Št. 23. Poštno tekoči račun št. 24. V Goricf, dne 13. maja 1921. Posamezoa štev. — 20 stotink. Letnik IV. frhaja v Gorici vsak tonjk in potek opoldne do prekiica, Vclja za cHo leto 12 L, m^sečno 1 L, za mozemstvo 10 L. Na naročila broz doposlam* naročmno se no bomo ozirali. Posamrzne številko stanejo v razprodaji 20 btotink. Uredništvo : uiica VeUurini 9; uprava: ulica Vetturini 9. — — — Rokopisi se ne vraOiajo. Nefrankirana piäma se ne sprejeraajo. Oglasi, katerc je treba vnaprej plačali s«> računnjo po dogovoru. — Izdaja konsorcij .Goriške Stražo". Odgovorni urednik: Franc Novak Tiska: .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vetturirt_ gtev. 9. — — — — — — — — — — Ml IN KOMUNISTI. Zakaj komnnistov in 'šoci^stoV- ne Aywu%r,- vu- ! lili? ' ' ;.-' '.¦' . { : .V.i firoii hoiiiiiufznifi in soeiaüzini«' l n cj rv> n, k i jo o b d e I u j e, to v.a r 11 a (isle m n, k i v njejprorzvaja. Delavec je vredeii svojega plačila, zaslužek pa ^odi ink, da bo lahko brez skrbi prehrauil sebe in driižino, jo vzgojii in izšolal hi da ma bo zagotov- *ie»ii'eksrsieaca v boiczni in starosti. C e mi priznavamo in d e 1 a m o z vse- ^ i m cč n i z at o, da se z c! r a v o b i s t v o k o- m ü n i L m a u r e s i! i č i zlasti v socialncin in 20- spodarskem redn, smo pa na drugi s t r a 11 ; 11;: - s P r o l n i 1 i s t i k o m 1111 i s t i č n i in s o c i a 1 i- s H č 11 i s ( r a n k i, ki v tern treufuku prf nas na- stopa. KuktM aiarsrcem dobro doluje, (ak.; j e \tyi\\ ;i a 1 a v 11 o s t z 1 0 č i n s k 0 š k o d o v a- • a n a š e in u pomandraneniu 11 a r o d i ču 11 it f* r im o r s k e m. E v 0 nekatere dokaze: 1. Bivši voditelj socialistov in koiinmistov, dr. Tuma» \e trdil v svojih spisih, da tvori Prhnorsko 2 ltalijjo naravno gospodarsko enoto. Toda jasno .fe, da ne more naše vino in drugi kmečki P r o d tik t\ ko 11 k « r i r a t i z 1 a š k i m i k m c č- ^ i m X p r 0 d u k t i, da ue more nasa dclovna sila, fcoiiknnrati /. italijjansko delavno silo!! H. Delavstvo drugih narodov in ne samo velikili "srodov, marvcc tucii ina.ihnih narodov, T i r 0 I c e v, *¦ I / :» s-L 0 r e n e c v, Irccv, Ž i d 0 v in tii- d* raznih ruskih narodov, ]e organizirano v samostojnih komunisticnili or^anizacijaii in ne iz- v^n svojih üarodiiih skupin. Le naši slovenski in hr- v^tski komunisti niso znali braniti svojs narodnc ^niostojnosti in so vsled tega onl sami po italijanski koniuiustfciii stranki izkoriščani, ne samo narodno ^i poitiaJa v.ogo našega jczika v iej organizaci.i ""* marveč se'-bolj gospodarsko, ker gre dcnar naše- r ^a Projetanata v centralo te stranke! Popohio pod- reienosi jjngoslovcnskega proletarijatn v italijanski *Olnunistični stranki je očividno in je v škodo saine- 11111 Proletarijatu, a se bolj celokupnemu našenui na- r°^u, tako da je us' narodno n socialno gibanje v 'lašcm narodii obsoleno ne samo po italijanskcrii ^^canstvu, italijanski vladi, italijanskih iiajemalnih fOvinistih, kapitalistifr, marveč ravno tako tudi po tty}'.iuiiskem komunizinu in na žalost celo po naših sj°venskih komunistili. Vsem pa je znano, da se .ie ^cialjstični svet navd«ševal na hrabri borbi Burov Dr°ti angleškemu kapitalizmu in imperiializmn, ra- v"otako. da občudujc komiinistična Rissija odločno ^rbo Ircev proü angleški kapitalističui imperijaUs- | llCr»s brutafnostr, doeijn se kapUalistična borba Haüie Pr(>ti itiisenni narodu ne samo ne obsoja, nuirveč cclo "obrava po satneni siovenskem komunäst"! Ali je °Eoče misliti ve^jo nepravičnost, ki jo delajo naši v °venski kornnnisti, borbi slov. Ijndstva, ne za raz- ^lfien.L» svajJH saiij, marveč samo za ohranitev narod- ® ^eje, za ohranitev iiaše zemlje, borho samo za stoj in Ejiidski razvoj našega naroda na našem o- ;ei«i,U(. Če hi se'nase Ijjudstvo odrcklo borbi za svo- ^e narodnc pravicc, za svoje narodno šolstvo, za 1 "v°^ ißzik. bi tudi socialiio naš prolclarjat nazadoval ker borba za jezik in šolstvo, za narodno svobodo j v irradth, v podjetjih jc borbr. za krnht za boljši so- cialni in gospodarski položa). III. Vemo, da so bili socialisti in konuinisti ved- 110 bojevniki za vsako osvobojenje, gospodarsko, soci^ii.c, rarcdno a to j: r e d v s e m po s u o- j e in program u, dočim je btla praksa in rcsnično * deSovanje socialistov in komunistov zlasti v zadevi narodnih bojev nedosjedna in pristranska. Borili so se za avtonomrjo Albancev, Dalmaeije, Črnosorccv, Cehov i. t. d. Zlasti se je jrlavno glasilo »Avanti« bo- rilo za avtonomijo vseh narodov, a ni vzdignil glasa za samo ob sebi umevno pravico tndi J"goslovenovv | da bi kot ljudje izrckli svojo voljo in besedo, da Pri- morsko pripada uaravho k Italiji - kar j|e trdil dr. Tiima z gospodarskega stališča. IV. Tii-o/oi so vposlali v laško zboinico protest in koiHiniisti so ta protest uporabili, da so ščitili in zagovarjali »arudno borbo tirolskth Nemcev do- čini so preist, ki snio ga rni Slovene! poslall, vrgli x koš. V. Zakaj niso internaeijonalni komtiuisti nasto- pili proti temu, da je gnala italiianska vlada tisoče naših jugoslovcnskili želczničarjcv, uradnikov . iz rodne grude, da so morali niesece in leta preživfjali I po ž vinski!'« vagonih, |da so oni satni in njiho'Je dru- { žine hirale, kar ni samo velika narodna izguba, mar- več to početje se mora obso.iati iz priprostega člo- veškoiia staiišča. In tose jezgodilo takrat, ko so so I vse vlnde. cela država tr sla pred revptycionarmi i silo organiziranc socialist}čne-koin"nistične stranke, v trenutku, ko je ta stranka preprečila pohod ita- fjanske vojske na Albanijo a na naše potrcbe, pravice se ta stranka, ko jc bila na vrhuncn svo.se moči ni oziraia k.