Zgodovinski arhiv Ljubljana Gradivo in razprave 17 FRANCE ŠTUKL KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. STARA LOKA IN NJENE HIŠE ' f Zgodovinski arhiv Ljubljana Gradivo in razprave 17 France Štukl KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. STARA LOKA IN NJENE HIŠE Ljubljana - Škofja Loka 1996 France Štukl Knjiga hiš v Škofji Loki III. Stara Loka in njene hiše Izdal in založil: Zanj odgovarja: Lektoriranje: Prevod v nemščino: Prevod v angleščino: Izdelava indeksov: Oblikovanje: Fotografije: Katastrski skici: Računalniški prelom: Naklada: Tisk: Zgodovinski arhiv Ljubljana Janez Kopač Mija Mravlja Niko Hudelja Katarina Kobilica Mija Mravlja Jože Suhadolnik Tomaž Lunder - Studio Grad Janko Černe Uroš Čuden, MEDIT d.o.o. 600 izvodov Skušek Finančna sredstva so zagotovili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Občina Škofja Loka, Območna obrtna zbornica Škofja Loka, Gorenjska banka Kranj, d.d., p.e. Škofja Loka, Lokateks d.o.o., Škofja Loka, Peter Grašič, Stara Loka, izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in orodjarstvo s.p., Alpetour THP Škofja Loka, Andrej Krajnik. 3 2 2 5 2 //ff Vse pravice so pridržane. Reproduciranje, fotokopiranje ali vključevanje v elektronske informacijske sisteme ni dovoljeno brez založnikovega in avtorjevega dovoljenja. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljub 94(497.4 Škofja Loka} ŠTUKL, France Knjiga hiš v Škofji Loki 3, Stara Loka in njSifc^i^j^^tej^e Štukl; [prevod v nemščino Niko Hudelja, prevod v angleščino Katarina KoWHCuT*izdelava indeksov Mija Mravlja ; fotografije Tomaž Lunder ; katastrski skici Janko Černe]. - Ljubljana ; Zgodovinski arhiv, 1996. - (Gradivo in razprave / Zgodovinski arhiv Ljubljana : 17) ISBN 961-90054-9-X 63324672 Na naslovni strani ovitka: Sosedje vasi Stara Loka se z votivno sliko in mašo pri Svetem Florjanu zahvaljujejo in priporočajo, da jih je obvaroval pred strašnim požarom 30. maja 1782, ko je v Stari Loki pogorelo 42 hiš. Votivna podoba je v Loškem muzeju. Na hrbtni strani ovitka: Beneschova podoba Stare Loke iz konca prejšnjega stoletja. Župna cerkev, grad in Strahlov grb. Po stari fotografski plošči v ZAL, Enoti za Škofjo Loko. Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-421/96 - mb/sp z dne 17. 6. 1996 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. PREDGOVOR........................................................................................................1 VIRI IN LITERATURA..........................................................................................2 ŽUPNIJSKI ARHIV NA FARI IN V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V LJUBLJANI.................2 MEMORABILIA.................................................................................................................7 STRAHLOVA ZAPUŠČINA V ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE V LJUBLJANI...............11 ZEMLJIŠKA KNJIGA.......................................................................................................13 ARHIV ŽUPANSTVA OBČINE STARA LOKA......................................................20 ARHIV KRAJEVNEGA LJUDSKEGA ODBORA STARA LOKA 1945-1949.......................20 ŽIVLJENJE IN DELOVANJE FRANC-A KS. KRAMERJA, POSLEDNJIČ KORARJA V LJUBLJANI, POPISANO OD NJEGA SAMEGA............................................................21 POKORNOVA LOKA V DOMU IN SVETU.......................................................................22 POKORNOVA ZAPUŠČINA V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V LJUBIJANI......................22 UPRAVNE ZADEVE............................................................................................23 CERKVENE ZADEVE - ŽUPNIJA.........................................................................28 ŠOLSKE ZADEVE................................................................................................40 STARA ŽUPNIJSKA CERKEV..............................................................................41 SEDANJA ŽUPNIJSKA CERKEV.........................................................................46 KAPELA - KOSTNICA SV. LOVRENCA...............................................................55 KAPELICA MARIJE BREZMADEŽNE POD CERKVIJO........................................58 STAROLOŠKI NAGROBNIKI..............................................................................61 NAGROBNIK FREISINŠKEGA ŠKOFA KONRADA V. (+1412)........................................61 NAGROBNIK VOLBENKA SCHVVARZA Z ŽENAMA........................................................62 NAGROBNIK JURIJA FEICHTINGERJA (+1583)...........................................................64 KORBINIJAN FURNPFEIL (1597-1657)..........................................................................65 SIGISMUND FURNPFEIL (1602-1657)...........................................................................66 GABRIJEL LUKANČIČ (1620-1683)................................................................................67 MARKS PETSCHOCHER (+1656)..........!........................................................................68 JURIJ FRUBERGER (+1666)...........................................................................................68 JERNEJ ŠTRUKL (+1633)...............................................................................................6 9 ANTON EGKER (1684-1727)...........................................................................................69 MAKSIMILIJAN ANTON PAUMGARTEN (1695-1778)..................................................69 VILJEM GOTHOLD RASP................................................................................................69 POKOPALIŠČE....................................................................................................71 STAROLOŠKA GRAŠČINA..................................................................................77 STAROLOŠKI GRAŠČAKI...................................................................................82 POSEST STAROLOŠKE GRAŠČINE.....................................................................83 STRAHLI IN NJIHOVI PREDNIKI......................................................................85 STRAHLOVA ZBIRKA.........................................................................................87 STRAHLOVA VODNA NAPRAVA........................................................................92 VREDNOSTI STAROLOŠKIH POSESTI...............................................................93 LOŠKO GOSPOSTVO.......................................................................................................94 STAROLOŠKO GOSPOSTVO............................................................................................94 GOSPOSTVO EHRENAU, SV. DUH.................................................................................95 CERKVENA POSEST........................................................................................................96 DRUŽABNO IN POLITIČNO ŽIVLJENJE............................................................98 DREVESNICA...................................................................................................102 HRANILNICA IN POSOJILNICA V STARI LOKI, REGISTRIRANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO 1896-1947........................103 GASILCI...........................................................................................................104 NAVADE, OBIČAJI...........................................................................................104 VERSKO-POSVETNA OPRAVILA......................................................................105 ROMANJA.......................................................................................................108 DAROVANJE ŽIVINSKIH FIGURIC..................................................................109 TRENTE...........................................................................................................111 ALELUJA IN LOŠKA SMOJKA..........................................................................115 LIK STAROLOČANA.........................................................................................116 HIŠE.................................................................................................................118 POJASNILO ZA BRANJE..............................................................................................11 8 KRATICE.......................................................................................................................120 HIŠNE ŠTEVILKE..........................................................................................................122 HIŠE, KI SO NEKOČ SPADALE V STARO LOKO IN SO DANES V DRUGIH NASELJIH ALI ULICAH......................................................216 SKLEPNE MISLI...............................................................................................237 SLOVENŠČINA V PRETEKLOSTI......................................................................259 POSKUS PRIKAZA URBANISTIČNE RASTI NASELJA......................................262 STAVBE IZ 16. STOLETJA (19 ENOT)..........................................................................263 STAVBE IZ 17. STOLETJA (24 ENOT)..........................................................................263 STAVBE IZ 18. STOLETJA (17 ENOT)..........................................................................264 STAVBE IZ 19. STOLETJA (9 ENOT)............................................................................264 STAVBE, ZGRAJENE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE (17 ENOT)................................264 STAVBE, ZGRAJENE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (93 ENOT)..................................264 ŠTEVILO STAVB, ZGRAJENIH V POSAMEZNIH STOLETJIH...........................264 PODLOŽNOST STAROLOŠKIH HIŠ..................................................................265 LOŠKO GOSPOSTVO (17 ENOT)..................................................................................266 STAROLOŠKO GOSPOSTVO (28 ENOT).......................................................................266 SVETODUŠKO GOSPOSTVO (9 ENOT)........................................................................266 CERKVENA POSEST (13 ENOT)...................................................................................266 STARA LOKA V ŠTEVILKAH.........................................................................................267 SUMMARY.......................................................................................................269 ZUSAMMENFASSUNG....................................................................................272 KAZALO KRAJEVNIH IN ZEMLJEPISNIH IMEN..............................................279 OSEBNO KAZALO............................................................................................287 KAZALO PRAVNIH OSEB.................................................................................317 BELEŽKE, OPOMBE, POPRAVKI, SPREMEMBE................................................325 Pogled na Škofjo Loko s Hribca, v ozadju Stara Loka. Kolorirana risba iz prve polovice 19. stoletja, Loški muzej. Pogled na Staro Loko in Škof jo Loko iz smeri današnjega naselja Podlubnik. Levo podrta Rihtarjeva hiša. Cerkveni zvonik ima še zasilno streho po požaru leta 1817. Kolorirana risba iz prve polovice 19. stoletja je v Loškem muzeju. PREDGOVOR Po objavi Knjige hiš v Škofji Loki I., Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave št. 4, Škofja Loka 1981, ki obsega loška predmestja, in Knjige hiš v Škofji Loki II., Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave št. 7, Škofja Loka 1984, kjer je obdelano mesto Loka, sem se odločil še za podobno obdelavo naselja Stara Loka. Kraju prav gotovo ne smemo reči vas. Stara Loka ni pravo mesto, predmestje ali trg. Zato je bil pri tem delu potreben nekoliko drugačen pristop kot pri mestnih in predmestnih hišah. Za loško gospostvo in mesto Škofjo Loko obstoji bogata literatura. Omenim naj le prispevke dr. Pavleta Blaznika, ki se navezujejo tudi na okolico mesta. Prav gotovo so pri Stari Loki uporabne vse njegove ugotovitve, saj je zgodovina Loke navezana na zgodovino Stare Loke. V Stari Loki je bil sedež loške župnije in to kar do začetka 19. stoletja. Naselja ne smemo enačiti z navadno kmečko vasjo. Stara Loka je bila farno središče tudi za mesto. Ko sem skušal povezati svoje ugotovitve o starološki posesti z raziskavami dr. Pavleta Blaznika, sem naletel na nekatere težave in nejasnosti. Blaznik govori o imenu Altenlok, ki se pojavlja v urbarjih. Pod tem naslovom je naštel 30 hub v bavarskem in gadmarskem uradu. Prepričan je bil tudi o nekih napakah v urbarjih. Teren za te hube je razmejil od selških mestnih vrat na jugu do Veštra na zahodu.1 Za ožjo vas bi po poznejših Blaznikovih zapisih šteli 17 gruntov leta 1291 oziroma 18 še leta 1501, zmanjšanih na 6 hub in 22 kajž leta 1754.2 Odtujenost in drobljenje zemljiške posesti je bila na tem prostoru zelo velika. Statistika iz okrog leta 1817, ki seje našla v svetoduš-kem gospoščinskem arhivu, navaja takrat 11 gruntov, en polgrunt in 43 kajž.3 Po analizi hiš je bilo teh gruntov v tistem času še deset. Vprašljiva je tudi razmejitev zemljiških enot med Faro in Binkljem. Slednje se pojavlja šele od 17. stoletja dalje. Dr. Blaznik je binkeljske hube lokaliziral po svoje do urbarja 1291. Žal je Blaznik zaključil svojo knjigo z letom 1803, s podržavljen-jem gospostva. Obdobje fevdalnega sistema je trajalo še do leta 1848. Odtujeno in nelokalizirano posest sem skušal najti v zemljiških knjigah. Še v posestnih listih za pripravo nove zemljiške knjige leta 1871 je navedena pripadnost zemljiške posesti različnim gospostvom. Tako ima vsaka posest zapisan svoj srednjeveški gospoščinski izvor. Kot sem navedel pozneje, se v ugotovitve dr. Blaznika nisem spuščal, ampak sem zajel Staro Loko kot knjigo hišnih posestnikov hiš, brez zemljiške posesti, samo z navedbami velikosti zemljiščnih enot. Te so bile hube - grunti in kajže - 1/3 grunta. Proti koncu Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, SAZU. Razprave II, Ljubljana 1953, str. 154-157. Pavle Blaznik, Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803), Muzejsko društvo Škofja Loka 1973, str. 408-409. V nadaljevanju citirano Blaznik. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki, v nadaljevanju ZAL ŠKL, Graščina Ehrenau (Sv. Duh), fasc. E/4. 18. stoletja in še pozneje se pojavljajo hišarji. Rekli so jim tudi hišniki. Ti praviloma niso imeli posesti, razen majhne ohišnice. Grunti so imeli veliko strnjeno posest, kajžarji pa le ohišnico oziroma funkcionalno zemljišče. Njive in travniki se kajžarske posesti niso držali. Razprostirali so se v smeri Gorajt, Biž itd. zunaj okolice vasi, podobno kot pri "loških kmetih" v mestu. Ti zemljiški deli so nastali s krčenjem gozda, kar kažejo ledinska imena, npr. Go-rajte. Tudi podložnost te zemljiške posesti je bila različna. Najboljše polje na jugu in zahodu vasi je bilo last starološke gospoščine in je na starih katastrih še navedeno kot Demšarjevo polje. Ta posest je prišla pod starološko gospostvo gotovo že zgodaj, vsaj v začetku 16. stoletja. Ostalo posest, ki je bila prvotno freisinška, sta po 17. stoletju pridobivala še svetoduško gospostvo in cerkvena posest. O Fari so pred sto leti in več pisali župnika in dekana, Jernej Božič4 in Franc Ksaver Kramer5, ter starološki kaplan, poznejši besniški župnik in škofijski arhivar, Franc Pokorn.6 Kolektivno delo je rokopisna starološka župnijska kronika.7 Naj bo moj prispevek ponoven poskus inventure ob koncu tisočletja, saj ga Fara zasluži vsaj vsakih sto let. VIRI IN LITERATURA ŽUPNIJSKI ARHIV NA FARI IN V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V LJUBLJANI Novejši župnijski arhiv je shranjen v župnišču v Stari Loki. Od starejšega gradiva, ki s podatki sega še v 18. stoletje, je tu le nekaj statusov animarum. Ostali starejši arhiv hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, kamor je prišel zadnji del v novejšem času, za časa župnika Staneta Hribška, in pozneje, po letu 1981, za župnika in dekana Andreja Glavana. Župnijski arhiv je doživljal zanimivo usodo. Ob prihodu dekana Kramerja Nadškofijski arhiv Ljubljana, v nadaljevanju N iS KAL, župnija Stara Loka. knjige fasc. št. 5, stara oznaka Ž 576. Bartholme Boschitz. Memorabilia parochiae Altenlak... celoten naslov glej pozneje v tekstu, v nadaljevanju citirano Božič... Stara oznaka Ž pomeni iz zbirke dr. Žontarja. Življenje in delovanje Franc-a Kramer-ja. poslednjič korarja v Ljubljani, popisano od njega samega. Po njegovi smrti na svitlo dal in dopolnil Karol Klun, stolni kanonik, dež in drž. poslanec, itd. Drobtinice 25 in 26, 1891 in 1892 in poseben odtis Ljubljana 1893. Naprej citirano Kramer. Loka, krajepisno zgodovinska črtica, Spisal Fr. Pokorn, Dom in svet, llustrovan list za leposlovje in znanstvo. uredil Frančišek P. Lampe. VII. letnik, v Ljubljani 1894, naprej Pokorn, DIS; NŠKAL. France Pokorn, Stara Loka. Besnica 1908, rokopis, Pokornova zapuščina, zgodovinski zapiski, fasc. 41, naprej Pokorn 1908. V tem fasciklu so tudi drugi Pokornovi rokopisni sestavki, ki jih citiram pozneje z drugačnimi začetnicami, da ne bo nesporazuma, da gre za isti rokopis. V fasciklu je več sestavkov. Žal Pokornova rokopisna zapuščina ni na enem mestu in je še pri njegovem osebnem fasciklu št. 212. Župnijski arhiv v Stari Loki. Župnijska kronika; nastavljena je bila ob zidavi nove cerkve 1863. pa do danes. V nadaljevanju Kronika. je bil del arhiva v treh velikih starih omarah, ki so bile "natlačene s starimi pismi ali listinami in vsakatero drugo plažo".8 "Stale so pod župniško streho tri omare natlačene s starimi pismi in listinami, in mislil sem tukaj kaj zgodovinskega iztakniti; ali žal. našel sem tudi tukaj vse papirje od mišij in podgan, ki so v teh omarah svoje stanovanje in mlade imele, tako skleščene in zdrobljene, da smo jih morali zmetati na gnoj."9 Dekan je za svoje potrebe potem iz stare kuhinje hitro preuredil "trden arhiv".10 Kaj je vanj preložil, ni navedel. Stara Loka, skrita med stolpnicami na Partizanski cesti (desno zgoraj), stolpiči v Groharjevem naselju (levo zgoraj) in novimi hišami na Fari in v Podlubniku (spredaj). Posneto iz stolpnice v Podlubniku. Zgodovinar in arhivar Franc Komatar popisuje stanje arhivov sredi prejšnjega stoletja. Za Loko navaja kapucinskega, mestnega, cehovskega, arhiv domačije Šefert, freisinškega in farnega v Stari Loki. Arhiv gospostva je oblast s posebnim dopisom leta 1846 predala Kranjskemu zgodovinskemu društvu. Prevzem so izvedli leta 1851. Komatar potem našteva zvrsti arhivskega gra- Kramer. str. 60. Kramer, str. 72. Kramer, str. 61. diva od originalnih listin do spisov. Navaja tudi jezik zapisov in pisce, ki so o tem gradivu poročali v Mitteilungen des historischen Vereins fur Krain. Temu gradivu je mogoče danes slediti v Arhivu Republike Slovenije. Bolj zanimivo je za nas njegovo poročilo, da so pred okrog dvanajstimi leti (preračunano okrog leta 1848 ali 1849), poslali v predelavo v Terpinčevo papirnico 80 centov aktov. Nekaj gradiva o loški fari in cerkvi v Crngrobu so pod ceno takrat prodali starološkemu župniku. Ta je imel po Costovem poročilu župnijski arhiv shranjen na podstrešju stare cerkve, kjer so arhivalije trohnele. Ohranil je le Božičevo farno zgodovino iz leta 1824.11 Koliko škode je nastalo na arhivskem gradivu med drugo svetovno vojno, nisem mogel ugotoviti. Celovški arhiv je za Gorenjsko ustanovil svojo podružnico v Kranju.12 Vodil jo je dr. Josip Žontar. Ob nemškem odhodu so to gradivo prepeljali v Škofijski arhiv v Ljubljani. Še danes ima to gradivo v starejših popisih oznako Ž, kar pomeni, da je iz zbirke dr. Josipa Žontarja. Župnijski arhiv je veliko uporabljal starološki kaplan Franc Pokorn, ko je leta 1894 pisal krajepisno črtico Loka v Domu in svetu. Pred vojno je arhiv veliko pregledoval in uporabljal takratni kaplan in povojni starološki župnik, dr. Janez Veider. Po župnijskih virih je leta 1936 napisal Vodič po Crngrobu. V letih 1960 in 1961 sem pokojnega dr. Veidra večkrat obiskal v zvezi z njegovo bogato umetnostnozgodovinsko knjižnico. To so takrat uvrščali takoj za Steskovo in Stegenškovo. Župnik Janez Veider je med vojno doktoriral iz umetnostne zgodovine s temo Stara ljubljanska stolnica in je delo tudi objavil.13 Leta 1936 je še kot starološki kaplan pričel pisati Topografijo starološke dekanije po že znanih vzorih Stegenška, Steleta in Marolta. Kot vir je uporabljal bogat župnijski arhiv. Rokopis so mu Nemci ob prihodu leta 1941 uničili. Po vojni, po nekajletnem zaporu ni imel več moči, da bi delo obnovil. Zanimivo je, da se je prav v loškem arhivu ohranil njegov dve strani dolg popis virov oziroma dokumentov o župnijskem arhivu. Tu našteva listine od leta 1448 naprej. V večini primerov je šlo za lepo ohranjene per-gamentne listine s pečati iz voska in celo iz svinca. Kje je sedaj to gradivo, če je še ohranjeno, mi ni uspelo dognati. Nekatere arhivalije, kijih citira v seznamu virov, sem našel v Nadškofjiskem arhivu, npr. cerkvene račune od leta 1660 dalje, bogoslužni red iz 18. stoletja, koncept Božičeve Memorabilie, funda-cijske knjige, knjigo rožnovenške bratovščine iz srede 17. stoletja in celo Po-kornove ekscerpte, ki jih je ta delal verjetno še kot starološki kaplan v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja. Vse to gradivo seje ohranilo. Neznano kje pa sta dva srednjeveška rokopisna fragmenta, ki jih je datiral v sredo 15. stoletja. Mogoče bi jih lahko poistovetili z gradivom v listinski seriji arhiva v Nadškofijskem arhivu. 1 Franc Komatar, Verzeichnis der archivalischen Literatur Krains, Separatabdruck aus den "Mitteilungen des k. k. Archivrates", 1914, 1. Band, 2. Heft, str. 3-4; Jože Žontar, Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem, Arhivi. 11, 1988, It. 1-2, str. 22-26. 12 Enciklopedija Slovenije 1, MK. Ljubljana 1987, str. 113. 13 Janez Veider, Stara ljubljanska stolnica, njen stavbni razvoj in oprema, Ljubljana 1947. Stara Loka na delu Merianove vedute Škofje Loke iz leta 1649. Številka 2 župnijska cerkev sv. Jurija, številka 3 starološki grad, v ozadju Crngrob. Po stari plošči v ZAL ŠKL. Po drugi svetovni vojni so morali izprazniti staro župnišče. Arhiv so prenesli v t. i. Koroščevo uto - odprto vrtno lopo pred hišo, kjer je župnik stanoval. Župnik Veider je potem gradivo preselil v prostore nad zakristijo v cerkvi. Tam je bil arhiv dostopen vernikom, ki so ob posebnih slovesnostih prihajali k maši. Brskanje po "starinah" je bilo včasih nepoklicanim kar prijetno. Pokojni župnik Stanko Hribšek je arhiv prestavil v posebno sobo v novo župnišče. Ker je bilo gradivo zaradi večkratnega prenašanja popolnoma pomešano, je najel upokojenega železničarskega uslužbenca Štefana Šifrerja, ki ga je postopno urejal. Pokojni Štefan je bil mož stare šole, ki je obvladal nemščino in gotico. Večkrat mi je pripovedoval o zanimivostih iz tega arhiva. Pokojni dr. Veider je med vojno prinesel v umetnostnozgodovinski seminar slovenski zapis o zaporniku, ki je bil zaprt prav v pustnem času in je v kratkih slovenskih verzih tožil nad nevšečnostjo zapora. Tekst naj bi bil iz 16. stoletja. O tem mi je pripovedoval dolgoletni laborant na umetnostnozgodovin-skem oddelku, pokojni gospod Franc Preša, ki je to službo opravljal še v času mojega študija, pa tudi že pred in med vojno. Štefan Šifrer je v arhivu še našel Prešernove pravde. Tudi te so izginile. -J'"> ||"L ' .'!■ . "P 1 l-J. ■■»■-' ' - V " t. ,1 »'ifUJJUl. r' .*■' ~—' ' - Starološki grad in župnijska cerkev iz Valvasorjeve Topographie Ducatus Carnioliae modernae, 1679. V Nadškofijskem arhivu so gradivo uredili v nekaj serijah. Matične knjige so ohranjene od začetka 17. stoletja. V drugi seriji so statusi animarum od konca 18. stoletja dalje, v tretji pa predvsem rokopisne knjige. Tu naj omenim Božičev koncept o zgodovini starološke fare, knjigo Bratovščine sv. Rožnega venca, ustanovljene leta 1654. Tu so še urbarji župnijske cerkve in podružnic, oznanilne in oklicne knjige, knjige mašnih ustanov, protokoli pogodb, delovodniki in liturgični koledar iz 18. stoletja. V seriji spisov je kar 59 arhivskih škatel. Gradivo je urejeno po dosjejih: cerkev, računi, cerkveni inventarji, zemljiške zadeve, spisi ubožnih ustanov. Kronološko vodeni spisi so v 13 škatlah, od leta 1720 naprej. Spisi v osmih fasciklih se nanašajo na šolstvo. Starološki dekan je bil od dvajsetih let 19. stoletja do konca "cerkvenega" šolstva sredi druge polovice stoletja v dekaniji šolski nadzornik. Nadzornik in član šolskih odborov je ostal še naprej. Nadzoroval je bolj svoje področje verouka. Šest fasciklov je normalij, danes bi rekli uradnih listov, okrožnic in navodil. To je gotovo zanimivo gradivo, ki še ni bilo dosti uporabljeno. Vsaka serija je oštevilčena. Večina gradiva je od začetka 17. stoletja dalje, redkejši so posamezni dokumenti iz 16. stoletja. V gradivu so seveda podatki za loško župnijo, kije takrat imela sedež v Stari Loki. Mestna župnija Škofja Loka je nastala šele leta 1804. Prav tako moramo tu iskati starejše gradivo za župnije, ki so se izločile iz Stare Loke: Reteče, Žabnica, Suha in Sv. Duh. MEMORABILIA V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani je v fondu Župnija Stara Loka pod staro oznako Ž (Žontar, op. p.) 5 76 zanimiv tekst s slovenskim naslovom Zanimivosti župnije Stara Loka 1824. Ker gre za slovenski naslov, ni nihče pomislil, da se tu skriva koncept Božičeve Memorabilia Parochiae Altenlack vetustissimae in districtu Locopolitano. Ad mandatum Suae Excellentiae Illustrissimi Domini Domini Josephi Camilo Lib. Baronis de Schmidburg, Caes. Reg. Gubernatoris Illyriae Labaci. Opus conscriptus et dedicatum Museo Labacensi a Bartholomae Boschitz, Parocho et Decano in Alten Lack, Anno 1824.14 Posebno je ta tekst iskal dr. Emilijan Cevc, ki je po Hitzin-gerjevih in Costovih citatih sklepal na bogato vsebino, predvsem glede Crn-groba.15 Najdeni kocept prav gotovo ni popoln, saj prav pri citatih za Crn-grob ni posebno gostobeseden. Sedaj je ta osnutek, Memorabilia, v petem fasciklu med knjigami. Sešitek vsebuje 24 velikih listov nekoliko pomanjša-nega formata A3, ki jih je, verjetno nekoliko pozneje, numeriral Božič sam. Tudi v tekstu so posamezni popravki in dopolnila, mogoče še njegovi. Tekst je večji del latinski, le ekscerpti iz Valvasorja so nemški in tisti nenumerirani listi, kjer je zbiral koncepte predvsem iz Valvasorja. Zaradi zanimivosti vira in ker nam prinaša najstarejši popis župnijskega arhiva, nekaj več besed o tem rokopisu, ki ga glede na bogato vsebino še večkrat navajam. Original tega rokopisa je bil v Deželnem muzeju, vendar je že več kot pol stoletja založen oziroma izgubljen. Franc Komatar navaja, da je Costa pred podiranjem stare cerkve iz trohnečega farnega arhiva na podstrešju stare cerkve vzel le Božičevo rokopisno zgodovino fare iz leta 1824.16 Mogoče se original pod kakim drugim slovenskim naslovom še kje skriva, podobno kot se je sedaj znani župnijski konceptni izvod. Takoj za naslovom Memorabilia župnije Stara Loka Božič v več poglavjih opisuje razmere, temperaturo, ozračje, plodnost zemlje, značaje ljudi, izvor nabožnih ustanov za reveže, župnike, stare cerkvene epitafe, gospostva, pa-tronate, šolske zadeve in vsakršne spremembe v topografiji, zgodovini in pri spominski tradiciji. Razmere je povzel ob času Avguština Gruberja, ljubljanskega škofa, dne 4. maja in ob kanonični vizitaciji 31. avgusta 1821. Vse to je zapisal in sestavil po starih župnijskih knjigah. Koncept vsebuje naslednja glavna poglavja: a) Stanje župnije Stara Loka. Navaja vseh 8 sosesk s pripadajočimi vasmi z 14 Božič. str. 4; Emilijan Cevc, Nova umetnostnozgodovinska odkritja v Crngrobu. Loški razgledi, 31, 1984, str. 33, 38. V nadaljevanju Loški razgledi = LR. ^ Cevc, o. d. str. 33. Franc Komatar. Verzeichnis der archivalischen Literatur Krains, 1914, Separatabdruck aus des "Mitteilungen des k. k. Archivrates", I. Band, 2. Heft, str. 4. imeni v slovenščini in nemščini. b) Izvor in razvoj župnije Stara Loka. Tu razlaga in dokazuje kontinuiteto Loke iz rimskih časov, za časa sv. Mohorja in Fortunata. V Loki domneva tradicijo Rima v kašči na Lontrgu, kjer naj bi bil antični tempelj. V Stari Loki naj bi imela rimsko tradicijo cerkvica sv. Lovrenca na pokopališču. Govori o razvoju župnij in duhovnij iz starološke prafare, pojavu luteranstva, gradovih, nemških priimkih in priseljencih, požarih, o stanju župnijskega arhiva, razlaga začetke Crngroba, našteva beneficije itd. c) Starološki župniki. Te bolje pozna predvsem od konca 16. stoletja. d) Epitafi v župni cerkvi. Tu opisuje starološko cerkev in cerkvi v Loki in Crngrobu. Našteva oltarje in požare v Stari Loki. Sledijo popisi epitafov, ki so se ohranili skoraj vsi in sem nekatere predstavil posebej. e) Navade. Tu opisuje, kdaj in kako so maševali za patrone, freisinške škofe. Božič izvaja to tradicijo iz prve polovice 15. stoletja, po nesrečni smrti škofa Konrada. Skupni rekviem za škofe se je ohranil še v 19. stoletju. Ob starološkem žegnanju so se zbrali vsi župniki iz loškega gospostva in dali starološkemu župniku miznino. S tem spominom so potrdili, da še vedo, iz katere prafare izhajajo. Takrat so jedli tudi trente - posebne kruhke, ki so jih spekli na račun gospostva in so jih bili deležni tudi svetni pomočniki: učitelj, pevec (organist) in celo reveži. Zanimiv je zapis o loški smojki, kar navajam posebej. f) Pod fundacijami našteva Božič le denar, ki je bil takrat še na voljo za cerkvene zadeve. g) Pod župnijskimi knjigami navaja rojstne, poročne in mrliške v Stari Loki in vikariatu v mestu. h) Posebnosti iz Valvasorjeve Slave..., iz XI. knjige. Ta del je za razliko od prejšnjih poglavij, ki so v latinščini, spisal v nemščini. S tem je avgusta 1821 zaključil tekst in se podpisal. Potem je še dodal serijo lastnikov starološkega gradu in razne podrobnosti iz Valvasorja. V latinščini je nadaljeval tekst o izvoru družine Demšar v starološkem gradu in v Dorfarjih. Iz matičnih knjig, ki jih je citiral po številkah, je dodal imenitnejše, predvsem plemenite Ločane od 1 7. stoletja dalje. V nemščini je navedel še epitafe v nunski cerkvi v mestu in pripombo, da je to Memorabilio sestavil za Deželni muzej v Ljubljani za časa barona de Schmidburga, guvernerja Ilirije v Ljubljani, 24. avgusta 1824.17 Sledi sinopsis, kjer je naštel popisano. Kot dodatek je opisal še novo kapelo pod cerkvijo na vaškem trgu. Sledi še nekaj strani nemškega koncepta, verjetno po Valvasorju. Te strani niso vezane in numerirane. Kakšno je bilo razmerje koncepta do izgubljenega originala, je težko reči. Mogoče je bil original bolj popoln. Nekatere zadeve so v konceptu prehitro obdelane, čeprav imajo svojo rubriko. Nisem našel tistih citatov, kijih navajata Hitzinger in Costa. Mnenja sem, da ni bilo velikih razlik. Starejši zgodovinarji pri citiranju niso bili tako 17 V latinščini je zapisal Museo nationali, prav na koncu celotnega teksta pa je zapisal namesto Memorabilia Merkvviirdigkeiten in prav tako National Museo in Laibach. natančni. Ko prebiramo Pokorna ugotovimo, da je imel ta koncept v rokah, čeprav ga ni nikoli citiral. V zvezi z viri in ohranjenostjo arhivov za Staro Loko iz Božiča za primer navajam zapise o župnijskem arhivu. Za listine navaja, da so obstajale od 11. stoletja dalje. Starejše so izgubljene, kar ugotovimo pri poznejših Kramer-jevih zapisih o tem, kako je ravnal z arhivom.18 Ohranjene so skoraj vse matične knjige, ki jih na tem mestu povzemam po Božiču. O župnijskem arhivu spregovori Božič na dveh mestih. "Dokaz starosti župnije so župnijski spisi in knjige še od utemeljitve do zdaj, na pergamantu, v gotskem stilu pisane. Spisi so že od 11. stoletja začeti, večji del jih je iz 14., 15. in 16. stoletja in kasneje. Župnijske knjige s serijo župnikov najdemo od 1612, prejšnje so uničene in zadnje so od župnika Švar-ca, kakor je že na začetku povedano."19 Pod črko g našteva župnijske knjige v Stari Loki. Krščeni: 1) 1612 - 1622 - raztrgane še starejše, annihilati 2) 1615 - 1651 - vsebuje tudi poroke do leta 1648 3) 1621 - 1642 4) 1653 - 1670 5) 1671 - 1701 6) 1701 - 1723 - dodani nezakonski od leta 1717 7) 1724 - 1735 8) 1735 - 1771 9) 1771 - 1790 z zaznamkom, daje 14. maja 1787 strela poškodovala žup- nišče, vendar brez požara 10) 1790 - 1803 11) 1784 - 1795 12) 1795 - 1808 13) od 1808 naprej Poročeni: 1) 1652 - 1719 2) 1719 - 1750 3) 1750 - 1808 4) 1784 - 1815 5) od 1816 dalje Umrli: 1) 1678 - 1715 2) 1751 - 1778 3) 1778 - 1791 z notico, daje 26. (mesec nečitljiv, op. p.) leta 1789 v Stari Loki št. 9 požar od vzhoda sežgal 30 domov.20 j8 Kramer, str. 60, 61. !9 Božič, str. 4. 20 A Ce je mislil na staro numeracijo, je to danes Stara Loka 16, če pa že na novo, kije ob njegovem 4) 1784 - 1790 5) 1790 - 1800 - poročeni v mestu 6) 1791 - 1808 - poročeni v mestu 7) 1800 - 1814 - poročeni v mestu 8) Ostalo od 1815 Poročne in mrliške knjige popolnoma ustrezajo sedanjemu stanju po popisu v Vodniku po matičnih knjigah.21 Pri krstnih knjigah so le nekatere manjše spremembe. Sledi popis krstnih in poročnih knjig v mestu. Tudi ta popis je v glavnem istoveten s popisom v Vodniku.22 Iz Nadškofijskega arhiva bi še posebej omenil vir, ki sem ga pogosto uporabljal: Rubricae generales parochiales. Župnik Leopold Kalin (1698-1782) je po raznih starejših listinah sestavil tekst dnevnih župnijskih opravil v Stari Loki, vikariatski cerkvi v Loki in na vseh podružnicah. Zapis je nastal kmalu po njegovem prihodu. Spremembe so vpisane tja do leta 1804, ko je Loka postala samostojna župnija. Zapis je zelo pomemben vir za kulturno in versko življenje v 18. stoletju in je vreden posebne obdelave. Največ sem se ga posluževal v poglavju o navadah in običajih. V letu 1995 so delavci Knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki pregledovali in urejali starološko župnijsko knjižnico. Z rezultati dela nas je seznanila direktorica Ana Florjančič v prispevku Še o nekaterih knjižnicah v Škofji Loki.23 Zanimivo je, da se je ob tem delu našel še en poznejši prepis Kalino-vega diarija, ki prinaša stanje ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja. Božičev zapis o listinah iz 11. stoletja se mi je zdel komaj verjeten, vendar je lahko popolnoma točen. Tudi knjige so bile takrat rokopisne. Rudolf Goer-ge iz Freisinga je zapisal: "Posebno bogato je freisinški škof Abraham obdaril cerkev Maria VVorth (Otok) ob Vrbskem jezeru, ki jo je ustanovil okrog leta 980. Na platnici Orozijeve Svetovne zgodovine (clm. 6380) je naveden inventar ustanovne cerkve svetega Primoža in Felicijana. Božja hiša je bila opremljena s paramenti in cerkvenim posodjem. Približno polovica od 45 imenovanih knjig jih je bila namenjena bogoslužju. Z veliko verjetnostjo lahko domnevamo, da je freisinški škof v poznem 10. stoletju opremil s knjigami, potrebnimi za dostojno obhajanje bogoslužja in za dušno pastirstvo, tudi prafaro svetega Jurija v Stari Loki, kajti posvečal je veliko skrb ljudem na zaupanem mu ozemlju. Žal o tovrstni knjižni obdaritvi nimamo izpričane listine, pa tudi noben ustrezen rokopis iz tega časa ni ohranjen."24 zapisu že obstajala, bi šlo za hišo, ki so jo pozneje vključili v Blažeškovčev kompleks, Stara Loka 19. V obeh primerih sta hiši blizu in drži podatek o požaru od vzhoda. 21 Skupnost arhivov Slovenje, Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije 11. Ljubljana 1972, str. 563. V nadaljevanju Vodnik. 22 Vodnik II, str. 702. 23 Knjižnice na Škofjeloškem. Jubilejni zbornik ob 50-letnici Knjižnice Ivana Tavčarja. Škofja Loka 1995, str. 226 - 230. 24 Rudolf Goerge. O knjigah, piscih in učenjakih, Prispevek k zgodovini freisinške Stolne knjižnice. LR 42. 1995. str. 104. STRAHLOVA ZAPUŠČINA V ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE V LJUBLJANI Dr. Janko Polec je X. zvezek (leta 1930) Zbornika za umetnostno zgodovino skoraj v celoti posvetil obema Strahloma in umetnostni zbirki, ki sta jo zbrala.25 Razprava je razdeljena na: Prvi del - Edvard in Karel Strahl, s podpoglavjema Strahlovi posestni predniki v Stari Loki in Strahli, lastniki Stare Loke. Drugi del - Karel Strahl - obsega zgodovino starološkega gradu in Strahlovo avtobiografijo; ta del je razdeljen na: I. Schlos Altenlack und seine Besitzer. II. Mein Vaterhaus. V obeh primerih drugega dela gre za objavo rokopisa Karla Strahla. Rokopisa nista prišla v Strahlovo zapuščino, ampak ju je shranil kurator oporoke, loški notar Stevo Šink. Oba rokopisa je zadnji Strahl napisal leta 1922. Notar Šink je rokopisa leta 1946 daroval Loškemu muzeju. Po letu 1967 sta prešla v Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka. Prvi del zapisa je bolj zgodovinski, drugi bolj spominski in oseben. Iz obeh zapisov je dr. Polec poleg drugih virov črpal podatke za prvi del razprave. Tretji del razprave vsebuje katalog Strahlove galerije slik. Ta je sestavljen po Strahlovih zapiskih in po zapuščinskem spisu Okrajnega sodišča v Škofji Loki.26 Zanimivo je, da je zapuščinski spis prišel v Loški muzej in potem v Zgodovinski arhiv v Loki že mnogo pred prevzemom tovrstnih sodnih spisov. Že ob nastanku so se zavedali njegovega pomena. Na okrog 10 cm debel sešitek je nekdo zapisal: "Važno iz kulturno zgodovinskih razlogov. - Ne uničiti !!" (podčrtano, z dvema klicajema, op. p.). Podobno je sodni predstojnik Ustar leta 1937 oziroma 1939, ko so zapuščino uredili, označil zapuščinski spis barona VVolkensperga iz Puštala.27 Strahlov spis je predhodno posredoval v muzej verjetno notar Šink takoj po vojni, ko je bil nekaj časa predstojnik sodišča. V tem spisu so našteti predmeti, slike in drugi eksponati v grajskih prostorih. Delno se vidi njihova usoda, npr. kdo jih je odkupil (Narodna galerija, Narodni muzej). Precej predmetov je šlo na dražbo. Ponekod so izdražitelji navedeni, ponekod je le opomba, da je predmet prodan. Del pravnih knjig iz zapuščine je prevzela Pravna fakulteta, graščinski arhiv pa Narodni muzej. Po letu 1945 je prešel v sedanji Arhiv Republike Slovenije. Tu gaje uredila dr. Ema Umek. Pri začetnih fasciklih, grajskih listinah, se pozna še Strahlova ureditev. Opazil sem, da je dr. Polec sistematično in temeljito pregledal celoten grajski arhiv in zapuščino obeh Strahlov, tudi bogato korespondenco Edvarda Strahla s takratnimi veljaki na Kranjskem. Iz te zapuščine se mu je zdelo primerno, da je v podkrepitev svoje razprave v naslednji 25 Dr. Janko Polec. Edvard in Karel Strahl, Zbornik za umetnostno zgodovino X, zvezek 3-4, Ljubljana 1930, str. 45-210, v nadaljevanju Polec, ZUZ. 26 ZAL ŠKL, Okrajno sodišče v Škofji Loki, fasc. 68, zapuščinski spis A 314/1929. 27 ZAL ŠKL. Okrajno sodišče v Škofji Loki, fasc. 153. številki Zbornika za umetnostno zgodovino XI, leta 1931, str. 50-68, objavil pisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu. Zakaj se je prav dr. Polec lotil Strahlove zapuščine in še to največ z umet-nostnozgodovinskega vidika, ni pa ta pritegnila npr. prof. dr. Izidorja Cankarja, dr. Franceta Steleta, Viktorja Steske, Ivana Zormana in drugih strokovnjakov s tega področja? Dr. Janko Polec je bil pravnik, profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti v Ljubljani, pozneje član SAZU. Sam je zapisal, da je vzbudila njegovo pozornost pomembnost Strahlove zbirke in njena usoda. "Zadostovalo pa je, da se je zaprlo dvoje oči, pa je v dveh mesecih, maja in junija 1930, zadela tudi to zbirko usoda vseh zasebnih umetnostnih zbirk. Razpršila se je, izvzemši le najznamenitejše slike večinoma domačih slikarjev, na vse strani. Brez pretiravanja smemo reči, da kranjska dežela ni imela vsa stoletja nikdar in nikjer na enem kraju nagromadenih toliko, zlasti domačih umetnostnih predmetov, kakor v Strahlovi zbirki, pa jih najbrže tudi na tem ozemlju več ne bo..."28 "Ravno ta okolnost pa me je napotila, da sedaj, ko je še mogoče zbrati potrebne podatke, zberem v glavnem zgodovinsko gradivo za životopis Edvarda in Karla viteza Strahla..."29 Zgodovinski del razprave je kot pravni zgodovinar odlično opravil. Kljub temu, da je bil laik v umetnostni zgodovini, je tudi umetnostnozgodovinski del razprave strokoven. Menim, da mu je na tem področju pomagal dr. France Štele. Ta se ni najbolje razumel z zadnjim Strahlom. Spor je S tele obdelal v prispevku v naslednji številki Zbornika za umetnostno zgodovino.30 Dr. Štele seje vitezu Strahlu zameril zaradi nekega izvoznega dovoljenja za sliko, ki jo je graščak želel podariti graškemu sorodniku. Poleti 1929 je bil Strahl zaradi ženine bolezni v finančnih težavah in je prodal nekaj slik. Na to seje dr. Štele kot konservator strokovno odzval. Zadevo so ugodno rešili, vendar je pri obeh ostala neka zadržanost. Strahl je to pokazal v zadnji verziji oporoke, ko je Štele želel, da nekaj popravi v zvezi z naslovi institucij, ki bodo pridobivale predmete. Najbolj pa je Steleta motil stavek: "...O tej odločbi so izvedeli Narodna galerija in koservator gospod dr. S tele; pa zdi se mi da gospodom to ne ugaja; kajti, čeravno sem gospode opetovano prosil reči, katere bi želeli prevzeti, naznaniti, ni o odgovoru ne duha ne sluha."31 Štele seje naslednje leto opravičil, češ da malo pred smrtjo v hladni jeseni niso hoteli motiti starega gospoda. Ta za Steleta neprijeten in neosnovan stavek je Strahl ohranil v oporoki in je bil tak tudi objavljen in s strani Steleta pojasnjen v naslednji številki Zbornika za umetnostno zgodovino.32 Grenak spomin je mogoče Ste-letu pokvaril veselje do obdelave Strahlove zapuščine. Če smemo verjeti tej misli, potem je Štele kot kamniški rojak pomagal "laiku" Polcu pri umetnost- 28 Polec, ZUZ X 1930, str. 45. 29 Polec, ZUZ X 1930, str. 46. 30 Dr. France Štele, Strahlova oporoka in naše ustanove, ZUZ XI 1931, str. 68-74; v nadaljevanju Štele, ZUZ. 31 Polec, ZUZ X 1930, str. 76. 32 Štele, ZUZ XI 1931, str. 68. nozgodovinskih izsledkih. Zanimivo je, da so ljubljanske institucije v smislu takratne narodne zavesti odbrale iz Strahlove zapuščine predvsem "slovenske slike". Bogastva tujih slikarjev, ki so delovali ali pustili slike na Kranjskem, smo se zavedli šele pred leti. Tega gradiva pa je bilo precej v Strahlovi zbirki. ZEMLJIŠKA KNJIGA Leta 1769 je izšel patent, po katerem so morali vpeljati zemljiške knjige za gospostva, po patentu iz leta 1771 pa tudi za mesta in trge.33 Za loško gospostvo naj bi zemljiške knjige obsegale tri enote. V prvo zemljiško knjigo bi vpisovali parcele (Gruntbuch), v drugo način pridobitve (Geivahrbuch), v tretjo podatke o bremenih (Intabulacijska knjiga).34 Do leta 1781 niso naredili ničesar. Po cirkularju iz leta 1786 so nastavili intabulacijsko knjigo; za ostale knjige so čakali na ustrezne formularje.35 Delo z zemljiško knjigo je prevzel protipisar Ingac Anton Prenner, kije po letu 1787 za to mesto opravil predpisani izpit. Takratnemu nesposobnemu loškemu glavarju je bilo tako kar prav. Prennerja so v tej funkciji označevali z imenom kontrolor.36 Po opravljenem izpitu je dobil naziv justiciar.37 Tako naj bi glavar obdržal reševanje upravnih, justiciar pa sodnih zadev. Ker je bil glavar Leopold Paumgarten nesposoben in tudi kot človek neprimernega obnašanja, so se Pričeli spori glede medsebojnih pristojnosti. Več let je to zadevo reševal škofov odposlanec. Šele Prennerjeva smrt leta 1793 je zadeve nekoliko uredila.38 Čez dve leti seje poslovil tudi glavar Paumgarten.39 Nova skupina je nadaljevala začete evidence. Zgornja nastavitev zemljiških knjig je v začetku obsegala gospostvo. Od konca sedemdesetih let 18. stoletja so uvedli evidence za mesto in predmestja. Zemljiškoknjižne evidence za loško, starološko in svetoduško gospostvo, gospostvo Štemarje in razne cerkvene posesti ter za mesto Loka s predmestji 'n trg Železniki so se ohranile v loškem arhivu. Za posest v Stari Loki mestna zemljiška knjiga ni uporabna, vendar si oglejmo njeno sestavo. Pri prvi sestavi zemljiške knjige glavnih knjig niso nastavili. Nastavili so knjige po sistemu A, B in C. Oznake naj bi pomenile neko sistematiko pravnih naslovov. V knjigi A so vpisane poravnave, "pisma", za-dolžnice, odstopi, pobotnice itd. V knjigi B so v glavnem navedeni testamenti, v C kupne, izročilne in menjalne pogodbe, zadolžnice in drugi pravni naslovi. Obstaja še nekaj posameznih knjig s podobnimi pravnimi naslovi. Nekatere 34 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1961, str. 412. 35 Blaznik, str. 358-359. 3g Blaznik, str. 359. 3? Blaznik, str. 360. 3g Blaznik, str. 361. 3g Blaznik, str. 362. Blaznik, str. 367. knjige imajo za lažje iskanje podatkov imenske indekse. Iz zapisov je razvidno, da so jih začeli voditi ob izgubi stare mestne avtonomije, na prehodu Loke v t. i. municipalno mesto. Mesto Loka si ni moglo privoščiti samostojnega magistrata, zato je mestne upravne posle prevzelo zemljiško gospostvo, vodeno od države. Te knjige so vodili v letih 1779 do 1814, in sicer kronološko. Podrobno sem jih popisal v Knjigi hiš I. leta 1981.40 Poleg teh knjig so leta 1792 za mesto začeli voditi kronološko zbirko listin. Že takrat bi ta vrsta knjig zaslužila glavno knjigo, ki je v tistem času niso nastavili. Listinska vrsta obsega devet knjig in seže do leta 1849. Vpisi v tej zbirki listin se v prvih obdobjih ponavljajo oziroma podvajajo z zapisi v knjigah listin A, B oziroma C. Dosti pozneje so k tem listinam nastavili prave glavne knjige. Pri mestni seriji zemljiške knjige imamo dve glavni knjigi. Prvo so začeli okrog leta 1830. Prinaša podatke od začetka do štiridesetih let 19. stoletja. V njej so izpustili hišne številke in evidence t. i. javnih zgradb.41 Okrog leta 1840 so nastavili novo mestno glavno knjigo. Ta prinaša podatke do okrog leta 1880. Vanjo so zapisali vse hiše in lastnike. Obe knjigi vsebujeta urbarialne številke, vrsto premoženja (hiša, vrt, gozdni delež itd.), hišne številke, lastnike, njihova bremena. Ker sta bili knjigi nastavljeni pozneje, v njih ne najdemo vedno najstarejših vpisov. Pri vpisih niso zapisane opombe, kje v zbirki listin najdemo dokument. Kjer pozneje ti podatki obstajajo, so navedeni iz kronološke zbirke listin in ne iz knjig A, B in C. Ponekod se da starejše vpise najti iz rubrike pri bremenih, vendar zelo redko. Ti dve knjigi, čeprav nastavljeni pozneje, bi spadali v drugo Blaznikovo razporeditev. Druga knjiga ima originalni naslov Gevvahr Buch des Stadt Dominiums Lak, Band I. Njena predhodnica ni več originalno vezana in je zato brez naslova. Lastnike v mestu in predmestjih prinaša tudi glavna knjiga Satzbuch des Stadt Dominiums Lak. Nekdo je pozneje pripisal, da vsebuje podatke med leti 1832-1877. Knjiga prinaša večinoma bremena. Ko jim je zmanjkalo prostora za vpise, so nadaljevanje pisali v dodatnih knjigah - suplementih. To glavno knjigo bi lahko primerjali s tretjim Blaznikovim sistemom intabulacijske knjige. Za kulturno, gradbeno in lokalno zgodovino mesta in predmestij je zanimiva knjiga Lager-buch des Stadt Dominiums Lak, Band I. Ta knjiga prinaša opise hiš in drugih nepremičnin in ji lastništvo nepremičnin ni pomembno. Vse zgoraj navedene knjige sem uporabljal pri pisanju Knjige hiš I. in II. Blaznikova navedba, naj bi v zemljiško knjigo že ob koncu 18. stoletja vpisovali parcele, takrat še ni bila izvedljiva. Parcelno razdelitev je prinesel šele franciscejski kataster leta 1825. Zemljiška knjiga je te evidence izkoristila precej pozneje, v celoti šele z novo zemljiško knjigo leta 1872. Za loško gospostvo so v času Paumgartna in Prennerja ob stari gospo- 40 France Štukl, Knjiga hiš v Škofji Loki L, ZAL, Gradivo in razprave 4, Škofja Loka 1981. naprej Knjiga hiš I. str. 5-6. 41 France Štukl, Knjiga hiš v Škofji Loki II., ZAL, Gradivo in razprave 7, Škofja Loka 1984, naprej Knjiga hiš II., str. 20. ščinski evidenci podložniških listin nastavili novo zbirko listin po kronološkem principu, ne glede na to, kakšen pravni naslov listina prinaša. Freisinške hiše v Stari Loki so sodile v ta sistem gospoščinske zemljiške knjige. Glavne knjige k tej seriji so nastavili pozneje, okrog leta 1830. V glavni knjigi so ostali pri starem navajanju velikosti posesti: grunt, pol grunta, 1/3 grunta ali kajža itd. Parcelnih številk, ki jih je prinesel franciscejski kataster v letih 1825/26, takrat še niso uporabili. Za starološke hiše sem uporabljal glavne zemljiške knjige in zbirke listin v knjigah. Zbirka listin za gospostvo Škofja Loka ima svoje predhodnike v urbarjih in podložniških listinah, ki jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije, v fondu Graščina Škofja Loka.42 Vrsta podložniških listin teče pri njih od leta 1581 do 1800, ko se nadaljujejo listinske knjige v arhivu v Škofji Loki, v vrsti t. i. privatnih listin. Za loško gospostvo je ohranjenih v loškem arhivu 14 glavnih knjig v 10 tehničnih enotah (knjigah). Te knjige so nastavili, kot že rečeno, okrog leta 1830. Podložnike iz Stare Loke so vpisali v 11. in 12. glavno knjigo, in sicer od urbarialne številke 2074 do 2101. Pri hišah sem navedel najbolj običajno različico urbarialne številke. V glavno zemljiško knjigo so vpisali tri različne urbarialne številke od druge polovice 18. stoletja do okrog leta 1830. S temi številkami je mogoče najti povezavo med urbarji in zemljiškimi knjigami. V primeru, ko je bila glavna knjiga do konca popisana z raznimi bremeni in ni bilo več prostora za nove vpise, so podatke prenesli v dodatne knjige. Imenovali so jih suplementi (dopolnilo, dodatek). Te knjige ne Prinašajo novih imen lastnikov in njihovega načina pridobitve nepremičnine (pravnih naslovov). V njih se nadaljujejo zapisi vknjižb bremen. Starejši vpisi v glavnih knjigah so pisani po vedenju uradnika, prinešeni listini, pripovedovanju novega lastnika. Ti prvi vpisi največkrat nimajo oznak (citatov) za iskanje v knjigah listin. Kot sem že povedal, imamo več vrst zbirk listin h glavni zemljiški knjigi. Najobsežnejša in kompletna listinska vrsta ima knjige oštevilčene od 1 do 80. Podatke prinaša od leta 1781 do leta 1851. Menim, daje bila ta zbirka listin dosežek prizadevanj ob uvedbi zemljiške knjige v Paumgartnovem času. Nekatere listine segajo v prepisu celo v prvo polovico 18. stoletja. Druga vrsta listin je označena z velikimi črkami od A do O. Skupaj obsega 14 knjig, od leta 1830 do leta 1851. Tudi to serijo citirajo v opombah v glavnih knjigah. Začeli sojo gotovo ob nastavitvi glavne zemljiške knjige. Vpisi v obeh vrstah listin se prekrivajo. V zbirki listin po črkah nekaj časa kaže, da 9re za bolj pomembne listine - za prenose nepremičnin. Ob natančnejšem Pregledu se pokažejo še drugi pravni posli. Tretja vrsta je t. i. vrsta privatnih listin, ki sem jih že omenil. V njej se Pojavljajo pravni naslovi iz obeh prejšnjih listinskih knjig. Ta vrsta listin je skoraj v celoti ohranjena. Obsega 25 knjig, od leta 1800 do 1850. Pomanj- Majda Smole, Graščina Škofja Loka, Publikacije arhiva SR Slovenije, Serija Graščinski arhivi, Zvezek 1, Ljubljana 1980, str. 32. kljivo so ohranjene listine med leti 1806-1813. Knjige so večkrat preštevilčili. Spreminjali so jim tudi naslove. Na začetku so se imenovale Privat Urkunden, od leta 1814 Urkundenprotokoll, med letoma 1835 in 1843 pa Verbriefungs Protokoli. Po tem letu so spet pisali Privat Urkunden Protokoli. Ta vrsta knjig je tako po izgledu kot po pisavi pisana bolj površno. Na straneh ob tekstu si je pisar zabeležil, koliko je listina stala z vsemi pristojbinami. Ta, tretja zbirka listin, je podobno vodena kot tista v Arhivu Republike Slovenije do leta 1800. Pri nas se ta vrsta prekriva z najstarejšo gospoščinsko vrsto listin po letu 1781. Mogoče je bila ta zbirka listin bolj delovnega značaja, kot neka kopijalna knjiga. V glavno knjigo iz tega sistema niso citirali podatkov. Glavno zbirko listin je začel podpisovati protipisar. Pozneje so ga imenovali justiciar ali tudi sodni upravitelj (Gerichtvervvalter). To je bil nam že znani Ignac Anton Prenner, ki ga srečujemo do okrog leta 1790. Takrat se je pojavilo ime dr. Klobusa (verjetno bi danes zapisali Klobovsa), krajevnega sodnika (Ortsrichter),in Leopolda Paumgartna, loškega glavarja. Od starih, še iz freisinškega gospostva znanih uradnikov, sta malo pozneje vodila knjige justiciar Andrej Alojz Prešern in Bernard Rosetti. Prenner je moral sam nastavljati uradnike in jih tudi plačevati na račun raznih taks.43 Bilje bolan in je pisarno prestavil v svojo, verjetno sedanjo Homanovo hišo. Bil je lastnik obeh sedanjih Homanovih hiš, Mestni trg 1 in Cankarjev trg 13, in še starega župnišča, Mestni trg 38. Nazivali so ga protipisar in justiciar pa tudi mestni sodni predstojnik, celo mestni sodnik.44 Prenner je bil uradnik, pri katerem so se funkcije prepletale. Bil je navzoč pri pokopu loške srednjeveške mestne avtonomije po reformah Jožefa II.45 Paumgartnovi podpisi v zemljiški knjigi so razumljivi, saj je bil glavar in si je v tej vlogi prisvajal tudi druga področja, ki mu po delitvi oblasti na upravno in sodno niso pristojale.46 Leta 1792 so za posamezne pravne naslove v listinskih knjigah začeli uporabljati lepe tiskane obrazce, ki pa jih je čez štiri leta že zmanjkalo. Leta 1803, ob zlomu freisinškega gospostva, so se med zapisovalci pojavila nova imena: dr. Ernest Rozman, justiciar, in dr. Jožef Luznar, inšpektor. Že leta 1806 so začeli uporabljati naziv vodja zemljiške knjige (Grundbuchsfiihrer). Tega leta je to mesto prevzel Anton Balant (VValland), ki je delo opravljal do leta 1822. Za njim je prišel Franc Ksaverij Curhalek (Zurhaleg). Oba sta bila uradnika, proti koncu 18. stoletja tudi špitalska mojstra. Anton Balant je imel še druge naslove in službe: aktuar, kontrolor, špitalski mojster, kamnosek in gostilničar.47 Velikokrat je listine podpisal sodnik ali kak drug uradnik. Leta 1814 že najdemo naziv za urad, kije vodil zemljiško knjigo - Grund-buchsamt Staatsherschaft Lack, pozneje včasih zapisano samo Grund-buchsamt. 43 Blaznik, str. 359. 44 Knjiga hiš II.. str. 62, 66, 119. 45 Knjiga hiš II., str. 8. 46 Blaznik, str. 358, 360-362. 47 Knjiga hiš II., str. 43. V posebno glavno zemljiško knjigo so zapisovali t. i. nove kmetijske enote, novaliste (Novalisten Herrschaft Lack). To so bili podložniki loškega gospostva z malo posesti: rovtarji, bajtarji in hišarji. Posest so si pridobili ali postavili pozneje in jih, kot kaže, prvotno niso vpisovali v urbarje. Pri teh lastnikih niso navedene stare urbarialne številke, ker jih niso imeli. Knjiga je bila nastavljena že po propadu freisinškega gospostva za časa državnega gospostva. Vpisi si še sledijo po uradih. Knjiga začne v žirovskem koncu, sledi Selška dolina in nato Sorško polje. Prav na koncu je še nekaj pomešanih vpisov. Na začetku ima knjiga krajevni indeks. Citate pri pravnih naslovih najdemo v običajni gospoščinski zbirki listin. Knjiga novalistov prinaša tudi posamezne zemljiščne deleže, večinoma pa so v njej vpisani hišarji. Prvi vpisi so ponekod še iz osemdesetih let 18. stoletja, večinoma pa so že iz prvih let 19. stoletja. Verjetno so v tej evidenci tudi osamosvojene gruntarske bajte, ki so se prvotno, ko so bile še v sorodstvu, lastniško vodile pri gruntih. Glavnih gospoščinskih knjig nisem posebej citiral. Pri hišah so zapisani citati iz zbirke listin, kjer pomeni prva številka številko knjige listin, druga pa stran v knjigi. Več o tem pozneje. Dolgo meje presenečala neobičajno debela knjiga listin št. 21 za leto 1805. Po obsežnosti presega vse prejšnje in poznejše letnike. Najprej sem mislil, da so bili uradniki zaradi propada freisinškega gospostva pri reševanju zadev nekoliko v zamudi. Ko sem knjigo natančneje pregledal, sem opazil, da gre pri Pravnih naslovih večinoma za izročilne pogodbe. Gospodarji so predajali kmetije mladoletnim in polnoletnim sinovom. Avstrija je bila vpletena v vojne 2 Napoleonom in je takrat že novačila vojake. Posestnikom pa ni bilo treba nositi vojaške suknje. Druga močna skupina starološke zemljiške posesti je spadala pod staro-loško gospostvo. Za zemljiško posest so že leta 1770 nastavili svojo zemljiško knjigo v obliki kronološke zbirke listin. Glavno knjigo - Satz Buch des Guts Altenlack so tudi pri tem gospostvu začeli pozneje, okrog leta 1830. Glavna knjiga navaja podatke za nazaj, od konca 18. stoletja. Pri starejših vpisih ni opomb, kje v listinskih knjigah je določena pogodba (pravni naslov) zavedena. °d začetka 19. stoletja so pri vpisih v glavni knjigi že navedbe, kje lahko Pravni naslov preverimo. Glavno knjigo je leta 1850/51 zaključil graščak Edvard Strahl. Na okrajnem sodišču so jo vodili naprej še do sredine 80. let 19. stoletja. Ko je bila intabulacijska rubrika v knjigi, kamor so vpisovali zadolžitve in druga bremena, polna, so sredi 19. stoletja dodali še novo knjigo, ki Pri vpisu lastništva ne prinaša novosti. H glavni knjigi spadajo štiri knjige listin. Prva obsega čas od leta 1770 do 1793. Listine sta zapisovala uradnik Jožef Georg Passler in graščak Jožef Demšar. Druga knjiga je iz let 1794 do *827. Vanjo so vpisovali podatke Passler, graščak Demšar, uradnik Maksimilijan Pogačnik, sodnik Maks Cebal (Zeball). Leta 1818 seje že pojavilo ime Friderika Anzelma viteza Strahla, tedaj še kot zakupnika, in leta 1819 že kot lastnika posesti. V tretjo knjigo so vpisovali listine od leta 1827 do 1842(43). Vodili so jo zakupnik graščine, ranocelnik in zdravnik Anton Gerbec, največ pa uradniki zemljiške knjige.48 Isto velja za četrto knjigo med letoma 1842 in 1851. Razen v Stari Loki je imelo starološko gospostvo posest še v okoliških vaseh in na Sorškem polju v Žabnici, v Hrašah in Vodicah. Tretji sistem zemljiških knjig je namenjen starološki cerkveni posesti. Glavne knjige obstajajo za več vrst cerkvene posesti: posest župnijske cerkve (Pfarrkirche), cerkvenega imenja (Kirchengilten) in župnišča (Pfarrhofes). Slednja ima dodatek, ker je bila rubrika vknjižb prenapolnjena. Posebna knjiga je posvečena starološki cerkveni posesti zunaj loškega ozemlja. Ta posest je bila v Dragi, Sori, Dolu in na Gostečah. Vse glavne knjige so bile rekonstruirane oziroma napisane verjetno šele v štiridesetih letih 19. stoletja, mogoče celo okrog leta 1850, s podatki za nazaj do začetka 19. stoletja. V prvo knjigo zbirke listin niso gledali, zato v glavnih knjigah ni starejših vpisov, razvidnih iz teh listin. Poleg glavnih knjig različnih cerkvenih posesti obstaja sedem knjig skupne vrste listin za različne cerkvene posesti. Te knjige so zanimive. V prvem zvezku, ki deli pravne naslove v tri kategorije: A - poročna pisma, B - zadolžnice in C - kupna pisma, dobimo vpisane listine od leta 1778 (1761) do 1784. Zapisovali so jih župniki, npr. Franc Leopold Kalin (Calin), včasih tudi svetni uradniki loškega gospostva - Jožef Jurij Passler, Ignac Anton Prenner in drugi. Druga knjiga obsega obdobje med letoma 1785 in 1805. Vodila stajo administrator, civilni uradnik Maksimilijan Pogačnik in župnik Matevž Pavlin. Med letoma 1800 in 1803 je zaradi bolezni župnika Pavlina listine podpisoval Maskimiljan Pogačnik kot opolnomočenec (Bevvollmachtiger Grundo-brigkeit Stellvertretter ali z drugim naslovom Altlack Grundbuchs Verwalter). Tretja knjiga obsega čas med letoma 1805 in 1819. Največ sojo pisali župnik Schwarz in civilni uradniki, ki jih poznamo s takratnega sodišča. Četrta knjiga je bila pisana med letoma 1819 in 1829. Že leta 1820 jo je začel pisati župnik Jernej Božič, leta 1829 pa župnik Franc Muli (Mulley, Mulej) in vrsta civilnih uradnikov, vendar največ Božič. Peta knjiga prinaša listine od leta 1829 do 1840(41). Večinoma sojo vodili župniki Franc Muli, Gregor Jereb in Jakob Dolenc. V njej je podpisanih manj civilnih uradnikov. Šesta knjiga vsebuje podatke od leta 1840 do 1847. Največjo je pisal župnik Jakob Dolenc, pa tudi laiki. Leta 1847 je pričel listine vpisovati slavni župnik Franc Kramer. Zadnja, sedma knjiga obsega obdobje med letoma 1847 in 1851. Vodil jo je Kramer, ki je s podpisom leta 1850 zaključil tudi ostale knjige. Vpisi po letu 1850 so le še delo civilnih uradnikov, ki so zemljiško knjigo prevzeli naslednje leto. Glavne knjige so vodili do sredine 80. let, ko so nastavili novo zemljiško knjigo. Za svojo razpravo sem upošteval le knjige za posest v Stari Loki. Sta-rološka cerkvena posest je bila še v številnih vaseh okrog Stare Loke in na Sorškem polju, v Dorfarjih, Spodnjih Bitnjah, Žabnici ter na Praprotnem v Selški dolini. Zunaj današnjega loškega območja je bila posest v Kranju, v 48 France Štukl, Zdravstvene zadeve v Škofji Loki do druge svetovne vojne, LR 21, 1974, str. 103. Stražišču in na Jami. Po delitvi župnije leta 1804 in ustanovitvi samostojne mestne fare v Škofji Loki so Ločani dobili staro posest beneficija sv. Trojice, kapele sv. Trojice, oboje s sedežem na Placu, in beneficij sv. Ane na gradu. Kapelo in beneficij sv. Trojice je konec 15. stoletja ustanovil Volbenk Schvvarz. To posest so sestavljali redki podložniki tudi v Stari Loki in jih pri hišah sproti navajam. Sicer je imela ta posest podložnike še Na Logu, zunaj loškega ozemlja pa v Kranju, na Podreči, v Stražišču in Žabnici. Glavna knjiga te posesti se imenuje Grundbuch der vereinigten Pfarrhofs Giilten in Stadt Lak. Pod naslovom Suplement Band zum Grundbuche St. Trinitatis se nadaljujejo vpisi iz prejšnje knjige. Obe knjigi sta bili nastavljeni sredi 19. stoletja in rekonstruirani po starih zbirkah listin. Za kaplanijo sv. Ane so listinski vpisi od okoli leta 1770 do leta 1804. Za beneficij sv. Trojice so vpisi v dveh knjigah. Prva obsega listine od leta 1740 do leta 1806, druga od leta 1777 do leta 1803 (1811). Zaradi na novo nastale župnije in nereda v obeh serijah listin so leta 1804, ob ustanovitvi nove župnije v mestu, nastavili novo zbirko listin za loško cerkveno posest župnije sv. Jakoba. Prva knjiga obsega leta 1804 do 1832, druga obdobje med letoma 1833 in 1851. To škofjeloško posest navajam zaradi nekaterih staroloških podložnikov, ki se jim je z ustanovitvijo loške mestne fare spremenil zemljiški gospod in so kot podložniki prišli pod loško župno posest. Svetoduško gospostvo - Gut Ehrenau je imelo kar nekaj podložnikov v Stari Loki. Graščino je sezidal Franc Matija pl. Lampfritzhaimb, kije bil med letoma 1659 in 1684 loški glavar. Na tem območju so bile tri gospoščinske kmetije.49 Graščino so imenovali Ehrenau. Po Pokornu, ki povzema Valvasorja in druge starejše zgodovinopisce, naj bi ime prišlo od lepe lege graščine, ki se razgleduje proti Crngrobu (Ehrenau - Ehrengruben, op. p.), in deloma od razgleda in okolice (Ehren-Au).50 Ime Ajmanova graščina je grad dobil po lastniku Antonu Jožefu Haymanu51 . Po domače so mu rekli Ajman. Najbolj enostavno ji danes pravijo kar svetoduška graščina. V njej so sedaj loške aršulinke. Poleg glavne zemljiške knjige za to posest, nastavljene sredi 19. stoletja in zaključene v 80. letih 19. stoletja, obstaja še zbirka listin. Iz te so rekonstruirani vpisi v glavno knjigo nazaj do začetka 19. stoletja. Prva zbirka listin, originalno vezana, obsega listine med letoma 1777 in 1809. Kljub stari vezavi so te kronološko pomešane. Druga knjiga vsebuje listine od leta 1810 do 1851. Obe knjigi listin so podpisovali, posebno v začetku, graščaki, redkeje sodni uradniki. V drugem delu je že več vpisov sodnih uradnikov. Opaziti je, da so svetoduško in starološko zemljiško knjigo in listine obeh gospostev pogosteje podpisovali manj pomembni uradniki, ki so se v glavni zemljiški knjigi loškega gospostva redko pojavljali. V loškem arhivu hranimo fond graščine in gosposke Ehrenau, kjer je ohranjenih nekaj serij urbarjev in sem jih zato Blaznik, str. 330. Pokorn, DIS, str. 569; Valvasor, III, XI, str. 127. Pokorn, DIS, str. 570. vključil pri podatkih za hiše.52 Zanimivo je vprašanje, kje so hranili zemljiške knjige pred letom 1851. Freisinške so bile na gradu. Ostale so podpisovali lastniki gospostev: starološki in svetoduški graščak, starološki župnik. Najverjetneje so bile knjige na sedežih gospostev. Podpisi uradnikov glavne zemljiške knjige tudi pri drugih gospostvih dajo misliti, da so občasno posamezna gospostva pooblastila uradnike zemljiške knjige pri loškem državnem gospostvu na gradu tudi za vodenje svoje evidence. Pri glavni zemljiški knjigi so potem podpisane listine zbirali in jih vezali v knjige. Leta 1850/51 so uradno zaključili zemljiške knjige bivših zemljiških gospostev. Vodstvo zemljiških knjig je prevzelo Okrajno sodišče v Škofji Loki. Vpise za te posesti so potem v glavnih knjigah, ki so bile nove po letu 1830, nadaljevali do leta 1871. Takrat so uvedli novo zemljiški knjigo, ki jo še uporabljamo. Ponekod so vpise v starih glavnih knjigah nadaljevali še po letu 1871 oziroma 1872, saj je uvajanje nove zemljiške knjige trajalo dalj časa. Žal se nam ni ohranila zbirka listin med letoma 1850/51 in 1872. Ta dvajsetletna prekinitev vrste listin je edina od časa starih podložniških listin iz druge polovice 16. stoletja do danes. ARHIV ŽUPANSTVA OBČINE STARA LOKA Občinskega arhiva se nam je ohranilo le za 40 cm, skoraj nič.53 Obsega čas v letih 1909-1941. Starejši župani so uradovali doma. Nekaj let pred drugo vojno so bili uradni prostori občine v hiši pod Plevno, pri Seliškarju, danes Ljubljanska cesta št. 4. Ob propadu stare Jugoslavije so na vrtu te hiše kurili občinske papirje.54 Kaj je takrat zgorelo, ne vemo. Na pri nas ohranjenem delovodniku se vidi, da je bila knjiga že v ognju. Ohranili so se nam kazenski registri, delovodnik iz let 1940-41, razne matične in domovinske evidence in nepopolne gradbene zadeve med letoma 1932 in 1941. Manjkajo vsi pomembnejši dokumenti, predvsem sejni zapisniki, in spisi po delovodniku. ARHIV KRAJEVNEGA LJUDSKEGA ODBORA STARA LOKA 1945-1949 Ohranjenega je okrog pol tekočega metra gradiva Krajevnega ljudskega odbora Stara Loka. Jeseni 1949 so se priključili Mestnemu ljudskemu odboru v Škofji Loki.55 Na zasedanju Mestnega ljudskega odbora Škofja Loka, 24. 12. 1949, so že govorili o delu nekdanjega Krajevnega ljudskega odbora Stara 52 ZAL ŠKL, Graščina Ehrenau, fasc. 1 - 3b 1-7, oziroma druga oznaka: C-l) izkazi- a) urbarialni 1-13. Naprej Ehrenau-U =urbarji. 53 ZAL ŠKL, Občina Stara Loka 1909-1941. Arhivisti merimo gradivo v tekočih metrih, po policah. 54 Izjava Petra Porente in sosedov, hiše, kjer je bilo leta 1941 župnastvo: leta 1969. 55 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS, U. 1. LRS, VI, št. 33, 25. 10. 1949. Loka.56 Ohranjeni so zapisniki sej odbora, delno tudi t. i. množičnih organizacij, to je zapisnikov odbora Osvobodilne fronte in zborov volivcev. To obdobje bi zaslužilo posebno razpravo, vendar sem pri delu za to knjigo ugotovil, da sedanji čas še ni zrel za objektivni prikaz teh dogodkov. Zato sem to gradivo uporabljal le za določene primerjave. ŽIVLJENJE IN DELOVANJE FRANC-A KS. KRAMERJA, POSLEDNJIČ KORARJA V LJUBLJANI, POPISANO OD NJEGA SAMEGA Kanonikov nečak, duhovnik Karel Klun, je v Drobtinicah št. 25 in 26 v letih 1892 in 1893 objavil Kramerjevo avtobiografijo. Leta 1893 je življenjepis izšel še v posebnem odtisu. Podjetni župnik je sam popisal svoje župno delovanje na Fari med letoma 1847 in 1867. Gre za imenitno individualistično pisanje. Za rep je še ujel fevdalne razmere v Stari Loki pred marčno revolucijo leta 1848. Za ilustracijo naštevam poglavja: Moj poklic v Staro Loko, Moj prihod v Staro Loko, Prenovljenje župnišča, Farni prihodki, Leto 1848, Moja služba ob času, ko sem izgubil prihodke, Odškodovanje desetine in drugih dolžnostij, Farna cerkev, Prva moja poskušnja z novo cerkvijo, Druga poskušnja, da bi zidal cerkev, izpodleti, S cesto v Crngrob, Nova cesta k sv. Duhu, Prenavljanje podružnic, Podružnica sv. Nikolaja v Bitnem, Podružnica sv. Urha v Žabnici, Podružnica Matere Božje v Crngrobu, Starost in usoda Crngrobske cerkve, Crngrob o mojem prihodu, Izprememba Crngroba, Podružnica sv. Uršule v Pevnem, Podružnica sv. Urha na Križni gori, Cerkev sv. Gabrijela na Planici, Podružnica sv. Duha, Z novima ključarjema nova cerkev. Usoda rožnivenške bratovščine pri Fari, Prva znamenja nevidne roke se kažejo, Cerkev začne kazati rebra, Moj zadnji nagovor, Začetek osnove, Opomin skrivnih nasprotnikov, Pri kopanju temelja, Pilotiranje temelja, Borba z vlado se prične, Po oproščenju, Poslovljenje od stare cerkve, Popoldanska prigodba, Blagoslov-Ijenje vogelnika 28. junija 1863, Usoda z zvonikom, Slabost stolpa stopa na dan, Obravnava zastran novega stolpa, Hudi napadi nastopajo, Usoda starega zvonika, Izdajalec se zve, Začetek zvonikove stavbe, Tesarska dela, Konec dela v prvem letu, Prva služba božja v novi cerkvi. Napredovanje stavbe v letu 1864, Kako seje z lesom godilo, Stolp se dalje zida, Stolp pokrivajo, Naprav-Uanje notranje oprave v novi cerkvi, Blagoslovljenje cerkve, Usoda pokopališča, Nekoliko naprav v cerkvi, Posvečevanje cerkve, Še druge reči se naprav-Ijajo, Od kod toliko denarjev?, Še nekatere opazke, Moj poklic v Ljubljano, Dostavek. Namenoma sem na tem mestu naštel vsa poglavja, ki karakteristično kažejo pretkanega moža, ki ga zanimata denar, gospodarstvo, delo, moč in slava. Škoda je, da še ni izšel ponatis (s komentarjem) te starološke inventure od leta 1847 do 1867. ZAL ŠKL, MLO Škofja Loka. fasc. 10. št. 16. POKORNOVA LOKA V DOMU IN SVETU Med Ločani je še vedno najbolj priljubljeno zgodovinsko branje Pokornova Loka. Prva polovica devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila na zgodovinskem področju izredno produktivna. Leta 1893 je izšel Kramerjev življenjepis, ki sem ga že omenil. Leta 1894 so izšli imenitni Kosovi Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja.57 Kljub kvalificiranosti avtorja je ta publikacija med domačini praktično neznana. O Stari Loki nima kakih posebnih podatkov. Ti so bolj posvečeni osebam in njihovemu delovanju. Pokornova Loka v Dom in svetu je bila včasih med domačini pogosto branje. Šele publikacije dr. Pavleta Blaznika in prof. Franceta Planine so zasenčile to domoznansko črtico. O Stari Loki govori Pokorn večkrat med tekstom. Posebno je obdelal starološki grad in župnijsko cerkev.58 Značilno je, da se je Pokorn čutil tako Ločana kot Prifarca. Rojen je bil v loškem predmestju Kar-lovcu. V času, ko je pisal delo, je bil starološki kaplan. Podobo Staroločana je raztegnil na vso župnijo.59 Lik Ločana je razširil v okolico.60 Ko je napisal Loko, je bil še mlad. Mogoče zato, verjetneje pa zaradi poznejše poklicne usmerjenosti, je zapiske o Loki rokopisno nadaljeval še pozneje kot besniški župnik in škofijski arhivar. Ta rokopisna zapuščina je ohranjena v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. Leta 1995 je inž. Pavle Florjančič oskrbel prenatis besedila v posebni publikaciji.61 POKORNOVA ZAPUŠČINA V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V LJUBLJANI Pokornova zapuščina je v Nadškofijskem arhivu na različnih mestih. Najdemo j o pri posameznih župnijah, s katerimi seje ukvarjal, in še posebej v njegovi zapuščini. Črtico Loka je Pokorn do smrti dopolnjeval in popravljal, seveda le v rokopisih. Pregledoval je razne arhive, predvsem starološki župnijski arhiv s starimi matičnimi knjigami. Zanimivi so njegovi rokopisi, ki se nanašajo na Staro Loko: župniki, kaplani in drugi dušni pastirji in poglavje Stara Loka. Ta del rokopisa je oštevilčen in podpisan: V Besnici, dne 20. junija 1908.62 Rokopis poznamo že iz objave v Domu in svetu, nekatere zadeve pa je na novo zapisal. Te zapise sem uporabil in jih citiram kot Pokornov zapis iz leta 1908. Pokornova kartoteka slavnih Ločanov, in seveda tudi Prifarcev, je izdelana na 57 Dr. Franc Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Ljubljana 1894. V nadaljevanju: Kos, Doneski. 58 Pokorn, DIS, starološki grad, str. 533-536 in župna cerkev, str. 599-603. 59 Pokorn, DIS, str. 180. 60 Pokorn, DIS, str. 213. 61 France Pokorn, Loka, Krajepisno zgodovinska črtica, Prenatis iz revije Dom in svet, letnik 7, (1894), uredil in spremno besedo napisal Pavle Florjančič, izdalo Muzejsko društvo v Škofji Loki, založila Območna obrtna zbornica Škofja Loka, maj 1995, Loški razgledi, Doneski 4. 62 NŠKAL, Pokornova zapuščina, zgodovinski zapiski, fasc. 41. Naprej Pokorn. zapuščina, fase. 41 (v razliko Pokorn 1908 v istem fasciklu). polovici formata A4. Spomina vredne osebe so abecedno razvrščene.63 UPRAVNE ZADEVE Loško gospostvo je bilo upravno razdeljeno na urade (officium), ki so se navadno imenovali po največjem naselju. Do leta 1501 so se ti uradi preimenovali v župe z župani na čelu. Zanimivo je, da zemljiška knjiga še v 19. stoletju uporablja izraz Amt - urad. Po Blazniku je Stara Loka spadala v bavarsko župo, ki se je pozneje imenovala bitenjska, po vasi Bitnje. V ta urad so spadale vasi od Okroglega, Gorenje Save, dela Stražišča na severu, do Suhe, Hoste in Puštala na jugu. Poseben urad je bil na Godešiču, kamor so spadale še Gosteče, Pungert in pozneje ukinjena župa Praše.64 Okrog Stare Loke so spadale pod bitenjski urad vasi Virlog, Vešter, Pevno, Grenc, Virmaše, Stari dvor, Sv. Duh, Forme itd. Nekaj vasi okrog Stare Loke je spadalo v gadmarski urad: Binkelj, Moškrin, Trnje, Vincarje in del Stražišča. Tako pravi dr. Blaznik.65 Zemljiške knjige imajo še boljšo razporeditev vasi. Vsi gospostvu podložni grunti in kajže na Fari so vpisani v gadmarskem uradu. V bitenjskem uradu je bila vpisana le kajža v Papirnici, ki je takrat spadala še pod Virlog. Papirnice še niso šteli za kraj. Uradnega imena za Pa-Pirnico do konca 19. stoletja niso poznali. Hiše so oštevilčili med Staro Loko, Virlogom, verjetno Pevnom in celo Virmašami. Tudi za ostale vasi ima zemljiška knjiga točnejše podatke. Pevno je spadalo v gadmarski urad. En pod-ložnik v Veštru je bil gadmarski, tja je spadal tudi eden v Žabnici. V gadmarskem Binklju je bil bitenjski podložnik, v bitenjskem Crngrobu pa en gadmarski itd. Zemljiška knjiga je po hišah označila pripadnost uradom, kar iz urbarjev ni bilo več mogoče vedno razbrati. Zato dr. Blaznik večkrat ni vsega lokaliziral, kot sem povedal že na začetku. Nejasen je nastanek vasi Binkelj. Najstarejši urbar našteva leta 1291 v Stari Loki 19 oziroma 18 hub v bavarski. pozneje bitenjski županiji. V gadmarskem uradu je naštetih še pet hub, za katere je dr. Blaznik zapisal, da seje pisec urbarja zmotil in jih je potrebno lokalizirati v Binkelj. Menim, da gre za gadmarske enote v Stari Loki, saj urbar citira "que dicuntur huebe vveinzverleriorum".66 Vas Binkelj - VVinkel ^ogal, kot, kotiček - kar odgovarja legi kraja) bi smeli že po imenu šteti za del Stare Loke, vendar se v tem času to ime še ne omenja. Zasledimo ga šele v nškal. zapuščine, fasc. 212 - Pokorn, kartoteka slavnih Ločanov. V nadaljevanju Pokorn, 64 zapuščina, fasc. 212. 6s Blaznik, str. 408. 6g Blaznik, str. 408-410. Pavle Blaznik, Srednjeveški urbarji za Slovenijo IV, Urbarji freisinške škofije, SAZU 1963, str. 135. Naprej: Blaznik U. fevdni knjigi iz konca 14. in začetka 15. stoletja.67 Zemljiščno ime am Puhel in in VVinkel dr. Blaznik enači. France Kos navaja v urbarju 1560 ime Am Puchl za vas Vešter.68 Am Puhel je verjetno del Stare Loke nad cerkvijo, medtem ko je VVinkel, Binkelj postal pozneje posebna vas. Dr. Blaznik je v svoji rekonstrukciji vasi in zemljiščnih enot vodil Binkelj kar od leta 1291 dalje, čeprav ga ni še v urbarju leta 1560.69 Po zemljiških knjigah je ob koncu fevdalnega obdobja imela vas Binkelj 18 zemljiških enot, ki so bile različno podložne: freisinškemu gospostvu, starološkemu gospostvu, svetoduškemu gospostvu, imenju Loka, kapeli sv. Trojice in beneficiju sv. Ane. Od tega je bilo 7 gruntov, 9 kajž in 2 hišarja. Če vzamemo približno 3 kajže za grunt, kot so to obračunsko delali, je bilo na območju Binklja okrog 10 gruntov (vštevši dva hišarja).70 Gadmarska enota je prvotno zajemala viničarje, ki jim je županoval gade-mer - Hausgalter. Staro Loko smemo šteti sem, saj so bili v neposredni bližini na Kamnitniku vinogradi. Vodja bitenjske župe se je imenoval preco (birič). Oba urada sta bila precej nemško kolonizirana, gadmarski nekoliko manj, bitenjski pa precej, kar so ugotovili že Valvasor, Pokorn in Blaznik.71 Majhen obseg gadmarskih gruntov oz. zemljiščnih enot je bil povezan z vlogo teh podložnikov, ki so imeli precej tlačanskih obveznosti z obdelovanjem domini-kalne zemlje. Na tem ozemlju je bilo kar nekaj dominikalne zemlje (domci -dvorci). Do danes seje ohranilo ime naselja Stari dvor.72 Takšna je bila freisinška upravna razdelitev do leta 1803. Z razvojem državne oblasti seje pokazala potreba po lastni upravni organizaciji. V prvem obdobju se je naslanjala na zemljiško gospostvo. Od 18. stoletja dalje se je širila državna oblast. Leta 1748 so loško gospostvo vključili v gorenjsko kre-sijo s sedežem v Ljubljani.73 Zaradi razdrobljenosti zemljiških posestev je oblast za potrebe nabornega sistema ustanovila nabornookrajne gosposke. Sčasoma so te enote imenovali okrajne gosposke.74 Po patentu z dne 22. 4. 1780 so Kranjsko razdelili na 38 nabornih okrajev, ki so bili združeni v 18 kantonih. Prvi kanton, kije pripadal (delegiranemu) gospostvu Loka, je obsegal skoraj celotno freisinško ozemlje, po popravkih po letu 1785 pa vso posest razen Gosteč in Okroglega.75 Okrajne oblasti so pridobivale vedno nove funkcije: vodstvo vojaških zadev, oštevilčenje hiš, razglaševanje zakonov, policij- 67 Blaznik - U, str. 223, 225, 234, 239, itd. 68 Kos, Doneski, št. 24, str. 38. 69 Blaznik, str. 408-410. 70 ZAL ŠKL, glavne zemljiške knjige za zgoraj navedena gospostva. 71 Blaznik, str. 47-48. 72 Blaznik, str. 63; Blaznik U, str. 79. 73 Blaznik, str. 357; Dr. Janko Polec, Kraljestvo Ilirija I. del. Ljubljana 1925, str. 130. V nadaljevanju Polec, Kraljestvo Ilirija. 74 Priročnik in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko bibliografski vodnik, redakcija Jože Žontar, Graz- Klagenfurt - Ljubljana - Gorizia - Trieste 1988, str. 88. V nadaljevanju Žontar, Priročnik. 75 Blaznik, str. 358; Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 132-133. ske zadeve, sanitarne zadeve, materialno skrb za šole itd.76 V bitki pri Marengu leta 1800 so Francozi porazili avstrijsko vojsko. Po miru v Lunevillu naslednje leto so nemški posvetni knezi za izgubljeno posest ob Renu, ki jo je zasedla Francija, dobili ozemlja cerkvenih posesti. Leta 1803 je freisinški škof izgubil status posvetnega kneza in so zato škofiji odvzeli posest. Loško ozemlje so vključili v avstrijsko komorno ozemlje.77 Po letu 1803 je dobila država vodstvo loškega gospostva. Za časa Francozov je spadalo loško ozemlje kot sedmi kanton v ljubljanski distrikt.78 Stara Loka je bila merijo. Po avstrijskih preureditvah uprave po Napoleonovem padcu je leta 1817 loško ozemlje pripadlo pod ljubljansko okrožje kot okrajno gospostvo št. 9 -Državno gospostvo Loka. Okraj je bil razdeljen na glavne občine. Takrat seje izločila glavna občina Žiri, sicer pa so občine ostale v mejah freisinškega gospostva. Stara Loka je dobila glavno občino.79 Na čelu te je bil nadrihtar. Glavna občina je obsegala predele župnije v mejah pred odcepitvijo loške mestne fare leta 1804. Iz poznejše loške župnije je starološka občina obdržala še Suho, Trato, Lipico, Godešič, Reteče in Gorenjo vas. V ožjo podobčino Stara Loka so spadale vasi Trnje, Binklej, Vešter in Virlog.80 Starološki nadrihtar je bil gospod Vincenc Demšar, graščak iz Dorfarjev, stara h. št. 12. Žal je v letih 1818 - 1821 gospodarsko propadel.81 Stara Loka je bila središče podobčine še 2o že omenjene vasi Binkelj, Vešter, Trnje in Virlog. Podrihtar je bil Miha Wolgemut (1766-1851) iz Trnja, po domače Erbežnik. To ime seje razvilo iz ^ubežnika, kar so župani tudi bili. Med letoma 1814 in 1816 si je ob novi cesti proti Železnikom sezidal imenitno hišo. Zemljišče in že začeto gradnjo je kupil od starološkega graščaka Jožefa Demšarja. Pozneje je Miha VVolgemut se dokupoval posest, t. i. Jurijevo kajžo na Trati in četrtino grunta v Virma-sah. Zaradi njegove funkcije rihtarja oziroma podrihtarja se je pri novi hiši na Fari do danes ohranilo domače ime pri Rihtarju, čeprav je stara hiša podrta in je na njenem mestu nova stavba.82 Za vas Stara Loka je bil zadolžen odbornik Martin Hafner iz Stare Loke, stara št. 35, Partiževa kajža. Neki Martin Hafner se je okrog leta 1806 priženil na Jamnikov grunt na Fari, takrat h. št. 3 7.83 Revolucija na Dunaju leta 1848 je prinesla spremembe. Občine naj bi dobile samoupravo. Začasni občinski zakon iz leta 1849 je sicer izšel, vendar do objave deželnih občinskih zakonov ni prišlo.84 Po ukazu c. kr. "ministrov no- 76 Jože Žontar, Nastanek in razvoj upravnili okrajev na Slovenskem do leta 1849, Zgodovinski 7? časopis, št. 34, Ljubljana 1980, št. 1-2. str. 119-155, passim. ?8 Blaznik, str. 445-446. 7g Pokorn, DIS, str. 344. 8Q Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 313. France Štukl, Nadrihtarji in podrihtarji v občinah Škofja Loka in Stara Loka po letu 1814, LR 36, 8] 1989, str. 45-46. Naprej Nadrihtarji. g2 France Štukl, Nadrihtarji...,str. 48. 83 Glej hišno številko Stara Loka 40. 84 Opomba 44, str. 48. Jože Žontar, Občinski red za Kranjsko leta 1866, Zbornik ob 90. letnici Zgodovinskega arhiva tranjih zadev, pravosodja in dnarstva" (danes bi rekli financ, op. p.) z dne 4. februarja 1854, s katerim so razglasili politični in sodni ustroj vojvodine Kranjske, so navedli v pregledu okrajno glavarstvo Loka in v njem občino ali sosesko Stara ali Mala Fara.85 Čas absolutizma samoupravi ni bil naklonjen. Glede na prejšnji obseg je bila občina Stara Loka po navedbi iz leta 1854 nekoliko manjša od predmarčne občine. Posebni občini sta postali Dorfarje in Godešič.86 Po letu 1866 so nove občine zaživele. Po seznamu občin iz leta 1869 so politični (upravni) okraj Škofja Loka odpravili in ga priključili okraju Kranj. Politično oblast na tem področju je dobil okraj v Kranju. V mejah bivšega okraja so za sodno oblast ustanovili Okrajno sodišče v Škofji Loki. Sodni okraj se je tako ohranil v mejah bivšega gospostva. Loka je bila prikrajšana za glavarstvo. Stara Loka je s priključitvijo Dorfarjev in Godešiča postala spet večja občina.87 Takšna občina je obstajala, ne glede na spremembo države leta 1918, vse do leta 1945. Zaradi obsega občine do Žabnice na severu in Reteč na vzhodu, so bili župani tudi neprifarci. Poleti leta 1969 sem obiskal takrat 86-letnega Petra Porento, po domače Alovca iz Stare Loke. Bilje predvojni občinski odbornik in pomemben vaški mož. Ta mi je naštel vrsto županov, ki se jih je še spominjal. Jakob Jelovčan - Blažeškuc in Franc Dolenc, vul-go Jošk, sta bila iz Stare Loke. Ostali župani so bili okoličani. Gašper Triller, po domače Žejgl, je bil gruntar v Virmašah. Leta 1921 ga je nasledil Gašper Karlin, gostilničar s Plevne na Suhi. Leta 1927 je postal (najmlajši) župan gostilničar in posestnik Anton Hafner, Jošk s Trate oziroma Starega dvora. Leta 1937 so za župana izvolili Ivana Avguština, posestnika in trgovca, po domače Erbica iz Reteč.88 Leta 1940 se je še podpisoval za župana. Kdaj je prevzel županske posle Janez Šifrer, po domače Polenc iz Žabnice, nisem mogel ugotoviti. Zadnja župana sta imela že poklicnega tajnika Antona Host-nika, vulgo Škampca s Suhe, ki je uradoval v najeti hiši pri Seliškarju pod Plevno, danes Ljubljanska cesta št. 4. Nemška oblast je nadaljevala občino skoraj do konca leta 1941. Podolžni občinski žig se je glasil: Gemeindeamt Altlak, uradni okrogli: Siegel der Ge-meinde Altlack, z nacističnim znakom v sredini. Iz različnega pisanja besede Stara Loka je razvidno, da žiga nista nastala istočasno. Statistične posestne liste (Erfassungsbogen) so v maju popisovali razni uradniki, tudi takratni brezposelni slovenski učitelji. Občina je izdajala karte zagotovljene preskrbe in prehrane. Na enem redkih ohranjenih dokumentov iz tega obdobja se je v avgustu 1941 podpisal v. d. župana Johann Schiffrer (Janez Šifrer). Zadnji dopis s starološkim žigom je ohranjen iz začetka novembra leta 1941. Na Ljubljana, Gradivo in razprave 8, Ljubljana 1988, str. 88 - 103. 85 Deželni vladni list za Kranjsko vojvodino, Pervi razdelk, XI. Del. VI. Tečaj 1954, str. 217- Ukaz c. k. ministrov notranjih zadev, pravosodja in dnarstva 4. Februarja 1854, s katerim se razglašuje politična in sodna uredba vojvodstva Kranjskega. 86 Žontar, Občinski red.... str. 98. 87 Žontar. Občinski red..., str. 100. 88 Izjava Petra Porente, Alovca leta 1969; Kronika, passim. seznamu brezposelnih oseb brez datuma je v glavi dopisa že naslov: Ge-meinde Bischoflack, Untergemeinde Altlack. Delovodnik za leto 1941 so maja začeli delno voditi v nemščini. Pri vpisih niso bili dosledni. Zadnji vpisi v delovodnik so iz 19. novembra. V letu 1942 ni več sledu o spisih in samostojnosti občine.89 Vprašani Prifarci so mi povedali, da se ne spominjajo, da bi občina med vojno dalje delovala. V Žabnici so imeli med drugo svetovno vojno svojo občino in leta 1941 niso prišli pod Škofjo Loko. Leta 1945 je Stara Loka postala sedež Krajevnega ljudskega odbora (KLO). Ta je bil dosti manjši od predvojne občine. Obsegal je Binkelj, Staro Loko, Vešter, Virlog in Trnje. Po letu 1946 so se mu pridružile vasi odpravljenega Krajevnega ljudskega odbora Pevno. Ta je obsegal Moškrin, Pevno, Papirnico, Crngrob, Križno goro, Lavtarski Vrh in Planico. Stari Loki so pripadli Pevno, Moškrin, Papirnica in Križna gora, druge kraje so dodelili Krajevnemu ljudskemu odboru Žabnica. Nekaj časa je bila Križna gora v KLO Žabnica. Ostali predeli predvojne občine so prišli pod Krajevni ljudski odbor Trata -Kolodvor in Krajevni ljudski odbor Reteče.90 Do leta 1948 je KLO Stara Loka spadal pod okraj Škofja Loka. Z marcem 1948 so okraj Škofja Loka odpravili.91 Jeseni 1949 so Krajevni ljudski odbor Stara Loka priključili Mestnemu ljudskemu odboru v Škofji Loki.92 Ohranjeno gradivo Krajevnega ljudskega odbora Stara Loka in dokumenti v Mestnem ljudskem odboru Škofja Loka kažejo na to združitev. Leta 1952 je Mestni ljudski odbor Škofja Loka postal Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka. Ustava iz leta 1963 je dovoljevala ustanavljanje krajevnih skupnosti. Po ustavi iz leta 1974 je ustanavljanje teh postalo obvezno. Krajevna skupnost stara Loka je pričela poslovati 1. januarja 1965. Sklep o njenem delovanju je sprejela občinska skupščina 14. aprila 1965.93 S 1. januarjem 1972 so se priključili h Krajevni skupnosti Škofja Loka.94 Na referendumu 25. maja 1980 so se občani izrekli za preoblikovanje krajevnih skupnosti. Spet je začela delovati Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik.95 Po velikosti in pristojnosti se njeno delovanje ne more primerjati s stoletno občinsko tradicijo. Od Januarja 1995 je Stara Loka v novi občini Škofja Loka. Krajevna skupnost stara Loka - Podlubnik še deluje. 9o ZAL ŠKL, Občina Stara Loka, fasc. št. 7. 9. Zakon o upravni razdelitvi LRS, U. 1. LRS, 111, št. 26. 3. 4. 1946: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS z dne 2. aprila 1946, U. 1. LRS. III, št. 62. 14. 9. 1946. 9! Papirnica je takrat še spadala pod KLO Pevno. 92 Zakon o upravni razdelitvi LRS, U. 1. LRS V, št. 9, 23. 2. 1948. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS, U. 1. LRS. VI, št. 33, 25. 10. g3 1949; ZAL ŠKL, MLO Škofja Loka, fasc. 10, št. 16. zasedanje 24. 12. 1949. g4 Uradni vestnik Gorenjske, II, št. 12, Kranj, 26. 5. 1965. 9s Uradni vestnik Gorenjske, VIII, št. 16, Kranj, 25. 12. 1971. Uradni vestnik Gorenjske, XVII, št. 15, Kranj, 1. 7. 1980, Predpisi samoupravnih organov št. 188, Poročilo volilne komisije KS Škofja Loka; Informacije, Krajevna skupnost Škofja Loka, št. 11-80, 22. 12. 1980. CERKVENE ZADEVE - ŽUPNIJA 0 cerkvenih zadevah bom na tem mestu le kratko spregovoril. Dr. Pavle Blaznik je v svoji knjigi posvetil temu posebna poglavja. Ozemlje starološke prafare je bilo po stari razdelitvi od časa Karla Velikega v sklopu Oglejskega patriarhata, ki je versko oskrboval ozemlje do Drave na severu. Pozneje je bila pražupnija skupno z župnijami, ki so nastale v obeh dolinah, vključena v gorenjski arhidiakonat. Včasih je bil prifarški župnik celo arhidiakon za Gorenjsko.96 Dr. Janez Hofler domneva, daje župnija nastala takoj po letu 973 in pred 1002.97 Božič piše v svoji Memorabilii, da sega župnija v 10. stoletje.98 Patrocinij sv. Jurija kaže na starost župnije in povezavo s Freisingom, kjer je Jurij tudi farni zavetnik. Dr. Janez Hofler navaja, da je "najstarejša Jurijeva cerkev v osrednji Sloveniji bržkone tista, ki sojo po letu 973 sezidali freisinški škofje v Stari Loki in iz katere se je razvila obsežna pražupnija na loškem gospostvu; njen patrocinij lahko brez težav povežemo s freisinškim vplivom."99 Leta 1074 sta se freisinški škof Ellenhard in oglejski patriarh Sigehard sporazumela o zidavi cerkve na Vinjeni vrhu na Dolenjskem ter o klerikih in cerkvah na loškem gospostvu.100 V tej listini se že omenja cerkveno središče v Stari Loki. Freisinški škof ni imel cerkvene jurisdikcije, dobil pa je od papeža Inocenca II. (1130-1143) patronatsko pravico, na podlagi katere je dajal soglasje k patriarhovim imenovanjem duhovnikov na loškem ozemlju.101 Od drugih župnij sta segali na freisinški teritorij še pražupnija Sora, ki je vključevala del vasi na desnem bregu Sore, in pražupnija Šmartin pri Kranju. V to župnijo so spadale vasi do Spodnjih Bitenj, vasi severno od Planice in freisin-ška Jama na Sorškem polju. Po Blazniku in Hoflerju naj bi takšna razdeljenost na tri pražupnije kazala na staro urejanje cerkvene organizacije na tleh poznejšega loškega gospostva še pred freisinško podelilnico.102 Župniji Šmartin in Sora sta prišli leta 1461 pod ljubljansko škofijo.103 Župnija Stara Loka je bila prafara večini župnij v gospostvu, prejšnji občini, sedanji republiški upravni enoti ali dekaniji. Izjem na tem mestu ne bi našteval. Blaznik, Miklavčič in Hofler so enotni v mnenju, daje bila že v 13. stoletju 96 Blaznik, str. 238. 97 Janez Hofler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, Filozofska fakulteta, Razprave, Ljubljana 1986, str. 26. 98 Božič, str. 23. 99 Janez Hofler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, Filozofska fakulteta, Razprave, Ljubljana 1986, str. 51. 100 Janez Hofler. Srednjeveška cerkev na Slovenskem, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana 1994, str. 54, fotografija listine. 101 Blaznik, str. 73. 102 Blaznik, str. 74: Hofler, passim. 103 Blaznik, str. 238. urejena cerkvena organizacija v obeh dolinah. Leta 1296 se omenjata vikarja v Poljanah104 in Selcih.105 Žiri naj bi dosegle takšen status v 14. stoletju.106 Ti prvi vikariati so bili odvisni od matične župnije na Fari. Kljub temu, da sta bili župniji Selca in Poljane že od 15. stoletja samostojni fari, je ostalo nekaj vljudnosti, da ne rečem podložnosti, obeh župniji Stara Loka. Leta 1668 so ustoličili novega župnika v Selcih. Postavili so mu kar devet pogojev, kako naj se obnaša v novi službi. Pod točko dve je navedeno, da "loškemu župniku hoče vsako leto brez upiranja odrajtati to, kar je vsled papeževe bule dolžan dati za škofovo mizo fad mensam episcopalem"). - Isto tako hoče pridno hoditi k obletnicam, ktere se vsako leto obhajajo za umrle freisinške škofe v loški farni cerkvi."107 O teh obletnicah pozneje. Tudi poljanskemu župniku se ni bolje godilo. Leta 1677 je pisal poljanskemu župniku Karlu Ignaciju Codelliju pri-farski sobrat ter ga spomnil njegovega pisma z dne 4. novembra 1675. V tem Pismu mu je obljubil (namreč poljanski župnik), da mu v teku enega leta povrne vse stroške, ki jih je imel (prifarški župnik) pri zidanju novega farovža v Poljanah. "Ako bi se to ne zgodilo, moral bi ga tožiti."108 Danes bi temu rekli ekonomska odvisnost. Božič omenja, da so bili nekdaj na Fari štirje kaplani. Prvi je hodil k sv. Vidu v Bitnje, drugi v Selca, tretji v Poljane, četrti v Žiri (popravljeno: tretji naprej v Žiri).109 Tako misli tudi Pokorn, ko brez navedbe vira pravi, da "vse to ogromno posestvo je imelo izprva le jedno samo župnijo: 'Mater faro', od koder so hodili duhovniki na vse strani izvrševat duhovna opravila".110 Za časa Pokornovega kaplanovanja na Fari so te župnije še plačevale neko miznino starološkemu župniku. Denar so župniki pobirali na ponedeljek po obletnici posvetitve cerkve, to je po roženvenski nedelji v oktobru. To navado sta zapisala župnik Kali n in župnik Božič in sem jo posebno obdelal v poglavju o navadah -Rentah. Janez Hdfler domneva, da je imela starološka župna cerkev prvotno krstno cerkev na Suhi pri sv. Janezu Krstniku.111 Navaja, daje bila tam blizu voda itd. Menim, daje to malo verjetno. Župnijska cerkev je blizu vode: Sore, Potoka, pa tudi poleg cerkve izvira star studenec, ki kljub temu, da teče izpod Pokopališča, ni bil nikoli strupen. Lega suške cerkve zunaj vasi kaže na poznejšo lokacijo, kakršne poznamo večkrat v loškem gospostvu, ko se niso mogli dogovoriti med soseskami in uradi o lokaciji cerkve, pa so to postavili na najbolj nevtralen teren (npr. Jamnik, Sv. Lovrenc, itd.). Pri teh lokacijah v nekaterih primerih ne izključujem stare poselitvene tradicije. Izkopavanja okrog 104 ]n Cerkev na Slovenskem, Provincia ecclesiastica Slovena in Ljubljana, str. 91. V nadaljevanju CS. CS, str. 94 106 ' 107 Str U1- lQ8 Kos, Doneski, št. 480, str. 262. lQ Kos, Doneski, št. 498, str. 268. Uo Božič. str. 3. ,, j Pokorn. DIS, str. 218. Hofler, o. d. str. 59. suške cerkve bi Hoflerjevo tezo podkrepila ali ovrgla. Pisnih dokumentov o tem pa zaenkrat niso našli. Po Božiču je bil v župnijski cerkvi star oltar sv. Janeza Krstnika, kjer so gotovo krščevali.112 Leta 1532 je bila mestna cerkev sv. Jakoba, poznogotska dvoranska stavba iz leta 1471 in 1532, povzdignjena v vikariat.113 Potem pa na Fari ni bilo sprememb do začetka 19. stoletja. Tridentinski zbor je utrdil cerkvene obrede in v zvezi s temi mnoge prifarške in mestne navade. Leta 1751 so odpravili oglejski patriarhat in papež je naslednje leto ustanovil za njegov avstrijski del nadškofijo v Gorici. Župnije v loškem gospostvu so razporedili v gorenjski arhidiakonat goriške nadškofije s sedežem v Ljubljani. Med letoma 1785 in 1788 so po idejah Jožefa II. spremenili škofijske meje. Župnije v loškem gospostvu so pripadle ljubljanski škofiji, kjer so takrat proučevali novopridobljene duhovnike in duhovnije.114 Iz zapisov iz leta 1788 je France Pokorn sestavil in objavil šematizem duhovnikov v ljubljanski nadškofiji.115 V teh popisih se prvič omenjajo dekanati, ki so jih takrat uvedli. Dekanat je cerkvenoupravna enota med župnijo in arhidiakonatom. Na loškem področju so takrat ustanovili štiri dekanate: v Poljanah, Žireh, Železnikih in Šmartinu pri Kranju. Stara Loka je spadala v šmartinski dekanat, skupaj z vikariatom v mestu. Leta 1804 seje ta vikariat izločil iz staro-loške fare in postal samostojna župnija. Za seboj je potegnil vse podružnične cerkve proti Poljanski dolini in Trato, Suho, Godešič in Reteče na Sorškem polju.116 Leta 1840 je dobila eskpozituro Žabnica. Prifarški župniki se niso posebno trudili, da bi bila duhovnija zasedena in se žabniškim ekspozitom ni godilo posebno dobro. Samostojna župnija je Žabnica postala šele leta 1899. Z ustanovitvijo žabniške fare so se izločile iz starološke fare vasi Spodnje Bitnje, Žabnica, Dorfarje in Forme. Leta 1980 je postala samostojna župnija podružnica pri Sv. Duhu. Na začetku 19. stoletja je bila starološka župnija pod Šmartnim. Božič je zapisal, da so poljanski dekanat ukinili leta 1821. Starološki seje osamosvojil iz šmartinskega leta 1822, ko so slednjega ukinili.117 Starološki dekanat je potem pokrival skoraj celotno bivšo freisinško posest. Po zadnji vojni so naslov dekanije spremenili v dekanijo Škofja Loka, kar je Prifarce užalilo. Naslov je sedaj zvezan s Škofjo Loko, vendar ne z župnijo oziroma loškim župnikom. Dekan je sedaj lahko katerikoli župnik v dekaniji in deluje naprej v svoji župniji. Že nekaj let je starološki župnik obenem tudi loški "tehant". Naj povem še, da je župnik v Stari Loki imel vedno naslov loškega - škofjeloškega žup- 112 Božič, str. 5. 