St. 26 (1663) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 25. junija 1981 Cena: 10 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom . ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI - - * • -V ■ »i ~ ' m ii i m V., , Težki „da" in „ne" Ali naj dolenjska trgovina še naprej caplja zadaj? Veleblagovnico, ki jo v Novem mestu načrtujejo že več kot deset let, pa je nikakor ne morejo in ne morejo zgraditi, lahko v tem trenutku gledamo z različnim: očmi. Če načrtovano investicijo v vrednosti 450 milijonov vidimo le strogo administrativno v luči sprejetih stabilizacijskih ukrepov, potem jo lahko hitro odpišemo kot tisto naložbo, ki je v sedanjem položaju nepotrebna in nesmotrna. Toda če jo pogledamo v luči dolenjske trgovinske suše, potem je njen odpis s programa naložb vsaj vprašljiv. Dolenjska je nekakšna žalostna oaza v trgovinsko dobro razviti Sloveniji. O zatikajoči se trgovini je po svoje dovolj prepričljivo govoril nekajkratni sloves Novega mesta, ki se je uvrstilo med najdražja mesta v državi, .zgovorna pa je tudi vsa tista množica Dolenjcev, ki se vozi po nakupih v Ljubljano ali Zagreb, pa tudi v Karlovec. Ni prav, če zares potrebno blagovnico brez vsakega premisleka postavimo ob s težavami se otepajočo IMV in potem pokažemo na trgovinsko naložbo kot na primer nestabiliza-cijskega obnašanja, češ v Novem mestu gradijo veleblagovnico, IMV pa naj pomaga iz težav vsa Slovenija. Takšna primerjava spregleda tisto, kar bi pravzaprav moralo v prvi vrsti ocenjevati naložbe, to pa je resnična vsebina posamezne naložbe. Novo mesto in z njim dolenjska regija ne moreta kar naprej capljati za vso Slovenijo! In še to! Velika večina naložb v naši regiji je usklajena s stabilizacijskimi zahtevami, investicijske ekspanzije ni, povsem zanemariti družbeni standard pa tudi ne gre. M. MARKELJ UTICE 11 »Artiče '81” Pihalne godbe in bobnarji — Govornik Franc Šali Prireditve pod naslovom „Artiče ‘81” so letos posvečene dvema jubilejema: 40-letnici OF in vstaje jugoslovanskih narodov ter 50Tetnici delovanja Prosvetnega društva Oton Župančič. Največji obisk pričakujejo v nedeljo, 28. junija, na srečanju pihalnih orkestrov in bobnarskih skupin Slovenije, ki bodo v okviru III. republiške revije nastopili s koncertnim in figurativnim programom. Sodelovale bodo godbe in bobnaiji iz Ljubljane, Novega mesta, Metlike, Kočevja, Logatca, Pirana, Zidanega mosta, Liboj, Prebolda, Slovenske Bistrice, Senovega, Krškega, Loč in Kapel. Koncert je napovedan ob 10. uri dopoldne, popoldne ob 15. uri pa se bodo gostje pridružili domačinom v paradi cvetja in glasbe. Sledil bo skupen nastop godb pred prosvetnim domom, kjer bo tudi kratko zborovanje. Zbranemu občinstvu, udeležencem in organizatoijem te kulturne mani- 0 festacije bo spregovoril izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali. Jutri, 26. junija ob 18. uri, pa vabijo Artičani na otvoritev razstave cvetja in umetniške fotografije. Cvetje in okrasno rastlinje bodo razen domačink razstavile tudi nekatere delovne organizacije vrtnarije in cvetličarne, fotografije pa fotografska sekcija domačega prosvetnega društva. Večer bodo zaključili z nastopom folklornih skupin iz Bregane, Zeline, Boštanja in Artič. vrste hrupa, hkrati pa hvalnica vsem onim, ki si prizadevajo, da bi prvobitnost ostala še naprej živa," je dejal pesnik, s čigar imenom je tesno povezana partizanska pesem, mimo katere ne more iti noben zbor. Očitno je, da zanimanje za zborovsko petje nenehno raste, to pa je potrdil tudi tokratni šentviški tabor. Pod njegovim okriljem se je zvrsiilo veliko pevskih prireditev, Šentvidčanom so v soboto peli zamejski zbori, v 17 slovenskih krajih pa je istega dne nastopilo 110 zborov z blizu 4.500 pevci. D. RUSTJA Proslava bo v nedeljo, 12. julija na Travni gori Na posvetu o stabilizacijskih ukrepih na Otočcu so predstavniki dolenjskih občin sklenili, da bodo spodbudiji stabilizacijska prizadevanja V dolenjski regiji je gospodarstvo tako kot v vsej Sloveniji v težavnih razmerah, v katerih je še težje kot doslej izvajati stabilizacijsko gospodarsko politiko. Velika obremenjenost združenega dela zmanjšuje njegovo reprodukcijsko in razvojno sposobnost, gospodarska rast zaostaja, pri tem pa je še posebno zaskibljujoče, da zaostaja v nekaterih ključnih panogah. Izgube dodatno bremene že tako opešano gospodarstvo. Cene so ušle z vajeti; na tem področju najbolj odstopamo od resolucije. Nič boljše ni z rastjo osebnih dohodkov,, ki zaostajajo več, kot je bilo predvideno, neposredno pa vplivajo na delavčevo malodušnost pri doseganju boljših delovnih uspehov. S takšno oceno gospodarskega položaja v prvih treh mesecih letošnjega leta so se strinjali tudi občinski funkcionarji štirih dolenjskih občin, ki so se v ponedeljek, 22. junija, udeležili regijskega posveta o stabilizacijskih ukrepih na Otočcu. Posveta sta se udeležila tudi Andrej Verbič, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, in Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Ko so razpravljalci iz dolenjskih občin podali kratke preglede gibanja rasti gospodarstva, so vsi več ali manj pokazali na isto kleč, ki hromi dolenjske tovarne. Tako v črnomaljski, metliški, novomeški kot v trebanjski občini se izvozniki otepajo z nerednimi dobavami domačih in uvoženih surovin ter reprodukcij-(Nadaljevanje na 4. strani) ! K Do konca tedna bo prevladovalo spremenljivo in oblačno vreme, občasno bo vmes deževalo, delana v obUti ploh. Za enakopravnost invalidov Srečanje invalidov Posavja in Zasavja v Boštanju | Trebnje j spet odpira j vrata naivcem *"*' s Na 14. taboru bo sodelovalo 29 slikarjev in kiparjev iz Jugoslavije in tujine - 6. salon bo 3. j lulija odprl predsednik CK ZKS France Popit Letošnji, po vrsti že štirinajsti, Tabor likovnih samorastnikov bo jutri ob 19. uri v avli J trebanjske osnovne šole odprl i dr. Iztok Winkler, član republiškega izvršnega sveta in pred sed- t nik republiškega komiteja za j kulturo in znanost. Na njem bo od sobote daije ustvarjalo 23 slikarjev in 6 kiparjev iz sedmih držav, torej poleg Jugoslovanov & po en Belgijec, Nemec, Madžar, Čehoslovak, Brazilec in Mozambičan. Udeleženci tabora so: slikarji j - Ben Baerten iz Hoeselta (Belgija), Jutta Borchert iz Biele-felda (ZR Nemčija), Tamas Galambos iz Budimpešte (Madžarska), Jan Hruška iz Brna (CSSR), Nelson Porto iz Ria de Janeira (Brazilija), Jerko Biško, Ivan Lackovič - Croata, Branko -Lovak in Ivica Propadalo iz Zagreba, Milan Generalič iz Hlebin, Petar Grgec iz Karlovca, Hamdija Hadžič in Goran Horvat iz Ljubljane, Dobrosav Milojevič iz Svetozareva, Bruno Paladin z Reke, Greta Pečnik iz Pirana, Jože in Konred Peterneljiz Žirov, Tomislav Petranovič - Rvat iz Nove Gradiške, Lucijan Reščič iz Trebnjega, Ivan Rabuzin iz Ključa pri Novem Marofu, Sava Stojkov iz Sombora in Boris Žohar iz Ptuja - ter kiparji Mabungulama Chissano iz Mapu-ta (Mozambik), Dragutin Aleksič i iz Sladaje, Rifet Bajramovič iz J Kaknja, Zdenko Grgeljac iz Karlovca, Sandi Leskovec z Mirne in Rudi Stopar iz Sevnice. 6. salon (salon prirejajo vsaki dve leti), katerega dela bodo na ogled do 18. avgusta, bo 3. julija v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov odprl predsednik njegovega častnega odbora France Popit, predsednik CK ZKS. Na salonu bo razstavljenih 80 stvaritev 30 slikarjev in kiparjev. Novost je več vrst priznanj za najboljša dela. Tako bodo veliko častno nagrado 6. salona dobili Ivan Lackovič - Croata za sliko „Plavo cvetje", Tomislav Petranovič - Rvat za sliko „Jutranji veter", Josip Pintarič za sliko ..Posavskigozd" in Ivan Rabuzin za sliko ..Pomladansko cvetje". Častno nagrado občinstva bosta i prejela Milan Generalič za sliko „Rdeči pejsaž" in Sandi Leskovec za relief „Otroška roka". Častno priznanje umetniškega ; sveta bodo podeiili Milanu Ge.ne-| raliču za sliko „Steza v travi", Stjepanu Ivancu za sliko „Veliki pejsaž" in Brunu Paladinu za „ sliko „Motiv s Paga". Poleg tega je umetniški svet sklenil izreči j pohvalo Hamdiji Hadžiču za j sliko „V žetvi" in Sandiju : Leskovcu za relief „Otroška s roka". [ I. ZORAN j. Na Travni gori bo 12. julija proslava ob 40-letnici ustanovitve prve ribniške čete. Pokrovitelj svečanosti bo tozd Donita iz Sodražice. Ribniška četa je bila ustanovljena 13. julija 1941. Njen prvi komandirje bil Filip Tekavec—Gašper, komisar pa Janez Kmet. Svečanost se bo začela ob 8.30, ko bodo pri nekdanjem bunkerju okrožnega odbora KPS in OF odkrili spominsko obeležje. Osrednja proslava se bo začela ob 10. uri, ko bodo na Travno goro prispele štiri pohodne brigade iz Ribnice (Cankarjeva) iz Dolenje vasi (Gubčeva), iz Sodražice (Šercerjeva) in iz Loškega potoka (Tomščičeva). Ko-mandirji enot bodo na Travni gori predali raport komandirju prve ribniške čete Filipu Tekavcu-Gašperju. Po svečanih govorih bo še kulturni program. Popoldne je predvideno strelsko tekmovanje za mladino. Udeležencem proslave bodo na razpolago vodiči za najbolj znane kraje iz NOB, ki so tu v bližini, in sicer za Jelenov žleb, Ogenjco (kjer so 31. julija 1942 Italijani odkrili partizansko bolnišnico), pod Velb (kjer je bil tabor prve ribniške čete), na kraj, kjer so borci ribniške čete prvič prisegli, in do bunkerjev okrožnih odborov OF in KPS. J. P. 12. tabor v Šentvidu pri Stični je združil blizu 7 tisoč pevcev — Matej Bor govoril o stanju slovenske kulture in umetnosti — Pevce pozdravil S. Kraigher VELIKO SMO VIDELI IN SPOZNALI — Danes zaprta razstava „Vamost in samozaščita” je v novomeško športno dvorano privabila več kot 10.000 obiskovalcev iz metliških, črnomaljskih, trebanjskih in novomeških krajevnih skupnosti. Zanimive naprave in obilico fotografskih dokumentov so si obiskovalci ogledali ob strokovni razlagi zato usposobljenih vodičev. Na sliki: aparat za odkrivanje prisotnosti peklenskega stroja ali drugih kovinskih predmetov. (Foto: J. Patiin) Šepajoče gospodarstvo pod lupo lipami pri TVD Partizan v Boštanju gostitelj prijetnega srečanja invalidov Posavja in Zasavja, katerega se je udeležilo 300 invalidov in njihovih svojcev. Predsednik koordinacijskega odbora društev invalidov mest te doline in hkrati duša sevniškega društva Franci Zveglič se je nemalo namučil, da so dobro pripravili ta shod. Invalidi so si za dostojno proslavo mednarodnega leta invalidov, ki nosi pod pokroviteljstvom OZN spodbuden naslov „Popolno sodelovanje in enakost invalidov” zastavili precejšnjje cilje. Pred boštanjskim srečanjem so izdali posebno številko glasila „Utrip življenja.” H kulturnemu delu sporeda so poleg sevniške godbe povabili oktet deklet boštanjske osnovne šole. Tudi invalid Martin Jamšek je prispevel k vzdušju s svojo havajko. Predsednik društev invalidov Slovenije Pavel Konradi iz Kranja je pohvalil prizadevanja družbe za pokojnine v času draginje. Vseeno pa se je zavzel za večjo skrb za varstvo delavcev pri delu. V zvezi s pripravami za volitve prihodnje leto se je zavzel tudi zato, da bi pri evidendiranju v razne organe upoštevali čimveč invalidov. ______________________________A. l.J I i i j i- a Tako velik in veličasten zbor, kakršnega so pevci v nedeljo sestavili na zaključni prireditvi 12. tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, še ni pel na Slovenskem. Deset narodnih, partizanskih in umetnih pesmi je ob spremljavi godb zapelo blizu 7 tisoč pevcev, ki sicer tvorijo 210 zborov, prišli PRIZNANJA ZSMS V prostorih skupščine SR Slovenije so 19. junija podelili priznanja Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Priznanja ustanovam, mentorjem, mladim političnim delavcem in ustvarjalcem je izročil predsednik RK ZSMS Boris Bavdek. ... . . . ... . Med nagrajenci so bili tudi trije iz novomeške občine: Staša Vovk je prejela zlati znak ZSMS za mentorstvo z mladimi, Branka Bukovec in Ljubiša Dorovič pa sta prejela zlati znak ZSMS kot mlada družbenopolitična delavca. pa so domala z vseh koncev Slovenije, iz zamejstva in s hrvaške strani. Na prireditveni prostor prihajajoče pevce je pozdravilo več tisoč ljubiteljev petja, velik kulturni pomen, ki ga ima šentviški shod pevcev, pa so s svojo navzočnostjo podkrepili ugledni družbenopolitični delavci Sergej Kraigher, Marijan Brecelj, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Pepca Kardelj, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič in drugi. „Pojo naj ljudje” - temu naslovu prireditve, ki je bila posvečena 40-letnici OF in vstaji, je književnik Matej Bor prilagodil svoje slavnostne besede, ki so zbranim povedale marsikaj zanimivega o dandanašnjem stanju slovenske kulture in umetnosti. Zavzel se je za ohranjanje ljudskega izročila, njegovo vnašanje v sodobne umetniške dosežke, po Borovem mnenju pa ni nikakršnega opravičila za nekritično prevzemanje tujih, tukajšnji stvarnosti neustreznih vzorov. „Naj bo to slavje slovenske zborovske pesmi obenem tudi protest zoper take SLIKARSKA KOLONIJA V METLIKI V Metliki bo od 29. junija do 5. julija prva slikarska kolonija, v kateri bo sodelovalo enajst akademskih slikarjev iz Slovenije in zamejstva. Organizator prve tovrstne kulturne prireditve v metliški občini je tamkajšnja kulturna skupnost. JUBILEJ AMD Avto-moto društvo Ribnica je 13. junija proslavilo 30-letnico obstoja. Svečanost je bila pri Franceto-tt* jami. Na proslavi so podelili več P^Hanj, in sicer priznanja AMZ .venije, društvena priznanja in Priznanja ,.Vzorni voznik". Športna komisija pa je organizirala ocenje-valno in spretnostno vožnjo. M.G-č KOMASACIJA NA CERKVISCIH Za letos pripravljata črnomaljska “tetijska zemljiška skupnost in »n ®tijska zadruga komasacijo okoli hektarjev njiv pri Cerkviščih. Na em zemljišču ima sedaj 32 lastni-°v skupaj 143 parcel. Na tem m°čju j® tudi nekaj zemljišč, ki J*h lastniki ne obdelujejo. Sevniško društvo invalidov je I bilo v soboto pod košatimi SPRETNI PRSTI - Vlakovodja Martin Jamšek iz Sevnice je bil v železniški nesreči izgubil obe nogi. Kljub temu je neutruden učitelj mladih kitaristov pri glasbeni šoli, če je prilika pa pričara pravo eksotično vzdušje s havajko, ki jo je sam naredil. (Foto: Želez- Lnlt)-, PELI SO LJUDJE - Najmanj dvajset takihle posnetkov bi morali sestaviti, da bi dobili podobo pevskega prizorišča, na katerem so tisoči peli ljudem. (Foto: D. R.) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED 4 4 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 I I I 4 *4 \ \ ■v Francoski predsednik Francois Mitterand in njegovi socialisti so se veselili tudi po drugem krogu parlamentarnih volitev, saj so svojo večino v skupščini samo še okrepili. Skupaj z levimi radikali so dobili kar 293 sedežev, kar jim daje v parlamentu absolutno večino. Komunistična partija je dobila le 43 sedežev, okroglo polovico manj kot leta 1978. Novo zmagoslavje francoskih socialistov Francozi so torej z veliko večino glasovali za socialiste, ki imajo sedaj zares trden mandat za vladanje v naslednjih sedmih letih. V skladu s pravili igre je predsednik vlade Mauroy ponudilpred-sedniku republike odstop svojega kabineta, kar je slednji sprejel A to je zgolj formalnost, saj bo vlado znova (ln verjetno z nebistvenimi spremembami) sestavil kar sam. Vprašanje je le, če bodo v njej zastopani tudi komunisti. Nova skupščina se bo sestala v začetku junija in se po pričakovanju takoj lotila dela. Na seznamu prednostnih nalog so sestava novega proračuna, novi zakonski osnutki, ki naj bi pomenili uvod v napovedane družbene reforme in pa kajpak tekoča gospodarska politika, v kateri bo na prvem mestu ukrepanje zoper naraščajočo brezposelnost. IRAN: PADEC BANI SADRA Iranska skupščina je odstavila predsednika republike Bani Sadra, za katerega pa nihče ne ve, kje je in kaj počne. Znano je le to, da ga v Teheranu niso videli že okrogla dva tedna. Iz skoraj vseh krajev države poročajo o spopadih med privrženci odstavljenega predsednika in pripadniki islamske republikanske stranke. Nekateri mračno napovedujejo, da se s tem pravzaprav začenja državljanska vojna. Bani Sadr je veljal za umirjenega politika, ki je želel posodobiti iransko družbo, a je pri tem zadel na fanatičen odpor tistih, ki so hoteli Iran spremeniti v deželo, v kateri bi imeli verski voditelji glavno besedo in kjer bi bil koran edini zakon. Državljanska vojna bi državo kajpak še dodatno oslabila in to bi imelo lahko usodne posledice predvsem na bojnem polju, kjer sta Irak in Iran sicer podobna izmučenima borcema, od katerih nobeden nima moči za odločilen udarec. ZDRUŽENI NARODI: OBSODBA IZRAELA Varnostni svet Združenih narodov je po dolgi razpravi naposled sprejel resolucijo, ki obsoja Izrael zaradi nje govega napada na iraški jedrski reaktor. Toda v resoluciji ni konkretnih ukrepov, s katerimi naj bi kaznovali Izrael zaradi napada. V bistvu je ta resolucija zgolj kompromis. Neuvrščeni so terjali ostrejše besede in ukrepe, a so v nadaljevanju razprave morali popustiti pred dejstvom, da bi bržkone Američani v takem primeru uporabili veto in s tem sploh preprečili izglasovanje sleherne resolucije. O vsebini sprejete resolucije sta se dogovorila pravzaprav Irak in Združene države Amerike. Podlaga za ta dogovor je bil predlog resolucije, ki ga je pripravila skupina držav, članic islamske konference. Američani in Iračani so se potem začeli dogovarjati na osebno pobudo generalnega sekretarja Kurta Waldheima. Irak je vztrajal, da mora resolucija vsebovati tudi sankcije, a so Američani dali jasno vedeti, da tega ne bodo sprejeli. Po sodbi neuvrščenih je resolucija preveč mila, njena največja slabost pa je, da v bistvu ne obvezuje nikogar in da se zaradi nje Izraelu ne bo nič zgodilo. To pa pomeni, da je Tel Aviv še enkrat, kot že tolikokrat doslej, ostal nekaznovan za svoja napadalna dejanja. JANEZ ČUČEK X S S \ 5 S i I * ! s s I MERCATOR AGROKOMBINAT KRŠKO, HRANILNO KREDITNA SLUŽBA PO SKLEPU RAZPISNE KOMISIJE objavlja prosta dela in naloge VODJE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoji: — visokošolska izobrazba ekonomske ali agronomske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ali — višješolska izobrazba ekonomske ali agronomske smeri in 4 leta leta ustreznih delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati splošne pogoje Zakona o združenem delu ter imeti moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti za opravljanje objavljenih del in nalog. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije Mercator-Agrokom-binat Krško, in sicer 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku objavnega roka. 500/26-81 POPRAVILO IN MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN z elektronsko nastavitvijo telefon: dopoldan (061) 261-262 od 15. ure dalje pa (061) 322-335 493/26-81 ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO JAVNA LICITACIJA za prodajo enega sanitetnega avtomobila PZ. Licitacija bo 29. 6. 1981 ob 9. uri v Zdravstvenem domu Krško. 