-)r je pa s poliiicnega stališča ra- zirmljivo, ker je naravno, da se bori komuntstična stranka v iu >¦ vrsti za revolucijo, da stre današnji kapitalistični red, dočitn ga je vsa borba našega ljud- stva za narodnc pravice v politicnem, gospodar- skem oziru za komunisle ..tiarodna burka". V. Stojimo na stališču, da ima naravno pravico na nasem ozemlju v prvi vrsti naš človek, naš de- lavec, nas nradnik a mi gledamo dan na dan, ka- ko prihajajo cele tr»me italijanskih delavcev k 11am in odjedajo kruh našemu človeku. In kaj je storila komunistična stranka, da bi priborila delo in knih našemii delavcn, na našem ozemlju?!? VI. Mi zahtevamo narodno avtonomjo, ker edi- no ;:otetn moramo gospodarsko in socialno, ter kul- | tiinio napredovati in se razvijati; edino ce 11am bo j zajaničcna narodna, avtonomija, morenio računati, da pojjdemo v razvoju kult«re, gospodarstva in zla- sti pravičnega socialnega reda naprej, drugače se uvedejo tudi pri nas neznosne gospodarske-so- cialne r.i/.mere, ki na žalost vladajo v Italiji! In kaj so storili komunisti, da bi nas podprli v borbi za to avtonomijo. Vse italijanske stranke so proti temu in med njimi tudi komunistična stranka!! VII. Delo št. IS je pisalo, ko smo se mi borili za nase slovciisüo šolstvo, zahtevali tudi šolstvo /:\ kmere,, vse >troku\ ne šolei. t. d. To vse je samo na- rodna burka? /VLi ne zamcrmio »Delu«, ker vctno, da to ni slovanski list, marveč po svojem dull» itali- janski!!! VIII. Delo št. 15 je pisalo: »Mi smo proti vsa- kemu «.ibanjn, ki bi šlo za popravo mei«. DOBRO!!! Toda zakaj so socialisti, ki so bili prav gotovo do 1914. 0110, kar so danes komunisti, ki so bili proti vojski, 7u Jioveško družbo brez mej iu vendar s<> vse socialistične strake glasovale za vojne kredite, rfosejesSo ravno/ato, da se premakncio mejc na- rodov in držav! Vemo, da današnja komunistična stranka n«:0o n;i/r«avati greha socialisticnih strank, ! ali pri.tiuelji to je narodna iraza in sofizem, nauk hi vera sociaHsiov, je ista kot komunistov: »Streti današnji kapitalistični red svoboda, bratov, ena- kost v bodoči družbi«. Ista vera pri socialists in ista m\ f\'Miii»!ii«uiii, Ce ste proti popravi mei, ki so /a- nas nastiilc po vojskl, zakaj ne iiporabite iste mere povsod?!? IX. Avanti 21. 4. piše, da komunisti in socialisti ne pojdejo v volilno borbo zato, da bi predlagali za- kone -v prid delavca in kmeta, marvec samo za to, da priborijjo sovjete in komunistično državo. K d o nc ž e 1 i, da se danasuji parlamcntarui red stre, ali vendar morata današiiji kmet in delavec i>iti pu'.lpiruHa v ujihovih interesib, potrebno .ie za kmeta in delavca socialna zakouodaja, da ga brani v bolezni, v starosti, brezposelnosti i. t. d. Forma komunizma, socializma, sovjetov je eno, a resuič- nost in vsakdanje potrebe delavstva in kmeta kriči- io po resnični reformi. Zato se mora vsaka rcs- na politična struja ozirati se tudi na vsakdanje, na- rodne potrebe in ne boriti se samo za formo repu- blike sovjetov i. t. d. Borba ljudstva in čfoveštva za pravični socialni, gospodarski, državni red je ravno vsled tega tako počasna, ker se stranke in po njih zapeljane mase delavstva in kmeta borijo v bistvu za formo, dočim se premalo borijo za resnično uo- spodärsko in socialiio povzdigo človeštva. Zato bo- do naši slovenski delavci in kmetje glasovali za na- rodno stranko, ki 11c more vsled tega, ker zastopa malostevilno ljudstvo bedno in revno v vsakem ozi- ru vodiii U) radikalno politiko za formo, marveč borifa se bo v prvi vrsti za mktičtie koristi našega kmeta in delavca, za resitevfwjue odskodnint», za popravo in zidanje cest in vc^bvodov, za povzdigo uaše živinoreje, za pov/ülgo haacga 5rfTdrHŽ»;5iva, ki mora biti osnova našega narodnega gospodarstva zaenkrat, borila za šolstvo in druge kuiturne potrebe našega lj"dstva. Slovenski kmet in delav'ec zavedaj ta se, da smo prešibki, da bi vodiii radikalno poli- tiko, a sin» (fovolj sposobni in zreli, da prepri&into Italijo, da bomo znali voditi pravo socialno gospo- darsko politiko v naši deželi. Delavci in kruetje po- mnite, da smo si znali v bivši državi priboriti srednji gospodarski, kulturni, socialni položaj po SOIctni rtorbi z NeiTJLi in Mažari in si bomo znali obdržat! in razviti ta svoj položaj tudi v novi državi. X. Mi Slovani smo v resnici narod, ki je po svo- jem duhu mednaroden, ki je proti izkoriščanju in na- vladi narod:i i ad narodhom, to je pri Rusih, in zla- -ki narod prežet misli, da je treba tuje narode iu države nadvladati in izkoriščati. 30 tisoč Italijanov, ki so vpili v Trstu za internacionalo, je prestopilo v fašistovsko delavno zbornico, da nas tepe jo. XI. Rdeči so postavili 15 kandidatov. Primor- sko je po veliki večini slovauska dežela. Če bi bili »Rdeči« v resnici internacionalci. bi morali kandi- dirati vsaj polovico Slovencev in to Slovenca in Hrvata na prvih mestih — a v resnici niso kandidi- rali v Trstu nobenega Slovana, vkljub tern«, da ima- 010 v Trstu, lepo število jugoslovanskega proletari- fata in v uoriskem in istrskem okrožju, a tako Sto- venec ne pride v poštev. Vidimo, da pri »Rdečih« ni čuta za najbolj navadno narodno pravičnost. J u ^ 1.1 s i o v e n i se morajo zavedati. da so državji.i/fiorsUc volitve velevažen trenatck v njiJio- vl zgodovini zlasti radi tega, ker bomo z glasov- nico dokazali, da smo politicno zreli. Poln oš te v il n i nastop jiaših slovenskil vo- lilcev nui bo ciokaz nascga orgauizatoriaiega duha. naše discipline in zavesti, da si bomo znali priboriti ivvoje p.vsvice. Če naši delavci premislijo vlogo, ki jo igrajo v konumisticni stranki, ce premislijo vse krivice. ki jih je ta stranka storila ju^osfovenskemu proleiarija- t" in celokupnemu uarodu Slovencev in Hrvatov, bodo iz protesta proti tern krivicam glasovali za do- mace kaiLtdic2ate m ne za ?