113 CS, str. 103. 114 F. A. Dolinar, Slovenska cerkvena pokrajina, Acta ecclesiastica Sloveniae 11, Ljubljana 1989, passim. V nadaljevanju F.A. Dolinar. AES, SCP. 115 Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji 1. 1788, Preiskovalcem zgodovine na korist priredil in priobčil Frančišek Pokorn, župniki, Ponatisk iz "Zgodovinskega zbornika". Ljubljana 1908. V nadaljevanju Pokorni, Šematizem. 116 CS, str. 103. 117 Božič, str. 23. nika. Rezidenca je bila zunaj mestnega obzidja pri materi Fari v Stari Loki. V mestu je bil njegov mestni vikar do leta 1804. Vikar je moral biti v mestu stalno prisoten. Pomagal je v dušnem pastirstvu tudi na Fari.118 Prifarški župniki so bili v srednjem veku in še do konca 17. stoletja včasih plemiči, imenitnejši ljudje tudi z drugimi službami in častmi, ki z župnikovanjem na Fari niso šle vedno skupaj. Včasih so bili cela leta odsotni in jim je bila Stara Loka bolj v materialno korist. Za župnika Pankracija Eckerja je Santonino leta 1486 zapisal, da ob Kamnitem mostu v mestu "stoji vrh mestnega obzidja hiša gospoda župnika, ki jo zadnje čase poziduje zelo visoko na svoje stroške; iz nje je lep razgled na reko in most in rodovitno obdelano ravnico".119 Dalje Piše Santonino, da "je bila nekoč (starološka fara, op. p.) imenitnejša od katere koli cerkve na vsem Kranjskem in je imela čez tisoč petsto dukatov dohodka, zdaj (1486 op. p.) pa je že zelo osiromašena".120 Kramer piše v svojih spominih, daje bila Fara "jako sloveča, med prvimi v škofiji"121 in da s "takimi dobrotami ni bilo v naši škofiji nobene druge fare".122 Tako je bilo do zemljiške odveze, pa tudi pozneje se stanje ni bistveno poslabšalo, čeprav so se župnikovi dohodki zbirali drugače kot pred letom 1848. Zato so na takšni fari sedeli starejši in zaslužnejši možje, kar pa v gospodarskem in pastoralnem pogledu ni bilo vedno koristno. V pastoralnem delu so do reform Jožefa II. v župniji delovali naslednji sistemizirani duhovniki: župnik, vikar v mestu, prvi kaplan na Fari, drugi ali leteči kaplan na Fari, beneficiat sv. Trojice v mestu in beneficiat sv. Ane na 9radu. Redovne duhovščine po letu 1712 v kapucinskem samostanu ne omenjajo. Posebej je bila še duhovščina v nunskem samostanu, prej klariškem, po 'etu 1782 uršulinskem. V samostanu je bilo včasih kar nekaj duhovnikov. V mestu so bili še posebni beneficiati. Materialna osnova župnije je bil škofov delež v dajatvah v naravi, zemljiški posesti in denarju, beneficiji posameznikov v posesti in denarju, usta-n°vne maše bratovščin, cehov in posameznikov in seveda redni mašni inten-ClJL Za druge laične sodelavce v pastorali ali pri bogoslužju je bil njihov delež točno določen. Običajna je bila tudi bera. Škofov deputat v žitu, od katerega Je moral župnik odstopiti del učitelju in obema cerkovnikoma na Fari in v mestu, se je obdržal po letu 1803 in ga je do ukinitve leta 1848 vzdrževala država. Vse fevdalne bonitete so tega leta propadle.123 Odškodnina za deseto, ki jo je župnišče pobiralo po župniji in od svojih podložnikov po Dor-farjih in Gorenji vasi, je znašala leta 1848 14.464 gld. Zaradi valutnih sprememb in padca denarja je pred prvo svetovno vojno vsa ta odškodnina padla 118 D, ; Ug Blaznik, str. 239. Paolo Santonino, Popotni dnevniki, Prevedel Primož Simoniti, Mohorjeva založba Celovec, Dunaj, 12o LJub'jana 1991. V nadaljevanju Santonino, str. 40. Santonino, str. 40. 122 Kramer, str. 56. 123 Kramer, str. 62. Blaznik, str. 239; Kramer, str. 62. na 100 kron. Zemljiščni dohodki so bili ocenjeni na 200 kron. Župnik je moral iz tega denarja prehranjevati dva kaplana. Ker je opravljal tudi dekanska opravila, je dodatna sredstva za vzdrževanje dodal verski sklad.124 Zanimivo je, da so se dolgo po letu 1848 v zemljiških knjigah ohranile oznake pri tistih podložnikih, ki so bili podložni župniku v Stari Loki. Pozabili so se posamezni pravni naslovi, komu točno so bile zemljiščne enote podložne: župnišču, ka-planiji, beneficijem itd. Po Pokornu je bilo župnišču podložnih v Stari Loki 15, v Veštru sedem, na Trnju štiri, v Dorfarjih 11 (?- nečitljivo), v Dragi 2 7 (?-veliko), v Crngrobu tri, v Virmašah devet, na Grencu tri, v Bodovljah pet, na Laborah 14, v Sori 16, na Godešiču dve, v Puštalu 14 in v mestu s predmestji sedem enot.125 Starejši beneficiji so bili: Kostnica sv. Lovrenca poleg župnijske cerkve z donosom od podložnikov,126 kaplanija zgodnje maše ali 12 apostolov,127 posest Bratovščine Svetega Rešnjega Telesa, itd. Sredi 16. stoletja so bili ti beneficiji še lepa posest z davčno osnovo 158 gld.128 Že v 16. in v 17. stoletju so morali mnogo teh ustanov prodati, zamenjati ali pa so jih kako drugače izgubili.129 Po končanem pregonu protestantov seje konec 17. in v 18. stoletju cerkveno življenje baročno razvilo. Našli so se novi dobrotniki. Iz diarija, ki gaje v prvi polovici 18. stoletja sestavil župnik Kalin, spoznamo nove dobrotnike z novimi materialnimi osnovami za vzdrževanje duhovščine.130 Udarec je beneficijem in ustanovam zadal Jožef II. V 19. stoletju so se spet našli dobrotniki in z gotovino podprli stabilnost župnije. Med letoma 1891 do 1894 je v Stari Loki kaplanoval nam že znani France Pokorn. Ta je leta 1891 za praktične potrebe zbral vse dokumente o teh zadevah in jih na novo popisal v Knjigo kaplanskih ustanovnih maš v župni cerkvi in v podružnicah.131 Kar je Pokorn zbral in zapisal, je potem veljalo do prve svetovne vojne, ko so te ustanove ugasnile. Denar je šel za vojna posojila, opravila pa je pozneje škofija ukinila. Če na kratko strnemo njegove zapise, so v farni cerkvi ob koncu 19. stoletja delovale ustanove, ki so jih ustanovili naslednji dobrotniki: IVolfgang Schivarz, loški meščan itd., leta 1486, 1124 gld Jernej Štrukel, župnik, leta 1633, in Matija Sluga, Ločan, župnik v Burg-schleinitzu na Nižjem Avstrijskem (ali mogoče v Slivnici pri Mariboru?), leta 1732, 120 gld 124 Pokorn 1908. 125 Pokorn, prav tam. 126 Blaznik, str. 241, 242. 127 Blaznik, str. 242. 128 Blaznik. str. 243. 129 Blaznik, str. 244. 130 NŠKAL, Župnija Stara Loka, fasc. 23. 131 NŠKAL, Župnija Stara Loka, fasc. 12 in 18, knjige. Citirano iz knjige brez oznake v 18. fasciklu -razne knjige: Liber in quo inscripta sunt sacra fundata a RRDD Cooperatoribus in "Staraloka" peragenda in ecclesia parochialieiusque 7 (popravljeno) 5 filiabus per annum. Ab anno 1982 usgue ad 1909. Ad sempiternam memoriam. Pisano v kapelaniji Starološki dne 19. novembra 1891 in na sv. Jederti dan 1892, France Srf. Pokorn, kapelan. Korbinijan Furnpfeil de Pfeilhaimb, leta 1656, s številnimi pridruženimi ustanovami, 600 gld Andrej Hudačut, župnik, leta 1718, 290 gld Marija Katarina Lukančič, plemkinja, leta 1780, 120 gld Marko Fik, posestnik na Formah, leta 1791, 120 gld Marija Križaj, samska, leta 1792, 600 gld Marjeta Dinzel de Angersburg (Linz, Enns), verjetno iz svetoduške graščine, leta 1795, 80 gld Jožef Demšar, graščak v Stari Loki, leta 1798, 120 gld Marija Strnad, rojena Kalan, leta 1798, 200 gld Jera Dolenc, rojena Porenta, mlinarica pod mostom (verjetno Krevsovka, op. p.), leta 1800, 160 gld Gašper Pintar iz Stare Loke (Alovc), s. d., 153 gld (glavnica pri privatnikih) Luka Karlin, Papežev gospod, leta 1809, 1088 gld (denar delno naložen pri privatnikih) Gregor Pečnik iz Binklja 8, Mertinar, leta 1818, najemnina (vsako leto 10 gld) njive "Lestina per Sore", v uporabi Jakoba Pokorna, njiva ocenjena na 210 gld Matevž Pečnik iz Stare Loke, leta 1841, 150 gld (denar pri privatnikih) Neža Bernik iz Stare Loke, leta 1825, 252 gld (denar pri Tomažu Kalanu -Čotu in pozneje, ko je ta poplačal, pri Francu Pokornu - Primcu) Marija Kuralt, leta 1844, 175 gld Cecilija pl. Strahl iz starološkega gradu, leta 1850, 100 gld Anton Pokorn, Ararjev iz Binklja, župnik v Slavini, leta 1855, 214 gld (denar pri privatnikih) Jožef Pintar, Alovc iz Stare Loke, leta 1868, 50 gld, glavnica pri Tomažu Pintarju doma na gruntu Matija Lovša, organist in cerkovnik na Fari, leta 1881, doma iz Kašlja, bivši učitelj, 250 gld. Denar z obrestmi je takrat plačeval bratov sin Andrej Lovša iz Kašlja. Ustanove iz konca 18. stoletja, ki jih Jožefove reforme niso prizadele, in tiste iz 19. stoletja so ostale samostojne in jih je bilo do Pokornovega časa pri 2uPnijski cerkvi še 21. V 19. stoletju so jih večkrat reducirali in spet popravljali. Pokorn je zasledoval v teh ustanovah predvsem kaplanske dohodke, ki je na koncu izračunal. Seveda so ti beneficiji prinašali dohodke tudi župniku. Zapisal je, da je popise za tekoče potrebe izdelal po dokumentih v župnijskem arhivu. Do njegovega časa je bilo marsikaj neurejeno. Za naprej naj hi vodili to evidenco tekoče, kar so tudi izvrševali do leta 1909. Pod vsako postavko je Pokorn zapisal "in tako je zdaj v veljavi". s temi zapisi je naredil uslugo poznejšim kaplanom npr. Avguštinu Šinkovcu, pozneje znanemu župniku in politiku na Jesenicah in v Škofji Loki.132 Dušan Kermavner, Politični boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah - Javorniku od Sredi devetdesetih let je užival starološko kaplansko plačo družboslovec Aleš Ušeničnik. Pokorn je izračunal, da dajo ustanove kaplanoma, takrat je bil navadno že po eden, preko 103 goldinarjev dohodkov na leto. V isti knjigi si je na koncu leta 1897 kaplan Stanko Peharc izračunal čisti letni dobiček. Dohodki so bili: od mašnih ustanov zaokroženo 124 gld, prispevek k plači 4 gld, denarne bire je bilo 279 gld, štolnine 24 gld, za hrano je dobil 126 gld, vrednost stanovanja je bila 25 gld, skupaj 584 gld kosmatega dohodka. Kaplan je odbil stroške: za vojaške pristojbine 3 gld, za zavarovanje pred ognjem 1 gld in 60 gld za vzdrževanje visokošolca, ki je bil pri njem tri mesece. Stroški so bili 64 gld. Prijavljenega čistega dohodka mu je ostalo 519 goldinarjev, kar ni bilo malo, za kakih 6 krav ali pa 5 bikov.133 Če seštejemo vsote farnih beneficijev, dobimo znesek 6276 gld. Vrednostne papirje za podružnice so hranili posebej v nadaljevanju knjige. Če dodamo na to župnijsko vsoto 4% obrestno mero, ki je še veljala za krščansko in ne za oderuško, dobimo 251 gld obresti. Kapital so naložili v rentah, obligacijah, vrednostnih papirjih. Danes bi temu rekli tudi v certifikatih. Zanimivo je, da je bil del denarja ob koncu stoletja še naložen pri privatnikih. Proti temu seje ves čas boril dekan Kramer, čeprav je bila to stara cerkvena praksa. Stara kmečka navada je bila, da so dolgove počasi odplačevali. Neposredno posojanje cerkvenega denarja ter dolgoletna in trudapolna izterjava obresti in glavnice cerkvi v drugi polovici 19. stoletja materialno in moralno ni več ustrezala. Ko so ob koncu prejšnjega stoletja postali stari običaji izposoje denarja od bogatih posestnikov, trgovcev, gostilničarjev, vaških mogotcev in cerkve nezadostni, je prav starološka župnijska struktura ustanovila eno najstarejših hranilnic in posojilnic na loškem ozemlju. O tej ustanovi pozneje. Tudi podružnične maše so večkrat močno reducirali, predvsem tiste iz 17. in 18. stoletja. Vse stare ustanove pri podružnicah so na prvem mestu navajale župnika Matijo Sluga. Starejši ustanovniki so bili potem navezani na njegovo ime. Za ustanovnike iz 19. stoletja so se ohranili samostojni naslovi. Ustanovitev župnije v mestu je osiromašila starološke beneficije in ustanove. V Loki so ob koncu prejšnjega stoletja, podobno kot je naredil Pokorn na Fari, naredili inventuro stanja na tem področju.134 Po delitvi so v Loko pripadli: beneficij sv. Trojice iz leta 1486 (pravilno leta 1513, stari je ostal na Fari), beneficij sv. Ane na gradu, beneficij Tomaža Jug ovica iz leta 1728, beneficij sv. Katarine, Maksa Oblaka iz leta 1708, beneficij Alojza Cebala in Tomaža Prevodnika iz leta 1735, ustanova Jurija Šifrerja iz leta 1732, ustanova Johana -Mihaela in Neže Pušar iz let 1707 in 1714, beneficij duhovnika Matije Sluga iz leta 1701, ustanova Jeremije Grundlerja leta 1713, Franca in Marije začetkov do leta 1918, 1-I1I, DZS, Ljubljana 1974-1975: podrobno glej III, str. 355. 133 ZAL ŠKL, Občina Škofja Loka, fasc. 137, poljedelstvo, gozdarstvo, živinoreja, cene živine za tista leta. 134 NŠKAL, Župnija Škofja Loka, Sacra fundata persolv. in eccl. paroch. in Škofja Loka et in eccl. filialibus s.d. žup. VI/56. Citat je po starem inventarju, izdelanem v arhivu v Škofji Loki, kjer smo fond hranili do leta 1993. Gloune leta 1701, Marka Oblaka s. d., Jakoba von Jenkensheima s. d., Marjete Dinzel leta 1798. Zadnja ustanovna maša je bila utemeljena leta 1928. Samo v župnijski cerkvi v Loki se je do leta 1918 ohranilo 43 ustanovnikov. Pri podružnicah je bilo ustanov seveda manj in so bile podobno kot na Fari pridružene Slugovemu beneficiju. Na tega so navezovali vse starejše in poznejše ustanovnike, ki jim je glavnica pešala in ni več prinašala zadosti za samostojno ustanovo. Že zapisi iz druge polovice 18. stoletja so netočni in pravijo, daje bil Schvvarz duhovnik.135 Župnik je zapisal, da se za dokumente mnogih ustanov v Loki ne ve, ker so ostali na Fari. Ko so nekatere ustanove opešale, so se dokumenti lahko izgubili ali založili. Pogosto so prešle ustanove bratovščin. Nekateri cehi in bratovščine niso imeli velikih stalnih glavnic. Tako so svoje zaobljubne maše plačevali vsako leto sproti. Ukinjali in zmanjšali so število maš za razne cehe, ko so ti zgubili svoj pomen. Na Fari, v Loki in na vseh podružnicah seje ohranil Slugov beneficij. Ta je bil zapisan tako, da so se brale maše po izbiri v vseh cerkvah, razen na Hribcu in pri kapucinih.136 Če bi analizirali še loške ustanove, bi ugotovili, da so Prifarci leta 1804 radi odstopili stare opešane beneficije. Oboji so Potem vse 19. stoletje nabirali nove dobrotnike. Glede na ugled starološkega župnika in materialne koristi iz te službe so to mesto včasih zasedali tudi manj primerni ljudje. Poleg dohodkov od župnije so bile druge službe širom cesarstva še bolj privlačne. Nekateri župniki so bili zelo posvetni. Protestantizmu so nekateri preveč prizanašali in so mu bili včasih celo naklonjeni. V 18. stoletju seje pobožnost večala in duhovniki so Postali bolj dušnopastirsko goreči. Jožefinske reforme so bile glede tega 9otovo do neke mere upravičene. Pokornov šematizem navaja leta 1788 na pari župnika, dva kaplana in še štiri nerazporejene duhovnike. Na vikariatu v Loki so delovali: vikar, Cebalov beneficiat, ki je bil namenjen tudi verskemu Pouku otrok, beneficiat sv. Trojice, sv. Ane na gradu in še devet nerazporejenih duhovnikov. V uršulinskem samostanu, ki je bil takrat še nov po spremembi reda, sta bila spovednik ter katehet in kaplan v isti osebi. V samostanu je bival še upokojeni loški duhovnik. Skupaj je bilo tako na Fari in v Loki 23 duhovnikov brez patrov v kapucinskem samostanu. Tem nerazporejenim navadnim svetnim duhovnikom so po Pokornu v Loki rekli "petičarji".137 'z Loke in Fare našteva Pokorn v letu 1788 širom po škofiji okoli 40 duhovnikov Ločanov. Mnogi med njimi so po letu 1788 izgubili "službo" in so živeli v Pokoju v Loki in na Fari vse tja do tridesetih let 19. stoletja. V karakteristikah teh duhovnikov je včasih zapisano, da je njihova poklicna kvalifikacija strokovno vprašljiva. Matevž Homan iz Žabnice, stara h. št. 7 (vulgo Mert?, op. P-). si ni nikoli prizadeval za kakšno namestitev. Ni se izpopolnjeval in na škofiji so dvomili o njegovih strokovnih sposobnostih. Doma se je zapil in 136 N^KAL' Župnija Škofja Loka. fasc. VII/70 (po starem citatu). 13 NŠKAL, Župnija Stara Loka, fasc. 23. Pokorn. Šematizem, str. 127. umrl leta 1798, star šele 50 let. Janez Krstnik Inglič je bil doma v Poljanah. Nekaj časa je bil domači kaplan pri starološkem graščaku Demšarju. Raje je mizaril in na svoj poklic močno pozabil. Umrl je v svoji hiši v Stari Loki, stara h. št. 18 (pri Ingliču, op. p.).138 Za ilustracijo si poglejmo še vrsto staroloških župnikov od srede 16. stoletja naprej. Najstarejše župnike najdemo v Blaznikovi knjigi. Prvi sistematični popis staroloških gospodov je opravil že Božič.139 Seveda je precej pomanjkljiv. S temi zadevami seje po letu 1894 ukvarjal France Pokorn. Žal vseh svojih rokopisov ni uspel objaviti. V njegovi rokopisni zapuščini na škofiji je tudi rokopis z naslovom "Duhovni pastirji starološke matere fare. a) župniki, vikarji, plebani". Njegov zapis omenja župnike od 12. stoletja dalje, kot sledijo spodaj.140 Do srede 16. stoletja naj omenim le dva župnika. Od tedaj naprej pa teče popis napretrgoma. Hildebrand Hak se omenja leta 1355, ko je nastavil svojega vikarja v Selcih in v Loki (mesto). Leta 1358 je dovolil klarisam sezidati samostan v mestu. Krištof VVichsensteiner se leta 1516 omenja v zvezi z znanim beneficijem sv. Trojice, ki sta ga ustanovila Volbenk Schvvarz in njegova žena Rotija. Dr. Leon Losch je bil župnik med letoma 1540 do 1545. Bil je zelo učen in je leta 1552 postal freisinški škof. Umrl je leta 1559. Ambrož Hauman se omenja v letih 1562-1594. V Loki je bil znan že prej. V letih 1556-1559 je bil starološki kaplan in mestni vikar. Leta 1569 je od freisinškega škofa Ernesta prejel v priboljšek še kaplanijo sv. Lovrenca v kostnici. Bil je nasprotnik protestantizma in je v Crngrobu ustanovil bratovščino Blažene Marije Device. "Za faro je bil on jako zaslužen mož, a žal, da je bil ožen-jen tudi on, akoravno ne luteranec."141 Gašper Freudenschuss je deloval na Fari med letoma 1594 in 1599. Doma je bil v Radovljici. Študiral je v Italiji in Nemčiji. Od leta 1579 do 1603 je bil ljubljanski stolni prost. Upokojili so ga leta 1612. Zaradi Bitenjcev, ki so še po nemško kramljali, je rad pridigal nemško in le malokdaj "slauonice" (leta 1597). Bil je protestantsko usmerjen, zato so ga večkrat tožili v Videm. Leta 1599 so mu odvzeli Staro Loko in je odšel stanovat domov v Radovljico. Pozneje se je poskušal kot župnik še drugod, tudi v Šmartinu, kjer so ga prav tako odstavili (leta 1613). Josip Sittich je deloval v letih 1599-1620. Že leta 1586 je bil beneficiat kapele sv. Trojice v mestu. Tudi njega so dolžili protestantskega obnašanja. Jernej Štrukelj je bil župnik v letih 1622-1633. Bilje učen in zaslužen mož, kar se vidi iz njegovih naslovov na ohranjenem nagrobniku v cerkvi. Do leta 1622 je bil mestni vikar. Bilje tudi ljubljanski častni kanonik. Andrej Hafner (Ofner), župnik v letih 1634-1647, je bil rojen v Loki. Bil je 138 Pokorn, Šematizem, str. 124. 139 Božič, str. 5-6 140 Pokorn, zapuščina, fasc. 41. 141 Pokorn, zapuščina, fasc. 41. magister prostih umetnosti in modroslovja. Po posvetitvi leta 1627 je bil najprej beneficiat sv. Trojice v mestu. Zbral in zapisal je vsa duhovna opravila potomcem v spomin in pregled v posebni matrikuli; kdaj, kje in kako se izvršujejo ob posameznih praznikih po cerkvah cele starološke fare. Tega zapisa po 100 letih še nismo našli. Mogoče ga je Pokorn zamešal s poznejšim Podobnim Kalinovim zapisom. Janez Dienstman, župnik v letih 1647-1651, je bil doma v Radovljici. Posvečen je bil leta 1616. Ko je prišel v Staro Loko, je bil že bolehen in so o njem poročali, da mu gre slabo v vseh pogledih. Dokler je bil zdrav, je bil silno Uspešen v naslovih in službah. Bil je svetovalec freisinškega škofa, apostolski Protonotar, radovljiški beneficiat in novomeški kanonik. Gregor Jurij Rozman je deloval v letih 1652-1664. Doma je bil v Kranju, rojen leta 1595. Bil je učen in je nosil več častnih naslovov: kaplan kranjske deželne konjenice, ljubljanski kanonik in apostolski protonotar, gorenjski arhidiakon. Dr. Jurij Hafner (Ofner) je bil starološki župnik med letoma 1664 in 1670. B'l je doktor teologije. Leta 1669 je odšel h kartuzijanom v Bistro. Umrl je kot °Pat v stiškem samostanu. Medtem je župnijo nekaj časa oskrboval njegov vikar Andrej Hudačut. Krištof Karel IValter (VVolther, Boltar) je bil starološki župnik od leta 1670 do 1675. Bilje doktor teologije.142 Leta 1642 je bil tajnik freisinškega škofa. V Stari Loki je bil na župniji le kaka tri leta. Leta 1672 sta ga škof in patriarh Potrdila vsak v svojih pravicah. Že naslenje leto (1673) je odšel k jezuitom, kjer je kmalu umrl. Medtem ko je bil pri jezuitih, ga je nadomeščal vikar Pavel Bergmamaš. V zgodovinskem spominu je ostal starološki župniji in mestu župnik Andrej Hudačut. Bil je župnik v Stari Loki od leta 1675-1718. Rojen je bil leta 1638 v Radovljici, posvečen leta 1662. Med letoma 1664 in 1668 je bil kaplan v Stari Loki, potem mestni vikar in obenem tudi administrator Stare Loke do leta l67i. Poljanski župnik je postal leta 1672. Za župnika gaje leta 1675 postavil loški glavar Matija Lampfritzhaimb, seveda s patriarhovim blagoslovom. Teološko je bil dobro izobražen in je v Gradcu postal magister filozofije. Poleg 2upnika je imel še naslov apostolski protonotar. Ko je prišel v Staro Loko, je našel gospodarstvo zapuščeno in celo zadolženo. Dobro je gospodaril in veliko daroval v cerkvene, bratovščinske in dobrodelne namene. Ustanovil je več beneficijev in leta 1701 kupil za cerkev pri Sv. Duhu nov kelih, kije signiran z njegovim priimkom.143 Andrej Blaznik (Plashnigkh) je deloval v obdobju od leta 1718-1728. Do leta 1701 je bil mestni vikar. Potem je bil do leta 1716 župnik v Selcih in med l43 Božič. str. 6 France Štukl. Umetnostnozgodovinska topografija dekanije Škofja Loka, rokopis, cerkev pri Sv. Duhu, Napis na kelihovi nogi: 17 - A.H.P.A.P.L.F.F. - 01 = Andreas Hudacut, Protonotarius Apostolicus, Parochus Locopolitanus, Fieri Fecit, 1701. letoma 1716 in 1718 župnik v Poljanah. Franc Leopold Kalin (Callin) je bil rojen leta 1698 v Postojni. V Gradcu je študiral do leta 1725. Nosil je razne častne naslove. Starološki župnik je postal leta 1728 in je ostal do smrti leta 1782. Sestavil je Rubrica generales pa-rochiales, poseben seznam dnevnih opravil starološke in loške duhovščine.144 Od leta 1761 je bil komisar goriškega nadškofa. Župnijski cerkvi je namenil preko 1100 goldinarjev za zadušnice. Matevž Janez Pavlin je deloval v letih 1783-1805. Rojenje bil leta 1737 v Žireh. Študiral je v Gorici. Služboval je v Žireh, leta 1768 pa že v mestu Loka. Od leta 1798 je bil bolan in sta župnijo oskrbovala kaplan Franc Petrič in upokojeni poljanski župnik Valentin Notar, domačin iz Puštala. Filip Schvvarz je bil Ljubljančan, rojen leta 1761. Leta 1790 so ga posvetili. Kaplanoval je v Selcih, Hinjah, Žužemberku. V Stari Loki je bil župnik med letoma 1806 in 1820. Po požaru leta 1817 je spremenil zunanjost cerkve z novo dvokapno streho. Na severni cerkveni steni ima nagrobnik. Jernej Božič je bil doma v Idriji. Rojenje bil leta 1764. Posvetili so ga leta 1790. Kaplanoval je v Idriji, Spodnji Idriji, Zavratcu. Od leta 1805 je bil župnik in dekan v Poljanah. V Staro Loko je prišel leta 1820, kjer je deloval do smrti leta 1828. Po reformi dekanij je leta 1822 postal starološki dekan, okrajni šolski nadzornik in duhovni svetnik. Kljub kratkemu času službovanja na Fari je bil zaslužen, saj je zapisal Memorabilio, ki jo še danes s pridom uporabljamo. Na severni strani prezbiterija ima nagrobnik. Franc Ksaver Muli (Mully) je bil iz Leskovca pri Krškem. Rojen je bil leta 1765. Posvetili so ga leta 1789. Kot kaplan in župnik je deloval v osmih farah. V Staro Loko je prišel leta 1829. Že naslednje leto je umrl za jetiko. Gregor Jereb je bil iz Žabnice, rojen leta 1780, posvečen leta 1806. Za kaplana je bil pri sv. Petru v Ljubljani in v ljubljanski stolnici. Od leta 1815 je bil župnik in dekan v Ložu. V Staro Loko je prišel leta 1831. Kljub temu, daje bil domačin, ni bil naklonjen žabniški ideji o samostojni župniji. Umrl je leta 1839. Za smrt je Kramer dolžil Žabničane. "Jereb, zelo goreč dušni pastir, je pri izpraševanju žabniških fantov očital malopridnim njih hudobije; namesto kesanja so njegovo grajo le zasmehovali in zaničevali, kar ga je tako v srce zbodlo, da seje pred njimi od mrtvouda zadet zgrudil in že drugi dan v nezavednosti umrl."145 Jakob Dolenc je bil župnik in dekan med letoma 1839 in 1846. Tudi za njegovo smrt je Kramer dolžil Prifarce. Med večerjo je neki potepuh lezel po lestvi v kaplanovo sobo. Župnijski hlapec ga je zalotil, vendar je tat ušel in izgubil kapo. "Da bi zvedeli tata, vzame Dolenc kapico, gre ž njo od hiše do hiše po vasi, popraševaje, čegava je? Nihče pa si ni upal hudodelnika ovaditi. 144 NŠKAL, Župnija Stara Loka, fasc. 23, Rubrica generales parochiales. V nadaljevanju NŠKAL, liturgični koledar. 145 Kramer, str. 64. Dolenec pride premrazen nazaj, zboli in v kratkem umrje."146 Za njim je prišel na Faro veliki reformator Franc Ksaver Kramer.147 Doma je bil v Prigorici v fari Dolenja vas pri Ribnici. Rojen je bil leta 1800. V Staro Loko je prišel z Notranjske, kjer je bil župnik v Loškem Potoku in v Postojni med letoma 1843 in 1847. O njegovem uspešnem delovanju na Fari sem že govoril. Skoraj je ni stvari, kjer ne bi pustil sledov, posebno še, ker je vse svoje delovanje popisal. Doživel je padec fevdalizma in začel z župnijo na novih temeljih, gospodarskih in duhovnih. Leta 1867, ko je bil na Fari gotov z obnovo cerkva in ljudi, ga je škof poklical v Ljubljano za kanonika in vodjo semenišča. Semeniški vodja je bil do leta 1873. Ukvarjal se je s politiko in je bil deželni poslanec za loški, kranjski in tržiški okraj. Bil je med ustanovitelji časopisa Slovenec. V Ljubljani je ustanovil hiralnico sv. Jožefa v Kravji dolini. Umrl je leta 1884 v Ljubljani. Zanimivo je, da so njegovo "trdoto" pozabili že Pred smrtjo in še bolj po njej. Pisec, ki je zaključil njegov življenjepis v Drobtinicah, je svetopisemsko zapisal: "Njegov spomin bode blagoslovljen... Spomin pravičnega bo častitljiv."148 Še bolj laskavo je zapisal Pokorn: "Bilje miren, krotak, prijazen, dober, za božjo čast in blagor vernikov silno vnet mož, pravi oče svojih podložnih, zlata duša."149 Matevž Kožuh je bil loški rojak, rojen leta 1824 za Vrhom pri Sv. Filipu in Jakobu v Hribih. Posvetili so ga leta 1849. Pred prihodom v Staro Loko leta 1868 je bil župnik in dekan v Kočevju. V Stari Loki je bil dolgo in so ga imeli radi. Postal je starološki častni občan, od cerkvenih oblasti je dobil naslov monsignor. Umrl je leta 1896 in je pokopan v Stari Loki.150 Istega leta je prišel za župnika in dekana Frančišek Kumer. Doma je bil v Kranju, rojen leta 1841. Posvetili so ga leta 1864. Od leta 1878 do 1893 je bil 2apnik v Mošnjah, kjer sije mnogo prizadeval pri zidavi nove cerkve na Brezjah. Med letoma 1893 in 1896 je bil župnik in dekan na Vrhniki. Od tam je Prišel v Staro Loko, kjer je ostal do leta 1910, ko seje zaradi slabega zdravja odpovedal župniji in odšel v pokoj v Kranj. Umrl je leta 1913. V Stari Loki je obnavljal farno cerkev in podružnice.151 Kratka karakteristika v župni kroniki ob koncu njegovega življenjepisa pravi: "Bil je odkritega značaja, vnet dušni pastir in praktičen ekonom."152 Ob koncu leta 1910 je prevzel župnijo in dekanijo Matija Mrak. Rojen je leta 1861 v Radovljici. Že na začetku je znal navdušiti farane za prenovo cerkve ob njeni 50-letnici (leta 1913). V njegovem času seje nadaljevalo bogato kulturno in strankarsko življenje, ki se je na Fari začelo razvijati po letu 1900. Dekan Mrak je z župnijsko kroniko spremljal dogajanja in tudi sam ak- ,4? Kramer, str. 64. 148 S'ovens'<' biografski leksikon, str. 555. 149 Kranier, str. 162. ,So Pokorn 1908. 151 Pokorn' zapuščina, fasc. 41. 152 Po'a supra Crucifixum ad Osuarium in introitu Coemeterii - "vado mori Tibidi Tibidi mea tibia dicit" (Moja piščal poje, grem v smrt, op. p.).256 Ugibanja, ali Je bil karner ločen od kapele sv. Lovrenca, nam razčistijo sledeči zapisi v dodatku Božičevega sestavka: prvič piše, da je župnijska cerkev posvečena sv. Juriju, drugič pravi, da ni zanesljivo znano, kdaj je bila zidana, vendar je po tradiciji že za časa Mohorja in Fortunata bila na pokopališču kapela sv. Lovrenca, zbirališče kristjanov, ki so pod obstoječo kripto imeli obrede. Tudi d^Ugi dokaz, da stoji sedanja farna cerkev že 700 let, so našli za časa župnika Matevža Pavlina leta 1793 v srednji ladji, ko so odkrili razlomljeno letnico 1 Hi.257 Karner je bil stara romanska zgradba. Z ustanovitvijo kaplanije sv. Lovrenca (1337 ali 16. stoletje) so verjetno podaljšali molitveni del z gotskim Prizidkom v obliki triosminsko zaključenega prezbiterija. Osuarij je bil gotovo nadstropje niže od molitvenega dela, vse skupaj pa je bila kapela sv. Lovren-CQ. Kapela sv. Mihaela, kjer je Korbinian Fuernpfeil ustanovil mašni beneficij, Je bila v prifarški župnijski cerkvi.258 Liturgični koledar iz prve polovice 18. stoletja navaja votivne maše za Korbiniana Fuernpfeila pri oltarju sv. Mihaela.2^ Tudi popis župnije v času, ko je spadala še pod goriško nadškofijo, vsebuje le župnijsko cerkev sv. Jurija s kapelo sv. Lovrenca na pokopališču. 25j Zadnikar 1982, str. 482. 252 Zadnikar 1959, str. 290. 253 2adnikar 1982, str. 482. 254 2adnikar 1982, str. 482. 2ss Zadnikar 1982. str. 482. 256 2adnikar 1959, str. 289. 257 Božič, str. 12. 258 B°Žič' str- 27• Dr. Pavle Blaznik, Iz življenja loškega plemstva v 17. stoletju, LR 1970, str. 37; Pokorn, DIS; str. 239 S& nskal, liturgični koledar, št. 14 in 47. Faro so oskrbovali takrat (v letih 1783-1892) trije duhovniki, hiš je bilo 66, družin 112, duš v vasi 547.260 KAPELICA MARIJE BREZMADEŽNE POD CERKVIJO Kapelico Matere Božje pod cerkvijo na trgu so postavili zaradi zaobljube leta 1824. V Stari Loki so v kratkem obdobju divjali kar trije veliki požari: 30. maja 1 782 je pogorelo 42 hiš.261 Po Božiču je bil požar leta 1775.262 Dne 26. novembra 1789 je pogorelo 30 hiš v okolici cerkve.263 Najhujši je bil požar 7. maja 1817, ko je zgorelo 44 hiš in farna cerkev.264 Po Božiču naj bi takrat pogorelo celo 50 domov.265 V kapelico so postavili staro častitljivo Marijo iz župnijske cerkve, kije bila last odpravljene bratovščine sv. Rožnega venca. Ta bratovščina je bila ustanovljena na Fari leta 1655,266 po Kalinu in Božiču že leta 1654.267 Od leta 1750 je imela posebno baročno kapelo v cerkvi.268 Ob stoletnici leta 1755 je štela nekaj tisoč zelo različnih članov, tudi iz odličnih stanov.269 Jožef II. je bratovščino leta 1783 razpustil. Del arhiva je skril bližnji sosed. Kip Marije Brezmadežne z odrom so skrili na cerkveno podstrešje. Od tam je Marijo dobil nek pobožen Ločan, pri katerem so podobo častili naprej.270 Ko je župnik in dekan Jernej Božič po tistih težkih časih lakote in požarov dal leta 1824 zgraditi votivno kapelico, so se odločili, da vanjo postavijo stari kip. Župnik je v zapisu prečrtal Rožnovenška in napisal Sveta Zaščitnica, kar seje bolj prilegalo za votivno kapelo.271 260 NŠKAL, Župnija Stara Loka, spisi, (ase. 14. 261 Pokorn, DIS. str. 344. 262 Božič, str. 4. 263 Pokorn, DIS, str. 344; Božič, str. 4. 264 Pokorn, DIS. str. 344; Pokorn 1908. 265 Božič, str. 4. 266 Blaznik, str. 358. 267 NŠKAL, Stara Loka, fasc. 23, liturgični koledar, zapis za 21. november: ln festo Praesentationis B.M.V. tota peractio divina cum sacro cantato, et concione quam dicit cooperator ad aram Ss. Rosarii ob confraternitatem hac die 1654 ereetam. Na praznik Marijinega Darovanja v templju je vse sveto opravilo s peto mašo in pridigo, ki jo bere kaplan, pri Roženvenskem oltarju, kjer je bila ustanovljena bratovščina leta 1654; Božič, str. 3. 268 Pokorn, DIS, str. 600; Kramer, str. 74: Pokorn 1908, pri poglavju Kapelica MB na Fari ima letnico 1749. 269 Pokorn 1908, poglavje Kapelica MB na Fari. 270 Kramer, str 102. 271 Božič, str. 23. _____V ——-----------" Notranjščina votivne Marijine kapelice pod župnijsko cerkvijo. Postavili so Jo v spomin na požare, posebno na zadnjega leta 1817. se v Kramerjevem času so se starejši Prifarci spominjali slovesne procesije ^enosa kipa iz Loke na Faro. Procesijo sta vodila župnik Božič in kaplan Do-nc- Bila je tako številna, da so bili prvi že pri kapelici, zadnji pa so se šele UvrŠčali v procesijo v Loki.272 Božič nam je zapustil opis zunanje in notranje poslikave kapelice.273 unanje freske so bile: Bog Oče z angeli gleda z neba, Oznanjenje, Kristusovo 2?3 Kramer, str 102-103. B°žič, str. 23. rojstvo s slavo na višavah pri pastirjih, Poklonitev treh Modrih z Orienta, Prerok Izaija z napisom v roki - glejte Devica bo spočela, Kralj David igra na kitaro. Slike v notranjščini so bile: sv. Florijan zgoraj z napisom Silni ogenj žge in močno preti pogubljenim, Pomagaj nam zdaj sv. Florijan. Nad vrati v kapelo je bil napis, ki sta ga držala dva angela: "Ne hodi dalje dokler ne pozdraviš Zdrava Marija; edino upanje je v Tebi." Z druge strani sta dva ke-ruba občudovala in kazala na skrivnost kapele. Kapelica je bila všeč tudi Karlovčanom v loškem predmestju. Ti so leta 1826 postavili podobno, a bolj skromno. Vse kaže, da je obe delala ista gradbena skupina.274 Kramerjeve reforme so se dotaknile tudi tega znamenja. Sam je začel nadzirati dohodke iz pušice in se ni mogel načuditi, koliko denarja se je v pušici v kapelici nabralo.275 Ker je imel ves čas v načrtu zidavo nove cerkve, je računal, da bo sem shranil Najsvetejše. Pred letom 1863 je kapelico prenovil Gotzl iz Kranja. Po župnikovih načrtih je izdelal oltar Matere Božje in tabernakelj, ki bi bil primeren za hranjenje Najsvetejšega. Poleg tega je kapelico zunaj in znotraj poslikal. Ali je stare slikarije samo obnovil ali pa naslikal nove, ni jasno zapisano. Svečnike in večno luč je dekan kupil v Ljubljani. Kake tri čevlje stavbišča, za kolikor je kapelica segala v sosednji vrt, je Kramer pridobil od cerkvenega ključarja, ki je včasih skrbel za kapelico. Ta mu je na smrtni postelji pred pričami podaril ta prostor za svoj dušni blagor. Včasih si je namreč v sili "sposodil" kakšen denar iz pušice v kapelici in ga ni vrnil.276 Pokornov opis kapelice iz leta 1908 prinaša nove podatke. Kapelico so popravljali spet leta 1879 in 1891. Ikonografija slik seje od leta 1824 spremenila. Pokornov zapis drži še danes.277 Freske na zunanji strani so Gosarjevo delo iz leta 1879. Na zatrepu vhodnega dela stavbe je freska sv. Florijana z veduto goreče Stare Loke. Na potlačenem poznobaročnem portalu je na sklepniku z rimskimi številkami vklesana letnica 1824. Nad njo je na napisnem traku fresko letnica 1879. Na sredini je zapisano: "Spomin hudega ognja 1817. leta - postavili goreči so Staroločani - za vselej odvrnjena b' bila enaka nesreča - po mili Mariji in sv. Florijani." V preddverju na oboku je freska Boga Očeta kot Stvarnika. V smeri proti Loki je naslikan sv. Jurij, proti Fari neka svetnica s knjigo. Freske na zunanji strani, razen na oboku, so v zelo slabem stanju in so komaj vidne. Znotraj je na kupolastem oboku Marijino kronanje. Levo pod luneto je prizor Bega v Egipt, na nasprotni strani so Trije Kralji. Ob oltarju sta naslikana sv. Ana in Joahim. Takoj za vrati je na levi kralj David, na desni sv. Cecilija. Ob oltarju nam že znane baročno oblečene Marije na prestolu sta kipa sv. Dominika in sv. Katarine. Župnika Božič in Kramer ne omenjanta zvonika pri kapelici. Tega so pozi- 274 France Štukl, Lepo znamenje v Karlovcu, LR 40, 1993, str. 236-237. 275 Kramer, str. 103-104. 276 Kramer, str. 104. 277 Pokorn, rokopis 1908. Poglavje Kapelica MB na Fari. dali gotovo leta 1878 oziroma 1879, ko so kapelico obnavljali. Pokorn navaja 55 kilogramov težak zvon z napisom "Fara kliče - Marija pomagaj 1878".278 V Prvi svetovni vojni so vzeli tudi tega. Leta 1918 so otroci našli sedanjega, kije Potem služil tudi kot navček.279 STAROLOŠKI NAGROBNIKI Starološka dragocena posebnost so ohranjeni nagrobniki iz podrte župnijske cerkve. Ob podiranju so jih vzidali v zunanje stene nove cerkve. Verjetno niso ohranili vseh, ampak le bolje ohranjene. Karel Strahl v svojih spominih navaja, da so množico (Massenhaft) nagrobnikov takrat uporabili za temelje nove cerkve, ne da bi jih prebrali in popisali.280 Kot smo že povedali, So na fasadi skoraj sto let propadali, zato jih je starološki župnik dr. Janez Veider prestavil nazaj v cerkev. Vseh niso prestavili in prezentirali. Še danes -"h je nekaj na zunanjih stenah. Župnik Veider je nameraval pod korom urediti poseben lapidarij, vendar je prej opešal. Na desni strani pod stopnicami na kor so še shranjeni nekateri kamniti fragmenti. Nekaj kosov je tako velikih, da se jih brez večjega števila rok ne da pregledati. Zato nisem mogel u9otoviti, komu so pripadali. nagrobnik freisinškega škofa konrada v. (+1412) O nagrobniku je France Pokorn zapisal: "Škof Konrad V. pl. Hebenstreit Pride čez leto potem, ko je bil odvezan od krške stolice, kot brižinski škof v ^■°ko 1. 1312. Imel je baje pri sebi 5000 zlatnikov. Njegovi denarja lačni slu-2Qbniki ga zabodejo, da bi se polastili denarja. Pokopali so ga najprej na Vrtu, misleč, da seje umoril sam. Pozneje seje zvedel zločin in pokopali so ga v župni cerkvi starološki. Tako nam pravi napis nagrobnega kamna: Hic iacet D°minus Conradus Episc. Freising. per Dominum Nicodemum, successorem sUum hic sepultus Anno MCCCXXX."281 Pokorn žal nagrobnika ni mogel videti, ker so ga verjetno uničili ob podiranju cerkve. Pri letnici se je zmotil za sto let. Letnica 1330 ne odgovarja za skofa z imenom Konrad. Božičev rokopis navaja nagrobnik škofa Konrada v prezbiteriju pri velikem oltarju. Napis je bil v gotici (in choro ad aram majorem - gothica inscrip-tionis).282 siCer navaja enak napis kot Pokorn, le brez okrajšav, in latinsko 279 Pokorn, rokopis 1908. Poglavje Kapelica MB na Fari. 280 Kronik" 1918. 281 polec, ZUZ. str. 85. 282 p°korn, DIS. str. 506. B°žič, str. 7. letnico 1430. Pravi tudi, da je napis na nagrobniku težko čitljiv (lectujam Epitaphium difficile est - i piše Božič pogosto s črko j, op. p.).283 Najprej v latinščini, pozneje še v nemščini povzema Božič nesrečno zgodbo po Valvasorju.284 Božiča je zavedla Valvasorjeva letnica prekopa 1437. Pozneje jo je verjetno sam popravil v 1430 in zapisal, daje bil pokojni škof dostojno pokopan po osemnajstih letih in ne po osemindvajsetih.285 Po teh popravkih dobimo pravo letnico smrti škofa Konrada, ki je vladal le dve leti, od leta 1410 do 1412.286 V Božičevem tekstu je Konradov nagrobnik na prvem mestu, saj je bil pokojnik freisinški škof. V Loki je bil pokopan samo še škof Leopold, ki je leta 1381 skupaj s konjem padel s Kamnitega mostu v naraslo Selščico in utonil. Ta škofje počival v stari nunski cerkvi.287 V novi cerkvi, po požaru leta 1660, pa nagrobnika niso ohranili. nagrobnik volbenka schivarza z ženama Najstarejši ohranjeni nagrobnik je figuralna plošča Volbenka Schvvarza. V podrti cerkvi je bil nagrobnik v ladji. Danes je v desnem stranskem oltarju (v smeri prezbiterija). Napis je v nemščini. Volbenku Schivarzu je dr. Josip Žontar posvetil posebno razpravo.288 Ta loški meščan, danes bi mu rekli poslovnež, je bil odličnik svojega časa in je bil s svojo pomembnostjo znan po vsej Kranjski in po takratnem cesarstvu. S cesarjem Maksimilijanom sta bila prijatelja in Schvvarz je bil njegov svetovalec. Izhajal je iz Mariazella pri Pottendorfu na Nižjem Avstrijskem in sije v Loki pridobil meščanstvo. Lahko bi postal vicedom na Kranjskem, vendar je to službo odklonil. Glede na priimek bi lahko trdil, da je bil Žid in se zato ni maral mešati v kranjske zadeve. Postal je bogat. Imel je deleže pri idrijskem rudniku. Denar je posojal vladarju pa tudi freisinškemu škofu in temu pomagal pri gospodarskih poslih in raznih posredovanjih.289 Za Ločane je bil posebno zaslužen. Že leta 1486 je ustanovil prvi beneficij. Najbolj znanje bil njegov beneficij sv. Trojice iz leta 1513, ki gaje ustanovil v kapeli v svoji hiši na Placu, danes Mestni trg 38. Tu so leta 1517 posvetili kapelo sv. Trojice, ki ji je Schvvarz podaril trdno zemljiško rento, s katero so se vzdrževali beneficiati do Jožefa II. Cesarjeve reforme so takrat beneficij izničile, prostori pa so ostali za poznejše loško župnišče.290 Schvvarz je bil dvakrat poročen. Prva žena je bila Uršula, druga Doroteja. Ta gaje preživela in jo leta 1522 navajajo kot vdovo. Nagrobnik sije dal izdelati Schvvarz še, ko 283 Božič. str. 7. 284 Janez V. Valvasor, Ehre des Herzogtums Krain, XI. knjiga. 285 Božič, str. 7. 286 Blaznik, str. 450. 287 Blaznik, str. 86. 288 Dr. Josip Žontar, Ločan Volbenk Schvvarz, LR 4, 1957, str. 25-34. 289 Blaznik. str. 150. 290 Knjiga hiš II., str. 66. je bil živ. V spodnji tretjini nagrobnika je njegov grb. V ščitniku je stebelce z dvema cvetovoma, na vsaki strani eden. V zgornjem delu nagrobnika so upodobljene tri človeške figure, ki stojijo pred nami, pokojnik z obema ženama. Župnijska cerkev. Ob desnem stranskem oltarju je nagrobnik bogatega loškega finančnika Volbenka Sclnvarza, umrlega po letu 1520. Ob njem Pokojna žena Uršula in takrat še živeča žena Doroteja. ^°r°teja ima najbolj individualne poteze, saj je bila še živa in jo je kipar 9°tovo poznal, ko je Schvvarz naročil nagrobnik. Prav imenitni so v takratni n°ši z rožnimi venci v rokah. Dr. Emilijan Cevc je ugotovil, da je nagrobnik delo kiparja Filipove plošče iz Loke.291 Ta kipar je v Loki izdelal še ploščo na Schvvarzovi hiši iz leta 1513, danes na Mestnem trgu 38, potem popotresno napisno ploščo z grbom škofa Filipa na kašči na Spodnjem trgu iz leta 1513 in še dve Filipovi plošči na loškem gradu. Filipove plošče so posvečene spominu na gradbeno dejavnost tega škofa po potresu leta 1511. Cevc povezuje mojstra Filipove plošče s kiparjem in rezbarjem Jakobom Schnitzerjem iz Loke, ki se v tistem času omenja v računih ljubljanskega meščana Sigmunda Mospacherja. Mospacher in Schvvarz sta se gotovo poznala, verjetno iz trgovskega poslovanja. Vendar do sedaj znane arhivalije Jakobovega imena v Loki še niso potrdile.292 Zato ta mikavna povezava še ni dokončno potrjena, ker drugih Schnitzerjevih del za Mospacherja tudi ne poznamo. Schvvarzov nagrobnik je bil narejen med letoma 1515 in 1517.293 Ker je ob dveh ženah umrl brez potomcev, je premoženje pripadlo freisinškemu škofu. Kljub Schvvarzovemu bogastvu po smrti ni bilo nikogar, ki bi pokojniku na nagrobniku izpolnil letnico smrti. nagrobnik jurija feichtingerja (+1583) V stari cerkvi je bil nekje v ladji, v novi pa na zunanji strani prezbiterija. Župnik Veider ga je postavil k desnemu srednjemu oltarju sv. Štefana. Napis je nemški. Nagrobnik prikazuje plemiča Jurija Feichtingerja, bivšega člana loškega mestnega sveta, kije umrl 5. decembra 1583 v Kamniku. Ob njem je zapisana njegova žena Neža. Za ostale v epitafu omenjene ženske ne vemo zgodovinskega pomena.294 Imeniten portretni nagrobnik s klečečim likom pokojnega in Vstalim Kristusom kaže poznogotske, renesančne, klasicistične in manieristične poteze. Po kvaliteti je eden najpomembnejših na Kranjskem.295 Tipološko kaže na italijansko-lombardske vplive. Spada v vrsto protestantskih nagrobnikov, kar kažejo predvsem značilni protestantski napisi, ki se nanašajo na "veselo vstajenje in večno življenje".296 Feichtinger je bil luteran, saj je imel že leta 1573 težave kot član loškega notranjega sveta zaradi privrženosti novi veri.297 V letih 1561 in 1567 do 1568 je bil loški mestni sodnik.298 Na nagrobniku je tudi njegov grb v hrustančasto dekorativnem ščitku s čelado in palmetnim okrasjem. V levem polju ščitka je vzpenjajoči se konj. V desnem polju so trije meči, drug nad drugim. Iz čelade nad ščitkom rasteta dva rogova, med katerima se dviga roka v oklepu, ki drži meč. Tisti del grba z meči najdemo pozneje tudi v grbu Petchocherjev, ki so bili v 291 Emilijan Cevc, Mojster Filipove plošče in problem Jakoba Schnitzerja iz Loke, LR 12, 1965. str. 30-38. 292 Cevc, o. d., str. 37. 293 Cevc, o. d., str. 34. 294 Emilijan Cevc, Feichtingerjev nagrobnik v Stari Loki, LR 9, 1962, str. 105-110. str. 109. 295 Cevc, o. d., str. 110. 296 Cevc, o. d., str. 109. 297 Pavle Blaznik. Reformacija in protireformacija na tleh loškega gospostva, LR 9, 1962, str. 75. 298 Blaznik, str. 456. letih 1669 do 1686 lastniki starološke graščine. Mogoče izhaja ta motiv še iz Raspovega grba. Župnijska cerkev. Ob desnem stranskem oltarju sv. Štefana je nagrobnik loškega mestnega svetnika Jurija Feicbtingerja, umrlega leta 1583 v Kamniku. KORBINIJAN FURNPFEIL (1597-1657) Plošče za časa župnika Veiderja niso prenesli v notranjost. Še vedno je na ŽUnanji severni steni prezbiterija. Točnejše lokacije v stari cerkvi Božič ni °Predelil. Popisni del plošče je danes že slabo ohranjen, v boljšem stanju je le grb. Napis je nemški. Rodbina je izvirala iz Freisinga. Jurij Furnpfeil je bil že tam v škofovi službi. Leta 1583 jim je škof dovolil grb. Od cesarja Ferdinanda II. so si leta 1631 pridobili plemstvo.299 Daljši prispevek je družini namenil dr. Pavle Blaznik.300 Če povzamemo po tem zapisu, dobimo prav zanimivo sliko vzpona in padca nekega loškega plemiča - meščana. Leta 1614 je sedemnajstletni Korbini-jan prišel iz Freisinga. Že leta 1617 je postal protipisar in ostal do leta 1647. V letih 1624 do 1629 je nadomeščal glavarja. Med leti 1647 do 1650 je bil glavar. Leta 1650 si je dal postaviti spomenik, kjer je zapisano "derzeit Ver-vvalter der Herschaft und Stadt Lakh" (tačasni oskrbnik gospostva in mesta Loke), kot bi slutil, da bo tega leta konec njegove visoke kariere. Zaradi finančnih nerednosti in drugih očitkov je moral odstopiti. Posvetil se je svoji posesti v Loki. Leta 1641 je kupil Siegesdorferjevo hišo - kasarno pri Kamnitem mostu. V Spodnjem Karlovcu je imel pristavo. Dohodke so mu prinašale desetine: sedem v Spodnjih Bitnjah, ena na Godešiču in v Lipici. Iz posojil škofu je iztisnil na račun obresti še razne desetine in dohodke v Virmašah in Vincar-jah. Bil je trikrat poročen. Iz prvega zakona (leta 1618) z Ano Marijo, vdovo protipisarja Gašperja Grundlerja, sta mu ostala dva sinova duhovnika. Ko-rbinijan je postal kapucinski pater Konstantin, Janez Krizostom je bil jezuit, hčerka pa je že mlada umrla. V drugem zakonu leta 1637 z Marijo, hčerko Jurija Standlerja, je imel tri otroke. Tretjič seje poročil leta 1651 s hčerko briksenškega svetovalca Krištofa VVaidtmana. V tem zakonu ni bilo otrok. Takrat je že živel kot zasebnik v Loki, se udeleževal plemiškega življenja in se posveča 1 svoji pristavi. Tu je gojil izbrano sadje in imel počitniško hišico (Sommerhausl). Januarja leta 165 7 je umrl za srčno vodenico. Na lastno željo so ga pokopali v starološki cerkvi v kapeli sv. Mihaela, ki jo je leta 1656 s posebno ustanovo prenovil in postavil nov oltar. Določil je glavnico in obresti za večne maše na Fari in v Loki, preostanek pa za berače in tiste, ki se sramujejo jemati miloščino.301 sigismund furnpfeil (1602-1657) Med letoma 1970 in 1980 je Loški muzej pridobil fragment nagrobne plošče s Fiirnpfeilovim grbom. Fragment je slabo ohranjen, saj so ga izkopali iz zidov stare mežnarije v Stari Loki. Delno je ohranjen le zgornji grbovni del, od tekstovnega dela pa le začetek. Grb kaže na Fiirnpfeile. Da gre za Žigov nagrobnik, domnevamo zato, ker sta ohranjena tudi Korbinijanov in pozneje nagrobnik VVolfa Andreja (sin Sigismunda Fiirnpfeila, pokopan leta 1697 v nunski cerkvi). Tudi stilne značilnosti obdelave grba kažejo na sredino 17. stoletja. Božič tega spomenika ne navaja. Verjetno so ga odstranili po požaru leta 299 Blaznik, str. 333. 300 Pavle Blaznik, Iz življenja loškega plemstva v 17. stoletju, LR 17, 1970, str. 33-39. 301 Pavle Blaznik, o. d., str. 37. 1817, ko so predelovali cerkev in vstavljali nova okna in tako osiromašili površino sten. Fragment so našli pred desetletjem pri adaptaciji stare mežna-rije. Za to pa vemo, da so jo popolnoma prenovili po požaru leta 1817 in fragment uporabili kot gradbeni material. Sigismund je prišel v Loko tri leta za bratom, leta 1617. Bilje dvakrat poročen. Prva žena Katarina je bila hči Matije Abttrina, druga - prav tako Katarina - pa Gregorja Skhrpina. Otroci iz prvega zakona so umrli še majhni. Iz drugega zakona je najbolj znan Wolf Andrej, ki se je naselil v Ljubljani, kjer je bil 20 let višji cesarski nakladnik. Pokopali so ga v nunski cerkvi.302 Tudi v časteh Sigismund ni dosegal brata. Mestni sodnik je bil le v letih 1643 do 1644 in 1647.303 V letih 1649 do smrti 1657 je opravljal posle kaščarje-Vega pomočnika.304 gabrijel lukančič (1620-1683) Pravokoten baročni nagrobnik s trikotnim zatrepom, ki mu manjka zaključek, in pravokotnim podstavkom kaže na čas nastanka v konec 17. stoletja. V stari cerkvi je bil pred prižnico ob stebru (ante suggestum). Božič ga je Pomotoma tudi za sto let postaral, ko je v kronogramu spregledal veliki C (100 let).305 Na novi cerkvi je bil vzidan zunaj za oltarjem.306 Zgornja polovica plošče je namenjena grbu, spodnja polovica pa nagrobnemu zapisu v latinščini. Gabrijel je bil učen pravnik z raznimi naslovi in je umrl star 63 let, 'eta 1683. Starološko graščino je kupil leta 1676.307 Poročen je bil z Regino Kordulo pl. Gal. Njun sin Janez Gotthard je delal genealoške tablice kranjskih Plemiških družin. V Arhivu Republike Slovenije obstajajo tiskani primerki družinskega rodovnika. Ob začetku popisa Lukančičevega epitafa je Božič zapisal lego epitafa, da Je tekst latinski, da pa spodaj sledi nemški napis njegovi ženi.308 V Kristusu G°spodu počiva tu gospa (z vsemi naslovi) Suzana VVeiland, gospoda Jurija Lukančiča, bivšega mestnega sodnika bivša žena, ki je v Bogu preminila... Te9a dela plošče ni več. Jurij Lukančič se omenja sredi 17. stoletja.309 Suzana Je bila Jurijeva žena in ne Gabrijelova, kot je na začetku zapisal Božič. V Blaz-nikovih seznamih loških sodnikov ni Jurija Lukančiča. 303 Pavle Blaznik, Kasarna pri Kapucinskem mostu v Škofji Loki, LR 20, 1973, str. 43-47. 304 Blaznik' str' 456- 3os Blaznik, str. 454. 306 str" 8- 30? NSKAL, zapuščine, fasc. 212, Pokorn, kartoteka. 308 N^kai- zapuščine, fasc. 212. Pokorn, kartoteka. 309 B°Žič' str- 8-blaznik, str. 329. marks petschocher (+1656) V srednjo levo kapelo Rožnovenske Marije so prestavili nagrobnik Marksa Petschocherja mlajšega. Družino Petschocher zasledimo v Loki že v 15. stoletju. Takrat se omenja Krištof, kije bil med letoma 1475 in 1485 gradiščan na Zgornjem stolpu. V 16. stoletju sta bila brata Jakob in Marks škofova vinska mojstra.310 Od leta 1563 so bili Petschocherji na kmetiji Šefert v Zmincu. Do srede 17. stoletja so se poplemenitili z naslovom "von Schdffart". V sorodu so bili s Feichtingerji in pozneje, po ženski liniji, s puštalskimi graščaki, ki so prevzeli tudi njihovo posest v Šefertu, ko so izumrli po moški liniji.311 V 17. stoletju sta imela Marksov sin Janez in Marks mlajši več hiš v mestu in nista hotela plačevati mestnega davka.312 Leta 1669 je Janez Petschocher pridobil starološko graščino.313 Nagrobni tekst je v nemščini. Marks Petschocher mlajši je bil vojščak, konjeniški stotnik in praporščak kranjskega viteštva, kot pravi nagrobnik. Oprsje je v oklepu, glava brez pokrivala z dolgimi lasmi in brki kaže kar portretne poteze. V desnici drži poveljniško palico, levica mu počiva na šlemu. Ob glavi je družinski grb. Tri meče v grbu poznamo že iz Feichtingerjevega nagrobnika. Marks Petschocher je bil tudi zakupnik blejske graščine in blejski glavar. Na nagrobnik si je dal zapisati: "V grobu ležeči rajnik nam priča, da se celo plemenitaši tudi z vojsko ne morejo ustavljati smrti."314 Po ustnem izročilu je dal Marks izdelati Roženvensko Marijo, kije v oltarju ob njem in naj bi bila stara čez 300 let.315 Stilni znaki kipa govorijo temu izročilu v prid. JURIJ FRUBERGER (+1666) Spominski napis z grbom je bil v stari cerkvi, pozneje na zunanji strani, danes je ob desnem stranskem oltarju ob koru (gledano v smeri prezbiterija). Zgornjo polovico plošče zavzema baročno obdelan grb, spodnjo pa latinski napis v ornamentalnem okviru. Friiberger je bil eden najbogatejših Ločanov tistega časa. Bil je zlatar in mestni sodnik v letih 1639 do 1641, 1646 do 1647, 1647 do 1648, 1652 do 1657. Pridobil sije plemiški naslov. Umrl je leta 1666.316 310 Blaznik, str. 231. 311 Blaznik, str. 333. 312 Blaznik, str. 318. 313 Polec, ZUZ, str. 87. 314 Pokorn, DIS, str. 535. 315 Povedala mežnarica Pepca Čarman, (1911-1995). Pogovarjala sva se okrog leta 1970. 316 Blaznik, str. 307, 457. JERNEJ ŠTRUKL (+1633) Manjša plošča uglednega duhovnika, loškega mestnega vikarja, loškega (starološkega) župnika in ljubljanskega častnega kanonika je bila v stari cerkvi v sredini (circa Ecclesiam), mogoče v prezbiteriju.317 Plošča je sorazmerno majhna in je danes ob levem stranskem oltarju pod prižnico (gledano v smeri prezbiterija). Na zgornjem delu plošče je grb z dvema pticama in z dvema zvezdicama ter kanoniškim pastirskim klobukom. Spodnja polovica čuvaja pokojnikove zaslužne naslove. Napis je v latinščini. Strukelius je bil starološki župnik v letih 1622 do 1633, ko je umrl.318 anton egker (1684-1727) Anton Egker je bil loški glavar v letih 1713 do 1727.319 Prvotno je bil nje-9ov nagrobnik v Rožnovenski kapeli.320 Danes je plošča levo ob glavnih vra-t'h pod korom (gledano proti oltarju). Tekst je latinski. Nad tekstom je pokojnikov grb s tremi palalelogrami. Egker je bil brat znanega freisinškega škofa ^neza Frančiška. Umrl je star 43 let. Zavzemal seje za Loški pasion.321 Stoletje, ko je bil na zunanji strani, nagrobniku ni koristilo. Ob prenašanju je plošča počila in so jo nestrokovno zlepili z malto in obenem zamazali črke. Maksimilijan anton paumgarten (i695-i778) Prvotno je bil ta nagrobnik v Roženvenski kapeli.322 Na novi cerkvi je bil na zunanji južni steni.323 Danes je desno ob vratih pod korom (gledano v smeri oltarja). Plošča ima na vrhu preprost grb, sicer je pa gostobesedna. Teskt je latinski. Pokojnik je bil 22 let glavar (kapitan) - med 1752 in 1774.324 'melje dosti lepih lastnosti i nje bil v raznih škofovih službah 62 let. viljem gothold rasp 2 njegovim nagrobnikom se je podrobno ukvarjal dr. Emilijan Cevc.325 viljem Rasp je bil sin Pavla Raspa, deželnega oskrbnika na Kranjskem in od eta 1508 do smrti leta 1524 oskrbnik loškega gospostva. Viljem Rasp se je °zenil leta 1531 z Nežo, hčerko loškega kaščarja Baltasarja Siegersdorferja. 317 3 j g Božič, str. 9. 319 Pokorn 1908. 320 B'azn"<. str. 451: NŠKAL. Pokorn, zapuščine, fasc. 212, Pokorn, kartoteka. 32 j Božič, str. 9. 322 Blaznik, str. 347. 323 B°Žič' str- 9- 324 zapuščine, fasc. 212, Pokorn, kartoteka. 325 Blcl2nil<. str. 452. Emilijan Cevc, Nagrobnik Viljema Gotholda Raspa v Stari Loki, LR 23, 1976, str. 55-62. Leta 1532 je od svaka Andreja Lambergerja kupil starološki grad. Poznejši rodovi Raspov so bili v sorodu še z Lukančiči in Paumgartni.326 Viljemova mama je bila Galenberška. Starološki grad. Nagrobnik Viljema Gotholda Raspa v J Z delu obzidanega hodnika. Rasp je umrl leta 1562. Nagrobnik je bil prvotno v loški župni cerkvi pred Marijinim oltarjem. Že v baroku so ga mogoče porabili za tlakovec. Ko so v drugi polovici prejšnjega stoletja preurejali tlak, ga je dal verjetno Edvard Strahl prepeljati v staro- 326 ARS, Genealoške tablice, črka R. loški grad. Ker je bila plošča zlomljena in poškodovana, sojo dopolnili, preselili in mogoče takrat dodali napačno letnico 1530. Viljem Rasp je umrl šele leta 1562, vendar ni bilo nikogar, ki bi vpisal letnico smrti. Nagrobnik je danes v obzidanem delu arkad v pritličju starološkega gradu. Plošča prikazuje stoječega viteza v naravni velikosti v polnem oklepu. Dvignjen ima vizir, da se mu vidi še mladostni obraz, saj je bil takrat, ko je sPomenik naročil, vitez šele dobro poročen. Ob nogah ima večji ščitek z Ras-Povim grbom, dve železni orokavičeni roki. En obpasni ščitek je prazen, v drugem pa je grb matere Uršule Galenberške. Glede na nesrečne pripetljaje s Ploščo, smemo domnevati, da je bil izpolnjen tudi drugi ščitek, kjer bi pričakovali ženin grb Siegersdorferjev. Ikonografsko je nagrobnik še srednjeveški. ^ posameznih elementih pa že kaže renesančne vplive. Nastal je v letih 1530 do 1535.327 POKOPALIŠČE Okoli cerkve so verjetno začeli pokopavati ob ustanovitvi fare, prav gotovo Pa že leta 1074. Z arheološkimi izkopavanji starejših pokopov zaenkrat niso °dkrili. Ustno izročilo pravi, da so pri materi Fari pokopavali mrliče celo z D°vjega. Praksa to gotovo ni bila, posamezni primeri pa so bili mogoči, saj je D°vje spadalo pod freisinško posest. Po ustanovitvi samostojne župnije v mestu leta 1804 s podružnicami v smeri Poljanske doline in Sorškega polja je Pokopališče ostalo skupno. Počasi je postajalo premajhno. Ohranjen je dopis kfesije iz Ljubljane iz leta 1816, v katerem ugotavljajo, daje potrebno za obe 2uPniji novo pokopališče. Hiše so bile preblizu pokopališča. Cerkev sredi Pokopališča je bila zelo obiskovana in se je okrog nje stalno nekaj dogajalo. Pri kopanju jam so uhajali škodljivi plini. Pokopališka zemlja je bila že scirana" in je imela "kadaverozno" kakovost.328 Spisi o pokopališču, ki so bili v župnijskem arhivu v Stari Loki, so sedaj v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. 329 Nova lokacija pokopališča naj bi bila ob cerkvi na Suhi. Škofija je n°vo pokopališče podprla, prav tako svetna oblast, ki je naročila župniku sedemletno statistiko umrlih. Leta 1817 je Stara Loka pogorela in te zadeve so stopile v ozadje, vendar so si župniki prizadevali farno pokopališče vsaj razbiti. Po letu 1825 je bil lastnik pogorišča stare hišne št. 29, pozneje 48, ki je stala ob pokopališču, Matevž Ortman, tudi Hartman od Sv. Duha. Zemljišče So od njega kupili brez pismene pogodbe in ga namenili za povečanje pokopališča (glej staro hišno št. 29 oziroma 48). Leta 1865 je farna cerkev sv. Ju- 328 Em"'jan Cevc, Nagrobnik Viljema Gotholda Raspa. o. d., str. 61. 32g France Štukl, Pokopališče v Škofji Loki, LR 24. 1977, str. 71. NŠKAL, Župnija Stara Loka, spisi. fasc. št. 2. rija kupila od Johana Kalana, starološkega grajskega vrtnarja t. i. staro kap-lanijo. S tem so pridobili spet nekaj prostora (glej Stara Loka, hišna št. 67). Sredi stoletja pa na Fari že srečamo podjetnega dekana Kramerja. Ta je v svojih spominih o pokopališču zapustil celo poglavje z naslovom Usoda pokopališča.330 Profesor France Planina je sestavek objavil v Loških razgledih.331 Če odmislimo pretiravanja, Kramer priznava, da so se po ustanovitvi samostojne fare v Loki pokazale težnje po novem pokopališču. "Pri vsem tem pa nasprotovanje mestnih bahačev ni nikoli jenjalo, ampak se snovali rod za rodom dalje. Pri Fari niso trpeli pokopališča, na vsak način so ga skušali na Ošterfeld prestaviti, pa tudi to ni obveljalo."332 Potem pa spet piše, kako je ugnal vso gosposko, svetno in cerkveno, v Loki ter zavrnil vse očitke. "V mestih po dvoriščih veliko bolj smrdi, kakor na našem pokopališču. Če je pa meščanom premajhno, naj si napravijo svoje, kjer koli hočejo. Nihče se ni več oglasil."333 Nova cerkev je porabila veliko prostora na pokopališču. Tega, kako je Kramer ponoči naskrivaj selil dvaindvajset krst v skupni grob sredi nove cerkve, pri poglavju o pokopališču ni napisal. Za dober denar je najel osem korenjakov za to prepovedano delo. Gosposka je nekaj izvedela in nadzirala njegove izkope pri novi cerkvi, toda dekan je spet naredil po svoje. "Zvečer, ko vsi delavci odidejo in tihota nastane, priplazijo se korenjaki na pokopališče, začno ročno grobe odkopavati, krsto za krsto v novo jamo prenašati, dokler vseh dvaindvajset krst s pota ne spravijo, zasujejo, prostor poravnajo in še pred zoro na tihem odidejo, ne da bi jih kdo videl. Ko nasprotniki že zgodaj zvedo, kaj se je po noči zgodilo, pohitijo ročno gledat grobe svojih rajnih, in najdejo razkopane, zvedo pa tudi, da počivajo sedaj v sredi cerkve. Ne toliko novo počivališče mrličev, veliko več zvijača naša, ki se je skrivaj po noči godila in njih sklepe uničila, razkačila je zagrizence, da so jeli rojiti, preklinjati, vpiti in žugati proti župnišču, češ, da hočem vse na glavo postaviti in da še mrtvih pri miru ne pustim. Domači delavci so jih nekoliko časa poslušali, a se jim posmehovali in jih zasramovali; ko je bilo pa vsega preveč, zapodili so jih prav po pasje s pokopališča."334 Prav v Kramerjevem stilu! Ločani naj bi pri povečanju pokopališča prispevali denarni delež, ti pa so se plačilu upirali. Kramer jim je zagrozil z visoko pristojbino za vsako jamo. "Ta mirni in resnobni dopis je svojeglavcem postri-gel peruti. Videli so, da z menoj se ni šaliti, sosebno v taki važni stvari ne; ko so nekoliko časa iskali prostora, pa ga ne našli, pobrali so ročno denarje in mi jih poslali. Potem sem sezidal še novo, čedno mrtvašnico zunaj cerkve, dal poravnati in posnažiti ves prostor okrog cerkve, in sedaj je pokopališče čed- 330 Kramer, str. 133-135: v separatu, str. 147-149. 331 France Planina, O Prifarskem in mestnem pokopališču, LR 26, 1979, str. 258-259. 332 Planina. O Prifarskem in mestnem pokopališču, str. 259. 333 Planina, O Prifarskem in mestnem pokopališču, str. 259. 334 Kramer, str. 112. no, da malo takih."335 Jeseni 1892 so se Ločani dokončno odcepili in posvetili svoje novo pokopališče, za katerega so si po župnikovem zatrdilu prizadevali že nad 60 let. Starološko pokopališče. Nagrobnik dr. Karla Trillerja iz leta 1926. Bronasto ploščo je izdelal kipar Lojze Dolinar. Kaj je tako dolgo držalo skupaj dve fari? Na prvem mestu je bila to Večstoletna tradicija. Povezava med faro in mestom je bila pred letom 1804 Postna in prisotna v vsem dogajanju, kar si danes zelo težko predstavljamo. Planina, O Prifarskem in mestnem pokopališču, str. 259. Ta tradicija se je ohranila še dolgo. Iz otroštva se še spominjam Ločanov, ki so imeli grobove v Stari Loki. Stara mama mi je pokazala, kje so pokopani naši puštalski predniki. Druga stvar so bile pristojbine, ki so jih plačevali na Faro in so jih tam pobirali. Stroški so se širše delili, vse je bilo cenejše. V vlogi za novo pokopališče v Loki je župnik ob drugih razlogih navajal tudi: "V 88 letih, kar ima Loka faro, so se Ločani še zmiraj odrezali tudi še v Stari Loki, tako pri razširitvi pokopališča, pri zidavi nove cerkve, pri prifarskih zvonovih, radi tudi darujejo za crngrobsko cerkev, ki kot romarska ne stoji slabo. Če bi samo denar od pogrebov pritekel nazaj v Loko, bi Loka imela lahko najlepše pokopališče."336 Pokopališče ob farni cerkvi je zelo pripravno za obisk in vzdrževanje grobov ob prihajanju k maši. Leta 1978 (15. 11.) je občinska oblast pokopališče zaprla. Razlogi so bili različni: od sanitarnih, ki se vlečejo že od leta 1816 naprej, pa do raznih drugih, lahko bi rekli tudi političnih. Prav gotovo je bilo ob določenem času pokopališče prenasičeno in sanitarno oporečno. Zanimivo pa je, da studenec pri Punčarju, ki izvira izpod pokopališča, ni bil nikoli oporečen za pitje. Ko je župnik Kramer leta 1849 skopal nov vodnjak, ker se je naveličal hoditi po vodo na Potok, si je izbral lokacijo na sosedovem svetu. S Korošcem, Francem Tuškom, sta naredila pogodbo za vodnjak. Preblizu pokopališča si ni upal kopati. S sosedom sta nosila vsak polovico stroškov za napravo in vzdrževanje.337 Leta 1991 (1. 6.) so Prifarci spet dobili dovoljenje pokopavati v obstoječe grobove. Kdor si ne bo uspel pridobiti lokacije na starem pokopališču, pa ima prostor na pokopališču v Lipici. Ob poti od stopnic proti cerkvi stoji pokopališki križ. Zadnja izvedba križa je iz leta 1930.338 Na čelni strani podstavka je mrtvaška glava. Na hrbtni strani je marmorna baročna grbovna plošča. Ovalni ščitekje križno razdeljen na štiri polja. Vodoravna pregrada je poudarjena s kockami. Diagonalno sta modelirani dvakrat lilija in glava črnca. Ob ščitku je krogovičje ter levo in desno ptič z delno razprostrtimi perutmi. Nad grbom je krona. Po zamorčevih glavah bi sodil, da gre za grb nekega freisinškega škofa v drugi polovici 17. stoletja. Blizu križa sta na istem nagrobniku zapisana znana starološka župnika Kožuh in Mrak. Na cerkvenih stenah je ostalo še nekaj nagrobnikov, ki jih dr. Veider ni prestavil v cerkev. Nagrobnike, ki so še ostali na cerkveni steni, je dr. Veider pustil zaradi stilne, časovne ali osebne nepomembnosti, nekatere pa tudi zaradi slabega stanja, saj se je bal, da bi jih ob prenosu uničili. Z leti pa so tudi ti nagrobniki pridobili na pomembnosti. Na zahodni cerkveni steni bi omenil nagrobnike družin Strahl, Wolkensperg in Krenner. Na severni steni je nagrobnik dekana Božiča, slabo ohranjen Fiirnpfeilov nagrobnik, s tal nečitljiv nagrobnik in nagrobnik Matevža Kosa iz leta 1825. Matevž je bil ded zgodovinarja Franca Kosa in praded akademikov zgodo- 336 France Štukl, Pokopališče....str. 72. 337 France Štukl. Pokopališče....str 71; NŠKAL, Župnija Stara Loka, fasc. 2. 338 Kronika, str. 130. vinarja Milka in brata slikarja Gojmira Antona Kosa. Nagrobni napis je v Pesniški obliki. Sestavil ga je loški učitelj in priložnostni pesnik Blaž Navo-da.339 Na vzhodni strani stoji v niši med dvema kapelama spomenik padlim v Prvi svetovni vojni. Farna cerkev je leta 1928 darovala spomenik veletrgovca Heissa iz Loke, ki so ga pokopali pred 56 leti (okrog leta 1872, op. p.). Spomenik je predelal kamnosek Alojzij Vodnik iz Ljubljane in ga porabil za podstavek kipa žalujočega vojaka. Slavnostno so ga odkrili leta 1930.340 Na podstavku so zapisani padli v prvi svetovni vojni iz vseh sosesk starološke fare. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni ob vzhodni fasadi župnijske cerkve. Vojaka in Marijin relief je izdelal Božo Pengov. 339~77 340 Ja Ja"iar - Legat, Loško šolstvo v prvi polovici 19. stoletja, LR 17, 1970, str. 40-41. Kronika, str. 131-132. D« se oddolžimo manom padlih žrtev in junakom i7. svetovne vojne, ki so Srelili svojo srčno kri in dali svoje dragoceno življenje za osvobojenje naše omovine, iz katerih žrtev je vzklil narod iugoslovenski v svobodni državi Jugoslaviji, odkrijemo v spomin in v znak hvaležnosti njihovemu trpljenju dne 26. oktobra 1930 v Stari Loki trajen spominek, ki naj svedoči našim potomcem našo veliko ljubezen do dragih padlih svojcev. Spored slovesnosti: Na predvečer dne 25. 10. t L ob 19. uri poje pevski zbor na pokopališču pred cerkvijo. Po petju polurno zvonenje v farni cerkvi, kakor tudi po vseh farnih podružnicah. -Na dan slavnosti ob 9. uri točen odhod sprevoda izpred Gasilskega doma v Stari Loki v farno cerkev, kjer se bere od pol 10. uri svečana žalna služba božja. Nato na pokopališču SLAVNOSTNO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM IZ SVETOVNE VOJNE Pozdrav navzočim in slavnostni govor vojnega kurata g. Bonača. Govori raznih zastopnikov organizacij. Zalostinkc, Spored sprevoda: /v slučaju lepega vremena, sicer se zberejo korporacije -v cerkvi./ Križ J Venci / Moška in ženska šolska deca / Invalidi / Sokol / Dobrovoljci / Godba / Gasilska župa in gasilska društva / Duhovščina / Zastopniki oblastev in občin / Oficirski zbor / Zveza slovenskih vojakov / Prosvetno društvo / Vaške skupine z venci / Ostalo občinstvo / Častna četa. V popolno kritje še neporavnanih stroškov prosimo blagohotnih prostovoljnih denarnih prispevkov. Da dostojno proslavimo ta slavnostni dan vabi najuljudneie vse sorodnike in znance padlih, kakor tudi vse ostale farane in drugo slavno občinstvo pripravljalni odbor. 06« >0 Letak ob slavnostnem odkritju spomenika padlim v prvi svetovni vojni. Slovesnost je bila 26. oktorbra 1930. ZAL ŠKL, fond ŠKL, št. 301. Nad napisi je okrogel relief Žalostne Marije s trpečo Kristusovo glavo. Kip vojaka v polni bojni opremi nad podstavkom in Marijo s Kristusom je naredil kipar Božo Pengov. Na vzhodni steni so še nagrobnik Franca Demšarja, rojenega leta 1800 v Stari Loki in umrlega leta 1837 v Dorfarjih, enega od odseljene oziroma izumrle starološke grajske družine Demšar. Ob zidavi cerkve je ]mel pokojnik še toliko ugleda, da so spomenik ohranili. Zanimiv je tudi spomenik Marije Gerbec iz znane ranocelniške družine v Loki. Na pokopališču bi omenil grobnico Dolenčevih, kjer gre za sožitje arhitekturnega dela in parkovne (vrtnarske) ureditve prostora. Ob zahodni ograji je zanimiv nagrobni križ na debelem slopu družine Triller. Med drugimi sta tam pokopana loški n«tar Johann Triller (1816-1890) in dr. Kari Triller (1862-1926), znani politik 'n Tavčarjev sodelavec. Bronasti relief, ki pokriva grob, je delo kiparja Lojzeta ^olinarja, signiran: Dolinar, vendar brez letnice, verjetno iz leta 1926, ob smrti Karla Trillerja. Prikazuje dve alegorični figuri in napis "IN MAGNIS ET vOLVISE SAT EST" (Pri velikih stvareh je dovolj, daje kdo hotel, op. p.). Ohranjenih je še nekaj pokončnih obeliskastih nagrobnikov iz črnega in belega kamna, ponekod še z neogotskimi elementi in kovanimi ograjami. Nekaj na-Srobnikov je naredil akademski kipar Tone Logonder. Tipični so tisti, ki pri-kazujejo Kristusovo polaganje v grob. Več njegovih variant v belem cementu, kamnu ali bronu je še po drugih pokopališčih. Motiv je iskal pri Botticelliju in ^azarencih in ga je potem po svoje kiparsko predelal. Ob zakristijskih vratih s° leta 1981 izjemoma dovolili pokop župnika Staneta Hribška (1926-1981). ^a grob so mu postavili bronasto portretno glavo, ki jo je zmodeliral Tone logonder. Plečnikov nagrobnik družine botanika dr. Frana Jesenka z emblemom njihove ključavničarske delavnice, ključem iz leta 1712, so prepeljali v Loški muzej. Vlitih železnih križev je le še nekaj, vendar ne iz domače livarne v Dvoru pri Žužemberku. Novi spomeniki sledijo današnji modi enostavnih naPisnih plošč. Odkar tu spet pokopavajo, so pokopališče posodobili in urav-nali vrste. STAROLOŠKA GRAŠČINA prvi opis starološkega gradu izvira od Valvasorja. Ta pravi takole: "Za 9rad Altenlack, kranjsko imenovan Staraloka, ne vemo točno, od kod izvira nJegovo ime. Nekateri domnevajo, da si ga je sposodil od stolpa, ki je stal na tem prostoru, preden je bilo zgrajeno mesto. Leži na Gorenjskem, na ravnini, tri milje od glavnega mesta Ljubljane, četrt ure od mesta Škofje Loke. Ima r'bnik, okrog pa vodni jarek, ki je precej bogat z ribami in čez katerega je 29rajen lep mostiček. Grad se ponaša s fino staro zidavo, kije sorodna staro-veškernu stilu. Okolica je prijetna, poživljena z lepimi vrtovi, z bogatim sad- nim drevjem in zelenečimi zoranimi polji. Najbližje gradu stoji farna cerkev..."341 Karel Strahl je postavil, seveda brez dokazov, začetke gradu v 9. stoletje.342 Eden od že omenjenih staroloških dvorov je bil gotovo na mestu sedanje graščine.343 Najverjetneje je, da se ostanki te stavbe niso ohranili v zi-dovju sedanjega gradu. Ta je nastal po potresu leta 1511 oziroma za časa Baltazarja Siegesdorferja. Oboki in vrata v kletnem delu v severnem traktu so bili še gotsko oblikovani.344 Del stebrov pritličnega arkadnega hodnika v vzhodnem, južnem in zahodnem traktu še danes kaže na prvo polovico 16. stoletja. Starološka graščina zjuga. 341 Valvasor, XI, str. 16; Polec, ZUZ, str. 85. 91. 342 Polec, ZUZ. str. 85. 343 Blaznik, str. 19. 344 Polec, ZUZ, str. 88. Leta 1630 je bilo v gradu urejenih, razen lepo pobarvane dvorane in dveh Posebnih sob za gospode ter treh za gospe, še 15 kamer, soba za služinčad in soba ob vratih. Grad je imel dve kuhinji, sedem kleti, tri velike žitne kašče, konjski hlev z osmimi konji, kravji hlev, stolp in ječo.345 Merianova podoba Loke iz leta 1649 kaže starološki grad še precej neizrazito. Večje prezidave sta Verjetno izvršila oba Scarlichija, še verjetneje pa Petschocher po letu 1649. Valvasorjeva podoba gradu, posebno tista iz Topografije, je lažje razumljiva. Grad je bil že obdan z obzidjem in vodnim jarkom. Ta seje napajal iz Potoka. V tekstu hvali Valvasor lep lesen most in bogastvo rib v jarkih. Na sliki se dobro vidi jugovzhodni obzidni stolp. Današnji veliki okrogli stolp, ki daje 9radu značilno podobo, je bil takrat še nižji. Osrednji južni trakt je na upodobitvi že tak, kot je še danes, z obema konzolnima pomoloma. Neprimerljiv z današnjim je zahodni trakt, ki sta ga popolnoma na novo pozidala oba Strahla. Sredi gradu se vidi arkadno dvorišče. Zahodno stranico zaključuje v severozahodnem vogalu obzidja okrogel stolp. Jugozahodnega stolpa ni na Posnetku. Na tem vogalu je naslikan le pomolni stolpič. Severovzhodni stolp se skriva za ostalim poslopjem. Bolje je viden na grafiki v Topografiji. Vsi štirje stolpi so vrisani še v franciscejskem katastru in še celo v poznejših katastrih. Valvasor je pohvalil staroveško zidavo. Če smemo verjeti upodobit-Uam, je bil vzhodni grajski trakt takrat še za nadstropje nižji. Verjetno je konec 17. stoletja dobil grad podobo, ki jo je dolgo ohranil. Kdo je dozidal JU9ozahodni obzidni stolp, povišal veliki osrednji grajski stolp in dvignil vzhodni trakt, ne vemo točno. Jožef Demšarje okrog leta 1790 prezidal hod-n'k na vzhodnem traktu, ki je povezoval veliki stolp s sobami v spodnjem nadstropju gradu in naredil dve sobi.346 V severnem traktu je prav tako iz-Vedel nekaj prezidav. V notranjem dvorišču, na severni fasadi kaže na ta čas 'eP baročni portal z letnico 1784. Mogoče so takrat, verjetno pa že prej, spremenili del arkadnih stebrov v severnem delu zahodnega in vzhodnega trakta, kjer so stebri zamenjani s kamnitimi slopi. V severovzhodnem vogalu torišča ob baročnem portalu z letnico 1784 so ohranjena manjša, danes 'esena vrata. Za njimi je mogoče t. i. zunanje kurišče, nekakšna starinska Centralna kurjava. Iz kaminskega kurišča je speljan dimnik mimo vseh nad-stropij. če gre za to napravo, je danes težko reči, saj tudi kot dimnik ne služi Več- Požar leta 1917 gradu ni prizadel. Malenkostna škoda je bila na polknu nad vhodnimi vrati v kaščo.347 Nad poznobaročnim potlačenim grajskim portalom je grbovna plošča iz Veh delov. Portal je mogoče še iz časa zadnjega Demšarja ali pa prvega strahla. iz ometa se vidi, da so ploščo vstavili pozneje. V desnem delu je VerJetno Demšarjev grb. Levi del plošče nosi Strahlovega. Edvard Strahl ni °9el dokazati svojega starega plemiškega porekla, zato je leta 1848 zaprosil 346 Blazn'k. str. 167. 347 Polec. ZUZ. str. 88. p°lec, ZUZ. str. 89. za dedno plemstvo pri vladajočem knezu Liechtensteinskem. Smel je uporabljati grb. Leta 1873 je dobil še avstrijsko plemstvo z diplomo dednega viteš-tva.348 V ščitku sta diagonalno zvezdi in orokavičeni roki z mečem. Okrog ščitka je krogovičje. Nad ščitkom so grbovni dodatki: viteški čeladi, okraski, orlovi peruti in roka v oklepu, ki jo poznamo že iz ščitka. Ta zadnja podrobnost nas spominja na Raspov grb, na prednika graščine. Pod grbom je zapisana znamenita Strahlova deviza "Bleib treu Dir selbst" (Ostani zvest samemu sebi). Strahlov grb nad portalom starološke graščine z napisom Bleib treu dir selbst -Ostani zvest samemu sebi. Še sredi 19. stoletja so grad obdajali štirje stolpi, obzidje in vodni jarek. Temeljnih prezidav se je po dokončnem lastništvu lotil Edvard Strahl. Okrog let 1856 do 185 7 je podrl zahodno obzidje s prizidkom in stolpoma. Del severozahodnega pomola (erkerja) so podrli že pred njim. Iz kapele na zahodnem delu je naredil stanovanjske prostore. Jarek je dal zasuti.349 Le na južni strani gradu se je del jarka ohranil do danes. Zasteklil je arkadne hodnike v 348 Polec, ZUZ, str. 56-57. 349 Polec, ZUZ. str. 88 in 97. nadstropjih.350 Verjetno je pri teh predelavah v zahodnem traktu precej zrahljal statiko stavbe. Leta 1890 je strela zanetila požar v jugovzhodnem stolpu in na delu gospodarskega poslopja. Karel Strahl je ostrešje obnovil.351 se danes je na strehi skril iz tistega časa. Potres leta 1895 je najbolj prizadel zahodni trakt, ki ga je Karel Strahl moral pozidati na novo. Hotel je ohraniti star izgled prizidka. Stroški obnove so bili tolikšni, da je moral prodati velik gozd.352 Zahodni trakt, ki je bil od Potresov največkrat prizadet, je prevezal z železnimi vezmi. Jugozahodni del tega trakta pa je moral na novo pozidati.353 Na starih fotografijah je na Vrhu velikega grajskega stolpa še ograja iz cin. Kateri od obeh zadnjih Strah-lov je stolp pokril s pločevino? Najverjetneje je to opravil že Edvard Strahl. Zadnje prezidave je izvedel zadnji Strahl leta 1909, ko se je po 23 letih Vrnila njegova žena.354 Takrat so spreminjali le notranje prostore. Naredili so nov železobetonski most čez graben.355 Fotografije dr. Franceta Steleta, Posnete med letoma 1920 in 1929, točneje leta 1923, kažejo še nezazidane Pritlične arkade.356 Oba Strahla sta si prizadevala, da je grad ohranil starinsko podobo. Zadnji Strahl je imel vrt urejen v starofrancoskem stilu (baroku) in se je nanj prišlo čez lesen most. Na vrtu je gojili tropsko drevje in 9rmičevje (oleander, limono, lovor, itd.). Iz spletenih vej so naredili blodnjak, Srmičevje je bilo pristriženo in negovano. Potke so bile okrasnemu vrtu Primerno razporejene.357 Do vrnitve žene zadnjega Strahla na grad leta l909 so se v gradu ukvarjali tudi s kmetijo.358 Do danes seje ohranil del "gozdnega" parka južno od gradu. Skrajni južni ^el parka so v sedemdesetih letih uničili z novo cesto v Selško dolino. Nekoliko 12 osi mostička čez grajski graben je na kamnitem slopu Marijin kip. Na masivnem podstavku je kamnit relief Bega v Egipt. Podobni tabli tega motiva sta še na podstavku Dizmovega oltarja na Hribcu in na hiši Ljubljanska cesta st- 23. Desno od Marijinega kipa poteka glavna parkovna os. Kmalu na 2ačetku jo obdajata levo in desno na kamnitih podstavkih poznobaročni alegoriji v obliki ženskega poprsja. Leva figura ima na prsih znak sonca, ^rjetno so figure drugotno razmeščene in so bile le del neke širše baročne kompozicije. Marijin kip z reliefom Bega v Egipt je mogoče že iz druge pologe 19. stoletja. Ko je prišel grad v državno last, so arkade zazidali in še večkrat preuredili notranjost, predvsem severni in zahodni trakt. Po izselitvi slepih varovancev 35 j Po'ec. ZUZ. str. 88. 352 P°lec' ZUZ' str" 89 in 102' 353 polec. ZUZ, str. 103. 354 polec. ZUZ, str. 103. 355 Polec, ZUZ, str. 104. 356 P°lec' ZUZ. str. 104. Polec, ZUZ, str. 49. Fotografiji dr. Franceta Steleta kažeta zunanjščino gradu iz jugovzhodne 357 smeri in notranje še nezazidane arkade na dvorišču. 3s8 P°lec, ZUZ, str. 95. Polec, ZUZ, str. 104. v nov dom leta 1979 služi grad raznim novim namenom. Še najbolj resna in celovita rešitev se kaže v razvoju Poštnega muzeja Slovenije v okviru Tehniškega muzeja Slovenije. Ta že ima v njem del svojih zbirk. STAROLOŠKI GRAŠČAKI Starološko graščino zasledimo že v času Viljema de Altenlak, ki ga srečamo leta 1286.359 Fevdna knjiga omenja leta 1392 v Stari Loki dva cela in en polovični dvorec. Enega od obeh celih dvorcev smemo iskati na mestu starološke graščine.360 V fevdni knjigi leta 1423 je omenjen polovični dvorec Petra Formacherja in še dva cela dvorca v neposredni bližini cerkve. Eden je bil v lasti loških bratov Melhiorja in Baltazarja, drugi v posesti Liemberga.361 Z gotovostjo lahko štejemo za prvega starološkega graščaka Baltazarja Sieges-dorferj a. Fevd mu je leta 1521 podeliil skof Filip. Bil je gradiščan na Starem gradu, pozneje kaščar in gospoščinski oskrbnik. Po letu 1529 omenjajo njegovih pet hčera, poročenih takole: Amalija (mož Franc) Reiner, Maruša (mož Andrej) Lamberg, Katarina (mož Adam) Gall, Felicita (mož Viljem) GaII oziroma v drugem zakonu (mož Andrej) IVernegkh, Agneza (mož Viljem) Rasp. Po Katarini je pripadal delež svaku Andreju Lambergu (umrl leta 1542) iz Črne-lega. Varuha nedoletnega Andreja sta bila Jurij in Janez Lamberg. Viljem Rasp (mož Agneze)je kupil del graščine leta 1543 (1542). Njegov nagrobnikje v starološkem gradu. Viljem je dobil leta 1554 delež Andreja Wernegkha in leta 1561 Franca Reinerja. Po Viljemovi smrti sta bila lastnika njegova vnuka Viljem in Jurij Rasp (leta 1561). Mihael Papler (znan po loški šoli) je leta 1595 dobil Jurijev delež, leta 1618 pa še Viljemovega (po dr. Polcu šele leta 1630). Mihael Papler je bil nekaj časa lastnik puštalskega gospostva. Jurij Scarlichi, brat ljubljanskega škofa, je kupil graščino leta 1634. Sin Franc Karel Scarlichi je bil njen lastnik med letoma 1659 in 1669. Graščino je leta 1669 kupil Janez Petschocher s Šeferta. Njegova je bila do leta 1686. Takrat jo je kupil Janez Gothard Lukančič, znani ljubitelj heraldike in izdelovalec genealogij. Po Valvasorju naj bi bil lastnik že njegov oče Gabrijel Lukančič. Pokorn pravi, da je grad kupil že leta 1676. V starološki cerkvi ima nagrobnik. Leta 1705 je graščino kupil Ivan Jurij Prešern. Že naslednjega leta 1706 je bil lastnik Ivan Adam Erberg in nato (leta 1730) do leta 1755 njegov sin VVolf Adam Erberg. 359 Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, Razprave II, SAZU, Ljubljana 1952, str. 182; Blaznik, Urbarji, str. 35. 360 Blaznik. Urbarji, str. 35. Blaznik, Kolonizacija na Sorškem polju, o. d. str. 182. V letih 1755 in 1766 (1760) je bil lastnik Matevž Demšar, kmečki plemič iz letine in bogat trgovec z lanom. Bilje ustanovitelj beneficija pri sv. Florijanu v Ljubljani. Njegov sin Jožef Demšar je bil lastnik med leti 1767 (1760) in l798. Tudi on je bil bogat trgovec in založnik ter ustnanovitelj štirih postelj 2a obolele Kranjce v tržaški bolnici. Jožef Demšar II. je bil lastnik od leta ^798) 1814 do 1819. Ta seje zadrževal na Dunaju. Njegova sestra Terezija Justina Demšar seje poročila s stotnikom Strahlom in brat ji je odstopil posestvo.362 Nato je graščina prišla v roke Strahlov. Prvi med njimi je bil Friderik An-2elm Strahl, med letoma 1819 in 1821. Za njim je grad podedovala njegova vdova Terezija Strahl. Njen je bil od leta 1821 (1829) do 1833. Njuna otroka Edvard in Henrietta Strahl sta bila lastnika od leta 1833 do 1849, po tem letu Pa v celoti Edvard Strahl. Po njegovi smrti leta 1884 je bil grad last njegovega s'na Karla Strahla do leta 1929.363 POSEST STAROLOŠKE GRAŠČINE Loški dvorec iz leta 1074 je bil verjetno v Starem dvoru. Do leta 1291 so ga Prestavili v Staro Loko v bližino župnijske cerkve. Tega leta je obsegal že pet hub.364 Fevdna knjiga iz leta 1392 navaja v Stari Loki dva cela in en polovi-Cen dvor. Polovični dvor je mogoče istoveten s poslopjem na Fronovu (Frnau). ^udi druga dva sta bila v bližini starološke župnijske cerkve.365 Na Fronov, Po domače Frnav, še danes rečejo predelu severno od cerkve. Pokorn razlaga 'rrie od Frauenau, to je Frauenhof.366 Mogoče bi lokacijo dvora smeli postaji v najstarejšo dokumentirano hišo na tem prostoru Brnak, Brnakovo, (prnak?, Frnau?), kije stala na mestu, kjer je danes novo župnišče. Baltazar Siegesdorfer je za zvestobo v škofovi službi, predvsem v času kmečkih uporov, dobil v Loki razne privilegije. Že okrog leta 1517 je dobil sta-rološko graščino, ki ji je škof dal razne pravice.367 Od poznejše starološke Posesti, ki je zanimiva za nas, je dobil štiri hube v Vincarjih in eno v Stari E°ki. Leta 1521 mu je škof podelil v fevd starološko graščino s pripadajočim Poljem in vrsto domcev, enajstimi v Stari Loki in Binklju, dvema v Veštru, tremi na Trnju, dvema v Žabnici, enim v Hosti, nekaj travnikov, gozd na 362 Rnv-' 363 c' str' 21 • Seznam lastnikov je sestavljen po Blazniku, Smoletovi, Polcu in po Pokornu - Blaznik. Gospostvo, Passim; Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, SAZU, Razprave II, str- 182-185; Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982, str. 458, v 364 nadaljevanju Smole, Graščine: Polec, ZUZ. str. 87; Pokorn, DIS, str. 533-536. 365 Bla2n'k str- 19- 366 Blaznik' str. 81. 367 Pokorn. DIS, str. 148. B'aznik, str. 150. Lubniku, desetino v Zmincu, ki jo je Baltazar kupil 1518, ter dve cajnarici na Podnu v Stari Loki.368 Baltazar Siegesdorfer je posest kupoval načrtno. S škofom sta menjala razne zemljiščne dele in desetine. Leta 1528 je pridobil tri hube v Stari Loki in eno v Binklju. Škof si je za to posest še obdržal sodne pravice in tlako.369 Baltazar sije pridobival posest tudi na cerkven račun. S sta-rološim kaplanom, ki je užival beneficij pri oltarju sv. Janeza, sta menjala pet kajž in eno hubo. Baltazar mu je dal polje v obsegu ene dnine. Škof in patriarh sta to nedovoljeno kupčijo prepovedala. Škof širjenju Baltazarjeve posesti ni bil naklonjen. Po Baltazarjevi smrti je leta 1553 imel priložnost posestvo kupiti, vendar tega ni storil.370 Obseg starološkega gospostva izkazujeta urbarja iz let 1534 in 1540. Posestno stanje se v teh letih ni bistveno spremenilo. Leta 1540 je spadalo pod gospostvo vsega 27 hub. Od tega jih je 17 ležalo v mejah loškega deželsko-sodnega gospostva: šest v Stari Loki, ena v Veštru, štiri v Vincarjih, ena v Virmašah, dve v Žabnici, ena na Češnjici v Selški dolini, dve v Zmincu. Od drugih gruntov so bili po eden na Senici, v Gameljnah, v Stanežičah, dva polovična v Polhovem Gradcu, dva na Belici in polovičen grunt v Horjulu. Razen tega je bilo vključenih v gospostvo 45 kajž. Od teh jih je bilo 34 v Stari Loki in Binklju, dve v Vincarjih, dve na Trnju, tri v Veštru, ena v Starem dvoru, dve v Dorfarjih in ena v Hosti. Graščini je pripadalo nekaj desetin, ki so zajemale v splošnem ozemlje zunaj loškega gospostva.371 V zapuščini Baltazarja Raspa omenja Majda Smole dvorec pri župnijski cerkvi v Škofji Loki.372 Tu gre najbrž za posest enega od dvorcev pri starološki župnijski cerkvi in ne v Loki, ki takrat še ni imela župnije. Leta 1466 je Osterman Libenberg prodal dvorec loškemu župniku Pankracu Egkherju. Jurij pl. Sigesdorf je dvakrat prejel dvorec v fevd od freisinškega škofa. Ta del posesti je prešel v last družine Raspov, ki so bili dediči tudi tiste starološke posesti, ki nas posebej zanima. Po Blaz-niku je imel Viljem Rasp skupaj z bratom Seifridom pristavo v Loki in travnike na Trati. Po očetu Pavlu pa je podedoval še drugo posest na Loškem. Mogoče je Viljem Rasp pridružil k starološki podedovani posesti še t. i. Libenber-govo oz. Egkherjevo posest. Za Viljema Raspa navaja urbar iz let 1543/44 6 gruntov v Stari Loki, 10 kajž v Stari Loki in Binklju in desetine kot so bile zapisane že v prejšnjih urbarjih.373 Noben poznejših lastnikov ni posesti širil v takšnem obsegu kot stajo Baltazar Siegesdorfer in Viljem Rasp. Sredi 18. stoletja je spadalo pod graščino pet hub in 29 kajž v Stari Loki, ena huba v Žabnici in še dve hubi in ena kajža zunaj loškega gospostva.374 Blaznik ni podrobneje lokaliziral zemljiščnih enot. Podobno je zapisala Smole- 368 Blaznik, str. 150. 369 Blaznik, str. 165-166. 370 Blaznik, str. 165-166. 371 Blaznik, str. 166. 372 Smole, Graščine, o. d., str. 485. 373 Blaznik, str. 167-168. 374 Blaznik, str. 328-329. tova:375 "Leta 1772 je bilo gospostvu podložnih 18 kmetij, zemljiškega davka od gospoščinske zemlje je bilo 63 gld 58 kr, od podložniške 76 gld 7 kr 3 d in kontribucije 108 gld. Gospoščinska zemlja je bila v katastrskih občinah Stara Loka, Dorfarje, Stari dvor, Suha, Sv. Barbara in Sv. Ožbolt".376 Teh 18 kmetij Je Smoletova naštela sumarno, ko je seštela vse cele, polovične in tretjinske enote. V zemljiški knjigi, ki je bila za gospostvo zaključena v letih 1850/51, po 2emljiški odvezi, je bilo posestno stanje starološkega gospostva naslednje: v Stari Loki je gospostvo imelo pet gruntov, pozneje sta se dva še razdelila in so bili ob zemljiški odvezi le še trije. Kajže oz. tretjinske kmetije in hiše so dale skupaj 23 enot, po delitvi še tistih dveh kmetij pa 25 enot. Zunaj Stare Loke je imelo gospostvo dve polovični kmetiji v Žabnici, pet tretjinskih kmetij oziroma kajž v Binklju, tri kajže v Veštru, eno na Trnju in eno v Virlogu. Zunaj loškega ozemlja je bil še grunt v Vodicah ter grunt in dve hiši v Hrašah pri Smledniku. To dvoje je ostalo verjetno od bivše Lukančičeve posesti na kamniškem območju. Starejši urbarji v Arhivu Republike Slovenije izkazujejo to Posest. STRAHLI IN NJIHOVI PREDNIKI Leta 1755 je izdražil starološki grad Matevž Demšar. Bil je preprost kmet 12 Zgornje Žetine, stara hišna št. 8 v župniji Poljane, ki je trgoval z lanom in Postal silno bogat.377 Danes se pri hiši reče po domače Markus. Konec 18. stoletja so bili lastniki tega grunta že Možinovi.378 Hiša spada sedaj pod 2uPnijo Javorje. Matevž Demšar je imel dva sinova, Jožefa in Martina. V Stari Loki ga je Nasledil Jožef leta 1767.379 Martin je dobil še nekaj posesti v Stražišču, sicer pa si je postavil grad v Dorfarjih, stara hišna št. 12. Bil je uspešen trgovec. Njegov sin Vincenc je bil na začetku tudi spoštovan trgovec, pozneje je °bubožal. Njegovo posest so okrog leta 1821 prodali.380 Po dokončnem odhodu Francozov je bil celo starološki nadrihtar.381 Za ženo je vzel Antonijo v°n Sallenstein, ki mu je prinesla 500 nemških goldinarjev dote. Poročno Pismo sta napisala leta 1791.382 Vse kaže, da je Vincenc vse slabše gospo- 37g Smole, Graščine, o. d. str., 458. 3?7 Smole, Graščine, o. d. str.. 458. 378 B°Žič- str' 21" 37g ZAL ŠKL, Gospostvo Škofja Loka - Glavna knjiga, V/192. 38o p°lec, ZUZ, str. 47. 38, Božič, str. 21. 382 France Štukl, Nadrihtarji, str. 48. 2AL ŠKL, Zemljiška knjiga - Serija listin VIII 1782-1790, str. 134. da ril. V Dorfarjih je bil grunt. Gospa von Sallenstein verjetno ni hodila na njive. Začel se je zadolževati. Med upniki so navedeni Anton Domian leta 1804, Natalis Pagliaruzzi leta 1804, Barnard Rosetti leta 1805, puštalski baron VVolkensperg leta 1808, Sigmund Skaria leta 1814, Josip Dietrich leta 1815 in še drugi domačini. Vincenc je od leta 1807 posest po malem odprodajal. Po letu 1818 seje začel njen nezadržni propad. Družina je okrog leta 1821 izginila iz teh krajev. Poslopja so kmalu potem podrli. Zemljo so večinoma pokupili okoliški kmetje. Graščina je stala nekje med Brojanom, Lukovcem in Štrancarjem v Dorfarjih.383 Vrnimo se na starološki grad. S prvo ženo Jožef Demšar ni imel otrok in se je po njeni smrti leta 1786 poročil s Frančiško Ksaverijo pl. Hohenvvart. Spoznal naj bi jo v loškem samostanu,384 kjer je bila verjetno gojenka. V tem zakonu je imel tri sinove in šest hčera. Bil je podobno podjeten kot oče. V Loki je kupil Kasarno pri Kamnitem mostu.385 Umrl je leta 1798. V starološki posesti ga je nasledil sin Jožef, ki je polnopravno prevzel posest šele po polnoletnosti leta 1814. Ta je bil slab gospodar in je leta 1819 posestvo prodal svaku Frideriku Anzelmu Strahlu. Jože Demšarje umrl leta 1841 v Gradcu. Tako se je moška linija Demšarjev v Loki končala. Friderik Anzelm Strahl je bil poročen s hčerko Frančiške Ksaverije Hohenvvart-Demšar. Ko je Jožef Demšar leta 1798 umrl, se je vdova Frančiška Ksaverija ponovno poročila z nekim drugim sorodnikom iz družine Hohenvvart. Živela sta v Dobrni pri Celju. Strahl seje poročil z njeno hčerko Terezijo Justino Demšar, rojeno leta 1793 v starološkem gradu. Z oficirjem Strahlom sta se poročila leta 1815 v Petrovčah pri Celju.386 Friderik Anzelm Strahl (1784-1821) je bil doma iz Erfurta v Nemčiji. Rojen je bil leta 1784. Postal je oficir v avstrijski vojski. V vojni s Francozi je bil leta 1809 težko ranjen. Od takratje bil bolehen in slaboten in je naprej služboval v zalednih enotah avstrijske vojske, tudi v Celju in Novem mestu. V Novem mestu sta bila rojena oba otroka, leta 1816 Henrietta in leta 1817 Anton Edvard. Leta 1817 se je oče Friderik upokojil in prišel v Staro Loko. Že leta 1816 je od Jožefa Demšarja vzel grad v zakup, leta 1819 pa ga je dokončno odkupil.387 Dekan Božič je zapisal: "Na nesrečo je ta dobri mož, sosed in prijatelj, oslabljen od vojaških muk, ki je dobro urejal grad in dominij, umrl 15. decembra 1821, star 36 let."388 Leta 1829 je umrla tudi žena Terezija. Posestvo je zapustila mladoletnima otrokoma, vsakemu polovico. Njun varuh je postal materin brat Franc Ksaver Demšar. Ta je bil pravnik in visok uradnik v Gorici, Milanu in nazadnje na Dunaju. Zadnj a leta se mu je om- 383 ZAL ŠKL, Zemljiška knjiga 13/48. nadaljevanje v Suplementih. Propad družine omenja tudi Pokorn DIS, str. 146. 