499/26-81 Zloglasni enainpetdeseti člen .Pravilnik o kakovosti vina" škoduje pridelovanju kakovostnega vina in ga bo očitno treba popravljati, še preden bo zaživel v vsakdanji praKsi S , .Pravilnikom o kakovosti vina” (Ur. list SFRJ št. 17) -predpisal ga je direktor Zveznega zavoda za standard izacijo v soglasju s predsednikom Zveznega komiteja za kmetijstvo, predsednikom Zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo ter zveznim sekretaijem za trg in splošne gospodarske zadeve - smo dobili zvezni predpis, ki je v marsičem sprt s podobnimi predpisi v vinogradniško naprednih deželah, v splošnem pa z zdravo pametjo. Očitno je namreč, da Pravilnik o kakovosti vina, kljub vrsti podrobnih določil, ne spodbuja pridelo-v&nja kakovostnega vina. To dokaj jasno izhaja iz sicer zelo strogega 51. člena. Ta v bistvu — v svojem prvem odstavku - ne dovoljuje dajanja nestekleničenih vin v promet za neposredno ljudsko porabo, na drugi strani pa - z določilom o originalnem pakiranju vina v steklenice do 3 litrov - omogoča stekleničenje večjih količin, kar je običajno tudi manj kakovostnih vin. Takšen sklep potrjuje tudi drugi odstavek tega člena, v katerem je zapisano: ..Izjemoma se vrhunsko vino z geografskim poreklom daje v promet za neposredno ljudsko porabo originalno pakirano v steklenicah s prostornino do 0,75 l(itra).” NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED W4 4 5 I 4 4 4 J! 4 I \ \ 4 4 4 4 *4 *4 J\ 4 *4 *4 Zvezni izvršni svet je sprejel sklep o določanju najvišje ravni cen za vse izdelke in storitve in o obveznem pošiljanju cenikov za te proizvode in storitve v overovitev skupnosti za cene. Sklep določa naj višjo raven cen za vse izdelke in storitve iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, in sicer tako, da skupna raven cen teh izdelkov ali storitev, Spet zamrznitev ki so že oblikovane, oziroma so veljale v skladu s predpisi na dan objave tega sklepa, lahko do konca leta 1981 naraste največ do ravni cen, določenih za vso državo z dogovorom o izvajanju politike cen za leto 1981, in sicer: cene proizvajalcev industrijskih izdelkov in cene na drobno za 7 odstotkov, cene storitev za 5 odstotkov, s tem, da zaradi rasti teh cen skupna rast življenjskih stroškov ne sme biti višja kot 7 odstotkov in pol. Da bi uresničili cilje gospodarske stabilizacije in to politiko dosledno izvajali tudi na področju cen, so na seji ZIS poudarili, daje nujno okrepiti družbeni nadzor cen, vključno tudi širšo uporabo ukrepov za neposreden nadzor cen. Ker so motnje prisotne na vsem jugoslovanskem tržišču, sprejeti sklep velja za cene vseh proizvodov in storitev, tako tistih, ki so v pristojnosti federacije, kot tistih iz pristojnosti drugih družbenopolitičnih skupnosti. Repubhs mladine h doslej ti: . ZSMS PRIZNANJA konferenca Zveze socialistične venije je tako kot že vrsto let ietos podelila priznanja (plaketa znak ZSMS mentorjem mladinske organizacije, zlati znak ZSMS mladim družbenopolitičnim delavcem) najzaslužnejšim v mladinski organizaciji in mentorjem, ki so s svojim delom pomagali in plemenitili prizadevanja mladih v svojih organizacijah. Republiška konferenca ZSMS je skupaj s tednikom „Mladina“ podelila mladim ustvarjalcem in poustvarjalcem tudi letošnja priznanja ,Zlata ptica” za izjemne- dosežke na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. SPOREN ŽIG Član sveta federacije Pavle Jovičevič je poslal Tanjugu pismo, v katerem med drugim pravi, da je bila v sredstvih javnega obveščanja objavljena Tanjugova novica, v kateri je predsedstvo SAP Kosova demantiralo njegovo izjavo o tem, da so odstranili besedo „SR Srbija” z žiga SAP Kosovo. Ponavljam vprašanje, pravi v pismu Pavle Jovičevič: ali predsedstvo SAP Kosova ni že prej vedelo, da so z vseh uradnih pečatov in štampiljk, vključno s štampiljke in pečata samega predsedstva, odstranili naziv SR Srbije, s čimer so hoteli poudariti, da SAP Kosovo ni v sestavi SR Srbije? Ostajam pri tej izjavi, je dejal Pavle Jovičevič v svojem pismu Tanjugu in priložil dokumente, s katerimi je želel potrditi svoje ugotovitve, da na nekaterih memorandumih in pečatih predsedstva SAP Kosova po letu 1975 ni bilo naziva SR Srbije. POKOJNINE V Sloveniji bodo pokojnine od 1. julija večje za osem odstotkov, kar pomeni, da bodo usklajene tako, da bodo spet dohitele 73,5 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v naši republiki. MILAN MKDliN Ce je steklenica po velikosti in obliki v svetu že zunanji odraz določene kakovosti vina v njej, in to prav gotovo je, potem že samo dejstvo, da ta odstavek 51. člena ne predpisuje stekleničenja kakovostnega vina z geografskim poreklom v steklenice do 0,75* litra in da tudi stekleničenje vrhunskega vina z geografskim poreklom v takšne steklenice obravnava kot izjemo, kaže, kako ohlapen odnos do zboljšanja kakovosti našega vina so imeli oblikovalci Pravilnika o kakovosti vina. V svetu, npr. v Franciji, vinogradniško najbolj razviti deželi, je to drugače. Manj kakovostno (namizno) vino se lahko stekleniči tudi v steklene balone do 100 litrov, kar je v bistvu odprto vino. Čeprav mora imeti tudi tako stekleničeno vino ustrezno deklaracijo, pa je ! * * 5 S 5 s 5 S * % I * v * n S s * N presenetljivo cenejše od kakovostnega in vrhunskega vina, stekleničenega v ustreznih oz. predpisanih steklenicah. Če je kakovostno ali vrhunsko vino stekleničeno druga- TELEGRAM1 MOSKVA - Sovjetsko partijsko vodstvo meni, da „bi še lahko preprečili katastrofo" na Poljskem, je izjavil visoki funkcionar sovjetske KP Leonid Zamjatin. Rekel je, daje napočil čas „za aktivno delo" s ciljem, da bi „Poljsko zares rešili iz katastrofalnega stanja". Ni povedal, kako bi lahko to storili. Iz njegovih besed po sovjetski televiziji bi lahko sklepali, da v Moskvi menijo, da bi morali na Poljskem tak preobrat izpeljati do izrednega kongresa PŽDP, sklicanega za sredi julija. MANILA - Ameriški državni sekretar Haig je na sestanku zunanjih ministrov držav ASEAN v Manili izrazil trše ameriško stališče do politike ZSSR. Napovedal je, da ne more biti nikakršnega dvoma, da bodo „ZDA še naprej vzdrževale in krepile svoje vojaške sposobnosti na Pacifiku in v Aziji", kar naj bi po njegovih besedah ..prispevalo k varnosti teh območij glede na sovjetske vojaške okrepitve". Zelo kritično je govoril o politiki Sovjetske zveze, zlasti do jugovzhodne Azije. LONDON - Britanski princ Charles in Lady Diana Spencer bosta medeni mesec (poroka bo 29. julija) preživela v Jugoslaviji, piše časnik Sunday Mirror. Prvi teden avgusta bosta dobila hišico na Svetem Stefanu, kamor bosta priplula s kraljevsko jahto Britannia. Kot je povedal Nikola Čiko, direktor Montenegroturista, so se predstavniki britanske ambasade iz Beograda že pozanimali, kako je z varnostjo letošnjega prvega para na svetu in če bo lahko v miru preživel prvi teden po poroki. RABATT - V Casablansci so med splošno stavko izbruhnili poulični nemiri, med katerimi so demonstrantje razbijali trgovine in podtikali ogenj v predmestju, je sporočilo moroško notranje ministrstvo. Stavko so menda pripravili v protest zaradi podražitve živil. Sprva je mirno potekala, potlej pa se je sprevTgla v poulične nemire, v katerih je bilo 13 mrlvih in več ranjenih. če, ne dobi označbe ..kontrolirano poreklo” in ne doseže ustrezne prodajne cene. Čeprav so v Pravilniku o kakovosti še nekatera nemogoča določila, npr. dovoljeno dokisanje z vinsko kislino do 2,5 g/l (v deželah EGS le do 1 g/l) in citronsko kio 1 g/l, pa je prav 51. člen o stekleničenju vina naletel na splošno negodovanje. V prvi vrsti so zaradi določil v tem členu nezadovoljni na območjih, kjer pridelujejo pretežno kakovostna in vrhunska vina. Tu tudi zaradi ..zboljšanja kakovosti mošta in vina” z dokisanjem, drugod zaradi nemožnosti prodaje odprtih vin ali tudi zaradi nemožnosti prevzema in stekleničenja celotnega pridelka, ker nimajo polnilnih naprav ali steklenic. Mislim, da imamo v naši republiki vrsto boljših pravilnikov, ki na podlagi zakona o vinu kažejo skrb za boljšo kakovost vina in jih je večinoma podpisal sedanji predsednik Zveznega komiteja za kmetijstvo. Zakaj jih niso upoštevali? Menim, da so oblikovalci zveznega Pravilnika o kakovosti vina podlegli pritiskom proizvajalcev manj kakovostnih vin in velikim predelovalcem grozdja, ki težijo k monopolnemu odkupu čim večjih količin grozdja. Tu pa se načenjajo vprašanja, politično sistemske narave: ali imamo v državi sploh kakšno vinogradniško politiko? Ali bomo pridelovali veliko količino manj kakovostnega vina na poljih, namesto kakovostno in vrhunsko ter bolje vnov-čljivo vino na vinogradniških področjih in legah? Glede teh je Jugoslavija zelo raznolika. Kako je mogoče v našem delegatskem sistemu predpisati tak pravilnik le s soglasjem predsednikov nekaterih koipitejev in mimo zvezne delegatske skupščine, ko to vprašanje ne zadeva le direktorja Zveznega zavoda za standardizacijo in omenjenih predsednikov, temveč široko delegatsko bazo pridelovalcev grozdja v vseh.republi-kah in pokrajinah? STE1-'AN KUHAR tedenski mozaik MEDTEM KO SE VOJNA med Irakom in Iranom nadaljuje in je slednji po sodbi nekaterih tudi že na pragu državljanske vojne zaradi spopadov med pristaši in nasprotniki odstavljenega predsednika republike Bani Sadra, je prišla iz Združenih držav Amerike še ena neugodna novica za Teheran. Ameriško finančno ministrstvo je namreč za nedoločen čas prestavilo rok, do katerega naj bi sprostili okroglo dve milijardi dolarjev vredne naložbe, ki bi jih morale Združene države Amerike vrniti Iranu v zameno za talce. Zadeva se torej zapleta, neposreden razlog za ukrepanje finančnega ministrstva pa je ta, da ameriško vrhovno sodišče še vedno proučuje, če je nekdanji predsednik Jimmy Carter sploh imel pravico obljubiti Irancem vrnitev zahtevanega denarja. Cre v bistvu za zapletena pravna določila o j pristojnosti predsednika, in dokler vrhovno sodišče ne bo o tem odločilo, bodo Iranci brez denarja, na katerega so računa-! li... in ki bi ga zaradi vse 1 slabšega gospodarskega položaja j v deželi zdaj prav zares krvavo j potrebovali. . . TAČAS SE JE NENADEJANO POSLABŠALO tudi zdravje poglavarja rimskokatoliške cerkve papeža Janeza Pavla II. Zaradi zvišane temperature, komplikacij na pljučih in splošnega slabega počutja so ga 1 namreč prepeljali v bolnišnico Gemelli v Rimu. V tej bolnišnici se je papež zdravil že po atentatu nanj. Poročajo, da bi moral papež znova na operacijo, ki pa jo menda njegov oslabljeni organizem v tem trenutku morebiti ne bi mogel prenesti tako, kot bi bilo to zaželeno. Po atentatu je papež sicer normalno okreval in je zato novica o poslabšanem zdravstvenem stanju nekoliko presenetljiva ... A upajmo, da ji bodo sledile tudi spodbudnejše ... A DA NESREČA PRAV ZARES NIKOLI ne počiva, potrjuje tudi žalostna novica iz daljne, a prijateljske neuvrščene države v Latinski Ameriki. V Peruju so namreč sporočili, da je v letalski nesreči izgubil življenje vrhovni poveljnik perujske vojske general Rafael Hoyos Rubio. Nesreča se je pripetila v gorah, okoli tisoč kilometrov od glavnega mesta Peruja. Helikopter je v neurju treščil v neki hrib. V nesreči se je razen glavnega poveljnika perujske vojske ubilo še devet visokih častnikov armade ter neki civilist . . . Nevarnosti prežijo vsepovsod . . . DUBROVNIK Iz Dubrovnika je po petdnevnem obisku v Jugoslaviji odpotovala predsednica norveške vlade Gru Harlem Brundtland.i Po obisku in pogovorih v Beogradu je norveška premierka obiskala Igalo in Dubrovnik. V Igalu je Gru Harlem Brundtland obiskala Inštitut za fizikalno medicino in terapija, v katerem se je v zadnjih petih letih zdravilo 10.000 bolnikov iz Norveške. Po obisku inštituta, o katerenji se je norveška premierka zelo' pohvalno izrazila, je Brundtlandovol in njeno spremstvo sprejel, predsednik izvršnega sveta Črne goje/ Momčilo Cemovič. > .< »SLOVENIJALES—STILLES" Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA DSSS Na podlagi 9., 10., 11. in 14. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta DSSS oglašamo dela in naloge VZDRZEVAivJE ELEKTRONAPRAV II (za določen čas za nadomestitev odsotnega delavca) začasno Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. poklicna šola elektro smeri 2. 2 — 3 leta delovnih izkušenj 3. poskusno delo 1 mesec Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del na zgoraj navedeni naslov. Izbira kandidata bo opravljena najkasneje 30 dni po poteku oglasa. ' Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni. 498/26-81 iMkijski list CVICEK OGLAŠUJTE V DL! VAJE OB PRAZNIKU CIVILNE ZAŠČITE -Ob dnevu civilne zaščite 20. juniju je izvedla krajevna skupnost Kočevje—mesto pregled svojih enot civilne zaščite, občinsko vodstvo CZ pa je izvedlo med drugim tudi vajo gasilskih enot. Na sliki: vaja v Kočevju. (Foto: Primc) NA POMOČ BRIGADIRJEM - V prizadevanjih, da bi prebivalci Budganje in Dešeče vasi v Suhi krajini čimprej dobili vodo, je brigadiijem iz Dervente, ki delajo v ZMDA „Suha krajina 81”, preteklo soboto priskočilo na pomoč 60 občanov iz Žužemberka in okoliških vasi. (Foto: J. Pavlin) V SPOMIN PADLIM NA CVIBUU - Zadnjo soboto so bili gostje OK ZRVS Novo mesto člani pobratenih organizacij Kozje in ,3raco Nemec” iz Zagreba. Ogledali so si Javorovico, Bazo 20 in Pleterje, pri veličastnem spomeniku nad Žužemberkom pa so se poklonili žrtvam zadnje vojne. (Foto: Pavlin) KORISTNI IN UPORABNI NASVETI - V krškem Nakupovalnem centru so se v petek številne gospodinje zaustavljale v pritličju ob vrsti razstavljenih gospodinjskih aparatov. Strokovnjaki ,Jskre” so namreč nazorno prikazali prednosti uporabe, zlasti prihranke energije. (Foto: Perc) ": -iz starega papirja NEVIHTA S TOČO Po nekaj dneh toplega vremena se je 10. junija razbesnela nad Lazccm, Podpresko, najhuje pa nad Drago'v kočevski občini silovita nevihta s točo. Klestila je po pravkar okopanem in ogrenjenem krompirju in presajenih sadikah zelja in kolerabe, pa tudi na drugih poljščinah je naredila veliko škode. Naslednji dan so odšli kmetje na polja in so skušali popraviti, kar se je dalo. Do Starega kota in Trave pa nevihta ni segla. F.KAL1Č Sejmišča NOVO MESTO: Nekoliko'nižje cene so poglavitna značilnost ponedeljkovega sejma. Naprodaj je bilo 237 pujskov in 14 nad tri mesece starih prašičev, kljub nižji ceni pa prodanih samo 129. Pujski so stali 2.200 do 3.200 din, starejši prašiči pa 3.300 do 4.100 din. BREŽICE: Sobotna ponudba je bila spet dokaj bogata, saj je bilo naprodaj 521 pujskov in 16 nad tri mesece starih prašičev. Prvih je bilo prodanih 345 po okoli 115 dni, drugih pa 9 do 60 din kilogram žive teže. V Krškem predstavili knjižico o pomenu zbiranja starega papirja Delovne organizacije - predelo-valke .starega papirja, združene v SOZD Slovenija papir, in OZD za promet s sekundarnimi surovinami v Sloveniji so založile lično knjižico „lz starega papirja - novi izdelki,” ki so jo novinarjem predstavili v petek v krški Celulozi. 3.000 izvodov bo te dni brez- MED OGLEDOM VELIKEGA PORABNIKA IN PROIZVAJALCA — Kolektiv tovarne celuloze in papiija „Djuro Salaj” ima v tem srednjeročnem obdobju številne naloge. Leta 1985 načrtujejo 311.000 ton blagovne proizvodnje. Za uresničitev načrtov bodo potrebovali blizu 50.000 ton odpadnega papiija. (Foto: P. Perc) Kmetijski Led je jagodi vzel hibo Številne so odlike jagod: uspevajo skorajda povsod, imajo zelo bogat izbor sort, so ob češnjah prvi spomladanski sadež prijetnega okusa, arome in barve. 100 gramov svežih jagod ima hranilno vrednost 36 kalorii, vsebuje 80 gramov vode, 7 g sladkorjev, 1 g kisline, 0,7 g beljakovin, 0,5 g maščobe, 29 mg kalcija, 1,4 g surovih beljakovin, in kar je zelo značilno — 60 mg askorbinske kisline, to je vitamina C. Računa se, da človek potrebuje približno tolikšno količino vitamina C na dan ji. Jagode so torej dietetična, nizko kalorična sestavina človekove prehrane, imajo pa tudi slabo plat: so najbolj hitro pokvarljivo sadje, saj brez hlajenja in hladilnikov vzdržijo največ en dan. Z modernizacijo prevoza, zlasti pa z množičnimi nakupi zamrzovalnih skrinj in omar je odpravljena ali vsaj občutno zmanjšana ta slaba stran, zato napovedujejo pridelovanju jagod Se velik razmah. V ZDA, na primer,kjer so v tem pogledu precej pred nami, pridelujejo vrtne jagode na več kot 100.000 hektaijih polj in vrtov. Vrtnih jagod za domače potrebe ni težko pridelovati, mnogo več organizacijskih sposobnosti in znanja zahteva plantažno pridelovanje. Znanje pa zahteva tudi pravilno zamrzovanje. V ta namen navajamo nekatere ugotovitve Danimira Kerina, pisca knjige o zamrzovanju živil. Zamrzovalna tehnika je v zadnjem času omogočila, da jagode zumtznemo na različne načine: s sladkorjem ali brez, cele plodov^ narezane, kot sok ali kašo. Za zamrzovanje je treba (brati *epe, sveže, ne predebele plodove, lepo obarvane in čvrste. S pranjem plodov ni treba pretiravati. Jagode z^nrznemo v posodi ali plastični vrečki ali pa na pladnju, *°ženem s plastiko. Potresemo ali prelijemo jih z mešanico s adkoija in C vitamina ali s sladkorno raztopino. Če plodovi rt!*? vendar so zdravi in okusni, jih zgnetemo v kašo, amo raztopino sladkorja in vse skupaj zamrznemo. V zamrzovalni skrinji so jagode lahko do 10 mesecev. Pred uP°r.abo jih damo vsaj pol dneva v hladilnik, da se počasi odtajajo. Na hitro jih je mogoče odtajati in porabiti tako, da jih prelijemo s segreto raztopino sladkorja. Inž. M. L. plačno dostavljeno vsem KS, občinam in osnovnim šolam v naši republiki. Knjižica - sestavil jo je Otmar Bergant - vsebuje številne nazorne podatke o tem, kako važpa sekundarna surovina je star papir. Samo s predelavo 166.100 ton starega papirja smo predlani v Sloveniji prihranili 581.350 m3 lesa ali okoli 3000 ha gozdov. Pomembno je bilo tudi zmanjšanje uvoza, saj smo leta 1979 v Jugoslaviji odšteli za uvožen star papir 8,5 milijbna dolarjev. Predstavniki RK SZDL, Gospodarske zbornice Slovenije in RKS so ob navajanju neposrednih ekonomskih koristi zbiranja in predelave starega paprija poudarili zlasti vzgojni smoter in humanitarni pomen. Razveseljivo je, da so vse bolj uspešne akcije Rdečega križa in na številnih šolah. Zato se po odstotku vračanja od potrošnje papirja v Sloveniji približujemo najrazvitejšim deželam , tako naj bi letos zbrali 74.400 ton starega papirja ali 40,7 kg na prebivalca, to je 43 odst. vračanja, v Jugoslaviji pa 33 odstotkov. V državah EGS je prav tako povprečje, Slovenija pa se lahko kosa celo z Nizozemsko in Japonsko. Rezultat ima večjo težo predvsem zato, ker porabijo v EGS povprečno po 140 kg papirja na prebivalca, v Jugoslaviji pa le 47 kilogramov. Knjižica „lz starega papiga - nov izdelek” je bolj pripomoček pedagogom, zato založniki že načrtujejo izdajo nove, ki naj bi še bolj spodbujala k zbiranju starega papirja. V knjižici bodo konkretni napotki za izvedbo akcij, v Sloveniji pa že potekajo priprave za tekmovanja med šolami. P. PERC tov D«Mtuv Bojan Mehle, Bojan Torkar in Marjan Kovač, delavci krškega SOP, potem ko jim je občinska raziskovalna skupnost v Krškem podelila priznanje in nagrade za razvoj vertikalnega sušilnika. Uresničitev inovacije v dobrem letu, od tedaj, ko je diplomirani strojni inženir Mehle dobil nalogo in se z njo ubadal sam celih osem mesecev, je pomembna predvsem iz dveh razlogov. Prvič: gre za velik prihranek zelo dragega prostora v tovarnah in drugič zavoljo popolnoma avtomatiziranega procesa. Delavec spusti letev za opaže ali okna v sušilnik, stroj sam šteje in dozira letve do zapolnitve prve etaže. Stroj je konstruiran za 27 palet s sedmimi etažami in se lahko poljubno dograjuje, kakor lego kocke. Regulacija oz. krmiljenje, je ponevmatsko, hidravličen pogon samega transporta pa daje sušilniku enostavnost in zanesljivost. Stroj samodejno nanosi lak oz. lazuro, klima naprave in izsesavanje vnetljivih in strupenih snovi na prosto pa veliko pomenijo za zdravje delavcev in protipožarno varnost. Tak sistem vertikalnega sušilnika imajo le še v ZDA in skandinavskih deželah in naša lesna industrija je stroj težko pričakovala vsaj 5 let. Zato ne preseneča, da so pohiteli z naročili iz zagrebške Industrogradnje, Mizarstva lg in Drvoprodukta iz Jastrebarskega, ko še sploh ni bila znana cena. Račumjo, da se bo vrtela med 4 in 6 milijoni, odvisno pač od elemen- P. PERC „Naše gore list” Domača inovacija: vertikalni sušilnik za les ..Prihranek bi najlaže povedali v lesni industriji,” so nam odvrnili NOBENEGA UVOŽENEGA DELA — Naši lesaiji so zadovoljni s pridobitvijo, delom tehnika Matjana Kovača in dveh inženiijev Sopovega Inženiring biroja, Bojana Mehleta in Bojana Torkatja. POSAVCI IMAJO OGROMNO NEPRODANEGA VINA , KER NI „FLAŠIRANO‘,‘STEKLENIC PA NI... ZATO SO Sl OMISLILI VINSKI BAZEN. — Samo, da me ne bi reševal, če se bom kdaj utapljal v tem basen-čku: to bi bila same najlepša smrt na svetu! 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 I 0 0 0 \ 0 0 0 0 * f 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja:Tit Doberšek V prejšnjih dveh številkah Dolenjskega lista sem prikazal gospodarsko škodo naših vinogradnikov in našega vinogradništva, ki bo nastala z uveljavitvijo 51. člena pravilnika o kakovosti vina. O tej škodi bi lahko še pisal, vendar le naštevanje škode in protestiranje ne bo zaleglo. Kot vedno tudi sedaj ostanejo vinogradnikom le Lastni ukrepi in pobude O tem je 15. junija razpravljal upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske skupaj s predstavnikom KZ - TOZD Hmeljnik, Novo mesto. Zaključki te razprave so naslednji: Treba je doseči odložitev izvajanja 51. člena pravilnika o Kakovosti vina (Ur. 1. SFRJ št. 17/81) V ta namen bo Društvo vinogradnikov Dolenjske in Društvo vinogradnikov Bele krajine sklicalo širši sestanek obeh društev, na katerem je treba sprejeti konkreten predlog in ga posredovati direktorju Zveznega zavoda za standardizacijo Milanu Krajnoviču. Le ta naj bi (po predlogu navedenih društev vinogradnikov) v Uradnem listu SFRJ ojbavil dodatek k 66. členu pravilnika z naslednjo vsebino: „Ta pravilnik se uporablja po preteku 6 mesecev od objave v Uradnem listu SFRJ z izjemo Posavskega vinorodnega rajona SR Slovenije, kjer se določilo 51. člena pravilnika uveljavi šele po ustvaritvi pogojev za ustekle-ničenje vina, pridelanega v tem vinorodnem rajonu.” Društvi bosta ta predlog utemeljili z dejstvi. Obenem bosta Društvi vinogradnikov Dolenjske in Bele krajine prosili slovenske delegate v zveznem zboru republik in pokrajin za ustrezno posredovanje v korist zaprošenega po-pravka pravilnika pri pristojnem zveznem upravnem organu. Prav tako bosta društvi prosili zbornico, pristojne republiške. upravne organe in OZD posavskega vinorodnega rajona, naj predlog obeh društev ustrezno podprejo. Popravek, ki ga društvi predlagata, ima poleg gospodarskega tudi širši družbeni pomen, ki ga ne smemo prezreti. Resno seje treba pripraviti na stekleničenje vin Vinogradniki se moramo zavedati, da četudi dosežemo pri zveznem upravnem organu, kije pravilnik izdal, začasno odloži- tev izvajanja 51. člena pravilnika ^ o stekleničenju vina, tega za- ^ htevka ni mogoče odlašati v J nedogled. Prej ali slej bo sledila ^ dokončana prepoved točenja ^ odprtih vin, saj vemo, da odprtih J vin nikjer več ne točijo. Izjeme ^ bi lahko dosegli morda (po J vzgledu sosednjih Avstrijcev) s ^ točenjem mošta in vina na- S ravnost iz kleti pridelovalcev ob ^ vinskih cestah. ^ Za stekleničenje vina so na J prvem mestu poklicane in odgo- ^ vorne OZD jugovzhodnega vino- J rodnega območja Slovenije. ^ Temeljne organizacije združe-nega dela, ki so sposobne za delno stekleničenje vina, imajo: ^ - občina Brežice v Slovinu - ^ TOZD Bizeljsko-Brežice s 1149 ji ha vinogradov; ^ - občina Krško v AgrokombF ^ natu Krško s 1135 ha vinogra- ^ dov; N - občine Metlika in Črnomelj ^ s kletjo v Metliki s 1198 ha ^ vinogradov; ji - občine Novo mesto, Tre- J bnje in Sevnica (poleg ostalih) ^ pa imajo le TOZD Hmeljnik J Novo mesto, ki nima niti polnil- ^ nice za stekleničenje vina, če- % prav zajema območje 39S7 ha ^ vinogradov. Zato je UO Društva S vinogradnikov Dolenjske na sc- $ Stanku s predstavnikom TOZD ^ Hmeljnik Novo mesto 15. junija S sprejel naslednje sklepe: KZ - TOZD Hmeljnik Novo £ mesto mora takoj poiskati ustre- S zno lokacijo za gradnjo nove J vinske kleti s polnilnico za ^ stekleničenje vina vsaj take zrno- ^ gljivosti, kot jo imata kleti v ^ Metliki in v Leskovcu pri £ Krškem. Zasilna klet TOZD ^ Hmeljnik na sedanjem mestu v ^ Bršljinu nima nobene bodočno- J sti in je škoda vsakih investicij za ^ razširitev zmogljivosti kleti na % sedanjem prostoru. Sedanjo ^ montažno opremo je možno ^ premestiti na novo lokacijo, ki J naj bi bila v bližini Novega ^ mesta, morda pod Trško goro. j Tam je treba postaviti montažno ^ halo in v njej čimprej montirati ^ polnilnico za stekleničenje vina. Jj TOZD Hmeljnik je treba od * strani novomeških gospodarskih S organizacij, pristojnih služb ^ občinske skupščine in družbenih S organizacij nuditi vso pomoč pri ^ gradnji prepotrebne kleti tako v S organizacijskem, kot v gospodar- ^ skem oziru. Poleg občine Novo J mesto morajo gradnjo kleti po- ^ dpreti tudi gospodarske organi- ^ zacije in pristojne službe občin J Trebnje in Sevnica, saj njihovi ^ vinogradi in vinski tržni presežki ^ gravitirajo k Novemu mestu. ^ DT 5 DOLENJSKI LIST _St. 26 (1663) 25. junija 1981 Šepajoče... Sociologi sooblikovalci razvoja (Nadaljevanje s 1. strani) skega materiala. Ponekod je natrgana reprodukcijska veriga celo zastavila redno delo, drugje pa ga je močno zavrla. Gospodarska rast je, razen v novomeški občini, ki je v začetku leta izkazala zelo visok porast proizvodnje, pod načrtovanimi stopnjami, k čemur največ pripomore neredna dobava. Enako je tudi v kmetijstvu, kjer se zatika dobava gnojil in zaščitnih sredstev, lar lahko povzroči manjši pridelek. Z vsem tem je na neljub način povezana splošna in skupna poraba, ki ponekod uhaja z vajeti. Takšno stanje spodbuja, da v občinah kritično premotrijo, kako izrabljajo delovni čas in delovna sredstva, kako razvijajo dohodkovne odnose in nasploh uveljavljajo družbeno naravo dohodka. Ce bi jo, bi ne moglo prihajati do zatikanj pri oskrbi gospodarstva z reprodukcijskim materialom. V drugem sklopu vprašanj so udeleženci posveta zagrizli v trdi oreh investicij. Program investicij v dolenjskih občinah ni tako velik, da bi lahko govorili o prevelikih naložbenih apetitih, nedvomno pa je med 102 prijavljenima investicijama, katerih skupna vrednost je 7 milijard 853 milijonov dinarjev, tudi takšna, ki ne ustreza sprejetim merilom. 