UREJENO VARSTVO OTROK IN PROIZVODNJA
Uredništvo NAŠE SKUPNOSTI je zaprosilo inž. Eda Ulča-karja za kratek intervju o mnenju glede akcije za samoprispevek na območju Ijubljanskih občin. Kot vodja proizvodnega obrata (PREMAZ) se tovariš inženir VSAKODNEVNO ukvarjaš z Ijudmi in rešujcš probleme v zvezi s proizvodnimi odnosi.
Kako gledaš na urejeno varstvo in vzgojo naših otrok?
Urejeno varstvo je prvo, kar mora biti zadovoljivo re-šeno, da bo mati-delavka tudi v proizvodnji ali v kaki drugi dejavnosti neobremenjena s skrbjo za dom prispevala k skupnim ciljem sredine, v ka-teri živi in dela po svojih tnak-simalnih možnostih.
Kako se odraža delo žene — matere v proizvodnji?
lntenzivnost dvojne anga-žiranosti žene doma in na delu
zavisi predvsem od starosti njenih otrok ter od urejenosti oziroma neurejenosti varstva. Opravka imamo s celim spek-trom primerov. Matere z majhnimi otroki in neureje-nim varstvom so glede tega v najslabšem položaju. To se mora nujno odraziti v njiho-vih rezultatih pri delu. Ko gre za mater — delavko, ki ima že doraščajoče otroke, pa njena dvojna angažiranost ne vpliva na rezultate pri delu v taki meri.
Kakšni so medsebojni od-nosi in kako vpliva urejeno varstvo na boljšo produktiv-nost?
Pri urcsničcvanju medse-hojnih odnosov v sredini. kjer jc žona zuposlcna, je lažje re-ševati pereče probleme. Ma-leri / majhnim otrokom, /a katcrciia \arst\o ni urejeno. skušamo omogočiti dclo v taki izmcni, da skupno / možem /agota\'jata izme-nično prisotnost pri otroku. Sc\eda pa /ahtcva lak način dcla matcrc — dola\ke ra/u-
mevanje drugih sodelavk, kajti delovno mesto v proi-zvodnji mora biti vedno za-polnjeno — v tem primeru z delavko, ki je pripravljena delati v obratni izmeni od de-lavke — matere. To vsekakor terja obilico razumevanja in dobrih medsebojnih odnosov. Pripomnil bi, da neurejeno varstvo ne povzroča proble-mov le ženam, temveč da ga je s skoraj enaki meri občutiti pri očetih —   delavcih.
Kako gledaš na do sedaj zgrajene šole in vzgojnovar-stvene zavode iz samopri-spevka?
Samoprispcvek 1 za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvcnih objekto^-se bliža h koncu. Gradnja zadnjih objektov iz tega sa-moprispevka bo trajala še približno dve leti. Zelo po-membno je, da so sredstva za prvotni program gradnje teh objektov v celoti zagotovlje-na. Dotok teh sredstev traja še do konca leta. Iz samopri-spevka I bo v končni fazi zgra-jenih vseh 50 objektov, koli-kor jih je bilo v prvotnem programu. Menim, da smo zadnja leta dosegli pri vklju-čevanju otrok v varstvo velike uspehe, ki so posledica izgla-sovanja samoprispevka I. V letu 1971 smo imeli vključe-nih v varstvo v mestnem me-rilu le 25% otrok, medtem ko smo jih imeli ob koncu leta 1975 že 43%.
Ali menišda je akcija za novi samoprispevek nnjna — glede na neustrezne razmere, ki so še prisotne v Ijubljanskih občinah?
Glede nujnosti izglaso-vanja samoprispevka II ne more biti nekakršne dileme. Stremeti moramo za tem, da bomo postopno vključili v varstvo vse otroke, ki to var-stvo potrebujejo. To je sicer dolgoročni cilj, pot do njega pa vodi prek postopnega vključevanja vse večjega šte-vila otrok v varstvo. Ker je gradnjo teh objektov možno financirati v glavnem iz dveh virov. ki jih predstavljata sa-moprispevek občano\ in pri-spcvek samoupravnih intere-snih skupnosti, je nujnost iz-glasovanja samoprispevka II \ l"č kot očilna.
Pogovor je vodil CIRIL ZUPANClČ