«5l*eg"Pi Tuntarja in Bonxbctccija. Vsi Jugosloveni v borbo za pravico in lepše življenje našega ljudstva. I JUQC I.OVENI! Na binkoitno nedeljo vsi voSišče! PACIFIZEM. Pacifizein je najnovejša beseda, ki sc izvaja iz latinščine: pax (mir) in faccrc (delati) t. j. hoteti mir za vsako ceno in obsojati vsako vojsko. Pacifiste iinenn- jemo ljudi, ki sc ponašajo. da so proti v- saki vojski. Noecmo tu razkladati krščanske^a stališča ^ledc vojske, kcr je pač znano, kdaj jc vojska i)o krščanskili načclih do- voljeua. Tu hočemo glede pacifizma na- vesti besedc prvega boljševika ali komu- fiista Ljenina. Le-ta piše: »Razrcd, ki ga stiskajo in ki ,se noče seznaniti z orožjem, ki sc nočc vaditi, ka- ko se orožje rabi in hrani.'tak zatiran raz- red ni vredcn drutfega, kakor da «a zati- rajo, zlorabijo in usužnjujejo. Ako sc no- čemo ponižati in postati meščansko paci- fisti in oportunisti nc sniemo pozabiti, da živimo v razredni družbi, in da ni niogoea nöbena rešitcv druj>ače ko z vojsko raz- reda proti razrcdu. V vsaki razrcdni družbi, bodisi da je v njc.i materialno su- ženjstvo bodisi da je v njej dninarsko su- ženjstvo, jc zatirajoči razred oborožen. Ne-le današnje stalno vojaštvo ampak tu- di današnja niilica — in ne izvzamemo švicarske vse to jc oborožena sila me- ščanstva proli proletariat!!......Oboro- žitev proletariata z nanienom, da se pre- maga nicščanstvo, da sc podere in raz- oroži jc cdina možna taktika rcvoln- cionarnej^a razrcda.... Ako priporoča sedaj rneščanstvo razorožitev ali bolje rečeno, ako sedaj sanja o razorožitvi. nl to prav za prav nič drugega ko pojav obupa. Sedaj je vseiu očito, da se pri- pravlja edina opravičena in revoluciouar- na meščanska vojska proii impcrialistič- neinii meščanstvu in siccr da jo pripravlja meščanstvo samo.... Kaj naj storijo pro- letarskc žene? Ali naj niolijo le za prc- prečitc.v vsakršnc vojske in za odpravo vojaštva? Ali naj molijo za razorožitev? Žcne proletarskcga razreda, ki je zatirau. a jc tudi revolucionaren, sc ne bodo sa- me sebc na tak srainoten način obsojalc. Take žene bodo govorilc svojemu o- troku«. , >Ko dorastcš, ti bodo dali uusko. V- zemi jo in vadi se vojaških rečcli. To jc za proletarce potrebno, ne da bi streljali proti svojim sodriitfom, kakor sc dos>aja scdaj v tcj roparski vojski, in kakor se- daj svctujejo izdajalci socializma, ampak da. sc strc meščanstvo tvoje domovine, da se napravi koncc izkoriščanju, bedi in vojskam in sicer ne s pobožnimi željami, ampak-s tcm. da sc meščanstvo premaga in razoroži«. Tako Ljcnin v knjijii: Rcvolucija in vojska (La rivoluzioiic c la tfuerra luil. str. 44). Iz te^a jc razvidno, da jc soeia- listična stranka prava vojna stranka na- sproti meščanstvu, ki jc socializeni snia- tra tndi za vojno stranko. To sc je v dej- stvn pokazalo scdaj v Rusiji, kjer jc so- cializem oboro/.il proletariat. Ker inia so- cializem oziroma kointinizeni tak pro- gram, ki je v fej solzni dolini nemo^oč in ker je prav gotovo, da sc bo temn pro- gram n človeštvo upiralo in je na dru.ui strani komunizem vojna siranka. jc raz- vidno, da se s komuiiizinom uvaja mej narode večna vojska. Kakor se to vidr dandancs jasno v Rusiji. Rusija jc v ne- prestaui vojski in je mir nemotfoč. doklei* sjc iz koiiiunističncga proßrama ne čriau» reči, ki niso za rabo. j Ko grei od doma na binkošfno nedelio, ne pozabi na dve stvari. Nesi s seboj VOLIÜNO IZKAZNICO in QLASOVNICO z LIPOVO VEJICO. VOLILCI v MESTU, priskrbite si tudi p o- sebno izkaznico, že nimate kake druge, od državni ®blasti izdane izkazniee. Kako se zapiše preferenčni glas. Po čl. $7. volilnega zakona sc ima i/.- j raziti prednost (prefer.enea) s tcin. da se J zapiše s črno tinto na erte. ki so za to napravljene na obeli straneli tflasoviiicc samo priimek dotičnega kandidata. Ta i člen ima se driige predpise in v 6. od- j stavku pravi: >^Ce sc volilec ne ravna po i predpisih tej^a člcna. se sniatrajo ziipi- , sani preferenčni j^lasovi, kakor da bi ne bili zapisani. ülasovnica pa je kakor taka : veljavna na iicinck tflasu za listo. Tu se pravi, da bi taka ülasovnica veijala, kakor da bi bila vio/ena brez prefercnčnc^a | glasn in brez vsakeua vj)isa«. ¦ »Piccolo« pa pravi v svojein ucdclj- j skem izdanju od 8. t. in., da se mora za])i- sati samo priirnek kandidata. katcremu se da prednost, in da če se tenni priimk» kaj pristavi, postane ^lasovnica kakcjr taka nična, da je torej dotieni tflas zjrubljen. To je popolnoma napačno in v nasprotju / zakonom. Toda »Pitcolo« bi znal biti za volilne komisijc bolj merodajen kakor za- kon in zato, da ne damo komisijam noiie- liej^a-povoda za kako neljuix» (seveda nam ncljubo) poinoto, ravnajiuo sc točno po zakonu. l5rcfcrenčni jflas naj bo zapisan toeno iako-le: za Koriško listo: W1LFAN. Volilci nai torej p^izijo, da bo na nji- hovi irlasovnici nataneno tako zapisano. Ce pa ni, če je že kdo zapisal iire prefc- riranejra kandidata s. kakim dodatkom. naj tetfa ne popravi s tcm, da bi ta d;;- j datck zbrisal, teniveč naj ^lasovnico za- menja z dru^o, kcr bi siccr ülasovnica znala biti pro^lasena za neveljavno in bi bil ta j^las z^ubljen. l^osebno opozarjamo | volilec, naj ne pišejo Dr. Wilfan, temvec j sam ])riimek. Kdor ima jjflasovuico s takhn I označenjein prefercnčne^a jjlasu, naj 'jo ! prav jfotovo zamenja z drujjo. pravilno j izpolnjeno, in naj potem, ko bo imel pra- ! vilno ^lasovnico v rokah, napačno untči. ! VoINcü Kdor ima nepopisano glasovnico, naj napiše na oben sftraneh na irii s trnilom: WILFAN. Kdor ie preiel glasovnico napisano „Šček" ali pa „Podgornik" nai io oddä tako po- pisano.