384 Božič, str. 21. 385 Knjiga hiš 11., str. 138. 386 Polec, ZUZ, str. 48. 387 Polec, ZUZ, str. 48. 388 Božič, str. 21. račil um. Umrl je leta 1846 na Dunaju in zapustil tretjino dediščine svojima Varovancema. V tej dediščini so bile tudi dragocene knjige in slike. Anton Edvard, pozneje seje vedno imenoval le Edvard (1817-1884) je verjetno po stričevem zgledu postal pravnik. Po končanem študiju se je zaposlil Pn deželnem sodišču v Ljubljani, da bi bil blizu svoje posesti v Stari Loki.389 Posestvo so v posameznih obdobjih upravljali zakupniki, zato je posest nazadovala, propadala in se zadolževala.390 Leta 1814 je imel graščino v zakupu Maksimiljan Cebal, mestni sodnik oz. pozneje gospoščinski uradnik, lastnik Več hiš v mestu, stare hišne št. 99, 101, 102, 103.391 Med letoma 1832 in 1851 Je bil večkrat zakupnik loški ranocelnik Anton Gerbec.392 Dosti pozneje piše Karel Strahl, kako so zakupniki gradu slabo gospodarili.393 Leta 1844 se je Edvard poročil s Cecilijo pl. Petteneg. Ker je bil njen oče predsednik deželnega s°dišča, je moral Strahl po takratnih pravilih zaradi sorodstva v službo drugam. Služboval je v Gorici, Trebnjem in postal leta 1854 svetnik deželnega s°dišča v Ljubljani. Leta 1849 je od sestre Henriette odkupil njeno polovico Posesti. Leta 1850 se mu je rodil sin Karel (1850-1929). Pet let kasneje mu je umrla žena, stara komaj 36 let, leto zatem pa še sestra Henrietta, poročena P'- Schivvitzhofen. Strahl se ni več oženil. Gospodarstvo mu je prevzela umna 9°spodinja Ivana Nepomučena (od Nepomuk, pisali so Nepomučena, op. p.) Struppj, ki je gospodinjila že za časa pokojne Cecilije. Strahl se je posvetil službi in vzgoji edinega sina. Leta 1868 seje upokojil in se popolnoma posveti posestvu in sinu. Kljub nemški usmerjenosti je prevajal Prešerna in sam Pesnil v nemškem jeziku. Načrtoval je izdajo knjige o umetni obrti. Poglavje o skrinjah je izšlo, za druga pa so ostali le rokopisi in koncepti, o pohištvu, ^eklu, porcelanu, terakoti, itd.394 Objavil je krajšo kulturnozgodovinsko studijo. Prevod pod naslovom Umetnostne razmere na Kranjskem v preteklih stoletjih je objavil dr. Emilijan Cevc v Loških razgledih.395 STRAHLOVA ZBIRKA Najpomembnejša Edvardova dejavnost je bilo zbirateljstvo muzealij in slik. Najboljši historiat nastajanja zbirke je sestavil dr. Janko Polec. Po njem Povzemam spodnje ugotovitve.396 Nekaj slik je bilo že v gradu od grajskih 39o Polec, ZUZ. str. 48-52. 39j Po'ec, ZUZ, str. 51. 392 KnJ'9a hiš II, str. 138, 140, 141. 393 Arhiv ^publike Slovenije (ARS) G - A XXVIII. Graščina Stara Loka, fasc. 5. 3g4 Po'ec, ZUZ, str. 94. 393 P°lec zuz' str- 52-68, passim. Eniilijan Cevc, Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem. LR 17, 1970, str. 80- Holec, ZUZ, str. 56-77, passim. prednikov. Sv. Hieronim z letnico 1677 je bil še iz časa Janeza Petschocherja. Že takrat in pozneje v času Gotharda Lukančiča in Janeza Jurija Prešerna je bilo v gradu 45 slik.397 Od lastnikov Erbergov sredi 18. stoletja so se ohranile štiri. Franc Ksaver Demšar, Edvardov stric in skrbnik, je slike kupoval tudi na svojih potovanjih. Osem slik je zapustil svojemu varovancu. Pozneje je Edvard kupil nekaj portretov na gradu Zaprice pri Kamniku, ki so bile tudi last Luka-nčičev, kot včasih grad Stara Loka. Strahlova žena in njeni sorodniki so bili po takratnih plemiških navadah amaterski slikarji. Tako seje tudi Edvard Strahl začel zanimati za slikarstvo. Okrog leta 1863 je srečal znanega starinarja, poznavalca umetnin in umetnostnega zgodovinarja dr. Aleksandra Volpija. Ta je kupčeval s slikami širom po tedanji Srednji Evropi. Med letoma 1864 in 1878 je Strahl kupil od njega 27 slik. Ker je bil Volpi drag, vdovec in upokojenec, Strahl pa ne posebno bogat, mu je pri zbiranju slik pomagala gospodinja Ivana Struppi. Bila je v sorodstvu z družino podobarjev Gotzlov iz Kranja in z Gotzli v Kamniku. Posebno pri podobarju Karlu Gdtzlu v Kranju seje nabralo precej starih slik, ki jih je Strahl odkupil. Odkupoval je slike pri starinarjih v Ljubljani in v Gradcu. Bilje v stikih s slikarjema Pustavrhom in Franketom.398 Slike mu je restavriral slikar Pavel Kuni. Umetnoobrtne izdelke sta mu oskrbovala pasar-ja Sadnikar in Peterlin v Ljubljani. Mizarska dela so mu restavrirali domači mizarji iz Loke.399 Leta 1870 je v gradu v drugem nadstropju uredil prvo postavitev galerije.400 Umrl je leta 1884, star 67 let. Pokopali so ga v Ljubljani pri sv. Krištofu, saj je bil ljubljanski meščan, nekaj časa ljubljanski občinski odbornik in deželni poslanec, namestnik deželnega odbornika barona VVurzbacha. Do konca življenja se je zanimal za politiko.401 Po določilih iz testamenta Karla Strahla je Narodna galerija v Ljubljani leta 1937 dala prekopati trupli Edvarda in Cecilije Strahl in ju prepeljala na starološko pokopališče.402 Bogato zapuščino je podedoval sin Kari. Po materini smrti je skrbela zanj grajska gospodinja Ivana Struppi. O vsem je odločal oče, še celo pozneje, po sinovi polnoletnosti. Po očetovem zgleduje Karel postal pravnik. Služboval je v Ljubljani, Novem mestu, Mokronogu, Dobrli vesi na Koroškem, Brežicah, na Ptuju in končno kot svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. Leta 1886 se je poročil z Mimi pl. Lehmann, vendar gaje žena kmalu po poročnem potovanju zapustila za 23 let. Ko je bil leta 1892 imenovan za svetnika deželnega sodišča v Ljubljani, se je spet bolj posvetil starološki posesti, posebno po potresu leta 1895, ko je prezidaval graščino. Po upokojitvi leta 1899 seje za stalno preselil na Faro in opustil stanovanje v Ljubljani. Postal je pravi kmet. 397 Polec, ZUZ, str. 46. 398 Polec. ZUZ, str. 99. 399 Polec, ZUZ, str. 58-61 pasim, 98.. 400 Polec, ZUZ, str. 101. 401 Polec, ZUZ, str. 66-68. 402 Kronika, str. 147. Strah love muzejske zbirke v starološkem gradu pred prodajo leta 1930. Iz ° to teke Loškega muzeja. VQsi in v občini so ga imeli radi. Povsod je rad nesebično pomagal. Usta-n°vil je starološko gasilsko društvo in bil pobudnik vaškega vodovoda. Pisal in režiral je ljudske igre, ki so jih igrali tudi drugod po podeželskih odrih. Za domačo uporabo in razvedrilo je pesnil, pisal satire in risal ilustracije. Kmalu po smrti gospodinje seje vrnila žena. Po njenih zamislih so preuredili grajske sobane in zbirke. Zaradi nje je opustil kmetovanje. Živino so prodali, zemljo je dal v zakup.403 Med prvo svetovno vojno je bil enak med enakimi. V gradu so nastanili vojaško moštvo s pratežem in konji. Bil je tajnik aprovizacijskega odbora. Sam je rekel, daje občinski mokar. Ob času semnja je starološki graščak sam prišel v župnišče po nekaj kilogramov moke, da niso bili v gradu brez kruha.404 Po prevratu leta 1918 so 10. novembra neznani ponočnjaki streljali v grad, ker je bil Strahl Nemec, in ga strašili, da bi zapustil Kranjsko.405 Narodna vlada mu je ustavila pokojnino, ki jo je dobil spet leta 1920, po posredovanju dr. Trillerja in dr. Tavčarja. Nad posestvom in zbirko so vpisali sekvester.406 Ostareli Strahl seje lotil popisa zbirke in arhiva. V letu 1922 je napisal dva zgodovinsko-spominska prispevka: i. Schloss Altenlack und seine Besitzer in II. Mein Vaterhaus.407 V zvezi z zbirko je bil v stiku s takratnimi muzejskimi in umetnostnozgodovinskimi strokovnjaki. Večkrat so ga obiskali dr. France Štele, dr. Izidor Cankar, Ivo Zorman, Viktor Steska, slikar Matej Sternen in drugi predstavniki kulturne dediščine, ki so želeli pridobiti umetnostno posest. Po ženini smrti oktobra 1929 je izdelal zadnjo varianto oporoke in določil za kuratorja oporoke loškega notarja Steva Sinka. Premoženje je zapustil ženinemu sorodstvu, vendar tako, da se je dediščina delila na tri dediče. Strahl je že predvideval, da bodo dediči posest prodali in se posvetili denarju, ne pa tako dragi ljubici kot je starološki grad, kot je sam zapisal v oporoki. Želel je, da Slovenija in njene takratne kulturne institucije pridobe kar največ nacionalno pomembnih eksponatov. Želel je tudi, da najemne parcele pokupijo najemniki, ki so imeli malo svoje zemlje, po zelo ugodnih pogojih, kar se je tudi zgodilo.408 Za bogatejše zakupnike je postavil strožja merila za odkup zemljišč.409 Na sveti večer leta 1929 je umrl. Zadnjega Strahla so vsi spoštovali, na Fari in v višjih krogih. V župnijsko kroniko je dekan zapisal celo stran pokojniku v pohvalo.410 V časopise so zapisali: "Umrl je predober mož, idealen poštenjak, do zadnje žilice demokrat in po krvi in srcu najpleme-nitejši aristokrat - zadnji vitez Strahl."411 Sam je v eni od pesmi zapisal: "Le posojeno je vse, kar pridobiš, na odpoklic ob uri vsaki."412 403 Polec, ZUZ, str. 68-75, 104-106, passim. 404 Kronika 1914-1918. str. 69-97; Polec, ZUZ, str. 73. 405 Kronika, str. 97. 406 Polec, ZUZ, str. 74, 106. 407 Polec, ZUZ, str. 84-196. 408 Polec, ZUZ. str. 74-76, passim. 409 Polec, ZUZ, str. 79. 410 Kronika, str. 127-128. 411 Polec, ZUZ, str. 75. 412 Polec, ZUZ, str. 83. t Uljon vitez pl. Vestenek, kapetan v pok. in ravnatelj naznanja v svojem kakor v imenu sorodnikov žalostno vest, da je njegov dobri in blagi stric, gospod Karel vifez pl. Strahl nndsvelnik dežel, sodišča v pok. in graščak v Stari Loki po dolgi in mučni bolezni dne 24. decembra 1929 ob ."m 8. zvečer v 80. letu starosti, previden s sv, zakramenti za umirajoče, mirno v, Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se bo dne 26. decembra 1929 ob 4. uri po> poldne v grajski kapeli blagoslovilo in preneslo na pokopališče v Stari Loki k večnemu počitku. STARA LOKA. dne 24. fecemhra 1929. Osmrtnica za Karlom Strahlom. ZAL ŠKL. fond ŠKL, št. 285. Ce pustimo ob strani nepremično premoženje, je Strahl zapustil bogato 2birko slik, knjig, muzealij in arhivalij. Narodni muzej je pridobil 135 eksponatov in slik (slik 33), Entografski muzej 75 umetnostnih predmetov in knjig ^ s'iki). Narodna galerija je odkupila 95 slik. Skupaj so institucije prevzele l3° slik. Pravne publikacije je odkupila Pravna fakulteta, grajski arhiv pa Orodni muzej.413 Kulturne institucije so imele 25 procentov popusta od ce-n"ne vrednosti, kar je bilo zanje ugodno, saj eksponatov ni nihče dražil, ^ekaj prec} smrtjo je graščak prodal 45 slik in štiri podaril.414 Ostale predate, slike, dele pohištva, itd. so prodali na dražbi. Za preostalih 308 slik je Prišlo 65 dražiteljev, ki so bili vsi jugoslovanski državljani, večinoma iz Slo-Dražili so tudi štirje poklicni starinarji, med njimi eden iz Banata in ^en iz Beograda. Sledi za tem gradivom so se kmalu izgubile, kot je zapisal °lec_4i5 Podobno mi je pripovedoval o usodi zbirke nekaj let pred smrtjo po-°Jrii Evgen Burdych, rojen leta 1895. Manj pomemben del slik je Strahl namenil ženinemu sorodstvu. Najpomembnejše umetnostnozgodovinske pred-niete je prevzel Narodni muzej. Za preostalo množico predmetov in pohištva 414 Polec' zuz■ str. 80-82. 415 Po'ec. ZUZ, str. 81. P°lec, ZUZ, str. 82. pa dražiteljev sploh niso zapisali.416 Grad s pripadajočimi okoliškimi zemljišči je prevzel eden od dedičev, Hugo pl. Vesteneck. Ta ga je skupaj z ostalim, še neprodanim inventarjem, slikami in predmeti, z rodbinskimi slikami, ki so bile ves čas v gradu, še pred obema Strahloma, prodal Francu Dolencu, veleposestniku in veletrgovcu z lesom v Stari Loki.417 Ta je pozneje poskrbel, da sta Narodni muzej oziroma Narodna galerija pridobila še dragocene portrete grajskih družin. Dekan Mrak je ob Strahlovi smrti zapisal: "Zbirka je izmed največjih in najbolj zanimivih v deželi."418 Po takratnem in današnjem mnenju muzejskih in galerijskih strokovnjakov je bila razprodaja Strahlove zbirke nepopravljiva škoda. Zbrana na enem mestu bi danes konkurirala mnogim zbirkam v Srednji Evropi-Največkrat se nekaterih časov, delovanj, stanj, idej, ljudi in dobrin zavemo šele takrat, ko preidejo. Vse kaže, da Dolenc ni nameraval obdržati graščine. Finančno previden mož je mogoče že spregledal posledice gospodarske krize, ki je v tistih letih nastopala. Poleti 1930 so potekali pogovori med njim in občinami loške sreske (okrajne) izpostave. Grad naj bi spremenili v okrajno ubožnico, kjer bi ob podpori banovine in higienskega zavoda iz Ljubljane deloval še zdravstveni dom in izolirnica za primer nalezljivih bolezni. Zavod bi vzdrževal državnega zdravnika in medicinsko sestro. Občine bi doplačale desetino stroškov delovanja zdravstvenega doma. Župani in drugi predstavniki občin so bili načelno za to novost. Ustanovili so poseben odbor za nakup Strahlovega gradu. Ko pa je odbor zbiral dokončne izjave, so bili odgovori županstev medli, neobve-zujoči, negotovi in celo odklonilni. Do odkupa v te namene ni prišlo.419 STRAHLOVA VODNA NAPRAVA Leta 1905 je Karel Strahl zgradil na Potoku ob gradu vodno napravo.420 Poganjala je krožno žago, slamoreznico in mlatilnico. V svojih spominih iz leta 1922 piše, da si je želel takšno napravo že kot štirinajstletni fant.421 Načrte za napravo je izdelalo podjetje Avgust Žabkar iz Ljubljane leta 1904. Strahl je dobil dovoljenje ter pridobil soglasja sosedov in najbližnjega mlinarja Janeza Bizanta v Bitenčevem mlinu na Potoku. Ker se Potok izliva v Selščico, so seznanili z novo vodno napravo še Janeza Kalana, vulgo Krevsa. 416 Polec, ZUZ, str. 82. 417 Polec, ZUZ, str. 83. 418 Kronika, str. 127. 419 ZAL ŠKL, Občina Škofja Loka, fasc. 93 420 ZAL ŠKL. Sresko načelstvo Škofja Loka s predniki, vodopravni spisi. fasc. 6, spisi 201-287; France Štukl, Vodni pogoni na Škofjeloškem (gradivo) I. Stara občina Stara Loka. LR 39, 1992, str. 36-37. 421 Polec, ZUZ, str. 104. mlinarja in Žagarja iz Kapucinskega predmestja. Pridobitev soglasij ni bilo Problematično, saj so bile sosednje vodne naprave dovolj oddaljene in se med seboj niso motile. Tek vode pred jezom, jez, vodni kanal in poslopje vodne naprave, vse je bilo na njegovih parcelah ob vzhodni stranici grajskega kompleksa. Potok so zajezili približno tam, kjer je danes most na skladiščno deponijo lesa Doma slepih. Zapornica je zadrževala vodo skoraj do mostu na 9'avni cesti pred gradom oz. pod cerkvenimi stopnicami. Od jezu do pogonskega poslopja je vodil nekaj časa pokrit kanal, naprej pa odprto cementno korito v dolžini 52 metrov. Strojnica je stala pravokotno na smer Potoka v Velikosti 10 x 20 metrov. Vodno kolo je dobivalo vodo od vrha in je izkoriščalo i- hrbtno vodo. V premeru je merilo 4,2 metra. Napravi so ugovarjali nekateri sosedje in vaščani, ki niso več mogli uporabljati starega perišča zaradi 2ajezene vode. Graščak jim je na svoje stroške zgradil novo perišče in jim dovolil uporabljati še eno lokacijo nižje pod vodno napravo. Poleti 1905 je bila vodna naprava gotova in odobrena. Od nestalnega Potoka je Strahl Preveč pričakoval. Zaradi pomanjkanja vode se naprava ni obnesla in leta l922, ko je graščak pisal svoje spomine, ni več delovala.422 Od vodne naprave so še vidni sledovi. Pod sedanjim mostom na deponijo je v strugi še nekaj betonskega dna, kjer je bil jez z zapornico. Na desnem bregu so sledovi Cementnega korita. Poslopje bi bilo danes na pešpoti, ki pelje od podhoda pod Gostom na glavni cesti v Selško dolino proti gradu. VREDNOSTI STAROLOŠKIH POSESTI pri tolikšnem številu hiš v Stari Loki in menjavi generacij je prihajalo do Menjave posesti tudi s prodajo. Le v takšnih primerih je zapisana tržna vred-n°st. v večini primerov je šlo za prostovoljne prodaje. Pri rodovih opazimo 2načilne ekonomske in biološke rasti in padce. Po padcih si včasih rod materino ni več opomogel in je statusno padel za nekaj stopenj nižje, v razred 9ostačev ali drugih nižje stoječih prebivalcev. Včasih je rod izumrl. Pri licitacijah je šlo za prezadolženost lastnikov. V takšnih primerih se je status biv-?e9a lastnika posebno poslabšal. Pogosto so bile posestne enote predmet raz-lcnih špekulacij, preprodaj, naložbe denarja, itd. Prodajne cene sem navedel 9osposkah, kar pa pri cenah ne pomeni neke prednosti enega gospostva Pred drugim. LOŠKO GOSPOSTVO Stara Loka, h. št. 2, Znamčkar, Jošk, Dolenc, grunt in kajža. Matevž Bernik, kupna pogodba 1850, 3000 gld (0/72-75). Stara Loka, h. št. 46, Tavčar, Vožbut, Podlonkar, kajža. Mica Jamnik, kupna pogodba 1844, 400 gld CM (konvencionalnega denarja) (J/353-355; Ž-VI/200). Marija Tavčar, kupna pogodba 1846, 400 gld CM (73/206; Ž-VI/418). Stara Loka, h. št. 50, Punčar, kajža. Mina Vidmar, kupno pismo 1846, 550 gld MM (Metal Munze - v kovancih) (L/122). Stara Loka, h. št. 54, Pintar, kajža. Anton Pušar iz Pungerta, kupna pogodba 1802, 900 gld (deželne vrednosti) (18/125). Blaž Berčič, kupna pogodba 1823, 293 gld MM (41/358). Stara Loka, stara hišna št. 48 (29), Pogorišče, Smodje, kajža. Matija Hartman, tudi Ortman, kupna pogodba 1808, 1000 gld (deželne vrednosti) (24/293). Stara Loka, h. št. 63, Merniak, Bernak, Bernakovo, kajža. Anton Traun, kupna pogodba 1800, 1000 gld deželne vrednosti (16/104). Katarina Čemažar, poročena Dolinar, kupna pogodba 1804, 1500 gld (deželne vrednosti) (20/143). STAROLOŠKO GOSPOSTVO Stara Loka, h. št. 40, Rihtar, kajža. Mihael Volgemut, kupna pogodba 1814, še nedograjena hiša in zelnik, 375 gld (11/82). Stara Loka, h. št. 21, Močeradnik, Šlosar, kajža. Gašper Bernard, licitacija 1782, pogorišče z občinskimi (zemljiščnimi) deleži, 200 gld (deželne vrednosti) (1/21-22, 62, 69). Stara Loka, stara hišna št. 10 (9), Trlčar, Blažeškovc, kajža. Jožef Lušina, kupna pogodba 1808, 1200 nemških gld (11/64-65). Valentin Podopenkar, tudi Podobnikar, kupna pogodba 1819, 400 CM (11/94- 95). Martin Plešec, kupna pogodba 1843, 350 gld CM (IV/17). Stara Loka, h. št. 12, Jamnik, Caversk, Gašper, kajža. Andrej Berčič, licitacija 1844, 636 gld CM (IV/49). Gašper Šink, kupna pogodba 1844, 636 gld (IV/50). Stara Loka, h. št. 10, Štine, Kalanč, kajža. Martin Kalan, kupna pogodba 1822, 575 gld CM (11/99-100, 190-193). Stara Loka, h. št. 18, Matevži, Miklavž, kajža. Matevž Raunihar, licitacija 1839, 554 gld CM (IV/5). Stara Loka, h. št. 22, Starman, kajža. Matevž Šifrer, licitacija 1843, 1001 gld (ocenjeno je bilo na 1275) (IV/12). Stara Loka, h. št. 43, Petrona, Petruzenk, kajža. ^'ca Volgemut, licitacija 1817, 315 gld (III/1-7). Stara Loka, h. št. 45, Partiž, grunt. Anton Jugovic, nakup po zadolžnici 1806, 1000 gld (11/60-62, 233). Gesta talcev, h. št. 18, Matevži, Podbregar, kajža. Vc*lentin Benkovič, kupna pogodba 1849, 800 gld CM (IV/103). GOSPOSTVO EHRENAU, SV. DUH Stara Loka, h. št. 15, Grogc, Jamnik, Blažetk, kajža. Elizabeta Jamnik, rojena Luznar, licitacijski zapisnik 1822, 490 gld (V/232). Anton Arhar, licitacijski zapisnik 1832, 694 gld (dolgovi poravnani v različnih denarjih) (V/232). Sfara Loka, h. št. 26, Mežnar, Lovrenčk, kajža. BIqž Karlin, izdražitelj 1834, 503 gld MM (V/255-263). Stara Loka, h. št. 149, Hostenk, Maruščkova bajta, kajža. B1qž Šinkovec, kupna pogodba 1849, 1750 gld (VI/112-115). Neža Štrekl, kupna pogodba 1851, 1750 gld (VI/219-221). Stara Loka, h. št. 142, Oblaček, Bilban, kajža. ^artin Eržen, kupna pogodba 1841, 110 gld CM (V/528-532). Uršula Vilfan, kupna pogodba 1841, 150 gld CM (V/540-542). CERKVENA POSEST Cesta talcev, h. št. 6, Figelc, nova hiša s hlevom (štalo) in njivo. Andrej Ažbe, upokojeni duhovnik, kupna pogodba 1822, 700 gld MM (V/7; VI/276). Stara Loka, h. št. 44, Strehar, Pavle, Partižova kajža, kajža. Peter Volgemut, licitacijski zapisnik 1790, 262 gld (izplačila v različnih gld) (II/64). Papirnica, h. št. 10, Polanc, 1/2 grunta. Valentin Potočnik, licitacija 1827, 732 gld (IV/273). Stara Loka, h. št. 140, Matečk, Šinkova Micka, nova hiša. Matevž Bernik, nakup pogorišča 1825, 30 gld MM (IV/182). Stara Loka, h. št. 150, Ambrušč, Mrušč, grunt. Andrej Bergant, kupna pogodba 1802, 1900 gld (deželne vrednosti) (T-3/34). Stara Loka, h. št. 147, Jurca, Alovc, grunt. Jožef Pintar, kupna pogodba 1832, 1700 gld MM (Int. B. Pfarrhofs Stadt Lack 1/310). Cene zemljiščnih enot so navedene vedno za celo kmetijo - hubo ali bajto s pripadajočimi zemljišči. Izjema so bile kmetije, ki so jih razprodali po delih. Upošteval sem pravne naslove za kupne pogodbe, to je kupna pisma in delno nakupe z licitacijo. Včasih nisem uspel dobiti cenovnih podatkov. Pri nekaterih citatih so omenjeni le pravni naslovi, zato takšna nedoslednost. Časovno sem zajel pogodbe od konca 18. stoletja do srede 19. stoletja. To pa je čas, ko lahko posest primerjamo s hišami v mestu.423 V pogodbah so navedeni goldinarji različnih oznak. O teh razmerjih sem pisal že v drugi Knjigi hiš. CM pomeni Convencional Miinze. To bi bili običajni, avstrijski goldinarji v nemški vrednosti 80 krajcarjev za gld. Deželna vrednost goldinarja je bila 60 krajcarjev za goldinar. MM pomeni Metal Miinze, goldinarje v kovancih. Vse kaže, da so bili ti bolj cenjeni. Za naše primerjave bom zanemaril vrednost posameznih vrst goldinarjev, saj razlike niso bile prevelike. Pri cenah moramo biti seveda previdni. Nikakor ne smemo misliti, da so bili včasih manj modri pri denarnih zadevah, kjer je imela vpogled v posle oblast. Pri nakupih je bila včasih zadaj prezadolženost in v zvezi z njo licitacije. Zadolžnice so zmanjševale vrednost posesti. Te gotovo niso bile vedno vknji-žene. Če so zadeve potekale v sorodstvu, jih niso vedno vpisovali v zemljiško knjigo. "Krdihtnost", kredibilnost posestnika je bila lepa lastnost v medseboj- 423 Knjiga hiš II., str. 15-17. nih odnosih v okviru običajnega nenapisanega prava. Posredovanja oblasti so Se ljudje neradi posluževali. Pri višini cene je bilo pomembnih več dejstev. Včasih so bile hiše še nedograjene. Ponekod je iz spisov in iz letnic razvidno, da je šlo za pogorišča oziroma po požarih prizadeta poslopja. Vrednost po-slopij je bila mnogokrat sorazmerno nizka, saj so prodajali vedno le hiše, kjer s° se lastniki menjavali in gotovo niso gledali na ohranjenost stavbe. Te so Navadno obnovili novi lastniki. Lepa njiva je lahko dosegla visoko ceno in se ni starala tako kot hiša. Kljub vsem pomislekom lahko primerjamo Staro Eoko z mestnimi hišami. Hiša v mestu je imela količnik 1. To je bila dvonadstropna hiša na Placu. Hiše v obrobnih ulicah, na Lontrgu in v predmestjih so bile v kategorijah 2/3, 1/2, 1/3.424 Največkrat je bilo razmerje 1 in 1/3, kar odgovarja za primerjavo s Staro Loko. Grunt je imel faktor 1, kajža pa 1/3 grunta. Temu primerni so tudi faktorji obdavčitve. Povprečna cena gruntom na Fari v obravnavanem obdobju je bila 1900 goldinarjev. Če izpustimo najdražji Dolenčev grunt, dobimo ceno okrog 1500 goldinarjev. Povprečje hiše na Placu je bilo med 1100 do 1200 goldinarji. Če tu °dštejemo manjše hiše, ki so bile v tistem času še manj ugledne in niso dosegale mestnih in zato njihove cene, dobimo višje povprečje. Ko sem odpisal Zof-keža, Mlinarjevega Andrejčeta, Vahtnico, Tomaževega Toneta, sem dobil povprečje nekaj čez 1470 goldinarjev. Za hiše na Placu in grunte na Fari lahko rečemo, da so bile cenovno enakovredne. Hiši na Placu je dajal dodatno vrednost trgovski ali obrtniški lokal. Če sta ta dva obratovala, pa še vrednost zalo-9e ali obrtnega inventarja. Pri gruntu je hiši povečala vrednost zemlja. Ako je kil grunt živ in vpeljan, sta bila dodatna vrednost kmetijski inventar in živina. Skoda je, da v prvem delu Knjige hiš nisem analiziral cen predmestnim hišam, ki so podobne bajtam na Fari. Primerljive pa so hiše na Lontrgu in v °stalih mestnih ulicah. Povprečje prodajnih cen starološkim bajtam je bilo med 600 in 700 goldinarji. Ko sem izvzel ambicioznejše bajte, Bernaka, Smod-Je- Blažeškovca, Starmana in Hostenka, sem dobil ceno med 400 do 500 goldinarji. Če to primerjam s hišami v Loki, dobim naslednjo sliko: na Lontrgu je b'lo povprečje okrog 500 gld na hišo, na Cankarjevem trgu okrog cerkve so k'le malo uglednejše hiše po okroglih 520 gld. V Blaževi ulici so hiše sorodne 'istim na Placu in je znesla srednja vrednost hiše skoraj 700 gld. Skromne so k'le hiše v Gasi, v Klobovsovi ulici. Srednja vrednost je znesla slabih 200 goldinarjev. Če vzamemo povprečje loških bajt, se nam pokaže srednja vred-n°st med 400 in 500 goldinarji, nekaj čez 460 goldinarjev. Tu smo spet pri Podobnih številkah kot v Stari Loki. Hiša v obrobnih mestnih ulicah in kajža ^a Fari sta bili v istem rangu tretjinskega faktorja. Bajtarja v Loki je prebijala delavnica z obrtjo, kajžarja na Fari pa zemlja in seveda ponekod še °krtne in druge neagrarne dejavnosti. Oblast je vedela, koliko je kdo vreden, davkarija že od nekdaj ni bila od muh. Knjiga hiš II., str. 15. DRUŽABNO IN POLITIČNO ŽIVLJENJE Dekan Kramer je v svojih spominih na več mestih zapisal, da so Prifarci nekulturni. Na tem mestu ne bi obnavljal njegovih obtožb na njihov račun. Ocene sodobnikov so vedno vprašljive. Vse kaže, da se je obrnilo na bolje, ko je zaživela samostojna občina Stara Loka, od sredine 60. let prejšnjega stoletja. Za občinske može so potrebovali razgledane ljudi. Ker je bila Fara na prepihu, je medsebojno tekmovanje z drugimi občinami prineslo kar nekaj življenja v kraj. S prihodom župnika Kumra leta 1896 seje poživilo duhovno življenje v župniji in začelo družabno življenje. V jesenskem in zimskem času od leta 1896 dalje je dekan vpeljal poseben pouk za mlade, ki je potekal kar tri leta.425 Iz teh začetkov duhovnega življenja seje leta 1900 ustanovila po škofovem priporočilu Marijina družba za mladeniče in leta 1906 še za dekleta.426 Popoldne na veliki šmaren leta 1900 je bil na Jelovčanovem dvorišču (pri Blažeškovcu) shod političnega društva, na katerem sta govorila deželna poslanca graščak Oton Detela in kanonik Kalan.427 Iz podatkov ni razvidno, če so takrat že ustanovili kakšno podružnico stranke oziroma strankarsko društvo. Leta 1901 je dekan ustanovil farno knjižnico.428 Katoliško izobraževalno društvo so registrirali leta 1903.429 Vse kaže da društvo ni takoj zaživelo. Po podatkih iz župnijske kronike so ga ponovno oživljali leta 1904 in 1909.430 Leta 1910 je kaplan zbral in organiziral Orle.431 Leta 1913 je dekan ustanovil Protialkoholno društvo, h kateremu je pristopilo 17 moških in 24 žensk. Dekan je poročilo v kroniki zaključil s stavkom: "Stari žganjarji so trdovratni."432 Leta 1914, še pred vojno, je dekan ustanovil še Marijino družbo za žene.433 Prva svetovna vojna je imela za Prifarce daljnosežne posledice. Dekan Mrak je dogajnanja zelo podrobno in pronicljivo popisal. Pohvalil je soseda, graščaka Strahla, ki se je v tem času nesebično razdajal v prid vaščanov pri delitvi hrane.434 Z ustanovitvijo Države SHS so se razmere spremenile. Po-hlevnost ovčic je pojenjala. Revolucionarni duh je zavel tudi na Fari. Novembra 1918 so ponočnjaki streljali v grad, ker je bil lastnik Nemec. Zapustiti bi moral deželo.435 Ob mobilizaciji za obrambo Koroške so se v Loki uprli. Tudi Staroločani so sodelovali pri tej "boljševiški aferi". Zarotniki so se sami nazi- 425 Kronika, str. 49. 426 Kronika, str. 52 in 58. 427 Kronika, str. 51. 428 Kronika, str. 52. 429 ZAL ŠKL, Občina Škofja Loka, društvene zadeve, fasc. 143. 430 Kronika, str. 55, 60. 431 Kronika, str. 60. 432 Kronika, str. 68. 433 Kronika, str. 68. 434 Kronika, str. 68-69. 435 Kronika, str. 97. Vali boljševiki. Ob zatrtju "upora" so zaprli tudi nekaj Prifarcev. Slednji so sodelovali tudi pri železničarski stavki aprila 1920. Na Trati so kar nekaj dni strajkali. Tu Mrak že piše o vodstvu štrajkovcev - komunistov. Ti so bili močna stranka tudi v staroloških političnih razmerah.436 Glede boja na Koroškem je Mrak že takrat modro zapisal, da se nismo Posebno hrabro borili in da smo bili Slovenci izdani in prodani.437 Ob tako razgibanem političnem življenju je dekan s posebnim veseljem zapisoval politične dogodke. Občinske volitve leta 1911 so prinesle dvotretjinsko večino Slovenski ljudski stranki.438 Na deželnozborskih volitvah leta 1913 je bil v splošni kuriji izvoljen za poslanca kandidat Slovenske ljudske stranke Evgen Jarc. Protikandidat mu ju bil iz liberalne stranke Staroločan Franc Dolenc. Prifarci so volili skupaj z Ločani. Jarc je dobil 347 glasov, Dolenc 202 pasova.439 Prof. Evgen Jarc je zmagal v celotnem sodnem okraju Kranj, ^ofja Loka.440 V mestu Loka pa je zmagal Franc Dolenc z dvema glasovoma, ^r so bili klerikalci razdvojeni.441 V Loki je leta 1913 prof. Evgen Jarc postal CQstni meščan.442 Mrakova ugotovitev je bila, da je vas Stara Loka krepko klerikalna, nekatere okoliške vasi pa so že pokazale liberalno usmeritev.443 Leta 1919 so za občine Škofja Loka, Stara Loka, Zminec in Soro ustanovili Kmečko zvezo. Načeloval ji je Ločan Avgust Sušnik, starološki odborniki so kili dekan Mrak, župan Gašper Triler in Martin Logonder iz Virloga.444 9bčinske volitve leta 1921 in 1924 so bile še v znamenju zmage klerikalcev, spanje bil od leta 1921 Gašper Karlin - Plevnar, za prvega svetovalca mu je bil bivši župan Gašper Triler - Žejgel.445 Na občinskih volitvah leta 1927 je že 2magala združena opozicija kmetov (KDK - Kmečko demokratska koalicija), demokratov (SDS - Slovenska demokratska stranka), radikalov, socialistov in komunistov. Župan je postal Anton Hafner - Jošk, Tonče, gostilničar in posestnik na Trati. Zanimivo je, da si je s svojim delovanjem pridobil tudi županje dekana Mraka.446 Leta 1937 je na občinskih volitvah zmagala lista Ju9oslovanske radikalne zajednice. Za župana so izvolili Janeza Avguština, Posestnika in trgovca z domačimi pridelki iz Reteč.447 Dekanove ugotovitve o nasprotnem taboru v okolici Stare Loke so utemeljene. Razvijajoča se industrija na Trati je privabljala delavce. Ti so bili do stavkovnega vala sredi 30. let še poslušni liberalnim delodajalcem, od katerih 43 g 437 Kronika, str. 98. 438 Kronika. str. 98. 43g Kronika, str. 62-63. 440 Kr°nika, str. 67. 44] Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861-1918. Slovenska Matica v Ljubljani 1965, str. 364. 442 Kronika, str. 67. Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva občine Škofja Loka 1861-1918, Pripravil in uredil 443 France Štukl, Gradivo in razprave 1, ZAL. Škofja Loka 1979. str. 105. 444 Kronika. str. 68. 445 Kronilprej v Bitnje. Prvega maja so šli k sv. Filipu in Jakobu, 3. maja na Hribec, maja k Sv. Florijanu. Procesija je šla preko sv. Lovrenca, kjer so se vmes "stavili. Ob 25. maju sta šli soseski Suha in Puštal k sv. Florijanu, 25. junija Pa soseski Bodovlje in Sv. Ožbolt v Crngrob.476 Spet ne bom našteval pohodov 2a celo leto. Med Loko in Faro so bile pogoste cehovske procesije. Redni so bili Pohodi iz župnije k podružnicam in tisti med podružnicami oziroma soses- NŠKAL, Liturgični koledar, Rubricae Generales. 4, Dnavis Dominica 1. ma. Mensium Singulorum 470 «t Processio Rosariana nisi impediatur alia functione parochiali... NŠKAL, Liturgični koledar, Rubricae generales. 5, Dominica vero 2.da cujuslibet mensis est in Hospitali circa horam 2.dam a prandiis Concio, qua finita recitatus Corona de Septem doloribus, 471 dejn Prcces pro confratribus, et Processio per Forum civitatis. Peractio Dni Vicarij. NŠKAL. Liturgični koledar, Rubricae generales, 9, Omni die Jovis primo cujusvis Mensis est Processio circum Ecclesiam S. Jacobi cum Ss. Sacramento; dein Sacrum cantatum pro fundatore, 472 SUb c,uo dicitur Euangelium de Ss. Corpore Xsti (Christi).... NŠKAL, Liturgični koledar, Peractiones In Festis mobilibus, 10, Eadem die circa horam 4.tam Pomeridianam ducitur finita concione processio cum Ssmo Sacramento ex Ecclesia PP. 473 <-aPucinorum per forum civitatis... NŠKAL. Liturgični koledar, Peractiones In Festis mobilibus, 15. Porro quavis hebdomada in Q.uadragesima cantantur processionaliter Litaniae Omnium Sanctorum per coemeterium 474 Parochiale hora 9.na.... nškal. Liturgični koledar, Peractiones In Festis Mobilibus, 34, Post hanc Dominicam poterit "istitui Processio votiva civitatis Locopolitanae ad S. Florianum cum vexillis tribuum: peraguntur 5- Sacra; sacrum cantatum habet Dnus Parochus concionante Dno Vicario civitatis, qui etiam 475 savcrum legit unacum D. Dnis cooperatoribus, et Dno. Beneficiato Ss. mae Trinitatis... NsKAL. Liturgični koledar, Peractiones In Festis mobilibus, Crngrob št. 37 in 81; Sv. Barbara, št. 476 42.' Sv- Duh> št. 44 in 64; Suha, št. 59. NSKAL, Liturgični koledar, Festa Fixa ad certas Mensium dies (našteto po dnevih v mesecu). kami. Vse te zelo številne obrede je skrčil cesar Jožef II. in poznejši janzenis-tični čas. Od neliturgičnih obredov so ohranilli miklavževanje. To je bilo v Loki in drugih mestih kmalu po zadnji vojni prepovedano. Prifarška tradicija je odigrala pomembno vlogo pri ohranitvi tega običaja. Miklavža in parkeljne so hodili gledat na Faro tudi od drugod. Posebno so Prifarci navdušeni nad lepim zvonjenjem. Štirje zvonovi se ob ugodnih vremenskih razmerah slišijo celo v Poljansko dolino, tja do Gabrka. Pri pritrkavanju so daleč naokoli največji mojstri. Pod njihovo faro spadajo zvonovi v Crngrobu, ki so tako dragoceni, da sta jim prizanesli obe svetovni vojni. Tudi s temi zvonovi se Prifarci radi pobahajo. ROMANJA Do danes seje ohranilo zahvalno romanje na velikonočni torek na Šmarno goro. Prifarci gredo radi k loški podružnici k Sv. Florijanu v Sopotnico. Prvo romanje izvira iz zaobljube ob potresu leta 1895. Osnova drugega je bil požar, verjetno tisti iz leta 1817. O zahvalnih in drugih procesijah v okviru domače župnije sem navedel nekaj primerov. V 18. stoletju so se Prifarci in Ločani kar nekajkrat odpravili preko župnijske meje. Romanja so bila poleti, posebno v avgustu, ko je bilo zatišje pri kmečkih delih. Enaindvajsetega junija je bila procesija cele župnije k Blaženi Mariji na Šmarno goro. Duhovščina tega ni imela plačanega, zato so procesijo vodili izmenoma vsako leto: gospod vikar, starejši in mlajši kaplan.477 Tekst o romanju so pozneje prečrtali kot običajno vse opustele navade. Ni čudno, da so se Prifarci po potresu leta 1895 zaobljubili zopet na Šmarno goro. Mogoče so še vedeli za staro tradicijo. Drugega julija, na praznik Obiskovanja Blažene Marije Device, je celotna župnija po župnikovi želji romala k neki cerkvi Blažene Device zunaj župnije.478 Na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, če so župna opravila dovoljevala, sta šla oba kaplana s predstavniki sosesk vasi Bitnje, Žabnice in Sv-Duha k sv. Mihaelu v Dol pri Sori. Spotoma je imel kaplan mašo pri sv. Andreju na Gostečah. Drugi t. i. leteči kaplan (tisti, kije vzdrževal konja, op. p.) je maševal in imel kratek nagovor v Dolu. Prvi je dobil 48 kr kranjske veljave plačila, "letečemu" so dali en goldinar.479 Zakaj so hodili v Dol, ni znano. 477 NŠKAL, Liturgični koledar, Festa Fixa ad certas Mensium dies, 21.ma die. (junij, op. p.) Est processio totius Parochiae ad beatam in Kallenberg. Solutio nulla. Vadunt alternative: uno D-Vicarius, alio senior; tertio demum anno junior cooperator. 478 NŠKAL, Liturgični koledar, Festa Fixa ad certas Mensium dies, 2.da die. (julij, op. p.). In Festa Visitationis B.M.V. est processio totius Parochiae ad aliquam Ecclesiam beatissimae Virginis extro Parochiam pro voluntate Dni. Parochi. 479 NŠKAL, Liturgični koledar, Festa Fixa ad certas Mensium dies, 5.ta die (avgust, op. p.) In Festo ad Mogoče samo zaradi sv. Mihaela, ki so ga lahko častili tudi na domačem oltarju na Fari. Ali je šlo za kakšne starejše obveze? Kar nekaj kmetij in kajž v D°lu, Dragi, na Gostečah in v Sori je bilo podložnih starološki cerkvi. Vsa ta Posest je bila zunaj freisinških in cerkvenih meja. Mogoče je šlo za kake stare, 2e davno pozabljene povezave. Besedilo o tej procesiji so prečrtali in so to navado ukinili že ob koncu 18. stoletja. Okrog dneva sv. Jerneja 24. avgusta s° vsakih sedem let romali k Mariji v Novo Štifto na Štajersko. Potovali so več dni. Spotoma so imeli mašo pri sv. Urbanu v Komendi Sv. Petra, drugo v 2upni cerkvi v Kamniku. Zvečer so prišli v Novo Štifto in vikarje pridigal in °Pravil litanije. Naslednje jutro je bila tam prva maša. Druga je bila pri sv. Ksaveriju v Gornjem Gradu. Od tam so šli nazaj k Sv. Primožu nad Kamnikom. Zvečer je bila pridiga. Naslednje jutro so imeli dve maši in se potem Vračali domov. Pri zapisu je opomba, da so zadnjikrat romali leta 1769.480 darovanje živinskih figuric Cerkev slavi sv. Štefana kot prvega mučenca. Domnevajo, daje v Srednji in Severni Evropi izpodrinil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino. Pri Germanih je verjetno zamenjal pogan-skega boga Froja, zavetnika konj in živine, pri Slovanih pa njegovega domnevnega vrstnika Velesa. Oba so praznovali okrog zimskega kresa. V ljudskem izročilu so se ohranile legende o sv. Štefanu in o konju. Iz tega zavet-^stva so se ohranile različne šege, nekatere do današnjih dni. Ponekod so se takrat vozili ali jezdili v vaško okolico, v gozdove ali na polje in celo v sosednje vasi. Jezdili so okrog cerkve, čemur je sledil blagoslov konj na prostem, konjem so tudi puščali kri. Darovali so svetniku živinske figurice, ki so jih Prej z denarjem odkupili. Ponekod je še ohranjeno darovanje sveč in denarja 11 še razne druge družabne ter zabavne igre v krogu sorodnikov in vaške skupnosti. Cerkev danes na ta dan blagoslavlja vodo in sol. To je še ostalo od Nives functione parochiali non impedita, excurrunt ambo D. Dni. cooperatores cum tribus Vicinitatibus Feichting, Safniz, et S. Spiritus ad S. Michaelem in Doli Parochiae Zeyer: per viam 'e9it sacrum cooperator hebdomadarius ad S. Andream in Gostezhe: dantur eidem 48. kr. carn. n'on. cursori vero, quia in Doli penes Sacrum etiam brevem exhortationem facit, 1. fl. carn. 480 nSKAL, Liturgični koledar, Festa Fixa ad certas Mensium dies, 24.ta die (avgust, op. p. P)--.Corollarium... Item circa festum S. Bartholomaei erat quondam omni Septennio processio votiva ad Beatam in Neustifft in Agria: per viam unum Sacrum ad S. Urbanum in Commenda S. Petri; alterum Lythopoli in Eccla. parochiali; Vesperi introductio in Neustift cum concione a D. Vicario dicenda, et Litanijs: sequenti mane i.mum Sacrum in loco: 2.dum ad S. Xaverium °berburgi. Abhinc ad S. Primum Supra Camnicium. Vesperi concio. Seq. mane 2. Sacra; dein domum. N. B. Ultima Vice haec Processio facta est anno 1769. Iz mladih let se spomnim beračev 'z te smeri. Tudi loški ceraharji in kmečki delavci, ki so šli poleti na delo, so zelo radi hodili v ta konec in manj višje Kranja na Gorenjsko. starih šeg ob praznovanju sv. Štefana. Besedilo obreda nima več zveze s svetnikom, vendar sta sol in voda namenjena ljudem, živini in zemlji.481 Živinske figurice za kupovanje in darovanje pred mašami na dan sv. Štefana. Foto France Štukl. V Stari Loki je ta navada v celoti poznana le iz zapisa. V župnijski cerkvi na Fari je ta dan prepeval mašo župnik, pridigal je domači kaplan. Sol in vodo je blagoslovil gospod mestni vikar po pridigi, konje pa gospod župnik pred kaplanijo takoj po svetem opravilu. Tekst v zvezi s konji je že prečrtan in se verjetno že konec 18. stoletja ni več uporabljal. Obred je bil plačan. Udeležencem: duhovščini, levitom, organistu, učitelju, cerkovnikoma, župnijskemu in iz mesta, trem ključarjem, vsakemu eno libro itd.482 Slovesnost je morala biti imenitna. Tudi v novi cerkvi so ohranili stranski oltar sv. Štefana. Ohranil se je obred blagoslovitve soli, ki se potrebuje pri nadaljnjih cerkvenih opravilih. Od vseh starih navad se je ohranila le navada "kupovanja živine". Ta dan je oltar slavnostno razsvetljen in okrašen. Ob vseh treh mašah: jutranji, dopol- 481 Niko Kuret. Praznično leto Slovencev II, Ljubljana 1989, str. 382-397. 482 NŠKAL. Liturgični koledar, Festa fixa ad certas Mensium dies, 26.ta die (december op. pj. In festo S. Stephani Proto- Martyris est similiter in Eccla. parochiali omnis divina peractio: Sacrum cantat Dnus. Parochus, concionem dicit D. cooperator hebdomadarius. Salem vero, et aquani benedicit Dnus. Vicarius civitatis sub concione. Equos autem Dnus. Parochus ex capellania peracta jam omni functione divina. Dno. Parocho datur ab Ecclesia 1. fl. Lw. Dno. Vicario civitatis. Dno. concionatori: D. Dnis Levitis: Organistae; Ludimagistro: Adituis tum ex civitate, quam parochiali, et Tribus Syndicis, cuivis - 1. Libra... danski in večerni, postavita ključarja pred mašo ob vhodu v cerkev v lopi pod 2vonikom dve mizi. V dveh posebnih, nizkih in širokih koritih (podobnih starim predalom) prineseta figurice živine. Največji so konji, nekoliko manjše krave. Ob eni je teliček. Najmanjši so pujski. Vsaka figurica ima pod nogami deščico, da se živalcam ne polomijo noge in da bolje stojijo. Figurice so lesene m lepo naravno poslikane. V globok predal od stare zakristijske omare nabirata prodajalca denarne darove. Figurice lahko kupujejo vsi, tudi ženske in °troci. Glede na velikost figurice in pomembnost živali si te sledijo: konj, kra-va. pujs. Po tem zaporedju se ravnajo tudi cene za figurice. Prodaja se začne pred mašo. Darovalci nesejo živino okrog oltarja in jo °dlože na posebni mizi pred oltarjem. Če ključarjema zmanjka figuric, jih Preneseta od oltarja nazaj na prodajno mesto v lopo pod zvonikom. Tako je lahko ena figurica večkrat prodana. Ko se začne maša, prenehata s prodajo, ki steče spet po maši. 2 "nakupom" živalske figurice si darovalec pridobi blagoslov pri domači 2lvini. v loški dekaniji, ki se pokriva z mejami upravne enote, seje ta navada °hranila še v Selcih, zunaj loških meja pa pri sv. Štefanu v Sori. V zadnjih ^tih se navada, tudi blagoslov konj, obnavlja tudi drugod po Sloveniji. Trente Pokojna Antonija Šifrer, po domače Gregorčeva mama iz Žabnice, je v Loških razgledih objavila dva etnografska zapisa iz Žabnice.483 Prvi govori o trentah, drugi o prešcah. Običaj pobiranja prešc nam je bolj poznan iz literature. Prešce - kruhke so pobirali otroci pa tudi odrasli in berači ob vseh SVetih in vernih dušah. Manj znane oziroma popolnoma pozabljene so trente. Janko Krek je ob njenem zapisu dodal opombo, da trenta (die Reichensemmel, die Schichts-Semmel) pomeni - beraču vreči eno trento - hlebec kruha, ki se daje pogreb-Cem (Valjevec). Gorenjsko: ein Laib vveisses VVirtshausbrot, bavarsko: Trien-d1-484 Žabnica je postala župnija šele leta 1899. Antonija Šifrer je zapisala: "V mriogih krajih Gorenjske je običaj, da pripravijo pogrebščino v hiši umrlega, Posebno za oddaljeno sorodstvo. 'Pri Fari' (Stari Loki) in njenih podružnicah, tako tudi v Žabnici, pa se je ohranil običaj delitve trent. Najprej so ožji so-r°dniki umrlega ugotovili, koliko sorodstva so povabili na pogreb, potem pa v vaški gostilni naročili, da jim spečejo trente. V Žabnici smo pekli trente Se med prvo svetovno vojno. Običajno smo napekli 50 do 80 trent (hlebčkov). Peka je bila zelo natančna. Vsak hlebček je moral tehtati en kilogram testa... 484 nton'ja Šifrer, Dva etnografska zapisa iz Žabnice, LR 1977, str. 202-203. p'eteršnik-Wolf, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana 1867 (?), str. 686. (sledi opis zamešenja, op. p.). Ko smo vsajali, smo testo po vrhu premazali z mlekom in naredili z nožem tri zareze v obliki trikotnika, kar je verjetno dalo tem hlebčkom ime: triendel - trenta. Po pogrebu so gostilniške pomočnice nesle v jerbasih pred pokopališče te napečene trente. Vsak sorodnik je dobil po eno. Vsi so imeli s seboj prtičke, da so jih zavili. Če je kaj trent ostalo, so jih razrezali in razdelili revežem, ki so vedno čakali ob pokopališču po pogrebu. Zadnje trente smo v Žabnici spekli leta 1915. V vojni je manjkalo moke, zato so običaj opustili in se po prvi svetovni vojni ni več obnovil. S tem je spet šel v pozabo več sto let star običaj." Tako Antonija Šifrer. Posebno zanimiva je njena razlaga, daje hlebček dobil ime po zarezanem trikotniku in pa domneva, da je šlo za več sto let staro navado. Razen zapisa o prenehanju te navade nam iz virov običaj s trentami ni bil poznan. Ko sem jeseni 1988 odkril koncept Božičeve Memorabilie, sem o tren-tah našel nove podatke. Božič piše takole: "Dan takoj po posvetitvi župne cerkve sledi obletnica za blagorodne freisinške škofe, dve maši sta peti. Prvi rekvijem poje domači župnik, drugega ima gospod mestni vikar, tretjo bere gospod poljanski župnik, četrto selški, peto žirovski, šesto beneficiat sv. Trojice. Plačilo je 4 goldinarje v kruhu, imenovanem trenta. Pomni - trenta je še zdaj v rabi za izplačevanje ob pokopavanju in za povabljeno sorodstvo ob pokopu, za tiste, ki pridejo, eno pogačo ali trento na pokopališču. Tudi revežem se razdele ali pa dobijo v denarju". Ta del "pomni" (o trentah - pogačah, op. p.) je Božič vrinil pozneje v razlago.485 Takšen običaj je poznala tudi Šif-rerjeva. Božič piše dalje: "Ta dan zgoraj imenovani izročajo po navadi plačilo gospodu loškemu (starološkemu, op. p.) župniku, vikar iz mesta 9 gld 30 kr, beneficiat sv. Trojice 34 kr, poljanski župnik 7 gld 33 kr, selški 5 gld 40 kr, žirovski 3 gld 46,5 kr. Ta navada Trenta se izplača od gospostva povabljenim na tri enake deleže, katerega dobijo gospod župnik, druge dva pevec (Cantor = organist) in učitelj enega (Ludimagister) in ostalo gospodje župniki in kaplani (Curati), vsi tisti si prizadevajo dobiti trento, ki plačujejo gospostvu 1 gld..."486 Božič je ta del prepisal iz še starejših oznanil, ki jih poznamo, iz Kalinovega diarija. Dan po farnem žegnanju so opravili obletnico za pokojnimi škofi, bivši podložni župniki so prinesli staro dogovorjeno miznino v denarju, vsi pa so bili pogoščeni s kruhom.487 Zgodovina teh dogodkov sega daleč nazaj. Leta 1352 je freisinški škof dosegel, daje papež inkorporiral župnijo in njene vikariate freisinški škofijski menzi, kar je škofu prinašalo lepe dohodke. Škofje moral vzdrževati župnika in mu dajati iz loške kašče, predvsem v naturalijah.488 Patronat nad loško pražupnijo in pozneje nad vsemi župnijami, ki so se osamosvojile, je tako pripadal škofu, ki je prezentiral duhovnike, investitura pa je bila v rokah oglej- 485 Božič, str. 13. 486 Božič, str. 13. 487 NŠKAL, Liturgični koledar, Peractiones in Festis mobilibus, 75, ...Stipendium cuivis 4. fl. de pane. 488 Blaznik, str. 78. skega partiarha. V 16. stoletju je dobival župnik še vedno plačilo v naravi, Predvsem žito iz kašče, in ga je leta 1501 že odstopal učitelju in obema cerkovnikoma v Stari Loki in v mestu. V 17. in 18. stoletju so bile naravne dajatve zamenjane z denarnimi. Tudi župnikov prispevek (absent) škofu so preračunali v denar. Tega je starološki župnik prejemal tudi od sosednjih župnikov, ki jim je bila Stara Loka prafara. Župniku je tako ostajal donos zemljiške posesti po raznih predelih loškega gospostva in celo izven njega.489 V drugi polovici 18. stoletja so župniki neradi plačevali škofu absent (penzion), 2ato jim je ta občasno ukinil svoj deputat. Leta 1779 je starološki župnik spet Pridobil deputat v stari višini.490 Kljub izplačevanju obojestranskih prispevkov v denarju, tako župnikovega škofu kot škofovega župniku, je, kot kaže Borcev zapis, ostala do konca gospostva navada pogostitve s kruhom iz škofove kašče. Dekan Božič je poznal oba pomena trente. Prvotni pomen je bil iz °bletnic, ko so se župniki iz loškega gospostva enkrat na leto zbrali na zaduš-n'ci za rajnimi škofi. Obenem so ti župniki takrat še vedno plačevali neke dajatve starološkemu župniku - prafari - in mu s tem izkazovali primat. Ta Primat Božič lepo opisuje na drugem mestu: "V župni cerkvi sv. Jurija v Stari L°ki je na dan 'Luna' (ponedeljek) po obletnici posvetitve, to je po Rožnovenski Nedelji, obletnica za drage freisinške škofe, kot kaže tradicija iz 14. stoletja, °d časa nesrečnega, na gradu ubitega kneza in škofa Konrada, pozneje pokopanega leta 1437 (pravilno 1430, op. p.). Ob tej obletnici je v navadi gospo-Scinska vizitacija (recognitionem). Freisinški patron zbere vse župnike in vikarja. Za zaključek opravila polože miznino (pensionem mensalem) župniku v Priznanje gospostva in primata vsi, razen loškega vikarja, ki je bil nedavno l2vzet in v čast mestne župnije povzdignjen."491 Čeprav je bil Božič šele štiri 'eta v župniji, je že poznal stare navade iz Kalinovega liturgičnega koledarja. vir govori o plačilu v kruhu, ostali tekst pa je podoben kot v poznejših za-Plsih. Ker pa gre za prvo dokumentacijo običaja, si ga poglejmo. "Dan po Posvetitvi župne cerkve sledi obletnica za blagorodne freisinške škofe s Pogrebnimi svečanostmi. Dve maši sta peti. Prvi rekvijem poje loški gospod 2uPnik, drugega zaobljubnega (votivnega) gospod mestni vikar, tretjo mašo bere poljanski gospod župnik, četrto selški, peto žirovski, šesto gospod bene-ficiat sv. Trojice. Plačilo je štiri gld v kruhu. Ta dan zgoraj imenovani prine-SeJo plačilo loškemu župniku. Mestni vikar da gospodu župniku 10 gld kranj-skega denarja in za kosilo (prandium = mrzel zajtrk okrog poldneva, op. p.) 1 9'd nemške veljave."492 Zapis govori vedno le o starih župnijah, vse do konca freisinškega gospoda. Kako resno so pojmovali ta prihod vseh starih župnikov loškega gospoda, kaže Globočnikov zapis o železnikarskem župniku. Železnikarska župnija 490 B|a2nik' str. 335. 491 Blaznik, str. 397. 492 fiožič, str. 12. NŠKAL, Liturgični koledar, Peractiones in Festis mobilibus, 75. seje izločila iz selške leta 1622, vendar ni nikoli dosegla časti samostojnega prihoda v Staro Loko. "Sedmič - morajo mašniki iz Železnikov v silah in drugih nevarnih časih (razen prej omenjenih praznikov) selškemu župniku radovoljno pripomoči, kakor tudi k obletnicam freisinških škofov h glavni fari v Loko, kakor drugi župniki, priti in to obletnico opravljati pomagat."493 Seveda tudi navadni občani niso hoteli zaostajati za takšnimi "pojedinami". V spomin na pokojne freisinške škofe so delili kruh samo enkrat na leto. Uglednejši pokojniki so si zgovorili to navado ob svojem pogrebu. Iz konca 18. stoletja imamo izročilo, da so ob pogrebih potem malicali na pokopališču. Ta navada je preživela čase freisinških škofov. Za podkrepitev izročila o obdarovanju pogrebcev, drugih prisotnih in reve-žev s kruhom - trentami - ob pogrebih sem našel še nekaj dokumentov. Leta 1793 je umrl loški usnjar Anton Dermota. V 10. točki oporoke je naročil, naj na dan pogreba iz dveh mernikov žita spečejo pšenični kruh in ga razdele revežem. Zaukazal je tudi nekaj denarja za usnjarske mojstre, ki ga bodo po cehovski navadi spremljali ob krsti.494 Navada je bila živa še v prvi polovici 19. stoletja. V zbirki listin sem našel podoben zapis iz leta 1818. Jurij Jenko, p. d. Juguč iz Virmaš, stara hišna št. 10, seje naveličal grunta. Precej zadolženega je izročil bratu Gašperju. Ta je moral poplačati bratove dolgove. Jurij sije veliko zgovoril v denarju in naturalijah. V sedmi točki izročilne pogodbe je zapisal, da ga mora brat dostojno pokopati, iz dveh mernikov žita kruh med reveže razdeliti in plačati deset svetih maš.495 Kdaj je v Stari Loki navada obdarovanja revežev prenehala? Gospa Marica Grašič, rojena Šink, Hudarevnikova, seje še spominjala pripovedovanja, da so pri njih pekli trente. Zagotovo je bilo to še pred prvo svetovno vojno. V Žabnici so varčni domačini navado ohranili do prve vojne nekoliko spremenjeno. Pogostitev na pokopališču so omejili le na sorodstvo. Star pregovor pravi: "Najprej se žlahto postreže." 493 Anton Globočnik, Geschichtlich-statistischer Ueberblick des Bergiverks Eisnern, Mitteilungen des historischen Vereins fiir Krain, Ljubljana 1867, št. 62, str. 17. V Muzeju v Železnikih hranijo star prevod tega teksta: Rudniški in fužinski kraj Železniki, Zgodovinski statistični popis v vrstni obliki dogodljejev od Antona Globočnik-a c. k. okrajni glavar in vitez Franc-Jožefovega reda. zbran in njegovem krajincem darovan. Samotisk iz naznanil historičnega društva za vojvodino Kranjsko. Ljubljana 1867, Tiskano od Ignacija Kleinmayr & Frd. Bamberg. Založnik Anton Globočnik, št. 62. Prevajalec ni naveden. 494 France Štukl, Zemljiška knjiga kot vir za kulturno zgodovino, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva. Gradivo in razprave št. 8, ZAL, Ljubljana 1988, str. 82. 495 ZAL ŠKL, Zemljiška knjiga - Zbirka listin št. 34/84. aleluja in loška smojka Aleluja so včasih rekli repnim olupkom, ki so jih različno pripravljene in 'zboljšane jedli sirom po Sloveniji v postnih dneh, na veliko soboto ali celo Veliko noč zjutraj. Ti olupki naj bi spominjali na hude lakote od 16. stoletja dalje, na turške čase in na zadnjo lakoto v letih 1817 do 1820. Prvotni spomin Je bil gotovo na čase lakote. Pozneje so se na ta običaj prilepile še cele pripovedke.496 Spominsko alelujo so jedli kulinarično pripravljeno na različne načine. Kako sojo pripravili v Idriji, imamo zapisano v Mohorjevem koledarju iz leta 1990.497 V Loki smo si pred leti osvežili spomin na alelujo v kuharski knjigi mž. Pavleta Hafnerja.498 Za jedi iz repe našteva: aleluja, aleluja s krompir-Jem, loška smojka in loška smojka iz meščanske kuhinje. Pri aleluji je pravilno 2apisal, da se posušeni repni olupki jedo v postnem času v spomin na hudo lakoto v 16. stoletju. Pozneje so to jed izboljšali na različne načine. Podobno Je 2 loško smojko, ki so jo jedli o postu za večerjo. Olupljene repice so zalite s slanim kropom z nekoliko prosene kaše kuhali v peči ves dan. Preden so jih 2večer pojedli, so jih še zabelili. Loške smojke z dodatki meščanske kuhinje, z 2aseko itd., so bile še boljše, prav nič postne. Dejstvo je, da so te repe ohranile 'me od stare lakotne smojke, to je pol kuhane, pol popečene - osmojene repe. ^a prvotni žalostni pomen smojke je v stoletjih pridobil zabavljiv ali celo ŽQljiv prizvok. Ohranjal se je predvsem v ustnem izročilu. Prvi je verjetno Pisal o smojki France Pokorn. Smojke je postavil v zvezo z lakoto leta 1817. 2apisal je, da se je takrat bolje godilo Staroločanom kot meščanom, "ker reveži proseči darov po Fari, prejemali so po celo 'smojko', v mestu pa le pologa. Od takrat tod še dandanes 'loška smojka'". V opombo pa je zapisal: Smojka je "drobna repa, ki se peče, zove se smojka, ker je osmojena".499 Lite-rarno je o loških smojkah pisal pisatelj Lojze Zupane.500 Zupančev zapis je bil izida Hafnerjeve knjige edini te vrste, Pokornov pa seje že pozabil. Najstarejši meni znani zapis o smojki in aleluji sem našel v Božičevih žalskih. V poglavju Navade v župniji Stara Loka je, če prosto prevedem iz la-tmščine, zapisal takole: "Med ljudmi je navada, da tem župljanom (Prifarcem, P-) po kranjsko vulgarno rečejo smojka, kar spominja na lakoto leta 1528 ^'etnica z isto roko dopisana pozneje, op. p.), ko ljudje niso imeli kruha in so reveži jedli samo repne olupke (residua reparum - Riibenschellen), reveži na Fqri pa sredico. Zato so od takrat rekli 'Zela Smojka na Fari'. V spomin na to 'akoto je še vedno navada jesti repne olupke, kranjsko aleluja imenovane, ob 49? Niko Kuret, Praznično leto Slovencev I, Ljubljana 1989, str. 192-193. 498 Franc Lapajne, Značilne idrijske jedi in pijača, Mohorjev koledar 1990, str. 56. 49g Pav'e Hafner, Ta dobra stara kuha, Ljubljana 1982, str. 84-85. 500 Pokorn. DIS, str. 372. L°jze Zupane, Loške smojke, LR 10, 1963, str. 227. Veliki noči. Po kranjsko rečejo 'Bomo Alelujo jedli'."501 Kjer ni poznal latinskega izraza, si je pomagal z nemščino in slovenščino. Zanimivo je, da je bila dekanova latinščina bolj domača. Repo je sklanjal kar po latinsko - residua reparum; ne repa, repe..., ampak repa, reparum... lik staroločana O liku Prifarca je težko spregovoriti. Dekan Kramer je sredi prejšnjega stoletja Prifarce imel za slabe ljudi in jih je obkladal s takšnimi zgodbicami, da jih na tem mestu ne upam ponoviti. Še bolj odklonilen je bil do njih takratni starološki kaplan Frelih v župnijski kroniki, morda predvsem zaradi svoje vljudnosti do dekana. Kramarjevih zgodb na račun Frifarcev ne bom navajal. Sami naj si jih poiščejo. V župnijski kroniki pa beremo takole: "Ne da se dopovedati, koliko grenjkih je to ljudstvo (zlasti domače vasi) g. dekanu napravilo. O takih priložnostih se ljudstvo nar bolj in nar ložej spozna. Ne bo imel sto in sto let noben tukejšen pleban več take prilike de bi Prifarca tako spoznal, kot spoznamo zdaj mi. Pokrita rihta se ne da le na videz spoznati, pokušati jo je treba. Ravno zato pa naj zapisano ostane za prihodnje čase, kdo je bil nar bolji podpornik nove cerkve in kdo zanikern, in kdo je vkljuboval..."502 Potem sta župnik in kaplan imenovala veliko dobrotnikov, tudi tiste, ki sta jih še nekaj strani nazaj silno žalila. Rezultat njunega delovanja na Fari je bila mogočna nova župnijska cerkev, ki bi je ob tako slabih faranih, sosedih (graščak) in Ločanih gotovo ne bilo. Stara nasprotja med "mestenci" in Prifarci so bila seveda od nekdaj in so se kazala še v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so rogovilili eden proti drugemu. Leta 1887 je okrajni glavar iz Kranja prepovedal zadrževanje fantov iz Stare Loke in okolice po deveti uri zvečer v mestu "brez važnega vzroka". Prifarci so radi delali nemir in celo streljali.503 Ločani so pač morali paziti na ugled mestne občine. Drugačen odnos je imel do Prifarcev sicer Ločan, toda starološki kaplan, Frančišek Pokorn. Ta jih je pohvalil: "Staroločani so jako pridni poljedelci in živinorejci..." Potem začne pri Valvasorju.504 Na drugem mestu spet pravi: "Ločani (ne samo Prifarci, op. p.) so obče verni, pa zgovorni. Značaj jim je trdo gorenjski, hinavstva ne poznajo. Svojih navad ne premene hitro. Tudi gorenjski ponos imajo, zato pa moraš biti izbirčen v govorjenju, da jih ne razžališ. Narave so krepke in zdrave. Radi se šalijo in se znajo v družbi jako 501 Božič, str. 14. 502 Kronika, str. 30. 503 France Štukl, Drobne zanimivosti iz arhivov, LR21, 1974, str. 289. 504 Pokorn, DIS, str. 180. dobro dovtipno zabavati. Loška dobrotljivost je sploh znana..."505 V starih Prifarcih se meša gruntarska, kajžarska, obrtniška, vaško-mestna, Pa še kakšna druga kri, zakaj na Fari srečamo grunte in kajže, grad in bajte. Prevladovale so kajže, posebno okrog cerkve, ki jim je v stoletjih prinašala tudi koristi.506 506 Pokorn' D,S' str- 213-Kronika, str. 30. hiše pojasnilo za branje Podatke o lastnikih in zgodovini hiš sem povzel iz glavnih zemljiških knjig in pripadajočih zbirk listin. Na začetku zapisa vsake hiše je zapisano, pod čigavo gospostvo je stavba spadala. Ker pri starejših vpisih v glavnih knjigah citati iz zbirke listin niso navedeni, sem pregledal zbirke listin vseh gospostev od začetka do tistega časa, ko so jih že vpisovali v glavno knjigo. Bolj redni listinski vpisi so ohranjeni od 30. let 19. stoletja. Tako sem s citati iz zbirke listin nekako rekonstruiral glavno knjigo. Citati iz zbirke listin so navedeni kot opombe v oklepajih pri lastnikih in niso posebej oštevilčeni. Pomenijo knjige listin tistega gospostva, kamor je posest spadala in kjer so podrobni zapisi. Če je bila pri neki hiši še posest, ki je spadala pod drugo gospostvo, sem takšno zbirko listin citiral z začetnicami tistega gospostva (npr. Ž = župnija, E = Ehrenau itd.). Kjer ni ob priimku nič napisano, gre za podatke iz glavnih gospoščinskih knjig. Podatki iz druge polovice 19. stoletja so že iz zemljiške knjige na sodišču v Škofji Loki. Ker prav v tem času potekajo dena-cionalizacijski postopki, sem nacionalizacijske vpise izpustil, saj je bilo največkrat nacionalizirano le zemljišče pod stavbo, kar je zahtevalo postopke delitve zemljiškoknjižnih teles, včasih tudi parcel, na lastništvo stavb pa ti postopki v glavnem niso vplivali. Mnogokrat sem poenostavil vpise lastništva. Tako ti zapisi niso uradna evidenca. Prav tako nisem upošteval zemljiščnih deležev, katerih lastništvo seje v Stari Loki močno spreminjalo in prehajalo iz enega v drug zemljeknjižni vložek. Te druge vložke, ki vsebujejo samo zemljišča, sem zapisal v toliko, kolikor so pripadali nekemu drugemu gospostvu in se iz njih vidi bivša podložniška zemljiška sestavljenost kmetije ali bajte. Zapisal sem opuščene vložke in včasih opuščene parcelne številke, da lahko najdemo vmesna kronološka stanja. V zadnjem času geodetska uprava v mnogih primerih opravlja preštevilčenja parcel. Zemljiščni deli so bili razdrobljeni glede pristojnosti raznim gosposkam. Lokalizacij a teh zemljišč je mogoča, vendar ne bi imela smisla, ker bi prešli v agrarne podrobnosti. Pri starejših lastnikih sem včasih zapisal kaj o družinskih razmerah in razne zanimivosti, ki so razvidne iz zemljiške knjige. Iz staroloških župnijskih statusov animarum sem pogosto navedel rojstne in smrtne letnice lastnikov. Pri novejših lastnikih sem to izpustil. Poklicev novejših lastnikov nisem navajal, ker se ti z leti spreminjajo. Vse navedbe v oklepajih so iz loškega arhiva, če pa niso, je to navedeno. Pri starih hišah sem navedel vodnjake - šterne. To pa zato, ker je bila "kultura pitja vode" včasih zelo slaba. Večina prebivalcev je do uvedbe vodovoda, ki seje širil po hišah od začetka tega stoletja, hodila na Potok. Starejši ljudje so pripovedovali, daje bil ta včasih tudi strupen. Zato je bila lastna voda pomembna. Pri poznejših hišah, če so bile predaleč od vodo- Voda, so skopali vodnjake. Mnogi še danes služijo za rezervo. Teh vodnjakov nisem več navajal, ker niso bili skupni za nek predel ali skupino hiš, ampak lastniški. Še leta 1949 so bili v vasi štirje javni vodnjaki, ki jih je uporabljalo 27 hiš, 13 zasebnih vodnjakov, osem hiš je imelo urejene kapnice. Vodovod je uPorabljalo 75 hiš. V primeru suše so za živino hodili po vodo na Potok, za Uudi pa na vodovod. Urejene greznice so takrat imeli pri 70 hišah, 18 hiš je 'ttielo urejene gnojne jame. Seštevek hiš se ne pokriva s statističnim, ki navaja na istem obrazcu v vasi takrat 85 hiš.507 Hiše sem popisal po sedanji hišni numeraciji. Za razliko od prejšnjih dveh Knjig hiš sem upošteval vse hišne številke, tudi nove, ne samo historične. Vsi Se hitro staramo, hiše in ljudje, in prav zaradi tega je pričujoča razprava nekakšna inventura na tem področju. Do izida knjige bodo že spremembe pri lastništvu, na kar ne morem vplivati, saj je zemljiška knjiga živa knjiga. Pri historičnih hišah sem zapisal stare hišne številke. Pri novejših sem za razliko 0d starih vpisal prejšnje številke. Kjer sem imel točne podatke, sem navedel Vse znane hišne numeracije. Pri nekaterih hišah je naštetih več hišnih številk kot pri drugih. Do razlik je prišlo zaradi tega, ker so nekatere hiše v popravah numeracije ohranile stare številke. Teh nisem ponavljal. Pri historičnih hišah imamo navedene hišne številke po starosti numeracij. Na prvem mestu Je številka iz časa prve numeracije v drugi polovici 18. stoletja. Sledi ji hišna stevilka iz začetka 19. stoletja, leta 1931 in dve povojni numeraciji. Zadnja je sedanja. Zanemaril sem medvojno oštevilčenje. Prav tako sem upošteval hiše, ki so včasih spadale pod Staro Loko in so sedaj v drugih ulicah in krajih. To s° hiše ob sedanji Cesti talcev, v Groharjevem naselju, v Podlubniku in v vasi papirnica. V Bižah sem upošteval samo stari Strahlov grunt, ne pa poznejših Prenumeracije so rekonstruirane iz zemljiških knjig, občinskega arhiva žuPanstva Stara Loka, ki ga hranimo v loškem arhivu, in evidenc pri Geodetski upravi v Škofji Loki. Vse druge evidence in podatki so mi bili le v pomoč in Potrditev. Lastniško stanje sem izpisoval od jeseni 1993 in zaključil poleti 1994. Po-2nejši vpisi niso upoštevani. Imena in priimki so pisani v sedanji slovenščini, ^asih sem navedel različice priimka. Iz teh je razvidno, v katerem časovnem obdobju in rodu so jih spreminjali. Kjer sem našel še kakšno zanimivo obliko Prhmka, sem jo navedel v oklepaju. Pri novejših hišah včasih ni jasno razvidno, kdaj je bila hiša zgrajena, saj Je bil vpis v zemljiško knjigo poznejši. Pri gradbenih dovoljenjih sem zapisal "ste, ki sem jih uspel najti v loškem arhivu, vendar ne dlje kot do leta 1955. gre predvsem za novejše hiše pod Jamnikom in ob Cesti talcev. Poznejše nove hiše na Fari so bile ažurno vpisane in ni bistvenih razlik med časom na-uPa zemljišča, gradbenim dovoljenjem in vpisom v zemljiško knjigo. Pri Povojnih gradnjah so težave v tem, da je gradbena dokumentacija pisana Mnogokrat na ime mož, ki so bili zaposleni in so pridobivali kredite. Zene so 2AL škl. KLO Stara Loka. fasc. št. 3. bile pravne lastnice zemljišč. Te so jih pridobile kot domačinke včasih tudi za doto. Pri povojnih gradnjah nisem več navajal izdelovalcev gradbenih načrtov. Za stare lokacije je izdal dovoljenje za gradnjo zemljiški gospod. V stari Avstriji in stari Jugoslaviji je bila za to pristojna občina. Po osvoboditvi leta 1945 je gradbena dovoljenja izdajal okraj, do leta 1948 v Loki, pozneje v Kranju. Po letu 1952 je te pristojnosti spet pridobila občina, v našem primeru Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka in njegova naslednica občina Škofja Loka. Poseben problem so hišne številke. Ponekod so nadomestnim hišam dali kar staro številko, stara hiša pa je ostala brez nje. Nekateri primeri so rešeni s sistemom številk A. Večkrat je stanje ostalo neurejeno. To je zapisano pri hišah med tekstom. Tako imamo različno število hiš in hišnih številk. Hišnih številk je 155, od tega kar nekaj brez naslovov. Dejanskih hiš pa je preko 178. Točne številke namenoma nisem navedel, ker za eno zadnjih hiš še ne morem podati nobene uradne evidence. V razpravi uporabljam nekatere manj znane in mogoče nedovoljene izraze. "Šterna" je zaprt vodnjak, kije imel oziroma ima pogonski mehanizem za dviganje vode. Pod vodnjakom si predstavljam bolj primitivno napravo, s katero so zajemali vodo z vretenom in vedrom oziroma z vedrom na lesenem drogu. "Frčada" je izraz za nadzidek z oknom nad fasado na strehi. Izraz mansarda mi ne odgovarja. Pravokotni odprtini v strehi pravijo "ajkerl ali kukerl", od nemške besede gucken, kukati. Beseda je domača in ne vem, s kakšnim izrazom bi jo lahko zamenjal. Za "traverzo" ni enakovrednega kratkega naslova. Uradno se imenuje železna prečnica kot nosilec stropnih konstrukcij. Bolj domač je izraz traverza. Če ta ni bila kupljena posebno za gradbene namene, so uporabili za traverze železničarske tirnice,, "ajzenponarce". Včasih uporabljam namesto hleva popačenko "štala". Štala je v naših primerih nekakšen manjši hlev. KRATICE AES - Acta ecclesiastica Sloveniae, Izdaja Teološka fakulteta v Ljubljani, Institut za zgodovino Cerkve akc. št. - akcesijska (prevzemna) številka ARS - Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana BK - Bekantniss Tabelle CSS - Center slepih in slabovidnih CM - Convencional Munze, običajni denar DIS - Dom in svet, Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo, v Ljubljani DZS - Državna založba Slovenije E - Ehrenau, graščina pri Sv. Duhu ES - Etimološki slovar slovenskega jezika, France Bezlaj, MK - SAZU, Ljublja- ha 1976, I. A-J, II. K-0 fasc. - fascikel (tehnična enota v arhivu) FLRJ - Federativna ljudska republika Jugoslavija 0 - florint, goldinar G - gospostvo Škofja Loka gld - goldinar gMDS - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana h- št. - hišna številka k- o. - katastrska občina KLdb - Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937 KLO - Krajevni ljudski odbor kr - krajcar - Krajevna skupnost LOMO - Ljudski odbor mestne občine - Loški razgledi, izdaja Muzejsko društvo v Škofji Loki ^B - Mati Božja ^D - Muzejsko društvo v Škofji Loki ^K - Mladinska knjiga Mm - Metal Miinze, denar v kovancih hpr. - na primer nškal - Nadškofijski arhiv Ljubljana °bčina/7 - ZAL ŠKL, Občina Stara Loka, gradbene zadeve, fasc. št 7 °bLO - Občinski ljudski odbor °L0 - Okrajni ljudski odbor °P- p. - opomba pisca °rjuna - Organizacija jugoslovanskih nacionalistov Pare. št. - parcelna številka P- d. - p0 domače R - Register obrti, industrije in trgovine do leta 1948, ZAL ŠKL, fond OLO Ško-fJa Loka r- 2- z n. z. - registrirana zadruga z neomejeno zavezo reet. - rektifikacija - popravek (pri katastru oziroma zemljiški knjigi) rect. št. - rektifikacijska številka Scd ^ - Slovenska cerkvena pokrajina SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti - Slovenski biografski leksikon SpD - Slovensko planinsko društvo s- d. - sine dato, brez letnice, datuma - splošno ljudsko premoženje S° ~ Skupščina občine L. - stara Loka st ~ številka - Terezijanski kataster t. i. - tako imenovan U - Urbarji urb. št. - urbarialna številka Vinski register - ZAL ŠKL, Gospostvo Ehrenau, Sv. Duh, fasc. št. 4F/1 VI. - vložek (zemljiškoknjižni) ZUZ - Zbornik za umetnostno zgodovino, izdaja Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani ZAL - Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27 ZAL ŠKL - Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka, Blaževa 14 ZK - zemljiška knjiga Z - župnija hišne Številke Stara Loka 1 Stavba podrta. VI. št. 311; pare št. 18/1. Lastniki: Isti kot na št. 2, od Jožefa Dolenca dalje. Danica Slane, sklep o dedovanju 1968. Marija - Majda Rumpret, Ljubljana, sklep o dedovanju 1983, 1/2. Metka Belec, Ljubljana, sklep o dedovanju 1983, 1/2. Nasproti hiše je Jožef Dolenc na stari lokaciji poda sezidal gospodarsko poslopje s šterno na vzhodnem delu. Stavbe ni več in so jo podrli po požaru pred leti. Hlev je bil obokan na šipovnik. Poleg so bila skladišča. Nad pritličjem je bilo nadstropje za skladišča in zasilne bivalne prostore. Na ravno zaključenem portalu je bila letnica 1868 in začetnici J D. Ta sklepni kamen je shranjen na vrtu hiše gospe Aljoše Sotlar. Stara Loka 2 Gospostvo Loka - Novalisti, urb. št. 438, Amt Gadmayer - gadmarski urad. Znamenčkar, Jošk, Dolenc; hiša zidana, pritlična, dve zidani gospodarski poslopji (1825); bajta, Brnikova bajta in pod. VI. št. 17, 18, 20, 311, 1232; pare. št. 20, 18 (gospodarsko poslopje). Stare hišne št. 68, 1, 15, 5. Lastniki: Mica Cof s. d. Anton Bernik (VVernig). Martin, Neža, Franc, Marija, Jera Bernik, prisojilo 1818, 1820. Martin Bernik, izročilna pogodba 1818, 1821. Mladoletni Matevž Bernik, sin, kupno pismo 1850 (0/72). Jožef Dolenc (1834-1893), birt, notarska kupna pogodba 1864. Jožef Dolenc, prisojilo 1881. Prane Dolenc, prisojilo 1894. Zaznamuje se prepoved odtujitve v zvezi z agrarno reformo 1919. Brisanje prepovedi 1928. Franc Dolenc (mlajši, op. p.), prisojilo 1939. Danica Slane, sklep o dedovanju 1968. Gorazd Sotler, kupna pogodba 1980, 1/2. Aljoša Souček, kupna pogodba 1980, 1/2. oša Souček, sklep o dedovanju 1990, do celote. Domače ime je nastalo po znamenju in od imena oziroma priimka. Na tem r^estu sta bila bajta in pod Brnikovega grunta. Koncem 18. stoletja se omenja lla tej številki neki Jožef Cof, kije bil birt pri znamenju (Bei dem Bild).508 Leta 1825 je bila bajta zidana, pritlična, z dvema gospodarskima poslopjema. Baj-ta je nastala verjetno pozno, saj je vpisana v evidenci Novalistov, to je po-Sesti, ki niso bile vpisane v starih urbarjih in zemljiških knjigah. Tudi v stari hišni numeraciji je zmeda in imata bajta in grunt večkrat iste hišne številke. V starem katastru je bila vrisana kot zelo majhna hiša, tako da bi težko določil, kako je bila orientirana. Pri sedanjem križišču med Groharjevim naseljem in Partizansko cesto severovzhodno od hiše je stalo Krvavo znamenje. Ob njem so obglavljali. Dele tega znamenja je lastnica našla zakopane levo ob sedanji hiši in so prezen-tirani na vrtu. Kakšno je bilo to znamenje, ne vemo. Tudi kamnita klada, ki je služila za znamenje sv. Juriju pod starološkim Gavžnikom, pod Prtiževim kri-2em, naj bi izvirala s tega mesta. Verjetno je šlo za štirioglato slopasto znamenje, na kar kažejo domnevne ostaline pod Prtiževim križem in na Dolenčevem vrtu. Po obdelavi kamna in nekaterih podrobnostih bi lahko bilo to kajenje še iz poznogotskega časa.509 Tradicijo znamenja je ohranil Jožef Do-'enc, kije pozidal novo hišo in v vogal vstavil poslikano znamenje. Jožef Dolenc je bil kmečki sin iz Krivega Brda nad Lušo. Od Brnika je kupil stara poslopja in postal posestnik, birt in lesni trgovec. Lesno trgovino naj bi Pričel že leta 1863.510 Njegov sin, Franc Dolenc starejši je registriral trgovino 2 lesom leta 1898511 (R/92). Posest je Jožef Dolenc kupil leta 1864 in že na-slednje leto pozidal novo hišo v klasicističnem slogu s posameznimi elementi Poznega baroka. Gre za meščansko-kmečko arhitekturo v slovenski kmečko- 2AL ŠKL. Graščina Ehrenau (Sv. Duh op. p.). IV = F, Župnija Stara Loka, VVeindatz Register der 509 Stadt und Pfarr Laack 1793, št. 10. V nadaljevanju Vinski register. 5(0 Frc>nce Štukl, Loške vislice na Gavžniku, LR 36, 1969, str. 39-43. 5] j Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 631. V nadaljevanju KLDB. 2AL ŠKL. OLO Šk. L.-12, Register obrti, industrije in trgovine do leta 1948. Register so nastavili na Izpostavi sreskega načelstva v Škofji Loki po letu 1927 in prinaša podatke od okrog leta 1895 dalje. V malenkostih so ga dopolnili med okupacijo in po vojni na okraju v Škofji Loki, kjer so ga °b prenehanju okraja zaključili. Na občini Škofja Loka so ga uporabljali še do srede sedemdesetih 'et- Prinaša podatke za celotno loško ozemlje. V nadaljevanju ga citiram v oklepaju med tekstom 2 oznako R/stran. meščanski lasti. Hiša je služila tudi kmetijskim namenom, saj so lastniki stoletje vzdrževali kmetijo. Gospodarska poslopja so stala posebej. Stavba je obcestno orientirana. Klasicistični portal s poudarjeno preklado je iz kamnit-niškega konglomerata. Na prekladi je letnica 1865, h. št. 15 in začetnici J D = Jožef Dolenc. Vratna krila so figuralno rezljana, s prizori vinske trgatve in boga vina, saj je bil lastnik tudi gostilničar. Nad preklado je slabo ohranjena freska sončne ure. V jugovzhodni hišni vogal so prenesli t. i. Krvavo znamenje, ki pa je na tem mestu na novo postavljeno. Dve vogalni, baročno oblikovani niši spominjata na obliko portala. Proti Stari Loki je v niši naslikan sv. Jurij (proti župnijski cerkvi), proti Crngrobu pa Oznanjenje. Freski kažeta na delo Janeza Gosarja iz druge polovice prejšnjega stoletja. Zahodni del stavbe je podkleten. Vhodna veža s stopniščnim ramenom je narejena prav po meščansko. Baročni čas izdaja poudarjeni vhodni del, streha na čop in vkompo-niranje nišastega znamenja v hišni vogal. Ostali gospodarsko-stanovanjski kompleks, ki ga je sezidal že Jožef Dolenc, ni bil posebej numeriran, razen v polpreteklem času. Dolenčeva hiša Stara Loka št. 2. Na vogalu ostanki posli kave t. i. Krvavega znamenja. Stara Loka 3 št. 311; pare. št. 18/2. Lastniki: Isti kot Stara Loka 1 in 2. Družbena lastnina 1959. Proti Stari Loki je na drugi strani ceste, naprej od hleva in skladišča, že Jožef Dolenc sezidal stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Na ravno zaključenem portalu sta začetnici J D in letnica 1871. To poslopje še stoji in je še Pokrito s skrilom. Po arhitekturnih kvalitetah ne dosega domačije. Proti Loki je bil za hlevom ogromen kozolec - lopa s podaljšano streho na severni strani. Ta je pogorel pred leti in je sedaj na tem mestu parkirišče. Vsa Dolenčeva poslopja so bila prvotno pokrita s kvalitetnim zaliloškim skrilom. Stara Loka št. 3, Dolenčeva hiša za njegove uslužbence. kompleks Dolenčeve domačije je nastal v presledku nekaj let. Gospodarski je bil mogočen, vendar izveden v kakovosti povprečja tistega časa. Primerjali bi ga lahko s podrto domačijo Novi svet, ki je bila verjetno tudi iz tiste dobe. Iz celote pa izstopa stanovanjska hiša, ambicioznejša predmestna 29radba. Mogoče je načrte zanjo oskrbel takratni loški stavbni mojster Janez Krstnik Molinaro.512 Bilje vešč takšnih del, saj je delal večinoma po cerkvah. Dolenčevi hiši je nekoliko podobna, vendar manj ambiciozna starološka ka-planija z letnico 1865. Poznejše mogočnejše stavbe, ki so nastajale na prelomu stoletja na Trati, pa so stilno že drugačne. Kompleks Dolenčeve domačije, čeprav zaradi podiranja in požara že okrnjen, je pomemben kulturni dokument dobe. Domačija je bila v tesni povezavi z začetkom slovenskerga impresionizma. Franc Dolenc starejši je bil pomemben mecen. V letih 1902 do 1906 so dalj časa ali pa kar stalno bivali v Loki slikarji Rihard Jakopič, Matej Sternen in Ivan Grohar. Na obiske v Loko je prihajal Matija Jama. Rihard Jakopič je bil v Loki že leta 1902. Leta 1904 se je preselil k Dolencu, kjer je ostal v stavbi Dolenčevih uslužbencev do novembra 1906. Na Dolenčevih Štemarjih, od katerih seje ohranila le še stavba Kapucinski trg 6, se je odvijala drama Groharjevega konca pred odhodom v bolnico v Ljubljano, kjer je umrl spomladi 1911. 513 Vzpon in zaton družine Dolenc bi zaslužil posebno razpravo. Zadnja dva Franceta, oče in sin, sta bila že pomembna industrialca, ki ju je upoštevala predvojna statistika. Leta 1937 je podjetje posedovalo dve (parni) žagi v Preddvoru in v Škofji Loki, v Starem dvoru pri železniški postaji. Tu je Dolenc imel lasten industrijski tir. Predelovali so vse vrste rezanega lesa, doge in druge polizdelke. Letna kapaciteta je bila do 14.000 kubičnih metrov rezanega lesa in lesnih proizvodov. Izdelke so prodajali doma, v sredozemske države, zlasti v Italijo in druge evropske države. Sezonsko so zaposlovali od 160 do 200 delavcev.514 Politično sta bila zadnja Dolenca liberalno usmerjena. Franc Dolenc starejši je bil nekaj časa starološki župan. Strankarsko sta se modro raje udej-stvovala pri Sokolu v Loki in celo Ljubljani kot pa v malem domačem kraju. Stara Loka 4 Bognar VI. št. 334; pare. št. 218 = 613/2. Stare hišne št. 81, 6, 7, 1. Leta 1907 so v zemljiško knjigo vpisali stavbno parcelo. Lastniki: Janez Čemažar, kupna pogodba 1905. Josip Čemažar, izročilna pogodba 1941. Terezija Kuralt, rojena Čemažar, izročilna pogodba 1971. Rihard Kuralt, Groharjevo naselje 66, izročilna pogodba 1992. Domače ime je nastalo v zvezi z obrtjo kolarstva. Po ustnem izročilu je s kolarsko obrtjo v najetih prostorih začel Janez Čemažar leta 1895. Leta 1905 512 France Štukl, Stavbenik Janez Krstnik Molinaro, LR 16, 1969, str. 198-205. 513 France Štukl, Slikarja Rihard Jakopič in Ivan Grohar v Škofji Loki, LR 34 1987, str. 69-76. 514 KLDB 1937, str. 631. so zgradili hišo z delavnico.515 Josip Čemažar je imel obrt kolarstva od leta *926 (R/4). Hčerka Zinka Kuralt nadaljuje obrt. Hiša je bila do danes večkrat predelana. Imela je frčado na cestno stran in 2načilno malo frčado na zadnji strani, kar je bilo za tisti čas v Stari Loki moderno. stara Loka 5 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 6 Gospostvo Loka, gadmarski urad, urb. št. 2075, 2072, 2048. Porentuc, Porenta; hiša zidana, pritlična, leseno gospodarsko poslopje (1825); 9runt. VI- št. 32, 544; pare. št. 22/1, (22), gospodarsko poslopje 21. stare hišne št. 2, 20, 8, 9. Lastniki: Jurij Porenta, lastnik okrog 1760 (1/58). Alenka Porenta, lastnica okrog 1771 (ARS-49/322).516 Jera Jenko, lastnica okrog 1782 (11/59; ARS-47/169). Alenka Jenko in mož Simon Semen, lastnika okrog 1794 (19/100; ARS-50/161). Simon Semen, vdovec, 1807 poročil Nežo Debelak (23/34). Neža, vdova Semen, poročena Oman, rojena Debelak, obravnava 1818 5/179), Apolonija Oman, hči, poročena Triler, izročilna pogodba 1844. Marija Triler, poročena Žagar (1927), prisodno pismo 1892. ^ance Žagar, izročilna pogodba o dedni odpovedi 1931, 1/2. Alojzija Žagar, izročilna pogodba o dedni odpovedi 1931, 1/2. Alojzija Žagar, rojena Proj 1/8, Leopoldina Žagar 1/16, Alojz Žagar 1/16, Mladoletni Janez Žagar 1/16, mladoletni Franc Žagar 1/16, mladoletni Anton 2agar l/l 6, mladoletni Ludvik Žagar 1/16, sklep o dedovanju 1954 (po Francetu). Anton Žagar 11/14, Janez Žagar 1/14, Ludvik Žagar 1/14, Leopoldina Flis 1/14, sklep o dedovanju 1981 (po Alojziji Žagar). Anton Žagar, sodna poravnava 1981, 24/224 od Ludvika, 1985, 24/224 od Janeza, 1985, 24/224 od Leopoldine Flis, 1985 in 1988, 14/224 od Franceta. Domače ime je nastalo iz priimka. Hiša stoji vzdolžno ob cesti. Leta 1825 je bila pritlična in zidana, z lesenim gospodarskim poslopjem. Pri hiši je grunt, ki ga obdelujejo. Zemlja je v Bižah, Gorajtah, na Osterfeldu (Groharjevo na- Gorenjski glas, leto XLVII, št. 38, torek, 17. maja 1994, Sanjala sem o arhitekturi (razgovor z Sl6 Zinko Kuralt). Arhiv Republike Slovenije. Graščina Škofja Loka. podložniške listine št. (knjige) 49, str. 322. V nadaljevanju citirano ARS-.../... selje), pri Kasarni. Zadnji dve lokaciji sta pozidani. Stavba je bila večkrat predelana in nima več zgodovinskih stavbnih elementov. Oboki v veži so mogoče že iz obdobja po potresu leta 1895. V kleti je banjast strop, ki kaže na obdobje med 17. in 18. stoletjem. Hlev je bil v podaljšku stanovanjskega dela in je obokan na traverze. Omembe vredna so zadnja hišna vrata s staro ključavnico. Prenesli so jih iz podrte farne cerkve po letu 1863. Vrata so skromnejša, stranska, verjetno so vodila v zakristijo. Nastala so verjetno po požaru v cerkvi leta 1817. Leseno gospodarsko poslopje je bilo prvotno nekoliko proč od dvorišča. To je sedaj podrto. Nasproti hiše so iz starega gospodarskega poslopja zgradili novo hišo Stara Loka 6A. Ko se je leta 1807 ženil Simon Semen z Nežo Debelak, je v doti naveden cent prediva in to celo prej kot krava in druge premičnine, ki jih je prinesla nevesta (23/34). Stara Loka 6 A VI. št. 544, 910; pare. št. 22/2. Lastniki: Anton Žagar, darilna pogodba, odločba in potrdilo gradbene inšpekcije SO Škofja Loka 1973. Stara Loka 7 Gospostvo Loka, urb. št. 2071, 1047, 2074. Brnk, Bernk, Tavčar, Žužek; hiša zidana, pritlična, leseno gospodarsko poslopje (1825); grunt. VI. št. 17, 40, 300, 504, 1421; pare. št. 16 = 622/3 nova hiša, pare. št. 214 = 622/4 - nova hiša, 17 gospodarsko poslopje (podrto). • Stare hišne št. 1, 68, 14, 7. Lastniki: Martin Bernik, lastnik pred 1779 (1/88, 102). Martin Rešek, lastnik 1784, 1783 (1/104; 11/88, 144; ARS-47/165, 270). Anton Bernik (VVernig, VVerdnig) (1751-1817), okrožni zdravnik v Ljubljani (IV/385). Neža, Franc, Martin, Marija in Jera Bernik, prisojilo 1818, 1820 (37/384-388). Martin Bernik, izročilna pogodba 1818, 1821. Mladoletni Matevž Bernik, sin (1832-1890), kupna pogodba 1850 (IV/116; 0/73). Jožef Dolenc, prisojilo 1886 (iz Stare Loke, stara h. št. 15). Franc Dolenc, prisojilo 1894 (iz Stare Loke, stara h. št. 15). Janez Dolenc, prisojilo 1894 (iz Stare Loke, stara h. št. 14). Franc Dolenc, prisojilo 1897, 1/2 Marjana Dolenc, prisojilo 1897, 1/2 (oba iz Stare Loke, stara h. št. 15). Janez Pintar, kupna pogodba 1897. Mina, vdova Pintar, prisojilo 1907. Janez Pintar, izročilna pogodba 1914. Ivan Žužek, kupna pogodba 1921. Angela Šušteršič, daritev na smrt in dedinska odpoved 1926. Angela Žužek, poročena Šušteršič, smrtovnica 1938 v zvezi z darilno pogodbo 1926. Anton Horžen, kupna pogodba 1938, 1/2. Frančiška Horžen, kupna pogodba 1938, 1/2. Frančiška Horžen, darilna pogodba 1938 (do celote). 1/2 od Antona. Janko Šolar, šofer, kupna pogodba 1959. Frančiška Šolar, sklep o dedovanju 1968. Marija, rojena Šolar, poročena Dizdarevič, darilna pogodba 1986, 1/4. Fdhem Dizdarevič, darilna pogodba 1986, 1/4. Frančiška Šolar, razdelilna pogodba 1991 (do celote). Domača imena so nastala iz priimkov. Martin Bernik je bil iz Sentpe-trskega predmestja 77 v Ljubljani (IV/116). Drugače je bil tudi gruntar v Ver-neku pri Hotiču pri Litiji.517 Od soseda Škrleta je dokupil njivo Kotiček pod Kamnitnikom. Dr. Anton Bernik je bil znani ljubljanski okrožni zdravnik -okrožni fizik. Najprej je bil v službi v Kranju. V Ljubljani je bil v času vlade Francozov zdravnik v civilni bolnici in policijski zdravnik. Od leta 1800 je bil č'an direktorija liceja in namestnik ravnatelja medicinsko-kirurškega študija, ^a Dunaju je dvakrat izšla njegova strokovna knjiga De medicina simplici Vera, prvič leta 1779.518 Za njim so dedovali sestra Neža, ki je živela na Fari, eno polovico, drugo pa otroci doktorjevega brata Tomaža. Ti otroci, Franc, Marija, Jera in Martin so takrat živeli v Ljubljani. Hiša je bila postavljena vzdolžno ob cesti. Bila je nizka, zidana iz kamenja. p°rtal je bil polkrožno zaključen. Pred hišo proti Loki je bil ob cesti vodnjak. Ta je še ohranjen. Hišo so podrli po letu 1959. Na mestu gospodarskega po-sl°Pja so imeli poznejši lastniki sosednje hiše, Dolenci, delno zidano, delno leseno gospodarsko poslopje, ki so ga podrli pred leti. Stara Loka 7 A Vl- št. 1421; pare. št. 622/3 Nova hiša Lastniki: barija in Edhem Dizdarevič, darilna pogodba 1986 in razdelilna pogodba l99l, vsak 1/2. Stara Loka 8 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 22, reet. št. 30; zemljiščni delež: staro- 518 N^KAL' Župnija Stara Loka, spisi, fasc. 12. Slovenski biografski leksikon I, str. 34. V nadaljevanju SBL. loška cerkev. Klamfar, Klamfer, Klanfer; hiša zidano-lesena pritlična (1825); 1/3 grunta (kupnopravna kajža). VI. št. 33, 34, 1160; pare. št. 23. Stare hišne št. 5, 21, 11, 12. Lastniki: Maruša Švarc (Schvvarzin), klamfarca (Klamferin) = kleparka, 1744, 1752 (Urbar E. 1744; TK-BT-44/239).519 Hans Švarc, kupnopravni posestnik (rectificirten Kaufrechtsbesitzer) 1756520 (Urbar E 1756). Urban Jamnik 1779 (Urbar E 1779). Marija Jamnik, rojena Švarc 1779 (Urbar E 1779). Anton Jamnik (1790-1865), sin, zakoniti naslednik, s. d. Jurij Jamnik (1821-1898), sin, izročilna pogodba 1843 (V/563-566). Ana Jamnik, prisodno pismo 1899. Jožef Jereb, izročilna in ženitna pogodba 1900. Ana Jereb, prisojilo 1930. Alojzij Jereb, izročilna pogodba 1930. Jože Jereb, izročilna pogodba 1979, sklep o dedovanju 1982. Domače ime je nastalo iz Marušine kleparske obrti. Hiša leži pravokotno na ulico. Leta 1825 je bila pritlična. Del proti cesti je bil zidan. V nadaljevanju je bilo leseno gospodarsko poslopje. Danes je v obcestnem delu stavba nadstropna, gospodarski del je na koncu zaradi rastočega terena že skoraj pritličen. Sedanja stavba je bila večkrat prezidana. Leta 193 7 so hišo za okrog 1,8 m skrajšali, da so razširili cesto. Zemljišče za cesto je odkupil Sreski cestni odbor v Škofji Loki. Načrt za adaptacijo je izdelalo Zidarsko podjetje Anton Ogrin, Škofja Loka. Pri prenovi so našli sledove požarov, zazidana majhna okenca in kovaško-kleparsko ognjišče. Takrat so povečali okna in zamenjali polkrožni portal iz 17. stoletja. Izgled hiše pred adaptacijo je ohranjen na fotografiji iz tistega časa.S21 Gospodarsko poslopje je tudi predelano. Zanimiv je majhen obokan prostor, ki služi za klet, in je tlorisno izločen iz ostalega poslopja. Ta del je obokan s polno banjo. Vhodni kamniti portal v ta prizidek je polkrožno zaključen. Ključavnica na vratih je še stara. Obok in portal kažeta na 18. stoletje ali pa še na starejši čas. Na fasadi je kamnita plošča z letnico 1786 in verjetno hišnim znakom IHS, srce s križem in dvema mečema, črka V ali rimska št. V, številka 5 (to je stara hišna številka) in zvita enka ali veliki črki S podoben znak. Pri hiši še kmetujejo. Zemlja je v Bižah. Njiva na Osterfeldu je pozidana. Del 519 ZAL ŠKL, Graščina Ehrenau, Urbarji, fasc št. 1. V nadaljevanju Urbar E.; Arhiv Republike Slovenije. Terezijanski kataster, Bekantnis Tabelle, V nadaljevanju ARS, TK-BT-.../.... 520 Prj rektifikaciji - popravku, izboljšanju je po letnicah vedno razvidno, da je šlo za terezijanski kataster in popravke v drugi polovici 18. stoletja. 521 Hišni arhiv, ogled 1. 2. 1995. zemljišč je spadal pod starološko župnijsko cerkev in župnišče.522 Stara Loka 9 Gospostvo Stara Loka; urb. št. 3. Škrle, Škerle, Skarletov grunt, Skrletter (1825), Blaže, Blažk, Blašk, Blažet, Pri Blažetu; hiša zidana, dvonadstropna (1825); grunt - kupnopravna huba. vl- št. 16, 1402; pare. št. 15 = 633 (od 1989). Stare hišne št. 3, 13, 9, 10. Lastniki: Anže Kalan? 1752 (TK-BT- 67/313-5). Anton Kašman, rektifikacijski stiftsregister, lastnik že pred 1770 (I/l, 16-18, 29-30). Urban Kašman, sin, lastnik 1803 (11/46-47, 58, 60, 62-63). Martin Kalan, lastnik 1808 (11/66, 69). Matevž Hribernik, lastnik 1823 (11/98, 156-158). Blaž Luznar, s. d. Martin Bernik (VVernig), del zemljišč, kupna pogodba 1822 (11/102). Franc Krenner, irhar, zemljiščni del, prisojilo 1823 (11/178-181, 221-222). Blaž Grohar (1796-1869), birt, kupna pogodba 1823 (11/235-236). Franc Grohar (1821-1895), sin, prisojilo 1871. Marija Grohar, prisojilo 1895. Ana Grohar, vdova, prisojilo 1900. Blaž Hafner, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1902. Peter Hafner, prisojilna listina 1935 (od 1988 1/2). Blaž Hafner, darilna pogodba 1988, 1/2. Domače ime pri Blažetu je prišlo od Blaža Groharja. Starejše ime pa je skrle, Škrletov, Skarletov grunt. Grunt je spadal pod starološko graščino. Scarlichi so bili lastniki gradu in posesti v 17. stoletju.523 Sredi 17. stoletja je 9raščino posedoval Jurij Scarlichi. Bilje brat ljubljanskega škofa Rajnalda in Petra, ki je bil župnik v Kamniku. Franc Karel Scarlichi je leta 1669 zamenjal 9raščino za hišo na Placu v Loki in pristavo pred mostom. Za takšno zamenjavo z Lukančiči je dobil še doplačilo. Pri hiši je še ustno izročilo, da je bila zemlja od tega grunta vse do Sekalša, to pa je že na meji z Loko. Tako bi smeli Posestne prednike voditi nazaj do rodbine Scarlichi. Na prelomu iz 18. v 19. stoletje je bil grunt zadolžen in so ga v dvajsetih letih močno zmanjšali. Kljub Poznejši majhni zemljiški posesti smo ga zaradi lokacije in ugleda stavbe ohranili v evidenci gruntov. Med raznimi upniki se omenjata visoški Jožef Ralan (1783-1831) in njegova žena Marija Dolenc (1790 - ?) (111/77). Ali je bil Martin Kalan v sorodu z Visoškimi? Jurij Kalan (1706-1777) na Visokem je imel več fantov, ki so odšli z doma. Potomec enega od teh, rojenih med letoma 523 Akeram Osterfeld hinten den Blutigen Kreuz, Urbar starološkega župnišča, št. 42. Blaznik, str. 167, 328. 