredu Ljubljanskemu Sokolu, o prošnji Ljubljanske kreditne banke za parcelacijo posestva ob Tržaški cesti, o preureditvi obstoječih j>ri-stanišč na Trnovskem pristanu; o izpre-membi regulacijskega načrta Vodmata. o preureditvi kanalskega omrežja, ob Ljubljanici in o prošnjah za domovinstvo. V tajni «eii pa bo občinski svet razpravljal o prošnjah za priznanje milostne pokojnine in o prošnjah podaljšanje rodbinskih do klad. u— Obstoj Narodnega gn. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.45 zvočna opereta »Cesarski valček« (Avdi. jenca v Ischln) in dve zvočni predigri. c_ Samo 66._ Din par moških ali ženskih čevljev, garantiranieh iz samo pristnega usnja. STERMBCK'1, CEWE REGENERA Stocvetna zmes za parne kopeli lica. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 6346 t Beli zobje: Chlorodont e— MOjstr&ki izpiti. Pred oosebno komi. Bijo je doslej položilo mojstrske izpite 88 kandidatov, prijavljenih pa je še okrog 30 oseb. V zadnjem času so položili mojstrski izpit: slikar Alojzij Jagodič iz Kačjega dola pri Rogaški Slatini, mizarji Ignac Ma. jerič iz Celja, Janez Vipotnik iz Celja in Josip Grazer iz št. Ilja pri Velenju, brivca Alojzij Lenart iz Šoštanja in Bogomir Lakner z Ljubnega, mesarji Ivan Gmajner iz Braslovč, Avgust Halužan z Brezna pri Hiram oi» Sotli, Ivan Orožim iz Celja, Alojz Koiar iz Rogaške Slatine, Anten štem iz Rogaške Slatine, Josip Pirih iz Vitanja, Kari žener iz Rajhenburga in Stanko Staroveški iz Podčetrtka, kijučav. ničarji Viktor Žohar iz Gaberja pri Celju. Franc G^^rmadnik te Gaberja in Alojzij Končan ra Gaberja, urar Karol Penteker iz Ptuja klobučcirji Viktor Florjan iz St Jurija ob juž. žel., Vladimir Babošek iz Maribora in Franc S&hiister iz Slovenj-gradca, čevljarji Anton Marki z Zidanega mosta, Ivan" Pievnilt iz Hromea pri Gjur. manou, Iran Karadej te Šoštanja, Franc Verdcužek z Lave pri Celju in Franc Go-rišek s Planine ter šivilji Angela Vrečko, va iz Crreta pri Celju in Marija Kačičeva iz Laškega. Ta mesec se bodo vršili mojstrski izoitt po naslednjem redu: v torek 16. t. m/ob 14.. v sredo 17. t. m. ob 14. m v četrtek 18. t. m. ob 19. za mesarje, v sredo 17. t. m. ob 19. za šivilje, v soboto 20. t. m. cb 19. za mizarje, v torek 23. t. m. cb 19. za kleparje in v sredo 24. t. ra. ob 19. za kolarie. e— Brezposelnost pojema. Pri celjski ekspozituri javne b»rze dela se je 'xl 1. do 10 t. m. na novo prijavilo 97 brezpo^el-■nih (62 moških in 3S žensk). posredovanj jc bilo 53 (za 26 moških in 27 žensk). Dne 10. t. m- jc ostalo v evidenci 988 brevpo se-V-h (892 moških in % ženski napr-ra 1075 (985 moškim in 90 ženskam) de,e L t. m. Iz Marikra »_ Novemu ravnatelja magistratu Hi uradov r Rodošku so priredili mestni uslužbenci predsinočnjim pred njegovim stanovanjem v Masdalenski ulici podoknico, pri kateri sta sodelovala pevski zbor in pa codba mestnih uslužbencev. Pred hišo ^se je zbralo mnogoštevilno občinstvo. Večer se je nato nadaljeval v restavraciji >Pri klavnici*, kjer so izrekli presrčne čestitke in napitnice ravnatelj mestnega vojaškega urada g. Jež, univ. docent g. dr. Matko m C. Kramberger. Novi ravnatelj g. Rodošek se je v izbranih besedah zahvalil za veliko pozornost in izjavil, da hoče biti prav čen šef svojim podrejenim uslužbencem, od katerih pričakuje, da ga bodo podpirali s spojim vzornim delom v splošni blagor Ma-r bora. a__ Ljudska univerza. Opoza.rjaimc na lepo predavanj« o našem sinjem Jadranu, ki ga bo imel jutri ob 20. g. dr. J. Oblak, odvetnik iz Ljubljana. Prireditev je skupna z Jadransko straž-o. a__ Ponovno opozarjamo na dopoldanski koncert v -parku v proslavo materinskega dneva. Dobiček koncerta sa uporabi za podpore revnih mater. Vstopnina je 1 Din, evontitalca prepliiHla pa odbor MŽD hvaležno sprejme. Predstava, ki bi se morala vršiti popoldne, se iz tehničnih razlogov pre loži na prihodnjo nedeljo. Aero klnh »Naša krila« — A. S. G. Graz L meddržavni poštno-jadralni polet GRAZ—MARIBOR v nedeljo 14. maja ob 15. uri na Teznem Vstopnina 4 Din 6277 a— J* mariborske bolnišnic«. Pes je ugriznil 21 letnega pasarja Leopolda Li-kavca iz Studencev v desno nogo in levo roko. S koso se je nevarno vrezala na d• vidi nogi 12-letna delavčeva hči Matilda Ko-roščeva iz Žikarcev pri Mariboru. S samokresom se ie igral 9 letni posestnikov sin Simon Peserl z Drešinjega vrha pri Mariboru, ki se mu je samokres nenadoma sprožil in ga je krogla zadela v bok. Pri sekanju drv s« ie v. «kala v desnico 17 letna voznikova hčerka Terezija Nemčeva e Koroške ceste. Poškodovanci eo v bolnišnici. a— Tujski promet narašča. V aipnVu }<■ prišlo na severni meii naše banovine v našo državo 9434 tujcev, in sicer 2442 Jaigo-slovenov, 4S95 Avstrijcev, 1329 Čehosiova-k>v, 407 Nemcev io 360 podanikov drugru držav. Od5.'o pa je na istih izihodiščiift iz naše države 8718 oseb, in sicer 3103 J-u^o-sioveni, 38-08 Avstrijcev, 1073 Cehos:ova-Icov, 419 Nemcev m 315 drugih tujcev. V preteklem mesecu izkazuje tranzitni promet naslednje števrike: Maribor - Rakek 1228. Rakek - Maribor 880, Prevalje - Maribor 258, Maribor - Prevali« 362, Prevale - La-bud 662 in Labud - PrevaLje 69b oseb, stopaj tedaj 4096. a_ P-riljanti t Dravi? Policija nadaljuje zasliševanje vlomilca Karla Novaka, ki je pri zadnjem zasliševanju izjavil, da je vrzel dragocena briljanta, vredna okrog 60.000 Din, v Dravo pri brodu v Melju. Obenem z briijantoma je baje vrgel v vodo tudi svoje vlomilsko orodje. Policija tej njegovi trditvi zaenkrat ne verjame in nadaljuje preiskavo. a_ Mestni avtobn« bo vozil danes popoldne na Tezino z Glavnega trga počenši od 13. ure neprestano po potrebi, tako da bodo imeli udeleženci pristanka jadralnega letala ugodno vozno /vezo z letališčem. kino IDEAL Pad Horbiger m Fritz Kampers v sijajni smehapolni vojaški veseloigri: {f^ohr ■i®&ar4šcs Film, pri katerem se boste nasmejali do solz! Danes ob 3., 5., 7. ln 9. zvečer. ET^Pl-s&r.- * i i* i f- -K r * « >;. «ln vozrrt red v Cirflovih garnah. a_ Modni listi v Cirilovih knjigarnah! Iz Škofje Loke šl— Kmečki dan bomo imeli prihodnjo nedeljo v Škofji Loki. Na sporedu bo cela vrsta gospodarskih predavanj. Ob 7. bo predavanje o izboljšanju živinoreje, ob 8. o organizaciji pospeševalne službe za živinorejo. ob 9. predavanje direktorja Higi-jenskega zavoda iz Ljubljane o higijeni na vasi s predvajanjem primernega filma, ob 10. o odvračanju in zatiianju bolezni na krompirju in ob 14. o pogojih za dobička-nosno sadjarstvo. Nato pa se bodo vršile praktične vaje o oskrbi sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev. Predavanja bo v novi telo%adnici škofjeloške šole, vse zanimance toplo vabimo! Kmečki dan bo pod okriljem loške Živinorejske zadruge. šl— Akademija meščanskih šol. Dijaki in dijakinje meščanskih šol z Jesenic, iz Tržiča in deške m dekliške šote iz Škofje Loke so priredili p-eteklo nedeljo v novi telovadnici škofjeloške šole veliko sokrsko akademijo, ki je prav lepo uspela. Akademijo je otvorila državna himna, nato je imel g Karel Sovre lep nagovor in himn.i PR.K je sledil slavnostni govor ravnatelja g. Albina Lajovica. ki je očrtal visoke smotre mečanske šole z ugotovitvijo, da tolikega kulturnega napredka brez Jugoslavije nikoli ne bi dosegli. Njegovemu govoru so sledile deklamacije. dramski in rajalnii nastopi, zborne deklamacije m pevske točke. Navzoči niso štedili s priznanjem. šl— Ustanovitev krajevnega odbora Jadranske straže v Škofji Loki. Škofjeloškemu agilnemu poverjeniku JS se je posrečilo pridobiti nad 100 novih zvestih čuvarjev našega morja. Zaradi tega se bo že 20. t. m. vršil ustanovni občni zbor krajevnega odbora JS v Škofji Loki ob 20. uri v vrtni verandi gostilne »Pri Cenetu« na Glavnem trgu. Ker se ho tega ustanovnega občnega zbora udeležilo tudi številno zastopstvo uprave oblastnega in krajevnega odbora iz Ljubljane, je pričakovati, da bo dnevni red zelo zanimiv. Obširneje bo predaval o važnosti in ciljih JS tajnik g. Marjanovic. Vabimo vso škofjeloško javnost, da se tega ustanovnega občnega zbora v čim večjem številu udeleži in da ne zaostane za drugimi kraji naše banovine. Iz Kranja r— Opozarjamo na naš današnji koncert koroških pevcev v Narodnem domu ob pol 2]., ki obeta postati velika manifestacija za slovensko koroško narodno pesem. Za šolarje se priredi ob 17. poseben koncert. Priskrbite si pravočasno vstopnice, ker je tudi iz okolice veliko povpraševanje. Društva pohvalno med seboj tekmujejo za čim lepši sprejem, zvečer pa naj nikdo ne opusti prilike, poslušati pesmi- neposredno iz ust Korošcev, ki so znani kot dobri pevci. Vstopnice se bodo prodajale še eno uro pred začetkom koncerta. r— Avtobus vozi zopet redno zvečer ob 20 30 uri iz Kranja v Ljubljano in iz Ljubljane ob 24. uri nazaj v Kranj in Tržič vsako nedeljo in praznik. — Avtopodjetje P. Gotričan. Iz Tržiča č— Razširjenj« Blejske ceste. V sredo so vendar začeli razširjati Blejsko cesto, ki se odcepi od Ljubeljske pri Rihardu Maliju. Vsa dela morajo biti gotova do srede junija. Blejska cesta bo toliko raz. širjena, da bodo megli na Bled tudi najširši avtobusi, ki prihajajo iz Koroške in morajo napraviti velik ovinek na državno cesto v Naklem. S tem, da bo razširjen vrat Blejske ceste, se bo odprla živahnemu avtomobilskemu prometu najlepša cesta na Gorenjskem. Dela je prevzel trži. ški zidarski mojster g. Varšek Franc, priznan strokovnjak. Največ zaslug ima naš narodni poslanec g. Lončar Ivan, ki se je leta in leta zavzemal za to razširitev. 6— Prezidava tržiškega gradu. Lastnik g. Andrej Gassner je odredil prezidavo gradu v tem, da se podstrešje prezida v stanovanjske prostore. Na podstrešju bo 7 nevih sob Grad bo s prezidavo na svoji lepoti le pridobil, ker bo vse izvedeno stilno in prvovrstno. Stavbna dela izvršuje inž. Dedek mizarska pa g. Primožič. č— Podivjanost mladine. Prijazen psiček jazbečar je bil po smrti svojega gospodarja g. Malija Smila, ki smo ga v Tržiču nedavno pokopali, prepuščen sam sebi in se je žalostno potikal po Tržiču. Opazili so ga neki nepridipravi, ki še komaj po. sečajo ostnovno šolo, in ga pobili naravnost zverinsko. Najprej so mu s trskami iztaknili živemu oči, potem so ga vrgli v vodo in s kamenjem pobili. Za tako pobalinstvo zaslužijo najstrožjo kazen, kar jih poznajo šolski zakoni, kaznovani pa morajo biti tudi starši, ki ne navajajo otrok k ljubezni do živali. č_ Avtobus vozi zopet redno zvečer lz Tržiča ob 20. v Ljubljano in iz Ljubljane ob 24. uri nazaj v Kranj in Tržič, vsnko nedeljo in praznik. — Avtopodjetje Pepi G-oričan. Iz Litije i— Zaključek obrtno-nadaljevalne šole bo danes cb 11. v osnovni šoli. Ob tej priliki bo prejelo 8 učenk in učencev denarne nagrade. K zaključni slavnosti vabimo tudi vse naše mojstre in druge prijatelje mladega obrtnega naraščaja. i— K pokolju v Litiji. Poškodovani Lam-bergar z Brega je še vedno v ljubljanski bolnici kamor ga je odvedel dr. Ukmar. Poškodovancu pa je nudil prvo pomoč dr. Orel. Iz Trbovelj t— Na materinskem večeru, ki ga je priredilo KJS v četrtek v osnovn- šoli ne Vodah, j« predavala gdč. Mauica Komancva iz Ljubljane. Predavateljica je v poljudnih izvajanjih očrtala požrtvovalno in nesebično ljubezen matere do otrok. V«e navzoč-nej«o ob zaključku izrabile željo, naj pride gdč. Manica čimprej »pet v Trbovlje. t— Vozni ced avtobusov. Ker se s 15. majem spremeni vozni red vlakov, se isti čas spremeni tudi vozni red avtobusov in sicer bodo vozili avtobusi: iz trga Trbovlje 5.30, Vode 5.40, Trbovlje 7.50. Vode 8.. Trbovlje 11.50, Vode 12., Trbovlje 14.30. Vode 14.40, Trbovlje lfj.30. Vode 16.40, Trbovlje 19.,' Vode 19.10, Trbovlje 20. Vode 20.10. Iz Hrastnika h— Županstvo razglaša, da plačuje nabrane rjave hrošče, ki jih nabiralec prinese v občinsko pisarno v Hrastnik, kilogram po 8 Din. To je sicer skromen, a gotov zaslužek za brezposelne b— Naši brezposelni že komaj čakajo na vodovodne cevi za gradho vodovoda v Pra-pretno. Od došlih cevi je odvisen začetek dela. Zdaj jo napovedano, da so bile težko pirčakovane cevi odposlane 5. t. m. iz Češkoslovaške. Upati je, da vsak čas dospejo in da se bo s tem zaposlilo vsaj nekaj naših brezposelnih h— Cestni odbor popravlja zdaj oporni zid ob potoku Bobnu pri stanovanjskih hišah kemične tovarne. V uačrtu ima nadalje, zravnati banovinsko cesto pn Rakar-jevi brivmci, kjtr je hud ovinek. Zelo nevaren ovinek, kjer se je zgodilo že več nesreč, je pri Logarčkovi gostilni. Zara-di poslopij se ta ovinek ne da odstraniti, pač pa bi bilo umestno v bližini tega postaviti svarilna znamenja za dirkajoče avtomobi-liste. h— Riziko dela. Ko sta vrtala v petek dopoldne z jamskim kladivom rudarja Zupan in Ramšak nad seboj premogovno plast, se je nenadno utrgal velik kos premoga, ki je oba rudarja poškodoval. Zupanu je prizadel hudo rano na glavi, Ramšaku pa ns možganov S sni r tn on e va rn im i poškodbami je bvi prinesen na dom. odkoder je b.l pripe'ja.i v bolnišnico usmiljenih bratov. Najforže i:e no okreval. n— Huda nezgoda pri podiranhi d^vja. Trš ina Anton, 30 let stari posestnik *z Vel-č pri Škocijanu. je podiral v gozdu dieve ;n ga neko deblo pckopalo pod seboj. Ponesrečenec je bil z zlomljeno levo nogo pripel ian v bolnišnico. n— Nem'!a usoda mladega cigana. Cigan Valentin Bra.jdič, ki šteje 22 pomlad, se jc zavzel v Kačji ridi za mater, ki je bik večkrat tepena od drugega moža. Te dni jo je zopet bran K, a je naletel iia odpor pri očmovem s;nu Matiji Brajdiču, ki je Valentina usekal s sekiro v levo -amo. Hu-do ranjenega cigana so orožniki le 9 težavo spravili v bolnišnico usmiljenih bratov, storilca pa zaprli. Valentin b."jjdič je šea nerad v bolnišnico samo zaradi tega, ker je vedel, d« mu bodo v zavodu postrigli lase. n— Namesto cvetja rw grob pokojnega sodnika g. Viiktork Kober a so daroval: odvetniki f»g. dr, Globevnik, dT. Vasic, dr. Gros, dr. Trošt in Bučar podružnici KJh 350 Din. n— Kino >Dom< v Sokolskem dOmu bo predvajal danes ob 15., 18.15 in 20.30 sijajno komedijo v zvočnem filmu: >Nočem več skrbi«. V predigri zvočni tednik. Iz Laškega 1— Drn trgu, >e je preselila v Gornjo Radgono. Iz življenja na BLED. Sokol je priredil v nedeljo izvrstno uspelo akademijo, pri kateri so nastopili vsi oddelki s tiamburaši in pevskim zborom. Posebno sta ugajak ljubek nastop ženske dece s punčkami in pa telovadni ples, ki so ga izvajali člani in čknice. — V hotelih je nastanjeno že precej letovi-ščarjev, katerih število narašča od dne do dne. Dan za dnem prihajajo na Bled tudi razne izletniške skupine. Vse kaže, da bo letošnja sezona kljub vsem težavam zadovoljila Blejce. DRUŽINSKA VAS. Tu je praznoval na Florjanovo nedeljo svoj 88. rojstni dan ugledni in po vsej Dolenjski znani napred-njak, veleposestnik im gostilničar g. Zorko Florjan. Častitljivi starček, ki uživa večer življenja v zasluženem miru, je kljub visokim letom še prav čil in vedrega duha. 2e kot 24-letni gospodar ni posvečal pozor, nosti samo domu, temveč tudi občinski upravi, kateri je načeloval 11 let. S svojo preudarnostjo je kot župan občini Beli cerkvi mnogo koristil. Za časa njegovega žu-panovanja se je v občini marsikaj izbolj. šalo in preuredilo. Med drugim se je zgradila sedanja lepa cesta, ki drži iz Krono. vega skezi Družinsko vas in Šmarješke Toplice in ki je zdaj ena izmed najpromet_ nejših. G. Zorko je bil dvakrat poročen. Prvič se je poročil z 32 letom, a zakon je ostal brez otrok. Po smrti prve žene se je drugič poročil 1. 1905., ko mu je bilo že 60 let. Iz tega zakona se mu je rodilo 9 otrok, od katerih je najmlajši star 12 let, najstarejši sin Cvetko, ki zdaj vodi veliko očetovo posestvo, pa 27 let. Jubilantu želimo še mnogo let! SV. DUH NA STARI GORI. Gozdovi so spet ozeleneli. Travniki in polja so gladko počesani in vsi vinorodni vrtovi so odeti v živo. svatovsko obleko. Sokolske čete v našem obmejnem ozemlju vrše svojo nalogo v polni meri. Pred nedavnim je Sokol pri Mali Nedelji uprizoril ljudsko igro »Razbojnik Guzajc. Z ljubeznijo in toploto je režiser br. Čeh prikazal delo na odru. Markanten in najprepričevalnejši lik je podal br. Preac v vlogi Guzaja. — Sokolska četa pri Sv. Juriju nad Ščavnico je uprizorila dramo »Užitkarjic. Režiser je posamezne slike dobro in učinkovito izdelal. Sijajen, tip je postavil na oder učitelj Korošak v vlogi starega užitkarja. — Dne 21. maja se bo vršil obvezni okrožni pešizlet muropoljekega Sokola k Sv. Duhu. — Dne 7. t. m. 6e ie vr-lik v Gornji Radgoni letna 9kupščina sre-eke organizacije JRKD za ljutomerski srez. Šolski prostori so bili nabito polni zboro-valcev. Prisostvoval je ves odbor ereske eksekutive z narodnim poslancem g. Zem-ljičem. Banovinski svetnik g. Skuhala je orisal delo ereske organizacije v preteklem letu in obširno poročal o banovinskem pro-računj. Narodni poslanec g. Jakob Zemlji? je očrtal razvoi strankine organizacije v državi in v stvarnih izvaianjih podal sliko odgovornega dela v Narodni skupščini. Podpredsednik sreske organizacije g. Lukačič je ob burnem pritrjevanju vseh zborc-alcev izrekel ostro obsodbo onih, ki izkušajo rušiti osnove naše domov ne. Marljivemu tajniku sreske organizacije s. Lubeju, ki je b 1 premeščen v Ljubljano, je izrekla skupščina toplo priznanje za vztrajno in požrtvovalno delo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika banovinski 6vetnik g. Fran Skuhala, za tajnika g. Avgust L lkašid. — Dne 21. L m. bo po rani maši zborovanje krajevne organizacije JRKD pri Sv. Juriju ob Ščavnici. kjer bodo govorili senator g. dr. Ploj, poslanec g. Žemljic in sreski tajnik g. Lukašeč. Istega dne popoldne bo javen shod v Apačah. — Dne 11. junija bo širši zaupniški sestanek sreske organizari je. kier bo poročal eden naš<"b ministrov. ŠMARTNO OB PAK1 Preteklo nedeljo so nam naši malčki iz ljudske šole napravili prav lepo presenečenje. Naslonili so pod vodstvom domačega učitelja g Hudalesa in nam odpeli 21 pesmic. Menda ne bi r.aše*! razvajenega poslušalca, ki ga ne bi odušev?! ta skromni, a tako uspeli nastop naših šola rčko v. Kdo jih ne bi hvalil? Skoro sam« kmečka deca od 8 ao 13 let nam je na vasi nudila užitek, ki si ga meščani prav redko lahko privoščijo. Čista intonacija. čista izgovorjava in 54 svežih dečjih glasov je navdušilo celo one, ki so prireditev pričakovali z nezaupanjem. Gospod Oskar Hudales nam je pokazal, koliko lepote leži zakopane v grlih naše dece in kaj zmore pridno, spretno vodstvo. Spored je bil zelo dobro sestavljen. Začeli so z (Aljaževim »Triglavom«, kjer so nam imponirali zlasti naši dečki, romali 90 preko težjih in težj.ih, večji del narodnih v Pregljevi obdelavi in končali prvi del koncerta z Adamičevo »Uspavanko«, ki nam jo je naša mak Berta m o; o1 a dvakrat ponoviti. V dragem delu pa r=e nam je predstavil naš demooin. Franc Klančnik mlajši. Ne kot pevovodja in bariton, ki ju oba že poznamo^ temveč kot skladatelj. Mladinski zbor je pel v drugem delu izključno njegov© pesnike. Po aplavzu bi človek sodil, da je ta drugi de! bolje uspel od prvega. Mogoče je. da so pri tem aplavzu precej sodelovati« simpatije do domao:na. dasi se naše kmečko uho ne da podkupiti, vendar pa priznajmo, da bi se samo poklicnemu kritiku bilo težko odločiti, kateri del koncerta je bolj uspeL Klančnikove pesmice so srakane, občutne, Klančnik ne skuša pridobiti poslušalca z vnanjiini efekti, osvoji ga z ljubkostjo ti prikupi ji vos^jo svojih pesmic. In kako zna biti originalen in poreden! To nem pove najbolje niegov »Koniiček«. Klančnik je n» dvomno talent in škoda bi bilo. če bi na vasi zasprv'.. Krasno delo je nedvomno pesem: »Samo to noč«. — Prireditev je nad vse uspela. Obisk je bil dober. G. Hudales nam je p<*kazal_ kaj se doseže s temeljitem vztrajnim delom, g. Klančnik nam ie odkril samega sebe. A naši malčki? F)ali so vse in povrhu dva čedna šopka Hudalesu in K kočniku. Saj sta ju zaslužila. Nad vse žalostno dejstvo pa je. da je prireditev našla razmeroma malo odziva pri naš;h tako imenovanih boljših krogih. Zato so bili tembolj zastopani kmetje z družViami in ni i:m bilo žal. Menda bo naša gospoda š'eboj. TSK Slovan. Danes ob 8. morajo biti na Igrišču Ilirije: Bunc, Šavs. Šorn, Eržen, Poljšak, Uhan, Bogel, Smrekar, Dejak, Ceglar, Rozman, Jerančič, Lipovšek I., Thuma, Grilc in Schlegl. Igrajo trening tekmo "roti Zadrugi. Od gospodarja preskr-bita opremo Bunc in Poljšak. Pri slabem vremenu se tekma ne bo vršila. SK Grafika. Ob 9. naj bodo pri Beliču: Trpin, Mekina, Anzele, Ustnik, Strohmaj&r, Bež-an, Stupica, Potrate, Katanič, Verčnik, Burič, Kmetic, Pipan, Gantar. Rediteljsko službo na igrišču Hermesa imajo: Ploh, Kesler, Požqaj, Indof, blagajno vodita Met-lar in Fernich. SK Jadran. Ob 9.30 morajo biti na igrišču Hermesa: Logar, Brcar, Oven F., Kosmač, Pepi, Lipovšek, Feliks, Prežel, Dolfe, Oven R. Macarol, Joža Kocjan, Oven A., Klier, Goli, Roman, Burger, Bezlaj, Kotar. SK Slavija. Danes ob 8.30 morajo biti na igrišču Ilirije Ciko. Sine, Miha, Muši, Verb-nik, Reporočnik, Slavec, Rozman I. in II., Edv, Rudi, Majdi II. Seboj je prinesti starostna izkazila. SK Eian iz Novega me«ta je gostoval v nedeljo v Litiji in po lepi in močni igri zmagal s 5:1. Domače moštvo je v začetku nudilo velik odpor ter tudi zabilo edini gol, vendar pa so počasi začeli prevladovati gostje s kombinacijsko igro, s katero so z lahkoto dosegli gomjd rezultat. Pri gostih je bila najboljša srednja linija. Sodil je objektivno inž. Medic. Občinstva je bilo za litijske razmere izredno veliko. Trening SKP proti Železničarju v Maribora bo v nedeljo ob 14. na športnem igrišču. Hazena pa bo ta dan gostovala v Ljubljani proti Iliriji v prvenstveni tekmi. Zlatar Igler iz Maribora je daroval športne, mu klubu srebrno statuo, za katero bodo tekmovali igralci iz mesta in Brega. Razen tega je obljubil še ^eč primernih daril za mlajše športnike v lahkoatletiki. Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi l Pazite na bodočnosti Radijoemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Vam sigurno ozdravi revmatizem, išijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost itd. Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpaJk. Zaradi tega je neokrnjeno bogastvo emana-cije in oglikove kisline. V kopališkem domu so kopeli in sobe pod eno streho. Zaradi tega je stalna zdravilna lnhalacija emanacije v vseh sobah in izredno ugodnost pri kuri, zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav. telefon. Postaja Straža— Toplice. Zahtevajte brezplačne prospekte! Sezona od L maja do 1. oktobra. 179 Za Binkošti na nas Jadran! Letošnji izlet na Hvar in Vis bo najlepši in najcenejši Priprave za tradicionalni izlet Jadranske straže v Split — Komižo — Vis — Biševo — Hvar so v polnem teku. Vsak dan se prijavljajo novi udeleženci. Saj pa tudi bo letošnji izlet eden najlepših, ker bodo izletniki imeli priliko videti krasne otoke Brač, Hvar, Vis, ki so po svoji legi in ro. mantik: sploh najlepši otoki srednje Dalmacije. Zaradi blagega podnebja so vsako leto obiskani po številnih tujcih, ki iz daljnih krajev pridejo uživat lepote našega Jadrana. Iz Splita proti Braču se odpira krasna slika, ki se ne da opisati z nekaj besedami. Z ene strani se gubi v sinji.no silhueta krasnega Marjana in Dioklecijanove pala. če v Splitu, proti zahodu tako rekoč moli iz morja monumentalni zvonik stolne cerkve v Trogiru, pod planino Kozjakom pa Iz slovenskega kuJhsmega življenja v Beogradu r. — Beograd, 9. maja. Preteklo soboto, na pravoslavni Gjur-gjevdan, je Prosvetno društvo iz Krunske ulice uprizorilo v dvorani Češkoslovaškega doma Sohonthanovo burko »Ugrabljene Sabinke«, ki je, sodeč po obilnem smehu občinstva, ki je neprestano spremljal razvoj dogodkov na odru, dosegla kar najboljši uspeh, ki ga more doječi taka zabavna stvar. Igro je režimi g. Terčič, ki ji jc obenem tudi postavil na oder izborno zadetega raztresenega »profesorja«, ponižnega spoštovalca ženine copate. Enako je bil vsega priznanja vreden tudi ravnatelj »šmire«, g. Bratuž. Oba sta pa imela v hišni ge. Pojetove v vsakem pogledu kar najboljšo pomočnico. Oblastno profesorjevo soprogo je gdč. JernejSičeva podala v splošnem dobro, le tu pa ta m je n&koliko popuščala; Pavlo, profesorjevo hčerko pa gdč. Cenerjeva, katero smo sedaj menda prvič videli na odru, pa obe'a prav dober razvoj. Dr. Novaku se je besedilo tupa-tam nekoliko ustavljalo, kar je motilo drugače gladki potek igre. Njegovi ženi Marijani bi bilo želeti na odru več resničnega življenja. Brumen je bil zelo suhoparen in njegovi nastopi, ki bi morali s svojimi ponavljanji vzbujati viharje smeha, »o ostali skoraj brez učinka. Njegov sin, začasni gledališki igralec »Zvezdan«, pa ni znal ufoge niti v besedilu niti v kretnjah. Malo ulog.ico šolskega sluge je dobro podal g. Molek. Občinstva je bilo precej pičlo število. Prirej eva j oče društvo pač ni računalo z gjurgjevdanskim urankom, ki je zvabil gotovo tudi mnogo Slovencev v Topoider in Košutnjak. Po prebedeni noči pa je potem bilo treba počitka in je tako pri predstavi ostalo prccej prostorov praznih. V ostalem pa so sedaj večeri že tako prijetni, da se marsrkdo rajši nekoliko izprehodi, kakor pa sedi v zaprti dvorani. Za gled*Iiške predstave prihajajo pač sedaj neugodni časi. — Kakor čujemo, pripravlja društvo »Cankar« tudi še predstavo in sicer »Pri belem konjiioku«. V zadnjem času je ravno društvo »Cankar« sprožilo vprašanje, o katerem se je tu pa ta m tudi že namigavalo v »Jutrovih« beograjskih dopisih, namreč vprašanje združitve vseh beograjskih slovenskih kulturnih in prosvetnih društev. »Cankar j aa so pri tej zamisli gotovo vodili najboljši nameni, da bi se tako združile vse naše moči in bi se ž njimi dalo vse kaj boljšega, vse dovršenejšega dosegati na vseh poljih našega kulturnega in prosvetnega udejst-vovanja, kakor se je moglo doslej, ko so bile in so vse te naše moči razcepljene na pet, šest društev. Oglasil se je nato v »Slovencu« neki B. ki priznava »Cankarjev« dobri namen, ali meni, da tu prihajajo v poštev samo tri naša draštva: »Cankar«, »Edinost« in »Prosvetno društvo«, ki so dejanski kulturna in prosvetna društva v pravem pomenu te označbe, dočim je »Zveza služkinj« izključno stanovska organizacija, »Triglav« le družabni klub, »Istra -Trst - Gorica« pa emigrantska organizacija Za prva tri društva pa meni, da bi bilo bolje, da ostanejo ločena, ker medsebojno zdravo tekmovanje le priganja k delu in izpopolnjevanju. Je pa za razširjenje kompetence že obstoječega meddruštvene-ga sveta, ki naj bi skrbel za prirejanje skupnih nastopov in bi se lotil tudi zelo važnega skupnega vprašanja, socialne akcije, ustanovitve humanitarnega društva na široki podlagi, ustanovitve kake gospodarske institucije, česar posamezno društvo ne zmore. Priznati je treba, da je tudi v teh besedah mnogo resnice, kakor je tudi resnica, da bi se združitev, pa naj bi se tudi sedaj takoj sklenila, ne dala izvesti kar čez noč, temveč bi bilo treba precejšnjega pripravljalnega dela. Mogoče in tudi verjetno pa je, da vsaj sedaj še ne pride do takega sklepa, kar naj bi pa ne bil vzrok, da fci s« misel združenja popolnoma opustila. V prav v skupnih nastopih, pa r..aj so gledališki, pevska ali kakršnikoli, ki naj bi bili v kcmpetenci meddruštvenega sveta, naj bi se ohranila misel združenja. In takih skupnih nastopov naj bi bilo kar največ, pri čemur naj bi nam bil glavni smoter ona gospodarska institucija, ki nam je najbolj potrebna, da postanemo neodvisni od tistih, pri katerih moramo sedaj iskati za drag deiu.c prostore za aaša društva in naše prireditve, naš — društveni, narodni dom, kjer naj bi bilo prostora za vsa sedanja naša društva in, če pride do združenja. za vse odseke našega bodočega enotnega društva, od strogo kulturnega in prosvetnega do gledališkega, pevskega, zabavnega, socialnega, občepedpornega, emigrantskega, poselsko-stanovskega, hranilnega itd. Stvar zahteva dobrega, tehtnega, vsestranskega preudarka. Prenagljen je bi moglo le škodovati. Po tako doseženem sklepu, pa naj je kakršenkoli, pa na delo! Smoter nam ostane v vsakem primeru eden in isti: pod lastno streho! Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan zal 0 000 Din! svoje izdelke po vsej Evropi. V bližini Ko-miže opazite majhen otok to je Biševo. Na njem je znamenita »modra jama«, vredna občudovanja. Lepoto modre jame je nemogoče opisati, treba jc je videti in šele te_ daj ostrmiš, kaj vse je ustvarila narava. Kdor m videl modre jame, si tudi ne more predstavljati njene leDote. O modri jami se je mnogo pisalo, a še neben pisatelj ni podal jasne slike njenih čarov. Naši izletniki se bodo vozili do modre jame z motornim čolnom, potem pa okoli otoka, da se naužijejo krasne viške okolice. O otoku Hvaru ni treba mnogo pisati, ker je znan po vsem svetu kot ena najlepših točk srednje Dalmacije. Tisti, ki mu je dal Ime sjugoslovenska Madeira«, se ni zmotil, ker je res Hvar otok. ki ne pozna ne vročine ne mraza., ne burje, ne juga. Zato vsako leto vrvijo na njem tujci, da se naužijejo njegovega blagega podnebja. Tudi Hvar so ustanovili grški kolonisti. Bil je poleg Visa važna trgovska luka, v katero so zahajale vse trgovske ladje tedaj veli- hvalijo vse naše gospodinje, ker j s izvrsten domač izdelek, pri tem pa zelo poceni. Rabite ga v vsaku trgovini• Zahtevajte ga od svojega tr-g©t»ca, hi vas bo rad z njim postregel. se vrstijo krasne kaštelanske hiše, vile in gozdovi ter nepregledni vrtovi vinskih trt. Cim se pamik odmika iz splitske luke proti Braču tem jasnejša je slika sosednih otokov Šolte in Č-Ova. Z vzhodne strani pa se vidi omiška riviera s planino Mosorjem, ki se gubi v megli omiških tovarn. Otok šolta je znan zaradi svojih rožičev in oljk. Važma je to postojanka za ribiče, ki tod okrog lovijo najboljše ribe. Otok Brač. po velikosti eden največjih, ima krasne romantične kraje, ki se vrstijo drug za drugim, posebno znamenit pa je Sutivan, zelo obisikano letovišče. Sledi Supetar s krasnim mavzolejem Petrinovi. če ve družine, umetniško delo kiparja Ro-sandiča, dalje Postire, letovišče, Splitska, krasna majhna luka, zelo prikladna za kopanje, Milna s krasnimi gozdovi in prijetno obalo itd. Vse te kraje bodo izletniki obiskali in uživali njihove lepote. Izza Brača se odpira pogled Da otok Hvar in Vis. Nekaj časa se bodo vozili po odprtem morju, ko pa pridejo na Vis, se bo slika otokov razblinila in se bo popolnoma odprlo morje, ki se gubi tja do italijanske obale. Otok Vis je nekdanja grška kolonija Ts. sa, ki je v času. ko so nad Dalmacijo gospodarili Griti in Eirci. igrala velikansko vlogo v trgovskem in strateškem pogledu, še danes se v mestu Visu vidijo ostanki grške kulture. A še bolj važen je btl Vs v rimskd dobi, posebno pa v času, ko so se Slovani naselili v Dalmaciji. Za otok Vis so se potegovali Skoraj vsi večji narodi Evrope. Na njem ln okol! njega se je precej vojskovalo in nobenemu ni uspelo popolnoma ga iztrgati iz rok Slovanov. Zadnja bitka v njegovi bližini je bila 1. 1866., kjer je Italija bila tako močno potolčera, da je morala zbežati pred Te-getthoffovimi topovi in streli junašk:h dalmatinskih mornarjev. Sam otok ima zelo blago podnebje ln zato na njem uspevajo vse tropske rastline. Krasni vrtovi palm, oljk, fig, boHhača Itd. S9 vrstijo drug za drugim, predvsem je znamenita vinska trta, ki daie najboljše, svetovno znano viško vino. Vis je tudi znan po tovarnah sardin. Saj je vsem znana tovarna »Mardešič« v Komiži, ki razoožilla ffie kopališče na Jadranu Prej, kakor pa v prejšnjih letih se je začela letos kopališka sezona in dasiravno so najbolj zastopani gostje iz naše države, tvorijo vendar le inozemci, med katerimi so na prvem mestu Nemci, Avstrijci, Čehi in Madžari, vsi skupaj večino, kar je najboljši dokaz slovesa našega kopališča v inozemstvu. Toplota morske vede je znašala 9. t. m, 17° C, toplota zraka pa 24° C. Do 1. junija bo 75 % popust na naših železnicah. Za 10 dni se plača v boljših hotelih pavšalno Din 780.— ali 83 šilingov, 46 mark, 78 pengov ln 390 Kč. Crikfeniea največje kopališče na Jadranu. 4 ln pol ure vožaje od Zagreba vla Plase. 30 hotelov ln penzljonov. Tega leta velike svečanosti ln znatno znižane cene Informacije ln T>rosp*>fcte pošilja Zdravn. poverjen stvo in hoteli sami. HOTEL MIRAMARE nasproti plaže. Llft. Družabni Drostorl. Tople morske kopelji Predsezona 65—80 Din. dom dr. seidl. 50 sob b tekoio vodo Kopelji, garaže. Penslon v predsezonl 65 do 80 N'n. HOTEL PENS. ESPLANADE vls-a-vls plaže. Popoln komfort. Tek. voda. Garaža. Popolna oskrba v gl. sez. 85—95 Din. HOTEL PENSION SLAVIJA. 25 moderno opremljenih sob s tekočo vodo. Kopelji. garaže. Informacije gratls. PARK HOTEL CRNKOV1C vls-a-vls kopal parka. Dipl. kuhinja. Cene predsez. 65— 70 Din gl. sez. 80—90 Din. Prospekti. PENSION REST. W1EN. Nova moderna zgradba. Vls-a-vls kopališča V sobah tekoča voda. Informacije ffratls. PENSION ADRIA, prekrasna, mirna lega Predsez. 60—75 Din. Pod Istim vodstvom: Hprp| Mi-amare CrlkvenJca; Pa-lace-hotel Zaereb HOTEL-PENSION IVANCIC. V bližini pristanišča ln kopnllšča Tekoča voda. Po-noln p°nslor od 60—90 Dtn HOTEL-PENSION CR1KVEN1CA, nedaleč od pristanišča Moderno opremljene sobe Pooolna oskrba od 60- 75 nin PENS. REST. GJURASIN. novo?eraienc moderno ureleno poslopje z elegantnr opremo. Tekoma roda Penslon v pred-se^onl 65—80 D1n fENSION DANICA. Kopanie pred sami vilo. Popolna oskrba 60—70 Din. Projekti eratls PENSION EUROPA I. IVANClč, neposredno ob kopališču. Mirna meščanska hiša PoDOlns oskrba od 75 -85 Din PENSION ► VV1MMKR« nasproti Kopallšcj v lepi vili Ponolnn o»krba -85 nin kega grškega cesarstva. Kolonij Pharoa in Dimos sta bili znani v grškem trgovskem svetu kot zelo važni luki v DalmacijL Zaradi neštetih boiev in invazij sovražnL kov na otoku ni ostalo ničesar od prejšnje kulture, temveč samo spomeniki iz beneških časov. Jadranska straža se je pobrigala, da za ta izlet natisne primerno brošuro, ki bo .služila vsakemu izletniku kot »vademe-cum«. Brošuro je spisal dalmatinski rojak Marjanovič in jo bodo udeleženci zleta dobili brezplačno. Glede na krizo je odbor iadelal tak pro, gram, ki bo omogočil vsakemu sodelovanje. Kakor smo že javili, je cena za 5 dni potovanja 850 Din, za pomladek pa 500 dinarjev. JS prosi vse tiste, ki se nameravajo udeležiti izleta, da pravočasno prijavijo svojo udeležbo zaradi razvrstitve po hotelih. ker v juniju prihajajo na Hvar hi Vis tujci, ki reflektirajo na celotni pension. Prijave sprejema Jadranska straža v Gledališki ulici v Ljubljani od 10. do 12. to o<$ 36. do 19. ure, sicer pa pismeno. MAKARSKA Morsko kopališče to letovišče na podnožju Biokova (1762 m). Divna plaža (1500 m >, Kristalno čisto morje, fcrasen borov gozd ob plaži. Izvrstna studenčnl-ca, električna razsvetljava, dnevne zveze s parobrodom s Splitom to Metkovičem v dveh urah. Kopanje brezplačno. Prospekte to Informacije daje brezplačno Kopališno povjerenstvo. 167 A O morsko kopališče. Poceni bivanje. Prospekte gratis. 179 z dependanco »VILA LOVORKA« * testnimi kopališči in prhami. Zmerne cene. Zahtevajte prospekt! 177 Višinsko E2travilišče-k©pa-lišče Kleisi KircMneim aa Koroškem, v višini 1100 m, z radioaktivnim vrelcem, ki je po radioaktivnosti to zdravilnih učinkih enak znanim gasteinskim vrelcem. Posebno ugodne cene pred in po glavni sezonL Prospekte to pojasnila daje zdravilišče Ronacker. 269-a Grad P&brežje ob Kolpi Eden najznamenitejših gradov v BeB Krajini je bil svoječasno grad Pobrežje ob Kolpi (Freiturn). V srednjem veku je imel pravice trga in grof Ivan Lenkovič, zapo-vednik vojne granice, ima vzidan v tem obrambnem stolpu svoj grb, ki nosi letnico 1557. Turškim napadom je kljuboval vedno. Bil je po svojem obsegu največji v Beli Krajini. Ko je zavrelo med tlačenimi kmeti v Beli Krajini, so zapeli udarci težkih sekir tudi po grajskih vratih Iz časov francoske okupacije je ohranilo ustno izročilo mnogo zanimivosti. Prav tako st pripovedujejo zanimive zgodbice iz polpretekle dobe. ko so tihotapili preko Kolpe sol in svinje. Grajska služinčad je dobila svoje svoboščine in zemljišča in tako je nastala Pur-ga, kjer so se naselili Rožmani in Stubljar-ji, niže doli pa Kapeleti, Husiči, Vardijan-ni, Bahoriči in drugI Cvitkoviči so se doselili tja od reke Krbave in zato jim pravijo KrbavcL Okolica je tudi v etnografskem ozirn zelo zanimiva in ni čudno, da so našli tam naš. umetniki dt—olj snovi za ^voja dela. Pobrežie in okolico Adiešič so ovekovečili naši slikarji: Žabota. Šantel, Gaspari. Ja-kac in Škodlar. Prav tako imajo fotoamaterji za svoje kamere zapeljiv teren v tej okolici. Kot letovišče za miru potrebne je Pobrežje idealno — seveda le za one, ki ne iščejo razkošnega konforta, ampak preproste domačnosti, divnih kopeli v topli Kolpi in pa pomirjajoče tišine ob senčnih bregovih. Flohr se pripravlja na šahovsko olimpi.iado Mladn češko»lovašk; šahist Flohr se pripravlja na šahovsko olimpiado v Folkestx»-neu s simultan mi šahovskim-' igrami Sirom republike Denar ki ga bodo vnovSila Češkoslovaška šahovska društva « tem' si-multankami. bo Flohru ne razpolago za pot v Folkestone Flohr bo igra! simultanke ▼ 14 mestih in upa da bo s tem spravil skupaj dovolj sredstev za olimpijsko tekmo. Kraljestvo mode Ali se že veselite kopanja? Neprestano menjavanje vode in sonca nam najbolje okrepča telo in živce, zato tudi vsak moderen človek hrepeni po kopanju na prostem. Danes res ne moremo več razumeti, da je še pred tremi desetletji bil vodni šport naravnost nepriljubljen. Najlepše prebijemo veekend ali pa vsaj t»edeljo na vodi. V ta namen nam je seveda potreben majhen kopalni kovček, ki vsebuje poleg mila, kreme, črnih naočnikov in dobre knjige še večjo kopalno ruto ali kopalni plašč, ki ga porabimo za brisanje in za podlago pri ležanju. Če smo v večjem kopališkem kraju, rabimo še pir žamo za obede v kopališki restavraciji. Navzlic prerokovanju, da bodo kopalna krila popolnoma nadomestila pižame, so pižame še vedno modne. Bolj okroglim postavam pa je seveda nasvetovati moderna kopalna krila, o katerih bomo še govorili. Pižame morajo biti povsem enostavne in tako izdelane, da izpostavljajo soncu gornji del života prav tako, kakor kopalni »tri-koji0 &\-N'Ii vi J/J^i iSiX\iJi.f\uiiSy iJ/JiiiJ/J^i ^SRtUfTOaUKI LJUKLJflNfl Levstikova ulica na Vrtači Gosje pero je zadnje čase na j priljubi jen ejši okras modernega klobučka. Tako pisano peresce se posebno učinkovito odraža od nizkih mo- dernih oblik iz klobučevine, ki nimajo nobenega drugega okrasja. Na črnih klobukih nosimo bela peresa in obratno. S pisanimi peresi pa okrasimo klobuke vseh drugih barv. Radio Nedelja 14. maja. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.35: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Prenos koncerta ljubljanskih srednjih šol iz Uniona. — 11.30: Salonski kvintet. — 12.15: Plošče. — 15: Dekliška ura. — 15.30: Koncert zbora I. drž. real. gimnazije — 16.30: Ljudska igra »Vrnitev«. — 20. Plošče. — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.30: Čas, poročila, plošče. Ponedeljek 15. maja LJUBLJANA 1215: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet.--19: Socialno politični program Narodne Odbrane. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: Koncert na dveh klavirjih. — 20.45: Fantje na vasi — 21.30: Čas, poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 16: Narodna glasba. — 19: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos opere iz gledališča. — ZAGREB 12.30: Operna glasba na ploščah. 20: Prenos opere iz Beograda. — Lahka glasba. — PRAGA 19.25: Prenos iz Brna. — 20.40: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 21: Orkestralen in pevski koncert. BRNO 19.25: Zabaven program. — 20.25: Komorna glasba. — 20.45: Dve enodejanki. 21: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. — 18: Lahka godba. — 20: Prenos opere iz Krakova. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Kmečka muzi-ka. — 12: Koncert godalnega kvarteta. — 16.50: Pevski in klavirski koncert — 18.55: Prenos Wagnerjeve opere »Rienzi« Iz gledališča. — 22.55: Lahka godba na ploščah. — BERLIN 20.10: Brahmsove zborovske skladbe. — 20.20: Sprehod po Berlinu. — 22.30: Plesna glasba. — KOENIGSBERG 20: Večer komorne glasbe. — 20.50: Koncert orkestra. — MIUELAGKER 20: Zabaven program. — 21: Pesmi — 22.45: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 17.50: Koncert godalnega kvinteta. — 18.40 Lahka godba orkestra. — 20: Lisztove skladbe na ploščah. — 20.30: Večer madžarske glasbe. — 22.45: Ciganska godba. — RLM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Večer lahke glasbe. Torek, 16. maja LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: O radio postaji Ljubljana (inž Osa na). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet — 19: Nemščina. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20: Glas/beno predavanje: O zborovskem petju. — 20.30: Prenos delavskega prosvetnega društva »Zarje« in »Svobode«. 21.30: Čas, poročila, salonski kvintet BEOGRAD 11: Radio orkester — 16: Popoldanski koncert -— 19.30: Plošče. — 20: Prenos iz Zagreba. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Koncert na ploščah. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: Slovanska glasba. — 22.40: Godba za ples. PRAGA 19.30: Prenos opere »Thais« iz gledališča v Bratislavi. — 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18: Lahka in plesna glasba. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Operne arije in pesmi. DUNAJ 11.30: Proslava Joh. Brahmsa. — 12.35: Tenorji na ploščah. — 15.30: Otroška koncert. — 15.55: Zbori Donskih koza-kov na ploščah. — 17.25: Koncertna ura. 19: Vojaška godba. — 20.20: Mešan program. — 22.05: Godba za ples. — BERLIN 20.35: Orkestralen koncert. — 22.20: Nočni koncert iz Hamburga. — KOENIGS- BERG 20.05: Plesni večer. — 21.45: Narodne pesmi. — MUEHLACKER 20.20: Večer operetne glasbe. — 21.45: Gledališka ura. — 22.45: Koncert plesnega orkestra. BUDIMPEŠTA 16: Ciganska godba. — 17.30: Koncert na čelo. — 18.30: Koncert opernega orkestra. — 20: Mednarodno tekmovanje »Franca Liszta« za pianiste. — Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.15: Pesmi. — 20.45: Mešan glasbeni program. — 22: Veseloigra. 22JO:" Pesmi iz Južne Amerike na ploščah. ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar »Berliner Tagblatt« prinaSa poročilo mojstra Miesesa o nemškem šahovskem življenju. Nemci so silno dosledni. Vse, Kar je tuje, mora izginiti. Samo nemški turnirji jih zanimajo. Mednarodne borbe na nemških tleh so postale nemogoče. Od leta 1914. se vleče borba v nemški šahovski zvezi proti stari tradiciji. Desetletja je nemška zveza prirejala vsako drugo leto velik kongres z mednarodnimi mojster-skimi ir. mednarodnimi »glavnimi« turnirji za mojsterske kandidate. Nacionalisti, ki jim je načeloval berlinski mojster Post, so hoteli imeti samo nacijonalne turnirje. Sedaj jih imajo. Pod Hitlerjevo vlado so stare oblike nemogoče. Mesto Aachen prireja velik, toda nažalost nacionalen turnir. Seveda mu izključitev inozemcev jemlje skoraj ves pomen, šahi-sta ne zanima barva šahovnice, temveč poteze. Kaj pomaga nacionalno navdušenje, če so poteze nezanimive? Kopališče Swi-nemiinde pripravlja drug tak turnir. Na olimpijado Nemci ne gredo. Najbrže zaradi njenega mednarodnega značaja. Madžari so priznani šovinisti, pa gredo vendarle v Folkstone. Avstrijci nimajo denarja in ne gredo v areno. Ml ne gremo, ker si n® mamo pomagati. Ta olimpiiada ne bo zanimiva, škoda. Vse propada, tudi šahovsko življenje. • Zdi se mi, da frujem odmev iz oficirskih in sokolskih krogov, ki jih moram pridobiti za šah. Naročniki iz teh dveh zborov na knjigo »šah« se mi pridno javljajo. Po knjigi pa posegajo naši šahisti bolj in bolj. Oči vidno jo prvi naročniki priporočajo. Iz svojih začetniških let vem, da je začetniku dobra knjiga o šahovskih skrivnostih vse. Cim jo dobi v roke, je ne odloži več. Saj ga rešuje neštetih nadlog in ne-prilik. Kdo pa ne bi hrepenel po močni igri, če je vzljubil šah? Rusi so vsadili šah v šole. Tudi našim Šolam bi kraljeva igra ne škodovala. Življenje je borba, šahovska igra tudi. Ni je boljše priprave za življenjske boje od bojev na šahovnici. Učite mladino šaha, sicer se bo sama privadila na k^-te! • Vsem naročnikom, ki ml pošljejo 120 Din, pošiljam knjigo brez stroškov. Sicer pa gre knjiga po povzetju, kar jo podraži za 10 Din. Naročila sprejemam na naslov: Dr. Milan Vidmar, Ljubljana, Aškerčeva ulica št 1L • V Amsterdamu je dr. Euwe v turnirčku Šestih igralcev, ki se ga je udeležil tudi Spielmann, dobil prvo nagrado. Naslednja partija je iz tega turnirčka. Beli: dr. M. Euwe črni: E. Mulder 1. c2—c4 e7—e5 Bell igra Sicilijanko! 2. g2—g3 Sg$—f6 S. Lfl—g2 d 7—do 4. c4Xd5 Sf6Xd5 5. Sbl—cS c7—c6 Zakaj ne Lc8—e6? Črni zapravlja čas. 6. Sgl—f3 Dd8—c7 7. d2—d4 e5Xd4 Črni ne misli na oslabljenega kmeta, ki ga sedaj dobi na d5. Lahko bi se mu bil izognil. Moral bi najprej zamenjati ska-kača na c3. 8. Sc3Xd5 Dc7—a5+ Crni že vidi, da je pogrešiL Zato poskuša z damo vzeti na d5. Euwe pa preprečuje izmotavanja. 9. Sf3—d2! c6Xd5 10. 0—0 Lc8—e6 11. Sd2—b3 .... Ta skakač hodi čudna pota. 11..........Da5—b6 12. Sb3Xd4 Sb8—c6 13. Sd4 X e6 f7Xe6 Slabost kmeta na d5 je prešla na soseda na e6. 14. Lg2—h3 Sc6—d8 Končno ... Nič več nI treba premišljati, kateri aparat la kateri nožlč je treba uporabiti: Samo »GILLETTE«, ki so v proizvodnji aparatov ln no-žltev za britje že preko" ietrt stoletja vodilna svetovna znamka. Komur je na tem, da se dobro obrije, bo rabil znamenito »GILLETTE« britvico, ki Je poznana po vsem svetu. Nova »GILLETTE« britvica z dolgim prerezom se prilega vsem »GILLETTE« aparatom starega in novega tipa. Samo prave britvice Gillette nosijo reglstrovan zaščitm znak. 15. e2—e4! ____ Začetek napada. 15..........d5—d4 Ali pa: 15.....d5Xe4 16. Ddl—fa5-f-] g7—g6 17. Dh5—e5 16. Ddl—a4-f Ke8—fl če črni šah zastavi, zgubi kmeta. 17. Dal—d? + Lf8—e7 18. Lcl—e3!! .... To je silen udar. 18..........Db6—d6 Na IS.....d4 Xc3 bi seveda sledilo: 18. f2Xc3+ Kf7—g6 20. Dd7Xe7, Db6Xc3 + 21. Tfl—f2 De3 Xe4 22. Tal—dl in beli ima zmagovit napad. 19. Dd7Xd6 De7Xd6 20. Le3Xd4 .... Po likvidaciji manjka črnemu kmet Razen tega ima beli še par lovcev. To zado* stuje za zmago. 20..........e6—e5 21. Ld4—c3 Sd8—e6 Nesrečni skakač je vendarle zopet posegel v igro. 22. Tal—dl Ta8—d8 23. f2—f4 Ld6—c5+ 24. Kgl—g2 e5Xf4 Na 24.....Td8Xdl bi sledilo 25. Lh3Xj e6+, Kf7Xe6 26. f4—f5+ Ke6—f6 27, TflXdl in trdnjava udre na sedmo linijo (d7). 25. Lh3Xe64- Kf7Xe6 26. g3Xf4 Ke6—f7 27. f4—f5 Lc5—b6 28. e4—e5 .... Črni se je vdal, ker ne more več zadiv žavati belih kmetov. • Spielmann je v Amsterdama dosegel drugo mesto. Na švedskem se ni uspešna boril. Na Holandskem mu gre bolje. Toda dvoboja s helandskim prvakom Euwejem ne bo dosegel. Hrepenenje po maščevanju za lanski poraz bo ostalo neutešeno. švedska in Holandska sta stari torišči potujočih šahovskih vitezov. Ovičidno Spielmannu ne diši povratek na Dunaj. Kam bo krenil iz Holandske? V Švico? Bomo videli, šahovski svet je postal pust in prazen. Petindvajsetletnica materinskega dne Bilo je L 1907., ko je ameriški eeeeto* Bunkett predlagal kongresu v New Yorku, nag se uvede proslava materinskega dne, kj naj se obhaja vsako drugo nedeljo v mesecu maju. Zunanji znak proslave naj bi bil bel nagelj. Takoj naslednje leto se je že obfoegal mater nski dan, ki so ga organiziral-", ženska društva v New Yorku z obhodii in mašami v cerkvah vseh veroizpovedovamj. Iz Amerike je prešla misel materinskega Jne polagoma v druge države in danes je materinski dan postal tradicija, ki jo srečamo skoro v vsaki civilizirani zenvlji Burkettov predlog glede materinskega dne pa ni bi čisto originalen. Na Angleškem je n. pr. veljalo že poprej pravilo, da je ena izmed nedelj v pomladnem času posvečena materam. To je bila »cedelj* mater«, ki je stvori la navado, da so Angleži ta dan obiskovali svoje matere tur jim prinašali darove. K materam pa n so prihajal i samo sinovi in hčere, ampak tudi drugi sorodniki. Tako se je razvila iz tega na vet m ob;skavanfU. ki je slednjič segla taJco dalež, da so se ta dan pripravljala) za obiskovalce določena jedila. V AngPji, kjer spoštujejo vsako tradicijo, se še danes obhaja materinski dan po starem častitljivem običaja s posebn mi juhami in pnkuhami. Likovič Joža: Umrl sem... Tisti majnik smo stanovali še v podstrešju. Okno moje sobice je bilo obrnjeno proti Rožniku; premnog večer sem poslonel na njem. ko je pozna zarja pozlatila vršičke smrek in kupolo nunske cerkve Bila je prelepa pomlad, razcvetena mladim in revnim ljudem. V ■podstrešnem vzdušju preperelih tramov in slabega ometa sem še bolj zahre-penel po božji naravi. Tudi sem se naveliča! jezikave sosede ob puščobnem stopnišču, ki ji niti nočni pokoj ni bil dovolj svet. Zaželel sem si ven, med mehke travice, ki so se tajinstveno svetlikale. Mrak je bil bel. srebrne nitke so polzele po ozračju in pregore-vale v žarkih metih. Po travnikih je krikaia soseska zlatokrilih žužkov, vsaka bilka ie imela svojega drobnega gosta. ki se ie brez prestanka- oglašal sosedu in oznanja! svojo skromno srečo. Ko sem se neki večer tako zaslonel. se mi je zasanjalo, da sem umrl! Toda samo malo! Toliko, da so mi zatisnili oči in sklenili mrzle roke. Telo ie postalo sicer belo in negibno. Toda srce je ostalo toplo, krepko je bilo in nemoteno delovalo. Oči niso posteklenele. usta so ostala mehka, mrliška solza se ni pomo- čila ... Kako bi mogel umreti v maju, ko se je umaknila trohnoba soncu in laubezni. Ko so me položili na oder, so postavili dve palmi k nogam; ob ozki rak vi so razporedili rumene sveče in ostrli sobico s črn;no. K vznožju so prislonili klečalniik s kropivčkom. Na steno so obesili vence s črnimi trakovi, na katerih so se zlatile žale besede. Zadehtelo je po zelenju, vosku in solzah. Tako sem pričakoval premnoge, ki so prihiteli po zadnje slovo. Prišli so znanci, tovariši iz šolskih let, gospodje ... Pritekla so dekleta, ljubeznive znanke, pri-iateljice s cvetjem in solzami. Vsi so prihajali čisto tiho, skoraj po prstih, da me ne vzdramijo iz smrtnega sna. Nekateri so stali pred menoj v nemi žalosti. drugi so pomilujoče kremžili ustnice. Nekaterim sem pa bral na obrazih, da mi privoščijo smrt, ker so v svoji strahonetnosti menilii, da ie smrt nekaj groznega in mučnega. Nevedneži! Kako prijetno ie. ko položi smrt svojo odrešilno dlan na vročično čelo. Ves dan sem že ležal v rakvi. Truden sem bil od neprestanih obiskov in solza: kar oddahnil sem se. ko sem začul večerne zvonove. Ptič je potrkal na zagrnjeno okence, zrak je zazvenel, dekleta so se zbirala na ulici... Toda zopet so se oglasili negotovi koraki na hodniku. Prišel je še gospod nadzornik Svalik, lep in dober gospod, malce osivel samec brez življenja. Tudi danes je nosil naškrobana, bela prsa z zlato zaponko na svileni samoveznici. Z njim sem se seznam:! v vinski kleti. Kadar smo začeli študentje prepevati, vedno se nam je približal z vljudnim nasmeškom ter nas prosil, če nam sme izkazati gostoljubnost. Kdo bi zavračal dobrotno roko. kadar so kozarci prazni! Potem smo mu morali zapeti narodno: »Ti si urce zamudila, ko gorelo je srce ...« Njegova Drošnja nas ie nagnila, da smo peli od srca in ponavljali kitice. On pa se je med nami sklanjal in jo-kaje jecljal: »Ah, preveč, mnogo preveč, mladeniči! Vi ste božanstveni. Ne pojte več. nehajte! Moje srce je bolno...« Jokal je, še drugi dan so se poznal*, njegove solze na mojem zaprašener„ suknjiču. Danes me ni pozabil; z vljudnim, malce resnobnim nasmeškom se je približal in obstal kraj rakve. Na jok mu ie šlo. gin.ien ie šepetal: »Mladost, mladost... Kam si prešla?« Med tem se je na temačnih stopnicah nekdo nerodno spodmaknil in grdo zaklel: »Ljudje stanujejo v samih luknjah! Prokleta tema! Kmalu bi si polomil noge in rebra.« Tolst obraz je zažarel na vratih, debela, zlata verižica se je pobliskala pod polnim trebuhom. Trgovec Burež me je obiskal. Sicer me je nekoč brez milosti treščil iz svoje prodajalne, ko sem ga kot dijak prosil, da md posodi nekaj denarja. Poznal sem se z njegovo hčerjo, pod njenim oknom smo mnogokrat prepevali. Včasih nas je povabila na prigrizek in čašico likerja, tistega dišečega, ki se .ie tako žlahtno blestikal v ozkih, brušenih čašicah. Toda vse prizadevanje in nočno popevanje ni rodilo zaželenega uspeha. Burež me je tedaj nagnal kakor lačnega psa: »Ce si berač, kaj pa študiraš!« Hotel sem ga zavrniti zaradi sirovih besed, toda spomnil sem se bil. da ie bil nekdai žandar. po vojni se je prelevil v narodnjakarja in oderuha. Nocoj me .ie vseeno obiskal, kljub tistemu neprijaznemu nastopu in zdrtim besedam Dišal je po močnih cigarah in težkem vinu. Ž debelimi prsti ie prije! oljčno vejico, jo pomočil globoko v blagoslovljeno vodo in me poškropil. Stisnil je ustnice in zamižal. Hotel se ie izka- zati sočutnega, obrnil se je k SvaBca ter obžaloval mojo smrt »Ali ni škoda talenta? Vsi smo nrisH-M, da bo nekoč slaven mož. Dobro sem ga poznal, k nam je zahajal, kolikokrat smo ga postregli. Ce bi bil kdaj vedel, da je potreben pomoči, bi mu pomagal ...« Svaik ie otrnil solzo in prikimal: »Tudi jaz sem ga poznal.