___. Ne ertati, n@ brisati, steer ie glasovnisa neveliavna! Neeednsi igra. Sodruvi' Kosic liodi po siiodih in očita i nclepe reči »JuKoslovcnski stranki«-. Ju- goslovcnski narodni stranki. ki se jc usta- novila sele v zadnjein času, očita reči, kl so jih baje zairresile morda bivsa »Ljuü- ska« ali »Napredna stranka«. Dobro. Ko mu pa mi ocitanio, da so socialni ücjikj- krati žaliboK krlasovali po vsch parlamen- tih za vojno, za vojnc kredito ltd., se iz- i govarja sodru^ Kosič, da ujeimi nc smemo stični .siranki, ker ta se jc.ustanovila'isto- stieni stranki, ki ta se je ustanovil isto- časno z Jutfoslovansko närodno stranko. To ])a je ncčcdua ij^ra in nevredtia čbvj- ka, ki liocc voditi in vz.s;ajati delavst\-o. Ako sine očitati ' Ju^oslovcnski stranki ! grelle dnigih strank, mora sprejeti t»'di on 'očitkc, ki jih nii navajamo na račiiu sn- cialnödcmokraticiie stranke, katcri je pr(- pada! do včcraj sodrujj Kosič. Ako pa on nočc jirevzcii odgovornosti /a grchc so- cialnodcmokratičnc stranke, katcri sc je ' vecraj odpovedai, ne sine očitati iumm grehov bivsili strank. kateriui mi vcč ne pripadaino. Sodrug Kosic, postcnost za vse, zlasti nai bo posten delarskf \;>- I ditelj! ! Naša glasovnica ima tri lipova peresa z dvojnim cvetom, na vsaki strani po tri kroglice na cvetu. Pa- i zite na to! Naši nasprotniki bodo razdeljevali ponarejene glasovnice. Ne sprejemajte jih! Ce ima lipov cvet le po dve kroglicl, glasovnica ni veljavna. Sprejemajte glasovnice samo od naših zaupnikov. • \ Zaupniki, pazite na naše volilce, da ne bodo prihajali z napacnimi glasovnicami na volišče. ii rum i mil 111111 in 11 in u it ii i ill M111 i;i 111111111 in 1111111 u:i j 11 ii i nun 11111111 n 111111 inn i m i im 1111111 < iim 111111 m < n 111 u Kdo je izdajaiec ? j Sodaiisu sc.v tcm voiilncni boju kaj j t radi poslužuiejo očitka proti nam, da sc j rni nismo zmcnili za ljudstvo in njih tc/.- j nje n želje, dokler se niso približul-c volit- i. ve. Te besede se zdi na prvi polled zclo resnična, toda je ravno tako j^rda in de- 1 maKOska kot počctje one^a, ki pusti mir- | no, da mil tovariša pobijejo, potem **n ptt : vpraša, ceinu je ranjen. | Tistikrat, ko so imeli socialisti vso inoč v parlainentu n so si znali pridobiti svobodo gibanja, so nas najluije tlačili. Ni- smo snicli niti zborovati. niti ustanavljati drustcv, incd tern ko so se socialiti uibali na desno in na levo. Oni so dobro vidcli, kako tri>i na.se ljud- stvo, kako zapirajo našo inteli^enco, ka- ko nam jemljejo zadnjo drobtinico svobo- dc, toda niti en socialist, ki mu je narod- nost i)ač deveta bri^a, ni zjj"anil niti s pr- stom, da bi kaj dose^el za to tcptano ljud- stvo, ki je bilo prepuščeno samo sebi. Bali so se celo, da bi naši ljudje dobili zboro- valno in diuro svobodo kcr so liotell oni sami sejati in žcti. j To jc vzrok. da nismo nastopil preje, •ker siiio niorali čakati hipa. da nam puste prosto diliati. kot je bilo socialistom. dovo- ljeno že preje. isto naj socalisti naslovijo Koreujo V|)rašanje sami sebi in naj si toc- no odffovorijo. i j Zadnji >'l°rolctarcc- vprašuje, kje so dancs nasi voditelji, in jih lioče s tern, da se niso vniili, imenovati izdajaiec. Mi , vprašamo socialiste, koliko je socialists' na večina v parlamentu storila zato, da se nasim voditeljcm, učiteljem i. t. d. dovoH prost povratck v zascdeno ozemlje. Nič! i Zato inolčiic! { Vprašanio tudi, ali so sc vsi stari so- I cialistični voditelji povrnili nazaj? Ali se ne tfodi j)ovsodi to, da starejši ljudje izj(J' njajo s površja in zasedajo inesta novi ljudje? In ali se'je kdo izmed ljudi zvezal s kako ilalijansko stranko? Pokiavjc v izdajalcih je bridko, zato je bolje, da & socialisti ne o^revajo: ljudstvo jih bo spoznalo in izpljimilo kot za nič vino! Oborožj set ko greš na volišče z dvojnim orožjem, Z VÜULNO IZKAZNICO» ^ bo izpricaia fvojo pravico in z GLASOVMICO9 na kateri se blesti fLiPOVfl VEJICft in ime WILFAM. Naši mešcani, ki težie izpnčajo svoio istovestnost, naj vzamejo s seboj & tretie orožje, kakoršnokoli izkozinico izdano od ärliwae oblasv aii posefono izhaznHo* Kdor pozabi eno ten važnih stvari, ni naš vojšfrk xa sfaro pravd^ jy^oslovenskega Ijuds&va v Primorju. V boj moramo # oboroženi. He z bombami in samokresi, v tern znamenju bonio zmagali!! -' Dopisi. janeževo brdo. Zavedna vasica. ^u!:iu šesniajst številk štejc vas Janeze- v<> brdo \' Prcmski sari, a pod tenii 16. strehami bijejo prava slovenska srca. Ob- [skali so dva volilna slioda v doinači fart. Zvedeli so, da bo v Bistriei shod, na ka- terem nastopijo kandidati narodne listc. rtajdi šc na tretji shod, četudi je tri urc dulee. Na ovenčaiiein vox" so jc pripcljalo ¦-5 zavednih Sloveneev. Samo pet volil- ^•'v-varuhov. jc doma ostalo. Na dan vo- ''tev Jim pripuo dekleta lipove vcjicc. po- lem Da vsi do zadnjega kot en mož na voliščc. I/. Tolniina. Že precej dolgo jc od leKa. kar se iz Tolinina ni niličo oglasil, t:'l\o d;i bode gotovo marsikdo mislil, ua S!11<) Tolminei popolnoma izumrli, ali se lz$elilj. Pa teinu ni tako. Pri nas v Tolmi- nu je zivljenje, da mulokje tako. Kar nas ]t ^lovcncev se oglasimo vsi do zadnjega 'l^žu na binkoštno nedeljo z lipovo ve- JC(> n;t voliščn. Morda.' da sc bo našel ^o, Hi jo bo vrgel proč in oddal nasprot- n°i ;j teli bo te malo. Ha nisnio Tohniiici tako nezavedni, v^iu mdi laški privandrani trgovci, ki s|()č(j.i(). da jim ti »moštri di ščavi« ne dajo J"č, ali pa lc malo izkupiti. , v Kakor drugod, iniajo tudi v Tolminu ^isti svoje srsenovo, pardon! fašistov- ,T11 gnezdo in so kaj dobro ščiteni od jav- n!" obktsti. Pa kaj ne, saj so po večini jav- !Jl uradniki, bodisi na civilnem komisari- ßU» ali pa pri tehničnem urad» za obno- v'tvena dela. Napisov, ki so jili napravili lašisti na ^er pred ancksijsko slavnostjo po zido- Vl'' skoro vseh his v Tohninu, oblasti ni- s,9 tfale izbrisati, dasiravno se je sain g. Jf^ilni komisar, kakor so mi pravili. zgra- '¦aI "ad njimi. i. -rudi sc doslej še nič ni zgodilo onini, *' ;S(» ob priliki ancksijske slavnosti kii- ^i; iz ccrkvenega stolpa »fuori i ščavi«, ly i'udi nc onemu, ki je inzultiral na cesti ^Ovenskcga uradnika, ker je pozdravil _iOvensko. ceravno inn je bilo od strain JeKovega predstojnika vsako tako de- ünJc strogo prepovedano. Znani so tudi oni gospodjc, ki so pred j-Y'ivnitu razbijali pred žnpniščein. Se je ^,*a.i nkrenilo proti njiin? Znano je, da je ,Ua vlo/ena ovadba, kaj jc torej z njo? e '» mari romala v kos? 1-ikvidacija vojnili škod gre pri nas z .