1730 in 1746, bi utegil biti Martin Kalan.524 Iskanje po matičnih knjigah mi te mikavne trditve ni potrdilo, čeprav se tej hipotezi dokončno še nisem odrekel. Martin Kalan se je leta 1809 poročil z Margareto Jamnik, hčerko Urbana Jamnika in žene Mice. Dota je bila velika, v vrednosti 2000 nemških goldinarjev. Poleg denarja so bile še naturalije, raznovrstna žita, posteljnina, poročna obleka, srebrn pas itd. Vse to je bilo vknjiženo na grunt na Fari in na pol grunta na Praprotnem (11/69; G.25/145). Na Praprotno bi mogoče bolj kazalo sorodstvo s Kalani z Bukovice. Na Praprotnem je bil na tej posesti vpisan Martin Hafner, pravilno Kalan. Lastnik je bil na pol gruntu na stari hišni številki 6, na Kazini. Pregled staroloških matičnih knjig ni potrdil domneve o visoških Kalanih. Podatki iz matičnih knjig, kot sem že omenil, so pre-skopi, da bi domnevo kar zavrgli. Matevž Hribernik je po ustni pogodbi brez letnice (v letih 1820 do 1823) prodal grunt in zemljišča Blažu Luznarju (11/235), ta pa naprej Blažu Groharju (11/236). Matevž je bil sin Lovrenca Hri-bernika, Stara Loka h. št. 22, pri Starmanu (11/98). Leta 1820 seje poročil z Nežo Bajt, Šlosarco, hčerko Andreja Bajta na hišni št. 21 (11/98). Martin Ber-nik, sosed, danes sta na tistem mestu novi hiši št. 7 in 7 A, je leta 1822 kupil njivo Kotiček pod Kamnitnikom (11/102). Franc Krenner, irhar iz Loke, je dobil leta 1823 njivo na Osterfeldu (11/178-181, 221-222). Glavni kupec Blaž Grohar je kupil glavnino posesti: hišo, štiri gozdne, občinske deleže, za Malnam, za Kokam, v Potok, za Mala Roun (Mala Ravan v Soteski v smeri Križne gore) za 512 goldinarjev (11/235-236). Kupnina je bila sorazmerno nizka za tako ugledno stavbo in preostale zemljiščne deleže. V pogodbi ne omenjajo več, da je šlo za grunt in tudi ne, da je ostala posest na rangu kajže. Tradicija grunta je ostala. Drugi kupci so bili še: gospod Jožef Demšar, graščak, ta je kupil travnik pod hišo, Tomaž Hafner iz Loke je njivo na Osterfeldu takoj prodal Kren-nerju, četrtino njive na Osterfeldu je po Valentinu Hafnerju prevzela Neža Hafner. Ti delni odkupi niso dokumentirani v glavni zemljiški knjigi, ampak so vpisi raztreseni po raznih pogodbah v listinski seriji. Hiša stoji pravokotno na cesto in je malo umaknjena od nje, tako da ima pred hišo svoj trgec. Že leta 1825 je bila zidana in dvonadstropna. Ker teren pada, so prvi kletni prostori še nivojski. Stavba je zidana iz kamenja. Zunanji izgled je moderniziran. Stara je ostala čelna fasada proti cesti in zahodna fasada. Vzhodna stena je v začetnem delu nova in delno izstopa iz stavbne linije. Višina stavbe je ostala stara. Zaradi padajočega terena ima stavba kletne prostore v dveh nivojih. Podnivojska klet je pomaknjena v Jakobčevo dvorišče, kar kaže na poseben kaščni prizidek. Polkrožni portal v kleti ima še gotsko porezane robove. Na zunanjščini so v zapadni fasadi razna zazidana okna. Enostavni kamniti profili bi utegnili biti še iz 17. stoletja. Tudi oboki v kleti so iz tega časa. Na neohranjenem lesenem stropu v zgornji hiši je bila letnica okrog 1860. Na fasadi proti cesti je ohranjena freska Križanja, ki kaže na uglednejšo hišo. Verjetno je bila freska že preslikana. Kompozicija freske 524 Pavle Hafner, Začetek in konec visoških Kalanov, LR 16, 1969, str. 112-127. Je še baročna, mogoče še iz konca 18. stoletja, in kaže na Antona Tuška. Sedanja barvna skala freske pa bi bolj odgovarjala Gosarjevi delavnici iz druge Polovice prejšnjega stoletja. Blaž Hafner se je sem priženil od Sv. Duha. Izkopal si je svojo šterno, čeprav je bil blizu javni vodnjak ob Brnikovem gruntu. Gospodarski del je v nadaljevanju stanovanjskega. Hlev je obokan že na traverze. Pod nad njim je lesen. Podi so bili tudi nasproti hiše, vendar so danes podrti. V franciscejskem katastru jih še ni bilo. Na tem mestu gradijo novo hišo. Gnojno jamo obdajajo stari kamniti okenski okviri iz 18. ali celo 17. stoletja. Kmetijo obdelujejo. stara Loka 10 gospostvo Stara Loka, urb. št. 26. Stine, Kalenč, Kolenč, Kalanč; hiša zidano-lesena, pritlična (1825); 1/3 grunta, kajža. Vl- št. 35, 503; pare. št. 24. Stare hišne št. 7, 22, 13, 14. Lastniki: Mica Švarc s. d. Valentin Jamnik, poroka 1818 (11/92). Martin Kalan, kupna pogodba 1822 (11/99, 100, 190-193). Štefan Kalan (1835-1878), sin, izročilna pogodba 1853. Johan Kalan (1830-1913), kupna pogodba 1863. Marija Kalan, prisojilna listina 1913. Avgust Kalan, sklep o dedovanju 1954. Zdravko Štucin, kupna pogodba 1958. Štefka Zelenik, kupna pogodba 1963. Domače ime je kajža dobila po Kalanih - Štinetih, verjetno iz Pevna. Mo-9oče seje razvilo domače ime od Valentina = Tine = Štine. Švarci in Jamniki so bili morda v sorodstvu s Klamfarji, Stara Loka 8. Leta 1825 je bila hiša mešano grajena, zidano-lesena in pritlična. Danes je zidana in pritlična. Stari stavbni elementi so popolnoma zabrisani. Hiša ni podkletena. Klet je bila za hišo in so jo zasuli. Sedanje poslopje je vzporedno s cesto. Lega zasute kleti kaže na prvotno pravokotno lokacijo poslopja. Zemljiščni deleži so odprodani. Stara Loka 11 gospostvo Stara Loka, urb. št. 22; zemljiščni delež: Gospostvo Loka. Zeleznikar, Jakobč, Jakopč; hiša zidana, pritlična; zidano pritlično gospodarsko poslopje (1825); 1/3 grunta - kajža. V1- št. 13, 14, 1390; pare. št. 13/1 (brisana 1993) = 629/31. Stare hišne št. 4, 12, 10, 11. Lastniki: Jernej Lavtar, rektifikacijski stiftsregister, lastnik pred 1782 (1/11-12). Johan Lavtar, sin, poravnava 1805 (11/36-3 7, 64, 79-90). Franc Karlin, birt, izročilna pogodba 1816 (IV/79). Franc Karlin (Kerlin), izročilna pogodba 1848. Tomaž Mohar, licitacijski zapisnik 1862 (le nekateri zemljiščni deli, podložni župnijski cerkvi v Stari Loki). Marija Mohar, prisojilo 1883. Johana Mohar, zdravnikova žena iz Stubice, Hrvaška, kupna pogodba 1888. Luka Pokorn, kupna pogodba 1895. Janez Kalan, kupna pogodba 1896. Franc Kalan, prisojilo 1947. Frančiška Kalan, sklep o dedovanju 1972. Janez Kalan, sklep o dedovanju 1979. Janez Lesičnik, kupna pogodba 1987, do 1/3. Franc Karlin, birt, je dobil posest z izročilno pogodbo leta 1816. Njegova žena je bila Mi ca, rojena Lavtar (IV/79). Tomaž Mohar, tudi Maher, je bil brat Blaža Moharja na h. št. 48, pri Kamplmoharju, Planucu. Zemljiška posest je bila podložna več gospostvom: starološkemu, župnijski cerkvi v Stari Loki in loškemu gospostvu. Domače ime je prinesel verjetno Lavtar, po priimku sodeč iz Selške doline, zato Železnikar. Tudi ime Jakobč je verjetno od drugod. Ma-herji niso zapustili domačega imena. Priimek je bil v Loki znan v Kapucinskem predmestju, Loki in pri Sv. Duhu - Moharji. Nekateri so izvajali ta priimek iz svetniškega imena. Drugi povezujejo ime z urbarialnim nastankom, tudi zunaj današnjih meja Slovenije. Npr. Hans am Acker. (Janez ob njivi). Njegov naslednik je bil Amacker, potem Macker, Macher, Maher, Mohar in v nemških deželah celo Machert, Machart. Verjetne so še druge izpeljave in razlage. Hiša stoji vzdolž ceste. Mogoče je bila prvotno pravokotno orientirana na cesto. Leta 1825 je bila zidana, z zidanim gospodarskim poslopjem. Med hišo in gopodarskim poslopjem je bil takrat še prazen prostor. Sedanji lastnik je odkupil le poslopja na tej lokaciji. Zemljiščni deleži so ostali pri kmetiji Janeza Kalana, kije kmetijsko dejavnost prenesel na hišo Stara Loka 28. Starih arhitekturnih elementov se ni dosti ohranilo. Hišo so razširili v smeri dvorišča, ostala pa je pritlična. Ko so združili obcestni del z gospodarskim poslopjem, so tega nadzidali z nadstropjem v začetnem delu nad hlevom. Ohranjeni so oboki v veži, črni kuhinji (ki ni več v rabi), v kleti in v delu hleva. Klet je v živi skali in ima na enem oknu bogato baročno okensko mrežo. Oboki verjetno niso starejši od 19. stoletja. Hiša je v slabem stanju. Zadnji vzhodni del je že podrt. Podrta so tudi gospodarska poslopja. Sedanji lastnik je na mestu teh poslopij zgradil novo hišo z isto hišno št. 11 in še eno stanovanjsko poslopje 11 A. stara Loka 11 A VI. št. 1390, pare. št. 629/10 (od 1993), prej št. 13/1. Lastniki: Janez Lesičnik, kupna pogodba 1987, 1/3. Stanislava Lesičnik, darilna pogodba 1987, 1/3. Bojana Hari, darilna pogodba 1987, 1/6. Janez Hari, darilna pogodba 1987, 1/6. Stara Loka 12 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 23 Jamnik, Caversk, Kašpar, Gašper; hiša zidana, pritlična (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 11, 12, 833; pare. št. 12. Stare hišne št. 6, 11, 12, 13. Lastniki: Jakob Marenk ? 1752 (TK-BK-67/313-12). Martin Marenk (1762-1847), lastnik pred 1787 (1/44-45). Mica Marenk, hči, izročilna pogodba 1787 (1/44-45). Mica Marenk, poročno pismo 1788 (1/44-45). Martin Jamnik, testament 1793 po Mici (11/74-76). Andrej Berčič, licitacijski zapisnik 1844 (IV/49). Gašper Šink (1820-1884), kupno pismo 1844 (IV/50). Gašper Šink, sin, prisojilo 1886. Marija Šink, prisodilno pismo 1888. Lovrenc Prevodnik, mizar, odločba o zapuščini 1947. Marija Prevodnik, Stara Loka 13, sklep o dedovanju 1971/73, 1/2. Marija Sovinec, Stara Loka 13, sklep o dedovanju 1971/73, 1/2. K hiši so leta 1889 pripisali tudi vložek št. 11. Kako je izgledalo stanje na terenu pred popravkom, se ni dalo ugotoviti, saj v katastrih ni bilo nobenih sPrememb in bi bila hiša tako dvakrat zavedena. V franciscejskem katastru tečejo stavbne parcelne številke tekoče. Martin Jamnik je bil sin Matevža Jamnika z Jamnikovega grunta, Stara Loka 57. Žena Mica je bila hči Martina Marenka (1/44-45). Po njeni smrti seje Poročil z Agato Jurčič (11/25-26). Bil je zadolžen, kar so vpisali leta 1814 (U/77), 1824 (11/185-187) in 1826 (11/262-263). Andrej Berčič je zlicitiral hišo za 636 gld. (IV/49) in jo prodal naprej Gašparju Šinku, ki je tudi licitiral. Ta je Potem poplačal dolgove (IV/50). Domače ime je prinesel Jamnik z grunta. Pri Gašperju se imenuje po lastniku, Caversk pa je mogoče po priseljencih s Caverna. Leta 1825 je bila hiša 2'dana in pritlična. Takšna je še danes. Zidana je iz kamna. Je primer ugled-nejše bajte. Takšen izgled je dobila verjetno med požari v drugi polovici 18. stoletja in tistim leta 1817. Veža s črno kuhinjo deli prostore na bivalni del s hišo in kamro in na gospodarski del s štalo. Portal na cesto je še baročen z dvema stranskima okrasnima kamnoma in sklepnikom brez oznak. Levo od portala so na oknih še kamniti "bangerji", na desnem, gospodarskem delu jih ni več, ali pa jih zaradi manjše uglednosti sploh ni bilo. Dimnik naj bi bil narejen leta 1844, prej ga niso imeli. Oboki v kleti in veži so že plitvejši, vendar so lahko še iz druge polovice 18. stoletja ali pa iz časa po požaru leta 1817. Stara mati (74 let) se še spominja slamnate strehe. Takoj ob dvoriščnem vhodu je ohranjena šterna. Stavba je v brezupnem stanju. Stropi so se že podrli, tudi drugi konstrukcijski deli stavbe so dotrajani. Lastnik je na koncu vrta zgradil nadomestno hišo Stara Loka št. 13. Stara Loka št. 12. Poznobaročna stavba, že nenaseljena. Stara Loka, stare hišne št. 23, 11, 4 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 44. VI. št. 11; pare. št. 12; kajža. Hiše ni več. Zanjo imamo le nekatere podatke, ki se včasih ujemajo s sosednjo hišo, največkrat pa manjkajo. Franciscejski kataster je ne navaja. Ali je šlo za neko starejše pogorišče? V statusih te hiše ni. Obstoji pa v zemljiški knjigi starološkega gospostva. Lastniki: Marija Jamnik, pred 1793. Martin Jamnik, testament 1793. Marija Šink, razsodba 1889. s sodnim odlokom leta 1889 so stavbno parcelo 12 vpisali v vložek št. 12, vložek 11 pa so zbrisali. Lastniki so bili tako isti kot na hišni št. 12. Stara Loka 13 Nova hiša št. 833; pare. št. 12, 635. Lastniki: Isti kot na št. 12. Marija Prevodnik, sklep o dedovanju 1971/73, do 1/2. Marija Sovinec, sklep o dedovanju 1971/73, do 1/2. Stara Loka 14 Nova hiša vl- št. 735; pare. št. 431. Lastniki: Ft"ancka Gaber, rojena Bernik, darilna pogodba in odločba SO ŠKL 1969, naznanilni list 1971. Stara Loka 15 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 16, reet. št. 24. Grogec, Grogc, Jamnik, Blažetk, Blažetek; hiša pritlična, lesena (1825); kajža, 1/3 grunta. yl- št. 10, 559 ; pare. št. 11. Stare hišne št. 8, 10, 14, 15. Lastniki: Elizabeta Marenk (Marenikhin), 1752 (TK-BT-44/239). Simon Marenk (Marenig), redificirte Kaufrechtbesitzer, lastnik okrog 1756 (Urbar E, 1756). Anton Marenk, lastnik okrog 1779 (Urbar E, 1779; 1/8). Martin Marenk, dediščina 1791 (Ehrenau, fasc. C/27; 1/44). Gregor Jamnik, izdražitelj (Ersteher) 1805 (Ehrenau, fasc. C). Elizabeta Jamnik, rojena Luznar, licitacijski zapisnik 1822 (V/232). Anton Arhar (1800-1866), izdražitelj na licitaciji 1832 (V/232). J°žef Šifrer (1857-1897), kupna pogodba 1881. Marija Šifrer, rojena Žust, izročilna pogodba 1896. Franc Bernik, kupna pogodba 1898. Frančiška Bernik, prisojilo 1924. Franc Bernik, izročilna pogodba 1930. Frančiška Bernik, sklep o dedovanju 1962, 2/3. Frančiška Gaber, uslužbenka, sklep o dedovanju 1962, 1/3. Domača imena so ohranjena po imenih oziroma priimku. Prvotna hiša je bila verjetno pravokotna na ulico. Leta 1825 je bila hiša pritlična in lesena in že v obliki črke L. Novo zidano hišo so zgradili leta 1832, na kar kaže letnica na poznobaročnem, nekoliko potlačenem portalu s sklepnim kamnom in s poudarjenima stranskima kamnoma. Na sklepniku je inicialka M (Marenk) in h. št. 10. Stavbni elementi so tipični za prvo polovico 19. stoletja. Ohranjeni so plitvi oboki v kleti, veži, bivši črni kuhinji. Po letu 1832 je bila stavba verjetno podaljšana še za okrog dva metra proti Stari Loki. Tudi pozneje so hišo večkrat modernizirali. Pred vojno je imela Frančiška Bernik nekaj časa gostilno (R/96). Pri hiši še kmetujejo. Stara Loka 17. Stara ura na bivšem gospodarskem poslopju. Presenečenje nas čaka na koncu dolgega, delno še lesenega gospodarskega Poslopja. Kjer so imeli včasih žganjarno, so za vrata uporabili velik baročni Portal z železnimi vrati. Ta izvira iz starološkega gradu. Mogoče so ga zavrgli Po letu 1895, ko so prezidavali grad. Ni verjetno, da bi zbiralec Strahl zavrgel tako lep gradbeni detajl. Skoraj gotovo je prišel na sedanje mesto po letu 1929, po Strahlovi smrti, ko so grad prezidavali za Dom slepih. V tej hiši je bil doma izseljeniški duhovnik Anton Šifrer (14. 6. 1885 - 21.6. 1948). Njegov oče Jožef je bil rojen 20. 3. 1857 v Stari Loki št. 22, pri Starmanu. Poročil se je z Marijo Šust (tudi Žust), rojeno 15. 11. 1856 v Virlogu, stara hišna št. 19, pri Skerlc, pri Frjulcu. Leta 1881 je Jožef kupil to hišo, kjer so bili rojeni otroci. Po Jožefovi smrti je vdova hišo že leta 1898 prodala. Antonov brat Andrej je nadaljeval rod pri Bidetu, Cesta talcev 19. Za nas je zanimiv Antonov brat Janez, ki je bil prav tako duhovnik v Ameriki.525 Anton šifrer je prišel v Ročk Springs v Wyomingu leta 1910. Leta 1912 je postal župnik in pričel graditi novo cerkev in župnišče. Slednje je bilo gotovo leta 1920, cerkev pa so dokončali in posvetili sv. Cirilu in Metodu leta 1925. Zaradi slabega zdravja je Šifrer leta 1926 odšel na drugo delovno mesto. Umrl Je kot župnik pri sv. Janezu Evangelistu v Milvvaukeeju v VVisconsinu.526 Stara Loka 16 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 21, rect. 29. Frbežnik, Miklavžova kajža, Polenšek; hiša zidana, pritlična (1825); kupno-Pravna kajža, 1/3 grunta. Vk št. 36, 41, 477; pare. št. 25. Stare hišne št. 9, 23, 15. Lastniki: Urban Volgemut, tkalec, lastnik 1744, 1752 (Urbar E, 1744; TK-BT-44/239). pavel Volgemut, rectificirt als Kaufrecht..., s. d. Nikolaj Volgemut (Urbar E, 1779). Lorenc Volgemut, sin, izročilna pogodba 1793 (1/80). Jurij Volgemut (roj. 1779), vdovec, Lorencov brat, izročilna pogodba 1816 U/115-116; IV/2-3). Valentin Volgemut (1826-1894), Jurijev mladoletni sin, izročilna pogodba 1849 (VI/110-112). Mina Volgemut, prisojilo 1895. Miklavž Pokorn, iz stare h. št. 24, prisodno pismo 1902. Jera Pokorn, iz stare h. št. 23/24, izročilna pogodba 1915. Franc Triler, iz stare h. št. 24, izročilna pogodba 1916. Franjo Vesel, kupna pogodba 1926. Ana Polenšek, kupna pogodba 1927. J45 x S2e Župnijski arhiv v Stari Loki, Status animarum. Pavla Rahonc, Župnija sv. Cirila in Metoda v Ročk Springsu v Wyomingu - ZDA, LR 42, 1995, str. 141-148. FLRJ - SLP, zaplemba 1947. Cvetka Pibernik, kupna pogodba 1955. Prvo domače ime kaže na Volgemute, ki so domače ime Erbežnik prinesli s Trnja. Razvilo se je iz gospoščinskega pomočnika, krajevnega veljaka Rube-žnika, pozneje tudi Rihtarja. Po drugi varianti domačega imena je bila hiša nekaj časa Miklavževa bajta. Leta 1825 je bila pritlična in zidana. Stavba je orientirana pravokotno na cesto. Poslopje so večkrat prezidali. Obcestni del je še pritličen, v nadaljevanju je hiša nadstropna. Večje prezidave so opravili med obema vojnama, ko je imela Ana Polenšek od leta 1928 do 1943 trgovino z mešanim blagom (R/288). Po vojni je bila v hiši državna trgovina, sedaj je v lokalu privatno čevljarstvo. Ko so hišo obnavljali, so našli v zidovih ožgane tramove, kar kaže na požare v Stari Loki. Klet je obokana na traverze. Starejših gradbenih elementov ni več. Za hišo je vrt, zemljiščni deleži so prodani. Stara Loka 17 VI. št. 1059 (prej št. 7); pare. št. 10. Lastniki: Jurij Lovšin, strojni ključavničar, darilna pogodba 1975. Na podlagi kupne pogodbe z dne 18. 8. 1894 je lastnik Jakob Jelovčan kupil še sosednjo hišo, stara h. št. 10 oziroma 9. Parcelno št. 10 so takrat ohranili in jo vpisali v Jelovčanov vložek št. 7. Obcestni del stavbe je Jelovčan podrl in pridobil gostilni primerno dvorišče. Tega je leta 1895 po potresu proti zahodu zaprl z mogočnim gospodarskim poslopjem z zanimivo figuralno uro v poznobaročnem portalnem loku v nadstropju. Ura je ohranjena. Ob številčnici sta dva "avstrijska" vojaka, ki tolčeta na zvon pred seboj. Nad številčnico sta dve okenci, kjer so se pri bitju ur in četrti prikazovale figurice, visoke okrog 25 cm, ki so pozvanjale na notranje zvonove. Umetnostna zgodovinarka Vesna Bučič, strokovnjakinja za stare urne mehanizme, je ugotovila, daje bila ura prinešena iz Besnice, od koder so prišli hišni predniki. Ura ni bila izdelana za to lokacijo in je prevelika, višina hoda pa je prekratka, zato so jo morali navijati dvakrat na dan. Bučičeva domnevno pripisuje mehanizem urarju Antonu Rozmanu z Dobravice pri Ovsišah, ki je ponujal takšne mehanizme, ali pa mojstrom v Kropi (oboje blizu Besnice, od koder naj bi izhajali hišni predniki). Nerazrešena je ostala inicialka J K nad številčnico. Ne ujema se z nobenim hišnim lastnikom in ne z domnevnim urarjem Rozmanom.527 Gospodarsko poslopje je lastnik predelal v stanovanjski del v nadstropju in delavniški del v pritličju. Ob predelavi so na starem portalnem sklepniku našli letnico 1895. Obrt galvanizacije vodi Rozi Lovšin. 527 Vesna Bučič, Stara ura v Stari Loki, LR 1942, 1995, str. 39-45. Stara Loka št. 15. Baročni portal na gospodarskem poslopju. Prenešenje bil iz starološke graščine. Stara Loka stara hišna št. 10, pozneje 9 Danes je hiša podrta. Gospostvo Stara Loka, urb. št. 27. Terlčar, Trlčar (Terljzhar), Trlčan (1825), Berčan (Berzhan), Blažeškovc; hiša 2'dana, pritlična (1825); 1/3 grunta. Vl- št. 9; pare. št. 10. Lastniki: Anton Marenk ? Anton Pokorn, lastnik 1804 (11/47, 50, 51, 62). J°žef Lušina, kupna pogodba 1808 (11/64, 65). Valentin Podobnikar, tudi Podopenker (1782-1844), kupna pogodba 1819 (II/94,95). Martin Plešec (1903-1864), kupna pogodba 1843 (IV/17). Ana Plešec, poročena Jamnik, prisojilo 1865. Vložek opuščen. Po kupni pogodbi z dne 18. 8. 1894 so parcelo št. 10 pripisali vložku št. 7. Valentin Podobnikar, Podobniker, tudi Podopenker je dal kajžo že leta 1840 za šest let v zakup Jožefu Rihtaršiču (III/190). Doma je bil od Sv. Katarine nad Medvodami (11/94). Leta 1843 je hišo prodal za 350 gld in si zgovoril oskrbo do smrti. Martin Plešec je imel za ženo bivšo ženo (vdovo) Valentina Kuralta iz stare h. št. 68, danes Cesta talcev 21 (IV/33). Domače ime Trlčar, Tričanje mogoče v zvezi s trenjem lanu, kar se pozneje popači v Berčan. Blažeškue pa je mogoče iz imena. V franciscejskem katastru je stala stavba pravokotno na cesto. Podreti jo je dal Jakob Jelovčan. Stara Loka 18 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 37. Matevži, Matovil, Motovil, Miklavžuc, Miklavž; hiša zidana, pritlična (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 37; pare. št. 26. Stare hišne št. 11, 24, 16, 17. Lastniki: Jakob Marenk 1752? (TK-BT-67/313-12). Jakob Marenk, lastnik pred 1794 (II 11-13). Marija Marenk, rojena Prevodnik, 1794 (11/11-13). Jakob Marenk, vdovec, zapuščinska obravnava 1820 (11/120-121). Matija (pravilno Matevž) Raunihar, licitacija 1839 (IV/5). Nikolaj Pokorn, kupna pogodba 1852. Martin Pokorn, izročilna pogodba 1906. Miklavž Pokorn iz stare h. št. 23, kupna pogodba 1912. Jera Pokorn iz stare h. št. 23/24, izročilna pogodba 1915. Franc Triler, izročilna in ženitna pogodba 1916. Frančiška Triler, rojena Jerman, prisojilo 1943. Valentin Triler, sklep o dedovanju 1971, 1973. Marija Triler, sklep o dedovanju 1986. Domača imena so različnega izvora. Prvo je po Matevžu. Iz zveze s pla-tnarstvom (motovilo) je prišlo morda ime Motovil, Matovil. Domače ime Miklavž je po Nikolaju Pokornu. Neka Mica Marenk je leta 1818 z denarjem pomagala gospodarju Jakobu Marenku pri obnovi požgane hiše (11/92, 93). Marija Marenk, rojena Prevodnik, je umrla brez poslednje volje leta 1815 (11/121). Jakob Marenk seje drugič poročil leta 1833 z Heleno Kos (III/202). Matevž Raunihar je leta 1839 zlicitiral hišo za 554 goldinarjev (IV/5). Hiša stoji pravokotno na cesto. V podaljšku je gospodarsko poslopje. Leta 1825 je bila zidana in pritlična. Sedanje nadstropje je mlajše. Hiša ni podkle- tena. Del hiše v smeri gospodarskega poslopja je nov, še neizdelan. Kar je °stalo od gospodarskega poslopja, je še v celoti leseno. Zemljiščni deleži so še Pri hiši, vendar so v najemu. Zemljišča so na Osterfeldu, Kamnitniku, Go-rajtah, za Šintarjem itd. stara Loka 19 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 17, rect. št. 25; zemljiščni delež: Gospostvo Loka. Blažešk, Blažeškuc, Jurče; hiša zidana (1825), pritlična; kupnopravna huba, J/3 grunta (11/207), kajža. VI. št. 7, 8, 1059; pare. št. 9. Stare hišne št. 12, 8, 17. Lastniki: Anton Grohar, tkalec, lastnik že 1744 (Urbar E, 1744, 1749-1759, 1756; TK-BK-44/239). Anton Grohar, birt, ženitna pogodba 1786 (1/60; E., Vinski register 1792/9). Matevž Grohar (1799-1866), birt, izročilna pogodba 1822 (Ehrenau, fasc C; H/67). Marija Grohar, notarska izročilna pogodba 1864. Marija Grohar ml., hči, notarska izročilna pogodba 1873. Jakob Jelovčan (1845-1899), ženitno pismo 1873. Marija Jelovčan, prisodilno pismo 1900. Mladoletni Jurij Gosar, prisojilo 1918. Antonija Gosar (Gasser), rojena Demšar, prisojilo 1943. Antonija Lovšin, rojena Demšar, Goriča vas 9, Ribnica, sklep o dedovanju 1979. Anton Demšar, vulgo Mungarjev na sosednji hišni št. 21 se je leta 1840 dogovoril z Matevžem Groharjem glede zidov ob hlevih in dobil dovoljenje, da Prisloni svojo štalo na grajski vrtni zid in cvetličnjak (Glashaus) (III/207). Že takrat je bilo domače ime Blažeškouc. Anton Grohar, sin Antona, se je leta 1786 poročil z Jero Pokorn. Ta je bila mogoče v sorodu z Antonom Pokorn iz sosednje hiše, stara h. št. 9 (10) (1/60). Domače ime je verjetno v zvezi z imenom Blaž. Spreminjalo se ni do Jurija, kar kaže, daje bilo zelo staro, še pred našimi posestniki. Leta 1825 je bila hiša zidana in pritlična. Danes je mansardno nadstropna s frčado. Hiša je spadala med uglednejše. Že ob koncu 18. stoletja so imeli 9ostilno, ki je prenehala šele s smrtjo Antonije Gosar. Prvotna stavba je bila Verjetno pravokotna na ulico. Leta 1894 so dokupili sosedjo hišo in jo podrli ter hišo postavili vzdolž ceste. Na te prezidave kaže letnica 1895 na portalu. V Primerjavi z ostalimi starološkimi hišami ima ta prav zato veliko funkcional-nega prostora ob cesti. Sedanji izgled s prikritim nadstropjem je stavba dobila po potresu leta 1895, kar kaže portal iz kamnitniškega kamna s to le- tnico, hišno št. 8 in inicialkama JJ = Jakob Jelovčan. Ta je bil gostilničar in župan. V veži so plitvi oboki, v drugih prostorih ravni stropi ali oboki na tra-verze. Takšni stavbni členi kažejo na konec prejšnjega stoletja. Tudi klet ima takšne oboke. Hiša propada, nekateri stropi so se že sesedli. Stara Loka 20 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 13; zemljiščni delež; starološka cerkev (urb. št. 37), župnišče (urb. št. 65/2) in Gospostvo Loka - Novalisti (št. 583, vi. št. 39). Mongar, Mungar, Mongarjeva kajža, Mažuc, Ljudska hranilnica Škofja Loka; hiša zidana - (lesena), pritlična (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 38, 646; pare. št. 27/1. Stare hišne št. 13, 25, 18. Lastniki: Jurij Kalan, vveismanger (belilec platna) 1752 (TK-BT-67/313). Jurij Kalan, lastnik pred 1782 (1/19-21). Mica Kalan, vdova, lastnica 1782 (Ž 1/31-32). Peter Demšar (rojen 1775), lastnik 1826 (11/236). Johan Demšar, sin (1817-1855), zapuščinsko prisojilo 1844 (IV/32). Elizabeta Demšar, rojena Bernik, zapuščinsko prisojilo 1856. Jakob Bergant (1834-1900), ženitno pismo 1863, 1868, smrtovnica 1881. Frančiška Potočnik, poročena Šink (1904), izročilna pogodba 1900. Ana Potočnik, zapuščinski sklep 1906. Janko Potočnik, prisojilo 1927. Ljudska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Škofji Loki, zaznamek podelitve domika, razdelilni sklep 1933. Franc Hartman, Suha 26, kupna pogodba 1940. Anton Kordeš, kupna pogodba 1949. Frido Černigoj, mizar, kupna pogodba 1953, 1/2. Ivana Černigoj, rojena Koželj, kupna pogodba 1953, 1/2. Stara Loka 20 A VI. št. 646; pare. št. 27/2. Hišo so zgradili iz bivšega gospodarskega poslopja. Obokane dele starega gospodarskega poslopja so za pritličje ohranili. Plitvi oboki, vezani z železnimi vezmi, kažejo na konec prejšnjega stoletja. Lastniki: Za nazaj isti kot na h. št. 20. Frida Zorenč, darilna pogodba 1968, 1/2. Miha Zorenč, darilna pogodba 1968, 1/2. Domače ime Mongar je nastalo po dejavnosti. Munganje je proces likanja in beljenja platna. Poznejši lastnik Janez Potočnik je prinesel k hiši ime Mažuc. Hranilnica je hišo dobila zaradi Mažovčeve prezadolženosti. Peter Dem- sar je dal kajžo in vse, kar je spadalo zraven v zakup za pet let nekemu Gre-9orju Dolinarju (III/224). Peter Demšar je bil lastnik tudi na stari h. št. 45, danes Stara Loka 30 (IV/32). Hiša stoji pravokotno na ulico. Leta 1825 je bila stavba zidana in pritlična, pri gospodarskem poslopju v podaljšku delno lesena. Po požaru leta 1817 in po letu 1825 so stavbo prezidali, na kar kažejo stavbni elementi iz tistega obdobja. Gre za imenitnejšo stavbo z dvema velikima odprtima stebrnima arkadama v pritličju. Ena od arkad je zazidana s Poznejšim vhodnim prizidkom s portalom. Vhodna veža je že plitvo obokana. Stara Loka št. 20. Primer bogate platnarjeve hiše z zazidanimi arkadami v nadstropju, kjer so sušili platno. veže je vhod v prvo klet. Zunaj pod arkado je druga klet z značilnim potlačenim portalom s sklepnim kamnom iz prve polovice 19. stoletja. Na ometu v tej kleti je letnica 1860. V kleti je zasuta šterna. Vodo so potrebovali pri beljenju platna. Nadstropje je nastalo po letu 1825 in ima pet danes zastekle-n'h arkad na hodniku. Zgornje in spodnje arkade so bile v zvezi z dejavnostjo Pri hiši - beljenjem in likanjem platna. Pri teh postopkih so platno belili, verjetno tudi barvali, likali ter sušili. Za te mokre postopke so bili potrebni Pokriti, vendar odprti hodniki, kjer se je platno sušilo. Ustno izročilo pravi, daje bila hiša namenjena grajskim uslužbencem. Lastniki Kalani iz konca 18. stoletja in Demšarji iz prve polovice 19. stoletja, bi lahko bili v sorodu s Kalani z Visokega in Demšarji iz starološkega gradu. Od visoških Kalanov bi bil mogoče to sin Jurija Kalana (1706-1777). Sin Janez-Jurij je bil rojen leta 1730. Njegovi potomci bi odgovarjali temu času.528 Inž. Pavle Hafner mi je pripovedoval, da je Jurij Kalan iskal grunte, da bi jih kupil ali nanje oženil svoje sinove. Za grunte seje zanimal v Pevnu, na Suhi, na Godešiču (in mogoče tudi na Fari). V vseh teh vaseh so Kalani. Za starološke Kalane sem pregledal matične knjige, vendar zaradi skoposti podatkov tega, verjetno že daljnega sorodstva, nisem mogel dokazati. Zanimivo je, da v statusih animarum za Demšarje in za Kalane ni rojstnih letnic, kar kaže, da so prišli od drugod in jih župnik ni imel v svojih evidencah. Tako bi Demšarji in Kalani utegnili priti na Faro v poznejših sorodstvenih kolenih. Stara Loka 21 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 9 (15). Močeradnik, Šlosar; hiša zidana, pritlična (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta, novohišar (1782). VI. št. 6, 381, 506; pare. št. 8 Stare hišne št. 15, 7, 19. Lastniki: Mica Jereb, rojena Šifrar, lastnik 1782, novohišar? (ARS-47/165). Jurij Čarman ? (1/21-22, 62, 69). Gašper Bernard, licitacija za pogorišče okrog 1782 (1/21-22, 62, 69). Andrej Bajt (VVeith), sin Jurija (1776-1846), birt, posinovljenec Gašperja Bernarda, ki je bil brez otrok, adaptacija in izročilna pogodba 1794 (II/6, 227-229). Anton Demšar (1811-1841), sin Petra, izročilna in poročna pogodba 1832 (11/82-83; HI/85). Magdalena Demšar, Antonova žena, prisojilo 1841 (III/234; Ž. Šk. Loka 11/115). Jožef Wolgemut, kupna pogodba 1851. Anton Cof (Zoff), kupna pogodba 1851. Franc Oblak iz Lučin (1826-1877), notarska kupna pogodba 1865. Uršula Oblak (1826-1889), prisojilo 1880. France Oblak, preprodajna pogodba 1887. Marija Oblak, prisojilo 1897. Jakob Oblak, domik (na dražbi) 1923. Jakob Oblak, sklep o dedovanju 1962. Marija Oblak, rojena Dolenc, sklep o dedovanju 1978. Anton Demšar, vulgo Mungarjev, je bil sin Petra Demšarja in brat Johana pri hišnih številkah 20 in 30. S sosedom Matevžem Groharjem, Blažeškovcem, 528 pavie Hafner, Začetek in konec visoških Kalanov, LR 16, 1969, str. 116. ha št. 19, sta leta 1840 urejala zadeve o nekem spornem hlevskem zidu. Zadeva je bila odprta že od leta 1816. Takrat so se dogovorili, da sme Demšar Prisloniti svojo štalo tudi na grajski vrtni zid in rastlinjak (III/207). Anton Demšar se je leta 1832 poročil z Magdaleno Bajt, hčerjo Andreja Bajta (III/85), in je umrl na h. št. 30, pri Mruščku - Mongarju (III/234; IV/73). Domače ime Močeradnik je morda prinešeno, morda pa je povezano z močo -močvirjem, saj imajo še danes vodnjak v kleti. Domače ime Šlosarje v zvezi z dejavnostjo Oblakov pri hiši. Oblaki v Lučinah so bili znani kovači in urarji. Mogoče so bili v sorodstvu, saj je bil Franc Oblak iz Lučin. Poznejša kovačija Je dokumentirana. Hiša stoji pravokotno na cesto. Leta 1782 je bila hiša pogorišče (1/21). Leta 1825 je bila zidana in pritlična. Sedaj je zidana nadstropna in v zadnjih letih predelana in modernizirana. Ohranili so le zunanje zidove. Na zazidanem portalu proti cesti je letnica 1865. V bivši črni kuhinji Je še ohranjen plitev obok. Klet je globoko v zemlji. Kamniti portal je ravno zaključen in je sestavljen iz delov, ki so še gotsko porezani, vendar gotovo že ha drugotnem mestu. Marija Oblak, rojena Podobnik je imela v sprednjem delu stavbe trgovino s sadjem, zelenjavo, sočivjem in semeni od leta 1930 do Ukinitve po vojni, s predahom med vojno (R/178; 285). V gospodarskem poslopju je imel Jakob Oblak kovaštvo od leta 1919 do 1935 (R/380). Pri hiši še kmetujejo in imajo živino. Stara Loka 22 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 12. Starman; hiša zidana, pritlična (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI- št. 43; pare. št. 29. Stare hišne št. 17, 27, 21, 23. Lastniki: Jurij Hribernik, lastnik 1783 (I. B/l-2). Lorenc Hribernik (1754-1843), usnjar, vdovec, sin Jurija Hribernika, ženitno Pismo 1787 (I. B/3-4). Gregor Hribernik, sin, izročilna pogodba 1821 (11/127-134). Mladoletni Matevž Šifrer (1820-1887), licitacijski zapisnik 1843 (IV/12). Valentin Šifrer, prisodno pismo 1888. Marija Šifrer, rojena Ravnihar, prisojilo 1897. Lucija Žontar, poročena Tavčar, zapuščinski sklep 1953. Janez Tavčar, sklep o dedovanju 1993. Domače ime Starman se ni spreminjalo. Od kod je prišlo, mi ni znano. Pogosto ga na loškem ozemlju srečamo kot domače ime ali priimek. Morda je Povezano s kakšno javno funkcijo, ker se končuje na "man"? Lorenc Hribernik Je bil oče Matevža Hribernika pri stari h. št. 13, danes Stara Loka 9 (11/98). Gregor Hribernik seje leta 1825 poročil z mladoletno Uršulo Lukove iz Veštra stara h. št. 15, po domače Šinkovo (III/236). Matevž Šifrer seje leta 1844 po- ročil z Jero Arhar (1826-1895) (IV/55). Matevž Šifrer je zlieitiral hišo za 1001 goldinar (IV/12). Pri hiši je bila usnjarska delavnica. Hriberniki so bili usnjarji v Puštalu, stara h. št. 3, pri Tonetu, na Dobravi in so bili v sorodu z Zidančki, Hriberniki v Virmašah, kjer so bili nekaj časa tudi usnjarji. Matevž Šifrer je bil tudi lastnik sosednje hiše, Starmanove bajte, danes Stara Loka 27. Janez Tavčar je pred hišo izkopal helebardi podobno orodje. Razvidno je, da so rezilo uporabljali pri čiščenju kož. Nataknilo se je na palico in so z njim čistili velike napete kože in odstranjevali maščobo. Hiša leži pravokotno na ulico, ki se na tem mestu že začenja širiti. Pred hišo je javna šterna. Leta 1825 je bila hiša zidana in pritlična. Nadstropje so prizidali po prvi svetovni vojni. Izgled hiše je uglednejši. Stavba je ohranila več kvalitetnih kamnoseških detajlov. Portal je polkrožen, vendar še pozno-gotsko porezan. Desno okno ob njem je še iz obdobja preloma 17. v 18. stoletje. Veža je bila nekoč banjasto obokana, sedaj pa ima raven betonski strop. Glavnemu portalu je podoben vhod v klet, tudi še z gotsko porezanimi robovi. Klet je banjasto križno obokana in gotovo še iz 16. stoletja. Po grebenih in med njimi so z ometom nakazana rebra, podobno kot v Loki v veži Homanove hiše. Nad kletjo je shramba - kimnata. Gospodarski del v nadaljevanju stavbe je nov. Zemljo imajo v Gorajtah, Veštru, Soteski. Nekaj časa so bili tudi lastniki sosednje hiše, Starmanove bajte, Stara Loka 27. Stara Loka 23 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 10; zemljiščni delež: cerkev Stara Loka. Čato (Zatto), Čot; hiša zidana, pritlična (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 5, stari vi. št. 20 in 1185; pare. št. 7. Stare hišne št. 16, 6, 20, 22. Lastniki: Valentin Kalan? (TK-BT-67/313-11). Tomaž Kalan, kmet, lastnik 1820 (11/97, 203-204, 225-226; 111/23). Mladoletni Franc Pokorn (1803-1876), izročilna pogodba 1826 (11/243-245) Tomaž Pokorn (1844-1918), sodar, prisojilo 1878. Franc Pokorn, prisojilo 1919. Marija Pokorn, poročena Hafner, prisojilo 1925. Marija Krstič, darilna pogodba 4/8, 1979. Tonček Bevk, darilna pogodba (od M. Krstič) 1/2, 1986. Del hiše. VI. št. 1185. Lastniki: Ivica Pire 2/8, Janez Pire 1/8, Anica Pire 1/8 (skupaj 4/8), darilna pogodba 1979. Oče Franca Pokorna je bil Urban Pokorn. Rod izvira od soseda s h. št. 25 Cl/243). Domače ime je Čot. Pisali so tudi Zatto, kar bi mogoče pomenilo Schatzen = obdavčiti, izpeljanka v zvezi z davki, vrednostmi, cenitvami, prispevki. Predniki so se morebiti ukvarjali z nekimi uradniškimi posli. V srbščini Pomeni čato pisarja. Po Bezlaju je čata predstraža, zaseda, patrulja, čuvati, stražiti. Priimek Čater naj bi bil v zvezi s človekom, ki govori obredni tekst, in se pojavlja v zvezi z ustoličevanjem koroških vojvod529 (ES 1/74). Pleteršnik razlaga besedo Čot kot šepastega človeka.530 Po Vladu Habjanu naj bi takšno ime prišlo iz "latinske besede herbatiko (herbatika) = pašnina, kar je leta 804, °ziroma v 10. stoletju pomenilo: živinorejec, koban, čatar, čopar, čeh, pastir. Slednji pa so vedno tudi vojaki in preseljevala".531 Leta 1825 je bila stavba zidana in pritlična. Danes je hiša nadstropna in podaljšana, z dvema vhodoma. Drugi del stavbe je narejen iz gospodarskega poslopja. Od stare hiše je ostal le pritlični del fasade proti cesti, vse ostalo je novo. Lega hiše pravokotno na cesto kaže na staro lokacijo. Ohranjen je star ■h le nekoliko predelan majhen pod ob Potoku. S kmetijo se ne ukvarjajo več. Marija Hafnerje imela od leta 1922 do 1947 (s prekinitvijo leta 1943) trgovino z deželnimi pridelki na drobno (tudi trgovina z maslom) (R/177). Zanimiv je popis hiše ob smrti Franca Pokorna leta 1925.532 "Hiša št. 6 v Stari Loki na stavbni parceli štev. 7 ima nad stanovanjskimi prostori streho 12 opeke, drugi deli so pa kriti s slamo. Veža služi tudi za kuhinjo. Desno od Veže je nizka a prostorna 'spodnja hiša' iz katere se pride v 'spodnjo kamro'. Levo od veže je klet, predeljena v dva, eden nad drugim ležeča oddelka. Strop Je lesen. Pod streho je 'zgornja hiša'. Pod isto streho je hlev za štiri glave živine. Strop je lesen. V podaljšku je sodarska delavnica z ometenim stropom. Cela stavba je v zelo slabem stanju in se ceni na 3000 din. Koncem dvorišča je Postavljen lesen, z opeko krit in (v) srednje dobrem stanju se nahajajoči skedenj, ki se ceni na 3000 din." Stara Loka 24 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 21. °rataričnik, Uratarišnik, Vratarišnik, Mesar, Mrcink, Mrcinka, Merčinc; hiša kamnita, pritlična (1825); kajža, 1/3 grunta. yl- št. 44; pare. št. 30. Stare hišne št. 18, 28, 22. Lastniki: J°žef Demšar, lastnik pred 1792 (1/71-72; 111/29-33). 529 „ France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika. MK - SAZU, Ljubljana 1976, 1. A-J; II. K-O. V 530 nadaljevanju ES. Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, reproducirani ponatis, Cankarjeva založba (CZ) 1974, 531 A~0; l/109- V nadaljevanju Pleteršnik. Vlado Habjan, Vojna za kneževino Celjskih in mir 1460 v Požarnici (Pusarnitz) na Koroškem, Zgo- 532 dovinski časopis, Ljubljana, 1994, št. 48, str. 481. ZAL ŠKL, Sodišče v Škofji Loki, zapuščinski spisi, fasc. 130. Franc Demšar, sin, vdovec, lastnik 1792 (II/8-9, 63-64; 111/28- 33). Mladoletni Gašper Demšar, sin, izročilna pogodba 1816 (11/105, 106, 248, 280). Andrej Notar, prisojilo 1835 (III/134). Mica Notar (1779-1856), zapuščinsko prisojilo 1838. Lorenc Notar, sin, izročilna pogodba 1854. Andrej Mercina, notarska kupna pogodba 1858. Marija Mercina, prisojilo 1877. Mina Rant, kupna pogodba 1878. Valentin Stare, prisojilo 1896. Frančiška Lavrič, prisojilo 1896. Lucija Gubanec, prisojilo 1924. Ivana Prestor, poročena Dolenc, izročilna pogodba 1936. Prvo domače ime je verjetno prinešeno - Vratare? Mogoče je povezano z lego hiše ob vhodu v trg, kjer so bili nekako na vratih. Drugo domače ime je prevzeto po dejavnosti, tretje po priimku. Franc Demšar seje poročil s Špelo Rešek (111/28-33). Gašper Demšar seje poročil z Uršulo Kopač iz Žirov (11/248). Hiša stoji pravokotno na trg oziroma vzdolžno ob poti na polje. Leta 1825 je bila hiša kamnita in pritlična. Danes je hiša nadstropna in modernizirana. Lucija Gubanec je imela trgovino z branjarijo, manufakturnim in galanterijskim blagom in slaščicami že od leta 1924 (R/321), od leta 1926 pa še trgovino z mešanim blagom (R/283). Trgovino je od leta 1937 nadaljevala Ivanka Prestor, poročena Dolenc (R/429, 514). Njen mož Franc Dolenc je imel od leta 1938 in še daleč v povojni čas pekarijo (R/556). Pri hiši skoraj ni funkcionalnega zemljišča. Zemljiščni deleži so bili že v prejšnjih obdobjih odtujeni. Stara Loka 25 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 29. Prime; hiša zidana, pritlična (1825); 1/3 grunta, kajža (1831 cel grunt 111/69). VI. št. 3, pare. št. 6. Stare hišne št. 19, 5, 23. Lastniki: Matevž Pokorn? 1752 (TK-BT-67/313-6). Primož Pokorn, lastnik 1793 (1/71-74). Urban Pokorn, tudi Pokorni, kmet, sin Primoža, ženitno pismo 1793 (1/71-74). Peter Pokorn, sin (1809-1886), izročilna pogodba 1831 (111/69). Jožef Žagar, kupna pogodba 1883. Ivana Žagar, prisojilo 1906. Mladoletni Jožef Žagar, prisodilno pismo 1906. Miroslava Žagar, 1/2, sklep o dedovanju 1987. Marta Žagar-Jelačin, 1/2, sklep o dedovanju 1987. Janž Kos, protestant, je imel ob koncu 16. stoletja novo hišo na Placu, hišo na vogalu Karlovca, skedenj na Grabnu pod gradom in še en skedenj, vrt na Stemarjih, njivo na Osterfeldu in v Viršku.533 Kot protestantski izgnanec sije Postavil ugledno hišo v Stari Loki, v drugem, ne loškem gospostvu. Na pozno-9otsko porezanem portalu je zapis: HANS HOS - 1592. Dekan Božič je zapisal, daje bila to hiša župana - sodnika, po domače Primca, katere starost je Božič napačno postavil že v 6. stoletje.534 Domače ime Prime so razlagali od primus ~ prvi. Po Kelemini naj bi Primic (Primiz, Premiz) pomenilo Vasall, pa tudi dedni najemnik (Erbpachter).535 Večkrat sem našel domače ime Prime za mlinarje, ki so bili velikokrat zakupniki. Leta 1825 je bila hiša še pritlična, vendar zidana. Stoji vzdolž razširjenega dela ceste, trga pod cerkvijo. Sedanja lastnica me je opozorila, da je bila na portalu pred začetno črko H še črka B, BH0S, torej BOŠ. Menim, da je bila ta črka po takratni pisavi bolj zaprti K, torej KHOS. Črko je odstrelil rafal iz avtomatskega orožja med drugo svetovno vojno. Odkrušek je sedaj zazidan. Veža je vseskozi banjasto obokana. Desni del pritličja je manj prezidan in so oboki ohranjeni. Vhodni portal v klet (delno zunaj nivoja) je okrogloločen z 9otsko porezanimi robovi, iz časa nastanka hiše. Levi del pritličja ima že ravne strope. Večje prezidave so opravili po potresu leta 1895, kar kaže letnica na dimniku in oboki na traverze. Prostori v nadstropju so nastali po letu 1825 in so glede na oboke v pritličju nekoliko drugače razporejeni kot spodnji predelni zidovi. V levem delu nadstropja (južnem) sta ohranjena v dveh "hišah" lepa lesena stropa brez letnic. Verjetno sta nastala kmalu po letu 1825. Po velikosti prostorov in uglednosti zgornjih hiš lahko sklepamo tudi na nekmečko dejavnost, čeprav je bila posest samo v rangu kajže. Le leta l83l se omenja posest kot grunt (111/69). Hiša stoji z glavno fasado vzdolžno °b cesti. Na zunanji fasadi je ohranjena niša, kjer je bil do pred leti star kip Sv- Miklavža, zavetnika popotnikov in ob povodnji. Hiša je ob mostu in ob Cesti. Kip so restavrirali in je ostal v družinski lasti. Jože Žagar je imel od leta 1933 mizarsko obrt in pogrebni zavod (R 137). stara Loka 26 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 19, reet. 27. Mežnar, Jakobč, Lorenčk, Lovrenčk, Pogačnik; hiša kamnita, pritlična (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. št. 46, 299, 495, 1078; pare. št. 33/1 = hiša, 33/2 = gospodarsko poslopje, 33/4. Stare hišne št. 20, 62, 30, 38. 534 Blaznik, str. 227. Božič, str. 3,...qui habebant judicem in domo vulgo dieta Primz sub No. 5 qua vetustas ergo 535 c'uc'tur Jam a 6-ta saeculo... Rudolf Andrejka, Doneski k postanku in razvidku rodbinskih imen v Selški dolini, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo (GMDS), 1939/1. str. 323. Lastniki: Pavel Hostnik, tkalec, po kupnem pravu naveden 1744, 1752, 1756, 1759 (Urbar E; TK-BT-44/239). Martin Žavbi (Saubi), lastnik 1779 (Urbar E). Lorenc Karlin s. d. Nikolaj Košir, birt, kupna pogodba 1787 (Vinski register/ 4; 1/66). Mina Košir, zapuščina s. d. Anton Košir, sin izročilna pogodba 1826 (1823) (V/40). Blaž Karlin, izdražitelj na dražbi 1834 (V/255-263). Marija Bernik, izročilna pogodba 1838 (V/418-420). Tomaž Osterc, poročna pogodba 1839 (V/474-476). Franc Hafner, prisojilo 1887(1862). Ivana Hafner, prisojilo 1908. Tomaž Dolenc (p. d. Ofner) iz Trnja 14, kupna pogodba 1909. Jera Pogačnik, kupna pogodba 1918. France Pogačnik, izročilna in dedna pogodba 1921. Jera Pogačnik, rojena Krek, prisojilo 1944. Jože Pogačnik, Kranj, Zlato polje 37, sklep o dedovanju 1956, 1957. Ivan Bočko, brivec in Anica Bočko, frizerka, kupna pogodba 1957, vsak polovico. Emil Jeram, kupna pogodba 1966, 1/3. Vera Kovačič, frizerka, kupna pogodba 1973, 2/9. Zoran Lalič, prodajna pogodba 1986 (3/9 od Anice Bočko). Mitja Kovačič, darilna pogodba 1986 (1/9 od Anice in Ivana Bočka). Deljeni del hiše. VI. št. 495; pare. št. 33/3. Od 1972 je v zemljiški knjigi poočitena na tej parceli hiša. Lastniki: Isti kot na h. št. 26 Jožefa Vidovič, rojena Pogačnik, Ljubljana, Beethovnova 10, sklep o dedovanju 1956/57. Leopold Kovačič, šofer, in Vera Kovačič, kupna pogodba 1971, vsak 1/2. Mitja Kovačič, darilna pogodba od obeh 1985 (2/6). Vera Kovačič, rojena Bočko, sklep o dedovanju 1989 (2/6 od Leopolda Kova-čiča). Domača imena so se razvila od dejavnosti (Mežnar), imen (Jakobč, Lo-renčk) in priimka (Pogačnik). Morda smemo stavbo izenačiti glede na dejavnost - mežnarija, s kaplanijsko hišo. V urbarju leta 1560 je zapisano: "Kapla-nijska hiša v Stari Loki pri potoku je v slabem stanju. Treba jo bo popraviti in prekriti. V najem jo je vzel Gregor Hainricher, ki plačuje 29 kr."536 Stavba 536 Kos. Doneski, str. 45. zaključuje trg pod cerkvijo in je s podolžno stranjo že vzporedna Gasi. Leta 1825 je bila hiša kamnita in pritlična. Pozneje so hišo popolnoma predelali in Je sedaj nadstropna. Vidi se, da je sestavljena in združena z bivšim gospodarskim poslopjem. V severnem delu stavbe so še vidni zazidani stebri oziroma slopi gospodarskega poslopja. Sedanji ohranjeni oboki so iz konca prejšnjega stoletja. Kleti so še izpred leta 1825. Navedba iz glavne knjige za kupno pogodbo Nikolaja Koširja iz leta 1787 ne drži in je nisem našel v zbirki listin. Jerica Pogačnik je imela v hiši trgovino z mešanim blagom od leta 1932, z mirovanjem leta 1944 in obnovitvijo in ukinitvijo leta 1947 (R/287). Hiša je danes deljena na parcelni št. 33/1 in 33/3. Gospodarsko poslopje so prodali in Je nastala iz njega hiša, danes Stara Loka 42. Stara Loka 2 7 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 20, rect. 28. Lukec, Starmanova bajta, Svolšak; hiša zidana, pritlična (1825); kajža, 1/3 9runta. vl. št. 42, 302; pare. št. 28. Stare hišne št. 14, 26, 64, 47. Lastniki: Nikolaj Švarc, 1749 (Urbar E). Luka Švarc z brati in sestrami, lastnik 1752, 1756, 1779, poravnava 1784 (TK; Urbar E; 1/57). Katarina Krek, rojena Švarc, poročna pogodba 1894 (1/84-85). filaž Krek (1782-1847), izročilna pogodba 1809 (11/124-125). Anton Krek, sin, prisojilo 1847 (VI/95-96). Tomaž Jugovic iz Binklja, nakup s prisojilom 1854 (IV/48). Valentin Jugovic (1833-1861), izročilna pogodba 1854 (IV/49). Matevž Šifrer iz Stare Loke, stara h. št. 27, prisojilo 1862. Valentin Šifrer, iz stare h. št. 27, prisodilo 1888. Katarina Šifrer, kupna pogodba 1895. !van Hafner, prisodilo 1906. Mina Svoljšak, kupna pogodba 1910. Franc Svoljšak, odločba o dedovanju 1959, 1/2. 'vana Svoljšak, odločba o dedovanju 1959, 1/2. Ivana Svoljšak, sklep o dedovanju 1969, 2/3 (od Franca). Marija Sunajko, sklep o dedovanju 1969, 1/3 (od Franca). Marija Sunajko, sklep o dedovanju 1974 (do celote oziroma od 1975 1/2). Marija Krapš, rojena Sunajko, darilna pogodba 1975, 1/4. Janez Krapš, darilna pogodba 1975, 1/4. Domače ime je hiša dobila po Luku Švarcu, sosedu Starmanu in poznejših lastnikih Svoljšakih. Hiša je stala na koncu Starmanovega vrta in je v pre- teklosti služila kot bajta. Lega stavbe je zunaj linije ob cesti. Leta 1825 je bila hiša zidana in pritlična. Leta 1910 jo je kupila Mina Svoljšak. Ta jo je predelala. Iz tega leta se je ohranil portal z ravno zaključeno preklado s to letnico in inieialkama MS (Mina Svoljšak). Ta je bil ob mojem obisku na Starmanovem dvorišču. Staro hišo so pred leti podrli. Danes je na istem mestu nova nadstropna stavba. Stara Loka 28 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 1. Papež; nadstropna zidana hiša z lesenim gospodarskim poslopjem (1825); kupnopravni grunt. VI. št. 45, 487, 488; pare. št. 45. Stare hišne št. 21, 29, 63, 46. Lastniki: Lorene Karlin, birt, rektifikacijski register, lastnik 1782 (1/18-19, 22-24; Vinski register/5). Tomaž Karlin (1789-1851), izročilna pogodba 1808 (11/63, 71-72, 80-82, 90, 194-199, 206-209, 214-221, 246). Franc Karlin (1823-1879), sin, izročilna pogodba 1849 (IV/89). Jožefa Polak, rojena Inglič, Grabče (Radovljica), prisojilo 1884. Janez Poljak, Grabče, prisojilo 1892. Franc Jamnik, prisojilno pismo 1896. Anton Jamnik, prisojilo 1916. Ana Jamnik, prisojilo 1922. Marija Cof, kupna pogodba 1919. Anton Žagar in Ivana Žagar, vsak 1/2, izročilna, darilna, ženitna in dedna pogodba 1923. Mladoletna Antonija Žagar, odločba 1945. SLP, ObLO Škofja Loka, sekvester 1951, sklep 1952. Avgust Kalan, kupoprodajna pogodba 1956. Franc Kalan, sklep o dedovanju 1972. Janez Kalan, darilna pogodba 1982. Domače ime je bilo mogoče v zvezi s pobožnostjo ali kakimi posvečenimi osebami. Tu je živel na stara leta Papežev gospod, kot ga citira Pokorn, Luka Tadej Karlin (1731-1809). Doma je bil iz Škofje Loke in je, po Pokornu, kupil to hišo. Bil je premožen. V Stari Loki je osnoval beneficij.537 Gospod Luka Tadej uradno ni bil nikoli lastnik hiše. Tomaž Karlin se je poročil z Nežo Oman (11/206-209). Franc Karlin je leta 1851 prodal del parcele št. 596, v merah 95 kvadratnih klafter, Jakobu Prajzlu. Ta se je na tej parceli namenil postaviti kajžo (IV/131). Grunt leži zunaj uličnega sistema, tako kot se spodobi za hubo - grunt. 537 NŠKAL, Pokorn, zapuščine, fasc. 212. Leži pravokotno na cesto. Leta 1825 je bila hiša že zidana in nadstropna. Sedaj je ohranjen le še južni del stavbe, ostalo so podrli na račun novega 9ospodarskega poslopja, ki ga je pozidal Janez Kalan. Zgornji del hiše je bil večkrat prezidan. Ostale so stare globoke banjasto-križno obokane kleti. Robovi sosvodnic so še poudarjeni. Polkrožni portal in oboki kažejo najbrž še v stoletje. Zemljiščni deli grunta so večinoma ostali v družbeni lastnini. Hišo z vrtom Je kupil Avgust Kalan in jo zapustil nečaku Francetu. Ta jo je podaril bratu Janezu. Janez Kalan je na to lokacijo prenesel Jakobčevo kmetijo, ki se na starem tesnem prostoru, Stara Loka h. št. 11, ni mogla posodabljati. Podrl je 9ospodarski del poslopja in del stanovanjskega trakta. Na vrtu je zgradil novo hišo z isto hišno številko. Tako se na tej lokaciji nadaljuje Jakobčeva kmetijska tradicija. Stara Loka 28 Nova hiša VI. št. 487; pare. št. 602/2. Lastniki: Janez Kalan, pogodba s SO Škofja Loka o oddaji stavbnega zemljišča, 1983. Stara Loka 29 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 33. Lludorevnik, Hudorevnk, Hudareunk, Hudovernik, Hudovernk; zidana pritlična hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 64, 510; pare. št. 41. Stare hišne št. 48, 43, 25. Lastniki: valentin Šink, tkalec, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-34). pranc Šink, rektifikacijski stiftsregister, lastnik že 1782 (1/5-8). J°žef Šink, sin, tkalec, izročilna pogodba 1800 (11/52, 89, 231-232). Jernej Šink (1804-1866), sin, obravnava 1827 (III/7-13). Franc Šink (1845-1926), prisojilo 1867. Marija Šink, rojena Terpin, izročilna pogodba 1885. J°žef Šink, prisojilo 1909. Marica Grašič, rojena Šink, odločba o dedovanju 1948. peter Grašič, darilna pogodba 1990. Domače ime naj bi prišlo od hude revščine, po drugi razlagi pa od hude vernosti, pobožnosti, saj je hiša blizu cerkve. V tretji knjigi listin (III/189) so leta 1831 narisali družinsko drevo. Iz matičnih knjig jim ga je oskrbel gospod kaplan. Drevo so potrebovali zaradi razjasnitve posestnega stanja. Franc Sinkje umrl leta 1807. Žena je bila Elizabeta Volčič, umrla leta 1812. Otroci Simon, Janez in Elizabeta so do takrat že umrli. Andrej je bil rojen leta 1781 in je še živel. Francetov naslednik, sin Jožef, je umrl leta 1827. Za ženo je imel Jero, rojeno Prevodnik, ki je tudi še živela. Otroci so bili: univerzalni dedič Jernej Šink (1804-1866), Marija, rojena leta 1809, Mina leta 1811, Maruša leta 1818 in Martin leta 1823. Stavba leži nekoliko stran od ulice, pod pokopališkim zidom. Leta 1825 je bila hiša zidana in pritlična. Danes je nadstropna. Sedanje poslopje je popolnoma novo, razen kletnega dela, ki je v istem nivoju kot ostalo pritličje in je tik pod steno pokopališča. Oboki v kletni shrambi so iz 19. stoletja. Portal v zunanjo klet je kamnit, polkrožno zaključen in je najbrž še iz 18. stoletja. Deli obokov v kleti so iz 19. stoletja. Prostor služi danes kot kurilnica. Zemljišča so bila na Gmajni v Papirnici, v Soteski, na vrhu Klanca, na Ve-sterfeldu, danes Podlubnik. Svet so imeli v najemu od Strahla. Boršt je bil na Mali Ravni (Malarovn). Sedaj ne kmetujejo več. Pri tej hiši so včasih pekli trente, do prve svetovne vojne, kot se je spominjala Marica Šink, poročena Grašič (1910-1995). Ivana Šink je imela od leta 1919 trgovino z mešanim blagom (R/289). Jožef Šink je imel od leta 1928 registrirano pekovsko obrt, od leta 1935 naprej pa Marica Šink (R/259). Peter Grašič ima sedaj pri hiši plastičarsko obrt. Nasproti ležeče gospodarsko poslopje je prenovljeno. Po pripovedovanju je bilo sezidano leta 1897. Stara Loka 30 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2076, 2073, 2966. Mongar, Mungar, Telban, Koštrun, Mruščk; kamnita nadstropna hiša (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 65, 550; pare. št. 34. Stare hišne št. 21, 45, 24, 27. Lastniki: Lorenc Semen, (Urbarsmassiger) Hartman, lastnik 1804 (20/12). Peter Demšar, birt, nakup in pridružitev 1813. Johan Demšar (1817-1855), sin, zapuščinsko prisojilo 1844 (K/135; St.L. IV/32). Franc Demšar (1836-1870), zapuščinsko prisojilo 1856. Terezija Porenta, rojena Zakotnik, prisojilo 1871. Gospod Valentin Telban, notarska kupna pogodba 1871. Johan Pintar, kupna pogodba 1880. Jožef Pintar, izročilna pogodba 1883. Mladoletna Janez in Rudolf Pintar, prisojilo 1887. Franc Pintar, Zalubnikar iz Breznice (stara) h. št. 9, prisojilo 1894. Janez Bergant, kupna pogodba 1898. Marija Bergant, sodni sklep 1952. Franc Bergant, darilna pogodba 1962, 1/4. Franc Bergant, darilna pogodba 1978, do celote. Domače ime so prinesli Mongarji, kijih že poznamo. Telban seje imenoval Po priimku. Koštrun je bil verjetno ljudski pridevek. Mrušč je domače ime za Bergante in izvira iz grunta. Semenova oziroma Hartmnanova žena je bila Jera Maher. Ženitno pismo sta delala leta 1804 (20/12). Peter Demšarje bil tudi lastnik hišne št. 20 (St. L. IV/32; K/135). Doma je bil v tej hiši. Umrl je leta 1844 na potovanju (verjetno Poslovnem op. p.) v Krminu (Cormons) v Furlaniji. Že prej je naredil testament (St. L. IV/32). V matičmih knjigah in v zemljiških evidencah se Demšarji ornenajo kot kajžarji. S tem pa ni rečeno, da ne bi mogli izvirati iz nekega 9rajskega sorodstva, mogoče še direktno iz Žetine. Peter Demšar je imel dve Ugledni kajži in še posebej dokupljene njive. Ob smrti leta 1844 je zapustil 4340 goldinarjev. Ko so odbili volila in druge obveznosti, ne pa dolgov, je ostalo dedičem 1943 goldinarjev, kar kaže na bogatega človeka (St. L. IV/32). Hiša zapira trg pod cerkvijo in ima pomembno lego in uglednejši izgled. Že leta 1825 je bila stavba zidana in nadstropna. Desni del hiše naj bi bil po zatrjevanju sedanjega lastnika, kije stavbo obnavljal, starejši. Sredi 19. stoletja in proti koncu tega veka je hiša doživela več prezidav. Osrednji del fasade z vhodnim portalom in bifornim oknom v nadstropju kažeta na ta čas. Na ravno zaključenem portalu je hišna št. 45 in inicialki JD = Johan Demšar. V veži je zazidan kamnit slop iz srede prejšnjega stoletja. Podnivojska klet je mogoče že iz konca 19. stoletja. Obokana je s šipovnikom, vmesne pole so Plitve. Notranjščina hiše je modernizirana. Ivan Bergant je imel v hiši trgovino z mešanim blagom od leta 1896. Obrt Je prekinil leta 1944 in jo spet obnovil leta leta 1946. Trgovino so morali zapreti leta 1948 (R/309). Trgovsko tradicijo so nadaljevali v družbenem sektorju do danes. Od leta 1932 je bila v hiši tudi gostilna (R/105). Gostinsko tradicijo so ohranili še daleč v povojni čas. Sedaj je v stavbi trgovina Kme-tijsko-gozdarske zadruge v Škofji Loki. stara Loka, stara h. št. 44 Domače ime: Per Mungar (1825). Pogorišče. Lastniki: Mongarji iz Stare Loke 20 in 30. Poslopje je stalo verjetno za sedanjo hišo Stara Loka 30. Po požaru 1817 Poslopja Mungarji niso več obnovili. Franciscejski kataster kaže za Mongar-Jevo hišo neko manjše leseno poslopje, ki bi utegnilo prevzeti lokacijo požga-ne hiše. O stavbi nisem našel drugih podatkov. Stara Loka 31 Gospostvo Stara Loka, zemljiščni delež: župnišče in župnijska cerkev v Stari Loki. Grad, Dom slepih, Dom upokojencev, Center slepih in slabovidnih, proizvodni obrati, šola, internat (celoten kompleks pod isto številko). Zidan grad, dve nadstropji (1825). VI. št. 274 Deželne deske (ARS). VI. št. 230-232, 311, 386, 390, 394, 570, 604, 1252. Pare. št. 4 = 649/9 grad, 5 = 645/6 Dom upokojencev, 5 = 645/10 delavnica v gospodarskem poslopju (oba grajska stolpa in vmesno poslopje), 645/1 šola, telovadnica, bazen, 645/2 odprto skladišče in novi proizvodni prostori, 650/1 gospodarsko poslopje, garaže, odprto skladišče, 645/13 orodjarna, 4/1 = 645/12 delavnice - Marof. Stare hišne št. 4, 26, 28. Lastniki: Stari navedeni pri gradu. Hugo Vesteneck iz Ptuja, prisojilo 1930. Franc Dolenc, kupna pogodba 1930. Društvo Dom slepih v Ljubljani, kupna pogodba 1933. Reichsgau Karnten, nacionalizacija 1941. FLRJ v upravi ministrstva za socialno skrbstvo LRS za državni dom slepih v Stari Loki 1946. SLP pod upravo Doma slepih v Stari Loki 1947. Družbena lastnina, odločba ObLO Škofja Loka 1959, pogodba SO Škofja Loka 1977, kupna pogodba in razdružitev solastnine 1977, imetnik pravice uporabe - Občinska skupnost socialnega skrbstva Škofja Loka. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, pogodba, kot imetnik pravice uporabe 1980. Starejšo zgodovino grajskega kompleksa sem obdelal že pri zgodovini gradu. V oporoki je imel zadnji Strahl zelo realne poglede na konec graščine. Takole je zapisal. "Na drugi strani pa želi nečak moje pokojne soproge, Hugon pl. Vesteneck, pridobiti starološko graščino, akoravno sem mu opeto-vano povedal, daje starološki grad silno draga ljubica, ki ne donaša nobenih dohodkov, pač pa povzroča s svojim vzdrževanjem stroške, ki redno presegajo dohodke. Tudi misel mojega nečaka, da bi se dal porabiti starološki grad kot sanatorij, se je izkazala kot neizvršljiva, ker stoji grad pregloboko v dolini, ter prah po cesti, vedno zvonjenje in pokopališče, ki je ločeno od gradu le po cesti, izključuje vsako uporabo za sanatorij."538 Leta 1933 je grad kupilo društvo Dom slepih in je s tem kompleks dobil novo namembnost. Najboljši pregled delovanja Doma slepih v Stari Loki sta napisala leta 1969 prof. Peter Confidenti in Mimi Breznik v zborniku Svetloba izpodriva temo.539 Starejše obdobje do leta 1964 je obdelal prof. Confidenti. Mimi Bre- 538 Polec, ZUZ, str. 78. 539 Svetloba izpodriva temo, Zbornik slepih Slovenije, izdal in založil republiški odbor Zveze slepih Slovenije, 1969, Peter Confidenti in Mimi Breznik, Dom slepih v Stari Loki, str. 138-147. V nada- znik je popisala invalidske delavnice.540 Ivan Bizant je objavil prve podatke o Centru za rehabilitacijo in varstvu slepih v Stari Loki.541 V teh treh člankih Je nanizana začetna zgodovina doma slepih v Stari Loki. Maja leta 1979 je Center izdal posebno publikacijo ob otvoritvi novih prostorov.542 Podobna Publikacija je izšla ob 50 letnici delovanja zavoda leta 1986.543 Pri starejših Podatkih se obe publikaciji leta 1979 in 1986 naslanjata (brez navedb) na Prispevek Petra Confidentija. Prinašata pa še nove podatke, ki jih v zborniku 1969 še ni moglo biti. Po letu 1918 se je število slepih zaradi prve svetovne vojne povečalo. V takratni Jugoslaviji so si slepi morali ustanoviti nova društva in zavode, saj Je prejšnja mreža društev ostala zunaj meja nove države. Leta 1933 (ne 1935 kot citirajo, o. p.) je Društvo dom slepih iz Ljubljane zbralo z volili iz zapuščin, subvencij in nabiralnih akcij zadosti denarja, da je od industrialca Franca Dolenca kupilo starološki grad. Leta 1935 seje v gradu naselilo 15 slepih. Vodstvo so prevzele tri vincentinke (nune, op. p.) Oskrbnik je postal upokojeni železniški inšpektor Franc Cvek. Hišno opremo jim je darovala bivša Kranjska hranilnica.544 V domu je živelo pred vojno od 30 - 40 oskrbovancev. Moški so se ukvarjali s ščetarstvom, ženske s pletenjem. Pred vojno so nastali že zametki knjižnice v Braillovi pisavi. Zavod je imel nekaj svoje Posesti za pridelovanje hrane. Ekonomijo so obdržali še dolgo po drugi svetovni vojni. Že leta 1936 sije Dom slepih prizadeval, da bi od Hranilnice in Posojilnice v Stari Loki odkupil t. i. Marof, ki gaje Strahl prodal hranilnici že Prej. Zaradi denarne krize hranilnici ni bilo do prodaje. Predlagala je le Zamenjavo posesti, če bi jim Dom slepih oskrbel na svoje stroške druge prostore.545 Med drugo svetovno vojno je bilo poslovanje Doma slepih pod nadzorstvom zavoda za slepe v Celovcu. Leta 1944 so se oskrbovanci morali preseliti v starološko župnišče. Dekana Mraka so Nemci izselili že prej, zato je bila stavba prazna. Tu so oskrbovanci ostali do jeseni leta 1945, ko so grad spet usposobili za bivanje. Po vojni je bil zavodu naklonjen takratni minister za socialo dr. Anton Kržišnik, poljanski rojak iz Podobenega. Leta 1946 jim je Okrajni ljudski odbor Škofja Loka (OLO) dovolil iz obstoječega cvetličnjaka na Parceli 4/2 zgraditi nove delavnice, kjer seje ščetarski pridružila še pletarska dejavnost.546 Leta 1950 so ustanovili šolo za učence v gospodarstvu, kjer so se gojenci učili ščetarstva, pletarstva in izdelave metel. Od leta 1947 so načr- ljevanju Zbornik slepih Slovenije. 5 Zbornik slepih Slovenije, Mimi Breznik, Invalidske delavnice v Škofji Loki, str. 148-150. Zbornik slepih Slovenije. Ivan Bizant. Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije, str. 151- 542 161- 543 Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Škofja Loka, maj 1979, brez kolofona. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, 50 let, izdal in založil: Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Škofja Loka, Stara Loka 31, besedilo Janez Kos ob sodelovanju vodij oddelkov, s. d. (1986). S4s Kronika, str. 147. s ZAL ŠKL, Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, fasc. št. 1, sejni zapisniki 1936. ZAL ŠKL, KLO Stara Loka, fasc. 2, št. 12. tovali nov trakt za delavnice, skladišča, pralnico, kotlarno, pisarne, vajensko šolo in nekaj sodobnih spalnic. Za tako ambiciozno poslopje so potrebovali več prostora. Tega bi pridobili s širitvijo na podrti Marof. Že leta 1947 so komisijsko ugotovili, daje poškodovana stavba Marofa sposobna obnove za me-tlarsko delavnico.547 Krajevni ljudski odbor (KLO) Stara Loka nad tem ni bil navdušen. Tudi množične organizacije (masovne, pozneje so rekli družbenopolitične organizacije, op. p.) so bile proti odstopu bivšega predvojnega kulturnega doma. Zadevo je precej grobo pospešil v prid zavoda dr. Kržišnik, ki je z dopisom 28. 8. 1947 Domu slepih in KLO dopovedal, da seje KLO na množičnem sestanku 26. 7. 1947 pod točko "službeno" odpovedal Marofu.548 Zapisnika tega "izrednega" sestanka nisem našel. Na množičnem sestanku KLO Stara Loka, ki je bil 18. 8. 1947, so še nasprotovali prodaji. Takrat so imenovali gradbeni odbor za nov zadružni dom, ki bi bil nasproti čez cesto, na njivi crngrobške cerkve. Novo poslopje bi bilo tako na cerkvenem svetu.549 Formalno je bil Marof last hranilnice. Ta je leta 1947 po takratni zakonodaji morala v likvidacijo in je posest hočeš nočeš prodala. Novega kulturnega doma potem Prifarci niso gradili. Odpeljali so nekaj kubikov zemlje s tistega mesta, to je bilo tudi vse, kar so naredili. Gradbeno dovoljenje za novi trakt doma slepih je na predlog Ministrstva za gradnje Ljudske republike Slovenije (LRS) izdal OLO Kranj leta 1949. Po tem dovoljenju so na parcelah 644 in 645/2 dobili dovoljenje za nadzidavo že obstoječe delavnice, za novo centralno kurjavo, preureditev elektrike itd.550 Nove prostore so odprli decembra 1954. Leta 1955 so prizidali brez gradbene dokumentacije leseno gospodarsko poslopje s klavzulo, da gre za provizorij, ki ga je mogoče na zahtevo občine vsak čas podreti.551 Drugega decembra 1954 je Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka (LOMO) registriral Dom slepih v Stari Loki. Ustanovitelj je bil takrat Okrajni ljudski odbor Kranj. Poleg upravnika je bil še osemčlanski upravni odbor. Delovno področje in naloge zavoda so bile: usposabljati odrasle slepe osebe obeh spolov za samostojno delo in jim omogočiti splošno strokovno izobrazbo, nuditi starim in onemoglim slepim vso nego in oskrbo. Kot poslovne enote so navedli v registraciji še "Delavnico" in "Ekonomijo" Doma slepih, vse v Stari Loki.552 547 ZAL ŠKL, KLO Stara Loka. fasc. 2, št. 22. 548 ZAL ŠKL, KLO Stara Loka, fasc. 2, št. 22. 549 ZAL ŠKL, KLO Stara Loka, fasc. 2, št. 6. 550 ZAL ŠKL, MLO Škofja Loka, fasc. 21, št. 72. 551 ZAL ŠKL, LOMO Škofja Loka, fasc. 36, št. 38. 552 ZAL ŠKL, ObLO - SO Škofja Loka, Register finančno samostojnih zavodov 1953-1962, t. e. 325, št. 657, vpis št. 6. V nadaljevanju Register finančno samostojnih zavodov. Pogled na starološki grad s cerkvenega zvonika. Leta 1962 je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ustanovila samostojne invalidske delavnice. Ime zavoda je bilo: Invalidska delavnica za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev slepih Stara Loka. Kot ustanovitelja so na- vedli Občinski ljudski odbor (ObLO) Škofja Loka. Delovno področje je bilo: poklicna rehabilitacija in zaposlitev slepih, starih nad 16 let.553 Prejšnja obrtna šola je prenehala in so ustanovili šolo za telefoniste, administratorje in delavce v proizvodnji. Delovanje rehabilitacije so tako ločili od oskrbno-domskega življenja. Novih delavnic Dom slepih ni želel prevzeti. Po dveh letih dvotirnosti sta se oba dela 3. 2. 1964 združila v novo enovito organizacijo z imenom Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije Stara Loka. Ustanovitelja novega zavoda sta bila republiški odbor Zveze slepih Slovenije in soustanovitelj Skupščina občine (SO) Škofja Loka. Oba ustanovitelja sta izdala odločbi že decembra oziroma novembra 1963. Delovno področje je obsegalo območje Socialistične republike Slovenije. Naloge zavoda so bile: "poklicno usmerjanje oziroma usposabljanje slepih in slabovidnih državljanov, posredovanje zaposlitve rehabilitiranim slepim in nudenje vse oskrbe ko-ristnikom zavoda".554 Nova oblika rehabilitacije se je pokazala kot uspešna. Vzgojnoizobraževalni oddelki so usposabljali za poklic administratorja, telefonista in kvalifikacije v kovinski, mizarski in tradicionalnih obrteh za slepe -metlarski in ščetarski stroki. Leta 1976 so ustanovo poimenovali po pravniku, sodniku in politiku dr. Antonu Kržišniku (1890-1973). Kot rojak, rojen v Podobenem v Poljanski dolini, se je zavzel za Dom slepih predvsem v prvih povojnih letih, ko je bil minister za socialno skrbstvo v zvezni in republiški vladi do leta 1950. Poznamo ga tudi kot predsednika višjega vojaškega sodišča na znanem kočevskem procesu leta 1943, ko je partizanska oblast obsodila na smrt preko 130 zajetih plavo- in belogardistov. Po končani politični karieri je bil profesor na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani.555 Delovni in bivalni pogoji so bili v starih poslopjih doma omejeni. Pri iskanju lokacije za nov dom za starejše občane občine Škofja Loka se je izkazalo, da je mogoče ta problem reševati skupaj s Centrom slepih. Lokacijo novega doma za starejše občane so našli v neposredni bližini gradu. Za slepe so v noven domu namenili 80 mest. Leta 1978 so dopolnili statut Centra z dejavnostjo oskrbe in varstva občanov z območja občine Škofja Loka. V okviru celotnega projekta novega centra so zgradili nove objekte: šolo za slepe in slabovidne, internat, telovadnico z bazenom (vse za okrog 60 učencev) in stavbo oskrbnega dela za starejše občane. Sredstva so bila večinoma republiška, svoj delež pa je vložil tudi Center sam. Otvoritev novih prostorov je bila maja 1979. Pomanjkanje proizvodnih prostorov so rešili leta 1991, ko so ob severozahodnem delu starega proizvodnega trakta zgradili mogočno proizvodno poslopje, ki se je zadovoljivo vključilo v ostali gradbeni kompleks in ne izgleda preveč tovarniško. Center je danes enovita organizacija s tremi oddelki: srednjo šolo, proizvodnjo in oskrbnim oddelkom. Od leta 1979 delu- 553 ZAL ŠKL, Register finančno samostojnih zavodov, vpis št. 14. 554 ZAL ŠKL, Register finančno samostojnih zavodov, vpis št. 19. 555 Enciklopedija Slovenije, MK Ljubljana 1992, 6/61, 5/182. jejo v okviru Centra delavnice pod posebnimi pogoji, kjer z delovno terapijo Pomagajo pri varstvu in zaposlitvi umsko težje prizadetih oseb. Prvega januarja 1996 je bilo v Centru zaposlenih 175 ljudi. Vseh oskrbovancev je bilo 205, od tega 70 negibljivih (nepokretnih). Slepih in slabovidnih je bilo 52. Novembra 1995 so po sklepu vlade Republike Slovenije postali poseben socialno-varstveni zavod Center slepih in slabovidnih in iz naslova odstranili dr. Antona Kržišnika. V svojem dolgoletnem delovanju je Dom slepih postal ena od staroloških hiš. Kdo od starejših Prifarcev in Ločanov ni poznal organista Hansa, pa mu-zikanta Toneta, njihovega pevskega zbora, profesorja, pravnikov itd. S preselitvijo oskrbnega dela v novi dom je ostal grad prost. Že nekaj let je v njem Poštni muzej Slovenije, razna društva in druge dejavnosti. Poštna zbirka deluje v okviru Tehničnega muzeja Slovenije. Zadnje čase si poštna Uprava prizadeva, da bi celoten objekt z gospodarskim traktom in obema stolpoma ob Potoku, pridobila v last in namenila v celoti za muzejske zbirke. stara Loka, stara hišna št. 3, 2 7 Marof, Villa arcis - grajska vila, Hranilnica in posojilnica, danes so na tem mestu proizvodni obrati Centra slepih in slabovidnih. VI. št. 274 Deželna deska (ARS). št. 386, 570, 604, 1252; pare. št. 4/1 = 645/12. Lastniki: Karel Strahl, odpisno dovoljenje in sklep deželnega sodišča v Ljubljani 1927. Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, r. z. z n. z. 1929. SLP. pod upravo Doma slepih v Stari Loki, kupna pogodba 1947. O t. i. Marofu sem pisal že pri Domu slepih. Za časa Edvarda Strahla, °krog leta 1860, je bila stavba v slabem stanju. Zato jo je slednji popravil. Karel Strahl piše v svojih spominih, da so bile v njegovih mladih letih tam še stare tkalske in barvarske naprave za platno, še iz časa pradeda Demšarja. s56 potres leta 1895 je prizadel tudi to poslopje in gaje moral Karel Strahl obnoviti.557 V Stari Loki so pogrešali prostore za kulturne prireditve, saj so '9re prirejali na dvoriščih, skednjih in gostilnah. Ker Sokoli na Fari niso bili aktivni, si je Katoliško izobraževalno društvo želelo svoje prostore. Te jim je Kupila Hranilnica. Zakaj takšna "španovija"? Prav podobna je bila v Loki. V okviru stare Jugoslavije se katoliška cerkev ni počutila posebno varno. Njena kulturna dejavnost v okvirih izobraževalnih društev in Orla je bila včasih vprašljiva, kar seje pokazalo pozneje, ko so ustanovili Sokol kraljevine Jugoslavije, Orle pa prepovedali in so se morali umakniti nazaj v izobraževalna društva. Starološka hranilnica je bila zadruga pod klerikalnim vplivom in manj občutljiva kot društvo. Na seji načelstva hranilnice 2. 6. 1929 so sklenili 5S6 „ , 5 Polec. ZUZ, str. 96. Polec, ZUZ, str. 102. odkupiti Marof.558 Tega je bilo potrebno predelati. Načrt za preureditev je izdelal Jakob Gaber iz Trnja leta 1932. Prvič so otvorili društveno dvorano na Marofu leta 1934.559 Za novo gradbeno dovoljenje so zaprosili leta 193 7. Takrat so adaptirali predvsem dvorano.560 Načrte so spreminjali še leta 1939.561 Leta 1944 so partizani kulturni dom zažgali po že znani formuli, češ da je boljša ruševina, kot da bi se vanj vselil okupator. Po vojni je krajevni ljudski odbor nameraval dom obnoviti, vendar obnova ni stekla. Prav tako je bil večkrat imenovan gradbeni odbor za nov zadružni dom, ki so ga nameravali zidati na drugi strani ceste, na cerkvenem svetu. Tudi ta akcija je propadla, saj so starološki aktivisti ugotovili, da se prebivalci udejstvujejo v Škofji Loki. Formalno je s kupno pogodbo leta 1947 Dom slepih odkupil ruševine in prostor vključil v svoja nova poslopja. Stara Loka 32 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 33 Boštjencov, Boštjenc, Žirovnikova Marjana, hiša. VI. št. 93; pare. št. 659/3 = 230. Prejšnje hišne št. 28, 30. Lastnik zemljišča in prvi hišni lastnik je bil Alojzij Berčič, Boštjane, danes Stara Loka 144. Parcelo je dobil z izročilno pogodbo 1895. Pripisano je, daje tam stavba Stara Loka št. 28. Nova stavbna parcela je bila odmerjena z na-znanilnim listom leta 1932 iz parcele št. 659/3. Občinsko dovoljenje za hišo je dobil leta 1931.562 Lastniki: Marjana Hribernik, podelitev domika in razdelilni sklep 1935. Franc Dolenc, pek, Stara Loka 24, izročilna pogodba 1966. Franc Gabrovšek, zidar in Anica Gabrovšek, kupoprodajna pogodba 1973, vsak 1/2. Domače ime je nastalo po Berčiču - Boštjencu in po Marjani Hribernik, ki je bila Žirovnikova od Sv. Barbare. Stara Loka 34 VI. št. 528; pare. št. 285; hiša. Lastniki: Rozalija Kuhar, odločba ObLO Škofja Loka o pravici uporabe za zidanje hiše za Rozalijo Kuhar in njene pravne naslednike. 1961. 558 ZAL ŠKL, Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, fasc. št. 1. 559 Kronika, str. 141. 560 Kronika, str. 147. 561 ZAL ŠKL, Občina Stara Loka, fasc. št. 7. V nadaljevanju Občina/7. 562 Občina/7. Stara Lok a 35 Krivarjev Jaka. VI. št. 309; pare. št. 663/1, 659/6 = stavbna pare. 241. Prejšnje hišne št. 79, 31. Jakob Dolenc je dobil gradbeno dovoljenje leta 1940 (Občina/7). Stavbno Parcelo so vpisali z naznanilnim listom leta 1943. Lastniki: Jakob Dolenc, kupna pogodba 1939. Ana Dolenc, sklep o dedovanju 1989, delež 29/42. Janez Dolenc, sklep o dedovanju 1989, delež 6/42. !gor Dolenc, sklep o dedovanju 1989, delež 7/42. Domače ime je prinesel s seboj Jakob Dolenc, Krivarjev iz Bodovelj. Stara Loka 36 VI. št. 459; pare. št. 549/6 = 271. Prejšnja hišna št. 42, 32. Gradbeno dovoljenje 1953 (LOMO 10/84).563 Lastniki: Ljudmila Jugovic, poročena Veber, darilna pogodba 1953. Jože Veber, darilna pogodba 1978 do 1/2. Stara Loka 37 Kržajucu Tine, Kovačev Tine, Kovač. VI. št. 320, 946; pare. št. 231. Prejšnje hišne št. 29, 32. Lastnik je dobil gradbeno dovoljenje za hišo in kovačnico leta 1931 (Občina /7). Hišo so vpisali z naznanilnim listom 1932 iz parcele 665/1 = stavbna parcela 231. Lastniki: Valentin Kalan, kupna pogodba 1930. Leopoldina Kalan, sklep o dedovanju 1971, 4/8. Marija Kalan, Anica Jeraša, Janez Kalan, Franc Kalan, sklep o dedovanju 1971, vsak 1/8. v Štefan Ravnikar, izročilna pogodba 1974, 4/8 od Leopoldine. Štefan Ravnikar, kupna pogodba in razdružitev solastnine 1977, do celote. Valentin Kalan je imel kovaško in podkovsko obrt od leta 1931 do 1943 (R/l 81). Domače ime je prinesel s seboj Valentin Kalan, Kržajucov iz Škofje Loke, Cankarjev trg 8. Drugo ime je dobil po obrti, ki jo je opravljal. ZAL ŠKL. Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka - LOMO, fase. 10, št. 84. V nadaljevanju LOMO,.../... Stara Loka 38 VI. 923; pare št. 3/2 = 544/6. Hiša stoji na mestu podrte stare Rihtarjeve hiše (podatke glej pri št. 40). Parcela vpisana z naznanilnim listom 1974. Lastniki: Vera Hribernik, Stara Loka 40, darilna pogodba 1971. Stara Loka 39 VI. št. 323; pare. št. 232. Stavbna parcela je nastala z naznanilnim listom 1932 iz parcele 665/14 = st. pare. 232. Prejšnje hišne št. 30, (predvojna) 33. Lastniki: Janez Berčič, kupna pogodba 1931. Ana Berčič, sklep o dedovanju 1974, 4/5 od 1979. Miran Berčič, darilna pogodba 1979, 2/10. Miran Berčič, sklep o dedovanju 1992, 4/10. Barbara Berčič, sklep o dedovanju 1992, 4/10. Stara Loka 40 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 45; zemljiščni delež: župnišče Stara Loka. Erbežnik, Rihtar; hiša, nadstropna, zidana (1825); 1/3 grunta. VI. št 1, 2, 923; pare. št. 3/1. Stare hišne št. 2, 32, 41. Lastniki: Gospod Jožef Demšar, starološki graščak (II/82). Mihael Volgemut, (1766-1851), kmet iz Stare Loke, tkalec in novohišar, kupna pogodba 1814 (11/82). Johan Volgemut, sin (1829-1880), izročilna pogodba 1848 (IV/92). Luka Jugovic (1843-1902), prisojilo 1881. Mina, vdova Jugovic, prisodilno pismo 1903. Luka Jugovic, izročilna pogodba 1919. Minka Jugovic, izročilna pogodba 1932. Reichsgau Karnten, 1944. Marija Jugovic, razveljavitev 1946. Vinko Jugovic, sklep o dedovanju 1969. Mihaelov oče (verjetno Urban) Volgemut je bil posestnik na Trnju, stara h. št. 1, po domače Erbežnik. Priimek Erbežnik so pisali tudi Rubežnik. Priimek kaže na neko upravno funkcijo v gospostvu. Tako so imenovali vaške predstojnike, župane, tudi rubežnike. Domače ime Erbežnik se pojavlja pogosto v loškem gospostvu. Ima naslednji razvoj - Rubežnik, Vrbežnik, Erbežnik, Rbežnik itd., kot sem že omenil.564 Mogoče je prišlo domače ime od nemške besede "vverben", nabirati, snubiti, v vojake jemati (Verbežnik). Župani so imeli tudi takšne dolžnosti. Mihael je imel posest tudi na Fari (23/9). Mihael Volgemut, kmet iz Stare Loke, je leta 1814 kupil od gospoda Jožefa Demšarja, starološkega graščaka, novo hišo, ki jo je ta zidal ob cesti proti Železnikom. Obenem je kupil tudi zelnik ob hiši (Krautgarten). Hiša še ni bila dograjena in leta 1814 še ni imela hišne številke. Mihael je bil ob tistem času rihtar. S to funkcijo je dal domače ime novi hiši (11/82). Leta 1830 je zlicitiral 1/3 grunta na Trati, stara h. št. 11, t. i. tratarsko hubo oziroma njen del, Jurijevo kaj-žo.565 imel je še 1/4 grunta v Virmašah, kjer so razdelili grunta urb. št. 2388/2 in 2425/2 loškega gospostva. V Virmašah je dobil dele Kekljevega grunta, stara hišna št. 24, kjer je bilo potem le še 3/4 grunta.566 Kaj je pa dokupil iz urbarialne št. 2425/2, pa ni popolnoma razvidno. V tem primeru gre za Punčarjev grunt, stara hišna št. Virmaše 19.567 Rihtarjeva hiša je imela star baročen izgled, kakršnega je zahteval Mihov ugled. Hiša je danes Podrta in je na tem mestu nova hiša, last Vere Jugovic, poročene Hribernik. Podatke v zemljiški knjigi je nasledila nova hiša Vinka Jugovica, nastala na mestu gospodarskih poslopij, sedaj h. št. 40. Stara Loka 41 Pri Flintežu. VI. 322; pare. št. 665/15 = 233. Prejšnja h. št. 31, 34. Z naznanilnim listom leta 1932 so poočitili, da je nastala iz dela njive parcelna št. 665/15, nova parcela št. 233 hiša z vrtom, hišna št. 31. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano leta 1931 (Občina/7). Lastniki: France Humer, Stara Loka 31, kupna pogodba 1930. Franc Humer, Stara Loka 34, sklep o dedovanju 1968. Karmen Bernik, darilna pogodba 1993. Domače ime so prinesli s Trnja. "Flinta" pomeni puška. Mogoče je bila pri hiši takšna dejavnost, ali pa so bili (divji) lovci. Stara Loka 42 VI. št. 299; pare. št. 33/2. Prejšnje hišne št. 44, 62. V zemljiški knjigi je opomba, da je od 1939/40 na parceli vpisana hiša. Prvotno je bilo to gospodarsko poslopje hiše št. 26. C* ZAL ŠKL, Glavna zemljiška knjiga, primer vulgo Erbežnik, Virmaše, stara hišna št. 13, Arbežnik, Erbežnik, Rebežnik, Rubežnik, itd. 565 x x ZAL ŠKL, Zemljiška knjiga župnije Šk. Loka, str. 280; Zemljiška knjiga Beneficija sv. Ane, urb. št. 56fi 6: iv/93' ° ZAL ŠKL, Glavna zemljiška knjiga 13/106, Suplement 11/237. 7 ZAL ŠKL, Glavna zemljiška knjiga 13/102. Lastniki: Do 1920 isti kot na h. št..26. Janez Koželj, kupna pogodba 1920. Franc Koželj, mizar, darilna pogodba 1962. Marija Damjan, rojena Koželj, sklep o dedovanju 1984. Stara Loka 43 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 36. Petrono, Petružak, Petruzenk, Petruznik; kamnita pritlična hiša (1825); ku- pnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 49; pare. št. 36. Stare hišne št. 60, 32, 65. Lastniki: Matevž Karlin, lastnik 1757.568 Jurij Karlin s. d. Jakob Eržen, ženitno pismo 1794 (11/17-18). Mica VVolgemut, licitacija 1817. Jakob Pikuš (1794-1845), ženitno pismo 1818 (III/1-7). Valentin Pikuš (1840-1888), prisojilo 1867. Mladoletni Janez, Marjana, Marija, Valentin Pikuš, prisodno pismo 1889. Franc Ozebek, tudi Osebek, prisojilo 1891. Marija Ozebek, prisojilo 1911. Maks Ozebek, prisojilo 1932. Manica Žagar, kupna pogodba 1935. Anica Žagar, poročena Kobal, darilna pogodba 1958, 1/2. Julija Žagar, darilna pogodba 1958, 1/2. Domače ime je morda po Matevžu Paternou (Petrono = Peternel?), ki se omenja v terezijanskem katastru. Ni gotovo, da je bil on prvi lastnik. V franciscejskem katastru je navedeno domače ime Petrono = Paternou? Jurij Karlin je imel hčer Mico Karlin. Ta se je poročila z Jakobom Erženom. Ko je ovdovela, seje drugič poročila z Gašperjem IVolgemutom (11/17-18). Mica je leta 1817 zlicitirala posest 1/3 hube s tremi njivami, vrtom, tremi gozdnimi deleži in pogoriščem na svoje ime in naslednje leto prepisala na mladoletnega Jakoba Pikuša, sina Simona Pikuša in Lenke, rojene Okorn, iz Žabnice in na mladoletno hčerko Uršulo VVolgemut, hčerko umrlega moža Gašperja VVol-gemuta. Mica je bila rojena Cegnar. Bila je tašča Jakoba Pikuša. Mica Karlin, poročena Eržen je, kot kaže, imela iz tega zakona hčerko Elizabeto - Špelo (11/139-146). Leta 1820 oziroma 1827 je Elizabeti Eržen Mica prepisala delež v denarju (11/145; III/7, 92). Hiša je bila leta 1817 pogorišče, po že znanem požaru. Franc Ozebek, tudi Osebek (1838-1910), seje poročil z vdovo Marijo Ušeničnik (1844-1931), rojeno Kržišnik iz Poljan. Ta je bila mati znanih 568 ZAL ŠKL, Zbirka starološke davčne knjižice, akc. št. 132. bratov teologov in filozofov, Franca in Aleša Ušeničnika. Hiša leži zunaj ulične linije in je prilagojena terenu nad vodo. Zelo verjetno je bila bajta Kalanušarjevega grunta, česar pa ne morem dokazati. Leta 1825 je bila hiša kamnita in pritlična. Ob koncu prejšnega stoletja je bila spet prezidana, verjetno po potresu leta 1895. Takrat so jo povečali. Plitev obok seje ohranil le v shrambi. Ravno zaključen portal je iz kamnitni-škega konglomerata. Na strehi je še ohranjen skril. V strehi je zelo majhna frčada, ki ima na zadnji strani nekoliko večjo neugledno dvojnico brez odprtin. Nekaj zemlje imajo še v Bižah, vendar je ne obdelujejo sami. Stara Loka 44 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb. št. 64, rect. 58; zemljiščni delež: Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau). Partižova, Prtižova kajža, Pri Streharju, Per Strehar (1825), Pavle; kajža, 1/3 Srunta, tudi novohišar. VI. št. 51, 72, 339, 911; pare. št. 37. Stare hišne št. 35, 53, 66. Lastniki: Elizabeta Sušnik, lastnica pred 1783 (NŠKAL-St. L. fasc. - knjige/2). Katarina Sušnik, hči, lastnica 1783 (NŠKAL-St.L. fasc. 13; 1/39). Peter Volgemut, licitacijski zapisnik 1790 (11/64) Pavel Volgemut (1776-1841), poročno pismo 1795 (11/93). Neža Volgemut, hči, poročena Jereb, izročilna pogodba 1841 (V/586). Luka Jereb (1814-1895), izročilna pogodba 1871. Mina Jereb, rojena Tavčar, prisojilo 1895. Janez Kermelj, kupna pogodba 1895. Matevž Krmelj, iz Stare Loke 45 (Prtiž), izročilna pogodba 1906. Matevž Krmelj, prisodilo 1907. Franc Krmelj, sklep o dedovanju 1954. Ivana Krmelj, rojena Jugovic, sklep o dedovanju 1977. 'vanka Krmelj, ekonomski tehnik, darilna pogodba 1972 in 1974. Domače ime je prišlo od dejavnosti pri hiši in od imena. Pavel Volgemut je imel za ženo Mico, hčer Tomaža Svolšaka. Poročno pismo sta delala leta 1795 (U/93). Pavel Volgemut je zamenjal del terena Nad Potjo z Urbanom Kašma-nom. Ta je potreboval svet za sina Jurija. Naredili so novo bajto v Virlogu, urb. št. 58 B.569 Glede na delitev urbarialnih številk bi smeli sklepati, daje šlo 2a teren, ki ga ima zapisanega sedaj hiša Stara Loka 140. Pri tej hiši piše, da je bil lastnik pogorišča Pavel Volgemut. Mogoče je, da je šlo za eno in isto hišo, ali pa sta bili dve lokaciji, za hišo v Virlogu in za novo na Fari, ki je Potem pogorela. Na mestu stare bajte stoji sedaj nova stanovanjska hiša. S69 NŠKAL, Župnija Stara Loka, knjige, fasc. 2; Urbar Pfargult Altenlack, s. d. Stara Loka 45 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 2; zemljiščni delež: Gospostvo Sv. Duh. Partiš, Prtiš, Partiž, Prtiž; zidana pritlična hiša in zidano pritlično gospodarsko poslopje (1825); grunt, kupnopravna huba. VI. št. 51, 52; pare. št. 49 = 593/5, hiša, 52 = 593/3 gospodarsko poslopje. Stare hišne št. 58, 34, 67, 82, 83. Lastniki: Valentin Dolhar, lastnik 1752, omenjen 1767 (TK-BT-67/313-4; 1/9-10, 35-36). Mica Dolhar, žena, drugič poročena Oblak, lastnica 1785 (1/35-36). Helena Dolhar, hči, poročena Kalan, izročilna pogodba 1800 (11/45-46, 47, 51, 53). Anton Jugovic (1775-1857), nakup po zadolžnici 1806 (II/60-62, 233). Helena Jugovic (1822-1866), izročilna pogodba 1857. Johan Kermel (1843-1917) in Marija Kermel, rojena Jugovic (1841-1906), prisojilo 1868, vsak polovico. Matevž Krmelj, izročilna pogodba 1906 (od Janeza). Matevž Krmelj, prisodilo 1907 (od Marije). Franc Krmelj, sklep o dedovanju 1954. Ivana Krmelj, rojena Jugovic, sklep o dedovanju 1977. Od kod domače ime, mi ni znano. Mogoče je vezano na besedo part = delež? Po Pleteršniku pomeni prt, prten, prtar, tkanino, lan, tkaninarja, kar je tudi mogoče, saj so bili na Fari znani platnarji.570 Anton Jugovic je imel za ženo Marjeto, rojeno Svolšak (1784-1872), ki se omenja v zadolžnici 1823 (11/152-165). Antonov bratje bil Ignac Jugovic, kanonik v Novem mestu, slovesno umeščen leta 1831 (Ž-V/317).571 Vrt pri hiši je bil podložen svetoduški graščini.572 Del njiv je spadal pod starološko župnijsko cerkev (Ž-V/317). Grunt je še danes velik. Že v terezijanskem katastru so bili opisani deleži: Per Kozlu, V Doline, Za Hribcam, Per Drobnicah, travnik Per Marslim potoko, Gorraita. Gozdni deleži so bili: Na Pushtajo, V Potoze, Per Snamino, Sa Malinam. Posest seje začenjala takoj za hišo in je šla čez Gavžnik, kjer je tudi Partižov križ. Ta je bil včasih na mestu kapelice na Fari pod cerkvijo. Hiša stoji zunaj ulične linije, nad Potokom, kot se za staro lokacijo grunta spodobi. Leta 1825 sta bila stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje zidana in pritlična. Večje prezidave na gruntu je opravil verjetno Johan Kermel. Na Faro je prišel iz Staniš. Posodobil je hišo tako, da ima "moderen" izgled. Kam-nitniški portal je ravno zaključen s hišno št. 34 in inicialkama JK = Johan Kermel (1843-1917). Oboki v veži so iz druge polovice 19. stoletja. Od stare gruntarske hiše je ostal bolje ohranjen zahodni del stavbe. Lesen strop v hiši 570 pleteršnik 11/357. 571 France M. Dolinar, Prošti novomeškega kapitlja 1493-1993, Dolenjska založba, Novo mesto 1993, str. 124-125. 572 ZAL ŠKL, Urbar Ehrenau, urb. št. 120, pozneje vi. št. 52. je datiran leta 1755. Velbi v kamri so mogoče še iz tistega časa. Posebnost hiše je globoka, polkrožno banjasto obokana klet, mogoče še iz konca 17. stoletja. Levi del stavbe proti vzhodu oziroma severovzhodu je novejši, verjetno že po letu 1825. Grunt obdelujejo. Stanujejo v novi hiši, staro hišo uporabljajo za shrambo in delavnico. Stara Loka 45 Nova hiša. VI. št. 51, 1236, 1237; pare. št. 49 = 593/1. Lastniki: Ivana Krmelj, rojena Jugovie, sklep o dedovanju 1977, 1/3. Marija Megušar, darilna pogodba 1977, 1/3. Anton Megušar, darilna pogodba 1977, 1/3. Stara Loka 46 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2088, 2085, 2060; zemljiščni delež: cerkev Stara Loka. Tavčar, Vožbut, Ožbout, Podlonkar; hiša zidana, nadstropna (1825); podsed - Podružnik, kajža, 1/3 grunta. VI. št. 47, 48, 282; pare. št. 35. Stare hišne št. 61, 31, 39, 43. Lastniki: Miha Tavčar, lastnik pred 1771 (ARS 45/januar, ARS 47/219, 48/47, 48/112, 49/118). Maruša Tavčar, hči, poročena Okorn, izročilna pogodba 1771 (ARS 45/januar, ni numeracije; III/129, 9/144). Jera Tavčar, poročena Jamnik, izročilna pogodba 1793 (ARS 50/87; 9/5; 14/1; 21/19). Uršula Šifrer, rojena Jamnik, vdova Osterc, obravnava 1820 (41/292; Ž-Vl/194). Mladoletni Matevž Šifrer, sin, zapuščinsko prisojilo 1824. Mica Jamnik, kupno pismo 1844 (J/353; Ž-VI/200). Marija Tavčar, kupna pogodba 1846 (73/206; Ž-VI/418). Ožbolt Jeran (1797-1857), kupna pogodba 1853. Marija Kokelj, bivša vdova Jeran, prisodilo 1888. Jakob Kokelj, prisodilo 1893. Miklavž Pokorn iz Stare Loke, danes št. 18, kupna pogodba 1894. Matevž Šmid, kupna pogodba 1895. Marija Šmid, izročilna pogodba 1907. Franc Šmid, izročilna pogodba 1933. Ivan Šmid, darilna pogodba 1970 (1/3). Terezija Šmid, darilna pogodba 19C7 (2/3). Domače ime izvira iz priimka, imena in kraja kupca. Šmid je bil iz Po-dlonka. Njiva na Osterfeldu je bila podložna starološki cerkvi, zato najdemo podatke tudi v zbirki listin starološke cerkvene posesti. Mihova hči Maruša Tavčar, poročena Okorn, je bila okrog leta 1784 že vdova (ARS 49/118; III/129). Leta 1844 in 1846 so hišo kupovali in prodajali za 400 gld običajnega denarja (CM) (J/353; 73/206). Leta 1825 je bila hiša zidana in nadstropna. Po cenah sodeč je bila ob prodajah leta 1844 oziroma leta 1846 primerno draga, saj sojo prodali za 400 goldinarjev. Leta 1933 je Franc Šmid podrl staro stavbo. Zidarski mojster Alojzij Berčič mu je v letih 1933 do 1935 zgradil novo hišo. Vrednost zgradbe je bila navedena na 45.000 din (Občina/7). Tudi nova hiša stoji vzporedno z Gaso. Franc Šmid je imel od leta 1928 do 1942 krojaško obrt (R/141). Sedaj je v hiši gostinski lokal, ki ga vodi Zinka Šmid. Stara Loka 47 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2085, 2082, 2065. Ledrar, Ledrer; kamnita nadstropna hiša (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. VI. št. 63, 630; pare. št. 40. Stare hišne št. 50, 42, 40, 48. Lastniki: Gregor Dermota, usnjarski mojster, vdovec, lastnik pred 1792 (VIII/134). Jurij Dermota, izročilna pogodba 1793 (21/223). Gregor Dermota (1778-1849), izročilna pogodba 1799. Jakob Dermota (1809-1876), izročilna pogodba 1832. Marija Dermota, rojena Triler, prisojilo 1876. Luka Pokorn, prisojilna listina 1888. Ivan Spacapan, izročilno, darilno in prisodno pismo 1904. Marija Spacapan, izročilna in darilna pogodba 1909. Marija Žagar, kupna pogodba 1912. Marija Žagar mlajša, kupna pogodba 1924. Josip Žagar, kupna pogodba 1933. Anton Žagar, izročilna pogodba 1950. Peter Rupar z Loga 22, kupna pogodba 1960. Mladoletni Andrej Grašič, kupna pogodba 1978. Domače ime je nastalo od dejavnosti. Dermote so bili usnjarji v Karlovcu, danes Kopališka 18, pri Telbanu, Bukovšku, Kramerju in na Lontrgu pri Dr-motu, Sifonarju, danes Spodnji trg 36.573 Posamezni usnjarji iz Dermotovih rodov so bili v Loki lastniki še drugih hiš. Hiša je zaradi vode in ulice malo umaknjena. Po franciscejskem katastru je bila hiša zidana in nadstropna. Od stare hiše je ostalo le obodno zidovje. 573 Knjiga hiš I., str. 32; Knjiga hiš II., str. 87-88. Stavba je znotraj prezidana in se niso ohranili starejši stavbni členi. Ohranjen je zazidan baročni portal na južni fasadi. Portal ima tri okrasne kamne, srednjega kot sklepnik in dva na straneh. Kamni so reliefno obrobljeni. Por-talni lok je rahlo potlačen, kar kaže na drugo polovico 18. stoletja. Stara Loka 48 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 42; zemljiščni delež; cerkev v Crngrobu, urb. št. 35. Kamplmoher, Planuc; leta 1825 se ne omenja, kako je zgrajena; novohišar (H/108; HI/53), kajža, 1/3 grunta (HI/132). št. 61, 62, 328; pare. št.39/2. Stare hišne št. 20, 41, 41, 49. Lastniki: Urša Pečnik 1752, tkalka (TK-BT-67/313-30). Franc Pečnik, lastnik 1808 (11/65-66). Jakob Maher (1791-1875), tudi Mohar, izročilna pogodba 1816 (11/108-110, 251; 111/54). B'až Mohar, tudi Maher, izročilna pogodba 1849 (IV/94). Marija Maher, notarska kupna pogodba 1865. Ivan Spacapan, izročilna pogodba 1904. Mina Svoljšak, kupna pogodba 1904. Ivan Spacapan, kupna pogodba 1905. Anton Šink, kupna pogodba 1906. Jerica Šink, prisojilo 1908. Peter Pokorn, kupna pogodba 1910. Ana Bernik, kupna pogodba 1911. France Bernik, kupna pogodba 1914. Mladoletni Marija, Franica, Amalija, Anton, Ivana in Jurij Bernik iz Veštra, stara h. št. 4, po domače pri Hrenu, prisojilo 1923, vsak 1/6. Jurij Bernik, kupna pogodba 1950 in darilna pogodba 1964, do 21/30. Marija Bernik, rojena Trček, darilna pogodba 1963, 9/30. Marija Bernik, Marija Galičič, Milka Tavčar, sklep o dedovanju 1993 (po Juriju). Domače ime je prišlo od obrti. Drugo ime Planuc so prinesli Berniki z Bukovščice in je najbrž pomenilo hišo na planem, z dovolj prostora. Priimek Mohar so pisali v obeh oblikah Maher in Mohar. Zadnje se je slišalo bolj domače. Jakob Mohar je bil svak Franca Pečnika. Jakobova žena Barbara (1793-1865) se je kot dekle pisala Pečnik (111/54, 140). Moharji so imeli sorodstvo tudi v Stari Loki 11, pri Jakobču. Blaž Mohar je bil Tomažev brat. S hišo je moralo biti na začetku prejšnjega stoletja nekaj narobe. Verjetno je pogorela, Qli pa je šele takrat nastajala. V listinski seriji se lastnik leta 1816 navaja v rangu novohišarja (11/108) in šele pozneje, leta 1829, kot bajtar (111/53). Leta 1816 je bila še brez hišne številke (11/109). Poznejša delitev parcele kaže prvotno na mlajši nastanek stavbe. Hiša stoji pravokotno na ulico. Pred nekaj več kot dvajsetimi leti so jo popolnoma prenovili. Ostale so le obodne stene. Nekaj zemljišča imajo še v Pevnu. Stara Loka 49 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 8. Kalanovšk, Kalanuš, Kalanušar, Kalanovše, Na Kalanuš; hiša kamnita, pritlična (1825); grunt. VI. št. 58, 1388; pare. št. 38. Stare hišne št. 53, 39, 42, 51. Lastniki: Anže Kalan?, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-5). Marko Karlin, lastnik že 1788 (1/46). Jurij Karlin, sin, izročilna pogodba 1806 (11/56, 61). Florjan Karlin (1813-1900), izročilna pogodba 1836 (111/217). Marjeta Karlin, poročena Žagar, izročilna pogodba 1884. Jože Žagar, prisojilo 1911. Franc Žagar, sklep o dedovanju 1961. Jože Žagar, izročilna pogodba 1987. Domače ime je ostalo verjetno od Kalana. Rod Karlinov izhaja iz druge polovice 18. stoletja od Čika na Trnju, stara hišna št. 13. Tam je bila grun-tarica Mica Karlin že leta 1798, ko sta denarno uredila zadeve z (nečakom?, ali stricem?) Markom Karlinom (1737-1804) (G 14/42). Ta je leta 1795 zlici-tiral kajžo Virlog, stara h. št. 10, Pri Slugu (St. L. 111/25, 146, 217). Pri hiši se je po domače reklo tudi Pri Marku, Pri Markucu. Leta 1803 je Mica posestvo na Trnju dala najmlajšemu sinu Jerneju. Tega so v zemljiško knjigo vpisali kot Karlina, pravilno Svolšaka. Pozneje so njegov rod pisali vedno s priimkom Svoljšak. Pri predaji posestva leta 1803 je mladega Jerneja zastopal bratranec (Vet/t/er) Marko Karlin (G 19/162). Marko Karlin je bil dvakrat poročen. Ženitno pismo z drugo ženo Heleno Košenina iz sorške fare sta delala leta 1788. Takratje bil Marko tudi lastnik grunta na Suhi, stara hišna št. 11, Pri Slugu, od koder je bila doma prva žena (St. L. 1/46). Zemljiškoknjižno na tem gruntu ni bil vpisan, čeprav so bili lastniki grunta Karlini. Razumljivo je tudi domače ime Sluga na Suhi in v Virlogu, saj je šlo v obeh primerih za Karline. Marku Karlinu v Virlogu so sledili Jurij, Florjan in Lorenc, ki jih poznamo tudi na Fari, kjer je bila cela hub a. Kdaj točno je Marko kupil posestvo Na Kalanušu iz dokumentov ni razvidno. Vsekakor je bil lastnik že leta 1788, ko seje drugič ženil. Jurij Karlin je vzel Jero Logonder. Ženitno pogodbo sta delala leta 1808 (II/61). Posebno je zanimiva izročilna pogodba med Jurijem in Florjanom leta 1836 (III/217). Jurij sije izgovoril čudo stvari, med drugim uporabo čebelnjaka. K Florjanovi hčeri Meti Karlin (1848-1910) se je priženil Žagar, Gadušar iz Papirnice. Gadušarji so pričeli rod Žagarjev tudi pri Primcu, Stara Loka h. št. 25, in pri Porentu, Stara Loka h. št. 6. Pri Marku v Virlogu imajo izdelan rodovnik za celotno vejo Karlinov, od Cika dalje. Karlinov rod je na Kalanušu po moški liniji izumrl. Pri Čiku se je preimenoval. Po moški liniji Svoljšakov je obstal do druge polovice prejšnjega stoletja. V Virlogu je prišel še k Lompu. Bilje tudi na Suhi in pri Znamenčkarju v Predmestju Karlovcu. Hiša leži ob ulici. Leta 1825 je bila zidana in pritlična. Stara stavba seje Precej ohranila v razporeditvi prostorov, v detajlih le malo. Vhodni portal je v Ze ravno zaključen in je iz kamnitniškega kamna, brez letnice. Veža je delno obokana. V njej je še ohranjena šterna. Da je šlo za gruntarsko hišo, kaže Zelo velika "hiša". Ta je bila včasih poslikana. V kotu in po stropu so še našli sledove poslikave. V prostoru, imenovanem virštat (VVerkstatt, op. p.), kjer so °ča delali škafe in rezljali kapelice, so ohranjena delno poslikana vrata z okovjem in ključavnico iz leta 1794. Od zadaj so vrata popisana z loterijskimi številkami. Hlev je v podaljšku hiše proti severu. Portal kaže na 19. stoletje. Štalo so obokali na traverze med prvo svetovno vojno. Hiša zaradi bližine Potoka ni Podkletena, delno se pogreza in je v slabem stanju. Na dvorišču je ohranjen zelo star lesen pod. Na leseni steni se še komaj vidi naslikan zajec, ki v košu nosi pirhe. Figuro je naslikal nek vojak med prvo svetovno vojno, ko so vojaki stanovali (kvartirali) po hišah. Koš s pirhi se je že zbrisal. Zaradi neugodne lege kmetije, stisnjene med Potok in cesto, so grunt prestavili na novo lokacijo zunaj vasi, Stara Loka št. 155, kjer je več prostora za sodobno kmetovanje. V tej hiši so bili doma, poleg drugih otrok, trije bratje Karlini, sinovi Florjana Karlina (1813-1900) in Terezije Hartman (1814-1882). Andrej Karlin (15. 1857 Stara Loka - 5. 4. 1933 Maribor) je bil škof. Gimnazijo in bogoslovje Je študiral v Ljubljani. Bilje kaplan v Smledniku, Šenčurju in pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1892 je doktoriral v Rimu. Postal je prefekt v Alojzijevišču, Pozneje tudi njegov vodja. Bil je inšpektor za verouk na učiteljiščih, meščanskih in osnovnih šolah. Postal je stolni kanonik v Ljubljani. Sodeloval je pri Ljudski posojilnici, delavskih in prosvetnih organizacijah in pri Ceciljanskem društvu, kjer je bil tajnik, potem predsednik in od leta 1904-1910 urednik Cerkvenega glasbenika. Pisal je prispevke s področja lokalne zgodovine, potopise, nabožne in katehetske članke ter prispevke v Cerkveni glasbenik. Konec leta 1910 so ga imenovali za tržaško-koprskega škofa. Po prvi svetovni vojni Je zdržal na tem mestu do jeseni leta 1919, ko ga je papež razrešil te službe zaradi italijanskega nacionalnega pritiska. Papež mu je podelil naslovno skofovstvo in druge častne nazive. Po odhodu dr. Janeza Gnidovca je prevzel vodstvo škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1923 ga je papež imenoval za lavantinskega - mariborskega škofa. Po prvi svetovni vojni se je ta škofija povečala in jo je sveta stoliea podredila neposredno Rimu. Karlin je reorganiziral semeniški študij in ga podaljšal. Zavzemal se je za beatifikaeijo Antona Martina Slomška.574 Njegov brat Davorin Karlin (8.11.1849 Stara Loka - 2.9.1912 Ljubljana) je bil gimnazijski profesor in sodelavec Ljubljanskega zvona. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Klasične jezike je študiral na Dunaju. Služboval je na kranjski gimnaziji v letih 1872-1890 in na drugi državni gimnaziji v Ljubljani do upokojitve leta 1906. Sestavil je učbenik zgodovine za nižje gimnazije.575 Vse kaže, daje bil ta brat bolj liberalno usmeritjen, saj je bil sotrudnik Zvona. Ime je spremenil. Med domačimi je veljal za Martina. Tretji brat je bil Janez Karlin (1842-1915). V osmrtnici, ki jo je podpisal brat, škof Andrej, je navedeno le, da je bil pokojnik upokojeni župnik. Iz slikovnega gradiva na domačiji se vidi, da je bil nekaj časa župnik v Smledniku. Pri hiši hranijo dokumentacijo, ki je zanimiva za podrobnejše zgodovinske raziskave o škofu Andreju Karlinu. Škofov oljni portret je signiran: M.(arija) Raizner 1929. Slika je amatersko delo neke nune. Ohranjenih je nekaj njegovih fotografij od mladih let do pogreba. Fotografije prikazujejo tudi škofovo sorodstvo, predvsem ob raznih slovesnostih in obletnicah. Vse kaže, daje bil škof povezan s sorodstvom, najprej s sestrami in brati, pozneje z nečakom Jožetom. Tega je leta 1911 tudi poročil. Ohranjenih je nekaj škofovih priložnostnih čestitk gospodarju na Kalanušu. V sedanjem rodu so izdelali nekakšno hišno kroniko, ki jo nadaljujejo. Stara Loka 50 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2086, 2083, 2064. Punčar; hiša kamnita, pritlična (1825); kajža, 1/3 grunta, včasih omenjena tudi kot grunt. VI. št. 60; pare. št. 39/1. Stare hišne št. 52, 40, 43. Lastniki: Matevž Hafner, lastnik pred 1804. Andrej Hafner, sin, tkalec, izročilna pogodba 1804 (20/64). Mina Vidmar iz Virmaš 11 (Mecetova), kupno pismo 1846 (L/122). Primož Vidmar, prisojilo 1861. Jurij Vidmar (1819-1895), prisojilo 1867. Marija Vidmar, rojena Kalan, prisojilo 1896. Luka Čarman, kupna pogodba 1910. 574 SBL 1/429; Enciklopedija Slovenije 5/2; Franc Kralj, Dr. Andrej Karlin (1857-1933). Ob petdeseti obletnici smrti nekdanjega tržaško-koprskega in lavantinsko-mariborskega škofa, Mohorjev koledar 1983, str. 113-117. 575 SBL 1/429. Jožefa Čarman, sklep o dedovanju 1964. Lado Oblakovič, klepar, darilna pogodba 1971, 1/2. Matjaž Oblakovič, vknjižbena izjava 1988, 1/2 (od Lada). Odkod domače ime, ni znano. Morda od "buniti se", torej upornik, puntar (ES 1/54). Mogoče je ime povezano z neko obrtniško dejavnostjo, kjer so kle-pali oziroma bunclali - punclali. S posebnim kladivom se buncla kamen, obdeluje kovina itd. Izgled kamnite pritlične hiše iz leta 1825 je stavba ohranila do pred nekaj let. Stala je vzdolž Gase. Parcelno številko je imela prvotno skupno s sosedom. Stari katastri še kažejo med seboj povezani poslopji. Na tem mestu stoji sedaj nova hiša, umaknjena iz stare linije. V bregu poleg hiše še teče studenec, ki izvira izpod pokopališča. Kljub srednjeveški frekventnosti Pokopališča je bil ves čas neoporečen. Vodo "vleče", kot pravijo, prav iz smeri Binklja in Veštra. Stara Loka 51 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb. št. 65 b, 64 1/2. Planuc, Pri Špeli; nova hiša. VI. št. 105, 329, 565; pare. št. 48/2. Stare hišne št. 78, 45, 53. Lastniki: Mina Ziherl, kupna pogodba 1873. Helena Šifrer, kupna pogodba 1885. Elizabeta Tavčar, kupna pogodba 1899. Anton Tavčar iz Metlike št. 146, prisojilo 1930. Jože in Marjeta Fister, podelitev domika in razdelilni sklep 1936, vsak 1/2. Franc Dolenc, izročilna pogodba 1950. Antonija Kušar, predica, sklep o dedovanju 1969. Florjan Štular, kupna pogodba 1972. Hišo so zgradili iz gospodarskega poslopja sosednje Jernačeve hiše, Stara Loka št. 52 in ima zato isto deljeno parcelno številko. Domače ime je dobila Po Elizabeti-Špeli Tavčar, kije bila lastnea bajte nad trideset let. Ta Špela je Pekla dober kruh, ki so ga hodili iskat od daleč. Od stare bajte je ostala le lokacija, zidovje je bilo večkrat zamenjano. Star zid s plitvim obokom je ohranjen v majhnem gospodarskem poslopju, kjer je sedaj garaža. Stara Loka 52 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb. št. 65, reet. 59; zemljiščni delež: Gospostvo Sv. Duh. Per Dajnet, Tajne, Jernač; lesena in kamnita pritlična hiša in pritlično gospodarsko poslopje; kajža, 1/3 grunta. VI. št. 56, 57; pare. št. 48/1. Stare hišne št. 54, 38, 44. Lastniki: Jožef Šifrer, lastnik pred 1782 (NŠKAL, St. L. knjige/2). Andrej Šifrer, lastnik 1782 (NŠKAL, St. L. fase/13; 1/13, 67). Mica Šifrer, hči, poročena Rešek (Režek), izročilna pogodba 1815 (III/134). Franc Šifrer, prisojilo 1865 (15/73; 18/511). Jakob Jelovčan iz Stare Loke, danes št. 19, kupna pogodba 1880. Jernej Berčič, kupna pogodba 1897. Anton Berčič, izročilna pogodba 1928. Antonija Berčič, izročilna pogodba 1965 (od 1972, 2/3). Tone Berčič, darilna pogodba 1972, 1/3. Stanislav Berčič, uslužbenec, Ljubljana, Zelena pot 15, sklep o dedovanju 1977 (2/3 od Antonije). Klemen Berčič, Ljubljana, Linhartova 66, darilna pogodba 1992 (2/3 od Stanislava). Rod Šifrerjev izvira iz Žabnice. Prvi je dokumentiran v urbarju leta 1501 Luka Schiffrer. Jernej Šifrer, vulgo Tajne, se omenja na začetku 17. stoletja na hubi v Spodnji Žabnici, kjer seje domače ime še ohranilo. Šifrerji - Tajneti so se razširili v Kranj, po Sorškem polju, v obe dolini. S kom so bili v sorodu in kaj so dosegli, je popisal Jože Šifrer. Nekateri so se povzpeli do plemiških časti in služb.576 Domače ime Jernač izvira od starega očeta Jerneja. Hiša stoji vzdolžno ob Gasi. Leta 1825 je bila stavba pritlična in mešano zidana. Del zemljišč je spadal pod svetoduško gospostvo. Pri hiši je še nekaj zemlje. Ta je bila v Virlogu in na Gmajni v Gorajtah. Hiša je danes nadstropna, modernizirana in ima dva lastnika. Lokacija stavbe ob ulici je stara. Na južni zunanjščini se vidi, koliko je bila stavba razširjena proti vzhodu. Na severni fasadi je ohranjeno skoraj kvadratno pozno-gotsko okence s porezanimi robovi. Strop v hiši je še lesen, z letnico na tramu 1782. Štala je spremenjena v klet in je že obokana na traverze. V hiši je bila včasih šterna, ki sojo zasuli. Stara Loka 53 VI. št. 286; pare. št. 203. Prejšnje hišne št. 35, 54. Parcelo so vpisali z naznanilnim listom leta 1902/03. Lastniki: Martin Bozovičar, kupna pogodba 1902. Marija Hafner, prisojilo 1941. Jurij Hafner, odločba o dedovanju 1949. Mladoletna Veronika Hafner, poročena (1975) Bertoncelj, sklep o dedovanju 1969. 576 Jože Šifrer, Jernej Šifrer, njegov rod in robotna pravda loških podložnikov. LR 23/1976, str. 34-46. Danijel Bertoncelj, darilna pogodba 1982, do 1/2. Stara Loka 54 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2087, 2084, 2063. Pintar; hiša lesena, pritlična (1825); 1/3 grunta. VI. št. 53, 1364; pare. št. 51. Stare hišne št. 56, 36, 68, 81. Lastniki: Gregor Čuk, oče Luka, lastnik pred 1776 (ARS-47/271). Jera Čuk, hči, Lukova sestra, poročena z Gašperjem Švarcem, izročilna Pogodba 1776 (ARS-46/12). Mica Čuk (Švarc), Jerina hči, izročilna pogodba 1799 (16/48; 18/136; ARS-51/355). Jožef Švarc, Micin brat, odstop 1800 (16/48). Anton Pušar iz Pungerta, kupna pogodba 1802 (18/125). Blaž Berčič (Werzhizh) (1779-1837), kupna pogodba 1823 (41/358). Gregor Berčič (1815-1838), sin, zapuščinsko prisojilo 1837. Mica Berčič, Gregorjeva sestra, poročena Bogataj, prisojilo 1843. Franc Bogataj (1848-1919), sin, notarska izročilna pogodba 1874. Jurij Bogataj, prisojilo 1920. Ivan Bogataj, sklep o dedovanju 1961. Marija Kranner, rojena Bogataj, Kranj, Jezerska 48 C, darilna pogodba 1984. Domače ime je prišlo verjetno od obrti oziroma od priimka. Pintar pomeni sodarja. Jera Čuk je bila omožena z Gašperjem Švarcem (ARS-46/12). Njen bratje bil Luka Čuk (ARS-46/12). Njena hči je bila Mica Čuk oziroma Švarc (16/48). Jožef Švarc je bil Micin brat oziroma Jerin sin (16/48). Jožef je bival v Kamniku (41/358). Za skrbnika mu je bil stric Luka Švarc (18/46). Anton Berčič je posest kupil za 900 gld nemške vrednosti (18/125). Vse kaže, da ta pogodba ni obveljala in je Blaž Berčič kupil posest od Švarca, kot je razvidno iz listin. Leta 1825 je bila hiša lesena in pritlična. Ležala je zunaj ulice ob poti na Polje. Bila je večkrat prezidana. Iz zemljiške knjige je razvidno, da so prizidali del hiše leta 1940. Zaradi pogostih prezidav hiša ni imela nekega urejenega 'Zgleda. Pred leti sojo podrli in sedaj zidajo na istem mestu novo. Stara Loka 55 Prejšnje hišne št. 81, 84, 77. VI. št. 54, 436; pare. št. 244. Hišo so vpisali v zemljiško knjigo leta 1954. Lastniki: Ivana Mesec, darilna pogodba 1948. Stanislav Mesec, orodjar, sklep o dedovanju 1972. Stara Loka 55 A VI. št. 58, 1082; pare. št. 559/3. Leta 1987 so na parceli 559/3 poočitili stavbo. Lastniki: Stane in Jelka Mesec, kupoprodajna pogodba 1978, vsak 1/2. Stane Mesec, darilna pogodba 1992, do celote. Stara Loka 56 VI. št. 437, 499; pare. št. 568 = 260. Prejšnje hišne št. 85, 78. Gradbeno dovoljenje je izdal OLO Kranj leta 1948.577 Vselitveno dovoljenje je izdal LOMO Škofja Loka 1952.578 Hišo so vpisali v zemljiško knjigo leta 1957. Lastniki: Tončka Repovž, darilna pogodba 1948. Pavel Porenta, rezkar, darilna pogodba 1957, 1/2. Pavel Porenta, darilna pogodba 1985 (1/4 in polovice Pavleta Porenta). Stara Loka 5 7 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 6; zemljiščni delež: Gospostvo Sv. Duh. Jamnik; zidana nadstropna hiša, leseno pritlično gospodarsko poslopje (1825); grunt. VI. št. 54, 55; pare. št. 54 hiša, 53 gospodarsko poslopje. Stare hišne št. 55, 37, 69, 80. Lastniki: Martin Jamnik, (TK-BT-67/313-9; ZAL ŠKL, starološke davčne knjižice, akc. 132). Matevž Jamnik, lastnik 1796 (1/44; 11/24-25). Anton Jamnik, s. d. Maruša Jamnik (1779-1836), hči, poročena Hafner, izročilna pogodba in poravnava 1806 (11/58,59, 69, 172-175, 257). Jurij Hafner (1813-1889), sin, izročilna pogodba 1835 (III/129). Jakob Hafner (1838-1912), izročilna pogodba 1868. Valentin Hafner, izročilna pogodba 1903. Antonija Hafner, prisojilo 1919. Valentin Hafner, izročilna pogodba 1952. Ana Brglez, sklep o dedovanju 1983. Domačija leži na dominantnem mestu zunaj vasi, ob poti na polje. Domače ime izvira iz priimka. Pomen imena naj bi bil pri različnih razlagah do- 577 ZAL ŠKL, Krajevni ljudski odbor Stara Loka, fasc. 2, št. 12: zanaprej citirano v tekstu KLO. 578 ZAL ŠKL, Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka. fasc. 2. št. 45. Zanaprej citirano v tekstu LOMO. beseden - jama (nižina, klet, itd.). Hiša je bila že leta 1825 zidana in nadstropna, z lesenim pritličnim gospodarskim poslopjem. Ima še nekatere srednjeveške značilnosti, predvsem v izgledu in strmem naklonu strehe. Glavni portal je poznobaročen, okrogloločen, z inieialkama HJ = Hafner Jurij in hišno št. 37. Po sklepnem kamnu in obeh bočnih okrasnih kamnih, ki sta okrašena z ornamenti, bi ga lahko datirali kmalu po letu 1835, ko je Jurij domačijo prevzel. Veža je še delno obokana s plitvimi oboki iz prejšnjega ali začetka sedanjega stoletja. Levo od veže sta bili hiša in kamra. Ta del je moderniziran. Desno od veže je bil značilen starološki gruntarski kompleks shrambe. Podnivojsko klet so morali zaradi talne vlage zasuti. Nivojska klet ima grob, masiven lesen strop. Nad njo je v nadstropju t. i. kimnata -shramba. Ta del ima še gotsko porezane robove pri kletnem oknu, vendar že verjetno iz 17. stoletja. V kimnati je bila letnica iz 18. stoletja. V nadaljevanju stanovanjskega dela je hlev v pritličju in nad njim skedenj - shramba za seno. Posebnost kmetije je bil ogromen lesen pod nasproti hiše. V vzhodnem delu je bil dvignjen na visoke podstavke, da je bil na suhem in je sledil terenu. Sedaj gaje ohranjenega še približno tretjina. Ko so ga podirali, so našli stare letnice iz 18. stoletja. Iz leta 1839 in 1861 so ohranjena vrata na podu. Tam hranijo star sodarski skobeljnik (pintarski ponk). Obdelovalna zemlja se začenja ob hiši. Gozd je na Brezovici, v Lubniku, v Slepi dolini, za Ponklnom v Veštru. Del gozda je spadal včasih pod svetoduško gospostvo. Včasih je bil njihov tudi svet pod hišo, ki se mu reče Na Blečk. Sedaj je ta predel pozidan. Pri hiši je še živo izročilo, daje kmetija spadala pod starološkega graščaka, kot njegova pristava - dvorec. V hiši so živeli grofovi biriči (uslužbenci). Za prvega soseda so imeli Marofarja v Bižah, kjer je bila grajska pristava, in ne bližnjih staroloških kmetov in bajtarjev. Marofarjeva kmetija je bila last staroloških graščakov. Podložna pa bila loškemu gospostvu. Stara Loka 58 VI. št. 54, 465; pare. št. 246 = 568/7. Prejšnja hišna št. 79. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano leta 1954, vselitveno 1957 (LOMO, 26/54). Stavbno parcelo so vpisali na podlagi naznanilnega lista leta 1956, pare. 568/7 = 246 = 568/7. Lastniki: Jože in Cilka Maglica, rojena Pintar, kupoprodajna pogodba 1953, vsak 1/2. Nikolaja Čičič, rojena Maglica, darilna pogodba 1983, do 1/9 (od obeh). Jože in Cilka Maglica, razdelilna pogodba in odpisno dovoljenje 1984 (nazaj do celote). Stara Loka 58 A VI. št. 465, 1353; pare. št. 568/9. Lastniki: Nikolaja Čičič, darilna pogodba 1983 in razdelilna pogodba 1984. Stara Loka 59 VI. št. 439; pare. št. 568/5 = 261. Prejšnja hišna št. 76. Stavbno parcelo so registrirali z naznanilnim listom 1957; pare. št. 568/5 = 261 = 568/5 (1987). Lastniki: Janez Hafner, darilna pogodba 1948. Angela Hafner, rojena Pintar, sklep o dedovanju 1975. Stara Loka 59 A VI. št. 54, 777; pare. št. 567/2 Leta 1983 so vpisali stanovanjsko stavbo. Lastniki: Andrej in Marija Jesenko, kupoprodajna pogodba 1971, vsak 1/2. Stara Loka 60 VI. št. 54, 438; pare. št. 249 = 568/4, 250 gospodarsko poslopje. Prejšnje hišne št. 75, 86. Vselitveno dovoljenje je bilo izdano 1955 (LOMO-34/36). Stavbišče so vpisali z naznanilnim listom 1956, pare št. 568/4 = 249 Lastniki: Francka Jugovic, darilna pogodba 1948. Lado Jugovic, darilna pogodba 1988. Stara Loka 60 A VI. št. 1153; pare. št. 559/4. Lastniki: Janez Dolenc 1/2 in Ljudmila Dolenc 1/2, kupoprodajna pogodba in odpisno dovolilo 1979. Ljudmila Dolenc, sklep o dedovanju do celote 1991. Stara Loka 61 Podrta leta 1978. Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2082, 2079, 2067. VI. št. 14, 70; pare. št. 55. Stara h. št. 33, 51, 48, Pikoc, Pikec (1825), Jakobč, Podlesk, Klančar, Bižar, Šrajeva bajta; zidana pritlična hiša (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. Lastniki: Marija Novinc (Novinka), lastnica okrog 1788 (ARS-49/223; VI/22). Matevž Bernard, lastnik 1798 (ARS-51/254). Jurij Bernard (1782-1840), lastnik 1803 (23/31). Uršula Bernard, hči, izročilna pogodba 1840. Johan Berčič, kupna pogodba 1854. Marjana Berčič, kupna pogodba s prisojilom 1885. Anton Jurman, zapuščinski sklep 1925. Josip Hafner, posestnik in župan v Škofji Loki, Karlovška 1 (Pepe), domik na dražbi in sklep 1933. Marija Vidmar, kupna pogodba 1937. Občina Škofja Loka, darilna pogodba 1965. V klancu pod Korošcem in nad Gaso je bila do leta 1978 stara razmajana, Pol zidana, pol lesena bajta, ki so jo podrli, ko je prišla v občinsko last.579 Sedaj je blizu tega mesta lokacija za smetiščni kontejner. Od domačih imen kaže na lego bajte ime Klančar. Ostala domača imena so verjetno prinesli lastniki od drugod. Pikec pomeni po Pleteršniku kozavega človeka, šekastega konja ali drugo žival, tudi bodic, trn, želo, itd.580 Jurij Bernard se je 1807 Poročil z Mino Jamnik (23/31). Stara Loka 61 Nova hiša. VI. št. 404, 1409; pare. št. 570/2. ker je bila hiša s to številko podrta, je prosto hišno številko leta 1994 dobila sosednja, nova hiša Janeza Langerholca. Hiša ne stoji na stari lokaciji, ampak v bližini na drugi strani klanca. Ohranila je le hišno številko. Lastniki: Janez Langerholc, darilna pogodba 1987 in 1989. Stara Loka 62 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2080, 2077, 2050. Korošc, Koroščk, zidana nadstropna hiša (1825), podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. VI. št. 95; pare. št. 56, gospodarsko poslopje št. 212. Stare hišne št. 31, 65, 47, 60. Lastniki: Jera Luznar in mož Tomaž Tušek, lastnika okrog 1784 (ARS-47/292; 11/217). Jurij Luznar, lastnik okrog 1797 (13/78). Tomaž Tušek (1777-1847), urbarmassiger Luznar, tkalec, testament 1805. Franc Tušek (1814-1858), sin, izročilna pogodba 1836. Marija Tušek, vdova Ložar, prisojilo 1858. 579 Hišo so podrli leta 1978, ko so izselili zadnje stanovalce. ZAL, Občina Škofja Loka, gradbene zadeve 1978, fasc. št. 147. 80 Pleteršnik 11/36. Anton Ložar, prisojilo 1884. Janez Ravnihar, prisodno pismo 1899. Jože Ravnihar, Križna gora h. št. 9, sodni sklep 1956. Franc Ravnihar, Križna gora h. št. 9, sklep o dedovanju 1977 (5/6). Matilda Ravnihar, sklep o dedovanju 1977 (1/6). Franc Ravnihar, sklep o dedovanju 1982 (5/6 od Franca). Domače ime naj bi po izročilu dobili po lastniku, kije prišel s Koroške. Ko-rošc naj bi lokacijo kupil od Bernaka. Rudolf Andrejka je Luznarjev rod zasledil v Dolenji vasi v Selški dolini v začeteku 17. stoletja. Pri tem priimku srečamo staro hišno ime Korošec.581 Neki selški prednik Luznar - Korošec je najbrž kupil svet od Bernaka. Mogoče ime prihaja od človeka, ki se je priselil iz koroškega urada, naseljenega s Korošci. Tako verjetno sploh ni šlo za poznejšega priseljenca s Koroške. Hiša je bila že od nekdaj imenitnejša. Leta 1825 je bila zidana in nadstropna. Leta 1901 je hišo Janez Ravnihar temeljito predelal in moderniziral. Ravno zaključen portal iz kamnitniškega konglomerata ima njegovi inicialki J R, hišno št. 65 in letnico 1901. V pritličju so oboki na traverze ali plitvi oboki, značilni za tisti čas. Starejši bi lahko bili le oboki v severozahodnem delu stavbe, v shrambi in v podnivojski kleti. Pred hišo je šterna, ki sojo izkopali za časa prihoda dekana Kramerja in sem o njej že pisal. Stara Loka 63 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2081, 2078, 2059. Merniak, Bernak, Bernakovo, pogorišče, danes župnišče; zidana nadstropna hiša (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. VI. št. 69, 359, 361; pare. št. 46. Stare hišne št. 32, 50, 32. Lastniki: Andrej Cotel, lastnik okrog 1785 (III/205). Mica Cotel, hči in mož Marko Cegnar, izročilna pogodba 1793 (ARS/48-193; 9/111; 10/114; 13/54). Franc Klemenčič iz Loke, licitacija 1799 (16/104). Anton Traun, kupna pogodba 1800 (16/104). Marija Klemenčič, vdova, lastnica po 1800. Katarina Čemažar, kupna pogodba 1804 (20/143). Matevž Dolinar (1817-1897), sin, prisojilo 1836. Marija Dolinar, izročilna pogodba 1894. Župnijska cerkev sv. Jurija v Stari Loki, kupna pogodba 1912. Rimokatoliško župnijstvo v Stari Loki, poprava naslova 1956. 581 Rudolf Andrejka, Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini, GMDS, 1939-1/4, str. 315. Mica Cotel se je leta 1787 poročila z Markom Cegnarjem od Sv. Duha, stara hišna št. 3, po domače Cegnar. Nevestinemu očetu je bilo ime Andrej, materi pa Mina. Za doto soji dali predivo (ARS/49-123). Marko Cegnar je bil leta 1792 birt (Vinski register/2; ARS/50-116, 165). Franc Klemenčič je bil usnjar (16/104). Družina Klemenčič je imela v Loki nekaj hiš: v Karlovcu, na Lontrgu, na Placu.582 Anton Traun je posestvo kupil za 1000 gld deželne vrednosti (16/104). Katarina Klemenčič, vdova, je verjetno le zastopala Antona Trauna pri prodaji. Katarina je zapisana kot skrbnik, ne pa komu. Tudi Katarino Čemažar je zastopala kot varuhinja mama Neža. Čemažarici sta kupili posestvo za 1500 gld (20/143). Katarina Čemažar seje dvakrat poročila. Prva poroka z Jožefom Mrakom je bila avgusta 1805 (21/283). Jožef je že v Prvem letu zakona umrl. Naslednje leto novembra se je poročila z Jurijem Dolinarjem od Sv. Petra v Hribih (22/216). Pri pogodbah je bila vedno prisotna mama Neža Čemažar. Mihael Farmacher je užival v 16. stoletju kar tri hube v Stari Loki.583 Ena °d teh lokacij je bila mogoče na tej posesti. Posestvu na tej lokaciji so rekli Fronhof, Fronovn, Frnau. Ali smemo prejšnja imena enačiti z Merniak, Bernak, Bernakovo? Vse skupaj najbrž kaže na Farmacherja. Leta 1560 je •rnel neki Nikolaj Tajne kajžo na Fronhoffu v gadmarski županiji.584 Istega leta je imel Ambrož Havvman kajžo na Fronhoffu.585 Mogoče je šlo za sosednjo Koroščevo hišo. Ime Bernak lahko prihaja od pl. Berneckha. Tega omenja Kos v isti sapi z Baltazarjem pl. Sigersdorferjem, kateremu je škof dal takrat v fevd več kmetij v Stari Loki, štiri v Vincarjih in šest kmetij, "ktere ima sedaj pl. Berneckh".586 "Devetnajstega junija 1912 je pogorela Bernakova hiša št. 50 na Fari. Bilje močan veter, ki je plamen zanesel na Jamnikovo hišo, kjer pa je pogorela samo streha na hlevu. Zažgali so skoraj gotovo otroci. Bernakova pogorela hiša bila je najstarejša v Stari Loki, sezidana, kakor so kazale letnice 1535. V Pritličju so se dobile pod beležem stare freske, ki so se odlušile in oddale deželnemu muzeju. Hiša je bila nekdaj lastnina loškega gradu. Pogorišče je kupila farna cerkev za 900 kron. Prostor je odmenjen za bodoči društveni dom in farno ubožnico."587 Pogorišče je dalj časa samevalo. Dr. Veider mi je Pripovedoval o freskah Jerneja iz Loke, ki so bile v spodnjih prostorih. Ta Podatek prinaša tudi Krajevni leksikon Dravske banovine leta 1937, ki navaja, da so freske pred dokončnim propadom sneli in odnesli v Narodni muzej.588 Iz muzeja so freske predali Narodni galeriji v Ljubljani, kjer so še danes. Ohranjena sta dva fragmenta slikarja Jerneja iz Loke, verjetno iz 38? 5!Z Knjiga hiš I., str. 46; II., str. 8, 61, 71, 102. 83 Blaznik str. 126. 5 4 Kos, Doneski, št. 24. str. 40. s Kos, Doneski, št. 24, str. 38. ® Kos, Doneski št. 169, str. 113. Kronika, str. 63. 8 KLDB, str. 582. srede tridesetih let 16. stoletja, kot je kazala ohranjena letnica. Prvi motiv predstavlja Kristusovo rojstvo, drugi Kristusa na Oljski gori.589 Zanimivo je, kaj so delale freske v "navadni hiši". Lokacijo stare stavbe na dominantnem mestu, nekoliko na hribčku, je prevzelo poslopje novega župnišča. Stara Loka 64 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2079, 2076, 2062. Bemšar, Bimšar, Binšar; zidana pritlična hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 68, 475; pare. št. 45. Stare hišne št. 30, 49, 37, 55. Lastniki; Anton Stanonik, lastnik pred letom 1805. Anton Stanonik, sin, izročilna pogodba 1805 (21/271). Anton Stanonik (1758-1837), sin, obravnava 1822. Matevž Stanonik (1798-1873), tkalec, izročilna pogodba 1822 (35/364). Valentin Stanonik (1821-1904), sin, notarska izročilna pogodba 1873. Marija Mejač, izročilna pogodba 1896. Jože Gostič, izročilna pogodba 1937. Frančiška Štirn, rojena Snedec, kupna pogodba 1954. Rimokatoliško župnijstvo Stara Loka, kupna pogodba 1988. Neki Štefan Winshar = Binšar je bil leta 1792 birt na Fari (Vinski register/7). Kje je deloval, ne vemo. Ali je bil priimek v zvezi z vinom? Matevž Stanonik seje leta 1819 poročil z Jero Gradiš iz Karlovca. Gradiš, tudi Gradišar, so se pisali na začetku prejšnjega stoletja pri Migutu, danes Poljanska cesta 19 590 Hiša meji na severni del pokopališča. Delno je ohranila izgled iz leta 1825. Potlačen portal še kaže na ta čas. V drugi polovici prejšnjega stoletja so jo spet predelovali. V ta čas kažejo plitvi oboki v veži, kleti in na vzhodnem delu stavbe. Stavba ima še zadnjo neugledno frčado z majhno linico. Hiša je bila od leta 1937 do 1954 last opernega pevca Jožeta Gostiča. Josip Gostič je bil rojen na Homcu leta 1900. Konservatorij je končal v Ljubljani in se izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1929 je debitiral v Ljubljani, kjer je pel do odhoda v Zagreb leta 1937. Veliko je gostoval po srednji Evropi. Rad se je vračal v Ljubljano. V sezoni 1951/52 je bil član dunajske Državne opere. Bilje dramski tenorist in dober igralec. Umrl je leta 1963 v Ljubljani.591 589 Podatke mi je prijazno sporočil gospod magister Tomaž Vignjevič, kustos za srednjeveško umetnost v Narodni galeriji v Ljubljani. 590 Knjiga hiš I., str. 21. 591 Enciklopedija Slovenije 3/314; Breda Hieng, Jože Gostič, LR 40, 1993, str. 245-247. Stara Loka 65 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 38. Kupčavar, Kopčavar, Maslar; pritlična lesena hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 96, 327; pare. št. 44. Stare hišne št. 27, 66, 36, 59. Lastniki: Matevž Kopčavar (Koptsehauar), tkalec, lastnik 1752 (TK-BT- 67/313-37). Johan Kalan (1772-1834), lastnik 1796 (11/26-27, 34-35). Johan Kalan (1814-1891), sin, prisojilo 1835 (III/128). Janez Kermelj iz Stare Loke 45 (Partiž), prisodno pismo 1893. Franc Bozovičar, prepisno dovoljenje 1904. Josip Bozovičar, prisojilna listina 1935. Marija Mrak, rojena Bozovičar, sklep o dedovanju 1990. Domače ime je ostalo od priimka Kopčavar iz srede 18. stoletja. Ohranilo se je gotovo zato, ker so bili pozneje pri hiši kupčevalei. Sedanji lastniki menijo, da je prišlo ime od kupčevanja. V tej hiši sta bili dve ženski, ki sta se ukvarjali s kupčevanjem in prekupčevanjem. Takšno razlago dopušča tudi Andrejka.592 Po Pleteršniku pomeni kopčar izdelovalca zaponk, zaponkar-ja.59^ Maslar pa kaže na kupčevanje z mlekom in maslom. Leta 1825 je bila hiša lesena in pritlična. Hiša je bila popolnoma prezidana leta 1936, ko je Jože Bozovičar dobil novo vselitveno dovoljenje (Občina/7). Od stare hiše je ostala le lokacija in star prežagan stropnjak z letnico 1767, ki ga sedaj uporabljajo za karniso pri zavesah. Sedanja hiša je nadstropna. Stara Loka 66 Mežnarija; zidana pritlična hiša, zidano gospodarsko poslopje (1825). VI. št. 233, 460; pare. št. 43. Stare hišne št. 28, 47, 35, 58. Lastniki: Last vseh krajev (Ortsehaften) starološke cerkvene občine, za vsakokratnega mežnarja, poizvedbeni zapisnik 1881. SLP 1947. Jakob Jankovec, kupna pogodba 1954. Pri lastništvu so našteti vsi kraji cerkvene občine: Stara Loka, Binkelj, Vešter, Trnje, Virlog, Križna gora, Planica, Pevno, Moškrin, Crngrob, Dor-farje, Forme, Žabnica, Šutna, Spodnje Bitnje, Sv. Duh, Virmaše, Grenc, Stari dvor. Kot last sosesk, srenj ni bila vpisana v starih zemljiških evidencah. Sedmega maja 1817 je pogorelo 44 hiš, med njimi tudi mežnarija, ki sojo 592 „ Rudolf Andrejka. Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini, str. 322. Pleteršnik 1/433. na novo zgradili leta 1818.594 Na potlačenem portalu je na sklepnem kamnu letnica 1818. Portal je že kar moderen za tisti čas. Kljub zapisom o novi hiši, kaže zazidan polkrožni zadnji portal še na 18. stoletje. Oboki v veži so križno banjasti, iz časa adaptacije. V severozahodnem delu stavbe je podnivojska klet s polkrožnim portalom in banjastim križnim obokom, kije iz 18. stoletja. Vrata v klet imajo staro kovano ključavnico. V drugi polovici 19. stoletja so stavbo ponovno prezidavah. Pred leti sojo modernizirali. Stava Loka stara h. št. 48 Pozneje Cesta talcev 12. Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2078, 2075, 2068; Pogorišče, Smodje (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. Stare hišne št. 29, 48. Lastniki: Urban Sušnik, lastnik 1784, 1796, 1800 (ARS-G.47/218; 12/27; 16/127; 19/119; 24/209). Matija Ortman ali Hartman, od Sv. Duha, nakup 1808 (24/293). Zaradi požara so lokacijo opustili. Glede na vrstni red stare hišne numeracije naj bi bila hiša nekje v bližini pokopališča. Njeno staro hišno številko so prenesli na novo hišo ob cesti v Staro Loko, danes Cesta talcev št. 12. Stara Loka 67 Gospostvo: Župnijska cerkev Stara Loka. Stara kaplanija. VI. št. 176 Deželna deska XI/13. VI. št. 242, 247; pare. št. 186/2. Stare hišne št. 26, 67, 34, 57. Lastniki: Gregor Volgemut. Peter Demšar. Johan Demšar iz Stare Loke 30, prisojilo 1844. Elizabeta Demšar, vdova, iz Stare Loke 20, zapuščinsko prisojilo 1856. Johan Kalan, vrtnar v gradu Stara Loka, kupna pogodba 1861. Farna cerkev sv. Jurija, kupna pogodba 1865. Vse kaže, da gre za dve lokaciji kaplanije oziroma za nekajdesetletno odtujitev poslopja v privatno last. Starejša stavba je verjetno prišla ob koncu 18. stoletja v zasebno last. Župnija je to stavbo ponovno odkupila leta 1865, ko so širili pokopališče. Novo kaplanijo so zgradili bliže župnišča leta 1834, kot kaže letnica na portalu. V franciscejskem katastru je ob župnišču in zahodnem delu pokopališča nekaj parcel brez številk. Ena od teh bi lahko bila ka- 594 NŠKAL, Ž. Stara Loka. fasc. št. 2. planija. Nesporno je, da sta si bili obe lokaciji zelo blizu. Poznejša visoka Parcelna številka sedanje zgradbe se pojavlja v reambulacijskem katastru leta 1869. Ostale zemljiške evidence pa so poslopje vodile vedno na ime kapla-nije, ne glede na to, če so lokacijo spreminjali. "Kaplanija je posebno poslopje, ki je bilo prvotno popolnoma leseno in s slamo krito. Imela je v zgornjem delu lesen mostovž krog in krog. Leta 1834 Pa so zgradili tik župnišča popolnoma novo kaplanijo, ki ima pri tleh dve hišterni, v prvem nadstropju pa 1. 1893. vkusno prenovljene štiri sobe za vsakega kaplana po dve. Dohodki kaplanski pa sestoje v biri in dopolnilu kon-grue ter nekoliko štole. Sistematizirani sta namreč dve kaplanski službi."595 Prezidave leta 1893 kažejo na Janeza Krstnika Molinarija iz Škofje Loke. Zgradba je v slabem stanju. Zidovi so močno razpokani. Ohranjen je potlačen Portal v obliki slavoloka s h. št. 67 in letnico 1834 na sklepniku. Zanimivo je, da se stara in današnja hišna številka ujemata.596 Stara Loka 68 VI. št. 247, 611; pare. št. 385, pare. št. 1/1= 385. Prvotno župnijska drvarnica - gospodarsko poslopje, spremenjeno v hišo s kiparsko delavnico. Lastniki: Tone Logonder, akademski kipar, kupna pogodba 1965. Štefanija, mladoletna Romana, mladoletni Matej Logonder, sklep o dedovanju 1987, vsak 1/3. Akademski kipar Tone Logonder seje rodil 11.1. 1932 na gruntu pri For-tunu v Pevnu. Mama Tona se ni poročila. Mladost je preživel na dedovem gruntu. Ko seje Tonetov stric Jože poročil, so ženski del sorodstva, kije bil še doma, odpravili z dotami. Mama s Tonetom in sestri Mina in Johanca so odšli osebenkovat na Faro. Skoraj do smrti so se ženske, v spominu na grunt, ukvarjale s kmetijstvom na podedovanih njivah. Vse življenje so škripale z garami med Faro, čez Frjul do pevenskih njiv in nazaj. Na tem slikovitem Predelu, ki so ga občudovali slovenski impresionisti, s pogledom na Lubnik, Matjaževo dolino, Križno goro, Pevno, na Snežnike in nazaj na Faro in Loko, obkroženo s hribi, se je v Tonetu budil umetniški talent. Po končani ume-tnoobrtni šoli v Ljubljani, na graverskem oddelku, je želel študirati slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost. Vpis na slikarstvo mu ni uspel, zato se je vpisal na kiparski oddelek. Ta neuspeh, pravil mi je, da mu je spodletelo pri Prof. Božidarju Jakeu, ga je motil vse življenje. Pri profesorju Frančišku Smerduju je diplomiral leta 1961. Ker svobodni poklic umetnika ni zadostoval 2a preživljanje, je Tone poučeval likovni pouk na osnovnih šolah, v Gorenji vasi in nazadnje na gimnaziji v Škofji Loki. Umrl je v prometni nesreči na Pokorn, Rokopis 1908. 6 Pokorn, Rokopis 1908. Koroškem, 19. septembra 1987. Tone Logonder je precej redno razstavljal, predvsem na skupinskih razstavah. Samostojno retrospektivno razstavo s katalogom je dobil šele ob svoji petdesetletnici leta 1982 v galeriji na loškem gradu. Logondrovo delo je v celoti namenjeno javnosti. Razen nekaterih del iz časov na akademiji skoraj ni imel projekta, ki bi ga ne bil izpeljal za javnost. Logondrova plastika je tako nekako v celoti "spomeniška" oziroma javna. Njegova dela lahko razvrstimo na več področij. Bil je iskan portretist. V tem žanru je dosegel zanimiv višek v portretu slikarja Antona Ažbeta. Nekoč sva se pogovarjala o njegovih portretih. Prav za Ažbeta je Tone pripomnil, da "vsak dan ni nedelja", tako uspel in "nedeljski" se mu je zdel Ažbe. V mnogih drugih portretih je nekaj njegovih avtoportretnih potez, predvsem pri variantah za Groharja. Druga veja njegovih likov so kompozicije na kmečko ženo. Ta je lahko stoječa, ogrnjena s pledom, sedeča kot čipkarica, v skupini kot klepetulje. Individualne poteze so zabrisane, toda povsod je čutiti mamo Tono in teti Mino in Johanco. V tretje področje spadajo njegovi javni spomeniki, tudi nagrobniki. Pri teh je bil mnogokrat vezan na soprojekte, sodelavce in na naročnike. Pri nekaterih spomenikih se pozna vpliv akademijskih učiteljev in slikarja Iveta Šubica, katerega nasvete je Tone dostikrat modro sprejemal. Pri drobni plastiki, tudi uporabni, je bil Logonder popolnoma vezan na želje naročnikov. V teh primerih je prišla do izraza predvsem njegova solidna tehnična dovršenost. Ne smemo pozabiti na njegove redke slike, ki jih je namenil tistim, ki so vedeli za njegovo željo po študiju slikarstva. Zanimala ga je predvsem pokrajina. Uvrščanje Logondrovih del v neke izme je nebistveno. Po trdih življenjskih izkušnjah ni mogel biti drugega kot realist, ki je ljubil žlahtne trdne materiale, kamen in bron. Ljubil je gore, preplezal mnoge strme kamnite stene, občudoval sneg in led. Bil je preprost, na zunaj včasih grob, vendar ves mehak, ranljiv in velikokrat nerazumljen.597 Stara Loka 69 Župnišče. Zidana hiša in leseno gospodarsko poslopje (1825). VI. št. 176 Deželne deske, XI/13. VI. št. 247, 421, 446, 544, 570; pare. št. 1/1 (1/2). Stare hišne št. 25, 1, 33, 56. Lastniki: Župnija Stara Loka. Družbena lastnina, kot upravni organ: Center za rehabilitacijo in varstvo 597 Andrej Pavlovec, Petdeset let kiparja Toneta Logondra, LR 29, 1982, str. 127-131: Andrej Pavlo- vec. Akademski kipar Tone Logonder, LR 34. 1987, str. 217-218 (nekrolog). slepih Slovenije, vpisi 1948, 1950, 1964. Pokornov zapis iz leta 1908 je kratek, vendar podkrepljen z letnicami. Največjo predelavo župnišča priznava Kramerju, "ko se je radi kašč poslopje nekoliko dvignilo in preuredilo. Prvotno je bilo polovico manjše nego zdaj, ko je bilo po potresu 1. 1895 prav vkusno prenovljeno. Že leta 1677 seje povečalo na južni strani, pozneje 1. 1695 pa se je napravila v njem velika dvorana ali dandanes sprejemna sobana. V pritličju je 1. 1689 obokana klet, kuhinja in sobi za družino. V prvem nadstropju pa je obednica, uradna soba, dve sobi za sprejem in tujce ter ena soba kot župnikovo stanovanje. Leta 175 7 (mogoče leta 1787 - glej fresko, o. p.) so se vrata napravila nova in še marsikaj."598 Kramer nam je o župnišču v svojem času zapustil naslednji zapis. Ker gre za zanimive predelave, poglejmo nekatere odstavke dobeseno.599 "Spodnja veža Je bila z debelimi kroglami tlakana, krogel je semtertje manjkalo, zato je bilo treba skrbno gledati, da se ni človek nad luknjami izpodtaknil in padel. Na desni strani zraven vežnih vrat je bila globoko v zemljo izvrtana vinska klet, od tega naprej je bila stara družinska soba, prostorna sicer, pa polna stenic, ščurkov, mišij in drugega mrčesa; na levi roki sta bili dve jedilni shrambi in zraven dve kleti za kisal in krompir. Odtodi se je šlo po temnih stopnicah na srednji prostorni hodnik ali prvo nadstropje; na vsaki strani sta bili po dve 9osposki sobi z nizkimi vratmi, v desnem kotu pa vsa zakajena črna kuhinja. po hodniku so bile ob zidu razstavljene kuhinjske omare, škaf, žličniki, skled-niki in več druge take šare. Hodnik je bil z opeko tlakan, pa ves luknjast in izhojen. Iz tega nadstropja so bile napravljene slabe temne stopnice na izbo ali Podstreho. Groza je obšla vsakoga, kateri je prišel na izbo! Streha je bila z deskami krita, vsa strgana in votla; o deževju je v sobe zatekalo in moral sem nad posteljo razpenajti dežnik. Namesto dimnikov so stale nad pečmi po poldrugi čevelj visoke luknje ali duški, po katerih seje dim Pod streho valil in se lesenine prijemal; zatorej je bilo vse znotranje podstrešje zakajeno, črno in s sajami prepreženo; seve, tudi vse v največji nevarnosti zaradi ognja! Pod izbo so bile na koncih župnišča napravljene in le z deskami zapažene žitne kašče s slabim zaporom. V sredi med kaščami so stale tri stare velike omare, natlačene s starimi pismi ali listinami in vsakatero drugo plažo."600 Potem je potožil nad nesnago in golaznijo ter brezvestnimi ljudmi. Ker mu kresija ni odobrila stroškov predelave, seje lotil dela po svoje, ob pomoči žu-Pljanov. "Najel sem zidarjev in tesarjev, vzdignili smo hišo za štiri čevlje, napravili nov oder pod streho, pokrili ga z opeko in vse dimnike izpeljal izpod strehe; sezidali smo pod streho novo žitnico s predali. Iz stare "hišterne" seje 5go ° Pokorn, Rokopis 1908. 9 Kramer, str. 59-61. 600 „ Kramer, str. 60. naredila kuhinja z jedilno shrambo, iz prejšnjih jedilnih shramb pa hišterna z dvema sobama; iz stare kuhinje sem napravil trden arhiv, polovico hodnika pregradil in napravil novo vstopno sobo, da se z enim ključem sedaj lahko zapro štiri vrata. Tako je sedaj še z novim spodnjim tlakom vse župnišče predelano, bolj pripravno, ognja varno, brez podgan, misij in mrčesa, sploh tudi mirno in snažno."601 Jeseni leta 1867 je obnovil okna, pode in dal izdelati večja vrata z "dvojnimi stežaji".602 Stara Loka št. 69. Nad portalom župnišča z letnico 1757 je freska grba freisinškega škofa Janeza Teodorja. V današnji čas se je ohranil baročni portal s slavoločno zapolnjenimi rameni z letnico 175 7. Na sklepnem kamnu je hišna št. 1, kar kaže že na drugo numeracijo, in letnica 1868. Nad portalom je freska. Dva angela (putta) držita grb freisinškega škofa Janeza Teodorja (1727-1763). Fresko naj bi naslikal naš znani baročni freskant Jelovšek.603 . V pritličju levo, v zahodnem delu zadaj, so še ohranjeni baročni oboki. V 601 Kramer, str 61. 602 Kramer, str. 159. 603 Janez Veider, Umetna obrt na Škofjeloškem ozemlju, Škofja Loka in njen okraj, zbornik, 1936, str. 32. desnem vzhodnem delu spredaj je še star obok, mogoče še iz zgodnjega 17. stoletja, saj kaže portal v ta prostor še porezani poznogotski lok. Stara Loka 70 VI. št. 715; pare. št. 574/3. Stavbo so vpisali leta 1983. Lastniki: Anica Grzetič, darilna pogodba 1970, Radovljica, Staneta Žagarja, blok 1. Stara Loka 71 VI. št. 716, 1173; pare. št. 574/4. Hišo (zgrajeno do tretje gradbene faze) so vpisali leta 1979. Lastniki: Jože Ravnikar, Križna gora 9, darilna pogodba 1977. Marija Ravnikar, darilna pogodba 1984 do 1/4. Jože Ravnikar, sporazum o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema 1988 (nazaj do celote). Stara Loka 72 VI. št. 95, 718; pare. št. 574/6. Prejšnja hišna št. 60. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Helena Primožič, darilna pogodba 1970 (1983). Stara Loka 72 A VI. št. 95, 719, 1337; pare. št. 574/7. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Martina Klemenčič, darilna pogodba 1970 (od 1985 4/8). Martina, Tatjana, Borut, Irena Klemenčič, sklep o dedovanju 1985 in 1990, vsak 1/8. Stara Loka 73 VI. št. 95, 717; pare. št. 574/6. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Rudi in Terezija Kustec, darilna pogodba 1970, vsak 1/2. Stara Loka 74 VI. št. 369, 530, 1234; pare. št. 284. Hišo so poočitili z naznanilnim listom 1964 in 1980. Lastniki: Albin Demšar, odločba ObLO Škofja Loka 1959 (1963, 1980), 1/2 Marija Demšar, odločba ObLO Škofja Loka 1959 (1963, 1980), 1/2. Marko Demšar, darilna pogodba 1990 (1/2 od Albina). Stara Loka 75 VI. št. 95; pare. št. 212/1 in 212/2. Lastniki isti kot pri h. št. 62. Stara Loka 76 VI. št. 369, 1105, 1109; pare. št. 283 - trojček. Trojčka so vpisali leta 1977. Lastniki: Rado Šešek, vknjižbena izjava 1977, 1/3. Stara Loka 77 Isto kot zgoraj. Lastniki: Srečko Debeljak, vknjižbena izjava 1977, 1/3. Stara Loka 78 Isto kot zgoraj. Lastniki: Ivana Langerhole, vknjižbena izjava 1977, 1/3. Stara Loka 79 VI. št. 523; pare. št. 549/8 = 272. Lastniki: Cveta Jugovie, odločba ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 80 VI. št. 369, 531, 557, 1371; pare. št. 282. Hišo so vpisali leta 1962. Lastniki: Pavel Pire, odločba ObLO Škofja Loka 1962. Franc Pire, darilna pogodba 1985, 1/2. Stara Loka 81 VI. št. 525; pare. št. 549/9 = 273. Lastniki: Jože Košir, odločba ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 82 VI. št. 529; pare. št. 549/3 = 281. Hišo so vpisali leta 1985. Lastniki: Pavel Štremfelj, odločba ObLO Škofja Loka 1960 in darilna pogodba 1985, do 2/4. Marjan Štremfelj, isti pridobitni naslov, do 1/4. Marija Štremfelj, rojena Frelih, isti pridobitni naslov, do 1/4. Stara Loka 83 VI. št. 524; pare. št. 549/10 = 274. Lastniki: Zorka Žagar, odločba ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 84 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 85 VI. št. 97, 520; pare. št. 275. Hišo so vpisali leta 1962. Lastniki: Rozalija Martinjak, odločba ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 86 VI. št. 309, 533; pare. št. 280. Lastniki: Jože Dolenc, odločba ObLO Škofja Loka 1962. Stara Loka 87 VI. št. 522; pare. št. 549/11 = 276. Lastniki: Stane Dolenc, odločba ObLO Škofja Loka 1958 (od 1983 1/2). Stanka in Janez Toni, darilna pogodba 1983, vsak 1/4. Stara Loka 88 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 89 VI. št. 521; pare. št. 549/12 = 277. Lastniki: Pavel Ješe, odločba ObLO Škofja Loka 1959. Pavla Ješe 4/6, Zdenka Kaufman, Nemčija 1/6, Milena Ješe 1/6, sklep o dedovanju 1981. Stara Loka 90 VI. št. 369, 532; pare. št. 549/7 = 279. Lastniki: Leopold Jurčič, odločba ObLO Škofja Loka 1962, menjalna pogodba 1981 in odločba geodetske uprave 1985. Stara Loka 91 VI. št. 97, 519; pare. št. 278 = 549/13. Lastniki: Francka Dolenc, odločba ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 92 VI. št. 90, 540; pare. št. 545/11 = 301. Lastniki: Ježe Kastelie, odločba SO Škofja Loka 1966. Stara Loka 93 VI. št. 90, 548; pare. št. 545/2. Stavbo so vpisali leta 1986. Lastniki: Ivan Harej, odločba ObLO Škofja Loka 1962. Stara Loka 94 VI. št. 90, 545; pare. št. 545/10. Stavbo so vpisali leta 1992. Lastniki: Jože Benedik, odločba ObLO Škofja Loka 1961. Stara Loka 95 VI. št. 90, 541; pare. št. 545/3. Stavbo so vpisali leta 1992. Lastniki: Franc Kalan, odločba ObLO Škofja Loka 1961. Stara Loka 96 VI. št. 90, 547; pare. št. 545/9. Hišo so vpisali leta 1984. Lastniki: Stane Logonder, odločba ObLO Škofja Loka 1961 in odločba SO Škofja Loka 1970. Stara Loka 97 VI. št. 90, 542; pare. št. 545/4. Hišo so vpisali leta 1986. Lastniki: Janko Šmid, odločba ObLO Škofja Loka 1961 in odločba SO Škofja Loka 1964. Vera Šmid, vknjižbeno dovoljenje 1986. Stara Loka 98 VI. št. 90, 543, 874; pare. št. 298 = 545/8. Lastniki: Maks Megušar, odločba SO Škofja Loka 1968. Marija Megušar, vknjižbena izjava 1988, 1/2. Stara Loka 99 VI. št. 90, 538; pare. št. 545/5. Stavbo so vpisali leta 1985. Lastniki: Ivan Timošek, Mira Nose, Agata Ropoša, Janez Timošek, vsak 1/4, odločba SO Škofja Loka 1965 in sklep o dedovanju 1985. Mira Nose, Agata Ropoša, Janez Timošek, vsak 1/3 sklep o dedovanju 1993 (1/4 od Ivana Timoška). Stara Loka 100 VI. št. 90, 539, 631; pare. št. 297 = 545/7. Hišo so vpisali leta 1966. Lastniki: Ivo Benedik, odločba ObLO Škofja Loka 1961 in odločba SO Škofja Loka 1964. Stara Loka 101 VI. št. 90, 546; pare. št. 545/6. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Franc Hafner, odločba ObLO Škofja Loka 1962 in kupna pogodba 1965. Stara Loka 102 VI. št. 90, 1220, 1373; pare. št. 549/1. Lastniki: Zvone Tržan, vknjižbena izjava in potrdilo SO Škofja Loka 1985. Stara Loka 103 do 106 Ni hiš, ne hišnih številk. Stara Loka 107 Hišna številka ni v uporabi in je bila v geodetskih evidencah rezervirana za sedanjo hišo Stara Loka 147 A. Stara Loka 108 VI. št. 90, 1220, 1296; pare. št. 545/38. Lastniki: Janez in Marjeta Tomažin, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 109 VI. št. 90, 1220, 1267, 1268; pare. št. 545/39. Hišo so vpisali leta 1985. Lastniki: Valentin in Kristina Kalan, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 110 VI. št. 90, 1220, 1271, 1272; pare. št. 545/28. Hišo so vpisali leta 1986. Lastniki: Avguštin Blažič in Mirjam Jan-Blažič, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 111 VI. št. 90, 1220, 1303, 1304; pare. št. 545/25. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ivan in Tanja Mihovilovič, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 112 VI. št. 90, 1220, 1269, 1270; pare. št. 545/30. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ljudmila in Josip Juraja, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 113 VI. št. 90, 1220, 1265, 1266; pare. št. 545/31. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Dušan in Marija Jelenkovič, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 114 VI. št. 90, 1220, 1283, 1284; pare. št. 545/32. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc Šušteršič, Tinka Šušteršič, Slavka Šušteršič, poročena Jesenko, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/3. Stara Loka 115 VI. št. 90, 1220, 1321, 1322; pare. št. 545/33. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc in Julija Pisanec, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 116 VI. št. 90, 1220, 1287, 1288; pare. št. 545/34. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc in Majda Košir, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 117 VI. št. 90, 1220, 1281, 1282; pare. št. 545/35. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Matija in Antonija Jelene, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2, Stara Loka 118 VI. št. 90, 1277, 1278; pare. št. 545/36. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ivan in Lucija Rolih, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 119 VI. št. 90, 1220, 1299, 1300; pare. št. 545/37. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ivan in Zora - Ljuba Gorenc, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 120 VI. št. 90, 1220, 1291, 1292; pare. št. 545/13. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Milan in Marija Bernik, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 121 VI. št. 90, 1220, 1273, 1274; pare. št. 545/14. Lastniki: Albin in Alojzija Šetina, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 122 VI. št. 90, 1220, 1275, 1276; pare. št. 545/15. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Stane in Marija Rant, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 123 VI. št. 90, 1220, 1279, 1280; pare. št. 545/16. Hišo so vpisali, leta 1982. Lastniki: Jakob in Ivanka Gartner, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 124 VI. št. 90, 1220, 1289, 1290; pare. št. 545/17. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Jože in Zlata Ramovš, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 125 VI. št. 90, 1220, 1301, 1302; pare. št. 545/18. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Vinko in Tatjana Nastran, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 126 VI. št. 90, 1220, 1326, 1327; pare. št. 545/19. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Ivan in Slavka Jereb, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 12 7 VI. št. 90, 1220, 1425; pare. št. 545/20. Hišo so vpisali leta 1991. Lastniki: Marko Derlink, vknjižbena izjava 1990. Stara Loka 128 VI. št. 90, 1220, 1285, 1286; pare. št. 545/21. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Janez in Danica Jugovec, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 12 9 VI. št. 90, 1220, 1297, 1298; pare. št. 545/22. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Milan Šifrar 3/10, Olga Šifrar 3/10, Edvard Šifrar 2/10, mladoletni Simon Šifrar 2/10, vknjižbena izjava 1982. Stara Loka 130 VI. št. 90, 1220, 1324, 1325; pare. št. 545/23. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Janko in Ana Dolenc, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 131 VI. št. 90, 1220, 1317, 1318; pare. št. 545/24. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc in Gabrijela Debeljak, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Gabrijela Debeljak, sklep o dedovanju 1986, 2/6 od Franca. Nika Debeljak, sklep o dedovanju 1986, 1/6 od Franca. Stara Loka 132 VI. št. 90, 1220, 1306, 1307; pare. št. 545/25. Hišo so vpisali 1982. Lastniki: Božidar in Berta Borštnar, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2 oz. 2/5. Damjan Borštnar, darilna pogodba 1983, 1/5. Stara Loka 133 VI. št. 90, 1220, 1308, 1309; pare. št. 545/26. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Marjan in Lidija Luževič, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 134 VI. št. 90, 1220, 1293, 1294; pare. št. 545/27. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Tone in Nuša Rakovec, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 135 do 138. Ni hiš, ne hišnih številk. Stara Loka 139 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2083, 2080, 2058. Tobakar, Porenta, Porentova bajta, Verban, Urban; zidana pritlična hiša (1825), podsed - podružnik. VI. št. 71, 404, 1376; pare. št. 57 = 570/4. Stare hišne št. 34, 52, 49, 62. Lastniki: Lorenc Šifrer in žena Elizabeta, rojena Kuralt, lastnika okrog leta 1781 (ARS-47/57, 48/131; 1/140). Urban Porenta (1770-1846), zamenjava 1786. Mica Porenta, hči, izročilna pogodba 1844. Franc Hafner, izročilna pogodba 1850. Marko Hafner, zapuščinsko prisojilo 1857. Franc Hafner iz Binklja, prisojilo 1877. Ivana Hafner iz Binklja, prisojilo 1937. Elizabeta Langerholc, rojena Hribernik, izročilna pogodba 1978. Franc Langerholc, darilna pogodba 1986 (1/6 oziroma 1/12). Danica Langerholc, darilna pogodba 1987 (1/12 od Franca). Franc Langerholc, dodatek k darilni pogodbi 1986 (1/12 od Elizabete). Danica Langerholc, dodatek k darilni pogodbi 1986 (1/12 od Elizabete). Franc Langerholc, sklep o dedovanju 1993 (8/12 od Elizabete). Hiša je spadala k Porentovem gruntu v Binklju, kjer so se ves čas pisali Porenta in Hafner. Hafner se je priženil na grunt v Binklju v prvi polovici prejšnjega stoletja. Skupno lastništvo je bilo do leta 1937. Domače ime je prišlo iz priimka in od tobaka. Verjetno se je nek prednik ukvarjal s tobačnimi posli. Hiša stoji pravokotno na ulico. Leta 1825 je bila zidana in pritlična. Pred desetletji so jo popolnoma predelali. Iz podaljška, kjer je bil hlev, so nastali novi stanovanjski prostori. Od stare hiše sta ohranjeni dve baročni okenski mreži v kleti in potlačen poznobaročni portal s tremi okrasnimi kamni. Na sklepniku je h. št. 52 iz časa druge numeracije, kar kaže, da je portal nastal že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Stara Loka 13 9 A Prizidana hiša. Pred leti so stavbo št. 139 podaljšali. Nov trakt je dobil hišno št. 139 A. Prizidani del je nadstropen. Lastniki: Isti kot pri št. 139. Stara Loka 140 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb. št. 64, 64 a, 111, reet. 58, 58 a. Matečk, Šinkova Micka; nova hiša, kajža, ustanovili lastniki iz stare hišne št. 53, danes Stara Loka 44. VI. št. 102; pare. št. 58. Stare hišne št. 73, 50, 63. Lastniki: Pavel Volgemut iz Stare Loke 44, lastnik pogorišča. Matevž Bernik (1778-1842), kupno pismo, nakup pogorišča 1825 (IV/182). Tomaž Bernik, sin (1808-1861), izročilna pogodba 1842 (VI/33). Jera Berčič, izročilna pogodba 1877, Marija Berčič, kupna pogodba 1881. Lucija Bogataj, kupna pogodba 1882. Marija Šink iz Pevna, prisojilo 1935. Terezija Nastran, sklep o dedovanju 1972. Anka in Cveto Šilar, kupoprodajna pogodba 1978, vsak 1/2. Domače ime je nastalo iz osebnega imena in od Marije - Micke Šink. Oče Matevž Bernik je imel hčer Mino. S to seje leta 1840 poročil Andrej Berčič. Oče Matevž sije izgovoril hišni kot. Andrej Berčič je bil doma v Bižah, Bižar-jev oziroma Marofarjev (V/553). Na tej lokaciji v Gasi je sedaj nova hiša. Stara Loka 141 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb. št. 63, rect. 57. Medved, Kalanova bajta; zidana pritlična hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 75; pare. št. 59. Stare hišne št. 36, 54, 51, 64. Lastniki: Lorenc Eržen, lastnik okrog 1783 (NŠKAL, St. L., knjige fasc. 2, urbar 1783- 1847). Marko Eržen s. d. Luka Eržen, lastnik okrog 1796 (11/155). Jožef Eržen (1795-1857), prisojilo 1819 (IV/4). Maruša Eržen, rojena Kalan, vdova, prisojilo 1858 (X/121). Marija Grohar, rojena Eržen, prisojilo 1867. Gašper Simonič (Šimonič), kupna pogodba 1868. Jernej Filipič, kupna pogodba 1870. Marija Simonič, rojena Golob, kupna pogodba 1870. Marija Ravnihar, izročilna pogodba 1921. Angela Ravnihar, izročilna pogodba 1940. Lojzka Pokorn, Vešter 19, darilna pogodba 1986. Domači imeni sta verjetno prinešeni. Luka Eržen seje leta 1796 poročil z Mico Bernik, hčerko Valentina Bernika (11/155). Marija Groharje bila v sorodu z Blažeškovci, Stara Loka h. št. 19. Hiša stoji vzdolž ulice. Leta 1825 je bila zidana in pritlična. Večkrat sojo predelovali, ker je pogorela. Klet je obokana na traverze. Kvalitetni stavbni členi niso več ohranjeni. Na koncu lesenega ganka je ohranjeno staro "suho" stranišče (na štrbunk). Stara Loka 142 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 24, rect. 32. Oblaček, Oblačk, Bilban, Pri Molu; kajža, 1/3 grunta. VI. št. 94; pare. št. 185. Stare hišne št. 37, 64, 52, 65. Lastniki: Primož Mrak, zidar, lastnik 1744, 1752, 1756, 1779, reetifieirter Kaufreehts- besitzer, (TK-BT-44/239; Urbar E 1744, 1756, 1779). Marija Hostnik, rojena Mrak, dedinja s. d. Jurij Hostnik, sin, izročilna pogodba 1800 (11/15; Urbar E/C). Martin Eržen, kupna pogodba 1841 (V/528-532). Uršula Vilfan, kupna pogodba 1841 (V/540-542). Franc Šifrer, kupna pogodba 1868. Marjeta Košnik, prisojilo 1887. Helena Košnik (vulgo Košnikova), Sv. Duh št. 5, prisojilo 1890. Neža Sovine, kupna pogodba 1901. Anton Afrič, izročilna, ženitna in dedna pogodba 1922. Katarina Afrič, izročilna pogodba 1928. Milan Oter, avtoklepar, sklep o dedovanju 1974. Od kod domače ime Oblaček? Vilfan je po domače Bilban. Mogoče se ime veže na Mrak = oblačno. Dr. Rudolf Andrejka razlaga Bilban = VVilfan iz nemščine VVulffen, deminutiv iz imena VVolfgang. Takšnega imena pri meni znanih lastnikih nisem našel.604 Mol lahko pomeni tudi vodni pesek, mivko.605 S hišo je bilo ob nastavitvi katastra nekaj narobe. Dobila je šele visoko parcelno št. 185. Katarina Afrič je imela od leta 1929-1933 trgovino z mlekom (R/168), Anton Afrič pa v letih 1932-1934 trgovino z jajci, mlečnimi izdelki in zelenjavo (R/68). Staro hišo so podrli. Nova stoji nekoliko odmaknjena od Gase. Stara Loka 143 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb. št. 62, rect. 56. Cober, Čober; lesena in kamnita pritlična hiša (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 76, 1363; pare. št. 60. Stare hišne št. 38, 55, 53, 66. Lastniki: Jernej Marenk, lastnik okrog 1783 (NŠKAL, Ž. St. L., knjige fasc. 2, urbar). Andrej Marenk s. d. Mica Marenk in mož Luka Maher, izročilna pogodba 1783 (11/87). Franc Maher (1787-1855), izročilna pogodba 1811 (III/105). 604 Rudolf Andrejka, Doneski...o. d., str. 328. 605 Pleteršnik 1/599. Jakob Maher (1831-1855), izročilna pogodba 1855 (VIII/299). Gregor Maher, prisojilo 1856 (VIII/299). Anton Jeran (1820-1890), notarska kupna pogodba 1858 (VIII/299). Marija Jeran, prisodilo 1890. Uršula Jeran (1905), poročena Berčič, izročilna pogodba 1897. Jože Berčič, Koroška Bela, zapuščinski sklep 1952. Frane Ramovš in Marija Ramovš, rojena Košir, kupna pogodba 1959, vsak 1/2. Rezka in Stane Bernik, darilna pogodba 1985, vsak 1/4. Odkod izvira hišno ime, se ne da ugotoviti. Bezlaj ima v slovarju besedo čober. Pomena ne razloži slovensko, navede le izraz "satureia", od latinsko sejati. (satus-us, sejanje, setev, sajenje). Verjetno je razlago povzel po Pleteršni-ku. Mogoče je ime prišlo od šoba, šobast, kar je manj verjetno, saj je šlo tudi za zapis Cober.606 Mica Maher je bila leta 1798 že vdova (11/116). Franc Maher je imel za ženo Mieo, rojeno Ažbe (IV/230). Franc Mohar je trgoval s platnom (IV/220). Hiša stoji ob cesti. Leta 1825 je bila pritlična in mešano zidana. Sedanji lastnik Franc Ramovš se spomni iz pripovedovanja, da je bil zahodni del stavbe lesen in so ga prezidali pred drugo svetovno vojno. Klet pod hišo je bila obokana na traverze okrog leta 1913. Vzhodni del stavbe je bil prezidan Pred leti in je sedaj nadstropen. Na koncu hiše je ob cesti vodnjak, ki so ga uporabljali skupaj s sosedi. Stara Loka 144 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 19. Boštjane, Boštjenc; lesena in zidana pritlična hiša, leseno pritlično gospodarsko poslopje (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 93, 97; pare. št. 61 = 552/3, gospodarsko poslopje 62 = 552/3. Stare hišne št. 39, 63, 54, 67. Lastniki: Jakob Ažbe, krojač, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-20). Jurij Ažbe (1754-1833), lastnik 1805 (11/51-52). Štefan Ažbe, sin, izročilna pogodba 1811 (11/72,73). Maruša Ažbe (1798-1879), poročena Dolinar, Štefanova sestra, obravnava 1824 (11/209-212). Johan Berčič (1824-1896), kupoprodajna in poročna pogodba 1857. Alojzij Berčič, izročilna pogodba 1895. Janez Berčič, kupna pogodba 1930. Ana Berčič, darilna pogodba 1963. Janez Rudolf Čadež, Vešter 1, sklep o dedovanju 1985. Štefan Ažbe je umrl že leta 1821 (11/72-73). Nasledila ga je sestra Maruša, 606 Pleteršnik 1/107: ES, 1/85. ki seje poročila s tkalcem Johanom Dolinarjem od Sv. Petra v Hribih (11/241). Domače ime je prišlo verjetno od imena, ki ga ni v naštetih rodovih. Veže se predvsem na Berčiče, katerih rod se je razširil, in prinesel to domače ime. Leta 1825 je bila hiša združena z gospodarskim poslopjem in še mešano zidana. Severozahodni del stavbe je starejši, saj je tu z dvoriščne strani ohranjen polkrožni portal, ki kaže še v 2. polovico 18. stoletja. Nad portalom so pozneje vzidali gotsko konzolo, osmerokotno, kombinirano z živalskim gobcem. Verjetno so jo prenesli iz stare podrte župnijske cerkve. Velike prezidave je hiša doživela po potresu leta 1895. Na portalu iz ometa je letnica 1898, hišna st. 63 in inicialki A B (Alojzij Berčič). Obstoji podnivojska klet, obokana z dvema plitvima obokoma z vmesno oprogo, mogoče še iz začetka 19. stoletja. Oboki v veži in v bivšem hlevu so plitvi, iz časa po potresu leta 1895. Verjetno je takrat hiša dobila tudi novo fasadno preobleko in veliko frčado proti Gasi, značilno za prelom stoletja. Na zadnji strani ima frčada malo ponovitev, ki služi kot svetlobnica in komunikacija za podstrešje. Ker je ta frčada obrnjena na dvorišče, je majhna in neugledna. Hiša je pokrita s skriljem. Alojzij Berčič je bil znan zidarski mojster. Obrt je imel od leta 1893 dalje, obnovil jo je leta 1931 (R/132). Stara Loka 145 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 18. Blažet (1825), Blažetk, Poljčkar; lesena pritlična hiša (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 92, 338, 596; pare. št. 63 = 551/2. Stare hišne št. 40, 62, 55, 68. Lastniki: Blaž Arhar?, tkalec, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-19). Anton Arhar, lastnik 1790 (I B/7-9). Johan Arhar (1790-1859), sin, tkalec, izročilna pogodba 1808 (11/67). Martin Arhar, sin, izročilna pogodba 1849 (IV/90). Barbara Arhar, prisojilna listina 1856. Andrej Cankar, izročilna pogodba 1900. Terezija Cankar, izročilna pogodba 1911. Marija Hafner, kupna pogodba 1912. Franc Hafner, prisojilo 1937. Marija Hafner, rojena Golob, mladoletni Franc Hafner, mladoletna Majda Hafner, sodna odločba 1945, vsak 1/3. Stanislav Šink, mizar, in Marija Šink, kupna pogodba 1965, vsak 1/2. Domače ime je ostalo po Blažu, drugo pa je verjetno prinešeno. Mogoče so izdelovali poliče = kontrolirane mere, kot npr. puštalski Poličar. Leta 1825 je bila hiša še v celoti lesena. Sedanja zgradba je bila pozidana leta 1852, na kar kaže potlačen poznobaročni portal s to letnico, hišno št. 62 in inicial- kama J A = Johan Arhar. V veži in kuhinji so ohranjeni plitvi oboki iz 2. polovice 19. stoletja. Veža je precej zalomljena, kar kaže na razširitev hiše. Včasih je bila v njej kovačnica. Stara Loka 146 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 25. Kolatar (1825), Kolorater, Koloratar, Kolovratar; lesena pritlična hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 91, 801; pare. št. 64. Stare hišne št. 41, 61, 56, 69. Lastniki: Anže Čuk, radt(radl)maeher, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-26; 11/41- 42). Matevž Čuk (Tschuck), tudi Čik, tkalec, lastnik 1791 (1/63). Valentin Čik (1804-1837), sin, obravnava 1824 (11/223-225). Johan Dolinar, prisojilo 1839 (III/180). Marija Dolinar (1827-1911), hči, zapuščinska obravnava 1840 (III/212). Jakob Hafner (1823-1893), poročno pismo 1849. Marija Hafner, izročilna pogodba 1892. Matevž Berčič, zidar, izročilna pogodba 1927. Marija Berčič in Majda Berčič, poročena Benedik (1976), darilna pogodba 1970 in 1973, vsaka 1/2. Mladoletni Igor Benedik, izročilna pogodba 1991, 1/2 od Majde Benedik. Matevž Čuk, tudi Čik, je umrl leta 1817 (11/223). Valentin je bil njegov sin iz drugega zakona (11/223-225). Poročil se je leta 1829 z mladoletno Mieo Svolšak iz Veštra (111/97). Priimek so pisali z u-jem, ii-jem (s preglasom) in z i-jem. Domače ime je prišlo od Anžeta, ki je bil kolar - kolatar (Radmacher). Stara hiša je bila vzdolžna ob Gasi in je podrta. Nova hiša je nekoliko umaknjena v dvorišče. Stara Loka 147 Gospostvo: Beneficij sv. Ane (na gradu), pozneje mestna farna gilta v Škofji Loki (Stadtpfarrhofsgiilt Lok), urb. št. 1. Jurca, Alovc; zidana pritlična hiša in leseno gospodarsko poslopje (1825); ku-pnopravni grunt. VI. št. 90, 1189; pare. št. hiša 65 = 672/4, gospodarsko poslopje 67 = 672/3. Stare hišne št. 42, 59, 57, 70. Lastniki: Anže Hartman, lastnik 1752 (TK-BT-31/20). Valentin Hartman (1760-1846), lastnik okrog 1770 (Sv. Ana-I/15). Jožef Pintar (1788-1865) s Križne Gore, kupna pogodba 1832 (Int. B. Pfarrhofs Stadt Laek 1/310). Tomaž Pintar (1843-1874), zapuščinsko prisojilo 1868. Jera, vdova Pintar, poročena Porenta (1843-1911), prisojilo 1875. Peter Porenta, izročilna pogodba 1908. Leopold Bizant, izročilna pogodba 1967. Pavla Jesenovec, rojena Bizant, in Stane Jesenovec, darilna pogodba 1979, vsak 1/2. Stanka Jesenovec, poročena Miklavčič, darilna pogodba 1988, 1/2. Franc Miklavčič, darilna pogodba 1990, 1/2. Grunt je bil vpisan v posebni zemljiški knjigi Grundbuch der vereinigten Pfarrhofs Giilten in Lak, str. 73. Ta zemljiška knjiga je nastala iz vse cerkvene posesti, ki jo je podedovala loška župnija. H gruntu je spadala kajža, stara h. št. 60, ki ni bila nikdar odtujena. Valentin Hartman je bil dolgoletni lastnik, toda s precej tragično usodo. Ves čas seje zadolževal in prodajal posest. Leta 1816 je Valentin Hartman priznal zadolžnico za 212 gld nemške vrednosti, ki so jih doma dolgovali crngrobški cerkvi že od leta 1769. Leta 1803 je prodal Valentinu (tudi Martinu) Berčiču in Jakobu Polancu (oba iz Pevna) občinski delež v Bižah za 200 oziroma 300 gld deželne vrednosti (1/90; G-19/128). Plačeval ni niti poslom, ki so se zato vknjižili na grunt (1/174). Za ženo je imel Marušo, rojeno Hafner.607 Vse kaže, da nista imela otrok in nista sama obdelovala vsega zemljišča. Leta 1816 je dal v zakup njivo "doma na vert" nunskemu samostanu (1/18). V teh pogodbah iz let 1816 in 1817 se že pojavljajo dvojne hišne številke, stare in nove. Valentinu so se dolgovi množili (1/61)-Okrog leta 1817 mu je umrla žena in spet ni mogel izplačati terjatev (1/78-80). Jožef Pintar s Križne gore je posestvo kupil za 1700 gld v kovancih (MM). Posestvo je bilo zadolženo in tudi dolg do crngrobške cerkve še ni bil plačan. Dolgove so vračunali v kupnino. Novi lastnik je moral prevzeti na stanovanje v kajži, stara h. št. 60, Valentinovo sestro Uršo Kuralt in njeni hčeri Špelo in Nežo (1/310). Prav čudno je, daje grunt obstal, ker je bil tako zadolžen. Leta 1825 je bila hiša zidana in pritlična. Pred leti so jo podrli. Od stare hiše so ohranili gospodarski del, ki je priključen novi hiši. Ta prostor je obokan na osrednji kamniti slop, ki bi bil lahko še iz 18. stoletja, saj pozneje Valentin ni imel denarja za tako ambiciozne arhitekturne prezidave. Iz tega prostora je vhod v starejši del stavbe, ki je bil prizidan kot samostojno telo. Prostor je kvadraten in podnivojsko podkleten. Nad kletjo je kimnata (kašča). Portal v kimnato je še polkrožno zaključen in bi lahko bil iz 17. stoletja. Na zunanjosti tega kaščnega dela se je ob nadzidavi stene leta 1993, ko so odluščili omet, pokazala freska Križanja. Po stilnih elementih bi jo lahko datirali še v pozno 17. stoletje. Freska je ob nadaljnjih gradbenih delih propadla. Kmetijo obdelujejo. Stara Loka stara h. št 60 (5 7) Gospostvo: Župnišče v Škofji Loki. 607 Intabulations Buch des Pfarrhofs Stadt Lack I/l 1. Jurcova, Alovcova kajža, zidana, nadstropna hiša z gospodarskim poslopjem. VI. št. 90, 357; pare. št. 66 = 672/5. Lastniki: Isti kot na gruntu h. št. 147. H gruntu je spadala t. i. Jurcova ali Alovceva kajža. Lastniki so bili isti kot na gruntu. Če ni bilo domačih stanovanjskih potreb, so bajto dajali v zakup. Leta 1842 jo je dal Jožef Pintar v zakup Jerneju Berčiču za pet let po 20 gld na leto.608 Februarja 1952 je bajta pogorela. Obodno zidovje so priključili k prizidanemu gospodarskemu poslopju. V notranjosti poda se še vidijo zazidana okna in polkrožno zaključen baročni portal. Uradno so spremembo namena vpisali v zemljiško knjigo leta 1980. Stara Loka 147 A Nova hiša. VI. št. 1207, 1250; pare. št. 672/2. Lastniki: Pavla Jesenovec in Stane Jesenovec, darilna pogodba 1980, vsak 1/2. Stara Loka 148 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 149 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 23, reet. 31. Hostenk, Hostnik, Mruščkova bajta; zidana in lesena pritlična hiša (1825); kupnopravna kajža, 1/3 kmetije. VI. št. 89, 422; pare. št. 68. Stare hišne št. 44, 58, 58, 71. Lastniki: Jera Logonder, tkalka, Kaufrechtsbesitzer, ratificirt. vpisana 1744, 1752, 1756 (TK-BT-44/239; Urbar E 1744, 1756). Marija Štrekl, lastnea okrog 1779 (Urbar E 1779). Valentin Štrekl (1798-1847), izročilna pogodba in dokazilno pismo 1810 (II/23-24). Neža Štrekl, hči, prisojilo dediščine 1842 (VI/89-91). Mladoletni Blaž Šinkovec iz Čabrač, kupna pogodba 1849 (VI/112- 115). Neža Štrekl, kupna pogodba 1851 (VI/219-221). Marija Bergant iz Stare Loke 150, prisojilo 1895. Avgust Bergant iz Stare Loke 150, izročilna pogodba 1936. Tomaž Bergant, zapuščina, sodni sklep 1945. Mladoletni Jožef Bergant, odločba o dedovanju 1949. 608 Intabulations Urkunden Buch der Stadtpfarrhofsgiilten zu Laak II/l 11. Stara Loka št. 149. Poznogotski por tal s porezanimi robovi in ostanki slavoločne poslikave. Bajta je bila solidno grajena in je imela nekaj zemlje in gozda. Mladoletnemu Blažu Šinkovcu so kupili to posest za 1750 gld, kar je bila velika vsota (VI/112-115). Neža Štrekl je bajto kupila nazaj, ker je bil Blaž pri vojakih in je posest prodal (VI/219-221). Pozneje so bajto dobili Berganti, lastniki sosednjega grunta. Stavba leži ob ulici. Leta 1825 je bila hiša mešano zidana. Od stare bajte je ohranjen portal in del fasade ob njem. Portal je poznogotski, okrogloločen, s porezanimi robovi. Kamnoseške dele je obdajala fresko poslikava v obliki slavoloka. Posli- kava se še vidi. Stara je tudi podnivojska klet z okrogloločnim portalom, ki bi lahko bil še iz 17. stoletja. Hiša je brez številke, ker jo je lastnik prenesel na novo hišo v bližini. Stara Loka 149 Nova hiša. VI. št. 422; zemljiška parcela 542. Lastnik je prestavil hišno številko iz stare hiše. Lastniki: Isti kot zgoraj. Stara Loka 150 Gospostvo: Kapela sv. Trojice in vikariatska cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki, urb. št. 2; zemljiščni delež: Gospostvo Škofja Loka, cerkev v Stari Loki, župnišče v Stari Loki. Na Mrutth (1825), Mruž, Ambruž, Ambružič, Ambrušč, Mrušč; kamnita pritlična hiša in dve pritlični gospodarski poslopji (1825); grunt. VI. št. 77, 78, 79; pare. št. 70. Stare hišne št. 45, 56, 59, 72. Lastniki: Anton Grohar, lastnik pred 1789 (T-3/21). Andrej Grohar ali Sušnik, sin, lastnik 1795 (T-2/9). Andrej Bergant, kupna pogodba 1802 (T-3/34). Franc Bergant (1799-1876), obravnava 1819 (1830). Jernej Bergant (1838-1919), notarska izročilna pogodba 1869. Marija Bergant, izročilna pogodba 1919. Avgust Bergant, izročilna pogodba 1936. Janez Bergant, izročilna pogodba 1984. Anton Grohar ali Sušnik je imel dva priimka, kar je bilo v drugi polovici 18. stoletja še pogosto. Imel je sina Andreja in še več otrok, ki so se 1789 dogovorili glede materinega deleža v dediščini. Antonova žena je bila Mica Sušnik, leta 1789 že pokojna (T-3/21). Andrej Grohar - Sušnik seje leta 1795 zadolžil za 600 gld deželne vrednosti pri gospodu Jožefu Krennerju, mestnem irharju v Loki (T-2/9). Andrej Bergant je kupil posestvo leta 1802 za 1900 goldinarjev deželne vrednosti (T-3/34). Rod Bergantov naj bi prišel od Sv. Barbare. Vse kaže, da je imel tudi Andrej Bergant denarne težave, saj je del zemljišč prodal. Leta 1807 je prodal občinski delež (Gemeinantheil) Per Sna-men s. Josepha za 400 gld deželne vrednosti Jakobu Porentu iz Virloga, drugi delež Matiju Jerebu iz Virloga, stara h. št. 15, po domače Orlu za 300 gld, in tretji delež za 150 gld Jeri Jereb iz Virloga, stara h. št. 14, pri Franeonu (T-3/45-45). Do leta 1824 plačila še niso bila izvršena in so takrat vpisovali su- perintabulacije.609 Bergant je prodajal deleže verjetno za sedanjim Marijinim znamenjem pri Fortunoveu. V drugi polovici prejšnjega stoletja so zgradili novo znamenje, ki ga je poslikal Janez Gosar iz Dupelj. Na hrbtni strani ima še fresko sv. Jožefa, kar kaže na tradicijo znamenja. Je bilo v Virlogu tudi samostojno Jožefovo znamenje? Stara Loka št. 150. Obnovljena freska t. i. Krleže akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. 609 Intabulations Buch des Pfarrhofs Stadt Lack 1/106-109. Andrej Bergant je leta 1806 kupil kajžo (1/3 kmetije) na Trnju, stara hišna št. 6, Pri Flintežu. Šele leta 1817 sojo prepisali na sina Johana, ki jo je prodal naprej leta 1820 (G-35/68). Andrej Bergant je umrl že leta 1809. Zapuščino so urejali šele v letih 1817 do 1819. Andrej je otrokom zgovoril visoke dote v denarju in zemljiščih (G-35/68). Naslednik Franc Bergant je imel za ženo Marijo Mure (1803-1872) iz Sopotnice. Kmetija je bila podložna Kapeli sv. Trojice na Placu v Loki. To je bil star Schwarzov beneficij iz preloma 15. v 16. stoletje, ki seje še pozneje delil. Tako sta bila beneficij sv. Trojice in beneficij kapele sv. Trojice ločena. Po delitvi fare 1804 je kmetija ostala novi župniji v Škofji Loki.610 Domače ime v tem primeru verjetno ni iz imena, saj se v zadnjih več kot 200 letih ne pojavlja noben Ambrož. V franciscejskem katastru piše Na Mrutth, mogoče nemško Am Ruth = Amruth = Mruth, Mrut, Mrušč. Rute pomeni šibo, prot = v šibju. Verjetna je tudi razlaga od nemške besede Rutsch = usad, melina, na usadu. Za hišo je proti vodi strm breg. V listinah piše, da je kmetija ležala "In Ort Na Hribu", kar daje lokaciji poseben pomen. Pri drugih kmetijah in kajžah ni nikdar navedena lega. Ta lokacija bi bila možna za enega od treh Farmacherjevih dvorcev oziroma hub v 16. stoletju.611 Leta 1825 je bila hiša zidana in pritlična z dvema gospodarskima poslopjema. Gotovo kmalu po letu 1825 so hišo za nadstropje dvignili in prizidali kamro. Današnji izgled je ohranil poznobaročno zunanjost z majhnimi baročnimi okenci z okviri iz 18. stoletja v pritličju. V enem oknu je še bogato kovana okenska mreža. Po potresu leta 1895 je hiša dobila rahlo usločen portal z letnico 1899, hišno št. 56 in inicialkama JB (Jernej Bergant). Iz istega časa je podoben, vendar manj ambiciozen portal v hlev. Ta je obokan na traverze. Notranjost hiše je bila večkrat predelana in se niso ohranili stari stavbni členi. Posebnost hiše sta dve kleti, ena za drugo pod baročnim hišnim delom. Vhod je od zunaj, kar da misliti na starost teh prostorov in drugačno prvotno lego hiše. Portal v kleti je polkrožno zaključen in je še gotsko pore-zan. Lahko je še iz konca 16. stoletja. Tudi kletni banjasti oboki spadajo v tisti čas. Hiša stoji na izpostavljenem mestu ob koncu vasi. S stranico je obrnjena na ulico. Mogoče je bila včasih vzdolžno usmerjena. Skupaj s sosednjima hišama in kamnitim znamenjem tvori nekakšen uvod ali zaključek vasi. Pred hišo je ohranjena šterna, ki je ne uporabljajo. Na čelni fasadi je bila Go-sarjeva freska v lepem poznobaročnem kamnitem okviru iz leta 1883. Fresko je leta 1990 po starem motivu na novo preslikal akademski slikar Lojze Čemažar. Prikazuje Oznanjenje. Ob vznožju slike je prikazan pogreb. Freska je služila kot Krleža. Pod njo so se ustavili pogrebci ob vhodu na Faro in počakali na župnika. Grunt obdelujejo. 610 Blaznik, str. 337, passim. 611 Blaznik, str. 126, 168. Stara Loka 151 Gospostvo Škofja Loka, urb. št. 2084, 2081, 2041. Bitenc; zidana pritlična hiša (1825); grunt. VI. št. 88, 270, 995; pare. št. 69 = 69/2, gosp. p. št. 71 = 536, mlin št. 73. Stare hišne št. 46, 57, 60, 73. Lastniki: Matija Porenta? (TK). Jakob Porenta, izročilna pogodba 1790 (34/45; ARS-49/319). Johan Porenta (1794-1846), sin, obravnava 1819 (35/94). Jurij Porenta (1823-1885), sin, prisojilo 1847. Jera Porenta, prisojilo 1885. Kari Porenta, izročilna pogodba 1891. Ivan Porenta, prisojilna listina 1936. Mladoletna Marija Porenta, sodna odločba 1945. Draga Podnar, rojena Žontar, in Franc Podnar, kupoprodajna pogodba 1976, vsak 1/2. Jakob Porenta je imel za ženo Jero, hčerko Marka Jenka, godeškega župana iz Gorenje vasi pri Retečah, stara hišna št. 7, vulgo Omejca. Za doto je prinesla 40 funtov prediva in denar v cekinih (34/45). Marko Jenko je bil znan župan, precej dolgega jezika in je ob nekih razprtijah glede freisinških uradnikov izjavil, naj uradnike voli ljudstvo.612 Seveda se mu je loški glavar ob priložnosti maščeval. Ko je bil Jenko okrog leta 1794 posrednik med gospostvom in kmeti, ga je glavar odstavil in mu prepovedal pobirati prispevke. Jenkovega sina je glavar dal poklicati k vojakom. Na posredovanje freisinškega komisarja so potem spravili fanta v rezervni korpus, da mu ni bilo treba marširati.613 Jakob Porenta seje leta 1790 poročil in je bil okrog leta 1792 tudi gostilničar (Vinski register/l). Leta 1810 je umrl. Takrat se omenjata še dva mladoletna otroka in nekaj dolgov. Johanu Svoljšaku iz Drage, stara hišna št. 25, vulgo Polencu, je bil dolžan za preko 600 gld (34/48). Johan Svoljšak se je vknjižil na Jerino doto. Jera mu je leta 1814 dovolila za štiri leta zgraditi mlin na njenem zemljišču za skednjem. Teren se je imenoval "U bajerje". Svolšak sije zgovoril vozno pot čez vrt, graben in vodotok, za kar je nekaj plačal. Leta 1818 seje Jera vknjižbe rešila (34/160). Zapis leta 1814 je bil narejen v času po francoski oblasti in so v pogodbi uporabljali tudi francosko izrazoslovje. Zapis so vpisali šele leta 1818 (34/59). Mlin so uradno ločili od grunta leta 1885, ko je dobil nov vložek št. 270. Domače ime je najbrž nastalo od kraja Bitnje oziroma od bitenjskega urada, od koder so verjetno prišli Porenti. Leta 1825 je bila hiša zidana in pritlična. Še danes ima gruntarski videz. Na porezanem fasadnem vogalu sta inicialki TP (T=? P=Porenta) in letnica 1776. Del stavbe proti cesti je 612 Blaznik, str. 367. 613 Blaznik, str. 385-386. podnivojsko podkleten. Veža deli hišo. Desni gospodarski del je dvonivojski, dvignjen za nekaj stopnic. Spodaj je klet, zgoraj je bila shramba - kimnata -kašča. Okno desno ob vhodu je še poznogotskih oblik iz preloma 16. v 17. stoletje. Tudi oboki v obeh kleteh bi utegnili biti še iz tistega časa. Po pripovedovanju sedanjih lastnikov je bila kmetija manjša in so se zato ukvarjali s "furanjem". Po drugi svetovni vojni so bili zemljiščni deli odtujeni. K hiši spada sedaj le funkcionalno zemljišče ob hiši in gospodarskem poslopju. Pred hišo, ki je zadnja v vasi, je trioglato renesančno kamnito kužno znamenje. Trivogelnost je mogoče simbolična. Na tem mestu je stičišče treh vasi in poti, ki vodijo v iz Fare v Binkelj in Virlog. Vse kaže, da so znamenje zložili že iz nekih starejših kamnitih delov. Na pravokotni osnovi je trikoten nastavek z železnim križem na vrhu. Izgled znamenja kaže na pozno 16. stoletje ali začetek 17. stoletja. Stara Loka 152 Bitencov mlin, Mlinar, Maln. VI. št. 88, 270; pare. št. 73 hiša in mlin. Stare hišne št. 75, 61, 74. Lastniki: Isti kot na gruntu Stara Loka 151. Johan Bizant, kupna pogodba 1850. Jožef Bizant, prisodilo 1906. Leopold Bizant, izročilna pogodba 1935. Marija Hiršenfelder, rojena Bizant, in Anton Hiršenfelder, soboslikar, darilna pogodba 1974, vsak 1/2. Domače ime je nastalo po dejavnosti. Kako je mlin nastal, sem že zapisal pri Bitencovem gruntu, Stara Loka 151. Prve hišne numeracije mlin ni dobil. V franciscejskem katastru je spadal pod h. št. 57, staro hišno številko grunta. Leta 1850 je prišel v last Johana Bizanta in njegovih naslednikov. Mlin ni bil registriran v vodni knjigi, čeprav so ga uradno priznavali, kot seje pokazalo ob gradnji Strahlove vodne naprave na začetku tega stoletja. Leta 1938 je imel Franc Dolenc s Križne gore, takratni zakupnik mlina, prijavljeno obrt (R-414/473). Odjavil jo je leta 1955.614 Mlinsko napravo so pred desetletji podrli. Sedanji lastnik uporablja vodno moč za hišno elektrarno, ki pa zdaj ne obratuje.615 Stara Loka 153 VI. št. 489; pare. št. 256. Prejšnja hišna št. 96. 14 Republika Slovenija, Upravna enota Škofja Loka, obrtni register št. 84. 615 France Štukl, Vodni pogoni na Škofjeloškem (Gradivo), Stara občina Stara Loka. LR 39, 1992, str. 37-38. Lastniki: Janez Kokalj, kupna pogodba 1954. Ivana Kokalj 7/10 in Stanislava Benkovič 3/10, sklep o dedovanju 1989. Stanislava Benkovič, rojena Kokalj, pogodba o preživljanju Ivane Kokalj 1989, lastnica do celote 1992. Stara Loka 154 Prejšnja hišna št. 95. VI. št. 54, 485; pare. št. 257. Gradbeno dovoljenje so izdali leta 1954 (LOMO-26/54). Hišo so vpisali leta 1957. Lastniki: Alojz Oblak, kupna pogodba 1954. Marija in Boris Oblak, sklep o dedovanju 1987, vsak 1/2. Stara Loka 155 Nova hiša. VI. št. 58, 1388; pare. št. 559/1. Lastniki: Jože Žagar, izročilna pogodba 1987. HIŠE, KI SO NEKOČ SPADALE V STARO LOKO IN SO DANES V DRUGIH NASELJIH ALI ULICAH Spodaj navedene hiše so nekoč nosile prifarske številke. Pozneje so jih vključili v druga naselja. Za lažje razumevanje naj kratko ponovim. Predeli obsegajo del Papirnice, Kapucinskega predmestja, današnje Ceste talcev, nekaj hiš v Podlubniku in gasilski dom v Groharjevem naselju. Pozneje zgrajene hiše na teh predelih, ki so dobile poznejša ulična imena, tu niso več navedene. Zanemaril sem hiše v Bižah, ki so danes na Cesti talcev in nikoli niso bile v strnjenem naselju Fare. Tam sem zapisal le star Marofarjev grunt. Predlog za preimenovanje Kapucinskega predmestja oziroma Selške ceste v Cesto talcev so dali na zborih volivcev že 18. 1. 1946.616 Takrat niso oštevilčili vse ceste od Tuška do Marofarja v Bižah, saj so hiše od Bideta navzgor še nekaj let nosile starološke številke. Pred vojno, leta 1933, so na sedanji Cesti talcev sezidali hišo št. 16. Čeprav stoji v bližini stare starološke hiše pri Pod-bregarju, danes Cesta talcev 18, je takrat dobila h. št. Novo predmestje št. 32, ker je zemljišče spadalo pod katastrsko občino Škofja Loka. Hiša Cesta talcev št. 17 je nastala po letu 1951 in ni več nosila starološke hišne številke. 616 ZAL, ŠKL, MLO Šk.L., fasc. 10, Št. 11. Groharjevo naselje 10 Gasilski dom. VI. št. 319; pare. št. 209. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 90, 84. Parcelo so vpisali z naznanilnim listom leta 1902. Lastniki: Občina Stara Loka, kupna pogodba 1901. Prostovoljna gasilska četa v Stari Loki, darilna pogodba 1940. Gemeinde Altlack, priključeno z naznanilom šefa civilne uprave 1941. SLP, uredba z dne 3. 6. 1947, FLRJ. LOMO, zakon o agrarni reformi 1952. Občina Škofja Loka, zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin LRS 1963. Cesta talcev 1 Državno gospostvo Škofja Loka, urb. št. 133, 61; Dominikalist, Michelstatten (Velesovo). Tončnik, Tončenk, Loskuc, Papež, Klauz (Klavc), Tušek; hiša zidana, pritlična (1825); kajža z vrtom, novohišar (1825). VI. št. 31; pare. št. 111. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 17, 2. Lastniki: Johan Lavtar, lastnik 1825 (F.K.). Maruša Lavtar, prisijilo 1840. Marija Zaje, kupna pogodba 1883. Johan Cegnar, kupna pogodba 1883. France Kregar, kupna pogodba 1898. Katarina Kregar, izročilna pogodba 1899. Ivan Tušek, domik (na dražbi) 1911. Marjana Tušek, prisojilo 1919. Jože Tušek, prisojilo 1947. Antonija Tušek, rojena Jenko, sklep o dedovanju 1979. Janez Tušek, sklep o dedovanju 1990, 1/2. Ana Marija Tušek, sklep o dedovanju 1990, 1/2. Hiša je spadala pod gospostvo Velesovo. Pod to gospostvo so za časa reform Jožefa II. zbrali cerkveno posest na loškem ozemlju, posebno v Škofji Loki. Po ureditvi razmer, posebno po letu 1803, so loško posest dali v (državno) imenje Škofja Loka (Gut Bischoflack). Domače ime Tončenk je iz imena. Loskuc in Tušek sta iz priimka, za Pa-Peža ne vem, kaj dela pri tej hiši. Klavc je mogoče pogojen z mesarsko dejavnostjo oziroma s klanjem živine po domovih. Domači imeni Papež in Klavc nista povsem gotovi za to hišo. Manjka tudi starejša hišna numeracija, saj je prvotno poslopje najbrž služilo kot nenaseljena pristava med mestom in Faro. Sedanji lastnik se iz izročila spominja, da je stavba nekdaj spadala pod starološki grad. Hiša stoji vzdolžno ob cesti. Zunanjost hiše ne kaže starejših stavbnih elementov. Nad glavnim portalom, ki so ga odstranili po zadnji vojni, je bila letnica 1769. Hišo so adaptirali leta 1954.617 Stari izgled hiše je ohranjen na fotografiji prevoza novih staroloških zvonov leta 1923. Slika je ohranjena v starološki župnijski kroniki. Lepo se vidi baročni polkrožni portal s sklepnim kamnom in okrasnima kamnoma v ramenih. Tudi okenske odprtine so imele baročne kamnite police.618 Na starost hiše kažeta dva kletna prostora, vsak s posebnim vhodom iz skupnega predprostora. Portala v kleti sta polkrožno zaključena. Na vratih sta stari ključavnici. Prostora sta križno banjasto obokana, kar kaže na 18. stoletje ali pa še nazaj. Pri hiši je bila sedlarska obrt. Janez Tušek jo je samostojno začel leta 1902. Od leta 1923 jo je nadaljevala vdova Marija in od leta 1928 oziroma leta 1932 sin Jožef Tušek. Ta je nadaljeval obrt še dolgo po zadnji vojni in jo razširil še na tapetništvo (R/267). Sedlarji so bili tudi ličarji in barvarji kočij in boljših potniških vprežnih vozov. Pri hiši seje ohranil star železen mlin za mletje barve in tolkač za trenje barv v možnarju. Cesta talcev 2 Špenglar, hiša in delavnica. VI. št. 373; pare. št. 225. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 84, 1. Lastniki: Marjana Hafner, kupna pogodba 1914 in 1920. Anton Hafner, kupna pogodba 1925. Janez Šifrer, kleparski mojster, podelitev domika 1938 in prisojilo 1939. Jerica Šifrer, rojena Koblar, sklep o dedovanju 1954. Franc Šifrer, izročilna pogodba 1986. Domače ime je nastalo po kleparskem in kotlarskem mojstru Janezu Ši-frerju. Priimek so pisali tudi Šifrar. Janez Šifrer je imel obrt kotlarstva od leta 1931 (R/37), obrt kleparstva od leta 1933 (R/444). Oboje je prenesel v to hišo leta 1938. Sedaj je v stavbi Galerija Fara. Cesta talcev 4 Gospostvo: Župnijska cerkev sv. Jurija v Stari Loki, urb. št. 27 A in 39; zemljiščni delež: Gospostvo Stara Loka. Inglič. 1787 nova hiša in vrt. 617 ZAL ŠKL, LOMO Šk. L.. 27/54. 618 Kronika, leto 1923, poleg nalepljene slike zvonov. VI. št. 39 k. o. Stara Loka in 389, 846, 1375; k. o. Škofja Loka; pare št. 19 = 44/3. Stare hišne št. 18, 4, po 1908 Kapucinsko predmestje, h. št. 27. Lastniki: Johan Inglič, svetni duhovnik, dražbeni zapisnik 1787 za vrt (pozneje hiša in senik) (IV/146). Mladoletni Anton Inglič (1803-1874), nečak, izročilna pogodba 1823 (IV/146). Matevž Inglič (1839-1924), kupna pogodba 1873, prisojilo (1873), 1875. Matevž Inglič, dedovanje 1877. Jerica Pokorn, izročilna in darilna pogodba 1923. Albin Pokorn, prisojilo, dedovanje 1950. Albin Pokorn (1/2) in Marija Čadež, rojena Pokorn, hči (1/2), darilna pogodba 1979. Marija Čadež, rojena Pokorn, sklep o dedovanju (do celote) 1985. Domače ime je nastalo po priimku prvega lastnika. O Johanu Ingliču je Pokorn zapisal takole: "Janez Krstnik Inglič, hišni duhovnik starološkega gra-ščaka Demšarja, porojen v Poljanah, star 45 (rojen okrog 1743 op. p.), je bil v mašnika posvečen 1. 1768. na naslov starološkega graščaka Jožefa Demšarja. Bil je krepke telesne postave in zmožen mož. Bogoslovne študije je dovršil v Gradcu. Ker ni več prebiral, ampak rajši mizaril, zato se dvomi o zadostnosti njegovega znanja. Služboval ni nikdar v dušnem pastirstvu in tudi ni imel kakega beneficija. Prav bi bilo, da bi se pobrigal za kako službo. Dne 10. oktobra 1793 je bil dekretiran kaplanom na Soro, a ni šel. Živel je vedno v Loki, deloma v mestu, deloma "pri materi Fari", kjer je tudi umrl dne 20. oktobra 1829 na hišni številki 18. Živel je kot duhovnik zgledno."619 Zemljišče je zlicitiral Johan Inglič leta 1787. V naslednjih letih je zgradil hišo z gospodarskim poslopjem (IV/146). Johanov brat je bil Luka Inglič (1762-1838), oče mladoletnega Antona (IV/146). Anton seje leta 1839 zadolžil pri Heleni Vidmajer iz Idrije (V/475). Hiša je bila prvotno najbrž pritlična, sedaj je nadstropna. Stoji pravokotno na cesto. Vhodni portal ima še poznobaročne oblike, vendar je že nekoliko potlačen. V pritličju in v kleteh so še ohranjeni gradbeni elementi iz časa zidave Johana Ingliča. Veža je še delno banjasto obokana. Tudi v bivši črni kuhinji, kjer je sedaj kopalnica, je še obok. Vse kaže, da so hišo nekoč že prizi-dali za nekaj metrov proti vzhodu. Kleti so bile prvotno povezane, sedaj so z vmesnimi stenami predeljene in imajo ločene vhode od zunaj in iz veže. Klet, ki je dostopna z dvorišča, je mogoče nekoliko mlajša, saj je obokana s plitvim obokom, ločenim s šipovnikom. Klet iz veže ima potlačen polkrožni portal in banjasti obok morda še iz konca 18. stoletja. 619 Pokorn, Šematizem, str. 124. Cesta talcev 5 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 30; zemljiščni delež: cerkev Stara Loka, kapela sv. Trojice. Schegall (1825), Sekal, Sekalše, Hren; hiša lesena, pritlična (1825), kajža, 1/3 grunta. VI. št. 29; pare. št. 110, 110/4. Stare hišne št. Stara Loka h. št. 51, 16, 3. Lastniki: Jakob Debelak 1752 (TK-BK-67/313-27). Peter Debelak, rektifikacijski stiftsregister, lastnik pred 1782 (1/14-16). Matevž Topličar, lastnik 1815 (11/77, 78, 93, 94, 98). Jera Topličar, rojena Kalan z Bukovice, vdova, zapuščinska obravnava 1822 (11/98, 146-149, 158-162; 111/41-43). Matevž Hafner (1794-1875), iz Trnja, poročno pismo 1831 (111/71). Jera Hafner, žena, prisojilo 1875. Johan Hafner, prisojilo 1884. Špela Dolinar, rojena Hafner, prisodno pismo 1892. Marija Hafner, prisojilo 1930. Anton Gosar, kupna pogodba 1931. Reichsgau Karnten, zaplemba 1944. Anton Gosar, prisojilo 1948. Ana Vastl, rojena Gosar, darilna pogodba 1970, 1/2 (od Toneta Gosarja, pare. 110/4). Ivan Gosar, darilna pogodba 1974, 1/2 (od Toneta Gosarja, pare. št. 119/4). Leta 1702 je Marija Lucija Rasp prodala Matevžu Schegallu veliko hišo z vrtom v Loki, v samostanski ulici, zraven stoječo manjšo hišo, njivo v Mitter-feldu in dve njivi na Osterfeldu.620 Naslednje leto sta se zmenila še za prodajo travnika, gozda, kajže in senika v Hrastnici ter njive na Osterfeldu.621 Istega leta so Raspovka in njeni otroci prodali Schegallu njivo na Mitterfeldu, dve njivi in kozolec na Osterfeldu.622 Njiva na Mitterfeldu bi lahko odgovarjala lokaciji sedanje hiše. Matevž Topličar si je sposojal denar od dveh dekel in kuharice v nunskem kloštru v letih 1808-1818. V teh zadolžnicah je navedeno preračunavanje denarja v tistem času, tudi za časa Francozov (11/77). Jera Hafner je imela 1/3 grunta - kajžo na Trnju.623 Hafnerji so bili iz Trnja, stara h. št. 9 in 15, po domače Vratar.624 Domače ime je nastalo po Schegallu - Segalu, Sekalu, Sekalše in se je ohranilo. Drugo domače ime je prinesel Gosar - Hren iz Veštra. V franciscejskem katastru je bila hiša vzdol- 620 ARS, G-A-XXVIII-Graščina Stara Loka, (ase 5. 621 ARS, G-A-XXVIlI-Graščina Stara Loka, fasc. št. 2, listina št. 19. 622 ARS, G-A-XXVlII-Graščina Stara Loka, listina št. 20. 623 ZAL ŠKL, Urbar starološke cerkve. 624 ZAL ŠKL. Glavna zemljiška knjiga gospostva, 11/135.; Suplement, 6/146. žno ob cesti, lesena in pritlična. Kmalu po tem letu je bila ugledno nadstropno pozidana. Portal je še poznobaročne oblike. Veža je obokana na način 19. stoletja s plitvim obokom z dvema oprogama - šipovnikoma, ki delita vežo na vmesna polja. Nadstropje je na veži delno še obokano, ponekod so oboki že prezidani. Levo in desno od stopnic v klet sta kletna prostora. Oboki so predelani, plitvi z vmesnimi oprogami. Kamnita kletna portala sta še pol-krožno zaključena. V severnem delu stavbe je ohranjen obokan hlev na štirih stebrih oziroma kamnitih slopih. V hiši se je ohranilo več lepih kamnitih detajlov. Hiša je še pokrita s skrilom. Pred njo je zasuta šterna. V hiši in v gospodarskem poslopju nasproti nje so imeli Hreni mesarijo. Že Antonov oče je bil mesar. Anton je imel registrirano mesarsko obrt od leta 1918-1944 (R/271). Od leta 1941 je imel prijavljeno še trgovino s prašiči in govejo živino (R/522). Na fasadi je vzidana spominska plošča: "Tu seje 1. 10. 1888. rodil inž. Ivan Gosar, vojni dobrovoljec, poročnik. Padel je 10. 2. 1917 v Beogradu kot žrtev avstrijskega nasilja. Slava tovarišu heroju! Vojni dobrovoljci." Ob napisu je bronast znak vojnih dobrovoljcev iz let 1912-1918 in napis "Čuvajte Jugoslavijo." Plošča je doživljala zanimivo usodo. Postavili so jo verjetno v tridesetih letih. Leta 1941 so jo na zahtevo Nemcev odstranili. Po vojni je niso smeli vzidati nazaj zaradi spornega napisa "Čuvajte (mi) Jugoslavijo", kar naj bi izrekel kralj Aleksander ob smrti v Marseillu. V sedemdesetih letih so dobili dovoljenje za ponovno vrnitev plošče. V tej hiši seje rodil inž. Ivan Gosar. Gimnazijo je končal v Kranju, študij tehnike na Dunaju. Zaposlil seje kot gozdarski inženir v Bajini Bašti v Srbiji. V začetku prve svetovne vojne se je kot avstrijski državljan prijavil kot dobrovoljec v srbsko vojsko. Pridobil sije čin poročnika. Bilje večkrat ranjen. Pri Elbasanu je hudo ranjen padel v bolgarsko ujetništvo. Bolgari so ga identificirali kot avstrijskega državljana in ga izročili avstrijskim vojaškim oblastem. Te so ga zaprle v okupiranem Beogradu. Po devetmesečnem zaporu so ga 10. 2. 1917 obesili kot veleizdajalca Avstrije. Marija Kalan, Gosarjeva zaročenka v Škofji Loki, je zaradi tega poznanstva doživela nad deset hišnih preiskav. Takšne podatke sem našel v zborniku - Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912-1918.625 Korigirati moram rojstni kraj, saj je v zborniku zapisana Škofja Loka, pravilno Stara Loka. Njegov oče Janez Gosar, mesar, je bil doma v Veštru pri Hrenu (rojen 1859), mama je bila Antonija Grohar s Fare, stara h. št. 8, po domače Blažeškovcova (rojena 1866). Prvotno so bili Hreni na Sekalšu gostači, pozneje so domačijo kupili in sem prenesli domače ime iz Veštra.626 Mesarsko obrt je nasledil Ivanov mlajši brat Anton (rojen 1893). Tega so skupaj z ženo Ano ubili 12. 6. 1944 ob napadu na zavetišče parti- 625 Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912-1918. zbrali in uredili dr. Turk Ernest, Jeras Josip, Paulin Rajko, Ljubljana 1936, str. 49. 152-156. 626 Župnijski arhiv v Stari Loki, Popis gostačev fare Stara Loka 1875-1897. zanske Gospodarske komisije za Selško dolino pri Zakrašniku pri Sv. Lenartu.627 Na koncu biografskih podatkov v dobrovoljskem zborniku je objavljena romanizirana spominska črtica Mileta Pavloviča, upokojenega profesorja vojne akademije v Beogradu, z naslovom "Slovenac Gosar". Prvič je izšla v Vojničkom glasniku februarja 1921. V črtici so že uredniki zbornika odkrili nekaj netočnosti, vendar so jo, prevedeno v slovenščino in z opozorili na napake, objavili. Gre za tipičen izdelek takratne jugoslovanske ideje o troedinem narodu, z dodatki velikosrbskih idej. Slovenski biografski leksikon in Enciklopedija Slovenije Gosarja ne omenjata. Pri hiši hranijo nekatere originalne dokumente inž. Ivana Gosarja, kopije pa hrani tudi ZAL Škofja Loka.628 Cesta talcev 5 A VI. št. 29, 929; pare. št. 110/1. Prejšnja hišna št. Stara Loka, h. št. 3 A. Lastniki: Isti kot Cesta talcev 5. Anton Gosar, prisojilo 1948 in sodni sklep 1953. Ivanka Gosar, rojena Zakotnik, sklep o dedovanju 1987, 1989, 4/6. Janez Gosar, sklep o dedovanju 1987, 1989, 1/6. Ana Vastl, rojena Gosar, sklep o dedovanju 1987, 1989, 1/6. Zgornji del gospodarskega poslopja je včasih služil za stanovanja. Anton Gosar je celotno gospodarsko poslopje prezidal. Ostali so obokani pritlični prostori in podnivojska klet. Ti prostori so služili za mesarsko predelavo. V zgornjem nadstropju je Anton Gosar z gradbenim dovoljenjem iz leta 1952 zgradil stanovanje (LOMO-2/44). Spodnji, obokani deli stavbe so tipični za 19. stoletje. Cesta talcev 5 B VI. št. 29, 894, 1145; pare. št. 110/3 = 629/23. Lastniki: Isti kot Cesta talcev 5. Ana Vastl, rojena Gosar, odločba SO Škofja Loka 1974 in 1979, 1/2. Vladimir Vastl, odločba SO Škofja Loka 1974 in 1979, 1/2. Nadaljevanje lesenega dela gospodarskega poslopja proti severu so med letoma 1974 in 1979 spremenili v novo stanovanjsko hišo v pritličju in man-sardi. Ohranjen je star kletni del, kije služil za ledenico. V obeh podnivojskih prostorih so plitvi oboki, ločeni z oprogami. Portali so tipični za prvo polovico 19. stoletja, eden s sklepnikom, drugi brez, z rahlo usločenim lokom. Kleti 627 Pomniki NOB na Škofjeloškem, Založba Borec, Ljubljana 1986, str. 171-173. 628 ZAL ŠKL, Inž. Ivan Gosar 1915-1943. akc. št. 588, št. fonda 291. imajo do dva metra debele zidove in so dvakrat zamrežene. Uporabljali naj bi jih za zapore tistih, ki so jih vodili na obglavljenje h Krvavem znamenju pri Dolencu. Debeli zidovi in dvojne rešetke lahko pojasnimo s poznejšo mesarijo in ledenico, ki sta bili v stavbi verjetno od Janeza Gosarja dalje. Debeli zidovi so bili idealna izolacija. Cesta talcev 6 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb št. 1, 3, 46, 114, rectif. 1/b, 2/b, 43. Figelc, Krekova Lenčka. Nova hiša s štalo in njivo okrog leta 1822. VI. št. 244 k. o. Stara Loka, 391, 716, 1550 k. o. Škofja Loka; pare. št. 18 = 50/3, 17 gospodarsko poslopje. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 49, 19, po 1908 Kapucinsko predmestje, h. št. 28. Lastniki: Johan Semen, tedaj pri Sv. Lovrencu - Temenica na Dolenjskem, lastnik pred 1822. Andrej Ažbe (1775-1837), upokojeni duhovnik, kupna pogodba 1822 (V/7; VI/276). Agneza Tavčar, dediščina 1838 (V/432). Gospod Matevž Arnol(d), župnik v Horjulu, kupna pogodba 1841 (V/603). Jera Pogačar, tudi Pogačnik (1797-1881), zapuščinsko prisojilo 1860 (XI/162). Urban Kalan (1825-1889), kupna pogodba 1867 (XVII/76). Franc Fojkar, kupna pogodba 1884. Frančiška, vdova Fojkar, poročena Dušek, poročena Vilfan, dedovanje 1902. Janez Vilfan, dedovanje 1917. Jože Vilfan, Vešter, Marija Pavlin, Stara Loka, Ana Kmet, Fužine, dedovanje 1933, vsak 1/3. Kristina Krek, kupna pogodba 1932. Helena Pevc, izročilna pogodba 1947. Dr. Janez Pevc, darilna pogodba 1990. Cesta talcev 6 VI. št. 1396 k. o. Škofja Loka; pare. št. 17 = 50/4 (gospodarsko poslopje). Prvotno gospodarsko poslopje in hlev. Lastniki: Helena Pevc, izročilna pogodba 1947 (od 1980, 3/4). Lado Pevc, darilna pogodba 1980, 1/4. Cesta talcev 6 A VI. št. 1220 k. o. Škofja Loka; pare. št. 554 = 50/5. Stavba je nastajala med letoma 1932 in 1939 iz lesene šupe oziroma vrtne hiše z verando. Lastniki: Ivana Justin, kupna pogodba 1963. Emil Šinkovec, darilna pogodba 1976, 1/2. Emil Šinkovec, darilna pogodba 1991 (do celote). Iz prvotne hiše Cesta talcev 6 je nastalo več poslopij. Od kod izvira ime Figelc, mi ni znano. Drugo domače ime je nastalo po priimku. Frančiška Vilfan je leta 1913 začela prezidavati hlev. Načrti niso odgovarjali že začetim delom. Kazensko je niso preganjali, ker je oskrbela nove, odgovarjajoče načrte. Zgradba je bila podolžna. V sredi je bil hlev, levo shramba, desno šupa. Načrte je izdelal mojster Janez Plestenjak s Šutne. Leta 1932 je Kristina Krek popolnoma prezidala hišo, da je izginila njena stara podoba. Načrte je izdelal stavbenik Anton Ogrin. Lastnica je zgradila popolnoma novo hišo. V podaljšku je bila mesarska prodajalna. Istega leta je nameravala zgraditi leseno šupo v smeri soseda Ingliča. Načrt za šupo sta izdelala kar dva mojstra, Adolf Šušteršič in Anton Ogrin. Leta 1933 je loška občina nasprotovala leseni šupi in je zahtevala zidano zgradbo. Med letoma 1937 in 1939 je lastnica bivšo lopo prezidala v vrtno hišo s podzemno kletjo in vrtno uto (verando). Načrt je izdelal stavbenik Anton Ogrin leta 1937.629 Iz tega poslopja je nastala sedanja stanovanjska hiša Cesta talcev 6 A. Cesta talcev 7 VI. št. 29, 432; pare. št. 110/2. Lastniki: Isti kot Cesta talcev 5. Mladoletna Marija Gosar, prisojilo 1948, 1/2. Mladoletna Pavla Gosar, prisojilo 1948, 1/2. Stane Arhar, kupna pogodba 1963. Franc Arhar, darilna pogodba 1963. Niko Osenar, kupna pogodba 1967. Najbolj severni del Hrenovega gospodarskega poslopja (Cesta talcev 5 A in 5 B) so že pred vojno spremenili, prezidali in pozidali v samostojen stanovanjski objekt. V kletnem delu se še vidi, kako so hišo prizidali, saj je pod stavbo ohranjena obočna pola plitvega oboka s šipovnikom, ki se vleče iz sosedove hiše. Zunanji kletni zidovi so debeli okrog 1,7 m. Cesta talcev 11 VI. št. 19, 461; pare. št. 195. Parcela je nastala 1896 iz št. 623/3. Stanovanjska hiša - vila Elica. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 18 (po 1908), h. št. 4. 629 ZAL ŠKL. Stara občina Škofja Loka, gradbene zadeve, fasc. št. 113. Lastniki: Matevž Bernik iz Stare Loke, stara h. št. 14, kupna pogodba 1850. Johan Marini iz Loke, stara h. št. 33, kupna pogodba 1881. Jožef Dolenc iz Stare Loke, stara h. št. 15, prisojilo 1881. Rafael Thaler iz Loke, stara h. št. 109, kupna pogodba 1913. Elica Homan, prisojilna listina 1936. SLP - družbena lastnina 1948. Anton Malenšek, kupna pogodba 1954. Ivanka Malenšek, sklep o dedovanju 1976 (od 1976, 2/3). Alenka Malenšek - Košenina, darilna pogodba 1986, 1/6 (od Ivanke). Jure Košenina, darilna pogodba 1986, 1/6 (od Ivanke). Kdaj je bila zgrajena stanovanjska hiša na tej parceli, t. i. vila Elica? Ime je dobila pozneje po Eli Homan. Verjetno je stavbo zgradil Rafael Thaler okrog leta 1913. Hišno številko 18 je stavba dobila po letu 1908, ko so priključili hiše desno od sedanje Ceste talcev Kapucinskemu predmestju. Hišno številko je dobila po stari Ingličevi hiši, sedaj Cesta talcev 4.630 Hiša je vzdolžno orientirana ob cesti, zato je morala Ela Homan leta 1938 dobiti soglasje za prizidek od banovinske cestne uprave. Prvotna hiša je imela kuhinjo, jedilnico, kabinet in spalnico. Leta 1938 je Ela Homanova z gradbenim dovoljenjem prizidala še vežo, verando, shrambo in sanitarije. Načrt je izdelal Franc Žontar 1937 (Občina/7). Cesta talcev 12 Nova lokacija. Zotlar, Rozala, Maškonov Gašper. VI. št. 404, 405, 1382 k. o. Škofja Loka; pare. št. 295. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 48, Kapucinsko predmestje, h. št. 29. Lastniki: Urban Jamnik, s. d. Jurij Jamnik, prisojilo 1892. France Fojkar, kupna pogodba 1893. Antonija Fojkar, prisojilo 1901. Rozalija Jugovic, izročilna pogodba 1937. Gašper Klobovs, sklep o dedovanju 1978. Nada Dobrajc, darilna pogodba 1979, 1/2. Pavel Klobovs, Kidričeva 30, sklep o dedovanju 1983, 1/2 od Gašperja. Hiša Stara Loka, stara h. št. 29 oziroma št. 48 je pogorela leta 1817. "Pogorišče se sedaj uporablja za pokopališče", so s svinčnikom dopisali v glavno zemljiško knjigo. Prostor so kupili brez pogodbe od Hartmana za 150 gld in prenesli na vi. št. 108 deželne deske. 630 Knjiga hiš I., str. 98. Staro domače ime je prišlo od pogorišča, od koder so dobili prvo hišno številko. Nova domača imena se že nanašajo na novo lokacijo, na prebivalce hiše Cesta talcev 12. Urban Sušnik se je leta 1796 poročil z Nežo Luznar (12/27). Matija Or-tman, zapisali so tudi Hartman od Sv. Duha, je bil ob nakupu leta 1808 še mladoleten. Zastopala ga je mati Marjeta. Bajto sta kupila za 1000 gld deželne vrednosti. Zraven je spadal vrt, trije gozdni deleži in občinski delež v Peščenem hribu zraven Prdave (24/293). Prva hiša, stara h. št. 29, je bila severno od pokopališča. V prvem katastru je tam vrisana stavbna parcela št. 42, ki se pozneje ne pojavlja več. Ohranili so le hišno številko. Po požaru je novejšo hišno št. 48 dobila hiša, ki je nastala pred vasjo iz smeri Loke, pred Krvavim znamenjem. Po letu 1908 so to hišo preimenovali v Kapucinsko predmestje 29. Domača imena sedanje stavbe so povzeta po imenih lastnikov oziroma po dejavnosti. Stavba je iz leta 1893. Na rahlo usločenem kamnitniškem portalu je letnica 1893, hišna št. 29 (Kapucinsko predmestje, popravljena 1909) in inicialki FF (France Fojkar). Ta je stavbo sezidal v tipični obliki s konca prejšnjega stoletja. Podobna je večji čuvajnici ali manjšemu postajnemu poslopju Južne železnice. Stavbo je leta 1909 predeloval zidarski mojster Ivan Spacapan. Antonija Bari (Fojkar) je takrat prezidavala okna in vrata in oskrbela novo hišno številko.631 Cesta talcev 18 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 11; zemljiščni delež: cerkev Stara Loka, urb. št. 69, rect. št. 48. Matevži, Matovžl, Malost (1825), Šimen, Podbregar, Pod Bregam; kajža, 1/3 grunta. VI. št. 66, 67; pare. št. 189. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 22, 46, 73, 87. Lastniki: Matevž Marenk, rektifikacijski register, lastnik 1782 (I/l2-14).632 Simon Marenk (1783-1747), izročilna pogodba s. d., lastnik 1809 (11/50, 68, 168-171). Marija Marenk, prisojilo 1847 (IV/68). Valentin Benkovič iz Loke, kupna pogodba 1849 (IV/103; Ž-VII/67). Marija, vdova Benkovič, prisojilo 1861. Johana Mohorič, rojena Hafner, kupna pogodba 1881. Mica Hafner, rojena Rešek, kupna pogodba 1887. Jakob Hafner, prisojilo 1909. Antonija Krajnik, rojena Jugovic, odločba o dedovanju 1949. 631 ZAL ŠKL. Stara občina Škofja Loka. fasc. št. 113. 632 ZAL ŠKL. Starološke davčne knjižice, akc. št. 132. Franc Krajnik, izročilna pogodba 1971. Domače ime je prišlo po Matevžu, Simonu in zaradi lege hiše pod bregom prifarškega Kamnitnika. Ime Malost se pojavlja v raznih dokumentih fran-ciscejskega katastra. Po Pleteršniku pomeni "malost", malenkosten, neznaten.633 Dejansko je šlo za zelo majhno hišo. Visoka parcelna številka kaže na neke poznejše vpise v kataster. Hiša leži zunaj vasi in tekoče numeracije. Valentin Benkovič je stanoval v Loki, stara hišna št. 40, to je v bivši vikar-jevi hiši oziroma v stari mežnariji pri cerkvi, danes Cankarjev trg št. 12.634 Benkovič je kajžo kupil za 800 gld. Pri bajti je bilo nekaj njiv in pašnikov. Del stare hiše je ohranjen. Stavba je bila zelo skromna in se niso ohranili pomembni stavbni členi. Lastnik je zgradil novo hišo, staro uporablja kot gospodarsko poslopje. Del zemljišč je še pri hiši. Cesta talcev 19 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 1, 25. Bide, kajža, nova hiša (zadnja v statusu animarum). VI. št. 60, 104; pare. št. 190. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 76, 70. Lastniki: Jakob Projč (1823-1902), kupna pogodba 1850. Andrej Fojkar od Sv. Ožbolta 7 (Alič, Alč), kupna pogodba 1894. Marija Šifrer, kupna pogodba 1898. Andrej Šifrer, izročilna pogodba 1927. Marija Šifrer, rojena Šnajder, sklep o dedovanju 1959. Andreja Lampič, sklep o dedovanju 1972. Andreja Lampič, sklep o dedovanju 1993. Bider pomeni vrsto kruha, šarkelj (ES 1/20). Morda je domače ime nastalo od Weide, pašnik. Ves ta prostor proti Gorajtam je bil temu namenjen. Naselnika so zato morebiti imenovali VVeide, Bajde, Bide... Cesta talcev 20 Ingličev Florjan. VI. št. 400; pare. št. 234. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 76, 86. Gradbeno dovoljenje so izdali leta 1935-1936 (Občina/7). Hišo so vpisali z naznanilnim listom 1936. Lastniki: Florjan Pokorn, darilna pogodba in pogodba o dedni odpovedi 1936. Florjan Pokorn mlajši, sklep o dedovanju 1990. 633 Pleteršnik 1/547. 634 Knjiga hiš II., str. 118. Domače ime je Florjan Pokorn prinesel z domačije, iz podrte hiše Titov trg 3, prej Kapucinsko predmestje 17 oziroma iz druge Ingličeve hiše, Cesta talcev 4. Cesta talcev 21 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 40. Nikelc, Nikelčk, Žerovc, Šlosarca; lesena pritlična hiša (1825); novohišar, kajža. VI. št. 98, 6, 506, 517; pare. št. 80 = 80/1. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 68, 71. Lastniki: Valentin Kuralt, lastnik pred 1824 (11/187-189). Mladoletni Mihael Kuralt, obravnava 1827 (11/271). Martin Kržišnik, nakup s prisojilom 1853. Marija Selak, kupna pogodba 1854, prisodno pismo 1867. Marija Dolenc, kupna pogodba 1921. Mladoletni Jurij Dolenc, prisojilo 1933. Janez Dolenc, elektromonter, kupna pogodba 1959 (1/2). Janez Klemenčič, kupna pogodba 1959 (1/2). Janez Klemenčič, razdelilna pogodba 1961, do celote. Lesena hišica je bila narejena tik pred uvedbo katastra, ki jo že navaja. Hiša ni dobila prve numeracije. Prvo domače ime je verjetno nastalo od nekega imena, drugo kaže na Kržišnika. Ta priimek je pogost v Žireh, zato Žirovc. Tretje ime je vezano na domačijo Stara Loka h. št. 21, Šlosar. Priimek Kuralt kaže na trdne in bogate rodove. Valentin Kuralt je bil vdovec in si je zgradil novo hišo. Leta 1824 se je poročil z Marjeto Ponglar iz predmestja Studenec. Marjeta se je z doto vknjižila na njivo "Sa Kamnitnekam" (11/187-190). Leta 1827 je bila že zapuščinska obravnava za Valentinom. Mladoletni sin Mihael je bil takrat star pet let. Valentin je imel še štiri hčerke. Ob prepisu je vdova prosila, da se prepiše posest na sina Mihaela, tudi občinski delež "U Hribeh sa gaugam" (Loka, urb. št. 2438/III, št. 437, pare. št. 1153), ki je spadal pod loško gospostvo (11/271). Leta 1850 je Mihael prodal ta delež loškemu posestniku Antonu Gerbcu. V pogodbi se prvikrat omenjajo "ce-gelnice" ob občinski poti iz Loke k Sv. Duhu (IV/121; 11/271-279). To so bile opekarne za Pahovcem, ki so delovale še kaki dve desetletji po zadnji vojni. Na tem mestu je danes Tehnikova betonarna in stranski obrati. Marjeta se je leta 1828 drugič poročila s Plešcem. Leta 1843 je umrla (IV/33, 92, 121). Mihael Kuralt je imel za ženo Uršulo Mesec, Hdelovo od Sv. Lenarta (IV/132). Danes je na tem mestu nova hiša, fizično ločena v dva dela (glej spodaj). Cesta talcev 22 VI. št. 506, 517; pare. št. 80/2. Stavbo so prizidali ob stari lokaciji hiše Cesta talcev št. 21. Lastniki: Janez Dolenc, elektromonter, razdelilna pogodba 1961. Ljudmila Dolenc, Stara Loka 60 A, darilna pogodba 1990, 1/2. Miran Dolenc, darilna pogodba 1990, 1/4. Ivan Dolenc, Velesovo 60, Šenčur, darilna pogodba 1990, 1/4. Cesta talcev 23 Gospostvo: starološko župnišče, urb. št. 103. Miutz (1825), Mujovčk, Mujučk, Tonač iz Pevna; lesena pritlična hiša (1825), novohišar, kupnopravna kajža (IV/184). VI. št. 99; pare. št. 79. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 69, 72, 89. Lastniki: Jožef Karlin, lastnik pred 1795 (IV/184). Gašper Dolinar, zet, izročilna pogodba 1795 (IV/184). Matevž Dolinar, sin, zapuščinska obravnava 1828 (IV/302). Marjeta Dolinar, darilna pogodba 1834 (V/252). Anton Dolinar (1835-1900), prisojilo 1867. Marija Dolinar (1839-1904), rojena Ruparčič, izročilna pogodba 1870. Jakob Dolinar, prisodno pismo 1904. Marija, vdova Dolinar, prisodno pismo 1906. Ivana Podobnik, kupna pogodba 1929. Pavel Podobnik, avtomehanik, sklep o dedovanju 1971. Gašper Dolinar je poročil Alenko Karlin in oče Jožef ji je prepisal bajto. Zapis so delali šele naknadno, leta 1826 (IV/184). Gašper Dolinar je zapustil tri otroke, ki so bili leta 1828 stari Matevž 22 let, Meta 25 in Mica 20 let (IV/302). Nasledil ga je sin Matevž. Ta ni dolgo posedoval hiše. Leta 1834 je bajto daroval sestri Marjeti - Meti Dolinar. Matevž je bil takrat vojak pri 97. rezervni artilerijski diviziji. Darilo je podpisal v Moosburgu na Koroškem, potrdili pa so ga na komandi na Dunaju. Med pričami so tudi slovenska in češka imena vojaških kolegov. Matevž si je zvolil 30 gld običajnega denarja, statve (Weber VVerkzeug) in dosmrtni kot v bajti (V/252). Domača imena so verjetno prinešena, zadnje prav gotovo. "Muja" pomeni težavo, silo, trud. Hiša ni dobila številke prve numeracije, čeprav je stala že leta 1795. Imela je status nove hiše in je niso nikoli šteli med tretjinske bajte, ker ni posedovala zemljiščnih deležev. Po podatkih v župnijski kroniki je hiša pogorela leta 1928, po spominu domačih pa leta 1930. Sedanja stavba je zidana, popolnoma prenovljena. Občina je v letih 1933-1935 izdala gradbeno dovoljenje kot za novo hišo (Občina/7). Cesta talcev 24 VI. št. 446, 552; pare. št. 255/1. Prejšnja h. št. Stara Loka, h. št. 90. Lastniki: Andrej Florjančič, lastnik 1962. Ana Florjančič, rojena Škof, darilna pogodba 1983, 1/2. Cesta talcev 24 A VI. št. 446, 1261; pare. št. 255/7. Lastniki: Pavel Florjančič, pogodba in potrdilo SO Škofja Loka 1981 in 1986. Ana Komar-Florjančič, vknjižbena izjava 1989. Cesta talcev 25 VI. št. 446, 862, 863; pare. št. 254. Prejšnja hišna št. Stara Loka, h. št. 91. Gradbeno dovoljenje so izdali leta 1949, vselitveno dovoljenje 1952 (LOMO 2/45). Lastniki: Vinko Florjančič, odločba OLO Kranj-okolica 1952 (od 1983, 4/6). Jože in Lidija Florjančič, darilna pogodba 1983, vsak 1/6. Cesta talcev 28 Gospostvo Škofja Loka, urb. št. 2077, 2074, 2077. Biže, Marofar; lesena in kamnita pritlična hiša in gospodarsko poslopje (1825); grunt (Lehen), fevd. VI. št. 230; pare. št. 74. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 24, 70, 74, 93. Lastniki: Gospod Jožef Demšar. Edvard in Henrika Strahl, vknjižbena listina 1834. Gospod Edvard vitez Strahl, kupno pismo 1849 (N/147). Karel vitez Strahl, prisojilo 1885. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo, zaznamba nadzora nad odsvojitvijo 1919, izbris 1920. Ivan Košir, kupna pogodba 1926. Kmetija je bila podložna Loškemu gospostvu, kljub temu, daje bila vsaj od 18. stoletja v lasti Demšarjev in pozneje Strahlov, ki so posedovali lastno imenje. Domače ime je prišlo od zemljiščnega imena VViese - travnik. Ime Biže se uporablja za ves predel za Kamnitnikom na levi v smeri proti Papirnici. Karel Strahl je v svojih spominih vedno pisal Više.635 Drugo domače ime je od 635 Polec, ZUZ, str. 102. pristave - Marofa. Grunt je služil pozneje kot pristava starološkega gradu. Leta 1825 je bila stavba mešano zidana in pritlična. Sedanji izgled je hiša dobila po potresu med letoma 1895 in 1896, ko je Strahl prezidaval tudi grajska poslopja.636 Edvard Strahl je v spominih zapisal, daje na novo zidal in prezidal hišo v Višah.637 Fasado je obdelal podobno kot na gradu, s šiva-nimi robovi iz ometa in poudarjenimi okenskimi okviri. Takrat so poslopje verjetno zvišali za nadstropje, saj je večina stropov na traverzah, kot je bilo v tistem času moderno. Portal na cestni strani je polkrožen, poznobaročen s klasicistično ravno slavoločno preklado. Na sklepnem kamnu je hišna št. 70, kar kaže že na dvajseta leta 19. stoletja. Dvoriščni portal je baročen, s sklepnim kamnom na vrhu. Ta portal bi utegnil biti še iz konca 18. stoletja. Na južni fasadi je v niši lesen kip Brezmadežne, stoječe na mesecu, s krono na glavi. Pred hišo je vodnjak. Z Janezom Koširjem (roj enim leta 1900) sva se ob kozarčku žganja prijazno pogovarjala spomladi 1993. Bil je v službi pri Dolencu. Večkrat ga je peljal v Železno Kaplo ali v Borovlje h generalu Maistru. Bilo je to leta 1919 in 1920, ko so se pripravljali na plebiscit. Zelo zanimivo je povedal, kako je Strahl preuredil svoje gospodarstvo po ponovnem prihodu žene. Žena ga je zapustila takoj po poroki in se je po dolgih letih vrnila. To popisujeta dr. Polec in Strahl sam v Zborniku za umetnostno zgodovino. Košir te knjige ni nikoli videl in ne poznal Polca. Takole je povedal: "Ko je umrla Cena (Janez Nepomuk, Ivana Nepomuk - Nepomucena = Cena, op. p.), ki je graščaku gospodinjila, so vitezu nasvetovali, naj vzame 'gospišco' nazaj. Ko seje ta vrnila, je moral Strahl dati vse hlapce in dekle proč. Prišla sta dva 'pedenarja' (strežnika, op. p.). Eden je bil samo za zunaj, eden samo za znotraj. Strahl je dal proč vso živino, čeprav je imel lepe hleve in svinjake. V svinjakih je imel poseben prostor za breje svinje. Takrat so Prifarci pokupili razno orodje. Strahl je delal odlično cementno strešno opeko. Delal jo je na Marofu in so ljudje ta cegu zelo hvalili. Je bil pošten in ni goljufal pri cementu." To dejavnost omenja Strahl tudi v svojih spominih, kjer pravi, da se mu izdelava opeke ni splačala.638 Janez Košir je vzel od Strahla Marof v najem. Pozneje sta z Jakobčem grunt kupila. Jakobču je šlo bolj za zemljo. Janez je kupil del zemlje in hišo z gospodarskim poslopjem. Jakobč je potem v Bižah zgradil veliko šupo za seno, ki stoji še danes. Govorila sva še o razprodaji posestva po vitezovi smrti. Janez je zaključil s pregovorom: "Beračija bolj obstane kot bogatija." Papirnica 4 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 18, rect. 26. Arhar, Per Miklauč, Miklavž, Gadovšk, Gadušar; hiša lesena, pritlična (1825); 636 Polec, ZUZ, str. 102. 637 Polec, ZUZ, str. 103. 638 Polec, ZUZ, str. 104. kajža, 1/3 grunta. VI. št. 50; pare. št. 75. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 59, 33, Papirnica, h. št. 9. Lastniki: Luka Znožnik (Shnosnik), tkalec, rectificirte Kaufrechtsbesitzer lastnik 1744, 1752, 1756 (Urbar E 1744, 1756; TK-BT-239). Gašper Pintar, lastnik 1779 (Urbar E 1779). Nikolaj Žagar (1790-1832), izročilna pogodba 1807 (1/196). Marija Žagar (1790-1867), žena, izročilna pogodba 1832 (V/185). Matevž Žagar (Šager) (1830-1897), izročilna pogodba 1850 (VI/177). Peter Žagar, prisojilo 1897. Peter Žagar, kupna pogodba 1924. Franc Žagar, livar, sklep o dedovanju 1963. Domače ime Arharje nastalo verjetno iz priimka. Per Miklavž je od Nikolaja - Miklavža Žagarja, prvega tega rodu. Gadovšk, Gadušar pa je mogoče po skalnatem terenu vrh griča v Papirnici, ker je bilo včasih dosti gadov. Nikolaj Žagar je leta 1825 odprodal del vrta in pogorišče Antonu Jugovicu, gruntarju iz Stare Loke, ta pa naprej Pavlu VVolgemutu (Ehrenau, listine C, D). V franciscejskem katastru je bila hiša pritlična in lesena. Od stare hiše je ohranjena le lega na dominantnem mestu. Sedaj imajo novo hišo. Klet je nekaj starejša, vendar že obokana na traverze. Hiša leži daleč od vasi Stara Loka. Kraj Papirnica je uradno dobil ime ob koncu prejšnega stoletja. Po odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 7. 8. 1899, št. 9645 so v zemljiški knjigi zaznamovali združitev hiše Stara Loka 33 v novi kraj Papirnica h. št. 9. Papirnica 8 Gospostvo Škofja Loka, urb. št. 2086 (verjetno izšla iz te številke, ker je to številka Papirmanove bajte). Urban, Balanč, Balančič; (nova) hiša z vrtom. VI. št. 63, 103; pare. št. 188. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 74, Papirnica, h. št. 8. Lastniki: Anton Kajzer (1799-1876), s. d. Jakob Kajzer (1828-1912), prisojilo 1877. Andrej Kajzer, izročilna pogodba 1895. Anton Hribernik, kupna pogodba 1905. Andrej Arhar, kupna pogodba 1924. Andrej Arhar, sklep o dedovanju 1961. Prvo domače ime je nastalo iz prinesenega osebnega imena, drugo iz priimka. Hiša ne kaže velike starosti. Rahlo usločen portal je iz kamnitniškega kamna iz let okrog 1900. Papirnica 9 Gospostvo Škofja Loka, bitenjski urad, urb. št. 2089, 2086, 2420. Papirman, Popirman, Popirnic (1825), Popirenc; zidana nadstropna hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 101; pare. št. 78 = 10/2 in 10/4, hiša - mlin z gospodarskim poslopjem. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 64, 72, Papirnica, h. št. 7. Lastniki: Johannes Schvverer, podložnik in papirničar (papirmaher), menjava in zamenjava 1785 (ARS-48/105, 49/159). Gregor Hafner, posestnik in mlinar, izročilna pogodba 1787 (ARS-48/213). Mihael Hafner, sin, izročilna pogodba in ženitno pismo 1787 (ARS-48/213). Jakob Hafner (1809-1886), obravnava 1826 (47/217). Mihael Hafner, izročilna pogodba 1875. Uršula Hafner, izročilna pogodba 1880. Valentin Hafner, izročilna pogodba 1914. Janez Hafner, pogodba o dosmrtnem preživljanju 1969. Kajža s papirnim mlinom je spadala v bitenjski urad, sicer pa v vas Virlog stara h. št. 46 in ne 64, kot je zapisano v Arhivu Republike Slovenije v po-dložniških listinah loškega gospostva (ARS-48/165). Gregor Hafner je bil s Trnja, stara h. št. 14, po domače Ofnarjev=Hafner. Leta 1825 je bila stavba zidana in nadstropna. Verjetno so šteli nadstropnost glede na prostore za mlin. V hiši je še ohranjen kletni prostor, kjer je prišlo vodno vreteno skozi zid in kjer je bil pogonski del papirnice oziroma mlina. Domače ime je prišlo od dejavnosti, izdelave papirja. Lastniki stanujejo v novi hiši. Do leta 1899 so hiše v tem predelu spadale pod Staro Loko, Virmaše, Virlog in celo Pevno. Opuščena dejavnost pri hiši je dala po tem letu uradno ime novoimenovani vasi Papirnica. Loški papirnici je posvetil inž. Darko Cafuta dva prispevka v Loških razgledih.639 Sam sem popisal ta vodni pogon pri tovrstnih napravah v stari občini Stara Loka.640 Prvi uradni viri o obstoju loške papirnice so iz srede 18. stoletja. Iz staro-loških matičnih knjig je inž. Darko Cafuta ugotovil, da je okrog leta 1740 prišel iz Radeč pri Zidanem Mostu popotni papirniški pomočnik Janez Henrik Štiben. Ustalil se je pri Mrzlem studencu pri Stari Loki in pričel s papirnim mlinom. Vsak papirničar je imel svoj vodni znak. Takšne oznake ima še danes dober papir, če ga pogledamo proti svetlobi. Henrik Štiben - Stiben je imel 639 Darko Cafuta, Loška papirnica, LR 32. 1985, str. 137-152 in Dodatek k zgodovini loške papirnice, LR 33, 1986, str. 57-64. 640 France Štukl, Vodni pogoni na Škofjeloškem (Gradivo). Stara občina Stara Loka, LR 39, 1992, str. 38-39. znak: inicialki HS in poštni rog ali kačo na križu. Poštni rog je bil na splošno znak dobrega papirja tudi pri drugih papirničarjih. Takšen papir so uporabniki popisovali že med leti 1741-1743. Kot vdovec se je Henrik Štiben leta 1740 na Fari poročil s Heleno Porenta. Sin Anton Henrik seje rodil leta 1741. V letih 1743 in 1745 sta se mu rodili še dve hčerki. Vse kaže, daje med letoma 1764 in 1769 papirnico prevzel sin Anton. Ta je imel v vodnem znaku svoji inicialki in škofovsko kapo - mitro in škofovsko palico. Iz matičnih knjig župnije Stara Loka je Cafuta ugotovil, da je med letoma 1770 in 1785 bival v papirnici Anton Grundner. Ta je bil v sorodu s Schvvererji, poznejšimi lastniki tega obrata in papirnice v Goričanah. Grundnerjevi znaki so bili: inicialki AG s kronano zamorčevo glavo, ali inicialki, krona ter pod njo poštni rog, ali inicialki, škofovska mitra in pod njo prekrižani škofovski palici. Zanimivo je, da so uporabljali embleme loškega gospostva, zamorca, mitro, škofovsko palico, kar je že od daleč kazalo na poreklo papirja iz loškega gospostva. Leta 1785 je Johan Schvverer zamenjal kajžo z delavnico za gozd Gregorja Hafnerja. Ko je predal hišo Hafnerju, je odnesel papirniške naprave in orodje. Njegovega papirja iz Papirnice še ne poznamo, mogoče pa je, da ga tu ni več izdeloval. Produkcija iz loške papirnice je bila že od 60. let 18. stoletja slabotna in nestalna. Loški glavar je poročal višjim oblastem, da je obrat neznaten. Izdelovali so le še črn papir in pivnik. Papirničar ni imel niti izuče-nega pomočnika in za obrat niso uporabljali predpisov papirničarskega reda. Prej je bila kvaliteta loškega papirja dobra. V ustnem izročilu se je ohranilo, da je Papirman zaradi preslabe vode odnehal, bajto prodal in odšel v Gori-čane. Gregor Hafnerje bil pozneje vpisan kot posestnik in mlinar. Leta 1787 je vse zapustil sinu Mihu. Ta je po izročilu imel stope za ječmen in proso in se je ukvarjal s stiskanjem lanenega olja. Iz raznih pogodb iz prve polovice 19. stoletja se omenja le še kajža oziroma 1/3 grunta, vodni pogon pa ne več. Lastniki prebivajo v novi hiši, stara služi za pomožne prostore. Papirnica 10 Gospostvo: Župnišče Stara Loka, urb. št. 76, 182, rect. 82. Polanc, Per Polanc, lesena pritlična hiša (1825); 1/2 grunta. VI. št. 100, 679; pare. št. 76. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 72, 71, Papirnica, h. št. 10. Lastniki: Jernej Vodnik, lastnik pred 1802 (NŠKAL, St.L., fasc. 13; 11/64, 72). Valentin Vodnik, lastnik po 1802 (prav tam). Martin Dolenc, kupna pogodba 1804 (prav tam; 11/102; IV/134, 188, 246, 270). Valentin Potočnik, licitacija 1827 (IV/273). Jožef Ziherl iz Šentvida pri Ljubljani, nakup in razdelilni zapisnik 1827 (IV/274, VI/407). Simon Potočnik (1794-1866), izročilna pogodba 1848 (VII/39). Lovrenc Potočnik, prisodno pismo 1867. Frančiška Potočnik, prisojilo 1921. Jernej Maček, izročilna pogodba 1939. Frančiška Maček, sklep o dedovanju 1964. Pavel Maček, darilna pogodba 1970. Hišo so pred poimenovanjem vasi Papirnica uvrščali bodisi v Biže ali pa v Virmaše. Domače ime je najbrž prišlo od priimka Vodnik, ki je pogost v začetnem delu Poljanske doline, zato Polanc. Tudi priimek Dolenc je doma na Poljanskem. Leta 1825 je bila hiša lesena. Danes je poslopje popolnoma prenovljeno. Valentin Potočnik je ta polgrunt zlicitiral leta 1827 za 723 goldinarjev, kar odgovarja povprečju tako velike posesti. Statistično te prodaje nisem upošteval, ker je posest zunaj Stare Loke. Na koncu vrta na meji med Polancem in Papirmanom stoji hišni križ. Kristus je bolj ljudsko delo. Ta križ je bil včasih na starološkem pokopališču. Tam so leta 1908, za časa dekana Frančiška Kumra, postavili novega. Stari križ so po ljudskem izročilu prestavili v Papirnico. Podlubnik 35 VI. št. 305, 426; pare. št. 665/5 = 307. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 77, 83, 40. Hišo so vpisali leta 1979. Gradbeno dovoljenje je izdala starološka občina leta 1939 (Občina/7). Lastniki: Ludvik Berčič, kupna pogodba 1946. Terezija Berčič, rojena Šifrar, sklep o dedovanju 1992. Podlubnik 37 VI. št. 305, 951; pare. št. 665/15 = 258. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 82, 39. Hišo so vpisali leta 1976. Lastniki: Frančiška Rink, kupna pogodba 1940, poročni list 1945. Marija Osredkar, rojena Rink, darilna pogodba 1976, do 1/2. Podlubnik 38 VI. št. 414; pare. št. 665/18 = 240. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 78, 38. Hišo so vpisali leta 1943. Gradbeno dovoljenje je izdala starološka občina leta 1939 (Občina/7). Načrt za hišo je izdelal "Berčič Alojz, stavbeno podjetje Stara Loka, p. Škofja Loka". 641 Kronika, 1908. Lastniki: Josip Oman, kupna pogodba 1939. Marija Šter, sklep o dedovanju 1981. Podlubnik 39 VI. št. 415; pare. št. 665/17 = 239. Prejšnje hišne št. 77, 37. Hišo so vpisali leta 1943. Lastniki: Inž. Josip Berčič, kupna pogodba 1939. Rafael Berčič, krojač, kupna pogodba 1953, do 1/2. Ljudmila Berčič, sklep o dedovanju 1992 (1/2 Jožeta Berčiča). Podlubnik 40 VI. št. 410; pare. št. 665/16 = 238. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 80, 36. Hišo so vpisali leta 1943. Gradbeno dovoljenje je izdala občina Stara Loka leta 1940 (Občina/7). Lastniki: Alojz Sodnikar, kupna pogodba 1938. Terezija Sodnikar, rojena Čadež, in Danica Berce, rojena Sodnikar, sklep o dedovanju 1979, vsaka 1/2. SKLEPNE MISLI Prva omemba Loke se lokacijsko prav gotovo nanaša na Staro Loko.642 Prvič se izrecno imenuje Stara Loka leta 1291.643 Vas leži na levem bregu nad vodno teraso Selščice. Ime naj bi dobila po lokah, krajih ob vodi. Domačini pravijo Stari Loki tudi Fara; grem na Faro. Prifarci pa gredo v Loko, gredo v mesto. Vas je umaknjena od vode na dvignjeno teraso, da ji velike vode Selščice niso škodovale. Občasno voda poplavlja travnike ob reki. Skoraj skozi celo vas teče potok, imenovan Potok ali Prifarški Potok. Ta izvira pod Planico in Križno goro. Njegov tek je kratek in ob normalnih razmerah ni posebno bogat z vodo. Ob nalivih je hudouren in nepredvidljiv. Zahodno od vasi je t. i. Veštrsko polje, vzhodno pa Osterfeld. Stare listine navajajo še srednje polje -Mitterfeld. Polja so dobila ime po legi in smereh neba, vendar se je izraz Mitterfeld že popolnoma pozabil. Ime Osterfeld je bilo v pretekli dobi še večkrat zapisano. Danes seje tudi to že močno pozabilo. Naziv Veštrsko polje je ostal v rabi zaradi vasi Vešter, ki leži prav na koncu polja, ko svet že prehaja v hribovje. Prva vas na severozahodu je Binkelj. Ime izvira iz nemške besede VVinkel, kot, zakotje po slovensko. Vas leži v kotu glede na lego Stare Loke. Ta del je prvotno spadal pod Faro. Z vasjo Trnje, nemško Dornach (Dorn = trn), Fara nima neposrednega sosedstva, prav tako ne z vasjo Virlog. S sedanjim širjenjem naselja so se nove hiše močno približale tema vasema. Pokorn je ime vasi razložil od brloga. "Jedni pišejo 'Verlach', drugi pa 'Berlog', ker je res na prvi pogled v skritem kraju, kakor brlog ondi na hribom 'Frjul'."644 Dr. Blaznik piše Virloh.645 Uradne evidence imajo vas zapisano kot Virlog. Mogoče bi ime smeli izvajati iz Lache - mlaka. Sama vas je na hribčku, pod njo pa je (bil) močvirnat svet. Severno od Stare Loke so Gorajte in Biže. Prvo ime pride od nemške besede Gereut, kar pomeni krčevino, laz. Drugo ime izvira od nemške besede VViese, travnik. Včasih so še navajali, čigave gorajte ali biže, ker je bilo teh več. Danes so se kot lokalno ime ohranile samo še ene Gorajte in dvojne Biže: ene pred Gorajtami, druge pod Virlogom proti Mo-škrinu. Začetnim njivam na Veštrskem polju so rekli Demšarjeve njive, po starološkem graščaku. Južno pod vasjo je Poden, verjetno od besede Boden, tla, zemlja, dno. Ta predel je nižji in večkrat poplavljen. Predel v klancu proti Gorajtam, kjer sta stari hišni lokaciji pri Nikelcu in Mujučku, Cesta talcev 21 in 23, se v franciscejskem katastru imenuje Minst. Pozneje tega imena niso več uporabjali. Zanimivo je, da v sami vasi ni dosti zemljiščnih imen. V starejših dokumentih je eno od takih Grič, na Griču (am Pukl, In Ort na Hribu). Vas Vešter smo za to lokacijo že odpisali. Grič bi lahko locirali na Brnakovo, 642 Blaznik, str. 6. 643 Blaznik, str. 39. 644 Pokorn, str. 148. 645 Blaznik, str. 111, 408. h. št. 63, ali pa na predel okrog Mrušča, h. št. 150. Zemljišče pod Jamnikovo domačijo se imenuje na Blečk, mogoče od nemške besede Flaehe, ravnina, površina, ploskev, kakršno to področje tudi je. Hiše ob cesti naprej od kapelice so v Gasi. Gasa se končuje pri Bitencu. Zadnji del "trga "pod cerkvijo. Pogled od kapelice proti Škofji Loki. V terezijanskem katastru je veliko ledinskih imen za starološke njive, travnike in gozdove. Ker gre za predele v okolici, ne bi vseh našteval. Poleg imen v Podnu, na Osterfeld, na VVesterfeld itd. so še druga zemljiščlna imena: po legi (za potokom, orehom), po raznih objektih (za kozlam, kaščo, hišo itd.), po velikosti (mala, velika, dolga itd.), po kakovosti (mokra), po sesedih (per Par-tetovim koslo) itd. Podobno je z gozdnimi parcelami, ki so bolje določene s trdnejšimi in širšimi ledinskimi imeni, ki jih poznamo še danes: pri Sv. Tomažu, v Soteski, v Slepi dolini, za Kokam, pri Rdeči poti, na Mali Ravni (Mala-rovn), za (veštrskim) mlinom, v Lubniku, pri veliki skali, za Ponklnam (v Veštru) itd. Gozdnih parcel niso tako nadrobno poimenovali kot njive, zato je tu večja preglednost in kontinuiteta z današnjimi ledinskimi imeni. Poznali pa so tudi v gozdovih popolnoma lokalne izraze: v Drči, v Malem potoku itd. V terezijanskem katastru okrog leta 1752 je ob koncu naštevanja gospo-ščinske posesti in posesti Ehrenau - svetoduške graščine, zanimivo razmi- šljanje (Reflexiones) o vasi Stara Loka. Ker je bila svetoduška posest pozno odtujena in je ostala v okviru vasi, smemo obe ugotovitvi združiti: "Polja so v ravnini. Zemlja je srednje težka in težka. Orjejo jo naporno, dvovprežno. Sejejo bolj ozimino kot jaro žito, bolj rž kot pšenico. Donos je v povprečnem letu od dva do štirikraten, vštevši s semenom. Strniščni posevek je ajda, ki da do petkraten pridelek. Sejejo tudi lan, ki redkeje uspe in ga imajo za domačo uporabo ali pa predivo prodajo. Med gostači so tkalci. Živinske pašnike imajo skupne - soseskine v Hribcih (danes za Kamnitnikom, za Pahovcem, vse do Plevne (op. p.) in v Morlamo (? kje, op. p.). Zaradi skupne paše je med živino promiskuiteta in imajo nered v plemenskih knjigah. Pristojnost prodaje je v Loki. Lokalni mernik je tak kot v Kranju in je za 1/32 večji od starega ljubljanskega mernika. Hube so vpisane po kupnem pravu. Posebnih pravic podložniki nimajo. V vasi ni mlina."646 Staro Loko so prvič točneje omejili v drugi polovici 18. stoletja, ko so vas numerirali. Takrat so dokončno ločili Staro Loko od Binklja, česar starejši viri niso vedno upoštevali. Katastrska meja iz leta 1825 teče tako kot danes. Cestna povezava je bila leta 1825 že enaka današnji. Iz smeri Loka je pomembno križišče pri Tušku. Levo od ceste (danes Ceste talcev) so bile hiše že v starološki katastrski občini, desno v loški in so jih pozneje zato tudi prenu-merirali. Pot od Tuška do Krevsa, Novi svet 12, je bila mejna. Naprej je delila občini Selščica. Pri Dolencu, pri Krvavem znamenju, je meja zavila po cesti (Cesti talcev) do odcepa poti za sedanjo ograjo bivše vojašnice. Ta pot, ki pelje pod Prifarski Kamnitnik, je bila spet mejna. Podbregar je še na Fari, novi hiši pod potjo sta že v loški katastrski občini. Naprej od gasilskega doma je naselje v celoti v mejah katastrske občine Stara Loka. Starološko hišno numeracijo so pričeli pri Brnku, torej na začetku vasi iz najbolj frekventne smeri, iz Loke. Potem je tekla levo v smeri Fare po sodih številkah in desno po lihih do hiš pod cerkvijo. Nato se je numeracija nadaljevala zunaj vasi, pri Podbregarju in v smeri Biž, k Marofarju. Potem so oštevilčili hiše okrog cerkve zgoraj in naprej v Gaso. Na koncu Gase se je numeracija prekinila in preskočila na hiše pod cerkvijo in vzhodno od Potoka. Zunaj strnjene numeracije so bili s končnimi številkami tako Podbregar, Ma-rofar in hiše v Papirnici. Iz razdelitve hišnih številk se vidi, da je bilo tekoče oštevilčenje le med Loko in cerkvijo. Skoki sem in tja kažejo na poznejše zgradbe, pa tudi na nedoslednosti, ki so bile nujne, ker še ni bilo vasi Papirnica in so ležali prifarski grunti zunaj tekočega uličnega sistema. V prvi nu-meraciji grajski objekti nimajo številk. Prvikrat so vas preštevilčili okrog leta 1817, kar je razvidno iz zbirke listin v zemljiški knjigi, kjer se pri listinah v letih 1818 in 1819 že pojavljajo poleg starih nove številke. Še dolgo so v listinah navajali obe številki. Nove hišne številke so uvedli po francoski okupaciji, ko je Avstrija marsikaj spreminjala in so vpeljali državno oblast z nad- 646 ARS, TK-BT, 2/111; 44/238. rihtarji in podrihtarji.647 Novo numeracijo so že upoštevali v uradni avstrijski statistiki leta 1817.648 Ta seje obdržala do leta 1931. Začela seje pri farovžu sredi vasi. Preskočila je na novo Rihtarjevo hišo in grajski kompleks. Potem je tekla po desni strani ulice, v smeri Loke. Izjema na levi je bil Zna-menčkar, Stara Loka h. št. 2. Sledili sta hiši na desni, Sekalše in današnji Tušek, Cesta talcev h. št. 1. Tu seje najbolj približala Loki. Potem je zavila na drugo stran in se nadaljevala pri Ingliču po desni, gledano v smer Fare, do kapelice na trgu. Od tu naprej je tekla z raznimi nujnimi skoki nad cesto v začetek Gase. Tam se je prekinila z Gadovškovo domačijo v Papirnici, obšla hiše vzhodno od Potoka in se vrnila v Gaso, kjer je zavila k hišam pod cerkvijo. Tu je preskočila na Podbregarja in se vrnila nazaj na hiše okrog cerkve. Pri Klančarju ali podrti Šrajevi bajti se je usmerila nazaj v Gaso in tekla po desni strani navzgor do Bitenca. Tu seje obrnila in se po desni strani v smeri Fare vrnila k hišam okrog cerkve. Zadnje številke sta dobila oba novo-hišarja na sedanji Cesti talcev proti Bižam, Marofar in Polanc, ter Papirman v Papirnici. Na novo je bila numerirana Matečkova bajta v Gasi, Balanč v Papirnici, Bitencov mlin, Bide v smeri Biž in na novo pozidane hiše, pri katerih niso mogli več uporabiti tekoče numeracije. Smeri poznejših nume-racij ne bom več našteval. Leta 1931 je sledila nova, ki jo je zahtevala državna oblast. Dekan Mrak je tedaj zapisal v kroniki, da seje historična rast vasi zabrisala.649 Leta 1899 je nastala samostojna vas Papirnica, kamor pa niso prišteli Marofarja, kije ostal pod Staro Loko do povojne dobe, ko so numerirali Cesto talcev.650 Leta 1908 so s sklepom Okrajnega glavarstva v Kranju hiše št. 18, 19 in 48, to je hiše na desni do Dolenca iz smeri Loke na Faro, preimenovali v Kapucinsko predmestje. Te hiše so bile v katastrski občini Loka. Hiše na drugi strani ceste so ostale prifarske.651 Pri preučevanju vaškega jedra, grunta v Bižah, hiš v Papirnici, ter ob Cesti talcev, ne bom dodajal, saj te hiše niso bile v strnjenem vaškem naselju, ampak daleč proč in tudi niso ohranile kvalitetnejših stavbnih elementov. Poleg osmih gruntov so bile ostale hiše bajtarske in novohišarske. Se v 19. stoletju je bilo na Fari 10 gruntov. Po razprodaji Brnka, Žužkovega grunta, jih je ostalo 9. Popolnoma točno številko je težko povedati. Grad so včasih šteli za tri grunte. Starološke bajte so obračunsko štele običajno za 1/3 kmetije. Podložnost gruntov in bajt je bila pestra. Verjetno ni nikjer v loškem gospostvu škof izgubil toliko posesti. Največ si je pridobil starološki graščak, 647 France Štukl, Nadrihtarji, str. 45-53. 648 Haubtausvveis iiberdie Eintheilung des Laibacher Gouvernementsgebiethes in Provinzen, Kreisen. Sektionen, Bezirks-Obrigkeiten, Hauptgemeinden, Untergemeinden und Ortschaften, nebst deren Hauser - und Seelenanzahl im Jahre 1817. 649 Kronika, str. 133. 650 Papirnico so poimenovali po odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 7. 8. 1899, št. 9645. Odlok je glavarstvo poslalo zemljiški knjigi, kjer so popravili vpise. 651 ZAL ŠKL. Občina Škofja Loka, fasc. 98. sledil mu je stari lastnik škof, potem cerkvena posest in nazadnje svetoduško gospostvo. Iz razporejenosti posesti ne dobimo posebnih logičnih zaključkov. Graščakova starološka posest je bolj strnjena v smeri gradu proti Loki. Od 17. stoletja dalje jo motijo posamezni vrinki svetoduškega gospostva. Okrog cerkve je ostalo nekaj freisinške in cerkvene posesti. Slednja sije pridobivala hiše v različnih delih vasi. Starološka in cerkvena posest sta se večali do konca fevdalnega obdobja. Pogled z zvonika na trg pod cerkvijo in hiše proti Škofji Loki. Starološki gadmarski grunti so bili po obsegu manjši, kar je raziskal in ugotovil že dr. Blaznik. Odtujevanje in drobljenje posesti kaže na to, da na tem mestu ni ostala prvotna zemljiška razdelitev. Prav gotovo posest na začetku ob naselitvi ni bila tako razdrobljena. Bajtar je štel za 1/3 kmetije. Hišar ali novohišar praviloma ni imel zemlje, razen malo vrta. Bajtarji in hi-šarji so potrebovali dodatne dejavnosti za preživetje. Te so se v stoletjih prav gotovo spreminjale. Do prve svetovne vojne je bila najbolj cenjena zemlja. Težnja vsakega lastnika je bila, da bi se pomaknil više na družbeni lestvici. Mnogi nekdanji bajtarji so pozneje uspešno kmetovali. Opozoril bi še na kategorijo t. i. podsedov - podružnikov (Untersass). Po dr. Vilfanu so to naseljenci na gmajni.652 Tako jih imenuje gospoščinska zemljiška knjiga, ki jih ima zapisanih sedem. Izraz pozna tudi zemljiška knjiga za starološko gospostvo. Zemljiška knjiga svetoduškega gospostva in cerkvene zemljške evidence tega izraza ne poznajo. V drugih evidencah so ti isti posestniki navedeni vedno le kot kajžarji. Vprašanje je, če je bilo na pozidanem zemljišču na Fari še kaj srenjskega prostora za hišo z ohišnico? Zemljiško posest pa so imeli izven kraja, v Gorajtah, na Gmajni itd. Prav gotovo so nastali ti podložniki pozneje kot gruntarji, verjetno na Fari s hišo in ohišnico na račun dominikalne zemlje, na starih gruntih ali iz izgubljene cerkvene posesti. Njihove posestne enote so bile v velikosti kajže ali celo samo novo-hišarja. Zemljiške enote v vseh gospostvih na Fari so uživali lastniki po kupnem pravu, tudi kadar pri enotah to ni posebej navedeno. Če sem te podatke našel napisane, sem jih tudi navedel. V dokumentaciji, ki se je nabrala v zvezi z zakonom o novi zemljiški knjigi leta 1871, je iz posestnih listov in drugih evidenc razvidno, kakšna posest je sestavljala zemljiško enoto, grunt ali kajžo. V malo primerih gre za čisto posest pod enim gospostvom. Velikokrat so si posestniki pridobili dodatne zemljiške deleže loške, različne cerkvene, svetoduške in starološke gosposke. Za takšno posest sem našel zapisano ime "Uberlandsacker". Po dr. Vilfanu pomeni to "dodatno pridobljena zemlja".653 To zemljišče ni bilo vezano na grunt ali kajžo, kamor sta bila podložna, ampak je bila takšna posest podio-žniško pristojna nekemu drugemu gospostvu. Zato so jo posestniki lahko ločeno prodajali. Odtujevanju in prehajanju posesti bi bilo zanimivo slediti tudi v posamezne zemljiščne dele. Tako bi se kategorija dr. Blaznika - odtujeno - dala popolnoma natančno pojasniti. Za hiše in glavnino posesti sem pristojnost gospostvom določil, za vse pozneje pridobljene posamezne zemljiščne deleže pa to ne bi bilo smotrno. Ponekod sem pri hišah navedel posamezne zemljiščne dele drugih gospostev. Fara je bila staro župnijsko središče. Živela je s prisotnostjo vernikov in obiskovalcev iz bližnje in širše okolice. Tu je bilo versko središče za mesto. 652 Sergij Vilfan, Podružnik, Enciklopedija Slovenije št. 9, str. 26. 653 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1961, str. 295. Cerkvena opravila in procesije ob praznikih in sopraznikih (takrat so delali pol šihta, op. p.) so se začela ali pa končala na Fari. Cehovska praznovanja so se začenjala v Loki, nadaljevala na Fari.654 Poleti je bila vročina, pozimi mraz, vedno pa je bilo potrebno obiskovalce okrepčati. V Staro Loko so pokopavali od Soteske do Stražišča, od Reteč do Loga v Poljanski dolini. O navadi obdarovanja pogrebcev in ostalih prisotnih s kruhom sem že povedal. Prisotnost prafare je dajala bajtarjem dodatni zaslužek. Poleg kmetijske dejavnosti je bila v 18. stoletju najpomembnejša kmečka obrt platnarstvo. To je dobro obdelal v svojem prispevku dr. Josip Žontar.655 Ta omenja družine Demšar, Jenko in Jugovic. Nekatere so se celo pople-menitile, kot npr. Jenki v plemenite Jenkensheim. Slednji so imeli v prometu okoli pol milijona goldinarjev.656 V freisinškem gospostvu so bili skoraj vsi kmetje producenti platna, ker je imela vsaka hiša statve.657 Prav zaradi tega so posamezniki trgovali na svojo roko. "Iz trgovske korespondence Demšarjev je razvidno, da so trgovali mnogi nepismeni kmetje loškega gospostva s platnom na sejmih v jadranskih primorskih mestih in celo v Italiji. Zato ni čuda, da so izrazili loški veletrgovci pri kranjskem komerčnem koncesu željo, da bi bila trgovina s platnom pridržana meščanom in prepovedana kmetom. Hudo-vali so se nad majhnimi kmečkimi trgovčiči, ki ne zmorejo niti 50 gld, pa kupujejo laket platna na kredit za 2 solda draže, kot ga plačajo meščanski trgovci v gotovini. Poleg tega obetajo ti kramarji, da bodo poravnali svoj dolg šele po končanem tržaškem, reškem ali videmskem sejmu. Tam pa dajo platno nekaj ceneje, ker ne morejo čakati na denar in s tem kvarijo kupčijo velikim trgovcem."658 Na Fari so obstajali veliki in mali, vsi pa so tkali in trgovali. Graščak Demšar je bil eden velikih. Kajžar Peter Demšar - Mongar iz Stare Loke 30 je umrl na potovanju v Krminu. Bil je bogat in je ob smrti zapustil preko 4000 gld in tri hiše, št. 20, 30 in 67. Matevž Dolinar - Mujučk, Cesta talcev 23, se je odpovedal bajti in si zgovoril dosmrtni kot in statve, ki so ga potem preživljale. Stara Loka z okolico je v tistem času sama preživljala svoje prebivalce. Dekan Božič piše o izvoru družine Demšar in pri tem navaja platnarsko dejavnost. "Matija Demšar, iz Gorenje Žetine št. 8 (stara h. št., op. p.) je bil preprost kmet, ki je s posli z lanom in z gostilno baje postal zelo bogat. Zato je bil bogat tudi Matevž Demšar. Ta je imel dva sinova, Martina in Jožefa. Martin je v začetku trgoval za vojaštvo in bil kupec za vojaštvo. V začetku je s poslom špekuliral, postal bogat, se poročil in si sezidal dom v Dorfarjih št. 12 (stara hišna št., op. p.) S poslovnimi potezami je hitro bogatel. Martinov sin (Vincenc, op. p.) je špekuliral s posli v Trstu, jih razdrl in zapravil... Vincenc v 654 NŠKAL, liturgični koledar, passim. 655 Dr. Josip Žontar, Platnarstvo in sitarstvo v Loškem gospostvu v 18. stoletju. LR III, 1956. str. 89-102. V nadaljevanju Žontar, Platnarstvo. 656 Žontar, Platnarstvo, str. 91. 657 Žontar, Platnarstvo. str. 90. 658 Žontar, Platnarstvo, str. 95. Dorfarjih je obubožal. Družina je bila prodana in je do konca leta 1821 izginila... Od obubožane družine Erberg, linije živeče poprej v Dolu, je kupil Matevž Demšar dominij Stara Loka (leta 1755, pozneje pripisano, op. p.) in se preselil z družino v grad ter ga dal svojemu sinu Jožefu."659 V začetku 19. stoletja je šlo platnarstvo že po malem v zaton. V drugi polovici 19. stoletja je oživela druga trgovina, saj je naselje obrnjeno proti mestu in proti Selški dolini. Zelo dobro karakteristiko preživljanja Prifarcev najdemo v predvojnem Krajevnem leksikonu Dravske banovine. V telegrafskem stilu ta našteva: "Prehod iz kmetskega v trgovsko in obrtno naselbino; polj a in gozda primanjkuje. Pridelkov ni dovolj za dom. Domača obrt (škafarstvo) propada, število poklicnih obrtnikov, posebej še delavstva raste (lesni obrati, tovarne)."660 Pisec je dobro zadel. Platnarstvo je bilo že davno pozabljeno, kmetijstvo je bilo ekstenzivno, zaposlitev pa se je usmerjala v industrijo na Trati, ki je tedaj spadala pod starološko občino. Današnje stanje bi lahko podobno opisali. Kraj je v vseh pogledih navezan na širšo okolico. Pogled na Staro Loko in Škofjo Loko iz smeri današnjega naselja Podlubnik. Levo podrta Rihtarjeva liiša. Cerkveni zvonik ima še zasilno streho po požaru leta 1817. Kolorirana risba iz prve polovice 19. stoletja je v Loškem muzeju. Stara Loka je obcestno naselje. Po starih navadah so javne poti vedno vodile skozi celo vas. Cesta je šla od Tuška čez Faro do Mrušča, dalje čez Binkelj na polje in naprej proti Selški dolini. Strnjeno naselje se je začelo iz smeri Loka pri obeh gruntih, Brnku in Porentucu. Pozneje se je začetek vasi prenesel bliže Loki, k Znamčkarju, k Brnkovi bajti in h Krvavemu znamenju 659 Božič, str 21. 660 KLDB, str. 582. pri Dolencu. Pred Brnkom je še danes javna šterna. Vodnjaki se potem ponavljajo na vsakih nekaj deset hiš. Reprezentativnejši vaški trg je nastal pod cerkvijo. Zapirajo ga Mruščova, Primcova, Mercinkova, Starmanova in Poga-čnikova hiša ter seveda kapelica, ki kljub majhnosti dominira na tem trgu. Lokacija znamenja je stara. Včasih je stal na tem mestu križ, ki so ga potem prenesli na starološki Gavžnik, na Prtižev svet. Zato se križ danes imenuje Prtižev križ. Na drugi strani Potoka je grad, ki zapira prostor na zahodu. Na Primcovi hiši je bil kip sv. Miklavža, zavetnika popotnikov in priprošnjika ob povodnjih. Potok je lahko nepredvidljiv, kar seje zadnjič pokazalo ob poplavi leta 1990. Proti jugu je pred Starmanom javna šterna, potisnjena v konec trga, že v ulični del. Zgradili so še vodnjak še bliže trgu. Tako so prebivalci imeli vzrok priti bliže dogajanju na trgu. Vodnjak za trg pred kapelico je bil za obzidjem današnjega Mruščovega vrta. Dostopen je bil skozi posebna vrata, da uporabniki niso motili domačih. Ta predel Fare ob vodi je prepreden z mostički čez Potok. Most je bil nujen v smeri gradu, cerkve in pokopališča in naprej v smeri nove ceste. Drugi most vodi v Gaso. Pot se nadaljuje od kapelice vse do Bitencovega grunta, kjer se vas konča ob križišču poti na koncu naselja. Tu stoji trioglato poznogotsko, renesančno, zgodnjebaročno kamnito kužno znamenje s kovinskim križem na vrhu. Trivogelnost je mogoče simbolična. Razmejuje vasi, ki se tu stikajo: Staro Loko, Binkelj in Virlog. Pot tu ostro zavije nazaj na cesto proti Železnikom in se z njo združi pri kapelici pri Fortunovcu. Odsek ceste s Fare mimo gradu pod pokopališčem je novejši. Mimo gradu je najbrž potekala stara bližnjica, ki so jo spremenili v cesto v času Francozov. Zapisi novo cesto v Železnike prvič omenjajo, ko so gradili Rihtarjevo hišo. Del kamnite klade iz Krvavega znamenja pod starolo-škim Gavžnikom. Pod pločevinasto streho je bil na leseni tabli naslikan sv. Jurij. Zgornji del ni več ohranjen. Iz fototeke Loškega muzeja. Sedanja kapelica v križišču pri Fortunovcu v Binklju je iz 19. stoletja. Močno poškodovane freske so delo Janeza Gosarja iz druge polovice prejšnjega stoletja. Gotovo gre za staro lokacijo obcestnega znamenja ob stičišču pri-farskih in binkeljskih zemljišč. Lastniki kapelice so bili kraji Stara Loka, Binkelj, Trnje, Virlog in Vešter. V novo zemljiško knjigo sojo vpisali leta 1881, po poizvedbenem zapisniku in opozorilu, da prej še ni bila vpisana.661 Z glavne vaške ceste iz smeri Loke so bili izvozi na njive tam, kjer so še danes (nove) ceste. Prvi je bil pri Krvavem znamenju na Osterfeldu, drugi je vodil mimo Papeža v današnje Groharjevo naselje, tretji je tekel pod Klan-čarjem mimo Prtižovega in Jamnikovega poda na Osterfeld, pod Kamnitnik in v Biže. Pri Bitenčevem znamenju so spet lahko šli na VVesterfeld in v Vešter, Trnje ali naprej proti Virlogu in Moškrinu. Kamnito kužno znamenje na stičišču poti Fara, Binkelj, Virlog. 661 ZAL, ŠKL, Stari posestni listi za Staro Loko, vi. št. 250, pare. št. kapelice 690. Tudi v Gasi je moralo biti nekaj javnih vodnjakov. Ena takšnih skupnih štern se je ohranila za Čobrom. Nekatere hiše so imele svoje vodnjake doma na dvoriščih ali celo v kleteh in vežah (Šlosar, Kalanuš, Jernač itd.). Mnogo teh vodnjakov je zapuščenih ali zasutih. Pri mnogih hišah se še spominjajo, da so pili vodo iz Potoka, ki pa ni bila najboljša. Včasih je bila celo strupena. Užiten je bil vedno studenec za Punčarjevo hišo, ki priteka izpod pokopališča. Piten je še danes, vendar ga ne uporabljajo več. Na pobudo Karla Strahla, staroloških in drugih posestnikov, so si aprila leta 1900 Prifarci zgradili svoj vodovod, ki je uspešno deloval kot zadruga vse do leta 1947, ko so ga podr-žavili.662 Pogled s "trga" proti cerkvi. Levo Primcova hiša, Stara Loka št. 25, hiša protestanta Janža Kosa iz leta 1592, pod cerkvijo Mongarjeva hiša, Stara Loka št. 30. 662 Marjan Masterl, Gradnja Škofjeloških vodovodov v letih 1898-1902, LR 3, 1956, str. 109-128. Dominanto daje vasi farna cerkev in pokopališče okrog nje. Severno od cerkve je manjše središče ob sedanjem župnišču in pred Koroščevo hišo. Na tem mestu je tudi šterna, kij oje dal izkopati dekan Kramer. Včasih je na tem trgcu dominirala Brnakova bajta, ena najstarejših dokumentiranih hiš. Menim, da je bil ta predel po srednjem veku delno nasut in je prvotno cerkev oziroma neka lokacija na tem mestu stala na nekakšnem gričku, otoku. Med staro cerkvijo in hišami okrog Brnaka je moral biti graben. Vprašanje je, kje je bilo srednjeveško župnišče. Sedanje baročno župnišče z elementi pozne gotike iz 17. stoletja in kaplanija delujeta v smeri cerkve kot dominantni stavbi. Vmesni prostor motijo nagrobniki na pokopališču. Pri preučevanju hiš nisem našel posebnosti. Poudaril bi le nekatere različice v izrazoslovju in tipologiji. Po Vurniku, Meliku, Karlovšku in Ložarju, ki so največ doprinesli k poznavanju hiš, bi izpostavil poglavje kmečke hiše v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev izpod peresa Sergija Vilfana.663 Ta je v svojem prispevku uporabil veliko slikovnega gradiva prav iz okolice Loke. Tudi Karlovšek in za njim Ložar objavljata tloris hiše iz Stare Loke. Žal nista navedla hišne številke. Omenjeni raziskovalci so gledali bolj na razčlenitev bajte, ki na Fari ni problematična. Starološki prostor je odprt, zato se tu križajo tako alpska, cerkljansko-škofjeloška in osrednjeslovenska hiša, vsaka s svojimi značilnostmi. Ti tipi se na tem majhnem prostoru prepletajo. Druga težava je v tem, da bi danes težko govorili o prvotni ohranjenosti posameznih tipov. Večina stavb je predelana, ne pa toliko uničena, da bi se stavbni razvoj zabrisal. Pogosti so bili požari. Leta 1661 je pogorelo pet hiš blizu farne cerkve.664 O požarih v drugi polovici 18. stoletja in o zadnjem "vesoljnem" požaru leta 1817 sem že povedal. Obnova domov je bila vedno tradicionalistična, brez večjih stilnih sprememb. Hitre spremembe v načinu življenja in v stanovanjski kulturi so v drugi polovici prejšnjega stoletja prinesle prve večje spremembe pri gradnjah in adaptacijah. Obvezna prenova po potresu leta 1895 se odraža tudi na Fari. Od tega časa dalje se stari stavbni členi le še izgubljajo in zamenjujejo z novimi. Predvojni raziskovalci kmečke hiše so naleteli na dosti več originalnih arhitekturnih elementov, kot jih poznamo v obdobju po vojni, ko je civilizacijski razvoj pritisnil na posodobitev hiš z neustavljivo naglico in silo. Pri raziskovalcih, ki so se ukvarjali s stavbno dediščino na Loškem, je že Vilko Novak ugotovil, da nas spoznavanje hišnih oblik na Slovenskem sili, da opustimo togo delitev na "hišne tipe" in najdemo drugačno, primernejše označevanje zanje.665 Ugotovil je, da so za Selško dolino značilne visoke, obsežne in nadstropne stavbe tja do Dolenje 663 Dr. Stanko Vurnik, Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp, separat iz Etnologa IV/1, Ljubljana 1930; Anton Melik. Slovenija I, Druga predelana izdaja, Ljubljana 1963; Jože Karlovšek, Slovenski domovi, Ljubljana 1939; Dr. Rajko Ložar, Narodopisje Slovencev, Ljubljana 1944; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog I. Ljubljana 1970, str. 559-593. 664 Kos, Doneski, št. 466, str. 258. 665 Vilko Novak, O ljudski kulturi v Selški dolini, LR 4, 1957, str. 41-46. vasi, ko se začno množiti pritlične hiše. V zgornjem delu hiše je več prostorov: sobe, kimnate, tudi do tri, s skrinjami za žito. V celoti je taka hiša bližja alpskemu tipu. Tudi dr. Ivan Se dej je za loško ozemlje ugotovil, da je potrebno korigirati Melika in Vurnika.666 Vurnik je škofjeloško-eerkljansko hišo opredelil kot prehodni tip, ki združuje primorske in alpske stilne elemente. Ivan Sedej je za povprečno hišo na loškem ozemlju ugotovil "poglavitne značilnosti sočasne, širše pojmovane in opredeljene alpske (gorenjske) hiše".667 Pri metodi opredeljevanja je dodal še časovno perspektivo. Ugotovil je tudi pogostnost nadstropnih stavb, kar je razložil z relativno blaginjo lastnikov. Priznava različne oblike tlorisa. Ustvarjanje modelov je problematično. "Zato lahko sklepamo, da je bilo Loško ozemlje v preteklosti domovina različnih stavbnih oblik, ki pa vse po vrsti sodijo v tipsko skupino alpskega stavbarstva. Večino ugotovljenih hišnih oblik (za vsako obdobje posebej) pa po drugi strani določa socialni status njihovih lastnikov, kjer je najpomembnejša ugotovitev, da je formalna strogost bogatejših arhitektur v ljudskem okolju rezultat določene oblikovne diferenciacije, ki je nasledek socialnega razlikovanja in težnje premožnejših, da bi svoj likovni nazor približali tedaj veljavnim normam 'dobrega okusa'."668 Tudi časovni in sociološki vidik nista rešila izpopolnjevanja idealne tipologije. Z novimi prijemi pri razlagi kmečke hiše na Gorenjskem se je uveljavil dr. Peter Fister.669 Novost njegove analize je predvsem analiza arhitekturne konstante, ta pa je lupina prostora. Fister pravi, da je bilo že v 16. in 17. stoletju na Gorenjskem precej zidanih hiš. Tak tip stavbe je nadstropen in sestavljen iz bivalnega, komunikacijskega in shrambnega dela. Ti približno kvadratni deli imajo vsak svoj vertikalni razvoj in se medsebojno sestavljajo. Glede na njihovo posamično tlorisno samostojnost je pri celoti stavbe lahko delno "nepravilen" izgled (tloris) celote. Takšna stavba s strmo streho je delovala stolpasto, saj je posnemala fevdalne vzore in dajala kmetu občutek varnosti. Bivalni del ima tako dvakrat "hišo". Nad komunikacijskim delom se tudi zgoraj veža ponovi. Na tem delu je bil včasih kratek gank, ki je služil kot ogledovalnica. Kaščni del je na Gorenjskem dokumentiran že v prvi polovici 16. stoletja in je tudi nadstropen, včasih pa celo še dodatno podnivojski. Ob spremembi takšnega tipa stavbe v horizontalni sistem so na hrbtni strani stavbe dodali ob hiši kamro, ob veži kuhinjo in ob shrambnem delu še eno kamro ali shrambo. Takšno razporeditev so ponovili v nadstropju. Male kmetije in kajže so ostale v skromnejših dimenzijah, z bivalnim in shrambnim delom v vodoravni legi. 666 Dr. Ivan Sedej, Socialna in likovna struktura tipov kmečkega stavbarstva na Loškem ozemlju v luči opredeljevanja stavb, LR 22, 1975, str. 73-82. V nadaljevanju Sedej. 667 Sedej, str. 76. 668 Sedej, str. 82. 669 Peter Fister, Spremembe v prostorski organizaciji kmečkega stanovanjskega poslopja na osrednjem Gorenjskem med srednjim vekom in barokom, Traditiones 3, SAZU, Ljubljana 1974, str. 113-132. aaftaEBSgS Pogled na Staro Loko z zahoda. Levo cerkev, desno novi del Centra slepih in grad. Ogled Stare Loke je pri nekaterih gruntarskih hišah pokazal prav zanimivo razporeditev prostorov, ki je ne bi mogli strpati v starejše hišne tipologije, lahko pa si pomagamo s Fistrovo razlago. Vhoda v hišo sta bila dva. Glavni vhod v vežo je bil iz sprednje fasade, iz dohodne, cestne smer. Na nasprotni fasadi je bil neuglednejši izhod na dvorišče. Zadnji izhod je sedaj včasih zazidan. Obokana veža je prečno delila hišo. V podaljšku veže je bila črna kuhinja, lahko ločena z močnejšo obočno oprogo ali s šipovnikom. Tu je bilo kurišče za peč v hiši. Levo ali desno od veže sta bili potem hiša in kamra. Ta stanovanjski del je danes močno predelan, saj v današnjem času ne potrebujemo več tako velikih dnevnih prostorov, kot so bile "hiše". Število oken v "hiši" ni več določeno (idealno šest). V "hiši" je bila peč, miza s klopmi ali stoli, včasih postelja, skrinja, statve, kolovrat in "virštat, birštat" ali "ponk" (Werkstatt), to je mizaski skobeljnik. Včasih je bil ta v veži. Seveda ni bilo vedno vse to v "hiši". Pri Papirmanu v Papirnici so statve podrli šele nekaj let po zadnji vojni. Klopi ob zunanjih stenah niso več (v celoti) ohranjene, ker so motile poznejše pohištvo. V kamri je danes lahko kuhinja, dnevni ali spalni prostor in so vhodi vanjo drugače razporejeni. Včasih je imela kamra le eno ali dva okna. Drugi del stavbe, nasproti čez vežo, je pestrejši. Ponekod je nivojsko višji za nekaj stopnic, glede na vežo. Današnji lastniki si takšno razporeditev prostorov razlagajo kot večkratne predelave, vendar gre za sočasno gradnjo. Takratni način zidave in stil prejšnjih dob ljudem ni več poznan. V tem delu je (včasih) podnivojska klet in nad njo za nekoliko stopnic zvišan prostor "kimnata". Izraz kimnata sem zasledil le pri Vilku Novaku. Je loški. Verjetno mu odgovarja tudi v zemljiških knjigah večkrat dokumentirani prostor "zidanca". Razvojno je kimnata prvotno služila kot kašča, pozneje pa predeljena lahko kot bivalni prostor, "štibelc". Kimnate v tem predelu prvotno ne bi smeli istovetiti s stanovanjsko čumnato, ki jo navajajo drugi tipologi in pomeni eno od sob, kamer, mogoče celo v nadstropju. Klet in kimnata sta obokani ali pa stropani z grobimi vidnimi tramovi. Pri Alovcu je bil vmes še nek obokan prostor, ki so ga (verjetno pozneje) uporabljali za hlev. Če je bila hiša nadstropna, je bila nad podnivojsko kletjo še nivojska klet ali shramba in je bila kimnata v nadstropju (pri Jamniku). Ta del je bil prvotno gotovo namenjen le shrambam. Ponekod so ohranjena še majhna zamrežena okna (Jamnik), kakršnih v stanovanjskih delih ne poznamo. Za tem kaščnim delom sledita hlev in skedenj ali obratno. Ponekod je tudi tu še nadstropje in je spodaj hlev, zgoraj pa skedenj oziroma shramba za krmo. Večina gruntov je imela še posebej gospodarsko poslopje, navadno nasproti hiše ali pa v bližini. Niso pa posebno razsipali s prostori za gospodarska poslopja. Najlepši primer samostojnega gospodarskega poslopja je bil Jamnikov pod, mogočna zgradba iz 18. stoletja. Danes je ohranjen le še v eni tretjini. Pogled na Staro Loko s severovzhodne strani. Pri gruntarskih hišah so ponekod še ohranjeni poznogotski stavbni elementi, predvsem polkrožno porezani portali v kleteh in na glavnih fasadah. Okenske predrtine so večinoma nove in drugače razporejene, saj je dodatna platnarska dejavnost zahtevala več luči že v prejšnjih stoletjih. Vse kaže, daje bila prvotna kašča kot kimnata vkomponirana v gruntarski dom v najbolj varovanem prostoru, med stanovanjskim delom in hlevom. Tu so bile postavljene žitne "kašte, košte", velike nepremične skrinje ali manjše žitne skrinje. Do samostojno stoječih kašč od 17. stoletja dalje pri prifarskih gruntih ni prišlo, saj je šlo za starejše, manjše in gospodarsko manj donosne kmetije, ki so morale žito oddati. Takrat še niso poznali krompirja. Za peso in repo so uporabljali zasipnice na njivah ali posebne repne jame v bližini doma. Prostorov za shrambe pozneje niso predelovali v stanovanja. Raznih "rumplkamer" je vedno premalo. Stanovanjski standard so reševali v nadstropju, saj je bilo kar nekaj prifarskih gruntov nadstropnih. Od bajt je v rang s kimnato spadala Starmanova hiša. Pri mogočnejših kmetijah (Alovc, Škrle) srečamo kaščni del kot posebno tlorisno enoto, izrinjeno ob vzdolžni stavbi, kar po Fistru lahko razložimo s sestavljivostjo posameznih celic. Ta kaščni del je bil včasih poslikan s freskami in dekorativno slikarijo. Pri prezidavah leta 1993 so našli fragment Križanja na Alovčevi kašči, ki je bil morda še iz 17. stoletja. Slikarija je propadla ob nadaljnjih gradbenih posegih na stavbi. Pri Jamniku se vidi, daje bil kaščni del močno črno polihromiran posebno okrog zamreženih oken. Gankov starološke hiše niso imele veliko. Kjer so bili, so imeli le bolj povezovalni in opazovalni značaj. Zatrepi so povsod pozidani. Freske so se ohranile na Mruščevem gruntu, vendar gre za poznejše freske iz začetka 19. stoletja z motivom Krleže. Freska Križanja se je ohranila na Škrletovi hiši. Na Alovčevi kašči so propadle. Morda so bile včasih freske še na drugih hišah. Pri staroloških gruntih gre za skromnejšo varianto zgradb, brez zunanje kašče. Glede na oddaljenost od središča vasi oziroma od glavne ulične povezave so bili grunti krožno in periferno razporejeni. To si lahko razložimo s prvotno naselitvijo in kmetijsko dejavnostjo, ki je zahtevala več prostora in direkten vstop na polja. Ker so bile starološke bajte nagnetene na ozkih parcelah, so bila gospodarska poslopja v isti liniji, le redko posebej. V primeru, ko je bilo gospodarsko poslopje samostojno, je bilo to zelo majhno. Karlovšek in Ložar sta objavila najenostavnejši tloris starološke bajte. Iz veže (in črne kuhinje) se je razvila še majhna kuhinja in priročna klet. Iz veže je vhod v "hišo" in potem v kamro. Takšna je tipična podeželska bajta, ki bi v Stari Loki odgovarjala le novohišarju. V Stari Loki gre pri bajtah za stare tretjinske grunte. V mislih imam predvsem bajte od Dolenca do kapelice. Bajtarski Prifarci so kmetovali, kar mnogi delajo še danes. V veži je bila črna kuhinja s kuriščem za "hišo", v smeri hiše in kamre. Na drugi strani veže je bil takoj gospodarski del. Podstrešje nad hišo in kamro so pozneje izkoristili za stanovanje. Te adaptacije so izvajali od druge polovice prejšnjega stoletja dalje. Takrat so tudi izpeljali dimnike skozi streho. Življenjski standard se je spremenil in izboljšal. Spanje v hlevu ni bilo več primerno niti za drugorazredne prebivalce. Pojavile so se prenosljive industrijske peči. S temi so kurili v podstrešnem delu. Požarna varnost je zahtevala izboljšavo dimnikov in streh. Ob vsaki zamenjavi streh so si župani morali prizadevati, da je postala kritina trajnejša in požarno odpornejša od prejšnjih slamnatih streh.670 Gradbeni zakon je dovoljeval podstrešne sobe. Zahteval pa je zazidano strešno čelo, česar na Fari ponekod še do danes niso uredili. V zakonu je bila namreč luknja, da se pri lesenih poslopjih špranje smejo zamazati z ilovico.671 Prebivalci so se poslužili tudi 48. člena zakona, ki je navajal: "Dopustiti se smejo z dilami obiti (zaplankani) strešni opaži (strešna čela) na osamoteni legi."672 Prostori na podstrešju so bili le v sredini normalne višine, proti stranem so se nižali, saj je na zunaj stavba ostala pritlična. Prav proti kapu so bile posebno majhne in nizke sobice s poševnim stropom. Sem so se preselili razni strici, osebenki in najemniki. Del nad hlevskim traktom je ostal za shrambo sena. Na zatrepu so bila vrata za spravilo krme. Pozneje so ponekod tudi ta del stavbe spremenili v stanovanjskega. Hlevski del v pritličju se je pozneje mnogokrat moral umakniti obrtni dejavnosti. Nadstropje nad njim je ostalo neadaptirano, za shrambo. Ponekod so ob koncu prejšnjega stoletja, posebno po potresu leta 1895, reševali stanovanjski problem v nadstropju ugledneje, s t. i. frčado. Takšne rešitve poznamo v loških predmestjih in v mestu. Starološke frčade so včasih mogočnejše kot v mestu in v predmestjih in spreminjajo fasado ter celoten izgled stavbe. Nekatere frčade so zelo majhne. Hoteli pa so jih imeti. V večji frčadi je lahko zgornja veža ali posebno ugledna in svetla soba. Za dohod v nadstropni del so zgradili na nasprotni strani strehe (hiše) manjšo neugledno frčado. Ta je služila kot svetlobnica, za zgornje stranišče, kot prezračevalnik, za stopniščno povezavo. Takšne neugledne mini frčade nad dvoriščnim traktom so se ohranile. Izjemoma majhna je pri Boštjencu, hišna št. 144. Majhna je na Kalanušu, hišna št. 9. Ohranjena je še pri Petruzniku, Stara Loka št. 43, kjer nima večjih okenskih odprtin, in pri Bimšarju, Stara Loka št. 64. Tu je celo glavna frčada tako neugledna. Včasih je bila zadnja frčada tudi pri Bognarju, hišna št. 4. Če je bilo v zadnji frčadi zgornje stranišče, je bil potem sanitarni vozel spodaj tik ob dvoriščnih vratih, kar je bilo bolj priročno. Po domače povedano: stranišče je bilo takoj za dvoriščnimi vrati. Drugače je bilo stranišče samo spodaj, na koncu dvoriščnega dela stavbe, predvsem v smeri 670 Stavbni red za vojvodino Kranjsko, razun Ljubljane, Ročna izdaja, v Ljubljani 1902. Postava od 25. oktobra 1875, deželni zakonik št. 26, v 45. členu navaja na strani 33: Ako je pri poslopjih, katera so pokrita s slamo ali s skodlicami, glavno zidovje in strešni stol sposoben, nositi ognja varno streho, se mora pri kakem poglavitnem popravljanju strehe za to pogajati, da se napravi ognja varna streha. V nadaljevanju Stavbni red. 671 Stavbni red. str. 34. 672 Stavbni red, str. 50. hleva. Straniščne jame so (bile) od konca prejšnjega stoletja del no že zaprte, veliko pa je (bilo) še odprtih stranišč, posebno če so (bila) ta v smeri hleva.673 Pri hišah v Gasi je bilo stranišče zaradi lege v bregu na koncu ganka že rahlo nadstropno, glede na sprednji nivo hiše ob cesti. Nekaj takšnih suhih stranišč ("na štrbunk") je še ohranjenih. Stranišča so danes posodobljena in kombinirana s kopalnico. Kanalizacije še ni povsod, posebno ne v starem delu naselja. Ponikovalna jama posrka vodo, goščava pa se spomladi prazni na vrtove. Pri Kalanovi bajti je še danes leseno odprto stranišče na koncu ganka. Nad gospodarskim delom bajte so včasih t. i. "ajkerli". To so pravokotne podolžne odprtine, nikoli zaprte. Ajkerli niso bili namenjeni stanovanjskim odprtinam in praviloma niso nikoli zastekleni. Namenjeni so kot svetlobne in predvsem zračne odprtine na podstrešju. Novodobni arhitekti so v Loki te ajkerle povišali in razširili ter jih uporabili za stanovanjske odprtine. Pri tem so spremenili razmerja in namen in prišli do novega arhitekturnega člena (elementa), ki ga stara praksa ni poznala in se ponekod slabo vklaplja v obstoječe stavbe in širše okolje. Nekatere bajte (tudi novohišarske) v Ulici (do kapelice) in v Gasi so ostale enostavne, z vežo, hišo, kamro in kvečjemu še z majhnim prostorom za shrambo ali živino. Zaradi povojnega prometa iz Selške doline so pri nekaterih hišah skrajšali šperovce. Zato imajo še danes te hiše nekako neprijeten izgled. To je najbolj vidno pri Blažeškovcu, Stara Loka št. 19. Tu so fasado povišali. Zalomljena streha se je pričela tako visoko, da je vozila niso več motila. Žlebove so v takih primerih prestavili na streho. Na Fari je nekaj izrednih hiš, ki ne spadajo v običajno tipologijo kmečke hiše ali bajte. Posebnost je Mongarjeva, Mažucova kajža, Stara Loka št. 20. Ta ima, podobno kot v Karlovcu Ferbarjeva hiša, zaradi prvotne namembnosti stavbne posebnosti. Že v pritličju sta dve veliki odprti mogočni arkadi na dveh stebrih. Tretja arkada je zazidana z novim vhodnim delom. Arkadno nadstropje je bilo odprto z gostimi arkadami. Takšna je bila stavba zato, ker je bila namenjena predelovalcem lanu. Ti so pri zaključnih postopkih pranja, beljenja in likanja potrebovali prostore za sušenje. Po velikosti izstopa Mruščeva hiša na trgu, Stara Loka št. 30. Verjetno je služila istim namenom, saj so bili isti lastniki. Poznejše prezidave so zakrile prvotne stavbne elemente. Nekaj posebnega je Primcova hiša, Stara Loka št. 25, z letnico 1592 na poznogotskem polkrožnem portalu s posnetimi robovi. Ta ima v pritličju obokano vežo in veliko "hišo". Kletni del ima različne nivoje, kar kaže na gruntarsko razporeditev. Kletni portali nosijo še poznogotske elemente. Po letu 1825 so nadzidali nadstropje z lepimi lesenimi stropi v dveh zgornjih hišah. Razporeditev prostorov v celoti ni kmetiška oziroma vaška. Naročnik hiše je bila boljša oseba, meščan, protestant, ki je hotel imeti hišo 673 Stavbni red, str. 50. Člen 52, 11. Sekreti (straniša) se utegnejo napraviti tudi zunaj poslopja, če imajo odtok v kako gnojnično jamo, toda ne na tisti strani, katera je obrnjena proti ulicam, cesti ali tržišču. podobno mestnim, kar nakazuje predvsem obokana veža. Nekaj posebnega je bila podrta Rihtarjeva hiša. Čeprav zgrajena že v drugem desetletju 19. stoletja, je imela še popolnoma star soliden baročni videz. Takšnega si je želel vaški mogotec. Brez primere je nova Dolenčeva hiša iz leta 1865, Stara Loka št. 2, kjer gre za uglednejšo slovensko meščansko hišo na podeželju. Izstopata tudi župnišče in kaplanija, kjer pa gre za stavbi za posebne namene. Hiše v smeri Loke so nedvomno starejše kot bajte v Gasi. Bile so bolj načrtno grajene. To vidimo iz parcelne razdelitve. Gotovo je ta parcelacija poznejša kot gruntarska. Glede na to, da so si pridobivali podložništvo hiš na Fari različni fevdalci, bi pričakovali, da so pridobivali zemljišča iz še nerazporejenih delov. Menim, da seje bajtarska delitev, podobno kot delitev pod-sedov, na tem predelu razvijala na račun obstoječih gruntov, mogoče se je delila stara pridvorna posest oziroma posest domcev, ki so jih razkosali. Od starih prifarskih hišnih lastnikov so se obdržali le starološki graščaki in še ti ne rodovno. Vse stare družine in lastniki posesti so izumrli. Prav gotovo se je razvijala parcelacija bajt ob cesti od 16. in 17. stoletja dalje. Te hiše v Ulici so (bile) z zatrepom obrnjene na ulico. Vhod je (bil) s strani. Pozneje so nekatere tovrstne stavbe predelovali in jih obračali z daljšo stranico na ulico. Te hiše imajo sedaj tloris na vogal, na ključ, kjer pa se razporeditev prostorov ni spremenila. Ti so le zalomljeni. Takšen je primer pri Jakobču, Blažetku, Blažeškovcu itd. Ulica je z vzdolžno lego hiš postala bolj kompaktna in podobna mestni. Tako obrnjene hiše so porabile več funkcionalnega zemljišča (dvorišča). Ponekod je tako med hišami za vhode na dvorišča ostalo premalo prostora. Jakobč je moderno kmetijo preselil k Papežu, saj z današnjo mehanizacijo ni mogel s ceste na dvorišče. Te predelave z vzdolžno stranico proti cesti se lepo vidijo, če se sprehodimo po ulici, pa tudi če rekonstruiramo stari kataster. Historičnih stavbnih elementov, ki so kvalitetni in stilno natančneje določljivi, seje v Stari Loki ohranilo malo. Pri načinu obokanja lahko govorimo o neki meji med starimi in novejšimi oblikami oboka šele v 19. stoletju. Starejši oboki do konca 18. stoletja so polkrožni, banjasti ali križno banjasti, z raznimi izpeljavami pri prehodih za okna in vrata. V 19. stoletju se začnejo plitvi oboki. Bliže ko smo drugi polovici stoletja, večkrat se pojavlja vmes med posameznimi polarni oboka, t. i. šipovnik. To je nekakšna obokana oproga, največkrat zvezana z železno vezjo. Ojačuje obok in ga tudi vidno deli na posamezna polja. Vmesna polja so plitve banje, tudi kape ali potlačeni polvalji. Teh šipovnikov je lahko več in s tem tudi obočnih polj. Konec stoletja se pojavijo oboki na traverze. Ponekod so uporabili kar železniške tračnice. Ohranilo seje še nekaj poznogotskih in baročnih portalov. Vsi starejši, razen Primčevega, so nedatirani. Poznejši portali imajo včasih že inicialke in proti koncu 19. stoletja tudi že letnice. Do srede 30. let 19. stoletja še najdemo baročne portale s sklepnimi kamni in ponekod z ornamenti. Največkrat so že rahlo potlačeni. Prvič se pojavlja le rahlo usločen lok s sklepnikom na portalu mežnarije iz leta 1818. Takšni portali so običajni šele od srede 19. stoletja dalje. Večja gradbena dejavnost po požaru leta 1817 ni razvidna in se je skrila v poznobaročnih adaptacijah. Takrat so uporabljali stavbne elemente, ki jih poznamo še iz 18. stoletja in še nekaj časa v 19. stoletju. Intenzivnejša gradbena dejavnost je bila nujna po potresu leta 1895. Iz tistega časa se je ohranilo kar nekaj portalov. Večinoma so izdelani iz kamnitniškega kamna. Zaključujejo se z rahlim lokom, včasih že brez sklepnega kamna. Ponekod so ravno zaključeni. Okenske odprtine so že davno predelali. Prva predelava je bila v 18. in 19. stoletju, ko seje spremenilo pohištvo. Skrinje niso motile številnih oken, omare pa bolj. Predelava lanu je zahtevala svetle in zračne prostore. Drugi naval na okenske odprtine je bil pred vojno, ko je stopilo v veljavo t. i. trodelno okno. Dokončno so okna "modernizirali" po zadnji vojni. Leseni stanovanjski deli niso več ohranjeni. Mnoga gospodarska poslopja so še v celoti lesena, pa naj bodo samostojna ali v podaljšku hiš. Ponekod gre za kombinirano gradnjo gospodarskega dela, npr. pri Škrletu, kjer je hlev zidan, nadstropje leseno itd. Večina hiš je zidana iz kamna ali iz opeke. Po formatu opeke se da včasih ugotoviti starost. Nadstropja so po letu 1825 že iz opeke. Gradbena zakonodaja je po letu 1848 sprostila naklon strehe, ki je bil potem lahko pod 45%. Znižali so ga lahko na 35%. Močan strešni naklon imata še Škrletov in Jamnikov grunt, kjer gre gotovo za tradicijo izpred srede 19. stoletja. Ne bi mogel trditi, da gre pri starih naklonih tudi za tako stara ostrešja. Ob obnovitvah so ohranili staro stanje, saj je bila med starimi tesarji in krovci navada, da je moralo biti vse novo v stari tradiciji, ki se je vedno obnesla. Zapisana pa ta tradicija ni bila drugod kot v tesarskih glavah ("Cimperman je iz svoje glave skret naredu, pa mu je ostalo še pol kubika dil"). Še nekaj hiš ima naklon okrog 45%. Pri Mrušču se je ta znižal, ko so prizidali baročne kamre. Strešna kritina je večinoma novejša. Precej je še bobrovca, pa tudi skriljasta streha se še najde. Včasih so pazili na prostor (svet, zemljišče, krajino, pokrajino), zato so stare hiše navidez čudno razporejene. Tiste okrog cerkve so na meji rečne terase in jim ta včasih narekuje lego. Slaba je tudi lega hiš v Gasi. Nekatere kar visijo pod cesto nad rečno teraso. Nekatere so blizu vode. Potok je sedaj stisnjen v cementno korito, ki mu je še dodatno zmanjšalo pretok. Boljša je lega hiš v Ulici proti Loki. Danes postavljamo stavbe sredi vrta, stran od ceste (kar je nujno, ker ne prestavimo tranzitnih cest), na najlepšo njivo, travnik itd. Menim, da je Stara Loka začela zgubljati staro podobo šele po prvi svetovni vojni. Dejavnost Prifarcev in novi časi so vplivali na posodabljanje bivalnih prostorov. Žal ti posegi niso dokumentirani, ker občinski arhiv v glavnem ni ohranjen. Po zadnji vojni naselje ni bilo takoj vključeno v mestno ali primestno gradbeno in spomeniško zakonodajo. Leta 1963 je bil objavljen Odlok o zaščiti zgodovinskega področja mesta Škofja Loka.674 V drugem členu pod točko b navaja meje zaščitenega podro- 674 Odlok o zaščiti zgodovinskega področja mesta Škofja Loka, LR 10, 1963, str. 209-211. čja v Stari Loki. Ta meja poteka "v loku od hiše Stara Loka št. 5 (Dolenčeva hiša ob zelenem pasu) mimo gasilskega doma v Stari Loki do odcepa poti v Virlog, po tej poti do vaškega trga s kužnim znamenjem za cerkvijo v Stari Loki, za župniščem, po obzidju okrog vrta Starološkega gradu (Dom slepih) do Prifarškega potoka in po vrhnji terasi do križišča pred Dolenčevo hišo (Stara Loka št. 5)", (takratna h. št., op. p.). Odlok je bil izdelan brez predhodne valorizacije naselja. Prav tako niso izdelali spomeniškovarstvenega režima za to območje. To so nadoknadili leta 1967. Takrat je Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana izdelal Valorizacijo in spomeniški režim za Staro Loko. Avtorji teksta so bili priznani strokovnjaki: Ada Bar-Janša, dr. Pavle Blaznik in dr. Ivan Sedej. Elaborat hranijo na občini. Iz teksta bom navedel pozneje nekaj zanimivih ugotovitev. Zaradi zidave Groharjevega naselja po letu 1968 so spomeniškovarstveno mejo potegnili naprej od Dolenca in žrtvovali začetni del hiš v prehodu na Faro. Nova meja je tekla tik za hišami in sprostila polje za zidavo Groharjevega naselja. "Naselje je kot celota v slabem stanju, ni kanalizacije, del naselja ob republiški cesti pa je fizično ogrožen. Nekaj poslopij pa ima razmajane zidove in so takorekoč pred razsulom. Ker temelji niso izolirani, so hiše precej vlažne, skratka stanovanjski standard je vse prej kot ugoden. Po drugi strani pa moramo upoštevati tudi različno spomeniško vrednost posameznih objektov znotraj naselja. Ker smo Staro Loko valorizirali kot urbanistično in likovno izredno pomembno naselje, ki je hkrati neprecenljiva priča o načinu življenja in ljudske umetnosti v bližnji in daljni preteklosti, bo treba znotraj meja vpeljati stanje, kakršno je bilo domnevno pred drugo svetovno vojno. Iz urbanističnih in oblikovnih razlogov je treba sanirati predvsem neustrezno proporcionirana tridelna okna na nekaterih zelo eksponiranih poslopjih. Skratka poizkušali bi obdržati bistvene elemente strukture naselja in posameznih spomenikov, kakršni so prišli v naše stoletje. Omenjena sanacija je v tem okviru neke vrste "kozmetični" poseg, ki naj bi poudaril predvsem oblikovne vrednosti, ki so za najširši krog tudi najzanimivejše." (dr. I. Sedej) "Namen spomeniško-varstvenega režima je ohraniti zgodovinski milje kraja, zato je treba varovati: obstoječo tlorisno mrežo s strnjeno obcestno za-zidavo in prostorskimi zamiki, ki dajejo značilni slikoviti efekt naselju, najpomembnejše objekte v bistveno neizpremenjeni obliki, gabarit, strešni naklon in kritino. V Stari Loki ne predpostavljajo poglavitne vrednote posamezna poslopja, saj je večina oblikovno dokaj skromnih in neizrazitih, marveč urbanistični koncept naselja. Gledano s stališča širše zasnove kot je ulica ali trg, pa predstavljajo tudi ta poslopja nepogrešljivi del celote." (A. Bar-Janša). Spomeniški režim so potem razdelili v tri stopnje. "Objekti, ki niso navedeni v nobenem od naštetih režimov znotraj zaščitenega področja, se lahko nadomeste z novimi, po masi, gabaritu in strešnem naklonu ustreznimi stavbami. Za vse objekte pa velja načelo postopne sanacije in prezentacije fasad. Prezentacije notranjščin ne prihajajo v poštev, razen pri grajskem poslopju. Obnova fasad, katerih stanje je še posebej slabo, ker lastniki običajno vlagajo vsa sredstva le za obnovo notranjščin, bi se morala izvesti v historični tehniki in materialu." (A. Bar-Janša) Predstavniki varstva kulturne dediščine so se zavedali možnosti rešitve Stare Loke. Iz elaborata je razvidno, daje bil pritisk na spomeniško službo, ki seje odpovedala začetnemu delu Stare Loke in meji do Bidetove kapelice. Tam je nastalo novo Groharjevo naselje. Podobno je bilo pozneje jugozahodneje od Gase. Tudi tam je zraslo novo naselje. Poseben problem je bila ves povojni čas regionalna cesta skozi naselje. S prestavitvijo ceste pod naselje sredi sedemdesetih let so ta problem rešili. Kazalo je, da so vzpostavljeni minimalni pogoji za varovanje kulturne dediščine. Kljub temu se oblast ni odločila za varovanje naselja. Po prostorskih ureditvenih pogojih iz leta 1986 so na tem območju dovoljeni vsi posegi razen novogradenj.675 Pri teh naj bi bila prisotna spome-niško-varstvena služba. Način življenja prinaša nujne spremembe. V zadnjih desetletjih je tudi na Faro prišlo splošno mišljenje, da je treba vse staro podreti in novo narediti drugje in drugače. Stara gorenjska "ohrnija", češ da se da porabiti vsak kamen in vsaka deska, kar so tudi delali, se je pozabila. Zaposlenost, zvišanje standarda, konjunktura na vseh področjih in ugodni krediti so prinesli svoje. S krediti pridobljen (nepokrit) denar se je mnogo manj smilil kot zaslužen. Razkorak med teorijo in prakso je Fari dal pečat, ki ga nosi danes. Bivanje v dotrajanih (muzejskih) stavbah seveda ni (bilo) primerno. Vprašanje pa je, če je bila sproščena nadomestna gradnja vedno primerno locirana. V obcestnem delu mnoge hiše propadajo, mnoge pa so znotraj že razvaline. Menim, da bi ne bilo nobene škode, če se prihodnjim graditeljem omogoči zidava novih hiš na istih ali nekoliko premaknjenih lokacijah. V spomin na stare hiše bi v fasade novih hiš vzidali kvalitetnejše detajle sedanjih dotrajanih zgradb. Kvalitetni arhitekturni detajli, portali in okenski "bangerji" končajo navadno v betonski mešanici ali pa pri prekupčevalcih. Prepričan sem, da bi se kompromisne rešitve mnogi oprijeli. Potrebno bi bilo ljudi poučiti, jim prikazati takšno izvedbo in pomagati pri načrtih. Tako bi se ohranila talna podoba stare Fare in posamezni kvalitetni arhitekturni detajli. Vprašanje je, kaj je večji greh: podreti dotrajano hišo in zgraditi novo z nekaj ostanki historičnih elementov na novi hiši na istem mestu ali pa v staro okolje postaviti novo hišo na novi lokaciji, ki pa razkraja urbanistično celoto kraja in ni prav nič prifarska in domača. V obeh primerih gre za problem, vendar menim, da je v drugem primeru kulturna krajina dosti bolj motena, kot pa pri zidavi novih, lokalno obarvanih hiš. Nove hiše, ki jih gradimo danes, se v slovenskem prostoru ne razlikujejo med seboj. Ni več razlik med kmečkimi in drugimi domovi. Moderna hiša je 675 Uradni vestnik Gorenjske, 17/86. kmetu verjetno dokaz izenačenosti z drugimi stanovi. Menim, da je kmečka hiša veliko zgubila pri svoji funkcionalnosti. Prav zaradi tega se ob kmetijah kar vrste nova poslopja, gospodarske stavbe, prizidki, shrambe za orodje, garaže, razne kleti itd. Veže so premajhne in ne morejo sprejeti vseh cokel in škornjev pa orodja in razne opreme, ki se priročno potrebuje. Včasih je takšne prostore vseboval kmečki dom integralno. Z rešitvijo posameznega portala, kamnitih okenskih okvirov in drugih arhitekturnih detajlov bi ob posnemanju starih prifarskih hišnih oblik rešili marsikateri pogled na Staro Loko in ustvarili tudi bolj praktično in priročno stavbo. Z malo dobre volje bi se teorija in praksa lahko našli. SLOVENŠČINA V PRETEKLOSTI Loško gospostvo je bilo prvotno jezikovno heterogeno. Naseljeno je bilo s staroselci in kolonisti. Te je škof preselil s svojih posesti na Koroškem in Bavarskem. Prvi so bili slovenskega, drugi nemškega porekla. Na Sorškem polju so bili bavarski kolonisti. Za Staro Loko pravi dr. Blaznik, da je bila "slovenska ustanova izpred 973, vendar se je tam kazal precej močan vpliv sosednjega freisinškega upravnega središča".676 Tu je dr. Blaznik mislil predvsem na bavarski oziroma pozneje bitenjski urad, ki so ga poselili nemški Bavarci. V naseljih Vincarje, Binkelj, Moškrin in Trnje so bili naseljeni viničarji. Tem po zemljiščnih in osebnih imenih pripisuje prav tako nemško poreklo.677 V zvezi z nemškim življem se vsi pisci o Loki in loškem ozemlju ustavijo pri Valvasorju. Ta pripoveduje posebno o Bitenjcih, ki so v njegovem času še krepko po nemško govorili in svojo nemščino mešali s slovenskimi izrazi.678 Jezik je bil znak pripadnosti. Kakšna je bila ta pripadnost ali navezanost na to območje, je težko odgovoriti. Kam so se prištevali takratni prebivalci? Sicer nas je že Trubar nagovoril z "lubi Slovenci". Vemo pa tudi, kaj seje dogajalo pozneje. Vprašanje je, koliko je bilo že deželne zavesti? Ali so prebivalci čutiti neko pripadnost freisinškemu škofu? Ta se je mogoče opazila pri tistih podložnikih, ki so po dolžnosti morali imeti stike s Freisingom, kamor so tovorih vino.679 Morda so čutili gospoščinsko pripadnost in pripadnost svojemu uradu (Amtu)? Na to nas spominjajo priimki in predvsem domača imena, ki so nastala iz pripadništva gospoščinskemu uradu. Taka domača imena in priimki so: Bitenc, Godešan, Korošc, Brojc - Brejc, Polanc, Žirovc itd. Ta imena so dobili tisti, ki so se preselili iz teh uradov v kak drug urad. 676 Blaznik, str. 36. 677 Blaznik, str. 36. 678 Valvasor, III, XI, str. 128; Pokorn, str. 244; Blaznik, str. 36. 679 Blaznik, str. 68. Po Blazniku naj bi bila nemškega porekla razna krajevna in ledinska imena. Blaznik je natančno obdelal imena v razpravi o Sorskem polju.680 Za nemške priimke je naštel: Cegnar, Cof, Hafner, Hartman, Heinricher, Homan, Kaiser, Kuralt, Langerholc, Logonder, Macher, Šifrer, Triller, Vilfan, Bajželj (VVeisel), Volgemut, Ziherl ipd.681 Pokorn pred njim je bil še bolj obširen. Med nemške priimke je zapisal naslednje: Cegnar (Zehner), Cof (Zapf), Hafner, Hartman, Homan tudi Oman (Huebman), Hirschenfelder, Gasser, Irrlich, Jauch, Kaiser, Kdnig ("Kinh" po loško), Kern, Kuralt (Churalt), Langerholz, Leber (v Stražišču, op. p.), Logonder, Miiller, Masterl (Maisterle), Macher, Porenta (Parenther), Pintar (Binder), Rajgel, Rozman (Rossman), Richter-schitsch, Schneider, Sicherl, Stupniker, Schiffrer, Tautscher, Triller (nekdaj Trigler), VVilfan, VVindischer, VVeissel (sedaj Bajželj), VVohlgemuth, Žontar (Sonder). Opozoril je, da ti ljudje govorijo danes samo slovensko.682 Pri tem je seveda mislil na širše območje Sorškega polja in okolice. Zanimivo je tudi, katera imena je Pokorn smatral za slovenska: Ambrožič, Berčič, Brdnik, Bogataj, Debeljak, Dremota, Dolinar, Dolenjec, Eržen, Fojkar (pravi Hojkar), Gaber, Globočnik, Hribernik, Jamnik, Jelovčan, Jesenko, Jenko, Jugovec, Karmelj, Kalan, Kokalj, Kožuh, Križaj, Krajnik, Leskovec, Lužan, Miklavčič, Maren (včasih tudi Marenik), Novak, Oblak, Okorn, Omejec, Planina, Pevec, Pokoren, Potočnik, Prevodnik, Ravnikar, Pečnik, Sever, Režek, Stanovnik, Sušnik, Seljak, Trobec, Tratnik, Vodnik, Zakotnik, Završnik, Zelnik, Zvoljšak, Žagar itd. Potem pa je Pokorn pripomnil: "Dandanes seveda je ljudstvo že jako pomešano med sabo."683 Ne strinjam se ne s prvo ne z drugo razpredelnico. Mnoga nemška imena so samo prevedena. Žabenske Miillerje sem v zemljiških listinah videl zapisane kot Mlinarje. Mnoge "cehovske priimke" so mogoče samo prevajali. Lončarski ceh je imel leta 1537 trideset članov. Od teh jih je bilo po Blazniku kar 13 zunaj mesta: dva v Virlogu, Binklju in na Trati, po eden v Virmašah, Pevnu, Moškrinu, Žabnici, Javorniku in v območju Sopotnice (eden manjka, op. p.).684 To so bili Hafnerji, lončarji in pečarji. Terminologija je bila v tehnologiji takrat, in še do polpretekle dobe, nemška. Podobno je danes jezik računalništva, popevk, reklam itd. tudi tuj. Zato so po dejavnosti dobivali razna "nemška" imena. Podobno bi lahko ponemčili slovenske priimke. Tako so med okupacijo Eržena tolmačili kot Sehrschon. Sever je bil Zeber itd. Nemški priimki so nastali gotovo že po naselitvi. Po "nemški" logiki bi morali biti podobni priimki tudi na Bavarskem in v kolikšni meri so isti ali podobni. 680 Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, SAZU. Razprave II, str. 169, passim. 681 Dr. Pavle Blaznik, Škofja Loka in njen okraj v preteklosti, v zborniku Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj, uredila dr. Rudolf Andrejka in France Planina, Škofja Loka 1936, str 13; Blaznik, str. 36. 682 Pokorn, DIS, str. 244. 683 Pokorn, DIS, str. 244. 684 Blaznik, str. 111. Menim, daje na tem področju še precej nedorečenega. Predvsem je važno, da je ta prostor uspešno absorbiral drugače govoreči živelj v vseh časih, v pretekli, polpretekli dobi in tudi danes. Stara Loka je še redka oaza ožjega loškega dialekta, ki je omejen tja do konca Zminca, do Soteske, do Žabnice na severu in do občinske meje pri Retečah na vzhodu. Slovenščina je bila v rabi v gospostvu kot pogovorni jezik celo v uradih, zapisovali pa so večinoma nemško. Kaščar, kot eden najpomembnejših gospoščinskih uslužbencev, je moral znati slovensko vsaj že v 16. stoletju.685 Med reformacijo ob koncu 16. stoletja so obsodbe protestantov prebrali na tedenskem sejmu v Loki v nemščini in slovenščini.686 Za proti-pisarja so v 17. stoletju želeli znanje slovenščine.687 Ko jim je pri nemškem pisanju v zemljiške knjige zmanjkalo nemških izrazov, so zapisali lepo po domače, kakor so se ljudje izražali pred gosposko. Velikokrat so zapisali dobesedne želje prevžitkarjev po dogovorjenem sadju kar po slovensko.688 Tudi pri prisegah in drugih dobesednih izjavah se vidi, da so jih ljudje povedali po domače in so jih pisarji prevedli. Mnogokrat so jih zapisali kar po slovensko.689 Ko je leta 1579 prišel iz Ljubljane v Loko vicedomov poslanec, da bi kontroliral vinske mere, je moral loškemu mestnemu sodniku prebrati poslančevo pooblastilo mestni pisar. Sodnik ni znal ne brati ne pisati in ni bil vešč nemščine.690 Po reformaciji je škof izbiral za svoje uslužbence bavarske rojake, ker teh služb ni več zaupal kranjskim plemičem. Tudi ti so se naučili slovenščine. Baron Jožef Paumgarten je bil gospoščinski odvetnik v drugi polovici 18. stoletja. V nekem dopisu je poudaril, da obvlada slovenščino.691 Puštalski baron Daniel VVolkensperg se je ob koncu 18. stoletja potegoval za službo loškega glavarja. Povedal je, da zna nemško, francosko, italijansko, latinsko. Čeprav je že mlad šel od doma in bil na Dunaju paž pri cesarju Jožefu II. in pozneje v službi cesarja Leopolda II., je znal slovensko.692 V drugi polovici 18. stoletja so v šoli uporabljali oba jezika.693 V cerkveni rabi je bila slovenščina bolj spoštovana v času protestantizma. Župnika Gašperja Freudenschussa so obtožili luteranstva in nemštva. Zaradi Bitenjcev, ki še po "nemško kramljujejo", je na Fari nemško pridigal in le malokdaj "Slauonice".694 Tja do 18. stoletja se je stanje popravilo in prav v liturgičnem koledarju piše izrecno na več mestih o slovenščini v cerkveni rabi. Na cvetno nedeljo je na Fari mestni gospod vikar bral s prižnice slovensko 685 Blaznik, str. 171. 686 Blaznik, str. 251. 687 Blaznik, str. 259. 688 France Štukl, O starih izrazih za sadno drevje. LR 37, 1990, str. 330-331. 689 France Štukl, Uporaba slovenščine nekdaj, LR 37, 1990, str. 328-329. 690 Sergij Vilfan. Poročilo o kontroli krčmarskih meril iz leta 1579, Kronika 3, 1988. str. 241. 691 Blaznik, str. 366. 692 Blaznik, str. 444. 693 Blaznik, str. 402. 694 NŠKAL, Pokornova zapuščina, fasc 41. evangelij tiste nedelje.695 Na veliki četrtek so imeli v mestu pri sv. Jakobu peto mašo brez pridige. Potem so brali iz evangelija pasijon po kranjsko.696 Na veliki petek so brali pasijon po slovensko.697 Na verne duše 2. novembra je spet posebej zapisano, da je v farni cerkvi slovensko prebral evangelij mestni vikar.698 Na velikonočno nedeljo je bila po kosilu okrog dveh procesija z Najsvetejšim iz mesta v župnijsko cerkev in nazaj v mesto. Na Fari je imel gospod mestni vikar slovensko pridigo. Nemško pridigo, če so jo imeli, je opravil gospod župnik, če ni povabil koga drugega.699 Tekst so pozneje prečrtali, ker je navada prešla verjetno že ob koncu 18. stoletja. Ob slovesnih praznikih so uporabljali slovenščino. Celo obredne tekste, kot evangelije in pasijon, so brali v domačem jeziku. Uradno so oznanilno knjigo še ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja pisali v latinščini. Med tekstom je razvidno, da je duhovnik oznanjeval slovensko. V letu 1828 je med oznanili slovenski razglas za "Kosestavljenje". Otroke so morali pripeljati v mežnarijo ali v Ehrenau (grad pri Sv. Duhu). Ob tednu si je ob "revisionu" rezultate ogledal gospod "oberrihter". Na 17. nedeljo po binkoštih so s prižnice iskali izgubljeno verigo. "Ketna sgublena od Lesca skus Peven do Dorfarjov". Za takšno oznanilo je bilo župniku malo nerodno in je ta "neuradni" tekst v knjigi prečrtal.700 poskus prikaza urbanistične rasti naselja Starološke hiše sem poskušal časovno razporediti. Upošteval sem sedanjo numeracijo, kljub temu, da ni urejena in so nekatere odslužene hiše brez številk, ki so jih poklonile novim zgradbam. V takem primeru sem navedel dvakrat isto številko. Za predočitev na karti sem izpustil hiše v Papirnici. Nisem upošteval bivših hiš, ki sem jih lokaliziral in navedel med tekstom. V današnjih evidencah jih ni več. Starost hiš sem ugotavljal po različnih kriterijih. Mnoge lokacije so stare in gotovo nastale že kmalu po nastanku 695 NŠKAL, liturgični koledar, Peractiones in Festis mobilibus, 23... finita passione, ac dieto Čredo dicitur a Domino Vicario civitatis Euangelium Carniolicum currentis Dominicae ex cathedra. 696 NŠKAL, liturgični koledar, Peractiones in Festis mobilibus, 25, Feria 5. ta in Coena Domini est ad S. Jacobum in civitate Sacrum cantatum absque sermone, quo finito legitur ex Euangelio Passio carniolica... 697 NŠKAL, liturgični koledar, Peractiones in Festis mobilibus, 26... dein Vesperae, et has excipit lectio Passionis Carniolica in Eccla. Parochiali... 698 NŠKAL, liturgični koledar, Festa Fixa ad certas Mensium dies, November, 2. die... Euangelium Carniolicum dicitur a D. Vicario civitatis... 699 NŠKAL. liturgični koledar, Peractiones in Festis mobilibus, ...Post prandium circa horam 2. dam fit processio ex civitate ad paroehialem Ecclesiam cum introduetione Ss. Liquorum: dein concio carniolica, quam dicit Dnus Vicarius civitatis, cum Vesperis, quibus finitis redeunt in civitatem processionaliter. N.B. Concio germanica, si habetur, est Dni Parochi, si alium non invitat. 700 NŠKAL, Župnija Stara Loka, Oznanilna knjiga 1825-1929, knjige, fasc. št. 12. cerkve, torej vsaj od 13. stoletja naprej. To bi bile hiše okrog cerkve in starološkega gradu in grunti. Toda za razvoj sedanjega naselja lahko bolj z gotovostjo lokaliziramo hiše od 16. stoletja dalje. Iz 16. stoletja stoletja imamo letnico na hiši pri Primcu. Na Brnakovem naj bi bila letnica 1535. Poznogotski polkrožno porezani portali sodijo sem in še v prva desetletja 17. stoletja. Vse kmetije sem razporedil v to stoletje, gotovo pa so še starejše. Pri mnogih hišah iz tega stoletja sem danes lahko upošteval le še lokacijo, zgradba sama pa je že nova, iz polpreteklih ali zadnjih let. Ta kriterij velja tudi za naslednja stoletja. Za 17. stoletje sem navedel hiše, ki so bile podložne starološki in svetoduški gosposki. Graščina Ehrenau je nastala v tistem času. Posest naj bi to gospostvo dobilo v Stari Loki šele sredi 18. stoletja.701 Pri hišah sem upošteval stilne in druge gradbene elemente. V 18. stoletje sem pomaknil cerkvene hiše. Za nekatere od teh že vemo, da so nastale v drugi polovici tega stoletja. Za hiše iz 19. stoletja imamo že točnejše podatke. Od tega stoletja dalje bi lahko stavbe še gosteje kronološko razporedili, vendar sem se odločil za 19. stoletje kot celoto. Posebej sem obravnaval stavbe do in po drugi svetovni vojni. Iz karte se vidi, da je bilo v 16. stoletju središče ob cerkvi in gradu. Trije grunti so bili na začetku vasi. Štirje grunti (Papež, Kalanuš, Partiž in Jamnik) so pomaknjeni v vzhodni rob vasi, kar je zaradi polja razumljivo. Zadnji vaški center je bil že na prehodu v Binkelj. Sedemnajsto stoletje je zapolnilo ulico proti Loki. V 18. stoletju so se naselili ob poti proti Binklju in se razširili na Osterfeld in na pot proti Loki. Na teh prostorih so gradili še v 19. stoletju. Tik pred drugo svetovno vojno seje urbanistična rast pričela na zahodnem delu naselja. Te hiše so danes že v naselju Podlubnik. Po vojni so po letu 1945 naseljevali severovzhodni del vasi in po letu 1980 zahodno polje med Faro in Binkljem, ker je že zmanjkalo zemljišč na Podlubniku. stavbe iz 16. stoletja (19 enot) Stara Loka h. št.: 6, 7, 9, 22, 25, 28, 31, 45, 49, 52, 57, 63, 66, 67, 69, 147, 149, 150, 151. stavbe iz 17. stoletja (24 enot) Stara Loka h. št.: 2, 8, 11, 12, 15, 16, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 26, 27, 29, 30, 43, 46, 47, 62, 64, 65, 142. Cesta talcev h. št.: 5. 701 Blaznik. str. 330. stavbe iz 18. stoletja (17 enot) Stara Loka h. št.: 10, 44, 48. 50. 54, 139, 140, 141, 143, 144, 145, 146. Cesta talcev h. št.: 1, 4, 6, 18, 23. stavbe iz 19. stoletja (9 enot) Stara Loka h. št.: 1, 3, 17, 38, 51, 152. Cesta talcev h. št.: 12, 19, 21. stavbe, zgrajene do druge svetovne vojne (17 enot) Stara Loka h. št.: 4, 33, 35, 37, 39, 41, 42, 53. Groharjevo naselje h. št.: 10. Cesta talcev h. št.: 2, 11, 20. Podlubnik h. št.: 35, 37, 38, 39, 40. stavbe, zgrajene po drugi svetovni vojni (93 enot) Stara Loka h. št.: 6 A, 7 A, 13, 14, 20 A, 28, 34, 36, 40, 45, 55, 55 A, 56, 58, 58 A, 59, 59 A, 60, 60 A, 68, 70, 71, 72, 72 A, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 85, 86, 87, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 107—147 A, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 139 A, 149, 153, 154, 155. Cesta talcev h. št.: 5 A, 5 b, 6 A, 7, 22, 24, 24 A, 25. ŠTEVILO STAVB, ZGRAJENIH V POSAMEZNIH STOLETJIH 16. 17. 18. 19. do 2. svet. po 2. svet. skupaj stol. stol. stol. stol. vojne vojni 19 24 17 9 17 93 179 PODLOŽNOST STAROLOŠKIH HIŠ Urbanistično rast po svoje dopolnjuje podložniška razporeditev posesti. Pri hišah sem zaradi razločnejše evidence posest novohišarjev in bajtarjev štel h kajžarski tretjinski posesti. Polgrunt in razdeljene grunte sem prav tako štel med kajže. Pri posamezni hišni številki sem navedel status, ki se je včasih seveda spreminjal, tudi zaradi požarov in obnove hiš. Posest loškega gospostva kot prvotna posest je bila v stoletjih najbolj okrnjena. O njenem zmanjšanju sem že govoril. V 19. stoletju je obstajala iz dveh gruntov in nekaj kajž na začetku vasi ter iz kajž okrog cerkve. Zunaj strnjene posesti je bil Bitenčev grunt in posamezne kajže. Zelo oddaljeni od Fare so bili še grunt Marofarja v Bižah ter v Papirnici kajžar Papirman in novohišar Balanč. Sredi 18. stoletja je bilo po Blazniku na Fari še šest gruntov in 22 kajž. V Binklju je bilo po njegovem pet gadmarskih hub.702 Tretji grunt na Fari seje delil v prvi polovici 19. stoletja. Po zemljiških evidencah so bili v Stari Loki skupaj s Papirnico nazadnje še trije grunti in 10 kajž, dva bajtarja in dva novohišarja. V Binklju je bilo pet gruntov, od tega eden od imenja Loka (Gut Lack) in en gadmarski hišar (Novalisti/433). Trije grunti naj bi se po Blazniku delili v drugi polovici 18. stoletja. Če seštejemo vse enote skupaj, dobimo komaj 17 loških gospoščinskih enot, ki so dočakale zemljiško odvezo. Zakaj takšna razlika, si ne znam pojasniti. V 18. stoletju je gospostvo Ehrenau po zamenjavi z loškim gospostvom pridobilo 15 kajž na Fari.703 Tako je bilo po dr. Blazniku svetoduške posesti na Fari po zemljiških knjigah in svetoduških urbarjih le devet enot in ne 15. Tri svetoduške kajže so bile še v Binklju. Torej bi bilo skupno na tem prostoru 12 svetoduških kajž. Ostale tri smemo iskati v Virlogu, Trnju in v Veštru. Kaže, da seje ta posest vrinila v starološko na začetku vasi, v t. i. Ulici. Le dve enoti sta zunaj tega predela v severnem delu vasi in ena v Papirnici. O starološki posesti sem že pisal. Sredi 18. stoletja naj bi po Blazniku imel Matevž Demšar na Fari pet hub in 29 kajž.704 Stanje odgovarja našim evidencam, ki kažejo v Stari Loki 28 enot, od tega štiri čiste grunte. Za peti grunt lahko štejemo naprej Škrletovo posest oziroma grad z marofom. Grad so včasih šteli celo za tri grunte. Če dodamo starološkim kajžam in novo-hišarjem še tistih pet staroloških kajž v Binklju, smo že blizu Blaznikovemu rezultatu. Starološko gospostvo je imelo bolj strnjeno posest jugovzhodno od gradu. Posest se začne s Škrletovim gruntom. Zunaj te strnjene poselitve so bile Sekalše kot nekakšna pristava. Posebno linijo starološke posesti tvorijo štirje grunti na vzhodni strani vasi: Papež, Kalanuš, Partiž in Jamnik. Kaj-žarska in hišniška posest vzhodno od te črte je nastala iz te gruntarske po- 702 Blaznik, str. 409. 703 Blaznik, str. 330. 704 Blaznik, str. 329. sesti. Posest gospostva Ehrenau je nastopila v 18. stoletju in seje zarila v sta-rološko posest na začetku vasi. Nekaj posesti je starološkemu gospostvu uspelo dobiti tudi v severnem delu vasi. Cerkvena posest je bila sredi 18. stoletja raztresena na začetku vasi, ob cerkvi in na koncu vasi. Polgrunt je bil v Papirnici. Cerkev je stoletja pridobivala in izgubljala posest, zato tudi takšna razporeditev od Tuška pa do Mrušča. Po Blaznikovih evidencah naj bi cerkvena posest raznih pravnih naslovov imela sredi 18. stoletja štiri hube in sedem kajž, skupaj 11 enot. Po mojih evidencah sta bila v cerkveni posesti dva grunta in pol ter pet kajž in šest novohišarjev. Skupaj torej 14 enot. loško gospostvo (17 enot) Stara Loka h. št.: 2 - bajta, 6 - grunt, 7 - grunt (razdeljen), 30 - kajža, 46 -kajža, 47 - kajža, 50 - kajža, 54 - kajža, 62 - kajža, 63 - kajža, 64 - kajža, 139 - bajta, 151 - grunt. Cesta talcev h. št.: 1 - novohišar, 28 - grunt. Papirnica h. št.: 8 - novohišar, 9 - kajža-mlin. starološko gospostvo (28 enot) Stara Loka h. št.: 9 - grunt (razdeljen), 10 - kajža, 11 - kajža, 12 - kajža, 18 -kajža, 20 - kajža, 21 - kajža (tudi novohišar), 22 - kajža, 23 - kajža, 24 -kajža, 25 - kajža, 28 - grunt, 29 - kajža, 31 - grad, 40 - kajža, 43 - kajža, 45 -grunt, 48 - kajža (tudi novohišar), 49 - grunt, 57 - grunt, 65 - kajža, 144 -kajža, 145 - kajža, 146 - kajža. Cesta talcev h. št.: 5 - kajža, 18 - kajža, 19 - novohišar, 21 - novohišar. svetoduško gospostvo (9 enot) Stara Loka h. št.: 8 - kajža, 15 - kajža, 16 - kajža, 19 - kajža, 26 - kajža, 27 -kajža, 142 - kajža, 149 - kajža. Papirnica h. št.: 4 - kajža. cerkvena posest (13 enot) Stara Loka h. št.: 44 - kajža, 51 - novohišar, 52 - kajža, 67 - kaplanija, 140 -novohišar, 141 - kajža, 143 - kajža, 147 - grunt, 150 - grunt. Cesta talcev h. št.: 4 - novohišar, 6 - novohišar, 23 - novohišar. Papirnica h. št. 10 - polgruntar. Skupno bi bilo torej po Blazniku v vseh gospostvih sredi 18. stoletja na Fari 15 hub in 73 kajž, skupaj 88 enot, obenem pa navaja za leto 1780 le Načrt za stanovanjsko hišo Jakoba Dolenca leta 1940, pritličje in pogled na vzhodni del. ZAL ŠKL, fond ŠKL, št. 62, Občina Stara Loka, fasc. št. 7. R PO) 6 OM 9fDX)^ nn -i.-.r l □ □ ►C/5 S S S K/5 O u 0 1 o z >N o u o o e- o o o S 3 0 1 j z S i s 1 a S 2 s 2 8 | g S 6 S S s &c ii i ? li □ O s s 1 11 HSlI1 X __i OS => UJ« < 1 < iu h " , CC 2 Slili* - = Po o o ri SS&žSšs- f ■ o a. a u < til |s Ui fe § W Q S o w 12 B < 3 s I a 6 rt □ O □ S i N i 1:8. 3 2 o —» * s u u u u u p p p p I I I I I g i E S 2 § £ D ž z S 2 11J S 3 a- MlS II t Silil ž 51 Q ! Q- 2 O . UJ g UJ I tr 2 o ( 'SoOiif 3 S S S s I s I o o. JCilaTneterza-igai-. —^—J—,—1—,—1—v . L—i—!— JfCm. O a Cf /.- JZ.OO& 1 -M* s vi ^ * Lil Katastrska skica vodne naprave Karla Strahla iz leta 1904. Posnetek gradu je še iz franciscejskega katastra, pred prezidavami Edvarda in Karla Strahla. ZAL SKL, fond ŠKL, št. 13. Vodopravni spisi, fasc. št. 6. 66.705 Po naših zemljiških evidencah dobimo 68 enot. Nekaj hiš moramo odšteti, ker ob Blaznikovi statistiki še niso stale. Ko dodamo danes že podrte hiše, pridemo do takrat kar točnega števila in se enote (grunti, kajže in hiše) ujemajo s številom hiš oziroma hišnimi številkami. ZEMLJIŠKA ZEMLJIŠKE BLAZNIK ZEMLJIŠKA PODLOZNOST ENOTE KNJIGA HUBE 6 3 LOŠKO KAJŽE 22 14 GOSPOSTVO SKUPAJ 28 17 HUBE 0 0 SVETODUŠKA KAJŽE 15 9 GRAŠČINA SKUPAJ 15 9 HUBE 5 5 STAROLOŠKA KAJŽE 29 23 GRAŠČINA SKUPAJ 34 28 HUBE 4 2 CERKVENA KAJZE 7 12 POSEST SKUPAJ 11 14 HUBE 15 10 SKUPAJ KAJZE 73 58 SKUPAJ 88 68 stara loka v številkah Statistične podatke za vas je bilo včasih težje ločiti iz župnijske oziroma občinske statistike. Pogrešamo enakomernost podatkov. Zato sem navedel kar največ, kar nam statistika ponuja za posamezna leta. V sami vasi so bili od konca prejšnjega stoletja vedno vsi prebivalci katoličani. Nemško sta se opredelila lastnika gradu. Zadnji Strahl je kljub temu pozitivno deloval na slovenskem kulturnem področju. Njegov oče je eden prvih prevajal Prešerna v nemščino.706 Zelo lepo ju je ocenil dr. Polec, ko je zapisal, da sta to moža, "ne povsem naše krvi in našega mišljenja, a velike kulture in ljubezni do naše domovine in velikih zaslug za njen kulturni razvoj..."707 V nacionalnem smislu v zadnjem stoletju ni bilo več problemov. Število hiš se v dobrih sto letih ni dosti spremenilo. Odšteti moramo hiše v Papirnici. Vendar kljub temu večanje števila hiš ni bilo tako sunkovito kot po zadnji vojni. Pri prebivalstvu 705 Blaznik, str. 409. 706 Polec. ZUZ, str. 65. 707 Polec, ZUZ, str. 46. bi morali vzeti npr. hiše pred sto leti in iste hiše danes. Ta poskus bi verjetno pokazal boljši standard in zmanjšanje števila prebivalcev na hišo. Med letoma 1780 in 193 7 je prišlo na hišo od šest do dobrih osem ljudi. Poskusili smo rekonstruirati današnje prebivalce v historičnih hišah. Na sedanjo hišo na stari lokaciji pridejo po dva do trije prebivalci. Po zadnjem uradnem štetju leta 1990 so bili na Fari 603 prebivalci. Do januarja 1995 so podelili 155 hišnih številk. Ker hišna numeracija ni ažurirana in urejena, smemo po približnih izračunih v celotnem kraju šteti tri do štiri prebivalce na hišo. 1780708 66 hiš 535 p. 1783-1792709 66 hiš 547 p. 112 družin 1817710 72 hiš 468 p. 1817(okrog)711 73 hiš 519 p. 11 gruntov 1 polgrunt 43 1880712 78 hiš 491 p. 212 moš. 279 žen. 3 Nemci 1900713 73 hiš 485 p. 220 moš. 265 žen. 1 Nemec 1910714 447 p. 1 921715 412 p. 184 moš. 228 žen. 2 Nemca 1937716 75 hiš 451 p. 16 posest. 46 koč. 13 najem. 1989717 200 gospod. 603 p. 263 moš. 340 žen. 708 Blaznik, str. 409. 709 NŠKAL, Stara Loka, fasc. 14. 710 Blaznik, str. 409. 711 ZAL ŠKL, Ehrenau, fasc E/4. 712 Obširen imenik krajev na Kranjskem, VVien 1884, str. 45. 713 Leksikon občin za Kranjsko, Dunaj 1906, str. 62. Nemško govoreči prebivalci so bili v gradu. Glede na leto 1880 je umrl Edvard Strahl in seje odselila žena Karla Strahla. 714 Ortsgemeinden und Ortschaften Osterreich. VVien 1915, str. 136. 715 NŠKAL. Stara Loka, fasc. 37. 716 KLDB, str. 582. 717 Almanah občine Škofja Loka za leto 1990, str. 10. SUMMARY The sources for the study on Stara Loka (German: Altlaak, Altlack) or Fara vvere the parochial documents of the Archbishopric in Ljubljana, and the archives of the Stara Loka manor stored in the Arehives of the Republic of Slovenia, in Ljubljana. For the research on the houses the author also used land registers, cadasters and in particular, the collections of land registers of the Škofja Loka Archives. Most of the memoirs and literature on Fara vvere published at the end of the 19th century by Franc Kramer, Franc Pokorn and Dr. Franc Kos. Fara was the parochial centre of most of the Freising land tenure and the Tovvn. From it, other parishes developed. The role and influence of the Stara Loka parish priests and deans, upon vvhom benefices, honours and titles had been bestovved, did not decline until the Second World War. The Church acquired its land tenure very early. From the 15th century onvvards, the de-mesne began its steady decline and by the beginning of the 16th century it had changed into the independent manor of Stara Loka, vvhich during this time, often changed hands. From the 1 7th century onvvards, the land tenure vvas successively divided into smaller pieces, most of vvhich vvere acquired by the Ehrenau manor near Sv. Duh. The original Freising land tenure vvas a part of the Gadmaier Office (German: Gadmaieramt), vvhich encompassed numerous small winegrower's estates and vvas extensively colonised by Ger-mans. From the 18th century onvvards, the central authorities began estab-lishing their offices at a local level. Until the Second World War, Stara Loka vvas the seat of the community, the borders and competencies of vvhich changed periodically. From the end of the Second VVorld War to 1949, Stara Loka had its Local People's Committee, and later a Local Community. The village of Stara Loka extends along both sides of the main road and has asymmetrically situated and atypical centres. The church, rectory, curacy and graveyard on the hill dominate the village. The Manor House, vvith an adjoining park reminiscent of past splendour, vvhich until 1929 harboured StrahTs private Gallery, is situated in a special location. Before the Second VVorld VVar, the village had a savings bank, vvatervvorks and various coop-eratives and associations, the majority of vvhich vvere founded by the Catho-lic Church. The village did not have school - a situation vvhich stili forms a bond betvveen the village section and the tovvn proper today. Descriptions of typical local customs, connected particularly vvith the ecclesiastical year and the tovvn of Loka, are preserved in the historical sources. The parochial church vvas built in the years 1863-1865, on the foundations of the Roman-esque-Gothic basilica vvith a beli tovver situated above the square choir. Many tombstones originating from the first half of the 16th century onvvards, are stili preserved. The architectural style of some of the buildings can be traced in docu-ments dating as far back as the first half of the 16th century. The houses can not be classified as typically Slovenian. The farm buildings of small estates are situated on the periphery and their estates are serried. The majority of these houses vvere multistorey already by 1825. The hali vvith an open-hearth kitchen (črna kuhinja) divided the rooms into the living area (hiša, kamra) and farm buildings. The storeroom (kimnata) vvas situated betvveen the living area and the stables and there vvere no special granaries. Farm buildings, often stili made of vvood, vvere usually attached to the houses and rarely stood alone. The typology of a croft vvas simpler: everything vvas under one roof. There vvas usually only one small enclosed plot of land adjoining the house (referred to nowadays as adjacent ground). The crofters cultivated their farmland in the vicinity of the village (e.g. Gorajte). At the end of the previous century, the crofters renovated their houses in bourgeois style, vvith gable vvindovvs (frčade) and other "modern" extensions. From the end of the 18th century to the middle of the 19th century, the estimated value of a small estate vvas 1.500 florins, and of a croft, from 400 to 500 florins, vvhich can be compared vvith the value of the houses in the Upper Square (Plač), in the side streets and in the Lovver Square (Lontrg) of the tovvn of Škofja Loka. Although some of the inhabitants of Fara vvere farmers, most vvere only crofters. The inhabitants earned extra money doing odd jobs in connection vvith the aetivities of the parochial centre, vvhich from the 18th century to the middle of the 19thcentury centered on the linen indus-try, and later on different cottage industries. From the First VVorld VVar onvvards, the inhabitants vvorked in the industries located outside Stara Loka. The castle harboured a centre for the blind from 1935 to 1979, after vvhich a nevv retirement home and centre for the blind and sight-impaired vvas built. The metalvvorking and vvood processing industries developed as an offshoot of the aetivities of the centre's grovving school for rehabilitation. Several interesting people lived in the village. By the 18th century, the German-speaking population had been assimilated by the Slovene commu-nity. At this time, services vvere held in Slovene, including the readings from the Gospel and the Bible. Regrettably, though, the family trees (according to surname) of the last 200 years have not been preserved. Follovving the constructions of the main road, vvhich runs under Stara Loka, it seemed as though the urban characteristics of the tovvn had been saved, yet later on, to accommodate plans for the building up of the town's nearby surroundings and the land vvithin the village, the proteetion of Stara Loka's cultural heritage and its urban planning vvere deliberately neglected. The number of houses did not inerease significantly until the end of the Second VVorld VVar, after vvhich the pace of construction inereased, until the number of houses had inereased more than tvvofold after 1980. In the period from 1780 to 1937, the population density vvas from six to eight people per house. Today, the number of inhabitants in the houses of the old town has dwindled doivn to an everage of tvvo to three. According to the last census, Fara had 603 inhabitants and 155 house numbers. The everage number of inhabitants per house is from three to four. ZUSAMMENFASSUNG Ouellen zur Erforschung des Ortes fand ich im Archiv der Pfarre Stara Loka (Altenlack), das heute im Nadškofijski arhiv (Erzbischdflisches Archiv) in Ljubljana aufbevvahrt wird, und im Archiv der Herrschaft Stara Loka, das sich im Arhiv Republike Slovenije (Archiv der Republik Slovvenien) in Ljubljana befindet. Andere Quellen, aus denen ich vorvviegend schopfen konnte, entdeckte ich im Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka (Historisches Archiv Ljubljana, Zvveigstelle Škofja Loka). Zur Erforschung des Hauserbestandes zog ich die Urbare der Herrschaft Ehrenau bei Sv. Duh (Heiligengeist) heran, die Kataster und in grofitmoglichem Mafie die Sammlungen der Grundbiicher fiir die Herrschaften Loka (Lack), Stara Loka (Altenlack), Sv. Duh (Heiligengeist) sovvie die Grundbiicher, die sich auf den kirchlichen Besitz beziehen. Im Pfarrarchiv sticht eine interessante Beschreibung der Pfarre von Dechant Jernej Božič aus dem Jahre 1824 hervor, die bereits von den alteren Forschern von Stara Loka vervvendet vvorden vvar. Der Groftteil der Memoiren- und Heimatliteratur tiber Stara Loka vvar am Ende des letzten Jahrhunderts erschienen. Unter den Autoren befinden sich bekannte Namen wie Franc Kramer, der ehemalige Dechant in Stara Loka und der spatere Kanonikus in Ljubljana. Uber Leben und VVerk Franc Kramers schrieb sein Neffe, Kanonikus Karel Klun in Drobtinice im Jahre 1892. Franc Pokorn, gebiirtig aus Loka, Kaplan in Stara Loka, spater Pfarrer in Besnica und bischoflicher Archivar, gab im Jahre 1894 in Dom in svet in mehreren Folgen die ortsgeschichtliche Kurzgeschichte Loka heraus. Im Jahre 1995 besorgte Alojzij Pavel Florjančič eine Neuauflage derselben. Der Historiker Dr. Franc Kos verdffentlichte im Jahre 1894 das Buch Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja (Beitrage zur Geschichte von Škofja Loka und seines Bezirks). Diese Publikationen geben nach einhundert Jahren und zwei VVeltkriegen bereits eine echte Quelle fiir die Geschichte von Stara Loka ab. Stara Loka ist vveder eine Stadt noch ein Markt oder ein Dorf. Mit dem anderen Namen "Fara" fungierte es als Pfarrzentrum, ebenso stand es fiir den nahezu gesamten Freisinger Besitz und fiir die Stadt Loka mit Umgebung bis zum Jahr 1804. Der Ort vvar zvveifelsohne bereits vor der Freisinger Herrschaft besiedelt, vvas zvvar die im Jahre 1954 durchgefiihrten Ausgrabungen auf dem Friedhof neben der Kirche vorerst noch nicht bestatigt haben. Die erste Freisinger Ervvahnung von Loka bezieht sich auf Stara Loka. Die Siedlung vvar im Jahre 1274 bereits als Pfarre ervvahnt, die ahnlich vvie die in Freising dem Heiligen Georg gevvidmet vvar. Aus ihr gingen andere Pfarren in den beiden Talern hervor. Im Jahre 1804 verlor die Pfarre durch die Abtrennung der Stadt und der Filialkirchen in Poljanska dolina (Pollander Tal) an Land und Bedeutung. Das verlorene Ansehen gevvann die Pfarre in den zvvanziger Jahren des letzten Jahrhunderts zuriick, als sie zum Dekanat fast fiir das gesamte ehemalige Freisinger Territorium vvurde. Im Jahre 1899 ldste sich von der Pfarre die Ortsgemeinschaft Žabnica. Die letzte Teilung erlebte die Pfarre im Jahre 1980, als sich als selbstandige Pfarre die Ortsgemeinschaft Sv. Duh abtrennte. Die mittelalterlichen Pfarrer von Stara Loka vvaren angesehene Personlichkeiten auch in Ljubljana und Freising. Die Bedeutung der Pfarrer von Stara Loka und der spateren Dechanten im 19. Jahrhundert, versehen mit Benefizien, Ehrentiteln und Einnahmen, blieb bis zum Zvveiten VVeltkrieg erhalten. Nach Stara Loka schickten die Bischofe neben verdienstvollen Pfarrern gern auch vielversprechende Kaplane vvie etvva Dr. France Stanonik, den spateren Theologieprofessor an der Grazer Universitat, den Philosophen und Gesellschaftsvvissenschaftler Dr. Aleš Ušeničnik, den Schriftsteller Janez Jalen, um nur einige von den bekannteren Personlichkeiten aus den spateren Epochen zu nennen. Wegen des hohen Ansehens der Pfarre und wegen der guten Einnahmen blieben die Pfarrer in der Pfarre bis zu ihrem Tode, oder sie vvechselten zu noch besseren Positionen. Diese Pfarrpolitik in den vergangenen Jahrhunderten vvar dem pastoralen Leben und dem okonomischen Nutzen nicht immer dienlich. Die Kirche von Stara Loka ervvarb schon sehr friih ihren Besitz. Seit dem 15. Jahrhundert schrumfte der Freisinger Dominikalbesitz in Stara Loka zusammen und ging Anfang des 16. Jahrhunderts teilvveise endgultig in die selbstandige Grundherrschaft von Stara Loka iiber, deren Besitzer oft vvechselten. Darunter befanden sich bekannte Feudalherren: die Siegesdorfer, Rasp, Petschocher, Papler, Scharlich, Prešeren, Erberg, Demšar und zuletzt Strahl. Seit dem 17. Jahrhundert zerbrockelte der ubriggebliebene Freisinger Besitz vveiterhin zugunsten der Herrschaft Ehrenau, d.h. des Ajman-Schlosses bei Sv. Duh. Bis zum Zusammenbruch des feudalen Systems behielten auf dem Gebiet der Ortschaft Stara Loka die Lokaer Herrschaft 17 Besitzeinheiten, das Schlofl Stara Loka 28, das Schloft Sv. Duh 9 und der kirchliche Grund 13 Einheiten. Der ursprungliche Freisinger Besitz gehorte zum Gadmeyeramt, das fiir kleinere Winzerhufen und fiir die deutsche Besiedlung bekannt vvar. Der Besitz verteilte sich auf hochstens 15 Hufen und - nach verschiedenen Quellen - auf 68 bis 88 Keuschen. Keuschler besaften nur Keuschen, vvahrend sie andere Grundstucke auf der vveiter entfernt gelegenen Gemeindeflur durch Rodung gevvonnen haben. Der iibervviegende Teil von Hausern hatte die Grdfie eines Drittels der Hufe, vvas als Maft fiir die Keusche galt. Unter den Lokaer grundherrschaftlichen Untertanen gab es auch etliche Untersassen, deren Besitz dem einer Keusche entsprach. Die Einvvohner lebten von der landvvirtschaftlichen Produktion, im Mittelalter verdienten sie vvahrscheinlich auch als Winzer ihren Lebensunterhalt oder durch ihren Dienst bei der Pfarrkirche (kirchliche Feierlichkeiten, Prozessionen, Begrabnisse, Zunftchore usvv.). Im 18. und in der ersten Halfte des 19. Jahrhunderts lebten sie gut von der Bearbeitung von Lein, spater vom Heimgevverbe, Zvvischenhandel und Kleingeiverbe. Nach dem Ersten VVeltkrieg suchten sich die Einwohner Arbeit in der Industrie auBerhalb ihrer VVohnorte. Seit 1935 beherbergt das SchloB das Heim fiir Blinde. In letzter Zeit haben sich die Verhaltnisse grundlegend verandert: die Privatinitiative gevvinnt zunehmend an Bedeutung, die Verdienstmoglich-keiten werden immer besser. Im Zentrum fiir Blinde und Sehbehinderte ist eine Sonderfachschule fiir Metali- und Holzbearbeitung untergebracht sovvie eine Anstalt zum Schutz von Blinden und alteren Personen. Seit dem 18. Jahrhundert entstanden Staatsorgane auch auf lokaler Ebene. Bis zum Zweiten VVeltkrieg befand sich in Stara Loka ein Gemeindeamt, dessen Grenzen und Zustandigkeiten oft ivechselten. Von 1945 bis 1949 hieB das Organ der lokalen Selbstvervvaltung Krajevni ljudski odbor (OrtsvolksausschuB), heute Krajevna skupnost(Ortsgemeinschaft). Die an der StraBe gelegene Siedlung hat ungleimaBig verteilte untypische Zentren. Die urspriingliche alte StraBe verlauft von den ersten zwei Hofen im siidostlichen Stadtteil, dann rechts unter der Kirche und endet im Nordvvesten bei dem Bildstock in Binkelj (VVinkel). Die StraBe unterhalb der Kirche ist seit der Napoleonischen Zeit in Vervvendung. Auf der Anhohe dominieren die Kirche, das barocke Pfarrhaus, die Kaplanei und der Friedhof. Einen besonderen Raum unterhalb der Kirche nimmt am VVasser das SchloB mit dem verkleinerten im Barockstil angelegten Park ein. Es vvurde urspriinglich auf natiirliche VVeise durch den Bach und den kiinstlichen VVassergraben geschiitzt. Dem SchloBbau mit seinen Einheiten geht man seit dem 16. Jahrhundert nach. Bis 1929 vvar im SchloB die Privatgalerie der Familie Strahl. Sie vvar von mitteleuropaischer Bedeutung, vvurde jedoch nach dem Tode des letzten Besitzers, Ritter Karel Strahl verkauft. Gemalde und Ausstellungsstiicke (jedoch nicht alle) vvurden von der Narodna galerija (Nationalgalerie), vom Narodni muzej (Nationalmuseum), vom Etnografski muzej (Ethnographisches Museum), von der Pravna fakulteta (Rechts-vvissenschaftliche Fakultat) in Ljubljana ervvorben. Vor dem Zvveiten VVeltkrieg befand sich im Dorf eine Sparkasse, ein Feuervvehrverein; das Dorf hatte eine VVasserleitung. Hier vvirkten verschiedene vvirtschaftliche Genossenschaften und Vereine mit vorvviegend katholischer VVeltanschauung. VVegen der Verbundenheit der Pfarre mit der mittelalterlichen Stadt hatte die Siedlung keine eigene Schule und ist in dieser Hinsicht auch heute auf die Stadt angevviesen. Der Einzugsbereich der neuen Grundschule "Ivan Grohar" ist die Siedlung Stara Loka mit neuen Randsiedlungen. In der ersten Halfte des letzten Jahrhunderts bis zum Jahr 1869 vvar der Dechant von Stara Loka auch Schulaufsichtsrat. Aus diesem Grunde blieben im Pfarrarchiv zahlreiche Quellen aus dem Schulbereich erhalten. Der Dechant vertrat auch spater oft die Einvvohner von Stara Loka im Ortsschulrat der Lokaer Schule. Schriftliche Quellen legen Zeugnis ab von verschiedenen Sitten, die mit dem Kirehenjahr und mit der Zunftstadt Loka in Verbindungen stehen, die zum Teil bis heute gepflegt vverden. Bei Begrabnissen labte man sich am Grabe des Verstorbenen mit den sogenannten "trente", d.h. mit kleinen Laibern. Als Erinnerung an die Hungersnot aft man am Karsamstag oder sogar am Osternmorgen gekochte oder angebratene (angesengte) Riiben oder nur Riibenschalen, die sogenannte "Aleluja". Daher riihrt der Spottname "loška smojka" fiir die Einvvohner und Biirger von Stara Loka. Am Stefanstag vvurden Pferde gevveiht. Noch heute vverden am Tag des Heiligen vor der Kirche kleine Holztiere verkauft (versteigert), die auf dem Altar zu gutem Gedeihen von Vieh geopfert vverden. Das Nikolausfest hat sich auch nach dem Zvveiten Weltkrieg erhalten. Es vvurde von den Behorden offiziell verpdnt. Die "Prifarci", d.h. die Bevvohner des Pfarrsitzes, pilgerten gerne. Jedes siebte Jahr noch im 18. Jahrhundert vvallfahrten sie fiir mehrere Tage nach Nova Štifta in der Steiermark. Heute sind sie stolz auf vvunderschone Glocken, die sich durch ihr harmonisches Glockenlauten auszeichnen. Die neue Pfarrkirche vvurde in den Jahren 1863-1865 erbaut. Der Vorgangerbau vvar eine romanisch-gotische Basilika mit einem Vierungsturm. In der Kirche und an den Auftenmauern haben sich seit der ersten Halfte des 16. Jahrhunderts viele Grabsteine erhalten. Sie erinnern an beriihmte Lokaer Biirger, Freisinger Amtmanner und Pfarrer aus Stara Loka. Besonders interessant ist der Grabstein von Schvvarz vom Anfang des 16. Jahrhunderts. Schvvarz vvar ein reicher Biirger und Finanzmann, Freund und Berater Kaisers Maximilians. Neben der Kirche befindet sich ein alter Friedhof, der nach seiner VViedererdffnung in den letzten Jahre erneuert vvurde. Einige Denkmaler haben kiinstlerischen, andere kulturgeschichtlichen Wert. Am Grabstein des Lokaer Notars Janez Triller und des Sohnes der Politikers Dr. Kari Triller befindet sich das Relief des Bildhauers Lojze Dolinar. In letzter Zeit vverden alte aufgerichtete Grabsteine durch neue flache Grabplatten ersetzt. Mehrere Grabsteine sind ein Werk des einheimischen akademischen Bildhauers Tone Logonder. Die Baugeschichte einiger vveltlicher Bauten kann man aufgrund des Stilbefundes und der Quellen bis in die erste Halfte des 16. Jahrhunderts verfolgen. Die Hauser lassen sich nicht in die herkdmmliche slovvenische Typologie einordnen. Die VVirtschaftsgebaude der Bauernhofe haben eine periphere Lage und liegen auf geschlossenen Grundstiicken. Diese Hauser vvaren bereits im Jahre 1825 oft zvveigeschossig. Einzelne Gebaudeteile vvurden vertikal verbunden. Die Diele mit der schvvarzen Kiiche teilte die Raume in einen VVohnungs- (Haus, Kammer) und einen VVirtschaftsteil. Der Lagerraum, die sogenannte "kimnata", lag in der Regel zvvischen dem VVohnungs- und Stallteil. Besondere Getreidespeicher vvurden nicht gebaut. Zvvei von ihnen sind als besondere Quadratanbauten erhalten. VVirtschaftsgebaude befinden sich meistens in der Verlangerung der Hauser, manchmal noch als Holz- und nur selten als selbstandige Bauten gegeniiber dem Haus. Die Keuschentypologie ist einfaeher. Alles steht unter einem Daeh. Neben dem Haus befindet sich das zum Haus gehorige Grundstiick. Andere Grundstticke muBten Keuschler und Untersassen auf dem Gemeindeland auBerhalb des Dorfes (hinter "dem Kamnitnik, in den Gorajte") durch Rodung gevvinnen. Aus dem herkommlichen Hausertyp stechen das bereits ervvahnte SchloB, das barocke Pfarrhaus und das biirgerlich-bduerliche Dolenc-Haus hervor. Bei der Beriicksichtigung des urspriinglichen Umfangs der Dorfer, der etwas groBer war als der heutige, habe ich aufgrund der schriftlichen Ouellen und des Stilbefundes 19 Einheiten aus dem 16. Jahrhundert, 24 Hduser aus dem 17. Jahrhundert, 17 Gebaude aus dem 18. Jahrhundert und 9 aus dem 19. Jahrhundert rekonstruiert. Vom Beginn des 20. Jahrhunderts bis zum Zvveiten VVeltkrieg entstanden 17 Hduser, nach dem Zvveiten VVeltkrieg 93 VVohneinheiten. Am Ende des letzten Jahrhunderts vvurden Gebaude auf biirgerliche Art mit einem Aufbau und anderen "modernen" Anbauten modernisiert. Da vor einigen Jahrzehnten Ersatzbauten in den Hofen genehmigt vvurden, verfallen alte Hduser an den StraBen unaufhaltsam. VVirtschaftsgebaude sind vvegen des Holzbaus im schlechten baulichen Zustand. Durch Erhaltungsarbeiten verlieren sie jedoch ihre Zvveckhaftigkeit, GroBe und Form. Auf dem fruchbarsten im VVesten gelegenen Feld vvurde Mitte der sechziger Jahre die riesige Neubausiedlung "Podlubnik" erbaut und in den siebziger Jahren vvurden noch die dazvvischen gelegenen Grundstticke bis zum alten Dorfkern hergerichtet. Der Wert einer Hufe belief sich vom Ende des 18. bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts auf etvva 1500 Gulden, der Wert einer Keusche von etvva 400 bis 500 Gulden, vvas dem VVert der Hufe mit ihren Hausern in Loka entspricht und auch dem "Plač" vvie dem der Keuschen in den SeitenstraBen und auf dem Lontrg. Aus dem Dorf stammten oder vvirkten dort einige interessante Personlichkeiten. VVenn man von vveltlichen herrschaftlichen Besitzern absieht, vvaren das zum GroBteil Geistliche. Aus Kalanuš stammte der Triester, spater Mariborer Bischof Andrej Karlin. Bis zum 18. Jahrhundert haben sich deutschsprachige Einvvohner assimiliert. In der Kirche vervvendete man die slovvenische Sprache in den Lesebiichern und Evangelien. Nach der Verlegung der HauptstraBe unterhalb die Siedlung, schien man fiir diese eine endgtiltige urbanistische Losung gefunden zu haben. Dennoch trug diese dringende Losung keine ervvarteten Friichte. Der Denkmalschutz und die Stadtplanung vvurden (absichtlich?) ubergangen, um die Bebauung der nahen Umgebung und der dazvvischenliegenden Grundstiicke erfolgreich durchfiihren zu konnen. Bis zum Zvveiten VVeltkrieg stieg die Zahl der Hduser nicht vvesentlich an. Eine steigende Tendenz ist nach 1945 zu beobachten, nach 1980 vvurde ihre Zahl mehr als verdoppelt. Heute kommen auf historisch vvertvolle Hduser zvvei bis drei Einvvohner. Nach der letzten Volkszahlung hatte Fara 603 Einvvohner und 155 Hausernummern. Im Durchschnitt sind das drei bis vier Einvvohner pro Haus. Nach Familiennamen haben sich die Geschlechter der letzten 200 Jahre nicht erhalten, wohl aber vvar das der Fall in vielen Geschlechtern in vveiblicher Linie. Der strenge Dechant Franc Kramer, der die "Prifarci" (Einvvohner von Fara - des Pfarrsitzes) am besten kannte, beurteilte sie mit den Noten von schlecht bis ausgezeichnet. Dies geschah nach den damaligen Maftstaben in der Zeit der Abschaffung des Feudalsystems im Jahre 1848, vvie des Baus der grofien neuen Kirche in den sechziger Jahren des letzten Jahrhunderts und der Erneuerung des Ortes. Spatere Seelsorger vvaren viel nachsichtiger und zollten den "Prifarci" gerne Lob. Noch in halbvergangener Zeit vvaren Reibereien zvvischen den "mestenci" (Stadteinvvohner) und den "Prifarci" spiirbar, vvobei es sich ubervviegend um nachtliche Streitereien zvvischen den Burschen handelte. Die Stadt vvar eben die Stadt, in Fara hatte man aber eine Pfarre. Gerade dieser vom Mittelalter herruhrende Vorteil stellte eine giinstige Gelegenheit dar, die man durch Biirger- und Zunftvereinigungen auf beiden Seiten zum gemeinsamen Wohl gut ausnutzte. Die letzte Verbindung mit der Stadt vvurde unterbrochen durch die Einrichtung des neuen Stadtfriedhofs in Škofja Loka im Jahre 1892. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorju in svojemu dolgoletnemu ravnatelju prof. dr. Jožetu Žontarju, ki mi je stal ob strani tudi pri tretji knjigi hiš. Posebna hvala sedanjemu direktorju Zgodovinskega arhiva, gospodu prof. Janezu Kopaču, ki je poskrbel za finančno in tehnično pomoč. V vso pomoč sta mi bili kolegici arhivistki gospa Judita Šega in gospa Nataša Budna-Kodrič. Hvaležno se zahvaljujem gospema Jelki Cerkvenik in Pavli Bogataj iz zemljiške knjige loškega sodišča, ki sta me imeli pod streho skoraj vsak dan v zimski sezoni 1993/94. Vso pomoč so mi izkazali na geodetski izpostavi v Škofji Loki, kjer se zahvaljujem sedanjemu vodji inž. Francu Porenti, upokojenemu vodji gospodu Ladu Vidmarju, sedanji referentki za register prostorskih enot gospe Mariji Jarc in njenemu predhodniku gospodu Janku Černetu. Lepa hvala starološkemu župniku in dekanu gospodu Andreju Glavanu, Nadškofijskemu arhivu in kolegom v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Hvala vsem prijaznim Prifarcem v starejših hišah, ki sem jih obiskal in se z njimi pogovarjal in posvetoval. Še enkrat hvala vsem, ki jih tu nisem naštel, pa ste pri knjigi kakorkoli sodelovali, jo finančno podprli in me pri delu vzpodbujali. V Škofji Loki, dne 15. novembra 1996 KAZALO KRAJEVNIH IN ZEMLJEPISNIH IMEN Alten Lack........................ 7 Altenlack.......... 7, 11, 17, 77, 274 Altenlok.......................... 1 Altlaak.........................271 Altlack......... 18, 26, 27, 217, 271 Altlak...........................26 Am Puchl / Vešter................24 Am Puhel........................24 am Pukl/na Griču..............237 Avstrija............... 120, 221, 239 B Bajina Bašta....................221 Banat...........................91 Bavarska.............. 45, 259, 261 Beč..............................43 Belica............................84 Beograd ............... 91, 221,222 Berlog..........................237 Besnica................ 22, 140, 274 Beethovnova ulica..............152 Binkelj....... 1, 23-25, 27, 33, 83-85, 153, 177, 187, 202, 215, 237, 239, 244-246, 259, 260, 263, 265 Binkelj / VVinkel.......... 23, 24, 276 Bischoflack................. 27, 217 Bistra...........................3 7 Bitne (Bitnje).....................21 Bitnje.......... 23, 29, 107, 108, 214 Biže...... 2, 119, 127, 130, 181, 203, 208, 216, 230, 231, 235, 237, 239, 240, 246, 265 Blaževa ulica................ 97, 122 Bodovlje............... 32, 107, 165 Borovlje........................231 Brezje...........................39 Breznica........................ 156 Brezovica....................... 181 Brežice.......................... 88 Bukovica.................. 132, 220 Bukovščica..................... 173 Burgschleinitz................... 32 Cankarjev trg...... 16, 97, 165, 227 Cavern......................... 135 Celje............................ 86 Celovec......................... 159 Cesta Staneta Žagarja.......... 193 Cesta talcev........ 95, 96, 119, 139, 142, 188, 216-218, 220, 222-230, 237, 239, 240, 243, 263, 264, 266 Cormons / Krmin............... 157 Crngrob....... 4, 7, 8, 19, 21, 23, 27, 32, 36, 107, 108, 124, 173, 187 Čabrače........................ 209 Češnjica v Selški dolini........... 84 Črnelo.......................... 82 D Demšarjevo polje..................2 Dobravica pri Ovsišah.......... 140 Dobrla ves na Koroškem......... 88 Dobrna pri Celju................ 86 Dol................ 18, 108, 109, 244 Dol pri Sori..................... 108 Dolenja vas............... 184, 248 Dolenja vas pri Ribnici........... 39 Dolenjska................... 28, 223 Dorfarje..... 8, 18, 25, 26, 30, 31,32, 77, 84, 85, 86, 187, 243, 244, 262 Dornach / Trnje.................237 Dovje............................71 Draga.............. 18, 32, 109, 214 Drava...........................28 Dravska banovina . 40, 121, 185, 244 Država SHS......................98 Dunaj............ 25, 43, 83, 86, 87, 176, 186, 221, 229, 261 Duplje..........................212 Dvor pri Žužemberku.............77 Egipt........................ 60, 81 Ehrenau....... 19, 95, 118, 120, 122, 129, 137, 139, 143, 151, 153, 169, 203, 209, 231, 232, 238, 262, 263, 265, 266, 271, 274, 275 Ehrengruben.................... 19 Elbasan.........................221 Enns.............................33 Erfurt...........................86 Frjul...................... 189,237 Frnau.......................83, 185 Frnav........................... 83 Fronhof........................ 185 Fronhoff....................... 185 Fronov.......................... 83 Fronovn........................ 185 Furlanija....................45, 157 Fužine.......................... 223 Fara.... 1-3, 21, 23, 25, 29-31,33-36, 38-40, 42, 46, 56, 58-61, 66, 71, 72, 74, 88, 90, 97, 98, 100, 104, 106-111, 115-117, 119, 129, 132, 146, 163, 167, 169, 170, 174, 185, 186, 189, 213, 215, 216, 218, 219, 221, 234, 237, 239, 240, 242-245, 248, 253, 254, 258, 261-263, 265, 266, 271-274, 279 Forme............... 23, 30, 33, 187 Frauenau........................83 Frauenhof.......................83 Freising____ 10, 28, 66, 259, 271, 275 Gabrk.......................... 108 Gameljne........................ 84 Gasa.... 97, 153, 171, 177, 178, 183, 203, 204, 206, 207, 238-240, 245, 247, 254-256, 258 Gavžnik............... 123, 170, 245 Godešič ... 23, 25, 26, 30, 32, 66, 146 Gorajte........ 2, 127, 143, 148, 178, 227, 237, 242, 272, 278 Gorenja Sava.................... 23 Gorenja vas.............25, 31, 189 Gorenja vas pri Retečah........ 214 Gorenja Žetina................. 243 Gorenjska....... 28, 43, 77, 111, 249 Gorica................ 30, 38, 86, 87 Goriča vas...................... 143 Goričane....................... 234 Gornji Grad.................... 109 Gorraita....................... 170 Gosteče......... 18, 23, 24, 108, 109 Grabče......................... 154 Graben......................... 151 Gradec........... 37, 38, 86, 88, 219 Grenc............... 23, 32, 53, 187 Grič............................ 237 Groharjevo naselje ... 119, 123, 126, 127, 216, 217, 246, 257, 258, 264 h Hinje............................38 Homec..........................186 Horjul...................... 84, 223 Hosta..................... 23, 83, 84 Hrastnica.......................220 Hraše............................18 Hraše pri Smledniku.............85 Hribec...................35, 81, 107 Hrvaška........................134 I Idrija....................... 38, 219 Ilirija............................. 8 Italija...................... 36, 243 Jama........................ 19, 28 Jamnik..................... 29, 119 Jarčje Brdo.....................103 Javorje..........................85 Javornik........................260 Jesenice.........................33 Jezerska cesta..................179 Jugoslavija........ 20, 40, 120, 121, 159, 163, 221 Karlovec......... 22, 151, 172, 175, 185, 186, 254 Karlovška ulica................. 183 Karnten............... 158, 166, 220 Kašelj........................... 33 Kazina......................... 132 Kidričeva cesta................. 225 Klanec......................... 156 Klobovsova ulica................. 97 Kočevje.......................39, 52 Komenda Svetega Petra (Komenda)................ 109 Kopališka ulica................. 171 Koper........................... 45 Koroška...... 98, 184, 190, 229, 259 Koroška Bela................... 205 Kotiček.................... 129, 132 Krain.............................4 Krancelj......................... 44 Kranj.......4, 18, 19, 26, 37, 39, 46, 60, 88, 99, 116, 120, 129, 152, 160, 178-180, 221, 232, 239, 240 Kranjska...... 11, 13, 24, 26, 31, 46, 55, 62, 64, 69, 87, 90 Kravja dolina.................... 39 Krivo Brdo nad Lušo............ 123 Križna gora........ 21, 27, 132, 184, 187, 189, 193, 207, 208, 215, 237 Krmin.......................... 243 Krmin / Cormons............... 157 Kropa.......................... 140 K Kamnik......... 52, 64, 88, 109, 131 Kamniti most.............31, 66, 86 Kamnitnik.....24, 51, 129, 132, 143, 227, 230, 239, 246, 278 Kapucinski trg..................126 Kapucinsko predmestje.. 52, 93, 134, 216, 219, 223, 225, 226, 228, 240 Labore.......................... 32 Lack.......... 16, 17, 207, 265, 274 Lak..................... 14, 19, 208 Lakh............................ 66 Lavtarski Vrh.................... 2 7 Leskovec pri Krškem............. 38 Linhartova cesta............... 178 Linz............................. 33 Lipica.................... 25, 66, 74 Ljubljana.... 1, 2, 4, 7, 8, 11, 12, 21, 22, 24, 30, 38-40, 44, 49, 50, 52, 54, 56, 60, 67, 71, 75, 77, 83, 87, 88, 92, 100, 120, 121, 122, 126, 128, 129, 152, 158, 159, 162, 163, 175, 176, 178, 185, 186, 189, 257, 261, 271, 274-276 Ljubljanska cesta......... 20, 26, 81 Log.................... 19, 172, 243 Lok.............................207 Loka.......1,4, 8, 10, 11, 13, 14, 22, 24-26, 34-36, 38, 40-42, 55, 56, 59-62, 64, 66, 67, 72, 74, 75, 77, 79, 83, 84, 86, 88, 97-100, 102, 103, 106-108, 114, 115, 120, 122, 125-128, 131-134, 143, 144, 163, 172, 184, 185, 189, 211, 213, 219, 220, 225-228, 237, 239-241, 243, 244, 246, 248, 254-256, 259, 261, 265, 274, 277, 278 Lontrg...... 8, 97, 171, 185, 272, 278 Loški Potok......................39 Lož..............................38 Lubnik............. 84, 181, 189, 238 Lučine..................... 146, 147 Lunevill..........................25 M Mala Fara.......................26 Mala Ravan.......... 132, 156, 238 Mala Roun......................132 Malarovn.......................156 Mareng .........................25 Maria Worth / Otok / VVorth......10 Mariazell pri Pottendorfu........62 Maribor............. 32, 45, 54, 175 Marka...........................55 Marof........... 100, 103, 158-160, 163, 164, 231 Marseille.......................221 Matjaževa dolina............... 189 Mestni trg................ 16, 62, 64 Metlika........................ 177 Miehelstatten / Velesovo......... 217 Milano.......................... 86 Milvvaukee..................... 139 Minst.......................... 237 Mitterfeld................. 220,237 Mokronog....................... 88 Moosburg...................... 229 Moškrin............ 23, 27, 187, 237, 246, 259, 260 Mošnje.......................39, 45 Mrzli studenec.................. 233 N Na Blečk....................... 181 na Blečk........................ 238 na Gmajni............. 156, 178, 242 na Griču / am Pukl.............. 237 Na Hribu....................... 213 na Hribu....................... 237 Na Pushtajo.................... 170 Nad Potjo...................... 169 Nemčija................. 36, 86, 195 Nižje Avstrijsko...............32, 62 Notranjska...................... 3 9 Nova Štifta................ 109,277 Novi svet.................. 125,239 Novo mesto............. 86, 88, 170 Novo predmestje............... 216 Oglej............................ 28 Okroglo......................23, 24 Oljska gora..................... 186 Orient........................... 60 Osterfeld........ 127, 130, 132, 143, 151, 172, 220, 237, 238, 246, 263 Osterfeld........................72 Otok / VVorth / Maria Worth......10 Papirnica....... 23, 27, 96, 119, 156, 175, 216, 230-235, 239, 240, 250, 262,265-267 Partizanska cesta...............123 Per Drobnicah..................170 Per Kozlu.......................170 Per Marslim potoko.............170 per Partetovim koslo............238 Per Snamen s. Josepha..........211 Per Snamino....................170 Peščeni hrib....................226 Petrovče pri Celju................86 Peven...........................262 Pevno...... 21, 23, 27, 103, 133, 146, 187, 189, 203, 208, 229, 233, 260 Plač............ 19, 62, 97, 131, 151, 185, 213, 272, 278 Planica......... 21, 27, 28, 187, 237 Plevna................... 20, 26, 239 Poden............. 84, 102, 237, 238 Podlonk........................172 Podlubnik....... 3, 27, 119, 156, 216, 235, 236, 263, 264, 278 Podobeno.................. 159, 162 Podreča..........................19 Polhov Gradec...................84 Poljane............... 29, 30, 36, 38, 85, 168, 219 Poljanska cesta.................186 Poljanska dolina........ 30, 71, 108, 162, 235, 243, 274 Postojna.................. 38, 39, 43 Potok........ 29, 74, 79, 92, 93, 102, 119, 132, 163, 170, 175, 237, 239, 240, 245, 247, 256 Praprotno.................. 18, 132 Praše............................ 23 Prdava......................... 226 Preddvor....................... 126 pri Rdeči poti................... 238 pri veliki skali.................. 238 Prifarski Kamnitnik............. 239 Prifarški Potok................. 237 Prifarški potok................. 257 Prigorica........................ 39 Ptuj..................... 45, 88, 158 Pungert................. 23, 94, 179 Puštal....... 11, 23, 32, 38, 107, 148 r Radeče pri Zidanem Mostu...... 233 Radovljica............ 36, 37, 39, 40, 52, 154, 193 Ren............................. 25 Reteče.............. 7, 25-27, 30, 40, 99, 243, 261 Ribnica......................... 143 Rim................. 8, 46, 175, 176 Ročk Springs................... 139 Sa Kamnitnekam............... 228 Sa Malinam.................... 170 Selca................. 29, 36-38, 103 Selščica................ 92, 237, 239 Selška cesta.................... 216 Selška dolina .... 17, 18, 84, 93, 134, 184, 222, 244, 248, 254 Senica........................... 84 Slavina.......................... 33 Slepa dolina............... 181,238 Slivnica......................... 32 Slovenia........................ 271 Slovenija....... 4, 11, 15, 16, 40, 45, 50, 67, 82, 85, 90, 91, 111, 115, 120, 121, 134, 160-163, 191, 222, 230, 233, 274 Slowenien......................274 Smlednik.................. 175, 176 Snežniki........................189 Sopotnica........ 107, 108, 213, 260 Sora.............. 18, 28, 29, 32, 33, 99, 109, 111, 219 Sorsko polje.......... 17, 18, 28, 30, 71, 103, 178, 259, 260 Soteska...... 132, 148, 156, 243, 261 Spodnja Idrija...................38 Spodnja Žabnica................178 Spodnje Bitnje ... 18, 28, 30, 66, 187 Spodnji Karlovec.................66 Spodnji trg..............41, 64, 171 Srbija..........................221 Stanežiče........................84 Staniše.........................170 Stara Fara.......................26 Stara Loka.........1-3, 6-11, 13, 15, 18-33, 36-44, 46, 52, 55, 57, 58, 60, 66, 71, 72, 74, 77, 82-88, 92, 94-100, 102-104, 106, 111, 113-116, 118, 119, 121, 122, 124-129, 131-190, 193-209, 211, 214-230, 232-237, 239, 240, 243-246, 248, 250, 252-259, 261, 263-267, 271, 272,274-277 Staraloka........................77 Stari dvor .... 23, 24, 26, 83-85, 187 Stari grad.......................82 Stari trg pri Ložu................45 Steiermark.....................277 Stražišče............. 19, 23, 85, 243 Stubice.........................134 Studenec ....................... 228 Suha 7, 23, 25, 26, 30, 71, 85, 107, 144, 146, 174 Sveta Barbara..... 85, 107, 164, 211 Sveta Katarina nad Medvodami................ 142 Sveti Duh ... 7, 21, 23, 30, 37, 71, 95, 103, 107, 108, 120, 122, 129, 133, 134, 137, 139, 143, 151, 153, 169, 170, 177, 180, 185, 187, 203, 209, 226, 228, 231, 262, 271, 274, 275 Sveti Duh / Heiligengeist........ 274 Sveti Florijan.............. 107, 108 Sveti Lenart........... 103, 222, 228 Sveti Lovrenc............ 29, 42, 223 Sveti Ožbolt............ 85, 107, 227 Sveti Peter v Hribih........ 185, 206 Sveti Primož nad Kamnikom .... 109 Sveti Tomaž.................... 238 Šefert..................... 3, 68, 82 Šenčur.................... 175,229 Šentpetrsko predmestje......... 129 Šentvid nad Ljubljano.......... 175 Šentvid pri Ljubljani............ 234 Škofja Loka...... 1,6, 10, 11, 15, 19, 20, 22, 26, 27, 30, 33, 40, 44, 49, 51, 77, 84, 99, 100, 102, 103, 118-122, 126, 128, 130, 144, 154-160, 162, 164, 165, 171, 172, 176, 179, 180, 182-184, 186, 188, 189, 194-197, 201, 207, 208, 211, 213, 214, 216, 217, 219, 221-223, 225, 230, 232, 233, 235, 256, 271, 272, 274, 279 Šmarje na Dolenjskem........... 45 Šmarna gora................... 108 Šmartin......................... 36 Šmartin pri Kranju...........28, 30 Št. Vid........................... 49 Štajerska....................... 109 Štemarje ...............13, 126, 151 Šutna..................... 187,224 Temenica.......................223 Titov trg........................228 Tolminska................... 42, 56 Trata..........25, 26, 27, 30, 84, 99, 100, 126, 167, 244, 260 Trboje...........................54 Trebnje..........................87 Trnje...... 23, 25, 27, 32, 54, 83-85, 140, 152, 164, 166, 167, 174, 187, 213, 220, 233, 246, 259, 265 Trnje / Dornach.................237 Trst........................ 42, 243 u Vincarje..... 23, 66, 83, 84, 185, 259 Vinji vrh........................ 28 Virlog ... 23, 25, 27, 85, 99, 139, 169, 174, 175, 178, 187, 211, 212, 215, 233, 237, 245, 246, 257, 260, 265 Virloh.......................... 23 7 Virmaše... 23, 25, 26, 32, 49, 66, 84, 102, 103, 114, 148, 167, 176, 187, 233, 235, 260 Viršk........................... 151 Visoko..................... 131, 146 Više....................... 230, 231 Vodice........................18, 85 Vrbsko jezero.................... 10 Vrh pri Sv. Filipu in Jakobu v Hribih......................... 39 Vrhnika......................... 39 U bajerje.......................214 U Hribeh sa gaugam............228 Ulica.................. 254-256, 265 v V Doline........................170 v Drči..........................238 v Hribcih.......................239 v Lubniku.......................238 v Malem potoku................238 v Morlamo......................239 V Potoze........................170 Velesovo...................217, 229 Verlach.........................23 7 Vernek pri Hotiču pri Litiji......129 Vesterfeld.......................156 Vešter...... 1,23-25,27,32,83,85, 147,148, 173, 177, 181, 187, 203, 205, 207, 220, 221, 237, 238, 246, 265 Vešter / Am Puchl................24 Veštrsko polje...................237 Videm....................... 36, 51 W VVesterfeld................ 238, 246 IVinkel / Binkelj.......... 23, 24, 276 VVisconsin...................... 139 VVorth / Maria Worth / Otok...... 10 Wyoming....................... 139 za (veštrskim) mlinom........... 238 Za Hribcam.................... 170 za Kamnitnikom................ 239 za Kokam................. 132, 238 za Malnam..................... 132 za Pahovcem................... 239 za Ponklnam................... 238 za Ponklnom................... 181 za Šintarjem................... 143 Zagreb......................... 186 Zaprice pri Kamniku............. 88 Zavratec........................ 38 Zelena pot...................... 178 Zgornja Zeti na...................85 Zgornji stolp.....................68 Zlato polje......................152 Zminec.......... 40, 68, 84, 99, 261 30, 35, 38, 40, 47, 83, 84, 85, 108, 111, 112, 168, 178, 187, 260, 261, 275 Železna Kapla.................. 231 Železnikil3, 25, 30, 103, 114, 167, 245 Žetina.......................83, 157 Žiri......... 25, 29, 30, 38, 150, 228 Žužemberk...................... 38 Žabnica 7, 18, 19, 21, 23, 26, 27, OSEBNO KAZALO A Abel.................................................50 Abraham.........................................10 Abttrin, Katarina (FUrnpfeil)..........67 Abttrin, Matija................................67 Afrič, Anton...................................204 Afrič, Katarina..............................204 Agnola, Avgust................................52 Ajman..............................................19 Alč (Alič) (vulgo).............................227 Aleksander.....................................221 Alič (Alč) (vulgo).............................227 Alovc (vulgo).......................26, 33, 96, 207, 251, 252 Alovcova kajža (vulgo)..................209 Amacker........................................134 Ambrožič.......................................260 Ambrušč (vulgo)......................96, 211 Ambruž (vulgo)..............................211 Ambružič (vulgo)...........................211 Andrej..............................................41 Andrejka........................................187 Andrejka, Rudolf...................184, 204 Antonini, Ivan.................................51 Arar (vulgo).....................................33 Arhar (vulgo).........................231, 232 Arhar, Andrej................................232 Arhar, Anton...................95, 137, 206 Arhar, Barbara.............................206 Arhar, Blaž....................................206 Arhar, Franc.................................224 Arhar, Jera....................................148 Arhar, Johan.........................206, 207 Arhar, Martin...............................206 Arhar, Stane..................................224 Arnol, Matevž (Arnold).................223 Arnold, Matevž (Arnol).................223 Avguštin..........................................56 Avguštin, Cene..........................45, 56 Avguštin, Ivan (vulgo Erbic)...........26 Avguštin, Janez...............................99 Ažbe...............................................190 Ažbe, Andrej............................96, 223 Ažbe, Anton...................................190 Ažbe, Jakob...................................205 Ažbe, Jurij.....................................205 Ažbe, Maruša (Dolinar)................205 Ažbe, Mica (Maher).......................205 Ažbe, Štefan..................................205 B Bajt, Andrej...........................132, 147 Bajt, Andrej (VVeith)......................146 Bajt, Jurij (Weith).........................146 Bajt, Magdalena...........................147 Bajt, Neža (vulgo Šlosarca)...........132 Bajželj (VVeisel)..............................260 Balanč (vulgo)...............232, 240, 265 Balančič (vulgo).............................232 Balant, Anton (VValland).................16 Bar - Janša, A.......................257, 258 Bar - Janša, Ada...........................257 Bari, Antonija (Fojkar)..................226 Belec, Metka..................................122 Bemšar (vulgo)..............................186 Benedik, Igor.................................207 Benedik, Ivo...................................197 Benedik, Jože.................................196 Benedik, Majda (Berčič)................207 Benkovič........................................227 Benkovič, Marija...........................226 Benkovič, Stanislava (Kokalj)........216 Benkovič, Valentin..........95, 226, 227 Berce, Danica (Sodnikar)..............236 Berčan (vulgo)...............................142 Berčan (Berzhan) (vulgo)...............141 Berčič.............................164, 206, 260 Berčič, Alojz...................................235 Berčič, Alojzij................172, 205, 206 Berčič, Alojzij (vulgo Boštjane)......164 Berčič, Ana............................166, 205 Berčič, Andrej..................95, 135, 203 Berčič, Anton.........................178, 179 Berčič, Antonija............................178 Berčič, Barbara.............................166 Berčič, Blaž......................................94 Berčič, Blaž (VVerzhizh)..................179 Berčič, Gregor................................179 Berčič, Janez..........................166, 205 Berčič, Jera....................................203 Berčič, Jernej.........................178, 209 Berčič, Johan.........................183, 205 Berčič, Josip...................................236 Berčič, Jože............................205, 236 Berčič, Klemen...............................178 Berčič, Ljudmila............................236 Berčič, Ludvik................................235 Berčič, Majda (Benedik).................207 Berčič, Marija........................203, 207 Berčič, Marjana............................183 Berčič, Martin...............................208 Berčič, Matevž.......................203, 207 Berčič, Mica (Bogataj)...................179 Berčič, Miran.................................166 Berčič, Rafael................................236 Berčič, Stanislav............................178 Berčič, Terezija (Šifrar).................235 Berčič, Tone...................................178 Berčič, Uršula (Jeran)....................205 Berčič, Valentin.............................208 Bergant..........................157, 210-212 Bergant, Andrej...............96, 211, 213 Bergant, Avgust....................209, 211 Bergant, Franc..............156, 211, 213 Bergant, Ivan................................157 Bergant, Jakob..............................144 Bergant, Janez......................156, 211 Bergant, Jernej......................211, 213 Bergant, Johan..............................213 Bergant, Jožef...............................209 Bergant, Marija............ 156, 209, 211 Bergant, Tomaž.............................209 Bergmamaš, Pavel...........................37 Bernak (vulgo)...........94, 97, 184, 185 Bernakovo (vulgo)...........94, 184, 185 Bernard, Gašper......................94, 146 Bernard, Jurij................................183 Bernard, Matevž...........................183 Bernard, Uršula............................183 Berneckh, pl..................................185 Bernik............................................173 Bernik, Amalija.............................173 Bernik, Ana...................................173 Bernik, Anton........................129, 173 Bernik, Anton (VVernig).................122 Bernik, Anton (VVerdnig, VVernig)........................128 Bernik, Elizabeta (Demšar)...........144 Bernik, Franc.........122, 128, 129, 137 Bernik, France...............................173 Bernik, Francka (Gaber)................137 Bernik, Frančiška..................137, 138 Bernik, Franica.............................173 Bernik, Ivana.................................173 Bernik, Jera...........................122, 128 Bernik, Jurij..................................173 Bernik, Karmen.............................167 Bernik, Marija..............122, 128, 129, 152,173,199 Bernik, Marija (Trček)...................173 Bernik, Martin......122, 128, 129, 132 Bernik, Martin (VVernig)...............131 Bernik, Matevž.................94, 96, 122, 128,203,225 Bernik, Mica..................................203 Bernik, Milan................................199 Bernik, Mina.................................203 Bernik, Neža............33, 122, 128, 129 Bernik, Rezka................................205 Bernik, Stane.................................205 Bernik, Tomaž.......................129, 203 Bernik, Valentin............................203 Bernk (vulgo).................................128 Bertoncelj, Danijel........................179 Bertoncelj, Veronika (Hafner).......178 Bertrand..........................................55 Berzhan (Berčan) (vulgo)...............141 Bevk, Tonček..................................148 Bezlaj.....................................149, 205 Bezlaj, France................................120 Bide (vulgo)...............52, 53, 139, 216, 227, 240, 258 Bilban (vulgo)..........................95, 204 Bimšar (vulgo).......................186, 253 Binder (Pintar)...............................260 Binšar............................................186 Binšar, Štefan (VVinshar)...............186 Bitenc (vulgo)..........92, 214, 238, 240, 245, 246, 259, 265 Bitencov mlin (vulgo)............215, 240 Bizant, Ivan...................................159 Bizant, Janez...................................92 Bizant, Johan................................215 Bizant, Jožef..................................215 Bizant, Leopold......................208, 215 Bizant, Marija (Hiršenfelder)........215 Bizant, Pavla (Jesenovec)..............208 Bižar (vulgo)..........................182, 203 Blašk (vulgo)..................................131 Blaznik..........1, 14, 23, 24, 28, 36, 67, 84, 237, 242, 259, 260, 265-267 Blaznik, Andrej (Plashnigkh)..........37 Blaznik, Pavle..........1, 22, 28, 66, 257 Blaže (vulgo)..................................131 Blažešk (vulgo)...............................143 Blažeškovc (vulgo)............94, 98, 141, 146, 203, 221, 254, 255 Blažeškuc (vulgo).............26, 142, 143 Blažet (vulgo).........................131, 206 Blažetek (vulgo).............................13 7 Blažetk (vulgo).........95, 137, 206, 255 Blažič, Avguštin.............................198 Blažič - Jan, Mirjam.....................198 Blažk (vulgo)..................................131 Bočko, Anica..................................152 Bočko, Ivan....................................152 Bočko, Vera (Kovačič)....................152 Bogataj..........................................260 Bogataj, Franc..............................179 Bogataj, Ivan................................179 Bogataj, Jurij................................179 Bogataj, Lucija..............................203 Bogataj, Marija (Kranner)............179 Bogataj, Mica (Berčič)...................179 Bognar (vulgo)....................... 126, 253 Boltar, Krištof (VValter, VVolther).....3 7 Borštnar, Berta.............................201 Borštnar, Božidar..........................201 Borštnar, Damjan.........................201 Boschitz, Bartholomae......................7 Boštjane (vulgo).....................164, 205 Boštjenc (vulgo)............. 164, 205, 253 Boštjencov (vulgo).........................164 Botticelli..........................................77 Bozovičar, Franc...........................187 Bozovičar, Josip............................187 Bozovičar, Jože..............................187 Bozovičar, Marija (Mrak)..............187 Bozovičar, Martin.........................178 Božič..........4, 6-10, 18, 28-30, 36, 41, 42, 55-62, 65-67, 74, 86, 112, 113, 115, 151, 243 Božič, Jernej............2, 18, 38, 58, 274 Bradaška, Matija......................50, 52 Braille............................................159 Brdnik............................................260 Brejc (Broje) (vulgo).......................259 Breznik, Mirni................................158 Brglez, Ana....................................180 Brise................................................54 Brnak (vulgo)...........................83, 248 Brnakovo (vulgo).............83, 237, 263 Brnik (vulgo)..........................123, 133 Brnikova bajta (vulgo)..................122 Brnk (vulgo)........... 128, 239, 240, 244 Brnkova bajta (vulgo)...................244 Brojan (vulgo).................................86 Brojc (Brejc) (vulgo).......................259 Bučič..............................................140 Bučič, Vesna..................................140 Buh, Ivan.........................................50 Biihl, J. H.........................................54 Bukovšk (vulgo).............................172 Burdych, Evgen...............................91 C Cafuta...........................................234 Cafuta, Darko...............................233 Calin, Franc Leopold (Kalin).....18, 38 Cankar, Andrej..............................206 Cankar, Izidor...........................12, 90 Cankar, Terezija............................206 Canova............................................50 Caversk (vulgo)........................95, 135 Cebal................................................35 Cebal, Alojz.....................................34 Cebal, Maks (Zeball)........................17 Cebal, Maksimilijan........................87 Cegnar...........................................260 Cegnar (Zehner)............................260 Cegnar (vulgo)...............................185 Cegnar, Johan...............................217 Cegnar, Marko......................184, 185 Cegnar, Mica.................................168 Cevc...........................................45, 64 Cevc, Emilijan...........7, 45, 63, 69, 87 Churalt (Kuralt)............................260 Cober (vulgo).........................204, 205 Codelli, Karel Ignacij......................29 Cof.................................................260 Cof (Zapf).......................................260 Cof, Anton (Zoff)...........................146 Cof, Jožef.......................................123 Cof, Marija....................................154 Cof, Mica.......................................122 Confidenti.....................................158 Confidenti, Peter...................158, 159 Costa.........................................4, 7, 8 Costa, Henrik..................................44 Cotel, Andrej.........................184, 185 Cotel, Mica............................184, 185 Cotel, Mina...................................185 Curhalek, Franc Ksaverij (Zurhaleg)16 Cvek, Franc...................................159 Č Čadež, Janez Rudolf......................205 Čadež, Marija (Pokorn).................219 Čadež, Terezija (Sodnikar)............236 Čarman, Jožefa.............................177 Ča rman, Jurij................................146 Čarman, Luka...............................176 Čater.............................................149 Čato (Zatto) (vulgo).......................148 Čemažar........................................185 Čemažar, Janez.............................126 Čemažar, Josip......................126, 127 Čemažar, Katarina...............184, 185 Čemažar, Katarina (Dolinar)..........94 Čemažar, Lojze..............................213 Čemažar, Neža..............................185 Čemažar, Terezija (Kuralt)...........126 Černigoj, Frido..............................144 Černigoj, Ivana (Koželj)................144 Čičič, Nikolaja...............................182 Čičič, Nikolaja (Maglica)...............181 Čik (vulgo)............................174, 175, Čik, Matevž (Čuk, Tschuck)...........207 Čik, Valentin.................................207 Čober (vulgo).........................204, 247 Čot (vulgo).......................33, 148, 149 Čuk, Anže......................................207 Čuk, Gregor...................................179 Čuk, Jera (Švarc)...........................179 Čuk, Luka......................................179 Čuk, Matevž (Čik, Tschuck)...........207 Čuk, Mica (Švarc)..........................179 D Damjan, Marija (Koželj)...............168 David...............................................60 Debelak, Jakob..............................220 Debelak, Neža.......................127, 128 Debelak, Neža (Oman, Semen)......127 Debelak, Peter...............................220 Debeljak........................................260 Debeljak, Franc.............................201 Debeljak, Gabrijela.......................201 Debeljak, Nika...............................201 Debeljak, Srečko............................194 Demšar.................2, 8, 17, 36, 77, 79, 86, 146, 147, 157, 163, 219, 230, 237, 243, 275 Demšar, Albin...............................194 Demšar, Anton......................146, 147 Demšar, Anton (vulgo Mungarjev).................143, 146 Demšar, Antonija (Gasser, Gosar)..............................143 Demšar, Antonija (Lovšin)............143 Demšar, Elizabeta.........................188 Demšar, Elizabeta (Bernik)...........144 Demšar, Franc.................77, 150, 156 Demšar, Franc Ksaver...............86, 88 Demšar, Gašper.............................150 Demšar, Johan.............144, 146, 156, 157, 188 Demšar, Jože...................................86 Demšar, Jožef.........17, 25, 33, 79, 83, 85, 86, 132, 149, 166, 167, 219, 230, 243, 244 Demšar, Jožef II..............................83 Demšar, Magdalena......................146 Demšar, Marija.............................194 Demšar, Marko.............................194 Demšar, Martin......................85, 243 Demšar, Matevž......83, 243, 244, 265 Demšar, Matevž (vulgo Markus).....85 Demšar, Matija.............................243 Demšar-, Peter.......................144-146, 156, 157, 188 Demšar, Peter (vulgo Mongar).....243 Demšar pl. Hohenvvart, Frančiška Ksaverija........................86 Demšar, Terezija Justina..........83, 86 Demšar, Vincenc.........25, 85, 86, 243 Demšar von Sallenstein, Antonija..........................................85 Derlink, Marko..............................200 Dermota........................................172 Dermota, Anton............................114 Dermota, Gregor...........................172 Dermota, Jakob............................172 Dermota, Jurij..............................172 Dermota, Marija (Triler)...............172 Dernič..............................................52 Dernič, Anton.................................52 Detela, Oton....................................98 Dienstman, Janez...........................3 7 Dietrich, Josip.................................86 Dinzel de Angersburg, Marjeta......33 Dinzel, Marjeta...............................35 Dizdarevič, Edhem........................129 Dizdarevič, Marija........................129 Dizdarevič, Marija (Šolar)............129 Dizma..............................................81 Dobrajc, Nada...............................225 Dolenc....38, 59, 77, 92, 99, 100, 122, 123, 125, 126, 129, 223, 231, 235, 239, 240, 245, 252, 255, 257, 278 Dolenc (vulgo)...........................94, 97 Dolenc, Ana...........................165, 201 Dolenc, Franc...........92, 99, 100, 104, 123, 126, 128, 150, 158, 159, 164, 177, 215 Dolenc, Franc (vulgo Jošk)..............26 Dolenc, Francka............................196 Dolenc, Igor..................................165 Dolenc, Ivan..................................229 Dolenc, Ivana (Prestor).................150 Dolenc, Jakob....................18, 38, 165 Dolenc, Janez...............128, 165, 182, 228, 229 Dolenc, Janko................................201 Dolenc, Jera (Porenta, vulgo Krevsovka).............33 Dolenc, Jože..................................195 Dolenc, Jožef......... 122-125, 128, 225 Dolenc, Jurij..................................228 Dolenc, Ljudmila...................182, 229 Dolenc, Marija......................131, 228 Dolenc, Marija (Oblak)..................146 Dolenc, Marjana...........................128 Dolenc, Martin..............................234 Dolenc, Mira.................................229 Dolenc, Stane................................195 Dolenc, Tomaž (vulgo Ofner)........152 Dolenec............................................39 Dolenjec.........................................260 Dolhar, Helena (Kalan).................170 Dolhar, Mica (Oblak)....................170 Dolhar, Valentin...........................170 Dolinar..........................................260 Dolinar, Anton..............................229 Dolinar, Gašper.............................229 Dolinar, Gregor.............................145 Dolinar, Jakob..............................229 Dolinar, Johan......................206, 207 Dolinar, Jurij................................185 Dolinar, Katarina (Čemažar)..........94 Dolinar, Lojze..........................77, 277 Dolinar, Marija.............184, 207, 229 Dolinar, Marija (Ruparčič)...........229 Dolinar, Marjeta...........................229 Dolinar, Marjeta Meta.................229 Dolinar, Maruša (Ažbe).................205 Dolinar, Matevž....................184, 229 Dolinar, Matevž (vulgo Mujučk)...243 Dolinar, Meta................................229 Dolinar, Mica................................229 Dolinar, Špela...............................220 Domian, Anton...............................86 Dostal, Josip....................................54 Dremota........................................260 Drmota (vulgo)..............................172 Dušek, Frančiška (Fojkar, Vilfan) .223 E Ecker, Pankracij..............................31 Egker...............................................69 Egker, Anton...................................69 Egker, Janez Frančišek...................69 Egkher.............................................84 Egkher, Pankrac..............................84 Ellenhard.........................................28 Emiho..............................................55 Erberg..............................88, 244, 275 Erberg, Ivan Adam..........................82 Erberg, VVolf Adam.........................82 Erbežnik........................................166 Erbežnik (vulgo)...............25, 53, 139, 140, 166 Erbic (vulgo)....................................26 Ernest..............................................36 Eržen.............................................260 Eržen (Sehrschon)..........................260 Eržen, Elizabeta Špela...................168 Eržen, Jakob..................................168 Eržen, Jožef...................................203 Eržen, Lorenc................................203 Eržen, Luka...................................203 Eržen, Marija (Grohar).................203 Eržen, Marko.................................203 Eržen, Martin..........................95, 204 Eržen, Maruša (Kalan)..................203 Eržen, Mica (Karlin)......................168 F Faleschini........................................49 Faleschini, Franc.............................48 Farmacher.....................................185 Farmacher, Mihael.......................185 Feichtinger................................64, 68 Feichtinger, Jurij............................64 Feichtinger, Neža............................64 Ferbar (vulgo)................................254 Ferdinand II....................................66 Fernkorn..........................................50 Figelc (vulgo)...................96, 223, 224 Fik, Marko.......................................33 Filip...........................................64, 82 Filipič, Jernej.................................203 Finžgar, Franc Šaleški...................103 Fister.............................249, 250, 252 Fister, Jože....................................177 Fister, Marjeta..............................177 Fister, Peter...................................249 Flis, Leopoldina.............................127 Florjančič, Alojzij Pavel................274 Florjančič, Ana................................10 Florjančič, Ana (Komar)................230 Florjančič, Ana (Škof)....................230 Florjančič, Andrej.........................230 Florjančič, Jože.............................230 Florjančič, Lidija...........................230 Florjančič, Pavel............................230 Florjančič, Pavle..............................22 Florjančič, Vinko...........................230 Fojkar (Hojkar)..............................260 Fojkar, Andrej (vulgo Alč, Alič).....227 Fojkar, Antonija............................225 Fojkar, Antonija (Bari)..................226 Fojkar, Franc.................................223 Fojkar, France.......................225, 226 Fojkar, Frančiška (Dušek, Vilfan)..223 Formacher, Baltazar.......................82 Formacher, Melhior........................82 Formacher, Peter............................82 Fortuna (vulgo).............................189 Fortunovc (vulgo)..........212, 245, 246 Francon (vulgo).............................211 Franke.............................................88 Franke, Ivan....................................12 Frelih.................................42, 43, 116 Frelih, Marija (Štremfelj)..............195 Frelih, Matevž.................................56 Freudenschuss, Gašper...........36, 261 Frjulc (vulgo).................................139 Frnau (vulgo).................................185 Froj................................................109 Fronhof (vulgo).............................185 Fronovn (vulgo).............................185 Friiberger.........................................68 Friiberger, Jurij...............................68 Fuernpfeil de Pfeilhaimb, Korbinian........................................56 Fuernpfeil, Korbinian.....................5 7 Furnpfeil....................................66, 74 Furnpfeil, Ana Marija (Grundler)... 66 Furnpfeil de Pfeilhaimb, Korbinijan.......................................33 Furnpfeil, Janez Krizostom.............66 Furnpfeil, Jurij................................66 Furnpfeil, Katarina (Abttrin)..........67 Furnpfeil, Katarina (Skhrpin).........67 Furnpfeil, Korbinijan...............65, 66, Furnpfeil, Marija (Standler)............66 Furnpfeil, Sigismund.................66, 67 Furnpfeil, Wolf Andrej..............66, 67 Furnpfeil, Žiga.................................66 G Gaber.............................................260 Gaber, Francka (Bernik)................137 Gaber, Frančiška...........................138 Gaber, Jakob.................................164 Gabrovec, Stane..............................44 Gabrovšek, Anica..........................164 Gabrovšek, Franc..........................164 Gadovšk (vulgo).............231, 232, 240 Gadušar (vulgo)............. 175, 231, 232 Gal, Regina Kordula Lukančič pl....67 Galenberg........................................70 Galenberška, Uršula.......................71 Galičič, Marija..............................173 Gall, Adam......................................82 Gall, Felicita (Siegesdorfer, VVernegkh).......................................82 Gall, Katarina (Siegesdorfer)..........82 Gall, Katarina (Siegesdorfer, VVernegkh).......................................82 Gall, Viljem......................................82 Gartner, Ivanka............................200 Gartner, Jakob..............................200 Gasser............................................260 Gasser, Antonija (Demšar, Gosar)............................143 Gašper (vulgo).........................95, 135 Gerbee, Anton...................18, 87, 228 Gerbec, Marija................................77 Ghiberti...........................................50 Gincelj.............................................49 Glavan, Andrej............................2, 54 Globočnik..............................113, 260 Gloune, Franc..................................34 Gloune, Marija................................34 Gnidovec, Janez............................175 Godešan (vulgo).............................259 Goerge, Rudolf................................10 Golob, Marija (Hafner).................206 Golob, Marija (Simonič)................203 Gorenc, Ivan..................................199 Gorenc, Zora Ljuba.......................199 Goršič, Franc...................................52 Gosar... 49, 52, 60, 133, 213, 220-222 Gosar (vulgo)...................................53 Gosar, Ana....................................221 Gosar, Ana (Vastl).................220, 222 Gosar, Anton......................... 220-222 Gosar, Antonija.............................143 Gosar, Antonija (Demšar, Gasser) 143 Gosar, Antonija (vulgo Blažeškovcova)...............................221 Gosar, Ivan............................ 220-222 Gosar, Ivanka (Zakotnik)..............222 Gosar, Janez...............49, 50, 52, 124, 212, 222, 223, 246 Gosar, Janez (vulgo Hren).............221 Gosar, Jurij...................................143 Gosar, Marija................................224 Gosar, Pavla..................................224 Gosar, Tone...................................220 Gostič, Josip..................................186 Gostič, Jože...................................186 Gotzl....................................50, 60, 88 Gotzl, Karel...............................54, 88 Gradiš............................................186 Gradiš, Jera...................................186 Gradišar........................................186 Grašič, Andrej...............................172 Grašič, Marica (Hudavernik, Šink)........................114 Grašič, Marica (Šink)............155, 156 Grašič, Peter..........................155, 156 Gregorc (vulgo)..............................111 G rog c (vulgo)...........................95, 137 Grogec (vulgo)...............................137 Grohar...................................126, 190 Grohar, Ana..................................131 Grohar, Andrej (Sušnik)................211 Grohar, Anton......................143, 211 Grohar, Blaž..........................131, 132 Grohar, Franc...............................131 Grohar, Ivan.........................126, 276 Grohar, Marija.....................131, 143 Grohar, Marija (Eržen).................203 Grohar, Matevž.............................143 Grohar, Matevž (vulgo Blažeškovc).........................146 Gruber, Avguštin........................7, 42 Grundler, Ana Marija (Fiirnpfeil)... 66 Grundler, Gašper............................66 Grundler, Jeremija..........................34 Grundner......................................234 Grundner, Anton..........................234 Grzetič, Anica................................193 Gubanec, Lucija............................150 h Habjan, Vlado...............................149 Hafner...................115, 202, 220, 260 Hafner, Andrej..............................176 Hafner, Andrej (Ofner)....................36 Hafner, Angela (Pintar)................182 Hafner, Anton.......................176, 218 Hafner, Anton (vulgo Jošk).............26 Hafner, Anton (vulgo Jošk, Tonče) .99 Hafner, Antonija...........................180 Hafner, Blaž..........................131, 133 Hafner, Franc........152, 197, 202, 206 Hafner, Gregor......................233, 234 Hafner, Gregor (vulgo Ofnar).......233 Hafner, Ivan..................................153 Hafner, Ivana........................152, 202 Hafner, Jakob........180, 207, 226, 233 Hafner, Janez........................182, 233 Hafner, Jera..................................220 Hafner, Johan...............................220 Hafner, Johana (Mohorič)............226 Hafner, Josip.................................183 Hafner, Jurij.................178, 180, 181 Hafner, Jurij (Ofner).......................37 Hafner, Majda...............................206 Hafner, Marija.....................149, 178, 206, 207, 218, 220 Hafner, Marija (Golob).................206 Hafner, Marija (Pokorn)...............148 Hafner, Marko..............................202 Hafner, Martin.......................25, 132 Hafner, Maruša (Hartman)..........208 Hafner, Maruša (Jamnik).............180 Hafner, Matevž.............................220 Hafner, Mica (Rešek).....................226 Hafner, Miha................................234 Hafner, Mihael..............................233 Hafner, Neža.................................132 Hafner, Pavle.........................115, 146 Hafner, Peter.................................131 Hafner, Tomaž..............................132 Hafner, Uršula..............................233 Hafner, Valentin...........132, 180, 233 Hafner, Veronika (Bertoncelj).......178 Hainricher, Gregor.......................152 Hak, Hildebrand.............................36 Halm..........................................47, 55 Harej, Ivan....................................196 Hari, Bojana..................................135 Hari, Janez....................................135 Hartman...............................225, 260 Hartman (Semen)..........................157 Hartman, Anže.............................207 Hartman, Franc............................144 Hartman, Lorenc (Semen).............156 Hartman, Marija (Ortman)..........188 Hartman, Marjeta (Ortman)........226 Hartman, Maruša (Hafner)..........208 Hartman, Matevž (Ortman)............71 Hartman, Matija (Ortman) ....94, 226 Hartman, Terezija........................175 Hartman, Valentin................207, 208 Hauman, Ambrož............................36 Havvman, Ambrož.........................185 Hayman, Anton Jožef.....................19 Hdel (vulgo)...................................228 Hebenstreit, Konrad V. pl...............61 Heinricher.............................100, 260 Heiss........................................75, 100 Hirschenfelder..............................260 Hiršenfelder, Anton......................215 Hiršenfelder, Marija (Bizant)........215 Hitzinger.................................7, 8, 44 Hochstetter.....................................50 Hofern, Leopold pl..........................49 Hofler........................................28, 30 Hofler, Janez.............................28, 29 Hohenvvart......................................86 Hohenvvart, Frančiška Ksaverija Demšar pl........................................86 Hojkar (Fojkar)..............................260 Homan............................16, 148, 260 Homan, Ela...................................225 Homan, Elica.................................225 Homan, Matevž (vulgo Mert)..........35 Horžen, Anton...............................129 Horžen, Frančiška.........................129 Hostenk (vulgo).................95, 97, 209 Hostnik (vulgo)..............................209 Hostnik, Anton (vulgo Škampc)......26 Hostnik, Jurij................................204 Hostnik, Marija (Mrak).................204 Hostnik, Pavel...............................152 Hren (vulgo)..........173, 220, 221, 224 Hribernik...............................148, 260 Hribernik, Anton...........................232 Hribernik, Elizabeta (Langerholc)..................................202 Hribernik, Gregor.........................147 Hribernik, Jurij.............................147 Hribernik, Lorenc..........................147 Hribernik, Lovrenc........................132 Hribernik, Marjana ......................164 Hribernik, Matevž.........131, 132, 147 Hribernik, Vera.............................166 Hribernik, Vera (Jugovic)..............167 Hribšek, Stane.............................2, 77 Hribšek, Stanko...........................5, 54 Hudačut, Andrej.......................33, 37 Hudareunk (vulgo)........................155 Hudavernik, Marica (Grašič, Šink).................................114 Hudorevnik (vulgo)........................155 Hudorevnk (vulgo).........................155 Hudovernik (vulgo)........................155 Hudovernk (vulgo).........................155 Huebman (Oman)..........................260 Humer, Franc................................167 Humer, France..............................167 Ingličev Florjan (vulgo).................227 Inocenc II........................................28 Irrlich............................................260 Izaija...............................................60 Izak..................................................49 Inglič...............................................52 Inglič (vulgo)...........36, 218, 224, 228 Inglič, Anton...........................52, 219 Inglič, Janez Krstnik...............36, 219 Inglič, Johan.................................219 Inglič, Jožefa (Polak).....................154 Inglič, Luka...................................219 Inglič, Matevž...............................219 Jakac, Božidar...............................189 Jakobč (vulgo)...... 