« Malo za tem je pristokal berač Sivec, nadložen in grbast starec. Davno sera mu podaril nekaj drobiža, poslej me je spoštljivo pozdravljal. Nocoj je prišel, da zmoii za me prošnjo molitev. ZriJ se je v ospredje in se globoko poklonil. Rumene sline so se mu cedile po raz-mršeni bradi. Težko je dihal in se zvedavo oziral na trgovca. !ri je stopil v kot in porožlja! z novci; zavihnil je nos, kajti beračeva malha je bila polna vzduha po preležani slami, vlagi to revščini ... Družba se je neprestano večala. Prišel je celo profesor HudokMn. ki me je v gimnaziji silno črti! in neprestano preganjal kot največjega neredneža. Še vedno ie nosil salonsko suknjo s širokimi škrici Kolikokrat nam ie govoriJ o dobrih starih časih. Zlati gumbi m cesarska slava so bili njegov ponos. Videl sem ga. kako ie pokimal. ko me ie za- Morilci se izdajalci sami Najzanimivejši primeri iz povojne kriminalne kronike Po vsem svetu se dogajajo zločini, v vsaki kulturni državi si prizadevajo preiskovalna in sodna oblastva, da jih pojasnijo do vseh podrobnosti. Vsepovsod je prva skrb teh organov, da najdejo čim zanesljivejše sledove za zločincem. A vsak zločinec ima tudi prvo skrb: kako bi se odtegnil roki pravice. Nešteto je možnosti, s katerimi je mogoče slepiti policijo, in vendar razmeroma le malo zločincev uide zasluženi kazni. Policija in preiskovalni organi ne znajo čarati, toda vedno se lahko mirno zanašajo na to, da si bo zločinec — pa naj je še tako previdno in preudarno izvršil zločin — izdal s kakršno koli okoliščino, ki jo je prezrl v svojem natančnem načrtu. Nekje bo popustila zločinčeva fantazija, nastala bo praznina — in to praznino izpopolniti in nato strniti sledove je poklic in naloga onih mož, ki služijo državi zato, (hi za vsak zločin oskrbijo zasluženo kazen. Mnogokrat pa se tudi zgodi, da je zločincu načrt uspel kar najpopolneie, vendar pa se zločinec izda šele na begu. Pri zločinu samem ni bilo nikake praznine, nasprotno ,izvršil ga je tako preudarno, da je upošteval celo take okoliščine, s katerimi niti ni bilo treba računati. Toda čimbolj rafinirano je ravnal .tembolj gotovo se ujame v lastno mrežo. Čimbolj je skušal od sebe odvrniti sum, tembolj lahko postane njegova prevelika previdnost zanj usodna. Navajamo nekaj primerov iz dobe po prevratu do zadnjega časa, ki naj dokažejo, kako so se baš tisti zločinci, ki so mislili, da so prav vse storili za od-vrnitev suma, padli v roke pravice in to vprav zaradi svoje prevelike — natančnosti ... Italijan, pa govori nemški! Lepotica Eva K o p p e 1, hčerka bogatega berlinskega industrijca, se je strastno zaljubila v mladega črnolasega Italijana C e c h i n i j a. Preživela je z njim nekaj medenih tednov, ko se je nad možem naenkrat silovito razočarala. Ločila sta se in si poiskala vsak svoje stanovanje. To je bilo v sončni Asko-ni. Nekega dne se je sredi ulice zgodil krvav zločin: Cechini je s samokresom ustrelil Evo, ki se je na mestu zgrudila mrtva. Morilec pa je pobegnil skozi gosto grmičevje in nato iz mesta ... Šele v Locarnu se je zopet upal v bližino človeških bivališč. In prvo, kar je storil? V nekem on-dotnem bazarju si je kupil temna očala in čepico, da ga ne bi spoznali. S tem pa je nehote prvič sam začel vzbujati pozornost. Nato si je najel avto in se dal odpeljati v Lugano. In zopet je sam začel vzbujati sum: šoferju se je skušal izdajati za Nemca in je lomil takšno nemščino, kakršno govorijo v onem delu Švice, kjer prevladuje italijanski element. Listi so medtem že seveda obširno pisali o njegovem zločinu. In baš njegovo prizadevanje, da bi zakril sledove, ga je napravilo najbolj sumljivega. Že nekaj ur po tej vožnji so ga aretirali. Nekatere strupe poznajo samo zdravniki V Bonnu je zdravnik dr. Peter R i c h-t e r zastrupil svojo ljubico, nakar je hotel prikazati, da je izvršila samomor. Mož pa ni pomislil, da nekatere strupe poznajo samo zdravniki. Bilo je takole: Že neka] let je vzdrževal ljubavno razmerje z bivšo bolničarko Merten-» o v o. Postajala pa mu je vedno bolj nevšečna. Ni je mogel več trpeti v svoji bližini. Toda ona ga je močno ljubita in ga ni hotela zapustiti. Tako se je torej mož odločil, da se je reši sam. Ko je nekoliko obolela m ga prosila pomoči, ji je vbrizgmil smrtonosen strup. Mertensova je kmalu nato zaspala za večno. Kot samomorilko so jo seveda obducirali in tedaj se je izkazalo, da je v njeno telo bil vbrizgan — strofantin. To pa je silno redek strup, ki ga poznajo le zdravniki in lekarnarji in ga je težko dobiti laiku, zlasti še ženski. Dr. Richter ga je seveda poznal in tudi imel. Zato se je takoj obrnil nanj strašni sum, po katerem se je mož tako zapletel v obrambi, da so ga slednjič obsodili na smrt. Osem žrtev direktorja Angersteina V dobrem spominu je še grozoviti zločin direktorja Angersteina, ki je umoril 8 članov svoje družine, nato pa vilo zažgal. Mož pa ni vedel, da se po otrplosti lahko dožene, kdaj je kdo izdihnil. »V pretekli noči je tolpa razbojnikov napadla vilo direktorja Angersteina, upravitelja apnenic v Haigerju pri Sie-genu. Razbojniki so vso družino, br o ječo 8 oseb pobili, edino direktor Anger-stein sam je težko ranjen ostal pri življenju. Po zločinu je tolpa vilo zažgala. Domnevajo, da so razbojniki hoteli upleniti denar za izplačilo delavskih mezd.« Tako se je glasilo prvo poročilo v dnevnikih dne 1. decembra 1924. Opiralo se je na kratke navedbe, ki jih je dal direktor Angerstein v bolnici. Tega poročila pa ne bi bil mogel nihče ovreči že 24 ur po zločinu, če ne bi bili zdravniki pri vseh osmih mrličih po otrplosti točno ugotovili, kdaj so izdihnili. Skratka: po lastnih ugotovitvah so takoj sklepali, da se je dejanje moralo izvršiti drugače, kakor je to navajal direktor Angerstein. Grozovitež si je tako izkopal lastni grob. Idealen Madžai Dr. Erdely, mož lepe budimpeštanske igralke Ane Forgacseve, se je kmalu po poroki odpravil z mlado ženico letovat na Koroško. V idiličnem Millstat-tu je nekaj dni nato pretresla prebivalstvo žalostna novica: mlada gospa je padla pri izletu v 17 m globok prepad. Bila bi zdrčala še niže, a jo je zadržalo grmičevje. Prenesli so jo v hotel in jo skrbno negovali, vendar je po 3 dneh izdihnila. Zdravnik je ugotovil srčno kap in je seveda brez nadaljnjega dovolil pogreb. Prav nihče se ni upal kakorkoli sumničiti globoko žalujočega soproga. Toda žalost njegova se je polegla že dan po pogrebu, ko je hladnokrvno brzoja-vil zavarovalni družbi v Budimpešti, naj mu takoj brzojavno nakaže 20.000 dolarjev, za kolikor je bila zavarovana njegova mlada soproga. Pravi posloven človek je bil ta dr. Erdely! Toda zavarovalnica takisto. Zahtevala je pred izplačilom obdukcijo pokojnice. Izkopali so truplo — in glejte: truplo je bilo j»olno veronala, na vratu so našli očitne sledove davljenja. Dr. Erdely se bo do smrti pokoril v ječi. Še mrtev je telefoniral Prav gotovo se še spominjate tudi Tetznerja, ki ie umoril nekega obrtniškega pomočnika in dal truplo za svoje pokopati, da bi dosegel zavarovalnino. Kako se je izdal? Dognali so, da je še telefoniral, a pri tem ni mislil, da je prav za prav že mrtev ... V decembru 1929 je nekdo telefonsko govoril z glavnega kolodvora v Strasbourgu s svojo ženo v Leipzigu. Komaj je zopet obesil slušalo, so že začeli peti policijski telefonski zvonci — in tri ure nato je bil aretiran trgovec Tetzner. Takoj so ga razkrinkali kot morilca, ki je na odprti cesti blizu Re-gensburga umoril slučajno mimodošle-ga popotnega pomočnika, ga nato zavlekel v svoj avto in povzročil eksplozijo bencina. Morilčeva žena, ki je načrt seveda poznala, je pri ogledu zgorelega avtomobila spoznala v ožganem truplu svojega moža ter je nato tudi poskrbela za dostojen pogreb. Iz previdnosti tudi ni silila, da bi ji izplačali 145 tisoč mark (nad dva milijona Din), za kolikor je bil njen mož zavarovan. Sum, da Tetzner vendar še živi, sum, ki je bil tako velik, da je policija stalno nadzorovala telefonske pogovore z njegovo ženo, je temeljil na navedbah nekega pomočnika, katerega je nekaj ur pred opisano »nesrečo« nagovoril v bližini gledal mrtvega. Nič več mu ne bom v preglavico! Tudi grških aoristov ne bom rabil napak. »De mortuis nil nisi bene,« je poskušal navezati pogovor z ostalimi. Trgovec Burež je radovedno zazeval, kai je povedal učeni gospod. Ker ni hotel ostati dolžan odgovora, se je še enkrat prekrižal in zamrmral: »Beme, bene ...« »Da, da! Navihan je bil, za vse drugo se je zanimal, samo grščina mu je bila deveta briga. Njegovo obnašanje je bilo prekucuško, ob slabem vremenu je poseda! v tivolskem drevoredu ...« Burež se ie prestrašeno zganil ter se prijel za žep. Berač Sivec je zamižal in me zagovarjal: »Vendar je bil dober človek, rajniki je trrrel srce.« Trgovec je ostro premeril berača im ga zavrnil: »Kaj veš ti? Za dinar že obrneš plašč!« »Kaj plašč! Da ostane le srce pošteno.« Tako so dolgo govorili in vadljali za moje dobro ime. Ko sem se naveličali takega besedovanja, sem se nenadoma dvignil iz rakve in se jim zarezal, da so me zabolele lične kosti. Smrt me ni mogla nič več ud.ržati v svojem objemu. Ko me je zagledal profesor Hudo- klin zopet živega, je urno nataknil cilinder ter se začel hu-dovati: »Saj sem vedel, saj sem vedel! Vedno so mu rojile po glavi druge muhe. Danes ni nobene resnosti več, še po smrti ne.« Trgovec Burež je zginil brez slovesa po stopnišču ie dolgo ropotal kakor neroden kmet. Morda se je bal. da bi ga zopet poprosil za posojilo. Tudi berač se je odmaknil, čutil se je nadležnega. Poslednji je odšeil nadzornik Svalik. Edino ta si je upal stisniti roko, dolgo se je priklanjal: »Čestitam, čestitam! Kdaj nam boste zopet zapeli: Tj si urce zamudila...« Objel sem ga in potolažil: »Samo malo potrpite. kmalu bo prišla tista pomlad, ki bo razcvetena za nas vse. ki smo majhni in nezanimivi v gneči današnjih dni.« Ko sem se prebudil iz sanj, je padala rosa s kostanjev. Zasmejal sem se, ko sem se spomnil obrazov in znancev iz sanj... Kakšen si svet! Ves navskriž se mi zdiš in razprt. Umrl sem, toda samo malo, toliko, da sem spoznal tvojo nevoščljivo st in ničevost. Zopet sem vesel in mlad in stojim kakor bor vrh gore. katerega se dotika sonce s svoiim zlatim čelom, kateremu ne bo nikdar zanela sekira smrtne pesmi, ker mu je Bog odimeril čas in minute! Ingolstadta neki avtomobilist in ga ljubeznivo povabil, naj se pelje z njim. Kmalu nato pa ga je avtomobilist napadel in se je fant rešil le s silovitim odporom___To je bila največja neumnost v grozotnem načrtu trgovca Tetznerja, neumnost njegove strastne vztrajnosti, da je oba zločina izvršil neposredno drugega za drugim na Bavarskem. Če bi si bil svojo prvo žrtev izbral, recimo, s severni Nemčiji, — kdo bi bil mogel le pomisliti na kako zvezo med obema napadoma! Razen tega pa je mož pozabil, da se dajo telefonski pogovori kontrolirati in da policija vča-si kaj rada prisluhne. Prevelika vestnost razočaranega zobozdravnika In zobozdravnik dr. Guttmann? Tudi to je bil pchlepnik, ki je zaradi zavarovalnine zadavil lastno ženo. Njen samomor pa je predstavil tako čudno, da so se ljudje malce namrdnili. Živel je v Svedtu ob Odri. Poročil se je, ker je pač računal, da mu bo nevesta prinesla v zakon obilno doto. Pa se je bridko razočaral. Takoj po tem spoznanju je začel snovati načrt, kako bi se žene iznebil. Tri dni pred umorom jo je zavaroval kar pri treh zavarovalnicah — »neverjetno prebrisano«, kakor mu je predsednik senata poudari/ ob črtanju scdbe, saj bi se bil dr. Guttmann pač lahko zavedal, da možu njegove inteligence ne bodo nikdar verjeli, da bo ravnal tako nerodno, bedasto Cele tri dni se je dr. Guttmann ukvarjal s ključavnico kopalnice, v kateri so pozneje našli njegovo žrtev mrtvo. Popravljal je ključavnico, ker je pač hotel vzbuditi sum, da se je žena sama usmrtila v zaklenjeni kopalnici. Naposled se je domislil nečesa drugega. Zadavil je ženo v stanovanju, zavlekel truplo v kopalnico, postavil lestvo do plinskega avtomata na steni in položil poleg njega novčič za 10 pfenigov — vse to naj bi ustvarjalo videz, da je gospa padla z lestve, ko se je hotela pcvslužiti plinskega avtomata. Nato je pozval zdravnika. »Razbila si je lobanjo, kaj ne, gospod kolega?« — Gospod kolega pa je majal z glavo. Dr. Guttmann se mu je zdel nekaj preveč hladen. Zato mu ni izstavil mrtvaškega lista. Dve uri nato je policija ugotovila umor. Dr. Guttmann si je s številnimi pripravami, s prevdar-jenim ravnanjem in z upoštevanjem vseh okoliščin, ld niti niso bile potrebne, sam nastavil nož pravice na prsi. Telefonski pogovori se beležijo Še eden, ki se je izdal po telefonu. Artist Urban je ustrelil ravnatelja kinematografa v Neukollnu. Da bi si pre-skrbel alibi, je trdil, da je v času zločina govoril po telefonu s svojo nevesto v Leipzigu. Mož je pozabil, da v telefonskem uradu natančno beležijo dneve, ure in minute vseh medmestnih pogovorov. Šele po drugi aretaciji, 14 dni po zločinu, se je vdal. Marsičesa mu niso mogli ovreči, ali tudi Urban nikakor ni mogel zanikati korektnosti uradnega aparata. Tako morilci. Naslednji trije primeri naj pokažejo, kako navzlic dobro premišljenemu načrtu izdajo mnogi ostali zločinci: Eksplozije ni bilo! V avgustu 1930 so gasilci dirjali skozi tihe ulice mesta Bernaua v Nemčiji. V tovarni trgovca Ludvika Rosnerja je bil nastal požar. Že so gasilci hoteli začeti brizgati, ko je zadonelo povelje: »Nazaj!« Zakaj? Prostori tovarne so bili napolnjeni s plinom, vsak trenutek bi moralo poslopje zleteti v zrak. Vendar so to katastrofo še preprečili in ogenj pogasili. Takoj nato so ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen na različnih krajih. Zažgal je lastnik Rosner sam. Nikoli bi ga ne zaprli, če bi mu bil uspel načrt: če bi namreč silovita eksplozija uničila sledove. Sebe je napadel Mož, ki je napadel samega sebe, je bil čuvar bencinskega tanka, po imenu Hoba. Oskrboval je črpalko v Wann-seeu pri Berlinu. Neko neprijazno sep-tembersko noč privozi mimo gosposki avto, vozač zvoni, želeč bencina, toda Hobe ni od nikoder. Vozač stopi pogledat v čuvajnico in najde Hobo nezavestnega na tleh. Predali omar so vsi prebrskani, mož na tleh globoko sope. Avtomobilist ga takoj prepelje v bolnico in obvesti policijo. Naslednji dan je bil Hoba zaslišan. Razburljivo je pripovedoval, kako sta se mimo pripeljala dva moža na motornem kolesu, natančno je opisal, kako sta ga potolkla na tla in oplenila blagajno. Navedbe so bile dovolj prepričevalne. Toda čez tri dni je bilo Hobi v bolnico sporočeno, da je jetnik policije, ker je napad fingiral. Hobe je bil namreč nozabil eno važno okoliščino: glede 165 1 bencina, ki jih je manikalo v tanku, ni bilo nika-kega obračuna, nikake beležke. 165 1 ni moglo s seboj vzeti nobeno razbojniško motorno kolo. Kje ie torei tisti bencin? Da, da, Hoba je bil pozabil glpvno reč: da bi namreč zakril manjkajoče vknjiž- be. Zato je gladko priznal, da je bencin sam ukradel in ga prodal, nato še izpraznil blagajno in v bojazni pred raz-krinkanjem fingiral roparski napad. Še ena žrtev lastne brihtnosti Železniški uradnik Miinch v Berlinu je pri blagajni poneveril znatne vsote. Tudi ta je fingiral roparski napad nase s tem, da si je zvezal roke in noge in zanetil požar. Tudi njegove navedbe o dveh razbojnikih, ki sta ga napadla, vzela nekaj deuarja iz blagajne in še podkurila, so se prvi mah videle prav verjetne. A kaj je postalo zanj usodno? Ravno tisti papirji, na katerih so bili zapisani Miinchovi blagajniški obračuni, baš ti papirji ?o zgoreli. Pa še to je bilo sumliivo, da sta zločinca odnesla razmeroma majhno v=oto, ko oi se bila vendar lahko polastila vsega prav znatnega premoženja v blagajni. Kos lit drmg Pristopajte k Vodnikovi družbi »Lepo poje črni kos naj prepeče z nego skoz.« Ko>r. narodna. To sta dva bližnja sorodnika med našimi pticami pevkami, glasna in znana klicarja prve pomuadi:; po velikosti bi ju lahko imel za brata, dasi kosu, namreč črnemu kosu, drozg ni popolnoma kos. Pevca sta res oba; vendar pa se kosova pesem razlikuje od drozgove kakor pohorska od koroške. Tudi po pernati obleki, ki jo nosita, zlasti: pa po barvi, se med sabo tako razlikujeta, da njiju ni mogoče zamenjati. Razen tega revir, v katerem biva kos. le malokdaj mej; na drozgov; prvi postaja polagoma celo nekak mestni postopač in polja-nec. med tem ko ie drugi še vedno zvest priiatelj celo planin in planinskih gozdov. Kosi, so se nekdaj selili, danes samo lahko to ugotovimo, da je število kosov v vrtovih, mestnih drevoredih in vinogradih v Gorioi aH Trstu pozimi večje nego poleti; v severnih predelih slovenskega ozemlja pa ravno obratno. Drozgi pa morajo vsi brez iiztjeme jeseni na jug, v toplejše kraje brez snega in leda, v resnici s trebuhom za kruhom. Pozimi je črni kos na Ko rosik em oni veliki modrijan in umetnik srečnega življenja, kj v naiihujiših revah in težavah veselo pre peva, ker misli samo na sladkosti in ugodnosti lepih poletnih dni. Zapadlo je snega, da sega možem do kolen. Izmed sedem cer-kva se vidi samo zvonik nove cerkve. Tam gori sedi črni kos ter veselo poje in se veseli, ker bodo kmalu cvetele vijolice in se rdeč 11 e jagode; dekleta jih bedo prišla trgat in nabirat; tedaj si jih bo kos z do-padenjem ogledoval in zato poje tudi sredi zime. Drozg pa se tedaj klati po znanih in neznanih deželah pod južnim solncem. pobira po cestah kakor pri nas čopasti škrja' nec razne odpadke, zrna, semena, je izpostavljen vsem nevarnostim ljudi, kn zalezujejo z mrežami naše najboljše pevce ter jih celo jedo, izpostavljen je smrtnim nevarnostim dolgotrajnega poleta preko širnega morja in visokih gora skozi najijutej-še viharje in borbe med črnimi oblaki. Ko pa se spomladi koncem marca, ko listnato drevje še ni ozeienelo pojavi nekega jutra na najvišiji vejici visoke smreke v našem sklenjenem gozdu, tedaj razodeva njegova jasna in glasna, čista in razločna pesem, obsegajoča več stavkov z različnimi akor di, prekipevajoče veselje in radost nad srečno vrnitvijo v oni zeleni gozd, kjer bo bival do jeseni, si gradil svoj priprost domek in v njem redil in odgojii vsaj dva zaroda. Kakor visoko segajo v naših krajih sklenjeni gozdovi, v prvi vrsti smrekovi, borovi in jelovi, tako visoko v planine, na Jeiovec ob Savi, na Pohorje ob Dra vi, do 1500 m visoko gre z njimi drozg. Pa če tam ob svojem prihodu še ne najde za želi enih žuželk, črvičev in ličink, mora pač za prvi čas tudi trša hrana biti dobra. Resničen užitek pa je za vsakega ljubitelja narave in njenih ptic, ob zgornji meji gozdnega pasa, tam kjer že prehaja v ska-lovit svet, ob jutranji zarji ali ob večernem mraku z najvišjih krošenj visokih smrek poslušati ubrano drozgovo pesem. Kakor žari čisto in jasno jutranja zarja, kakor doni večerni zvon iz globoke doline jasno in čisto, milo in pobožno, prav tako ali še jasnejše, čistejše, milejše in pobož-nejše se razlega prekrasna pomladanska drozgova pesem. Vcasi se ti zdi, da kliče: Pojdi — pojdi — pojdip«; potem slišiš Pndi — pridi — pridi p«, nato pa: »Moja — moja moja«. Če se mu znaš približati po mehkih gozdnih tleh ranega jutra, ga lahko dolgo tudi mirno opazuješ, kako vztrajen je v svojem petju in na svojem visokem sedežu in razg'edišču. Ni tako črn kot je ko[>odarskem torišču nezaupanje. Nezaupanje ne samo zaradi večje ali manjše solventnosti poedinib zavodov, še bolj zaradi nelikvidnosti. Eno zlo insolven-ce je rodilo drugo, delikvidnost. Ta nelikvidnost r>a ie danes glavna težava. Nezaupanje se da odpraviti samo 8 konkretno akcijo v tem smislu, da 6e poveča odgovornost j pravni h organov denarnih zavodov, vse tja do ravnateljstva in vodilnega uradništva. Nujno je potrebno, da vlada v okviru širokega pooblastila, ki ga je dobila od parlamenta, izda uredbe, ki bodo spremenile obstoječe zakone, pred vsem rv gulativ za delniške družbe, pa tudi uredbe za regulativne hranilnice in zadružne ustanove. Nujno je potrebno pritegnti na odgovornost vodilno jradništvo, kajti izvršitev sklepov od strani uradništva je prav teko važna, večkrat celo važnejša, kakor sklepi sami. Ravnatelji morajo bitj udeleženi na dubiozih z istim odstotkom kakor participirajo >na dobičku. Člani upravnih svetov, ki so položaje prevzeli, se morajo zavedati polne odgovornosti in bi bilo smatrat', da odsotni člani, ki se ne upravičijo. glasujejo za predlog, upravičeni odsotni pa proti predlogu. Le na ta način bomo dosegli, da bodo upravni organi na višku, vedno si svesti svoje osebne odgovornosti in osebnega jamstva. Cteebe, ki so bile doslej v upravah kot glas« ^llni materijal, se bodo kaj kmalu zavedle, da zaradi povečane odgovornosti na mesta ne spadajo, oglasili sf> tv) bodo oni, ki so pripravljeni odgovornost tudi prevzeti. Glavno zlo v današnji situaciji je okol-nost. da se ves promet vrši proti gotovimi. da je stanje obtoka novčanic najnižje v zadnjem desetletju, da pa .je tudi ta obtok fiktiven, ker je popolnoma gotovo, da se nahaja od skoro 5 in pol milijarde novčanic ovedati, da njen namen tli dividen-da, temveč da je narodno gospodarski faktor prvega reda, ki ne sme z zaprtimi očmi bilancirati iz leta v leto, ne ozraje se na stanje gospodarstva v vsej državi. Navedeni trije ukrepi, povečana odgovornost organov denarnih zavodov, kazniva posest prekomerne gotovine in znižanje obrestne mere, bi bili izvedljivi pred vsein brez stroškov in brez vsakega rizika za dinar v inozemstvu. Bili bi pa že v stanju da prilike na denarnem trgj toliko zfcolj-šajo. da bi se pridob i čas. v katerem bi bilo mogoče načrt dr. Belina zaradi podržavljen ja stodinarskih bankovcev ali načrt g. Dušana Plavšiča, ki se naslanja na razdol-žitev kmeta, za nekaj tednov odložiti in tako pripraviti, da bi bil v svoji izvedbi popolnoma eksakten. v vseh posledicah p® tako premišljen, da bi ne nastale nobene nove škode našemu gospodarstvu, ki bi sicer utegnile nastati, če bi se dalekosežne ja t 1. dalje, poslovni presežek Lit 514.545.15 pa se prenese na nov račun. Po stanij ob koncu leta so društvena garancijska sredstva sledeča: delniška glavnica (vplačano Lit 4o.000.000) Lit" 100.000.000 imovinska rezerva > 68,2u0.000 tehniška rezerva > 753.934.000 skupaj Lit 922.134.000 Rezerve so nasproti preteklemu leiu 1931 narasle za Lit 95,286.000. 730 NaJi trgovinski odssošaji z Nemčijo Kakor znano, smo z Nemčijo že dva meseca v brezpogodbenem stanju. Pogajanja so se pred mesfci razbila, ker si novi vladni režim v Nemčiji še ni bil na jasnem gle-de osnov svoje trgovinske politike. Čeprav je nova nemška vlada sedaj že sklenila štiri trgovinske pogodbe, še ni prišlo do novih pogajanj za ureditev jugoslovensko-nemških trgov nsk i h odnošajev. Med drugim je Nemčija sklenila trgovinsko pogodbo z Nizozemsko, s katpro je bila prav tako v brezpogodbenem stanju. Ta pogodba z Nizozemsko je za nas v toliko zanimiva, ker ie v tej pogodbi dala Nemčija Nizozemski n 2jo carino za jajca. Kakor znano, nam je Nemčija bas zaradi carine na jajca odpovedala pogodbo. Po prestranku pogodbe z našo državo je zvišala carino na jajca od o na 70 mark odnosno avtonomno na 100 mark. V pogodbi z Nizozemsko je sedaj znižala pogodbeno carino na 40 mark, v jesenskih i.n zimskih mesecih pa na 30 mark, toda le za kontingent od 65-'' 'n Lanskega Beograjsko »Narodno blagostanje« poroča v svoji današnji številki, da posli na ta-kozvani črni borzi skoro popolnoma stagni- rajo. Privatna premija znaša 32—36'/«. " V Curihu je ostal tečaj dinarja ves teden sta- b len na višini 7 švic. frankov za 100 Din. • Curih. Pariz 20.3850, London 17.49, New York 441.—, Bruselj 72.05, Milan 26.90, Madrid 44.20, Amsterdam 208.10, Berlin 121.20, Dunaj 57.12, Stockholm 89.65. Oslo 88.75, Kopenhagen 77.75, Praga 15.42, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Blagovna tržišča LES. Ker so zaloge starih in slabih tramov že izčrpane, se nova produkcija lahko proda Monte trami se zaradi pomanjkanja gotovine ne morejo oddati, ker ravno zaradi denarne krize tudi naši odjemalci no morejo držati velikih skladišč. Tako se glase le naročla po notah za blago, ki se slučajno potrebuje za stavbene evrhe. Filerii in bordonali se težje oddajo. Cene v tramih sicer niso povoljne, vendar pa so kolikor toliko izenačene. Zelo nevarna pa bi bila špekulacija s trami. Ni mogoče verjeti neutemeljenim govoricam o kakem porastu cen. V mehkem lesu je sitiacija nespremenjena. Hrastovina in bukovina se le po malem oddaja, večjih zaključkov ni. Kup-č ja v drvah in oglju je popustila, ker je sezona za to blago že pri kraju. ŽITO + Chicago. 13. maja. Začetni tečaji: Plenica : za maj 73.50, za julij 74.75, za sept. 75.75, za dee. 78.125; koruza: za julij 47.50, za sept. 50. za dec. 51.25; oves: za julij 26.50. za sept. 27.125. za dec. 28.875; rž: za julii 57. za sept. 57.25. W innipeg. 13. maja. Začetni tečaji: uvoza in pod pogojem, da morajo uvožena jajca ustrezati nemškim predpisom o slan-darizaeji. Verjetno je, da bo Nemčija tudi j Pšenica: za maj 65, za julij G6, za okt. 68. nam etav la slične pogoje. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.). narodnemu gospodarstvu, povzročajo neko intervencije zadostno ne pripravile, anemično stanje, čijar posledice so nepre- I Dr. Ladislav Lajovic. Obramba hofandskega goldinarja Tz Amsterdama poročajo, da je Nizozemska banka nenadoma dvignila diskontno mero od 2Vt na 3Vs°/o. To povišanje diskonta je eden izmed jkrepov Nizozemske proti špekulaciji, ki propagira opustitev zlatega standarda. Že kmalu po padcu dolarja so v Nizozemski pričeli v gospodarskih krogih razpravljati o tem, ali ne bo tudi goldinar moral ti enako pot, kakor sta jo šla funt in dolar. Nizozemska banka je vse te različne kombinacije takoj odločno zavrnila. Medtem pa so dispozicije kapitala v Anglijo in Francijo povzročile, da je morala Nizozemska banka oddati precej zlata, kar je špekulaciji znova dalo povod za razne govorice. Propagatorji opustitve zlatega standarda zlasti nočejo priznati, da za Nizozemsko (kakor za Švico) ni razloga opustiti zlati standard, dokler tega ne storijo druge države zlatega bloka, v prvi vrsti Francija. Nizozemska banka je z odločnimi intervencijami nastopila proti nervoznemu razpoloženju. ki ga je povzročila špekulacija. Samo v zadnjem tedn i je oddala za 48 milijonov goldinarjev (500 milj. franc. frankov) zlata, tako da so se njene zlate rezerve v t^m tednu skrčile od 906 na 858 milij. goldinarjev. Sedaj pa je še povišala diskont kar za l0/o. V koliko pa bo to povišanje diskonta moglo uplivati na trg, je težko presoditi, ker je nizozemski denarni trg sila likviden. Vsekakor pa so zlate rezerve Nizozemske banke tako znatne, da Nizozemska lahko odvrne vsak napad na valuto. če le hoče, saj lahko odda še za 40o milijonov gold narjev zlata, preden pade zlato kritje na predpisano 40 odstotno minimalno kvoto. post 173 479 108 post. Skupaj - 390 — 768 541 773 postopanj ter 541 posredovalnih postopanj, torej 773 insolvenc nasproti 768 insolven-ram v istem razdobju lanskega leta. torei skoro enako število. Gibanje insolvenc v zadnjih letih nam kaže naslednja statistik?: Por. Posr Konk. jan.-april 1931 156 > > 1932 289 > > 1933 124 Število konkurzov je letos padlo od 43 v januarju na 32 v februarju, 29 v marcu in 20 v aprilu; število poravnalnih postopanj pa od 43 v januarju in 31 v februarju na 16 v marcu in 18 v april j. Posredovalnih postopanj pa je bilo (po statistiki Društva ind. in veletrg.) v januarju 63, v februarju 189, v marcu 177 in v aprilu 112. Insolvence v dravski banovini. Sličen razvoj kažejo tudi številke za našo banovino. V aprilu smo imeli 17 rosre-dovalnih postopanj, v prvih 4 mesecih t. 1. Da 86. Konkurzi so bili v aprilu 3 (lani 5), poravnalnih postopanj pa smo imeli 5 (lam 22). Vsega je bilo v dravski banovini aprila 25 insolvenc nasproti 27 v lanskem aprilu. Za prve 4 mesece t. I. pa je iz statistik razv dno, da je bilo v dravski banovini 130 insolvenc (20 konk., 24 poravn. post., 86 posred. post.) nasproti 110 v istem razdobij Lanskega leta (30 konk. in 80 poravn. post.) in 60 v istem razdobju 1. 