73 odst. vseh načrtovanih investicij odpade na „Krko” in IMV. Ta večina ustreza merilu, ki zahteva naložbe v izvozno usmerjene dejavnosti. Treba bo pretehtati in se dogovoriti, ali je sedanji trenutek primeren za nekatere investicije, ki so sicer za življenjski standard in tudi dohodkovno potrebne, ne ustrezajo pa sprejetim merilom za naložbe, ki imajo v sedanjem trenutku prednost. M. MARKELJ PRIZNANJE TUDI KRČANOM Pred dnevom civilne zaščite 20. junijem so podelili zvezne plakete in zlate značke najzaslužnejšim štabom in posameznikom. Iz Slovenije je največ teh priznanj pripadlo Čelanom za nedavno uspešno izpeljano zvezno vajo „Celje v obrambi in zaščiti.” Z našega območja je to visoko priznanje prejela Tovarna kovinske opreme iz Kr&ega, ki, kot je znano, izdeluje med drugim opremo za zaklonišča. Zvezno plaketo je prejela tudi dolenjska rojakinja Ivica Žnidaršič. 0 drugih vemo cesto celo več kot o nas samih S posveta o sodelovanju naših ljudi v naši zunanji politiki Podružbljanje zunanje politike na Dolenjskem zaznavno napreduje, vendar ni celovite ocene o tem. Zlasti se je izboljšalo obveščanje, ki je o zunanjepolitičnih dogodkih celo boljše kot o notranjepolitičnih. Dogodki na Kosovu so izrazit primer nepravočasnega, necelovitega in celo neresničnega obveščanja, katerega škodo je bilo kasneje in je še težko popravljati. Tako so 17. junija menili na medobčinskem posvetovanju o mednarodnih odnosih v Novem mestu, ki ga ie sklical medobčinski svet SZDL ter vodil njegov predsednik Lojze Ratajc. Namen posvetovanja je bil ugotoviti, kako se naš ljudje vklju-čujejo v odločanje o naši zunanji politiki, kako so o njej obveščeni in kakšne so konkretne oblike mednarodnega sodelovanja. Dolenjske občine imajo navezane stike z italijanskimi, nemškimi in avstrqskimi mesti, skorajda z vsem svetom pa trgujejo dolenjske delovne organizacije ter so tako ali drugače odvisne od mednarodnih odnosov. Koordinacijski odbor pri OK SZDL Novo mesto, denimo, ugotavlja, da sodelovanje s tujimi mesti iz več razlogov nazaduje, drugače pa je v Metliki ali Trebnjem, kjer se mednarodno povezujejo zlasti na področju kulture, ob prirejanju tradicionalnega tabora in salona likovnih samorastnikov. Vsekakor zunanjepolitično področje presega pristojnosti in pomen koordinacijskih odborov, zato naj bi v prihodnje temu posvetile več pozornosti tudi občinske skupščine, ne nazadnje pa tudi delovne organizacije, ki trgujejo s svetom. Ljudi, ki delajo v zunanji trgovini, bi bilo ^ ,treba politično bolj usposobiti, saj so ..ambasadorji naše dežele M L. saj so ..ambasadorji v svetu. Posvet slovenskih sociologov in politologov na Otočcu dal vrsto upoštevanja vrednih ugotovitev o naši stvarnosti Dolenjski polkmetje niso zavora razvoja Pretekli četrtek in petek je bil na Otočcu dvodnevni strokovni posvet slovenskih sociologov in politologov, ki sta ga pripravila slovensko sociološko društvo in dolenjski socilogi pod pokroviteljstvom med ob črnskega sveta SZDL za Dolenjsko Na posvetu je sodelovalo preko 100 udeležencev, ki so v dveh dneh obravnavali številna vprašanja sociološkega preseka sedanje slovenske družbe in delovanja društva, obiskali pa so tudi Tovarno zdravil Krka in KPD Dob pri Mimi. V plenarnem delu so udeleženci prvi dan po uvodnih besedah dr. Petra Klinarja, predsednika slovenskega sociološkega društva, in Lojze- POSVET NA OTOČCU O SEDANJI SLOVENSKI STVARNOSTI — Dvodnevnega strokovnega posveta slovenskih sociologov in politologov na Otočcu o socioloških presekih slovenske družbe se je udeležilo preko 100 sociologov ž različnih področij družbene prakse. Prvi dan je Boštjan Kovačič v uvodnem referatu predstavil dolenjsko regijo, njene razvojne dileme in sociološke značilnosti polkmetov. (Foto: Z. L.-D.) Visok gasilski jubilej Sto let gasilskega društva Črnomelj — Na proslavi tisoč gasilcev in pripadnikov CZ — Visoko odlikovanje Osrednja proslava ob 100-letnici gasilskega društva Črnomelj je bila v nedeljo na prireditvenem prostoru v Jurjevski dragi. Tja so prišle gasilske RED ZASLUG ZA GASILCE -Na proslavi so črnomaljskemu gasilskemu društvu izročili red zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim je društvo odlikovalo predsedstvo SFRJ, in občinsko priznanje OF. enote iz gasilskih zvez Dolenjske, Posavja in sosednjih hrvaških občin Ozalj in Duga Resa, tako da je v sprevodu skozi mesto in na proslavi sodelovalo okoli 1.000 uniformiranih gasilcev in pripadnikov enot civilne zaščite. Slavnostni govor ob visokem jubileju in plodnem delu črnomaljskega gasilskega društva je imel izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Ljubo Jasnič. Črnomaljsko gasilsko društvo šteje danes 144 članov, imajo pa še 55 gasilcev pionirjev. V sto letih je bilo društvo pobudnik vsega organiziranega dela na področju gasilstva v Črnomlju in okolici. ..Požarna varnost je pomembna sestavina splošne varnosti ljudi in premoženja in se kot taka v celoti vključuje v koncept splošne ljudske obrambne sposobnosti,” je dejal med drugim Ljubo Jasnič. Govornik je navedel tudi podatke, ki govore, da ne moremo biti zadovoljni s samozaščitno osveščenostjo na področju požarnega varstva in s požarno-varstveno kulturo delovnih ljudi in občanov v Sloveniji. Tako je bilo v prvem letošnjem polletju 993 požarov, kar je za nad četrtino več kot v enakem lanskem obdobju, škoda zaradi požarov pa znaša okoli 226,5 milijona dinarjev, kar je za 90 odst. več kot v lanskem obdobju. Ob visokem jubileju je predsedstvo SFRJ odlikovalo gasilsko društvo Črnomelj z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, na proslavi pa so mu izročili tudi letošnje občinsko priznanje Osvobodilne fronte. Za prijeten kulturni program so poskrbeli črnomaljska folklorna skupina in tamburaši, pevski zbor iz Gribelj in metliška godba na pihala. A. B. ta Ratajca, predsednika MS SZDL za _ Dolenjsko, poslušali referat Boštjana Kovačiča o dolenjski regiji, njenem povojnem razvoju in razvojnih dilemah, pa izredno zanimive ugotovitve o socioloških značilnostih polkmetov, socialnoekonomski kategoriji prebivalstva, ki je na Dolenjskem še posebno močno zastopana. Analiza je namreč pokazala, da ne drži razširjeno mnenje, da so delavci-kmetje manj prizadevni in učinkoviti pri delu na svojem delovnem mestu. Poleg tega je pri polkmetih manj odsotnosti z dela. Dr. Zdravko Mlinar je v svojem referatu spregovoril o nekaterih temeljnih značilnostih slovenske družbe v sedanjem trenutku z vidika sociologije in nakazal nekaj možnosti, kako bi se lahko tako pomembna družboslovna veda, kot je sociologija, še bolj ustvarjalno in življenjsko vključila v vse družbene tokove, v reševanje in premagovanje razvojnih težav. Zaradi obilice referatov in različne problematike so posvet nadaljevali v petih skupinah, glavne teme pa so bile: razvojni procesi in družboslovne raziskave, delo in organizacija združenega dela, odgovornost v naši družbi, izobraževanje, socializacija in vrednote ter posebne družbene kategorije in dejavnosti. Z njihovim delom in ugotovitvami, ki bi večinoma zahtevale podrobnejšo obravnavo in vključitev v prakso, so se vsi udeleženci seznanili drugi dan. 35 pripravljenih referatov, ki so obravnavali večinoma probleme iz prakse, dokazuje, da sociologi težijo k odkrivanju resnic o naši družbi. Udeležencem posveta sta gosta iz Trsta dr. Darko Bratina in dr. Emidij Susič spregovorila tudi o socioloških pogledih na sedanjo stvarnost Slovencev v Italiji. Z. LINDIČ-DRAGAS »Dolenjski list« v vsako družino USPEH ORKESTROV Na nedavnem zaključnem republiškem tekmovanju slovenskih amaterskih pihalnih orkestrov na Bledu se je poleg delavskega pinalnega orkestra senovske Svobode, ki je, kot smo že poročali, dobil zlato diplomo, zelo dobro odrezal tudi pihalni orkester krške tovarne , J)juro Salaj”, ki so mu podelili srebrno priznanje. Za naslov najboljših se je potegovalo 16 orkestrov, zmagovalcev na prejšnjih območnih tekmovanjih. PODOBA STARIH ČASOV — V sprevodu skozi Črnomelj na proslavi 100-letnice črnomaljskega gasilskega društva so pokazali tudi gasilsko opremo, kakršno so uporabljali predniki današnjih gasilcev. Vojaki izvrstni graditelji JLA zaupa mladim strokovnjakom - Denar za asfalt ob Mirni zagotovljen? „Kaj se zgodi s temi strokovnjaki, ko slečejo uniforme in nadaljujejo delo v združenem delu? “ se je glasno vprašal generalmajor Vlado Korian, ko je slišal pohvalne besede o opravljenih delih inžemrcev starešine Nikole Poznana pri rekonstrukciji ceste v dolini Mirne 19. junija. O doslej opravljenih delih je namreč poročal vojak, dipl. inž. Radovan Bliewels, ki skupaj z vrstnikom, ravno tako inženirjem gradbeništva iz Zagreba, Milanom Safranom, bdi nad vsemi tehničnimi podrobnostmi projekta. General Kocjan, dolenjski rojak, je navedel še druge uspehe mladih strokovnjakov, katerim so v JLA zaupali polno odgovornost tudi pri ostalih velikih delih. „Novi stadion in vse naprave za prvenstvo ljubljanske armadne oblasti v Črnomlju je sprojektiral vojak. Ravno tako je vojak sprojektiral novi most čez Kolpo. Tehnični biro v Novem mestu ni našel niti ene napake v statiki tega štiridesettonca. Pripravljeni pa so mu nuditi službo, ko sleče uniformo,” je navajal general in dodal, da na podoben način gradijo velikanski vodovod, vreden desetine milijard na Primorskem. V JLA zaupajo mladim strokovnjakom, četudi pridejo k njim naravnost iz šol. bodo inženirci storili za občino in naše cestno im H GENERAL ZAUPA VOJAKOM- — „V JLA smo nadvse zadovoljni s prispevki mladih strokovnjakov," je dejal generalmajor Vlado Kocjan na gradbišču Mirenske ceste. Enota starešine Nikole Poznana je predlagana za zvezno priznanje. (Foto: Železnik) ln kaj sevniško omrežje? Več pišemo o -tem v današnji Prilogi. Dopolnimo naj samo to, kar v času pisanja tistega prispevka še ni bilo znano. Inženirci bodo za borih 6,5 milijona dinarjev opravili vsa zemeljska dela (razen asfaltiranja) domala do Save. Letos bo asfaltirana cesta do Jelovca, predvidenih je še 25 milijonov dinarjev za podaljšanje asfaltnega traku proti Boštanju. Občina mora za ta denar najti banko, ki bo republiški skupno: .i za ceste premostila posojilo za ta asfalt. Inženirci so kljub številnim deževnim dnevom pred zadanim planom. Včeraj so na sevniški Komunali podpisali tudi pogodbo za pomoč pri gradnji vodovoda izpod Lisce. a.Železnik i w BOLNIČARKE PRI OGENJCI — Na srečanju medicinskih sester pri partizanski bolnišnici Ogenjca je zbranim spregovorila o liku medicinske sestre v vojnih razmerah Azra Fazarinc. Udeležencem srečanja pa sta spregovorila o tragediji tudi oba preživela ranjenca, Ivan Snoj (na sliki levo) m Ivan Mulac. (Foto: Primc) Bolničarke pri Ogenjci Spomnile so se junaške bolničarke Mimice in seznanile z nalogami medicinskih sester v vojni Srečanje delavcev Kliničnega centra Ljubljana - med njimi je bilo največ medicinskih sester -je bilo 20. junija pri partizanski bolnišnici v gozdovih pri Loškem potoku. Kolektiv kliničnega centra je namreč pokrovitelj te bolnišnice in bližnjega muzeja dr. Alaksandra Gale. Na srečanju so izvedli kulturni program člani KUD ,Jvan Vrtačnik” iz Loškega potoka in KUD „Di. Lojz Kraigher” iz ljubljanskega Kliničnega centra. V svečanem delu srečanja je predvsem o nalogah medicinske sestre v vojnih razmerah spregovorila višja medicinska sestra Azra Fazarinc. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi spominski muzej in kraško jamo, v kateri je bila partizanska bolnišnica, ki so jo 31. julija 1941 po izdajstvu odkrili Italijani. Tragedijo v tej bolnišnici so preživeli le trije ranjenci, živa pa sta le še dva. Oba, Ivan Mulac iz Brsnika pri Kočevju in Ivan Snoj iz Vevč, sta se tudi udeležila srečanja in seznanjala udeležence s tragedijo bolnišnice Ogenjca, junaštvom bolničarke Mimice in ostalimi dogodki iz tistih dni med roško ofenzivo. Več o teh dogodkih boste lahko brali v reportaži, ki jo bomo objavili v naslednji številki našega lista. J. PRIMC SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO Razpisuje VPIS v izobraževanju ob delu v naslednjih programih: 1. KOVINSKOPREDELOVALNA USMERITEV 1.) Skrajšane programe OBDELOVALEC KOVIN IN UPRAVLJALEC STROJEV za poklice: ročni obdelovalec, strojni obdelovalec, pripravljalec strojev in monter — 30 vpisnih mest, varilec, rezalec — 30 vpisnih mest Izobraževanje traja 1 leto. Vpišejo se lahko kandidati z izpolnjeno osnovnošolsko obveznostjo, uspešno končanim najmanj 6. razredom in ustreznim zdravstvenim stanjem za opravljanje del in nalog v kovinskopredelovalni industriji, kar ugotovi zdravnik za medicino dela. 2.) Srednji programi KOVINAR STROJNIK za poklice: konstrukcijski ključavničar, varilec, avtomobilski klepar, industrijski klepar - 30 vpisnih mest. Izobraževanje traja 2 leti. Vpišejo se lahko kandidati z uspešno končano osnovno šolo in enim letom delovnih izkušenj z opravljanjem ustreznih del in nalog. 3.) Srednji programi KOVINAR STROJNIK za poklic strojni tehnik - 30 vpisnih mest Izobraževanje traja 3 leta. Vpišejo se lahko kandidati s končano poklicno kovinarsko ali avtomehaniško šolo. 4.) Nadaljevalni programi OBRATNI STROJNI TEHNIK za poklice: (namesto dosedanje delovodske šole) strojni tehnik - tehnolog, in sicer strojni delovodja, avto-mehaniški delovodja — 30 vpisnih mest Izobraževanje traja 2 leti. Vpišejo se lahko kandidati s končano poklicno kovinarsko ali avtomehaniško šolo in najmanj enim letom ustreznih delovnih izkušenj. II. ELEKTRO USMERITEV (STROKA) 5.) Srednji program ELEKTRONIKA za poklic: elektrotehnik za industrijsko elektroniko — 30 vpisnih mest Izobraževanje traja 3 leta. Vpišejo se lahko kandidati s končano poklicno šolo elektro stroke. III. USMERITEV PROMET IN ZVEZE 6.) Skrajšani program CESTNI PROMET — VOZNIK za poklic: voznik — 60 vpisnih mest Izobraževanje traja 1 leto. Vpišejo se lahko kandidati s končano osnovnošolsko obveznostjo, starostjo najmanj 17 let in z ustreznimi psihofizičnimi in zdravstvenimi sposobnostmi, kar ugotovi pristojni zdravstveni zavod. Kandidati, ki nimajo zahtevane predhodne izobrazbe za vpis, se lahko vpišejo, če opravijo sprejemni izpit, s katerim dokažejo, da obvladajo predhodni program. Prijave sprejemamo do 10. julija. Prijave za vpis in informacije dobijo kandidati v tajništvu šole. Ulica talcev \ .v.v.v.v* oy»:*y*:vy.y.vAw.v.v! • • ■ a • • • • • • m m • »J •••••■ .•O •••!•■ • • r» • • ■ •••••(■a ilVVi ■ j i * a • ••••• O • a rri ■ • • ■ ■ • ••••• iYa • iti • • i • • iYi • IjMTi i i « • • ••••■• Olj ■ rV» »i i«! • n •••■■■■•i ■ •••••■• ri ■ • lil • • • • ■ ••••••i ri ■ ■ •■■••• • ••••■•• sni • • iVri • , • • ■■*•••• n • • mmTmam ■ • • • • ri • • iVra ■ ■ •■■••jiiiii«« ■ • ■ ■ • ri ••••••• .» • • ■ »ji •••••■• -......... /Xv:v:vXv^x*:v& ... •.- • • v^y.,!vX*>Iv!w \\pS\ ZAKL/\0/ > • • • • • TURIZEM ZU L J AVI H ROK Razvoju kmečkega turizma v brežiški občini se obeta največ možnosti na vplivnem območju bodoče vinske ceste po razgibanem svetu od Bizeljskega do Pišec, Sromelj in Gornje Pohance. To so vinorodni predeli z ugodno klimo, lepo pokrajino in gostoljubnim prebivalstvom. Iz teh krajev je zaposlenih malo ljudi, zato bi jim bil turistični dinar nadvse dobrodošel. Marsikaj dobrega bi lahko ponudili svojim gostom — izletnikom in takim, ki si bodo zaželeli miren oddih v neokrnjeni naravi. V okolišu so doma odlična vina, od žametne črnine do laškega rizlinga, belega in rdečega bizeljčana in cvička. Tudi hrana slovi po nekaterih izvrstnih jedeh, značilnih za ta del Štajerske. Mednje sodijo kuhane in pečene dobrote s sirom in smetano, kruh, sladice, doma pripravljeni suhomesnati izdelki, koline ter pečene pure, gosi, race in kokoši z mlinci. Gospodinje zadnja leta zelo rade vpeljujejo stare, pozabljene jedi, za katere žanjejo priznanja na razstavah domače kmečke kuhinje in njenih posebnosti. Take razstave so bile do sedaj v Globokem, v Pišecah in na Bizeljskem. Vsakič privabijo širok krog obiskovalcev. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi se na območju vinske ceste usmerilo v kmečki turizem osemnajst kmetij. Prva lastovka je že tu, čeprav spričo' velikih finančnih bremen ni nobeno zagotovilo za vznik številnejših turističnih kmetij. Obiskovalce že poldrugo leto gostoljubno sprejemajo pri Kunejevih na Okljukovi gori. Pozimi zelo radi zahajajo tja ljudje iz zasavskih revirjev, iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, poleti pa se oglašajo gostje, ki hodijo na kopanje v Čateške Toplice, in priložnostni obiskovalci. Tu in tam zaidejo tja tudi tujci, čeprav Kunejevi še niso povezani s Turistično zvezo, ker hiša nima uporabnega dovoljenja. Manjka ji strelovod, vendar ne dobijo materiala, da bi si ga napeljali. Ko tam naokoli počrni nebo in se razbesni nevihta, je grozljivo skoraj tako kot kje v hribih. Do sedaj so jo dobro odnesli in strela se je izogibala hiše, čeprav stoji visoko na hribu. Uršula in Gustelj Kunej sta prijetna gostitelja. Vsakogar prisrčno sprejmeta in postrežeta, če- prav sta sama za delo na kmetiji in za hišna opravila. Turistične sobe sta načrtovala že tedaj, ko sta si postavljala novo hišo. Za turizem sta se odločila zaradi tega, da ne bi bila na stara leta odvisna samo od kmečke pokojnine. Pod njuno streho je v dvoposteljnih sobah okoli 20 ležišč. Za prenočišče računata po 100 dinarjev na osebo, za celodnevno oskrbo pa po 300 dinarjev. Kunejeva imata devet hektarov zemlje, od tega poldrugi hektar vinogradov, tako da lahko točita samo domače vino. Domačijo obdajajo sadovnjaki in gostje si lahko skozi vse leto privoščijo sadje naravnost z drevesa. Na voljo imajo vse, od češenj do poznih jabolk. V plantažnih nasadih rodi tisoč jablan, 700 breskev in 700 hrušk. Komur ni do lepih plantažnih sadežev, mu lahko postrežejo z izginjajočimi sortami jabolk in hrušk iz starega sadovnjaka. Po njih ljudje znova povprašujejo. Do zdaj so se pri Kunejevih najslabše obnesle marelice. Pred 15 leti sta posadila 30 dreves; ostala so le tri. Sadike sta kupila, in kot kaže, niso tako odporne kot slavna pišečka marelica, cepljena na slivo remiko. Ta zdrava dočaka pol stoletja in več. Kunejeva redita tudi dve kravi. Mleka ne oddajata, že dvajset let ga predelujeta v sir trapist. Iz desetih litrov dobita 90 do 100 dekagramov težak hlebec. Z njim vselej popestrita mesni narezek. Vse, kar ponudita, je domače, od kruha naprej. Med obiskovalci je največ takih, ki si zaželijo odlične zaseke, doma pripravljene šunke in salam. Vsako leto zakoljeta po dvanajst prašičev, zato imata pozimi kolina na tekočem traku. Letos se bojita, da jima bo kmalu vsega zmanjkalo. Oba opažata, da to bolj gre kot ocvrti piščanci in druga kuretina, s katero sta vse leto dobro založena. Gospodinja redi po 200 kokoši, v okolici pa se sprehajajo tudi ogromni istrski purani. Eden tehta ob zakolu najmanj petnajst kilogramov, zato postreže z njim tedaj, kadar se ji napove vsaj 30 gostov. Pravi, da je puran najboljši, če ga peče v celem. Ko gospodinja Uršula vse to našteva, komaj verjamem, da dva človeka toliko zmoreta. Res pa je, da se dela lotevata brez nervoze in da vsakomur povesta, da sta predvsem kmeta in da ima zato kmečko delo prednost. Njun delovni dan je dolg in traja poleti od petih zjutraj do polnoči. Nobenih velikih načrtov ne gojita več, le-to bi rada dokončala, kar sta začela. Najprej bo na vrsti dvorišče, za njim fasada, da bo imela hiša vrh griča vabljivejšo podobo. Asfalta ne nameravata pripeljati do nje. Brez njega naj bi njun dom zadržal več pristnosti kmečkega okolja. JOŽICA TEPPEY i- m -jR '■ .'J'''j V'- • fc« * j" . V *'*•» ", "fj .7»-/ yi.. ? .. • 6 Za sina je izbral oče ? Mnoge stare običaje, ki so jih ljudje gojili skozi stoletja po povsem ustaljenih, čeprav nenapisanih pravilih, je danes že izredno težko zaslediti celo po podeželju, kjer so se ohranili najdlje. Prodiranje napredka, naglo spreminjanje življenjskih in delovnih navad, predvsem pa veliko hitrejši življenjski tempo rušijo stare običaje in izrinjajo njihovo ohranjanje navadno le v okvir folklornih skupin ali v občasne prireditve, iz katerih naj bi iztisnili čimveč denarcev. Nič drugače ni z nekdaj značilno belokranjsko ohcetjo, ki je s prodorom sodobnega načina življenja, svobode in sedanjimi zahtevami izgubila pečat krajinskosti, dolgo trajanje, pa značilno izbiranje neveste po želji staršev, njeno lastnoročno pripravljanje bale in usodnost tega koraka. Na kmetiji je bilo včasih, ko še