133, 134, 151, 152, 155, 173, 182, 231, 255 Jakopč (vulgo)...............................133 Jakopič, Rihard.............................126 Jalen..............................................100 Jalen, Janez...........................103, 275 Jama, Matija.................................126 Jamnik..................................133, 260 Jamnik (vulgo).. 25, 95, 135, 137, 185, 238, 246, 251, 252, 256, 263, 265 Jamnik, Ana..........................130, 154 Jamnik, Ana (Plešec).....................142 Jamnik, Anton..............130, 154, 180 Jamnik, Elizabeta (Luznar).....95, 137 Jamnik, Franc...............................154 Jamnik, Gregor.............................137 Jamnik, Jera (Tavčar)...................171 Jamnik, Jurij.........................130, 225 Jamnik, Margareta.......................132 Jamnik, Marija.............................137 Jamnik, Marija (Švarc).................130 Jamnik, Martin............. 135, 137, 180 Jamnik, Maruša (Hafner).............180 Jamnik, Matevž.....................135, 180 Jamnik, Mica..................94, 132, 171 Jamnik, Mina................................183 Jamnik, Urban......................130, 132 Jamnik, Uršula (Osterc, Šifrer).....171 Jamnik, Valentin...........................133 Jamski...........................................104 Jan - Blažič, Mirjam.....................198 Janez Teodor.................................192 Jankovec, Jakob............................187 Janša - Bar, A........................257, 258 Janša - Bar, Ada............................257 Jarc..................................................99 Jarc, Evgen......................................99 Jauch.............................................260 Jelačin, Marta (Žagar)..................150 Jelene, Antonija............................199 Jelene, Matija................................199 Jelenkovič, Dušan.........................198 Jelenkovič, Marija.........................198 Jelovčan.................................140, 260 Jelovčan (vulgo)...............................98 Jelovčan, Jakob....................103, 140, 142-144, 178 Jelovčan, Jakob (vulgo Blažeškuc) ..26 Jelovčan, Marija...........................143 Jelovšek.......................42, 56, 57, 192 Jenkensheim, Jakob von.................35 Jenko.............................214, 243, 260 Jenko, Alenka................................127 Jenko, Antonija (Tušek)................217 Jenko, Gašper................................114 Jenko, Jera............................127, 214 Jenko, Jurij (vulgo Juguč).............114 Jenko, Marko (vulgo Omejc).........214 Jenko pl. Jenkensheim..................243 Jeram, Emil...................................152 Jeran, Anton.................................205 Jeran, Marija................................205 Jeran, Marija (Kokelj)..................171 Jeran, Ožbolt.................................171 Jeran, Uršula (Berčič)....................205 Jeraša, Anica.................................165 Jereb................................................38 Jereb, Alojzij.................................130 Jereb, Ana.....................................130 Jereb, Gregor.............................18, 38 Jereb, Ivan.....................................200 Jereb, Jera (vulgo Franconova).....211 Jereb, Jože.....................................130 Jereb, Jožef....................................130 Jereb, Luka....................................169 Jereb, Matija (vulgo Orel).............211 Jereb, Mica (Šifrar).......................146 Jereb, Mina (Tavčar).....................169 Jereb, Neža (Volgemut).................169 Jereb, Slavka.................................200 Jerman, Frančiška (Triler)............142 Jernač (vulgo)................ 177, 178, 247 Jernej iz Loke................................185 Jesenko..........................................260 Jesenko, Andrej.............................182 Jesenko, Fran..................................77 Jesenko, Marija.............................182 Jesenko, Slavka (Šušteršič)............198 Jesenovec, Pavla....................208, 209 Jesenovec, Pavla (Bizant)..............208 Jesenovec, Stane...................208, 209 Jesenovec, Stanka (Miklavčič).......208 Ješe, Milena..................................195 Ješe, Pavel.....................................195 Ješe, Pavla.....................................195 Jezus...........................................52-54 Joahim............................................41 Jošk (vulgo).................26, 94, 99, 122 Jožef II.............. 16, 30, 31, 55, 56, 58, 62, 107, 108, 217, 261 Jožef (II.)..........................................33 Juda.................................................52 Jugovec..........................................260 Jugovec, Danica............................200 Jugovec, Janez..............................200 Jugovic..........................................243 Jugovic, Anton................95, 170, 232 Jugovic, Antonija (Krajnik)...........226 Jugovic, Cveta...............................194 Jugovic, Francka...........................182 Jugovic, Helena.............................170 Jugovic, Ignac...............................170 Jugovic, Ivana (Krmelj).........169, 170 Jugovic, Lado................................182 Jugovic, Ljudmila (Veber).............165 Jugovic, Luka................................166 Jugovic, Marija.............................166 Jugovic, Marija (Kermel)..............170 Jugovic, Marija (Krmelj)...............171 Jugovic, Marjeta (Svolšak)............170 Jugovic, Mina................................166 Jugovic, Minka..............................166 Jugovic, Rozalija...........................225 Jugovic, Tomaž.......................34, 153 Jugovic, Valentin..........................153 Jugovic, Vera (Hribernik)..............167 Jugovic, Vinko.......................166, 167 Juguč (vulgo).................................114 Juraja, Josip..................................198 Juraja, Ljudmila...........................198 Jurca (vulgo)............................96, 207 Jurcova kajža (vulgo)....................209 Jurče (vulgo)..................................143 Jurčič, Agata.................................135 Jurčič, Leopold..............................196 Jurijeva kajža (vulgo)....................167 Jurman, Anton..............................183 Justin, Ivana.................................224 K Kaiser , Kajn..., Kajzer, Kajzer, Kajzer, Kalan. .260 ...50 Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Kalan, Andrej...............................232 Anton................................232 Jakob.................................232 .....................98, 132, 133, 145, 146, 174, 260 Anže...........................131, 174 Avgust................133, 154, 155 Franc..........134, 154, 165, 196 France................................155 Frančiška...........................134 Helena (Dolhar).................170 Janez..........134, 154, 155, 165 Janez (vulgo Krevs)..............92 Janez Jurij.........................146 Jera (Topličar)...................220 Johan...........72, 133, 187, 188 Jožef...................................131 Jurij...................131, 144, 146 Kalan, Kristina..............................198 Kalan, Leopoldina.........................165 Kalan, Marija................133, 165, 221 Kalan, Marija (Strnad)...................33 Kalan, Martin..................95, 131-133 Kalan, Maruša (Eržen)..................203 Kalan, Mica...................................144 Kalan, Štefan................................133 Kalan, Tomaž................................148 Kalan, Tomaž (vulgo Čot)...............33 Kalan, Urban................................223 Kalan, Valentin.............148, 165, 198 Kalan, Valentin (vulgo Kržajucov)..........................165 Kalanč (vulgo).........................95, 133 Kalanova bajta (vulgo).................203 Kalanovš (vulgo)..............................53 Kalanovše (vulgo)..........................174 Kalanovšk (vulgo)..........................174 Kalanuš (vulgo).....169, 174-176, 247, 253, 263, 265, 278 Kalanušar (vulgo)..........................174 Kalemina.......................................151 Kalenč (vulgo)................................133 Kalin...........10, 29, 32, 37, 41, 42, 55, 58, 106, 112, 113 Kalin, Franc Leopold (Calin).....18, 38 Kalin, Leopold.................................10 Kamplmohar (vulgo).....................134 Kamplmoher (vulgo).....................1 73 Karel Veliki......................................28 Karlin...............................53, 174-176 Karlin, Alenka...............................229 Karlin, Andrej............... 175, 176, 278 Karlin, Blaž.............................95, 152 Karlin, Davorin.............................1 76 Karlin, Florjan......................174, 175 Karlin, Franc.........................134, 154 Karlin, Franc (Kerlin)....................134 Karlin, Gašper.................................26 Karlin, Gašper (vulgo Plevnar).......99 Karlin, Janez.................................176 Karlin, Jernej (Svolšak).................174 Karlin, Jože...................................176 Karlin, Jožef..................................229 Karlin, Jurij...........................168, 174 Karlin, Lorenc...............152, 154, 174 Karlin, Luka (vulgo Papež)..............33 Karlin, Luka Tadej........................154 Karlin, Marjeta (Žagar)................174 Karlin, Marko................................174 Karlin, Matevž..............................168 Karlin, Meta..................................175 Karlin, Mica..........................168, 174 Karlin, Mica (Eržen)......................168 Karlin, Mica (Lavtar).....................134 Karlin, Tomaž................................154 Karlovšek...............................248, 252 Karmelj..........................................260 Kastelic, Jože.................................196 Kašman, Anton.............................131 Kašman, Urban.....................131, 169 Kašpar (vulgo)...............................135 Kaufman, Zdenka..........................195 Kekelj (vulgo).................................167 Kerlin, Franc (Karlin)....................134 Kermel, Johan...............................170 Kermel, Marija (Jugovic)...............1 70 Kermelj, Janez...............................169 Kermelj, Janez (vulgo Partiž)........187 Kern...............................................260 Kinh (Konig)...................................260 Klamfar (vulgo).....................130, 133 Klamfer (vulgo)..............................130 Klančar (vulgo)......182, 183, 240, 246 Klanfer (vulgo)...............................130 Klauz (Klavc) (vulgo)......................217 Klavc (Klauz) (vulgo)......................217 Klavenav..........................................55 Klemenčič......................................185 Klemenčič, Borut...........................193 Klemenčič, Franc...................184, 185 Klemenčič, Irena...........................193 Klemenčič, Janez...........................228 Klemenčič, Katarina (Traun)........185 Klemenčič, Marija.........................184 Klemenčič, Martina......................193 Klemenčič, Tatjana.......................193 Klobovs (Klobus)..............................16 Klobovs, Gašper............................225 Klobovs, Pavel...............................225 Klobus (Klobovs)..............................16 Klun, Karel..............................21, 274 Kmet, Ana.....................................223 Kobal, Anica (Žagar).....................168 Koblar, Jerica (Šifrer)....................218 Kokalj............................................260 Kokalj, Ivana.................................216 Kokalj, Janez.................................216 Kokalj, Stanislava (Benkovič)........216 Kokelj, Jakob.................................171 Kokelj, Marija (Jeran)...................171 Kolatar (vulgo)..............................207 Kolenč (vulgo)................................133 Koloratar (vulgo)...........................207 Kolorater (vulgo)...........................207 Kolovratar (vulgo).........................207 Komar, Ana (Florjančič)................230 Komatar............................................3 Komatar, Franc.............................3, 7 Konig (Kinh)..................................260 Konrad..........................8, 61, 62, 113 Konrad V.........................................61 Konstantin................................42, 66 Kopač, Uršula...............................150 Kopčavar.......................................187 Kopčavar (vulgo)...........................187 Kopčavar, Matevž (Koptschauar). 187 Koptschauar, Matevž (Kopčavar) .187 Kordeš, Anton...............................144 Korn................................................49 Korošc (vulgo).........183-185, 248, 259 Koroščk (vulgo)..............................183 Korošec (vulgo)....................5, 74, 184 Kos...........................................22, 185 Kos, Franc.......................74, 271, 274 Kos, France......................................24 Kos, Gojmir Anton..........................75 Kos, Helena...................................142 Kos, Janž.......................................151 Kos, Matevž.....................................74 Kos, Milko........................................75 Košenina, Alenka (Malenšek)........225 Košenina, Helena..........................174 Košenina, Jure..............................225 Košir..............................................231 Košir, Anton..................................152 Košir, Franc...................................199 Košir, Ivan.....................................230 Košir, Janez...................................231 Košir, Jože.....................................194 Košir, Majda..................................199 Košir, Marija (Ramovš).................205 Košir, Mina....................................152 Košir, Nikolaj........................152, 153 Košnik (vulgo)................................204 Košnik, Helena (vulgo Košnikova)..........................204 Košnik, Marjeta............................204 Koštrun (vulgo)......................156, 157 Kovač (vulgo).................................165 Kovačev Tine (vulgo).....................165 Kovačič, Leopold............................152 Kovačič, Matija.............................152 Kovačič, Vera.................................152 Kovačič, Vera (Bočko)....................152 Koželj, Franc.................................168 Koželj, Ivana (Černigoj)................144 Koželj, Janez..................................168 Koželj, Marija (Damjan)...............168 Kožuh................................53, 74, 260 Kožuh, Matevž..........................39, 40 Kraffenau, Janez Karel...................55 Krajnik..........................................260 Krajnik, Antonija (Jugovic)...........226 Krajnik, Franc...............................227 Kramer.................2, 9, 18, 21, 22, 31, 34, 38, 40-53, 55, 56, 59, 60, 72, 74, 98, 116, 184, 191, 248 Kramer (vulgo)..............................1 72 Kramer, Franc.........18, 271, 274, 279 Kramer, Franc Ks............................21 Kramer, Franc Ksaver...........2, 39, 46 Kranner, Marija (Bogataj)............179 Krapš, Janez..................................153 Krapš, Marija (Sunajko)...............153 Kregar, France..............................217 Kregar, Katarina...........................217 Krek, Anton...................................153 Krek, Blaž......................................153 Krek, Janko...................................111 Krek, Jera (Pogačnik)....................152 Krek, Katarina (Švarc)..................153 Krek, Kristina........................223, 224 Krekova Lenčka (vulgo).................223 Krenner...................................74, 132 Krenner, Franc......................131, 132 Krenner, Jožef...............................211 Krevs (vulgo)......................33, 92, 239 Kristus...........59, 64, 67, 77, 186, 235 Krivarjev Jaka (vulgo)...................165 Križaj.............................................260 Križaj, Marija.................................33 Krmelj, Franc....................... 169, 170, Krmelj, Ivana (Jugovic).........169, 170 Krmelj, Ivanka..............................169 Krmelj, Marija (Jugovic)...............171 Krmelj, Matevž......................169, 170 Krpač, Mojca.................................100 Krstič, M........................................148 Krstič, Marija................................148 Kržajuc (vulgo)..............................165 Kržajucu Tine (vulgo)....................165 Kržišnik.................................160, 228 Kržišnik, Anton..... 158, 159, 162, 163 Kržišnik, Marija (Ušeničnik).........168 Kuhar, Rozalija.............................164 Kumer........................................53, 98 Kumer, Frančišek....................39, 235 Kuni, Pavel.......................................88 Kupčavar (vulgo)...........................187 Kuralt....................................228, 260 Kuralt (Churalt)............................260 Kuralt, Elizabeta (Šifrer)...............202 Kuralt, Marija.................................33 Kuralt, Mihael...............................228 Kuralt, Neža..................................208 Kuralt, Rihard...............................126 Kuralt, Špela.................................208 Kuralt, Terezija (Čemažar)............126 Kuralt, Urša..................................208 Kuralt, Valentin....................142, 228 Kuralt, Zinka.................................127 Kustee, Rudi..................................193 Kustec, Terezija.............................193 Kušar, Antonija.............................177 L Lalič, Zoran...................................152 Lamberg, Andrej.............................82 Lamberg, Janez...............................82 Lamberg, Jurij.................................82 Lamberg, Maruša (Siegesdorfer) ....82 Lamberger, Andrej..........................70 Lampfritzhaimb, Franc Matija pl.. 19 Lampfritzhaimb, Matija.................3 7 Lampič, Andreja............................227 Langerholc....................................260 Langerholc, Danica.......................202 Langerholc, Elizabeta (Hribernik).....................................202 Langerholc, Franc.........................202 Langerholc, Ivana.........................194 Langerholc, Janez.........................183 Langerholz....................................260 Lavrič, Frančiška...........................150 Lavtar............................................134 Lavtar, Jernej................................133 Lavtar, Johan........................134, 217 Lavtar, Maruša.............................217 Lavtar, Mica (Karlin).....................134 Leber..............................................260 Ledrar (vulgo)................................172 Ledrer (vulgo)................................172 Lehman, Mimi Strahl pl..................88 Leopold............................................62 Leopold II......................................261 Lesičnik, Janez......................134, 135 Lesičnik, Stanislava......................135 Leskovec........................................260 Libenberg........................................84 Libenberg, Osterman......................84 Lichtenstein....................................80 Liemberg.........................................82 Likovc (vulgo)..................................86 Logonder...............................190, 260 Logonder, Jera......................174, 209 Logonder, Johanca...............189, 190 Logonder, Jože..............................189 Logonder, Martin...........................99 Logonder, Matej...........................189 Logonder, Mina....................189, 190 Logonder, Romana.......................189 Logonder, Stane............................196 Logonder, Štefanija......................189 Logonder, Tona.....................189, 190 Logonder, Tone.......77, 189, 190, 277 Lomp (vulgo).................................175 Lorenčk (vulgo)......................151, 152 Losch, Leon......................................36 Loskuc (vulgo)...............................217 Lovrenčk (vulgo)..............................95 Lovša, Andrej..................................33 Lovša, Matija..................................33 Lovšin, Antonija (Demšar)............143 Lovšin, Jurij..................................140 Lovšin, Rozi...................................140 Ložar.....................................248, 252 Ložar, Anton.................................184 Ložar, Marija (Tušek)....................183 Lukančič................67, 70, 85, 88, 131 Lukančič, Gabrijel.....................67, 82 Lukančič, Gothard..........................88 Lukančič, Janez Gothard................82 Lukančič, Janez Gotthard...............67 Lukančič, Jurij................................67 Lukančič, Marija Katarina.............33 Lukančič pl. Gal, Regina Kordula...67 Lukančič, Suzana VVeiland.............67 Lukec (vulgo).................................153 Lukove, Uršula..............................147 Lušina, Jožef...........................94, 141 Luznar...................................183, 184 Luznar, Blaž..........................131, 132 Luznar, Elizabeta (Jamnik).....95, 137 Luznar, Jera..................................183 Luznar, Jožef...................................16 Luznar, Jurij.................................183 Luznar, Neža.................................226 Lužan.............................................260 Luževič, Lidija...............................201 Luževič, Marjan............................201 M Mace (vulgo)..................................176 Maehart........................................134 Maeher..................................134, 260 Maehert.........................................134 Maeker..........................................134 Maček, Jernej................................235 Maček, Pavel.................................235 Maglica, Cilka (Pintar)..................181 Maglica, Jože................................181 Maglica, Nikolaja (Čičič)...............181 Maher....................................134, 173 Maher, Blaž (Mohar).....................173 Maher, Franc........................204, 205 Maher, Gregor..............................205 Maher, Jakob................................205 Maher, Jakob (Mohar)..................173 Maher, Jera...................................157 Maher, Luka..................................204 Maher, Marija...............................173 Maher, Mica (Ažbe).......................205 Maher, Mica (Marenk)..................204 Maher, Tomaž (Mohar).................134 Maister..........................................231 Maisterle (Masterl)........................260 Maksimilijan...................................62 Maksimilijan (Maximilian)...........277 Malenšek, Alenka (Košenina)........225 Malenšek, Anton...........................225 Malenšek, Ivanka..........................225 Maln (vulgo)..................................215 Malost (vulgo).......................226, 227 Maren (Marenik)...........................260 Marenig, Simon (Marenk)............137 Marenik (Maren)...........................260 Marenikhin, Elizabeta (Marenk) ..137 Marenk..........................................138 Marenk, Andrej.............................204 Marenk, Anton......................137, 141 Marenk, Elizabeta (Marenikhin) ..137 Marenk, Jakob......................135, 142 Marenk, Jernej..............................204 Marenk, Marija............................226 Marenk, Marija (Prevodnik).........142 Marenk, Martin....................135, 137 Marenk, Matevž............................226 Marenk, Mica........................135, 142 Marenk, Mica (Maher)..................204 Marenk, Simon.............................226 Marenk, Simon (Marenig)............137 Marija.........36, 50, 52-54, 58, 60, 61, 68, 70, 77, 81, 98, 100, 108, 109 Marija Snežna...............................108 Marini, Johan...............................225 Markus (vulgo)................................85 Marofar (vulgo)............ 181, 203, 216, 230, 239, 240, 265 Marolt...............................................4 Martinjak, Rozalija.......................195 Maruščkova bajta (vulgo)...............95 Maslar (vulgo)...............................187 Masterl (Maisterle).......................260 Maškonov Gašper (vulgo).............225 Matečk (vulgo).........................96, 202 Matečkova bajta (vulgo)...............240 Matevži (vulgo)................95, 142, 226 Matovil (vulgo)..............................142 Matovžl (vulgo).............................226 Mažuc (vulgo)........................144, 254 Maximilian (Maksimilijan)...........2 77 Medved (vulgo)..............................203 Megušar, Anton............................171 Megušar, Maks..............................197 Megušar, Marija...................171, 197 Mejač, Marija................................186 Melik......................................248, 249 Melkizedek.......................................49 Mercina, Andrej............................150 Mercina, Marija............................150 Mercink (vulgo).............................245 Merčinc (vulgo).............................149 Merian.......................................56, 79 Merniak (vulgo)...............94, 184, 185 Mert (vulgo).....................................35 Mertinar (vulgo)..............................33 Mesar (vulgo)................................149 Mesec, Ivana.................................179 Mesec, Jelka..................................180 Mesec, Stane.................................180 Mesec, Stanislav............................179 Mesec, Uršula (vulgo Hdelova).....228 Mežnar (vulgo)................95, 151, 152 Mežnarija (vulgo)..........................187 Migut (vulgo).................................186 Mihael iz Loke.................................55 Mihovilovič, Ivan..........................198 Mihovilovič, Tanja........................198 Miklavčič.................................28, 260 Miklavčič, Franc............................208 Miklavčič, Stanka (Jesenovec).......208 Miklavž (vulgo)................95, 142, 231 Miklavževa bajta (vulgo)...............140 Miklavžova kajža (vulgo)..............139 Miklavžuc (vulgo)..........................142 Miklova Zala.................................104 Miutz (vulgo).................................229 Mlinar...........................................260 Mlinar (vulgo)...............................215 Mlinarjev Andrejče (vulgo).............97 Močeradnik (vulgo).........94, 146, 147 Mohar....................................134, 173 Mohar, Barbara (Pečnik)...............173 Mohar, Blaž...........................134, 173 Mohar, Blaž (Maher).....................173 Mohar, Franc................................205 Mohar, Jakob................................173 Mohar, Jakob (Maher)..................173 Mohar, Johana.............................134 Mohar, Marija..............................134 Mohar, Tomaž......................134, 173 Mohar, Tomaž (Maher).................134 Mohorič, Johana (Hafner)............226 Mol (vulgo)....................................204 Molinaro, Janez..............................49 Molinaro, Janez Krstnik.......125, 189 Mongar (vulgo)............ 144, 147, 156, 157, 243, 254 Mongarjeva kajža (vulgo).............144 Mospacher......................................64 Mospacher, Sigmund......................64 Motovil (vulgo)..............................142 Možina............................................85 Mrak..........39, 53, 54, 74, 92, 98-100, 159, 204, 240 Mrak, Jožef...................................185 Mrak, Marija (Bozovičar)..............187 Mrak, Marija (Hostnik).................204 Mrak, Matija...................39, 103, 104 Mrak, Primož................................204 Mrcink (vulgo)...............................149 Mrcinka (vulgo).............................149 Mrušč (vulgo).........96, 157, 211, 213, 238, 244,245, 252, 254, 256, 266 Mruščk (vulgo)......................147, 156 Mruščkova bajta (vulgo)...............209 Mruž (vulgo)..................................211 Mujovčk (vulgo).............................229 Mujučk (vulgo)..............229, 237, 243 Mulej, Franc (Muli, Mulley)............18 Muli, Franc (Mulej, Mulley)............18 Muli, Franc Ksaver (Muliy).............38 Miiller............................................260 Mulley, Franc (Mulej, Muli)............18 Mully, Franc Ksaver (Muli).............38 Mungar (vulgo).....143, 144, 146, 156 Mure, Marija................................213 n Na Kalanuš (vulgo)........................174 Na Mrutth (vulgo).................211, 213 Napoleon...........................17, 25, 276 Nastran, Tatjana..........................200 Nastran, Terezija..........................203 Nastran, Vinko..............................200 Natlačen, Marko...........................104 Navoda, Blaž...................................75 Nikele (vulgo).........................228, 237 Nikelčk (vulgo)...............................228 Nose, Mira.....................................197 Notar, Andrej................................150 Notar, Jurij.....................................41 Notar, Lorene................................150 Notar, Mica...................................150 Notar, Valentin...............................38 Novak............................................260 Novak, Vilko..........................248, 251 Novinc, Marija (Novinka).............182 Novinka, Marija (Novinc).............182 O Oblaček (vulgo)........................95, 204 Oblačk (vulgo)...............................204 Oblak.....................................147, 260 Oblak, Alojz...................................216 Oblak, Boris...................................216 Oblak, Franc..........................146, 147 Oblak, France................................146 Oblak, Jakob.........................146, 147 Oblak, Maks....................................34 Oblak, Marija........................146, 216 Oblak, Marija (Dolenc)..................146 Oblak, Marija (Podobnik)..............147 Oblak, Marko..................................35 Oblak, Mica (Dolhar)....................170 Oblak, Uršula................................146 Oblakovič, Lado.............................177 Oblakovič, Matjaž.........................177 Ofnar (vulgo).................................233 Ofner (vulgo).................................152 Ofner, Andrej (Hafner)...................36 Ofner, Jurij (Hafner).......................37 Ogrin, Anton.........................130, 224 Okorn............................................260 Okorn, Lenka (Pikuš).....................168 Okorn, Maruša (Tavčar).......171, 172 Oman (Huebman)..........................260 Oman, Apolonija (Triler)..............127 Oman, Josip..................................236 Oman, Neža..................................154 Oman, Neža (Debelak, Semen)......127 Omejc (vulgo)................................214 Omejec...........................................260 Orataričnik (vulgo).......................149 Orel (vulgo)....................................211 Orozi................................................10 Ortman, Marija (Hartman)..........188 Ortman, Marjeta (Hartman)........226 Ortman, Matevž (Hartman)............71 Ortman, Matija (Hartman) ....94, 226 Osebek, Franc (Ozebek).................168 Osenar, Niko.................................224 Osredkar, Marija (Rink)................235 Osterc, Tomaž...............................152 Osterc, Uršula (Jamnik, Šifrer).....171 Oter, Milan...................................204 Otokar.............................................55 Ozbič...............................................52 Ozbič, Matija..................................52 Ozebek, Franc (Osebek).................168 Ozebek, Maks................................168 Ozebek, Marija..............................168 Ožbout (vulgo)...............................171 P Pagliaruzzi, Natalis........................86 Pahovc (vulgo).......................228, 239 Papež (vulgo)..........33, 154, 217, 246, 255, 263, 265 Papirman (vulgo).......... 233-235, 240, 250,265 Papirmanova bajta (vulgo)...........232 Papler............................................275 Papler, Mihael.................................82 Parenther (Porenta)......................260 Partiž (vulgo)...95, 170, 187, 263, 265 Partiževa kajža (vulgo)....................25 Partižova (vulgo)...........................169 Partižova kajža (vulgo)...................96 Passler.............................................17 Passler, Jožef Georg........................17 Passler, Jožef Jurij..........................18 Paternou (vulgo)............................168 Paternou, Matevž..........................168 Paumgarten........................13-16, 70 Paumgarten, Jožef........................261 Paumgarten, L.(eopold)...................41 Paumgarten, Leopold................13, 16 Paumgarten, Maksimilijan Anton..69 Pavle (vulgo)............................96, 169 Pavlin...............................................18 Pavlin, Marija...............................223 Pavlin, Matevž...........................18, 57 Pavlin, Matevž Janez......................38 Pavlovič, Mile................................222 Pečnik............................................260 Pečnik, Barbara (Mohar)...............173 Pečnik, Franc.................................173 Pečnik, Gregor (vulgo Mertinar).....33 Pečnik, Matevž................................33 Pečnik, Urša..................................173 Peharc, Stanko................................34 Pengov, Božo...........................77, 100 Per Dajnet (vulgo).........................177 Per Miklauč (vulgo).......................231 Per Miklavž (vulgo)........................232 Per Mungar (vulgo).......................157 Per Polanc (vulgo)..........................234 Per Strehar (vulgo)........................169 Petchocher.......................................64 Peterlin............................................88 Peternel.........................................168 Petrič, Franc....................................38 Petrona (vulgo)................................95 Petrono..........................................168 Petrono (vulgo)..............................168 Petruzenk (vulgo)....................95, 168 Petruznik (vulgo)................... 168, 253 Petružak (vulgo)............................168 Petschocher.......................68, 79, 275 Petschocher, Jakob.........................68 Petschocher, Janez..............68, 82, 88 Petschocher, Krištof........................68 Petschocher, Marks...................50, 68 Petteneg, Cecilija Strahl pl.............87 Pevc, Helena..................................223 Pevc, Janez....................................223 Pevc, Lado.....................................223 Pevec..............................................260 Pibernik, Cvetka............................140 Pikec (vulgo)..........................182, 183 Pikoc (vulgo)..................................182 Pikuš, Jakob..................................168 Pikuš, Janez...................................168 Pikuš, Lenka (Okorn).....................168 Pikuš, Marija.................................168 Pikuš, Marjana.............................168 Pikuš, Simon..................................168 Pikuš, Valentin..............................168 Pintar (Binder)..............................260 Pintar (vulgo)..........................94, 179 Pintar, Angela (Hafner)................182 Pintar, Cilka (Maglica)..................181 Pintar, Franc (vulgo Zalubnikar).. 156 Pintar, Gašper...............................232 Pintar, Gašper (vulgo Alovc)...........33 Pintar, Janez.................128, 129, 156 Pintar, Jera (Porenta)...................208 Pintar, Johan................................156 Pintar, Jožef.............96, 156, 207-209 Pintar, Jožef (vulgo Alovc)..............33 Pintar, Mina..................................129 Pintar, Rudolf...............................156 Pintar, Tomaž.........................33, 207 Pire, Anica.....................................148 Pire, Franc.....................................194 Pire, Ivica.......................................148 Pire, Janez.....................................148 Pire, Pavel......................................194 Pisanee, Franc...............................199 Pisanec, Julija...............................199 Planina..........................................260 Planina, France.........................22, 72 Planuc (vulgo)................134, 173, 177 Plashnigkh, Andrej (Blaznik)..........3 7 Plečnik.............................................77 Plestenjak, Janez...........................224 Plestenjak, Karel.............................45 Plešec.............................................228 Plešec, Ana (Jamnik).....................142 Plešec, Martin.................94, 141, 142 Pleteršnik......................149, 170, 183, 187, 205, 227 Plevnar (vulgo)................................99 Pod Bregam (vulgo).......................226 Podbregar (vulgo)...........95, 216, 226, 239,240 Podlesk (vulgo)...............................182 Podlonkar (vulgo)....................94, 171 Podnar, Draga (Žontar)................214 Podnar, Franc...............................214 Podobnik, Ivana............................229 Podobnik, Marija (Oblak)..............147 Podobnik, Pavel.............................229 Podobnikar, Valentin (Podobniker, Podopenker).............142 Podobnikar, Valentin (Podopenkar)...................................94 Podobnikar, Valentin (Podopenker)..................................141 Podobniker, Valentin (Podobnikar, Podopenker).............142 Podopenkar, Valentin (Podobnikar)....................................94 Podopenker, Valentin (Podobnikar)..................................141 Podopenker, Valentin (Podobnikar, Podobniker).............142 Pogačar, Jera (Pogačnik)..............223 Pogačnik (vulgo)............ 151, 152, 245 Pogačnik, France...........................152 Pogačnik, Jera...............................152 Pogačnik, Jera (Krek)....................152 Pogačnik, Jera (Pogačar)..............223 Pogačnik, Jerica............................153 Pogačnik, Jože...............................152 Pogačnik, Jožefa (Vidovič).............152 Pogačnik, Maksimilijan............17, 18 Pogorišče (vulgo).....................94, 188 Pokoren.........................................260 Pokorn.......4, 9, 19, 22, 24, 29, 32-35, 37, 39, 44, 55, 56, 60, 61, 82, 83, 105, 106, 115, 154, 191, 219, 237, 260 Pokorn, Albin................................219 Pokorn, Anton.......................141, 143 Pokorn, Anton (vulgo Ararjev)........33 Pokorn, Florjan.....................227, 228 Pokorn, Franc...............2, 4, 148, 149, 271, 274 Pokorn, Franc (vulgo Prime)...........33 Pokorn, France......30, 32, 36, 61, 115 Pokorn, Frančišek.........................116 Pokorn, Jakob.................................33 Pokorn, Jera..................139, 142, 143 Pokorn, Jerica...............................219 Pokorn, Lojzka..............................203 Pokorn, Luka.........................134, 172 Pokorn, Marija (Čadež).................219 Pokorn, Marija (Hafner)...............148 Pokorn, Martin.............................142 Pokorn, Matevž.............................150 Pokorn, Miklavž............139, 142, 171 Pokorn, Nikolaj.............................142 Pokorn, Peter.........................150, 173 Pokorn, Primož..............................150 Pokorn, Tomaž..............................148 Pokorn, Urban..............................149 Pokorn, Urban (Pokorni)...............150 Pokorni, Urban (Pokorn)...............150 Polak, Jožefa (Inglič).....................154 Polanc (vulgo)..96, 234, 235, 240, 259 Polanc, Jakob................................208 Polec..............11, 12, 82, 91, 231, 267 Polec, Janko.........................11, 12, 87 Polenc (vulgo)..........................26, 214 Polenšek (vulgo).............................139 Polenšek, Ana........................139, 140 Poličar (vulgo)...............................206 Poljak, Janez.................................154 Poljčkar (vulgo).............................206 Ponglar, Marjeta...........................228 Popirenc (vulgo)............................233 Popirman (vulgo)...........................233 Popirnic (vulgo).............................233 Porenta..................................202, 214 Porenta (Parenther)......................260 Porenta (vulgo)..............127, 175, 201 Porenta, Alenka.............................127 Porenta, Helena............................234 Porenta, Ivan................................214 Porenta, Jakob......................211, 214 Porenta, Janez................................49 Porenta, Jera.................................214 Porenta, Jera (Dolenc, vulgo Krevsovka)...............33 Porenta, Jera (Pintar)...................208 Porenta, Johan..............................214 Porenta, Jurij........................127, 214 Porenta, Kari.................................214 Porenta, Marija.............................214 Porenta, Matija.............................214 Porenta, Mica................................202 Porenta, Pavel...............................180 Porenta, Peter...............................208 Porenta, Peter (vulgo Alovc)............26 Porenta, Terezija (Zakotnik).........156 Porenta, Urban.............................202 Porentova bajta (vulgo)................201 Porentuc (vulgo)....................127, 244 Potočnik.........................................260 Potočnik, Ana................................144 Potočnik, Frančiška.......................235 Potočnik, Frančiška (Šink)............144 Potočnik, Janez.............................144 Potočnik, Janko.............................144 Potočnik, Lovrenc..........................234 Potočnik, Simon............................234 Potočnik, Valentin...........96, 234, 235 Prajzl, Jakob.................................154 Premiz...........................................151 Prenner..............................13, 14, 16, Prenner, Ignac Anton.........13, 16, 18 Prestor, Ivana (Dolenc).................150 Preša, Franc......................................5 Prešeren......................5, 87, 267, 275 Prešern, Andrej Alojz......................16 Prešern, Ivan Jurij..........................82 Prešern, Janez Jurij........................88 Prevodnik......................................260 Prevodnik, Jera.............................156 Prevodnik, Lovrenc.......................135 Prevodnik, Marija.................135, 13 7 Prevodnik, Marija (Marenk).........142 Prevodnik, Tomaž...........................34 Pri Blažetu (vulgo).........................131 Pri Flintežu (vulgo).................167,213 Pri Marku (vulgo)..................174, 175 Pri Markucu (vulgo)......................174 Pri Molu (vulgo)............................204 Pri Slugu (vulgo)............................174 Pri Streharju (vulgo).....................169 Pri Špeli (vulgo).............................177 Prime (vulgo)..........33, 150, 151, 175, 245, 254, 255, 263 Primic............................................151 Primiz............................................151 Primožič, Helena...........................193 Proj, Alojzija (Žagar).....................127 Projč, Jakob...................................227 Prtiš (vulgo)...................................170 Prtiž (vulgo)...........123, 170, 245, 246 Prtižova kajža (vulgo)...................169 Punčar (vulgo)... 74, 94, 167, 176, 247 Pustavrh..........................................88 Pustavrh, Franc..............................12 Pušar, Anton...........................94, 179 Pušar, Johan Mihael.......................34 Pušar, Neža.....................................34 r Radicz..............................................44 Raizner, M.(arija)..........................176 Rajgel............................................260 Rakovec, Nuša...............................201 Rakovee, Tone...............................201 Ramovš, Anton................................55 Ramovš, Franc...............................205 Ramovš, Jože.................................200 Ramovš, Marija (Košir).................205 Ramovš, Zlata...............................200 Rant, Marija.................................200 Rant, Mina....................................150 Rant, Stane...................................200 Rasp.........65, 70, 71, 80, 84, 220, 275 Rasp, Agneza (Siegesdorfer)............82 Rasp, Baltazar.................................84 Rasp, Jurij.......................................82 Rasp, Marija Lucija.......................220 Rasp, Neža (Siegesdorfer)...............69 Rasp, Pavel................................69, 84 Rasp, Seifrid....................................84 Rasp, Viljem.................. 69-71, 82, 84 Rasp, Viljem Gothold......................69 Raunihar, Matevž...........................95 Raunihar, Matevž (Matija)...........142 Raunihar, Matija (Matevž)...........142 Ravnihar, Angela..........................203 Ravnihar, Franc............................184 Ravnihar, Janez............................184 Ravnihar, Jože..............................184 Ravnihar, Marija..........................203 Ravnihar, Marija (Šifrer)..............147 Ravnihar, Matilda........................184 Ravnikar........................................260 Ravnikar, Jože...............................193 Ravnikar, Marija..........................193 Ravnikar, Štefan...........................165 Rbežnik (vulgo)..............................167 Reiner, Amalija (Siegesdorfer)........82 Reiner, Franc...................................82 Repovž, Tončka.............................180 Rešek, Martin................................128 Rešek, Mica (Hafner).....................226 Rešek, Mica (Režek, Šifrer)............178 Rešek, Špela...................................150 Režek.............................................260 Režek, Mica (Rešek, Šifrer)............178 Richterschitsch.............................260 Rihtar (vulgo)...........25, 94, 140, 166, 167, 240, 245, 255 Rihtaršič, Jožef.............................142 Rink, Frančiška.............................235 Rink, Marija (Osredkar)................235 Rolih, Ivan.....................................199 Rolih, Lucija..................................199 Ropoša, Agata...............................197 Rosetti, Bernard........................16, 86 Rossman (Rozman)........................260 Rovšek.............................................50 Rozala (vulgo)................................225 Rozman.........................................140 Rozman (Rossman)........................260 Rozman, Anton.............................140 Rozman, Ernest...............................16 Rozman, Gregor Jurij.....................3 7 Rubežnik.......................................166 Rubežnik (vulgo)..............25, 140, 166 Ručigaj............................................52 Rumpert, Marija Majda...............122 Rupar, Peter..................................172 Ruparčič, Marija (Dolinar)...........229 S Sadnikar..........................................88 Sallenstein, von...............................86 Sallenstein, Antonija Demšar von.. 85 Samassa, Albert..............................54 Santonino........................................31 Saubi, Martin (Žavbi)....................152 Scarlichi..................................79, 131 Scarlichi, Franc Karel.............82, 131 Scarlichi, Jurij.........................82, 131 Scarlichi, Peter..............................131 Scarlichi, Rajnald..........................131 Scharlich.......................................2 75 Schegall.........................................220 Schegall (vulgo).............................220 Schegall, Matevž...........................220 Schemerl..........................................46 Schiffrer........................................260 Schiffrer, Johann (Janez Šifrer)......26 Schiffrer, Luka..............................178 Schivvitzhofen, Henrietta Strahl pl.........................87 Schloisnigg......................................49 Schmidburg, de.................................8 Schmidburg, Josephi Camilo de.......7 Schneider.......................................260 Schnitzer.........................................64 Schnitzer, Jakob..............................64 Schnor.............................................50 Schreiner, Matevž.....................49, 54 Schvvarz... 18, 35, 42, 62-64, 213, 277 Schvvarz, Doroteja....................62, 63 Schvvarz, Filip..................................38 Schvvarz, Rotija...............................36 Schvvarz, Uršula..............................62 Schvvarz, Volbenk................19, 36, 62 Schvvarz, VVolfgang.........................32 Schvvarzin, Marija (Švarc)............130 Schvverer.......................................234 Schvverer, Johan...........................234 Schvverer, Johannes......................233 Sedej, 1...........................................257 Sedej, Ivan.............................249, 257 Sehrschon (Eržen)..........................260 Sekal (vulgo)..................................220 Sekalše (vulgo)..............131, 220, 221, 240, 265 Selak, Marija.................................228 Seliškar (vulgo)..........................20, 26 Seljak.............................................260 Semen (Hartman)..........................157 Semen, Johan................................223 Semen, Lorenc (Hartman).............156 Semen, Neža (Debelak, Oman)......127 Semen, Simon........................127, 128 Sever..............................................260 Sever (Zeber)..................................260 Shnosnik, Luka (Znožnik)..............232 Sicherl...........................................260 Siegesdorfer......................66, 71, 275 Siegesdorfer, Agneza (Rasp)...........82 Siegesdorfer, Amalija (Reiner)........82 Siegesdorfer, Baltasar.....................69 Siegesdorfer, Baltazar.........78, 82-84 Siegesdorfer, Felicita (Gall, VVernegkh).............................82 Siegesdorfer, Katarina (Gall)..........82 Siegesdorfer, Katarina (Gall, VVernegkh).............................82 Siegesdorfer, Maruša (Lamberg).... 82 Siegesdorfer, Neža (Rasp)...............69 Sifonar (vulgo)..............................172 Sigehard..........................................28 Sigersdorfer, Baltazar pl..............185 Sigesdorf, Jurij pl............................84 Simonič, Gašper (Šimonič)............203 Simonič, Marija (Golob)................203 Sittich, Josip...................................36 Skaria, Sigmund.............................86 Skarletov grunt (vulgo).................131 Skerlc (vulgo).................................139 Skhrpin, Gregor..............................67 Skhrpin, Katarina (Furnpfeil).........67 Skrletter (vulgo)............................131 Slane, Danica........................122, 123 Slomšek, Anton Martin.................176 Sluga...............................................35 Sluga, Matija............................32, 34 Smerdu, Frančišek........................189 Smodje (vulgo)...................94, 97, 188 Smole...............................................84 Smole, Majda..................................84 Snedec, Frančiška (Štirn)..............186 Sodnikar, Alojz..............................236 Sodnikar, Danica (Berce)...............236 Sodnikar, Terezija (Čadež)............236 Sonder (Žontar).............................260 Sotlar, Aljoša.................................122 Sotler, Gorazd...............................123 Souček, Aljoša...............................123 Souvan.............................................46 Sovine, Neža..................................204 Sovinec, Marija.....................135, 137 Spacapan, Ivan.............172, 173, 226 Spacapan, Marija.........................172 Standler, Jurij.................................66 Standler, Marija (Furnpfeil)............66 Stanonik, Anton............................186 Stanonik, France...........................275 Stanonik, Matevž..........................186 Stanonik, Valentin........................186 Stanovnik......................................260 Stare, Valentin..............................150 Starman (vulgo).......95, 97, 132, 139, 147, 148, 153, 154, 245, 252 Starmanova bajta (vulgo).............153 Stegenšek...........................................4 Štele.............................................4, 12 Štele, France........................12, 81, 90 Sternen............................................50 Sternen, Matej..................50, 90, 126 Steska................................................4 Steska, Viktor............................12, 90 Stiben, Henrik (Štiben)..................233 Strahl..........11-13, 50, 74, 79-81, 83, 85-88, 90-93, 98, 103, 104, 119, 139, 156, 158, 159, 215, 230, 231, 267, 275, 276 Strahl, Anton Edvard................86, 87 Strahl, Cecilija..........................33, 88 Strahl, Edvard........11, 12, 17, 49, 70, 79-81, 83, 87, 88, 163, 230, 231 Strahl, Friderik Anzelm......17, 83, 86 Strahl, Henrietta.......................83, 86 Strahl, Henrika.............................230 Strahl, Karel...........11, 12, 44, 61, 78, 81, 83, 87, 88, 92, 102, 163, 230, 247, 276 Strahl pl. Lehman, Mimi................88 Strahl pl. Petteneg, Cecilija............87 Strahl pl. Schivvitzhofen, Henrietta.........................................87 Strahl, Terezija...............................83 Strehar (vulgo)................................96 Strnad, Marija (Kalan)...................33 Strukelius........................................69 Struppi, Ivana.................................88 Struppi, Ivana Nepomučena..........87 Stupniker......................................260 Sunajko, Marija............................153 Sunajko, Marija (Krapš)...............153 Sušnik............................................260 Sušnik, Andrej (Grohar)................211 Sušnik, Avgust................................99 Sušnik, Elizabeta...........................169 Sušnik, Katarina...........................169 Sušnik, Mica..................................211 Sušnik, Urban.......................188, 226 sv. Ana...............19, 24, 34, 35, 52, 60 sv. Barbara....................107, 164, 211 sv. Cecilija.................................52, 60 sv. Florijana....................................60 sv. Helena........................................53 sv. Katarina......................34, 60, 142 sv. Magdalena.................................45 sv. Uršula..................................21, 52 sv. Andrej......................................108 sv. Ciril..................................103, 139 sv. Dominik...............................53, 60 sv. Fabijan.......................................45 sv. Felicijan.....................................10 sv. Filip....................................39, 107 sv. Florijan..........54, 60, 83, 107, 108 sv. Fortunat...........................8, 41, 57 sv. Frančišek....................................52 sv. Frančišek Ksaverij.....................52 sv. Gabrijel......................................21 sv. Hieronim....................................88 sv. Jakob.....................19, 30, 39, 107, 175, 211, 262 sv. Janez..........................................84 sv. Janez Evangelist......................139 sv. Janez Krstnik...........29, 30, 41, 44 sv. Jernej.......................................109 sv. Joahim.......................................60 sv. Jožef................. 39-41, 44, 54, 212 sv. Jurij.............10, 28, 41, 42, 44, 50, 54, 56, 57, 60, 71, 107, 113, 123, 124, 184 sv. Klemen.......................................45 sv. Krištof........................................88 sv. Ksaverij....................................109 sv. Lovrenc......................8, 32, 36, 42, 55-57, 107 sv. Marko.......................................107 sv. Metod...............................103, 139 sv. Mihael......44, 56, 57, 66, 108, 109 sv. Miklavž.....................108, 151, 245 sv. Mohor..................8, 41, 42, 56, 57 sv. Nikolaj.......................................21 sv. Ožbolt.......................................107 sv. Pavel.....................................42, 52 sv. Peter...................................38, 109 sv. Primož................................10, 109 sv. Rok.......................................44, 45 sv. Sebastijan..................................45 sv. Štefan..41-45, 50, 54, 64, 109-111 sv. Urban.......................................109 sv. Urh.............................................21 sv. Valentin...............................41, 44 sv. Vid..............................................29 Svoljšak.........................153, 174, 175 Svoljšak, Franc..............................153 Svoljšak, Ivana..............................153 Svoljšak, Johan (vulgo Polenc)......214 Svoljšak, Mina...............153, 154, 173 Svolšak..........................................214 Svolšak (vulgo)...............................153 Svolšak, Jernej (Karlin).................174 Svolšak, Marjeta (Jugovic)............170 Svolšak, Mica................................207 Svolšak, Mica (Volgemut)..............169 Svolšak, Tomaž.............................169 Šager, Matevž (Žagar)...................232 Šešek, Rado...................................194 Šetina, Albin.................................199 Šetina, Alojzija..............................199 Šifrar.............................................218 Šifrar, Edvard...............................201 Šifrar, Mica (Jereb).......................146 Šifrar, Milan.................................201 Šifrar, Olga...................................201 Šifrar, Simon.................................201 Šifrar, Terezija (Berčič).................235 Šifrer.............................139, 178, 260 Šifrer (vulgo Tajne).......................178 Šifrer, Andrej................139, 178, 227 Šifrer, Anton.................................139 Šifrer, Antonija.............................112 Šifrer, Antonija (vulgo Gregorčeva)........................111 Šifrer, Elizabeta (Kuralt)...............202 Šifrer, Franc..................178, 204, 218 Šifrer, Helena................................177 Šifrer, Janez..........................139, 218 Šifrer, Janez (vulgo Polenc).............26 Šifrer, Janez (Johann Schiffrer).....26 Šifrer, Jerica (Koblar)....................218 Šifrer, Jernej (vulgo Tajne)...........178 Šifrer, Jože....................................178 Šifrer, Jožef...................137, 139, 178 Šifrer, Jurij......................................34 Šifrer, Katarina.............................153 Šifrer, Lorenc................................202 Šifrer, Marija................................227 Šifrer, Marija (Ravnihar)..............147 Šifrer, Marija (Šnajder)................227 Šifrer, Marija (Žust)......................137 Šifrer, Matevž.95, 147, 148, 153, 171 Šifrer, Mica (Rešek, Režek)............178 Šifrer, Štefan.....................................5 Šifrer, Uršula (Jamnik, Osterc).....171 Šifrer, Valentin......................147, 153 Šilar, Anka....................................203 Šilar, Cveto....................................203 Šimen (vulgo).................................226 Šimonič, Gašper (Simonič)............203 Šink..................................................11 Šink (vulgo)....................................147 Šink, Andrej..................................155 Šink, Anton...................................173 Šink, Elizabeta...............................155 Šink, Franc............................155, 156 Šink, Frančiška (Potočnik).............144 Šink, Gašper............................95, 135 Šink, Ivana....................................156 Šink, Janez....................................155 Šink, Jerica....................................173 Šink, Jernej...........................155, 156 Šink, Jožef.............................155, 156 Šink, Marica..................................156 Šink, Marica (Grašič)............155, 156 Šink, Marica (Grašič, Hudavernik).....................114 Šink, Marija .. 135, 137, 156, 203, 206 Šink, Marija (Terpin).....................155 Šink, Marija Micka.......................203 Šink, Martin..................................156 Šink, Maruša.................................156 Šink, Mina.....................................156 Šink, Simon...................................155 Šink, Stanislav...............................206 Šink, Stevo.........................11. 90, 104 Šink, Valentin................................155 Šinkova Micka (vulgo).............96, 202 Šinkovec, Avguštin..........................33 Šinkovec, Blaž..................95, 209, 210 Šinkovec, Emil...............................224 Škampc (vulgo)................................26 Škerle (vulgo).................................131 Škof, Ana (Florjančič)....................230 Škrle (vulgo)...................129, 131, 252 Škrlet (vulgo).........................256, 265 Šlosar (vulgo).................94, 132, 146, f 147, 228, 247 Šlosarca (vulgo).............................228 Šmid..............................................172 Šmid, Franc...........................171, 172 Šmid, Ivan.....................................171 Šmid, Janko...................................197 Šmid, Marija.................................171 Šmid, Matevž................................171 Šmid, Terezija...............................171 Šmid, Vera.....................................197 Šmid, Zinka...................................172 Šnajder, Marija (Šifrer)................22 7 Šolar, Frančiška............................129 Šolar, Janko..................................129 Šolar, Marija (Dizdarevič)............129 Špenglar (vulgo)............................218 Šrajeva bajta (vulgo).............182, 240 Štancar (vulgo)................................86 Šter, Marija...................................236 Štiben, Anton Henrik....................234 Štiben, Henrik...............................234 Štiben, Henrik (Stiben)..................233 Štiben, Janez Henrik.....................233 Štine (vulgo)............................95, 133 Štirn, Frančiška (Snedec)..............186 Štrekl, Marija................................209 Štrekl, Neža.....................95, 209, 210 Štrekl, Valentin.............................209 Štremfelj, Marija (Frelih)..............195 Štremfelj, Marjan.........................195 Štremfelj, Pavel.............................195 Štrukel, Jernej.................................32 Štrukelj, Jernej................................36 Štrukl, Jernej..................................69 Štucin, Zdravko.............................133 Štular, Florjan..............................177 Šubic, Ive.......................................190 Šubic, Janez....................................42 Šust, Marija (Žust)........................139 Šušteršič, Adolf.............................224 Šušteršič, Angela...........................129 Šušteršič, Angela (Žužek)..............129 Šušteršič, Franc.............................198 Šušteršič, Slavka (Jesenko)............198 Šušteršič, Tinka.............................198 Švarc..................................9, 133, 179 Švarc, Gašper................................179 Švarc, Hans...................................130 Švarc, Jera (Čuk)...........................179 Švarc, Jožef...................................179 Švarc, Katarina (Krek)..................153 Švarc, Luka....................................153 Švarc, Marija (Jamnik).................130 Švarc, Marija (Schvvarzin)............130 Švarc, Mica....................................133 Švarc, Mica (Čuk)..........................179 Švarc, Nikolaj................................153 T Tajne (vulgo).........................177, 178 Tajne, Nikolaj................................185 Tautscher......................................260 Tavčar.......................................77, 90 Tavčar (vulgo).................94, 128, 171 Tavčar, Agneza.............................223 Tavčar, Anton...............................177 Tavčar, Elizabeta..........................177 Tavčar, Elizabeta Špela.................177 Tavčar, Ivan....................................10 Tavčar, Janez........................147, 148 Tavčar, Jera (Jamnik)...................171 Tavčar, Lucija (Žontar).................147 Tavčar, Marija........................94, 171 Tavčar, Maruša (Okorn).......171, 172 Tavčar, Miha.........................171, 172 Tavčar, Milka................................173 Tavčar, Mina (Jereb).....................169 Telban (vulgo)................156, 157, 172 Telban, Valentin............................156 Terlčar (vulgo)...............................141 Terljzhar (Trlčar) (vulgo)...............141 Terpin, Marija (Šink).....................155 Terpinc..............................................4 Thaler, Rafael...............................225 Timošek, Ivan................................197 Timošek, Janez..............................197 Tobakar (vulgo).............................201 Toman, Feliks............................49, 50 Tomažev Tone (vulgo).....................97 Tomažin, Janez.............................198 Tomažin, Marjeta.........................198 Tonač iz Pevna (vulgo)..................229 Tone (vulgo)...................................148 Tonče (vulgo)...................................99 Tončenk (vulgo).............................217 Tončnik (vulgo).............................217 Toni, Janez....................................195 Toni, Stanka..................................195 Topličar, Jera (Kalan)...................220 Topličar, Matevž...........................220 Tratnik..........................................260 Traun, Anton..................94, 184, 185 Traun, Katarina (Klemenčič)........185 Trček, Marija (Bernik)...................173 Treo, Anton.....................................49 Treo, Simon.....................................49 Trigler (Triller)..............................260 Triler, Apolonija (Oman)..............127 Triler, Franc..........................139, 142 Triler, Frančiška (Jerman)............142 Triler, Gašper (vulgo Žejgl).............99 Triler, Marija................................142 Triler, Marija (Dermota)...............172 Triler, Marija (Žagar)...................127 Triler, Valentin.............................142 Triller................................77, 90, 260 Triller (Trigler)..............................260 Triller, Gašper (vulgo Žejgl)............26 Triller, Janez.................................277 Triller, Johann................................77 Triller, Kari.............................77, 277 Trlčan (vulgo)........................141, 142 Trlčar (vulgo)..........................94, 142 Trlčar (Terljzhar) (vulgo)..............141 Trobec...........................................260 Tršan, Janez....................................51 Trubar...........................................259 Tržan, Zvone.................................197 Tschuck, Matevž (Čik, Čuk)...........207 Tušek (vulgo)................216, 217, 239, 240, 244, 266 Tušek, Ana Marija........................217 Tušek, Anton.................................133 Tušek, Antonija (Jenko)................217 Tušek, Franc............................74, 183 Tušek, Ivan....................................217 Tušek, Janez..........................217, 218 Tušek, Jože....................................217 Tušek, Jožef...................................218 Tušek, Marija................................218 Tušek, Marija (Ložar)....................183 Tušek, Marjana.............................217 Tušek, Tomaž................................183 U Umek, Ema......................................11 Uratarišnik (vulgo)........................149 Urban..............................................41 Urban (vulgo)........................201, 232 Ustar...............................................11 Ušeničnik, Aleš........34, 103, 169, 275 Ušeničnik, Franc...........................169 Ušeničnik, Marija (Kržišnik).........168 Vahtnica (vulgo)..............................97 Valvasor...............7, 8, 19, 24, 56, 62, 77, 79, 82, 259 Vastl, Ana (Gosar).................220, 222 Vastl, Vladimir..............................222 Veber, Jože....................................165 Veber, Ljudmila (Jugovic)..............165 Veider................... 4, 5, 52-54, 61, 64, 65, 74, 185 Veider, Ivan.....................................54 Veider, Janez...................4, 50, 53, 61 Veles..............................................109 Verban (vulgo)...............................201 Verbežnik (vulgo)..........................167 Vesel, Franjo.................................139 Vesteneck, Hugo............................158 Vesteneck, Hugo pl..........................92 Vesteneck, Hugon pl.....................158 Vidmajer, Helena..........................219 Vidmar, Jernej................................49 Vidmar, Jurij.................................176 Vidmar, Marija.....................176, 183 Vidmar, Mina..................................94 Vidmar, Mina (vulgo Macetova)... 176 Vidmar, Primož.............................176 Vidovič, Jožefa (Pogačnik).............152 Vilfan.............................204, 242, 260 Vilfan, Frančiška...........................224 Vilfan, Frančiška (Dušek, Fojkar) .............................223 Vilfan, Janez.................................223 Vilfan, Jože....................................223 Vilfan, Sergij.................................248 Vilfan, Uršula..........................95, 204 Viljem de Altenlak...........................82 Vodnik...................................235, 260 Vodnik, Alojzij.........................75, 100 Vodnik, Janez..................................49 Vodnik, Jernej...............................234 Vodnik, Lorenc................................49 Vodnik, Valentin...........................234 Volčič, Elizabeta............................155 Volgemut...............................140, 260 Volgemut, Frančiška.....................104 Volgemut, Gregor..........................188 Volgemut, Johan...........................166 Volgemut, Jurij.............................139 Volgemut, Lorenc..........................139 Volgemut, Mica...............................95 Volgemut, Mica (Svolšak)..............169 Volgemut, Mihael............94, 166, 167 Volgemut, Mina............................139 Volgemut, Neža (Jereb).................169 Volgemut, Nikolaj.........................139 Volgemut, Pavel.............139, 169, 203 Volgemut, Peter.......................96, 169 Volgemut, Urban...................139, 166 Volgemut, Valentin.......................139 Volpi................................................88 Volpi, Aleksander............................88 Vonbank, Johann Georg.................44 Vožbut (vulgo).........................94, 171 Vratar (vulgo)................................220 Vratarišnik (vulgo)........................149 Vrbežnik (vulgo)............................166 Vurnik....................................248, 249 W IVaidtman, Krištof..........................66 VValland, Anton (Balant).................16 VValter, Krištof (Boltar, Wolther)...,37 Weber, Peter....................................49 VVeisel (Bajželj)..............................260 VVeith, Andrej (Bajt)......................146 Weith, Jurij (Bajt).........................146 VVerdnig, Anton (Bernik, VVernig)............................128 VVernegkh, Andrej...........................82 VVernegkh, Felieita (Gall, Siegesdorfer)..........................82 VVernegkh, Katarina (Gall, Siegesdorfer)..........................82 VVernig, Anton (Bernik).................122 VVernig, Anton (Bernik, VVerdnig)..........................128 VVernig, Martin (Bernik)...............131 VVerzhizh, Blaž (Berčič)..................179 VVichsensteiner, Krištof...................36 VVilfan....................................204, 260 VVindiseher....................................260 VVinshar, Štefan (Binšar)...............186 VVohlgemuth.................................260 VVolf.................................................50 VVolf, Anton.....................................50 VVolgemut, Gašper........................168 VVolgemut, Johana..........................54 VVolgemut, Jožef...........................146 VVolgemut, Mica............................168 VVolgemut, Miha (vulgo Erbežnik)..25 VVolgemut, Pavel...........................232 VVolgemut, Uršula.........................168 VVolkensperg.......................11, 74, 86 VVolkensperg, Daniel.....................261 VVolther, Krištof (Boltar, VValter).... 37 VVurzbach........................................88 Z Zadnikar..........................................45 Zadnikar, Marijan....................45, 56 Zaje, Marija..................................217 Zajec................................................50 Zajec, Franc.....................................52 Zajec, Franc Ksaver.........................50 Zakotnik........................................260 Zakotnik, Ivanka (Gosar)..............222 Zakotnik, Terezija (Porenta).........156 Zakrašnik (vulgo)..........................222 Zalubnikar (vulgo)........................156 Zapf (Cof).......................................260 Zatto (vulgo)..................................149 Zatto (Čato) (vulgo).......................148 Završnik........................................260 Zeball, Maks (Cebal)........................17 Zeber (Sever)..................................260 Zehner (Cegnar)............................260 Zelenik, Štefka...............................133 Zelnik.............................................260 Zidančk (vulgo)..............................148 Ziherl.............................................260 Ziherl, Jožef...................................234 Ziherl, Mina..................................1 77 Znamčkar (vulgo)............................94 Znamenčkar (vulgo)............. 122, 175, 240, 244 Znožnik, Luka (Shnosnik)..............232 Zoff, Anton (Cof)...........................146 Zofkež (vulgo)..................................97 Zorenč, Frida.................................144 Zorenč, Miha.................................144 Zorman, Ivan..................................12 Zorman, Ivo.....................................90 Zotlar (vulgo).................................225 Zupane..........................................115 Zupane, Lojze................................115 Zurhaleg, Franc Ksaverij (Curhalek)........................................16 Zvoljšak.........................................260 Ž Žabkar, Avgust................................92 Žagar.....................................175, 260 Žagar (vulgo Gadušar)..................175 Žagar, Alojz...................................127 Žagar, Alojzija..............................127 Žagar, Alojzija (Proj).....................127 Žagar, Anica (Kobal).....................168 Žagar, Anton.........127, 128, 154, 172 Žagar, Antonija.............................154 Žagar, Franc..................127, 174, 232 Žagar, France................................127 Žagar, Ivana..........................150, 154 Žagar, Janez..................................127 Žagar, Josip...................................172 Žagar, Jože....................151, 174, 216 Žagar, Jožef...................................150 Žagar, Julija.................................168 Žagar, Leopoldina.........................127 Žagar, Ludvik................................127 Žagar, Manica..............................168 Žagar, Marija........................ 172, 232 Žagar, Marija (Triler)...................127 Žagar, Marjeta (Karlin)................174 Žagar, Marta (Jelačin)..................150 Žagar, Matevž (Šager)...................232 Žagar, Miklavž..............................232 Žagar, Miroslava..........................150 Žagar, Nikolaj...............................232 Žagar, Peter..................................232 Žagar, Zorka.................................195 Žavbi, Martin (Saubi)....................152 Žbalc (vulgo)....................................53 Žejgl (vulgo)...............................26, 99 Železnikar (vulgo)..................133, 134 Žerovc (vulgo)................................228 Žirovc (vulgo)........................228, 259 Žirovnikova Marjana (vulgo)........164 Žontar...............................................7 Žontar (Sonder).............................260 Žontar, Draga (Podnar)................214 Žontar, Franc................................225 Žontar, Josip.......................4, 62, 243 Žontar, Lucija (Tavčar).................147 Žužek (vulgo).........................128, 240 Žužek, Angela (Šušteršič)..............129 Žužek, Ivan....................................129 Žust, Marija (Šifrer)......................137 Žust, Marija (Šust)........................139 KAZALO PRAVNIH OSEB Akademija za likovno umetnost (Ljubljana).....................................189 akademsko društvo Danica..........103 Alojzijevišče...................................175 Arhiv Republike Slovenije....4, 11, 15, 16, 45, 67, 85, 120, 233 B beneficij Alojza Cebala in Tomaža Prevodnika........................34 beneficij Maksa Oblaka..................34 beneficij Matija Sluga.....................34 beneficij pri oltarju sv. Janeza.......84 beneficij pri sv. Florijanu................83 beneficij sv. Ane..........19, 24, 34, 207 beneficij sv. Katarine......................34 beneficij sv. Trojice............19, 34, 36, 62,213 beneficij Tomaža Jugovica.............34 Berčič Alojz, stavbno podjetje Stara Loka.....................................235 bratovščina Blažene Device Marije..................................36 Bratovščina sv. Uršule....................52 Bratovščina Sv. Rešnjega Telesa.....32 Bratovščina sv. Rožnega venca / bratovščina sv. Rožnega venca / bratovščina Sv. Rožnega venca...............6, 58, 106 Center slepih in slabovidnih..........41, 120, 158, 163 Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika....................158 Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Stara Loka / Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije / Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije Stara Loka..................... 159, 162, 190 Centralna komisija za spomeniško varstvo Dunaj........43 Ciril-Metodova družba.................103 Čebelarska podružnica Škofja Loka................... 103 Cecilijansko društvo......................175 Center slepih.................................162 D Deželni muzej Ljubljana / Deželni muzej (Ljubljana).............7, 8 deželno sodišče Ljubljana. 87, 88, 163 Dom slepih / dom slepih ..41, 93, 139, 158-160, 162-164, 257 Dom slepih Stara Loka..................... 158, 160, 163 Dom upokojencev.........................158 državna gimnazija Ljubljana.......176 Državna opera (Dunaj).................186 Državna založba Slovenije............120 državni dom slepih Stara Loka.....158 Državno gospostvo Loka.................25 Državno gospostvo Škofja Loka ...217 Društvo Dom slepih Ljubljana...............................158, 159 Društvo za cerkveno (krščansko) umetnost......................54 Društvo za krščansko umetnost.....54 Gospostvo Škofja Loka / gospostvo Škofja Loka...........15, 156, 171, 172, 176, 179, 182-184, 186, 188, 201, 211, 214, 230, 232, 233 gospostvo Štemarje.........................13 gradbeni urad Kranj.......................46 Gut Ehrenau....................................19 Ekonomska Orjuna (Ljubljana).....100 Etnografski muzej (Ljubljana)........91 farna gilta Škofja Loka.................207 H Herschaft und Stadt Lakh..............66 higienski zavod Ljubljana...............92 hiralnica sv. Jožefa.........................39 Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Stara Loka...................163 Hranilnica in posojilnica Stara Loka / Hranilnica in posojilnica (Stara Loka)................... 103, 159, 163 Galerija Fara.................................218 Gemeinde Altlack....................26, 217 Gemeinde Bischoflack.....................27 Gemeindeamt Altlack......................26 Geodetska uprava Škofja Loka.....119 gimnazija Škofja Loka..................189 Gospodarska komisija za Selško dolino.............................222 Gospostvo Loka / gospostvo Loka...............24, 122, 127, 128, 133, 143, 144 Gospostvo Stara Loka..........131, 133, 135, 136, 141, 142, 144, 146-150, 154, 155, 157, 166, 168, 170, 173, 174, 180, 187, 205-207, 218, 220, 226-228 Gospostvo Sveti Duh........................./ Gospostvo Sveti Duh (Ehrenau)/ Gospostvo Ehrenau, Sveti Duh/ gospostvo Ehrenau.........95, 137, 139, 143, 151, 153, 169, 170, 177, 180, 204, 209, 265, 266 Ilirija.................................................8 imenje Loka.............................24, 265 imenje Škofja Loka.......................217 Invalidska delavnica za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev slepih Stara Loka.....................................161 Jugoslovanska radikalna zajednica.........................................99 Južna železnica.............................226 K Kapela sv. Trojice / kapela sv. Trojice... ......19, 24, 36, 211, 213, 220 kaplanija sv. Lovrenca........36, 55, 57 kaplanija zgodnje maše ali 12 apostolov...............................32 Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Škofja Loka...............103 Katoliško izobraževalno društvo (Stara Loka).............98, 100, 103, 163 KDK - Kmečko demokratska koalicija...........................................99 KLO (Krajevni ljudski odbor) Stara Loka...............................27, 160 Kmečka zveza (za občine Škofja Loka, Stara Loka, Zminec, Sora)...............99 Kmetijska strojna zadruga (Stara Loka)...................................103 Kmetijsko društvo - strojna zadruga (Virmaše).......................................102 Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka....................................157 Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka......................................10 Kostnica sv. Lovrenca.....................32 Krajevna kmečka zveza (Stara Loka)...................................100 Krajevna skupnost Stara Loka.......2 7 Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik...................27 Krajevna skupnost Škofja Loka......27 Krajevni ljudski odbor Pevno..........27 Krajevni ljudski odbor Reteče.........2 7 Krajevni ljudski odbor Stara Loka / Krajevni ljudski odbor (Stara Loka).......................20, 27, 160 Krajevni ljudski odbor Trata - Kolodvor.............................2 7 Krajevni ljudski odbor Žabnica......27 Krajevni odbor Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) (Stara Loka)...................................100 Krajevni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) (Stara Loka)...................................100 Krajevni šolski svet Sveti Lenart... 103 Kranjska hranilnica......................159 Kranjsko zgodovinsko društvo.........3 Leonova družba............................103 Ljudska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Škofja Loka..................144 Ljudska hranilnica Škofja Loka.... 144 Ljudska posojilnica.......................175 Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka / Ljudski odbor mestne občine (Škofja Loka).....27, 44, 102, 120, 160 LOMO (Ljudski odbor mestne občine) Škofja Loka / LOMO (Škofja Loka)..............180, 217 Loški muzej (Škofja Loka)... 11, 42, 45 M Marijanišče Ljubljana....................40 Marijina družba za dekleta (Stara Loka).....................................98 Marijina družba za mladeniče (Stara Loka).....................................98 Marijina družba za žene Stara Loka)......................................98 Marijina kongregacija (Stara Loka)...................................100 masna ustanova Korbiniana Fuernpfeila de Pfeilhaimb..............56 Mestni ljudski odbor Škofja Loka...............................20, 27 Ministrstvo za gradnje Ljudske republike Slovenije..........160 Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS..................................158 Mladinska knjiga..........................121 Muzejsko društvo Škofja Loka.............................44, 121 Muzejsko društvo za Slovenijo Ljubljana.......................................121 N Nadškofijski arhiv Ljubljana / Nadškofijski arhiv (Ljubljana)...2, 4, 6, 7, 10, 22, 71, 121 Narodna galerija Ljubljana / Narodna galerija (Ljubljana).......11, 12, 88, 91, 92, 185 Narodni muzej Ljubljana / Narodni muzej (Ljubljana)...................11, 44, 91, 185 O Občina Stara Loka / občina Stara Loka...20, 26, 40, 121, 217, 236 Občina Škofja Loka / občina Škofja Loka..........27, 120, 217 občina Zminec.................................40 občina Žiri.......................................25 Občinska skupnost socialnega skrbstva Škofja Loka.....................158 Občinski ljudski odbor Škofja Loka....................................162 ObLO (Občinski ljudski odbor) Škofja Loka.... 154, 158, 164, 194-197 Oglejski patriarhat.........................28 Okrajni ljudski odbor Kranj.........160 Okrajni ljudski odbor Škofja Loka....................................159 Okrajno glavarstvo Kranj / okrajno glavarstvo Kranj.....232, 240 okrajno glavarstvo Loka.................26 Okrajno sodišče Škofja Loka / okrajno sodišče (Škofja Loka)..................11, 17, 20, 26 OLO (Okrajni ljudski odbor) Kranj.....................................160, 180 OLO (Okrajni ljudski odbor) Kranj-okolica................................230 Orel..........................................40, 163 Orel (Stara Loka).............................98 Orjuna...........................................100 Orjuna - Organizacija jugoslovanskih nacionalistov.......121 Orliški krožek (Stara Loka)...........100 osnovna šola Škofja Loka...............40 Osvobodilna fronta.........................21 papirnica Goričane.......................234 podobčina Stara Loka.....................25 politični (upravni) okraj Škofja Loka............................26 Poštni muzej Slovenije............82, 163 Požarna bramba (Stara Loka)......103 Pravna fakulteta Ljubljana / Pravna fakulteta (Ljubljana).........................12, 91, 100 Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo........................................230 Prostovoljna gasilska četa Stara Loka.....................................217 Prostovoljno gasilsko društvo (Stara Loka)...................................100 Prosvetno društvo (Stara Loka)...........................100, 103 Prosvetno društvo Sveti Lenart.... 103 Protialkoholno društvo (Stara Loka).....................................98 Raiffeisenkasse Škofja Loka..........103 Reichsgau Karnten...............158, 166 Rimokatoliško župnijstvo Stara Loka.............................184, 186 rožnivenška bratovščina.................21 S Savezna streljačka družina (Stara Loka)...................................100 SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti)...........................12, 120 SDS - Slovenska demokratska stranka............................................99 Skupščina občine Škofja Loka......162 Slovenska akademija znanosti in umetnosti......................................121 Slovenska ljudska stranka..............99 Slovensko planinsko društvo........121 SO (Skupščina občine) Škofja Loka...........128, 137, 155, 158, 196, 197, 222, 230 sodišče Škofja Loka.......................118 Sokol (Škofja Loka)................100, 126 Sokol Fara.....................................163 Sokol kraljevine Jugoslavije ...40, 163 SPD (Slovensko planinsko društvo) Selca - Železniki............................103 Sreski cestni odbor Škofja Loka....l30 Sresko načelstvo Škofja Loka........100 Strojna zadruga Pevno.................103 U Umetnostno-zgodovinsko društvo Ljubljana.........................122 Untergemeinde Altlack...................27 ustanova Franca in Marije Gloune.................................34 ustanova Jakoba von Jenkensheima..........................35 ustanova Jeremije Grundlerja........34 ustanova Johana - Mihaela in Neže Pušar......................................34 ustanova Jurija Šifrerja.................34 ustanova Marjete Dinzel................35 ustanova Marka Oblaka.................35 V višja gimnazija Ljubljana...............44 Višja šola za zdravstvene delavce Ljubljana..........................162 Vodovodna zadruga Stara Loka... 102 vojvodina Kranjska.........................26 Š Škofijski arhiv Ljubljana..................4 škofovi zavodi Šentvid nad Ljubljano................................175 T Tehnik (Škofja Loka).....................228 Tehniški muzej Slovenije........82, 163 Teološka fakulteta Ljubljana........120 Z ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana) Škofja Loka...................................222 Zavetišče sv. Jožefa Ljubljana........40 zavod za slepe Celovec..................159 Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana..........................257 Zgodovinski arhiv Ljubljana ....1, 122 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka...................11, 122 Zgodovinski arhiv Loka..................11 Zidarsko podjetje Anton Ogrin Škofja Loka...................................130 Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije....................161 Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok (Stara Loka)..........................100 Zveza slepih Slovenije...................162 Ž Živinorejska zadruga (Stara Loka)...................................103 97. rezervna artilerijska divizija.. 229 Priporoča se vsem škofjeločanom in izletnikom gostilna pri „Frtunovcu" v Stari Loki na periferiji mesta, kjer se toči jo priznana dobra vina, sveže pivo in druge pijače. Na razpolago topla in mrzla jedila. K e g I i š č e. Lep senčnat vrt. Tujske sobe. Obenem tesar! ^spj Josip Šink P E K A R I J A, STARA LOKA priporoča dotmač loški mali kruhek Pazite, da ne pozabite ogledati Obrtno-industrijsko razstavo v Škofji Loki od 12. VII. do 16. VIII. 1936. ANTON GOSAR mesar STARA LOKA 3 podružnica PUŠTAL Dobro blago! Nizke cene! JANEZ ŠIFRAR klepar in kotlar STA??A LOKA - ŠK. LOKA PETER KRELJ čevljarski mojster STARA LOKA pošta Škofja Loka Za poset kopališču v Ratečah (na Sori) vabi lastnik J U R C E GOSAR gostilničar v STARI LOKI LUCIJA GUBANC trgovina z mešanim blagom STARA LOKA POŠTA ŠKOFJA LOKA KOŽELJ FRANC splošno mizarstvo STARA LOKA 62. KALAN VALENTIN VOZNO IN PODKOVSKO KOVAšTVO. IZDELOVANJE POLJEDELSKEGA ORODJA IN VSEH V TO STROKO SPADAJOČI 11 DEL. STARA L O K A, p. ŠK. LOKA. DELA TOČNO, SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH. Reklame predvojnih staroloških obrtnikov za I. obrtno - industrijsko razstavo v Škofji Loki 1936. Iz publikacije Škofja Loka in njen okraj (uredila dr. Rudolf Andrejka in France Planina), Škofja Loka 1936. BELEŽKE, OPOMBE, POPRAVKI, SPREMEMBE: ■ ■ ■ Sv* 'OMBE, N NJENE HIŠE 'OPRA\ »REMEMBE: ISBN UH 9 78961 Kranj D ZGODOVINA domoznanstvo Slovenija ŠTUKL, F. Knjiga hiš 94(49/ 4 Skof ja l.oka) 099704762 COBISS o 099704762