132. številka. Ljubljana, v torek 10. jnnija XVII. leto, 1884. Isbaja vsak dan /v«<«r, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij skoognrske dežele za VBe leto lfi gld., za pol leta 8 gld., n četrt leta 4 gML po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden inesic 1 gid. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., 6e se oznanilo jcdenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t!j. vso administrativne Btvjui. Za zboljšanje delavskega stanja. IV. O delavsk°m redu, sklenenem po našem državnem zboru, izpregovoril je tudi pruski časopis „K. Vztg." v članku, ki ga v prevodu priobčujemo, ker je po jedni strani, ozirajoč se zlasti na razmere v Švici, poučen, po drugi strani pa zanimljiv, prihajajoč namreč iz nemške države, katera tudi, res ne popolnem v soglasji z naSimi zastopstvi, primernega odgovora išče k socijaluemu vprašanju. Čitatelji naši bodo tudi opaziti mogli, da pisatelj članka v rečenem nemškem časniku zastopa misli in pomi-šljaje, ki so že izraženi bili v nagem listu glede te postavne osnove, „K. Vztg." piše: „Socijalna reforma v Avstriji krepko napreduje. Ko so tam lani bili najprvo preustrojili rokodelski stan s tem, da so zanj uvedli obligatorna sodružja in potrdilo o usposobljenji, je sedaj poslanska zbornica državnega zbora na Dunaji po daljših razpravah odobrila delovsk red, čegor poglavitna stvar je uredba jednajsturnega pravilnega delovnika za fabriško obrtovanje. Glede zakonov za rokodelce in glede uravnave delovske d6be nas je torej prehitela Avstrija, in ker je zakon za zavarovanje proti nezgodam že predložen državnemu zboru na Dunaji, ker se zakon o bolniških denarni eah pripravlja, to ni oemogoče, da nas Avstrija še dobiti na poti deluvskega zavarovanja. „Novi delavski red, ki mora prihodnjo jesen prebiti Se gospodsko zbornico, jo po svoji obliki oddelek načrt:inega novega obrtnepu reda. Bistvena določila ustanavljajo maksimalno delavsko dobo, delo žensk in otrok, delo pouočno, ne leljski počitek, zadeve z učenci in delovske knjižice. „Maksimalne delovske dobe vladuu predloga iz prva ni poznala. V komisiji so najprvo hoteli uvesti deseturen delovnik; konečno pa ao v zboru prtdlagali jednajst ur in to z ozirom na IV briški zakon v Švici z 1877. leta. Dasiravno se je obrtnosti v prid bilo dovolilo lepo Število izim, ven-der bo lii' i. ' - i ,n ali vel i k vri š 8; prorokovah bq ivBtrijska propade, če se odobri l< loloi lo, :rouili ao, da se obrtnost pre- seli na O^ersko, ker tam tncega določila ne poznajo, in >lednjič *o dosegli, da se je določilo izredno okr halo. Načelno je sicer obdržan jednajsturui delovnik, a dejanutveno je uveden dvanajsturni delovnik, ker se je trgovinskemu ministru dalo pooblastilo, da more tiilim obrtuostim, ki morejo „posebuo potrebo izkazati14 za daljše delo, podeliti delovsko dobo dvanajsterih ur za tri leta. Tudi sicer se je dovolilo raznih izfm, tako za prirodne dogodke ali nezgode ali za pomnoženo drlo. Obdržalo se je propis osnove, da je vse preko ure plačevati posebe. A določenosti je cela predloga mnogo zgubila; la-komni fabrikantje bodo poskusili okoristiti se z izi-momi kolikor mogoče, a vlada bode s temi i/imami imela preglavice, drugače Če gospodska zbornica iz nova odobri prvotno obliko." Tu „K. Vztg." priobfuje od 1 de !<■ besede §. 97 o delovski ddbi iz novo osnovanoga šestega poglavja našega obitnega zakona ter mu je ob jed nem dodala odnosno določbo iz Švice, člen 11-t " ' " postave, „ker sta Avstrija in SviCfl jedini linski, ki imati pravilni delovnik". (I Slavnost v Mozirji. 'Dal j o.l Zagreb. — „Kolo" s Zagrebu nemuguče po-rad Karlovačke BVedanosti učestovatl pri Vašem slavlju, šalje Vam srdačni pozdrav i kliče: Složno fttpriedl Dr. Marko vid, predsednik. 'lr.it. - - Žaleč Aio nemožemo biti osobno zastupani kod daoa£ m- zanoBne svečanosti, primite sa obalah Adriie pobratimski pozdrav i počast novomu narodnomu barjaku! Slavjanska Čitalnica. Gorica. Iskren pozdrav vrlemu Sokolu poIMjft r Slo vensko podporno društvo Goriško". Slava ta vzbujo naroda toliko zaslužnemu dmštvu! P o v š e. Gradec. — Vrlemu Savinjskemu Sokolu ob priliki blago-dovljenju zastave kliče navdušeuo: Slava ! in Na zdravje! Slovenska Čitalnica v Grade i. Š p it al. — Naj zastava Sokole jednači, narodno zavest razvija, milo domovino in pravice proti silnemu nasprotniku hrabro bran'! V to pomozi blagoslov nebeški! Živeli Savinjski Sokoli! H r a š o v e e. Krško. — Živela požrtvovalnost Savinjskega Sokola! Krška požarna bramba. Idrija. — Savinjskemu Sokolu ter vsem cenjenim vrlim slovenskim bratom in sestram srčni vsestranski pozdrav. Živeli! T reven. Herpelje. — Naprej zastava Slave! Naprej ž njo vrli Sokol na severnej meji mile Slovenije! Živeli narodni Štejerci! Brezoviška Čitalnica v Istri: Medvedšček, tajnik. K a ste lic, predsednik. Št. Jurij na ju*, železnici Da bi zastava krepko Ti vihrala In zmiraj k slavni zmagi Te peljala. Še n t j určani. Š m arije pri Jelšah. — Živeli zbrani rodoljubi! V duhu je z Vami S kaza. Kamnik. — Savinjski Sokol, graničar slovenski, Za narod v boj naj dviga se zastava, Visoko naj vihra pred četo hrabro, Dok pala tujstva zadnja ni trdnjava! Čitalnica Kamniška. Karlovec. — Pazite uviek budnim okom na nuše narodne protivnike. Živio! Profesori Karlovm''k«» m™,,,.,'.:^ Podgoršek, S t e k I a s a, Vamberger. Karlovac. — /iv&1 grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXVIII. Poglavje. Ločitev. (Da\je.) — Atamar, — rekel je Serebrjani, — pojdemo tedaj b teboj po istem potu. — Ne, bojar. Kodar jaz hodim, tam tebi ni hoditi. Tudi v nlobodi bodem prej kakor ti, in ko bi se srečala, m«j ne smeš spoznati; sicer se pa najbrž ne bodeva srečala; predno ti prideš, bodem Že odšel; urediti imam tam še neke stvari. Serebrjani se je domislil, da ima Perstenj najbrž kaj skritega ali zakopanega kje blizu slobode, in ni ga več izpraševal. Kmalu sla dva oddelka odšla na razni strani. Večji šel je doli ob reki po zelenem travniku, ki je bil še pokrit s sledovi včerajšnje bitve, in za njim Be je s povešeno glavo in repom vlekel Bujan. Pogostem ie tek«»l t/ Rp»oK»^------ - * - v ilil kler Drugi manjši oddelek šel je za Hlopkom. Perstenj odšel je v tretjo stran, a za njim se je počasi valil Mitka, zibajoč bo z jedne strani na drugo. Spraznila se je široka stepa, in nastala je na njej prejšnja tiščina, kakor bi je vojni krik ne bil vznemirjal prejšnji dan. Samo semtertja pasli so se razkropljeni konji, iu po pogorišči je ležalo razmetano orožje. Doli nad cvetečim bregom rečice so žvrgoleli škijanci kakor poprej v sinjej zračnej višavi, močvirne kure so kričale v gostem trsji, a majhne ptice so cvrčajoč skakljale s trsta na trst, ali pa pojoč pesmi, sedele na pušicah, ki so se zasadile v zemljo v bitvi, in molele kvišku sedaj na zelenem travniku, mej močvirnimi cvetlicami, kakor bi bile same cvetlice in rastle tam, Bog ve že kako dolgo. XXIX. Poglavje. Navzočba. Čez jeden teden po porazu Tatarjev, vsprejel je car v svojej počivaluici Bismauova, ki se je bil ravno kar vrnil iz Rjazana. Car je že vedel vse podrobnosti bitve, a Basmauov ja mislil, da mu je on objavil prvi. Hotel je pripisati sebi vso čast zmage, in nadejal se je vsled tega priti pri carji v Ivan Vasiljevič je pazljivo poslušal, prebirajoč molekove jagode in povesivši oči na dentantni prstan, s katerim je bil okrajen njegov prst; pa ko je Basmanov končal svoje pripovedovanje in zmabnil z lasmi, — rekel je z zadovoljnim obrazom: — Kaj, car, mislim, da smo se dovolj trudili za tvojo milost. Ivan jo pouzdignil oči iu nasmejal se. — Nesmo varovali samega sebe, — nadaljeval je hinavski Basmanov, — iu tedaj bodeš tudi ti, car, gotovo nagradil svojega slugo! — Kaj pa želiš Teodor? — vprašal je Ivan z dobrodušnim obrazom. — Imenuj me saj za okoljničnega, da se mi ne bodo ljudje posmehovali. Ivan ga je bistro pogledal. — S čim pa naj nagradim Serebrjanega? — vprašal je nepričakovano. — Tvojega razžaljivca? — rekel je Basmanov, skrivajoč svoj nemir s svojo navadno nesramnostjo: — s čim, če ne z vešali ? Kajti on je ušel iz ječe in s svojimi razbojniki bi bil kmalu vse delo spridil. Ko bi on ne bil preplašil Tatarjev, prehvatili bi jih bili kakor prepelice. (Dulje prib) Šmarje pri Jelšah. — Oči 8», Sokol, bistrih, In brzih perutnic. Oj brani, varuj hrabro Svoj rod sovražnih ptic! Vihraj zastava Tvoja, Na/niii)rt| vaein i-ovsod: Na zemlji svoji rodni Sloven je sam gospod! Čitalnica v š ma rji pri Jelšah. (Dalje prih.) Politični razgled. JUotraivjc dežele. V Ljublj ani 10. junija. Pri shodu moravskih nemških zaupnih mož, ki je bil v nedeljo v Brnu, pokazala se je mej njimi popolna siožnost, kar se tiče volitev v deželni zbor. Predsednik tega shoda dr. Sturm jo izrazil upanje, da bodo Nemci ohranili vse dosedanje pozicije na Muravskeni Sploh so Nemci pri volilnih agitacijah složni, mej Čehi se pa kaže nesloga, vlada pa omahuje semtnja. Neslogi Čehov io neodločnosti vlade bude pripisovati, ako zopet zmagajo Nemci, ter bodo še sest let v deželi gospodarili, Čehom delali krivice in škodo, vladi pa sitnost'. V petek se začno volitve za državni zbor na Ogerskem. Iz vseh krajev dežele se slišijo pritožbe o pritiskanji na vodice. Liberalna stranka, ki je sedaj imela v državnem zboru 229 poslancev, postavila je 370 kandidatov; neodvisna stranka, ki je dosedaj imela 86 poslancev, postavila je 172 kandidatov, zmerna opozicija, ki ju zdaj imela 68 mandatov, pa še ni postavila vseh kandidatov. Zmagalo bode gotovo liberalna stranka in najbrž bo še dobila nekaj sedežev ve«1, kakor jih je imela sedaj. — Izgredi pri volilnih agitacijah se nadaljujejo. V nedeljo so bile prave bitvo. V Vaikitu so antisemiti pretepli liberalnega kandidata in njegove privržence, potem pa ropali židovske prodajalnice. V Minds^entu so morali žuiidarji s streljanjem miriti, in osem oseb jp mrtvih, v Kupuvaru se je streljalo na liberalnega kandidatu, v Steinuimuigru so se samo kamenjali. Nadalje so bili izgredi v Ditro, Gtissiugu, Mako, Ki-kii usu in drugod. Noben dan ne mine, da bi ne bilo ranjenih ali ubitih. Vitanje države. V soboto je fraticoMkl ministerski predsednik zaradi koiziškfga vprašanja bil prisiljen staviti kabinetno vprašanje, a je zmagal z veliko veČino. Mnogo govornikov (e ostro napadalo upravo na tem otoku Audrieux je predlagal, da ae sestavi cnkcta, ki hode imelu preiskovati razne pomanjkljivosti tamošnje uprave, temu se je uprl ministerski predsednik ter tekel, da bi to on moral smatrati za neztupn co in predlagal, da se o tej stvari preide na dnevni red. Ta predlog bil je vsprejet z veliko večino. V Berolinu se govori, da *e bode nemški državni zbor, ko reši najnujnejša dela, zopet odložil in še le jeseni nadalieval svo e