ni bilo toliko možnosti in želja po begu z zemlje — čeprav je bilo zaradi številnih družin tudi tega precej, predvsem v daljnje tuje dežele, največ preko luže v Ameriko — staro pravilo, da je posestvo podedoval najstarejši sin. Ko je bil v „pravih letih", so mu starši začeli izbirati nevesto, ki je morala imeti primerno doto, ki je bila pridna za delo in je znala dobro gospodinjiti. Teh vrlin niti danes ne zametuje noben bodoči možiček, niso pa tako nujne in usodne kot nekdaj. Za izbiro neveste ali ženina je bil prvi sejem Štefanje, 26. decembra, drugi Trije kralji, 6. januarja, in tretji svečnica, 2. februarja. Oče in sin sta izbirala na trgu pred cerkvijo, Jco so bija pred veliko mašo zbrana mnoga dekleta. Če je bil oče uvideven, je ob izbiri upošteval tudi sinovo željo, kar pa ni bilo nujno in tudi ne pogosto. Največkrat so starši sami sinu izbrali ženo, in če se ni strinjal, je lahko ostal brez posestva. Ko je bila nevesta izbrana, so bili na vrsti „prošnjači", da odigrajo svojo vlogo. Na določen dan je šla prosit za nevesto skupina prošnjačev, v kateri sta bila oče in sin pa še kak dober stric ali sosed, ki mu je ob barantanju dobro tekel jezik. Bistveno drugače dogovori okrog neveste namreč res niso zgledali. Ob prihodu v hišo izbrane neveste so vprašali, če imajo naprodaj telico. To je bil tudi znak, da so prošnjači za eno od deklet, če jih je bilo več pri hiši. Ob poliču vina in hlebu kruha se je začel pogovor o letini, živini in delu, gospodar pa jih je povabil tudi v hlev in svinjak, da so ugotovili, koliko dote bo imela nevesta. Če so se pogodili, so prošnjači povedali, katero hčer so izbrali, in če so bili oboji starši za to, so priromale na mizo gnjat, klobase ali celo kokoš. Streči pa jim je morala izbrana nevesta. Nato so se pogovorili tudi o bali, ki si jo je morala sama stkati. V bali je moraio biti toliko oblek, kolikor jih bo potrebovala v svojem življenju, pa rjuhe, prti, brisače in riatkane bale platna'- ----- ■-prve obiekce njenih otrok. '.a i-rei! včij6t8 S a, ki ji je šivala obleke, je morala izdelati tudi nevestino poročno obleko iz najtanjšega platna in vezano z rdečo prejo. To je bila kasneje pražnja obleka, ki ji je služila vse do smrti, vanjo pa je bila oblečena tudi ob smrti. Pozimi je nosila k tej obleki še kamižolo, iz belega sukna narejen brezrokavnik, ki je segel do kolen. Balo je večer pred poroko odpeljal ženin na svoj dom z vozom, h kateremu je bila privezana telica, za katero so se dogovorili ob snubljenju neveste. V času zaroke, od dogovora pa do poroke, ki je bila navadno pred pustom, je smel bodoči mož večkrat obiskati nevesto, vendar le v spremstvu drugih. Belokranjska ohcet je pred sto in več leti trajala kar tri dni, od petka zvečer do torka zjutraj. Taka ohcet je seveda veliko stala in marsikateri gospodar si od nje zlepa ni opomogel. Priprave na ohcet pa so na ženinovem in nevestinem domu trajale teden in tudi več. Na ohceti je^bilo veselo, godci so igrali, svatje pa plesali in peli svatovske pesmi in zdravice, med katerimi je bila obvezna „Skuš-njavka". Ob njej sta se ženin in nevesta tudi prvič poljubila, saj poljubljanje pred poroko na kmetih ni bilo v navadi. Opolnoči je ženinov starešina napovedal govor, v katerem je bodočemu gospodarju in mladi gospodinji dajal napotke za bodoče življenje. Da bi lažje prebrodila začetne težave, je pozval svate, naj mlade obdarujejo z denarjem. Velikokrat so prišli darovat tudi Voglarji, prijatelji in sosedje, ki so lahko vso noč od zunaj gledali, kako se imajo svatje na ohceti. Malo sta morala mednje tudi ženin in nevesta, da je bilo dobro vzdušje in sožitje na ohceti. Ves čas je moral skrbeti za prijetno razpoloženje svatov starešina, ki je vodil ohcet. Poleg plesa, petja in šal so prišla na vrsto tudi kola, med njimi obvezen „uštertanc". Šli so se tudi-razne igre, da je bilo bolj veselo. Za muzikante in kuharice, ki so skrbele, da je bila miza vso noč bogato obložena z dobrotami, pa šo med svati zbirali denar. Ob odhodu je svatom hišna gospodinja dala s sabo nekaj dobrot, da so svojim družinam odnesli pokušnjo z ohceti. Po poroki v cerkvi je bila svatba seveda najprej na nevestinem domu, ko pa so drugo jutro odhajali na ženinov dom, so vaški fantje na koncu vasi postavili šrango. Ko se je ženinov starešina pogodil z njimi za ženino ceno, so šrango odprli in svatje so vriskajoč odšli na ženinov dom. Tu sta ženin in njegov starešina nevesto na rokah prenesla preko praga v hišo, ki bo poslej njen dom. Nevesto je sprejela stara gospodinja, hišna mati, in ji dala tudi burkle kot znak, da bo poslej mlada gospodinjila. Pa marsikje seveda ni bilo take, saj je bila navada, da je še, naprej^dp smrti gospodinjil /nap'J j n pv a ,*ena p? p prevzel* deiaprpd pgpjiičerr^potnj^Ti srhrii,( Rešitev iz prejšnje številke jZX7 po_W i jjg-A l"gTA OPt K A TJ V A top, i s v lK r or aMam€ >M L A P 1 M S IR 6 £ T AEiA_§ A MaJ T p^"c *o n A T GORIL, AR i TA]X Al L A JjA Al j€ b\\J Al A Resnična umetnina je vedno narejena po človeški meri. A. CAMUS Nekaterim ljudem smo hvaležni zgolj zato, ker živijo skupaj z nami. F. M. DOSTOJEVSKI V človekovi navezanosti na življenje je nekaj, kar je močnejše od vseh bridkosti na svetu. A. CAMUS napravč i3 phanje d I spaček Ddtisi stopinj divjadi gorjarte poveljml kozakov vrsta uCbe^H st.gr pesnik termin Kan h. vladar Jrgžine. T71 d I zveza besed kradlji- vost bebler doba okrpsrv ava st gr.mo drijan reka v sz vodna Žival pritok odre zabu- hlina sapa krilo rim legije up kraj poc dinaro Pdd3a rek zoran ■i.VflO- ii rvapn rtan_ ati. panoga luka v zrn atek mesto sisraul dom. žival babica postopa iskanja d I lovski pes železov oksid oče zbor tur. velikaš m.ime anton nalis tropsko drevo morski rak gl. m turčije Casanova se je utrudil „Poročilo o spolnosti moškega" prevrača nekatere stare resnice na glavo - V spolnosti ni samo užitek lfeet°r Naftne bakterije Mikroskopsko majhni črpalci dragocene nafte Čudežno kolo, ki zmore preko 100 km na uro. Najhitrejše kolo na svetu Preko 100 km/h z vozilom na nožni pogon — Bomo čez nekaj let gledali kolesarske dirKe formule I? Januarja letos je trokolo z imenom Vector doseglo nov svetovni rekord med vozili, ki jih poganja človek samo s svojo močjo. Aerodinamično oblikovano vozilo je doseglo hitrost 104 km/uro na ravnini, kar je za vozilo ene „človeške moči“ zares lep dosežek. Ljubitelji takšnih hitrostnih koles imajo poslej priložnost, da super kolo kupijo tudi v trgovinah, saj je neka tovarna začela serijsko proizvodnjo Vectorjev. Trokolo je obdano s plastično lupino, ki je oblikovana tako, da čim bolje premaguje zračni odpor. Voznik v vozilu sedi z malce dvignjenimi noga- mi, da tako najbolje izkoristi svojo moč. Posebno prenosno kolo s sto zobmi je sestavni del pogonskega sistema, v katerem je sedem prestavnih razmerij, kar vozniku omogoči, da zlahka požene vozilo in potem doseže vse večje hitrosti. Tudi krmiljenje in zayiranje je razmeroma preprosto. Voznik uravnava smer vozila s pilotsko palico; na nji so tudi zavore. Po vsem tem je hitrostno kolo primerno za vsako cesto, vendar pa izdelovalci upajo, da bodo s proizvodnjo Vectorjev spodbudili nov dirkalni šport: hitrostne kolesarske tekme formule 1. Ko strokovnjaki izračunavajo, za koliko let je še svetovnih zalog nafte, ponavadi prezrejo ogromne količine te energetske surovine, ki je skrita v slojih peska. Doslej je bil naftni pesek za izkoriščanje neuporaben, ker bi bil postopek izdvajanja predrag in prezapleten. Za naprej bodo statistiki morali upoštevati tudi zaloge naftnega peska, saj je skupini ameriških znanstvenikov uspelo izdelati postopek, s katerim je mogoče poceni pridobiti nafto iz peska. Postopek temelji nuporabi bakterij, ki se hranijo z ogljikovodiki. Bakterije s temi lastnostmi so dobili z genetskimi posegi. Mikroskopsko majhna bitja so sposobna uničiti električni naboj, ki veže delčke nafte na zrna peska. Ko naboj popusti, se nafta sprosti, da jo bakterija lahko začne použivati ali pa da jo zbere človek. Če sloje naftnega peska, tako predvidevajo, prelijejo z vodo, nato vanj naselijo kolonije vzgojenih bakterij, bi zaradi delovanja teh mikroorganizmov sproščena nafta priplavala na površje. Teoretično in v laboratorijskih pogojih je stvar preprosta in jasna, v resničnosti pa je še nekaj ovir. Predvsem bodo morali genetiki „izdelati“ take bakterije, ki bodo prenesle visoke temperature, kakršne vladajo nekaj tisoč metrov pod zemeljskim površjem. Žabji trubadurji Morda ženskam tega sveta prijetni tenor zbuja nežna čustva, zanesljivo pa tenoristi med krastačami nimajo kaj iskati. Kot so ugotovili znanstveniki, se krastače odločno postavljajo na stran globokih basovskih glasov, zato ob času parjenja žabji basisti prej in lažje pridejo do nevest. Toda k višjim glasovom nagnjeni samci niso povsem brez možnosti, da zaužijejo kakšno urico ljubezni. V ta namen se poslužijo svojevrstnega trika. Zavlečejo se v najhladnejši del rrilakuže, hlad pa povzroči, da se jim glas zniža. Znanstveniki pravijo, da je to edini znani primer, da živali izkoriščajo zunanjo temperaturo kot način, kako pridobiti samico. Pri vsej stvari pa je še en „toda“. Namreč ta, da poznajo učinek hladu na globino glasu tudi žabji basisti, ki so ponavadi tudi po telesu zajetnejši in močnejši. Tako se tudi oni zavlečejo v hladni del mlake, tenorje pa napodijo v toplejše vode, kjer je ljubezenski klic višje uglašen, zato pa neuslišan. Pred petimi leti je med znanimi imeni raziskovalcev spolnosti kot komet zažarelo ime Shere, Hite, zgodovinarke, ki proučuje kulture. Izdala je knjigo ,.Poročilo o spolnosti ženske”, s katero je sprožila val nasprotovanj, pa tudi priznanj, predvsem pa je šla knjiga med bralce. V nji je na osnovi odgovorov 3.019 anketirank prišla do zaključkov, ki niso bili vedno v skladu z dotedanjim razumevanjem spolnosti, kot jo doživlja ženska. Zdaj je Shere Hite naredila podoben korak; izdala je knjigo ..Poročilo o spolnosti moškega”. Knjiga je obsežnejša, ambicioznejša in še bolj vznemirljiva, kot je bila njena prva, pa prav tako v nasprotju z nekaterimi priznanimi ..resnicami” o moški spolnosti. „Knjiga vprašuje, kako moški čuti spolnost, in odgovarja, da jo ima rad ter da jo ceni, vendar pa je hkrati ne mara in čuti, da ga bremeni,” pravi avtorica. Poročilo o moški spolnosti je Hite napisala na osnovi odgovorov 7.239 anketirancev, starih od I 3 do 97 let. Ker jim je bila anonimnost zajamčena, so, kot trdi avtorica, odkrito spregovorili o stahovih, skrivnostih, o svojih spolnih navadah, o užitkih in razočaranjih, o tem, kaj jih pri spolnosti odvrača in kaj privlači. V razlagi odgovorov je Hite poudarila, da je mogoče zanesljivo sklepati, da je v odnosih med moškim in žensko veliko več zavrtosti, strahu, pa tudi romantične zasanjanosti, kot so dosedanji raziskovalci spolnosti menili. Večina anketiranih moških je odgovorila, da se počutijo ujeti v spolne navade in da se zelo težko brez sramu in odkrito pogovorijo s partnerico o svojih skrbeh, tesnobah in željah, ki se tičejo spolnosti. Med najbolj presenetljivimi odkritji je ugotovitev, da tradicionalno mišljenje, češ da moški telesno najbolj uživa v spolnem odnosu, ne drži. ,,To je le mit, da moški najbolj uživa v ljubezenskem objemu,” piše raziskovalka. „Večina moških je izjavila, da doživijo najmočnejši orgazem pri samozadovoljevanju.” Presenetljivo je tudi to, da naslednjo večjo skupino moških tvorijo tisti, ki trdijo, da doživijo največji telesni užitek pri oralnem seksu. Kljub temu pa je splošna odločitev na strani spolne združitve. Večina moških namreč meni, da jim zgolj telesni užitek ne zadošča ter da zato dajejo prednost ljubezenskemu objemu pred samozadovoljevanjem ali drugim oblikam zadovoljevanja, vključno oralno spolnost. Po tem Hite sklepa, da je moškemu spolnost več kot goli užitek, kar je tudi v nasprotju s tradicionalnim mišljenjem, ki vidi spolnost moškega usmerjeno predvsem v telesno uživanje. Samo 3 odstotke vprašanih je na vprašanje, zakaj si žele spolne združitve, odgovorilo, da zaradi orgazma. Večina je kot odgovor navedla, da zaradi ljubezni, občutka moškosti, telesne bližine, predanosti. „Spolna združitev je trenutek, ko si ljubljenemu človeku najbližje, ko je premagana samotnost in ločenost življenja.” je v odgovor zapisal eden od množice vprašanih. Hite meni, da je odgovor za moškega zelo značilen, čeprav res ni tak, kot bi ga pričakovali glede na dosedanje ugo- 1 tovitve. Tretjina vprašanih je odgovorila, da se velikokrat ljubijo le zato, ker ,, mislijo, da partnerica to od njih želi: Mnogi se tudi pritožujejo nad vse pogostejšimi željami žensk po pogostejšem spolnem občevanju, med vse bolj izrazito zahtevo žena, naj moški nadzoruje in zavira vrhunec užitka, dokler se ženska ne poteši. „Če je kaj narobe, sem kriv jaz,” je zapisal eden od anketirancev in tako izrazil prikrito tesnobo mnogih moških, ki se morajo dandanašnji soočati s prebujeno žensko, ki tudi na področju spolnosti išče svoje pravice, dolžnosti pa prevrača povsem na moškega, ker je po tradiciji moški zastavonoša telesne ljubezni. Če mu zdaj zastava težko pritiska na ramena, je kriv tudi sam. Raziskovalka v odgovornih znova in znova odkriva, da je sodobni moški s svojo vlogo v spolnem življenju vse bolj nezadovoljen. Noče biti vedno pripravljen veliki mojster ljubezenskih naslad. Četudi se boji, da bo ponižan, pa nastopa v tej skrivoma neželeni vlogi, kar vse deluje kot pritisk nanj. „Da, jaz moram stvar začeti in potem vedno znova začenjati in prekleto sem tega sit! Prvi moram telefonirati, predlagati moram zmenek, prvi se je moram dotakniti, jo ljubiti . . .” je zagrenjeno in jezno zapisal poprečni moški, torej eden od posameznikov, ki jih je Shere Hite zajela v svojo res zanimivo raziskavo. Takšno pol jezno in naveličano počutje je raziskovalka našla takd med poročenimi, kot med samskimi moškimi. Obširno poročilo je polno še mnogih zanimivih odkritij in ugotovitev, ki bodo našle ostre in prijaznejše kritike, nedvomno pa je osnovna ugotovitev, da je moški čustveno bitje, ki mu ves čas perejo možgane, da tega v njem ni. To odkritje .je zelo pomembno, meni psiholog John Hopkins. Če namreč ..Poročilo o spolnosti moškega” vsebuje resnico, potem je enakopravnost spolov že skoraj dosežena, ugotavljajo nekateri kritiki, ko primerjajo nekdanje podobe o spolnosti ženske s podobo, spolnosti moškega kakršna se izrisuje v nenavadni knjigi Shere Hite. Vsaka ideologija si lasti vsakega genija po svoje. Prilastiti si ga ne more nobena, razen za ceno ponaredb. D. FLERE Nenehni nasveti, opomini in ukori izgube vso svojo ostrino. A.GIDE Mine slast sveta kot bežne sanje. F. PETRARCA Sveta časti so kakor sen brez smisla. A. S. PUŠKIN MARJAN BREGAR -čf i i i Kovači so ga sprejeli medse, delili z njim vročino ob pečeh in skromne prigrizke v odmorih. Na večer pa beraška ležišča na podstrešju kovačij. Tekli so dnevi in minevali so tedni. Ken je postal mojster svojega dela. Molčeč kot vsi ostali, zagledan v žareče kose kovine,ki so v hrupu kladiv spreminjali svojo obliko. Pozabil jena w na metu, le rib večerih, «a ■svojem ubogem pogradu, se je boleče zvil v klobčič. V sebi je čutil le rahlo prekrito kopo razbeljenega oglja, Jjti ga bo lepega dne nepoklicana sapica razpihala v neukrotljiv požar .. . Ken je vedel,da ta dan vse prehitro pride. Sonce je postajalo vroče, bregovi so zadehteli, reko so obrobile rumene kalužnice. KOV vitka Keiuiiju, ki m mogla skriti svojega visokega porekla, je spretno skočila s konja, se ustopi-la na pragu delavnice, metala pogled po črnih možeh in v roki nemirno vrtela svoj bič. Stari Davon je uslužno stopil k njej in jo povabil v kovačnico. Stekal* jr z. 'Jtkk* korakom med nakovali. Triku zvedava sr je to iiu tum unftavila. *— sevala to in ono. Moge so odgovagali v smehu — kako bi ne? Tak obide se ni primeril vsak dan v teh žalostnih podrtijah. Ken je tam na koncu vrste stiskal v pesti svoje kladivo, kot da ga hoče zdrobiti, in izpod sršečih obrvi je bolščal v svoje železo, kot da ga namerava taliti z očmi. . . GETRTK0V INTERVJU xiwd »Dolenjski list« { \ ZA PRVI TEDEN LEP USPEH Brigadirji v Suhi krajini so po tednu dni dela ugotovili naslednjo bilanco: izkopali so 1066 m jarka in opravili dolžinsko čiščenje na 2.860 metrih trase. Opravili so 5.221 normiranih ur, 3.954 efektivnih ur, 1065 režijskih ur in presegli poprečno normo za 32 odstotkov. V brigadah v Žužemberku pa je živahno tudi kulturno in zabavno življenje. Že prvi teden so imeli v gosteh folklorno skupino Kres, brigadirji pa so si tudi ogledali še nastop angleških pevcev v Novem mestu ali filmsko predstavo. \_____________________ - J Številke govorijo Šentjernej in Straža sta za mestom najštevilnejša Prvi podatki iz nedavnega popisa prebivalstva kažejo, da je v novomeški občini 55.371 prebivalcev; od teh jih 19.601 živi v Novem mestu, ostali na podeželju. Za Novim mestom sta najbolj naseljena Šentjernej s I.193 občani in Gor. Straža, ki ima že 1.057 ljudi. Žužemberk z 833' krajani je šele na četrtem mestu, za njim pa so Dol. Toplice s 798 prebivalci. Med večje kraje običajno (še predvojna navada) prištevamo Škocjan, vendar živi letos v njem samo 236 ljudi. Šmarjeta ima vsega 229 krajanov, enkrat večja pa so Uršna sela s 502 in Gabrje s 523 ljudmi. Po naseljenosti gre med večje kraje po novem šteti Smolenjo vas, kjer so našteli 434 občanov, Vavto vas s 366 ljudmi in Vel. Brusnice s 457 krajani. Najmanjše naselje je Rakovnik, kjer je samo 7 stalnih prebivalcev. Ugotovljeno je, da je 656 občanov na delu v tujini, 213 pa jih na tujem živi. Vseh gospodinjstev v občini je 16.318, medtem ko je stanovanj 18394. Ker so popisovalci našteli 16.168 stalnih stanovanj, pomeni, da gre razliko pripisati vikendom in zidanicam. Pri tokratnem popisu je bila zajeta tudi živina. Marca letosje bilo na območju občine vseh konj samo 1974, pri tem pa je cela vrsta naselij in vasi, ki ne premorejo več niti enega rezge-tača. Zelo veliko med več kot 300 naselji v občini pa ima od 2 do 5 konj. Novo mesto samo jih premore 53. Celotno število govedi je 16.293, ovac 791, prašičev II.594 ter 76.814 glavic perutnine. Popis je nadalje pokazal, da premoremo v občini 30 kombajnov, od teh sta dva v mestu. Po enega imajo v več krajih, kar tri pa imajo samo v Škocjanu. VSI HOČEJO VEČJE Na hodniku nove stavbe občinske skupščine v Novem mestu visi zanimiva oglasna deska, na kateri nosilci pravice v družbenih stanovanjih iščejo zamenjave. Glede na draginjo in naftno krizo bi bilo pričakovati, da bodo oglasi drugačni, pa vsi iskalci zamenjav želijo večje ali vsaj enako veliko stanovanje in centralno kurjavo. Prav ta je v večini oglasov omenjena kot pogoj za zamenjavo. možno kaj spremeniti in poceniti, obenem so naložili gradbenemu odboru, naj hitro ukrepa in skuša s premostitvenimi krediti zagotoviti dokončanje vsaj prvega dela gradnje centra v Šmihelu. V skupščini so spregovorili še o zadnjih pomanjkljivostih pred uvedbo usmerjenega izobraževanja jeseni, pri čemer gre omeniti zlasti opozorila delegacije gimnazije, ki pravi: „Od nas pričakujejo, da bomo z opremo v učilnicah pomagali gostujočim oddelkom drugih usmeritev, vendar opreme še ni in tudi denar zanjo še ni zagotovljen.” Sicer pa je pravladalo mnenje, dso dani osnovni pogoji za prehod na usmerjeno izobraževanje, da pa je treba vso skrb posvetiti tudi pridobivanju kadrov za učitelje praktičnega pouka. ž Do nadaljnjega zaprto ?; 4 Zaradi že nastale izgube v zdravstvu si ne upajo £ začeti s poslovanjem v novi zdravstveni postaji v J Straži 4 4 4 4 \ 4 4 4 \ Z zastavami, godbo in programom je bila konec maja v Straži slovesno odprta nova zdravstvena postaja. Občani so si lahko ogledali, kako lepo je poslopje tudi znotraj, kakšna je oprema in vse drugo, ampak . . . Videli so, poslopje pa je ostalo za stranke zaprto. Kot poprej Stra-žani še vedno hodijo pretežno v novomeške ambulante. Zakaj tako, smo vprašali Cirila Jarnovi-ča, predsednika občinske zdravstvene skupščine. 4 4 4 4 4 4 4 J { 5 s S Ciril Jamovič: „Ne upamo si povečevati izgubo, dokler stara ni krita.