1931. Dejstvo, da je Nemčija odstranila brez-pogodbeno stanje z Nizozemsko in nedavna izjava nemškega poslanika v Jugoslavi ji g. von Difour-Feronsa v Skoplju, da je potrebno čim prej urediti trgovinske odno-šaje med obema državama, nam dajejo na do, da se bodo nova pogajanja pričela v doglednem času. Poleg bakra, ki predstavlja polovico našega i z vosa v Nemčijo, so jajca glavni predmet našega izvoza v to državo, čeprav je naš delež pri skupnem uvozu jajc v Nemčijo razmeroma slab. Lani je Nemčija uvozila Iz Jugoslavije 3028 ton jajc v vrednosti 2.85 milijona mark. istočasno pa je uvozila iz Bolgarije U.415 ton za 10.32 milj. Din in iz Rumunije celo 15.557 ton za 15.02 milijona Din. Iz Rumunije in Bolgarije je torej lani Nemčija uvozila skoro 10 krat toliko jajc kakor iz Jugoslavije. Znatno povišanje uvozne carine na Jajca se je izkazalo za uvoz v Nemčijo skoro pro-hibitivno in je uvoz silno nazadoval tudi iz drugih držav, '^tos v aprilu je Nemčija uvozila le 4049 ton jajc nasproti 24.998 tonam v lanskem aprilu. Uvozna potreba pa se ni v toliki meri zmanjšala. Na zopetnj normalizaciji jugoslovensko-nemških trgovinskih Odnošajev so interesi. rani tudi nemški gospodarski krogi, ki .iim je izvoz v Jugoslavijo skoro onemogočen. Trgovinski promet Je na obeh straneh hud0 nazadoval. V prvem mesecu brezpogodbe-nega stanja (v aprilu) je znašal naš izvoz v Nemčijo le 16 milijonov Din (od teea 12 milijonov za izvožen baker), naš uvoz iz Nemčije pa je znašal 15 milijonov. (Lani je znašal mesečni izvoz povprečno 30, mesečni uvoz pa 42 milijonov Din). Tendenca nespremenjena. Promet 112 vag. Pšc iiira: baška, okol. N. Sad, Sombor, srod-njebaška, gornjebaška, sreir.ska, baška ladja Begej 215—220. baška potiska, ladja Tisa 217.50—??2.50; gomjebanatska 212.50— 215.50. Koruza: baška in sremeka 68—65 za junij—julij 66—68; slavonska 65—67 baška ladja Sava 66—68. ladja Begej 67 do 69, ladja Tisa ali Dunav 68—69 Oves: baški, sremski. slavonski 90—92 Ječmen: baški, sremski, 64/65 ke 95—97.50; pomladni 66/67 k« l()0—102.50 Moka: ba ška in banatska >0e« in >0gg< 347.50— 362.50; ,2« 327 50—342.50; >6« 307.50-322.50; >6« 277.50-287.50- >7« 175—185 >8« 65—67.50 Otrobi: baški 52.50—57.50; banatski 52.50— 55.50. VINO + Vinsko trtišf© T dravski banovini (13. L m.) Kupčija z vinom se je pričela nekoliko gibati. Kupujejo pa ne toliko vln-sta veletrgovci, marveč bolj manjši gostilničarji in prekupčevalci, ki odvažajo nakupi jena ali od producentov eamo zaupana jim vina po večini s tovornimi avti na vse strani. Take kupčije pa so večkrat prav neugodne za prodajalca, ako svoje blago na slepo zaupa. Zaradi takih pogostih malih odjemov so cene le v Halozah nekoliko poskočile, sicer pa so povsod skoro neizpremenjene in eieer od 2 do 2.80 Din za 8 do 10 odstotna mešana in od 3 Din navzgor za močnejša mešana in za sortirana vina. Sega se v prvi vrsti po popo'ioma povrelih in čistih vinih. Še ne popolnoma povrela močnejša vina počasi kipijo, ker se kleti v tem času počasi segrevajo. Zato so taka vina zdaj po večini motna m nepravega okusa. ŽIVINA. + Maribor^*! sejem za pr»šiče. Na petkov sejem je bilo pripeljanih 309, prodanih pa 182 prašičev. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tedenski 100 do 120 Din, 7 do 9 te. denski 150 do 200 Din, 3 do 4 mesečni 250 do 350 Din, 5 do 7 mesečni 450 do 500 Din, 8 do 10 mesečni 600 do 650 Din in enoletni 750 do 900 Din. Kilogram žive teže 7.50 do 8 Din. mrtve pa 10.50 do 12 Din. Trg za seno in slamo v Maribora. Na včerajšnjem trgu za seno in slamo so bile cene naslednje: 19 voz sena po 50 do 65 Din, 3 voze otave po 55 do 65 Din in 7 vok slame po 40 do 50 Din za 100 kg. oriroma po 1.25 do 1.50 Din snop. ii fnscdve^ce m poravnalna postopanfa Državni statistični urad je pravkar objavil podatke o gibanju konkurzov in poravnalnih postopanj v aprilu, iz katerih je razvidno. na število konkurzov in poravnalnih postopanj nadalje nazaduje. V aprilu 9mo imel; v vsej državi samo 38 insolvenc (20 konkurzov in 18 poravnalnih postopanj") nasproti 164 insolvenram (55 konk., 109 po-rav. prv-t.) v lanskem aprilu Število »nsol venr ie padlo torej na eno četrtino. Seveda pa slika ni oopolna, če ne upoštevamo tudi posredovalnih postopanj, o čemer pa naša uradna statist k a žal ne vsebuje podatkov. Že statistika zadnjih mesecev je pokazala, da je nova institucija posredovalnih postopanj hudo izpodrinila konkurze in poravnalna postopanja. Kakor smo že pred dnevi objavili, je Društvo industrijcev in vele-trgovrev v Ljubljani registriralo v april j 112 posredovalnih postopanj, v prvih štirih mescih tek leta pa v celem 541. Ker se posredovalna postopanja uradno ne objavljajo. kakor konkurzi in poravnalna postopanja. je statistična ugotovitev sploh težavna in bo morda pravo število še večie. Če k številu konkurzov in poravnalnih postopanj prištejemo še posredovalna postopanja. tedaj vidimo, da se skupno število insolvenc tudi v aprilu ni b stveno zmanjšalo: imeli smo 38 konkurzov in poravnalnih postopanj ter 112 posredovalnih oosto panj. skupaj torej J5fl insolvenc naeši7:eta LiubHanskega Sokola v St Vid Vižm*rje Ta iz'et bo nekak uvod k L pokrajinskemu zletu v Ljubljani in 30 letni Jubilej ljutomerskega Sokola. Sokol v Ljutomeru je priredil v nedeljo 7. t. m. akademijo kot uvod k proslavi svoje 30 letnice. Spored je oil ze ■-> posrečen. Proslavo je vodil prosvetar, šolski nadzornik brat KarbaiL Sokolski dom je bil poln občinstva Kakor smo že poročali, se bo vršila svečana proslava M) !efmce l dem m župnm zletom mariborske sokolske žjpe v nedeljo 11. junija. Pokroviteljstva nad vsemi jubitejnimi prireditvami je rrev?el Nj. Vel. kralj Aleksander I., ki bo poca-ril svoj trak našemu praporu, k je b 1 rsz-vit v hudih časih suženjstva že let-" 1910. Zvečer 10. junija bosta haklads in ssv-nostna akademija, v nedeljo pa ve! ka svečanost in župni nastop. Od te; pr l;k. naj se združi v naši prleškj metropoi: vse narodno zavedno občinstvo od blizu n fla'eč! Sokol t Velenju ponovi drevi ob 20. v Sokolskem domu v šoStaaiju, v nedeljo 14. t. m. ob 15. uri pa v Rudarskem domu v Velenju Vomberg-arjevo dramo »Vrnitev«, ki je pri premieri krasno uspela. Pridite! Sokol v Vojniku je uprzoril 23 aprila v posojiln-^ki dvorani petdejanko '»Satan v ženski«. Ker so nastopili na'boljši igralci, je sledilo občinstvo igri z napeto pozornostjo. 7. t. m. j>a je Sokol uonzoril Vomhergarjevo »Vodo«. Po^mezne vloge so bile v prav dobrih rokah in od' č;-3 izvajane. Zal. da je bil obisk bol} Tridesetletnica Sokolsj v Sisku. Sokol v Sisku bo 19. t. m. proslavi] tridesetletnico obstanka in bo >ri tej priliki na svečan način razvil novo društveno zastavo. Sokolsko društvo Slovenjgradee. Kakor tehnično, tako posveča prosvetni odbor našega društva pod vodstvom br. Šentj irca vso pažnjo tudi prosvetni vzgoji našega članstva. Le taka društva morejo vsestransko uspevati, katerih članstvo se vzgaja tehnično in prosvetno; le na ta način bomo dvigniti kvaliteto članstva. Redno se vrše kratki nagovori pred posameznimi oddelki. poleg tega pa so bila naslednja predavanja: >0 goli i« (br. dr. Zeleznikar), »O zemljiški knjigi« in »O oporoki« (br. To-minec). >Sokol in spori« (br. Veljak), »Psihoanaliza« (br. Jenko). »Sokol« v družabnem življenju (s. Tretjakova), »O alkoholizmu« (br. dr. Pohar) in zaključno predavanje »Sonce, zrak, voda« (br. dr. Zeleznikar). — Dramski odsek pod vodstvom br. Mrovlieta je uprizoril 3 igre im sicer: v režiji s. Permetove .Krog s kredo«, »Spavaj moja deklica.. .« in v režiji br. Mrovljeta naroino igro ^Rožmarin«, ki so vse prav dobro uspele. Z največjim zanimanjem in veseljem pa pričakuje naša mladina lutkovnega gledališča, ki je pod vodstvom br. Mrovljeta v priprav} in bo otvoritev jeseni. Velike so tudi priprave za tombolo 18 fi-nija. Glavni dobitki bodo denarni zneski Telovadeče članstvo, naraščaj in deca pa se oridno pripravljajo na pokrajinski zlet, katerega se udeležimo v zelo Častnem številu. Nastopili bodo e prostimi vajami tudi starejši člani. Tako vsi odseki roko v roki izpolnjujejo vsestransko vzvišeno sokolsko vzgojo, ki je ravno v teh časih dvojne vrednosti. Zdravo1 —• Iz življenja in sveta Boj proti žuželkam Milijardna škoda, ki fe ne moremo preprečiti >2e pred 40 milijoni let so bile žuželke na visoki razvojni stopnji.« je dejal pred kratkim dr. Walter Horn, vodja entomo. loškega zavoda v Berlinu. »Ta čas gleda torej na razvojno vrsto najmanj 300 milijonov pokolenj :n to pomeni, da so imele za svojo izpopolnitev 12.500_krat več šans nego — človek. V teh neizmernih dobah jim ni mogla nobena katastrofa naše pre-mdčmce do živega. S čudovito prožnostjo so se mogle prilagoditi najbogatejšim kakor najborj skopim življenjskim razmeram.« Ta njih neverjetna trdoživost se da razlagati na več načinov. Pred vsem se niso hotele za življenjsici boj razvijati v veli. kanske oblike, ki so na zadnje usmrtile zavre, mamute itd. Dalje imajo namestu notranjega okostja dosti prožnejše >wna. nje okostje«, hitinov oklep, ki se da nmo. govrstneje razviti in prilagoditi zunanjim prilikam. Nato jim čudovito mnogostran-skj telesni priveski nadomestujejo vse orodje, ki si ga je moral človek izmisliti v stotisočletnem možganskem delu z muko; živiio kratko in se skoraj ne starajo; a glavno je njihova neverjetna plodovitost. Največji entomolog sedanjosti. Hovard. Je n. pr. izračunal, da iirna ena sama muha v eni sami sezoni 4 do 5 mesecev teoretično 720 milijonov potomcev, posamezna rastlinska uš, ki tehta sama komaj mili. gram, lahko spravi na svet teoretično v eni sezoni 16 milijard ste tov težko potomstvo. Vse človeštvo skupaj tehta okrog 3 milijarde stotov. žuželke pa so obdarjene Se z drugimi prednostmi. Pomislimo n. pr. na n*hovo razmeroma ogromno mitično moč, na decentralizacijo njihovega živčnega. krvnega in dihalnega sistema, kar jp.m omogoča prebiti celo večje poškodbe, pomislimo na njih skrivnostni stopokemič. ni ftut«, k1' jim omos-o^a spoznati kakšno snov že od daleč brez oči al^ voha. in končno njih neomejeni življenjski prostor, ži- vijo v najneugodnejših temperaturah povsod. v vodi. v zraku, na zemlji, v jamah brez svetk>be. v notranjosti rastlin in živali — celo v petroleju živi ličinka neke muhe! Howard na zaman dejail, da živimo v »dobi žuželk«. In tega smo krivi deloma ljudje sami, ker smo s svojimi prometnimi sredstvi okužili vse s škodljivimi žuželka, mi. Ni pretirana trditev, da se človek m žuželka borita za prvenstvo in eksistenco na zemljti! V Zedinjetnih državah cenijo n. pr. Škodo, ki jo povzročajo žuželke, letno na 2 milijardi dolarjev! A to samo v Zedi njenih državah! Na Francoskem cenijo škodo trtne uši v zadnjih 50 letih na priMčno 400 milijonov Din! A to še ni vse. Treba je pomisliti samo na kužne bolezni, ki jih zanašajo žuželke, na ogromno število ljudi, ki umrjejo vsako ieto po njihovi zaslugi. Boj proti žuželkam je torej nujna zahteva za človeka. In ta se mora izvršiti veli. kopotezno, ne glede na stroške. L. 1929., ko se je pojavila neka silno škodil ji va sadna muha v Ameriki, je n. pr. ameriški kongres v hipu privolil 4.5 milijona dolarjev ,da se takoj iztrebi. Florida, ki je bila najbolj prizadeta, jfe to vsoto še povečala. Bila je velika kemična vojna v pravem pomenu besede. V teku leta so muho iztrebili, a če bi se pojavila znova, bi mora. li začeti znova Siltoe so izgube, ki j5h lahko beleži človek v svojem boju proti žuželkam. Nešteta Človečka življenja, ogromne mnežme živtfenjsko važnega Waga in ogromni kapitab so na človeški strani žrtev tega boja in je povsem resno vpraša, nje, da-Ti se bo človek v tem eksistenčnem boju sploh obdržal. Zato je entomolog?ja, veda, ki proučuje žuželke, zelo važng veda. kajti ed^no ona nam lahko pove, kakšne so posebnosti žuželk in nam da pravo orožje v roke. Bezgavke vplivajo na rast in niso brez pomena za infekcijske bolezni Csl. statistik dr. Peller je na 25.000 otrokih med 14. in 16. letom preisk&l, kakšen vpliv imajo bezgavke na rast in nag. njen je k okužitvi s škrlatinko m davico. 3250 otrok- m, torej 13 odst., so bezgavke odstranili že v zgodnjih letih in dečki med njimi so bili za nekoliko centimetrov večji, nego znaša povprečna dolžina v njih starostni dobi Dečki z bolnimi ali povečani, mi bezgavkami pa so v rasti zaostali. Pri deklicah se ni kazala nobena razlika v rasti, pač pa so bila dekleta brez bezgavk kakor dečki nekaj težja. Od 5000 preiskanih deklic so 509_tim odstranili bezgavke že v nežni dobi in te so dozorele v normalnem času: pri 300 deklicah z bol- nimi bezgavkami je pa dozorelost nastopi, ia kakšno leto pozneje. Kakor je pokazala statistika, se nagibajo otroci z bolnimi bezgavkami tudi k in_ fekedjekim boleznim in sicer znaša odst o. tek takšnih otrek, ki dobe škriatinko ali davico, 25%, dočim je normala 18%. Vendar se zdi, da ni direktne zveze med boL no povečanimi bezgavkami in infekcijo, temveč da vpliva tn še neki močnejši, ne. znani činitelj. Po vsem tem je otrokom z bolnimi be®. gavkami odstraniti te organe, kar itak ni posebno težko ali celo nevarno. Priporoč. ljivo jih ie odstraniti tudi malim otrokom, ki iz neznanega razloga zaostajajo v rasti Prvi modeli so bili okorni in počasni Pravkar je minilo 50 let, odkar si je pihalni stroj kot praktična potrebščina utrl pot po Evropi. Kakor pri vseh velikih izumih, tudi temu ne roo.em.' dočiti pravega in prvega očeta. Gotovo je, da je bil eden med pr. vimi konstruktorji pisalnega stroja srn nekega mizarja v Parčinu, Peter Mitterho. fer, ki je za svoi lesen: model prejel od avstrijske vlade 200 geirTnarjev subvencije. Ni bilo pa dovolj sredstev, da bi svoj izum izboljšal in tako sc ga prehiteli drugi. Ko je Mitterhofer 1. 1803. umrl v revnih razmerah, jf bilo že rrmogo tisoč pisalnih strojev d-HJ°rh izumiteljev po Avstriji v obratu. Pred Mitterhoferie-m pa je bila že cela kopica ljudi, ki so hoteli oživiti idejo pišočega stroja Med temi je imenovati n pr. znamenitega fizika Toncaulta. ki je napravil načrt takšnega stroja za slepce, in izumitelja kolesa Dr?.:sa Neki Američan po imenu Burth je svoj pisalni stroj soravrl celo že v promet, a se mu rr. obnese!, ker ie pisa.l počasi in ne-ravro ko- -p V-o treba po vsakem udar. ou papir spraviti z roko naprej. Še pred njim se je postavil na dunajski svetovni razstavi 1873 neki pastor po imenu Malim Hansen s svojevrstnim pisalnim stro. jem v otoiiki poloble, v kateri je bi'o zadostno število vzvodov za črke, številke in ločila. Po pritisku na tipko je udarilo zna. menje na koncu vzvoda na pobarvan trak in napravilo odtis na papirju, ki se je potem avtomatično pomaknil naprej. Ta stroj je temeljil navzlic marsikakšnemu nedostatku torej na istih principih kfkor moderni stroji in je pisal precej hitro. to. da Hansen ni bil pravi mož, da bi svoj izum spravil med ljudi. Tudi Američan Sholes, tiskar, ni bil mož, da bi prodrl v svet. s svojim tioom pisal, nega stroja. Tem bolje se je to posrečilo drugemu ameriškemu izumitelju. Remirg-tonu, ki se je v ostalem proslavil tudi z izumitvijo puške za nabijanje zadaj. Nje. gov stroj se je razširil iz Amerike na.iprvo na Angleško in potem po vseh e-^ropskih deželah. Seveda so modemi pisahv stroji bistveno okretnejši, lažji in lepši nego njih prvi modeli »Poročnik Opazo" Smrt najstarejše ženske na svetu V Sant.iagu. glavnem mestu čileja, so te oni ob udeležbi vsega prebivalstva pokopali go. Karmelo Pastenes-Opazojevo, ki bi v nekoMko mesecih dosegla 133. leto in je veljala za najstarejšo žensko na svetu. Poleg tega pa si je v svoji domovini pri. dobila neminljivo s'avr> s svojimi — vojnimi doživljaji. Rodila se je 16. juiija 1800 v mestu Aranku. kjer prebivajo skoraj sami Indijanci in je bila kot otrok priča hudih borb med indijanskimi domačini in belimi kolo. nasti, ki eo prodrraK čedalje globlje v deželo. V vojni m»»d Čilejem in Penijem v 70. letih je padel nje sin. ki ga je oboževal nad vse. Ta udarec je starko pripra. vil do tega. da. j« v mc-SkS obleka uvrsti- la v čilensko armado. V bitki pri Huari je bila ranjena in v lazaretu so odkrili nje pravi spol ln starost. Navzlic temu je po doigean moledo. vanju dosegla, da so jo obdržali v armadi. Bila je v tistem oddelku, ki je po zmagovitem pohodu prvi zasedel peruisko prestolnico l/imo. Tudi pozneje se je pod ime. nom »poročnik Opazo* udeležila vseh vojnih zmešnjav. Tako se je borila v bitki pri mestu La Nora, v meščanski vojni 1. 1891. in še celo 1 .1907. v Iquiqueju. V svojem življenju ni bila nikoli bolna, v zadnjih letih je še veliko potovala in je obiskala tu. dii Evropo. Smrti ji ni prinesla starostna oslabelost, temveč samo znvraten rraipad hripe. €l S Isi smrtna kazen Češkoslovaško justično ministrstvo je Izdelalo zakonski načrt, ki spreminja neke dosedanje določbe o dosmrtni ječi in smrtni kazni ter namerava irvesti enotno postopanje glede smrtne kazni tudi na podlagi neko.iko spremenjenega bivšega ogrskega prava, ki še vedno velja na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji Ižkazalo se je. da se je tukajšnja praksa bolje izkazala nego praksa v drugih delih republike. Razlika je bila pred vsem v tem, da dopušča bivše ogrsko pravo spre. membo smrtne kazni v ječo. bivše avstrijsko pa ne. Razlike so se kazale tudi v raz-jodbah. V zadnjih 9 letih je predsednik 6S1. re- putotike pomi5ost.il n. pr. 230 oseb. ki so bile obsojene na smrt. a samo v 5 primerih so bile te osebe obsojene na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Novi načrt določa, da se smrtna kazen v primerih, če bi bila veliko prestroga, lahko spremeni v doživ. Ijer^ko oz. 15 do 30Jetno ječo. V porotnem. postopanju odločajo porotniki, da-li »e> dani pogoji za spremembo smrtne kazni. V bodoče bo mogoč priziv »oper smrt. no kazen kakor zoper njeno spremembo. Dokler najvišje sodišče ne odloči glede pri-ziva, se smrtna kazen ne sme izvršiti, kar pa ne velja za razsodbe prekega soda. Nove določbe bodo v glavnem veljale tudi za vojaška sodišča. Zdravje in bolezen L. 1778. je pisal stari zdravnik dr. Stol-pertus: »Kako bi bilo želeti, da bi lekarnarji pomedli svoje praške iz svojih delavnic in da bi namesto teh skrivnosti postavili vanje bele, pletene košarice s svežim sadjem in spremenili tako pol lekarne v prodajalnico sadja!« * Pri delavcih v klobučarnafa so v zadnjih letih opazovali češče pojavljanj«; izpušča, jev po rokah, odkar so v obratih uvedli boraksovo aikalično razstopino šelako za otrd i t ev klobučevine. Novorojenček sestoji najmanj dve tretjini iz vode. Pri odraslih osebah znaša deiež vode v sestavi telesa okrog 60%, mehki deli sami vsebujejo celo najmanj 75% vode. * Za dolge napore, n. pr. v raznih športnih panogah .igra hrana veliko vlogo. Po vseh izkušnjah imajo tu prednost ljudje, ki se hranijo z neko neobhodno potrebno najmanjšo količino hrane in se zadovoljijo s polovico do dveh tretjin običajne količine beljakovin (pred vsem iz jajc. mlc-ka, sira, žita, sočivja) ter z rastlinskimi ogljikova, mi hidrati Norveška kraljica v Londonu Kraljica Mand je obiskala, zvesta svoji tradiciji, tudt letos spomladi angleško prestolnico Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo, kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Nezakonska deca v Turčiji Odprava mnogoženstva je prinesla nov problem Odkar je Turčija uvedla švicarski meščanski zakonik, so se pojavili v njej nezakonski otroci. Ironija usode je hotela, da je imel najbolj energičen poskus za okrepitev družine, kar so jih kdaj napra. vili v Orientu, ta nepričakovani rezultat. Ko so 1. 1926. z omenjenim zakonikom odpravili poligamijo, so pozdravili to reformo kot epohalno in so prerokovali, da bo pol.iga.mija čez noč izginila. Pa ni bilo tako. Mnogoženstvo je bilo v Turčiji že nekaj časa prej pojav, ks je zaradi neugodnih gospodarskih razmer vsaj po mestih že izginjal, če je biJo težko prehranjevati že eno samo ženo. koliko težje je bilo vzdrževati dve ženi ali celo več! Harem štirh žen in nekoliko suženj je bil že cb koncu prejšnjega stoletja velika redkost, že med svetovno vojno je poseben odbor za izdelave novega družinskega prava predlagal, da bi se prvi ženi dala pravica uspovora zoper drugo in vse nadaljnje že. ne. N« deželi je b^o sicer drugače. Tam so We žene in otroci ter so še danes koristna delovna moč. Mnogoženstvo se je tu uganjalo manj zaradi zabave kakor zaradi izročenih gesoodarskih šeg in navad. Zato se rova reforma na deželi ni uveljavljala v takšnem temirm kakor po mestih. Tu vidimo še polno ostankov stare poligamije, červav v kakšni obliki, da oblasti ne more. jo poseči vmes. Otroci iz takšnih zakonov veljajo tedaj za nezakonske. Temu so krivi deloma mo. hamedanski duhovni, ki so opravljali poroke v stari, sedaj neve'javni obliki. Novi zakonik priznava veljavnost samo civilni poroki, cerkveno poroko, ki more slediti civilm, pa smatra samo za versko ceremonijo. V mnogih primerih pa so ljudje ravnali drugače, nego velevajo paragrafi in mnogo je staršev, ki so se cerkveno po. rodili pred 1. 1926., torei povsem veljavno, pa so se pozneje pozabili javiti civilnim oblastvom. Iz takšnih zakonov izvirajo pred vsem otroci, ki jih morajo paragrafi smatrati za nezakonske dasi dejansko niso nezakonski. Nova Turčija ie sicer zelo netolerantna napram vsakemu prestopku svojih načel, toda v tem primeru so bile cblasti v korist mlademu pokelenju prisiljene, da malo popuste. Ne gre vendar, da bi bili star. ši krivi, otroci pa kaznovani. Zato se je v1 a da odločba, da z zakonsko novelo uredi to vprašanje. Starši, ki so samo cerkveno poročeni, bodo imeli pravico, da se vpišejo pri oblastvih in priznajo tako svoje otroke za zakonske. V primeru, da bi bil mož poročen že z drugo ženo, bo imela ta kot prva žena pravico, da v roku treh mesecev vloži ugovor zoner novi zakon, če zamud: ta rok iz kakršnegakoli raz!o. ga. bo nov? zakon povsem veljaven, prv» žena sama pa bo veljak za ločeno. Z golimi rokami nad strsipeajsče V Port_Elizabethu ob južnem koncu Afrike je čuden park. Po njegovi bujnosti, urejenosti in krasoti bi smatral, da si ga je izbral kakšen kralj diamantov za okolico svojemu skritemu gradu. Toda nad vrati stoji napis: »Snake Park« — Kačji park. V resnici je ta bujni kos zemlje zavetišče in gojišče najbolj strupenih in ne. varnih afriških kač, ki jih zbira čudaški ljubitelj, ravnatelj Fitzsimons tako, kakor se v Evropi zbirajo starine, pepe in palice. Na širokem ovalu, ki ga loči jarek od obiskovalca, ležijo metrsko dolgi plazilci drug poleg drugega, plavajo, se zvijajo in gomazijo. človek, ki nima posebno utrjenih živcev, naj ne hodi sem prodajat zijal, želodec ne bi mu prenesel. A niti najkrep-kejšega nv/ža bi menda ne pripravil do te. ga, da bi se podal v to jamo .strupa in smrti. In vendar se je primerila ta stvar pred nedavmm — samo da junaki niso bili kakšni krepki možje, temveč otroci ... Nekega popoldneva so stopili k ravnatelju Fitzsimonsu trije dečki. Vsak je imel nekaj zavitega v časniški papir. Vprašali so ga, daJi kupuje kače. Ko je pritrdil, so razvili svoje papirje — in iz teh so zasika. le tri »nrairibe«. najstrašnejše in najbolj strupene kače črne celine. Fitzsimons je že vse svoje življenje navajen na kače, a vendar je stopil korak nazaj in šele ko si je nataknil debele usnjene rokavice, je zgrabil strupenjače in jih vrgel z enim mahom med ostale strupenjače. Drugi dan so prišli isti trije dečki in pri. nesli pet mamb. tretji dan 4, nekega dne celo 7. Ravnatelj je bil navdušen nad pridnostjo in pogumom teh mladcev, plačeval j.ih je bogato, dal jih je fotografirati in jo fotografijo s primernim tekstom poslal v liste. Dežela se je divila hrabrosti svojega naraščaja. Dokler ni Fitzsimonsov črni služabnik neke noči odkril nekaj nepričsu kovanega. V parku je bil zaslišal neke stopinje. Priplazil se je bližje in je prispel baš v trenutku, ko so tri postave s časopisnim papirjem v roki preskočile jarek :n začele loviti na ovalu z golimi rokami mambe — da bi jih drugi dan prodali Fitzsdnionsu kot plen iz pragozda... To odkritje ie zbudilo silovito senzacijo po deželi, ljudje in časniki so nekaj dni govorili samo o trojici premetenih tatičev. Toda teža nj^h greha ni ob?t2Ja pred začudenjem nad njih pogumom, ki se je drznil v temni noči s samim časopisnim papirjem v roki loviti strupene mambe ... Arteriosklerotlki Za srečo birmancem naj botri ali pa starši kupujejo lepe in izvrstno izdelane obleke za dečke pri najcenejši tvrdki z izgotovljenimi in po meri izdelanimi oblekami pri Drago Schwab, Ljubljana. Znani učenjak prof. Minkovskv pravi, da sc mora življenje ljudi s poa.pn!i'en*mi žilami v toliko spremenili, da se odpoč jejo organ', ki so prej veliko dela1;]', in zaposlijo fsti, ki so prej b<>ltj počivali. Privada ra novi način življenja pa se mora izvršiti polfl^oma. Športno udejstvo-vanfle je v siplošnem opustiti rflizen kvečjemu plavanje p jahanje pri ljudeh, ki so bili prej te?a vajen:, m previdno planima-renje ter telovadba pri onih, ki jim skleroza še ni preveč spremenila srca in žilja. Če je srce že moTno pr^det". tedaj je treba začeti naijprvo z daljšo ali kraffšo dobo absolutnega mirovanja. Ko ?e srce poprav, pričnemo s preprostimi mlačnimi, pozneje hladnejšimi kopel m i, s enočetka šibkejšimi, potem močnejšimi ogljikovimi, solnim?, kiskovimi in drugimi podobnimi kopeVni, k? jih je pa kakor prejšmje opustiti. če je src e že pn-eveč oslabelo in se javlja vodenica. Tudi duševno d-Ho w mora uravnati in skrbeti je za m-mo spre- Srednji vek v hitlerjevski Nemčiji membo v zaposlitvi, večje presledke mi-rovaanja. zadostno spanje, redno iztrebi jati« e pred spamjem, ne preoblo večerjo itd. Hrana mora biti v splošnem zmerna, mešana, ne preveč- mesma, lahiko prebavitjiiva, ne preveč začinjena. Alkohol, kava, čaj', tobak so v prsv zmernih količnah priporočljivi, prepovedati pa jih je v primerih, da )"h je pacient prej nezmerno užival a!a da je nagnjen h kapi. Uporaba potrebnih meduLamentov je s-tvar zdravniške odločitve. 0 časništvu fitisrje eovra«Sni časnik! lahko napravijo reč zla nego lOO.OCO vojakov, (Napoleon.) MJsSfen. da b? e časnSrf eno samo pero lahko preobraaSte svet, dočim bi en sam meč tega ntkoH ni zmogel. (Isti.) • če bi tiska popust*! urade, ne bi ofcran-5 tri mesece svoje moči. (Ist5.) * Časniki, ki hočejo biti zanimiv*, ne smejo Imeti ovir. (Friderik VeMld.) • Dobro na^jtean časnik je brez dvorna na jpreprostejši orgajo, 8 katerim more javna uprava dvigniti I^kMco izobrazi*), uničiti zakoreninjene predsodke, popraviti napačna mnenja in vplivati neopazno, brez videza neke smotrenosti, na ljudskega dub.l in ga napraviti sprejemljivega za svoi' vzvišene smotre. CMetternich.) ANEKDOTA Gospa Bta^ajeva je b!3a botea. Ko Je ozdravela, je zdravnik poslal račun: >12 obiskov pri ge. Bizgnjevi Ddn 1200, zdra. vila Dir. 100. skupaj Din 1300.« Nato mu pošlje g. Bizgaj 100 Din z naslednjim pismom: >Spcštovani g. doktor! Priloženo 100 Din za zdravja: kaT se tiče obiskov, jih bo moja žena vrnila. S spoštovanjem B:zgaj.