zasedunje. Danes bodo ua llelgfiJ^kein volitve za zbornico poslancev, ki so jaku važne, ker bodo odločile, ali bodo še nadalje obdržali liberalci v zbornici veČino ali ne. Dosti upanja nemajo za zmago, kakor so pokazale poslednjo vobtve v provincijalne so vete, kjer so skoraj povsod propali. Kretska kriza je odstranjena, vakufsko VpraSanJ6 mii no rešeno. Photiades ostane generalu) guverner, kretski niahomedand dobe 1500 turšluh funtov vsako leto za vzdrževanje mošej, ostali vakufski davek se bode stekal v državno blagajnico. Kristijani so s tem zadovoljni m naroduo sobranje bode naduljevalo svoje delo. Od več stranij se potrjuje, da se je mej Francijo iu Angljo doseglo sporazmnljeoje zaradi eylp> tovske Konference. Kaj da sti se dogovorili, bomo kmaiu zvedeli, ker bode angleška vladu morala ta dogovor predložiti parlamentu v potrjenje. Ferry je, kakor se misli, zmanjšal svoja zahtevanja, ker bi padie GladstOOOV samo škodoval francoskej vladi. Kakor porota Ko:n. Ztg.u, se sedaj angleška vlada dogovarja s Turčijo, da bi poslednja b svojimi četami zasela egiptovska pristanišča ob rudečem morji in Sudan. Turčija se še ni odločila. Denarno vprašanje jej dela težave. Zato bode morda imenu val sultan cesarskega namestnika za Sudan in tako po mirnem potu poskusil napraviti red v Sud&nu. Anglija baje misli pri konferenci nas veto vati, da se znižajo obresti egijitovskega neprivdigovanega dolga in tako doseže ravnotežje v egiptovskih tinancah. Lord Grey, nek odličen whig v zgornjej zbornici, pa priporoča, da naj Anglija sama v roke vzame upravo na Nilu in kh; divu iiuekt.no posodi 10 milij. funtov. Kakor oficijalna poročilu iz Suakima javljajo, se je položaj v Sudanu zopet shujšal, ustajniki bo zaseli Berber. Jeden del garnizije se je pridružil ustajnikom, druge so pa pobili ustajniki. Blain", katerega je Meverno-amerlaka narodna konvencija priporočila kot kandidata za predsedstvo republike, je politik po poklicu in se je že dvakrat silil za predsednika. Sedaj je 54 let star, rojen je v Peusilvaniji. Z začetka je bil časnikar. Najprej je bil izvoljen v zakonodavni zbor v Mainu, 1862. leta pa v reprezentantsko zbornico, pozneje je pa postal tsenator. Pod Garfieldom bil je državni podsekretar. Za podpredsedstvo izbran kandidat Lo-gan je general ter je rojen v Illinoisu. udeležil so je meščanske vojske, pozueje je pa bil dalj časa član kongresa. Prijateli je bivšega predsednika Granta in spada k onim politikom, ki v državnih slu I. ili Mč>JO dobička Dopisi. Iz Istre 3. junija. [Izv. dop.] (Tudi pri nas nemščina!) Valovi, pljuskajoči ob narodno slovensko šolstvo, so res siloviti, mnogobrojni; tu zloglasni „se.hulverein," tam elastičnost narodnjakov, zopet drugodi vlada s svojim aparatom, — vsem tem pa se pridružijo še neznačajni, koristolovni učitelji 88mi. Kako se bo moglo pri vseh teh zaprekah uspešno razvijati narodno šolstvo? Treba bi se bilo res sporazumeti z Nemci in nemškutarji, da obdržijo njih nemščino doma, da nam je ne bodo usiljevali v šole in urade, kjer jo je toliko potreba, kakor petega kolega pri vozu. Sporazum na tak način bi bil potreben, a po Šukljevem načela je nemogoč, nam povsem protiven — naravnost škodljiv. Z veliko nevoljo črtamo vesti, s kako silovitostjo, s kakšno predrzoostjo iu nesramostjo delujejo pijonirji nemškega „schulvereina" na slovenskem Šta;ar|i, kako urivajo nemSČuio v šole tam, kjer ni bilo iu ni Nemcev; z začudenjem še zduj premišljujemo, kaka je bilo mogoče dovoliti onih 600 gld., ker že tako je povsodi preveč in preveč nemščine; tudi tega ne bi bili smeli pričakovat;, da bode naša pr morska vlada potrdila obstanek hškemu društvu v I tri, kateremu glavni namen je, da z denarjem podkupuje učitelje, da budo v slovansk h istrskih krajih poučevali slovansko deeo laškega jezika, a še več — lahonskega mišljenja. Ako se vsemu temu pridruži še to, da učitelj neopravičeni želji vladnega aparata kaj ustreže, ter prične poučevati tuji je/.ik v šoli, kjer že radi mnozih druzih ovir ni pravega uspeha, ali moremo i verjeti nepremišljenim „Dunajsk'm pismom," da je J narodnost za zdaj dovoli utrjena? Nikakor ne! Zadnjo nezgodo smo opazili tudi v Materiji, j vasi gorenje Istre, kjer je pričel učitelj g. Debenjak poučevati nemščino otroke povsem slovenskih stari-; Sev. Tubi imel nemški „scbulverein" odprto polje (I), \ de tudi bo za častno (!) nagrado skrbela sama I naša vladu. Kdo bi bil mislil da bode imelo našega na-j mestnika lansko potovanje in po vprašan je po nemščini j tak uspeh ? Omenjeni učitelj jo tudi lani pritrdi! visokemu šolskemu uadzorovalcu, da poučuje nemški jezik ter je tudi vpričo istega učence izpraševal, a uspeh in napredek ja bil jednak ničli, tako da se n*m je „Piermanizator" (!) pozneje izgovarjal, da nemščino uči le npro forma," da bi mu službe ne razpisali Res, nese kompetentne šolske oblastnije je potipal za pravo žilo! Ako bi bi! ta izgovor resničen, bi ne bilo toliko zamere, a nam je ner-zumljivo, kako se kljubu teinu zamore letos za nemščino še bolj uno-mati, ča tudi je izvršil učiteljski izpit?! — Ljuba značajnost, oh, kje si doma? Drugo bilko nemškemu mestu do Adrije pa polaga visoko miuisterstvo za poljedelstvo s tem, da pošilja razne brošure, namenjene ljudstvu v pouk, v nemščini. Te dni prijele so naše občine brošuro „Anleitung zur Vertiigung de Kleeseide. . . spisano na podlagi deželu h zakonov raznih dežel, med temi tudi Kranjske. — Ali bode nemški jezik uničil detelj no predenico in druge škodljive rastline, ker naš kmet ne ume in nema potrebe umeti nemščine, v kateri se mu pošiljajo pouki V Ali se ni t'skalo tudi v slovenskem jeziku? Ker je predeoica menda tudi v Istri, vsaj v nekaterih krajih blizu Kranje, bi bilo potrebno, da bi se pošiljale razne knjižice — naravno le v slovenskem jeziku, ker drugače je škoda zametati denar. Iz CelJ« 7. junija. [Izv. dop.] (Celjski listič „Deutsche \Vaekt" pred porotniki.) Pri Celjskem sodišču je dne 5. t. m. sedel na zato-ženi klopi odgovorni urednik lističa „Deutsche Wacht" M;ix Besozzi zaradi razžaljenja časti. Lansko leto ob hrvatskih nemirih je namreč priuesel ta listič dopis iz Ormoža, v katerem obdol-žuje Frana Potočnika, da je rekel kmetu L elitea-vvaldneru: „Je že prav, da Hrvatje revoltirajo, naj tudi Slovenci Še ustanejo iu revoltirajo in naj te nemške pse izženejo." Te besede, da je Potočnik tako glasno in z ekstazo govoril, da ga je slišala Frančiška Kobler, ki je ravno stulu pri oknu svojo hiše, ko je Potočnk tako z Licbteiiwaldcerjem mimogrede govoril. Omenjen listič piše dalj**, da se to mora preiskavati itd. In res vsted denuncijecije se je kazenska preiskava proti Potočniku pričela n precej dolgo trajala; vso stvar je imelo v rokah državno pravdništvo in zaslišalo se je več prič. Kazenska preiskava proti Potočniku radi šun-tanja proti narodom je pa spravila na dan popolno nedolžnost Potočnika. Ali ni bila po tem takem dolžnost Potočnikova, da Bi išče zadosteoja; utožil je zatožbo proti lističu. Pri obravnavi izpove glavna priča Lichten« vvalder, da o tem ničesar ne ve in da on tudi ni tak človek, ki bi kaj takega poslušal. Druga glavna priča pravi, da to ni res, da bi bil Potočnik kaj takega govoril, ampak rekel je le to: „Hrovatje so revoltirali, zdaj bodo pa videli, kaj bo iz tega, bodo morali še jedenkrat toliki davek plačevati, kakor do zdaj, ker gredo jih miriti vojaci." Priča torej ravno nasprotno izjavi. A potem se zaslišiti dve drugi postranski priči, ki izpovesti, da jima je Frančiška Kobler precej po tem dogodku pripovedovala, kako je Potočnik govoril. Ti dve priči pa tudi ne povesti ravno tako, kakor listič piše, ampak zelo drugače. Zatoženi se zagovarja, da je dobil dopis od zelo poštenega moža in ostane pri svojem obdolže-vanji, da je res Potočnik tako govoril. Kako je to dokazal, se razvidi iz izjav zaslišanih prič. Prvi dokaz te nesramne laži, bila je že brezuspešna kazenska preiskava, a zatoženi vzlic temu vsemu trdi svoje in se upa pred porotniki to dokazati. (Mi ne moremo tukaj povedati, iz katerih urokov se drzne tako postopati Celjski listič.) Tožitelj je sam navzoč io njega zastopa gospod dr. Josip Sernec, zagovornik Besozzi je v, ki je tudi sam uavzoč, je znani kmetski prijatelj gosp. dr. GJantscbnigg. Potem, ko se izpraševanje konča in se akti prečitajo, govori g. dr. Sernec. V izvrstnem svojem le stvarnem govoru natanko dokaže, da je bil dopis lažnjiv. Zagovornik B^sozajev seza mnogo na politično polje in drugih dokazov za resnico omenjenega članka ne ve, kakor da je on baje osobno o resnici tiBtega prepričan. Zanimivo v govorih je bilo mej drugim to: Ormoški župan je kot priča imenoval gosp. Potočnika predrznega slovenskega agitatorja, pa je moral priznati, da je priden in skrben oče. — Dr. Srnec našteje zasluge slovenske stranke iu da je za Slovence hvalevredno, potegovati se za svoje narodne pravice, mej drugimi navaja posojilnice, hmeljarsko, konjerejsko in aadjerejsko društvo, napredek v poljedelstvu pri Slovencih, ker berejo v svojem je/.iku . . . nato pravi dr. Glautschnigg: Dd, kar se posojilnic iu teh društev tiče — vso čast, tukaj nemam nič oponašati 1 — To pred osup-nenimi Celjani! Tega priznanja se od dr. Glantsch-nigga nesmo nadejali, in moramo logično soditi, da odsihmal ne bomo več čitali v „Kmetskem prijatelji" psovke čez posojilnice in naše narodujake, kateri so načelniki vseh teh društev ! Nuposled Besozzi ustane in govori s kraja z nekako jokajočim glasom in potem pride v ekstazo, kakor da bi igral VVallensteina. Videlo se je, da se je govor naučil, ker v njem ni bilo n;č druzega, kakor da on še osobno ni poznal Potočnika in da je bil članek namenjen na druge može. Naglasil je posebno, da je on resnični urednik lista „Deutsche Wacbt~ ne Strohmann, kakor gft imajo drugi listi — pod Heinricher-Dullerj em ! Sapienti sat! Konečno pravi, da on Bluzi pravični (nemško-liberalui stvari) in konečno reče, da se to ne bode nikoli uresničilo, kar Slovenci zahtevajo in da bodo za sedanje narodno potegovanje naši potomci trpeli škodo. Oj ti homuuculus! Slovenski kmeti že zdaj pol več čitajo, ko nemški, in čez 20 ali 30 let bomo imeli v obče omikan narod, katerega zna kaka sila decimirati, nikoli pa zatreti! Predsednik gospod dr. Galle v svojem objektivnem resume, kakor ga nesmo vajeni slišati v Celji, prečita porotnikom dotični paragraf, ki pravi, da če zatoženi ne more natanko dokazati tega, kar je to. žitelju očital, je podvržen kazni. Preide potem na ta Blučaj, pri katerem omenja, du jedini dve priči, ki bi mogli to izpričati, prav odločno vse zauika-vati, torej ni nobenega dokaza tuke.j, a postava zahteva, da se mora natanko dokazati. Omenja tudi, da to ni bila nikaka šala, kajti dokazano je, da je bil Potočnik v kazienskej preiskavi, in če bi se bilo izpričalo očitanje, bi bil gotovo občutljivo kaznovan. Konečno opominja porotnike, naj se ne podajo na politično polje in naj sodijo le stvarno brez ozira na narodnost Resume je tako osupnil naše liberalne Nemce, ki jih je bila polna dvorana, da -o drug druzega pogledovali. Navajeni pač neso da ne bi vsak v njihov rog tulil, in zahtevajo, da bi sodnik so lil po njihovih nazorih. Zagotovljeni svoje zmage so se vedno porogljivo smejali in ne/arobljeno obnašali in videlo se je, da so o dobrem izidu prepričani, vzlic vsemu temu, kar je obravnava obelodanila, le resume predsednikov je bil nekak „tuš" na nje. Skraja so šteli porotnike in našli so skoz in Bkoz zanesljive; a potem se je slikalo v dvorani „ja er muss verurteiit vverden, er lasst sich die Ebreu-beleidigung nicht wegleugnen, denn das Gesetz for-dert strikte unumstbsslicbe Bew ise". Sicer je bil vsak ne le jurist, Slovenec kakor Nemec o tem prepr.-čan, da je tukaj aklatantno dokazano razžaljenje časti. Čez pol ure pridejo porotniki iz posvetovalne sobe in ko druhal zapazi preds> dnika porotnikov, se njih obrazi veselo osvetle in sliši se „bravo, bravo Obmanu ist der Weiuhandler PIViemer von Marbmg, bravo." Mej bravoklici oznani potem ta predsednik, da se je jedino vprašanje jedu oglasno zanikalo. Kako je bilo to drugače pri obravnavi proti uredniku „Slov. Gosjiodarja", ki jo bil jednoglasno krivega spoznan zarad nekega članka, v katerem nekega pisača imenuje „izgnan student", ker je dobil v gimnaziji trojko. Večer po obravnavi so porotniki vkup s Celjani', Bkupaj okoli 100 ljudij obhajali pri „L> vu" „Sieges-iest" ter pili šampanca; je li to dostojno za porotnike, ne vem V Mi Slovenci imamo pod Heinricher-jera pač smolo; pri obravnavi preti „Slov. Gosjiodarji" so bili izžrebani skoro sami nemški-bberalci; pri zadnjem 2asedonji, ko ni b.lo nobene politične obravnave, izžrebana ogromna večina Slovencev in zdaj, ko se je vršila obravnava proti „Deutsche \Vacht" zopet izžrebano iU nemških liberalcev, pa kaki zagrizeni Se, kakor: Stajer iz Ljutomera, Kern iz Šostajna, dr. Tomscbegg iz Siovenega Orada, zuaui Millemott, dr. Miklauz, Fitbtenau etc, ali ni to res — smola? Omenjati še moram da je dr. Sernec prosil za delegiranje Graške deželne sodnije, kar se j>a ni dovolilo. Domače stvari. — (P r e m er s t e i n.) Graški „Tagesposti" se piše iz Ljui.ljaue, da bi mesto iu dežela najbolj z veseljem pozdravila, kanonika viteza pl. Premer S teina, ko bi se imenoval škofom Ljubljanskim. Prema-Ktein da je zaradi svojih obiln h znanostij iu uubrot-ljivosti postal najbolj priljubljeni duhovnik cele dežele. Mi se le Čudimo, da kak resen list more pisati o popularnosti tega gospoda, ko je veuder občno znano, da razen peščice zagrizenih nemčurjev nihče zanj ne mara. Kaj tacega bi nikakor ne bili pričakovali v kakem resnem listu, to je le za „Škrata". — (Včerajšnja akademija v A loj zijev išči) na čast gosp. dež. predsedniku baronu Wi u kler ju) bila je jako sijajna. Pokazala je, kako napredujejo Alojzniki v znanostih in vedah, kako skrbi tega zavoda vodstvo: g. profesor Toma Zupan in prof. dr. Svetina za vsestranski izomiko gojencev. Spored obsezal je 22 točk. A ta prebogati program izvrševal se je tako točuo, tako precizno, da je bilo v 1 Va uri vse pri konci. Pevske točke, katere je vodil g. Foerster, kakor vsi govori izvabili so mnoge pohvale in priznanja. OJ posamičnih Alojz-nikov omeniti je zlasti g. Fr. Perue, ki je kaj dobro sestavljeni pozdrav posebno vrlo prednašal, g. Kunovar, ki ima izredno simpatičen liričen tenor, Aut. Medved, Fran Ušeničuik, A. Pod-pečuiu, Ivan Zupan, R. Gregorič osobito pa 6e Ivan Oš tir, ki je prednašal evangelij o izgubljenem sinu v starosloven&čini in tretješolec Gregorij Peč i jak, ki je pesen „Muž bez sla" govoril s pravim razumom in toplim občutkom. To je v istmi nadobuden naraščaj in prav hvaležni Brno za včerajšnji užitek. Občinstva bilo je mnogo in jako odličnega: Gosp. deželni predsednik baron "VVinkler z gospo soprogo, deželni glavar g. grof T h uru, gosp. Chorinskv, župan Grasselli, baron Pascotini, nadsodnije svetuika Kapretz in Perse, več korarjev, župuikov, profesorjev, doktorjev, bogoslovcev itd. — (Obletnico) cesarjevega pohoda dne 14. julija lanskega leta praznovala bo ljudska kuhinja Ljubljanska i tem, da bo v nedeljo 13. julija pogostila do 300 vsakdanjih svojih obiskovalcev in mestnih revežev Ljubljanskih. — (Ustanova za ljudske šole v K r a n j i.) Pokojni g. Valentin P le i we is s, trgovec na Dunaj i je volil kr.pital 4726 gld. za ustanovo, iz katere se za uboge učence in neuko na kranjski ljudski šoli vsake božične praznike ima kupiti obleka. Ustanovno pismo od 6. maja 1884. — (Zopet novapOBOjilnica) V pričo načelnika „Zveze slovenskih posojilnic" g. M. Vo$niaka se je včeraj na Slatini ustanovili po soj il niča za Roga t s ki okraj. Gospod K u rt z kot načelnik in gosp. nadžupnik pri sv. Križu kot podpredsednik voljen. — (Domači naš umetnik) gospod Fran Goršič, orgljar v Ljubljani, postavil je koncem jtroMega meseca nove orgije s 16-imi registri v Koiditcbu na Štajerskem. --(Porotne obravnave) katere »e prično* 16. t. m. še ne bodo v novem poslopji, ampak še v prejšnji dvorani deželue sodnije v „Zatiškem dvoru". — (Porotniki,) izžrebani za II. letošnje zasedanJH, ki se prične pri Ljubljanskej deželoej sodniji 16. junija t. I. I. Glavni porotniki: O m e-jec Ferdinand, deželni računski oficjal v Ljubljani; Ješe Pavel, posestnik iu fabrikant v Stražišči; P rasni kar Alojzij, veleposestnik v Mekinjah; Schmied Ferdinand, hišuik in trgovec v Ljubl/ani; Nek rep Jakob, trgovec v Ljubljani; Jesenko Josip, trgovec v Škofji Loki; Stdckl Ernest, trgovec v Ljubljani; Počivalnik Ivan, mesar v Ljubljani; Šusteršič Fran, posestnik iu gostilničar v Zapušah ; N o 11 i Srečko, klepar vLmbljani; Jemc Gašper, hišni posestnik v Ljubljani; Hribar Franjo, trgovec v Ljubljani; Žvaout Auton, posestnik in gostilničar v Lozieah; Po ur Ludovik, posestnik v Sta nski vasi; O 1 i f e i ft Josip, posestnik v Zspuzab ; Sojer Jakob, posestnik v Notr.tnjih Goricah; Mi-lavec Josip, posestnik iu trgovec v Cerknici; Brence Franju, posestnik v Hranah; Kos Henrik, posestnik iu trgovec v Idriji; Ferlinc Franjo, gostilničar v Ljubljani; Bergant Luka, hišuik in ugo>ec v Kamniku; Telban Ivan, posestnik v Dulah; Grajzer Ivan, posestnik iu vinski trgovec I v Vodicah; Hudovernik Fran, trgovec v Radov-• l.ici; Tollazzi Tomaž, posestnik in trgovec v Če-i \icab; Oraš Ivan, hišnik in gostilničar v Spodnji Šiški; P relesnik Anton, deželni oficijal v Ljubljani; Bahovec Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Maly Dragotiu, hišni posestnik in usnjar v Tržiči; Telban Valent;n, posestnik in gostilničar na Brezovici; W en cel Henrik, trgovec v Ljubljani; S vete c Anton, trgovec in hišni posestnik v Kamniku; Pesjak Silvester, posestnik v Kamm Gorici; KreČ M.itej, deželni tajuik v Ljubljani; Klein Anton, posestnik t skarue v Ljubljaui in Skerl Josip, hišni posestnik in usnjarski trgovec v Ljubljani. Nado-mestovalni poroluiki: Š paro vic Josip, zlatar; Zangl Ferdinand, izdelovalec soda-vode; Simon Fran, hišni posestnik; K a š Fian, trgovec ; S ta d ler Jos p, klepar; Podlesnik Ivan, hišni posestnik in trgovec z usnjem; Kozin Josip, hišni |>osestnik; Čad Josip, pekovski mojster in Kaj zel Alojzij, knjigovodja, vsi v Ljubljani. — (Mesečni semenj) včeraj je bil slabo obiskau. Prignalo se je nad 680 komadov iu sicer: 265 konj, 100 volov, 235 krav iu 80 telet. C*na konj bila je visoka, največ so jih pokupili Lah'. — Dvoje lepih volov stalo je 380 — 400 gld; dobra krava 120—150 gld.; živo tele kilo 36—42 kr. Neugodno vreme, semenj v Kamniku, Višnjigon in še v nekaterih drugih krajih, posebno pa visoka tržna pristojbina so prouzročili slabi obisk semnja. V obče se je najbolj pritoževalo o visokej tržn j pristojbini, vsled katere je mnogo živine zu naj mesta ostalo, kajti inarsikuk kmetic ni ime! potrebnih šestakov v Žepu, da bi bil plačal visoko pri stojbino Politična oblast je zamudila, da bi bila nov tržni red dovolj razglasila. S tem, da se nabije jo plakati po vogalih, še ni vse opravljen«, razglasiti bi se moralo tuli po občinah. Sicer pa upamo da se bode razburjeuest proti novemu tržnemu redu in proti visokej pristojbini žo polegla. Vsaka novotarija ima nasprotnike, a jiomisliti treba« da je prirejen je novega prostora stalo veliko novcev. — (Občni zbor Ljubljanske požarne branih e) vršil se jc v nedeljo v mestnej dvorani. Priilo je 90 članov. Navzoč je bil tudi Župan gosp. Grasselli. Stotnik g. Dober le t pozdravi zboro-valre, sosebno g. župana, ki je zbor počastil s svojo navzočnostjo. Poročilo odborovo o 14 letu društvenega delovanja pravi, aa je bila požarna bramba lansko leto 24 krat pozvana k ognju, 4 požari bili so veliki. Potem omenja društvenega delovanja o priliki cesarske slavnosti, ko je jiožarna bramba v zvezi z drugimi požarnimi hrambami vzdržavala red, za kar jej je prizuanje izrekel presvetli cesar sara in podaril velikodušno podpornemu zakladu 300 gld. Tudi deželni zbor, mestni zastop iu slavnostni odbor so pismeno izražavali požarni hrambi zahvalo za izvrstno sodelovanje pri vzdržavanji reda. Zbor zakliče navdušeno presvetlemu cesarju živio! in hoch! Poročilo na dalje pravi, da se je odbor obr-nii na mestni zbor, da nakupi pjžarne; hrambi nekoliko potrebnih normalnih cevij in da napravi dovozna pota k Ljubljanici, kajti pri večem požaru, na pr. pri požaru gledališča ne bi se mogla rabiti parna brizgaluica, ker bi je ne bilo mogoče spraviti k Ljubljanici Kranjska hranilnica je dovolila, da ima požarna bramba svoje vaje na velikem vrtu starega strelišča in, se je mestni magistrat naprosil, da bi mestui delavci prenesli s starega prostora pri Kolizeji stolp za plezalce na novi proti r. Službo pri predstavah v gledališči označuic poroilo jako malo povoljno, kajti potrebno je, da isto opravljajo izučeut požarni brambovci, ne pa navadni delavci. Parna brizgalmca se je popravila in so napravili 4 požarni brambovci pretipkani izp.t. Društvo je štelo pretečeno leto 110 požarnih biambov-cev. Poročilo so vzame na znanje. Gospod župan Grasselli izraža svoje veselje, da kakor jo iz poročila razvidno, društvo 1 po napreduje iu izraža požarni brainbi zahvalo in priznanje zu nje izvrstno sodelovanje v slavnostnih dneh. Zupan obžaluje, du ni denarno stanje društva nič kaj ugodno, a žal mestu sedaj ni mogoče storiti več, a kar se stori, stori se radovoljno in z veseljem. Kar se tiče nakupa normalnih cevij m poprave hiše za plezalce pravi g. župan, da žo duues lahko sporoči, da se bodo želie pozurne hrambe izpolnile. Kar so pa tiče dovoznih potov k Ljubljanici, za sedaj ni mogoče ustreči prošnji, ker se mestni zbor, kakor znano bavi, z napr .vo vodovoda in potem dovoznih potov k Ljubijauici ne bo treba. Dohodkov je imelo društvo 1. I. 3960 gld 6 kr. in le 128 gld. 80 kr. meuj stroškov, Podporni zuklad je imel 329 gld. 95 stroškov za podpora uoluih udov iu za pogrebe. Preuiozeuje podpornega društva ituaša 3795 gld. 44 kr. Preglcdovalni o.lsea je račune pregledul iu pojiolno uaiaučue našei. Potem stoie požarni bruiuoemki ooljuuo v roae kotnika g. D ob ene t-a. Od leta 1870, ko se je požarna biaiuoa ustuuovila, je še 11 požarom oiaiu-bovoev pr; društvu. Stotnikom se izvoh jednoglasno g. Doherlet, kalen volitev vsprejuie. Gosp. župan Gras&elli čestiu niustvu na tem ubuTU, 1 svetite v g. Doberieta je g. zupuuu poroštvo, da se bode požarna hramba tudi v prihodnje lepo razvijala in so-meščanom koristila. Mej živioklici zhorovalcev zapusti potem g. župan Grasselli dvorano. Zapis-uikurjem se izvuli g. RUtiug, kateri pa izvolitve ue vspiejme, pri novi vohtvi g. Dreise z večino glasov, 10 glasov je dobil g. llugo Eberl. Poveljnikom oddelkov se izvolijo gg. A. C Ahcin, Fran Schaulei, II m, h. Galle; četovodjem: Rajmuud Souuik, Dragotiu Biteuc, Autou Kavčič; kot zaupni možje v odbor. C. 11 i u t e r i e ch u e r, J. Jordan in C. C o r i a r i. V pregledu valul odsea : J. G er-bor, Uiosiav Do lonec in llugo K beri. Potem se zborovanje ob 3/4 12. uro zaključi. — (Na tečaji. J Pri c. kr. dež. sodniji v Ljuoijaui razpisano je mesto svetniškega tajnika (V 111. razred). Prošnje do 25. t. ni. — Pri c. kr. okraj ui sodniji ua Krškem mesto pristava. Prošuje uo 25. l. m. — (Razpisana je služba) učitelja ua jeauoiazieduici v Gorenjem Tuhiuji. Plača 450 gld. m stanovanje. Prošnje do 15. judja t. i. ua okraje i tolsti svet v Kamniku. — Služba učitelja ua jeduo-razrednici v Goicarici. Piaču 40u gld. in tauovauje. Prošnje do 5. juiija t. i. ua okr. šol. svet v Kočevji. Telegrami „6»uvenskemu Narodu": Maribor 9. junija. (Za včerajšnji list prepozno.) Pri včerajšnjem zborovanji Slov. drušva pri sv. Trojici bilo čez 400 mož. Vsi prostori natlačeni. Mnogo jih moralo oditi, ker premalo prostora. Slovenskim deželnim poslan cem se po poročevanji dr. Radaja izreče zahvala, župan Šegula iz Župetince izraža upanje da bode Radaj zopet prevzel kandidaturo, čemur navzočni kmetje živahno pritrjujejo. Izreče se upanje, da bodo kot drugi kandidat nastopil baron Goedel. Potem govori dr. Gre-gorec o kmetskih razmerah, ter razlaga o kmetskej enketi na Kranjskem. Ivan Dečko utemeljuje po slov. društvu stavljeno resolucijo, da zbrani Slovenci tukaj protestujemo proti temu, da je deželni odbornik Schreiner zbor Stilferajnovcev v imenu dežele pozdravil, ter trdil, da posebno prebivalci spodnjega Štajerskega čislamo šulverein in cenimo njegovo delovanje; ter upamo, da bodo tudi naši poslanci, ko se snide deželni zbor proti temu energičen protest uložili. Resolucija se jednoglasno vsprejme. Govori še Božidar Raič s sijajnim uspehom. Vsi govori navdušeno vsprejeti. Dunaj 10. junija. Anarhist Stellmacher v vseh točkah obtožbe krivim spoznan in na smrt obsojen. Niš 10. junija. Vsled zanikavnega odgovora Bolgarske, ostavi srbski diplomatični agent jutri Sofijo. Urad agencije se je že včeraj zaprl. Madrid 9. junija. Na železničnej progi v Asturiji udri se je neki predor 300 metrov na dolgo. 12 delavcev mrtvih. Dobro mašilo. Vsakeršno unetje, trganje po udih, otrpnenje itd. uspešno ozdravi Moll-ovo „Francosko i žganje in bo1u. Cena steklenici z navodom vred 80 kr. < Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V j lekarn n h po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat I njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (690—6) j --I Meteorologično poročilo. Ogrska slata renU 6*/, Dan Čas opazovanja Stanje li arom etra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 9. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 728-91 mm. 730-24 mm. 73099 mm. -f- 11-4"C 4- l4-ft°(J 4-12 2° O si. j z. Bi. J Z. Bi. JZ. dež. obl. obl. 4*10 mm. i Srednja temperatura -f- 12-70, za 5-4° pod normalom. IDvLa^si^slsia, borza dne 10 junija t. I. (Izvirno telegrafično poročile, i Papirna ren a.......... 80 trld. Srebrna renta .... .... 81 Zlata ren........ 101 „ 6"/0 marčna renta.........05 « Akcij* narodne banke....... 867 . Kreditne akcije...... • ■ 306 London Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini.......... Nemške marke...... 4°/0 državne »rečke iz 1. 18554 250 gld. Državne srećko iz 1. 1864. 100 gld. 4% avBtr. zlata renta, davka prosta. 122 59 124 169 101 45 40 80 75 40 15 67 V, 76 60 75 50 80 „ papirna renta 5*/0 ..... 50/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblijr. . Dunava i eg srečke 5°/6 . . 100 gbt. Zi-inlj. obč. avstr. 4V/'„ zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetiue zapad, železnice Pri-ir. oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudoltove srečke .... 10 * Akcij« anglo-avatr. banke . . 120 „ Traujmw!iv-ilru8t. velj. 170 gld. a. v. Poslan*. 122 gld 70 kr. 91 . 90 a 88 . 80 _ 104 „ §0 115 p 50 122 , 25 108 , 10 106 . 25 175 l 75 19 , — 110 , 221 . 25 - •15 - 15) najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kaa izkušaa Ilek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana i proti mćhirnim kataru, IIINHE MATTONIJA Karlovi vari i Widn. Na etiketo in zamah, kakor kaže podoba, treba ostro paziti. MAITOHLS GIESSHUBLER Družina treh oseb (376—2) išče stanovanja (2 ali 3 suh. za et»en«VI termin. — Naznanila s po-pogoji pod ».T. T.** na upravništvo „ Slovenskega Naroda". Kazinska restavracija. 24 kr. liter floleniskena cvička v ffostilnej sobi, „Zvezdi" nasproti. (386) T7~er£L£LS37\ MejEaroia linija. h Trsta, t Novi-Jork nsiravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „E3etst -A-iig-lia,", 3400 ton, v 5. dan julija. „<3-erraa.©,iiIa,", 4200 „ v 20. „ „ Potniki naj ho obrnejo na generalnega pasažnoga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Kajnta za potnike 200 gold. — Vrneemi krov 60 gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na KimIUmiio d* Ant. 1'oKln.rcn, genera'ni agent. (379—4) 9 n (L co (j. cd 0 'm o IT 9 H »s srn O tj _^ . r * 2 r 5- o i" w Ji > 1 Se dali —. ° S" h- 1 * rs 1 „ » 5Pw • £L D o. a a> H jo t_.. c, iunija. g m n r mm. 1 a 1 t* sr i c: £ 1 5" Prage. Bisraz eda. — Deželna Rogaška slatina. »Tempeljski vrelec". f Uspešni lek za želočne bolezni. IZ vinom mešana prijetna hladilna pijača. (H2-7) * Dobiva so pri g. Mih. #•«»//»«■/•-./#. kakor tudi pri 4- gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Jlolzer-ji, Peter Lassnik-u, Y J. Luckmami-u, Jan. Perdan-u, Jos Schlaffer-ji, Schuss- * niyg-u (f- JVeber-ji, Josipu Terdini v ijjultljnni. zavarovalno društvo ta življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dnnaj. Giselastrasse št. 1, i Pešta, Franz - Josefsplatz . .-. . _ r • i * __ i.:jc: a___«i___ št. 5 in 6, v hiši druStva. frank. 8;J,780.01(>-90 . 16,002.367-70 v hiši društva DruŠtvi-na aktiva..........• • • • • • • • Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1883 . . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot..........• • • • • V slednjej dvanajstmesečnej poalovalnej perijodi uložilo se jo pri društvu za..............• • - - ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 25 letin na uloženih ponudbah več kot........... Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentnra v Ljnldjani, na Tržaškej cesti St 3, 11. nadstropje pri "Val. ry^ c »lil* o 111 - 1 .'{!l,950.000-— 65,726.175-— 1.260,777.854-55 (309—2) Gospod Fragner! Prosim Vas, račite mi po posti poslati za priloženih 10 gld. zabojček z de-Betimi steklenicami Vašega dr. Rosovega zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar je uživam, ne čutim nikakeršnih bolečin v želodcu, dočim som jih prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprogo bolečine na jetrih, katere je prej mnogo let trpela in ohrani mi sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. Vsprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim se znamenovam Kazimir Itfaaalgki, nadzornik železničnih gradi) v Aleksincu, v Srbiji. Hitra in ?». lova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrii in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše ifotnaiv i #■*•»#.» r t <». da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je užo več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri ji>; enapulnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojldah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondrtfi in melanholiji tvsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čislo in telesu dd zopet prejhijo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in pri/,nano tju<9skn (fom.iiV tvetlstva postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Eazpošilja 80 na frankirane dopise na vse krajo proti postnemu povzetju svote. S-^-a. rje m. je I Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. pg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravila! balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega oalzama. dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca 13. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Kcke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Piccoli lekar; VIJ. Mayr, lekar; Eras. Birsckitz. lekar; Joa. Svoboda, lekar;Ji, pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj ini: Fr. Baooaroloh, lekar. V Krntiji: K. S.ivnik. lekar. v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V (ioriei: O. Christofoletti, lekar; A. de Oironooli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogle j i: Della Damaso. lekar. V Trstu: Ed. de Leitenbuig, lekar; G Prendini, lekar; O. B. Forabo. chi. lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: C. Arazlm, lekar. Vse lekarne *n večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej *maJo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: UPraižlro cLoirscisiče 3no.a,zilo zoper bule, ruue in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nobtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmasče-nji, pri morski (mitvi) kosti, zoper revmatično otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline so hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, kor hitro pomaga in icer se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeSi. — Odprte in tekočo rane Be morajo z mlačno vodo umiti, potem Se le se mazilo nanje prilepi. V škatlji*"/> 2.% in 33 kr. (158—7) ■Salvam za uho. Skušeno in po tnnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. volj. izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiBk „Nuroone Tiskarne' MRLH 12 88