“ „Res je novozgrajena zdravstvena postaja v Straži zaprta, ker ni denarja za kritje stroškov ob poslovanju. Gre za precejšnje materialne izdatke in za zdravstveno ekipo, ki bi jo sicer lahko dobili, če bi bila sredstva. Znano je, da je bila ob trimesečju v občinski zdravstveni skupnosti izkazana izguba in da jo imajo tudi v bolnišnici in zdravstvenem domu. Ne upamo si izgubo še povečevati, dokler ne vemo, kako bomo krili dosedanji primanjkljaj.” - Kateri so glavni vzroki za nastanek izgube v zdravstvu? ,,Na eni strani gre za izpad planiranih prihodkov, na drugi pa za povečevanje izdatkov, ki so v nekaterih dejavnostih nad planom. Najbolj se pozna, da manjka nad 6" milijonov dinarjev samo dohodka tozdov in da je osnovno zdravstveno varstvo ob takem stanju porabilo za 1,75 odst. več sredstev, kot smo te tri mesece načrtovali. Velika prekoračitev plana je še pri zdravilih, kjer gre za 7,5-odstotno nad-plansko porabo. Ob vsem tem pa ugotavljamo še, da se povečuje stalež bolnih in izostankov od dela. Ti so v prvih treh mesecih letošnjega leta narasli za 21 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lani.” - Ali je na osnovi vseh navedenih podatkov možno sklepati, da so letos ljudje bolj bolehni, kot so bili ob začetku leta lani? „Po mojem tako sklepanje ne bi bilo pravilno. Kar zadeva stalež in povečano dejavnost v osnovnem zdravstvenem varstvu, se pravi večji obisk v splošnih ambulantah, je verjetno posledica razmer v gospodarstvu. Dolgoletna praksa namreč kaže, da se ljudje zatekajo v ambulante, če je delovna organizacija v težavah. Takih pa imamo trenutno precej. Po drugi strani zdravniki tudi ugotavljajo, da je del prekoračitve plana pri zdravilih in v osnovnem zdravstvu pripisati letošnji gripi. Zoper tak pojav pa seveda nihče nič ne more.” - Kakšna je možna pot iz finančnih težav? „Če bi hoteli kriti vse potrebe z izgubo vred, ki je ostala mimogrede rečeno nekrita še od lanskega leta, bi morali imeti 40 milijonov dinarjev več. V usklajevalnem postopku med interesnimi skupnostmi in izvršnim svetom smo prišli na 25 milijonov ob raznih omejitvah in črtanju investicij. Predlagali smo prerazporeditev stopenj znotraj občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ker gospodarstva dodatno ne smemo obremenjevati, vendar ... Se še dogovarjamo, dokler pa rešitve ne bo, tudi novih ambulant ne moremo odpirati. R. B. S S N * s s s * S \ RAJAJOČI OTROCI - Več kot tisoč varovancev novomeških vzgojno varstvenih ustanov je 16. junija nastopilo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu. V kratkih vajah so združeno prikazali telesnovzgojne aktivnosti, ki jih v vrtcih gojijo vse leto, z zaključno vajo pa so prikazali pripravljenost hoditi po Titovi poti. (Foto; J. Pavlin) Premalo učenja za življenje Mladi ugotavljajo, da so šolski programi preveč nabiti s teorijo — Slabo organizirano pripravništvo — Sodelovanje pri reševanju glavnih vprašanj veča samozavest Okrogla miza „Uvajanje mlade generacije v sistem samoupravne socialistične demokracije41, organizirana ob letošnjem srečanju mladih delavcev iz okrog 90 osnovnih organizacij ZSMS v temeljnih organizacijah v novomeški občini, ni nikakršno naključje. Mladi v združenem delu se namreč zavedajo — to je pokazala tudi izredno (samo)kritična razprava — da današnja mlada generacija ni tisto, kar od nje pričakujemo, saj je vse premalo vključena v družbena dogajanja. Največ pozornosti so mladi posvetili oblikovanju osebnosti m-ladega človeka in številnim problemom, ki spremljajo ta proces. Mlad človek pride v združeno delo tako rekoč že kot izoblikovana osebnost, še posebno če je končal višjo ali visoko šolo. To poraja težave, saj mu šola ne da vsega, kar potrebuje kot bodoči delavec in aktivni član samoupravne družbe. Šola je, žal, eno, praksa pa drugo. Precej krivde nosijo za to mentorji v šolah. Mladi prihajajo v združeno delo z zelo malo znanja o samoupravljanju, delovanju delegatskega sistema itd., kar se nemalokrat pokaže kot ovira za vključevanje v samoupravne organe in procese odločanja. 10-dnevna prizvodua praksa tega ne more rešiti. Mladi so izrazili tudi dvom v delovno prakso v usmerjenem izobraževanju, saj marsikaj še ni pripravljeno. Programi za uvajanje pripravnikov so sicer dobro pripravljeni, vendar se ne izvajajo. V strokovnem delu mogoče še, ne pa v drugem, nič manj pomembnem delu, kot je spoznavanje z delovno organizacijo, itd. Predvsem vsebinsko zelo slabo delajo tudi klubi štipendistov, za kar so marsikje kriva vodstva. Forumsko delo se je v mladinski organizaciji nasploh preveč razpaslo, zaradi česar zamirajo pobude v mnogih osnovnih organizacijah, kijih poznamo kot nekdaj zelo aktivne. Pri nas tudi ni tako rekoč nič storjenega za aktivno preživljanje prostega časa. Mladi nimajo izoblikovanih svojih kulturnih zahtev. Vsa ta odprta vprašanja nalagajo mladinski organizaciji še veliko dela. Pa ne samo njej, saj sama nikakor ne more nositi vse odgovornosti za oblikovanje, usmeijapje in delo mlade gene racije. Mladinska organizacija skrbništva sicer ne potrebuje, ne bi pa bilo odveč resnejše angažiranje drugih družbenopolitičnih organizacij. Gonilna sila v ZSMS bi morali biti prav mladi komunisti, pa jih marsikje skoraj ni čutiti. Pokazalo se je, da se je mladinska organizacija najbolj uveljavila v okoljih, kjer se ukvarja z življenjsko pomembnimi vprašanji, ki še posebej zadevajo mladega človeka. Tam nimajo večjih problemov z animira-njem mladih za delo v svojih vrstah. Z vključevanjem v obravnavanje teh problemov pa se mlada generacija tudi subjektivno usposablja in uvaja v samoupravni in delegatski sistem. Z. L. - D. Izguba, kakršne še ni bilo Ob trimesečju je bilo v novortleški občini 18 izgubarjev z 257 milijoni dinarjev primanjkljaja — Najbolj problematična je Industrija motornih vozil Resda prvo trimesečje nikakor ni pravšen kazalec uspešnosti poslovanja zaradi ponekod sezonskega dela ali proizvodnje, vendar pa je letošnja za 14-krat večja izguba v novomeški občini, kot je bila ta čas lani, gotovo zaskrbljujoča. Pred vsem gre za IMV, ki je v skupni izgubi 257 milijonov udeležen kar z 230 milijoni primanjkljaja. Vsega skupaj je 18 delovnih organizacij poslovalo z izgubo, med temi pa so nekatere že z večletno tovrstno boleznijo, druge so na tem spisku nove. Gre za 6 tozdov IMV, Dolenjski veterinarski zavod, za Vodnogospodarsko podjetje, 4 tozde Pionirja, za Cestno podjetje -tozd Mehanizacija, za GG - tozd Gradnje, za Keramiko, Gorjance -tozd Avtobusni promet, Hotel Grad Otočec in Komunalo. Sedem organizacij združenega dela je izgubo krilo z neplačanimi prihodki, drugod pa ostaja izguba iz trimesečja zaenkrat nekrita in znaša 226 milijonov dinarjev. Gospodarstveniki nadalje menijo, da gre pri Cestnem podjetju, Hotelu Otočec in pri Gozdnem gospodarstvu za izgubo sezonskega značaja, ki bo verjetno že ob polletju manjša. Ko so v minulih štirinajstih dneh na več forumih ocenjevali vzroke za nastali primanjkljaj pri tolikih kolektivih, so ugotovili, da gre predvsem za drag material in nizke cene končnih proizvodov. Vsi izgubarji pospešeno iščejo rešitve iz nastalega položaja, kljub temu pa ni nič kaj obetavno dejstvo, da je nekrita izguba v delovnih organizacijah s 4750 delavci, kar je pri okrog 20 odst. vseh zaposlenih v občini. Ker so uradni podatki prišli v javnost precej kasno, saj bo vsak čas že polletni obračun, bi morali vsaj zdaj glede na resnost položaja preje vedeti pri čem smo. Zlasti še zato, ker nastopajo meseci dopusta. R. B. Občinski program v zraku Za redno dejavnost šol je letos denar zagotovljen, za investicije pa zmanjkuje — Za novi center vsaj 70 milijonov! Občinska izobraževalna skupnost v Novem mestu je 19. junija sprejela letošnji finančni načrt samo v tistem delu, ki zagotavlja sredstva za A in B program. Še zadnje priprave na usmeijeno izobraževanje in poročilo o gradnji novih šol. Medtem ko so letos za 30 odst. večja sredstva kot lani zagotovljena redni dejavnosti šol, pa ta čas ni jasno, kako bo skupnost zagotovila dejavnosti v občinskem programu. Zlasti je kritično pri investicijah, predvsem pri gradnji centra za usmerjeno izobraževanje. Medtem ko je za prvo fazo gradnje stopiške šole in dokončanje prizidka pri ekonomski šoli denar zagotovljen in je s pogodbo zagotovljeno, da bodo dela končana do začetka šolskega leta, pa za več dela in hude podražitve pri gradnji velikega šolskega kompleksa za usmerjeno izobraževanje v Šmihelu manjka vsaj 70 milijonov dinarjev. Delegati so menili, da je treba znova pregledati projekt, če bi bilo V GOSPODARSTVU 9.154 DIN NOVA PODOBA Z ZAMUDO -Medtem ko se je sveža barva na večini stavb v glavnih novomeških ulicah že davno posušila in izgubila tudi nekaj začetnega sijaja in „boje-vitosti”, se stavba, v kateri domuje Mladinska knjiga, šele v teh dneh odeva v novo oblačilo, do katerega ji bodo pripomogli delavci Komunale. Pa nič ne de. K preurejeni notranjosti in bogatejši ponudbi spada tudi lepši zunanji videz. Morda bo pripomogel k večji prodaji za povprečen žep vse bolj nedosegljivih knjig in drugega blaga, ki vabi s polic. SLABŠA IZBIRA POKRIVAL? - V Novem mestu bo v prihodnje prav gotovo precej osiromašena ponudba in izbira klobukov, slamnikov in drugih pokrival. Pred kratkim so namreč zaprli Šeširjevo trgovinico pod arkadami na Cesti komandanta Staneta. V tem prostoru naj bi menda uredili še en bifejček. POPLAVA V TRGOVINI - V samopostrežbi na Cesti herojev so imeli minuli teden dva dni vse mokro. Ker so ob lepem vremenu začeli popravljati ravno streho, a je niso dokončali, je naslednji dan močan naliv preprečil dela, v trgovini pa je bilo na tleh tudi 10 cm vode. Stranke niso mogle do pulta in trgovke so police premeščale iz večjih v manjše luže. ZAKAJ SAMO V (TrNTRU? Za umrle someščane se precej ljudi zanima, osmrtnice pa visijo samo v strogem centru mesta. Občani, zlasti starejši, želijo, da bi vsaj po en izvod mrliških osmrtnic obesili tudi na oglasne deske na Drski, na Grmu, v Bršljinu. SAMO MAJA - Prejšnji teden mesto postalo številnejše samo za enega občančka: rodila je Martina Jerman iz Ljubljanske 33 - Majo. TRŽNICA JE BOGATA - Domače kmetice in prodajalci na stalnih stojnicah so v zadnjih dneh dobro založeni prodajali na tržnici. Domačini prodajajo novi krompirček po 30 din, solato po 30 din, jajca po 6 din, češnje po 40 din, borovnice po 70 din liter. Na stalnih stojnicah pa imajo lepe breskve po 45 din, banane po 50 din in še drugo sadje ter zelenjavo. Novi stročji fižolček velja 50 din kilogram. Ena gpspa je rekla, da se ji ne zdi čudno, če so nekateri Pionirjevi tozdi v izgubi, ko pa gradijo na kredit za mnoge znane investitoije, od njih pa ne kane niti dinar ... . , f > -- •» J V prvih treh mesecih letoš-1 njega leta so novomeške gospo- ; darske delovne organizacije iz- j plačale za osebne dohodke za | 34,03 odst. več sredstev kot v j tem času lani, medtem ko bi S glede na ustvarjeni dohodek 5 znašala dovoljena poraba le j 28,69 odst. sredstev te mase. • Čisti osebni dohodek v gospo- S darstvu je ob trimesečju znašal * poprečno 9.154 din, kar je za 29 : odst. več kot v enakem obdobju ; 1980, medtem ko znaša republi- • ško poprečje 9.700 dinarjev. • Novomeščani zaostajajo pri * osebnih dohodkih, hkrti pa tudi ; z doseženo produktivnostjo. Če- | ravno je bilo v globalu (za vso j občino) pri osebnih dohodkih 5 izplačanega tako rekoč preveč denarja, pa se je ob 46,4-odstot-nem povišanju cen realni osebni dohodek zaposlenih zmanjšal za dobrih 11 odstotkov. Berite »Dalenjski list« POUK NA PROSTEM -=- V Podgradu imajo šolaiji pouk telesne vzgoje na prostem, če je le lepo vreme, sicer se morajo stiskati v eni od učilnic. Takih primerov je na šolah v novomeški občini še več, a glede na finančni položaj slabo kaže,da bi bilo kaj kmalu drugače. (Foto: R. Bačer) Po vaseh več prizadevnosti Društva delavna, DO pa se ne povezujejo za skupen nastop in za skupne akcije^ Brez šole in dela ne bo šlo V trebanjski občini si prizadevajo, da bi zaposlili čimveč Romov - Urediti Hudeje Redno letno skupščino občinske Turistične zveze v Brežicah so 19. junija letos združili s počastitvijo 15. obletnice njenega obstoja in dela in zato dali slovesnejše obeležje. Kljub temu ni manjkalo kritičnih pripomb in predlogov za boljše delo, aj v turizmu ne gre vse tako, kot je bilo zamišljeno. Zveza naj bi zato v prihodnje spodbujala k delu zlasti tista društva, ki sama niso pokazala Pobud in zavzetosti za turistične akcije, za prireditve in urejanje okolja. Zadnje leto so se izkazala zlasti TD v Artičah, na Bizeljskem, v Globokem, Kapelah, Velikih Malen-oah in Sromljah. Organizirala so vrsto samostojnih prireditev, od kulinaričnih in vinskih razstav do cvetličnih sprevodov in akcij za olepševanje krajev in kopališč. Vsa omenjena društva so na skupščini Prejela priznanja občinske Turi- PLAKETE IN PRIZNANJA Občinska Turistična zveza v Brežicah je ob 15. obletnici obstoja v petek podelila 13 zlatih, 13 srebrnih ® 19 bronastih plaket posameznikom ter 23 pismenih jubilejnih Priznanj društvom in organizacijam za večletno delo, sodelovanje in Podporo pri razvoju turizma v občini. stične zveze. Med njimi letos ni Brežic, Dobove, Mokric, Cerkelj in Krške vasi. Delo teh društev je bilo skromno, v Brežicah pa je celo popolnoma zamrlo. Oživiti ga bodo poskušali preko SZDL. Med bodoče naloge zveze sodi KLJUČ ZA NASLEDNJIH PET LET V obdobju 1981 - 1985 bodo delavci temeljnih organizacij združenega dela, delovne skupnosti in obrtniki v brežiški občini združevali za skupne interese v krajevnih skupnostih 0,3 odst. od bturo osebnih dohodkov. Zbrani denar bodo porabili predvsem za komunalno urejanje, za urbanizacgo, razvoj drobne obrti in objekte družbenega standarda. Krajevne skupnosti bodo prejemale sredstva po temle ključu: 60 odst. glede na število zaposlenih v KS, 30 odst. glede na skupno število prebivalcev KS, 10 odst. zbranega denarja pa bodo dobile manj razvite krajevne skupnosti. Merilo za delitev bo število prebivalcev. tudi boljše sodelovanje z gospodarstvom in drugimi dejavnostmi. Gre predvsem za skupne akcije in skupen nastop, kajti do sedaj je bilo tega veliko premalo. Za nevoščjivost v vrstah turističnih gospodarskih organizacij ne bi smelo biti več prostora. Kaj rado se namreč zgodi, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Jubilejne seje se je tokrat udeležil tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, kije ob tej priložnosti podelil republiška priznanja Vladu Deržiču, Ludviku Hrenu, Marjanci Ogorevčevi in Maksu Toplišku. j. T. Brez šolanja in zaposlovanja Romov ne bo mogoče doseči njihovega vključevanja v normalno življenje. Taka približno je usmeritev skupnosti socialnega skrbstva v trebanjski občini, ki v glavnem skrbi za reševanje te problematike. šenja za zaposlovanje. Kljub delnim uspehom, pomoči skupnosti za zaposlovanje pa v trebanjski občini z doseženim še niso zadovoljni. Brez zaposlitve je namreč še precejšnje •••••••MM« PRIPRAVLJENI NA SREČANJE - V Artičah pričakujejo v nedeljo pihalce in bobnaije iz vse Slovenije. Oboji pridno vadijo, da bi se na republi&i reviji te zvrsti amaterske kulture čimbolje odrezali. (Foto: J. Teppey) KONTEJNERJI NAMESTO CISTERN V Trimovem tozdu jeklene konstrukcije" v Dobovi bodo do izteka srednjeročnega obdobja (1985) povečali svoje zmogljivosti za dvainpolkrat. Namesto cistern, po katerih je na tržišču zaradi podražitve in krize z gorivi vedno manjše povpraše-j vanje, bodo vpeljali izdelovanje S kontejnerjev in se tako prilagodi-5 li novim razmeram. V strukturi • proizvodnega programa bodo kon-; tejnerji obsegali 30-odstotni de- • lež, tipizirana jeklena konstruk-j cija 40-odst. in jeklena kon-: strukcija po naročilu 30-odst/ ; Na delo bodo sprejeli še 105 t novih moči. NOVO V BREŽICAH KJE BO TURISTIČNI BIRO SE SE NE VE - Do zdaj se niso mogli dogovoriti za nobeno lokacijo. Možno bi bilo obnoviti kiosk ob čateškem motelu ali pa se vseliti v dosedanji prostor poslovalnice SAP sredi mesta. Odločili se bodo najbrž za nekaj drugega, če bo sploh prišlo do sporazuma. Gre namreč za občinski turistični biro, v katerem bi goste samo informirali, ne pa delali propagando zdaj za tega, zdaj za onega. Take očitke je bilo namreč slišati pred leti, zato najbrž odpor do obnove kioska, katerega investitor so bile Cateške Toplice. BREŽIŠKE VESTI Jasno pa je, da so pri tem velike težave. Medtem ko je lani na začetku šolskega leta začelo hoditi v šolo 23 otrok, jih v tem času skoraj ni več. Starejši Romi so se namreč odselili za zdravilnimi zelišči, hkrati z njimi pa so odšli tudi otroci, ki tako ne morejo obiskovati šole. Nekaj šoloobveznih otrok, ki niso bili primerni za obiskovanje rednega pouka, je obiskovalo posebni izobraževalni tečaj, ki ga je pripravil trebanjski Center za izobraževanje in kulturo. Hkrati s tečajem za te otroke so pripravili tudi izobraževanje za odrasle Rome, ki so tam dobili tudi nekaj ročnih spretnosti in tehničnih znanj, ki bi jim prišla prav pri zaposlitvi. V trebanjski občini si namreč prizadevajo, da bi čimveč Romov zaposlili v združenem delu, opaziti pa je tudi večje razumevanje v delovnih organizacijah. Romi dobe delo v Trimo,, Tregradu, IGK in v Donitu, medtem ko v drugih delovnih okoljih ne kažejo večjega navdu- DENARJA ZA KOMUNALNO SKUPNOST NE BO DOVOLJ Pretekli teden je bila v Trebnjem skupščina komunalne skupnosti. Na seji skupščine so delegati obravnavali poročilo o delu v preteklem letu, sprejeli pa so tudi program del za letos. Računajo, da bodo letos pridobili nekaj sto milijonov dinarjev, vendar še ne bo dovolj denarja. Primanjkljaj 23 milijonov dinarjev bodo dobili s krediti od bank, zavarovalne skupnosti Triglav in še drugih. I - '* ŠT J.;- 1 * TOVARNA RASTE PO NAČRTU - Prizidek Donitove tovarne v Veliki Loki, ki je začel rasti letos, bo verjetno končan do predvidenega roka. Otvoritev naj bi bila zato že letos okoli septembra, potem pa bodo potrebovali še nekaj časa za montiranje strojev. Seveda je take podatke ob vsesplošnem manjšanju investicijske dejavnosti lepo slišati, še lepše pa je to, da bodo Tesnila še povečala proizvodnjo, tudi za izvoz. (Foto: Simčič) število mladih, za delo sposobnih Romov. Tudi kar se tiče pridobivanja lokacij za njihovo bivanje se je nekaj naredilo. Program, v katerem so zajete lokacije v Hudejah, Mali Loki in Velikem Gabru, se izvaja.. V okviru programa, po katerem naj bi se izboljšale življenjske razmere Romov, so napeljali v Hudeje vodovod, čaka pa jih je še napeljava kanalizacije ter več drugih zadev. »Dolenjski list« PIONIRJI V PLANINSKI ŠOLI Na Gorah nad Hrastnikom se je pred dnevi končala prva planinska šola, ki jo je organizirala planinska skupina z Mirne. Udeležilo se je je 18 pionirjev iz mirenske osemletke. V šoli so imeli 13 predavanj in 3 dvodnevne pohode. Predavali so inštruktorji z Mirne in iz matičnega društva Lisca - Krško. IZ KRAJA V KRAJ TOVARNA ŽE DOLGO STOJI, le z obljubami Mercatorja, da bo v nekdanjih tovarniških dvoranah naredil prodajne pulte, ni še nič. Zato so Catežani še vedno gnetejo v mali trgovini in seveda sveto upajo, da bodo v nekdanjih Elminih prostorih nekoč le zaplesali prodajalci in prodajalke. Za uteho pa jim lahko povemo, da tovarna uspešno posluje, delavci pa varčujejo denar, ker ga nimajo kje zapraviti. Zato pa ga bodo tembolj zapravljali v novi trgovini, do katere je še ... POSEL JIM GRE DOBRO OD ROK, bi lahko rekli za delavce in delavke Putnikovega motela v Trebnjem, ki se morajo te dni kar hitro obrniti, če hočejo brž in solidno postreči vsem gostom. Gostov je vsak dan več, privabljajo pa jih prijetno urejena okolica in dišeče dobrote z ražnja. TREBANJSKE NOVICE Telefonski mrk Nevihta 10. junija popoldne je povzročila popolno prekinitev medkrajevnih telefonskih zvez z območja Brežic, Krškega in Sevnice. Pri odstranjevanju poškodbe na telefonskem omrežju so novomeškim PTT strokovnjakom priskočili na pomoč s svojo tehniko še Kranjčani. Tako so lahko s Sevnico ponovno vzpostavili vse zveze 12. junija zvečer, na ta dan s Krškim samo del zvez in dan pozneje del zvez še z Brežicami. S Krškim in Brežicami so zveze . v celoti vzpostavili 14. junija dopoldne. Direktor Podjetja za PTT promet Novo mesto Rajko Gerdo-vič je vse tri občinske skupščine v Posavju seznanil s podrobnostmi telefonskega ..infarkta", ki je povzročil precejšnjo gospodarsko škodo. Da se ne bi ponovno pripetilo kaj takega, vidijo rešitev v izgradnji radio-relejnih zvez Novo mesto -Trdinov vrh - Krško, Brežice, Sevnica. Poštarjipričakujejopod-poro pri združevanju sredstev in najetju ustreznih posojil. nepopolne. RECEPTA ZA DOLGO ŽIVLJENJE NI? - Bizjakov ata pravi, da . . nanrnifl mu je zdravnik na pol v šali rekel, da je visoko starost doživel I ^EVNIoKI PAvfcllKI zaradi čebeljih pikov.” Tega ne veijamem, saj sem imel pred časom še hujše bolečine, ko sem poskusil s pikom zdraviti natečeno koleno.” (Foto: P. Perc) Sevniška brigada spet nepopolna? Kako privabiti zadostno žtevilo brigadirjev? — Bojazen pred osipom Zadnja leta, kar odhaja na mladinske delovne akcije po Sloveniji MDA Kozjanski odred iz Sevnice, se ponavlja na videz protisloven položaj. Brigade dosegajo na deloviščih, posebno pa pri ostalih aktivnostih, najbojjše rezultate. Domov so prinesli že dvoje trakov akcije, skratka, naj višja priznanja, kijih je sploh mogoče doseči. V isti sapi pa je treba poudariti, Kratko malo manjka'brigadirjev. To Brez čebel ne bi rad živel 90 let Alojza Bizjaka iz Nemške gore pri Leskovcu KRŠKE NOVICE DOBRODOŠLI! - Tak pozdrav so izrekli zboru slovenskega delavskega društva iz francoskega Aumetza, ki je v ponedeljek obiskal krško občino. Zvečer je zapel v Kostanjevici, dopoldne so mu v krškem pripravili slavnosten sprejem, za njim pa mu razkazali zanimivosti. LETOS ENAKO - Okoli 600 osnovnošolcev in predšolskih otrok naj bi se to poletje zvrstilo v občinski pionirski počitniški bazi na otoku Lošinju. Občinska Zveza Prijateljev mladine bo tjakaj usmerite pet izmen. Ekonomska cena bo letos za 23 odstotkov višja od ianske, starši pa bodo k njej Prispevali od 14 do 95 odstotkov. ZA ZVESTOBO - Mešani pevski abot „Vjktor Parma" iz Krškega ima običaj, da svojim članom s petletnim „stažem“ izroči plakete skladatelja, čigar ime nosi. Tokrat so jih podelili 25 na slavnostni seji °b prazniku krške krajevne skupnosti. „Zmeraj se mi je zdelo, da bi umrl, če bi me čebele zapustile," kar naravnost pove Alojz Bizjak, 90- letnik iz Nemške gore, vasice s šestimi hišami, slabih 10 km iz Krškega. Čebelarstvo mu je bilo vedno več kot zgolj nekakšen konjiček. „Cebe-lariti sem pričel, takoj ko sem prišel, iz I. svetovne vojne. Že moj oče je imel čebelnjak. Imel je kranjiče, sam pa imam Žnidaršičeve panje. Sedaj je v njih 17 družin," pripoveduje Alojz, ki je od 1924 do 1938 vodil čebelarsko podružnico v Leskovcu. „Leta 1929 sem imel le 11 ŠEST OTROŠKIH IGRIŠČ V brestaniški krajevni skupnosti se imajo otroci res kje igrati. V /Brestanici so naredili troje igrišč, enega na Armeškem, dvoje otroških igrišč pa bodq uredili še v spodnji Brestanici. Brez pomoči občinske skupnosti otroškega varstva in delovnih kolektivov, predvsem Elektrarne in Sigmata, seveda ne bi šlo. PARK V DOLINI DRNIKA Letos jeseni bo izveden prvi Jel akcije 88 dreves za Tita v krški krajevni skupnosti. Najprej bodo uredili ribnik in nekaj jas v dolini Drnika. V park bo vključen tudi objekt Lopatne, katerega lastnik je Agrokombinat. Vse številnejšim trimčkarjem se obetajo lepi časi. panjev, a je bila paša boljša kot kdaj in sem natočil kar 600 kg medu.” Po vojni so znali ceniti njegovo pionirsko delo. Spomnili so se ga krški čebelarji, leta 1972,pa je dobil celo red Antona Janše II. stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarstva. „Zadnje čase bolj malo