<________ Vsak dan ena V sredo opolnoči so pred berlinsko univerzo sežgali nad 20.000 nemškemu »duhu« nasprotnih knjig, ki so jih iz političnih ozirov odstranili iz knjigarn in knjižnic. Zgoraj: Dijaki mečejo knjige na grmado. Spodaj: Pohod mimo ognja Pred modistkinim salonom »JUTRO« St. HI 15 Nedelja, 14. V. 1933 Kmetijski vestnik Ledeni možje neprijatelji vinogradnika Pred Pankracijem, Servacijem in Bonifacijem, pa tudi pred Zofko imajo kmetje, zlasti vinogradniki že od nekdaj velik *e-špekt, odno--.no strah, kajti že marsikateri-krat so ponekod uničili ali vsaj znatno skrčili letino s tem, da je nastopila pomladna pozeba, ki se pripisuje tem trem svetnikom ali pa dolgotrajnemu mrzlemu deževju, ki gre na rovaš nesrečne Zofke. Če bo dohitela vinogradnika letos ta ne-sireča, seveda ne moremo v naprej prerokovati. Upajmo vsaj, da ne, toda vsakdanje deževno, mrzlo vreme kaže, da mommo biti pripravljeni. Bližnji hribi so se ta teden spet oblekli v sveži sneg, temperatura je padla in meteorologi napovedujejo še nadaljnje padanje. Edino kolikor toliko zanesljivo m ceneno sredstvo proti majski trtni pozebi imamo v pravočasnem kajenju po vinogradih, s sežiganjem tvarin, ki povzročajo težak go-st dim. To so razni trtni in drugi suhi odpadki, razna stelja, šota, suh gnoj, žaganje, katran in podobno. Vlažne reci niso prikladne, ker slabo gorijo in se njihov dim preveč vlega in ne suši. Pri zvečerni eli ponočni temperaturi + 3 stop. C ze posta ja nevarnost. Čim opazimo zgodaj zjutraj jasno ;n mrzlo vreme do ničle, moramo te tvarin e razprostrte na podnožju in okoli vinograda rapaliti ter skrbeti, da se čim več gos-c;gi dima širi po vinogradu Zato spravimo te tvarine v kupčke in zažgemo najprej na podnožju, potem na straneh, in sicer na. strani odkoder vleče veter, da ta razširi dim po vsem vinogradu. Glavno ie, da le vinograd pokrit z dimom pred vzhajajočim soncem, ker prava pozeba nastopi šele zaradi naglega izhlapevanja ozeblih nežn h delov. Velik ogenj ni zato prikladen. Ako je zjutraj oblačno, megleno ali močno vetrovno, se pozebe ni toliko bati. Proti ty mu so tudi'bolj odporne z galično zmesjo že poškropljene trte. Pri preteči nevarnosti je zažgati posamezne kupčke zgodaj, tako da je do sončnega vzhoda ves vinograd, odnosno vsa vinska gorica v nekaki megli. To delo mora biti seveda organizirano, to je da se ne zakuri samo pri enem vinogradu, marveč splošno po vsej vinski gorici, kajti dim zanaša že lahen vetrček zdaj sem zdaj tja. Ako posamezniki ločeno obavljajo to delo. lahko zanese veter ves dim v nat-kritdčnejšem času na vinograd soseda, ki se za to ni prav nič brigal. Spodnji deli vinograda so pozebi bolj podvrženi kakor višji deli, zlasti če so bli-ru vod ali obsežnih travnikov. Nizko vzgojene trte laže pozebe j o kakor visoko vzgojene. N'e samo za te dni, marveč za ves ta mesec se nam radi obetajo deževni in mrzli, celo sneženi dnevi. Morda jih ne bo, toda budnost in previdnost sta na mestu. Nezanesljiva je pomlad, a tudi poletje. Saj še vremenostlovci, ki razpolagajo z natančnimi opazovalnimi instrumenti in ki napovedujejo vreme za samo 24 ur naprej, se često urežejo, kaj šele prislo-vice, ki napovedujejo vreme za mesece naprej. Pozeba nastopi lahko še ob koncu maja. V primeru trtne majske pozebe, to je če mraz osmodi v«e nežne poganke,_ pustimo nekaj dni vse skupaj pri miru, da ugotovimo pravo škodo, ker počasi se nekateri poganki še opomorejo. Zlasti pa od-ženejo naglo in močno morda nepokvarjena priočesca (stranski popki) in poganki na starem lesu. Po tej ugotovitvi pa moramo odstraniti brez odloga vse pozeble dele, da se ostali bolje razvijejo, sicer se vsa trta nekako zgrm:či. Če so pozebli samo nežnii vršički, skrajšamo te poganke, ako so potrebni za na-daljni razvoj, do zdravega dela. Če so pa popolnoma pozebli, jih v celoti odrežemo ter pustimo le enega ali dva nepokvarjena nova peganka na starem lesu. Škropljenje ostalih, odnosno novih pogankov je neobhodno potrebno, da jih še peronospora ne pokvari. Fr. Gč. Vinske kvasnice in vrenje 'Letos nahajamo spet mnogo vin, ki niso po trgatvi dodobra povrela. so ostala bolj ali manj sladka in povzročajo marsikateremu vinarju velike skrbi, ker se v toplejšem letnem času kaj lahko pokvarijo in postanejo včasi sploh neužitna Kakorkoli pokvarjeno vino Pa po vinskem zakonu ni več za prodajo kot pijača. (Paragraf 6. zakona in čl. 21,—22. pravilnika.) V knjigi pisca »Vinski zakon in kletarski vedež« čitamo o tem med drugim na strani 150.: »Kipenje moramo pospeševati, ne pa zadrževati. Z vinom, ki je ostalo sladko, a bi bilo ob pravilnem kipenju pravočasno dodobra povrelo, doživljamo samo razočaranja, osobito spomladi in poleti, k0 se v njem spet zbudi mlado, nemirno življenje Tako vino je v kletarskem smislu bolnik in dokaz slabega kletarstva.« Naknadno kipe.nje mladega vina, ki je ostalo do pomladi ali celo do poletja sladko, je treba voditi s še večjo opreznostjo nega kipenje o pravem času, po trgatvi. Zato je dobro, da se v bistvu stvari malce poučimo. Povretje mošta obavijo kvasne glivice (kvasnice, drože), ki jih je v prirodi vse polno in prav različnih vrst ali pasem in zvrsti, dobrih in slabih. To so majcena, silno drobcena enostanična živa bitja, da jih moramo videti samo pod drobnogledom ali mikroskopom; zato jih prištevamo k mikroorganizmom, ko n. pr. razne povzročitelje vinskih bolezni. Prirodne kvasnice pridejo v glavnem po grozdju v mošt, ki ga ob ugodnih pogojih dodobra povrejo (alkoholno vrenje). Ugodni pogoji za to so predvsem: zdrave krep-ke kvasnice, prava vrelna toplina in ne previsoka zgoščenost (koncentracija) glede na sladkor v moštu; hrane za kvasnice pa je v splošnem vselej dovolj v pristnem grozdnem moštu. Največje preglavice nam povroča včasi, zlasti ob pozni in mrzli trgatvi, prenizka toplina (temperatura), ne toliko v dobrih kot slabih kleteh. Pomagati si moramo z umetnim segrevanjem ali kurjenjem in skrbeti za stalno enakomerno toplino v vrel-nici kar mogoče ločeni od morebitne zaloge starine, ki ji to brbljanje razposajene novine nič kaj ne prija, do končanega ki-penja Vinskih kvasnic ne umore izlahka nizke, pač pa vi8je toplin«. Pri okoli O stopinj se kvasnice jako počasi množe, pri 28 stopinj Celzija najbolj, pri 38 stopinj Celzija vobče že ne več. temperatura od 55 do 65 stopinj Celzija pa jih umori; na poslednjem izsledku temeljita sterilizacija in pasterizacija Ugodna vrelna toplina je med 12 in 15 sto. pinjo Celzija. Kdor bi hotel premrzel mošt segreti s prilivanjem posebej segretega mošta, pam-ti, da smemo odmerek mošta segreti kvečjemu na 60 stopinj C, da ne dobi okusa po kuhi, in sicer v emajlirani posodi, ki jo postavimo v krop, ne pa neposredno k ognju, da se ne prismodi. Velika kletarska podjetja imajo sodobno urejene vrelnice s posebnimi kurilnicami ali z osrednjo kurjavo, za neposrednje se-gretje premrzlih moštov pa uporabljajo pasterizatorje in segrevalnice na elektriko. Zavoljo naknadnega vrenja novine pomladi in poleti pa ni treba v pravi kleti nikakršne kurjave, ki jo lahko nadomestimo s preudarnim zračenjem ob toplih urah in zapiranjem kleti ob hladnih urah. Napredni kletar stalno opazuje izpremem-be topline zunaj v kleti in pijači z dobrim toplomerom in nje razlike primerno upošteva. Previsoka, vrelna toplina nastane kaj lahko ob burnem vrenju v velikih sodih in je često bolj kvarna kot prenizka. V takem primeru je treba pretfivje vrenje zadrževati s shlajenjem, v skrajni sili pa s pretokom v manjšo posodo in morebiti celo z lahnim žveplanjem Zračenje mošta vrenje lahko poživi in ugodno pospeši, pretirano žveplanje pa ga vsekdar ovira ali celo onemogoči. Mošt od zdravega grozdja ima navadno dovolj jakih kipelnih kvasnic, z žveplanjem razsluzeni mošt, osobito od gnilega grozdja, pa večinoma ne. Tu si pomagamo s ki-pečim moštom od zdravega grozdja, torej z naravnim kvasnim moštom ali grozdnim kvascem, ki si ga pripravimo 4—6 dni pred trgatvijo. Vrenje, ki ga nekako vodijo prirodne kvasnice, poteka samo od sebe in ga kletarji zategadelj imenujejo spontano vrenje. Veliko znanstveno pridobitev pa imamo v čistih vinskih kvasnicah: po mnogih pre. izkušnjah izberejo stanico matico najboljše pasme, jo razmnožijo in čisto zase vzgojeno nudijo veliki praksi. Danes imamo čiste vinske kvasnice, ki povrejo mošte do kraja ob manj ugodni temperaturi, ob višji sladkorni koncentraciji in tudi tedaj, če so bili mošti morda premočno žveplani; kvasnice poslednjega svojstva imajo svoje ime Po znanstvenem imenu za žveplo (sulfur) in jih imenujejo sulfitne kvasnice, ki so posebno priporočljive za razsluzene ali sploh preveč žveplane mošte. Izbira ali selekcija s preizkušnjami in vzreja ali razmnožitev ter razpošiljanje čistih vinskih kvasnic ni enostavna stvar S tem se bavijo strokovnjaki specialisti tako rekoč vse življenje v velikih znanstvenih oddelkih pri posebnih poskusnih postajah, n. pr. v Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji, zelo uspešno že dolga desetletja, pri nas pa smo s tem razmeroma še bolj v prvih resnejših začetkih; s svojimi izsledki so kletarstvo znatno izboljšali iD ozdravili. Z uvoženimi, torej tujimi kvasnicami si že tudi lahko pTecej pomagamo, toda neprimerno boljše bi bile domače čiste vinske kvasnice, tedaj kvasnice domače reje. kvasnice iz naših goric. V novejšem času se v Jugoslaviji s tem vprašanjem uspešno ua- vi edino »Kraljevska enološka stanica« v Zagrebu, Kačičeva ulica 9, in bi bilo želeti, da bi se mogli naši vinarji s tem bolj okoristiti. Na vsak način pa nas t>u čakajo še velike naloge, ki zahtevajo skorajšnje velikopotezne in temeljite rešitve. •Imenovani zagrebški zavod kultivira in oddaja zaenkrat dvoje tujih, uvoženih kvasnic, »Joha.nnisbergf iz Geisenheima v Rheingauu (Nemčija) in »Gumpoldskir-chen« iz Klosterneuburga v Avstriji, in pa dvoje domačih, dalmatinske in vojvodinske kvasnice. Originalnih kultur kvasnic iz goric v dravski banovini, žal. še nima. še bolj ko za vrenje moštov ob trgatvi je važna uporaba čistih vinskih kvasnic za pospešitev naknadnega prevretja novine, ki je iz kakršnegakoli vzroka ostala sladka. V to svrho pa je potrebna predhodna kemijska in bakteriološka analiza dotič-nega vina v zavodu, ki dobavlja kvasnice Načina rabe kvasnic ni treba tu opisati, ker dobi naročnik od zavoda točno navodilo zato: pač pa je treba nujno priporočati, da naj vinarji naročajo čiste vinske kvasnice po svoji strokovni organizaciji, ki jamči za njih izvor in dobroto; kajti v prometu je tudi takih kvasnic, ki niso za nič Kvasnice je treba na roki imeti že nekoliko dni pred trgatvijo. Iz Čistih vinskih kvasnic napravtjamo po navodilu umetni ali čisti kvasni mošt. matični kvaseč, ki je po sestavi in biološkem učinku različen od naravnega kvas-nega mošta ali grozdnega kvasca. Uporabljaj kipelno veho! Po končanem vrenju osnaži sod okoli pilke in ga pridno aaj>o!njuj z najmanj enakodobrim vinom; ko vino povsem povre, sod narahlo zaveši, čvrsto pa, ko se vino docela pomiri. Andrej žmavc. Vrednost pese za krmo Živinska pesa je za krmo važna rastliina. Za zimsko krmljenje je gotovo v prvi vrsti nai/pripravneša sveža in redilna krma. in to ne samo za molzno goved, temveč budi za svinje in sploh za pitanje domačih živali. Še kokošim izredno prija v tem času, ko ni druge osvežujoče krme. V poletnem času obirajo pri nas v mnogih krajih gospodinje njihovo liistje in ga pokladajo svinjam. Jasno je, da s takim početjem zelo ovirajo razvoi pesi, ki se prav v jesen jem času najbolj razvija in debeli Pesa use.pva najbolj v dobri ilovnati zemlji, kjer ie dovolri toplote kakor tudi vlage. Mokrota, suša, težka in glinasta zemlja izključujejo uspešno pridelovanje. V naprednejših živinorejskih krajih, na primer rta Danskem, so že pred vojno jgo-tovili. da je stari funt suhih snovi pese pri krmljenju svinj in krav molznic enak v kakovostnem pog'edu funtu običajnega žitnega zdroba (ječmena ali rži). Iz tega sledi, da mora vsak napreden kmetovalec stre-miti za tem, da bo pridelal čim več pe«e za krmo. osobito za zimsko krrrclienje *c ved. svinj in perutnine, v skrajnih orime'ih tudi komi. Presna pesa izredno ugodno vp!>i. va na razvoj in zdravje živali. Velika prednost pese !e ta pripomniti, da je hlevski gnoj m kalijevo sol vsaj nekaj tednov pred saditvijo raztrosit' in pditko podorati. Ako pa presajamo rastliine, tedaj moramo 40-odstotno kalijevo so! tudi istočasno raztopljeno polivati. Pesa je hvaležna tudi za 6uperfosfat in zlasti za apno. Vprašanje, ali je bolije peso sejati ali sadita, je odvisno v prvi vrsti od kakovosti zemlje. Kjerkoli se razvija plevel v •večji meri in ga ni mogoče pravočasno in temeljito odipraviti in zemljo sipraviti v ugodno stanje, je gotovo sejanje bolS na mestu. Tedaj pa moramo uporabljati le najbolj razvite Sadike, ker s slabotnimi ne bomo dosegli nikdar uspehov. Pravilno ravna kmetovalec, da obilno gnoji pesi s hlevskim gnojem, ki ga izpopolnjuje z dodatkom umetnih gnojil. S pravočasnim gnojenjem s VI-odstotno kalijevo solijo in z apnenim dušikom, ki vsebuje poleg 15 do 16 odstotkov dfušika tudi 55 do 60 odstotkov apna, moremo pr: upoštevanju prej navedenih pogojev doseči krnske pridelke v takšni množin:', n kakovosti kakor z malokatero drugo krmsko rastlino. Pridelki 500 do 800 meterskih stotov na 1 ha (10 mernikov posetve), niso pri nas redki. Fr. K. Oponainsfce tožbe Kaj je treba vedeti o teh tožbah, ki se Jih naši mali upniki prav pogosto poslužujejo Upniki, ki so prisiljeni, da se pri izter-javanju dolgov olračajo na sodniško pomoč, prav dobro poznajo takozvano opominjevalno ali opominsko postopanje. To je neka posebna vrsta sodnega poslovanja, ki je — za naše razmere vsaj — izredno praktično in se ga ljudstvo zlasti pri iz-terjavanju manjših dolgov zelo uspešno poslužuje. Tozadevna določila vsebuje zakon z dne 27. aprila 1873., drž. zak. št. 67. Zanimivo je, da je moderna avstrijska civilno pravdna zakonodaja leta 1895. pustila opominjevalno postopanje nedotaknjeno in da tudi uvodni zakon k jugoslo-venskemu civilno pravdnemu postopniku določa, da ostane pri slovenskih in dalmatinskih sodiščih še nadalje v veljavi navedeno opominjevalno postopanje. V naslednjem govorimo dosledno o opominskih »tožbah^, ker takozvanih opominskih »prošenj« pri nas skoro ni več. Ker imamo od 1. aprila t. L po novem cpp nekatere novosti glede pristojnosti sodišč in glede -drugih pravdnih predpisov ter si stranke često niso na jasnem, kaj je vse spremenjeno v opominskem postopanju — naj služijo v pojasnilo prizadetim naslednje vrstice. Ob tej priliki navajamo podrobneje vpeštev prihajajoče predpise, kj so glede opominskega postopanja nepravnikom domala popolnoma neznani. Takoj je treba poudariti, da zakon o opominjevalnem postopanju iz leta 1873. ni prav nič spremenjen z novim cpp. Drugačne so edino takse za to postopanje, o katerih pa bo govora v drugem delu. Zak. o op. post. z dne 27. aprila 1873. dz. 67 je bil dosedaj kljub svoji 601etni veljavi samo trikrat deloma spremenjen, in sicer 1) s ces. naredbo z dne 1. junija 1914 (ta. kozvana razbremenilna novela), 2) z ju-gosl. zak. z dne 30. januarja 1922, Službene Novine 105/XV'II, Uradni list z dne 26. majnika 1922 št. 150/53 in z dne 14. junija 1922 št. 176/63, in 3) z uredbo z dne 15. aprila 1924, Službene Novine 106/XXIIJ, Uradni list z dne 17. majnika 1924, štev. 144/45. Z opominsko tožbo se sme terjati samo denar ali kakšne druge nadomestne stvari od osebnega dolžnika in le takrat, če ter. jani znesek ali vredno6t zahtevane stvari ne presega zneska 6.250 Din. Obresti in stranske pristojbine, ki Se tudi terjajo s tožbo, se v ta znesek 6.250 Din ne vštevajo. Z opominsko tožbo po tem takem tudi po 1. aprilu t L dalje ni mogoče lzto-ževati višjih zneskov kot 6.250 Din, dasi-ravno so po novem sreska (ne srezka, kakor pišejo večinoma odvetniške frajlice v tožbah) sodišča pristojna do višine 12.000 dinarjev, še nedospele terjatve in pa menične terjatve so izključene v opominjevalnem postopanju. Iz navedenega izhaja, da je moči vložiti opominsko tožbo samo pri sreskem sodišču — razume se samo v območju ljubljanske in splitske apelacije. Ostala pristojnost sreskih sodišč se ravna po predpisih glede pristojnosti za navadne tožbe. To se pravi, da lahko opominsko tožim tudi dolžnika, ki prebiva kjerkoli na Hrvatskem ali v Srbiji, če so le zato podani predpisani pogoji kakor za navadno tožbo. Osebe pa, ki so neznanega bivališča, ne morejo biti opominsko tožene. Stranke, ki kupujejo v trgovinah s papirjem obrazce opominskih tožb in jih same i>ft«Inujejo brez odvetnikov, napravijo to pogosto zelo površno ter jih mora sodišče naknadno vabiti k popravljanju, s čemer se znatno zakasni postopanje v škodo upnikov samih. Vsi prizadeti naj si zapomnijo: V tožbi je navesti poleg naslova n. pr. »sresko sodišče v Ljubljani« še tožil-čevo in toženčevo ime in priimek, poklic, prebivališče, znesek terjatve in njeno pravno podstavo in če je terjatev iz več postavk, znesek in pravno podstavo vsake posamezne postavke. če bi šlo kdaj v opo-minski tožbi za kakšno drugo nadomestno stvar in ne za denar, je treba tudi navesti, kolikšen znesek denarja bi bil tožilec vol ljan vzeti mesto stvari. čim sodišče izda na opominsko tožbo plačilni nalog (dosedaj smo rekli plačilno povelje), zoper izdajo tega plačilnega naloga ni pravnega leka. Pač pa je dopusten zoper zavrnitev rekurz v osmih dnoh. Toženec mora, če se želi ogniti izvršbi, v 14 dneh po prejemu plačilnega naloga poravnati terjatev z obrestmi in stroški vred v višini, ki jo je določil sodnik, ali pa mora plačilnemu nalogu v istem roku oporekati, če ima seveda ugovore zoper zahtevo. Izrecno je poudariti, da je tu ostal 14 dnevni rok v veljavi kljub temu. da pozna novi cpp dosledno le 15 dnevne roke. Plačilni nalog mora biti vročen po istih predpisih kakor tožba in če je več tožencev, vsakemu izmed njih. Če hoče toženec oporekati, zadostuje, da pri sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, ustno ali pismeno izjavi, da oporeka; zakaj pa mu oporeka, za enkrat ni treba povedati. Toženec sme tudi pri sreskem sodišču svojega bivališča izjaviti na zapisnik, ■la oporeka plačilnemu nalogu. Ta zapisnik se mora odposlati sodišču, ki je izdalo plačilni nalog. če je toženec pravočasno oporekal plačilnemu nalogu, izgubi slednji svojo moč. To velja tudi tedaj, kadar toženec oporeka samo enemu delu terjatve, ali če plačilnemu nalogu, ki je izdan zoper več tožencev zbog ene in iste terjatve, oporeka samo eden izmed tožencev. Kadar pa je bilo s plačilnim nalogom posebej naloženo plačilo več v posebnih denarnih zneskih napisanih terjatev ln če je bil oporek izrecno samo proti eni ali drugi izmed teh terjatev, tedaj ostane plačilni nalog veljaven za ostale terjatve in za naložene stroške. O pravočasnem oporeku obvesti sodišče upnika-tožilca in dolžnika-toženca. Prepozni oporek pa mora sodišče zavrniti in o tem ni treba obvestiti tožilca. Zoper sklep, 8 katerim se zavrača oporek, je dopusten rekurz v 8 dneh. Za postavitev v prejšnji stan zbog nepredvidene in neodložljive zamude roka za oporek je prositi v 14 dneh potem, ko je toženec zvedel za zamudo ter je zadržek minil. Ta prošnja Se sme podati pismeno ali ustno na zapisnik pri onem sodišču, ki je izdalo plačilni nalog ali pa ustno na zapisnik tudi pri sreskem sodišču toženčevega bivališča. V,e ta zapisnik se takoj odpošlje sodišču, ki je izdalo plačilni nalog, če se tožencu dovoli postavitev v prejšnji stan, tedaj velja to kot oporek in ni treba še posebej oporekati, če je toženec prosil za povrnitev v pTejšnji stan, se sme zoper njega toliko časa, dokler se mu prošnja ne odbije, vršiti Izvršba samo v zavarovanje. če pa ni toženec niti plačal niti pravočasno oporekal, dovoli sodišče na predlog tožilca izvršbo zoper toženca na podlagi izvršljivega plačilnega naloga. Kadar toženec pravilno oporeka zoper plačilni nalog, razpiše sodišče razpravo. Tu se pričenja običajno pravdno postopanje, kakršno je predpisano za navadne tožbe. Do tega trenutka je imel opominski spis označbo »M« (označba iz starega Mahnverfahren), od oporeka naprej se vodi spis po novem poslovniku pod značko »P«, kar pomeni parnica ali pravda. Kadar pa sodišče takoj pri pregledu opominske tožbe ugotovi, da ni podlage za izdajo plačilnega naloga, tedaj takoj s sklepom zavrne predlog na izdajo tega naloga in razpiše istočasno narok kakor pri navadnih tožbah. O kolkovanju opominskih tožb pa prihodnjič. Vremenski pregled Zopet se je vreme zasukalo, po vsej Evropi se je izvršila izjxrememba in sicer na prehodu od prejšnjega na ta teden. Pri nas se je uveljavila v času od nedelje na ponedeljek. Velika depresija, ki Je v prejšnjem tednu taborila na Atlantskem oceanu, nedaleč od evropske obale in nikakor ni mogla prodreti na kontinent, se je ob zaključku tedna nenadoma pričela premikati ter zmagovito prešla na celino. V ponedeljek nam je prinesla obilo dežja in prav tako vsem deželam tja do Norveške in škotske. Na kopnem pa se je razvilo več samostojnih depresijskih stredišč, ki So potovala počasi od zapada proti vzhodu, vsako prinašajoč oblačno vreme, dež in celo nevihte. Zato je bilo vreme ta teden v vsej Evropi močno spremenljivo in na splošno zelo deževno, pa tudi hladno. Hlad pa ni obvladoval vseh evropskih predelov enakomerno, marveč najbolj srednjo Evropo in najmanj Rusijo. Srednja in zapadna Evropa sta imeli ta teden tipično vreme ledenih mož; to pot so ti slavni vremenski svetniki popolnoma točno svoje godove uredili v skladu z vremenom. Prevladal je namreč severnozapad. ni zračni tok, kakor je normalno v zadnjem sektorju odhajajoče depresije, ki jo je vrh tega azorski maksimum odrival od jugo-zapada. Severnozapadni zračni tok prinaša v pomladni in poletni dobi hlad, pa obilo dežja, zlasti deželam #»a severni strani Alp. Natančno tako se je zgodilo letos, po gorah je padlo obilo novega snega in temperatura se je v petek zjutraj znižala pod ničlo do višine 1400 m navzdol. Ob zaključku tedna se je znova zjasnilo, ali vreme ostane oči-vidno še vedno precej nezanesljivo, dasi se uveljavlja povsod tendenca na izboljšanje. Zakaj depresijsko področje se odmika na vzhod in z njim potuje slabo vreme ter ohladitev; ob zaključku tedna je s svojim osrednjim delom že nad južno Rusijo. Tamkaj je bilo med tednom znatno boljše vreme in zlasti mnogo topleje. Poljska, srednja in južna Rusija so imele mnogo višjo temperaturo nego srednja in zapadna Evropa. Iste visoke temperature kot na slovanskem vzhodu so bile šele daleč tam na jugu, na španskj in na italijanski obali ter v našem dalmatinskem Primorju. V tem že uveljavljajo poletni vremenski činitelji; na vzhodu Se po kratki pomladi že kažejo značilnosti zelo vročega poletja, dočim je na zapadu, v bližini Atlantskega oceana, razmeroma hladno in se bo tudi za naprej toplota le počasi in zmerno stopnjevala. Danes pripravite, jutri oddajte! čujte, spet bodo v ponedeljek donele po ljubljanskih ulicah fanfare. Znanile bodo pomlad, ali njihov daljni odmev bo javljal tudi zimo, ki je sicer daleč, toda neizbežna... Saj veste, česa od vas prosi Rdeči križ. Samo tiste majhne skrbi, samo tiste male neprijetnosti, da pobrskate med svojim starim, odloženim, vam nič več potrebnim perilom, obleko in obutvijo. Nabiralna akcija, kakor jo bo po lanskem uspehu poslej vsako pomlad vršil Rdeči križ, je čudovita v svojem končnem uspehu: vi daste tisto, kar vam je že čisto odvisno, Rdeči križ pa potem tako obrača, da ustvari kar neverjetno dobro obleko. Lani se je skladišče RK na Ljubljanskem polju napolnilo do kraja. Darujte, da bo polno tudi letos. Pripravite danes, odberite, zvežite v culo. Jutri prisluhnite fanfaram — in oddolžili se boste preko Rdečega križa tistim, k' že sredi pomladi trepečejo pred zimo. Enake poškodbe pri dveh senzacionalnih umorih „TX , , Beograd, 13. maja. Včeraj, ko se je vršil pogreb trgovca Stankoviča, je policija tudi izvršila ogled na kraju umora ter je kolikor mogoče na» tančno rekonstruirala zločin. Pred hišo v Clemenceauirvi ulici se je zbrala velika množica sveta, čim je zagledala zločinca, uklenjenega in v varstvu močne policijske zaščite, je začela groziti in bi bila gotovo lmčala zločinca, ki pa je samo topo zrl predse. Ko so ga dovedli v sobo umora, ga je šef policije kratko vprašal: »Torej v tej sobi?« Markovič je prikimal. Cez čas je nadaljeval: »Evo. tu približno!« Nato je pojasnjeval, kako so se razgovarjali in kako je prvi zapustil sobo Milkovič ter poklical Markoviča za seboj. Ko mu je povedal, da ima Stankovič denar, sta se vrnila, nakar je bil zločin izvršen. »Krvi ni bilo mnogo,« pravi Markovič. »Udarci so padli na mehko ..« Morilec je ponovno pokazal, kakor je padel in obležal Stankovič. Policijski strokovnjaki so nato tevrSITI vse potrebno za mikrospektroskopsko ana, lizo, ki je posebno precizna. Med tem, ko je tehnična policija proučevala sledove, so detektivi v papirnatem košu našli sveženj starih beograjskih dnevnikov, v katerih je bil obširno popisan zagonetni umor milijonarke Drage Mitričevičke. Niso vprašali Markoviča če ni morda on izvršil tudi tega umora, to ostane prihranjeno za posne-je, ko bo zbranih dovolj dokazov. A že je dognano po ugotovitvah zdravnikov, ki so secirali truplo pokojne milijonarke in zdaj prisostvovali tudi raztelesenju trgovca Stankoviča. da so poškodbe na o&eh žrtvah povsem enake, z antropometrijskim instru. mentom niti ni bilo težko ugotoviti, da je celo sila udarcev bila povsem enaka, takisto pa tudi orožje, namreč mala sekira, s katero je ena kakor druga žrtev dobila pet udarcev. Danes je policija na Markovičevem stanovanju našla morilsko sekirico. Ko so jo pokazali Markoviču, je priznal: »Da, ta je!« Bila pa je skrbno oprana, Markovič je po umoru skrbne očistil z nje vse madeže. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČU DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 14.: >Karl in Ana«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 15.: »Izpreobrnitev FerdiSa Pi-štore. C. OPERA Začetek ob 20. Nedelja. 14.: »Samson in Dalfla«. Izve«, Znižane cene od BO Din navzdol. Ponedeljek, 15.: Zaprto. Frankov* drama »Kari in Ana« |e dosegla na premieri v sredo zelo velik uspeh. Prva repriza bo danes po znižanih dramskih cenah. V glavnih vlogah: gdčna Bol-tareva, ga. Šaričeva, g. Jan in g. Debevec, ki delo tudi režira. »Samson in Dalila« je ena najboljših opernih predstav letošnjega opernega repertoarja. Napisal jo je eden najboljših francoskih komponistov, Saint Saens. Ima krasne arije, velike zborovske nastope in krasno inMrumenlacijo. Obe naslovna vlogi pojeta ga. Thierryjeva in g. Marčec, ostale slavne vloge pa g. Betetto, g. Primožič in s. Marijan Rus. Opero dirigira kapelnik dr. Švara, režija je prof. Šestova. Opozarjamo, da veljajo za nedeljsko operno predstavo globoko znižane cene od 30 Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 14. ob 20.: »Mornar«. Znižane cene. Ponedeljek, 15.: zaprto. Torek, 16. ob 20.: »Človekoljubcic. A. Znižane cene. Zadnjič. ★ Nedelja v mariborskem gledališču. Večerna predstava bo poljska komedija »Mornar«, delo Jerzyja Szaniawskega, ki »pada med najboljše sodobne poljske komedio-arafe. »Mornarja« so samo na varšavskih gledališčih uprizorili nad 100-krat ter je tudi v Mariboru dosegel zelo lep uspeh. Veljajo znižane cene. poslednia uprizoritev Dehmelove kovite drame »Človekoljuba« bo v torek za red A. Veljajo znižane oene. Smrt v obrnjeni ko vem žrela Pariški listr pišejo, da je zavladala m Japonskem doklej neobičajna epidemiga samomorov. Na otoku Ošima stoji delujoči vulkan i.n samomorilci skačejo v ognjeniko-vo žre'0. Samo v enem dnevu so na ta način našteli šest samomorlcev Prošli teden se ie s skokom v vulkan usmrtilo trideset oseb. Ledena gora potopila potniško ladjo Kakor poroča Agence Radio iz London«, se je potniška ladiia družbe Canadian Pacific »Ducbess of Bedford«,- ki je 5. t. rt. zapustila Montreal 'n je bila namenjena v Belfast. potonili a Blizu Nove FuTicflaodlj« je trčila v ledno goro in se la. Po- drobnosti o katastrofi še manjkajo. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro aii za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi ogiasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znače.ja%se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—* pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. VI ZAMORETE DOMA ne da bi zanemarili svoj redni poklic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tebnike ali sebi zasigurati donosen položaj v industriji in tehničnih stroki ah z uienjem na Jugoslovenski sekciji Politehničnega instituta v P.irizn, ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaKi oseoi možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, materijeino stanje, da aobi potrebno znanje v elek-tro-strojni in arbitektonsko-stavbeni stroki in to: monterju, risarja, nadzornika, pomočnika uižtenjerja in inženjerja. Tečaji so pisani razumljivo m v ]ugoslovenskem jeziku. Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije ce vrši stalno. vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechnique, Pariš XV1„ 6fi. Bd. Exelmans. 94 Vsesa besed« 50 pa.-; za dajanje naslov« aH 7-a Sifr® pa 3 Din. (1) Frizerko w'«ifio, veščo tra-jme ©m-dulaclje im ostalih del — sorejm-e Martin Gjiurta v Kam.rniku. 14985-i Pletiljo izurjeno na le-vorGčmn motorni stroj, igc-e tovarna »Zlatno ja-n;««, Zagreb, Sermazeva ulic« 4. 13408-1 Prodajalko pamojtojmo f^rejmem takoj «!J 6 1. jiu-nijt-m v trgovin« mešanega blaaa. — Kavcije zmožne imajo prednost. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »Dobra »iu-ziba«. 15002 J Šivilje t*> mirjen-e spre-vme takoj tvrdka Beliha-r & Veie-pič, Ljubljana. Dunajska <*.. 35 b (Tyr?fva). Predeta-vjni m je osebno. 1 Prodajalko srpane stroke, s pose-bmAm man jem žetezmine. sprej-tt1 tt. v večjm trgovino na deželi. Ponudbe na og' ,^-p.i oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstne reference-*. __14094-1 Monterja »trojnega ključa vrečarja, ta montažo generator-:«! :n motorje na plin 130 H1?, se išče. Nudi se prilika ostati k«t strojnik te naprave. — Pn.TOi.dbe tva oddelek ».Tur rac pod šifro »So H dna JT»x-«. 14S54-1 Knfigovodjo i voč-etao prakso, neo#e-r>;'«n-"*ira. zmio&nega slovenske, srbohrvat-ske a nemške korespondence išče večje podjetje na Dolenjskem za takojšni nasto-p. 0sk-ha v h'ši. Na.tamčme ponudbe z navedbo referemc na ogl. odd. »Jurtra« pd »Kn:%o-v od>; a *. — fetotam spre.taie-i»w> nadarjenega p:s M ožje! Bratje! Junaki!< je vzkliknil gospod Buljež. >Spet je poginil eden naših hrabrih tovarišev v štorkljinem trebuhu. Treba je, da se neutegoma rešimo te pošasti!« _ »Res je! Ura! Tako je!« so zahru-mele žabe, plcskaje s sprednjimi šapami in cepeta je z zadnjimi po tleh. »A kako?!« je nato zaklical govornik... Din 100.— dnevno zas.uži zgovo-nnii poverjenih •t obiskovanjem privatn.il st-ra-nk za posojila! »Kreditna zadruga«. Ljubljana, pp. 307. ZL«m-k.i za odgovor! 14478-1 Mesarja starega 18—24 let, sprejme Sfiligo-j, gos-tilna ta mesarija, Sv. llj, Siov. goriee. 14909-1 Postrežnica stanujoča blizu Zmajskega mostu, se lš^e z-a dopoldanske ure. Sprejme se samo zelo snažna. poštena, vajena vseh hišnih del. Predstaviti od 11. do 12. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. J 5195-1 Nameščenie dobe ženske ali moSki z 20.000 dio ?5.000 Dim kapitala. — Plača v odstotkih, na ž*-1-j-o v«« v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek ».Tutra« pod »Nameščenje 338«. 15275-1 Frizerko kii vm dobro ondulirati, sprejim^m. Prednost ima orna, ki zma budi moško st.rffko-. Franc Bo-štar, Je-seniiioe. 151;18-1 Slaščičarski vajenec priden ln posten, ki ima veselje do filašči čarstva. se takoj spre.i me. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 15339-44 mmmm « *■ K- , i'-,., it- V-: Jr Vsaka beseda 50 par: za dajenje naslova ali za šifro p« 3 Din. (2) Gdč. šivilja ž-^i m.ps-to k otrokom. Na s'-ov po.ve ogatjii oddelek »Ju-t.rA«. 15076-2 Gospodična b-er ATaršev — z enoletno prakso v trgo-vi.ni. prosi zaposleni« kot prodajalka ali blaga-ta-iča-ka. Ponudb" na podružnico »Jutra« Mariboru pod »15. junij«. 15077-2 Izurjena šivilia v izdelovanju obVk. gre na dom po 10 Din dmev.no. — P" nud.be n-n nf-':'s. oddelek »Jutra« po-d šifro »S?40«. 15(X*5-2 Dekle »taro lfi let. b-rz star?er pridno in poštono, prest usmiljena srea, da bi vzeli za svojo ali pa o-trekem. C^nj. do-p'se na naslov: Ivanka Pungartmik Šolanj. 15023-2 Trgov, pomočnik mešane st-ro-ke. vnjaš-čS.ne še ne p"-os't. zmo^ou dedoma tudi nemškega jezika, žeti menjati svoje mes-to. Ore tudi na dežele ali v mes*o Oe-n-eme pomudbe na oglas, od del. »Jutra« pod značko »Zamesljiv 322«. 15114-2 Natakarica milada, z 2 lenima p-ak^e. išče službo natakarice Maniboru. Ceita ali Ljirb-Ijami i-n o-koli-ci s 1. j-tuli-jem. Nas.lo-v v Ogl. oddel. »Jutra«. 15137-2 Več šiviljskih pomočnic samostojnih — z večletno prakso, samo prvovrstne, za boljša dela sprejme ate-1 ie Baza.nella, Šelen.bnrgova n:li<-a 7. 15Š18-.1 Dekle ki Je vajeno v trgovini in ki bi opravljalo tudi dmea hišna dela, dobi takoj službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15340-1 Plačilni natakar ff-o-bi mesto v hotelu »Meram« v Mariboru. Za žel jen« so samo pi.smene ponudbe. 15378-1 Fotograf, pomočnik zunanji im notra.njo operater d.ohi takoj službo. — Ponudile s sliko im spričevali na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Agilem 22«. 1537-2 1 Šiviljsko pomočnico ali vajenko z dežele sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15353-1 Šiviljo spretno in natančno v izdelavi, ki ima že daljšo prakso tudi v krojenju damskih p'aščev ln oblek po meri, sprejmem takoj v stalno službo. Več se polzve Sv. Petra cesta 29 I. nadstr. 15362-1 Natakar, vaienca ■nrer-me hotel »Meran« v Mariboru. 15082-44 Gozdna vele- posestva-podtetia T-šč^m mesto revirnegia a.M pisarniškega GOZDARJA. Izprašan, večletira praksa, dob-o vpeljan za v&a te renska m pisarniška dela. ze'o dobra izpričeva.la i.n reference, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nem-šč.iin e v go voni im pis-a v-t 25 let star Nastop Uvkoj ali 1. ju.rai.ja. Gre-m t-udi na Hrvatsko. V-e ostalo po dogovoru. Dopise pros'm na ogl. odd. »Jutra« pod »Visoki gozd«. 15136-2 Trgov, pomočnica iRče m-e^to v trgonimi čevljev, eiveni.. gre tudi v tr-ro-vino z meš. b agom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15134-2 Dekle 7 1 im pol letno prakso v šipeoerijski trgovim.i ž«*!i nadaljevati učno dobo. Hrana im stanovanje v hiši. Naslov v ogl. odded. »Juitra«. 15067-2 Brezplačno iTvršiim vsa elektrotehnična dela tistemu podjetju., ki me sprejme za slugo, t-n-kasanta ali skladiščnika. — S»m trgovs-ko izvež;Kam z znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. »Ju.tr«« pod »Vsestransko zmorem«. 1504-1-2 Bivši poštni zvaničnik (reduciran) tmožen vseh poslov, zanesljiv, pošten :m marljiv. išče službo. Klepar, učenca %raw> im stan-ovaraj-f m v hfifti sprejme takoj J-osi.p 2.ibert, kleipa-rstvo. Laško. 15010 44 Vajenca dobrimi šolskimi ep-ife-vali spretaie takoj A. Lah. uimetoi mlin. Zg. Polskava. 15009-44 Učenko z-nanjem nemščine, visoke postave, sprejmem v večjo tr-govimo na deželi. Pomudibe na oglas, oddelek J irtra« pod šifro »Dobra računarica«. 14965-44 Pek. vajenca hrano in 6tanovan;om v hiši sprejme Ferdo St-omič. pek v CrnomJju-. 15001-44 razpolago najboljše refe-renee. Ko-mpet-ira za službo skladiščnika, sluge, imka-santa aii podobno. Cenjene ponudbe na oglasni oddeek »Jutra« pod »Najina pomoč« 1497S-2 Modi i atelje dams-lr", bo'jši — sprejme n-ko. Naslov v o-glasnem oddel. »Jutra«. 15177-44 Da, da, to je bilo tisto! A že Je vstal eden izmed poslušalcev in zaklical: »Kljun ji zavežimo!« In natanko je razložil, kako je treba zadrgniti vrv in kje naj bo vozel. Le tega ni vedel, kdo naj to napravi in ka. ko naj se izvede vsa pretkana zadeva Tedaj sem vstal jaz. »Zanko ji moramo nastaviti,« sem predložil. »Pod vodo!« Vajenca sprejmem v steklarsko obrt in trgovino barv. porcelana od poštenih staršev z dobro šolsko Izobrazbo. Frana 1n stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vajenec 22«. 15198-44 Soboslikarskeea učenca strejmem. Pma" Kova-*lč. sobosllkarst-vo ln •Pleskarstvo, Št. Vid t>rl Stični. 15253-44 Učenca pridn-effa in rt poštene hiše. spreimem takoj v trgo-vimo m"š-ane£rTa-mi oddote-k ».Tutra« po-d šifro »Rra-na im atanovan-je v bi?;« 15306-44 Natakarica z d-obri.mi spričevali, prvovrstna ta samostojna. sposobna za vsako prvovrstno r es ta-vr a ci.jo. zm ožna kavcije. želi premeniti službo plačilne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra natakarica«. 15031-2 Točilec žrfi »lužibo v hotelu, restavraciji ali kaj stičnega. Nastopi labko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točiiec 33«. 15109-2 Izurjena prodajalka želj na.meščenja kamorkoli. Vešča v trgovini mešanega baga ali kot blagajnečar-ka ali trafikan-t-inja. vajena tudi gospodinjstva. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Proda alka«. 15139-2 Brivski pomočnik dobro isurjem. išče izpoma-ganje v L:u-bl,ia.n-: ali oko lici. Na.s!ov pove ocrlasmi oddelek »J-u.tra«. 15Ž26-2 Ekonom špedi-jali« v živim-o-eji ta poljedelstvu, išče službo. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju p'>d »Dipi. agr.«. 14S42-2 Šofer pridem ta trezen z« če Vrt išče slnžbo. Naslov v ogl. odde-lku »Jutra«. 14S77-2 Izurjena šivilja se, priporoča. Naslov pove og'a-vnj oddelek »Jutra«. 15193-2 Gospodična z dežeJe, izučema šfl.v"!^. ?eii m--^-to sobar:-'e. Xasilov v oglas-nem oddelku -»Jutra« 15155-2 Gospod delaven im pošten, išče kjerkoli m pojenje. Ponudbe na o-ir'as. oddelek Jutra pod »1933. 15i235-2 Kuharica zv-es',!. čista, šted-1'i.va. išče s 15. m a jem s'u.žlb.0 pri do-bri družini ali rd-ovou kot saimostojma go-sr»odiiini;a. Ainenla Bella. — Ptuj, Panom-ska ulica št. 5. 15:60-2 100 Din nagrade dobi, kdor mi izsledi sedanjega lmejitelja dvo-kolesa znamke »Dtir-kopp-Diana«, tovarniška štev. 6177S. Naslov ogl. odd. »Jutra«. 15288-11 Novo moško kolo zmamike »Stvria« pmd.im. — Osledat« n-a Grudnovim nabrež;« š!t. 21. 15297-1-1 Damsko kolo naip'oda.j n-a Viču — Oes-t« na Do-b-a vo 4. 15201-1.1 Kolesa tovarniško nova. prodamo pod ceno. Samo še nekaj komadov. Dvor-žakova ul. 3/1, levo. 15344-11 Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo VI par: za naslov al; šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek. p>a za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Di.n. (3) Mlada oseba vajena gostilne želi mesto natakar re na ve-lesejmu. Ponudbe na ocTl. odd. »Jutra« txxl »Poštena 83«. 15221-2 Kuharica želi službe pri kakem i'r>okolencu, orožniku ali podobno. Ponudbe na o°rl. odd. »Jiiti-a« pod »90«. 15228-2 Entianje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din pllsiranje. montaža bridgestor. pranje ln likanje vezeuln, rečno vezenje, monograoil. strojno vezenje ln pred- tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska cesta Ia/IV. 155-3 Gospodična zmožna vseh pisarniških del Išče nameščeni kje-koli. Pomagila bi °vent-. tudi url ^o-po dinjstvu. Ceni. n^nt dbe ra o*Tl. odd. »Jutro« r>od »Vestna«. 15149-1 Maserka do^ro Izvedba na. se pri noro"a. Trdinova ul. (levo). lbif-3-: Akademik p^rfekten v nemščini tsče v L1ublian1 Irskr-šn-^-koM službo flnst-ik tor, urndnik sluga Itd Teuj. Tvjnudbe pa or Kozn.k, Maribor. Jurčičeva 5. 15202-: Trst. naabraž«^a or"spod:^a. d.."»bra računa rica. išče s-lnžbo. Gre tu d' kot natakarica, k otroku ali v nomioč cro-spo-d-in-ii.. — Pomnd.be na ogTns. oddelok »Jutra« pod »Marljiva 22-15268-2 Gospodična vajena vseh pisartrški del. išče primerno nemo ščen-ie. Gre tudi kot b' snaj-ničarka. Cf-o'. ponudbe na oglasni oddeek Jutra po.d anačiko »Oiaii.r>re''e«. 152« Natakarica pridna in poštena, vešča nemščine, išče mesto boljši »ostrimi. NTas'ov po ve ogi-asni oddelek Jutra 132711-2 Šofer pefotoo prakso ta vešč vseh popra-viil. išče službo kakršnemkoli avtomobilu Ni.s!ov v oglasnem oddelku Jutra«. 15308-2 Foto pomočnik verziran v vs.«-h foto poslib ;«če nameščenie kiot pos'-o-vo^"a. po-močri.k ali la.bo-ant. — Nastopi tako' i.n kjerkoli. Ivan Cuber. Sev niica ob Savi 153. 15812-2 Mlado dekie vsestransko izobraženo, de-avn-o im pošten-o. pridna ta varčna gosipod^uja. išče za ako j za poslenje. Ceni. ponudbe na osr'a=.ni oddelek Jutra« pod šifro »Iskrena im hvaležna«. 15304-2 Dama vB&stransko Izobražena — sprejme mesto gospodinje ali druža-bniee. najraie r>ri dami ali samskem gospodu. Naslov v oglasnem oddeikn »Jutra«. 15222-2 Mlada prodajalka vešča slov. im nemškega jezika, prijazna, želi mesto prodajalke v kakršni koli stroki — najraje v Ljubljani. Cenjene po-nud.be prosi n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strankam prijetna«. 14770-2 Boljša šivilja za perilo gre po hišah, ali prevzame »vent PJasiov Jutra« 14S35-2 delo na dom. G tudi iz Ljubljane, v oglas, oddelku Soliden trgovec zalogo mešanega bla-ta želi v trgovini pri meme službe. Ponudbe na o?l. odd. »Jutra* pod »Zaloga«. 15346-2 Plačilna natakarica lepe zunanjosti, simpatična trg. n-anb-až«"na. ki govori več jezikov, želi sezijsko službo — boljše mesto Ta ko 'Vr-e cenj. ponudbe na podTiižmioo »Jutra« v Celju F jd značko »Kavcna« ' 15375-2 Plačilna natakarica zmožna kavcije, išče mesto v boljši gostilni. Ponudbe na pod-niižmieo »Jutra« v Mariboru pod »Plačilna«. 15379-2 Kuharica išče službe k orožnikom a-11 na finančno stanl-co. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Zvesta«. 15348-2 Sobarica z dobrimi spričevali išče službo k ntali obi-telji. najrajši na deželo. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Sobarica«. 15361-2 Jb« za besedo. Oglasi »o-cijalnega značaja po .50 par beseda. Za da janje naslova ali 'a šifro 8 Din. oziroma 5 Din. (1,1) Nova dvokolesa večja partija, poceni naprodaj, Karlovška cesta 4. 15i75-11 Pokončevanje mrčesa a dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov Stanovanje takoj zopet porabno! M lroslav Zor Dunajska la/IV. 154-3 Posojilnica Išče delavne obiskovalce privatnih strank. — Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na: Mobilna zadruga, Ljub-166-3 Beseda i Din; za da Janje naslova ali ia šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo imstrukc-ij-e, plačajo vsako besed-o 50 par; za šifro ali ia dajanje naslova 3 Din. (4) Nemško konverzac.ijo in pouk nudi izobražena gos-jfa po 10 Di-n za uro. — Poljanska cesta št. 13/11 levo. 14992-4 Šofer, šola E. Čeh Tvrševa ( Dunajska) cesta št. ,"!6. Zahtevajte proe[H?kt. Italijanščino, francoščino. angleščino in nemščino poučuje diplomirana ta izkušena gospa po nizkem honorarju. Gre t-u.i/i v hišo. Pavla Kovač, Miklošičeva c. št. 22,'m. 15199-4 Zastopnike (ce) z« Konjice, Vransko, Slovensko Bistrico, š-oštanj, Slovenjgnadec, Laško, Gu-šuanj, Ltabno in druffe večje kraje Savinjske "doline sprejmemo. Lahko dobička-n-osno delo. Le jigledne os-f-be naj se javijo n« po-družai.ico »Jnitra« v Celju pod »Zadrui/ne-st«. 15069-5 Pomoč je tu! Dober pr-edm»t išče do4»re prod a j a' r e. Scn.za rtjoaei t-m g.-*sj»odim :ski predmet, katerega se ogromno proda. 100% za/služ^k zagotovi »Pioo«, Tvrše-vn 36. 15279-5 Zastopniki se (»prejmejo. Velick. lahek zaslužek. Ponudbe na og!. o:šče. ne pozabi na Gra dtšče, ker najboljši je na svet 1-e »Aljaska sladoled-Halo! Za o-tivor-rtev v čftr toik sratis »Aljaska s a doled«. 1521: Foto-aparat model 1931. popolnoma nov z usnjatim etuijem in rumenjačo po najnižji ceni takoj prodam. Naslov v ogl. odde'k\i »Jutra«. 15239-6 Otroški voziček dobro ohrani en, prodam Jarnikova ul. 5 ob Du najski cesti. 15151-6 Dve postelji iz trdega lesa, 2 nočne ->mare z marmornato ploščo, zelo dobro ohra njeno (čisto) je po niz ki ceni naprodaj. Ceg narleva ul. št. 4 pri bolnici. 15220-6 Lesena drvarnica poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku Juitra«. 15130-6 Radi selitve iroda.m vel raznovrstne spalne in kuhinjske -»prave: visoko oi: aro nočno omaro, stollce mize. oosteljo 7 tfvor.a volnenima mod"-oca.ma ?-ivane o«^e1e. volnene odP'e, postePno pveeri njalo, več rjrh. brisač prtov, čm moški r>, vrš nik tr»r razno p-"-11o ln kuhinjsko posodo. — Or>rava kakor tudi pe r'lo 5e deloma novo tn noroM.jero. Pahor "P"-1 junska 21. 15167-6 Dve avbi prodam. Vprašati pri Mariji ■Cuniik, Pražakova ul. 3. Ljubljana. 15046-6 I (d-ro-išč-e) PeHe 8 IT-n Tr-j. go«je. puh. ter volno in žimo ?a msad-.iop Tii^pn*.'^ pro da tj S■ -ca, Wolfova nI. 12 1526S?-fl Salonska garnitura primerna za čakalnico ta žel'»na otrošika posteljica poceni na prodaj. Poizvp se na Pol;anski cesta 20/111., levo, dnevno od 2—5. 15032-6 Harmonij črn. glasan, 1 fotoaparat 9X12. 1 fotoaparat 10X15, 2 zelo starinska okraska h medenine za vežna vrata za lepo Stavbo im dalj-nog'ed I PISALNI STROJ ln dru-9 cm dolg — prodam. Zu- | go, dne 17. maja 1933 Na javni dražbi ugodno naprodaj: VEČ PAROV novih čevljev in sramaš dne 17 mata 1933. ob 14. uri. Središče ob Dravi. PISALNI STROJ. univerzalni skobelnik. električni motor, mo torno kolo in drugo, dne 18. maia 1933 ob 9. uri v Trbovljah pri Antonu B»?lču. pan, Graben 13, Kamnik. 15061-6 ! VaHIna jaica orpingt-on črn;h kokoši — nap-odaj. Tyrševa štev. 8, Ljubljana. " 15183-6 Bojler s komijVler.no vodogre'oo na-P-avo proda Tribuč. Glince, j Tržaška e. 6. telefon 2603. 15208-6 I ob pol 11. uri, Medvode, tov. olja ln fir-ne*a. B^r^a-nt. 2 KOMPLETNI NOVI spalnici in dmgo. dne 17. maja 1933. ob pol 11. uri. Devica Marija v Pol'u 4". ŽELEZNA BLAGAJNA. P'salnl stroj. moško kolo ln več slikarskega orodja. dne 16. maia 1933 ob 18. url, Ljubljana. Kolodvorska ul 18 šrVALNT IN PISALNI stroj, dne 17. maia 1933 ob 10. url, Med-vod» 2. Šoferska šola I. Gaberščik. bivši k onrsn r za šoferske izpite, Slomškova ulica — garaža Stupica. 15io0-l Krojači, šivilje in nešivilje! Radi denarne krize priredc Strokovno krojno učil išče v Gledališki ulici 2/II tudi popoldanski i.n večerni pri-krojevalni tečaj. Vpisovanje dopoldan. Pncetek 17. t. m 15261-4 Francoske konverzacije v večerniTi urah išče akademsko iz e-b rožen začetnik Ponudbe z navedbo h-ono-ra-ia pod »88« na oglasni oddee k.»Jutra«. 15294-4 Sobna kredenca dobro ohranjena ugoiliro na prodaj /.a-adi selitve. — Glince c. XIII.. št. 9. . __ ^^ ____ 14600a-6 I VELIKO OGLEDALO in ___I drugo, dne 16. maja . . 1933 ob 16 in pol uri. Otroški voziček LJubljana. Mestni trg fko-šara) poceni nap-odai: I 3,1. — Lukež. Ovornd trg l/I. 1521H-« j OTOMANA in ' drugo dne 17. maja 1933 ob Pralni aparat Jo-bn-ov Volldam^f štev. 3 o r o d « Tribuč. Glimce, Tržaška cesta 6, telefon 2805-15206-6 Biedermeler stole proda Tribuč. Glimce, Tržaška cesta 6, telefon fflOo. 15207-« Vrtne stole zložljive, proda Tribuč. G;ince. Tržaška cesta št. 6. telefon 2605. 15209-6 Višji in nižji tečajni izpit privatni kurz za ponavljanje se otvori 16. maja. Poučulejo strokovnjaki. Vpis v ponedeljek od 9. do 12. ure na Borštnikovem trgu 2. 15352-4 Akumulator 6 volt, dmbro ohranjen po- cenn naprodaj v Šiški Aleševčev« 10. 15068-6 j Otroški vozički najmovej5i. šport beli igral ni vozički in trieikli. Najnižje cene M. Tomšid. Sv Petra e. 52. 14462-6 | MOŠKO KOLO. dne 17. maja 1933 ob 10. uri! 15. url. LJubljana. Aleksandrova c. 5, — škraba. SKOBELNIKI, pisalna miza in drugo, dne 16. maja 1933 ob 15. uri, Ljubljana, Jera-nova ul. 34. RADIO APARAT ln več komadov novega pohištva, dne 15. maja 1933 ob 15. uri v Trati 12 ln 6 pri št. Vidu. STRUGARSKI STROJ in drugo, dne 17. maja 1933 ob 14. url. Ljubljana, Gosposvet-ska c. 13. BLAGAJNA ln razno novo pohištvo, dne 16. maja 1933 ob 9. uri na Brodu 26 pri Logatcu. PSIHA, voz zapravljlv-ček ln več rezanega lesa, dne 15. maia 1933 ob 17. url, Viž-marle 65 Otroške vozičke »n kolesa fcupite dobro in poceni pri S Rebolj & drug. Vošnj« Kdor išče meslo pot nika. plača za rsako besedo 50 par: ia da janje naslov« 43 šifro 3 Din. — Kdor sprejem« potnike, pla ia besedo po 1 Din; z« dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (5) 5rovizijske zastopnike sprejemamo v vseh večiih krajih Slovenije. Ponudbe pod šifro »Zavarovalnica« na podružmioo »Jutra« v Mariboru. 15063-5 kov« 4. 171-6 Špecerijsko stelažo kompletno, skoraj niovo. v I PRODAJALNA MIZA ln brezhibnem stanju ugodno mnnx,JriAJ? Sp. Jarše 17 pri Domžalah. KONJ, 1200 1 sadjevca. pisalna miza. šivalni strol in drugo, dne 17. mala 1913 ob 9 url v Ribnici številka 42 pri Maren-be»*gu. Elektrodin amicni zvočnik K? no tipa. ugodno na .proda i. — Naslov v og'asr,em oddelku »Jutra«. 15301-6 Trgovsko opremo kio vaški meh ta ansreško konjsko op-erro prodam. — Naslov v oglas-nem o-id.- ku »Jutra«. 15309-6 Najcenejša kurjava so suhi odpadki od ža--re. Vedno r a zalog! pri Ivan šiška. tovarna parketov. Metelkova 4. Telefon 2244. 13394-6 Blagajna »Sche'1« voKt;n£t i x 17. naproo.i j za 3o00 D-ta. Naslov v *s\ oddelku »Jutra«. 15363-6 Otroški voziček lep. naprodaj n« Celovški cesti 62. 15369-6 Bol. Browning nuška kal. 16, skoro novo. prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15355-6 Zaprt avto pod 10OO kilogramov, dts^ rabljen, v dobrem stanja, kup:-m proti hranilo-: knjiži-: Praiteddo:ie. — Obšlrn« ponudbe na Franc Acker-ma.nn. Brod na Savi. 15127-10 Motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. —, Po.nudbe na 0-r'asni odd-e3. »Jutra« pod »6000«. 13:69-10 Avto »Opel« štiri-sed-ež-n. dobro ohranjen. proda Vokač, Krekov trg 10. 23213-10 Motorno kolo SVt c<-.m. modo! 1930. s plačami m davkom za leto 1 f-0-?, poceni pro-lnm. Naslov pov« og asni oddelek »Jut-a« 15171-10 Buick avto petsedežua limuzina, v mJ-'tojšem st-a-iju zeiO ugoduo naprodaj de mi ali ee-lotm znesek & vzame tudi hranilne knjižice nekaterih zavo-i.-.v, Nislovv Tglasnem oddelku »Jutra«. 13273-10 VVanderer avto 'ahkotovorni. v brezhlbneia stanj« napr>iaj. Inforamoi-v mehanični delavnoet Flor:ančič, N-jnska ui. 14456-10 Oglasi trg. značaja po I I Dim beseda; za da j 'auje naslova a.': za [ šifro 5 Din. — Ogla«i i ^oc.ialneira »načaja oa j vsaka beseda 50 par; I za dajanje na=lova j za šifro pa 3 Din. '&) j Dunajski Zvon letnrk 187S in 1879 proin-m Naslov v oglasnem, odd':ku »Jutra«. 14950-8 Kemiki, tovarnarji! Prodam koiapietmo novo dajo U M m a n n: Enzvkl. teehnische Chem.ie za 7500 Din. Ponudbe na ogla-sm oddelek »Jutra« pod -:fro Tovorni avto 1 54 ta 3t-omski. »Prega«, po ugodni ceni proda Skn-bic. L:ub:;.-na, Miklošiie-va ces ta 4. ' 14S95-10 Nadomestne dele 13. avtomobile nudi najceneje Brama Amerikan Im-port. Lin bije na, Dunajski cesta 36. 74-10 Prodam motor zmcimke »Pengenot«, 1 U, K^ v dob o.m stanju prodam z« ;.T00 Din. Nas'.»v v (>srias. oddelku »Jutra«. 15257-10 'Priloin Ofei« 15310-8 Uglasi trg. značaja po i 1 Dta beseda; za da- I janje naslova aii za t šifro 5 Dta. — Oglasi I socialnega značaja vsa • ka beseda 50 |wr; za dajanje naslova aii za šifro pa 3 Din. (7) ■, I --I Zložljivo posteljo icl««no, kupi.m. Zg. SišJta št» 143, pri gasilnem domiu 15051-7 Kopalno banjo peč za kopalnico ln umivalnik. dobro o-hranjf.no kupim. Ponudbe: Vidovdan-Sike 6. 144M4-7 Železostrugarsko stružnico novejgeg« . kuptai. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zeiezoetružn.i-ca«. 15176-7 Kopal. ban;k> in peč dobro o-hranjeno kupi.m. Naslov v oglascvem oddelku »Jutra«. 15163-7 Motor s prikolico rna-mke »Harlev - D^vldso-r« po 7.0I0 ugodni cer.-l prodam Nas-lov v oglasnem oddelka »Jutra«. 15253-18 Motor s prikolico ln pis. stroj »Mignan«, dobro ohranjena, ceno naprodaj v konzumu. —■ Naklo pri Kranju. 15252-10 Avto »Fiat« štiris-^ežom. v d o b r © as s"amju ng.-.lno nar-odaj v Zadružna nllci 1, K« Ijen v c-dllčnem stanju, z gumastim! kolesi, kupim. Ponudbe poslati na Jugomosse Beograd, pošt. pr-et. 409 pod »Te-retni kamion i63«. 14338-1« Limuzino Peugeot T-201, vožen samo 4003 km, ekonomičen, pod 1000 kg, 8 litrov bencina na "!0<) kilometrov se mroda proti gotovini ali hranilni knjižici dobresra zavoda. E. R-esr^an, Flort« janska ul. 22. 15329-H Razstezno mizo kuptai. Dopise na ogasni oddelek »Jutra« po-d šifro »Trd lee«. 15B-2T. -7 3 trinožna dv^ala (amerikanska) kuf>im. To-nudbe na naslov: .1. K-o-za-merni-k. Ro-žm« dolina — cesta IX'28. 153Č6-7 Vsaka beseda 1 Dta: z« dvanje naslova ali za šifro f« 5 Din. (10) Elin motor HP 380 Vo-lt, Selil eifrtag kiomiple-t, proda Lou.ls D« 'ieu, Maribor. 149<>7-10 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14#70-6 Amerikansko pisalno mizo j t rolo ta avtomatično zaporo, v brezhibnem stanju prodam za 1S00 Din. Na- . u, slov pove ogasrn oddelek I UA ' _,. ., 0 udri ji I RADIO APARAT, stroii »Jutma«. 14871-6| D,et»r,ie tPT nletll- _ , . . nI l^-tMkl. dne 1ct ma- Otroski voziček m 1933 cb s uri košara 13 ^ dobro ohranjeno poceni na- I j^prn"tj^^ ^ množina novih klobukov ejng 18 ma'a 1933 ob 14. url Ma-ib^r, Dvoržakova "Mca 1. TOVORNI A^TTO. 1 železna stružnica, dre 17. m<»ta 1P33 nT? 15. url. MariHor. Črtomirova ul p B. S. A. motor prikolico, električno razsvetljavo ta hupo. ta ho'ii e-ter, vožen šeie 15.000 km. mode! 19-30. poceni pru-da mehanik. Naslov i»ove og. oddelek »Jurra«. 14908-10 | 1 rg. oglasi po l Din j bt?s.eda: za da lanje a»- I iiova ali za šifro" 5 Din i Oglasi sociabej-a 1 čaja vsaka beseda 50 I par: za dajanje naslova j 'Ji za šifro 5 Din. (13) Dežni plašč za srednje v. ko žensk© po stavo poceni prodam. Gradišče 17, pritličje, levo. 15120-« Suknena pelerina Srna. po usodni ceaj m. prodaj v V-rhovčevi ul. M desno. 15191-H Uveden trg. zastup-nik u Zagrebu tra-ži zastupstva textiil.nih i pletem.ih tvorn-ica. po mo-gučinosti več uvedenih na zagrebačkom tržiš.tu. Refa-rence i -»stalo pismem-o. po-mide na J. Aigtaizer — za Skovran Stjepan. Zagreb. Petrinjs-ka ulica 42a. 15017-5 Zastopstvo pottiiško odnosno temu primerno stalno mesto od solidnih tvrdk želi takoj prevzeti a sil en trgovec (mlad neomenjen) s sigurnim nastopom. — Ze'o7,n:ma.r«ki roki dajem prednost. Ce jene dopise je nasloviti na o-gl. odd »Jutra« po« Zmožen jamstva.«. 15123-5 proda.i na Tržaški cest: 21 I. nadstr. levo. 14881-6 Premog in drva prodaj« Je^eršek. Vodmat I 200 | Izdelavo perila opreme ter veziva vseh vrst v Zagrebu. v polnem obratu 10 specialnih strojev na električni pogon, prodam iz obiteljskih raz-l/vrov za 50.000 Din — Spreimem deloma tudi rw->hi*+vo. dne 18 'a 19^3 ob 11. orf J/rt_ ro 5t. Colno-rcljo ulica. Bled. 15242-8 CHročki -.»•'oboV. na rve-r«-;*,. b-o oh-annen. M 500 Dta tis^M-ii. Nas'rt.i 40 Din. dam ske kroirsk" v*».r:ž:ce ele- ne hišne nredtn°t» prodam ryn -»olo ugodni ce-r>1. Tavčar1eva tii 21. desno. 15244-6 Preprogo 1»TV"> rvVi-ran lpnn. gant.ne 25 Din k-avate it I ^d"to nErod- č:s-re svile ?o D:n. — i" r-^am včarleva »Omm-ia«, Tyrševa ce«fa 16 I ulica 2/1., desno 1527S-6 1 15243-23 Wanderer 5 sedežni, mata rabljen — ugodno prodam ali zamenjam za poitovotnj FORD novejše tipe. Sprejmem tudi hra-nitae knjižice v plačilo. Anton Itojec, Stična. 15110-10 Tovorni avto 2—3 tonski, kupim na od-plačilo. A. Toška-r. Pra-gers-ko. 13! 35-10 Luksuzni avtomobil Au.st.ro-F; a/t. 4—6 sedež,ni. pri]>ra.ven za vsako potovanje, naprodaj po ugodni ceni tudi proti hranilni knijiižSci. Informacij« se dobe pri Ivanu Crepinšku — Celje. 15OS6-10 Elektromotor 11—15 kw. 220/380 V. 10fWl obratov, kupim. Pomudbe z naved'bo eene ter časa dosedanjega obratovanja na og'aisni oddel. »Jutra« pot.ntj hranilnice, z vlogo 30.000 D: a, prodam po ugodna ceni. Ponudbe na o 233«. 14806-16 Kuponi hranilne knjižice: 11.000 Din Mestna hranilnica. 37.000 Din Prva Hrv. štediona. Ponudbe pod »Kapital« na ogl. odd. »Jutra«. 35157-16 Mehan. delavnico ta lokal za ličarja ali siično odda v na jem garaža Drago Gušun, Ka piteljeke ulica 3. i-4306-17 Trgovka t lastnim podjetjem hi obširnim posestvom, sprejme resnega družabnika rta repa 40—50 let, z gobovim do 200.000 I>" n, ali hranil.niimi knjiži-earni. Ponudbe na oglasni oddeltk »Jutra« pod »Harmonija«. 15266-16 Prilo^no-stn? rskim N~n"°daj peronoma no-va ^fVt-v.i ^fnrT!?rn n a^i spalnici. v^s^ov v rvrlas-o^rn oddelku »Jutra«. 15320-12 Vsaka beseda 1 Din: f '•a lajanje naslova a!i s £a šifro pa 5 Din. (15) j 1 vagon smrekovih desk irablh kup-mo. Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska uL 18. — Telefon 37-80. 15323-15 a bsseda 1 Din: 83 l-vanje rw>d»va ali za Šifro i>a 5 D'n. (18) ■Cen.?, izprehajalcem po Dolenjski cesti p-li>oročam »vojo gmstitoo vs-a-vss dolenjskega ko-io-dv-ra. Z vsa fco-v .-sitimi prigrizkom in najboljšo kapljico Vas postrežem v Vaše največje zadovoljstvo! Pridite in prepričajte ee! — S.' priporoča I. Useni-k, Dolenjska cesta 23. 15iXX)-lS Cen?, občinstvu naznanjam, da s a pre- t. ."'.a sKtrcenano gostilno »Fatur«, Večna pot 7. Točijo se pristna štajersi i ln dalmatinska. vina. En kozarček en dinarček. Se priporočata Jakob in Ksro-lina Pogaiar. 35183-18 Kam v nedeljo Višavi mestnega loga vsi tu to na Glince c. S 30. Tam se to.i belokranjsko in dolenjsko sladko vmce. Preskrbljeno za dober prigrizek in lop prostor za balln-carje. — Se priporoča Alojz Fabjan. 15183-18 Danes vsi na Golovec kjer se bo peklo, na ražnju jan"e. Preskrbljeno je tudi z dobro kapljico. Se p-iporoea gostilničar. 15343-13 Naznanjali občinstvu, da otiorim z današnjim dnem gostilno na Pokopališki cesti v Mostah ter se naj-topleje priporočam. — Mežik Pepca. gostilni-čarka. 15353-18 Kupim knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. z vlogo :;')—50.000 Din Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pud »Stavbenik«. Posojila ra r a i n e svrhe — nakup zemljišča, zadolžitev, opremo) daje Kreditne zadruga v L,'u biija ni, poštni pri-dal št. 40. 15-99-1S 90,000 Din knjižico Ljubljanske kreditne banke d«m kot posojilo proti vknjižbi no I. mesto. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »Transakcija«. 15313-16 6000 Din gotovine Vam zadostuje, da pridete v najslabšem slučaju do 'iu.ktfliz.nega avtomobila. Redka priložnost. — Rud r-l.f Zore. Ljubljana, Gledališka ulica štev. u. 15314-16 Sijajna naložitev denarja Hiša v najboljšem stanju — gostilna, mesarija, brivni-ca. Hip vrt, elektrika in vodovod — v bližini Ljub-Ijane (avtobus. zveza) zelo ng"dno naprodaj radi odpisovanja. — Rudolf Zore, Ljubi ana, Gledališka ulica št. 12. 15315-16 rr »«v» Knjižico | Mestne h-anilnlce Ijub-! ijansl-e, 22.000 za takoj gotovino prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra-« pod »Knjižica K«. 15337-16 Mehan. delavnico in lokal za ličarja ali slično odda v najem garažu Draea Gnštin. Kapiteljska ulica 3. 14S96-10 Lepe prostore obokane, pripravne za vinsko trgovino, oddam v najem. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 15189-17 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali xa šifro pa 5 Din. (20) Enonadsitropna hiša e 6 staniovamji, tfgi0'viii'0, mesarijo in vrtom naprodaj Ponudbe pod šifro »Renta-bilm».et« na podniž. »Jui"ra v Mariboru. 14990-20 Zamenjam posestvo v e! ifoo sta no va n j«k«-obrtno hišo. z dvoriščtm, vrvrn in dvoriščno ^taiv.bo, za ma.nj-šo hišo kjenko'1;. Pmnudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Mačko »Zajnenia.va«. 15095-20 Visokopritlična hiša ra polovoo izdelana, pripravna za vsako obrt, mgod.no na.prodaij v Jaršah štev. 91 — Sv. Križ. 15036-20 Samec išče solastnika k večjemu posestvu v Ljubljani, z večjo vsoto gotovine, ali hra.n. knjižne. Posestvo se dobro obrestuje in mid; eksistenco dvema drni?iinama. — Ponudbe na oglae. oddel-eik ».Jutra« pod »Samec«. 15097-20 Nudimo Vam varno in dobro obresčuijo-č-o prrwnwin-e;me ogL odd. »Jutra« p.-*d »Tudi dolgoročno po di0gOT0.ni«. 15173-110 i Vsaka beseda 1 Din: i za dajanje naslova ali I Za šifro pa 5 Din. (17) Parno pekarno dobro v,pel ja.no odd« m t ikijJ.am, odnosno prodam z ve6jo »taniovanjsiko hišo. — Pooiudbe na oglaa. oddeiek »Jutra« nod zc:ači.o »K":ša« 15005-17 Vinotoč čez ulico -oddam v naem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod inačiko »Sredi mesta«. 1500J-17 Kdor hoče debra vina p.ti. za prigrizek postrvo dobit1, ta mora pod Skalco priti. Mestni tr? 11. Restavracija Cigllč. 15341-18 W'JS > Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. C16) Iščem družabnika Ra mesarsko obrt, katero is- poseil," i j.-m. Naslov pove Oglasni oideleik »Jutra«. 15047-16 Posojilo «» f'davo h;še v centru m^ta iščem. Ponudbe na o-g ,v?. oddelek »Jutra« pod »Vknjižba na prvo me^o«. 14986-16 Gostilno dobro idi>6o — tudi izven mesta vzamem v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča gostilna«. 140t>5-17 Hranilno knjižico Cf-:'ske hrano!n:ee. z vlogo 20.000 D;n p-o da m na.;viš jemu po'nudn-'ku. Ponudbe Er. 1^1,'isn.i oddelek »J itra« pod »V.uga«. 15003-16 Posojilo 5000 Din pr>t: m"-.'"'"i--nu od.plač-ilu nujno rab: državn-i urad w'.k. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »S;gurnnsr«. 15:38-16 Knjižice Knetske p s. do 30.000 Din U stne hran. do 40.000 „ It i i gosp banke 30.000 ,, kupim. Prnudbe na »glasni odieiek »Ju*ra« prrd šifr*. »Z navedbo cen««. 15152-16 Na račun aH v najem vza.metn go st.ino ali deli-kateso s točilnico, oa dobri prometna t-očki. Sein zelo agi.en in zmožen vo diti ?!ično podjetje z uspehom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Delikatesa se odda«. 15032-17 Fotoatelje n-a najiprometineijšrl točki — odda.m v najem r»od ugod nimi pogoji. Ponudbe na og as. oddel. »Jutra« pod »Foto 1500«. 15184-17 Stanovanje in zemljišče na tmed šifro »Kmet«. 15210-17 Trgovino dobro Id očo. i inventarjem. trafiko, skladiščem in sramovanjem, na deželi poceni oddam v najem zaradi družinskih razmer, event. r.udi gospodarstvo prodam. — Pojasnila daje Franc K r a i n z. Sv. Martin pri Vurberku. 14258-17 Posestvo z živinorejo in hmeljarstvom vzamem v na-iem. Ponudbe na podr »Jutra« v Celju pod značko »Gotovina«. 14670-17 Enodružinska hiša s tremii sobnimi, 15 minut oddaljena od me^ta Celja, v lepi solmčni legi ugodno naprodaj. Naslon? pri po-družmiicii »Jutra« v Celili. a40"i9-20 Mafhno graščinsko posestvo travniiki, njiiivami, po-z-dom in vrtom, vse zaokroženo, naiprodaj. Zdrav kraj in izredno sončna lega — [«riodarS'kiim zgra doma uzeo bi n zakup viši državni činovmlk u pen-ziji. Poniude na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuča«. 14972-20 Dve parceli usrodnio prodam. Vprašati: Oirčioe štev. 4S — Kra.nj. 14783-20 Enostauovanf. vila 9 sob, veranda, 1200 m* vrta, r sredira Ljubljane naprodaj. Ponudbe na ogl. oddedek »Ju>tra« pod šifro »700.0M«. 13222-20 Hiša št 92 v Dobu pri Domlalah naprodaj. — Ceno m vse drugo se iire samo Andrew Starin, Box 435. Eveletb Minnesote. 14583-20 Opekarno - tovarno prvovrstnih zarezanih strešnikov, neobremenjeno, d-o-r>ro ure j eno, prodam v okolici Ptuja. GIavn; de! plačljiv event. tudi v hranilnih knjižicah dobrih denarnih zavodov. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prvovrstni strešnik«. 14471-20 Peč! In inventar f po norici ceni prodam u radi opustitve železoji-rar-ne. — Istotam oddam ,tudi delavnico <00 n' veliko. Poeeeto* t Mariboru, Levstikova ulica m.. 9. 15081-19 Usnjarno dobro vpeljaao podjetje prodam tmdi proti voini ktiji-žacL. Zasigiuran napredek. Naelov t oglasnem oddeitiu »Jutra«. 15001-19 Trgovsko hišo v centru prometa ku.pim v Ojublijeni. — Ponudbe oa iges. iiddelek »Jutra« pod »Trgovska hnša«. 14798 20 Stavbne parcele ob kolodvoru v Dev. Mariji v Polju prodam. Polovico kupnine sprejmem z vloga mi Ljublj. kreditne banke Ponudbe pod »Parcele pri kolodvoru« na oglasni oddelek »Jutra«. 14863-20 Hišo z gostilno inventarjem in kegljiščem proda Fuchs. Nova vas pri Mariboru. 14910-20 Enonadstropno hišo z dobro vpeljano trpo-vino, lepimi stanovanji velikim vrtom, ob pro metni cesti. četrt lire od glavne pošte, prcenl prodam zaradi bolemi Ponudbe pod »Kipotc ka« na ogl. odd. ->Jutra« 15190-20 Parcelo kupim na prepis Kmet-ske. Ponudbe na ocl odd. »Jutra« pod »Nul-no«. 15255-20 Rentabilno bišo Grazu zamenjamo hišo v Sloveniji in hišo Zagrebu z hišo na Dunaju. Ponudbe na oerl. odd. »Jutra« pod »Zamenjamo«. 35290-20 Štiristanovanl. frša naprodaj poleg do-leujske-ga kolodve-a. NasloT pove offlasfli oddelek »Jutra« 15292-20 Parcelo 500 do 800 m--, krasna solnčna lega. prodam. Pojasnila se dobi Ljub Ijana VII, Podmiigčako. va 11- 15335-20 Parcelo kupim. Plačam nekal v gotovini, drago z hranilno knjlMco. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »L^pa«. 15347-20 2 stavbišči za hiši ob Tjršeivj oesti naprodaj. Informacije v Jadransko-podu.navski ba.nki v Ljubljani, pri dir. Djrlnovskem. 14922-20 Lepo gozdno posestvo pinedam za hranilne knjižice — tudi Prve hrvatske. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14856-20 Posestvo s stanovanjsko hišo ali dvorcem kupim v Sloveniji za vložno knjižico Praš*e-dio.ne do 600.000 Din. Ponudbe z opisom ia označbo rente poslati agenciji Mun-der, Zagreb, Martičeva 5. 15L13-20 Usnjarsko podjetje večje, z astno vodno moč 1«> oddam v najem a.li proti m v več.lem mestu Go -"n:ske. Naslov pove r>gl oddelek »Jutra«. ' 14800-17 Ugodna prilika V lepem trgu v Spod. Po-savju na prodaj lepe stavbne parcele, lastniik parcel gradi po zelo ugodni ceni poljubne stavbe. Plačilna pogoji ugodni. Istotam oddam v najem lepo «ta nova-n/e (4 sobe. kuhinja in prl-i'kline) po zelo ugodni ceni. Ponudbe ne ogl. oddel. »Jutra« pod »Ugodna pri Mka 888«. 15112-20 Preko 30 parcel majhnih in velikih, ugodno proda Bat.telim.o Angelo — stavbenik. Ljubliana V7T. Aljaževe 35, telefon 33-39. 15121-20 TJ • V Hi so i gostiiniSko obrtjo im malo posestva ter 1 novo hišo z večjim posestvom. 2 minuti "d oostaje. pripravno za upokojence ali železni carje — prodam. Jakob Brvar, Zagorje ob Savi. 151117-20 Posojila proti dolgo-etn emu odpla čeranjn. za 'a z d o.!ii t ev nakup aajrazMčne'šib pre m čnin nepremičnin, za do-..» itd.. p<>deiju;e: »Mo b ' :« ladruga«. Ljubljana. Mestni 25/1. Iš^e pov »od poverjenike! 143S7-16 Zagotovite si lastno domačijo in brezskrbno bodočnost. Brezobrestno osojno za zidavo lastnega doma odplačilo obrestnih dolgov izplačilo dedščlne ln dote dose/ete kot član zadruge MoJ Dom Llubljana, Tyrševa cesta 31/I. 105-16 I Restavracijo lobro idočo. s krasnimi notranjimi prostori io le pim senčnatim vrtom oddam v na e-m ali na ra5un. Ponudbe na oglas, oddelek >.Tutra« pod šifro »Dohra restavracija«. 14852-17 Trgovino z mešanim begom v prometnem industrijskem kraju oddam v najem Stano vanje takoj oa razpolago Ponudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod »Ugodna« 1-1862-17 Kmet. gospodarstvo kompletno, r bližini Kočevja oddam v najem. Z najemom se prevzame stanovanjsko hišo. gospodar "■ka poslopja. 50 johov >b segajoče p-isestvo. več glav PrHavijo naj «e Mino ta konc' b-ez otrok «15 pridne gospodin je. Pojasnila daje i n'3 v* H-sta »Oott.«che^r Zeitung« v Koftevju. 14366-17 Gostilniška hiša enonad.. šsirisrauovanjska. na periferiji Maribora — ugodno naprodaj. Potreb na gotovino Din 100.000. ostalo hranilne knjižice do-h'ih domačih zavodov. — Ponudbe na podr. »Jutra« v Ma.riboru pod »4f>0.0O0«. 15080-20 Vinograd ■ep. na novo arondiran. z epian sadovniakom. zidani oo ter z vsem inventarjem b'izu gozd ia gnojenje vi nog-ada im dood šifro »Zaradi bolezni«. 15351-20 i Vsaka beseda 1 Din; j za dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Din. (19) Lep lokal na prometni točki takoj poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 150.56-19 Trgovino mešanega blaga, na prometnem krajm pri Mariboru prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15376-19 Brivsko-frizerski salon v e«*ifcru Zagreba, t 4 moškimi ioi 6 ženskimi sedeži prodam za 65.000 Din. — Poja>niia daje Horjavič Zagreb, Morgareteka ž. 15001-19 Trgovski lokal v mestu, tudi primeren za ura rja, ugodno oddam v najem. Ponudbe na oglosmi oddelek »Jutra« pod šifro »11«. 15012-19 Trgovina špecerije vpeljana, g stalmraH strankami, radi selitve ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. cddeiirk »Jutra« pod šifro »Tudi knjižica«. 15034-19 Lokal za 400 Din oddam u Go- spoBvetski e«sti št«v. 12. — Poig'asni oddelek »Jutra«. 14&47-19 Specijalno trgovino z bonboni io č-okiolado. 10 let obstoječo, dobro vpeljano, v sredini Maribora prodam radi odpotovanja. Ponudbe na podružnico Ju.tra v Ma.riboru pod »Nizka najemnina«. 14912-19 Lokal na ulico Aleksandrovo. Selenburgovo Prešernovo, Stritarjevo aH 'iVrševo do Evrope, iščemo s 1. avgustom t. 1. — Pt> r-jdbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Dobri .^Uč-vik«. 13227-19 Lokal v strogem centru, obsegajoč. 2 zelo svetli sobi. v visokosti 9 X 7 m, pripraven za vsako obrt, skladišče «'« 'rlsarno. oddam v najem pod zelo nsrodmmi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 151712-19 Trgovino špecerijskim ln galanterijskim blagom, na jako prometni točki v Ljubljani prodam. Ponudbe pod »Resni re-flektant na ogl. oddelek »Jutra«. 15156-19 Vinotoč centru mesta takoj oddam. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 15241-19 }vosoD, st3novanie solinčmo. e kabinetom, vrtom. elektriko in vodovodom. ob tramvajski progi. Io mront od centra oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 15054-31 Stanovanje »obe mi kuhinje, s pritilklS-nauni oddam z avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dve oeebi«. 15070-žl Enosob. stanovanje subo, zračno in eolnčno od da s 1. junijem Jo*. Protner, Tržaška cesta št. 24 15098-31 Enosob. stanovanje oddam boljši družini Ped rožnikom, e. XII.. št. 11 15179-21 Stanovanje se hi kuhinje oddam s 1 jenijom mirni stTanki v Sto&icah 91. 15201-31 2 stanovanji dvrcaohno in trisobno, ta avgust odda Tribuč. G inc Tržaška e. 6 telefon 260« 15204-31 Trisob. stanovanje oddam takoj ali z junijem na Fra.nfoopa.nski ce«i 9 — Ljubljana VII. 15166-21 Dvosob. stanovanje z vsemi prrtiklinami. v I. nadstropju, s parketom ln elektriko, blizu mitnice oddam s 1. junijem v Zgornji Šiški. Celovška cesta št. 113 15200-31 Dvosob. stanovanje iw periferiji mesta oddem Poizive se v Rožni u . 15. 15066 31 Dvosob. stanovanje krasno, solnično, e kuhinjo predsobo, balkonom, vrtom Ln pretškirjnoaiiii za 600 Din oddam i 1. junijem. Naslov pov« oglasno oddeiek »Jutra«. 15102-31 Solnčno stanovanje parterno, v vrtu, sesto ječe Iz dveh sob, kc-pal-nice, sobe za služkinjo in vseh pritlklln se ugodno odda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Bližina banske uprave«. 15331-21 Krasno stanovanje komfortno, moderno, šest- tudi petsobno oddam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Cen trum«. 15332-21 Stanovanje pritlično, obstoječe Iz treh sob, brez kopalnice oddam za avgust termin. Poizve se Rimska cesta št. 18 1. med 13. ln 14. uro. 15345-21 2 trisob. stanovanji z vofliovodom in elektriko po 575 Din meso&no oddam v Stoiicah H. 127. 35367-21 Mali družini oddam pritlično stanovanje, sobo ln kuhinjo, prltlkllne, vodovod ln elektriko za 300 Din. — Poizve se Ribniška 7, Moste. 15356-23 3 sobno stanovanje oddam takoj aU pozneje za 600 Din mesečno. — Predovlčeva 9 X, Moste. 15359-21 Lokal primeren za garažo, površine 2.50 krat 4 metre se išče. Ponudbe s ceno pod »^lotomo vozilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 15327-19 Mlekarna Zagrebu, na debelo, z podružnicama in inventarjem u g o d n o naiprodaj zaradi bolezni. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 15302-10 Vinotoč pod vejo v Celju Prvovrstna sortirana vma lastnega pridelka dolrte na »Livadi«, Gaber j«. 15371-19 Večje stanovanje 8 gob, kabinet iin priitiklin e, visoki parter, solnčna lega, z npo-flbo vrta, oddam v modem« rili za Narodnim domom. Prosto po 1. avgustu. Dopise na poštni predal 319, Ljubljana 1. 15035-31 $ ti d sob. stanovanje takoj oddam v Wolfovi nI. št. 1. Poiizve se v pisarni pni I. C. Mayer. 15027-31 Komfortno stanovanje ob«t&}eie i® več sob. v n. nadstropju oddamo takoj a'i e 1. avr>m na M:klo-šičevi eesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 14918-21 Solnčno stanovanje 3 sob in kopalnice, s plinom. za 800. Din oddani z avgustom od'as';m osebam Oglodati med 12. in 14. uro v Robbo-vi ulici štev. 23. 15170-21 Dvosob. stanovan'e kom.foTtno. solnčno, v bližini banske uprave oddam s 1. avgustom. Ponudb- na o?'a?ni oddelek »Juta« l"'^ »Najemnina znižana«. 1523421 V Vili v Tivoliju oddam i majem subo m solnčno stanovanje 2 sob. poselske sobice, kn hinje. pntiklin. kopalnice in pralncce za 800 Din. Plin. otektnka » vodovod. Naslov v ogiaenem oddelku »■Jutra«. 11462-21 Stirisob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami. 5 minut od cestne železnice oddam Pojasnila daje Franč:ška F a k i n. Moste. Predovičeva ulica štev. 7. 14737-21 Dve stanovanji Stirisobni. z balkonom in priti ki in ami, eolnčni — na EIeiweisiovi cesti oddam s 1. avgustom. Poizve se na Vrtači 3. 14934-21 Štirisob. stanovanje s kuhinjo oddam na Bregu št. 181. 14954-21 Pristopajte k Društvu stanovanj, najemnikov. Vegova ulica 8. 873-21 Dvosob. stanovanje komfortno, e kabinetom od dam s 1. junijem. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 151-34-21 Komfortno stanovanje t vini pod Rož-nikiom oddam s 3. avgustom. Večna pot štev. 14. 15153-31 Lepo stanovanje Štiri- do petsobno takoj od dam na Miklošičevi cesti št. 14/7IL 15147-21 Stanovanje 25 m-, veilka parKetlra-na soba s štedilnikom oddam s 1. junijem odraslim osebam v bližini nove šišenske cerkve. Podjunska 21. 35229-21 Trisob. stanovanje lepo, s prltlklinami oddam s 1. Junijem. Pov-šetova ul. 31, kodeljevo. 15224-21 Enosob. stanovanje » kabinetom oddam v Šiški, Janševa ulica štev. 14. 152S&/« 3 sobno stanovanje šolnino, z vsem kom fortom. centralno kur javo oddam s 1. avgu> stom. Naslov se poizve v ogl. odd. »Jutra«. 15289-21 THsob. stanovanje t e e n t r u, za september-nove«mber išče štiričanska družama. Pomudbe na ogias. oddfeiek »Jutra« pod šifro »Brez otrok 74«. 15274-31/a 2 sobno stanovanje s kabinetom, kopalnico, plinom, v solnem legi blizu centra Iščem za avgust aH november. — Ponudbe pod >; Boljše stanovanje« na ogl. oddelek »Jutrac. 15287-21a Stanovanje sobe. kabineta in r»rit?k'*n oddam z junijem. Vprašati mi b:šmiku v GlinSki ulici št. 5. 15293-31 V Dalmatinovi ulici oddam z avgustom trisobno stanovanje s kopalnico in drugimi pritiiklkiami. Pov prašati v Dalmatinovi ulici št. 5/L 15333-21 Stanovanje sobe in kubinie odda.m v Aleše.včevi št. 42. 15364-21 Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Stanovanje eno- ali dvosobno i i č e g»*>pod''čna. Ponudbe e ceno na ogl3s. oddelek Jutra pod »1 oseba«. 15073-21/a Dvosob. stanovanje elektriko rn parketom, za avgust iftče dri. upokojenec (2 osebi). Ponudbe na o^as. oddelek »Jutra« pod Cisito 19-i3«. 14973-21/a Stanovanje tri- ali štirlsobno. e kopalnico in pritiklinam.i, po možnosti z vrtom, iščem e 1. junijem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod lif.ro »Banski nradnik«. 15024-21'a Duhovnik malo, solnčno ptono-vanie e pritiklinami. Ponudbe na og'n«ni oddelek »Jutra« pod »Strogi center Ljubljane«. 15124-3la Stanovanje dvoeobno, event. enosobno, išče v bližini centra v boljSi Irši samostojna dama za julij ali pozneje. — Ponudbe ra oglasi oddelek Jutra« pod »Su teren izključen«. 1500S-31a Stanovanje etro- a'i d vosobno, e priti-" "inami. v centru mest« iščem za julij ali avsust. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Dve osebi«. 15319-21/a Stanovanje erosohrM s kabinetom ali brez iščeta za kadarkoli zakonca brez otrok. Točen plačnik. Ponudbe n« ogl. oddelek »Jutra« pod mačko »Mirna stranka*. 141189-21 a Dvosob. stanovanje kuhinja, kopalnica in prltlkllne s 1. Junijem oddam v Velikovškl ul. št. 3, nasproti gostilne »Fortuna« ob Vodovodni cesti. '.D160-21 Trisob. stanovanje snažno in solnčno. oddam 7. avgustom (najraje malo članski rodbini) na Resije-vi cesti štev. 26/11. desno. 15317-21 Trisob. stanovanje « pritiklinami oddam z avgustom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 3533.3-23 Dvosob. stanovanje komfortno, v vili iščem za 900—1000 Din. za takoj alt kasneje. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »Brez otroke. 15259-23/3 Stanovanje l 1 jli S sobama, iščeta 2 gospodični, ki sta ves dan odsotni. Ponudbe na oglas, odde.lek »Jutra« pod Šifro »Takoj ali pozneje«. 15249-31/a Lepo stanovanje eno- ali dv-osob-no. solnčno. v mestu išče boljša rodbina dveh odraslih oseb. — Ponudbe na ogas ni oddelek »Jutra« pod značko »85«. 15295-21/a Vsaka beseda 50 jot: za dajanje naslova aH &a šifro 3 Kn. (22) Dijaki in dijakinle se sprejmejo v počitnicah v svrbo učenja nemškega jezika. Skrbno nadzorstvo, dobra hrana, epo letovišče 5 minut od trativajeke postaje Hi;.mteich pri Gradcu Naslov: Oberbaurat Hart-mann. Knoisbach bei Graz. 14913-22 Dijaka nižje sred. šole sprejmem v prvovrstno oskrbo za 1933,34. Komfort. stanovanje srr-dl mesta, klavir, kopalnica, mladinska knjižnica, igre. instrukclje. dobra vzgoja tor prvovrstna brana. Naslov: »Mladina« na ogl. odd »Jutrs«. 3 5246-2? fFB® f« J« Kil' Sobo vbod e vtopnic, eveot. • brano, oddam takoj v een-tru. Naslov v »gl. oddel. »Jutra«. 15182-23 Sobo s štedilnikom oddam 1. junija za 150 Din. Gline« V 11,2. 15185 23 Za pisarno oddam prazno 6-obo v Wol-fovi ulici mi. 1-5315-23 Sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu na Jurčičevem trgu 2/11. 15233-23 Sobo ff=to in lepo oddam lednemu gospodo na Cankarjevem nabrežju št. 3/U levo. Ogledati med V-'- 1- io V. 2. uro. " lai 62-23 2 opremljeni sobi oddam takoj 2 gospodom« ali gospodičnama — t-er 2 sobi in kuhinjo za junij. Vprašati pri t. M;h»!ič. trgovina, Selenbu--gova ulica. 14963-23 l epo sobo v mirni vili takoj oddani solidnemu boljšemu guspo-d.u ali gospodični. Naslov r og'asnem oddelku »Jutra«. 15145-23 Sobo lepo opremljeno, z dobro domačo hrano aH brez oddam s 1. junijem v žiber-ovi ulici 30/1. 152J8-33 Vsaka beseda 50 par-za dajanje naslova' ali za šifro 3 Din. (23) Sobo lepo opremi :cto). pri Evropi takoj oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14994-23 2 vezani sobi lepi in eolnčni, s pcsebtTm vhodom s stopnjic, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14960-23 Prazno sobo oddam. Zrimšek, Dolenjska cesta 48. 15131-23 Preprosto sobo v prijetnem in mirnem kraju ljubljanske okolice oddam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 15038-23 Elegantno nov« sprejemn-iico in smal-nioo. dvojni separiran vbod, strogi center, oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 15042-23 Sobo s posebnim vhodom in parki tem. v sredini mesta takoj oddam 1 ali 2 srospo-doma. Naslov v osrlasnem o-ddelku »Jutra«. -.>256-23 Opremljeno sobo v Komenskega ulici z direktnim vhodom takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15214-23 Ob Napoleonovem trgu oddam mesečno sobo, lepo opremljeno, solnčno, posebni vhod. Parket. elektrika. Rimska cesta 2. levo, n. r.adstr. 35154-23 Lepo sobo separirano, blizu Tabora. oddam 1 sli 2 boljšima osebama. Jeeliče-va c. 1. 15250-23 Opremljeno sobo « posebnim vbodom, parketom in elektriko oddam za 150 Din mesečno v Sp->d-iil SlSki. Aleševčeva o Me* 2*. 15267--ia Poleg glavne pošte v I. nadstropju takoj oddam zelo ugodno 3 prazne sobe. Do 1. avgusta znižana najemnina. — Lojze Šmuc, Miklošičeva cesta 6. 14977-23 Lepo sobo z elektriko in separatnim vbodom, event. souporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu n« Poljanski cesti št. 13/H, levo. 15030-23 Prazno sobo solnčno in prns=torno. v novi vila pod Rožnikom oddam e 1. junijem boljši stranki. Cesta na Rožnik tš. 47. 15045 23 (rasne svetle sobe posebnim vbodom, oddam takoj za pisarno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15055-33 Stanovanje dw>- ali trisobno, s kopalnico in pritiklinami, v bližini Tabora iščem za takoj ali s 1. junijem. Pls-m"ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4 osebe«. 15322-21/a Opremljeno sobo lepo. takoj oddam v Tavčarjevi ulici 15. pritličje. 15174-23 Prazno sobo lepo, strogo sepa-irano, v centru, tudi za pisarno — oddam. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 15181-23 Sobo « posebrr-m vbodom oddam v G edališki uilici štev. 12, pritličje levo. 15270-23 Sobo s r>o<»ebnHtf vhodom ta t*tv-ketom odda Sohilier. Gra-daška ulica 8a, pritličje vo. vrata 4. 35281-23 Ooremfjeno sobo Z vso osknbo. pole«j Evro orala, prodam v Raz vanju št, 100 blizu Pohorja. KlemenčiC. 15377 20 Posamezni ženski čevlji po Din ? Din 75.— Na zalogi je ostalo še nekaj čevljev prvovrstnih inozemskih znamk za polovično ceno. Hitite, dokler še zaloga traja! Trgovska liiša 6332 A M T. estni trg 26 LJUBLJANA PER Stritarjeva Opremljeno sobo oddam 1 ali dvema gospodičnama ev. zakon-cpma. Sv. Jakoba trg 8. I. nadstr.. desno. 15245-23 2 gospoda aH gdč. sprejmem na stanovanje. Flortjanska ul. 10, pritličje. 15330-23 Letoviščarje v Splitu ribi pri-vatma stra-nka t i^fsti) »t» i halfcoiKim na murje iu kopalnico, po nk-Ici ceni s hran« ali bre* — m 2—S n"»be. Pnrradbe na pt .i*. Md^eiei >Julra< jvm! »Sontc. 15325-23 Opremi jemo sobico ixlrodovi url-ica 19, vrsta I li£96-23 Sobico * vhod-om rJ Mrtvit« ixi«i«m na Taboru. Na- rw tv>ve OL-' a&oa ».1 iitra«. 15316-23 Sobo • j>*w)7o-23 Poročiti želim prodajalk® adi šivilj« a primerno dow>. ki ima veeelje do trg>oviin«. Lastna ta to pripravljena hUa v večjem irniustrijskem kraju na razpolago. Dopise samo 6 sliko na ogl. oddei. »Jutra« pod »Kodrast 24)«. 1S1I5-2G Za svojo prijateljico 44 let staro, k: ;ma 150.000 Din v gotovim in v«> opremo, iščem dobro g-;t,u-i-ranega m»jža. trgovca aJi u radirka. starega do nO let. Sam« resne ponudbe na podr. »Jutra« v Celju (>od KPrjjetrij&tTo*. 150S7-25 Gospodična Mar« 26 let. i.ntel;ffei»t7ia, piemoženjem. želi pw»-&itč dobro »Hu: ranega p>y-ftpoda. Dopise n.i podru-Z-nii(v> »Jutra« v Celja p>>d zdiartk« »Srwa<. 149:5-25 »Fortuna« Liu.bl.ja.ua, pošto: predal 221 ed ina koneesiottirana pi^3r rw za žt-nano posredovanje Vam pošlje prospekt proti predplačilu 10 Dm. 146-^9 25 Gospodična star* 27 let. izobražena, čpdn-e zunanjosti, mirnega značaja m n^omadeževant preteklo-:.!, dobra gospodi-uja, z 68.000 Dn gotovine, želi poroditi 28—40 let sta rega goopoda — državnega ali železniškega uradnika, z v-ečletnio stalno službo. Le resne ponudbe na opla«. oddelek »Jutra« pod š:fro »Srečeu zakon«. 14901 25 Opremljeno sobo wiparirano. v vili blizu Tivolija oddamo, škrab-čeva 7. 15333-23 Sostanovalca sprejmem. Ravno tam tudi sostanovalko. Flo-rljanska 17 I. 15334-23 Veliko sobo oliiam v centru. Ogleda se popoldne. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 15354-23 Vsaka beseda 50 pa.r; 'A dajanje ria-slova aH za šifro 3 Din. (23-a) Preprosto sobo K S v. e gospodična za takoj. Pomudbe na oglas, oddeitik »Juira« ped »V mestu«. 15194-23/« Starejši gospod tšče skromno snažno sr>r>ico v mestu. Gradile, Mirje. Tržaška cesta. Ponudbe s cri;c na ogl. odd. »Jutra« pod »Ves dan odsoten«. 15146-23a Hrano in stanovanje predi mesta pri osebi brez otrok Išče prijeten penzdjonist (domače, čisto). Pismeno, detaljno na ogl. odd. »Jutra« pod »999«. 15197-23a Prazno sobo * štedilnikom lš em. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Bližina Sv. Petra ceste«. 15357-23a V=aka beseda ž Din: za dajani« naslova ali iifre pa 5 Din. (24) Mlad uradnik Seli znanja s simpatično gospodično. Ponudbe s svi-k<> ki fre vrne, na oglasni o»ik »Jutra« pod ši.fro »Lepi maj«. 13004-24 Gospa i dopisom 7/5 1933. Celje, oran;:a, svinčnik, žalosten, prapora*) sprejel. Prosim 3 dni prej Da svidenje. 14953-24 Katera gospodična »M vdova bi mi pisa a ra-d.i 3pozM-n;e na og:. odd. »JiKre« pod šifro »Državna nslužbenec*. 151i8-24 Dva gospoda »'H nje starosta, nezadovoljna v zakonu iščeta pri-jatelji<*; z Gorenjskega. — Ponudbe na oglasni od-del. ».InTa« pod »Ivan, Mirko, Kr*.nj«. 15126-24 Opera Prosr.m za Vaš naslov. — Hvaležno. Podr. »Jutra« na Jesenicah pod »Balkon 4«. 15119-24 Mlada dama tujka. išče odličnega, dobro situiranega gospoda Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ^Mladost«. 15216-24 Dobra kuharica želi resnega znanja v svrho ženitve z dobrosrčnim gospodom. Resne ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Srečen maj«. 15143-25 Inteligentna gdč. značajna, ima lastno hišo, želi poročiti gospoda. najraje državnega uradnika. Starost od 35 let dalje. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod »Srečen dom«. 35203-25 Učiteljica državne strokovne 8ole, 28 let stara, vsestransko naobražena, nono-noma *drava. izr?dno s-rr. matična in odlična pojeva, izvrstna aosnodinja s trgovsko šolsko irohi-as-bo, vešč«, hrvaščine, nemščine In slovenščine. se želi poročiti z dobro situi-ranim cospo-dcm od ?5 do ?5 let z iriš.lo nao^razbo in p-o-tovo eksistenco. Ponudbe siprejme-no z naj-večjo diskrocl'n: R»-7r,T- zavod za slilenanie zakonov, Zagreb. V>ofta št- 3- 15133-25 Nov klavir onamke »Sungl Original«, po m®ki coni prodam radi pomanjkanje prostora. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod šiiro »K aviir« 15332-26 Striženje 5 Dm britje 3 Din Delali m uradniki, brez odlašanja obiščite brivmoo »Rapid« v Kolodvorski ul. št. 35. 15025-30 Violoncello damoki, prodam. Na og!el-e parne stroje itd. — kupim, ponudbe z netaJič-n.im opisom itn ceno na ogl. odd. »Jutra: pod »Gotovina«. 15049-29 Vdova r>o višio-m državnem no'T5iku. želi so-^natl ori-nemesra gcr-tKvH v »okolu v s\-rbo skumie-"a p-osporflnist^a. Dis-kret.ne ponudbe r>od »Mlroliuben« na oglasni odd. »Jutra«. 1M4P-25 I Vsaka beseda 1 Din; ! za dajanje naslova ali J Za šifro pa 5 Din. (26) Kratek klavir (Stiutefiiigel) zelo ugodno naprodaj. NasJov v oddelku > Jutra«. 15043-26 Krasen črn klavir proda.m radi o d po točenja. Cena 5500 Din. Drbraje, Taw.enbachove 31. 15085-26 Znanfa želi »•■.lino nameščen drž. uradni k. l boijšo gospodično. — po.nndbe na oglas, oddelek »Jutre« pod šifro »Po ep'e<. 15247-24 Rado danes nemogoče, v nedeljo goljufal. 15336-24 Vsaka beseda 2 Din. za ij-janje naslova aH šifre pa 5 Dn (35) Miada gospoda Simpatična, dobro Siturena, ielit« sipoznarj gospod č ni v star«)«t: 18—24 iot. Dopi se s iiiko na »glas.ni oddelek »J'jtra« pod značko »Ovetoči maj«. 14991-23 Zaročenci zaročenke! Zavarujte se za pohištvo za »lučaj ženitve pri društvu »Poroka«. Maribor. Stolna »1. 5. Zahtevajte prospekte! 15064-25 Klavirji planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikat-e Bfl »endorfer. S?einway Ffir-s.ter. Petrof Holzl St.ingi >rig., i- so ne^i»rno naj boljši! — Lahka precizna m ■•hi nitk a. Prodaja jih ključno le sodni nzvedenec in bivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice). Mlekarske stroje malo rabljene, po^emi pro-dn Hešik, Sp- Šiška, sedaj poleg šole na Sv. Jerneja c. št. ->1. Tramvajska postaja pri a'ari Cenkvi. l>diprto t-u-dj ob nedeljah. 15366-30 Slamnike in vsakovrstna pripravila dobite najceneje v salonu »Mia«. Fiorijaii-ska 6 15330-30 • sika Oeseda 1 Dlll. ta tajanje na«!ov» a!' za šifro pa 5 Din. (32) Javna prostovoljna licitacija pravih perzijskih preip^og, razami) veličin iz pos-estva grofa Jankovi?« in dr. — Vršila se bo v Celju v po-•»lopu Javnega skladišča. — Radi ogleda prijaviti se pri upravniku Javnega skladišča na dan 20. maja. Lioitadija 32. maj« v Jav-nun skladišču ob !0. liri. 15090-32 Urad za zaščito zavarovancev Zagrob. borzna palača, telefon 87 39 daje im formo ti je in ob'ek.tivne svete v vse h predm etč h za v a r o ve -nja. W1 Stanovanje iščem ze mojo soprogo im 2 otroka za šolske počitnice. najrajši pri kakšni učiteljski družini, in sice-r v okolici Jezersko, Rateče, Pla-raca in Bohinj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Družina«. 15141-38 Vsaka Oeseda 1 Di.li. za dajanje naslova aH ta šifro pa R Din. (33) Mesarji! Prodam \Volff stroj za rezanje mesa. Naslov pove ogiasmi oddelek »Jutra«. 15317-29 2 Dautz motorja 35 ra, skoraj nova, ua nafto poceni prodam. — Fani Laufer. Gregorčičeva ul. 17 B, Ljubljana. 15165-29 2 šivalna stroja »Singer« in »Fiati« naprodaj za 900 in 700 dinarjev. Gostilna »Rs-i-liingbaus«, Sp. šiška. 15342-29 Vsaka neseda 1 Din: i za dajanje naslova aH c ta šifro na 5 Din. (30) f 1 11 ■ ■ j. i i i ■ m. 11 Avto taksi št. 64 se vljudno priporoča., telefon 3:390. 15093-30 Milostiva! VTaš krzneni plašč Sez po-lotje najiskirbneje konzervira tvrdka L. Rot. Mestni tng 5. Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in niiodernfl®ira. Plačljiv« šele jeemi pri prevzeanu. 122-13-30 Brinjevega olja pristnega, kupim vsako koliičiino. Ponudbe na dro-gerijio A. Flor.enčič, Ljnli-ija-na, Sv. Petra cesta 19. 15075 33 Pšenično moko vseh vrst. otrobe, krmilmo, kakor tudi rženo moko. vse koruzne ude-lke in oves nudi mlin Ivan K u r a 1 t. Domžale. Isto t« m se prode j 4—5000 kg sladkega sena. 14902-33 Vino lafte^ prideleik, sortiran«), štajersko, od 10 litrov naprej po viuogradnii&kiih cenah kupite v LjuMijaai, Trigavaika cceta štev. 36 i 19363-33 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova ali ta Šifro oa 5 Dn. (40) V lepem kraju Prlekije oddam soho z 1 ali ? posteljama, z dobro petkratno hrano za 1000 Din mesečno osebi. Ponudbe prosim na og!ai>. oddelek »Jut.ra« pod značko »Gozdna hiša 105«. 15015-40 Najboljša okrepitev po hripi ali živčni bolezni — Hot-el-peinsioo »Triglav«. Boh-n.'skc Bistrica Slovenija. lOdnevno bivanje 400 Din, v seziji 450 Din liM.73-40 l4rii|eiTsiii. zastopstva. Večja, dobro vpeljana zavarovalna družba išče krajevne zastopnike za Celje, Kranj, Logatec, Vrhniko, Brežice, Kočevje in Novo mesto. — Ponudbe z navedbo starosti, dosedanje zaposlitve in s prvovrstnimi priporočili pod »Pošten 26« na oglasni oddelek »Jutra«. 6340 z lepim prometom, s še boljšimi izgledi v bodočnost, na najprometnejši cesti velikega mesta v Sloveniji NAPRODAJ. Odkup zdrave zaloge po najugodnejši ponudbi in pogojih. .Le resni interesenti dobijo nadaljnje informacije, ki naj jih zahtevajo v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Zlato v knjigah«. 6341 1111111 m ..... Tiskovne zadrege, p. z. z o. z. v Ljubljani 22. maja ob 18. uri v pisarniških prostorih Delniške (Sskarne na Miklošičevi oesti št. 16 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo na^eJstva, 2. čitanje revizijskega poročiJa, 3. poročilo o računskem zaključku, 4. poročilo preglednikov, 5. razdelitev prebitka, 6. volitev načelstva in računskih preglednikov, 7. slučajnosti. Vabimo vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite. 6317 Načelstvo Tiskovne zadruge v Ljubljani. V družb! viatm, tramvaj« ki nradm, s« često ozirajo na Vas x nezaupanjem radi priščev, iapuščajov in drugih nečistoč kože. — Thiosept mil« Vam bo pomagalo. 169-40 Letoviščarji Oddam 12 opremljenih »ob s kuhinjami a.li brez njih. e kurjavo in elektr. razsvetljavo, n« Krki. Udobnosti. kopanje, gozd, vrt in lepi sprehodi. — Pojasnila daje Josip Zaje, Stična. 15024-40 Informacije Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Din. (31) Ako se želite zavarovati sa poh'9tvo za 5du?«j še-nit.ve. mi zanipajte svoj naslov. — Gla.vrnd organizator »Poroka«, Korošec F., Maribor, Frankopanova nI. 15 15079-31 Vrednote »ka ottseHla 1 Din, u dajati}« naslova alta Stro na 5 Din. (35) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovda.ns.ke ceste, pri gostilni Možica. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — ju vel i r Ljub jan«, Wolfova ulica 3 Vsaka beseda 1 Di.n: ta dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Din. (37 Preklic Tt.M^č Terezija, Gorišek Mimika, Struipeh Karo! m Majhen Jakob, vsi irz Mokronoga. izjavljaj«, da m? rosnic.a, kar so govorili o {."cs-podii Kosu Francetu, gostilničarju in peku iz Mokronoga, in s« mu zahvaljujejo, da je odst.oipn od zasebne obtožbe. Mokronog, 5. me.ja 1933. 15108-31 Slava Gril radelovelka hig predmewv se je preselila h Rimske ceste Štev 2 v Beethovnovo u'ioo &tev 15 — vis-a-vis nebotič-nikovib zgradb. Kozmetičen salon. 14167-31 Preklic ObSa-lujom vse, kar !«>jn govoril o g. kaplanu Vo-d-išiku, ter tako povzročil niTes-ničiae givori^ in obrekovanja. Loke, 12. ma.;a lf«33. — Vozel j Franc, Loke pri Zagorju ob Sovi. 13272-31 Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VTLHAR, irrar Ljubljana, Sv. Petra c. 36 Najtoplejše kopališče v dravski banovini ČATESKE TOPLICE pri Brežicah so odprte od 14. maja t. 1. Radioaktivna terma 50 stopinj Celzija zdravi revmatizem, išias in ženske bolezni. V predsezoni popusti. Zahtevajte prospekte! 6345 Za preobleko zoS foteljev itd. najlažje kupite blago iz Krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri R. SEVER MarijiD trg štev. 2 Zavese, odeje, perje, puh. Dne 17* maja bo na okr. sodišču v Celju, soba 12, ob 9. uri prodano lepo, do-bičkanosno posestvo v okolici Celja. Vzklic-na cena 85.000.— Din. Interesenti vabljeni! 6347 ALAČE hiše, stavbišča, gostilne, trgovine, trafike, buHete itd. 7 Zagrebu po zelo ugodnih pogojih v veliki izbiri pri strokovni tvrdki »JADRAN" kupoprodajni biro nepremičnin Zagreb, Gajeva ulica. 4. 6269 Strokovne informacije brezplačno. 2ične vloge po 109 Din Žične vioge iz izv?tnredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pn naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9. na morju. Najcenejše in najboljše bivanje v kopališčnem hotelu »Rokan« nasproti kopališča. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 30 ima vedno na zalogi: KEMIKALIJE od najnavadnejšlh do naj-redkejših za foto, tehniko in kemijo, KOLINSKE VODE vseh vrst, ki se točijo v vsaki količini, PARFUME najrazličnejših dehtečih rož in fantazij, FOTOPOTREBŠČINE — redkosti in novosti, — SUHE ROZE IN KORENINICE vseh vrst za ZDRAVILNE CAJE in KOPELJI, AGROLIN za zatiranje sadnega In cvetličnega mrčesa, STRUP za uničevanje ščurkov, miši in podgan, ŽVEPLO zoper plesnobo vrtnic, HEDIT za zatiranje plevela po vrtnih stezah, AKUMULATORSKO KISLINO, j>SLYM«-DEPILATOR za odstranjevanje nadležnih dlačic in las — ne draži kože in lase popolnoma uniči! »NADOLc KREMA proti sončnim pegam in rumenim lisam po obrazu, >EOS« ROŽNATI NOHTNI LAK s krasnim bleskom k 2.50 Din dkg, itd. 6272 Domače tekstilno podjetje išče za svojo predpredilnico bombaža sposobnega Vvtopodjetje 9,F@regrin", Kamnik naznanja spremembo voznega reda na progi Vransko-Kamnik'L]ubl)ana Odhod iz Kamnika ob 7.55, 13.10, 18.45 Odhod iz Ljubljane ob 11.55, 17.20, 22.15 (ob nedeljah in praznikih ob 23.30) Avtobus, ki odhaja iz Ljubljane na Kamnik ob 11.55, ima direktno zvezo na Mot-nik—Vransko—Savinjsko dolino—Celje. Jutranji avtobus odhaja sedaj iz Vranskega na Kamnik in Ljubljano ob 6.15. Za obilen poset se priporoča 6331 Avtopodjetje „Peregsrla" 1 fniUiOH odjemalcev Ima tvornica glasbil Melnel & Herold, torej ved ko vse druga glasbene firme v Jugoslaviji skupaj. To gotovo neka) pomeni In zato zahtevajte tudi VI predvsem kataia^ to tvrdko, ki ga dobit© brez-^ plačno. Nudi se vam s violin© jd Din 69*— Ročne harmonike Mandoline Gitare Havajske gitare, kromatlčne in klavlrharmoni- ke itd. Umid & Uuoldffi tvornica glazbll In har-, monik, prod. podr. Maribor št. 101 za karde, prožnih strojev (Strecken) in flajerjev. Obširne ponudbe z navedbo rodbinskih razmer, predizobrazbo, dosedanjega delokroga in plačilnih zahtev je nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Majstor predpredione«. 6230 ZAHVALA Za prisrčne izraze sočutja in soža-Ija. ki smo jih prejeli osebno ali pismeno in ki so nam ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega moža, očeta itd., gospoda Jožeta Podlogarfa mesarja lajšali našo neizmerno bol in nam stali bodisi s tolažbo bodisi z dejanji ob strani, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžnim živinozdravniku g. Deu Raj-ku za njegovo naklonjenost in pomoč, vsem stanovskim tovarišem iz Trbovelj, Hrastnika, Dola, Zidanega mosta, Radeč in Laškega, ki so nam tako nepričakovano nudili pomoč, predvsem gg. Kovaču in Golobu iz Trbovelj. Nadalje čast. g. žmavcu za tolažilne obiske za časa bolezni, spremstvo pri pogrebu in za poslovilni govor ob odprtem grobu. Vsem dragim prijateljem in cenj. gospem iz Trbovelj, ki so nam ob tej težki uri stale ob strani. G. šuntajsu za poslovilni govor, darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu poplačaj v obilni meri Vsemogočni! 6344 Trbovlje, dne 13. maja 1933. žalujoči: MARIJA roj. CENER, žena; JOŽE, MARICA, otroka. Kje kupite pohištvo najbolje in najceneje? Dobre in cenene jedilnice, spalnice, kuhinje, opreme za urade itd. dobite tudi na hranilne knjižice Mestne hranilnice, Spodnještajerske posojilnice in posojilnice Narodni dom samo pri AISredu Viherju, mizarstvo in zaloga pohištva Maribor, Koroška cesta 53, telefon 26—20. TUDI NA OBROKE! 4348 TUDI NA OBROKE! Prekmurski dogodki Iz sedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti se vojaštvo izseli in zgradba se bo prepustila svojemu prvotnemu namenu, šolskemu vrtcu. Vojaštvo bo začasno nasta-njeno v grad u, dokler se ne zgradijo pre-potrebni objekti v to svrho. S preselitvijo vojaštva bo razbremenjena tudi tukajšnja šola, ki ji itak primanjkuje učnih prostorov. Ker se je zgraditev novega šolskega poslopja odmaknila spet v pnhodnjost, ba to vsaj malo razbremenilo prenatrpanost šolske zgradbe. Že dohor mesec bo od tega, ko se je po javil v Murski Soboti stekel pes. Oblastva so takoj izdala najstrožje odredbe in ra»-glas:la strogi pasji kontumac. Kljub vsem varnostnim ukrepom pa se je pasja steklina v zadnjem času izTedno razširila, in to največ zaradi zanikmosti lastnikov psov, ki sumljivo obolenje pri pseh prikrivajo. Pred dnevi je neki pes napadel sredi mesta nekega moškega, ko je baš šel k maši Ugriznil ga je v obe roki. Pes, ki je kazaj znake besnosti, je bil takoj ustreljen, moi pa odveden v Pasteurjev zavod. Nedavno je sklical tukajšnji odvetnik g. Fra njo Koder sestanek v svrho osnovanja krajevnega odbora Jadranske straže Odziv tukajšnjega prebivalstva je bil nad vse časten. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik g Franjo Koder, podpredsednik je_g. Peterka, tajnik g. Novak in blagaj-ničarka gdč. Mozetičeva. Tudi na vseh tukajšnjih šolah se je ustanovil podmladek Jadranske straže. Požari so za enkrat skoro prestali. Le v Sotini na avstrijski meji je nekdo zažgal gozd posestnikov Juda in Svetaniča. K sreči so požar takoj opazili in preprečiH večjo nesrečo. Iz istih krajev prihaja poročilo, da je bil v bližnji avstrijski vasi, v Tieschenu, pred kratkim izvršen velik rop, katerega so bili osumljeni tudi naši cigani. Neznani zliknvci so vdrli v trgovino g. Po~ scha in odnesli različnega blaga v vrednosti 60.000 Din. Ko so zločinci že zapuščali poslopje, jih je slišala trgovčeva žena in začela klicati na pomoč. Ko so jih zasledovali, so zločinci streljali iz vojaških ka-rabink. O vi "mu je bilo takoj obveščeno tudi naše orožništvo, ker se je sumilo, da so zločinci naš' cigani. Vsestranske poizvedbe in hišne preiskave pa so dognale, da so bili tokrat naši cigani nedolžni. Naša Gorička tudi ni ostala v kriminalnih 0'zirih v zadnjem času brez senzacij. Nedavno je bil Osko Peter iz Gornjih Slaveč v tamošnji gostilni, kjer se je krepko založil s pijačo, tako da je prosil tamo-šnjega natakarja, naj ga pusti prenočiti r gostilniški sobi. Ta razgovor je slišal neki tamošnji delavec L. J., ki se je ponudil da povede ()ska k svojim sorodnikom, ki stanujejo v bližini, kjer lahko prenoči. Oba sta se napotila v noč. V bližini gostilne pa je vinjeni Osko obležal na travniku. Tedaj pa ga je neki neznanec napadel, pokleknil mu na pr>.a in mu začel trgati žepe. Pobral mu je ves denar, ki ga je bilo precej, verižico, uro in vse drugo kar je bilo kaj vredno. Po dejanju je neznanec izginil in Oska prepustil usodi. Sum je takoj padel na L. J., toda takojšnja hišna preiskava je ostala brez uspeha. Varnostni organi pa .so prav kmalu izvedeli, da je osumljenec nekaj dni po dejanju zastavil neko uro gostilničarju, ker mu ni mogel plačati f> Din. Ko so šli orožniki po uro in jo pr»-kazali Osko Petru, jo je ta spoznal za svojo. Preiskava se še nadaljuje, ker je medtem osumljenec odšel na sezonsko delo v Kneževo. Podpisana se najtopleje zahvaljujeva cenj. odjemalcem, ki so naju po-sečali za časa najinega dolgoletnega bivanja v Litiji. Vljudno jih vabiva, da naju posetijo tudi v Ljubljani, kjer sva prevzela gostilno Orehek Kolodvorska ulica 26. Priporočava se tudi vsemu ljubljanskemu kakor podeželskemu prebivalstvu za obilen obisk ter sporočava, da sprejemava na okusno domačo hrano stalne abonente. Zagotavljajoč najtočnejšo postrežbo se priporočava 6282 Maks in Anči Lajovic. Iščem (v gotovini) kratkoročnega kredita. Nudim vknjižbo na prvo mesto nove hiše, vredne 1,300.000 Din. Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 6324 Mag. št 2234-33 6343 Mestno načelstvo ponovno razpisuje dobavo in montažo centralne kurjave s pralnico, ureditev kuhinje in vodovoda s sanitarno opremo v zgradbi Delavskega doma v Ljubljani Razpisni pripomočki se dobe od 15. maja 1933 od 12. ure dalje v vložišču mestnesra gradbenega urada, Šolski drevored 2/11., proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vlofiti do dne 22. maja 1933 do 11. v omenjenem uradu. .Aestno načelstvo v Ljubljani, ' dne 12. maja 1933. '"J župan In mestni načelnikt dr. Dinko Pnc 1. r. »JUTRO« St 111 19 Neder ja, It Y. 1933 Edino dobra opanka nosi gornji zaščitni fig vtisnjen na podplatu Mehanična tovarria opank in obutve PETAR M. DUMITROV, Pančevo O r A N Bik E KLEPARSKA DELAVNICA A S T O S FITCHS GOSPOSVETSRA CESTA ŠT. 16 »pri Levu« Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji, najsolidneje in po zmernih cenah stalno skladišče v Ljubljani. Za provinco vagonske pošiljke fco postaja kupca. — Obrnite se na Miloša Oparušica, Zagreb, Gajeva ulica 4. Telefon št. 2405. 6288 Spoiaa slabost, izmučenost, nespečnost, utrujenost, nervoznost » ;so posledica preranega staranja. Organizem boste osvežili in mladost ter zdravje sem vam vrneta z uporabo APARATA PELJTHE L RADIOM! Prve svetovne kapacitete so se zelo ugodno izjavile o PELITIIE. Zdravljenje brez bolečin. Aparat deluje, medtem ko vi spite. PELJTHE je odobren z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, štev. 9141 od 28. V. 1932. Za diskretne informacije in prospekte se obrnite na »PELJTHE«, Ljubljana, 5045 Velika Izbira svile v vseb modnih barvah, gladka ld vzorčasta, različne kakovosti, ea obleke, bluze to perilo. „Pri škoSu" Ljubljana Storjo (trsje) za obijanje stropov nudi v vsaki množini po brezkonkurenčni ceni FR. STUPICA železnina, zaloga poljedelskih strojev in j čebelarskih potrebščin. Monopolna zaloga razstreliv. Ljubljana, Gosposvetska c. 1 6322 Lepe poslovne rm oddamo v najem na vogalu Tyrševe in Bleiweisove ceste. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6290 I Specijelnl entel oblek, aiuriraiije, predtlsk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Milceš, Ljubijaiia poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila zaves, pregrinjal: entlanje. izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 poštni predal št. 189. 8HSMB U. F. najmodernejše nogavice iz dvojno matirane svile, z decentnim ažurjem se dobe povsod po sledečih stalnih cenah: U. F. gladke s srebrno znamko Din 48— U, F. gladke z zlato znamko Din 51— U. F. z ažurjem s srebr. znamko Din 51 U. F. z ažurjem z zlato znamko Din 54 6094 Zahvala Ob težki izgubi, ld me je zadela s prerano smrtjo mojega preljubega in nepozabnega soproga, gospoda pekovskega mojstra in posestnika se za številne izraze sočutja, kakor za lepe poklonjene vence najtopleje zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem čč. duhovščini, zadrugi pekovskih mojstrov, pevskemu odseku pekov pomočnikov za njihovo ganljivo petje, vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter vsem, ki so mi ob tem težkem času z dejanji in besedo stali tolažilno ob strani. 6329 Ptuj, dne 12. maja 1933. ANGELA HORVATIČEK. PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM -PONIKL AN A Ugodne cene in plačilni pogofi. IGN. VOK, Tavčarjeva nfica štev. 7 164 Lovska pravica krajevne občine Studenci pri Mariboru se odda z javno dražbo do 31. marca 1935 v zakup. Dražba bo v Mariboru dne 15. maja 1933 ob 10. uri dop. v prostorih sreskega načelstva Maribor desni breg, soba 25/L 6225 ZAHVALA Po smrti moje matere g. Marije Domadenik mi je izplačala Ljudska Samopomoč v Mariboru pripadajočo podporo točno, za kar se ji tem potom prisrčno zahvaljujem in vsakomur to društvo priporočam. Slivniško Pohorje, dne 6. maja 1933. 6306 Franc Domadenik. Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube naše nad vse ljubljene soproge, oziroma matere, stare matere, svakinje, tete in tašče, gospe kakor za poklonjeno krasno cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, pevskima društvoma »Grafiki« in Bežigradu« za krasno žalno petje, nadalje sostanovalcem za darovani krasni venec ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. 6316 Ljubljani, dne 12. maja 1933. \VGUST OBREKAR. JAVNO ZAHVALO izreka podpisani L Jtidski Samopomoči v Maribora za točno izplačilo podpore po umrlem starem očetu gosp. Jakob Trantura. To važno ustanovo moram vsakomur najtopleje priporočati. Starašinci, dne 12. maja 1933. 6306 Jernej Kirbiš. ZAHVALA Podpisani se prisrčno zahvaljujem Ljudski Samopomoči v Mariboru za izplačano podporo po smrti gospoda Janeza Žebre ter priporočam vsakomur to prekoristno društvc. Orehovlje, dne 8. maja 1933. 6306 Peter Lukanc. POZOR! ZARADI PRESELITVE POZOR! se vrši prodaja tnanu§a&ture o€l 20 do SO°/„ poti nabavno ceno pri tvrdki MARA RAMOVŠ v Tavčarjevi nlici št. 2, I. nadstropje. Navajamo cene raznega blaga: Sifon 80 cm . . , . • * P PO Din 5 — Poldeleni za damske obleke . . po Din 7.50 sit od 80 cm . . , „ • • • m 99 8.— Poldeleni boljše kvalitete . . 99 10.— Najfinejši šifon . . . t * p m 99 11.— Volneni deleni s svilnatimi karo Piatno za rjuiie 150 cm . 99 99 19— vzorci........ 11.— najfinsjše domače platno 150 cm 99 99 21.- Svic. etamin črn, siv in moder 13— platno za brisače . , . . . 99 99 7.50 Angleški poplini za moške srajce 99 m 18— Okstord 80 cm , . . p • p 99 99 5.50 Crep de chine boljše kvalitete 99 38— molino3 75 cm . . , . P . . 99 99 5__ Ia blago za trenchcoate . . . 9f 70— frotirke ...... * • ■ 99 99 8.75 Ia češko blago za moške obleke 9# 70— Poplin za damsko perilo . • » 99 99 13,— najfinejši angleški kamgarni 99 99 140— najfinejši svileni poplin . * • 99 99 17.50 Športne hlače moške 1 komad 99 120— PERJE ouhastc Kg 62.— Dir ■>elo 45.—, pub 140.-■ vsuosilia uo pov/etn uepo volno m Zim« oajceneie prodaja SEVER Marijin tre štev. 2 I Ostanki angleških kamgarnov od m 2.90 do m 3.20, ves ostanek 400,— Din. Trgovcem in krojačem poseben popust. Vsak se lahko prepriča brezobvezno o kvaliteti in ceni blaga. 5327 PRIČAKOVANJA bodo nadkriljila izvrstna glasbila nojvečifi domače odpremne' , Ivndke t KRALJ EVE Ki BVOŽHl' DOBAVITELJ Kleparjem in sličnim obratom se nudi prilika prevzeti patentirano novost, ki bo donesla lepega zaslužka. Licenca za Jugoslavijo se ugodno odda solidnemu obrtniku ali podjetju. Ponudbe na Anton Birgmayer, Maribor, Melj-ski dvor. 6279 Večje stanovanje v prvem nadstropju na Miklošičevi cesti se odda s L avgustom. Poizvedbe v Delniški tiskarni. 6034 Radi opustitve več desetletij trajajoče obrti na najprometnejši točki v Kranju se odda v nafesa Se U brigate za svoje zdravfe ? toda mislite todi aa KL-arj« ««*. obran! Lice je »d joti* A* noči napuvj» tatilb -deidl za Mce: CENDRE DE ROSE IN R0UGE MANDARINE. Univeraalna borza, dravske l»anovine »Jutrov« man oglasnik. Poslužujte se ga! 1% svilene, flor, kratke in pavolnate, rokavice za gospode, dame in otroke, maje za deco, velike in telovadne, samoveznice, resa ti, masen ce in ovratnike priporoča najceneje 6296 OSVALD DOBE3C, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 NA DEBELO!___NA DROBNO! ZAHVALA ' Podpisana se najtopleje zahvaljujem MATEEINSKI POMOČI V MARIBORU, Aleksandrova o. 19-1 za točno izplačilo meni pripadajoče podpore v slučaju poroda. . Priporočam Materinsko pomoč iz Maribora vsaki materi, ženi in bodoči materi, da na vsak način pristopi k temu humanitarnemu društvu kot članica. Velike Lašče, dne 13. maja 1933. 6305 ANA JELENC. KOKOŠJE. PURJK. GOSJE in RAČJE NAVADNO, S -v , „ STROJEM CIŠCE- NO in ČOHANO ^IIŠ?-----"-7-1-- PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI ajda, Hatiovec Telefon 59, 6o, 3, 4. 9 C. In C. Perl-prejico, Mouline, krpanec, kvačkanec, svilo, gumbe za plašče, lišp in perilo, zaponke za obleke, čipke, pasove, sukanec ter drugo galanterijsko kratko in modno blago v veliki izbiri pri 6296 OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA, Pred Škofijo 15 NA DEBELO! NA DROBNO! Županstvo Marenberg objavlja tužno vest, da je gospod HAJKO MTOŠEK občinski odbornik v Marenbergu danes mirno v Gospodu zaspal. Vzornemu obč. odborniku bodi ohranjen časten spomin. 632S Marenberg, dne 12. maja 1933. županstvo občine Marenberg Pred mkmp®m za birmo ne premišljujte, kje si boste dobavili poceni blago ali gotove oblekce in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik PROIZVOD ai«B:i IM PRIBORA vt zagreb ,, Nikoličeva ul 12/=! Viohne.„.esplačni poučni , CJSiVJ-JHLi Jelje £3. ki vam nudi gornje predmete v veliki izberi po najnižjih cenah in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri v lastni tovarni. 6318 James Oftver Ctrrwood: Hči divjine Roman 1. pozla vje Ženski smefc Da ste stati na robu črnega jelovega gozda, ko je veter zvijal ▼rbove m zlovešče tuli1] sredi ledene decembrske noči, bi^se vam bil zdel Trnusk ontmemalrai vlak podoben ognjeni pošasti. Žarel je, toplota je (puhtela od njega — m vendar je bilo v miem nekaj takega, kakor da hi bil prikazen z drugega sveta. Biti je senca, odurna in onemogla v svoji negibnosti im črna kakor sama severna noč, iz-vzemši tist-i trak svetlobe od prvega pa do zadnjega voza, ki ga je rezal na dvoje in v katerem je bil le Dam, kjer je stal prtljažni voz, temen presledek. S severa so se gnale vojtske s snegom natovorjenih oblakov, ki so se vlekM tiik nad zemljo, in izza teh oblakov se je zdajj pa zdaj zapodil veter m se rtove porogal temu ohromelemu človeškemu stvoru šn bitjem, moškim in ženskim, ki so se Skrivali v njem iin drgetala od mraza in z napetimi, bledimi obrazi v čedalji večjd tesnobi strmela venkaj. v skrivnostno temo noči, ki je visela nalik črni zavesi deset čevljev pred okni železniških voz. 2e tri ure so ti obrazi op rezali v noč. Mnogim izmed ujetnikov v zasneženih vozovih je doživljaj izprva še nekam ugajal, zakatj vsaka nepričakovana pustolovščina zbudi v ljudeh najprej prijetne draž-liaje; kad lih ne bi ta, ki se jim je zdela od kraja kar razkošna! Ne toplote jii ni manjkalo ne svetlobe; moški so se smejali, ženske so čebljale, otroci so se igrala. A zdaj je najglasnejši šaljivec izmed moških zdavnaj molčal, globoko zahomotan v svoj plašč; m mlada ženska, ki je prej v nemi blaženosti sklenila roke, ko so ji povedaM, da je vlak zasnežen, je zdaj ihtela in trepetala. Mraz je bilo — tako mraz, da ie bil sneg, ki ga je veter sipal in vrtinoiH, podoben granitnemu prahu; kar cingljal je po šipah in jih bombardiral z neštetimi bSftjoni drobcenih izstrelkov, da bi jih vtrl in buhnil v vozove. Na robu gozda je bilo najbrže kakih štirideset stopinj pod ničlo. V vozovih se je še držala majhna slutnja toplote. Goreče svetilke so jo izžarevale, navzočnost mnogih ljudi jo je hranila. A vendar je bilo mraz, čedafce huje mraz. Siva skorja zmrzle človeške sape je pokrivala šipe. Nekai moških .ie bik) dalo svoje površnike ženskam ir, otrokom. Ti moški so zdaj vsak trenutek pogledovali na žepne ure. Razkošna pustolovščina je postajala resna. Sprevodmisk, ki je šel skozi voz, je začul že dvajseti* Isto vprašanje. ...... . »_ »Sam Bog si ga vedi« je zagodrnjal, sklonsvsi se proti obrazu mlad« ženske, ki .je bila tako zala, da bi ji bil nekag ur poprej rade volje izkazal kar najbolj viteško pozornost. »Tri trre bo že, kar sta se stroj in tender odpeljala po pomoč. Zdavnaj bd se bila morala vrniti. Vražja reč, ali ne?« Mlada ženska ni odgovorila, a zg~jbftaJutrat Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Franc Jezeršek. Za inserami del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Liuoham