^Joiit] na dr"ge kraje precej počasi. Ke- ri^ h(» začejo izplačevanje. Snujejo se si- ^1" zadruge za obnovitev. a ščim bodo '^'se. če ni denarja. a {z zanesljive strani se je tudi slišalo, 'l aržavii ne prcmore inženirja, ki bi 'na-l slovcnsko in bil sposoben potrjcvatl ! °Venskc cenitve, ki so jili oskodovanel ."odložili s prošnjami za ugotovitev in li- t,Vl(Jacijo škode. Oovori se eelo, da bodo .' r)Perati prišli na vrsto zadnji in sicer j.c't: v slučaju, ako se dobi zato primeren ¦•2vtidwiec. Zato poklicane oblasti nujno Wvljaino, da posestniki, ki iniajo izvr- ^?n<> cenitev v svojem jezikn, ne bodo o- j.K°d6vani na svojili pravicali radi njih j^Jl^ditctc in sovraštva do vsejca, kar nl 1 ?''iiinsko in kar ne diši po iasizmu. j . ^ Ajdovščina. \ naši predilnici so ^ komandirali Nemci. zdaj pa Lalii. Že ])t{M 10(» tujih, laških nastavljencev je ^lvundralo v naš kraj in zasedlo najbolj- (* fiesta v predilnici, naši domači prole- v rJ pa so brez dcla. Zjjodilo se je, da so qš\) na cesto nastavljence, ki je črez tri- l0Set let zvesto in pošteno vršil svoje de- L \ 'n t° samo zato, ker je Slovenec in \rrJc italijanski človek, prežal na ta kos ' cj{. Koniiinistična strokovna orjjaniza- jja» v katere nioč sino dclavci zaupali, j2. papravi prav nič, da bi se to sramotno Jj/i1Vanic domačinov vendar enkrat nc- \y "]• Cele partije vipavskih domacinov $e i^° Po svetn iskat si kruha, pri nas pa 1^ >s°pirijo tujei! — Letos bodo naši de- jjv y že tretjič imeli o Binkoštih »Ijubo \ °«v>doc niesio kruha in klobas. Naj na Or yun z «lasovnico v roki vsi zavedni % ctarci povejo: Proč s tujei, dajte lu Uoniacinom! — Proletarec. v, Stanjel. Od tu smo ])rejeli dopis, Katercm se Ijudjc ])ritožujejo. da je cesta med Štanjelom in Podlasi v tako žalost- nem stanju, da človek ni varen življenja niti pri belein dnevu, če se vozi po nji. Naj se zgane komenski cestui odbor in naj popravi testo vsaj za silo, toda kmalu, saj ta cesta ni bila dotaknjena že od po- lonia avstrijske annadc sem. Iz tolminskih gora. Dasi smo že v inaju, iinaino še vedno aprilovo vreme, seveda imeli smo lepe ziinske dneve, za- to pa sedaj nagaja slabo in rnrzlo vreme pri poljskein delu. Tupatain sc pri nas v K'orali, ninojio dela za narodni in kuturni napredek. Beležiti inoramo, da so na Šent- vidški ^ori obnovili bralno društvo in tu- di miioico fantov in deklet se uči petja, sčasoma homo lahko slišali, da priredc tu- di kako veselico. Sosedom želimo obilo uspcha! Na Pečinah iniajo po 3. mesecih zopet cerkv. petje. Mai pevski zbor za- dostuje za malo cerkev, upanio in tudi he- lium, da se bo po času tudi to zbojsalo. - Mladiuskih zabav, če jili sploh tako sme- mo imenovati, tudi ne po^rešaino, želeli bi pa. da se tudi pri nas kaj več stori za blajiinjo mladin, da se uči po zgledu so- sednili krajev petja in izobrazbe tcr usta- novi tudi pri nas kaj takcjja, da bomo imeli res tudi kaj dušnega užitka. Več hribovcev. Iz Solkana. (Oranatni izstrelki.) Pretekli petek, due 6. t. m., so razstrelje- vali vojaki granatc na nckem hribčku v St. Mavru. Nekako med 4. in 5. uro po- poldne je nastalo ^romovito pokanje. Zemlja se je tresla in rušili so se zidovi že itak razrešetanih his. Po zraku so briz- ^ali izstrelki na vse strani; nekateri so bili večji, druyi inanjši. Ljudje so se skri- vali, kamor so mogli. En granatni kos, kake 4 k^: težak, je priletel z vso silo tu- di na neko tukajšnjo hišo, razbil opeko, predrl streho in spodaj strop ter naredil ninogo škodc na strehi in na stropu ter pokvaril več reči v liiši. Kmal" bi bil zadcl tudi dotičncjja jfospodarja, ki je bil jedva kaka dva rnetra oddaljen od kraja, kjcr je kos granate vdrl v spodnje hišne pro- store. Koliko škode je že napravilo tako razstrcljcvanje granat! Ali bi ne bilo bo- Ijc, da bi se vršilc take razstrelbe v kaki drjui. ali poleg Soče, sploh na neobljude- nein kraju, ne na hribu, ki je obdan krop in krojj s hišanii in ljudnii ki obdelujejo zemljo? Ni dovolj, da smo iztfiibili vse imetje, šc življcnje nam je vsak dan v ne- varnosti. •— Šebrelje. V nedeljo, due 8. t. in. se je vršil tu volilni shod .liv^oslovenskc stranke in sicer ob skoro popolni, celotni udcležbi tuk. volilccv. Prcdsednik shoda. učiiclj Hubert Močnik, je otvoril zboro- vanje. Oruntar je v lepih, pretresljivili sli- kah podal sliko preganjanja naše ;ntcli- Rence in nasoga ljudstva od strani vladnili orj^anov in iašizma in nam kot prvo žiVo orisa! z;4odovinski potek do^odkov zad- iijili let. Ko nas je se temeljito uvcril o ve- levažni potrebi volitev in nam nami^nil, kako glcda ves svet na nas in nus /eli vi- deti celotne niože, jc nas volilce / navdu- scnini j)ozivom pozval za skupui iiastojj. dokazavši nam še, da se mi s koin"nisti ne morcrno strinjati in da zametujemo nj'h progiiin, priznavajoč in trudec sc, da upo- ljemo in povzaincmo tudi v našo stranko vse njih dobrc ideje, ki naj bodo v poinoč kinetu in delavcu - trpinu. Predsednik je podal nato besedo tuk. %. županu Antonu • R'jjcii, ki nas je naravnost zanimivo z nje- ncm lastnem humorjem po»čil o načinu volitev in o znaku naše stranke. Konečno jc tudi tuk. preč. a. župnik Jožcf IvančiČ razvil svojo željo, da bi prišli v naši dc- žcli do svoje narodne škofije, kakor jih ima Amerika in bi se zamogli tako tudi na cerkvencni polju osvoboditi tujega u- ])!iva ter je priporočal, da naj naši narod- ni poslanci delujejo v tern duhu. Ker se driigih nihee ni oglasil k bescdi je pred- sednik zaključil zborovanje, opominjajoč nas, da naj se složno okleneino lipe, na- šim davnim prednikom svetega drcvesa, katero bodi naše znamenje v volilnem bo- ju. da bomo zamogli nckoč v njej senci uživati vsaj toliko pravic, da bomo mogli mirno živcti in sc kulturno tcr gospodar- sko dvigati. S trdnim prepričanjem pod- preti 'jugoslovansko kandidatno listo so se volilci mirno razšli. Ce si izgubil volilno izkaznico, priskrl»i S| v soboto popoldne ali v nedeljo nowo. jt Iz Vrtojbe. V poncdeljek zvcčer sc ^;.Vl^il pri nas volilni shod. Oovorili so | ^l^nik, šček in Kosič. Tudi komunistl i-.,Se udclczili shoda in se vedli dostojno 'bij''11!1 l.r^li. ki so se obnašali kakor da bl 'fl,! ,lzP^i prcj vsak po 5 1 brica. Trcba i *k'^ui* ^a se surovost odpravi. Na Ncm- ' (lj ^!n Jc običaj, da se taki razgrajači mir- I tiUv l)°tom na cesto spravijo. Povsod je bev.LL^a' ^a se dovoli govorniku prosta ..^¦seua in šcle po njega končancm govoru ) -4jj Stlle javiti kdorkoli, da zavrne splošno j i)(>sainič izvajanja predgovornika. i]} Oniejimo se na dve točki, ki jih jc o- ' il^1, ne^' komunist proti Vrtojbencem. ' V;v obto/.ba sc glasi: >- du jc bil človck, ki mu ni bilo zaineritl, ker je divjanja od doma navajen. Taki naj doma ostancjo. Občina mora gledati na ugled in oliko. Proti vsem, ki utegnejo škoditi ugledu občinarjev. je treba nasto- ])iti. Občina se ne sme sramotiti! Kobarid. Veselica, katera je biia naznanjena žc v predzadnji »Oor. Straži' . se je vršila danes v Smasteh ob krasnem vremenu. Ni se torej čuditi, da je bila udc- ležba nad vse pričakovanje velika. Došlo jc Ijudi iz vseh bližnjih in t»di precej dali- nih vasi, posebno so se jc udeležili polno- šlevilno pevski zbori iz Kobarida, Sužida . in Idcrskcga. Bilo je veliko intcligence iz Kobarida. Pevske točke, kakor tudi igra so prav dobro izpadle, bili smo vsi zado- voljni, radi tega odpadc vsaka nadaljna kritika. IJIIII!lllllll!lilll:lllllllllllllll>lltll'lll!lllllllllllllll!lllllllllilll,lll'l'lllllllllllllllllllllHllllilll!lllllllllll!lll Kako boš volil ? I. Volilec vstopi v volilni prostor in poka^e predsednikti volilne komi- sije volilno izkaznico. II. Volilec dobi od predsedaika zavitek (kuverto). III. Volilec gre v celico, kjer dene v zavitek (kuverto) glasovnico z »tlipOVO VCjiCO**. Glasovnica ne sme biti upognjena, zmečkana ali po- niazana. Kuverto mora H3tO Zalepiti. IV. Volilec «e vrne iz celice in da zaprt zavilek (kuverto) predsedniku, ki Odtrga repek S ŠteVJIkO, in jo dene v žaro. Volilno gihanje. v. Shodi tega tedna so se vršili v ko- likor smo obveščeni: 1. Štandrež. ((iovorniki Ščck, dr. Bi- težnik, komunistični protigovornik Kosič.) 2. Vrtojba. (Ščck, dr. Biteznik, kom. protigovornik Kosič, Gulin.)v 3. Biljana v Brdih. (§cek, dr. Bi- teznik.) 4. Lokavec. (Šček, Paljk.) 5. Biljje. (Šček.) 6. Sv. Križ. (Paljk, Rejec, Medvcščck, Brajnik.) 7. Skrilje. (Brajnik.) 8. Kromberg. (Dr. Bitežnik. Gerbic.) Cerkno. Tukajšni volilni odbor je priredil do sedaj naslednje volilne shode: 17. aprila v Novakih; govornika dr. (jrun- tar in kaplan Stanič. — 24. aprila Vrhkri- ža; govorniki dr. Oruntar, kaplan Stanič in Ciril Cuk. — 1. majnika na Bukovcm; govornika dr. Oruntar in V Tušar. — 8. majnika v Scbreljah ob 11 uri; govorniki dr. Oruntar, župan Rejec. Isti dan popol- dne ob 4. uri v Počah; govornik dr. Orun- tar. — Isti dan ob 3. uri na Kladju: govor- nika kaplan Stanič, Oabrijcl Bevk in Ci- ril Čuk. Vrhu tega je pol. društvo »Cdi- nost« prircdilo volilni shod v Cerknein dne 5. majnika; govornika: Seek in dr. riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiii lillHlllliillltlllllll.llllllllllililillilU.'lllllllllliilllllillil.llllllllllllilUIIlM Oruntar. - Povsodi je bila vdeležba ninogoštcvilna, zauinianje za volitvc ja- ko živahno. v »Večno sovraštvo«. Tržačani so ob priliki svojega volilnega boja izstavili gol Jngoslavijo z .napisom »Večni sovražntk Itaiije«. »Edinost« se bavi obsirnom s tem dejstvom in z dejstvom, da se je »Tribu- na« izrazila o Jugoslaviji ravno nasprot- no. »Edinost« končuje: »Ne, besede »več- nega sovraštva« nc sine poznati slovar I državne politike. »Tribuna«, glasilo ita- lijanske vlade, sicer priznava z vso od- kritostjo, da Italija mora želeti prijatejstva z Jugoslavijo. .le-li potemtakein prijatelj j Italijc, kdor propoveduje »večno sovra- ¦ štvo«? Pri tem se niti ne oziramo na dej- stvo, da je propovedovanje »večnega so- vraštva« protikulturno in nečloveško!« v Koliko kandidtur je bilo priglašenih. V vseh volilnih okrajih Itaiije je bilo pred- loženih 221 kandidatnih list z 2420 kandi- dati. Ako računarno, da bo od ten izvolje- nih samo 535, potemtakein bo ostalo 188v5 kandidatov na cedilu. Največji volil- ni okraj je Milan z okolico, kateri voli 28 poslanccv; najmanjši je Zader z cnim p*>- slancem. v Tipičen slučaj. V Zadru kaudidira- jo Italijani Dr. Krekič-a, Hrvita pa barona Bareili. To je pač redek slučaj! Zadnie dneve bodo širili naši narodni nasprotniki najrazličneiše vesti, da bi zme- Sali volilce in s tem izpremenili rezultat wo- liftev. Verujte samo western, ki iih bo izdalo in proglasilo strankino vpdstwo. Vse druge westi so zlobne in izmišliene. Iz drugih listov. 1. »V znamenja nasilja in protizako- uitosti«. »Edinost« prinaša članek, v kate- rem navaja slučaje fašistovskega nasilja in zaključujc: Pozivamo našc kmetsko in delavsko ljudstvo, naj ne kloni glave! V teh tem- nili dnevih borbe naj se zaveda, da je pravica, resnica in- kultllra na njegovi strani. Pojdi ljudstvo, v volilni boj z za- vestjo, da se je še vsako nasilje, ki ti so i ga delali, sramotno zrušilo. Pojdite v vo- lilni boj, kljub vsein krivicaiu, ki vain jili delajo. Zapomnite si natanko vsako na- silje, vsako nezakonitost, vsako krivico! Zagotovite si price in dokaze! Z dokazi v rokah bodo stopili naši poslanci v rim- ski parlainent in dvignili i)red zastopniki ecle Italijc protest proti temu nezasiiša- nemu teptanju naše volilne svobode. Za to še enkrat: zapomnite si vsako krivico. zbirajtc za vsako krivico dokaze. VOLILCI IZ GORICE! Priskrbite si kako tsradno listtno s fotografiio ali daite si iia- pravifti pri obcini posebno izkaznico s sliko, da lahko izpričafte svoio istovetnost. Politični pregled. Znižanjie delavskih plač. Iz New Yorka javljajo, da so jjospodarji jcklarskili podjetij sklcnil znižati dninarjem, tcža- kom in uslužbencem place za 30%. Ta sklep zadene 175.000 delavcev. — Novi pokolji Judov v Jafi. Položaj v Jafi je šc vedno zelo resen. Včeraj je zopet bilo zaklanih mnotfo Judov, Veliko trgovin je bilo oplcnjenili. Oblaslva so a- retirala več oscb. — Nem.ci morajo (oz. so morali) do t). maja javiti zaveznikom, če sprejinejo sledeče skiepe: 1. Nemcija mora brez pri- držkov in brez pogojev izvrsiti svoje ob- veze, kakor jh je določila rcparacijska komisija; 2. Ncmčija mora brez pridržkov in brez pogojev dati jainstva za svoje ob- veze kakor jili predpišc reparacijska ko- niisija; 3. Neinčija bo ruorala brez pridrz- kov, brez pogojev in neinudnma izvrsiti vse mere, ki sc nanašajo na razorožitev nu sulicm. na morjii in v zraku in ki so bile ncmski vladi naznanjene z dopisom od 29. januarja 1921. Tiste mere pa, za katerc je rok že zapadel, se bodo morale takoj dokoneati a drugc izvršiti v rokili, ki se določijo: 4. Nemčija mora začeli brez pridržkov in brez zamnd izvrsevati druge določbc mirovnc pogodbe, o katc- rili jc beseda v čl. I pričujočc note; 5. 12. maja sc bo zasedla rulrska dolina, kcr iiemška vlada ni izvršila ^ori naštetih do- • ločb. Zasedba bo trajala, dokler Ncmčija ue izvrši pogojev. ki so ji predloženi. Nemška vlada bo sprejcla ustimatum, ko'i poročajo listi. — Mednarodni zadmgarski shod v Jiiomostu. Po spodbudi in na nredlojj zve- ze itaijanskih zadrug in zveze konsumnih društev so se veeraj scstali zastopniki jiajva/nejšili katoliškili zadruK Avstrijc, Itaije, Jugoslavijc in Švice. Na scstanku so se pogajali o ustanovitvi mediiarodnc zveze zadrug. Češkoslovaška, Poljska in Osyrska so javile p'sincno svoj pristanek. — Sovjetska vlada za obnovo Mo- skve. Ruska agencija »Union« jc prcjela v/. Helsingsforsa vest, da misli sovjetska vlada dati obnoviti Moskvo in da jc v ta namen ustanovila >znanstvcni sovjet pre- novljcnc Moskvc«. Naloga tega sovjeta bo, da izdcla načrt za obnovo starodavne Moskve, ki ji komnnisti pravijo ¦ociali- stični Rim«. —-' Krälj Konstantin misli odstopiti? Listu »Exchange« poročajo iz Atcn, da bo grški niinistrski predsednik Gunaris ta- koj ])o svejem povratku iz Smirne šcl v London, kjcr se bo pogajal o odstopn kra- Ija Konstantina. Stavka na Angleskem tra.ia dalje. »Daily Mail« piše, da so odbori delavske strankc, narodnc delavske stranke in stro- kovnc zveze objavili proglas v katerem pozivajo vse dclavstvo, naj matcrialno in moralno podpira rudarjc v njiliovi seda- nji borbi. »Matinu« poročajo iz Londona: Fran- coske, belgijske, ameriške in predvsem ncmškc ladjc razkladajo v sedanjem hipu premog v raznih angleškili pristauiščih. Vlada strogo pazi, da hi se delo ne ovira- lo, ker dcžela premog nujno potrebuje. Odbor za premog je sklcnil, da bo dajal indnstriji premog 1c na podlagi posebnega dovoljenja. Pekarnicc ga bodo dobivalc lc toliko, kolikor jim jc za pcčenjc kruha ne- obhodno potrebno. 3 Samomor bivšega ministra Tode- j sco. 9. t. in. prcdpoldnc sta dva orožiiika našla na tlaku nlice Marsala neko osebo, ki je lcžala na tleh in je bila mrtva. Orož- nika sta spravila mrliča na kliniko. Po- zncje jc bilo ugotovljcno, da gre za truplo bivšcga ministra Tedcsca. Zdi sc, da si jc bivsi minister vzel sam življenje s tern, da je skočil skozi okno na ulico. ¦"-~ Stavka. Zvcza lastnikov rudnikov jc naznanila,1 da odklanja vnaprej vsak uaert za razsodbo, ki bi nc bil strogo o- niejcn na vprašanje plač. Vslcd tega sklc- pa bodo prizadevanja nekaterih parla- mentareev, da bi spro poravnali, najbrze propadla. Vstaja Poljakov v Gornjji Šlczijji Oppein v nevarnosti. Mcdzavczniška ko- misija v Oppein» je izdala dva dolga pro- glasa na prebivalstvo. V prveni poziva prcbivalstvo mesta, naj bo minio, da bo mogočc odbiti napad na. Oppein. V dru- gem poziva hcgimee. naj ucinudonia za- pustijo mesto. Pomnite9 da ie glasovanje zaiamfeno Saitto- Nehce ne more vedeti za kafero lisfo sfe gtasovali. Ne bojte se torej9 ne sfrašite se ferorja! Domače vestL NAŠEMU UUDSTVU. V üorici krožijo razni Ijudje, celo nek učitelj in nek cvetličar, ki agitira.io pri nasih krnetih, da naj gredo volit za kandidatsko Hsto itali- janskega narodnega bloka, ker ihn ho ta blok, priskrbel zeinljo, kruh, vodo, svet- fobo itd. Prepričani smo. da naš goriški kmet ne bo nasedel ncsraniiiim agitator- iem marveč da bo pohiostevilno in dosto- .ianstveiio nastopil 15. mala za slovensko l'arodno stranko, ki edino more zastopati isiterese nasega ktneta in delavca. Kmet ostani zvest svoji zemlji, ki je napolnjcna s Tvojim trwdom in znojem - ti si go- spodar le zemlje, tebe mora hraniti in ne potrebujes italijanskega bloka. da bi on Tvojjo zcmljo upravljal. Vstani in z gla- sovnico povej to narodnetnn italijanske- H5 ii blokn. J- Tcčaj za cepllenje. Doznali smo, da se bode vrsil na dcžclni kmctijski soli v Oorici, dnc 19. t. m., Tržaška ccsta st. 42. enodnevni pončno-praktični tcčaj za ceplenje v zeleno. Kdor sc ga želi tideležiti naj pride navedenega dnc ob 9. uri na lice mesta. Oni. katcri iniajo cepilni nož, naj ga ostro nabrušcnega iirincscjo s scboj. 1 Afrika ali Tolinin? V torck zvcčer se je vračal naš g. kaplan Kodermac z Lubinja, kjer je ljudem ])ojasnjcval po- trebno za ncdeljske volitvc. Pogovor se je vršil niirno in dostojno. Saj pričujoči kr. orožniki so bili zadovoljni. Ko pa ie prišel do Za-oga na most čre/, Tohninko, ga je luienkrat napadla grnča fasistov s koli in kamenjciii. Dobro, da se je gospo- du po ne nialcni napor» posrcčilo uiti lej Ijubcznivi« drnzbi. Ves bled, prcplascn, potolčcn in krvav se je revc/. priplazil domov. — Pravijo, da so bili med napa- dalci bajc tudi taki, ki so določcni za vo- lilnc komisarje. Od, takili lahko pričaku- jemo ncpristranosti — s koli in kamc- njem! »Posten kamnn tminski« ali si šc v »Planinskem rajn« ob bistri Sbči, ali so tc prencsli kam v Afriko? Sam nc vein. Tol- minci pokažimo v nedcljo, da smo ostali zvesti svojim goram, svoji Soči, svojim dedom — samim sebi! Pojdimo v boj na- sproti gručam oborožcnim s koli" in ka- menjem -— oboroženi z glasovnicami za Jngoslovensko narodno stranko. Našc vrstc, morajo biti strnjene, popolne! Kdor izostane ni več Tolininc, ta drži z onimi, ki delajo s koli in karnenjem! r 20 dinarski bankovci. Ljubljaiiska Krcditna Banka. podrnžiiica v Oorici, ob- vcšča strankc, ki so ji svojcčasno izroči- lc 20 dinarskc bankovee v zamenjavo, da jc navedeni ]K>drnžnici Ljubljanskc Kre- ditne Bankc "s])clo izročcno ji 20 dinar- skc bankovee v Bcogradu zanionjati. Sliankc so naprosene zainenjanc bankov- ee s svojcčasno izročcnim potrdilom pri Podružnici Ljnbljanske Krcditnc Bänke v Cjorici ob prilo/nosti prevzeti. VAŽNO! VAŽNO! ; KOLEKOVANJE HRANILNIH KNJI- ZIC. Davkarije so dobile pod st. f93ö z due 4. main 1921. od pristojbinskega urada v Trstu pojasEiilo, da se kolekovanjii pocl- vržene Ie knjižice, ki so bile tzdane po I. NOVKMBRU 1920. Vse prej izdane ostanejo PROSTE! Goriška zveza. Na binko: ti stejemo obeme, ki se bodo odlikevale s številom glasov oddanih laškim sfrankam. Na Goriškem prienkujejo komunisii v nnjboljšem slnčaju enega poslanca. Če se to prorokovanje vresniči, zmaga koinunisl. Tantar, ki je Italijan ; slo- venski kemunisi Srebrnič, ki je na, drugem mestn, shiži tedaj le za limjinice, na kalero naj gredo slovenski zaslepljeni komnnisti. Vedite, da se GIASOVNICE ne pošiljajo uradno na dom. Glasovnico boste dobili od stranke. zahtevajte jo od naših zaupnikov. IZ VIjPAVSKEGA. Kmetje, vaša giaiovnica ni glasovnica, ki nosi srp In itladivo, to je glasovnica komunistične stranke, ki ni naša slovenska, marveč laška stranka, radi tega ona ne more za- stopati interesov slovenskega kmeta in slovenskega delavca. Glasovnica stranke nase^a kmeta in delavca nosi lipovo vc- llco s tremi peresi in z dvoinim cvetom po tri krojjlice. SLOVENGI! 15. maja poka- žemo vladi in svefu, koliko jias je na Primorskem. Naš znak jc iipova \cjica z dvema evetoma in s tremi pcrcsi. Ce na Rlas'-v- nici manjka pri znakn n. pr. cna krogljica na cvetu. tako, da ima cvet mesto treli krokrljic, sanio dvc, jc jrlas nevcljaven. Strojja pazljivost jc na mestu. Samo tista j^lasovnica je prava, ki ste jo prcjeli od našcjra zaupnika. Vsako dru^o jjlasovnico' odklonitc! Nc jcmljite ^lasovnic, ki bi se morda nahajale v voliini kanirici. 11111 III III 1111 Illl III 1111 III I Dili 111 III II11 III 111111111111IIII« Usi na volišče, vs§ do zadnjega moža! 11111 III II1111111 III 11111 III 111111111| III | Mllll II || 11 [Illl 11! II11! I Karla "^ouk jpranc ^>offi poročena Suhorie V. Y;. 1921. garka i PRODS SE KRASNO VELEPOSESPID NA HRVATSKEM 350 oral, prvovrstnezemljeh 40 glav zivinc 20 konj, svinje, ovce, pojedelske stroK veliki inventar, in gosp. hiSa, 10 hi^ z» delavce, žita, pohiStvo. Cena okoli S mi' ljon jug. kron kakor leži in stoji. Pr; Celju, Mariboru, Ptuju imam r.aprooJl krasne posestve oo 2 do 300 oral hiŠf vile, gostilne, inline in žage, tovarne, irgv vine, krasno mannfakturno trgovino ' Mariboru, trgovino na najem s pohištvoH v Ce!ju. Naslov KAROL BREZNiK realitein« plsarna Celju, Dolgopolje ul.'3. _/ ^irite iia§e liste! iiiiipriialatTiidrii :: GORICA :: Bogata zaloga papirja in vsci: pisarniških potrebščin. Sloven- ake leposlovne, mašhe in šolske knjige vedno v veliki izben. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnozcvalne aparate „Hekto- gras". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus) za stavbe«« niojstrc, tuši iz tovarne Günther Wagner, svinčniki Koh-i-nor hi drugi iz tovarne Hardtinuth. vse v bogati izberi, cent brez ko;.,- kurence. — Prodaja. na drobno in na debeio. — ¦ Sprcjcniamo naročila pečatov. Trycivina v utici Carducci 2. V nedopovedljivi žalosti naznarijamo Vüem sovodnikom, prija- teljeii in znancem pretužno vest, da je 30. aprila zvečer odšel pre- rano od nas, po kratki bolezni, previden s tolažili vere, naš prisrčno ljiibljeni, predobri soprog, oče. sin, brai, svak it) sl.ric, gospod P." ALOJZIJ FRANKO, odvefnik v Gorici. V pondeljek. 2. maja smo ga ob 5!l pop. spremili k zadnjenvi počitku na pokopališče k sv. Križn v Ljubljani. PripoToöamo. ga v molifev ! LJUBLJANA, 5. maja 1921. Vsi iskreno ga Ijubeci niegovi. STflVBENfl ZHDRUGH Miren • Sovodnje vpisana zadrug-a z omejenim jamstvom s sedežem v Mirnu sprejema vse v zidarsko stroko spadajoča dela. izvrs'jj cenitve nafirte in proračune po najzmernejših cenati. Domacme, obrnite se na domace pociietj^ MAZNANILO- j I Naznanjam slav. občinstvu, da sem I p ========== odpr« stavberio ključavničarstvo =====r====g | 4 kjer izdelujem vseh vrst Stedilnikov, železnih ograj ter vsa v to stroko spadajoča dein- f'j y Cene najnižie. Delo solidno. !¦ i Priporocam se za obils narocila. JOSIP STRUKELJ [j 'i Gorica - Piazza Cristo ši. 1 - Gorica k*