točimo, le 10 kg na panj. A če bi bilo vse normalno, bi morali točiti trikrat po 20 kg na panj. Na leto dobimo okoli 100 kg medu in seveda ni računati, da bi kaj zaslužili. Delo je zanimivo, razvedri, a je premalo časa," pojasni sin Marjan, ki sicer dela v Celulozi, a kljub bolezni nadaljuje družinsko tradicijo. ..Najbrž kostanj ne bo več medil, ker je bilo včeraj močno deževje. Cvet je pač obrnjen navzgor, ne kot pri akaciji, ki ni prizadeta," pravi Marjan, eden izmed devetih otrok, ki so se vsi s svojimi družinami zbrali na lični domačiji, da bi proslavili dvojni jubilej svojega očeta. Bizjakov ata je bil srečen številnih gostov, saj se jih je zbralo kar 55. Glasno je odmevala glasba v okolici Nemške gore 6, kakor da bi ob prazniku najstarejšega vaščana hotela pregnati sleherno misel na trdo delo in dninarstvo, ki je bilo nekoč življenjski sopotnik slavljenca in njegovih staršev. p PERC KRŠKI TEDNIK GASILSKI DAN - V nedeljo slavijo 50-letnico sevniški gasilci. Kot je v občini običaj, prirejajo ob takih jubilejih tako imenovani gasilski dan. Tako bodo Studenčani gostitelji ocenjevanja društev. Zaključek merjenja pripravljenosti in usposobljenosti društev bo v nedeljo ob 15. uri. Zatem se bo mogoče pri gostoljubnih Studenčanih tudi poveseliti. Za zabavo in urne pete bo igral Seplan. „ VE LIKE ŽIVINE" IN PES POT - Anonimni pisec pisma nas je obvestil, da so ob asfaltiranju Poti na Zajčjo goro zasipali peš pot mimo S venska, ki je prišla prav, če se je komu mudilo v službo v Kopitarno ali pa domov. Očitno ta Ledinčan ne mara za gostilno „Na križišču", okrog katere je sedaj treba po daljši poti. Boji pa se ..velikih živin", ki na tem lir ib u živijo, da se ni upal podpisat. Sicer pa bo lahko kmalu očito, kako te j ,,živine" poslušajo ljudski glas, če bodo zasipano pot tudi odmetali! Iisjak\ lisjaku — „Tale razpis za sekretarja in vodjo strokovne službe občinske zdravstvene skupnosti je pa napisan nekomu na čevelj. Poglej, ne bi bilo bolj naravno, da bi, če je že izkazana izguba v sevniškem zdravstvenem domu, iskali ekonomista ali vsaj pravnika, ne pa zgolj „visoko ali višjo izobrazbo družboslovne meri". Kaj jih bo reševal politik? po eni strani še poveličuje uspeh dosedanjih brigad, saj so dobili bitko „z manj vojaki". Vseeno pa je to slabo spričevalo za širino mladinskega dela in aktivnosti v občini. Kaj naj bo rečeno drugega, če je za letošnje Kobansko prijavljenih reci in piši le 29 brigadirjev, obstaja pa resna bojazen, da bo še od teh kateri odpadel? Se bolj zaskrbljujoča je sestava tega zdešj^canega odreda. Prijavljenih je 20 dijakov, 6 osnovnošolcev in en vajenec. Zaman bi iskali študenta, ki bi poskusil delo tudi s te plati. Je upravičeno nergati, češ to ti je mladina? Pravi odgovmje nedvomno v tem, da se z mladimi premalo dela. Da, tudi pogovarja! Tik pred dnevom „D“ je na srečo še nekaj časa. Brigada bo odšla na Kobansko (občina Radlje ob Dravi) 9. avgusta. Za aktivnost, da bi vendarle našli še kaj brigadirjev, bodo v občini poprijele sindikalne organizacije. V predsedstvu SZDL v torek, 16. junija, so se zavedali vse resnosti ter nuje, da se še popravi stanje. Kaj pa domača „fronta“? Z lepim uspehom je bil izglasovan samoprispevek, ki pomeni „ZA“ za veliki vodovod izpod Lisce. Pripadniki JLA so tako rekoč pripravljeni POMOČNICA ZA GOSPODARSTVO V torek, 30. junija, se bo sestal družbenopolitični zbor občinske skupščine, v četrtek pa zbor združenega dela in krajevnih skupnosti v Sevnici. Prvi imajo na dnevnem redu vsega 12 točk dnevnega reda, drugi pa 16. Podan je predlog za imenovanje pomočnice predsednika komiteja za družbeni razvoj, po starem oddelka za gospodarstvo. Za to nalogo naj bi imenovali dipl. ekon. Marinko Pucelj - Arandjelovič, dosedanjo vodjo investicij in skupnih služb Stillesa. Pismeno je odgovorjeno tudi na šestero delegatskih vprašanj. pognati stroje in tudi poprijeti za krampe in lopate. Ni ga pa, ki bi lahko rekel: ta in ta mladi Sevničan se jim je pripravljen pridružiti pri kopanju jarkov. V soboto jybil sklican sestanek taistih Sevničanov. Želimo, da nas postavijo na laž. A. Ž. Poslovodja za vse V trgovinah bi moralo biti več takih delavcev Če dobijo cement, betonsko železo ali kakšen drug gradbeni material, običajno brž nastane vrsta pred trgovino Mercatorja, bivšo 'trgovino Trgovskega podjetja z gradbenim materialom v starem delu Sevnice. Kje ljudje izvedo, da je kaj prišlo, še preden je trgovina sploh odprta, je uganka. Bojda je za nekatere znak že to, če železničarji porinejo kakšen vagon na slepi tir sevniške postaje. Obetaven znak je tudi, če visi na vratih trgovine napis „Smo na dvorišču”. To namreč pomeni, da je pripeljal blago kakšen tovornjak. Tako je bilo tudi v petek, 5. junija. Vreče apna je prelagal, da se je kadilo na vse strani, sam poslovodja Franc Ru-pret. Postal je bel kot mlinar. „Takole je, če hočeš kaj imeti, ljudi pa je premalo,” se je jezil in pristavil, da od vsega ni posebnega haska, saj še trgovci niso nagrajevani po prometu. Potemtakem, če mu ne bi bili m ir kupci, bi lahko nekako shajal tudi s tistim ..nimamo”, ki ga tako pogosto slišimo po trgovinah. Rupret ni zgolj prizadeven poslovodja, nepogrešljiv je tudi pri civilni zaščiti. si;y\iSi:i VESTNI! 19 Št 26 (1663) 25. junija 19ai DOLENJSKI UST — Po čem sklepaš, da boš v bodoče kriv ali nedolžen huje kaznovan? — Ker je precej pravnikov brez dela, pa morajo živeti, razen tega smo pred podpisom družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI PRELITI CESTO SKOZI RIBNICO - V Ribnici bodo letos prelili glavno cesto, kije kockana ali delno pokrpana z asfaltom, s tanko plastjo asfalta. V ta namen jim je republiška skupnost za ceste že odobrila 1,4 milijona dinarjev, preostalo pa bodo primaknili iz domačih virov. Po sedanjem predlogu naj bi del ceste od Žulja do banke, kjer sta že urejena kanalizacija in vodovod, temeljito uredili, preostali del pa le prelili s tanko plastjo asfalta. Temeljito nameravajo urediti tudi križišče pri Žulju, kjer se cepi cesta za središče Ribnice in proti novemu zdravstvenemu domu, šoli in vrtcu. RED IN NERED - Medtem ko je Trg Veljka Vlahoviča v Ribnici v glavnem urejen, pa je na Prijateljevem trgu precejšen nered. Tu so urejali igrišča, potem pa okolice niso spravili v „prvotno stanje". 1 o sta dolžna storiti samoupravna stanovanjska skupnost in krajevna skupnost. Pravijo, da je naročilnica že dana, počakati pa je treba na asfalterja. REŠETO metliški tednik DOLENJSKI LIST Št. 26 (1663) 25. junija 198 i V Loškem potoku bodo kmalu »praznovali 80-letnico organiziranega amaterskega delovanja na področju kulture in 40-letnico KUD. Ob tej priložnosti nameravajo izdati bilten, značko in po možnosti razviti prapor. V okviru KUD Ivan Vrtačnik dela več kulturnih skupin. Sekcija za proslave je lani pripravila programe za sedem prireditev in proslav ter sodelovala na proslavi pri Ogenjcih, na proslavi krajevnega praznika pri Malnih in ob zaključku vaje NNNP. Literarna sekcija ni delala, ker ni imela prostorov in denarja. Prizade- ------------------------- OPOZORILO DOPISNIKOM Dopisniki iz občin Ribnica in Kočevje naj svoje prispevke za objavo v našem časopisu pošiljajo naravnost na Uredništvo Dolenjskega lista v Novo mesto (poštni predal 33). Zaradi letnega dopusta namreč podružnica v Kočevju ne bo delala ves julij in do 5. avgusta. Na isti naslov , pošiljajte tudi vabila na proslave, razstave, sestanke itd. V________________________ J vala pa s® je, da bi spet odprli knjižnico. Delo kino sekcije in komisije za filme so na občnem zboru ocenili kot ne preveč uspešno, ker predvajalec filmov ni predložil programa, kot so od njega zahtevali. Sedanje prevajanje filmov izven programa društva povzroča denarne in druge težave. Dramska sekcija je v minulih dveh letih začela študirati dve deli, vendar z njimi niso nastopili. Z resnim delom so kasneje naštudirali „Ribe na plitvini" in doživeli veliko priznanje, saj so nastopih štirikrat in imeli okoli 800 gledalcev. Pevski zbor, ki šteje 18 članov, je najbolj delaven. Spet pripravljajo revijo „Loški potok poje", ki so jo prvič imeli lani. Pri KUD menijo, da je potrebno tudi v Loškem potoku ■ odpreti oddelek ribniške glasbene šole, saj je to osnova za še kvalitetnejši pevski zbor in za ustanovitev kakšnega glasbenega ansambla oz. godbe. j p Vodovod Kostel—Briga bo letos dokončan. Že tretje leto ga gradi mladina kočevske občine. V letošnji mladinski delovni brigadi, ki bo na delovni akciji tri tedne, je 60 mladincev iz tretjega letnika kočevske gimnazije in nekaj iz kovinarske šole. Brigada je nastanjena pri Banjalo-ki, zgradila pa bo zadnjih 1500 m vodovoda od Brige do Banjaloke. Komandant brigade Rajko Oberstar je povedal, da so v prvih treh dneh brigadirji skopali že okoli 500 m jarka, kar pomeni, da bodo svoje delo zelo verjetno končali pred rokom. Nato bodo pomagali graditi USTANOVILI GODBO V Predgradu v občini Kočevje so pred kratkim ustanovili godbo na pihala, ki deluje v okrilju domačega gasilskega društva. Kupih so 11 novih instrumentov, okoli 25 pa jim jih je ostalo še od prejšnje godbe. V Predgradu je namreč godba delovala že pred vojno. Godbenike podučuje bivši kapelnik kočevske delavske godbe tovariš Struna. še mladinsko športno igrišče v Kočevski Reki, pomagali bodo kmetom, če jim bo potrebna pomoč, razen tega bodo zasipali še neki vodni zbiralnik. Pa tudi mladinska delovna brigada bo dobila pri delu pomoč. Na enodnevno delovno akcijo bosta prišli večji skupini vojakov in miličnikov pa tudi mladina iz KS Kostel. V taboru je poskrbljeno za KMALU VODOVOD DO BRIGE — Kočevski mladinci bodo po treh letih lokalnih mladinskih delovnih akcij na Kostelskem dogradili vodovod od Brige preko Banjaloke in Novih sel do Kostela in vasi pod njim. Na fotografiji: z letošnje delovne akcije. (Foto: Primc) športno, kulturno in zabavno življenje brigadirjev. Imajo tudi vzgojna predavanja in tečaje, na primer šoferski. J. P. OGRAJA IZ AVTOMOBILSKIH GUM — Kam z odpadnimi avtomobilskimi gumami? To je vprašanje, ki muči posa-' meznike in delovne organizacije. Neki zasebnik s Trave v kočevski občini je zadevo rešil tako, da je iz gum napravil ograjo pri svoji posesti. (Foto: Primc) — Kako veš, da zagotovo voziš po magistralni cesti Kočevje—Ribnica? — Takrat imam občutek, kot da vozim po stopnicah. IZ POLJANSKE DOLINE POČASI DO ASFALTA - Cesta Brezovica-Predgrad dobiva le počasi asfalt. Doslej je dobil asfalt le manjši del te ceste, in sicer od Predgrada do meje z občino Črnomelj med Jelenjo vasjo in Zagozda-cem. 1400 m ceste teče nato po črnomaljski občini in ta še ni asfaltirana niti se ne ve, kdaj bo. Nato poteka cesta spet po kočevski občini in je je do Brezovice še 4 km. Seveda bo tistih 2 milijona dinarjev, ki jih ima KS Predgrad letos na razpolago za asfaltiranje, veliko premalo, da bi kaj bistvenega naredili na tem odseku. Asfalta pa so potrebni tudi tisti 4 km ceste od Predgrada do Dola, saj jo zdaj uničuje pogosto deževje, da je komaj še prevozna. KDAJ BO OBRAT? — Predgrajci še vedno čakajo, da bodo dobili prvi proizvodni obrat in da bi se tako domačini lahko zaposlovali doma, medtem ko se zdaj vozijo na delo v sosednjo črnomaljsko občino, v Kočevje in drugam, Obrat jim je obljubila kočevska Oprema, vendar dalj od obljub še ni prišlo, pravijo Predgrajci. Vodovod, darilo mladine Kostelcem Po treh letih delovnih akcij, na katerih so sodelovali tudi pionirji, vojaki, miličniki in drugi, bo kostelski vodovod v občini Kočevje le dokončan »Loški potok poje” spet letos Tako pevsko revijo so prvič organizirali lani - Pevci med vsemi kulturnimi skupinami najuspešnejši — Loški potok zahteva tudi oddelek glasbene šole Večja skrb za zdravje borcev Kaj so pokazali sistematski pregledi borcev — Veliko zanimanje za zdravilišča Še podcenjevano proizvodno delo Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije o nagrajevanju v metliški občini V črnomaljski občini je v 22 krajevnih organizacijah Zveze borcev NOV 3.125 članov, od tega polovica žensk. Ker je povprečna starost borcev precej visoka, je ena pomembnejših nalog ZZB NOV skrb za čim boljšo socialno in zdravstveno zaščito borcev. Prav na teh dveh področjih, se pravi socialnem varstvu in zdravstvu borcev, so v zadnjem času v občini dosegli precejšen napredek. Pred tremi leti je v črnomaljskem zdravstvenem domu začela delovati ambulanta za borce, ki je sprva delala dvakrat na teden, sedaj pa vsak dan. Tako so med drugim v tej ambulanti v lanskem letu sistematsko pregledali 451 borcev, v štirih mesecih letošnjega leta pa 430. Na teh pregledih so ugotovili, da gre pri borcih v glavnem za bolezni srca in ožilja, revmatska obolenja in alkoholizem. Čeprav je patronažna služba dokaj dobro razvita, je tej službi treba glede na starostno strukturo in GASILSKO DRUŠTVO ŠTREKLJEVEC NAJBOLJŠE — Na gasilskem tekmovanju za pokal obkolpske doline, na katerem je sodelovalo osem najboljših iz gasilskih zvez Črnomelj, Metlika, Ozalj in Duga Resa, je zmagala ekipa GD Štrekljevec pred Bosiljevim in Kamanjem. To tekmovanje, ki je bilo letos prvič, bodo poslej pripravili vsako leto. Na sliki: član zmagovite ekipe iz Štrekljevca prejema pokal za prvo mesto. zdravstveno stanje borcev posvečati še več pozornosti. Prav tako bi morale krajevne borčevske organizacije zdravstveno službo bolj opozarjati na borce, ki so potrebni bodisi zdravstvene pomoči, bodisi klimatskega ali zdraviliškega zdravljenja. Borci se zavzemajo, da bi čimprej in čimbolj učinkovito rešili še vprašanje zobozdravstvene službe. V zadnjih treh letih je posebna komisija več kot 500 borcem odobrila zdraviliško zdravljenje. Za letos je na razpolago 2,30 milijona RAZŠIRJENO SEMIŠKO POKOPALIŠČE Dela za razširitev semiškega pokopališča pri sv. Duhu na Selih, kijih opravlja semiška krajevna skupnost, dobro potekajo. Navoziti so morali veliko zemlje, sedaj pa gradijo novo betonsko škarpo. Krajevna skupnost je s prispevkom krajanov kupila tudi mrliški avto, pripravljajo pa se še na gradnjo mrliške vežice. Pri urejanju pokopališča so priskočili na pomoč tudi brigadirji NOJA Bela krajina. F. DERGANC r~ > IZMIKANJE OBVEZNOSTIM Globača med črnomaljskim centrom srednjih šol in novim naseljem, ki nastaja v tem koncu mesta, se je spremenila v divje smetišče in deponijo odvečne zemlje in ostale nerabne krame. S to prakso pa je začel Gok, ko je gradil novo stavbo centra srednjih šol. Krajevna skupnost je že lani v zvezi s tem zastavila delegatsko vprašanje, Gok pa je odgovoril, da je opravil vse delo po pogodbi. Seveda ljudje ne morejo in ne smejo biti zadovoljni, saj to ni odgovor, marveč izmikanje obveznostim, ki bi jih vsak gradbeni izvajalec moral opraviti brez intervencij že zaradi poštenega odnosa do okolja. V. nju socialne varnosti. Pri tem so poudarili, da mora tudi socialna varnost temeljiti na delu in rezultatih dela, skratka: tudi zajamčeni osebni dohodek mora biti odraz dela. S preveliko „socialo“ bi se lahko zmanjšala produktivnost delavcev v tistih delovnih organizacijah, ki so na meji zajamčenega osebnega dohodka, kar bi gotovo slabo vplivalo na prizadevanja za izboljšanje stanja. A. B. SPREHOD PO METLIKI NA VELIKEM SODU PRED vinsko kletjo so postavili opečnato streho, ljudje pa zdaj vprašujejo, čemu bo zadevščina služila. Da ne bi koga razneslo od radovednosti, zapišimo, da bo v sodu turistična pisarna, v kateri bo sedela deklica in dajala informacije. Opravljala pa bo še kakšne druge naloge. SVOJ ČAS SO STROGI UČITELJI prepovedovali oglede „sumljivih“ filmov, zdaj pa kaže, da to nikogar več ne zanima, saj pride lahko na predstavo že vsak, da le lahko sam pricaplja do blagajne. Tudi takšni z dudami v ustih lahko gledajo, kako se na platnu streljajo, koljejo, davijo, posiljujejo . . . PLESKARSKI MOJSTER JULIJ BEZEG je zamenjal v Hotelu Bela krajina tapete s plastičnim ometom. To se je zgodilo nekaj dni pred slavnostnim kosilom, ki so ga imeli udeleženci turistične prireditve Ohcet v prostorih imenovanega objekta. Pametno je, da je v Metliki kdaj pa kdaj kakšen cirkus, sicer pridemo bolj poredkoma do česa novega. PREVOZ NEVESTINE BALE V OKVIRU OHCETI je prispeval tudi k temu, da so po dolgih letih oprali mestne ulice, kar so včasih počenjali vsak teden. Tudi prebivalstvo je poskrbelo, da je bila okolica bajt čistejša. Tako bi moralo biti vse leto, pa če se kdo ženi ali ne! NAJMLAJŠI NA ODRU — V ribniški občini deluje veliko pevskih zborov, saj je v vsaki večji vasi najmanj eden, če ne celo več. Zato imajo tu tudi pevske revije. V kratkem bo taka revija v Loškem potoku. Pojejo pa tudi najmlajši, ki imajo svoje pevske revije. Na fotografiji je zborček iz ribniškega vrtca, ki ga vodi Daija Trdan. (Foto: Primc) 20 dinarjev za to zdravljenje, ki ga je bilo v letošnjih prvih štirih mesecih deležno 53 borcev. Žal pa pri tem prihaja tudi do neljubih stvari, saj skušajo nekateri priti v zdravilišče ne samo vsako leto, marveč celo dvakrat na leto. Po drugi strani pa je več borcev, ki bi bili takega zdravljenja res potrebni, pa zaradi skromnosti ne zaprosijo zanj. Zato bomo letos deležni tega zdravljenja zlasti tisti, ki so ga res potrebni, in tisti, ki ga v zadnjih letih niso bili deležni. Osnova pa mora biti zdravstveno stanje, ugotovljeno na sistematskem pregledu. A.B. ČRNOMALJSKI DROBIR PLAKETE ORGANIZATORJEM — Po končanem 36. športnem prvenstvu LAO so podelili 40 plaket kot priznanje in zahvalo za organizacijo te velike prireditve. Z organizacijo tako velike prireditve je res veliko dela, tisti, ki so to občutili na svoji koži, pa pravijo, da bi bilo precej bolj porazdeljeno, če bi res poprijel vsak, ki je potem dobil plaketo. DVE RAZSTAVI - Ob praznovanju 100-letnice črnomaljskega gasilskega društva so v kulturnem domu odprli razstavo o dolgoletnem uspešnem delu tega najstarejšega gasilskega društva v občini. Poleg te je v isti hiši na ogled še razstava o predvojnem revolucionarnem gibanju in letu 1941 v Beli krajini. Obe razstavi je pripravil Belokranjski muzej. KRONIKA Z ZAMUDO - Črnomaljski gasilci so hoteli ob visokem jubileju izdati kroniko društva. O delu društva v celem stoletju je treba pač kaj zanimivega napisati. Tega posla se je lotil prof. Zvonko Rus iz Belokranjskega muzeja in ga tudi v pravem času opravil. Zataknilo pa se je pri tisku. Neki zasebni grafični mojstri so pri stavljenju teksta naredili toliko napak, da knjižice do nedeljske proslave ni bilo moč natisniti. Tako je proslava minila brez kronike. Ko so na zadnji seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki razpravljali med drugim tudi o nagrajevanju po delu v tej belokranjski občini, so ugotovili, da je nagrajevanje proizvodnih delavcev zlasti z vidika kolektivnega doseganja delovnega učinka dokaj dobro urejeno. Se vedno pa pri nagrajevanju premalo upoštevajo kakovost dela in gospodarnost. Prav tako proizvodno delo v primerjavi z administrativno-tehničnim še ni primerno vrednoteno; to velja še posebej, če upoštevamo težke delovne pogoje v proizvodnem delu. Sindikat se je ponovno resno zavzel, da mora le boljše gospodarjenje postati osnova za pridobivanje večjega dohodka in s tem tudi za večje osebne dohodke. Osebni dohodki v združenih dejavnostih pa naj se oblikujejo po prispevku teh dejavnosti k povečanju dohodka v občini. Seveda se lahko rast osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih primerja le z rastjo teh dohodkov v gospodarstvu občine, ne pa da se, tako kot se to večkrat dogaja, primerjajo s sorodnimi delavci v najbolj razvitih in bogatih občinah. Tako je metliška občina po povprečnem osebnem dohodku med zadnjimi v Sloveniji, če bi gledali samo osebne dohodke v zdravstvu, pa med prvimi. Beseda je tekla tudi o zagotavlja- ASFALT TUDI V GRABROVCU Grabrovec je zadnje središče krajevne skupnosti in sploh zadnja večja vas v metliški občini, ki nima niti asfaltne povezave z Metliko niti ne asfaltirane ceste skozi naselje. Kaže, da bo ta stvar delno urejena v začetku prihodnjega meseca, ko bodo asfaltirali 2180 metrov od skupj 4 km ceste od Grabrovca do Metlike. Poleg tega, da bodo vaščani v, štirih letih samoprispevka zbrali okoli 400 tisočakov, pri (Jelih tudi pomagajo. V prvi fazi bodo razen ceste asfaltirali še okoli 350 metrov poti v Grabrovcu. BRIGADIRJI V METLIŠKI OBČINI - Prva izmena republiške MDA Bela krajina 81 dela v metliški občini. Brigadiiji iz Kopra in reviijev delajo pri gradnji vodovoda od Metlike do Primostka. Že po prvih dneh so mlada dekleta in fantje presegali normo, zadnje dni pa jim je pri napornem delu nagajalo deževno vreme. r~ HITRO, ENOSTAVNO, POCENI! OPEKARNA ZALOG p.o. Novo mesto, Zalog 21 tel.: (068) 21-403, 22-291 v sodelovanju z opekarno ^ ptuj Za hitro in cenejšo gradnjo vam priporočamo: Montažne preklade — enostavno, brez opaža, zato hitreje in ceneje, — majhna teža, odlična izolacija, — zagotovljena statična varnost, — tipska proizvodnja, zato takojšnja dobava, — primerno za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjskih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric. Montažni stropni nosilci prednosti montažnega stropa: — kvaliteten in cenen, — lahek — teža nosilca samo 9 kg/tm, — preizkušen na zahtevnih objektih, — potresno varen, — enostavna montaža brez opaža — podpiranje je potrebno samo na 1,5 do 2 m, — spodnja površina stropa je v celoti opečna, — odlična zvočna in toplotna izolacija, — uporaben za gradnjo velikih in manjših objektov do razpona 6,5 metrov. I: Poraba za 1 m2 stropa: 2,5 m nosilcev, 8 polnil in . _ J- 0.08 m3 betona Iz našega prodajnega programa vam nudimo tudi vse ostale gradbene materiale. Obvestilo vsem uporabnikom družbenih sredstev in varčevalcem Ljubljanske banke S pristopom k novemu medbančnemu sporazumu so temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, povečale mejni znesek, na katerega se lahko glasijo čeki po tekočih računih. Omejitev posameznega čeka je odslej od 100 do 4000 din. Prav tako se je povečal tudi možni znesek dnevnih dvigov s hranilne knjižice pri drugih bankah in na poštah v Sloveniji, Dalmaciji in Vojvodini. Dnevna izplačila vpoglednih hranilnih vlog na ime smejo znašati do 6000 din (doslej 4000 din). SO hitreje d ISKRA INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA, n. sub. o. LJUBLJANA. STEGNE 17 n. sol. o. TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG n. sub. o. < Zdomci - povratniki! IŠČEMO KOOPERANTE ZA PRECIZNA DELA, KI IMAJO MOŽNOST UVOZA LASTNE STROJNE OPREME. Interesenti naj se oglasijo v nabavnem oddelku TOZD. ISKRA - IEZE TOZD ELEKTROLITI Mokronog Mer sestavljena organizacija združenega dela za dejavnost kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva in storitev, n. sub. o., Ijubljana KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA, n. sub. o. TOZD TRGOVINA, n. sub. o. Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Trgovina razpisuje dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD TRGOVINA Polega splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o Poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj prf vodilnih ali vodstvenih delih, — da ima srednjo šolo ekonomske ali komercialne smeri in 10 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delih, — da je moralno—politično neoporečen. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog bo delavec izbran za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 481/26-81 ""N „AGRARIA" BREŽICE HRANILNO—KREDITNA SLUŽBA POD OBZIDJEM 39 ZBOR DELEGATOV HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE AGRARIE BREŽICE RAZPISUJE proste naloge in opravila VODJE HKS Pogoji: - Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, - da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj, - da ni bil kaznovan za kazniva dejanja po členu 511 zakona o združenem delu, - da ima ustvarjen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, spoštuje zakonitost in ima pravilen odnos do ljudi. Stanovanje ni zagotovljeno. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: „AGRARIA" Brežice HKS - razpisna komisija, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po končanem spreiemanju prijav. 486/26-81 /t” ; : > OBVESTILO ZAVEZANCEM PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Vse zavezance prispevka za starostno zavarovanja kmetov obveščamo, da se lahko z višino odmerjenega prispevka za leto 1981 seznanijo na pristojnih krajevnih uradih v času od 26. junija do vključno 3. julija 1981. Za območje krajevnega urada Trebnje bo seznam razgrnjen na Upravi za družbene prihodke vsak delovni dan, razen sobote. Vsa natančnejša pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo vložitve zahtevka za znižanje odmerjenega prispevka dobite na krajevnih uradih oziroma na upravi za družbene prihodke, ker zavezancem posebnih obvestil ne bomo pošiljali. Uprava za družbene prihodke Občine Trebnje 494/26-81 V ISKRA IEZE LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD HIPOT TOVARNA POTENCIOMETROV IN HIBRIDNIH VEZIJ, n. sub. o. ŠENTJERNEJ vabi sposobne in ambiciozne inženirje strojništva . h konstruiranju avtomatskih linij za proizvodnjo hibridnih vezij. Razvejen proizvodni program vam omogoča širok strokovni razvoj. Pridružite se mlademu kolektivu pri nadaljnji izgradnji sodobne organizacije. Pisne prijave naslovite na kadrovsko službo TOZD HIPOT, Šentjernej, kjer tudi dobite želene informacije. KIT, KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA", n. sub. o. NOVO MESTO ZADRUŽNI SVET KMETIJSKE ZADRUGE razpisuje dela oz. naloge DIREKTORJA KMETIJSKE ZADRUGE „KRKA" (INDIVIDUALNO POSLOVODNI ORGAN). Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano visokošolsko ali višješolsko izobrazbo biotehnične, ekonomske ali družbenoslovne smeri — najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri odgovornih delovnih nalogah — da je moralnopolitično neoporečen — da izpolnjuje pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu. Mandat traja 4 leta. '• _ Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici s pripisom „za razpisno komisijo" na naslov: KIT KZ „Krka", Novo mesto, C. kom. Staneta 10. Razpis velja 30 dni po objavi. 496/26-81 KIT, KMETIJSKA o., NOVO MESTO, TOZD „KRMILA" CEV razpisuje dela in naloge UPRAVNIKA TOZD „KRMILA' NO POSLOVODNI ORGAN). ZADRUGA „KRKA", n. sub. PO SKLEPU ZBORA DELAV- (INDIVIDUAL- Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske ali biotehnične smeri in 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri odgovornih nalogah. — da je moralnopolitično neoporečen — da izpolnjuje pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev v zaprti ovojnici s pripisom „za razpisno komisijo TOZD -..Krmila" na naslov: KIT KZ „Krka", Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10 — splošni sektor. Razpis velja 15 dni po objavi. 495/26-81 iyi Mercator MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO, TOZD VINOGRADNIŠTVO-KLETI KRŠKO razpisuje JA VNO LICITACIJO ZA TOVORNI AVTO TATA (7 ton), letnik 1971, v voznem stanju. ( Licitacija bo 13. 7. 1981 ob 12. uri,v pVostorih DE vinske kleti v Kostanjevici. Izklicna cena je itfO.OOOdin. Ogled vozila je možen dne 13. 7. 1981 v času od 7. do 11. ure na dvorišču DE vinske kleti v Kostahjevici. Licitacije se lahko udeležijo pravne ali fizične osebe, ki plačajo pol ure pred pričetkom licitacije varščino v višni 10% izklicne cene licitacijske komisije. 483/26-81 V ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega brata FRANCETA BOLHE se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem. ki ste se od njega poslovili ali udeležili pogreba. Hvala duhovnikoma za pogrebne obrede, posebno dekanu za molitve ob krsti in nagovor pri maši, gasilcem. pevcem, darovalcem cvetja in darovalcem v dobre namene. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste Franceta spoštovali in ga imeli radi. Sestre z družinami Goriča vas pri Ribnici, dne 16. jun Št. 26 (1663) 25. junija 1981 DOLENJSKI LIST 21 DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO , SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING j v TEDENS|^l I Četrtek, 25. junija - Hinko Petek, 26. junija - Stojan Sobota, 27. junija - Ema Nedelja, 28. junija - Hotimir Ponedeljek, 29. junija - Peter, Pavel Torek, 30. junija - Emilija Sreda, 1. julija Bogoslav Četrtek, 2. julija - Marija in 29. 6. ameriški barvni film Tihotapci. 30. 6. in 1. 7. ameriški barvni film Nosferatu - fantom noči. ČRNOMELJ: 25. in 27. 6. film Labirint. 26. in 28. 6. ameriški film V čast zrelih žensk. 28. 6. film Ladja smrti. 29. in 30. film Mesec. LUNINE MENE 25. junija ob 5.25 - zadnji krajec 1. julija ob 20.03 - mlaj KOSTANJEVICA: 27.6. ameriški film G. A. St H. plačilo v gotovini. 28. 6. italijanski film Gneča v Afriki. 1. 7. mehiški film fantastično potovanje v balonu. BREŽICE: 26. in 27. 6. ameriški barvni film Zarota okoli nafte. 28. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 26. do 28. 6. italijanski barvni film Vesoljski šerif. 29. in 30. 6. francoski barvni film Za naju dva. 1. in 2. 7. ameriški barvni film Herbie potuje v Monte Carlo. SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM E LEKTRO MEHANI- KA, ki zna samostojno previjati elektromotorje. Plača po dogovoru. Telefon (061) 310-119 dopoldan ali ELKKTROHEMANI-KA DROLE, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 13. NATAKARICA, lahko tudi priučena, dobi takoj zaposlitev. Osebni dohodek po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod „TAKOJ“ ali po telefonu (061) 784-021. STANOVANJA ENOSOBNO STANOVANJE (33 m2), centralno ogrevano, s telefonom, v Novem mestu prodam. Naslov v upravi lista (2674/81). S SEPTEMBROM NAJAMEM ZA DOBO DVEH LET garsonjero ali manj* stanovanje v Novem mestu. Možno delno predplačilo. Šifra: ..EKONOMISTKA". Motorna vozila Zbašnik, Groblje 8, Novo mesto. HANOMAG KURIR, letnik 1962, registriran do 30. 4. 1982 za B kategorijo, prodam. Avto je v brezhibnem stanju. Ogled popoldne. Boris Žnidaršič, Orešje 36, Sevnica. FORD TAUNUS M 12 ugodno prodam. V račun vzamem tudi smrekov les, deske ali kredit. Anton Hutar, Rožni dol 8, Semič. FKAT TOPOLINO, letnik 1951, v voznem stanju, neregistriran, prodam. Telefon 72-414 popoldne. FIAT 126 P, leto izdelave 1980, ugodno prodam. Mavrič, Otočec 65. OPEL MANTO (1900 KS) prodam. Cena ugodna. Ogled v petek in soboto popoldne. Anton Kocjan, Vel. Cikava 16, Novo mesto. 126 P, letnik 1979, zelo ugodno prodam. Informacije po 15. uri na telefon 69-759. ZASTAVO 750 L, letnik 1978, prodam. Jožica Repše, Kristanova 28, Novo mesto, telefon 23—433. ZASTAVO 126 P, letnik 1980, registriran do 26. 6. 1982, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure na Cesti herojev 33 A, Novo mesto. R 4, letnik 1978 (28.000 km), prodam za 9 M. Informacije na telefon 22-791 od 19. do 21. DELE ZA NSU 1200 in avto AUDI 60, potreben popravila, registriran do septembra, prodam. Štefan Pust, Daljni vrh 11, Novo mesto. R 4, letnik 1978, prodam. Jože Stanič, Oražnova 21, Kostanjevica, telefon 71-978 od 6. do 14. ZASTAVO 750 de lux, letnik 1974, v dobrem stanju, prodam. Dimc, Gmajna 4, Raka. ŠKODO 105 L, letnik avgust 1979, prevoženih 23.000 km, garažira- no, zaščiteno, prodam. Informa-1. 22-30' cije na tel. 22-300. RENAULT 12 TL, letnik 1974, prodam. Blažič, Bršljin 43, Novo mesto. PRODAM osebni avto WARDBURG karavan, letnik 1977, in FORD ESKORD, letnik 1970. Tone Re-šetič, Sela pri Ratežu 1, Novo mesto. FIAT 126, letnik november 1977, prodam. Telefon 22-980. NSU 1000, letnik 1971, prodam. ZASTAVO 750, staro eno leto, prodam po ugodni ceni Valko Jen-škovec, Male Vodenice, Kostanjevica. ZASTAVO 126 P, september 1979, ugodno prodam. Uhan, Majde Šilc 18, Novo mesto, tel. 25 -465. ZASTAVO 101, maj 1980, ugodno prodam. Uhan, Majde Šilc 18, Novo mesto, telefon 25 - 465. ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano za celo leto, prodam. Viktor Kermc, Drska 46, Novo mesto. ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano do marca 1982, prodam. Informacije na telefon 85-166, Franc Krušeč, Grad Struga. ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Vesna Zupančič, Dolenjske Toplice 2. R 18, rdeč, tri mesece star, prodam. Mavretič, C. herojev 32, Novo mesto, tel. 21-723 do 14.30 ure. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, KrSto, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože ftimc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik priloge; Dušan Lazar, Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed 80 din, vsaka nadaljnja beseda 8 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52000-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto,Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33, teL (068) 22-365 - Naslov ekonorhske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3. p. p. 33 telefon (068) 23-611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PO UGODNI CENI PRODAM KA-TRCO, letnik 1980, lahko tudi na kredit. Cvetka Potokar, Račja vas 10, Cerklje ob Krki. GOLF, letnik 1977, prodam. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, 68273 Leskovec pri Krškem. RenauU4GTL OSEBNI AVTO SIMCA 1000, letnik 1976, prodam. Cena ugodna. F. Pungerčič, Rostoharjeva 74, 68270 Krško. ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Branko Glavan, Dolenja Straža 77, Straža. TAM 5000 KASONAR in FIAT 850 special ugodno prodam. Naslov v upravi lista (2669/81). ZELO UGODNO PRODAM FORD TAUNUS, starejši letnik, registriran do 14. januarja 1982, in klavirsko harmoniko. Dreče Obradovič, Kočarija 15, 68311 Kostanjevica. Z 101, potrebno popravila karoserije, prodam ali zamenjam za Z 750. Tel. (068) 23 853 popoldan. FIAT 126 P, dobro ohranjen, letnik 1977, prodam. Tel. (068) 23-460. ŠKODO 110 L, letnik 1972, registrirano do 31. 3. 1981, prodam. Ludvik Makše, Rdeči kal 15, Dobrnič. ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Cena po dogovoru. Janez Ucman, Vel-. Cerovec 11, Stopiče, ^ Kmetijski stroji^ GRABLJE MARATON ZA BCS prodam.. Marija Može, Potok 13, Straža. SKORAJ NOVO SAMONAKLA-DALKO (sipovo, ta malo) prodam. Naslov v upravi lista (2668/81). OBRAČALNIK VOZ (pajek), nov, prodam. Vinko Duhanič, Gazice 11, 68263 Cerklje ob Krki. KOSILNICO BCS prodam. Anton Nagelj, Smolenja vas 34, Novo mesto. MLATILNICO ZA NA POD, v dobrem stanju, prodam. Alojz Koyačič, Hrušica 18, Novo mesto. TRAKTOR ŠTORE 402, tovarniško nov, prodam. Miha Kumelj, Ivančna gorica 110, telefon (061)' 783-015. KOSILNICO AGRIA, dobro ohranjeno, prodam. Milan Čarman, Gor. Stara vas 4, Tržišče. PRODAM GLISER - 3,70, registriran, s popolno opremo, motor T 18, nov, z daljinskima komandama, možno smučanje (z smučarsko opremo), in prikolico prodam za 11 M. Prelog, Šolska 10, Črnomelj. UGODNO PRODAM novo cevno turbino z močjo do 10 KW, s pretokom 180 1/sek ter višinsko razliko 2 m. Alojz Žajber, Gorica 9, 68280 Brestanica. MZ 250, prevoženih 9000 km, prodam. Marko Rihtaršič, Krsinji vrh 3, Tržišče. ZELO UGODNO IN POCENI PRODAM traktor Normag s koso, motor tribrzinec brez izpita, moško kolo in nov šrotar brez motorja. Vse je v dobrem stanju. Ivan Šiško, Mali Slatnikk 4, Novo mesto. PRODAM PO UGODNI CENI leseno barako, antene in lege v Reger-či vasi. Telefon 24-657 od 14. do 15. ure in zvečer od 20. ure dalje. RABLJENO SPALNICO z vložki in vzmetnicami ter preproge prodam. Naslov v upravi lista (2675/81), popoldne pa na telc-~ ‘ 2-86" STRUŽNICO PRVOMAJSKA TS 3 prodam. Ivan Urbič, Mirna. APN 4 S, staro eno leto, prodam. Štefan Fink, Obrh 15, Dolenjske Toplice. PRODAM RAZNA ŽENSKA OBLAČILA, zimska in letna — obleke, kostime, plašče in ostalo. Vse je v zelo dobrem stanju, kot novo, za manjše, srednje rnočne postave. Dam po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2671/81). UGODNO PRODAM športni voziček in šotor za dve osebi. Milena Činkole, Kronovo 36, Šmar. Toplice, ali telefon 84 925. NOVO DIRKALNO KOLO SENIOR ELITE (lt prestav) ugodno prodam. Ando.šek, Vel. Mraševo 30, Podbočje. PRODAM kočijo (federvagen), dvo-brazdni plug (lažji', FIAT 750 (vozen) in dvokrilni železno brano, vse skupaj za 25.000,00 din. Grabrijan, Dragoši, 68431 Adlešiči. PRODAM zamrzovalno s> rinjo (220 1), avtoradio SHARP stereo s kasetofonom in transistor GRUNDIG. Jože Bogolin, Mrtvice 65, 68273 Leskovec pri Krškem. KONJA ALI KOF.ILO prodam, dobra voznica za vsa kmečka dela. Kastelic, Brezova reber 9, Dvor. ZARADI PREUSMERITVE prodam več krav po izbiri. Dular, Vavta vas 12, Straža. GRADBENO PARCELO v okolici Novega mesta (od 400 do 800 m2) kupim. Naslov v upravi lista (2672/81). OHRANJENO KAD (500 1) in sod (400 1) kupim. Ivanetič, Pod Trško goro 72, Novo mesto. HRASTOV ALI SMREKOV GOZD kupim. Goričar, Slivje 2, Podbočje. sončna lega. Ponudbe pošljite £LJ pod šifro: ..LJUBITELJ GA ZRAKA". RAZNO fon (068) 22-863. PUNTE prodam. Telefon 23-290. PO ZELO UGODNI CENI PRODAM 450 litrov jabolčnika in sod (700 1) vinskih tropin za žganjekuho. Naslov v upravi lista (2676/81). MZ 250, letnik oktober 1979 (3900 km), vozen, prodam. Martin Judež, 68216 Mirna peč 48, informacije po 15. uri. ITALIJANSKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Telefon dopoldne 72 098, popoldne 72 414. STRUŽNICO, 150 cm stružne dolžine, starejše izvedbe, reeže vse navoje brezhibno, ugodno prodam. Jože Vodopivec, Šmalčja vas 25, Šentjernej. RABLJENO SPALNICO prodiun. Rom, Mestne njive 10/22, Novo mesto, telefon 22 471 po 20. uri. PRODAM motorja TOMOS 15 SLC in MZ TS 250, oba dobro ohranjena. Anion Butkovič, Volčje 35, Sromlje. OHRANJEN MOTOR APN 4 prodam. Groblje 8, Novo mesto. UGODNO PRODAM 1 in3 smrekovih plohov (4 m x 5 cm). Naslov v upravi lista (2670/81). ČOLN ELAN T 400, dobro ohranjen, prodam. R. Slramič, Ce-gelnica 24, Novo mesto. ČRNOMELJ - Popravljamo vse vrste hladilnih naprav za industrijo, gostinstvo in gospodinjstvo! IZDELKE LTH ŠKOFJA LOKA servisiramo in montiramo tudi v garantnem roku. Popravila v oddaljenosti 80 km izvršimo v roku 48 ur. ANTON VRŠCAJ, KOLODVORSKA 56, Črnomelj 68340, tel. (068) 76 -073. DRAGI MAMI ANI GRAB LOVEC IZ KUKEMLERKA želi za njen 80. rojstni dan obilo zdravja in zadovoljstva sir. Lojze z družino. ^-REKUCI^ s 011 LIDIJA GRIL, cKŽ 49, KRŠKO, opozarjam MARINKO ŠEŠKO, CKŽ 29, KRŠKO, da naj me preneha žaliti in govoriti o meni neresnične besede, sicer jo bom sodno preganjala. MARJAN MARJETIC, SEGONJE 3, 68275 ŠKOCJAN, preklic jjem vožnjo in pašo po travniku v Goriški vasi (pod Vrhom) in v Osrečju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. V IMENU UČITELJSKEGA ZBORA IN UČENCEV OSNOVNE ŠOLE POLDE STRAŽIŠAR, JESENICE, izreKamo iskreno zahva- : lo za nesebično pomoč pri reševanju našega učenca anonimnemu tovarišu in tovarišici dne 16. 6. 198l_y Dolenjskih To|di- cah. KOLEKTIV OSNOVNE LE POLDE STRAŽIŠAR, JESE NICE. UREJENO KMEČKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM med Krškim in Brežicami ugodno prodam. Informacije pri gostilni Pinterič, Dolenja vas. HIŠO Z MAJHNIM POSESTVOM v okolici Rake prodani. Ogled možen vsak dan. Naslov v upravi Usta (2667/81). VINOGRAD V STRAŽI prodam. Naslov v upravi lista (2673/81). PRODAM STARO ZIDANICO z 8 ari vinograda (polovico je obnovljenega) v Pijani gori pri Škocjanu. Dostop je možen z vsakim vozilom. Informacije dobite pri Alojzu Krncu, Dol. Kamence 23, Novo mesto. NOVEJŠI VIKEND IN UREJEN VINOGRAD na Trški gori prodam. Informacije dobite po tel. (061) 722-377 ali 831-528. PO UGODNI CENI prodam novozgrajeno zidanico in vinograd v izmeri 15 a v okolici Brestanice. Informacije po tel. (068) 75-120. VINOGRAD Z ZIDANICO v bližini Sevnice prodam. Franc Lisec, Preska 8, Boštanj. PARCELO NA BLANCI PRODAM. Površina parcele je 80 arov. Zemlja je ugodna za rast vinograda aU sadovnjaka. Informacije se lahko dobijo po tel. (041) 256 -895 vsak delovni dan od 19. do 21. ure. PO UGODNI CENI PRODAM zazidljivo parcelo v Birčni vasi. Lepa ZA POMOČ IN DRUŽABNIŠTVO STAREJŠI ŽENI iščem žensko do 60 let starosti. Nudim brezplačno sobo, hrano in plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: MAGDA RIFEL, Padcrši-čeva 6, Novo mesto. 1^OBVESTI LA ■ GASILSKO DRUŠTVO GLOBO-DOL prireja v nedeljo, 28. 6. 1981, veselico z bogatim srečelovom pri Lovski koči v Globodolu. VLJUDNO VABLJENI! OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da bo mlin v Škocjanu od 10. 7. 1981 do 3. 8.. 1981 zaradi dopusta zaprt. Jože Ferkolj, llra-stulje 20, Škocjan. SNEGOBRAN1 ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montirate, dobile v delavnici DANETA M1Z1GOJA, CKŽ 25, 68270 KRŠKO, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom. CIT' THYSSEN SERVIS ČRNOMELJ Popravila, nastavitve izkoristka izgorevanja, montaža oljnih gorilnikov! Izvršimo hitro in kvalitetno. ANION VRŠCAJ, ČRNOMELJ, tel. (068)76 073. SERVIS LTH ŠKOIJA LOKA ZAHVALA / V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, teta in prababica . ELIZABETA MAVSAR roj. Dolinšek Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili do njenega poslednjega doma. Hvala Gozdnemu obratu s Podturna, ZZB iz Dol. Toplic in Postaji milice iz Lj,—Polja za darovane vence in izrečeno sožalje. Zahvala velja tudi kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Jože, Lojze, France in družinami ter ostalo sorodstvo Štefan z ! - ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in ded JOŽE NOVAK s Pristavice 6, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, se posebej družinam Kostrevc, Kaplan in Vrtačič za nudeno pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvala župniku iz Bele cerkve za tolažbo v bolezni in župniku iz Šentjerneja za opravljeni obred, delovnim organizacijam Kremen, Ela in Krka za podarjene vence ter Društvu upokojencev za spremstvo. Vsem še enkrat hvala za vse in zg spremstvo na pokojnikovi zadnji poti Žalujoči: žena Marija, sin in hčere z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA 30. maja nas je v 74. letu po hudi bolezni zapustila naši draga mama. stara mama. sestra in teta MATILDA VOGLAR iz Krškega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, za vse izraze sočustvovanja, za obilo cvetja, ki ste ga poklonili pokojni, in spremstvo na poti k zadnjemu počitku, pevcem s Senovega za zapeto žalostinko ter župniku za opravljeni obred. Posebno se zahvaljujemo dr. Pircu, ki je pokojni nesebično pomagal lajšati bolečine. Žalujoči: vsi njeni 22 DOLENJSKI LIST Št 26 (1663) 25 junija 1981 ZAHVALA Nenadoma nas je v cvetu mladosti zapustila in nas pustila v globoki žalosti naša draga hčerka, sestra in teta LEA PETERLIN z Lavrice prijateljicam, sošolcem m sošolkam ter kolektivu romorsne soic Zahvaliuiemo se tudi kolektivu Moškrič in vsem, ki ste jo v tolikšnem številu spremili na njem zadnji poti. Zahvaljujemo se tuai s-oie* Kliničnega centra iz Ljubljane. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Neutolažljivi: oči, mami in brata z družinama V SPOMIN LEI PETERLIN z Lavrice Draga teta Lea, nikoli te ne bova pozabila! Danijel in Davorin ZAHVALA Bilo mu je komaj 6 mesecev, ko nam je kruta usoda iztrgala iz rok našega ljubega DEJANA KOSA iz Mirne peči 65 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali m lajšali bolečine vsem znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje m kakorkoli sočustvovali z nami. Prisrčna zahvala pediatričnemu-kirurškemu oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, nediatričnemu oddelku v Novem mestu, sodelavkam infekcijskega oddelka, Cestnemu podjetju 1UZU jradnje Novo mesto. Iskreno se zahvaljujemo tudi pionirjem in pionirkam za pomoč m poslovilne besede ter župniku za lepo opravljeni obred. ŽALUJOČI: mamica in očka ter vsi njegovi l ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče, tast, stric in svak ANTON JERMAN iz Zaloga 20, Škocjan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, ga spremili na zadnji poti ter zasuli njegov grob s cvetjem. Prisrčna zahvala organizacijama in sodelavcem Laboda in Krke za podarjena venca in denarno pomoč. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem skupaj. Žalujoči: žena Pepca, hčeika Jožica združinoinDaniter ostalo sorodstvo V času od 11. do 17. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Katica Puhek iz Gornjega Suhorja -Aleša, Pavica Mihokovič iz Črnomlja - Tanjo, Frančiška Višek z Volčjih njiv - Bojana, Olga Golob iz Zdol - Marjanco, Ana Grablovec iz Šentlovrenca - Janeza, Marija Makovec iz Dolenje Nemške vasi -Boštjana, Jožica Cajner izKriževske vasi - Mojco, Stanka Matijaš iz Žakanja - Mladena, Štefanija Simončič iz Dolenje vasi - Marka, Martina Jaklič iz Boršta - Marjeto, Anica Sluga iz Dolnje Brezovice -Tanjo, Sonja Povhe iz Drnovega -Ksenijo, Brigita Verščaj iz Trebnjega - Sama, Marija Kek iz Benečije -Petro, Jožica Bedič iz Črnomlja -Nenada, Barbara Plaveč iz Češnjic -Aleša, Vida Bernik iz Brestanice -Marka, Slavka Slak z Dvora -Franca, Nevenka Pavlinac iz Vuko-dera - Ivico, Andreja Borštnar z Mosta - Anito, Marija Retelj iz Hrastja - Matjaža, Antonija Kmetec iz Velikega Vidma — Mojco, Jožica Nemanič iz Gornje Lokvice -Mirana, Antonija Kozole iz Koprov-nice - Heleno, Vidojka Pakar iz Uršnih sel - Klementinco, Ana Bene iz Vinice - Alenko, Marica Bohte iz Stopič - deklico, Marija Štefanič iz Dolenjega Suhorja -efeklico in Ivanka Olovec iz Oštrca -deklico. Čestitamo! IZ ER{?IŠK€,17; PORODNIŠNICA* G'* V času od 14. do 18. junija so v Brežiški porodnišnici rodile: Cvetka Koretič iz Brloga - Vito, Štefica Petrak iz Brdovca - Stjepana, Marija Čantiči iz Sentlenarta -Elviso, Dragica Brinovar s Senovega - dečka, Štefica Koleš iz Bratovskega vrha - dečka, Marija Arh iz Drnovega — deklico, Milka Gluščič iz Nošic - deklico, Marjana Bračun iz Črešnjic - dečka, Marijana Resar iz Orešja - Ivanko, Miljana Brečko iz Arnovih sel — Tamaro in Jasna Blagojevič iz Kalinovice - Duška. Čestitamo! ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega očeta FRANCA HENIGMANA iz Jurke vasi pri Straži se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo za izredno požrtvovalno in dolgotrajno pomoč med težko boleznijo zdravnikom in sestram internega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, vaščanu Jožetu Medetu in Virantu za poslovilne besede, sosedu Kocmutu za požrtvovalno pomoč, organizaciji ZZB Straža, kolektivom Novolesa Straža, SGP Pionir Novo mesto in Gostišča Pavlin ter vsem, ki so pokojniku darovali toliko cvetja in ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi Jurka vas,dne 14. 6. 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nepozabne hčerke, sestre in tete DANE KOČEVARJEVE profesorice v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom v Semiču in Ljubljani, prijateljem in znancem, ki so Mm v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, se tako številno poslovil, od nje ter zasul, njen prerani grob s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Terčelj, Vidmar, Rozman m Simonič ter Nežki Bezek Jožetu Vidmarju za organizacijo pogreba in občutene poslovilne besede pred domačo lu^ SUtu KočevSju in Jelici Mesesnel za slovo ob odprtem grobu ter dr. Georg,jevskemu in dr. Jagodiču za skrb med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Zavoda SRS za solstvo m družbenopolitičnim organizacijam KS Semič. VSI NJENI Semič, Ljubljana,dne 25. 6. 1981 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta FANI INTIHAR roj. Pavlin Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice, govornikoma KS Kandija — Grm in Doma starejših občanov, Domu starejših občanov, darovalcem cvetja, župniku, pevcem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI IZ ARTIČ POROČAJO Trije učenci naše šole so osvojili nagrado in nagradno potovanje v Beograd za prispevke, ki so jih napisali za natečaj sarajevskega železniškega gospodarstva. (Sl. KOSTANJŠEK) Na proslavi 50-letnice prosvetnega društva so preteklo nedeljo nastopili pionirski, mladinski in moški pevski zbori ter tamburaški orkester in godba na pihala. (M. SEVER) Učenci prvih in sedmih razredov so ponosni, da so sprejeti med člane RK. Trudili se bodo, da bodo uspešni v akcijah. (M. SEVER) Člano naravoslovnega krožka so se v priznanje za uspeli raziskovalni nalogi o spremembah v naravi in o mlinih na Slovenskem udeležili ekskurzije v Ljubljano in Bistro. (M. SOTLER) Pet učencev šole se je udeležilo 16. zbora pionirjev Jugoslavije, kije bil pred kratkim v Ljubljani. (S. KUKOVIČA) ZAHVALA Po dolgi, hudi in težki bolezni pasje komaj v 72. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama in teta MARIJA JEVNIKAR \ rojena Lakner izAlalega, Bana 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju kakorkoli pomagaji; posebno tistim, ki ste ji v času bolezni lajšali bolečine. Naj lepša hvala sosedovim Grobarjevim, Stopdrjevim in Mariji Junker, proizvodnji „ . ■■ A rv i -_________ j_______________:____________ „ ~ \r IaIi n i I olrCbit4'-* ■»*» norlorioni i/nnAr1 in Hpnpmrt „Strešnik“ iz Dobruške vasi za podarjene vence in kolektivu „IskTa‘' pomoč. Posebna hvala kaplanu za opravljeni obred. za podarjeni venec in denarno ŽALUJOČI: mož Jože, sin Tone z družino, hčerke Rezi in Ani z družinama, hčerka Tončka, sinovi Jože, Tine in France 1 ZAHVALA Komaj v 15. letu je tragično preminul naš dragi JOŽE VIRC učenec 8. razreda OŠ Bršljin iz Gor. Kamenja 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stalfob strani in nam nesebično pomagali, izrazih sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vena ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo razredniku tov Ljubu Žagarju ter uimcOT 8 in T razreda O?Bršljin, ki so se tako številno poslovili od njega. Hva a govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi voznikom - traktoristom za ganljivo spremstvo ter župnik opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali. Neutolažljiva mama Anica in brat Janez Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila. ZAHVALA Ob boleči nenadomestljivi izgubi najinega edinega sina ANTONA PEZDIRCA se iskreno zahvaljujem' iz Gribelj 91 vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam V najtežjih trenutkih stali ob stra' , nas tolažili in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste s toliko cvetja zasuli njegov prerani grob, vsem ki ,te ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tov Ivanki Htek za ganljive besede in tov. Vladu Križanu za besede pri odprtem grobu, kolektivu TGP Metlika TOZD Transport, kjer je bil najin sin zaposlen, IMV Novo mesto TOZD Oprema Črnomelj, pevskemu zboru iz Gribelj, godbi iz Metlike, posebno pa mladini iz Gribelj in sosednih vasi. Hvala župniku za opravljeni obred. Neutolažljiva mama, oče in ostalo sorodstvo •23 KKl DCLZKJ3KI UST » tvi ^ m \n$ C * m vt* u ^ Srce pevskih srečanj Pesem je zavetnica proti dolgočasju. Kraj, ki ima oktet in zvrhan koš dobre volje, dolgočasja res ne more poznati. In tak je Šentjernej, na ravnini med Krko in Gorjanci razvijajoče se industrijsko in kulturno središče. Na tekališču njegovega hipodroma so zadnje čase kasaške dirke, poleg pa se vsako leto ob kresu zbero slovenski pevski osmerci na znamenitem srečanju. Letošnje, ki se bo začelo jutri in končalo pojutrišnjem, je že deseto, jubilejno. Srečanja je „zakrivil” Šentjernejski oktet. To se je zgodilo, ko je v začetku sedemdesetih let na praznovanje zanj pomembne obletnice povabil še nekaj oktetov. Takratnemu baritonistu Slovenskega okteta Tonetu Kozlevčarju, ambasadorju slovenske pesmi, je bilo to tako všeč, da je nastopajočim predlagal. ,JCaj, ko bi se takole dobili vsako leto!" Misel je bila imenitna, pa so šentjernejski pevci odvrnili: „Res, zakaj pa ne!” Vsaj pol prostega časa so člani Šentjernejskega okteta poslej prebili na sestankih kot organizatorji srečanj. Na pomoč so prišli sodelavci iz Novega mesta in od drugod. Tako so postala srečanja v Šentjerneju največja manifestacija pevskih oktetov na slovenskih tleh. Dodajmo, da se jih je za letošnje prijavilo kar petdeset. Marjan Močivnik, od letošnje pomladi ravnatelj osnovne šole Martina Kotarja, je bil ves čas zraven. Najprej kot član Sentjernej-skega okteta, ko je lastnega pevskega konjička izpregel, pa kot neutruden organiza- NAJBOLJŠI SEVNIŠKI UPOKOJENCI V soboto je bilo pri Brestanici republiško ribiško tekmovanje upokojencev. Da slednjim ne manjka potrpežljivosti, mila jim je pa tudi sreča, so dokazali Sevničani. Pobrali so namreč najboljša priznanja. Boris Mejak je bil najboljši v ulovu za posameznike, hkrati pa je bil na vrhu tudi z ekipo. Družno z Ivanom Slemenškom in preko 70 let starim Ivanom Gorencem so imeli najboljši prijem tudi kot ekipa. tor vsakoletnih srečanj. Eden tistih, ki so poganjali kolo naprej in ga še vedno poganjajo. Močivnik je namreč tudi predsednik društva, v katerega se je - po vzoru šentviškega tabora - preoblikovalo srečanje kot nekaj stalnega. Vsa dosedanja srečanja so dokazala, da niso sama sebi namen, ne nekakšna samo-zadovoljevalna manifestacija pevskih strasti nastopajočih, pač pa nekaj povsem drugega. ,Jiekli smo, naj bodo srečanja zato, da bodo imeli kaj od njih še posebej delovni ljudje, "pravi Močivnik. ,JVa ta način se okteti tudi oddolžujejo združenemu delu, ki sicer denarno veliko pripomore pri dejavnosti in razvoju Srečanja oktetov kot kulturne organizacije. ” Čeprav velja osrednja Močivnikova kulturniška pozornost širjenju pesmi, pevske kulture, med prebivalstvom Šentjerneja in okolice s tem, da se še zlasti razdaja kot organizator nastopov slovenskih oktetov na Dolenjskem, pa ni od nekdaj tako. „Sprva, po vojni, v študentskih in zgodnjih učiteljskih letih sem bil bolj zapisan igralskemu delu, ” se spominja Močivnik časov, ko je moral kot mlad prosvetni delavec nešteto ur porabiti za dejavnost gledaliških skupin in ko se brez učiteljevega sodelovanja ni zgodilo nič kulturno pomembnega niti v šoli niti v kraju. ’’ Za deb na kulturnem področju je dobil Močivnik pred štirimi leti Trdinovo nagrado. Poslej je z delom nadaljeval, saj je bil medtem predsednik izvršnega odbora novomeške kulturne skupnosti, še vedno je „pol” tajnika v občinski izobraževalni skupnosti, pred kratkim pa so mu potrdili kandidaturo za predsednika skupščine novomeške kulturne skupnosti In še več drugih dolžnosti ima. Eden tistih je, ki so prepričani, da je treba priznanja potrjevati s še večjo delovno vnemo, z debm in srcem, j ZORAN LEP USPEH PAVLIČA Na mednarodni dirki v Banjški Bistrici na Čehoslovaškem je v nedeljo, 21. junija, Novo-meščan Lojze Pavlič dosegel odlično uvrstitev. V močni mednarodni konkurenci je zasedel 3. mesto v dirki za motorje do 125 ccm. V isti dirki sta se dobro uvrstila tudi Janez Pintar (AMD Kranj), ki je zasedel 4. mesto, in Robert Hmeljak (AMD Novo mesto), ki se je uvrstil na 8. mesto. TEKMOVANJE SEKAČEV — Republiško tekmovanje sekačev v Kočevju je potekalo v športnem duhu. Tekmovalci so se kosali s sekundami, centimetri, spretnostjo in natančnostjo. Marsikomu pa je pri tem jsonagajala trema, sicer bi bili rezultati še boljši. (Foto: Primc) It AVTO SE JE VŽGAL Med vožnjo iz Brežic proti Bregani je Ivan Bukovinski v torek, 16. junija, zaznal vonj po gorivu. Zaustavil je Zastavo 750, tisti hip pa je izbruhnil ogenj. Voznik je posku šal ogenj pogasiti sam, na pomoč so mu priskočili tudi mimovozeči vozniki, vendar so bili ognju kos šele gasilci iz Brežic. Škode je bilo za 20.000 din. Minulo soboto je bilo v Kočevju 10. republiško tekmovanje gozdar-jev-sekačev jz vse Slovenije. Udeležilo se ga je 74 tekmovalcev iz 13 gozdarskih organizacij. Med ekipami je bila prva SGG Tolmin (Koren, Ambrožič, Likar), med posamezniki pa Ivan Štrumbelj iz GG Novo mesto. Tekmovanje je odprl sekretar sekretariata republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ivan Godec. Tekmovanje je odlično organiziralo domače GG in je potekalo brez zastojev. Tokrat so prvič na takem tekmovanju uporabili računalniško spremljanje rezultatov, kar je omogočilo, da je bilten z rezultati izšel že okoli 10 minut po končanem tekmovanju. Posebna zdravstvena DRZNA TATVINA Turški državljan Mehmed Kocak, stalno bivajoč v Franciji, se je v torek, 16. junija, ustavil na parkirišču ob magistralni cesti na Gmajni pri Raki. K njegovemu avtomobilu scy pristopili štirje temnopolti moški in Kocaku predlagali, da menjajo nemške marke za francoske franke. Ko je Kocak potegnil na dan šop bankovcev, 120.000 frankov, somu denar iztrgali iz rok in z avtomobilom pobegnili proti Ljubljani. Storilcem so na sledi. GOBARJI! Gobarska družina Novo mesto zopet pričakuje s poljudnimi in praktičnimi predavanji o gobah v obliki tako imenovanih gobarskih večerov, ki jih bosta vodila znana strokovnjaka dr. Vršačj in dr. Boh. Predavanja bodo v stavbi osnovne šole Grm v učilnici v pritličju -desno (vhod z dvoriščne strani), in sicer vsak ponedeljek ob 19. uri. Prvo gobarski večer bo že 29. 6. 1981. Prinesite gobe s seboj! ekipa je' nudila prvo pomoč trem tekmovalcem. Tekmovanje je potekalo v sedmih disciplinah: obračanje meča, kombiniran rez, zasek, podsek, podiranje na balon, kleščenje in precizni rez. Lanski zmagovalci Novomeščani so se odlično izkazali, in če njihov tretji tekmovalec ne bi imel smole in Na semiške igre Letos spremenjen program iger brez meja V nedeljo, 28. junija, bodo na igrišču TVD Partizan Semič vsakoletne semiške igre brez meja. V raznih spretnostih, ki so precej resne za nastopajoče ekipe, zato pa toliko bolj smešne za obiskovalce, se bodo pomerile ekipe Črešnjevca, Štrekljevca, Gradca, Kota, Semiča, Stranske vasi, Rožnega dola in Črmošnjic. Organizatorji obljubljajo program, ki bo precej drugačen kot prejšnja leta in bo zadovoljil še tako zahtevnega gledalca. Marsikateri gledalec lahko ogled iger združi z obiskom Belokranjskega muzeja v Semiču ali z ogledom kapele sv. Primoža, kjer je maševal zadnji luteranski pridigar, izgnan iz Metlike. Sto ovc za sto tropov? Pionirsko delo Janeza Glihe iz Žužemberka, ki seje lotil ovčereje, že dobiva prve posnemalce — Kako začeti KAMERA ODKRIVA - Ni še ugotovljeno, da bi se devizni kupček na novomeški banki kaj povečal, odkar je neznan zlika-vec poslal na oni svet čiko T in napis MARKET pred Dolenjki-no samopostrežnico ob Cesti herojev spremenil v MARKE. Zanesljivo pa lahko zapišemo, da bo popravilo minulega dela neznanega junaka Dolenjko precej stalo. (Foto: I. Zoran) „Ovca, simbol skromnosti, žal marsikdaj deležna tudi omalovaževanja, bo v naslednjih letih, če bo šlo vse po načrtih, oživljala zapuščene suhokranjske košenice," je z navdušenjem povedal veterinarski tehnik Janez Gliha iz Žužemberka, zaposlen kot umetni osemenjevalec pri Veterinarski postaji Novo mesto, hkrati pa zagret pospeševalec suho-krajinske živinoreje, ki ga poklicna pot vodi v vsako kmečko hišo. Pred sedmimi leti se je sam lotil ovčereje, potem ko je videl, kako se v Suhi krajini že dolga desetletja samo govori o tem, premalo pa ukrepa. Prvo ovčko je vzgojil na dudo in je še danes na čelu njegovega številnega tropa. Vzredil je kvaliteten trop ovce jezersko-solčavske pasme, zdaj pa ga bo še oplemenitil s plemenjakom Hermesom, ki ga je ob pomoči KZ Žužemberk dobil iz ljubljanske biotehniške fakultete. Doslej je prek sto ovc z navdušenjem in nasveti vred prodal bodočim rejcem po Suhi krajini. „VseIej je potrebno pričeti le z eno brejo ovco, saj začetnik večjemu tropu ponavadi ni kos. Potrebno si je pridobiti lastne izkušnje," pove Gliha. Suha krajina je kot nalašč za ovčerejo, saj ima ugodne naravne možnosti. Za uspeh je potrebno še veliko dobre volje in potrpljenja, kar dokazuje Janez Gliha na svojem primeru. Nima lastnih košenic in travnikov, zato kosi okoli blokov in igrišč, povsod tam, kjer je trava odveč. Posebno je ponosen na trinajst ovčjih dvojčkov ter na ovco Jaro, ki mu je pred meseci povrgla celo trojčke. Pri delu mu pomaga vsa družina, posebno pa sin Marko, ki je član aktiva mladih zadružnikov in ki bo šel po očetovih stopinjah, saj že obiskuje srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. J. PAVLIN GLIHOV OVČJI TRIO - Janez Gliha iz Žužemberka ima ob pomoči svojih otrok trop tridesetih ovac, več kot sto pa jih je že prodal suhokranjskim kmetom. Na sliki: s trojčki ovce Jare. (Foto: J.P.) Sam svoj mehanik ------------------------------ Valentin Hribar uspešen na državnem prvenstvu O avto -moto športu imamo še vedno mnogo napačnih pred; stav. To, vsaj pri nas še zdaleč ni lahko prislužen denar, kaj šele slava, kot v svetu. Sevničan Valentin Hribar ml. vseeno vztraja. V nedeljo bo nastopil na Grobniku, našem edinem pravem dirkališču blizu Reke. V petek je še v potu svojega obraza ležal pod svojo stoenko, uvrščeno v našo edinstveno grupo Zastava II (1150 kubikov) in si dal opraviti z zadnjimi obesami. „Če ne bi delal sam, bi bil moral vse skupaj že zdavnaj pustiti," je odvrnil na vprašanje, kako pripravlja vozila za zahtevne dirke. Dela pa je ogromno. Po novem sicer niso vec dovoljeni konji, vendar pri 120, kolikor jih zmore takšna stoenka, kakor tudi pri drugih dirkalnikih ni vseeno, s kakšnim menjalnikom se odpravi na progo. Tako je bilo npr. mogoče voziti z „dolgim” v Požegi 205 km na uro, minulo Na republiškem tekmovanju gozdarjev—sekačev Novomeščani nesrečno ob prvo mesto se uvrstil šele na 35. mesto, bi bili tudi letos ekipni zmagovalci. Rezultati ekip: 1. SGG Tolmin 1679 točk, 2. GG Postojna 1659 točk, 3. Novo mesto 1657, 6. GG Brežice (Kuhar, Kostevc, Romih) 1579,5, 10. GG Kočevje (Mohar, Došenovič, Debeljak) 1480 itd. • Rezultati-posamezniki: 1. Štrumbelj (Novo mesto) 589 točk, 2. Koren (SGG Tolmin) 578,5, 3. Grandovec (Novo mesto 572,5. 10. Mohar (GG Kočevje 549,5, 14. Kuhar (GG Brežice) 542,5 itd. J. PRIMC DVAKRAT TREŠČILO Med neurjem, ki je divjalo v torek, 16. junija, je strela dvakrat zanetila požar na gospodarskih poslopjih. Ob 18.30. uri je udarila v poslopje Martina Vogleža iz Cun-drovcev pri Brežicah in zanetila ogenj. Zgorelo je pol ostrešja in 15.000 kg suhega sena. Škodo cenijo na 200.000 din. Požar so pogasili gasilci iz Brežic in Brežine. Slabo uro kasneje je strela treščila v živinski hlev, last Marije Šetinc iz Brežine pri Brežicah. Strela je zanetila ogenj. Zgorelo je ostrešje, uničeno pa je bilo tudi precej strešne opeke. Požar so omejili gasilci iz Brežic. Škode je bilo za 50.000 din. KAJ ZMORE STOENKA Elektrotehnik Valentin Hribar sam skrbi za vzdrževanje dirkalnega avtomobila. Ponedeljkovi športni časopisi niso prinesli vesti o tem, da je v Beogradu minulo nedeljo sploh bila dirka za državno prvenstvo, poročajo pa o dirki formule I v Španiji. (Foto: Železnik) nedeljo v Beogradu, ki je osvojil osmo mesto, pa je bilo treba imeti,,krajšega za večje pospeške, kot jih terja ta proga na ustju Save. Če je treba menjati menjalnike pa to še ni najhujše. Valjka, kot pravijo fantje Valentinu, ima zaradi opreme dosti težav. V Požegi je bil ravno zaradi počene gume šele deseti, v Kragujevcu, kjer je avto vzdržal, je bil peti. „Vesel sem, če se lahko peljem nekje v sredini," pravi Hribar glede na težavne možnosti tega športa. „Še dobro, da nam Dagmar Šuster pri Olimpiji toliko pomaga," pristavi. Kakšni so stroški, pove enostavna primerjava. Edina reklama, ki jo je za to sezono dobil v Sevnici, je 2.000 dinarjev iz Lisce. Toliko pa mora odšteti za olje pri eni menjavi. Pa dirkaj, če moreš! A. Ž. PREBUJENO „RUDOLFOVO” Novomeška rockovska skupina „Rudolfovo” še ni razpadla niti (e še nista pogoltnila čas ter pozabljenje, kar bodo člani skupine dokazali v soboto, 27. junija ob 19. uri, ko bodo nastopili v športni dvorani v Novem mestu. Mladim obljubljajo dobro glasbo, ples in prijeten sobotni večer. Nastop ..Rudolfovega” ne bo povzročil preobilja zabave v dolenjski metropoli. Metlika sodelovala na prireditvi „Ohcet v Ljubljani" - Za pare iz 8 jugoslovanskih in 7 tujih mest so pripravili prevoz nevestine bale Metlika, bogata z belokranjsko folkloro, je letos že tretjič sodelovala na mednarodni turistično-folklorni prireditvi „Ohcet v Ljubljani" . Tudi tokrat se je "predstavila s ..prevozom nevestine bale po belokranjskih običajih". Začelo se je v petek opoldne, ko so belokranjska dekleta in fantje, oblečeni v bele noše, pred gostilno Badovinac na Jugorju sprejeli poročne pare in njihovo spremstvo ter jim postregli s soljo, kruhom in žganjem karampampu-li, ki je Badovinčeva posebnost. Ko je pekoči zvarek pričel delovati, ni bilo težko ustvariti prijetno razpoloženje, tako da je bil pozdrav predsednika metliške skupščine Franca Vrviščarja kar malo preveč uraden. Višek veselja je nastopil med sodi v metliški Vinski kleti, kjer je vince teklo v grlo ob pesmih in plesih tamburašev, folklorne skupine Ivan i Navratil in seksteta Vitis. Po kosilu v hotelu Bela krajina je bila za petnajst parov in spremstva osrednja prireditev na Trgu svobode, kjer so se predstavile folklorne skupine iz Metlike, Črnomlja, Semiča, Vinice in Adle-šičev. Pozno popoldne se je pričel prevoz nevestine bale, ki ga je pripravila igralska skupina iz Gradca. Več okrašenih voz je pred nevestino hišo čakalo na pogajanje za nevestino balo v duhovitem, z narečjem obarvanem dialogu. Nazadnje je bil ..sporazum le podpisan" in naložili so nevestino balo: škrinjo, nečke, lopar, zibko, burkle, metlo, valjar, posteljo, nazadnje pa so za voz privezali še telico, kot trenutno najdragocenejši del nevestinega paketa. Z rajanjem in preizkušanjem ženinov v gostišču Veselica nad Metliko se je petkov spored belokranjskega dela ljubljanske ohceti iztekel. Prireditev v Beli krajini je potekala pod pokroviteljstvom metliške občinske skupščine, pripravila pa jo je ZKO v sodelovanju s turističnim društvom. J. P. BADOVINCEV ZVAREK ZA BELOKRANJSKI PAR - Med pari, ki so se letos vzeli na ohceti v Ljubljani, sta bila tudi Anica Macele iz Podzemlja, medicinska sestra v novomeški bolnišnici, in Martin Kolar z Jugoija, zaposlen kot gradbeni delovodja pri gradbenem podjetju SGP „Pionir“ v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin)